POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI „ } l LOTO VI., STEVvKJ. A‘ CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: ,.Posavski tednik' Krško 56. — Telefon 33. — Čekovni račun pri N3 FLRJ Krško. štev. 615-T-145. — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 300. polletna 150, četrtletna 75 dinarjev. — „Posavski tednik" izhaja enkrat tedensko. KRŠKO, DNE 21. MARCA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNI H LJUDI OKRAJA KRŠKO Jf Pomladanska setev Ves strojni park setvi, gnojenje je tudi ob spomladanski setvi potrebno, preeesmerjenje kolobarja, višina pridelka je odvisna od kvalitetnega semena, spomladanska setev ni zadeva kmetov, ampak nas vseh Be2S6tiB^^^3SIS33S2£SZSaH © S Čeprav je še dokaj hladno in se sonce še ni moglo prav uveljaviti s svojo toploto, se je spomladanska setev že pričela. Ni zavzela polnega razmaha, vendar pa je posejanega že veliko ovsa, pričeli pa so tudi že s saditvijo raznih sort krompirja. Še malo časa nas loči in setev bo zajela sleherno še nepo-sajeno njivo. Prav je, da se za setev dobro pripravimo, da bi bila čimprej in čimbolj uspešno izvršena. Predvsem jc važno, da ves strojni park, ki je v ta namen na razpolago, pomaga pri setvi. Traktorji, ki so do sedaj bili zaposleni pri raznih prevozih nekmetijskega značaja, morajo nnjno biti na razpolago za oranje, prevoz gnoja, brananje in setev. Vprežni živini bodo prav to pomlad veliko pomagali, saj je kondicija živine vsled pomanjkanja krme izredno slaba. Kvalitetno seme je za boljši pridelek velike važnosti. Seme, ki smo ga sami vzgojili in je slabše kakovosti, moramo zamenjati z boljšim semenom. Predvsem je to potrebno pri krompirju in žitih. Lanska suša je na razvoj krompirja in tudi drugih rastlin vplivala nepovoljno in je zamenjava semena nujna, predvsem še v nižinskih predelih, kjer je bila suša še posebno občutna. Gnojenje je tudi ob spomladanski setvi potrebno. V kolikor nismo uspeli v jeseni vsled deževja pognojiti njiv in jih pripraviti za spomladansko setev, moramo to storiti sedaj, še posebno je to važno na krškem polju, kjer spomladansko gnojenje vsled pleskovite ornice prav dobro učinkuje. Preusmerjanje kolobarja naj bo posebna naloga naših kmečkih proizvajalcev. Že nekaj let nas žalostne izkušnje z živinsko krmo (sušna leta) opominjajo, da pričnemo v kolobar uvajati več krmnih rastlin, ker bomo le na ta način dvignili živinorejo in s tem tudi poljedelsko proizvodnjo. Višina pridelka je prav gotovo med drugim odvisna tudi od kvalitetnega semena. Ce hočemo imeti dobro in zanesljivo seme, je prav, da se pričnemo baviti tudi s proizvodnjo semen. Oves, ozimna žita, semena krmnih rastlin bomo morali proizvajati doma, jih odprodajati semenski službi, ki nam bo spet dobavljala očiščena in enakovredna semena, Zato bo saditev semenic v letošnji pomladi kaj kmalu na vrsti. Nega ozimin (gnojenje in brananje) naj poveča hektarske donose teh rastlin. Spomladanska setev ni zadeva kmetov, ampak stvar nas vseh. Zanjo morajo skrbeti KZ, množične organizacije in oblastni organi, kajti od dobro pripravljene in pravočasno izvršene setve bo odvisna kvaliteta naše prehrane. Delovni kolektivi na vseh popriščih dela zanesljivo pričakujejo, da bo tudi kmečki proizvajalec doprinesel svoj delež g povečano in boljšo proizvodnjo. C. Pred republiškim kongresom OF Kongres er preložen no 26. oprli Na seji Izvršnega odbora OF Slovenije so sklenili, da bo kongres Fronte 26. aprila. Na kongresu bodo podali poročilo o IZ BUCKE Občinska konferenca na Bučki je ob priliki volitev delegata za republiški kongres polagala obračun dela o preteklem letu. 23 prisotnih funkcionarjev je z zanimanjem sledilo posameznim poročilom. Uredili so evidenco o članstvu, ki prikazuje od 540 volivcev sicer samo 157 članov, kipa se zavedajo svojega članstva in so tudi poravnali članarino, ne-plačujoče člane pa so črtali. Moč Fronte se je pokazala pri volitvah 7. decembra, ki so izpadle prav dobro. Proslave v Dolenjskih Toplicah se je udeležilo preko 100 občanov. Poleg drugih prireditev je bila proslava 8. marca, praznika žena, najbolj uspešna in je v zadružnem domu zbrala vse žene. Zadružni dom je pričel vračati obresti vloženega truda in postaja pravi dom te od središča tako odrezane občine. V vodstvu Fronte prevladujejo možje, zato ni čudno, da se članice AFZ in mladina pritožujejo, da imajo od OF premalo podpore in zahtevajo, da bodo tudi oni v odborih zastopani. Tovariš Petančič je v svojem referatu podal glavne misli Kardeljevega referata o zveznem kongresu Fronte, kakor tudi kratek zunanjepolitični pregled, V diskusiji je bilo poudarjeno, da so člani Fronte vse premalo obveščeni in poučeni o novih uredbah kakor novem načinu odmere davkov po katastrskem donosu, skladu za obnovo gozdov itd. Sklenjeno je bilo, da se bodo vršili po vseh vaških odborih predkongresni sestanki, kjer bodo frontovci seznanjeni o pomenu kongresa in se pogovorili 0 vseh perečih vaških problemih. Poseben poudarek bo pa dan na vlogo kmetijske zadruge, ki naj jo odigra pri reorganizaciji na- delu Fronte ter proučili naloge in delo na vasi ter probleme v zvezi z delavskimi sveti in samoupravljanjem podjetij. šega zaostalega spodarstva. kmečkega go- IZ VELIKEGA TRNA Dne 15. marca ti 1. se je na Vel. Trnu vršila občinska konferenca OF, kjer je bilo prisotnih 50 ljudi Poročilo o delu Fronte je podal dosedanji predsednik tov. Janc, ki je grajal dosedanje delo Fronte. Pri diskusiji po poročilu o delu Fronte so se delegati predvsem zanimali za elektrifikacijo ter za delo dosedanjega upravnega odbora KZ, kjer je še vedno zaposlena kot knjigovodij kija tov.' Fanika Pečnik, kljub temu, da je bila zaradi poneverbe kaznovana na X leto. Po obširni diskusiji pa je bil izvoljen za delegata za republiški kongres tov. Alojz Bizjak. IZ RAKE Občinske konference Fronte na Raki se je udeležilo 22 delegatov. Na konferenci je bilo podano poročilo, kjer podrobno analizira delo vseh organizacij na Raki ter kritično ocenjuje delo občinskega odbora OF. V diskusiji je bilo predvsem govora o elektrifikaciji ter o previsokih davkih. Izvoljen je bil nov blagajnik, a za 19. t. m. je pa sklicana seja občinskega odbora OF, na katero bodo povabili vse člane VOOF. Poleg tega bo v najkrajšem času občinski ljudski odbor sklical zbor volivcev, a člani OF bodo poskrbeli za čimvečjo udeležbo. IZ VELIKE DOLINE Občinske konference v Veliki Dolini se je od 34 izvoljenih delegatov udeležilo 22. Konferenca je razpravljala o tekočih problemih, posebna kritika je bila iznesena v diskusiji na člane ZKS, kjer dobesedno pravi (Nadaljevanje z 2 strani) Pozdrav ministrskega predsednika Churchilla in zunanjega ministra Edena - Brzojavka Zveze protestantom -Maršal Tito obiskal britansko kraljico Elizabeto II - Maršal Tito in ministrski predsednik Churchill zočeia razgovore o položaju v svetu Naš predsednik republike maršal Tito je 16. marca ob 17,20 prišel v London. Pred tem je okrog 14. ure na Temzi prestopil z naše ladje Galeb na motorno ladjo Nore, s katero so mu prišli naproti naš veleposlanik v Veliki Britaniji dr Vladimir Velebit, britanski veleposlanik v Beogradu Ivo Ma-let. Ko se je ladja s predsednikom republike Titom približevala westminsterski obali, je množica Londončanov z obale spremljala maršala Tita, mu mahala in ga pozdravljala. Pristaniški delavci in ladjarji so prenehali z delom, medtem ko je Nore plula mimo njih. delavci in uslužbenci v tovarnah in uradih, ki so v bližini Temze, so prihiteli na obalo in ga veselo pozdravljali. Mornarji trgovskih ladij, ki so jih srečavali, so snemali kape in mu mahali. Maršal Tito, ki je bil ves čas vožnje po veletoku na palubi, jim je odzdravljaL Med tem časom so se pred palačo britanskega parlamenta, ki stoji tik ob obali, začeli zbirati visoki funkcionarji britanske vlade in našega veleposlaništva. Točno ob 17,20 je predsednik republike zapustil ladjo in stopil na britanska tla. K njemu je pristopil Edinburški vojvoda, mu ponudil roko in mu zaželel dobrodošlico. Za njim ga je pozdravil ministrski predsednik Winston Churchill, nato pa še zunanji minister Eden in drugi visoki funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve in britanske admiralitete. Maršal Tito je takoj nato ob zvokih jugoslovanske himne in v spremstvu Edinburškega vojvode, Churchilla in Edena pregledal častno četo oficirjev in mornarjev vojne mornarice. Maršal Tito je pristopil k mikrofonu londonske radijske postaje in v angleščini pozdravil britansko ljudstvo. Zvečer je predsednik republike maršal Tito sprejel na jugoslovanskem. veleposlaništvu" v Londonu člane jugoslovanskega veleposlaništva in drugih jugoslovanskih predstavništev z njihovimi družinami. Srečanje z maršalom Titom in njegovim spremstvom je trajalo več kot eno uro in je potekalo v izredno prisrčnem vzdušju. Predsednik republike maršal Tito je isti večer prejel brzojavko, ki mu jo je poslala Zveza protestantov Velike Britanije in ki poudarja: »Glede na proteste rimokatolikov odločno zahtevamo, naj maršal Tito izrabi sleherno priložnost in navede dejstva, ki zadevajo zlo- w Ve Dritamji m © © Maršal Tito pregleduje povsod, kjer so ga srečali, prirejali prisrčne ovacije. Maršal Tito je bil na obisku tudi pri londonskem mestnem svetu, kjer je izročil predsedniku londonskega sveta ček za 1000 funtov kot svoj osebni prispevek za vojne sirote Londona. To gesto maršala Tita so svetovalci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Zvečer sta predsednik republike tov. Tito in predsednik britanske vlade Churchill začela razgovore. Vsi britanski časopisi objavljajo na prvih straneh fotografije o sprejemu maršala Tita v v spre mstvu Londonu ter omenjajo topel sprejem, ki je bil prirejen maršalu Titu. Tudi newyorški časopisi priobčujejo na prvih straneh obširna poročila iz Londona. Radio in televizija sta priobčila prihod maršala Tita v London kot najvažnejši zunanjepolitični dogodek. Politični komentatorji radia in televizije poudarjajo, da je obisk predsednika FLRJ nenavadno velikega pomena za ves svobodni svet. Vodilni ameriški časopisi poudarjajo, da bo ta obisk velik prispevek za globlje medsebojno razumevanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Velike edinburškega vojvode častno četo Britanijo ter Jugoslavijo in Zahodom. »Titov obisk je velikega pomena,« piše »New York Times« v svojem uvodniku, »ker dokazuje, da sta mogoča istočasni obstoj in sodelovanje med zahodnimi demokracijami in komunizmom, da je mogoče tisto, kar Kremelj pripoveduje, pa nikoli ne dela. Tako sodelovanje je mogoče, ker ni napadalnih namenov niti na eni niti na drugi strani. Sodelovanje med Sovjetsko zvezo in zahodnimi demokracijami pa danes ni mogoče, ker se SZ drži agresivne ekspanzionistične politike.« Končen! so jngoslovonsko-britansH razgovori V Londonu so zaključili jugo-siovansko-britanske razgovore, ki so po mnenju jugoslovanskih uradnih krogov potekali v največje zadovoljstvo obeh strank nad vse prisrčno. Najvišji predstavniki obeh držav so se pomenili o vseh perečih sodobnih vprašanjih. Maršal Tito je ob zaključku razgovorov izjavil naslednje: »Proučili smo splošni položaj v svetu, posebno vprašanje obrambe pred napadom. V največjem soglasju smo prišli do istih stališč v vprašanju, kako ohraniti mir v Evropi.« Maršal Tito je včeraj ob 13. uri priredil v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Londonu svečano kosilo na čast uglednim britanskim osebnostim. Med kosilom sta maršal Tito in predsednik britanske vlade, g. Churchill, izmenjala nekaj zdravic, hkrati pa obujala spomine iz pretekle vojne. Britanski ministrski predsednik je dal visoko priznanje JLA in njenemu vrhovnemu poveljniku maršala Titu. V popoldanskih urah jc bila v veleposlaništvu tudi majhna svečanost. Dve britanski sred- x-__i • . , v. svGučUiuriu. Dve ui a iiz> rii ril v vi- čine, ki so jih zagrešili ustaši ... ,ki in en britanski srednie- proti srbskemu življu ob popol- 1 njesolkl ln en Dnta s srednje nem odobravanju in blagoslovu rimske hiearhije. Prav tako zahtevamo, da navede dejstva o zločinih nadškofa Stepinca in drugih rimokatoliških duhovnikov. ki preprostemu ljudstvu izpodbijajo pravico do državljanske in verske svobode.« Naslednji dan je maršal Tito v spremstvu veleposlanika dr. Velebita obiskal britansko kraljico Elizabeto II., ki je maršala Tita in njegovo spremstvo ter britanske državnike povabila na kosilo. Tekom dneva si je maršal Tito ogledal britanski muzej ter londonsko trdnjavo. Ob tej priliki so mu prebivalci Londona šolec so obiskali Maršala in mu j izročili darila za kragujevaške otroke v imenu organizacije »Svet za vzgojo državljanov«. 17-letni Frank Tudd je maršalu Titu izjavil, da goje otroci Velike Britanije velike simpatije do jugoslovanske mladine, posebno pa še do otrok Kragujevca, ki je v vojni toliko pretrpel. Maršal Tito se je zahvalil za darilo ter obljubil, da bo prenesel njih pozdrave jugoslovanskim otrokom. Nekoliko pozneje je maršal Tito sprejel otroke uslužbencev jugoslovanskega diplomatskega predstavništva in drugih jugoslovanskih ustanov v Londonu. Malčki so ga obdarili s cvetjem. Zvečer ob 19.30 je maršal Tito s spremstvom prispel v kraljevsko opero Convent Gar- Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič se je v britanskem Spodnjem domu sestal s člani interparlementarne unije obeh domov parlamenta in jim pojasnil nekatera načelna vprašanja jugoslovanske zunanje politike. Ko je govoril o obisku maršala Tita Veliki Britaniji, je den, kjer ga je pozdravila več- j Popovič dejal, da govori v ime- stoglava množica. Ogledal si je predstavo baleta »Labodje jezero« kot gost britanskega obrambnega ministra lorda Alexandra in njegove soproge. Potem ko je orkester odigral jugoslovansko in britansko državno himno, so gledalci znova burno pozdravili visokega jugoslovanskega gosta. Med odmoroma je lord Alexander pripravil Maršalu in njegovemu spremstvu zakusko. nu države, ki je sicer mala. toda bogata s specifičnimi in važnimi izkušnjami. Poudaril je, da z veliko pozornostjo opazujemo vse, kar se dogaja okrog nas in si prizadevamo to razumeti. Posebno skušamo razumeti, kako druge države gledajo na številna mednarodna vprašanja in kako jih skušajo rešiti. Na koncu je pristavil, da so izgledi za ohranitev svetovnega miru danes večji kakor pred dvema ali tremi leti. Smrl imedsediBihs Celiosl4?aSKe GoUwo!da - delo ffi®shwe Smrt predsednika Češkoslovaške Gottwalda je izzvala veliko presenečenje in živo reagiranje v zapadnem svetu. Podčrtana je posebno hitra smrt po kratki bolezni, kakor tudi dejstvo, da je Gottwaid obolel neposredno po vrnitvi iz Moskve, kjer je prisostvoval Stalinovemu pogrebu. V londonskih diplomatskih krogih menijo, da z ozirom na vse mogoče kar se lahko pri-1 stvu. rd bil čakuje izza železne zavese izključena možnost, da je Gottwald nasilno odstranjen. Češkoslovaški emigrantski krogi v Londonu izrecno poudarjajo, da je Gottwaldova smrt delo Moskve. Bivši češkoslovaški podpredsednik vlade v Gott-waldovi vladi Peter Zenkel ne izključuje možnosti, da je bil Gotwaid odstranjen po nalogu nove sovjetske vlade, da bi tako odstopil mesto novemu vod- Voiiic oclfivshe^a s?ef@ po Sfnotem Za letošnje volitve delavskega sveta na Senovem vlada znatno zanimanje. Na sestankih, ki jih je prirejala sindikalna podružnica po obratih, se je pokazalo vnemo za to, katere kandidate za delavski svet naj bi izbrali. Tako je prišlo po vseh obratih, strojnem, jamskem in zunanjem do razpravljanja in objas-njevanja mnenj, pri katerih so se iznašali vedno novi predlogi in se razvijala diskusija. Dokončna kandidatna lista sindi- kalne podružnice ima sedaj 63 predlaganih kandidatov za delavski svet, volilo pa se jih bo samo 45. To pomeni, da bodo imeli volivci dovolj izbire in bodo mogli zares voliti one '-m-didate, v katere bodo imeli polno zaupanje, da jih bodo dostojno zastopali v novem delavskem svetu. Volitve marca. se bodo vršile 27. Stran 2 Oti 22. c?g 29. marca oo „Mladinski teden ‘ Ko je v jeseni minulega leta plenum okrajnega komiteja LMS Krško razpravljal o delu mladinske organizacije skozi zimsko dobo, je med ostalim sprejel tudi sklep, da se na koncu zimske delovne dobe priredi »Mladinski teden« za krški okraj. Pri tem ga je vodila misel, da je boljše, če ima mladina pred seboj nekaj določenega, za kar se je potrebno pripravljati. kajti delo je bolj določeno, priprave oziroma aktivnost je lahko večja. Cas v marcu je bil določen zato, ker ima krški okraj v pretežni meri kmečko mladirio, ki bo v kasnejših mesecih bolj zaposlena z obdelovanjem bolj, zaradi tega ne bi mogla aktivno sodelovati pri raznih prireditvah. Ta sklep OK LMS so vse mladinske organizacije v okraju navdušeno sprejele in so takoj pričele s pripravami. Nekateri so si na sestankih določili programe za »Mladinski teden«, drugi so pričeli s pripravami in sklenili, da bodo vsestransko razvijali svoje delo. Okrajni komite ni postavil nič določenega kaj naj bi organizacije prirejale v tednu mladine oziroma kako naj bi točno izgledal njegov potek. Govorilo se je na plenumu samo o tem, da naj mladinski teden uprizori in pokaže ljudstvu vse tisto, kar mladinska organizacija zmore in lahko od sebe da in sicer prav na vseh poljih udejstvovanja. Vse ostalo in detajlnejša organizacija priprav samega tedna pa je prepuščena mladinskim organizacijam samim. Kako bo vse uspelo in izvedeno bomo lahko ugotovili po zaključku tedna. Sedaj smo neposredno pred pričetkom »Mladinskega tedna«. Ce človek le bežno pogleda \ eno izmed osnovnih organizacij mladine v okraju, lahko ugotovi, da tu mladi ljudje delajo, da se dejansko na nekaj pripravljajo, kar zanje pomeni nekaj več, nekaj lepšega kot običajno. Iz razgovora s posamezniki lah ko razbereš, da so navdušeni in vneto pripravljajo tisto, kar jim je ta ali ona organizacija naložila v izvršitev do mladinskega tedna. Zares lepi so ti naši mladeniči in mladenke, ko jih tako gledamo pri njihovem ustvarjanju in lahko smo prepričani, da jih mladinska organizacija vodi po pravilni poti in jih vzgaja v resnične in zavedne socialistične državljane. Priprave v glavnem potekajo povsod dobro, nekje boljše, nekje pa slabše. Je tudi nekaj aktivov, ki niso tako delavni in le malo vedo o pripravah na mladinski teden. To so organizacije, ki so same slabe ali pa imajo slabo vodstvo. Takim organizacijam svetujemo, da se v teku tedna mladine vsaj pogovore o tem, kako delo v bodoče izboljšati in kaj ukreniti, da bi se vsaj delno približali uspehom, ki so jih dosegli ostali aktivi. Še je čas za delo in še se da veliko storiti Pred nami je še mesec maj — mesec proslav v čast 380-letnice kmečkega punta. Tudi tam bo morala mladinska organizacija zavzeti svoje mesto in pokazati svojo sposobnost ter voljo. Poudariti je treba, da naj vse organizacije v teku svojega tedna, to je praznika mladine našega okraja, izkoristijo priliko in vse možnosti za čina aktivnejšo delavnost vseh organizacij. Mladina naj v tem tednu odločno dvigne svoj glas in naj si zagotovi svoje pripadajoče mesto in vlogo v družbi. »Mladinski teden« naj bo teden, ki naj da res obilne sadove mladinskega dela, obenem pa naj vsej mladini globoko in močno vtisne ljubezen in čut odgovornosti do svoje organizacije in končno do svoje domovine. Mladina naj v tem tednu pokaže našemu ljudstvu, kako zna ljubiti svojo domovino in kako ji je pri srcu naša socialistična stvarnost! Očetje in matere naj bodo deležni mladinskega veselja v tem tednu in naj enkrat za vselej ravno sedaj zvedo, da je mladinska organizacija tista, mladine fcršftega ofiraja ki lahko njihovim sinovom in hčeram mnogo koristi. Razne prireditve, predavanja, razstave, izleti, prijateljski obiski, medsebojna tekmovanja in še mnogo drugega naj mladino iz raznih krajev zbliža med sabo, zbliža pa naj tudi odrasle z mladinsko organizacijo, kajti le tako bo v bodoče zagotovljeno plodonosno delo naših mladih. Zato bodimo pozorni na delo naše mladine, obiščimo jo sedaj, zlasti pa obiščimo njene prire- ditve, ki jih je sedaj namenila ravno nam. Tam, kjer pa bomo ugotovili, da tega ni, se pozanimajmo, zakaj ni in kje so vzroki za to, da jim pomagamo odpraviti. Pri vsem tem pa naj nas vodi vera, da ni nič lepšega kot to, če lahko vzgajamo iz mladih ljudi zdrave in napredno misleče državljane in da imamo v naši mladini naj zvestejšega prijatelja in sodelavca, ki nam bo naš trud lahko bogato poplačal. B. F. Nekaj misli preit veEteam v delavske svete Odveč je tu govoriti kako veliko vlogo je delavsko upravljanje odigralo do sedaj. O tem vedo najbolj povedati sami delavci v podjetjih, ki jim je ta članek v glavnem namenjen. Na delavsko upravljanje pri nas ni obrnjena pozornost samo delavcev, temveč vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Njen razvoj zasledujejo tudi mnogi ekonomisti različnih držav sveta. O delavskem upravljanju in delavskih svetih mi danes še vedno govorimo kot o začetku, ki se bo vse hitreje in vse bolj razvijalo. To je tudi razumljivo spričo dejstva, da mi delavsko upravljanje prvi uvajamo in se doslej nismo imeli od koga učiti. Danes nam je mnogo laže, ker že razpolagamo z bogatimi .izkušnjami lanske prakse. Vsled tega je tudi letošnje volitve v organe upravljanja mnogo laže izvajati kot doslej. Delovni kolektivi se vse bolj zavedajo, da od dobrega gospodarjenja, ki je lahko samo plod aktivnega in sposobnega delavskega sveta, za-visi prosperiteta podjetja, njihov neposredni zaslužek in bodočnost. Zato ni slučajno, da so prišli letos na kandidatne liste (tam kjer so listo sestavljali kolektivno) najbolj delovni, sposobni in izkušeni delavci. Tam kjer to niso storili (v sodelovanju kolektiva) je to velik prepust sindikalne organizacije, ki se zna maščevati. Volitve v organe delavskega upravljanja so za delovne kolektive izredno važne naloge še posebno letos, ko se njim dajejo vse večje pravice in večja samostojnost. Zato je prav, da se za ta važen dogodek izvršijo tudi primerne politične, organizacijske in tehnične predpriprave. V okraju so že povsod (razen v par podjetjih) razpisane volitve in s tem tudi zbrani kandidati, izmed katerih se bodo zadnje dni v mesecu volili najboljši. Se nekaj dni nas loči od tega, ko bodo novoizvoljeni člani de- lavskega sveta in upravnega odbora prevzeli na skupščinah kolektiva ne lahke, toda častne naloge. Stopnja AS je skoraj v vseh podjetjih prillčno napeta. Nekatera podjetja se nahajajo v težavah s plasiranjem svojih proizvodov. Druga so zaradi slabe mehanizacije in slabe organizacije dela v finančnih težavah. Tretja imajo zopet svoje posebne težave itd. Da bodo ta podjetja izpolnila svoje družbene obveze, zasigu-rala delo in polno plačo delovnega kolektiva bodo morali še poiskati notranje rezerve, pregledati organizacijo dela v podjetju, zaostriti varčevanje vsepovsod. Zato je čas, da naši delavci in nameščenci porazmišljajo katere od kandidatov se splača voliti v DS in UO. Volimo tiste tovariše in tovarišice, ki so nam garancija, da bodo s svojim nesebičnim prizadevanjem pravilno reševali vsa ta vprašanja. V praksi smo imeli zadnje čase na žalost še vedno primere takih upravnih odborov, ki so se kaj malo menili za usodo podjetja, ki si niso belili glave kako rešiti ta ali oni problem v korist celega kolektiva. Po nekod (sicer v redkih primerih) je še vedno uprava in tehnična linija tista, ki odloča o vsem, a organi delavskega upravljanja, iz ne vem kakšnih razlogov le kimajo. Z novimi volitvami mora ves absolutizem po edincev odpasti, pa naj bo kdorkoli. Do izraza naj pride v polni meri široka iniciativi članov delavskega sveta, ki je to pogoj za uspešno reševanje vseh še tako zapletenih. Stari člani delavskih svetov naj ne vržejo puške v koruzo s tem ko prevzamejo upravljanje novi člani. Zavedati se morejo, da bodo mnogi od njih prvič izvoljeni v organe upravljanja in zato še nimajo primernih izkušenj. Računati morajo tudi s tem, da se bo slabo funkcioniranje organov upravljanja maščevalo celemu kolektivu. Zato složno sodelujmo vsi pri usposabljanju članov delavskega sveta in reševanju vseh problemov podjetja. Vzgoja novih članov DS po izvolitvi bo izredno važna naloga, kateri morajo sindikalne organizacije posvetiti vso skrb. Organizirati bo treba razne tečaje, kjer bodo pridobili vsaj osnove iz politične ekonomije, komercialnega in finančnega poslovanja, kar jim bo neob-hodno potrebno pri opravljanju podjetij. Rezervni oficirfi so zboroval! Dne 15. t. m. so se v Domu JA v Brežicah zbrali rezervni oficirji pododbora Združenja rezervnih oficirjev za sektor Brežice, in jih je v imenu pododbora, kakor tudi okrajnega odbora UROJ Krško pozdravil predsednik tovariš Marinčič ter želel, da bi občni zbor žel plo-donosne zaključke! Tovariš Bla-ževič Ervin, tajnik našega pododbora je podal izčrpno poročilo enoletnega delovanja pododbora iz katerega je bilo razvidno, da je odboru uspelo pritegniti v našo organizacijo 90% rezervnih oficirjev in da je le malenkosten odstotek izven naše organizacije, ki pa se več ali manj iz malomarnosti niso vključili. Slabše uspehe pa je. dosegel odbor v pogledu strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev, ker so bili le 3 strokovni in 2 politična predavanja. Dalje je bilo rečeno, da je bilo sicer od strani aktivnih oficirjev garnizona Cerklje nudeno dovolj pomoči, vendar pa se iz premale udeležbe nekajkrat ni moglo vršiti predavanje. Po referatih se je ravila diskusija. Govora je bilo o izboljšanju naše organizacije in izvedbi študijskega plana za leto 1953. Rezervni kapetan I. ki. tovariš Martin Bajc je v diskusiji poudaril, da je bilo od strani vojnega odseka premalo pomoči in da se pričakuje v bodoče tesnejšega sodelovanja. Tovariš Zor-čič je predlagal razrešnico staremu odboru, nakar je bil izvoljen novi odbor, v katerem imenu se je tovariš Tominc zahvalil za zaupnico in izrazil prepričanje, da bo novi odbor v svojem delu s pomočjo vseh članov uspešno izvršil svojo nalogo JK O krajevnih šolskih odborih Krajevni šolski odbori bodo igral razno noge pri reševanja organizacijskih in molerijaiRib vprašanj naših šol Zdaj, ko je pred mesec dni Okrajni ljudski odbor sprejel sklep, da se pri vseh občinskih ljudskih odborih obvezno ustanove krajevni šolski odbori, je potrebno ta sklep čimprej tudi uresničiti. Krajevni šolski odbori ali sveti imajo pri nas že prilično lepe tradicije in bo njihovo ponovno oživotvorjenje naletelo med našim ljudstvom povsod na zadovoljstvo in razumevanje. Se posebno bo važna njihova vloga na podeželju, kjer se naše šole še vedno bore z mnogimi materialnimi in organizacijskimi težavami in kjer je čvrsta vez in sodelovanje vseh vaščanov s šolo predpogoj njenega uspešnega delovanja. Ne mislim se v tem članku dotikati vprašanj kako naj bo ta krajevni šolski odbor sestavljen tudi ne vseh njegovih zakonskih kompentenc, ravno tako ne Nezakonitosti v SibersM zadrugi (Nadaljevanje s 1. strani) diskutant: »Vi vsi komunisti ste premalo dali od sebe. Ljudstvo vas ceni le po vašem delu. Vi se sploh ne pokažete pred množico. Pozivamo naše komuniste, naj se ne zapirajo. Pridite nam na pomoč.« Sklenjeno je bilo, da se takoj skliče seja občinskega odbora OF, kjer naj bo na dnevnem redu organizacijsko vprašanje, predvsem pa razširitev članstva in ureditev članarine. Občinske konference OF so se v pretežni večini izvršile že po vseh občinah okraja. V treh občinah pa se bodo vršile tekom tedna. Dne 8. februarja 1.1. se je v Brežicah vršil občni zbor Ribar-ske zadruge okraja Krško. Poleg običajnih točk občnega zbora bi moral isti razpravljati tudi, v smislu navodil gospodarskega sveta pri OLO v Krškem, o preimenovanju Ribarske zadruge v Ribarsko društvo. Gospodarski svet je v svojem dopisu predlagal, da se do Izida zakona o sladokovodnem ribarstvu izvoli iz vsakega ribarskega centra po enega, dva člana v upravni odbor, kateri naj vodi posle do izida zgoraj omenjenega zakona. Ta navodila gospodarskega sveta so prišla z ozirom na dejstvo, da Ribarska zadruga krškega okraja do danes še ni registrirana. Skupina ribičev iz brežiške okolice je hotela izkoristiti občni zbor zato, da zadrugo razbije in ustvari v okraju več tri-barskih društev z določenimi vodnimi revirji. Brežičani sami bi pa obdržali najbogatejše vode v okraju, to je Krka s pritoki. Razumljivo, da so se taki nameri vsi ostali člani Ribiške zadruge zoperstavili in tako onemogočili sprejeti sklep skupine brežiških ribičev. V osnutku ribarskega zakona, ki bo predvidoma v najkrajšem času sprejet, ni nikjer predvideno razbijanje ribarskih zadrug, odnosno društev v posameznih okrajih na manjša društva. Dne 14. marca ob 18. uri se je v gostilni Prah v Velikih Ma-lencah vršil ponovni občni zbor Ribarske zadruge, katerega se je udeležil tudi tov. Urbančič, član komisije iz Ljubljane. Ta j občni zbor je bil sklican na pobudo nekaterih članov in so bili o občnem zboru obveščeni samo I ribiči ožje brežiške okolice, do- čim vsi ostali ribiči v okraju sploh niso vedeli, da se občni zbor vrši. Brežičani so na občnem zboru kljub pojasnilom tov. Urbančiča govorili o ustanovitvi posebnega ribarskega društva za tamkajšnji okoliš. Ugotavljamo, da je bil sklican občni zbor protizakonito ter da so vsi sklepi, sprejeti na tem občnem zboru, neveljavni. Gospodarski svet pri OLO v Krškem prosimo, da v najkrajšem času skliče občni zbor Ribarske zadruge okraja Krško v smislu navodil, kakor so omenjena v prvem odstavku tega dopisa, da se končno enkrat razčistijo zakulisne intrige v Ribarski zadrugi. vprašanja koliko naj jih bo v krajih, kjer je več šol. So to sicer važna vprašanja, vendar niso bistvena. 1 Krajevni šolski odbori bodo naši šoli lahko v mnogo čem pomagali. Potrebno bo in znati bo treba odbornike kot posameznike in kot celoto temeljito zainteresirati za vsa vprašanja, katera šola s pomočjo KŠO in vaščanov rešiti. Ponekod bo potrebno napraviti ali urediti šolski vrt, drugod šolsko dvorišče, zopet drugje vrtno ograjo, izvršiti manjša popravila inventarja in zgradb, urediti učiteljska stanovanja. Posebno važna pa bo vloga šolskih svetov v vprašanju vpostavitve rednega obiskovanja pouka. Potrebno bo mogoče kje tudi to, da bodo poedini odborniki KŠO skupno z učitelji ali upraviteljem šole morali na domu obiskati starše, jih tam opozarjati na njihove dolžnosti, ki jih imajo do svojih otrok, tam pa, kjer tudi to ne bi pomagalo, p odvzema ti mere za upravno kaznovanje najza-nikernejših med njimi. Gotovo je, da bo ta SO imel tudi odločilno besedo pri tistih starših, ki doklade, ki jih prejemajo kot pomoč od družbe, uporabljajo v vse mogoče druge svrhe, kakor* pa za tiste, za katere so v resnici namenjene. Krajevni šolski odbori bodo ponekod vodili tudi gradnjo in obnovo šolskih stavb, skrbeli da bodo povsod, kjer je šola zgrajena tudi primerna in dovolj velika igrališča in telovadišča za deco itd. Razen tega bodo pomagali organizirati in vzdrževati najrazličnejše splošno izobraževalne tečaje, kmetijske in gospodinjske, razna predavanja in pomagali nabavljati kurivo za šolo in učiteljstvo ter v splošnem reševali oziroma pomagali ALI STE ŽE POKAZALI SOSEDU NAŠ TEDNIK! STORITE TO TAKOJ, PRIDOBITE NOVEGA NAROČNIKA! VSAK PO SVOJE Tudi italijanski rušilci Tita na poti v London. (miru) so budno spremljali maršala (Iz »Totega lista«). reševati vsa materiaalna vprašanja šole. Imeli pa bodo s časom tudi pravico stavljati predloge in zahtevati kdo naj poučuje in vzgaja njihovo mladino. emosarjekh. bilke umlhumfmhi Vprašanje učiteljskih stanovanj je v mnogih krajih poseben problem. Tudi tu bodo KŠO lahko veliko pomagali, kako naj se učitelj popolnoma preda svojemu delu, če se mogoče stiska sam ali z družino v neprimernih prostorih, ali živi ločeno od družine, ali pa hodi celo uro daleč v šolo. Nujno je, da trpi njegovo šolsko in izvenšolsko delo. Poleg teh in še mnogo drugih neposrednih nalog KŠO prihaja njihova naloga do pravega izraza v tem, da vsa vas skrbi za svojo šolo in učitelje in da zlasti z izstopanjem odbornikov KšO na sestankih in zborih volivcev pomagajo, da sc vsi vaščani oziroma prebivalci bolje spoznajo s problemi šole, da ta vprašanja pravilno razumevajo in da se čimbolj angažirajo na ustvarjanju povoijnih materialnih pogojev za dobro in uspešno šolsko in izvenšolsko delo v svojem kraju. p. M. Pel® y iešffarfis Šoštanjčani smo eni izmed tistih, ki delamo, a pri tem molčimo, odnosno čakamo, da bi nas kdo drugi pohvalil. Ker tudi tega ni, bomo povedali sami javnosti, da ne spimo, temveč delamo na vseh področjih, kjer je treba. V naši vasi smo imeli tečaj PLZ, ki ga je obiskovalo 24 tečajnikov. Pri predavanjih so si nabrali dovolj znanja, kar so pokazali izpiti. Izpit je napravilo 17 z odličnim, a 7 s prav dobrim uspehom, kar j c hvalevredno. Po izpitih smo imeli družabni večer in tudi harmonika je zapela. Zavrtelo se je staro_ in mlado. Tečaj RK je vodila zelo uspešno tov. Zupančič Štefka ter ga je obiskovalo nad 30 mladink, Za tečaj so pokazale veliko zanimanje in ga zelo redno obiskovale. Pridobile so si dovolj znanja, ki ga bodo lahko uporabile v slučaju prve pomoči, pri hišnem delu in pri ne*' dojenčkov. Tečaj so dokončale vse zelo dobro, saj je bilo med njimi polovica odličnih, kljub precej strogi izpraševalni komisiji. Za zaključek pa so same organizirale družabni večer, kjer je igral Janko. Na predlog okr. odbora RK so se vse vpisale v članstvo RK in sklenile, da bo-j do nabirale še nove člane, da j bo ta dobrodelna organizacija v j kraju ena najmočnejših. I Odbor AFŽ je pod vodstvom Zanimivi digodiii doma in as? V. PICK BOLAN V zahodnem Berlinu se vztrajno širijo vesti o resni obolelosti predsednika vzhodne Nemčije Wilhelma Picka. Opažajo, da se Pičit ni pojavil v javnem političnem življenju že ves mesec marec. Vesti o bolezni Picka so pojavile že leta 1949, ko je odhajati v ZSSR začel večkrat na oddih. Dunaj. Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber in jugoslovanski opolnomočeni minister na Dunaju Dragomir Vu-činič sta na Dunaju podpisala sporazume, ki so bili sklenjeni v Bad Gleichenbergu. Podpisala sta sporazum o nepremičninah avstrijskih dvolastnikov v jugoslovanskem obmejnem pasu in sporazum o ureditvi obmejnega prometa med republiko Avstrijo in FLRJ. Dan veijivrnm oo .n sporazumov bodo določili z izmenjavo posebnili not* New York. V sedežu Organizacije OZN so sporočili, da so se ZDA, Francija, Jordan in Kombodža odzvale pozivu mednarodne organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter ponudile pomoč Jugoslaviji za odstranitev posledic lanskoletne suše. Praga. Včeraj so pokopali predsednika češkoslovaške republike Klementa Gottvvalda, ki je umrl 14. marca. Pred prenosom posmrtnih ostankov iz španske dvorane v dvorcu Hradčani je podpredsednik češkoslovaške vlade Vilijem Širok}? imel posmrtni govor. Carigrad. Po zadnjih vesteh Iz Turčije je silen potres v Tra-ldji in osrednji ter zahodni Anatoliji terjal več kot 500 smrtnih žrtev. Neka vas ob Mramornem morju je napol porušena. Veliko škodo je potres povzročil v Canakalu in v nekaterih drugih mestih. Seizmološki inštitut v Strasbourgu, ki je oddaljen od kraja nesreče okrog 2000 km, je potres zaznamoval kot enega od naj večjih v zadnjih 50 letih. Rio de Janeiro. Po poročilih brazilskega tiska zapuščajo kolone kmečkega prebivalstva iz severovzhodne Brazilije svoje domačije, ker jih je strašno prizadela suša, ter iščejo zavetja v mestih in ostalih delih države. Množica beguncev je v nekaterih manjših mestih vdrla v skladišča in trgovine in jih povsem izropala. Poročajo tudi o smrtnih primerih zaradi lakote. Dunaj. Predstavniki socialistične in ljudske stranke so po dvodnevni krizi v avstrijskem parlamentu ponovno pričeli pogajanja o sestavi koalicijske vlade. Kot vse kaže. se bodo kmalu sporazumeli, ker se znotraj ljudske stranke kažejo nasprotja glede sodelovanja pro-nacistične stranke »neodvisnih« kot tretje koalicijske stranke. Trst. Iredentistični list »Arena di Pola« poroča, da so v Gorici ustanovili posebni odbor za pripravo manifestacij ob 20. marcu, dnevu pete obletnice tripartitne deklaracije. Beograd. Svetovna zdravstvena organizacija je na povabilo jugoslovanske komisije za sodelovanje z mednarodnimi zdravstvenimi ustanovami poslala v našo državo izvedenca za krvno plazmo dr. Maycocka, voditelja oddelka za krvno plazmo v londonskem Lichterjevem inštitutu. Do 1. aprila bo obiskal higienska zavoda v Beogradu in Zagrebu ter beograjski zavod za transfuzijo krvi, kjer se bo seznanil z izdelovanjem krvne plazme, seruma in cepiva v naši državi. Zagreb. Vojaški odposlanci ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Grčije, Turčije in Burme so obiskali inženirsko oficirsko šolo v Karlovcu, kjer jim je poveljnik šole priredil kosilo. Ogledali so si tudi tovarno turbin »Edvard Kardelj« v Karlovcu. V Zagrebu sta vojaške odposlance sprejela komisar zagrebške vojaške oblasti generalni podpolkovnik Ivan Sibl in načelnik oblasti generalni podpolkovnik D joka Jovani6. Skoplje. Ob obisku maršala Tita v Veliki Britaniji je britanski konzul v Skopi ju priredil svečan sprejem, ki so se ga ujezili predsednik Izvršnega sveta Narodnega sobranja Makedonije Lazar TtgUiteVSkl in člani sveta. Navzoči so bili tudi generalni konzuli Francije, Turčije in Grčije ter javni in kulturni delavci Skoplja. tov. Mije Globačnik na dan 9. marca pogostil otroke padlih borcev in njih matere v zadružnem domu. Soba je b".a okusno okrašena z raznimi parolami in z zelenjem, mize pa so bile bogato dbložčse z mi dobrotami, po katerih so zlasti otroci pridno 'segali in si gasili žejo s čajem. Dobro razpoloženje je pričalo veselo petje vseh navzočih, ki je trajalo do mraka. f.l J. POSAVSKI TEDNIK' Stran 3 T: M h ETIJSK.I RAZGLED G'8<3 b Sl'SSOT Pri OZZ Krško se je v letošnjem letu ustanovil odsek za obnovo in napredek kmetijstva, Poleg dejavnosti traktorske ri-goine ekipe, ki uspešno vrši svojo nalogo, se je osnovala mehanična delavnica in gradbeni oddelek za kmetijske objekte v katerem bo tudi ekipa za gradnje silosov. Da je velike važnosti silaža za povzdig živinoreje oz. dvig mlečnosti pri kravah, so spoznali v naprednih državah že pred 70 leti. Pri nas v Sloveniji so silosi še zelo redki. Niti še vsa državna in zadružna posestva nimajo zgrajenih. Pri privatnih kmetovalcih so pa redek primer. Vsi oni pa, ki jih že imajo in jih koristijo, vedo kakšna vrednost je v prehrani živine v zimskih mesecih, posebno še v letošnji zimi z ozirom na lansko sušo. Da bi se zainteresiralo tudi malega živinorejca o gospodarski koristi si-laže, bo omenjena ekipa začela v letošnjem letu graditi okrogle betonske silose na področju našega okraja tudi za potrebe malih živinorejcev. Zaenkrat bodo pripravljeni pločevinasti kalupi za cca 12 kub. metrov prostornine in bi bilo silažc za štiri odrasle govedi za 180 dni krmljenja s silažo v zimskih mesecih. Ako računamo, da s poklada-njem silaže kravam molznicam dvignemo molznost dnevno le 1 in pol litra mleka po ceni 20 dinarjev, znese pri štirih kravah 21.000 dinarjev. Stroški za gradbeni material (ki bi ga nabavil odsek »Obnova-), t. j. cement, betonsko železo, bitumen, obraz kalupov ter zidarska dela, bi stalo 45 do 48 tisoč dinarjev. Gramoz, sviž, izkop zemlje in težaška dela pri gradnji, bi oskrbel kmetovalec sam. Račun pokaže, da bi bil silos plačan že po treh letih. Marsikateri kmetovalec bo rekel, da ima premalo površin njiv, da bi posejal za zeleno koruzo, kar pa nč bo držalo. Brez pravega računa se še vedno seje po srtnišču žitaric ajda, kljub temu, da se je v nižinskih legah po več let zaporedoma pridelalo ajde malo več kot je je bilo posejane. Zaradi tega bi bilo boljše, da se opusti stara navada sejanja večjih površin ajde ter bi se te površine posejale za zeleno koruzo. Pri dobro obdelani zemlji lahko pridelamo zelene koruze na ha 300 do 400 mc in tudi več, bi bila potrebna površina njive 25 do 30 arov, da napolnimo 12 kub. metrov prostornine silosa. Iz zgoraj navedenega je nujno, da bi člani kmetijskih zadrug na sejah in zborih obravnavali o važnosti gradenj silosov. Res je, da je težko spraviti naenkrat tako vsoto denarja skupaj, vendar pokaže račun, da se vložen denar visoko obrestuje. Pri večini zadrug bodo imeli sklade za pospeševanje živinoreje. Mogoče bi se določil znesek, da se izda dobremu živinorejcu del vsote za gradnjo silosov, kot kratkoročni kredit, ali pa iz kreditnega odseka. Za letošnje leto so predvideni visoki krediti za povzdig kmetijstva. Morda bi se mali del teh kreditov dobil potom KZ za člane, če bi se odločilo več članov postaviti skupno silos. Vidni uspehi, bi bili v kratkem času tako v gradnji silosov in gnojišč ter gnojničnih jam, da bi se v te namene dobil cement po znižani ceni. Vsekakor bi se z gradnjo silosov in gnojišč v nekaj letih pokazali vidni uspehi in napredek v živinoreji. -k- Z »Mneža zbora KZ Podsreda Občni zbor kmetijske zadruge Podsreda so vedno znak, da se bo o Podsredi, o vsem dogajanju v tem lepem kraju zopet pisalo v časopisju. Tako je bilo lani. in tako je seveda letos tudi. Lanskih stvari morda ne bi karalo ponavljati tudi iz razloga, ker se je letos govorilo o istih stvareh. To pomeni, da se razmere niso prav nič izpreme-nile, da pa se podrobneje izrazimo: razmerje sil se še ni iz-premenilo. Ne gre namreč toliko za to, ali so v zadrugi dobro ali slabo gospodarili, gre za to, da se občni zbori kmetijske zadruge v Podsredi vedno znova izkoriščajo za medsebojno napadanje in obračunavanje dveh grup, ki v Podsredi brez dvoma obstajata. Govoriti o vzrokih takega stanja je morda še prezgodaj. To vprašanje pa se bo slej ali prej vendarle razčistilo. Letos so se zadružniki zbrali trikrat na občni zbor. Šele tretjič so ga končno spravili pod streho. Prvi občni zbor je bil protizakonit. Glasovali so ljudje, ki sploh niso bili člani zadruge. Tudi v novi odbor so bili taki izvoljeni. To dejstvo se je pozneje izkoristilo v to. da se je zbor moral vršiti drugič. Na tem drugem zboru spet niso nrišli nikamor naprej, ker se je debata razvijala le okrog tega, ali je bil prvi zbor pravilno izveden ali ni bil. Poglejmo stvar malo bolj od blizu: opilil KOTIČEK Rja na likalniku pusti na perilu madeže Rjo preprečiš s tem, da po vsaki uporabi likalnik namažeš z navadnim voskom in ga na suhem spraviš. Kadar ga boš spet potrebovala, ga dobro obriši. Svilene nogavice peri v mlačni vedi, ne pa v vroči, ker se svila skrči in izgubi lesk. Likaj jih z mlačnim železom ali sploh ne, da se svila ohrani, Ali so jajca sveža, doženeš najbolje, če jih deneš v zelo slano vodo. Ce se jajce potopi na dno, je sveže, če pa plava na vrhu, je staro. Ce preproga obledi, j0 odrgni z navadnim surovim kislim zeljem, potem pa še s soljo in jo dobro okrtsči. Preproga bo potem kakor nova. Kozarec, ki ne poči. Če vlijemo v kozarec vročo vodo, bo skoraj vselej počil. Kozarci pa bodo ostali odpornejši, če jih bomo doli v mrzlo vodo. To vodo skuhamo, da zavre, in pu-da se spet, ohladi. Novice in dopisi iz naši fi km)* v Zapeček