geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo ieto xvii štev. 1 1970 Jakob Medved O položaju in mestu didaktike geografije* Že dal je časa opažamo, da geograf i ja kot učni predmet prihaja v določeno k r i zo , ki j i zmanjšuje ugled in o- groža njeno mesto med učno vzgojnimi predmeti v raz - l i č n i h splošno izobraževalnih a l i strokovnih šolah. Zato si moramo zas tav i t i vprašanje, a l i je izvor k r i - ze geograf i je kot urno vzgojnega predmeta v tem, da ta predmet v sodobni splošno izobraževalni a l i s t ro - kovni šol i ni več potreben, a l i pa je izvor kr ize ge- ogra f i je kot u?nega predmeta v tem, da ne opravl ja t i s t e učno vzgojne funkc i je , ki bi jo lahko od nje pričakoval i? Iskanje odgovorov na to vprašanje je o- snovni namen tega prispevka. Značaj geograf i je kot znanosti in geograf i je kot učno vzgojnega predmeta zahteva, da se vzporedno z družbe- no ekonomskim in tehničnim razvojem neorestano spre- minja in modernizira tudi njena vsebina in to ne samo z dodajanjem vedno novih podatkov in ugotovitev, ki samo večajo obseg učiva, temveč mora odražati sodobne procese in sodobno stvarnost. To pa zahteva lahko tu- di bistvene spremembe v vsebin i , k a j t i posamezni e- lement a l i pojav lahko v določenem času in prostoru dobi vodilno vlogo, nadal jn j i družbeno ekonomski in tehnični razvoj pa mu lahko popolnoma spremeni njego- vo vrednost in pomen, na njegovo mesto pa lahko stopi drugi , ki je lahko prej imel le podrejen značaj. S tem specif ičnim značajem se geograf i ja kot učni pred- met bistveno raz l i ku je od drugih predmetov, k je r je elementarno gradivo mnogo manj spremenlj ivo. Oglejmo si vsebinski razvoj geografskega učiva. Že od renesanse naprej poznano poleg obče geograf i je in spe- cialne geografi je tudi regionalno geograf i jo ; od teh so slednjo smatrali za višek geograf i je in je zaradi tega tudi močno zastopana v posameznih razredih sploš- no izobraževalnih šol. Vse do 19. s t o l e t j a so geogra- f i obravnavali geografsko okol je kot ce lo to, vk l j uč - no tudi človeka in njegovo delovanje v prostoru. Med- tem ko so v prvem obdobju posvečali večjo pozornost posameznim človeškim skupinam (etn ičnim, socia ln im) in njihovemu udejstvovanju, so v poznejši dobi skušali ugo tav l ja t i predvsem zakon i tos t i . V to obdobje spada Busching, ki je s pomo*jo s t a t i s t i k e pr ikazal zakoni- t os t i v razvoju prebiva ls tva, in Maltus, k i je naspro- t i razvoju prebivalstva postavi l možnosti pridobiva - nja ž i v l j e n j s k i h sredstev in na osnovi tega p r i še l do svoje temne prognoze. Medtem, ko jeHumboldtv svoj ih sp is ih o Kubi in Mehiki še dosti prispeval k enotni g e o g r a f i j i , so njegovi nasledniki že p o s t a v i l i vpra - šanje, zakaj pr i geogra f i j i sploh obravnavamo človeka. Kljub tem pomislekom so še nadalje vk l j učeva l i v ge - og ra f i j o tudi obravnavo človeka, toda samo njegove f i - zične znači lnost i in še te samo t o l i k o , ko l i ko r je u- st rezalo njihovim težnjam po vzročnih zvezah. V na - slednjem obdob'ju se dokončno uvel jav i dualizem v ge- o g r a f i j i , na eni s t rani narava, na drugi strani č lo - vek in njegova dejavnost v prostoru. Obča geograf i ja je razpadla na f i z i čno in gospodarsko (ekonomsko, so- cialno i t d . ) , regionalna geograf i ja pa je v večini primerov postala sano ana l i t i čno obravnavanje občo geograf i je v določenem prostoru po točno določenem za- poredju. Obe smeri obče geograf i je pa sta zelo radi obravnavali objekte svoje raziskave iz "p lanetar ičn ih v id ikov" ne pa z v id ika človeka in njegove dejavnosti v določenem prostoru in ¡'asu. ?ele po stopetdeset le t - nem nesoglasju vidimo bodočnost geograf i je v razvoju geograf i je kot enotne znanstvene vede. Koncept dua l is t ične geograf i je se ni uve l j av i l samo v geogra f i j i kot*znanosti, temveč tudi v geogra f i j i kot učno vzgojnem predmetu, zaradi tega so obstoječi učni načr t i oroblemati*ni tako z v id ika geograf i je kot zna- nosti kot z v idika geograf i je kot učno vzgojnega pred- meta. Osnovni razlog za tak k r i t i č e n položaj geograf i - je kot učnega predmeta je v tem, da smo zadnja deset- l e t j a v laga l i napore za izbol jšanje kva l i t e te pouka predvsem^/ načine podajanja snovi, t . j . učne metode * Keferat na V I I I . zborovanju slovanskih geografov na Savnah septembra leta 1 in tehnike, medtem ko je vsebina ostala v glavnem i - sta, a l i pa smo j i dodajali nove podatke in ugotovi t - ve. Pri tem smo pogosto i ska l i čudežne k l juče, ki naj bi dv ign i l i kva l i te to pouka, kot so "pouk na prostem", "skupinski pouk", "kabinetni pouk", "programiran pouk" i t d . Premalo pa smo se zavedali dejstva, da zaradi prenatrpanosti učnih načrtov in s tem povezane časov- ne st iske take učne obl ike, metode in tehnike ne more- jo prevladati in so lahko samo redke izjeme. Razen te- ga pa vemo, da še tako visoka kva l i te ta v metodičnem pogledu ne more zagotovit i pravega učno vzgojnega u- speha, če je učivo, ki ga podajamo, daleč od realne ž iv l jen jske stvarnosti in podano iz planetar ičnih v i - dikov. Kriza geografi je kot učno vzgojnega predmeta izv i ra iz preživelega dualist ičnega koncepta geografi je kot znanosti in s tem povezane p r e o b i l i c e u č i v a ter n e u s t r e z n e r a z p o - r e d i t v e učne snovi po posameznih razvojnih stopnjah. Zato ugled geografi je kot učno vzgojnega predmeta ne moremo reševati tako, da smo deklarativno vsi pr is taš i enotne geograf i je, dejansko pa se cehov- sko borimo za prest iž f i z ične a l i družbene geografi je ter po straneh učbenika a l i po š tev i lu besed v učnih načrt ih ocenjujemo, kako je zastopana posamezna pano- ga. Rešitev kr ize je mogoča edino s pravi lno izb i ro in r azv rs t i t v i jo učne snovi, ki bo omogočala prevla- dujočo uporabo akt ivn ih učnih obl ik in učnih metod ter omogočila vzgojo geografskega mišl jenja ne pa sa- mo spominsko osvajanje gradiva. Poiskati prave odnose med občo ( ter znotraj te med f iz ično in družbeno) ter regionalno geografi jo ter vsebinsko ustreznost snovi posameznim razvojnim stopnjam in vrstam šol je osnov- na naloga didakt ike geografi je. POLOŽAJ DIDAKTIKE GEOGRAFIJE Najprej moramo poudar i t i , da je didaktika geograf i je, od katere zahtevamo, da bo reš i la tako zahtevno nalo- go, šele v razvoju in da jo bo mogoče razv i t i šele ' takra t , ko bodo rešena okvirna in načelna vprašanja. Eno izmed takih načelnih vprašanj je pjjložaj d idak t i - k e j e o f l r a f i j a , Kot vrsto drugih pomožnih geografskih ved jo je težko sprav i t i v shemo splošnih in special- nih geografskih znanosti. Podobna veda je zgodovina geograf i je, ki pr i svojem delu uporablja zgodovinske metode, po vsebini pa spada h geogra f i j i . Tak položaj ima tudi didaktika geograf i je, tudi ta je geografska po vsebini, uporablja pa znanstveno metodologijo dru- gih znanosti. Čeprav pod didakt iko geografi je razume- mo teo r i j o o vzgojni vsebini geografskega učiva, od- nosno teo r i j o o vzgojnih kategori jah, pod katerimi vidimo vsebino geografskega učiva, ki ga posredujemo učencem na posameznih razvojnih stopnjah in vrstah šol, mnogi geografi - znanstveniki i s t ove t i j o didak- t iko geografi je s pedagogiko, odnosno s splošno di - daktiko in jo prepuščajo vedam o vzgoj i . Na splošno pri nas prevladuje mnenje, da je "šolska geografi ja" pedagoško področje, "znanstvena geografi ja" pa s t ro- kovno področje. Pri tem beseda "šolska geografi ja"po- meni med geografi - znanstveniki nekaj manj vrednega, poenostavljenega in včasih tudi neznanstvenega. Bese- da ima pogosto podoben pomen, kot če govorimo o "šo l - ski angleščini" a l i "šolski matematiki" in hočemo s tem povedati, da o angleščini a l i matematiki nimamo dosti znanja. Didakt ik i glasbene vzgoje ne govore o šolski g lasbi , temveč o glasbeni vzgo j i , ker s pomoč- jo elementarnega znanja pr idejo do bistva. Podobno ne obstaja "šolska zgodovina", "šolska kemija", "šolska f i z i ka " a l i "šolska slovenščina", temveč samo zgodo- vina, kemija i t d . Edino pri geograf i j i je to raz l i ko - vanje šlo tako daleč, da večina geografov znanstveni- kov smatra "šolsko geograf i jo" za pedagoško d i s c i p l i - no. Nekateri celo l o č i j o termin zemljepis in geogra- f i j a , kar naj bi b i l o sinonimno za "šolsko" in "znan- stveno" geograf i jo. Tako pojmovanje pa ni značilno sa- mo za geografe-znanstvenike, temveč se je močno uve- l j a v i l o tudi v prosvetno-pedagoški s lužbi . Tudi tu pogosto preveč ostro l o č i j o strokovno in pedagoško delo (pod slednjim razumejo predvsem način podajanja), čeprav ne more b i t i nobene geografske didaktike in me- todike, ki ni povezana s stroko. Pedagoško in znanstve- no delo se ne razhajata, temveč se medsebojno dopolnju- je ta . Raziskovalec in u č i t e l j geografi je imata skupen objekt raziskave, osnovno obrabnavo, skupne so tudi geografske metode, ki razvojno, vzročno in v medseboj- ni soodvisnosti proučujejo objekt od posameznih ele- mentov k visoko razvi t im oblikam in strukturam. Oseb- no smatram, da je za odpravo raz l i k med "šolsko" in "znanstveno" geografi jo nujno, da se izob l iku je didak- t ika geografi je in se vk l juč i v sistem geografskih znanosti. NALOGE DIDAKTIKE GEOGRAFIJE Didaktiko geografi je čakajo obsežne in težke naloge, ki zahtevajo čimprejšnjo reš i tev . Čeprav je ve l ik del nalog takega značaja, da te r ja reševanje v skladu z razvojno stopnjo, je precej tudi tak ih , ki so skupne. Zaradi tega bi b i l o potrebno hkrat i g rad i t i didakt iko za osnovne, srednje, splošno izobraževalne in strokov- ne šole ter za v i š je šole do fakul te te. Najvažnejša taka skupna naloga didaktike geografi je je , da pr i ge- o g r a f i j i kot učnem predmetu dejansko uvel javi načelo o enotni geograf i j i in s tem konča stopetdesetletno borbo med f i z ično in družbeno geografi jo a l i znotraj teh za prest iž posameznih smeri in specialnost i . Re- zu l ta t i te naloge se morajo odražati v pravilnem i z - boru učnega gradiva, ki bo poleg spoznavanja elemen- tov in pojavov nudilo možnost vzgoje geografskega na- čina mišl jenja in geografske kul ture. Druga taka skupna naloga didaktike geografi je je k r i - t lčno ovrednotenje dosedanje razporeditve učne snovi po posameznih razvojnih stopnjah. Osebno sem prepr i - čan, da je načelo koncentričnih krogov, ki se je uve- l j a v l j a l o pri spoznavanju ožje 1n širše domovine in pri regionalni geograf i j i t u j i h dežel, ena izmed naj- resnejših ovi r za dvig kva l i te te pouka geograf i je. Ta razvrst i tev učne snovi ima zelo staro t r a d i c i j o in sloni na načelu: od bl ižnjega k daljnjemu, a l i od do- movine k tuj im deželam. Pri sestavi učnih načrtov ge- ograf i je smo se tega načela dobesedno držal i in zavr- t e l i geografsko učno snov v dveh krogih. Ta razpore- ditev naj bi slonela še na naslednjih psiholoških in metodičnih ugotovitvah: 1. Pouk geografi je mora slonet i na neposrednem opazo- vanju in postopoma p r e i t i na posredno opazovanje s pomočjo karte, s l ike in drugih ponazoritev, ki naj bi nam dale predstave o oddaljenih področj ih, ki si j i h ne moremo ogledat i . 2. Prostorska b l iž ina je otroku tudi psihološko b l i ž - ja in je laž je razumlj iva. Ti ugotovi tv i sta napačni iz naslednjih razlogov: 1. Vsak u č i t e l j geografi je dobro ve, da pouk geografi- je n iko l i ni temel j i l na neposrednem opazovanju, saj za ekskurzije ni zadosti časa in ne denarja.V času modernega avtomobilizma otroci s starš i a l i p r i j a t e l j i s icer spoznavajo okol je, obstoja pa od- prto vprašanje, ki zahteva še posebnih raziskav, kol iko t i i z l e t i brez vodiča in brez opozarjanja na bistvene elemente dejansko pripomorejo k tvor- jenju bo l jš ih predstav in oblikovanju pojmov. 2. Neposredna okolica je kval i te tno zelo razl ična in zahteva razl ično razvojno stopnjo (visoko razvi ta »estna aglomeracija - podeželska pokraj ina). 3. Velik nesmisel je teza, da pomeni b l i ž n j i kra j tu- di psihološko b l i ž ino . Kaj je učencem psihološko b l i ž j e , ni odvisno od krajevne b l i ž i ne , temveč od aktualnost i . Velik del današnje mladine posluša radio, gleda t e l e v i z i j o , bere časopise, revi j e , I t d . ter se s tem seznanja z razl ičnimi problemi v raz- l i čn i h del ih sveta. Zaradi tega smatram, da je da- našnji mladini psihološko b l i ž j i Vietnam kot Portu- galska, b l i ž j i Izrael kot Transi lvani ja, b l i ž j a Nigeri ja kot Dobrudža i t d . Ni to re j vodilna samo prostorska b l iž ina in interes, temveč problematika, sodobna dogajanja ter vzroki , ki povzročajo dolo- čene prostorske in po l i t i čne procese. k. Tudi psihološka akceleracija pouka glede na posa- mezne razvojne stopnje, o kateri je v moderni psi- ho log i j i t o l i ko govora, se s pomočjo, a l i na osno- vi tehničnega razvoja močno spreminja in vodi k temu, da je ontogenetičnl razvoj Interesov za o- kol je danes dosti š i r š i , kot je b i l v p re tek los t i . Zaradi tega sedanja razporeditev ni več popolnoma v skladu z otrokovimi i n te res i , odnosno jo s tem vsaj ne moremo zagovarjat i . Iz tega lahko zaključimo, da sedanja razporeditev učne snovi regionalne geografi je ni psihološko in metodično utemeljena, temveč sloni predvsem na t r a d i c i j i . Čeprav to vprašanje zahteva še temel j i te študi jske obravnave, je že sedaj znana vrsta negativnih posledic. S tem ko obravnavamo regionalno geograf i jo c ik l i čno (Jugoslavijo v 5. in 8. razredu osnovne šole ter v razredu gimnazije, Evropo v 6. razredu osnovne šole in v 2. razredu gimnazije ter izvenevropske dežele v 7. razredu osnovne šole in v 3. razredu gimnazije, ne- racionalno izrabljamo čas, ki nam je na razpolago,ter zaradi ob i l i ce snovi ne moremo poglabl ja t i učno snov tako, kot bi jo določena razvojna stopnja zahtevala. Ob sedanji r azv r s t i t v i učne snovi še tako dober in zavzet u č i t e l j geografi je ne uspe "predelat i " predpi- sano učno snov in si pr i tem zagotovit i zadosti časa za ponavljanje, ut r jevanje, vaje in terensko delo.Pre- obsežen učni načrt ga s i l i v naglico in površnost,za- radi tega nujno prevladujejo verbalne metode in dokaj pogosto tudi enak nivo obravnave učne snovi na osnov- ni in srednj i šo l i . Obstoječa razporeditev geografske učne snovi sloni na t ez i , da je jedro in krona geografi je regionalna ge - ogra f i ja . Zaradi tega so j1 ses tav l ja lc i učnih načrtov dal i prednost na vseh razvojnih stopnjah splošno izo- braževalnih šol, misleč, da bo s tem geografi ja lahko največ prispevala k splošnemu učno vzgojnemu smotru. Pri tem pa smo pozabi l i , da je regionalna obravnava nekega predela lahko c i l j ne pa izhodišče geografske- ga učnega procesa. Če hočemo učenca naučit i množenja, mora prej obvladati poštevanko, če hočemo, da bo reše- val uporabne naloge, mora prej obvladati določene ra- čunske operaci je. Mi pa smo občo geograf i jo, taka f i - zično kot družbeno, mo^no zanemarili in dal i prednost regionalni geograf i j i in smo s tem podobni t istemu,ki bi od učencev zahteval smiselno branje, ne da bi j i h prej seznanil s črkami in glasovi. Kvarne posledice tega koncepta se ču t i j o Že v petem razredu osnovne šole, ko obravnavamo domači ž i v l j e n j - ski prostor in domače probleme z otroci v starostni skupini (11 l e t ) , ki še ne omogoča neko poglobljeno spoznavanje in j im še ni mogoče jasno predoči t l pro- bleme posameznih področi j , z las t i še zato, ker nima- jo potrebnega znanja iz obče geograf i je. Tako že v petem razredu osnovne šole dokaj brezplodno zapravimo naš fond učnih ur za regionalno geograf i jo, medtem ko za spoznavanje osnov iz obče geograf i je nimamo časa. Didaktika geografi je mora z novo Izb i ro In razporedi- t v i j o učne snovi racionalno i z r a b i t i fond učnih ur ter odpravit i ekstenzivno prenatrpanost učnega načrta in omogočiti prevlado akt ivnih učnih metod ter vzgoje geografskega načina miš l jenja. Pri reševanju te naloge se pred nas postavlja dvoje možnih izhodišč; ki pred- s tav l ja ta obe skra jnost i , med njima je mogočih več 3 var iant . Po prvem izhodišču, ki bi ga lahko imenovali tudi e- notni ver t i ka ln i sistem, bi vsak geografski pojem ob- ravnavali samo enkrat^ -toda takrat bi morali učencem izobl ikovat i prave predstave. To izhodišča bi zahte- valo temel j i te spremembe pr i r azv r s t i t v i snovi iz ob- če in regionalne geograf i je, da bi b i la v skladu z u- čenčevo razvojno stopnjo. Pri tem bi b i l o potrebno o- vrednot i t i vse geografske pojme, ki j i h dobi otrok v prvih š t i r i h l e t i h obveznega šolanja in na tem gradi- t i sistem nadaljnjega geografskega izobraževanja. Za vsak pojem bi morali d o l o č i t i , kdaj se obravnava ter v kakšnem obsegu in g lob in i . Le na tak način se bi lahko izogn i l i prenatrpanosti učnih načrtov ter odveč- nemu ponavljanju snovi na enakem nivoju. Ker mora o- snovna šola dati neko zaključeno splošno izobrazbo,bi moral regionalno geografski pregled po kontinentih vsekakor os ta t i , nesmiselno pa je c ik l i čno obravnava- nje Jugoslavije (5. in 8. r . ) . Fond učnih ur, ki bi se pr i tem sp ros t i l , bi moral b i t i namenjen pridobiva- nju pojmov iz obče geograf i je. Na drugi stopnj i sploš- no izobraževalnih šol pa bi se morali odpovedati nače- l u , da spoznamo in obravnavamo vse dežele sveta (česar tako in tako n iko l i nismo uspel i ) , to naj bi b i la na- loga osnovne šole. Razen obče geografi je bi b i l o smi- selno obravnavati razne komplekse problemov, ki so ze- lo pomembni a l i imajo vodilno vlogo na določeni stop- n j i družbeno ekonomskega razvoja a l i v določenem oko- l j u . S tem bi se težišče obravnave preneslo iz pregle- da po posameznih državah na geografske reg i je (npr. problemi dežel v razvoju, problemi monokulturnih, ru- darskih a l i agrarnih dežel v razvoju, problemi visoko razv i t i h indus t r i j sk ih držav, problemi alpskih dežel i t d . ) ki bi lahko obsegale eno a l i več držav. Pri teh temah pa bi b i l o potrebno obravnavati, odnosno izhaja- t i iz domovine, v ko l ikor bi b i l o to mogoče. Drugo ekstremno izhodišče, za katerega se ogrevajo predvsem nemški geografi , zahteva, naj bi imel u č i t e l j geografi je v vseh razredih in na vseh razvojnih stop- njah povsem proste roke, toda v okviru naslednjih za- htev: 1. Pouk geografi je naj bi na vseh razvojnih stopnjah obravnaval določene teme iz celega sveta. V vsakem razredu pa bi morali v določenem obsegu obravnati tudi domovino in sicer po določenih temah, ki bi j i h obravnavali tudi v okviru Evrope in ostalega sveta. 2. Za izb i ro posameznih tem bi s l u ž i l i naslednji k r i - te r i j i : - starostna in razvojna stopnja otrok ter razpolož- l j i v o znanje iz drugih predmetov, - aktualnost v problematiki in možnost izrabe sred- stev množičnega obveščanja (časopis, radio, te le- v i z i j a , z las t i te lev iz i j ske šolske oddaje, - časovna dostopnost učnih sredstev in v i rov. 3. Uč i te l j geograf i je bi moral posvečati posebno po - zornost povezavi posameznih tem v določen sistem glede na sistematično zgradbo pojmov in glede na v id ik nadaljnjega geografskega izobraževanja. V ta namen bi moral vod i t i poseben dnevnik o obravnava- ni problematiki in zgradbi pojmov. Pri i z b i r i .tem bi se moral u č i t e l j oz i ra t i na obravnavane teme in dopolnjevati " luknje" in snovno poglabl janje. S tako razporedi tv i jo učne snovi se pojavl ja vpraša - nje učbenikov in pomisleki o popolnem razpadu geograf- ske učne snovi in o raz l i čn ih programih na raz l i čn ih šolah. Ta vprašanja bi zahtevala posebno obravnavo. Nerešeno je tudi vprašanje izbora geografske učne sno- vi za razne strokovne in poklicne srednje šole. Al i naj bo geografska učna snov splošno izobraževalna s poudarkom na strokovni usmerjenosti, ki bo di jaku i - zoblikovala širše obzorje in geografski način miš l je- nja o potencialu, učinkih in posledicah določenega človekovega delovanja v ožjem in širšem prostoru, a l i pa naj bo v posamezni v r s t i strokovnih in pokl icnih šol samo ustrezna posebna geograf i ja, npr. na srednji medicinski šol i medicinska geograf i ja, na ekonomski ekonomska geografi ja i t d . Nič manj pa ni potrebna didaktika geografi je za v i š ja šole in faku l te te . To potrebo lahko utemeljujemo z dveh vid ikov. Pedagoške akademije in fakul teta vzgaja- jo uč i t e l j e geografi je za osnovno šolo. Obstaja pa od- prto vprašanje, a l i je vsebina in globina usposablja- nja bodočih uč i te l jev geografi je enaka. Ce je nivo e- nak, potem ne sme b i t i ov i r za prehod iz ene na drugo ustanovo. Ta potreba po didakt ični vsklajenosti pro - gramov ni in ne more b i t i samo stvar posameznih usta- nov, temveč je splošno družbenega interesa z vidika rac ional izac i je študi ja in z vidika k v a l i f i k a c i j uč- nega osebja, ki bo vzgajalo bodoče rodove. KDO MAJ BI RAZVIJAL DIDAKTIKO GEOGRAFIJE Didaktika geografi je ni povezana samo z načini mišlje- nja, ki ga zahteva sodobna geografska znanost, temveč je tudi po svojem sistemu, vsebini in zgodovini del geografske znanosti. Vsak univerz i te tn i u č i t e l j geogra- f i j e , ne glede na njegovo specialno usmeritev in ne glede na njegove osebne Interese mora zastopati celot- no geograf i jo; najprej mora b i t i geograf, šele potem spec ia l is t v oisamezni panogi geografske znanosti,zato je za didakt iko geografi je soodgovoren. Izkušnje doma in v t u j i n i kažejo, da je položaj geografi je ter vse- bina in kva l i te ta učne snovi močno odvisna od prej na- vedene zahteve. Didaktiko geografi je po mojem mnenju lahko raziskuje- jo in razv i ja jo samo v znanstvenih geografsk-ih usta- novah, kot je primer z metodologijo, so pa vel ike raz- l i k e . Če ob zaključku skušamo s t r n i t i svoje m is l i , lahko u- gotovimo naslednje: - Metodološka dela skoraj povsod pr iha ja jo izpod pere- sa najbol jš ih znanstvenikov. Pišejo j i h predvsem po- samezniki, ki imajo vel iko svobodo pr i i z b i r i v i d i - kov in izhodišč raziskave. Pri d idak t ik i geografi je je drugače. Tu je nujno potrebno skupinsko delo ge- ografov, pedagogov in psihologov, njihovo delo pa mora b i t i pod stalno kontrolo prakse in družbenih zahtev. Vsak izsledek bi moral b i t i povezan in pre- verjen v praksi. Kar kemikom pomeni labora to r i j in medicincem k l i n i ka , to naj bi nam pomenil preizkus, ki bi ga i zva ja l i na jbol jš i u č i t e l j i geografi je v raz l ičn ih socialno ekonomskih m i l j e j i h . Pri tem pa bi morali postavi t i jasne meje med didakt iko in me- todiko geografskega pouka. To bi b i l prvi korak k odpravi šolske in znanstvene geografi je in k dvigu kva l i te te pouka. - Pouk geografi je v splošno izobraževalnih in strokov- nih šolah prihaja v vedno večjo kr izo in to ne samo pri nas, temveč v večini evropskih dežel. Eden iz - med glavnih razlogov je dejstvo, da smo se desetlet- ja , a l i bol je rečeno, celo zadnje s t o l e t j e ukvar ja l i predvsem z metodiko geograf i je, to je z načini po- sredovanja učne snovi, medtem ko je ostala d idak t i - ka geograf i je, ki se ukvarja z vzgojno vrednostjo geografskega učiva, t . j . z i zb i ro in r azv rs t i t v i jo učne snovi, popolnoma zanemarjena. - Didaktika geograf i je, ki naj bi reševala ta vpraša- nja, kot znanstvena d isc ip l ina še ni razv i ta , lahko bi r e k l i , da sploh ne obstaja. Razvila se bo lahko šele takrat , ko bo rešen njen položaj v sistemu ge- ografskih znanosti in bodo ustvarjene določene or- ganizacijske obl ike, ki bodo dale možnost tesnega sodelovanja med geograf i , znanstveniki, Zavodom za šolstvo, pedagogi, psihologi in določeno skupino uč i te l jev geografi je na raz l i čn ih stopnjah splošno Izobraževalnih in strokovnih šol . - Osnovno izhodišče za dvig kva l i te te pouka geografi- je je razvoj didaktike geografi je kot posebne znan- stvene d isc ip l ine geografske znanosti. Didaktika geografi je mora teoretično in praktično k r i t i čno o- vrednot i t i načela splošne didakt ike in njihovo u- streznost d idak t ik i geografi je ter k r i t i čno ovred- n o t i t i tako t i s t a na-ela in pr incipe, ki ne ustre- zajo več današnjemu razvoju naše znanosti in današ- n j i ž i v l j en j sk i s tvarnost i , kot t i s t a , ki sploh ni- ko l i niso ustrezala in so b i la vedno neuresn ič l j i - va. Uporabljena l i t e r a t u r a : 1. Učni načrti za osnovno šolo, gimnazijo in srednje strokovne šole. 2. B. Ste in le in V. Kreibich: Wie erneuern wir die Schulgeographie. Geographische Rundschau.6.1969. Braunschweig. 3. W.Sperling: Die Stellung der Didaktik der Geogra- phic. Geographische Rundschau 3-1969,Braunschweig. k. P.Muller: Zum pidagogischen Standort der Erdkunde. Geographische Rundschau 3-1969. Braunschweig. Simona Pirš Nekateri geografski vidiki železarstva v Sloveniji * Današnja prostorska razmestitev črne metalurgije je večinoma rezul tat pogojev, ki so v e l j a l i v času na- stanka te Indust r i je . Pogoji lokaci je se v času spre- minjajo, medtem ko se lokac i ja , posebno bazične indu- s t r i je , ki vsebuje vel ike naložbe denarnega in f i z i č - nega kapitala in je zato težko premaklj iva, le težko spreminja a l i celo ukinja. Enkratno izbrana lokac i ja ima tore j dolgotrajne posledice. Zato je za razumeva- * Referat na V I I I . zborovanju slovenskih geografov na Ravnah septembra 1969. le ta . 5