ù> List 36. Tečaj XXXIX. spodarske ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 7. septembra 1881. O b s e g : Nov način ozdravljanja vrančnega prisada in druzih kužnih bolezni. K povzdigi živinoreje treba ne le dobre plemenske živine * temuč tudi obilo dobrih senožet. vice. Naši dopisi. Novičar, Gospodarske novice. Deželni zbori. Mnogo vrstne no- Gospodarske stvari. vrančnim prisadom obvarovati. Pristaviti je pa treba, da imenovane glivice na pr. pri goveđi drugače, kakor pri ovcah delujejo. . k a- Ako se toraj zdrave živali s tvarino Nov način ozdravljanja vrančnega prisada in druzih kužuih bolezui. M .«MPWM, » U. VS A A». V , ^UlUOI O V/ UVI Spisal Gustav Pire, adjunkt na deželni vino-in sadjerejski šoli živali pred nalezenjem vrančnega prisada tera ima v sebi oslabljeni tros (virus) vrane nega prisada, cepi, kakor kozé, potem so te ^^■■■■■■■■■■H n a Ceravno nisem živinozdravnik, me je čitanje Pa-steurjevih izkušenj vendar tako zanimalo, da si ne morem kaj, da ne bi našim gospodarjem nekoliko poročal obvarovane. Se ve da naprava te tvarine ni tako priprosta ter je treba zato dosti znanja in vednosti; sicer je znano, kako Pasteur to ,,limfo o novih iznajdbah slavnega Pasteurja, s katerimi se dá vem navodu dala povsodi napravljati delà in bi se tedaj po njego vrančni prisad (anthrax, Milzbrand) ubraniti. Kedo ne vé, kakošno škodo ta huda nalezljiva bo- nekateri Vrednosti te tako imenitne in neprecenljive iznajdbe celó učenjaki, toliko časa niso hoteli in še lezen med živino provzroči? Na milijone vrednosti pro- priznati, dokler niso skušnje to popolnoma dokazale, ka pade v Evropi vsako leto kot žrtev tej hibi. Mnogo se terih je ta bolezen uže opazovala, a ni se jej moglo do ži- »em medicinskem kong vega priti ! ~ ekaj hočem še pozneje navesti. Pri mednarod e v Londonu začetkom av-prof. Pasteur-ju, slovečemu franco- gusta meseca se je pa uže Pasteur izrazil, da on v svo- * ^^^ i * JL dl J VA ^ WAV » vvv «J-û J.* MJuv^vy Q------ -----------«J I — — - «« « skemu kemiku , se je posrećilo, bistvo bolezni natanko jem laboratoriji uže ne more več toliko ,,limfeť spoznati in pripomoček proti njej najti kratkem ho- viti, kolikor čem neprecenijivo iznajdbo prof. Pasteur-ja popisati. Većina naiezljivih notranjih bolezen, tako tudi vrančni prisad , prouzročene so po neizmerno majhnih glivicah (bakterijah), katere živé v krvi živalski, se je franeoski gospodarji zahtevaj (Konee prihodnjie.) napra povzdigi živinoreje tam množé in slednjič žival umoré. Pasteur je uže pred dvema letoma dokazal, da kurja kolera nastane po treba ne le dobre plemenske živine, temuć tudi glivicah (microbium) v krvi. On je našel, da te glivice na zraku ne izgubé samo svoje morilne moči, am pak še celó žival, v katero se take oslabljene obilo dobrih senožet glivice prenesó, kurje kolere obvaruj ej o , tako kot stavljene kozé zabranijo prave človeške kozé. * Spisal prof. Povše. S prihodnjim letom 1882. stopi v našem cesarstvu v veljavo postava, katera prepoveduje vhod goveđi iz Pasteur je našel, da se glivice kurje kolere pri Ruskega in Turškega, odkodar se je le prepogostoma umetni reji ne pomnožujejo s trosom, ampak razdelitve. Na podlagi te iznajdbe hotel je napraviti tudi iz glivic vrančnega prisada tak tros s pomočjo zatrosila v našo državo grozna goveja kuga (devetogub- nicaj. ki bi Vsled te prepovedi pa bo morala do mača av- zivino strijska živinoreja velika mesta, kakor Dunaj itd. z go-kateri se je ta tros vcepil, obvaroval vrančnega prisada, vejim mesom oskrbovati. Zato tudi vis. kmetijsko mini- kakor je gori povedano o kurji koleri. to se mu ni tako hitro posrećilo. On Je našel ) da glivice vrančnega prisada leta in leta na zraku in sterstvo deluje na to, da bi se za pridelovanje obil- pridobila niše krme vsa sploh le sposobna zem ter je v ta namen sklenilo državnemu zboru predložiti dežju ležati utegnejo, pa vendar od svoje morilne moči postavo, vsled katere bi se dovolil zaklad od nič ne izgubé ) to je y one zmerom nov tros delajo. Se proti koncu lanskega leta se mu je posrećilo uraetno rejo glivic vrančnega prisada napraviti, katere glivice ministerstvo milijonov gold, v namen, da se obrežja vodá vtrdé, vodne struge vredijo, močvirja vsušijo itd. In nrav ima si. y ker prav s pomnoženo skrbjo za senokošna so sposobne, ako % V Časniku ,,Journal se jih živini vcepi, dotične živali pred zemljišca bodo mogli avstrijski živinorejci zadostiti za- htevam po goveji živini, pa tudi sami pomagati si po der Gesundheitspflege' so nave- pomnoženi živini. dene najnovejše Pasteurjeve izkušnje o cepljenji tudi pasje stek li ne po bakterijah. Vred. Přehodil sem vso deželo uže pa Zasavsko dolino. Našel sem ) v prejšnjih letih, letos da sto in sto oralov 386 zemlje ima silna Sava v svoji oblasti. Smililo se mi je slišati uboge kmete tožiti in zdihovati po zgubljenih donašala. stalna in dobra, večo vrednost imela in tudi veče davke njivah in travnikih, katere jim je dereča Sava odnesla y Kakor v tej pokrajini, tako je pa tudi po drugih in večidel so to bile najboljše njive, sestavljene iz na- delih dežele. Ob Savi sploh po Gorenjskem, ob Krki Poznam gospodarje, ki so po taki nesreČi do in ob drugih manjših vodah, katere zalivajo zemljišča nosov. 10 mernikov posetve prostora izgubili. Da mora tak in jih opustošajo. Koliko tisoč in tisoč oralov senožeti revež propadati in konečno res propasti, je jasno Res je močvirnih , na katerih raste kislo slabo in za go- je Sava zopet nekaterim dobroto storiia in nanesla jim vedo nesposobno seno. Ko bi se ta zemljišča izsušila lepe pašnike, obilno zaraščene z vrbovjem in jagnjedi. koliko tisoč centov žlahnega sena bi se pridobilo za Nekateri so lepo strebili le prodove in imajo sedaj kaj rejo goved! lepe travnike. Pa ne oni, ampak Sava je gospodar čez Zamolčati pa ne smem, da je tudi nekoliko malo- ta zemljišča, ker o prvi veliki povodnji morda spre- marnost gospodarjev kriva občni revščini. Koliko je meni Sava svojo strugo in odnese vso zemljo, ter na- zemljišč, katera so tako hudo mocvirna, da ni mogoce mesto otrebljenih pašnikov in travnikov vidi se le šuta, čez-nje priti in le najslabša kisla trava, loček na njih spina, ali je pa sedaj ondi struga vode. Slavna vlada je uže pričela z vredovanjem reke raste; kako lahko bi se izsušila naravni pad > ker imajo vecinoma > da bi se vrezal jarek, ki bi sproti od- ■■■i^l ■ I dvema Save pri Dolskem, kjer je res grozno veliko škode peljaval sicer zaoatajajočo vodo iz zemljišč. naredila, in uže je lepa rajda kamnenih škarp dovrše- delavcema bi gospodar ob času zime ali pozne jeseni 7 i ■■ P nih, katere branijo, da si prevzetna Savane more tako > ko pojenja gospodarsko delo, v malo dneh vse potrebne samovoljno izbirati poti. Enake potrebe pa se nahajajo jarke lahko vrezal in vsušil močvirno senožet ali tudi tudi nadalje od Dolskega ob Savi. Precej prodaje njivo. Nevolja me je popadla, videti tako brezkrbnost nanešenega na pr. v Je v ni ci, kjer so marljivi gospo- da se ne poslužujem ojstreje besede — v toliko kraj ih. darji lepo se trudili ter strebili vrbovje in zdaj imajo Vsaj si moramo tudi mi sami pomagati ; le marljivi go-ondi dober svet sposoben celó za travnike. Kolika po- spodar dandanes izhaja. moč doide tem posestnikom, ako jim ta svet ostane Pozimi ni čas zimskega spanja, ampak ta čas naj ohranjen! V Kresniških Poljanah je tudi lep kos se porabi za zboljšavo zemljišč, na pr. za vrezavanje proda, ki se enkrat v letu kosi, sicer pa za pašo služi; izsušilnih jarkov. Kmalu pride oni letni čas, ko po-sposobeu bi bil po razdeiitvi med deležnike obcinarje neha delo na polji in vsakater gospodar naj pregleda za dvakratno košnjo, a v hudi nevarnosti je zato ? ker svoja mokrotna zemljišča, na katerih naj vreže odpelja- ga lahko odnese silna Sava tako, kakor je v gorenjem joče jarke. Prepričal se bo uže pri prvi prihodnji košnji, delu te vasi tako imenovanim Mahkovčanom odnesla ves koliko je kořistil s takim delora. Namesto kislega bo prod, v katerem so po 20 voz sená nakosili, a še danes nakosil obilno sladkega sena jim spodjeda ostale njive ter jim grozi spraviti jih na bolje^rediti svoja goveda. y s katerim bo zamogel beraŠko palico. Nič bolje ni v Kresnicah > kjer Se se zamore v naši za živinorejo toliko sposobni je Sava nekaterim kmetom najlepše njive odnesla. Ne- domovini mnogo zemljišč pridobiti za pridelovanje krme kemu gospodarju je do 10 mernikov posetve popolno in mnogo jih pa zboljšati, ter odnesla, in reveža v še večo bedo spravila. Hudo škodo lovanje za goveda sposobne krme. sposobne storiti za pride- po Savi trpi tudi Ponoviška grajšcina, kateri Sava gotovo nad 20 oralov travnikov uže odnesla. Je Gospodarji naj svojo dolžnost storé, merodajni krogi državne in deželne oblasti naj pa podelé podporo kme- Omenil sem uže, da je Sava tu in tam nanesla tovalcem, ker tako se bo priredila prva in prava mnogo proda, iz katerega se morejo dobri pašniki in podlaga za vspešnejšo in obilnejšo živino tudi travniki napraviti. Gotovo sme se računati, da bi rejo. Vsaj nam spričujejo to vse one dežele, katere v tej dolini (Gostince - Kleče, Dolsko, Jevnica, Kres- imajo od narave podeljene vse razmere za bogato živi Hotič, Poganik, Ponoviče) nad 1000 oralov trav- norejo, ker dovolj in dobre krme je treba za lepo živi- živinorejci bolje krmili nice ) nikov pridobili, ako bi se reka Sava vredila in obrežje norejo. Dokler ne bodo naši vtrdilo. Kolika dobrota za ondotne kmetovalce kaka ne bomo dospěli do lepe živine. Le poglejmo v hlev * UUUV» ^ViiHMt UVV/I VUUUtliU IVlliUtU V ai^t» y ondotne kmetovalce rešiti propada! tere dostojno v v pnvosci živini, m ka- našli bomo lepo blago Ako bi se teh 1000 oralov dobro vredilo, strebilo kakoršno zastonj iščemo pri sosedih in pa za rejo ne-in s travo posejalo, imeli bi ti kraji skoro podvojeno marnih gospodarjih, ki imajo živino iste pasme in istega množino sená, ker, če le po 25 centov sená na oralu plemena junca računamo ; přidělali bi blizo 25.000 centov sená več in Poiščimo tedaj vse prostore za pridelovanje krme s tem bi se zdatno pomnožilo število živine. Tako bi in storili bomo lep korak naprej v živinoreji. bilo ustreženo ubogim ljudem, si. kmetijskega minister- _ stva namen pa bil bi dosežen. Koliko kmetij bi se re šilo sicer pregotovega propada! Dotični posestniki sami ne morejo tega delà lotiti , v pomoč jim mora priti visoka vlada in pa de-žela. Dobro voljo imajo; naj omenim le, da posestniki se Gospodarske novice. Skupscina (kongres) za posvetovanje, kako bi se uhranila trtna us ) dveh vasi katerim preti velika škoda po Savi so ^ f ' ) «WWV11LU y \j L 1 EV Cm Ol\UUCI JJU UCi > I y iJKJ prostovoljno podpisali se, da hočejo, če jim vlada nakloni kaj podpore, napeljati 3000 voz kamenja za obrežje. Pač velika svota je to za tako pičlo število posestnikov, kifkažejo, da radi vse žrtvujejo se je v Bordeaux-u na Francoskem pričela 29. dne avgusta in trajala do jakov in vinorejcev iz mnozih dežel ptembra. Došlo je v ta zbor f kajt škoda ; ki jo filok po svetu delà grozna da jim doide pomoč od visoke vlade, brez katere pa sami istinito ne zmorejo takega delà. Zoper neomejeno razkosovanje zemljiŠČ se je v zadnj Tako bi dotični gospodarji ob Savi gotovo tisoče od vlade za svoje mnenj seji kmetijska družba česka, vprašana f tako in tisoče voz kamenja napeljali, naj bi visoka vlada blagovolila stroške za vkladanje škarp na-se vzeti. tem pa bo tudi doseženo, da bodo ta zemljišča, glasila, da je izrekla t ker da se mora neizmerno razkosovanje zemljišč postavno zabraniti, nasvetovala je zato postavo o nasledstvu. po kateri je posestniku očetu mogoče, svoje posestvo 287 en emu dediču tako izrociti, da se ne razkosi v toliko delov t bilo je let da morajo male kmetije propasti. Cesarskih žebcev za pleme ojih kolegov. Toliko pa nam je znano , da je 1591 476 postajah ki lini plj fesorj obrejili 80.407 zameriti skib s\ Pazin irredentovsko gnjezdo y za k. profesorj Ako irredentovski pob lovanski pro se branijo takih pobalinskih poklonov, jim utegnejo kobil dolnjl jim m H ^HmH IHI mm I staj s 30, na Tirolskem 18 postaj s 33, na Stajarskem 34 postaj s 121 o iUt/l v nu puobajoiu, «vi ou vjv.tlv i uauigiiu ic 1 j Udj v> , n.aicji c i couiv»ei uuuc, aivu JU Ctltll 11C- je v gornji Avstriji 19 postaj s 47 žebci, v pazinski drugi avstrijski svèt izvé. Lahoni sami sebe katere resnica bode, ako jo tudi ne- Bilo y Avstriji 19 postaj z 51, na Salcburskem 16 po- ne izdajajo ; zato se pa penijo jeze, ako kdo ovadi jih samo Koroškem 13 postaj z 42, na Kranj kem 14 post l S 33 ) na Primorskem 10 postaj z 7 na Dalmatinskem 10 postaj z 21, na Moravském 65 po- tudi nemške staj z 272, na Slezkem 25 postaj s 47, na Ceskem 128 da bi potem pocetja pred svetom. Oni pa menijo, da utegnej c. k. profesorji razglašati svetu nelojalno gibanje ister-kih Lahov. Radi bi spravili vse slovanské in gotovo uradnike, najprej pa c. k. profesorje strani mir delali in Umbert postaj s 471, na Gališkem 92 postaj s 327, v Bukovi 21 postaj s 64 žebci Garibaldij y na cast godli in plesali , kakor so to nže večkrat delali přejela vlada to leto 151.217 gold spušćan je plemenskih žebcev Zato pa kličemo tu : Vlada pozor ! Gas skraj Kako velikánská je reja presicev v Ameriki y se razvidi iz tega, da je v teku zadnjega leta samo iz Chikage od 32 velikih in manjših trgovcev pet milijonov in 752.191 prešičev v Evropo prodanih bilo. Zadnji Čas je avstrijsko-ogerska vlada vvažanje amerikanskih prešičev zavoljo svinjske kolere" prepovedala, za katero je leta 1879. poginiio 676.738 prešičev. Tirolskemu dezelnemu zboru je došla vladna predloga, naj na podlagi . 19. deželne ustave svoje mnenje izreče o napakah sedanje politične prave, osobito z ozirom na dualizem autonomnih in državnih administrativnih organov in naj če za po trebno spoznava, nasvetuje, kako predrugaciti to dva listično mašinarijo. Čudna razsodba o Živinozdravniskem mazastvu (Cur- pfuscherei). Neki kmet Vencel Pavlat je bolne konje svojih sosedov ozdravljal in je Deželnega zbora Kranjskega ) ki se ima pričeti 24. dne Gosp a t. m., razpust v adnjem svojem listu tako razpravlja 7,S1 bil zato od dotične ces. kr. )) Bela Ljubljana je nam Slovencem središče in okrajne sodnije v Neustadt-u kot m ci Z ciC y XV i JLI1 JULI C% ^lOl" J ' " ---------------",J vice ozdravljanja, po §. 343 kazenske postave, obsojen mesto za nas , pa tudi čedalj ki nima pra- osrcje vsemu narodnemu življenju Ona boli naj važne j edna te imenitne na tri dni zapora ali pa 15 gold, globe. Ta paragraf prednosti. Uže njena lega sredi najkrepkejše slovenske glasi se tako-le: ,,Kdor bolnike ozdravlja, kakor zdrav-nik ali ranocelnik, in iz tega obrtnijo delà, čeravno se ni zdravništva učil in nima postavne pravice do tega, kriv je s tem prestopka." Pri tej razsodbi opiral se je sodnik na to, da pod besedo ,,bolniki" spada tudi bolna Zoper to razsodbo pritožil se je obsojeni kmet na najvišo sodnijo na Dunaji, ki je kmeta res spoznala nekrivega, češ, da se pod imenom „bolnik" razumevajo bolni ljudje, ne pa živina. Razun tega pa tudi zdrav- dežele je kaj vredna. Vrhu tega je pozid sredi ro- dovitne planjave, obrobljene od veličastnih gorá in zadnj ijbolj Napo čas se širi, narašča in razteguje na vse strani, i in železnici e proti Rožniku in Poljanam Sišk sled prebiva v njej slovenski rod v ogromni večini živina. čedalj kažej , ki Ulice Čvrste je otresa raz sebe nadležno tujstv slovenske napise, po mestu slišimo malo nemški ) jvec slovenski i kar se o leta do leta bolje pozna d ondi niki in ranocelniki zdravijo ljudi, ne pa živine. Po tej velevažni razsodbi c. k. najvišje sodnije nimamo v Avstriji nobene postave, ki bi mazačem, to je, takim Vkljub raznim naporom je slove nsk po lastnih močéh , po lastnero prizadevanji toliko pro dri, kot s uze ki se prav nic niso učili živinozdravstva, prepovedovala da smemo Ljublj slovensko mesto. Pri takošnih razmerah bilo edaj veseli pozdravljati pričakovati y da Je bolno živino ozdravljati ! ljubljansko županstvo z mestnim zastopom vred slovensko, — da ima glavno mesto slovenske dežele kranjske svojega slovenskega deželnega glavarja in deželni odbor Obravnave deželnih zborov. slovenski. Žalibog, temu še ni tako! V obeh zastopih še se kot klešči zariti držijo nemčurji liberalci. Da se Deželni zbor GroriŠki. Deželnemu zboru so bile dosihmal izročene sledeče vladnepredloge: nacrt postave, obsegajoč določbe za varstvo rib- dobiti prvo besedo — Slovenci. j ega lova to na bolje spremeni, to želi vsak pošten Slovenec, na to delajo vsi ljubljanski in kranjski narodnjaki. No, in v mestnem zastopu zmagajo pri bližnjih volitvah gotovo Slovenci. V leta dneh morajo v ljubljanskem rotovži tem sedaj ne dvo-mimo. Toda drugače je zastran deželnega glavarja predloga, s katero vlada zahteva zvedeti mnenje in deželnega odbora kranjskega. Tukaj bi Slovenci morali še cela dolga tri leta čakati, predno se obrne po navadni poti na bolje. Kajti predno je nemško-liberalno deželnega zbora, kako bi se utegnila spremeniti domovinska postava od leta 1863., predloga y naj deželni zbor izreče svoje mnenje o ministerstvo knez A uerspergovo odstopilo ustanovitvi okraj nih zastopov Deželni zbor 1 ster ski. isterskem deželnem zboru je dr. Cons tan tin i y dalo Je pod Btrašanskim pritiskom vladinim sedanji nemšku-tarski deželni zbor izvoliti, v katerem so Slovenci bili v manjšino potisneni. Med tem je prišlo novo ministerstvo grof Taaf-vlado interpeloval: ali jej je znano nekorektno obna- fejevo. Pri volitvah za državni zbor so kranjski Slo- šanje naših profesorjev na pazinskem gimnaziji, misli red napraviti na tej gimnaziji na to stran? m ali Dr. věnci sijajno zmagali tudi v Ljubljani. Nadejali so se da bode deželni zbor razpuščen, ker so slovenski po- Constantini in njegovi tovariši, ki so interpelacijo slanci dokazali nepostavnosti in krivice, katere so podpisali — piše „Soča" gotovo dobro informirana — se pri volitvah godile. To pase še ni zgodilo vkljub temu, merijo na slovanské učitelje pazinske gimnazije. Mi da je Vesteneck malo častno iz Kranjske odnesel pete, ne vemo y v čem bi se oni slabše obnašali od italijan- vkljub temu, da so Slovenci pri volitvah za trgovsko in , í * 288 obrtniško zbornico zmagali. Zakaj pa vlada tedaj neče razpu8titi kranjskega deželnega zbora, če se sicer Nasi dopisi. rada naslanja na slovenske poslance v državnem zboru? Vzroka tehtnega res ni nobenega. Pravijo: potrpite ! No, dve leti čakati je uže nekaj. Trdijo: ne kaže; kajti Novicah" od 10. av- Rusije 24. avg. gusta sem citai v dveh da ondašnje kraje nadleguje velika suša. Mi bi vam če razpustimo kranjski deželni zbor, tedaj moramo še Slovencem prav radi odstopili nekoliko dežja, katerega dopisih, iz Gorice in iz Prema, druge razpustiti, zlasti pa državni zbor. To nam ne gre imamo uže šest tednov veliko preveč. Poslednje tedne v glavo ! Kranjski, po vse nepostavno skrpani de- je dež v vec krajih zeló pokvaril prelepo letino. Tako želni zbor se ne more primerjati z druzimi, pravilno neugodno vreme je zadrževalo žetev, o mlatvi ni tedaj voljenimi deželnimi zbori." Ko „Slov. Gosp." nadalje motivira potrebo razpusta ipp. , mp še nič slišati; zato vživamo še vedno staro žito po stari visoki ceni. Upanja pa imamo tudi malo, da bi se po deželnega zbora kranj skega, sklepa svoj članek tako: mlatvi žitna cena znižala, kajti iz več krajev Evrope, Razpustje zavoljo mnogih vzrokov tudi še zaradi sledečega posebno iz Nemčije, Francije in Anglije dohajajo spo- želeti. Svitli cesar^obišče drugo leto Trst in toraj tudi roč la o slabi letini. Ker je tudi v se verni Ameriki slovenske dežele. Stajarski in koroški Slovenci smo v žitna letina na 25% niže memo navadne sredoje letine, manjšini. Mi ne moremo lahko oficijelno ali uradbeno tedaj bode skoraj edina Rusija preskrbovala Evropo z pred ljubljenega vladarja. Drugače je na Kranjskem. žitom. Nekateri nemški, francoski in angleški veliki Tudi lahko dobijo do tište veličastoe dobe ako ho- ■pu ) žitni trgovci so uže razposlali svoje agente po Rusiji _---------- - ---J --------------------------7 ----------tu* tl^V/ f Vi uv/ O Y V/J U agVUl/V Jr 1 j i J Chk čejo, slovenski deželni odbor s slovenskim deželnim gla- do zdaj so oni še prav malo kupili, kajti oni bi radi varjem, in tako more slovensko ljudstvo prvokrat kupili dober kup, Rusi pa bi radi prodali drago oficijelno stopiti pred deželnega vladarja iz prevzvi na pr , tako inostranci za rž ponujajo k većemu 75 kopejek šene hiše habsburške. Ako pa se to ne zgodi in če še za pud, Rusi pa jo držé po 95 kopejek, do rublja. v Ljubljani, glavnem mestu , Slovenci ne zmagajo v pred vec meseci je přinesla A ksak o va „Rusj" mestnem zastopu, potem bodo zopet tujci in slovenski nekaj zanimivih člankov o potrebi, da se oficijalni ruski Pred več meseci je přinesla Aksakova Rusj odpadniki nam pot za3tavljali do svitlega cesarja. To pa gotovo ni modro. Zatoraj trdimo, da je razpust deželnega zbora kranj skega v prav dinastičnem s mi si u potreben in stajarski Slovenci to iz celega srca želimo, da se zgodi." jezik očisti germanizmov iu podobnih tujih spak. „Golos", „Poredek", „Veznik Evrope" in drugi židovski listi so takrat s strupenim „smehom" napadli Aksakova češ tMllVl U) U W UUl U pvUiLU ^OUUVIiUUJ UU UC4U11 £VJ Y Ck j da „slavjanofil", želee Rusijo poslavjaniti, zatira „evropejsko civilizacijo". Te dni pa so prinesle ofici-jozne „St. Peterburgskija Vědomosti" novico, da v vlad- Mnogovrstne novice. » nih krogih se odločno trdi, da vsem t> pridvornim Činom" se imajo skoro povrniti „čisto ruska nazvanja". Naši „jevropski" liberalci so se zeló nahmurili, kajti oni mi- Najveca trta v Evropi. Nj. veličanstvo kraljica slijo, da izgubivši ,.kamergere t( in gofřrejline" ne bodo — . vvw v ---- ' J ' . ^ ---)----«IMVj UM» l^^UUl V Ol J , C* LU i gui^ 1 JLi ^gUUl^jllU^ angleška izročila je princesinji Frideriki hanoveranski več „jevropejcem" podobni. Želeti bi tudi bilo imenitno trto v Hamplon-Court palači na Angleškem i da bi y z se dostavkom > da njen sad vživa vse svoje žive dni. Ta Sankt-Peterburgskija Vědomosti" preimenovale v men čudovita stara trta, ki je bila vsajena leta 1769., po visokosti 90 čevljev in prinaša na leto povprek 1500 Petrogradskija << 9 zakaj ruski, nego „goffrejline Sankt-Peterburg u " ni nič bolj Kakor je čitateljem „Novic" uže znano je od grozdnih vencev. Leta 1874. přinesla jih je celó 1750. avgusta „Golos" dejan na 6 mesecev v prepoved za-Ker je vsak grozd te izvrstne trte po razsodbi izveden- cev vreden eno ginejo (okoli 10 gold.), z vezan je z voljo razžaljenja bolgarskega kneza. „Golos" z Bolgari sploh nima sreće 1877. leta je bil dejan na 5 mesecev lastnino njeno precej lep dobiček. Trta ta je največa v v prepoved zato , ker njegova liberalna vest ni mogla Evropi in neki tudi največa na vsem svetu. privoliti, da bi „divje bande bolgarskih barbarskih raz- * Kako na Ogerskem Magjare delajo, kaže nedavno na svitlo dano uradno poročilo ogerskega ministerstva notranjih oprav, po katerem je v prvi polovici letoš- njega leta 491 rodbinskih imen za 1019 osób bilo iz nemških in druzih imen v magjarske predelanih. Največ med temi osobami, ki so se letos dali v Magjare po imenu prekrstiti, je judov, 70 je bilo državnih uradnikov, 18 komitatnih uradnikov in služabnikov, 36 profesorjev in učiteljev, 25 zdravnikov, 10 advokatov, 7 duhovnov, 6 inženirjev, 4 umetniki in žurnalisti, 6 , ____—^ hišnih posestnikov, 32 velikih trgovcev, 23 obrtnikov, 27 rokodel- bojnikov, med katerimi sta bila Gankov in Karavelov, Rusija osvobojavala od evropejskih omikanib, liberalnih in humannih muzulmanov" î letos je pa „ Golosu" zaki- pela liberalna kri od svete jeze, da si predrzne kak „usurpator" preganjati „cvet bolgarske inteligencije", katere glavarja sta oba prejšnja „bandita", Cankov in Karavelov. drug liberalen list Za ,,Golo8om" je zadela enaka šiba pravice Ruski kurjer" n ki je na mesece 21 graj- f vojakov, 61 studentov ščakov, cev itd. Po veri je bilo teh pomagjarjenih osób 286 judov, 168 katoličanov, 27 luteranov itd. Lansko leto ni kuga pomagjarovanja še tako zeló se širila kot letos, in to pa zato, ker je taksa ki £JObUVJy IVUI t CAt rv O C% y XV. 1 JO ffiOFâ ^J L nirani članki se pa tudi pri tretjem svarilu ne konfis- Julij H 9 kujejo, OLU^IHtt. UMlUUUICkl J1" ' U1 |/iV»jUJVjV. ««« vv. v* v t. i. »_» . 1UUU m«ujoaoj ivaigu j* taka procedura časništvo tlači, dokazal nam je zdaj bila moja prošnja od štajarske vlade v razsojo izročena ampak naročniki jih vsi prejmej Kako malo zato vsak dan od voditelj filoksernega štacij gosp v Bizelu, deželne vlade kranjske, kateri je » Golos poved čez avgusta je bil dej na t mesecev v pre- pričakujem ugodne rešitve, kajti sedanj > čas pu V eu , UCZi Still U. U 1 pa, LU je , JL vy. avguoi« J ^ ^upiavcu lao^ »luugiauoivc JJ1 c;csivčt V C, Učt Bt5 pu LIJ I Li zopet v čisto taisti podobi pod drugim imenom, namreč podučijo naši odbori, katerim je naloženo nadzorstvo to 10. avgusta je zacel připraven za take vinogradske preiskave, da se po jbolj jih „Novaja Gazeta , ^u«]«, prejel staro. Recite zdaj hajati, a čez 6 mesecev bo tudi ime nad y kaj laglej y na nekoliko mesecev svoje ime premeniti mesecev na kakem zeta" y kake članke ali nekoliko ogradi dolenjskimi Ljubljane Anton Ogul Presvitli cesar je z lastnoročno pod 5v u<& učmciii „zittbje&u" postiti co i ,,*.wv«jc» ^ tako surovo in prevzetno opisuje osodo „Golosa Novaj Ga pisano diplomo cd dne 17. junija tega leta deželnega glavarja namestniku, profesorj dr J BI w kot vitezu reda krone tretj e vřste, vsled da je uže přejela „prvo svarilo".* Njej bil bi post bolj redovnih pravil vitežki stan s priimkom Trstenišk korišten Vipave sept (Ko prib.) milostljivo podeliti blagovolil Po končani kmetijski tomboli, Trstenika, rojstvenega sela pradedov njegovih Priimek ta izvira od pod ■ J. w IJJU. T \J -«-• «vp. ^ «.v^v^v.j--------, - — J w « v ^ v. ovm ^«UVWUÏ UJ°BUT1U) pVVA ki bode v četrtek na Malega Smarina praznik, napra visoko gorenjsko goro nad Kranjem stoječega, kateri je vijo tukajšnji rodoljubi slovesnost Josipu Jurčič v imé St spomin s programom katerega prvi del obsega 12 za- (Iz seje družbe kmetijske 4. t. m.) Potem ko je nimivih toček pevskih, deklamatoričnih in godbenih, subvencijski odbor obravnal predloge o državni drugi delv pa slavnostní godba. ustanovi pri katerem svira vojaška subvenciji za leto 1882. in 1883., katere po ukazu Cisti dohodek vstopnine je namenjen Jurčičevi si. ministerstva kmetijstva mora kmetijska družba izro- Starega trga na Notranjskem sept ( Vabilo čiti uže do 10. dne t. m., je določil program delitve premij za govejo živino v Kranji. Na podlagi tega veselici), ki jo napravi narodna čitalnica v Starem programa prejme kmetijska družba od si. ministerstva trg 11. v spomin de set let )ULU1U UCOCUCtUlV/C 8 V OJ e » UU«VÍJV V*uw piilJLlUiUU U1UUT uu [Juupui U , JJULOLU, JiU UUUC UiUglttUl Čisti dohodek je namenjen Jurčičevi usta- odobren. Odbor nasvetuje za to delitev premij sv. Lu- v nedelj dne primerno državno podporo potem ko bode program t. m novi. Vspored . Vilarja. Dav. Jenko Haj dri h Pozdrav društvenega predsednika keža dan, ko je v Kranji eden največih sejmov, na ka- Mladini moški zbor terega se pripelje tudi obilo goveje živine. Vršila se >y gl poje Strunám", samospev s spremljevanjem bo ta delitev po zgledu prejšnjih dveh razstav goveje ~ " ..... v Novomestu in v Postojni. Nasvetovanih je Bohm Donizetti Lucrezia" živine (potpourri) za violino in glasovir, svirate gospici Jelica premij za m Manj bike Peče 5) Fr. Gerbic Fajgelj - „liuoujc* , vgtvcivo^gvn. \j j v^. Tyroliene iz Viljem Telia na violino svirata gg Proš nj lYiiatu ^vo^rivi u pi vuii j «w» Kj luv 2 tviivu iu uuui^uw Ljubici pod oknom", od 50 do 25 gold, za eno premijo telice in molzne krave izvirnih rodov cetverospeva Rossini mij pa tudi y se drugih poleg teh pre- premij od 40 do 25 gold, za lepo mešano živino in pa tudi za čisto domačo. Raiz in Sič, na gl Ch. Dancla na . Raiz moški zbor. Vstopnic Začetek ob in . Sič. II. Ples gosl spremlja gospica M. Peče. bode si. ministerstvo odobrilo navedeni program Ko bode ^XJLAIJWI ^vuj/ivw -- www» lyfv^vi.w V VUUW1UU UW V VUUU1 1 \J ^L C* JLU. y KJ \J \JL\*J igrajo gospica M. Peče, odbor nemudoma se lotil vseh tistih priprav, katere so rl M ^ J /> w\ /\ TT 1 V\ n ťí /N iiM/% l-v ^ ^ rl mjm ^ 1 A. ^ _ _ ______JI *___ ___ _ _ J ____* _ Nedved yy Domovina", potrebne > III. Med počitkom loterija. imenitna zadeva. se ugodno reši ta za za neude 50 kr., za rodbino 80 kr uri zvečer. povzdigo govedoreje To kratko današnje naznanilo naj opozoruje živinorejce ljublanskega, kranj skega Debeljaku v L Veselica se vrši pri gosp. radoliškega in kamniškega okraj nega glavarstva Odbor da se pripravljajo na to delitev premij 9 y kajti gospo- Knežaka 25. avg. (Javna zahvala.) Za naše po- darji imenovanih okrajnih glavarstev smejo svoja goveda gorelce so darovali : si. deželni odbor kranjski 600 gld., v to razstavo pripeljati, ki je namenjena gorenj ski gosp. Peter Majdič, posestnik mehaničnih mlinov v Kranj živinoreji, kakor ste bili uni v Novomesti in Postojni in Mengšu 100 vreč bele moke, iu gosp. prof. Žepič iz namenjeni dolenjski in notranjski govedoreji. Zagreba gold imenu podp panstvo vsem milim dobrotnikom najiskrenej zahvalo Dalje.) (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja. Naprošen od prvosednika poroča potem gosp izreka ter prosi še drugih dobrotnikov toliko nam po- nadinženir Stedry o dozdaj dovršenih delih tehničnega trebne pomoci Novomesta o O. sept Anton Požar, župan Da se odstrani vsaka preiskavanja tako le: Da se tehnična delà preiskavanja za izdelanje pro- kriva misel, da bi potovanje mnogih oseb po nogradih, jekta prihodnjega zboljšanja močvirja še letos o ugod-od trtne uši okuženih, utegnilo filoksero raznesti po nem času izvršijo, bilo je treba nadinženirju Podhag- zdravih nogradih, zato sem se o tej zadevi obrnil do sky-u več tehničnih uradnikov najeti: eni teh uradni-gosp. dr. Rosslerja, profesorja in voditelja poskuševa- kov prevzeli so niveliranje močvirja na desnem bregu lišča v Klosterneuburgu. Dobil sem od njega na to od- Ljubljanice, drugi na levem; eni so izmerili Ljubljanico govor, v katerem objavlja, da potovanje in poduče po okuženih nogradih ni korist —. . >---y "j« s potoki in grabni vred, ki se v njo izlivajo ^/UViViVV 1 WUJ V U J/VVVtti AMJl gAMMUI V JL VU. y Al OV v JJIJ \J A£J±± V C4J \J « ZOJDôt temveč celó drugi so preiskavali zemljo, da se spoznajo različne ) potrebno. Nevarnost, da se filoksera zatrosi, utegne njene plasti. Prvo delo se je izvršilo od Ljubljane poleg se pripetiti le takrat, če popotniki kako bolno korenino tržaške ceste do Vrhnike, od tod prek Bistre do Borov- vzamejo seboj; to pa se pri nekoliki pazljivosti prav nice in potem naprej čez Podpeč, Studenec, Ižko loko lahko zabrani. Sicer pa tudi ni treba, da bi vsi slu- nazaj do Ljubljane, drugo delo pa obsegalo je izmer- 390 jenje od Brezovice do Podpeči in zadnjič ob Cornovcu. Omenjeno preiskavanje plasti se je dozdaj izvršilo na močvirji levega brega Ljubljanice, in sicer od Lukovca in stare šrange do Bevk, Notranjih in Unanjih goric." O prediogu dnevnega reda, da se imata iztrebiti glavna vodotoka Galevec in Drobentinka, opazi prvosednik, da, akoravno je odbor dozdaj navadno podpirai takošna delà, je vendar treba premisliti, ali ima odbor sredstva za nasvetovana delà. Večkrat se slisi govorica, da zaklad za osušenje močvirja je oni denar, katerega so plaćali posestniki močvirja, tedaj naj se porabi zdaj za iztrebljenje posamesnib glavnih vodotokov. Gledé na te ugovore utegne biti na pravem mestu razjasniti začetek in pravi namen onega zaklada. Z najvišim odlokom od 16. decembra 1857. leta je bil odobren tadanji projekt za popolno osušenje močvirja, kateremu je bil predmet a) izkopanje in reguliranje Gruberjevega kanala s Štepanskim preko-pom, b) znižanje struge Ljubljanice skozi mesto, in c) razširjenje, znižanje in popolno izpeljanje G orno vc a od ustja Zornice v Cornovec do izliva Cornovca v Ljubljanico. Skupni stroški tega nacrta bili so prera- čunani na 206.358 gold. 38 kr., in bilo je odločeno, da dve tretjini, to je, 137.572 gold. 25lj3 kr. imajo poplaćati deželni zaklad s 137.672 gold. 25 kr., občina ljublj. mesta s 9009 gld. 541IQ kr in posestniki močvirja s 52.126 gl., eno tretjmo, to je, 03talih 68.786 gl. 12f/2kr. naj pa izplača davkarski in cestni zaklad. Skupna svota, s katero je bil sestavljen zaklad za osušenje močvirja, se je imela poplaćati v 10 enakih letnih obrokih. Ome-njena delà so bila dokončana leta 1867. razen tistih na Cornovcu, katera se pa niso mogla izpeljati zavoljo posebnih zaprék ondašnjega sveta; zato bilo je po tem ukazano, da se še ostali zaklad , to je, 23 gold. 82 kr. v gotovem denarji in 71.036 gold, v obligacijah in hra- nilničnih bukvicah na obresti naloži. Ob enem si je pa si. ministerstvo pridržalo konečni sklep o tem, ali se ima le in kako se ima ta zaklad ob svojem času za osušenje močvirja porabiti. S postavo od 23. avgusta 1877. leta je bilo odločeno , da se ima ustanoviti poseben kulturni zaklad in k njegovim dohodkom naj se prišteje tudi omenjeni zaklad za osušenje močvirja. Ravno ta postava pa veleva tudi, da kulturni zaklad služi za poplačevanje stroškov za vzdrževanje Gr ub e rj e v ega kanala s prekopom pri Stepanski vasi in pa reke Ljubljanice, tekoče skozi mesto s tako imenovanim kodelovskim prekopom ; stro-ške za vzdrževanje glavnih odvodnih vodotokov in za preložitev ali za kopanje takih rovov pa imajo nositi posestniki tistih zemljiše, katerim so koristna taka delà. Postava veleva še, da odbor sme z zakladom za osušenje močvirja zaukazovati le po razmerah, katere do-voljuje c. k. deželna vlada in pa deželni odbor. V tem smislu postave je pa tudi c. kr. deželna vlada pri vsaki priliki, kedar je odboru dovolila denarja iz obresti zaklada za osušenje močvirja, priporočila tak denar samo za občno koristna delà porabiti, a ne za iztrebljenje glavnih vodotokov, kajti taka delà imajo dotični posestniki na svoje stroške izvršiti, in je c. kr. vlada v odloku od 29. februarija 1880. leta še dostavila to, da, ako odbor za taka delà porabi denar iz zaklada, je on sam za prestopek odgovoren. Vkljub temu je pa vendar odbor večkrat po prediogu dotičnega odbornika za kak kraj dovolil, da se porabi denar iz zaklada za izkopanje ali za iztrebljenje kacega kanala ali glavnega vodotoka , a to proti temu , da bode dotični znesek o pravem časuv povrnen. Tako je bil izposojen denar za iztrebljenje Skofelskega kanala, Lahovega in Orlovega grabna, Farjevca, suhe Iške , za novi rov zraven Tuj- nice, za obsekanje grmovja na desnem bregu Ljubljanice skupaj v svoti od 1108 gold. 58 kr. Tudi za novo izkopanje Cornovca in za iztrebljenje Zornice izdalo se je 312 gold., a ta delà so bila ukazana od c. k. deželne vlade v dokončanje prejšnjih del, ki so bila začeta uže od nekdanje komisije za osušenje ljubljanskega močviria. Vsi drugi prej navedeni in izposojeni denarji pa morajo biti povrnjeni. Za povrnitev je odgovoren ves odbor, pa še posebno odbornik, kateri je dobil denar za dotična delà. (Konec prih.) — {Okrajna cenilna komisija za ljubljansko okolico) je imela v petek shod. Iz vse okolice je došlo 29.000 reklamacij. Ogromno število pritožeb, a kako bodo rešene ? — (Poducevalni kurs za pevske učitelje in orgljavce), katerega ietos prvikrat napravi ,,Cecilijansko društvo v Ljubljani", se bode začel 12. t. m., ob treh popoludne in bode trajal do sobote 17. septembra. Gosp. udelež-niki naj se, kakor „Cerkv. Glasb." naznanja, zberó ob omenjenem času v sobi orgljarske šole v Alojz-nici, kjer se jim bode izročil ves nacrt poducevalnega kursa. Želimo mnogo poslušavcev in veliko dobrega vspeba za nje in za cerkveno glasbo. — (Mesto sekundarija) v deželni bolnišnici ljubljanski z letno plačo 400 gold, in začasno nagrado letnih 150 gold., prostim stanovanjem, kurjavo in sve-čavo se oddaje za dve leti. Prošnje je vložiti vsaj do 24. dne t. m. kranjskemu deželnemu odboru. — (Instalacija) vaem Ljubljančanom dobro znanega in priljubljenega bivšega stolnega kaplana gosp. Jakob Dolenca, zdaj župnika na Igu, se je , kakor „Slovenec" poroča, vršila v nedeljo jako slovesno. Ves Ig in njega okolica bila je po konci, vse ozaljšano z národními, cesarskimi in cerkvenimi zastavami. Ižanci so šli novému župniku nekaj pota naproti, ter ga veselo pozdravili in s častjo sprejeli. Došlo je k slavnosti mnogo duhovščine in radovednega ljudstva iz vseh krajev. — Ker je vreme pod snežniki našimi, kjer Kamnik leži, zadnje dni uže nekoliko ostřejše postalo, je gosp. vitez Schneid v nedeljo zapustil Zaprice in se proti svojemu domu vrnil. — Gosp. Fr. Gerbič se je tudi v nedeljo podal v Lvov (Lemberg), kjer je, kakor smo uže poročaii, angažiran pri poljski operi, katera svoje produkcije prične 16. dne t. m. -— Gosp. P. pL Radies je 3 pričetkom tega meseca prevzel vredništvo cele ,,Laib. Zeitg." — Na korist novému narodnemu gledališču v Pragi namerava gosp. Ivan H ribar v nedeljo 18. dne t. m. v čitalnici naši predavati o zgodovini Českega gleda-lišca. Nadejati se je Čez in čez polně čitalnice z ozi-rom na navedeni blagi namen tem bolj, ker smemo pri-čakovati izvrstnega berila. — (CitalniŠkih pevcev izlet na Bled) v nedeljo 4. dne t. m. izvršil se je izvrstno pri najugodnejšem vremenu. Povsod srčno sprejeti naši pevci prepevali so domaće pesmi v Lescah, na otoku in pa po jezeru, kjer so našli zmerom množico hvaležnih poslušalcev, med njimi tudi na Gorenjskem zaradi vaj bivajočih vojaških častnikov in druzih tukaj celó iz daljnih krajev poleti bivajočih gostov. Poleg prijaznega vremena in še pri-jaznejšega sprejema pripomogla ni malo k občni zado-voljnosti postrežba pri Jeklarji in Petranu. Pri odhodu počastil je pevce gosp. Goljaš v Lescah z lepim ume-talnim ognjem. — („Kocevje napreduje") piše ,,Soča". ,,Deutscher Schulverein" ustanovi v Kočevji, in sicer na mejah te „deželice" 4 nemške šole, namreč v Maverlinu in Sef-lerjih proti Crnomlju , na Smuku proti Hinjem, in v - 291 - Grčaricah proti Dolenji vasi. Za to ustanovitev bodo imeli zasluge dr. Weitloff, znani kričač in hud na-sprotnik Taaffejevi vladi, vodja kocevske gimnazije Knapp in pa ljubljanski nadzornik Linhart. Z Weit-loffom je přišel celó nek doktor iz Beroiina. Na Nemške m nabirajo denar, da bi nas schulvereinci s ponem-Čevanjem sposobili za Prusijo. A ti schulvereinci so zvite buče in ne ponujajo podpore v dar, ampak samo proti dolžnim pismom od strani dotičnih občin. Po takem mislijo terjati denar nazaj , ako bi se občine ne ponemčile, kakor nameravajo. — (O pot ovan ji Slovanov v Rim) prinaša obširen popis 7. zvezek časnika : „Weckstimmen fur das kath. Yolk" pod naslovom: ,,Die slavische Pilgerfahrt nach Rom". Ta potopiš prinaša tudi vse tri adrese, nagovór biskupa Strossmayerja in odgovor sv. očeta Leona XIII.; vse v popolni besedi, kakor so pisane in govorjene bile. Administracija tega lista razpošilja zvezek poštnine prosto za 12 kr. (TVien I. Weihburggasae 21). Isto tako tudi 4. in 5. zvezek, ki obsega biskup Strossmayerjev pastirski list o Cirilu in Metodu in pa 1. zvezek s spisom dr. J orda novim o katoliški Bosniji. — Vsi ti zvezki razmotravajo obširno vprašanje o slovanském cerkvenem obredu. g^* Tište dijake iz Kranjskega, ki so dovršili 6 razredov gimnazije ali pa realke in želijo državno stipendijo s 300 gold, za obiskovanje kmetijske sole Tecen-Liebwerdske na Ceskem, in druge, ki so dovršili 4 razrede imenovanih šoi in želijo stipendijo tudi s 300 gold, za kmetijsko šolo v Modlingu poleg Dunaja, opo-zorujemo, da s 12. dnevom tega meseca preteče obrok za vlaganje prošinj pri družbi kmetijski kranjski, kakor je bilo razpisano v 33. listu ..Xovie". Prošnja za Janežicevo „C vet je64. Res prava težava je s slovenskim berilom na gimnaziji v 7. in 8. razredu. Ce hoče člověk kaj spreme-niti za čitanje, pa nima dotičnih knjig. Ko je izhajalo Janežicevo „Cvetje", imeli smo tukaj nad 40 naročnikov, sedaj pa so se vse te knjige razpršile, imamo samo 3 eksemplare. Tišti gospodje, kateri so onih let studirali na no- vomeški gimnaziji — pa tudi drugi — prošeni so prav vljudno, naj blagovolijo poslati: a) Sofoklov Ajant (poslovenil M. Valjavec, 1. 1863.); b) Wiljem Tell (poslovenii Cegnar 1862.); c) Maria Stuart (poslovenil Cegnar 1861.). Rad bi spravil skupaj vsakega kakih 10 eksem- plarov. — Bodi si, da častiti gospodje posodijo na eno leto, bodi si, da prodajo, naj zapišejo imé na knjigo, naznanijo pošto dotično, ter blagovolijo poslati v Novomesto. P. Ladislav Hro vat. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Nj. veličanstvo cesar se je 31. dne u. m. z velikim spremstvom podal v Mezô-Kovesd na Ogersko, kjer ostane 9 dni pri velikih vojaških mane-vrih. — 9. dne t. m. gre v Miskolcz, kjer ostane 7 dni. — 17. dne t. m. zvečer pa gré v Gôdôllô. — Prihodnjemu državnemu zboru predloži, kakor se sliši, vlada: vojno postavo, sprejem zahodne železnice v vladno gospodarstvo, vprašanje o vseučilišcu pražkem in o gališki transverzalni železnici, postavo o borznem davku in pa obrtnijsko postavo, katero je neki vlada posebno marljivo razpravljala zato, da se vendar en- krat zadosti upravičenim željam obrtnikov (rokodelcev). — Sliši se tadi, da od druge strani se državnemu zboru izroČijo predlogi, naj bi se po prevdarku njegovem po postavni poti kaj storilo za spodobnejše obhajanje ne-delj in praznikov. — O programu ministra Taaffe-a poroča ,,Nord. Allg. Zeitg." tako le: V prvi vrsti, pravi ta list, bode vlada skušala izpeljati vprašanje o upravni reformi. Ministerstvo bode skušalo to vprašanje ugodno resiti ne meneč se za razne predsodke. Druga naloga , ki si jo je postavilo ministerstvo, je reorganizacija železnic. Na tem polji je jako slabo gospodarila ustavoverna vlada. Dalje bode vlada skušala vravnati obrtnijstvo. Vlada si bode prizadevala, da v prihodnjem zasedanji spravi novi obrtni zakon v življenje. Največjo pozornost pa obrača vlada razmeram v kmetijstvu, ker je prepričana, da se je ravno tu do zdaj naj več grešilo. Podpi-ranje in pomnožitev kmetijskih šol je daljna naloga vladina. — Stavbeno vodstvo avstrijskih državnih železnic je razpisalo oklic za ponudbe o sin ah, ki se bodo po-trebovale za predarelsko železnico. Do zdaj je potreba preračunana na 11.100 bačev (ton) do 1. 1883. Pred nekaj časom je Elizabetna zapadna železnica oddala napravo t.kih šin nekemu avstrijskemu mešetarju, ki bi bil v Avstriji mogel sam napraviti jih komaj 4000 bačev, 11.000 pa bi jih se bilo moralo — se ve da za mastno provizijo — naročiti pri rudarjih na Angleškem, Francoskem in Nemškem, toraj v tujih deželah. Se-danji minister trgovstva baron Pino je pa — kar nas veseli povedati — to pogodbo razrušil in šine naročil po čisto enaki ceni pri več avstrijskih fužinarjih. Člověk bi mislil, da bo tako ravnanje ministrovo, ki pod-pira domačo obrtnijo , vsakemu po volji, in da mu bodo vsi časniki ploskali; a ne! Dunajski judovski listi so se potegoili za tujstvo in štejejo ministru za velik greh to, da je domaćim obrtnikom naklonil delo in zaslužek. Se ve, je uže kak Izak ali Abraham přišel ob provizijo, katero so mu tujci obljubili ! — Novo imenovani knezonadškof dunajski Gangl-bauer bo 11. dne t. m. slovesno vpeljan na svoje stolico na Dunaji. — Vsi liberalni Časniki dunajski veselja poskaku-jejo, da so pri zadnjih volitvah na Francoskem zrna-gali republikanci. ,,N. fr. Presse" še posebno poje glo-rijo, da so propadli monarhični zarotniki „die monar-chischen Verschworer" in pa privrženci zakonite (legitimne) monarhije. A vendar se vkljub vsemu temu liberalci hlinijo, da oni so avstrijski patriotizem v štant vzeli, ali, kakor „Kárnt. Volksst." pravi, ,,die General-pachter des osterreichischen Patriotismus sind". — Isto tako rovajo liberalci zdaj zoper Rusijo, ker je av-strijska vlada v Pfemislu dva ruska viša oficirja neki zato zasačila, ker sta si obrisa galiških trdnjav naprav-ljala, in ker se sliši, da ruska vlada podkupuje Avstri-jance z rubelji. Koliko je o uni zadevi resnice, se danes še ne vé, ker je cesar naš sam ukazal, naj se iz-p us ti ta zaprta ruska oficirja, — kakega ruskega rublja pa še nikdo na Ogerskem ni v roke dobil, ceravno je res, da po ukazu ministra Tisze magjarski panduri jako marljivo vohajo po ruskih rubljih. Iz Gorice. — S podporo visokega c. kr. kmetijskega ministerstva priredi tukajšnje c. kr. kmetijsko društvo po deželi javna predavanja o trtni uši (filokseri), katere bode izvrševal g. Á1. Štrekelj. Poduče-valo se bode: dne 8. septembra t. 1. v Tomaji in Stan-jelu, — 11. septembra v Šmarjah dol. Branici, — 18. v sv. Križi in Kamnjah, — 25. v Škrbini in Pervačini, in dne 2. oktobra v gornjem Cerovem in Pevmi. 292 — Na deželni kmetijski šoli v Gorici se začne nov tečaj teoretično-praktičnega podučevanja dne 15. septembra t. 1. Kot gojenci sprejmó se v slovenski odde-lek: a) mladenci, kateri so dosegli 16. leto; b) znajo zadostno brati in pisati, kar se dokaže po sprejemni preskušnji; c) so krepke postave in izkažejo dobro nravno vedenje. Za vsak oddelek, italijanski in slovenski, je odločenih 8 štipendijev po 100 gold., ki se po- delé sinovom poljedelcev. Iz Trsta. — Dva popotna učitelja: enega za 13tro in enega za Goriško vzame vsled določbe kmetijskega ministerstva tržaška vlada v službo. Poduče-vati morata znati v obe h deželnih jezikih in v vseh predmetih, ki se podučujejo na pr. na goriški kmetijski šoli. Hodila bosta po določbah tržaške vlade po raznih krajih in vaséh podučevat, vsaj 30krat v letu. Plača 1000 gold, in 500 gold, za poti. Prvo leto je samo za poskušnjo. Prošnje se oddajo c. kr. namest- ništvu v Trst do 10. septembra t. 1. — Za tržaško razstavo je v proračun postavilo trgovinsko ministerstvo 30.000 gold, državne podpore, ker je ministerstvo za poljedelstvo dovolilo 10.0U0 gold., tedaj bo državne podpore 40.000 gold., ako to dovoli državni zbor. Iz Koroskega. — Kako hvalo dunajski prof. Sues s (jud), eden najiskrenejših zagovornikov onega načela, da morajo otroci 8 let v šolo hoditi, poje nemškim Ko-roščem, kaže njegovo pismo do kraj nega šoiskega sveta v Smartnem poleg Belaka, ki se po poročilu „Kárnt. Volksst." takole glasi: „Hvala Vam lepa za prijazni mi Vaš dopis, častiti gospodje! Mi smo tukaj na Dunaji zmerom jako ponosni na to, da se Korošci tako zeló odlikujete memo mnogih drugih hribovskih dežel, in še prav posebno pa se sponašam jaz zaradi tega, da koroški poslanci v državnem zboru zmerom na moji strani stoji jo in so zmerom med mojimi najljubšimi in najboljimi prijatelji." — Na to pismo odgovarja konservativna „Kârnt. Volksst.", da se prof. Sue s s hudo moti, ako misli, da se koroška dežela sklada z njegovimi čen-čarijami, ki nasprotujejo konservativni vladi in konser-vativni većini državnega zbora ; naj prof. S u e s s tudi nikar ne misli, da je koroška dežela enih misli z libe* ralnimi poslanci. S Tirolov. O nekdanjem ministru poljedelstva Ban-hansu se je govorilo, da ne zna razločiti pšenice od de-telje. Sedanji minister Falkenhayn pa se na svojem potovanji tukaj tako vede in kaže, da povsod dober vtis napravlja. Ogleduje živino in polje, ker hodi veliko peš, poprašuje to in ono in kaže, da ni nevednež v gospodarskih in kmetijskih zadevab. Se celó živino ogleduje, ne samo polja in gozdov. Ljudem se o tem zeló přikupuje. Iz Zagreba. — Cem bliže so nove volitve v deželni zbor, tem težji leži roka državnega pravdništva na „Obzoru", ki kot glasilo neodvisne narodne stranke se pogumno bojuje zoper magyarizem, ki se „mit dem Feigenblatt4 hlini za „dobrega Hrvata". Dan za dnevom mora „Obzor" napravljati po dva izdanja, da v izdanji kaže, koliko člankov bilo je v 1. izdanji „zaplenjenib." — Visoko spoštovanega pl. Mati ja M r a z o v i c a, bivšega župana zagrebškega, je zadela britka osoda, da mu je njegov edini, 32 let stari sin Ladislav, odlični, neumorno delavni rodoljub, umri. „Obzor" piše: „No danas plaču i do vieka če plakati njegovi mili roditelji ; danas plačemo mi i s nami cieli narod, jer smo izgubili, jednoga borioca iz naših redova, jednoga sveČenika iz hrama umjetnosti i književnosti, jednoga tješitelja, našu • nadu bolje budućnosti. Pa u cvietu mladih ljeta, u kojih se običaje smješiti bujni život, zaskočila je njega jalna smrt!" — Čuda, da tudi ta članek ni zapadel „zaplen-jenju. Iz NemČije. — Za vojake se še premalo denarja potroši. Na Bavarskem bodo potřebovali za-nje zopet 4 milijone mark več, tako, da bo vsega skup okoli 46 milijonov mark. Toraj pride na vsacega Člověka voja-škega davka 9 mark (okoli 5 gold.). — Vsi davkopla-čevalci v Nemčiji plačujejo zdaj 2180 milijonov mark, pride na člověka po 60 mark, na rodovino po 300 mark. Le tje, komur se po Nemčiji sline cédé ! Iz Sviće. — Ruskému beguncu knezu Petru Kra-potkinu, ki je živel v Genovi (Genf) in se vdeleževal vseh nihilistovskih shodov, je švicarska vlada prepove-dala dalj no bivanje v S vici. Iz Laškega. — Vlada se je zdaj živo potegnila za postavo o varstvu papeževem. To se vidi, kakor da bi se bila vstrašila drugih vlad, ki so se potegnile za varnost papeževo. Morda se pa bojé tudi, da, če bi papeža ob varstvo spravili, bi prišla tudi Umbertova monarhija v nevarnost, kar pa najvišim krogom pri vsem njibovem drugem radikalizmu nikakor ne diši. — Italijani in avstrijski ustavoverci še vedno go-voré o nemški, avstrijski in italijanski zvezi. Nemški listi govoré, kakor da bi bili vsi avstrijski narodi zadovoljni s tako z vezo. Nasvetujejo tu pa tam Itali ja-nom, naj bi popustili namere na Trst, Reko, južno Tirolsko, potem naj se zvežejo z Avstrijo. Kakor da bi se dal laški želodec nasititi Î Francoska. — Gambeta je bil le enkrat voljen. Celó njegovi prijatelji so strašno razkačeni nad judovskim prebivalstvom v Algeriji, ki so po večem krivi, da so Arabci tako hudi na Francoze. Toraj judje uže povsod presedajo ljudem. Angleska. — Državni zbor je prenehal. Stolni govor se glasi, da je zunaj povsod vse prijateljsko. O Irski pravi kraljica, da se bodo sedanje stroge naredbe mogle kmalu olajšati ali popolnem odpraviti. Iz Rumunije. — Ogerski listi so zadnji čas hudo zaupili zoper Rumunce, Češ, da so mejo prestopili. Na-tancna preiskava pa je pokazala, da prav nic ni res, in tako se je magjarsko sovraštvo zopet enkrat hudo blamiralo. Iz Bosne. — Uprava dežele noče nič kaj naprej ; v treh letih bodo imeli uže četrtega deželnega namestnika. Se ve , da ne bo nič, če bodo hoteli Bosno ponemciti ali pomagjariti. Ako bodo obsuli deželo s tujimi urad-niki, ki ne umejo ne deželnega jezika, ne poznajo raz-mer in ne šeg naroda, bodo tako malo opravili, kakor nekdaj na Laškem v Lombardiji, povsod si bodo naklonili le mržnjo. Tudi če premené vojaško vlado v civilno, ne bo nič, dokler se držé sedanjega sistema. Iz Rusije. — V Petrogradu so zopet zaprli več važnih 03eb , med temi tudi nekega Častnika general-nega štaba, ki je na sumu, da je uže delj časa uporni-kom naznanjeval vse, kar se je z vojaške strani zoper nje vkrepalo. Iz Turčije. — Iz Egipta se poroča o novih nemirih nezadovoljnih narodov. Kaj je, se še ne vé. Žitna cena v Ljubljani 3. septembra 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. — banašdk 10 gold. 3 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. — soršice 7 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 3 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold. 8 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. — Tisk in založba : J. Blazilifeovi nasledniki v Ljubljani.