4. številka.
Ljubljana, \ sredo 7. januvarja.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan ivr«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za av strij ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gin*., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Lj a bij a no brez pošiljanja na. dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. /a p ^lianje na dom računa ho pu
Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, ■mistupnr petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedettkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.,
če bo trik i
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ra v ni it v 0 je v Ljubljani v Frana Kolmana hi4i, „Qh Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Davčna novela,
ali nova postava, po kateri so prenarejena nekatera določila o kolekih in pristojbinah.
(Spisal  Adolf Obreza,  zastopnik občin Notrarjskih v državnem zboru.)
Tnkoj, ko Be zopet po božičnih praznicib snide državni zbor, zatorej še meseca januvarija 1885. I., ima prUi v poštanski zbornici v obravnavo postava ob izpremembi nekaterih pristojbin, ki jo je vlada Se 1881. I. predložila državnemu zboru in ki jo je v to izbrani odsek mereča marca 1883. ). popolnem pretehtal na vse strani ter jo predlagal poslanski zbornici.
"Vlada kani s to postavo doseči tri namene. Umeje se samo ob sebi, da v prvej vrsti gleda na to, kako bi pomnožila državne dohodke. Di ugi namen jej je, kako bi davčna bremena pravičnejšim načinom razdelila mej plačevalce davkov in zlasti odpravila nekrivieo, ki se nahaja sera ter tja, da je namreč menj imovitemu plačevalcu nositi večjo težo davčnih bremen, nego li imovitejšemu. Tretji namen uapoBled želi vlada doseči s tem, da nakloni malemu zemljiškemu gospodarju, kmetskemu stanu, kateri se v novejšej dobi po razn h okolnostih ni le zelo oškodoval, nego kateremu so celo mnogu nova izumljena, drugim stanovom morebiti v korist služeča pomagala omajala njegovo eksistenco, nekatere olajšave. Da se je vlada ozirala na ta poslednji namen, povdorjal je tudi ministerstvu prvosednik grof Taaffe dne 25. januvarija 1881. I., ko je odgovarjal na interpelacijo grofu Hohenvvartha in tovarišev, tifočo ae olajšav za kmetski stan, ki se je bila izročila skupnemu ministerstvu. Ako to davčno novelo, kakor jo je odsek predložil s poročilom svojim dne 12. marca 1883. 1. štev. 704 poslanski zbornici, pregledamo natančneje, pokaže se nam, da je stvar resnično takova.
Pisatelj teh vrst, kateri je družabnik v „ davčnem odseku" poslanske zbornice, proučil je ta prevažui predmet se ve da prav na tanko, dalje je imel priliko, pogovarjati 8e o njem s strokovnjaki ter primerjati dosle veljavna in po novi pcstavi predlagana pravila in naposled je uvide), da bode ta postava kmetskemu stanu in malemu zemljiškemu gospodarju sploh donaSala koristi na vsak način. Za tega delj se mu vidi umestno, da se, poslanec in zatorej zastopnik kmetskih občin in kmetskega stanu v poslanski zbornici, moško potegne ea to postavo in delujo na to, da jo vzprejme zbornica. Naj si tudi n. pr. naklada ta postava trgovcem in spekulantom in zhsti premičnemu kapitalu novo breme, oziroma nov davek.
Nikakor se mi ni čuditi, da to postave spekulanti in bogatini, bankirji, borzijansi in spoh vsi trgovci, zlasti po mestih ne pozdravljajo z veseljem. Kdo bi se Čndil temu? A'.i, da so zastopniki kmetskega stanu sovražniki tej postavi ter jo proglašajo .škodljivo kmetu, kakor sem čul na svoja ušesa, tega mi ni moči umeti in to me je napotilo, da pišem ta članek, da pokažem stvar v pravej podobi in da odpravim vsakorčuo krive misli, katere bi utegnil imeti kdo o tej stvari.
V naslednjih vrstah bodem govori o najvažnejših teh 19 paragrafov, ki jih je predlagal davčni odsek, in potem prepuščam sodbo dragemu čitatelju, da li ni ta postava kmetskomu stanovništvu v obče in kmet&kemu stanu posebe zelo ugodna in da li ni vsakemu zastopniku tega stanu, ako mu je poziv njegov častna stvar, dolžnost, na pirati vse moči, da se ukreue ta postava.
Kar se tiče §§. 1 , 2. in 3., merijo samo na borzo in na premičen kapital in nanje se bodem oziral, govoreč o §. 15., kateremu je uprav vsebina borzni davek.
Velike važnosti zemljiškim gospodarjem sploh in kmetskemu stanu posebe so paragrafi 4., 5., 6. in 10., o katerih sem namenjen govoriti obširneje, v tem, ko so drugi paragrafi tičejo po največ trgovcev in obrtnikov.
V § 4. se določuje, da se pristojbina za izročilo lastninskih pravic ali vžitnine nepremičnih stvarij (posestev) zniža od 3%% na 3%. Toda to pristojbino gre v tej meri plačati brez oz ra na čas, ko si5 je zgodila izprtmemba v posestvu, in dosle dovoljevana odpustila pri plačevanji pristojbin, kadar so se zvršile prej nego li v desetih letih zapored, gre pregledati. Zdaj se plača namreč za {spremembo v posestvu, ako se je zvršila tekom   2 let   .   .   .   . 1%
4  .    .... lV«°/o 6  „    .... 2% 8  „     .... 2»/t°/o „     10  ,    .... 3% nad     10  „    .... 3%% Po §. 4. ima se odpraviti vse to stopnjevanje in plačevati bode v bodoče vselej po 3% pristojbin pri izročilih.
Ako pogledamo zgornjo tabelo, lahko bi mislili na prvi pogled, da se imajo tu vzvišati pristoj-bive v dokaj večjej meri, nego li se kani v resnici.
Kakor posneonljemo i/ statističuih dAt treh let je izmej 100 obrtov, na posestvih bilo 19 takih, kjer so predmeti v 2 letih menjali gospodarja
139 9 2 7 1 4 6
n    r>      n d
4
6 8
10
46 2 „     „   „      j, po 10' a
100
po natančuem računu znašalo je zatorej pristojbina (vštevši 25°/0 priklade) povprek 3143%, v tem, ko ima po §. 4. te postave znašati 3 750%, (uamreč 3°/o s 25% priklade) v vsem skupaj bi se zatorej zvišale pristojbino za 0 0O7n/o ali 607/io krajcarjev pri vsakih 100 gld.
Poleg vsega je tu Se opomniti, da se le v prav redkih slučajih pripeti, ka bi se kmetska posestva tekom desetih let dvakrat prodajala. Omenjene polajšave, kadar t,e določajo, bi zaradi naglega nasledstva po kupilu vžival lastnik, kajti izkušnja uči, da se više menj wj na posestvih, bodi si, da se prodajo ali zamenjajo, in sploh vse izpremene na kmetih povprečno rneunMio Se le v 15—20 letih, ko znaša pristojbini za izročitev že 3'/a%, v tem, ko se hoče zdaj znižat' na 3%.
Gotovo za tega delj trdim pravo, rekoč, da bode §. 4. to predlagane po.-tave kmetskemu stanu in stanovništvu po dež* li donašal muogo koristi.
Sploh hode ta prenaredba o pristojbinah hasno-vita ne le kmetskemu Btanu, nego tudi večjemu in velikemu posestniku in sicer zaradi tega, ker nam je znano, du večja posestva kakor manjša kmetska gospodarstva tekom deset h let malokedaj večkrat nego li jedeakrat menjajo gospodarju svojega.
Prikazen, da b« n:* posestvih hitreje menjajo gospodarji, sapažaino bolj in zlasti po mestih, in sicer pri bivali ia prostorih, odločenih za zidanje, kjer često kuk spekulant kupi hišo ali tsploh posestvo, da je kakor najhitreje moči proda draže, nego li je je kupil.
V vseh takov h slučajiu uo>.~ nemajo veljavo dosle občna olajšila pri pristojbinah, kadar se hitreje menjavajo gospodarji, in pokazalo se bode, da pristojbina ob izročitvi utegne naraščati višja, nego li do zdaj. Vender jaz, zastopnik kmetskega stanu, ne čutim v sebi poziva, da bi se kakor koli upiral postavi, katera more služiti njemu v korist, kajti po nji bodo se naložita nekaterim spekulantom, ki preže po posestvih, zopet nekatera bremena.
Kakove olajšave je moči donašati §, 4., kadar se izroča lastništvo takovih posestev, katera, kakor kmetska gospodarstva posestva svoja menjajo gospodarje pozneje, nego li v desetih letih, pokaže naslednji primer. Mislimo si. 'da je na prodaj posestvo, vredno 2000 gld. V takem slučaji se ima po postavi, zdaj veljavni, plačati pristojbin za izročitev najprej 8'VaV« °d teh 2000 l- j- 70 gld. — kr. potem 25% priklade .... . 17 „ 50 „ Skupaj   ...   87 gld. 50 kr.
Po §. 4. davčne novelo  bi pu znašala ta pristojbina
3% cd 2000 gld.......00 gld. — kr.
potem 25% priklade   ....        15   „   — „ Skupaj    ...    75 gld. — kr. takisto bila bi pristojbina n.žja 12 gld. 50 kr , zatorej več nego li za Va °/oi »n sicer zaradi tega, kajt' ako se zniža piistojbina, /ti ža se tudi prikladn.
Toda upati je, da se devoli temu paragrafu še olajšava. Ako n. pr. podeduje kdo nepremično blago, plača v slučaji da je, vštevši dan, ko je je podedoval, produ tekom dveh let, ne 3%, nego samo 1%%, i»> "ko bi posestvo prodal tekom štirih let, bode mu vedno plačati 2% pristojbin s prikla-dami vred. (Daljo prihO
Politični razg led.
Notranje dežele.
V Ljubljani 7. januvarja.
Pisarna <lr/avne(;a zbora je že razposlala poslancem dnevni itd prihodnje seje, ki bode 20. t. m. Ta se glurd: 1. Prvo branje predloga poslanca Friderika Sue.su in tovarišev o premembi državno-sborskega volilnega redu. 2. Prvo Oranje predloga poslanca vitezi Chlumeckega in tovariSev* da so oproste davka delavske, bolniške in invalidne blagajnice, kakor tudi kolekov in pristoj n. 3. Prvo branje predloga poslanca Fuksa in tovarišev o spremembi hranilnČnega regulativa s 1844. 1. 4. Prvo branje predloga dr. Jcquesa in tovarišev, ki se tiče eksekueue pokojnin privatnih uradnikov itd 5. Prvo branje predloga poslanca FUrnkranza, da se izd<» nov tiskovni zakon. G. Drugo branje vladne predloge, da bo dovoli dostavni kredit za 1884 leto za novoosnovano grško katoliško škofijo v Stanislavu.
IVIiiiiNter hinctljNtv« je obljubil nekej deputaciji spodnje avstrijskega »Baiieruvereina", da v prihodnjem zasedanji predloži Bpodujeavstrijskemu deželnemu zboru zakon o osnovi kmetijskih zbornic.
Pred včeraj je naglu smrti umrl na svojem posestvu Goldegg bivši iiiiiii«<er««Ki predjed-iilK knez /Idolt' lner«per«. S tem je pala zopet jedna podpora avstrijskega centralizma in la?.i-libcralizma. Kaj da smo Slovani, posebno pa mi Slovenci trpeli pod njegovo vlado, ilat.es nečem i navajali. Pokojnik ni bil posebno nadarjen, a je vsled svojega visocega rodbinskega položaja imel velik vpliv na avstrijsko politiko. Sedaj bil je li let star, ter je posleanja leta bil predsednik najvišjega računiščis.
Nove volitve v II mali o trigovttlto zbornico bodo še le v začetku februvarja Obe stranki bosta imeli dovolj časa za agitacijo. — P>> časopis h nečejo utihniti raznu vest o nasledk b, katere bede-imel razpust te zbornic«. Sprva se je govorilo, d-* odstopi moravski namestnik grof Schfl iboro, Bedaj pa že listi pijfajo o miuisterskej križi.   Mi tej vesti
ne pripisu'emo nobene posebne važnosti, ker se je po nemških listih že tolikrat pisalo o padu mini-8ter=tva, pa je vendar vsel-j ostalo.
N/aŽnj5i l;st ojforskili Srbov „Zistava" je prešla zopet v roke radikalnej srbskej str..nk;, katera ne mara za nobeno prjaznenje z vlado. Neitaj mesecev sem je ta list zastopr-1 Kifcindski program in propovdoval zmernost n spravljivost. Sedaj bode pa zopet nastopil *tari pot Srbski prijatelji ogerske vlade pi mislijo sedaj osnovati svoj list, ki bode izhaja' v IVšiu.
VuaiUc di/aic.
Ituska vlada baje resno želi, sporazumeti se s Poljaki. Do^edaj so je pri imenovanji mirovnih sodcev oziralo samo ua Rose, sedaj jo pa imenovanih, kakor javljajo ru-ki lis?i, za mirovne sodee tudi več poljskih veljakov in plemenitnikov. To je zopet jedeu korak k sporazumljen;u obeh narodov. — „Novoje Vremju" priporoča ruski protektorat nad Abesinijo, da se tako zagotovi ruskemu brodovju Bvobodna komunikacija z indiškim in tihim oc \:nom. — ZoHtin i", da so Kt'jci že dalje časa zahajali na delo v Amerik). Ti ljudje so jako pridn in varčni, vsled tega pa vsako delo hitnje in ceneje izvrše kakor drugi delavci. S tem so v Zjedinjenih državah mnogi drugi delavci pri-li ob delo. Ker so se bali da ue bi vsled tega navstali kaki neredi mej nezadovoljnimi ameriškimi delavni, so za nekaj Jet s posebnim zakonom ubranili priseljevanje Kitajcev. Ti so sedaj morali v droga kraje obračati se za delom. Začeli so hodit' na delo v rud<e azijske pokrajine. Nekateri ruski listi že kažejo M nevarnost, da bi zaradi kitajskih delavcev, ki bodo prihajali na delo vedao dulje v Rusim, domači d da VC i no izgubili dela. — Mej Rusijo in Kivo so razmere zelo napete. Poslednja podpira upirne Tekince proti Ru-'ji. Verojetna je, da zarad' t ga pride do vojne mej Rusijo in Kivo, konec katere bode, da Rusija prisvoji K vo.
Francoski vojni mini t.t Cunpenon d d je svojo odstavko Z». njegovega naslednika imenovan je gene al Levval, ki je znan \i poslednjega algier skega u-tunka. Campenon se je baje spri z mi-nisterskim predsednikom ztradi tonkinškib za lev. Vojni miirster je hotel, da se mora v Tonking poslati več vojnih oddelkov, kar pa brez mobilizacije ni mogoče. Ferry |>» ni hotel nič slišati o mobilizaciji in to zarad! zbornic, ki ni temu utegnile ugovarjat', in le sibl niito, da se posamezue čete odpošljejo. Ker e pa bi!a v Tonkingu treba vedno več vojsk, in mimsterski predsednik, Jules Feny, d; hotel dovoliti mobilizacije, vojni minister pa ne daljnih pošiljatev vojsk iz obstoječih kadrov, je poslednji dal svojo ostavko. — Po drugih poročilih jo pa vojni minister odstopil, ker ni hotel privoliti v energično akcijo v Tonkingu, katero sta zahtevali zbornici. — Će tudi je francoska i vlada v najboljšem prijateljstvo z Nemčijo, v narodu I pa če vendar ni ugasnilo sovraštvo do Nemcev. Pri I svečanosti na v spomin G"mbetti so veljavni fran- ' cosk' politiki v svojih govorih izražali želje, da Fran cij* zopet pridobi 1870 i'gubi jeni deželi.
Pariški dopisnik angleškega listu „S dnt James s' G zette" imel je pogovor z nekim anar-lilstičialm vodjo v Parizu. Ta mu je rekel, da to zimo najbrž ue bode nobenega anarhističnega punta, ker sedaj ni upati nobenega vspeha, ampak bi tak punt lu škodoval. Sicer jih je mnogo neprevidnih, dostavil je ta anarhist, ki ne marajo za opo mine vodij, ampak hočejo takoj začeti, a on misli, da se bodo ti tudi uiali svetom previdnejših Kar se tiče organizacije, imajo anarhisti v Parizu 85 klubov, katerih ima sleduji od 200 do 300 članov. V proviucijab je pa nad sto takih društev. Število anarhistov se vedno množi. Kadar jih bode 200 000 mož, pa bodo proglasili socijaiističoo republiko in to se bode morda zgodilo že proti koncu 1885 1 — Po drugih poročilih so pa izjave tega anarhista laž, kajti v Parim je le kukih 2000 anarhistov.
Kakor se iz B -rolina raznim listom poroča, je v kratkem pričakovati jako važnih sklepov o iicim-»kcj kolonijalni j politiki. — Kaki bodo ti sklepi, o tem se pa nič natančnejšega ne jioroča. — Kakor bo italijanski listi zvedeli, so pogajanja mej Nemčijo in Avstrijo že skorej končana, da se Trst izbere za izhod subvencijoniranej nemškej parobrodnej vožnji. Kako da mi sodimo o tem vprašanj', smo že pojasnili v našem listu. Kakor slišimo, se N -ničija pri tej izberi ni ozirala toliko ne ekonomične koristi, kakor na visoko politiko. V Italiji je zaradi tega velika nevolja. Opozicijski listi napadajo vhdo, ker se ni dovolj poti udih, da bi bila izbrana G'muva.
/%iiglc>škl mioisterski predseduik G adstone neki boleha. Zdravnik je baje konstatoval, da |e to ista bolezen, za katero je bolehal pred dvema letoma. Vsled te bolezni Gialstone ne more spati. Drugi pa bi č-jo vedet', da je bolezen le izgovor, da se bode mog.d premier odtegniti daljnemu vladanju. G'adston" ni prijatelj vnanje politike, zlasti velik nasprotnik diplomatičkih zavijač. Sedaj se pa ima angleška vlada borit* samo s težavami v vnaujej politiki, torej bi on sedaj rad odložil ministarsko predsedništvo. Poleg tega je pa Gbdstone že 7G let star, tedaj že v onih letih, ko po dru/.ih državah državn:ki že odhajajo v poko/. Ni'- čudnega bi ne bilo, Be se odpove vladanju. Vsi prijatelji svobode, pravega napredka in človekoljubja ga bodo ohranili v hvi 1 žnem spominu.
Kakor se poroča h K qire, dobil je poveljnik Hudatiike ekspedicije mali listek o 1 generala Gjrdona. Na tem listku, k; n • bil ni6 večji, kakor so poštne znamke so stale bes^d i: „Chutum ali right (K«rtiim. V redu!) C G Gordon 14. D zen-ber.a Na zadnjei strani je pritisnen nanj Gordonov pečat. Arabski sel, ki je pr n vsel ta listek od G >r-don«, pravil je zanimive podrobnosti o življenj: generalovem v Kartumu D*e poslopji sta odločeni za stanovanje gouvernerju. Nt streho vsacega je ukaza' G odon postavit' jeden top Takoj po solnčnem vzhodu gre na streho obeh poslopij, pregleduj« z daljnogledom postojanke sovražnikove in zapiše vse spremembe. Potem pa sp cel dan. Po noči pi pregleduje svoje čete in jih na'dušuje. Da je sel mogel listek prinosu mimo sovražnikovih straž, ki so ga večkrat preiskovale, kaj da ima pri sebi, ga je bil všil v gube svojega rokava
Dopisi.
Z Oorcnjskoga 4. jan. [Izv. dop.] Tedaj v novem letu smo. Di si nam m noli, v mnigem oziru žalostni prazniki n<i obetajo bog vedi kakovih dobrot v mladem letu, vender smo dobili marsikaj, kar bode vsakega pravega Slovenca veselilo. Pomenljivo je zmijeval vsakdo z glavo ia izraz začudenja jo bil na lici čitatelju novic pojemajočega leta. Nečuvena sleparij i tujčeva navdala je vsakega z gnusom. Di si bo tudi tu marsikomu sitnosti delal hankin polom, vendar se lahko iz afere nekaj učimo, namreč: Tujec je tujec, — oglej si ga dobro, pre-išči mu obisti in srce, predno mu zaupaš. Ti so nam prave kukavice v naši slovenski deželi. Res se nahajajo Častne izjeme, a redke so, redke 1
Imenovnnjo na uadzornikovo mesto zadovoljilo je vsakega. Premeščenje propaloga vite/a z „elegantnim rapirjem" pozdravil je vsakdo s ploškom. Nsj se le bah», daje zmagal, vsaj vemo kako. Prav mu je, tako naj se zgodi vsakemu, ki se predrzne rušiti narodno prizadevanje. Sedaj se bo, upamo, vender zopet jedenkrat vrn'la toli potrebna sloga v m'e vrste.
Neka govorica s? je raznesla po Gorenjskem, katerej je pač težko verjeti, a mogoča je, mogoča! Č tali ste menda, g. urednik, »Slovencev" podlistek zadnjega meseca prejšnjega leta.   Tuli jaz sem ga bral, a reči moram, vsakikrat  sem z gnusom in srdom v Brci odložil  glasilo duhovščine slovenske. Na tak način dokazovati, s takimi soli'.mi iskati v proizvodih in pesmih takih reči j, je nečuveno, za pisca onih večerov — sramotno ! Da, sramotno, da se filozofi,a tako pači!   Kdo v Slovencih, za Boga, kdo, vas vprašam, nahaja v divnih proizvodih Gregorčičevih take nazore,   kdo je le slutil,  da Gregorčič, duhovnik, je  ateist-fatalist in Bog zna, kaj še vse!   Se ve da, gosp. doktor, če hočete takim potom tolmačiti pesnike, potem je vsa uaša vera — ateizem!
Vzemite katerokoli pesen ali molitev, kojo molite vsak dan v hramu božjem, preglejte nekoliko psalme, oskubite jih na tak nač.in in našli boste, če hočete, tudi v njih, kar predbacivate našemu pesniku. B-rite, gospod, ltanije; celo sveto pismo kar mrgoli takih izrekov.
Upam pa, da bode kdo naših pisateljev zadostno posvetil g. doktorju v Gorici, če je sploh odgovora tak pamflet vreden ! .
Pa čemu sem to pisal? Ad rem! Kakor sem rekel, govori se po Gorenjskem, da nekateri gospodje duhovniki neki nameravajo poslati pisatelju on h razprav v „Slovencu" prizualuo pismo. Upam, a uesem prepričan, da se bode čest. uaša duhovščina gotovo dvakrat premislila, predno Btori tak koruk. Saj s tem bi se obsojala samo sebe. Pokojni kuezoškof Pogačar in slavni vladika Strossmayer sta menda pač dobro vedela, koga proslavljata!
Sic r je pa moj-» trdno mnenje, di je vsa ta polemika prisiljena, nenaravna. Gosp. dr. Mahnič kazal je nepotreben pogum, nerazumljivo predrznost kakor da bi on ne bil za kožo krvav. Kakor se je v Nemcih povdarjalo: „De Deutschen sollen fcoh sein, dass sie zvvei solehe Kerle (Schiller uud Goethe) habeu," tako bi morali tuli mi vsak dan Boga do komolca hvaliti, da imamo mej seboj pesnika, kakor je Gregorčič, osobito pa bi morala duhovščina biti nanj ponosna. Tuko krasnih mislij v tako dovršenej obliki veselil bi se vsak narod, ki je številueji in bogatejši nego mi. Pri nas pa prevladuje Žarljivoat, zavist, da je kdo slavnejši, na-darjenejši, genijalnejši, nego naša malenkost, torej hajd! z vsemi silami nanj, š'ujmo, obrekujmo, natolcujmo,  mahnič ujmo,   če je  tudi  vse to
kvarno v narodnpm in verskem oziru, vsaj smo si ohladili osobno mržnjo, osobno strast! Z t danes dovolj, ker vem, da hode o tem še govora, kajti nekateri gospodje hočejo prepir na vsak način ker imijo prehudo srbečico. Gotovo bodem jih še popraskal in pošegetal, morebiti bolj, nego jim je ljubo Stavim s.imo še vprašanje: kateri filozof največ in najduhoviteje pile o takozvanih „zaljubljenih no*ćb" ?
Ix Zagorja na Notranjskem 4 jan. [I/v. dop] D ie 1. t. m. imelo je naše bralno društvo svojo redno letno sejo, pri katerej je bila večina udov nav/očnih.
Zborovanje pričel je gospod predsednik z lepim ragovorom, ter potem vse daljne društvene zadeve pri imenovanem zborovanji g. blagajniku in g. tajniku prepustil.
Čistno je g. blagajnik rešil svojo nalogo s poročilom, da ima društvo le nad 20 gld. denarja v blagajnici, tajnik pa je pričujoče ude k vztrajnosti in neomahljivemu delovanju za narodno stvar spodbujal z opombo, kolikor mogoče skrbeti, društvu še mnogo novih udov pridobiti.
Pi i tem zborovanji volil se je nov odbor in ■icer so bili izvoljeni jednoglasno vsi stari udje, ■amrfč: g. Alojzij D omicelj, predsednikom; g. J. Čo p ič , podpredsednikom ; g. Damjan Pavlic, blagajnikom; g. F lip Kete, tajnikom in gg. Anton Po ni k var, Evgen Vilhar In Oroslav Če sni k, odborniki.
Da bodo, kakor do sedaj, vsi gg. odborniki delovali za napredek narodne stvari v tukajšnjej soseski, smo zagotovljen', zatorej zakličem v svojem in v imenu vseh vztrajnih tukajšnjih narodnjakov vsem podpiralcem bralnega društva Zagorskega in narodnega napredka: Živeli!
Za zabavo in dušno hrano si je društvo sledeče časopise naročilo: „Slovenski Narod", nek drug slovenski dnevnik, „Novice", „D.lenjske Novice", „Edinost", „S)Čou, „Slovanau, „MirM, „Škrata", „Brenclja", „Jurija s pušo", „Zvon", „Kres" in „Fiiegende Biitter". „Slovenca" in ,.Vaterlaud" pa tukejmji gospod župnik brezplačno društvu prepušča, za kar sc mu vsi udje prisrčno zahvaljujejo.
Ob jednem se zahvaljujemo vsi udje bralnega druHva Zagorskega gospodu predsedniku Alojziju Domiclju, da brezplačno prepušča bralno sobo, v katerej, če ne drugje, se bodj v predpustnem času gotovo marsikaka vesela besedica izpregovorila.
K sklepu še nekaj. Čujemo z vel'k'm veseljem, da nameravajo v sosednjej fari v Knežaku bralno društvo ali celo Čitalnico u3Uooviti. Naj bi se to blugo podjetje srečno pričelo in izvršilo! Kot so-sed|e jim bodemo gotovo v vsakem oziru, če bnde potrebi, na pomoč prihiteli.
Iz Mdrljc 5. jaouirja. [liv. dop.] Delavsko bralno društvo imelo jo dn • 26. decembra preteč. 1. svoj redni občni zbor, kateri je bil mnogo obiskan in se je vršil v lepem redu. Iz poročila odborovega je razvidno, da mlado dtuštvo vrlo napreduje. Vadijo se druStvfniki, kateri imajo Bluh, tudi v petji, kar je posebno hvale vredno, ker lepo narodno petje društvo le oživija. V odbor voljeni so bili za leto 1885 gg. F. Vončina, načelnik, J. Oblak, tajnik, F. K rat nar, blagajnik, A MoravecinJ. Pire odbornika.
Ustanovilo se je to društvo meseca julija pre-tečenega leta. Ustanovitelji so mu prprosti delavci. Navadno se povsod odobrujejo bralna društva, pri nas pa, žal, bilo je ravno nasprotuo, ter se jo mnogo ugovarjalo proti temu, razume se, da tako nasprotovanje prihaialo je la od nevednih ali pa nam uasprotnih ljulij, pameten človek nikoli ne nasprotuje tak.m društvom. S časom poleglo je vender tudi vse zabavljanje; nekatere bolj omahljive dru-štvenike je sicer nekoliko motilo tako govorjenje, ali večina stala je zrni raj trduo, ter društvo je pri vsem tem vrlo napredovalo in šteje že nad 70 članov (kar pa je za I Irijo seveda premalo), večji del samih delavcev in nekaterih bolj vnetih rodoljubov, kateri imajo sočustvo z delavcem.
Vstk še tako priprost človek, kdor le zna, rad prebira kaj v prostih urah, ter Bi tako pridobiva mnogo koristnega za vsakdauje življenje, in ravno priprost človek potrebuje v sedanjih čaBih pouka, toda kje jemati potrebnega in poučnega berila? Muogi nema jo prvič prilike, drugič pa tudi posamičnim ne prepuščajo dohodki; zaradi teh dveh uzrokov se mnogim prigodi, da izza svojih šolskih let ne dobe knjige v roke, in kaj navadnega je pri nas, da taki, ki jo po 6 do 8 let šolo obiskovali,
ne znajo še za siio brati, pisati pa tudi toliko ne, d« bi svoje ime pošteno zapisali, kar je gotovo jako žaloHtno. Kar torej posamični doseči ne morejo, doseže se 1 ihko z «jedinjenimi močmi in to naj lagje 7. društvom. Osnovalo se je torej s prizadevanjem delavcev v Idriji delavsko bralno društvo, katero bo Idrijskim prebivalcem nižjega stanu veselišče in ©mikaln'ca, katere namen je širit' mej prebivalce Idrijskega poučnpga in zabavnega berila, ter jim s pomočjo dobrih slovenskih časopisov in knjig vzbu-jnti narodni duh, njim napravljati vsakovrstno pošteno društveno razveseljeva »je itd., odvračevaM pa jih od nezmernega vživanja ostudnega žganje, kate-rpga se je v poslednjih letih, kakor marskje, tudi pri nas vse poprijelo mlado in staro. Žalimo toda hvale vrednemu bralnemu društvu obilno vspeha, in prekoristno bi bilo, da bi je podpiral vsak po svoji moči, mogoče da vendar, ono pripelje na boljši pot. V to B >k pomozi!
Domače stvari.
— (»Jurčičevi zbrani spisi".) G. Gregor Jereb, c. kr. brzojavni uradnik v Trstu, naročil je zase in za svoje prijatelje 30 vezanih zvezkov Jurčičevih zbranih spisov, od vsake knjige po 10 izvodov. Naj bi tega gospoda posnemali tudi drugi rodoljubi po Slovenskem. Marsikdo bi rad kupil Jurčičeve spise, a ne ljubi se mu pisati v Ljnb'jano ponje. N »j tedaj po večjih trgih in mestih slovenskih nabere vsak podjeten požrtvovalen domoljub n-'koliko naročnikov in naročnine in naj piše v Ljubljano g. dru. J os Staretu po knjige. — G. Ivan Zupančič, dijak v Kopru, naročil je te dn: za svoje tovariše 38 zvezkov Jurčičevih zbranih Bpisov. — Kaj dijaki v Mariboru, O'ji, Gorici, Novem mestu, Ljubljani ne bodo posnemali vrlega svojega Koperskega tovnriša? Dijaki dobivajo vsak zvezek po 60 kr. za druge velja I. zvezek nevezan 1 gld, elegantno vezan 1 gld. 50 kr.; II in III zvezek se prodajata nevezana po 70 kr., elegantno vezana po 1 gld. 20 kr.
— (Umrla je včeraj ob 1. uri po noči gospa Katarina baronica Z.iis-ova pl. E lelstein, rojena Schw »rzenberg, 77 let stara bivša Boproga Že pred leti umrlega blagega rodoljuba in prvega predsednika nM«tice Slovenske" barona Antona Zois-a. Ranjka je bila velika dobrotnica ubogih, soaebno sv. J koba fare. Truplo se prepelje jutri ob Va9 u" zjutraj iz Zois-ove palače na Bregu v družbinsko rakev v Predoslje pri Kranji.
— (Današnja L a i b a h or i ca ) je menda po Adamu R/ese-ji izračunila, da je stanje eskomptne banke toli ugodno, da bodo k večjemu delničarji izgubili 25% delniškega kapitala. Ako je temu tako, ne moremo razumeti, zakaj se teh 25% takoj ne uplača, saj bi to ne znašalo več, nego 37.500 gld., in banka bi bila rešena, poslovala bi dalje in mar-sikaterej obitelji bi bilo pomagano.
— (Firma Tschiukelnova), ki je pravo za pravo deloma uzrok tukajšnjemu polomu, ni se mogla rešiti in pričel se je konkurz.
— („Sokol Ljubljanski") imel je včeraj dopoludne svoj redni občni zbor. Po g. staroste nagovoru poročal je blagajnik o društvenem imetku. Dohodkov bilo je v preteklem letu 2335 gld. 74 kr., stroškov pa 2122 gld. 90 kr.; društveno premoženje znaša 1943 gld. 19 kr. Društvo broji 9 častnih. 214 pa podpornih in izvršujočih članov. — Potem bila je volitev novega odbora. I'voljeni so: Valentin čič kot starosta, No 11 i kot podstarosta, oba jednoglasno. Olborniki: Geba 40, Š vaj ga r 35, Armič 35, Bedenik 33 P ečnik 33, Knific27, P a t e r u os t e r 26 glasov. Po volitvi bilo je jako obširno razgovarjanje o Sokolovej maskaradi, katera bode tudi letos na strelišči in gotovo izredno siJRjna. V pomnoženi odbor za maskarado so se izvolili gg. S os, Fdip Zupančič, Duffe, Hamuš, Milavec, DeČman, Zeleznikar, Turk, Z a-gorjan, Skale, Jeločuik, Švajgar
— (Čitalnica Ljubljanska.) Odbor čitalnični jo v Bvojej seji v ponedeljek 5. t. m. volil vnovič prejšnje funkcijonarje, in sicer: gg. Karola Bleiwei8a viteza Trsteniškega predseduikom, Mihaela Pakiča podpredsednikom, Evgena Laha tajnikom in knjižničarjem, Franca Kadilnika blagajnikom. Določilo se j s število in dnevi predpustnim plesnim ve-Belicam. Mimo običajnega sijajnega Vodnikovega plesa, ki bo letos 1. februarija, bodo v predpustu v Čitalnici še trije mali plesi, iu Bicer 11. januarija, 24. ja-nuarija in 8. februarija. Pi sijajnem plesu igrala bo vojaška godba, pri malih plesih poseben kvintet.
Pristop k malim pleaom bodo imeli izključljivo le <■ talnim ude, na kar se je sklenilo strogo paziti; k sij-tjneniu plesu imajo pa pristop tudi po udih vpeljan' gostje, ki plačajo 1 forint vstopnine. V prin-epu se je izrekel odbor mej ostal m tudi za to, da priredi kakor pred tremi leti čitalnica tudi letos večjo veselico n* kor st „Narodnemu domu". Povdar-jalo se je, da je sedaj prilika za tak bazar posebno u?ndna, ker bo imel odbor Narodnega doma obilo dobitkov na razpolaganje, dobitke onih srečk, katere so kup'le razne korporacija, društva itd., katere dobitkov gotovo ne bodo pridržale za se, marveč jih vrnile in prepustile zopet „Narodnemu domu".
— ( „Vrtec.") Prvo število letošnjega „Vrtca" imamo pred seboj in  z veseljem  moramo priznati, da vrlo napreduje.   „Vrtec" je nastopil z letomjim letom svoj   15. tečaj  in to je pač dokaza dovolj, da se je priljubil ne samo našej nežnej mladini, nego tudi odraslim sploh  ki ga že celih šririnajst let duševno in gmotno podpirajo.   L>po  število odličnih pisateljev slovenskih nahajamo v „Vrtci", a sem ter tja bo tudi poskusa kaka nežna, še mlada ročica s svojim peresom.   „Vrt.ec" pa ne napreduje samo z dobro izbranim berilom, nego tudi z lepimi in našej mladini povse primernimi lesorezi (podobami). Nekatere slike so zares izborno lepi in  v svojo dolžnost si štejemo, da priporočamo „Vrtec"   v obilo naročevanje iu vsestransko  razlijevanje  mej našo nežno slovensko mladino;  osobito bi to   želeli mej koroškimi Slovenci, ker ondu je najbolj potreba tečnega berila,  da se nam naša šolska mladina ne iz-tuji. — Prva številka na jako lepem  gladkem pa-prji obsega s prilogo vred 24 strani poučno zabavnega berila.  Tu naj omenimo sledeče sestavke: 1. Novoletna darila (pesen, zl. Fr. Krek); — 2. Materini blagoslov, (izvirna povest, spisal A. Žager,;
— 3. Kako je znal soditi Rudolf Hibsburški (spisal Fr. Hubad); — 4. Pozdrav, (pesen, zl. Fr. Savinjski) ; — 5. Oče našega cesarja (s podobo); —
6. V dan sv. treh kraljev,  (povest s  podobo); —
7. Plemenita osveta, (povest, spisala Petrovna); —
8. Vlrdimir pišu (list); — 9. Sirota na tujem, (pesen, zl. Mi'jenko D tvojan); — 10. Pravična razsodba turštega trinoga, (povest); — 11. P.azne vere; — 12. Otročje igre (s podobo); — 13. Ga-špHrjeve zabave; — 14. Lažnik; — 15. R ulične druge podrobne stvari — „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 3 0kr.
— Stariši, ki imate otroke, ne bodite brez „Vrtca" v hiši ! —
— (Vabilo) gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbo kranjske v občni zbor v Ljubljani 28. dne januarija 1885 (Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob 9. uri dopoludne.) — Program obravnavam: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbinega računa za leto 1883. in proračuna za leto 1885. K čun iu proračun, katera družbeniki že v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetjske. 4. Poročila iu predlogi podružn c in predlogi posameznih družbenikov po prepisu § 19. družbinih pravil. 5 Volitev odbornika v centralni odbor, namesto po § 22. družbinih pravil izstopivšega. 6 Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge v poljedelstvu 7. Volitev častnih in dopisujočih družbinih udov. 8 Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani.
Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
— (Povozil) je pred včeraj zvečer kurirni vlak v Sežaui, snažitelja hlaponov, Koc: jan a, očeta devetero otrok, in mu levo nogo odtrgal, desno pa stri.
— (Ponarejalci srebrnih tolarjev.) Policija Ljubljanska je imela na sv. treh kraljev dan veliko posla, da je dobila ponarejalce srebrnega denarja v pest. V gostilno k Ferlincu pripeljala se je v ponedeljek 5. t. m. zvečer družba petero osob. Trikrat so plačali račun, vsakokrat s ponarejenimi goldinarji. Natakarica je drugi dan spoznala, da je denar ponarejen in naznanilo se je policiji, katera je že zaprla štiri osobe, samo Aleš Štibernik, ki je bil na Gradu v Ljubljani zaradi hudodelstva goljufije pet let zaprt in še le pred malo dnevi izpuščen, je ušel. Štibernik pa je tisti, ki ima mnogo ponarejenih goldinarjev. Predno je prišla družba k Ferlincu, pili so že pri Kvasu v Spodnji Šiški, kupovali smodke in izdali v kavarni Tnal dva ponarejena tolarja, bili so tudi pri Lozarji, v kavarni Valvazor, v kavarni Treotovi v I. nadstropji tik Ilradeckega  mostu.   Celo  nekemu   čevljarju odri-
nili za delo dva ponarejena goldinarja. Ker je Štibernik ubežal in se bode zdnj po deželi klati in skušal Ijudij guljufavati, povemo, da je Štibernik 34 let star, srednje postave, ima črno kučmo na glavi in tur na desnem lici.
— (G ore Iti) je danes zjutraj ob 11. uri v dimniku hiše št. 3 v Trnovskih ulicah, in to jako močno. Vendar so hišni prebivalci sami ogenj u lušili.
— (V hranilnico kranjsko) vložilo je v preteklem meseci 1855 strank 429.899 gold.. 2050 strankam pa se je izpltčalo 431 570 gold. 19 kr. — V teh številkah vidni so žo nasledki tukajšnjega poloma.
— (V mestnej klavnici) se je zaklalo meseca decembra p. 1 279 goved, 1359 prašičev, 362 telet, 76 kozlov in ov«c i '-"'l.c. Z dežele se je na ogled tir neslo 516 lj k me teceno leto zaklalo se je v klavnic :
222 krav, 7623 prašičev, 6' U telet, 3557 kotlov in ovac in 174«i kozličev, torej vsega vkupe 22 G -glav živine. Povprek /računjeno snaša vrednost ' so zaklane Živine nad 1 milijon gold.
— (Potres) V nedeljo 4. t. m. ob 2 uri 15 m. zjutraj čutili so na jiostaji južne železnice v Štoreh pr; Ce ji 3 sekunde trajajoč, potres.
— (čitalnica M o z irska) ima svoj občili zbor dne 11. t. m. Spored : 1. Govor predsednika. 2. Poročilo o društvenem delovanji 1. 1884 3 Volitev novega odbora za leto 1885. 4. Posamični nasveti. 5  Zibava s petjem, deklamovan|em in govori.
Odbor.
— (rPobožni vzdihi",) latinska maša za sop~an, alt, tenor in bas z dodanim spremljevanjem na orgijah, uglasbil + Avgust Arnim Lebau, c kr. učitelj na vadnici v Gorici, izšli so ravnokar. Ta maša je zložena v jedrno splošno ugajajočem na-rodno-cjrkvenem duhu, in bolj kakor katero dmgo glasbeno delo Avgust Lebanovo kaže, da je imel prerano umrli skladatelj res „gorko čut in Ipp me-lodijozen talent", kakor se je o njem izrazil sam slavni muzikalni kritik profesor dr. Ed. Hansliek. Glede harmonizacije v tej maši piše znani glasbenik g. D milo F.;jgelj, sledeče: „11 irmonizacija je na ka-cih mestih naravnost drzna, a po vsem pravilna ter kaže, s kakšno lahkoto je Avgust Leban premaga-val harmonične zapreke brez škode lepoglasja. Maša je vredna, da Be pr dno študira". Omenjena maša dobiva se izvod po 1 gld. pri g. Janku Le banu, učitelju v Lokvi (Corgnale via Divača na Primorskem).
Razne vesti.
* (Poštne hranilnice 188 4. leta.) Avstrijske poštne hranilnice končale so z računskim sklepom v 31. dan decembra 1884 drugo leto svojega obstanka in se sedaj lahko s pravim ponosom ozirajo na svojega dveletnega poslovanja ugodne vspehe. Vložki množe 8e od meseca do mestea in so minuli mesec narasli že na 11,654.925 gld. Šte-dilno občinstvo vložilo je meseca
januvarja   1884. leta    ....     1,526 641 gld. februarja     „      „      ....     1,412 222 „ marca „      „      ....     1,619 777 „
aprila „      „      ....     1,832000 „
maji „      „      ....     2 261 110 „
junija „      „      ....     2,994.031 „
julija „      „       ....     4 132,002 „
avgusta „ „ .... 5,088 169 „ septembra „ „ .... 6,109 616 „ oktobra w      „       ....     8436180 „
novembra      „      „      ....     9 518.693 „ decembra      „      „       ....    11 654 925 „ Meseca decembra  m. 1. vložilo je  131.038 strank svoje novce v poštne hranilnice in v 51.026 slučajih izplačali so  10 048.470 gld. nazaj.   Po Štajerskem, Kranjskem h Koroškem prištedilo ie minoli mesec 8452 strank   802.026 gld. in 2320 strankam povrnile so hranilnice 238.180 gld.   B lanca poslovanja avstrijskih poštnih hranilnic je naslednja: vplačalo iz p laćalo
vložkov gold.     strankam gold.
1884: 1,490 577 56 586.461 394 695 47,121.199 1883: 1.820.756 8,176 889 180.250 2 946 050 Vkup: 3,311.333 64,763 350 o74.945 50 067.249 Toraj je ostalo konci decembra 1884 v potnih blagajnah gotovega denaria 14,696 101 gold. proti 5,230.839 gld. konci 1883. leta.
* (Potresi v Španiji.) Papež podaril je 40 000 frankov po potresu ponesrečenim špaujskim državljanom. Kralj Alfonzo izročil je državnej komisiji iz svojega žepa 20.000 frankov, da jih razdeli na potovanji po nesrečen h krajih z državnimi denarji vred, katere je komisija saboj Vzela, v jirvo nujno pomoč ubogim podanikom. Po mnogih krajih se ljudje nikakor nečejo vrniti v mesti, trge in vasi, dasi etoje še nekatere biše po konci, boieč se novih potresov, rajši prebivalo na polji pod šotori in na vozeh. V nekaterih mestih bežali so ljudje mej po-
tresi na železnice in po kolodvorih zaseli vse vagone, iz katerih jih železniška gosposka še aedaj ne more izginiti. K»kor se je že potočalo, ne »toji v Albanv niti jedna hiša več. Pokopališča so povsod premajhna, tako tla motv.jo preobilo mrtvecev zunaj na polji pokopati. Po Andaluziji je vse vničeno: nasadi, vrtovi iu polja Škoda, katero trpe posestniki in naiemidki, je neizmerna in čutili jo bodo tudi še poznejši potomci. Najbrže bo navstala občna lakota.
* (Drag biser.) Iz Guayme na Mekikan-skem poslali so minole dni v London 93 karatov težek biser, katerega vrednost cenijo na 17.000 do larjev. Ta biser baje n^jveči vesoljnega sveta našel je nek Indijanec v Muleji v Spodnii Kaliforniji ter ga iz neveduosti prodal le za 90 dolarjev.
* (Eksplozija na parniku.) Iz Prevese se poroča, da je nedavno na nekem turškem parniku (monitor)i) vsled presilnt; kurjave kotel počil in vse okolu stroja se naha)ajoče osobe usmrtil. Kapitan je teško ranjeu, 5 morskih častnikov in 6 pomorščakov je mrtvih, 4  bo pa precej poškodovani.
Poslano.
Ponižno   vprašanje  na  gospoda župana
v Borovnici. 1. Kaj je uzrok, da ne razpišete občinske volitve, ki bi že zdavna imela biti?  Ali ste Vi temu krivi ali c  kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani?
2 Ali bo treba pomoči pri si. deželnem odboru iskati?
V Borovnici 6. decembra 1885.
Več Moi ovniških volilcev.
Loterija ..Narodnega doma".
Pri žrebanji dobitkov „Narodnega doma" zadele so n dulje dobitke naslednje številke:
141.
142. 143. 144. 145. 14G. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 160. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176.
177.
178.
179.
1 SO. 181.
182.
183.
184.
185.
186.
187.
188.
189.
190.
191.
192.
193.
li»4.
195
196.
197.
198.
199
200.
201.
202.
203.
204.
205
206.
38000 71925 49475 80981 58757 26917 7o93c; 24471 44494 55578 12697 10817 :,!!!!:;:. 79026 93037 25057 50479 48284 89616 99297 76820 37295 94949 76765 57725 87685 49139 33150 26514 96654 57446 28490 60363 1423 73323 2224 55207 14513 090,71 94709 47005 66720 77042 39136 01039 4704 7O305 34798 59435 43389 28102 04813 89042 43823 27410 94051 98979 3184 25920 4051 74040 1409 3 32033 44020 00293 975GG
207 208 209. 210.
62349 84135 46838 5387
211. 24713
212. 14679
213. 19807
214. 22005 215.49928
55610 88443 337G7 91585 43486 90548 222. 92783 223 44558
224. 62311
225. 20504 220. 55020
227. 737G7
228. 24414
229. G5391
216.
217
218.
219
220.
221.
2: it i 231 232 233
36804
.v. m: i
74858 80474
234. 90907
235. 42429
236. 9762
237. B9291 238 30524
96386 21 179 7262* 8089 1 B1928 82985 48457 B8966
247. 20181
248. 81223
249. 69774
250. 16591
251. 7G994
252. 19593 98885
9459 41510
46609
rt(l •!■_'! i 1279
239
240.
241
242.
243
244.
245.
240.
273 88621
274. 37360
275. 81703
276. 33023
277. 73274
278 50905
279 2493
280. 32079
281. 27975
282. 34875
283. 40290
284. 13530
285. 99739
286. 37604
287. 57314
288. 3313 73891 23982 13585 57814 92096 S2509 70190 3.V.MI2 14684 38 292
2729
300. 85000
301. 23364 69012
1715 31246 72868 82718 3*53:; 1050.5
339.
340
341.
342.
343.
344
345.
13431 92445 19342 34459 49406 25410 55705
346. 52680
347. 91499 36036
7028 8951 21013 11921
289.
290
291
292.
293.
294.
295.
296.
297.
298.
299.
302
303.
304.
305.
306
307.
30*.
2,") 3 254. 255. 256. 257. 258. 259. 260. 261. 262. 263. 264. 265, 266. 267. 208 269
309. 92348 310 9404 O 10668
t-93 7 18377 49100 31800 r0862 4521 5 65957 99936 320. 4 1581 32 1. 36903
311.
312.
313
314
315
316.
317.
318.
319.
348. 349. 350. 351 352
353. 54070
354. «14063
355. 32184
356. 76125
357. 81982
358. 95721 27607
290 96492 99133 710 3803 23445 74203 367. 93071 :;08 96341 369. 75548 370.92490
371. 58964
372. 2574
373. G3067
374. 573G7
375. 80563 876 31399 377. 41068
49558 99530
!»2010
B0976 93173 92230
359
360.
361.
362.
363.
304.
365
366.
378
380
381. 382. 383. 384. 385.
322 323. 32 1. 325. 326
327.
9435 711 71» 57811 999 40792 39966 97961 35020 43347 15 7 55
1 7 1 9 1
270. 99683
271. 81030
272. 58668
(Dalje prib.)
693 16 67 l 28 G0345 41445 48085 7581 328. 919 13
329 46696
330 39156 331. 93301 332 64552 3.-;:;. -1 sco 334 88521
3G326 3388 18020 58706
335. 330. 337 338
34238 5555 1 386 44970 387. 30787 75167 90366 27851
391. 99623
392. 66716
393. 233.3S 24099 00286 31861 93879 99939 46299 57480 88664 G3K56 22994 l i;s93
388. 389. 390.
394. 395. 396. 397. 398. 899. 400. 401. 402. 403. 404
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   n   50 „
„  četrt leta.......3   (   30 „
n  jeden mesec.......I   ■    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
»  Pol leta........8   n   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „   40 „
Upravu istro ,,Slov, Naro€lat(.
Tržne cene * 1J ubijani
dne 5. januvarja t. 1.
		l'l.	b.	.Špeli povojen, kgr. . Surovo maslo, „		Fl
Pšenica, hktl.	<   • .	6 50			—	72
Rež,	• «	S	4		—	861
Ječmen, .,	•   • •	4 5.r>		JHJce, jedno ....	—	3-5
Oves, „	...	2 92		Miku. liter ....	—	8
Ajda, „	>   • •	4'55		Goveje       meso, kgr.	—	04
Proso, „				Telečje          „ „	—	74
Koruza, „		5	40	Svinjsko        „ „	—	5(i
Krompir, „	•   . •	2	si;	Koštrunovo    „ „	—	36
Leča, „	...	8	-		—	45
Grah, „	...	8			—	17,
Fižol,	•   • .	8	BO	Seno,   100 kilo    . .	1	09
.M.) slu.	kgr. .	—	98	Slama,  „    r     . .	1	51
Mast, Špeli frišen,	n	—	Ml'	Drva    trda, 4 □ metr.	7	«0
	n		M	h   mehka,   „ „	5	20
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i o	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer ____	74245 mm. 74188 min. 743-70 mm.	— 4 2° C — 30° C — 4-4° C	si. svz. si. szh. si. svz.	obl. obl. obl.	000 mm.
6. jan.	7. ijutriij 2. pop. 9. zvečer	74340 ram. 742H2 mm. 74218 mm.	— 4-2" C — 2-8*0 — 4-0" C	si. szh. si. szh. si. svz.	obl. obl. obl.	000 mm.
Srednja temperatura je znašala  — ."-9° in — 3-1°, za 1T° in 01)° nad normalom.
XD-a.:n.ebjs3sa- "borza,
dne 7. januvarja t. 1. (Izvirno telegrahčno poročilo.)
Srebrna renta . Zlata renta . 5°/0 marčna renta Akcijo narodne 1> Kreditne akcije
Napol.        . . ........
C. kr cekini..........
Nemško marke .........
4°/o državno srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1801 100 gld.
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/0......
4°/ ... „    papirna renta 5u/0 ......
5% štajerske zemljišč  odvez  ohlig . . Dunava reg srečke 6°/„   •   •    100 gld Zemlj obč avstr. 4,/8°/0 zlati zast listi Prior, oblig  Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig  Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečko.....100 gld
Rudolfove srećke.....10 „
Akcije anglo-a*'str  banko .   .   120 „ Trammway-drait velj. 170 gld a v. . .
82 gld. 30			kr.
83	n	30	n
104	tt	55	
97	n	80	n
8(54	r»	—	n
294	n	90	n
128	n	60	n
9	ti	77	n
r>	ti	80	t>
60	_	35	ti
125	»	—	»
171	n	25	-
104	it	60	n
123	ti	15	7T
	n	05	
91	ti	35	ti
104	n	—	
116	n	50	n
122	D	—	n
110	n	90	TJ
105		40	
174	n	50	D
18	n	25	n
97	n	96	n
214	n	25	
kateri je v Šturljl vsako leto 1. februvarja, to je dan pred Svečnico, bode letos zaradi praznika v soboto <Iih'» 31. Januvarja.
ZtajpAiurtrvo v fšturiji,
dne 6. januvarja 1885 (19—1)
S»T^------ icV^T
i
-k4*«**kJ---i<Ji—^__■
Prave, ^ui'oiitii*o.»o
voščene sveče :r, voščene zavitke
priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgov cera po najnižjej ceni
OROSLAV DOLENEC,
(12—3)     svt'čar v LJubljani.
t «vr ,K>i--r^f-^p^---r^—if^-Jfcj--đlj
Gostiliiica
v sredi trga Železniki na Gorenjskem, dobro obiskovana, z malo gozda in dvema vrtnina za sadje in zelenjavo, ter poleg tega posebno pripravna šo za mesnico, špecerijsko prodajahiico ali kakeršno koli kupčijo, pro<la so po ceni iz proste roke. Tudi se moro takoj le polovica kupne cone plačati. — Naslov: (14—2)
Ivan Grill v Železnikih na Gorenjskem.
daje se na jedno ali osem let v Vo«lieata tik farne cerkve stoječa, prav prostorna hldn /. dvomu uudtitropieiiM.
od katerih se pa tudi le jedno odda, ako bi dotični želel. Najemnik dobi si tudi lahko polja v najem. Poslopje je kaj pripravno za vsakovrstno rokodelstvo, a tudi za kupčijo, ker se lahko oddajo vsa druga potrebna gospodarska poslopja. — Več se zve v Terbojnh ta. »1. 71», pošta Smlednik. (3—3)
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
jemlje takoj pekočino iu bolečine vsem ranam in halam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka nlesa brez razmehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava nlesa, zastarane poškodbe na nogah, za im hI niče, ozcbljino, prisadne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, duši vnema kašlju, difteritidi, trganja, bolečinah v križi, revniatiziuu v členkih. Dobiva so škatijica po 30 kr. pri lekarnarji .1. NwoI>im1I, v Ljubljani, na Preširnovora trgu. (715—9)
:KKXttK*KK*KXKKXKK;
Priznano nepokvarjene, izvrstne
»voščene sveče
X izdelujejo (750—7)
g P. & R. Seemann v Ljubljani.
KttKM*ttKKKtt*KKKKKXK
za vsacega trpečega na živcih.
Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojček) se da lahko rukovoditi iu bi ue smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganju, rev-matizeni, oiucillevico, zobobol in revmatični glavo* bol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti bo morejo samo direktno pri meni. (741 —14)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2.
5-1   I ~£
3 • cd
■ a n .
1 "k
2» 5
I o k* d
c •• v O
s .itt1
d — r
% 3
t"
p
t—l.
t«
S
Dr. Schmidt-ovi uspešni
jrilepH za taja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečino in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teb dr. Schiuidt-ovih prilep kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanej rabi teb prilepk >v se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena Skatljici s 15 prilepki in z roženim dlctcem za izdiranje kurjih očes *i» kr. ». v.
ZDr. BeHr-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiadi, bolečinam v križi iu hrbtnem mozgu, božjasti, otrpncnjii, »slabljenj u in polucijam. Na dalje se dr. 15ehr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih iu mišicali, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Dehr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom upo-| rabe 70 kr. a. v.
NO. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Oittner-jevc izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno linno: „.hilhiH ltittners's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (401—14)
Glavna raspolHjllna zaloga: Ciloggulti!, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. llilliier-ju.
I>r. s« 11 n i i <K-<>* « pi 11, spite zu kurju o6eHU in ilr. ilehr-ov živčni ilisiialii prodajata v IJutaljuui lekarnarja: J. Siobuda In J. pl. Trnkoeajf.
IzdatelJ iu odgovorni urednik: Ivun Želozuikar.
Latstnina in tisk „Narodne Tiskarne"•