Poštnina plačtina v gotovini. Štev, 3. _tf Ljubljani, dne 19. januarja 1921.	Leto XXXIV.
Glasilo Jugoslovanske SCinefike Zvese
Izhaja vsako t rad o ob O.jpl zjutraj. — Cena mn Je 30 K na leto. --Za fiozemitvo 30 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spiii in dopisi «e pošiljajo: Uredništvu „D o m oljuba", Ljubljana, Kopitarjevi ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubliana, Kopitarjeva ulica.
Beseda In dejanje.
Koliko razburjenja, pehanja, kako mnogo trpkosti je v času po končani vojni v celem našem narodu rodila ona razdvojenost, ki se je pokazala v našem kmet-skem narodu, ki se je pojavila v obliki nove politične stranko takozvane Samostojne kmetske stranke v Sloveniji. In ob času volivne borbe, človek bi rad zamižal, da mu zginejo vsi oni žalostni prizori in pozabi silne udare, ki so bili namerjeni na staro doslej slov. ljudstvo vedno zvesto Ljudsko stranko. Koliko blata in gnojnice se je vrglo na stare zaslužene ljudske delavce — kako rožnato se je slikala bodočnost našega trpečega naroda.
Skratka, kar je bilo v SLS, kar se je delalo, vse se obsoja v nič, vse naj se zavrže m vsi oni, ki nastopajo kot kandidati SLS, pustite jih, zapeljali bodo naš narod. In ljudstvo kmetsko se je dalo zapeljati ne tako, da bi bilo baš usodepolno, pač pa se je odklal en del kmetskega ljudstva, ki si je zbral drugo stranko, druge zastopnike. Porodili so se Samostojni ob sviranju harmonike, v vencih, rožah in pesmih. Težko, da bi bilo kaki politični stranki usojeno bolj rožnato rojstvo kot baš omenjeni politični stranki. In sedajl Človeku ob tej misli nehote pridejo na misel nešteti prizori v našem ljudstvu. Svatba je vesela, vsega dovolj, jesti in piti, vse nobel, kot da so svatje sami premožni, ženina in nevesto pa bi naravnost človek zavidal, če pa pogledaš par dni po svatbi, je pa že za kmetsko večerjo trnjeva. Tako nekako je s svatbo »Samostojnih«. Volitve so minule in sedaj!
Osem njih poslancev se je strnilo z 31 srbskimi poslanci v en klub pod predsedstvom Srba Avramoviča. Po številu jih je nekaj, a nimajo nobene zgodovine in drugi politiki gledajo nanje, kako se novi ljudje zasučejo v obširni dvorani političnega plesa cele države, A glej! Slovenskih Samostojnih ni videti, ker so ob vso samostojnost v velikem številu srbskih tovarišev, V novi družbi se sami ne počutijo dobro, ker o njihovi hvalisani samostojnosti ni duha ne sluha. Ko bi se strnili s slovenskimi poslanci bi nekaj odtehtali, a sedaj, •karo vso svojo veljavo polagajo na teht-
nico, ki meri bolj srbske nego slovenske koristi. Naslonili so se na liberalce, o katerih za časa volitev niso hoteli slišati in doma še danes nočejo slišati, V družbi nc-vih tovarišev v klubu in liberalcev pa niso žrtvovali le svoje samostojnosti, marveč zatajili tudi samostojnost cele Slovenije, ki jo skoro ves narod vidi v avtonomiji, o kateri pa samostojna stranka nima ne besede še manj pa volje za dejanje. Ni še minulo po volitvah dva meseca, že so sami odgrnili največje kar so tako varno skrivali in s čemur so ljudstvo slepili. To je njihovo stališče napram veri in cerkvi v državi.
Za človeka, ki pozna postanek samostojne stranke, ki pozna njih voditelje in njih očete je bilo mahoma jasno kam ta pot vodi z ozirom na versko vprašanje našega ljudstva. Vedno so trdili — mi smo pošteni in hočemo, da se ohrani duhovni-štvo, cerkev in vera. Priznajmo — mnogi so bili, ki so jim to verjeli in so v najboljši veri stopali v njih vrste, priznali bi naravnost mnogim pošteno misel — a glej, pre-dno je kdo mislil, je zagrinjalo padlo in danes vidimo njih dušo, kot je ni, ne kot so jo sami drugim slikali. Te dni namreč objavljajo belgrajski listi njihov program, ki vsebuje med drugim eno važno točko in ta je: Samostojna stranka zahteva, da se naj državno vodstvo in državna ustava ravna po geslu: Vera je privatna reč. To je ravno taka vera kot jo imajo soc. demokrati, liberalci in komunisti. S tem je povedano vse tako jasno, da človek, ki količkaj misli, mahoma lahko uvidi, na kako pot je šlo ono dete, ki se je rodilo v rožah in muziki, pa komaj je zadihalo svoje življenje, že našemu narodu seka njega deblo ob glavni korenini — avtonomije Slovenije in vere.
Ljudstvo pa lahko sodi — kake so bile .besede, kaka so dejanja.
Proti italijanskemu vinu.
Prihodnjo nedeljo priredi Kmetska zveza na Štajerskem več protestnih shodov proti uvozu italijanskega vina v našo državo. Na teh shodih bodo naši vinogradniki jasno povedali našim državnikom v Belgradu, da je preprečitev uvoza italijanskih vin v našo državo za vinogradni/ke
življenskega pomena in ko bodo sklepali z Italijo trgovinsko in carinsko pogodbo, da bodo tudi v polni meri upoštevali njih biti ali ne biti. Ce bodo pri sklepanju pogodbe naši državniki postopali tako, kot so pri sklepanju rapalske pogodbe, potem je gotovo, da bo italijansko vino preplavilo naš trg, našemu vinogradniku pa ne bo ostalo drugega kot beraška palica.
Vinogradi rede in vzdržujejo danes velik del Dolenjske in Štajerske, dohodlki vinogradov so torej edini dohodek tisočev, malih ljudi. Pomisliti se pa mora, da za sedaj ni druge peti, po kateri bi prišli ti kraji do kruha. Miti s poljedelstvom, niti z živinorejo, niti s sadjerejo. Žalibog pridelujejo naši vinogradniki pod veliko težjimi pogoji kakor drugod1. Vsled tega ne prenesejo proste konkurence z nobenim tujim vinom, zlasti ne z italijanskim. Konkurenčna zmožnost italijanskih vinogradnikov pa bo po-, stala vsled nenavadnega napredka poljedelske industrije v Italiji še veliko večja kakor je bila dosedaj. Tako so Začeli izdelovati pred kratkim v Vcneciji novo vrsto olja, namreč iz groznih semen. Upor^b^ lja se kot jedilno olje pomešano z olivnim, ali pa v industriji za izdelovanje mila. Da; spoznamo, kako bo to nov velik dohcdekj za italijanske inogradnike, moramo pre-udariti, da se da pridobiti iz 70 do 80 milir jonov centov grozdja, ki se pridela v Italiji, okrog 250 tisoč centov olja. Francoski časopisi že tožijo o veliki konkurenci, ki jo delajo italijanska vina v Egiptu in v Indiji. Nadalje so delavci v Italiji veliko cenejši kakor pri nas, galica se dobi po dosti nižjih cenah in podnebje bolj ugaja trti. Poleg tega "podpira in ščiti italijanska vlada vinogradništvo na vse načine. Naša vlada naj bi si tu vzela dober vzgled. V vseh' svojih trgovskih pogodbah si jc znala zar gotoviti za svoja vina različne ugodnosti. Tako je izsilila iz Avstrije prost uvoz gor tovih vin, kar je dunajski parlament po Iju-tih bojih šele 1905 odpravil. Tudi v italijanskem načrtu trgovinske pogodbe, ki se ima skleniti z našo državo, stoji na prvem mestu zahteva po prostem uvozu njihovega vina. Stvar bližnje bodočnosti je, da to merodajni krogi preprečijo,
K nam ne stre italijansko vino, ako nočemo uničiti lasinpga vinogradništva.
Za danes pa grozi druga nr-varnost, na katero smo dolžni opozoriti. Danes ali
jutri imajo zaseti naše čete ozemlje, ki nam pripada po rapallski pogodbi. Sliši se, da so tam trgovci nagrmadili velikanske množine italijanskega vina, ki ga upajo tako brez carine utihotapiti na naš trg. Alfo upoštevamo, da se dobi v Italiji vina kolikor kdo hoče po 2 do 3 lire, bi prišlo za trgovca to vino 12 do 13 kron. Seveda bi cene pri nas gotovo lic padle veliko nižje kakor do sedaj in ves mastni dobiček bi šel trgovcem v žep. Z ozirom na naš domač vinski trg, ki je že prenapolnjen, in s stališča pravičnosti gospodarske politike, ki ne sme dopustiti, da se kdo obogati na škodo drugega, zahtevamo, da ukrene finančna uprava takoj potrebne korake, da se vse to vino zacarini, kakor vsako drugo uvoženo vino.
Poslanci SLS, združeni v Jugosovan-skem klubu, so zaradi tega že pred novim letom opozorili v obširno in natanko utemeljeni vlogi vlado na posledice, ki bi nastopile, ako bi vlada dovolila uvoz italijanskega vina. Gotovi smo, da bodo naši poslanci še nadolje ohranili ofto važno vinogradniško zadevo v vidu in se potrudili, da sc ugodno reši.
IConštituanta se imenuje tisfa družba ljudi, ki naj izdela novo ustavo naše države. Ne moremo reči, da bi v tej družbi bilo kaj prida in dosti junakov. Tisti, ki so doma bili tako glasni, da si jih slišal v deveto vas, so v Belgradu tihi kakor kak »božji volek«. Med to sorto moramo prišteti najprvo naše »samostojne«. Ti gospodje, ki jih v Belgradu vodi znani liberalni. doktor Vošnjak. hočejo na vsak način v vlado. Imenovali so že za ministra svojega mesarja Puclja iz Velikih Lašč. Ni nam znano, zakaj se to ni zgodilo, toliko pa je gotovo, da gredo z liberalci čez drn in strn.
Sedaj je v Belgradu na vrsti vprašanje poslovnika. Poslanci, ki na predloženi poslovnik niso hoteli priseči, zahtevajo, da se poslovnik prej spremeni. Samostojnim pa sc je tako mudilo, da so prisegli takoj
{>rvi dan in ž njimi druga kričava sorta teh judi, ki se imenujejo socialdemokrate. Ti 60 po celem svetu razglašati, da so republikanci, v Belgradu pa so prisegli na poslovnik, ki ga niti stari oče Protič, ki nikdar ni bil republikanec, noče priznati in nanj priseči.
Najbolj debro se drži Jugoslovanski klub. On zahteva, da se poslovnik spremeni, da konštituanta sama izdela poslovnik, ga sprejme in i;ato poslanci lahko prisežejo. Dr. Korošec je v imenu poslancev Ljudske stranke na seji načelnikov klubov Čisto pravilno pi^dlajjil, naj se prisega v novem poslovniku tako uredi, da se izloči pris-rfa kralju in da poslanci, ki nočejo priseči, še dalje ostanejo poslanci, da morejo vršiti pravice in dolžnosti, ki jim jih je naložilo ljudstvo. To slališče Jugoslovanskega kluba so podpirali tudi komunisti. Toda »samostojni« zemljeradniki so rekli, tla jih to nič ne briga, socialdemokrati pa so bili celo za to, da prisega ostane. Pa jih razumi, če moreš! Ljudstvo se-
9>
veda tega »delovanja« samostojnih In rdečih priveskov liberalnih bankirjev nc bo razumelo ter jim bo pokazalo pot, odkoder
so prišli.
Jugoslovanski klub pa sto)i neomajno na stališču, da ne popusti niti za las. Ia boj ni lahak. Pretečeni teden so libera.ci grozili poslanccm, ki niso prisegli, da jih vržejo iz zbornice. Tega seveda niso upali storiti, ker bi bili v tem vrgli iz zbornice večino Slovencev in skoro vse Hrvate. Vendar je na ponedeljkovi seji poslancem Ljudske stranke, ker niso prisegli, liberalni predsednik zbornice dr. Ribar prepovedal voliti zastopnike v odbor, ki naj izdela nov poslovnik. Nekaj nasilja_ je liberalec moral pokazati. Gotovo pa je, da je ravno Jugoslovanski klub s svojim odločnim in treznim nastopom dosegel, da se je izvolil odsek za nov poslovnik. S tem so gospodje večine priznali, da treba novega poslovnika. S tem so morali tudi molče priznati, da je stari s svojo prisego in drugimi določbami neprimeren. To je vt>eka-5or velik uspeh.
Sedaj gre boj za to, koliko glasov naj zadostuje, da se sprejme ustava. Naši poslanci zahtevajo, da morajo novo ustavo sprejeti zastopniki vseh treh plemen; zato zahtevajo s/« večino. Liberalci s samostojnimi vred pa so za navadno večino. Tako bi lahko Srbi s pomočjo liberalcev, samostojnih in socialdemokratov sklenili lahko najgorostasnejše reči proti Slovcnccm in Hrvatom.
Tak jc danes položaj v konštituanti. Edino resno in odločno vlogo igra tu Ljudska stranka. Oni pa, ki so ob volitvah kričali, da bodo gore predstavljali, igrajo v Belgradu vlogo žalostnih lakajev s fraki in brez frakov. Tako kakor samostojni, še ni nikdar nobena stranka izdala svojih obljub, zato pa tudi še nikdar nobena stranka ni tako hitro in žalostno končala kakor bo samostojna.
Izdajalec in hinavcc drugega ne zasluži!
„SIep! spregledujejo".
(Iz Novega mesta.)
Nikdar se menda niso te evangeljske besede bolj uresničevale, kakor pri naših samostojnežih. Odpirajo se jim oči šele zdaj, ko so njihovi poslanci zavozili samostojni voz v blato, iz katerega ga ne bodo izvlekli nikoli. Najbolj so jih presenetili njihovi poslanci s tem, da so tako hitro prisegli.
Pred kratkim sem se peljal iz Ljubljane, K meni prisede znan agitator samostojne v tukajšnji okolici. Mož je bil precej zgovoren in po kratkem uvodu prideva do strank. Tarnal je: »Poslanci, ki smo jih s tolikim trudom spravili na poslanske stolčke, so nas pustili na cedilu.« Vprašam ga: Zakaj? To bi ga morali slišati in videti, kako sem ga zadel s to besedico! »Kaj še ne veste?« — odgovori, — »Poslanci samostojne stranike, ki so nam ob vsaki priliki vsa usta obljubljali in se rotili po shodih, kako bodo zagovarjali naše interese, ti poslanci so novi kapitalistični vladi prisegli. Pa to že ni vse!« — tarna dalje —. »Zvezali so se z najhujšimi sovražniki kme-
tov, z liberalci.« Mož je grozil, da bo prve. ' ga, ki mu bo prigovarjal, naj atfitira za to stranko, ki j« rvoje volivce tako nalagala in ogoljufala — razčesal na dvoje. Kakor besen jc letal po vagonu in videti mu je bilo, da bi bil to tudi storil, če bi tisti trenutek koga od teh dobil, Vedcrnjak, Ska-licky in arugi samostojni priganjači okoli Grma, ali sdišite, kako vam vaši preslep-ljeni pristaši molijo levite? Stranke z laži-programi še niso živele nikoli dolgo. Z le-tošnjim snegom bo skopnela tudi vaša stranka.	,.
SKS je sklicala v ponedeljek 10, t, m, v Novem mestu javen shod. Napovedana sta bila dva poslanca, da podasta svojim volivcem poročilo o delovanju v parlamentu. Ljudstvo je čakalo, a mesto obljubljenih poslancev sc pojavi pred njim znani vinari ski nadzornik Skalicky. Napovedana poslanca sta bila baje poklicana v Belgrad, da ja ne zamudita pomagati kovali centralistične verige, s katero hočejo samostoj-neži sporazumno z demokrati zvezati slovenskega kmeta. In veste, kai si je upal ziniti general samostojne v tukajšnji okolici? Rekel je kmetom v obraz, da plačujejo še vedno premalo davka. To vam je prijatelj kmetov. Gotovo mu je dolgčas, da oi-ma več oblasti odirati našega ljudstva, kakor v medvojnem času, ko je stikal po podstrešjih za žitom. Dobrosrčnosti ljudstvi se imate zahvaliti, da vam r.i ob teh besedah prcrah'jalo vaših močnih kosti. Seveda, kdor na stroške davkoplačevalcev »kmetuie« in «si pri tem kupiči tisočake, ta ne more ime*i smisla, kako katastrofalno vplivajo vnebovpijoči davki na naSe ljudstvo, G. Skalicky, pomislite prej, od kofa ' živite, potem govorile! — Naj zadostuje za danes. Pa se še vidimo!
Dva shoda.
(Iz Dobrepolj.)
Na sv. Treh Kraljev dan smo imeli v Dobrepoljah pravzaprav dva shoda. Zjutraj po sv, maši se je pripeljal vclikolaSki Pucelj. Večer pred shodom samostojni £e niso dobro veaeli, kje da bo shod. Pucelj jo je udaril v Berdavsovo oštarijo, kjer sc čuti najbolj varnega. Že teden prej so najeli dvorano pri Štihu, pa so se menda česa zbali, da so tako skrivali shod. Tudi je Puceilj trdil, da ni shod, ampak samo po-menek. Ko so naši videli, da jo je Pucelj krenil v Berdavsovo oštarijo, udarili sc jo tja in Pucelnu povedali, kar zasluži. Mož se jc zagovarjal, da je prisegel samo za štirinajst dni. Bil je zelo zbegan, ker so ga naši preveč motili. Celo njegovi tovariši so mu ugovarjali. Pucelnova desna rolia » Mustar iz Kompolj jc tudi to pot imel veliko besedo. Mož se je bahal, da je dober gospodar, ker je toliko let bil župan. Povedal pa ni, da so ga njegovi občani za p'a- . čilo odstavili. Tako sc je Pucelnov shod vršil.
Popoldne ob 3. uri pa je bil sklican shod Kmetske zveze, Ljudska dvorana je( bila do zadnjega kotička polna. Kakšno nasprotje v primeri s Pucelnovim shodom. Pri Bcrdavsu tako razburjenje, tu pa tolika navdušenost. Na shod je prišel poslanec Si;ulj, ki ga je občinstvo navdušeno
u<hj Jugoslovanskega ----------.
vidno zadovoljni z njegovimi izvajanji, so mu glasno pritrjevali Nato j« predsednik shoda, župan Prelesnik, prebral sledečo
resolucijo:
Dobrepoljčani, zbrani na shodu dne 6. jan. 1921 izražamo popolno zaupanje 'Jugoslovanskemu klubu za njegov neustrašen boj za ljudske pravice in kličemo neustrašeno naprej do zmage.
Na obrazih odhajajočih se je vidielo, kako so bili zadovoljni. Pucel nam krčma-ril ne bo — ta misel je prešinjala vsakega Dobrepoljčana. Smo pa tudi pri volitvah pokazali, da Pucelna ne maramo. Mož naj nas ne hodi farbat, ker ga bolje poznamo kot slab denar. Živeli Dobrepoljčani.
Koledarček ]KZ,
Člani in članice Kmetske zveze, vsi naši somišljeniki, ali ste ga že naročili? Ca še niste, hitite, da zaloga ne poide. Tajništva Kmetske zveze ima le še nekaj izvodov na razpolago. Vsak naš kmet, vsaka kmetica pa mora imeti ta koledarček. Tu boš našel zbrana vsa pojasnila o poštnih in kolkovnih pristojbinah, različne račune iz stare v novo mero in narobe, najpotrebnejše podatke za živinorejo itd.
Poleg tega pa vsebuje koledarček prav poljudno začrtane vse panoge našega gospodarskega življenja.
Anton Pevec je poljudno očrtal »Smernice slovenskega kmetijstva«, »Krmljenje govedi in prašičev«, »Domače mlekarstvo«, »Krava v šoli«, »Postavne določbe glede jamstva' pri kupčijah * živino«. Sadjarski nadzornik M. Humek je v članku »Ne samo Ba-| «liti, ampak tudi gojili«, pokazal glavne naše sadjereje in nas poučil, kako naj sadimo mlado nebogljeno drevesce.
V odstavku »Zdravljenje domačih živali« najdemo vsa, našemu kmetu tako silno po-ti-ebna navodila, kako si pomagamo, če pride ta ali ona bolezen v naš hlev.
Na koncu ima koledarček še cel šop praznih listov za vsakdanje zapiske, i Koledarček je lepo vezan v prav lični žepni obliki in stane samo il K, s poštnino vred 12 K, kar je pri današnji draginji gotovo zelo, zelo nizka ceDa. Razprodaja ga tajništvo Jugoslovansko Kmetske iroro v Ljub-4 Ijani, Jug. tiskarna. Torej vsak, ki koledarčka še nima, hitro po dopisnico in naj naroči na gornji naslov. »Domoljub« .Vam ga najtop-leje priporoča.
Razgled po svetu.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
Na Francoskem, kjer so hoteli cerkev čisto uničili, gre katoliška stvar lepo naprej. Posebno lepo se razvijajo katoliške iole, ki so jih katoličani ustanovili proti državnim brezverskim. V enem samem okraiu Men & Loar je 728 državnih brezverskih šol in 508 katoliških. A katoliške imajo efelih 4329 učenčev več ko brezverske državne. Od lela 1914. dalje se je število katoliških otrob pošestorilo. — Tudi v Avstraliji se katoličanstvo *elo lopo širi. Tu je približno milijon katoličanov. Cerkvena uprava je razdeljena na 24 Skotil, med temi j« 7 nadškolij in dva apostolska
vikariata. Katoliških cerkva |e nad 2000, duhovnikov pa samo 1500. Tudi tu imajo katoličani« svoj« šolstvo. V njih 1600 učilnic hodi ■koraj 173.000 šolarjev. — Poglejmo ▼ Ameriko! Tudi tu bujno širi katoliška stvar Zelo lepo •« organiziralo katoliške ženske, ki so se organiziral« šele pred 6 meseci. Do konca mlnolega leta ie bilo v 300 organizacijah včlanjenih milijo« katoliških- žena, vse organizacije pa so združene v veliki osrednji zvezL Organizirano katoliško ženstvo j« pravkar otvorilo odločen boj proti prizadevanju, da bi m s zakonom zaščitila tajnost vzrokov, vsled katerih se omejujejo porodi. — Sv. oče je nastopil zadnje čase posebno ostro proti plesnim norostim, ki se jim — žal — udajajo tudi sicer dobri katoliški ljudje. Tudi pri nas bo treba začeti ta boj proti plesom, ki tako kvari versko življenje naših katotških ljudi)
ITALIJA.
Italija je končno vendar enkrat napravila konec D' Annuncijevim pustolovščinam, ko je z redno vojsko zasedla Reko. Pravijo, da bi rada, da bi tako ostalo kakor je. To pa ie ravno hotel D'Annuncio, da bi Reka ostala pod Italijo in tako gre njegova setev v klasje. Nekaterim Rečanom, ki bi bili vendar radi samostojni. to ni po volji in upalo, da Italijani kmalu odpotujejo čez morje. Bog daj, da s« skoro izpolnijo njihove želje i Zaupati pa vero-lomnl Italiji ne moremo prav nič. Pravkar. |e poslala naši vladi zahtevo, naj se rapellska pogodba izvede šele pomladi, češ, da se ji morda vendar posreči obrdržati uropane pokrajine.
GRČIJA.
Svoj čas so dejali, da je svetovna vojska zadnja vseh vojska. Kako neki, če pa ni pravice na svetu razen tiste namreč, ki jo ustvarja sila in pest. Rusija, Poljska, Nemška Avstrija pričajo, da v današnji družbi še dolgo ne bo miru. In Grčija, ki je toliko trpela v balkanski in svetovni vojni, se je zopet zapletla v nove boje in homatije s Turčijo. Zmaga, pa naj bo kjerkoli, bo zopet zmaga sile in ne pravice, ker nihče ne vpraša, kaj je prav in kaj ne.
MAŽARSKA.
Na Mažarskem še vedno delujejo temne sile z vso močjo za H&bsburžane. Ali se jim
Iih bo posrečilo spraviti na prestol ali ne, to e drujfo vprašuje. — Mažari bi bili z vsemi sosednimi državami sila radi prijatelji. Vsaj tako pravijo, in kdo bi jim ne verjel, če jih n« pozna. Posebno prekmurske Slovence, ki so jih nekdaj tako brezskrbno izžemali, silno ljubijo. Kar 5 časopisom so jim začeli brez-)lačno tiskati, 2 v Ameriki, 3 pa doma, da bi im dokazali svojo udanost. No, kar je, je. Pre-e naj bi jim bili to uslugo storili, danes imajo tak svojih časopisov dovolj, ki so boljši od mažarskih. — Zapadnega dela, ki ga je mirovna konferenca prisodila Nemški Avstriji, še vedno noče izročiti, ker upa, da se bo morda še dalo »zglihati«.
NEMŠKA AVSTRIJA.
Ta država je čimdalje v večjih škripcih. Ni denarja — zlatega namreč, papirja imajo dovolj — in ne kruha. Ljudje pa hočejo jesti in živeti. Razni verižniki bedo še oomnožuje-jo. Zato zahtevalo nekateri za take trote m zločince smrtno kazen. Avstrija upa na tujo pomoč. Zlasti Francijo se zanaša kot otrok na svojo teto. Kako že pravi naš pregovor? »Pomagaj si sam in pomore ti Bogi« Kdor pa tega ne more, ostane revež. Rešitev je v delu. Ljudje pa nočejo delati, ampak — štrajkajo.
NEMČIJA, FRANCIJA, ANGLIJA.
Nemčija je ob vsej nevarnosti, ki ji preti od boljševiških idej, z boljševizmom vendar lahko zadovoljna. Ta jo namreč brani, da jo zmagovalci čisto ne izropajo. Anglija, ki se bo|i boljševikov kot vrag križa, se namreč boji, da bi obubožana Nemčija ne prešla v tabor boljševikov. Zato hoče Nemčijo ohraniti ie pri moči. Pri tem jo vodi seveda tudi misel, da mora za hrbtom Frea"iske imeti močnega nasprotnika Francije, da tako zadnji ne bi preveč rožički zrasli. Francija se pa zopet boji Nemčije in H seveda tako postopamo ni
pogodu. Danes bi raje videla Nemčijo v iranže razbito kot pa jutri. Tudi sicer Francijo skrbi, kako se bo vzdržala pri sedanji moči. Zato je začela tudi z notranjimi preuredbami. Državo hočejo razdeliti na 25 samoupravnih pokrajin. T« dni je odstopila tudi vlada, ker v parlamentu ni imela zaupanja.
Po naši domovini,
IZ SMIHELA PRI NOVEM MESTU.
Tudi naše Podgorje ima svojo zgodovino, preteklo in sedanjo, če ne toliko znamenito, pa toliko bolj zanimivo. Znameniti velmoži« zadnjih časov, ki ne hodilo niti po svojih pod-platin, so naši komunistični in samostojni očetje. S tem blagoslovom je bogato obdarjena naša iara. Zadnje volitve so jim delal« nebroj preglavic. Kajpak, saj vsakdo ve, da se toliko ovac ne sežene kmalu do korita« Hoteli so kar največ vode napeljati na svoj« mline, a končno so uvideli, »da se resnica šele tedaf spozna, kadar ie čuti oba zvona.« Tudi SLS je sijajno prestala svojo izkušnjo, osobito, ker so komunisti in samostojni metali golido blata in p»ovk na njene pristaše.
Gotovo boste ttkoj spoznali, da sem Podgorec, ker se niti predstavil nisem; prav imate! Podgorec sem, kmalu pod Gorjanci, spadam pa v okoliš šmiheljskega zvona. Na našega iarnega patrona sv. Mihaela sem tako ponosen, da me je kar globoko v dušo zabolelo, ko sem že parkrat slišal nič častno obsodbo: »To zaplankano Podgorje.« Ne bost« nas več omalovaževali, sedaj sem sklenil, da bom večkrat po opravkih prirobantil v vas k Domoljubu«, da bo ta svetu pomagal malo pokukati za naše »planke«.
Na dan sv. Treh kraljev sem zašel med mladino v društveno dvorano, kjer so naši iantje Orli priredili »akademiio« ali kaj. Po pravici povem, da sem kar gledal, ko sem videl telovadbo Orlov, Orlic in naraščaja/To j« sad tukajšnjega izobraževalnega društva, ki je začel vzorno in koristno delovati pod spretno roko g. kaplana. Drenja je bilo dosti, pa ka| vidim? Zadenem ob čislanega komunista g. Pirnarja, ki je prišel gledat »našo čukarijo«. Bravo, včasih človeku dobro stori, če zaid« med dobro družbo. Toda g. Pirnar najbrž« išče snovi za svoj posel. Čudno, da še ni »Km. list« ozir. »Ljudski glas« prinesel članka o tem izpod njegovega spretnega peresa. Toda moral ie že uvideti, da celo papir ni tako potrpežljiv, kot so naši gg. duhovniki, v katere se zaganja z vso svojo ljutostjo. Bojimo se le, da bo Večni sodnik enkrat zavihtel »ta velko« gorjačo nad temi antikristi. G. urednik, pa ne, da bi vrgli moj članek v koš, ker sem malo gostobeseden! Pa pridem še drugo sredo! Srečno in uspeha polno novo leto 1921 vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«!
IZ SODRAŽICE.
»Velika ljubezen do kmeta« aH nečuveno ravnanje oblasti. Tukajšnja kmetska občina poseduje bogat lov. Že od leta 1904. Ima istega v najemu bližnja graščna Kosler za ceno 1200 kron letno. Za prvih pet let, to je da leta 1915., se je najemnina lova podaljšala potom sklepa občinskega odbora za isto ceao brez dražbe. Istotako je občinski odbor leta 1914. sklenil, da se najemnina lova podaljša za dobo 10 let, to je do leta 1925. istemu zakupniku za isto ccno. Da najemnina lova_1200 K letno v sedanjih razmerah ne odgovarja vrednosti lova, je dovoli dokaza s tem, ako najemnik v teku celega leta samo enega srnjaka ustreli, je ta vreden toliko ceno, kolikor slane lovska najemnina za vse leto. Vsa ostala divjačina, ki se je veliko postrelja, je najemniku lova za nameček. — Sedanji občinski odbor je — uvidevši, da se godi s tem občini velika krivica, ker se ni dal lov tretjo dobo pravilno na dražbi v najem, ker je istočasni občinski odbor na predlog tedanjega župana potrdil, naj se lovska najemnina podaljša in pusti greščini Kosler za nadeljno dobo deset let za isto ceno brez dražbe — sklenil, da naj se vloži prošnja in pritožba na pristojno mesto za razveljavljenje na tako nezakonit način
31
iklenjene pogodbe- Podana ie bila Pntotba na krajno glavarstvo Kočevje, potem na deželno dado v Ljubljani in na ministrstvo sume v Sclgrad .Pritožba ie zdaj rešena Jako čudnim potoni, da je to vzbudilo pri vecim občanov opravičene dvorna o deljenju pravicc. — ^a-kon o ua emooddaji občinskega lova od leta 18S7 z dne 27 septembra. Člen I., se glasi: .Občinski odbor zamore skleniti, da se lov podaljša za pet let, največ za deset let, istemu zakupniku za isto ceno brez javne dražbe. Za oddajo podaljšanja daljše dobe, presegajoče ieset let, ne more skleniti občinski odbor, uup&k se mora lov oddati na javni dražbi.« V tem :misiu se je glasila pritožba, potem pa taka nečuvena rešitev. Vprašamo: ali so se v veljavi zakoni za vse, ali samo za nekatere? — Prav enak slačaj se je zgodil v občini ve-likclaški, Tnm je oblast pritožbo povoljno re-iila in razveljavila pogodbo, pri nas pa je ni, ampak rešila slučaj v prilog najemniku. — Mnogo se ie trudil za to, de se ne ugodi pri-toibi, neki odvetnik, ki ima ta iov v zakupu od graščine. Taki in podobni ljudje mnogo ki jo, da so prijatelji kmeta, to so pa le sladke besede, ki jim žalibog marsikateri verjame. Koliko je oškodovana naša občina s temi Za lov se ie oglasil ponudnik za vsako leto 15.000 krou in sicer brez dražbe. Petnajst tisoč kron bi prejela občina vsako leto! Občinski dolg bi se s tem zneskom poravnal v dveh letih. Za nauaijna tri !eta bi se stavila dotična vsota v proračun za občinske potrebe in bi s« s tem bremena davkoplačevalcem zmanjšala za več kot polovico. Vse je protivno kmeio. Tudi ravnanje oblasti nasprotuje kmetskitn težnjam, ln imajo uglajen jezik za svoje koristi, o tem dovoij prepričevalno govori tndi ta zadeva. Re* ni endo, ako se trudijo taki ljudje z lepimi besedami, da bi vodili kmeta za seboj; ampak p/trčndno Jc !o, da trdijo in hitijo ž njimi čez dri. a strn nekateri kmetje in s tem škodujejo sami sebi. — Ta siocaj naj nas vendar vidrami, da spregicuaino in n« zaupamo vsakemu, ki a« le slauko govoriti ter deluje na to, da bi kmet oblal vedno le molze* kiavica. Tovariši-lauttje, premislite dobro: samo prazne, če-tndi Iidke besede in obljub« niso vredne niči Detaoi ia blagih del v korist kmetskemii stanu zahtevajte od ti|d»l S tem naj se Izkažejo vsi njdkobv.aedne/i.
IZ SELC.
Bralno društvo ▼ Selcih je zadnja leta vedno zatrjevalo, da je nevtralno, da mu gre samo za 'zobrazbo, ne pozna nobenega strankarska. Se lansko leto ie aadočitelj Mihelčič zatrjeval: v tem društvu so lahko vsi, sai je član 'udi !ak, ld je naročen na »Slovenca«. { ■Sedaj pa so le pokazali svojo pravo barvo, da hoče biti namreč staro liberalno društvo. Nsdr.itelj je na občatni zboru s poudarkom ! govoril: kif oni zlorabljajo javne prostore za agitacijo njihovih Časopisov, moramo mi gledali, da razširjamo le svobodomiselne liste.-Meril je na naše duhovnike, ki izvršujejo svojo vestno dolžnost, da na prižnici s* are pred slabimi časopisi ia priporočajo dobre. — G. nadačitelj, napovedujete boji vedite, da nas dobite pripravljene! Kot pristni Gorenjci saio veseli odkritega nusprotstvai hinavščina se nam jo studila. Ako boste hoteli res zopet poživljati uga&li liberalizem, pa se zavedajte, da »ost« pri poštenih ljudeh gotovo izgubili ie tisto veljavo, kar Vam jo je ostalo od Vlitega det j cajpiej za samostojne, potem za demokrate.
LOKA PRI MENGŠU,
Kakor drogje. tudi pri nas težko pričs-katemo uptljavo agrarne relorme. Naše oči to uprt« na posestvo Habach, ki bi se lahko •Mdeulo brez vsake škode. Sedanja lastnica tafonorka Llchtcnberg le vdova br«z otrok. ./Ote remije im*jno tudi pravico, ker so jo že tOiCtia obdelovali naši pradedje ia dedje In f> [o gnojili s svojim znojem. '3oiiino se pa, ta bi nas np ne splaval po vodi. Sedanja lastil«« ie namreč posinovila nekega pruskega isstnika, ki je bil nekaj časa med vojsko pri i;e» nastanjen in hoče celo posestvo prepustiti iteau- Svetega »sina« ponuja sedaj naši in .isedaji® občinam, da bi ga vzeli v občinsko vnszo, da bi mogel na ta način dobiti jajfcosio-
vansko državljanstvo. Za to Ima najetega vnetega narodnjaka, liberalnega advokata. Občinam obljubnje visoke nagrade, rarnotako tudi možem, ki bi ga pomagali spraviti v občino. Žalibog je nekatere pridobi a, drugi pa »e drže trdno, in jih tudi obliabllene gozdne parcele ne omajejo. Možje, ali bi bilo Polnejše naše postopanje. Sedaf, ko vam hoče to posestvo kot zrelo jabolko samo pasti v naročje, ga pa hočete bacmti sami od sebe,, da ga ujame tujec, Pozivllamo vlado, naj hiti z agrarno reiormo in naj na noben način ne podeli temu tnjcu državljanstva, Tmcev ima »a-ko Jugoslavijo veliko preveč.
IZ BRDSKE OKOLICE, Dne 10- t. m. smo pokopali »Lešarjevega očeta«. Kako daleč naokoli je bil znan, |e pričal njegov pogreb, takega še ni videla naša i ar a. Naj v miru počiva, blaga dušni — Une 2. t. m. smo imeli občni zbor kraievne Kmetske zveze. Udeležba ie bila popolnja, Izvolil se fe nov odbor, ki mu zopet načeluje P. Capuder. Poročal je Fran Čebul iz Podgorja ter nam pojasnil naš politični položaj. — Fantje skupno z dekleti so tudi sklenili oživeti Kot. izobrai ovalno društvo ter že sedaj za pred-pust prirediti igro. Lc kornjžo in veselje vsi kot eden, pa bo šlo)
SV. KRIŽ NAD JESENICAMI.
V časopisih vedno berem, kako se po dragih krajih naše dežele pomnožujejo šolski razredi in se nastavljaj številni učitelji in učiteljico, Za nekatere kraje je šolska oblast menda kar tako darežljiva, da je Ijndem že preveč, to seveda zlasti v krajih, kjer ie ■ i!et-no« in kjer p«irebuje liberalizem svojih prerokov in agentov, da »osrečijo« s svojim brez-verstvom naše nazadnjaške« krščanske kmete in njih otroke. Sedaj pa poglejte, kako je pri Sv. Križu. Liberalna šolska gospoda vpije povsod, kako amo ona drži še pokonci vzgojo in napredek — seveda v trgih in mestih in večjih krajih, kjer je družba in zabava in ni dolgčas — pri nas smo pa v hribih, po zimi v snegu in zametih, tukaj pa pouk na šoli seveda ni potreben. Zdi se nam, kakor bi se šolske oblasti iz nas norčevale. Pride učiteljica, a čez 14 dni ji jo dolgčas, pa gre. V lanskem šolskem letu so na šoli poučevale 3 različne učne moči, vmes pa so bili mesece dolgi ureslcaki bres pouka. V letošnjem šolskem letu jc začel poučevati domači gospod župnik kot pomožni učitelj. Vti starši, ki bi radi videli, da se naši otroci kaj nauče, smo bili tega veseli. Upali smo, da bomo imeli stalen pouk v šolL Žalibog smo se motili. Menda se fe gotovi gospodi zdelo nevarno, če bi duhovnik vzgajal m poučeval otroke. Sredi deccmbra je g. župnik prejel zahvalo za poučevanje in imenovana je bila mesto njega učiteljica, ki |e imela t n k o j nustopiti svoje mesto. Toda po-slusajtel Danes je že več kot en mesec od takrat, a po kaki učiteljici ni niti duha nc sluha. Seveda, v Rovtc jim ne diši. hribovci smrdijo. Otroci so brez pouka, ko bi vendar v zimski dobi imen več časa hoditi v šolo kakor pa spomladi, bo poljsko delo. Vidiš, kmet, to i* lmbezeu libeialnc gospode do tebe. — Ko v t ar.
Tedenske novice.
Politične.
p Ne ndtiuio se! Jugoslovanski io Narodni klub sta postavila ui volitev odbora dne 17. t. m. ?a izpremembo poslovnika lastno kandidatno listo, ker stojita dosledno na stališču, da so mandati njihovih članov polnoveljavni in da imajo polno upravičenost, udeleževati se vseh skupščinskih poslov. Oba kluba sta trdno odločeniv, da se ne uklouiin nobenemu nasilju, ki bi omejeval njune člane pri isvrševn-nju poslanskih dolžnosti.
Na seji konsUtuanU dne 17. t. m. je pred prehodom na dnevni red zahtevat besedo po-okraee l judske Stranke Hrvat Sljepnn Barič,
da govori o izpremembi poslovnika. Predsed- ' nik pa mu ni hote) dali besede, kar je izzvalo burne proteste med poslanci Jugoslovanskega in Narodnega kluba. V nndaljnjem pnteku se. je je pozval predsednik dr. Ribar poslance, ki še niso prisegli, naj polože prisego, kor se' Sl. cer no morejo udeležiti volitve odbora za k-premembo poslovnika. A nnši poslanci se nisij udall. Predložene so bile za to volitov štirj kandidatne liste. Radikale!, demokrati in mu-slimoni so imeli skupno listo. Zemljoradniki so imeli svojo listo republikanci, socialisti in izvonstrankarskl poslanci pa so imeli skupno listo z nosilcem posl. Bi kičem. Prva jc dobila ■ 1B članov v odboni za poslovnik, zemljoradni. ki 3 člane, tretja lista pa je dobila 1 zastop. nika. Po objavi volitev je predsednik dr. Ri-bar pozval izvoljeni odbor, naj se prvič sestane v torek ob 9. uri dopoldne ter prične takoj z delom za izpremembo poslovnika. Z i,žirom na to, bo prihodnjo sejo predsednik sklical • pismeno, ko bo glavno delo odbora /a poslovnik dovršeno.
p Uspeh jugoslovanskega kluba. Jugoslovanski klub je skupno z Narodnim klu-bom vztrajal čvrsto na svojem stališču. Uspeh postopanja Jugoslovanskega kluba se more videti v izpremembah poslovnika, ki se bodo izvršile v najvažnejših stvareh, Radikalci in demokrati so uvideli, da mo-mjo slediti politiki kompromisa. Jugoslovanski klub je pripravljen tudi nadalje voditi z vso odločnostjo boj ter pokazati, da v konstituanti ne morejo radikalci Ln demokrati odločevati proti volji Hrvatov in Slovencev ter sprejeti brez njih ustave. V nekaj tednih parlamentarnega boja je Jugoslovanski klub izvršil svojo dolžnost napram ljudstvu ter vztrajal na svojem stal. ; šču glede ureditve države. Ako klub ne • bo mogel popolnoma izpolniti svoje naloge, je kriv Radič, ki lahkomiselno pojmuje svoje dolžnosti kot počslanec in »i mirno ob strani motri boj za ljudske pravice, ne da bi sain sodeloval,
p To bi bil lep finančni minister! 0 priliki kundidature znanega demokrata dr. \elj-koviča za finančnega ministra, je poročal belgrnjski list »Balkan«, kukšeu \net davkoplačevalec je tn gospod. Dr. Veljkovič ima i Belgradu hišo s 24 sobami, a je davčni oblasti napovedal viJino najemnino z zneskom FWXH) dinarjev letno, »ločim jo splošno znane, da slano danes v Belgradu najemnina za eno stanovanje malone mesečno toliko. Dr. Velj-kovič je poleg drugega bančni ravnatelj, I« je davčni oblasti označil svojo piačo s dinarji na leto. Tako jiosiopajo nasproti državi, kadar gre za njihov žep, tisti visoki gospodje, ki imajo drugače vso državotvornost in ves patriotizem v zakupu, v zakupu pa M" vsa m«goč'u državna korita. Kdo naj potem =o davke plačuje, oko se jim na ta način šzi°u' zavajo bivši in bodoči finančni ministri.
p Pašič pod demokratskim klobukom. Pretekli petek 14. t. m. se je po seji k°n" stituante ministrski predsednik Pašič ime' odpeljati z regentom, ki je s prestolnim govorom otvoiil kenstituanto. Ko pa je pil v njegov voz, je opazil, da je pozabil v parlamentu svoj cilinder. Ko je predsednik demokrat dr, Ribar opazil to malo nc« priliko, mu je hitro ponudil svoj cilinder Regent j« to opazii ia prijp>oaiiiil: Evo P»; v Ribarovom klobuku!« Ministrski
predsednik je nato odgovoril: »Tu je simbolično izražena današnja politična situacija!« Dal Radikalec Pašič je pod demokratskim klobukom. To kaže vse njegovo 'delovanje.
Domače novice.
d še eno številko »Domoljuba« prejme vsak dosedanji naročnik, to je še zadnjo januarsko, S prihodnjo prvo februarsko se pa »Domoljub« ustavi vsem, ki do-* slej še niso obnovili naročnine za 1.1921. Kdor se čuti prizadetega, naj torej nemudoma stori svojo dolžnost,
d Podlistek »Junakinja iz Štajra« se bo nadaljeval še v vseh februarskih številkah in morda še v. par marčevih, Toliko v pojasnilo na mnoga vprašanja, I <f Občinski davek od prenočišč t Ljubljani. > Uradni List« z dne 17. t. m. objavlja naicdbo deželne vlade za Slovenijo, s katero se uveljavlja sklep občinskega sveta ljubljanskega z dno 12. oktobra 1920 o davku na prenočišča. Davek se bo plačeval od vsakega prostora, ki se obrtoma daje v najem v »renočevalne 8vrhe, in sicer 25 odstotkov čisto eddajue cene. Davka so prosti le tisti slučaji, ko mora kdo, ki ima stalni poklic v Ljubljani, radi pomanjkanja drugega btanoviuija .Ve&nego eu teden bivati v prenočišču. Za Oprostitev je treba v vsakem slučaju napraviti prožujo L'a mestni magistrat. >; d Državna komisija za preživljanje v Ljubljani ia V3e okrajne komisije za preživljanje so prenehale poslovati. Spise teh komisij je prevzel invalidski oddelek poverje-nlštva za socialno skrbstvo, ki je nastavljen y 8t Peterski vojašnici v Ljubljani.
d Poseben carinski nadzornik Mt Slovenijo. Finančno ministrstvo je odločilo, da se m Slovenijo imenuje poseben carinski nadzornik; ki bo imel dolžuost pregledati v Sloveniji vso carinsko službo. Vzrok temu je, da se je V Sloveniji tihotapstvo zelo razširilo. — V res-nicf bo pa to pomenilo, da bomo dobili k nam še liekaj srbskih inšpektorjev. Tihotapci pa bodo žvižgali nanj, on pa seveda nanje.
d Nove železnice v Sloveniji. Ministrstvo za promet je odločilo, da se v Sloveniji zgradi nekaj novih železniških prog, ker so nekatere proge radi novih mej izgubile na vrednostih Najprej se bosta gra-dHi progi Kočevje—Brod in Rogatec— Krapina. S prvo progo bo dobila Slovenija zvezo z Reko, z drugo progo pa zvezo s Prekmurjem, Ta vest je res razveseljiva, te bolj bi pa bili zadovoljni, ko bi ministrstvo poveijalo tudi, kdaj se bosta ti dve pfrogi pričeli graditi.
. d Prepovedani listi — vojakom, Ka-llior poročajo, je belgrajska vojaška uprava prepovedala vojakom brati vse liste, ki ne cehajajo v Srbiji, Tedaj smejo naši slovenski in hrvatski fantje pri vojakih brati le irbske liste. Lepa je tal
d Ponarejeni 20 dolarski bankovci. V. * ometu so se zadnji čas pojavili ponare-i 20 dolarski bankovci. Bankovec sesto-' iz dveh skupaj zlepljenih fotografičnih imkov in je za spoznanje debelejši in tu-krajši od pravih. Nosijo številko 2990600 A in so na eni strani modre bar-e mesto zelene,
d Neusmiljeni oče. V Zagrebu je poli-ja 13, t, m, prijela 12 letnega dftčka, ki
zna samo slovensko. Dejal je, da se piše Alojzij Zbenšek in da ga je njegov oče, ki je odšel iz domače vasi z neko žensko, pognal po svetu. Drugega ni vedel povedati. Ker ima kožno bolezen, so ga oddali v bolnico. Oblast poizveduje, od kod je.
d Poziv beguncem! Vsi oni begunci, ki ae se nameravajo vrniti v svoje predvojno bivališče in reflektirajo pri tem na brezplačno vožnjo, naj se čimprej pismeno ali ustno javijo pil okrajnem glavarstvu (politični ?kspo-zituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito beguncev bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi ianje bi** plačno vožnjo do državna meje. Na prijave po 40. februarju se ne bo oziraL — Urad za zaščito beguncev.
d Tatvine na železnicah zopet v cvetu. Za-grebšlu listi poročajo, da dobivajo zagrebški trgovci zopet napol ali pa docela oplenjene železniške pošiljatve. Ncredkokrat se zgodi, da dobi trgovec na železnici popolnoma prazen zaboj. Trgovcu Baumannu je bilo te dni iz enega zaboja ukradenega blaga 2a četrt milijona kron. Škodo morajo seveda nositi kon-sumenti, neglede na to, ali dobi trgovec od železnice povračilo ali ne.
d Smrtna kosa. Par dni pred Božičem je umrl na Krupi pri Semiču posestnik Anton Malnarič po dolgi, mučni bolezni, ki je bila posledica ranjenja takoj začetkom vojne. Iskal je pomoči in zdravja ter je trdno upal na okrevanje prav do zadnjega. Bil je vzoren gospodar, preskrben mož in oče. Samouk je bil raznih obrtnih strok, posebno v mizarstvu in sobnem slikarstvu. S svojim pokojnim očetom in dvema bratoma je napravil razna, v njegovo stroko spadajoča dela po raznih cerkvah v Beli Krajini, kjer je bil splošno znan in spoštovan. Bil je značajen »nož, odločen, zvest pristaš SLS, ki ni poznal nobene omahljivosti ter je vedno goreče in navdušeno zagovarjal krščanska načela. Izza smrti svojega očeta je bil naročnik »Domoljuba«, njegov oče pa prav od prve številke. Kot mladenič je bil član fantovske Marijine družbe. Zanimal sc je za javno življenje in za razne organizacije SLS. Bil je načitan, izobražen ter je stremel vedno dalje, Zapustil je vdovo in pet mladoletnih otrok. Star je bil 38 let. Počivaj v miru, blaga duša! Za teboj žalujemo vsi, ki smo te poznali in spoštovali, ker smo s teboj izgubili moža, ki mu je bilo krščansko načelo vzvišeno in sveto od mladeniške dobe do vse prerane smrti, Bog Ti bodi plačnik! Tvoja oporoka nam je: naprej in navzgor za cilji katoliške vere in misli SLS! Blagemu pokojniku blag spomin, žalujoči družini in sorodnikom pa odkritosrčno so-žaljel
d Umor pri Planini. Dne 10, t. m, se je- 17 letni Alojzij Jenšek iz Strmca podal v Planino pri Rakeku z vozom drv, da jih proda. Ker je napravil dobro kupčijo, se je podal v neko gostilno zunaj vasi, kjer je ostal pozno v noč. Potem se je vrnil v vas, zaprege? vodi in se odpeljal domov. Eno uro hoda so ga srečali neznanci, in kaj se je med njimi godilo, ni znano. Jen-šak je dobil dva strašna udarca s kolom, enega na čelo, drugega v tilnik, ter se zgrudil takoj mrtev na tla. Dne 11, t. m. zjutraj je neki kmet našel mrtvo truplo, ter
zadevo naznanil karabinijerjem na Planini, ki sedaj iščejo zločincev,
d Morilca zbežala v Avstrijo. Moriiec Eferl, ki je v Sp. Kungoti na Kraljevo umo-. ril kmetico Šorn in ranil nekega fanta, j al zbežal v Avstrijo. Preteklo neaeljo so pa našli pri Pesnici težko ranjenega posestni-; ka sina Fr. Drevenšek. Ropar mu je razpa« ral trebuh. Nesrečneža so spravili v mari* borsko bolnišnico. Tudi ta ropar je zbežal bržčas v Avstrijo, ker ni o njem najti no-, benega sledu,
d Poslanci brej strehe. Kakor čitarno v, nekem belgrajskem listu, je bilo te dni oh vhodu v zborovalnico konstituante nabito naznanilo predsednika dr. Itibarja, ki slovo: >0pazil sem, da po poslanskih klubih ne vlada tisti red, ki ga predpisuje začasni hišni red. Zato določam: Nobeden gg. poslancev, nima pravice, da spi v prostorih zgradbe za konstituanto kakor tudi no, da pušča spati v, njih svoje prijatelje.« Nadaljnji dve točki za-branjujeta, da bi v poslanskih klubih zboroval kdo drugi nego le dolični poslanski klubi; novinarjem je na razpoltfgo posebna soba in en uradnik. Iz prve točke se vidi, da mnogi poslanci nimajo stanovanja in v sili prenočujejo v Idubovih prostorih. Sedaj so jih še od tam vrgli na cesto. Kakor poroča »Epolia«, je istočasno upravitelj belgrajske občine ifarkovič izjavil, da hoče poslancem, ki nimajo prenočišča, preskrbeti stanovanje. To bi bilo res pametnejše, nego prirejali poslancem drage bankete.
d Kdo vč kaj? Kdor v4 kaj za mojega sina Gregorja Koprivšek, ki je bil vjet leta 1918 v Italiji in od takrat ni sledu o njem, se prosi, da proti povrnitvi stroškov sporoči to Blažu Koprivšek, vas Jastroble h. št. 21, p. Motnik.
Naša društva.
POZOR NA POUČEN TEČAJ V KAMi NIKU.
(24, 25. in 26. januarja 1921.)
Le še malo dni nas loči od njega. Ali ste storili vse za častno udeležbo? Zadnji dnevi so najvažnejši. Naj nihče ne misli, da njemu ni namenjen! Strokovne in načelne izobrazbe je še vsakomur tre« ba! V tistih treh dneh je boste vsi lahko mnogo dobili!
Za temeljit načelen pouk vam jamčijo že imena govornikov, kakor Fr, Terse-glav, Josip Pire in dr. Tudi govorniki it vrst fantov samih bodo velikega pomena« Za strokovno izobrazbo bodo zlasti važna predavanja o sadjarstvu, o živinskih boleznih, o zadružništvu itd. Nič manj potreben ne bo praktičen pouk o prvi pomoči v nenadnih boleznih. Kako nujno je predavanje o »Bacchu«, ki ga bodo pojasnjevale skioptične slike, pač ni treba posebej povdarjati. Tudi »Veneri« hoče« mo kritično pogledati v zapeljivo^oko.
Koristne izbire torej vsakemu dovolj! Zato nič ne pomišljajte, temveč na nogel — hočem reči: na voz in v Kamnik! Iz vsake občine vsa' deset fantovi Tako po-zivnico smo vam poslali. Držite se tega!
Prinesite s seboj svinčnike, da si bosta tudi ka) zapisali, zvezke dobite tul Zlate pridobitve tečaja morajo iti z vami in vas spremljati celo življenje!
Društva, odseki, zaupniki dusm pastirji — storite vse, da pošljete mnogo Jantov v Kamnik! — Predsednik.
Nove ljudske igre so izšle. »Slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani je pričela izdajali zbirko ljudskih iger pod naslovom »Ljudski oder«. V začetku letošnjega leta je izšel prvi zvezek z dvema igrama, in sicer »Lovski tat«, ljudska drama v petih dejanjih za mešane vloge in »Erazem Prcdjamski«, igra v petih dejanjih za moške vloge. Zvezek obsega 111 strani. Dobiva se edino pri Slov. kršc soc zvezi v Ljubljani in stane vsak izvod 1U kron. Pravico do uprizoritve si pridobi, kdor kupi pri S. K. a. f. vsajdesetizvodov. Cena zvezku je 10 kron. Poštnina za posamezne zvezke stane 1 krono, za 10 zvezkov pa 4 krone.
—	Kot drugi zvezek izidejo Medvedovi »Stari in mladi«. »Slov. kršč. soc. zveza« si je pridobila za to igro vse pravice in jih nima nobeno društvo brez posebnega dovoljenja S. K. S. Z. pravice uprizoriti.
—	Za tretji zvezek jp gradivo že tudi pripravljeno. Zato naj društva prav pridno segajo po teh igrah, Z izdajo iger se bo nadaljevalo. Zato podpirajte »Slovensko kršč, soc. zvezo«, matico naše izobraževalne organizacije!
Izobraževalnim društvom moravške dekani/c. Dne 24., 25. in 26. januarja sc vrži v Kamniku tridnevni izobraževalni tečaj. Dolžnost kat. izobraževalnih društev moravške dekanije je, da pošljejo čim več svojih ljudi na ta tečaj v Kamnik, Glede prenočišč in prehrane naj se obrnejo na dekanijski odbor S. K. S. Z. v Kamniku, Kamniški dom. Društva moravške dekanije, zganite se!
Kje so naši dekanijski odbori? Kamniški dekanijski odbor »Slov. kršč. soc. zveze« deluje naravnost izvrstno. Pri tem se pa človek nehote vpraša, kje so drugi? Da spe! Neben se ne zgane! Nujno potrebno je, da ustanovimo oz. poživimo povsodi dekanijske odbore S, K. S. Z., v katerih naj bodo naši najbolj delavni ljudje na izobraževalnem polju. Ljudi besedi ne rabimo, pač pa dejanj. Torej zganimo se! Tam kjer mislijo ustanovili oz. poživiti dekanijske odbore, naj to pravočasno javijo »Slov. kršč. soc. zvezi« v Ljubljani.
»Slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani je osrednja zveza vseh naših slov. kat. izobraževalnih društev na Slovenskem. Kot njeni pomočniki so dekanijski odbori. Toliko v vednost!
Tajništvo »Slov. kršč. soc. zveze« sc preseli še ta "Ttiesec v »Ljudski dom«, II. nadstropje, kjer si uredi svoje pisarniške prostore. Tjekaj se preseli tudi »Orlovska zveza«. V istem poslopju se že nahaja »Pevska zveza« in »Zveza dramatičnih odsekov«, tako da bomo združeni vsi pod eno streho. Naša društva in odseki naj se zavedajo, da bodo navedene organizacije storile vse, kar je v njih moči.
Za naše fante in može. »Slov. kršč. soc, zveza« je izdala dve brošuri pod naslovom »Naša pota«. Noben naš zaveden pristaš ne bi smel biti brez teh brošur. Zato ju naročajte in se izobrašuite! Kat. slov. izobraževalna društva naj skrbe, da ima vsak član te dve brošuri. Prvi zvezek & .
stane 4 krone, drugi pa 8 kron, s poštnino
vsak 1 krono več.	,
Stranje pri Kamniku. Slov. kat. izobraževalno društvo je imelo dne 2. januarja t. 1. svoj občni zbor, ki ga vodi. č g p. Bernard, predsednik kamniškega dekanijskega odbora. Izvoljen je bil odbor, katerih imena nam jamčijo, da bo društvo ne le živilo, ampak tudi napredovalo. Fantovski večeri se pri nas vrse redno in so lepo obiskani.
Šentviško orlovsko okrožje priredi v nedeljo dne 23. t. m. popoldne orlovsko zborovanje, združeno s telovadno akademijo v dvorani društvenega doma v Smledniku. Kot govorniki nastopijo br. predsednik O. 1. Josip Pire, br Peršin z Jezice in drugi. Telovadne točke bo iz vaji Orel z Ježice s svojo priznano spretnostjo. Nastopi tudi tamburaški in pevski zbor Slov. kat. izobr. društva v Smledniku, pomnožen z brati pevci iz okrožja. rnre-ditev ima namen poživiti Orla v Smledniku. Zato vabimo k obilni udeležbi vse poštene mladeniče iz Smlednika in drugih vasi iz okolice. Bog živil
Gospodarstvo.
Anton Pevc;
Mlekarstvo, blagostanje kmeta.
v.
Namen zadrug ni le razpečavanje proizvodov, ki se izdelajo radi večje enoličnosti in boljše kakovosti skupno iz surovin članov, marveč tudi dodajati iste po zmernih cenah v uporabo članom. Mlekarska zadruga izdeluje maslo in sir itd. ne le z?, oddajo po visokih cenah tujim odjemalcem, marveč v prvi vrsti za oddajo po zmernih cenah gospodinjstvu svojih članov — zato danske zadružne pogodbe (pravila) prepovedujejo članom vsako izdelavo in razpečavanje takih izdelkov, kakršne/ izdelovati je poklicana zadruga; vsak član je prisiljen oddati mlekarni vse mleko, kolikor ga ne porabi svežega v gospodinjstvu ali proda za domačo uporabo bližnjim sosedom in dobi iz mlekarne — — po ceni mleka režijski stroški na 1 liter mleka — toliko masla in sira ali drugih izdelkov, kolikor jih potrebuje oziroma kolikor jih na donešeno mlečno množino odpade. To je važno in povsod vpoštevanja vredna zahteva, ki odvrača deloma nevarnost, da bi sc člani odvajali od izpolnjevanja zadružne pogodbe, deloma vpo-števa vrednost časa, ki bi ga člani .potra-tili za izdelavo kakovostno in množinsko manj vrednih izdelkov; čas je zlato, pravi pregovor in če računamo, da je danes vredna vsaka ura dela 5 kron in da 100 gospodinj porabi povprečno na dan pol ure za dobavo smetane in izdelavo masla in sira, stane njih delo na dan 250 kron, kjer bi mlekar odpravil isto delo v zadružni mlekarni za 50 kron na dan in napravil pri vsem tem še znatno finejše izdelke — ki bi bolj teknili želodcu kmetovalcev in ki bi dosegli na trgu znatno višje cene. Ker torej zadružne mlekarne znamenajo vsestransko le hasek in ugodnost za kmeta, ne drži izgovor »da imam le malo mleka, ki se deloma porabi svež, deloma pa doma izdelan za domačo po-
rabo potrebno maslo in ostanke dam prašičem; iz enoinistega mleka ti napravi mlekar v mlekarni okroglo 1 % več masla, ki je pri ceni masla 60 kron za kg in 10 1 mleka dnevno vreden 6 kron; iz posnetega mleka ti napravi še dober, sladek, za tvoj želodec poraben sir in za prašiče dobiš iz mlekarne tudi še dovolj ostankov v obliki siratke, pomij itd.; Ie manj trezna prevdarnost more upravičevati gornji izgovor.
Pri manjših mlekarnah so cesto zelo visoki režijski stroški, ki obtežujejo ceno proizvajanje izdelkov in onemogočajo hitro amortizacijo v stavbi in strojih naloženega kapitala. Ako ni mogoče, da bi se združili kmetovalci v večje mlekarske za-druge, — in tudi sicer, — je umestno spojiti z obratom mlekarne promet z jajci in zadružno predelavo sadja, osobito vkuha-vanje sadja za doinače gospodinjstvo in za prodajo. V mlekarnah uporabljamo mraz za ohranjevanje mleka in mlečnih izdelkov — to je prva zahteva tudi pri ohranitvi jajc, ki izvirajo iz poletne nadpro-dukcije — in parno toploto pri obdelavi mleka v izdelke (maslo ali sir itd) — ta je potrebna tudi pri vkuhavanju sadja, marmeladah, sadnih šokih itd.; v vseh primerih pa potrebujemo svež, neokužen zrak, ki se stalno dovaja skoz primerne zračnike in je zalo prav lahko mogoče hraniti ali obdelovati mleko, jajca in sadje, ter neki-pele mlečne in sadne izdelke v cnoinistiii prostorih. Strojni obrat večjih mlekarn ostaja ponavadi ves popoldan ali celo največji del dneva neizrabljen, ker je mleko surovina, ki se hitro pokvari in vsled tega ne more dolgo čakati na obdelavo; zato je mogoče in priporočljivo izrabljati mehanično suo mlekarn tudi v druge svrhe, ter tako omogočiti hitrejšo amortizacijo strojne uredbe. Zadružna obdelava sadja, spojena z obratom mlekarn bo nudila kmetovalcem dober priboljšek k domači prehrani, večje množine enoličnega izdelka za prodajo in bo prihranila gospodinjam mnogo časa in gospodarjem mnogo stroškov za nabavo orodja, potrebnega za predelavo mleka in sadja.
V najbližji bodočnosti bomo navezani na uvoz vseh strojev in drugih potrebščin za mlekarne; potrebujemo zato korpora-cije, ki bi delovala na razvoj in procvit slovenskega mlekarstva — kajti mlekarski inštruktorji kot osebe/ ne morejo zadostiti vsem zahtevam in ne morejo preprečiti, Cl£ bi različni uvozniki prav pošteno ne odirali mlekarn. Stara »Mlekarska zveza«, ki bi bila danes bolj jfotrebna kot kdaj poprej, je v likvidacii, ker si mora razdeliti dobiček, ki ga je pod državno zaščito napravila v teku* svetovne vojne. Vabim vse: prijatelje mlekarstva, ki se zavedajo o veliki važnosti te panoge za bodočnost slovenskega kmetijstva, da po dopisnici sporočijo na naslov »Anton Pevc, mlekarski inštruktor pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marjanišče)« svoje mnenje k morebitni ustanovitvi »Mlekarskega društva za Slovenijo«, po vzorcu kakor imajo Nemci in Švicarji svoj«* »Milchwirtsch.aftl, Verein«, Če bi se našlo dovolj zanimanja za tako društvo med boljšimi gospodarji in izobraženci po deželi, bi smel upati, da se bo tudi pri nas ta pa-
noga tako krasno razvila, kakor je to primer v Holandski, Danski in Švici; z razvojem mlekarstva se bo stopnjema dvignilo in utrdilo blagostanje našega kmeta, čim bo društvo potom predavanj in izdajo brošur delovalo na sistematično vzgojo boljših molznih krav, skrbelo za boljšo strokovno naobrazbo naših mlekarjev, va-rc/alo mlekarne pred nabavo manj vrednih ali nepotrebnih strojev in jim šlo na roke s preskrbo manjših najnujnejših potrebščin, — dokler bi slednji posel ne prevzele nove mlekarske zveze, )	Hotel bi vsakogar prepričati, da bo
moral kmet v Sloveniji v bodočnosti iskati svoj spas edinole v mlekarstvu. Klavno živino bodo bratje Srbi in Hrvati mnogo cenejše producirali kakor mi; nekdanji spor med bivšo Avstrijo in stato Srbijo je nastal v prvi vrsti radi prepovedi na uvoz živine iz Srbije, ker bi bil isti opaža! obrestonosnost živinoreje v Avstriji. Žita bo proizvajal Banat ceno in nad našo potrebo; tu ni bila Slovenija konkurence zmožna ne pred vojno in je ne bo v bodočnosti. Tudi hrvatska vina bodo izpodrivala naša. Če se razvije pri nas močna industrija, ne bo ta vplivala znatno ali celo prav nič na zvišanje obrestonosnosli oašega kmetijstva. Predvladajoča panoga v Sloveniji mora postati mlekarstvo, ki se bo opiralo na dobre molzne krave, Pa dobro šolanega kmetovalca (v mlečni higijeni !n ' c -), ter na višek tehnike v mlekarskih obratih. Za njim bo prihajalo v poštev sadjarstvo, Hi istotako zahteva mnogo razuma In dobre tehnike; vse druge kmetijske panoge bodo imele pri nas podrejen po-^ nen. Da se ne r.otim, pokaže bodočnost.
Gospodarski In tržni pregled.
g Cene v Mariboru za 1 kg: Speh 40 Jo 50 K, svinjska mast 52 do 56 K, svinjski ocvirki 32 do 34 K, svinjsko meso 32 do 36 K, goveje meso 18 do 22 K, goveji jezik 22 do 24 K, telečje meso 20 do 22 K, o/"je meso 18 do 20 K, loj 25 do 30 K. — Perutnina za kos: purani 120 do 180 K, gosi 80 do 140 K, kokoši 20 do 60 K, domači zajci 10 do 30 K. — Žita za 1 liter: Koruza 4 do 5 K, ječmen 4.50 do 5 K. oves 3 K, pšenica 7 K, proseno pšeno 7 do 8 K. — Zelje za 1 glavo 2 do 3 K, krompir kg 2 do 2.20 K, jabolka za kg 4 do 8 K, orehi 16 do 17 K. — Mleko 1 liter 4.50 do 5 K, maslo za kg 55 do 60 K.
g Cen, v Slavoniji za 100 kg. Vin-kovci. ''šenica 1010—1020 K, koruza 390—400 K, — V u k o v a r. Pšenica 1000 do 1020 K, koruza 380—390 K. Povpraševanje na račun Čehcslovaške veliko. — O sije k. Pšenica 1020—1040 K, oves 300—310 K, nova koruza 410—420 K, *> stara koruza 400—420 K, moka 0 1550 K, za kuho 1450 K, za kruh 1350 K. — Z e -mu n. Na račun Slovenije so se sklenile kupčije za pšenico po 1000 K, nova koruza 400 K.
g Cene v Somboru (Banat) za 100 kg. Ti Pšenica 980—1000 K, oves 300—310 K, jf nova koruza 370—380 K.
g Z vojvodinskega žitnega trga. Cene f v Bački? Pšenica brez spremembe 940 do f 970 K, ječmen 510 K, oves 310 K, nova ko-M ruza 360—380 K, slara koruza 300—380 K,
moka 0 1460 K, Debele svinje kg 25—26 K žive vage, svinjska mast 44 K. — Novi Sad. Pšenica 940—960 K, ječmen 520 K, oves 310 K, nova koruza 350—380 K, stara koruza 350—380 K, moka 0 1460 K. Debele svinje kg žive teže 26 K, svinjska mast 44 K.
g Vnovčevalnica za živino in mast v Ljubljani. Deželna vlada je sklenila, da se vnovčevalnica za živino in mast kot državno podjetje opusti, likvidatorji pa naj se radi prevzema obratov pogajajo z mest-I na občino ljubljansko in s konzorcijem ! ljubljanskih mesarjev. Pri novem podjetju naj bi bila po možnosti udeležena tudi gospodarska organizacija javnih nameščencev. Tako vlada! Začudili smo se, ko smo to brali. Torej tisti naj dobe vngvče-valnico v roke, ki niso bili pri njej prav nič prizadeti? Na čegav račun pa je delala vnovčevalnica dobičke če ne na račun kmeta? Zato naj ima tudi kmet pri likvidaciji vnovčevalnice in pa kdo naj jo dobi v svoje roke tudi prvo besedo. Zahtevamo, da preide vnovčevalnica v roke kmet-skih zadrug, ne pa raznih konzorcijev, kjer bodo imele svoje dobičke razne banke, pa naj si bo tkdi konzorcij mesarjev. Vrnite kmetu to;.kar je njegovega! Kako pa je z gotovino vnovčevalnice, o tem pa še spregovorimo! Ves dobiček, ki ga vnovčevalnica ima, se mora porabiti za pospeševanje kmetijstva, ne pa v kake druge namene.
g Stanje žita na svetovnem trgu. Kakor poroča glasilo statističnega biroja pri mednarodnem inštitutu za poljedelstvo je kvaliteta žita iz Kanade izvrstna. Površina njiv za žito se ceni v Argentiniji, Avstraliji in v Južni Afriki, kjer je sedaj ravno žetev, na 10-2 milijona hdlitarjev, to se pravi 13 odstotkov več kakor lansko leto. V Indiji je bilo na severu premalo deža, na jugu so pa izgledi dobri. V Egiptu so se žitna polja povečala na škodo bombaža, čegar produkcija bo šla zaradi padca ccn nazaj. V Ameriki je bila žetev še boljša, kakor te fe izprva poročalo, zlasti v Argentiniji in Kanadi. Tudi v Avstraliji je bila žetev dobra, Vslcd valutnih diferenc je pa izvoz tega žita v Evropo precej omejen, Na Angleškem cena žitu pada dalje.
g Posvetovanje o kmetijskih šolah. Pri poverjeništvu za kmetijstvo se je vršilo dne 30. decembra pr. 1. posvetovanj«; zaradi novih kmetijskih šod v Sloveniji. Posveta so se udeležili ravnatelji kmetijskih šol, ravnatelj kmetijske družbe in dva strokovna poročevaca poverjeništva. Predsedovale vodja poverjeništva dvorni svetnik dr. Vrtačnik. Poročevalec je bil kmetijski svetnik Rohrman. Posvet se je izrekel za ustanovitev srednje kmetijske šole v Mariboru in za ustanovitev nižjih kmetijskih šol v Prekmurju in na Gorenjskem. Tozadevni predlogi so bili po širši razpravi soglasno sprejeti.
g Zadružna gospodarska banka v Ljubljani je otvorila svoji podružnici v Splitu (Dalmacija) in v Somboru (Banat).
g Izredno državno posojilo v zneska 1500 milijonov dinarjev je vzela naša država pri Narodni banki.
g Gospodarsko gibanje Slovencev v Julijski Benečiji. Iz Postojne poročajo, da
se deluje na to, da se vsi trgovci Slovenci čim preje organizirajo. Sedež gospodarske in trgovske organizacije naj bi bila Postojna. Ustanoviti nameravajo svoja skladišča, menjalnice po kolodvorih, delavnice in velik valjčni mlin. V Trstu pa nameravajo ustanoviti podjetje, ki bi uvažalo pre-komorske predmete, ki jih rabijo. Župani komenskega sodnega okraja so sklenili na svojem zborovanju ustanovitev samo ene kmetske organizacije za celo zasedeno ozemlje. »Tržaška kmetijska družba« in; »Goriško kmetijsko društvo« se združita. Na ta način ho lanetska organizacija močna in se bo lažje upirala vplivu italijanskih društev,
g Protestni shod proti uvozu italijanskega vina priredi v nedeljo, dne 23. januarja v Mariboru ob pol 10. uri v Gam-brinovi dvorani Kmetska zveza. Shod je namenjen za vinogradnike celega mariborskega političnega okraja. Agitirajte za številno udeležbo med vinogradniki. Na. shodu govorijo vinogradniki sami. — Enak shod se vrši isti dem tudi v Ptuju v dvorani minoritskega samostana za cel ptujski okraj.
g Nove železnice v Sloveniji. Mini-, •trstvo za promet je odločilo, da se v Sloveniji zgradi nekaj novih železniških prog, ker so nekatere proge radi novilt mej izgubile na vrednosti. Najprej se bosta gradili progi Kočevje—Brod in Roga-i tec—Krapina. S prvo progo bo dobila Slo« venja zvezo z Reko, z drugo progo pa zve,-zo s Prekmurjem, Ta vest je res razveseljiva, še bolj bi pa bili zadovoljni, ko bi ministrstvo povedalo tudi, kdaj se bosta ti dve progi pričeli graditi.
g Nova železnica na Štajerskem. Dne 15. t. m. so otvorili novo železnicb Konji-, ce—Žreče kot podaljšanje ozkotirne že,i leznice Poljčane—Konjice,	. v
g Za zgradbo dalmatinskih železnic, V prometnem ministrstvu se ustanovi komisija, ki naj izdela načrte za zvezo bo-senskih in dalmatinskih železnic.
g »Slovenska banka«. Pred kratkim se je ustanovila v Ljubljani »Slovenska banka« s ztčetno glavnico 30,000.000 K, katera se lahko zviša vsled sklepa občnega zbora na 00 milijonov kron. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil dne 20. decembra 1920, bo bili iz^ voljeni v upravni svet gg.: Rado Legvart, rav^ natelj v Ljubljani, predsednik; Fran Vokač, veletržec v Ljubljani, podpredsednik; Dr. Jos, Regali v Ljubljani, Janko Predovič, veletržec v Ljubljani, profesor Evgen Jarc v Ljubljani,' Aliied Del Fabro, ravnatelj »Konzervne tovarne« na %hniki, Dragotin Hribar, velein-dustrijalec, predsednik »Kranjske hranilnice«! v Ljubljani, Jean B. Pollak, veleindustrijalec v Ljubljani, Karol Kauschegg, zasebnik t, Ljubljani. V nadzorstveni svet gg: Fran Stu-pica, veletržec v Ljubljani, Kubelka Josip, linijski kapetan v p. v Ljubljani, adv. Dr. Ank' Andrejčič v Ljubljani, dr. Vilem Nessel, pod-., ravnatelj »Praške kreditne banke« v Pragi, Božidar Hernried, gen. insp. »Anglo-avstr, banke.« Za ravnatelja je bil imenovan gosp. Gjuro Rašica. Banka je pričela b poslovanjem začasno na Krekovem trgu št. 10. Več pove današnji oglas.
g Koliko dobimo zlata od bivše av-stroogrske banke?, Avstroogrska banka
ie v likvidaciji in se kmalu kot taka razpusti. Njeno zlato podlago, ki znaša okoli 200 milijonov v zlatu, si razdele nasled-stvene države bivše monarhije Na našo 'državo bo odpadlo 50 do 60 milijonov v zlatu ki jih dobi Narodna banka. Koliko pravzaprav dobimo, se bo vedelo koncem januarja, ko konča tozadevna komisija
svoje delo.
g Izložba banatskih vin, V zadnjem času je padlo zanimanje odjemalcev za banatska vina. Da se temu odpomore, je sklenilo gospodarsko društvo v Vršcu prirediti v drugi polovici tega meseca razstavo banatskih vin. Ali ne kliče to dej-,stvo naše vinogradnike in zadruge k posnemanju?	,	_
g Cena češkega sladkorja pada, Svetovna produkcija sladkorja je letos tako napredovala, da je začela padati cena češkega sladkorja. Francija in Nemška Avstriji sta uničili pogodbo za nakup sladkor/a v Češki, kjer vsled tega sladkor, namenjen za ta izvoz, stoji, ozir. je padla njtgova cciia.
Likvidacija prehranjevalnega ministrstva. Ministrstvo ishrane jc pričelo z likvidacijo in preide kot posebna direkcija v delokreg ministrstva poljoprivrede i a oda.
g Izseljevanje v Ameriko. Meseca de-ccnibra je šlo skozi Ljubljano v Ameriko 350 oseb. V Ameriko sedaj vse drvi in računajo v Ameriki na 10 milijonov izseljencev, od katerih je skoro polovica Lahov, Kje bodo neki vsi ti dobili delo, ko j5a v Ameriki že tako primanjkuje.
g Riboreja. V svrho obnovitve ribjih voda in povzdigo ribarstva v Sloveniji jc sklenilo poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani z upraviteljstvom ribištva Ken-dove graščine na Bledu dogovor, glasom katerega je dalo povei jeništvo upravitelj-stvu gotovo količino postrv jih plemenk na razpolago proti temu, da prepusti upravi-teljstvo poverjeništvu ozir. interesentpm gotovo množino zaroda potočnih postrvi ozir. križank in sicer po znatno nižjih cenah nego so tržne cene, Po dosedanjih poročilih bo spomladi razpolagalo podpisano poverjeništvo s približno 92.000 mladic po ceni 80 K za 1000 mladic loco Bled. Naročila sprejema poverjeništvo za kmetijstvo, v Ljubljani, Poljanska cesta št. 28 do najkasneje do 20. februarja 1.1, Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati,
g Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaij mizarskega kleja, Interesenti-obrtniki naj pri-glase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase.
g Knjige za merjenje lesa in krojaške merilne knjige ima Urad za pospeševanje iobrti v zalojji, katere oddaja v pisarni na (Dunajski cesti it. 22,
g Rudnik živega srebra v Idriji. Italijanom je bilo mnogo na tem, da so si pridobili Idrijo, kjer se nahaja eden največjih rudnikov živega srebra na svetu. Kakor sedaj poročajo italijanski listi je pre-lel ta rudnik iz državne oblasti v zasebne roke, in sicer ga je dobila »Banca com-merciale« {trgovska banka),
$ Poljsko-avstrijska trgovska potfod be. Ulr -	"
S"
.Varšave poročajo, da je med Polj-
sko in Avstrijo sklenjena trgovska pogodba. Avstrija bo dobavljala lokomotive in železniški materijal, Poljska pa petrolej, premog in jajca.	, ... .
g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar 143 do 1*5 K, avstrijska krona 22 do 23 vin., rusla carski rubelj 60 do 75 vin., francoski frank 8 iS. 70 vin. do 9 K, nemška marka 2 K 5 vin., rumunski lej 1 K 96 vin., italijanska lira 5 K 10 vin. do 5 K 15 vin.
g Ponarejeni 1000 dinarski bankovci. V prometu so zopet začeli krožiti 1000 dinarski bankovci, nakar sicer opozarjajo oblasti, ne povsdo pa znake ponarejenih bankovcev, da jih ljudstvo spozna. Tudi krožijo v prometu bankovci po pol dinarja, kateri so blede barve in jih je od pristnih lahko razločevati. Torej pozor! Predno sprejmeš 1000 dinarski bankovec, dobro se prepričaj, je-li pristen, ali ponarejen. Sedež ponarejevalcev bankovcev vseh vrst se nahaja v izstradani Avstriji.
g Zastoj železniškega prometa. Stotine vagonov leži na večjih postajah naše države ne da bi se kdo zmenil zanje. Blago, ki je stalo že pred Božičem razposlano, leži se zdaj v teh vagonih in čaka na tatove, ki ga pridno odnašajo. Smo radovedni, ali bo sploh kdaj zavladal red na železnicah naše mlade Jugoslavije.
g Padanje sladkornih cen. Na svetovnem trgu padajo sladkorne cene v toliki meri, da so prodajne cene izenačene že z proizvajalnimi. V krogih čeških producen-tov vlada radi tega nevolja, ker imajo v deželi velike zaloge sladkorja. Te dni je odpotovala neka češka komisija v Francijo, da zaključi pogajanja o prodaji 1 milijona meterskih stolov sirovega češkega sladkorja. Njihova akcija je ostala brezuspešna, čeprav so nudili sladkor po ceni, ki bi bila v času dobave v isti višini s cenami njujorškega in pariškega trga. Poizkus, dvigniti s pomočjo te kupčije češko krono se je torej ponesrečil finančnemu ministru.
Povest. Pc resničnih virih spisal * *"
Bili so si neločljivi prijatelji, navihani in lahkoživi, enaki po starosti, mišljenju in obnašanju. Njihovo najljubše opravilo je bilo uga-njanje burk in zbijanje šal,'dokler jih ni v najlepši dobi razdružila moJa ,.,
Poznala jih je cela okolica. Pametni so se iih ogibali, pa tudi oni jih niso marali; cenili so le tiste, ki so jim plačevali pijačo. Dekleta so bežale pred njimi kakor srne, zakaj skoraj vsako so osmešili, da ie več ali mani časa rdela sramote.
Hribce, vasica z lesenimi nepravilno raztresenimi hišami, je bila prizorišče, kjer so se skrito za kulisami in javno na odru odigravali smešni in resni prizori, dokler ni slednjič padlo zagrinialo. Hribarjev Peter. Remčev Luka in Čopkov Jernej so pokazali koi v prvi mladosti, da bodo, kadar dorastejo, šiba za domačo vas. Že kot šolarji so bili svojim součen-cem strah; njih očetje so gledali s ponosom junaštvo svojih ljubljenčkov, in matere so lhol-fale, iih ščitile ter zagovarjale.
»Postavilo se,« iih je pohvalila Hribarica, ko so nekega iutra podili po vaai šolarje iz Za« potja. — »Trije, pa iih užencio deseti Ptiči bodo, kadar dorastejo.« .
»Pretepali se bodo,« ie vzdihtula Remka v skrbeh za svojega Luka. Bila je namreč en« tistih, ki ie hotela oprati vsakega, za kogar s« je zavzela, kdor se ji ie zameril, pa ga i« znal« tudi potlačiti v blato, — Zato je modro valai »Drugi so nagajivi, izzivajo in dražijo, naš p« je pogumen in se ne uklone.«
»Tudi moj že poraste,« ae je pobahala Cop. karica. pogladivii po glavi svojega Jerneička, ki se ie medlem s Petrom in Lukom upehan \ mil k materi.	.
»Revček, kako se ie upehal,« ie miloval«; Hribarica svojega Peterčka, ki se ji je potuh« njeno bližal. S ponosom jo ie navdajala zavest, da ie njen sinček med obema paglavcema naj, močnejši, jezilo io ie le, ker si je bil med pran sko zamazal in raztrgal obleko, hnake misli so navdajale tudi Remko, ki je pretepala svojegfc Luka, kadar ii ie razbil lonec ali pokvaril orodje; če pa ie s potepanjem zanemarjal cerkev in šolo, ni imela zanj svarilne besede.
»Umazan si do ušes,« ie Hribarica rahlo pokarala Peterčka, od katerega se ie ka,- cedilo belo cestno blato, »in raztrgan kot cigan.«
»Nai bom,« so ie odrezal Peterček; skrU vei ie pogk-daval Jerneička, ki st mu je porogljivo muzal, Luka pa je premeteno obr.il pogovor na drug tir,	_
»Mama,« ie pričel iecliaie, »Peter, zli is bil danes zaprt.*
»Oh. ta pokora!* jc vzdilimla nrioar.c* prisiljeno.	,
»Ušel sem.« se ie izgovarial Peterček. — Odprl sem okno ter skočil iz šolske eod?. Tudi tepsti se nisem pustil, učiteljici sem zlomil palico.«
»Poslušaj,- ie Coplranca dregnila s komolcem Hribarico, ki ii ie molče prikimala. »Komaj je prijezel iz plenic, pa se postavlja kakor dorestel lant.«	, , . , ,. ,
»Jutri re pcjdeš v šolo. I.ukec, ie klicala Rc .uka za sinčkom, ki ie s Peterčkom in Jer-neicem tekel proti domu. »Krave boš gnal v Planjavo, kjer boš pasel cel dan za pokoro.«
•Tudi iaz ostanem doma, skupai bova pasla in lovila ptiče,- se ie veselil Jernejčck, ok!ipaje se z desnico svojega tovariša.
> ln jaz tudi,« je ponavljal Pcierčca. ko so se razstali na razpotju. Nanoreli so se in glad se jim ie oglasil; za njimi pa so prihajale skrbne mamice, njihove vnete zagovornice in do-brotnice lačnih želodčkov.
Naši paglavci drugi dan res nsso viden šole. Lukec ie moral že na vse zgodaj z živino v Planjavo, na poti sta se mu pridružila Jernejčck in Pčterček z igračami in zanjkami za nastavljanje tičem in drugim živalim. Vsaka ura iim ie prinesla nove zabave, obneslo se jim je najbolje maščevanje nad šolarji iz /apotja. Na stezo vodečo čez Planjavo so nastavili ostrih trnievih bodic, ki so skrite v pohoieni travi čakale plena, občutljivih mladih nog, katerih stopinje so puščale za sabo krvave oa-tisc, znake bolečin. Hudobija ie kmalu prišla na dan. Navihanci so se na poti iz šole ropali šepajočhn sojčencem, ki so prave krivce hitro uganili, zatožiti pa si jih niso upali, ker se iim ie ravno tisti dan v šoli razlagala povcsticn o volku in jagnjetu, ter še niso pozabili, nauka, da naj se slabotni z močnejiin ne prepira.
Hribškim razposaiencem so potekala šolska leta, V šoli se niso ničesar naučili, sai so tudi komaj čakali, da se i^apro za njimi vrata, za katerimi ostaneta učitelj in duhovnik; slra-hovanja v domači hiši niso poznali, in tako so iim orožniki ostali edini strah, v katerega so še verovali. Rastli so, kakor rastejo mladike, ki jih nihče ne npguje. in njih otročarije so prehajale v neslane fantovske burke, v zasmehovanje siromakov in druga podobna dejanja. Do stare Mete, stanujoče v Mihčevi bajti, so imelt sprva posebno veselje. Ženica si ie namreč vsako popoldne pripravila okusno malico; ka--vo, ocvrtie aH kako drugo jed, in kadar ie zve-« čer sedela v svoji nizki sobici pri mizi, na ka* teri so bili nastavljeni obrabljeni krožniki, tedaj so se odprla vrata in v izbo je prilezla skliučena ženica, ki je bil Hribarjev Peter, pre-oblečen v staro beračico,	,.
»Revica, ali si lačna?« io ie nagovorila Meta s sočutnim glasom. Imela ie namreč do«
bro srce, polno usmiljenja do ubogih, ter si je rada pritrgala od svojih ust, da le postregla ilromaku.
Molče ie prikimala namišljena beračica na /prašanje darežljive Mete, ki ie vstala od mize, namignivši ubožici, naj sede na njeno mesto. Tako ie navihanec povžil vso malico. Meta pa
ie zadovoljna, da ie storila telesno delo usmi-jenja. ki ii bo na sodnji dan odtehtalo veliko Itevilo grehov. Sla brez večerje v posteljo, dasi je bila priboliška boli potrebna kakor Hribarjev Peter, ki io ie na ta način večkrat opeharili slednjič so ga izdali otroci in Metine dobrote je bilo konec.
Čopkov Jernej ie ob dolgih zimskih večerih, našemljen ▼ neznanega berača, nagajal vdovi Srakarici, ki ie s hčerko Tonč'-- stanovala v koči blizu gozda. Bili sta ubogi, zraven pa sta se tujih ljudi grozovito bali. Ob prvem večernem mraku sta zagrnili okna ter zaklenili vrata, da ju ne poseti kak nepozvani (»ost. Ob takem času je lezel proti gozdu Jernej z debelo palico, oprtan z malho, napolnjeno a slamo; dolga siva brada, napravljena iz pre-diva, mu ie segala do prsi. PrišedSi do koče je globoko zakašljal, nakar je s pestjo udaril na vrata.
»Že zopet eden,« se ie zganila Srakarica, tedeča na peči, in kita, ki io ie pletla, ji ie iz itrahu pred poznim obiskom padla iz rok.
»Kdo je?« ie Tončka šeoetaie vpraševala •koz okno, privzdigovale zagrinjalo.
»Siromak brez hrane in prenočišča,« se ie pačil zunaj Jernej, posnemovaje tujega berača.
»Nimamo orostora.« se je izgovarjala, naučena po materi, ki ji je polglasno narekovala vsako besedo. »Soba je tesna, polna otrok in bolnika imamo. Vso noč ne bi imeli miru.«
»Vsega sem vaien,« ie prosil Jernej med kašljanjem in bolestnim stokanjem. »Rad spim na slami brez odeie, da sem le pod streho pri dobrih Jiudeh.<<
»Niti slame nimamo,« ic taiila Tončka. »Siromaki smo, kuhamo le enkrat na dan. Kar k sosedu pojdite, tam so zlati liudje in otrok nimajo, z vesaljem vam bodo postregli.«
»Za kakšen dar bi na vseeno prosil,« ie lilil Jernej. »Kar ubožcu dasie, 3ogu posodite In kdor siromaka odganja, Stvarnika zaničuje. <
»Krajcar mu nesi, da nama blagoslova ne odnese,« se je spomnila mati. S Deči ii je pomolila denarnico, iz kafere je Tončka vzela nekaj drobiža in že je hitela v vežo proti du-rim, vesela, d? bo s skromnim darom odpravila vsiljivca. Ta pa ie porabil ugodno priliko: ko ie Tončka odprla vrata, ie smuknil v vežo in od tam v izbo, kjer je sedel k peči..
»Tončka!« ie zakričala na peči Siakarica. »teci k sosedu in Tineta pokliči, pa k Mihcu »koči po ata, oba naj prideta.« — Seveda se Tončka v temi ni upala iz sobe; mati pa ie na dolgo in široko lagala, kako močan da ie njeni sin Tine, ki ie nedavno pretepel nekega potepuha, ata pa, da vpiie in razsaja, ker se redkokdaj vrne trezen iz Mihčevc gostilne,
Jernej se ni dal oplašiti. Razmere pri Sra-kariu so mu bile znane; vedel je, da Srakarica flima moža, ne sina Tineta, s katerima mu ic grozila njena iznajdljivost. Šele ko sc ie ženica naveličala lagati, ie počasi zapustil sobo. Mati in hči sta se oddahnili in drugi dan sta pripovedovali sosedom, na kakšen zvit način sta se odkrižali zlobnega potepuha.
V napol podrti Kapčevi bani ie živel tako-zvani »leseni« Jaka. Preživljal se ie z izdelovanjem brezovih metel, katere je veaal po zimi, po letu pa iih je nosil prodajat. Pri njem se je osobito zvečer zbirala mladina, zakaj Jaka je bil mož, ki je veliko izkusil in marsikaj doživel ter je vedel mnogo povedati, pri čemer sta mu pomagali domišljija in laž. K njemu je zahajal tundi Remčev Luka. Dovtipi zabavnega met-larja so ga vabili v črno kočo, iz njih ie mladi navihanec črpal marsikaj, kar je izpolnjevalo njegovo zgovornost. Pa tudi pošaliti in ponor-čevati se ie dalo z Jakom, kar je izprijenim fantalinom še najbolj ugajalo.
Sedeli so nekega zimskega večera v njegovi siromašni sobici. Jaka jc vezal metle, fantje pa so mu pripravljali in čistili brezove vejice, čakaje, da bo ta pričel pokaSljevati, kakor je imel navado, predno se je zamislil v kako daljšo povest.
»Začnite, Jaka!« so ga pričeli nagovarjati, ker mu tO pot kar ni hotela izteči beseda. —
»Dolga naj bo povest, zanimiva in resnična; za plačilo dobite četrtinko .kolenovca',« tako so krstili žganje, narejeno iz vode in špirita.
»Velja, drži!« je hitel pritrjevati Luka, ki je pravkar natlačil tobaka v Jakovo pipo, ter mu jo je potisnil v usta. »Lagati pa rcs_ ne smete,« mu je porogljivo zabičal, »laž ima kratke noge in satan je njen o5e.«
»Kdo pa laže?« ga je nevcljno -avmil Jaka, zakaj izmišljenih pripovedk n' nikdar smatral za greh, ki je bil tudi fantom deveta briga, le nagajati so hoteli rož«, ki s hudobo ni maral imeti opraska.
»Torej začnite,« so ga priganjali fantje vedno silneie.
»Na povelje: en, dva, tri.. „« mu je ukazal Luka.
Jakai je prižgal pipo, kteoko je ootegr.il vase dim, nakar se mu je razvejal jezik. Napeto so poslušali fantje povest o Robinzonu, ki jo je Jaka prihranil za nocoj. Čital io ie kot otrok, ko je hodil v šolo, in pozneje kot mladenič pri vojakih, kjer m«i je ok<-aišala marsikako dolgo uro. Nato so nastopili resni časi; boj za obstanek in želja po zaslnžku sta mu vdihnila resnih misli, od takrat ni ponavljal več. Nocoj pa se je v krogu mladine spomnil svojih mladih let in povesti, ki mu !e bila nailiuhša v tisti dobi. — Pozablji"os* mu je izbrisala marsikak stavek, večkrat mu ie zastala beseda in tedaj je puhnil v zrak oblaček dima, da_ zakrije zadrego, v katero je zagaail. V pipi pa je tlelo s čudovito naglico in povest je potekala h koncu. Da pospeši gorenje, je popravil s prstom pepel; takrat pa se je zasvetilo, žerjavica se ie v drobnih iskrah razpršila iz pit>e, ki h odletela v steno, pokrovček pa je vzletel pod strop. Luka ie namreč, predno je nabasal pipo, položil vanjo nekaj zr smodnika, ki so se vnela pod žerjavico ter napravila nepričakovani učinek.
»Lagali ste,« so se smejali fantje, ne ve-doč, kaj je pravzaprav povzročilo ves dogodek.
»Kazen za greh,« se mu je rogal Luka. »2e vnaptei sem vas opozoril, da n* smete lagati!«
Jaka ie inolče poiskal pioo, ki io je s pokrovom vred našel na tleh; povesti pa ta večer ni končal.
Podobni prizori so se ponavljali na Hrib-cih dannadan. Nobena noč ni minula brez kakšne posebne burke, zakaj ponoči 30 imeli Hribarjev Peter, Remčev Luka in Čopkov Jernej posebno moč. Po dnevu so postopali klaverno okrog doma, ali so tičali skupni na ' akem skrivnem kraju, pogovarjaje se, koliko so ga popili, koga so osmešili in kam jo bodo zopet mahnili, ko napoči noč. Radi surovosti in prevelike na gaji vos t i niso imeli prijateljev. Pred vsem so črtili Pelinovega Načeta, ker seje ta, edini v vasi, vpisal v pevsko društvo. Zamerili so mu, da ie prelomil besedo, ker dogovorili so se, da bodo plavali nad strankami. Nace pa se je premislil ter jih je pustil na cedilu. Obljubili so mu maščevanje. Neke temne noči so ga počakali v i|ozdu, koder se ie vračal od pevske vaje. Sedli so ob poti za debelo bukev, na deblu pa je slonel lično porezan smra-kov količek.
»Tepsti ga ne smeta,« — je opomnil Luka tovariša, ko so čakali Načeta.
»Na boj se,« — mu je odvrnil Peter, ki je zamislil načrt. — »Malo smejali se bomo in vse bo opravljeno.«
»Pa molčati moramo, da se ne izdamo. Hitro in brez besed se mora odigrati ta prizor; celo preglasno dihanje bi nam bilo lahko v pogubo,« — je razlagal Luka v strahu pred žan-darji, ki so mu bili včasih že prav blizu, a se jim je dozdaj še vedno srečno izmuznil.
»Peter in Jernej sta mu pritrdila in obljubila pozornost. Takrat se ie začulo .ohlo žvižgamo, Nace je prihaja! proti gozdu. Treba Fe je bilo pripraviti. Petru je bila poverjena glavna naloga, odločil se je začeti. Že so se razločili koraki; Jernej ga je na lahko dregnil s količem v znamenje, da naj izpelje načrt. Peter se je prestopil za korak, iztegnil je roko, zagrabil in Nace je ležal na tleh. Preden se ie zavedel, ga ie držal tudi Luka, Jernej pa je pritekel s kolom, ki mu ga je skozi desni rokav jopiča potisnil mimo hrbta v levi rokav.
Nace ie izgledal kakor razpet na križu. Pomagati si ni mogel, na pomoč klicati pa tudi ni hotel, ker ga ie bilo sram. Šele ko sta ga
Peter in Luka postavila na noge, se ie oddihi ml ter je z naglimi koraki oubitel proti domu, Hodil je po sredi pota, da ni z razpetimi rokami zadeval ob veje, in razmišljal, koga nai pokliče, da ga .reši iz neprijetnega položaja. Spomnil se ie Gričarievega hlapca, ki ga je smatral za najboljšega fanta v vasi in nanj se je tudi obrnil,
»Jožef« ga je poklical, prišedši pod Gri« čarjev kozolec, »pridi in pomagaj mi!«
Hlapec se mu je, zarit v seno, zaspano' oglasil, čudeč se, kdo da ga kliče v tej pozni uri. Šele ko ga ie Nace poklical vdrugo, je prilezel po lestvi s kozolca ter ga ie osvobodil nadležnega kola,
»Hvala til Pa nikomur ne pravi!« ga je prosil Nace odhajaje. Jože pa se je že tisto jutro pohvalil domači dekli, kakšno telesno delo usmiljenja da je storil ponoči. Še pred poldnem je izvedela Pelinova Nežka, kaj se je dogodilo bratu. Takoj je uganila storilce in obsodila njih Dočenjanje.
»Ponočnjaki so bili, Nace, in nihče drugi,* je trdila bratu. Kadar je namreč govorila o Petru, Luku in Jerneju, je rabila vselej izraz; »ponočnjaki«, ker je imela nanje posebno piko. »Kar toži jih,« ga ie ščuvala, »zaslužili so, se* deti morajo.«
»Kako naj jim dokažem? Tema je bila, ni< kogar nisem poznal,« se ie izgovarjal Nace.
(Dalje sledi.)
Junakinja iz Štajra.
~ Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
In zopet, o grenka, najtežja ura življenja< ki ga je s ponosom, častjo in v skrbeh že petdeset let živel Hendel, so skoraj obenem rekli Tan, Rajnhart in Holcmiler: »Gospod, vedno ste bili nesvarni, čeprav strogi, niti papežniki tega ne morejo tajiti, Voda ta fant tukaj-le ie nam vsem, posebno pa vam, svojemu plemenitemu očetu napravil veliko žalost in je po vsej pravici zaslužil kazen, zato vas prosimo, gospod, obsodite" ga, in sicer po postavi, ki je vsikdar veljala v Stajru: na izgubo desne roke in glave.«
»Papežnki,« je s potemnjenir.ii očmi in zlomljenim glasom govoril Hendel dalje; »Ako bi ne bilo njega, bi še danes na vislicah visel vaš Zeler, čegar žena bo danes ali jutri po moji krivdi "mrla v blaznosti. Moj sin je od mene prejel zasmeh in sramoto, ker me je prosil za Zclerjevo življenje, in moj sin ie klečal pred menoj, da naj dovolim Zelerjev pogreb.
Tudi sedaj je še vse tiho.
0 dan, o dan,
0 da bi se bilo na Dunaju zgodilo, kar fe hotel Adkr, o da bi mu bil cesar na dvorišču vpričo vsega cesarstva dal odsekati glavo.
Toda zapisano je v knjigi življenja: na najljubšem, kar ima, mora biti Hendel kaznovan, zato so se ga izogibale strela, kuga in meč.
Trudno je Hendel dvignil meč, roka mu je bila kakor mrtva, in meč je bil težak kakor nebo in zemlja, moral je obsoditi svojega lastnega otroka.
»Henrik Hendel, ker si umoril Štefano Švertner« — bilo je, kakor bi z grozno besedo, ki jo je govoril, iz svojih orjaških sopi-hajočih prsi bruhal svojo dušo, svojo srčno kri: »moraš pretrpeti smrt, kakor je določeno v postavi, in sicer, ker je razglašen nagli sod ., .€ prekinil ie, dvorana se je okoli vrtela; li ne kleči Štefana v svoji borni oblekci poleg bledega, krvavečega morilca, prav tako, kakor takrat, ko jo je obsodil na sramotni oder? Se li ne rež£ za njim črni mrtvaški obrazi Zelerjev in njegovih tovarišev?
' «... boš tri ure posihmal pretrpel smrt, in sicer pod mečem, kakor veli postava, da se ti najprej odseka glava in od mrtvega trupla ... desna roka.«
Hripav glas je zaVpil:
»Ne, gospod, najprej roka, tako stoji v postavi.«
Hendel je v strašnem srdu po konci skočil in je škripajoč od bolečine zakričal: *0d mrt-
4*
Stran 34

»•ga telesa, jaj hočsm tako, to i« oioia pO-Suva. Moje telo je, ki 0» ?r*jj*jjfi\	£
^lastno kri prelivam, toda mučiti 1» ne p«'
n.« — Odložil j* meč.	.
Henrik j« mrtvaškobled, toda moško bo Jkonci se držeč poslušal sodbo, W"> pri zad-Stth besedah je zadrhte!. Umreti hoče, mor«, ,ves svet mu je grob, ker je Štefana mrtva. Toda roko odsekati od telesa... kakor malo-nridnežu, Toda mora tako biti, ker ta prokieta roka je sladki Štefani zadala smrt. Prav ima, kdor ie zaklicali od živega telesa.
Skozi vrste svetovalcev je iinllo H atko, šivahno mrmranje, videlo se je, da so olajšana •vsa srca. Najstarejši svetovalec Tan je stopil naprej in je rekel sodniku: »Gospod, hvala .vam, ves Štajer vam je hvaležen, to je val največji čin.«	. .	, ,
Toda sodnik, ki je sedel na svojem stolu liki okamenela bolečina, mu ie dal znamenje, naj molči. V spoštovanju pred bolečino j« obmolknila vsa dvorana.
Možje z rožnimi venci so počasi in {umoma stopali naprej. Hendel jim je sledil s steklenimi pogledi, potem je še enkrat potlačil bol, ki mu je trgala srce. in je s Lropečo sapo, z raztrganim glasom rekel staremu stotniku:
»Git in?... peljite ga za tri ure v mestno ječo.«
Spoštljivo je starec povesil meč.
»Henrik.« S trudom je izgovoril Hendel najdražje mu ime, in bilo mu je, kakor da mora sedaj smrti predano telo svojega sina objeti in da mora pritisniti na svoje srce bledo, povešeno <*lavo, ubogo glavo, ki jo je izročil rablju in njegovim pomagačem.
»Henrik, imaš li še kakšno željo — bi rad še s kom govoril — z materjo ali s kom drugim od naših, želiš našega Iuteranskega duhovnika?«
Sin ga je proseče pogledal s temnimi zmešanimi očmi, iz katerih je poleg neizmerne bolesti sijala neka čudovita luč, ki pa ni več iz tega sveta:
»Pustite me v miru! Nikogar nočem več videti, tudi Iuteranskega duhovnika nočem, zakaj ne, vam tulcaj ne morem razodeti...«
In njegovo oko, iz katerega se je že od-•vitala večnost, je iskalo s cvetjem ovenčanega mrliča, ki je še pred oknom plaval nad ogromno naraslimi množicami, toda sedaj se je začela krsia premikati naprej, pajčolan je zavihra! okoli krste, menihov križ se je zgi-bal... in liki v gorah razsajajoči vihar je zopet zabučala molitev: »Ki te je, Devica, v nebesih kronal.« Med ljudstvom se je obče razvedelo in široko razglasilo; glavo in roko. In sedai r,o mučenico, čije kri je po pravici morala biti maščevana, nesli naprej na njenem zadnjem potu.
Henrik je srepo z lesketajočimi se očmi gledal za krsto, nedopovedljiva zadnja bol mu je prebadala srce: stran jo nesejo, nikoli več je ne bo videl.
Z desno roko ie v slovo zamahal proti tihi spavačici.
Rablji pa so ga na stotnikov mig že prijeli za roke, stari stotnik je rekel: »V mestno ječo, kakor je ukr.zal častivredni gospod sodnik,« Sodniku pa je rekel stotnik: »Gospodi dovolite, da po treh urah jaz in Rajnhart vse sama mesto vas opraviva v ŠtajerdorŽu na morišču. Uslišite našo prošnjo, pa med tem časom ontanite doma pri vaši gospe. Danes .ste si sicer že pridobili veliko zmago, toda, kar je čez človeSko moč, tega nihče ne zmore.«
Hendelnov ugasli pogled je sem ter tja begal med sinom, ki je stopal proti izhodu iz 1 dvorane, ter med krsto, ki se je v modrem jutranjem svitu visoko nad cesto zibala v zraku. Dvignil je roko, na kateri so se napele modre žile; mogočni srebrni meč mu ie s silnim žvenketom i t rok padel na tla. »Zmagal« je hripavo rekel, v najsrditejši bolesti je šklepetal z zobmi, »haha. moja da je zmaga?« Oropan svojega kraljestva, svoje moči in svojega otroka je zasopihal s krvavo se penečimi ustnicami: »Ona tam-le .,. Štefana... je zrna-gala ...«
Potem si je zopet vzel srce, še enkrat se je premagal z zadnjo silo svoje volje ter se Te o»rl okoli — sina pa ni videl nič več.
ftOMOLJUB 1921
St«v. 3
' »fan.« U M vide* miren prekinil, mol
s> '•<■' 'i r'
XV.
Ntndnik itlfteger j« po povelju deset strelcev postavil na trg pred mestno hišo, sam pa je » štirimi tovariši ostal doli na dvonšču. Z mirnim, zamišljenim obrazom s« je naslanjal
_ ._i.__1 . nJn;n1/« in ia tinnem nriSiU*
_	fiflUMjPJTIft* v/ il/*	i----, /
na ograjo pri vodnjaku in ie napeto prisu. ikovfl, kaj s« godi gori v dvorani. Okoli njega so stali drugi strelci m so tudi zvesto po-sluiali. toda le tuintam j« bilo slišati kako votlobesedo.	.
Vse tiho je bilo v hiši. Na mah je bilo slišati mogočni Hendelnov glas, ki je nekoliko oslabljen prihajal skozi zidove.
Rudolf Štifteger in tovariši so vedeli, da se zgoraj vrši sodba nad njihovim nekdanjim stotnikom. Štifteger je po tihem rekel: »Cujte me, tovariši, pošten in hraber, lep in ljubezniv j« bil, ne-«?. Takega ne bomo dobili nikdar več.«
Mahoma je nastal v hiši hrušč ia truič, katoličani so prišli po stopnicah doli, drug za drugim stopajo, silno resni so njihovi obrazi ,in grozno je njihovo skrivnostno šepetanje. Rudolf se je na svojih dolgih krakih stisnil k stopnišču in je prisluškoval — ter se je bled kakor kreda opetekajoč se vrnil. »Ljudje, ljudje.« Zgenili so se proti njemu: »Kaj je, kaj je?«
»Umreti,« je sopihal Rudolf, tiščalo ga je v vratu, mrmral je nerazumljive besede, potem je poln žalosti zavpil: »Ljudje, umorili ga bodo! Glavo in »ko.« Treščil je puško v kot, sedel je na rob vodnjaka in je v roke za-grebel svojo sršavo, medvedjo glavo.
V nemi žalosti, drug drugemu šepetajoč v pretrganih stavkih, so stali tovariši okoli nie-ga. V hipu je Rudolf Štifteger odmaknil roke z obraza in je divje odločen vstal.
Stokrat in stokrat so s trga sem udarjale na uho grozne besede: glavo in roko, Rudolf so jc visoko po konci sklonil, vzel je puško s kota in jo je nabasal.
(Dalje prih.
Ksijiževsiost.
Josipa Jurčiča spisi, uredil dr. Ivan Cra-fenauer. Cena broš. izvodu 20 K, vez. 30 K. VI. zvezek: Cvet in sad. Hči mestnega sodnika, Kozlovska sodba v Višnji gori, Dva brata. — V. zvezek: Sosedov sin, Sin kmet-skega cesarja, Med dvema stoloma. — VI. zvezek: Dr. Zober, Tugoraer. — Kdo ne pozna Jurčičal Vedno nam je nov, kadar ga zopet vzamemo v roko. Nedosežno poznavanje ljudske duše, njenih veselih in žalostnih, tragičnih in šegavih strarM, ki vaje iz njegovih spisov, je ono. kar nas tako veže nanj. Dr. Iv. Ordienauer je znal zbrati njegove tako priljubljene spise v lepi zbirki, ki obsega več zvezkov, ki tudi po opremi in tisku povsem zadovoljijo čitatelja. Kadar ti je dolgčas, ali se nevsečno počutiš, vzemi Jurčiča v roke. Kmalu boš pozabil na svoje nerazpoloženje in sprehajal se boš po šumnih gozdovih in zsle-nečih gričih naše domovine; razgovarjal se boš ves vesel z ljudmi pristnega slovenskega kova. Zvezek Jurčiča prijetno okrajša par uric in človek je po čitanju veder ter zmožen novega dela. Knjige se dobe v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.
_ F r. E r j a v e c , Izbrani spisi. Uredil Ivan Dornik. Cena vez, izv. 30 K. I. z v e z e k : Povesti: Na strijčevem domu, Hudo brezno, Huzarji na Polici, — Erjavec se prišteva prvim našim pripovednikom. Priznati se mu mora, da je globok poznavalec ljudske duše, radi česar ga človek tako rad v roko vzame m čita. Naravnost nedosežni so njegovi pojmi živalskega življenja. S kako ljubeznijo in mislimi nam zna risati vsako malenkost ter nam napraviti majhno stvar nad vse zanimivo. V 1. zvezku zbrane povesti so pravi biseri Erjavčeve pripovedne zmožnosti. Knjiga se dobi V Jugoslov, knjigarni v Ljubljani.
Mladinskega IIlU »Vrteča« to Angelčka, 1, Številka je ravnokar izll*. »Vrtec* s »An, delčkom« stan« za ys« leto 26 K, »Angelček« sam 10 K. Naroča »e pod naslovom: Upravi »Vrtca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. " sta staršem toplo priporočamo.
'.UL.
Imate bolečin«? V obrazu? V celem te. lesu? Vade mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusit« pravi Fellerjev Blia-Fluldl ilodet« se čudllll 6 dvojnatlh ali i veliki špecijalnt steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej, Alt trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-krogl jice I 8 škatljic 18 kron, Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 stekle;ilca 20 kron. Omoi in poštnina posebej, a najceneje. Eugon V. Feller, Stubic* donja.Elsatrg št. 10, Hrvatska. A,
Proti koncu minulega ieta so poročevalci listov kar tekmovali ined Leboj, kdo bi kaj več poročal o izseljencih, parobrodnih družbeh iu agentiv, ob enem se je pa listom zdelo nujno poročati, čitate-ljem tudi, da podpisani nimam nobene pravice, prodajati potne liste za potovanje v rimeriko a!I nazaj. Vsem tistim, ki se za potovanje v Ameriko zanimajo, vljudno naznanjam, da imam že 16 let oblastveno potrjeno pravico izdaja'1 vozne listke za pnrobrodno družbo Cosullch-l.ine v Trstu in ker delujeva z družbo v najlepšem soglasju v korist potnikov, zustopao to duistbo Se sada j in jo bom zastopal tudi za naprej
Z odličnim spoštovanjem
SIMON KMETEC, glavni zastopnik pnroploine drvib«
Cosulich-Line v Trstu, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. £0,
* Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgcvorno.
Izgubi! se fe lovski pes '
pod imenom „Lanfi!,.i!a lovu v Gameljnah. N Najditelj dobi primerno ogrado.
Mih. Bohluc, Zapoge, Gorenjsko.
za Šivilje, krojaCc in čevljarja z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje itd, za vsakovrslne šivalne strcjc priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
lljjjn z maihnim vrtom ua deželi je naprodaj, flioll — Več se poizvo pri Simonu Kovača
Ježa 16, pri čmačah. ---—
Proda se IHlfitllliiCa na vrtilni pogon (gc-peij). Natar.čnejSe sa izve pri Hutonu Člnkolc, Lakenc St. 3. pri Mokronogu.
ncl/rhnik z delavno družino z nekaj premoženja Ujnisjllln se sprejme za večjo posestvo na Dolenjskem. Plaču 6Q°/o pridelka. Naslov pove upia-vn Domoljuba pod St. 175.
Pfl7flP m':inarii I Ravnokar doSla prvovrtsna rUliUl UJliUuiJI • volnena In svilena mlinska sita (pajtlni) vseh vrst, ki e dobe sv trgovini H"- , fiust Ca dež, Ljubljana, Kolodvorskaul. 35, nasproli »Stare TISlerjeve gostiln««.
Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že ii ne ure Uhani Majitanjii trgovina ur, zlatnine li
srebrn!« F. ČUDEN
UUBUANA 22, Prtšsrnova 1.
Zahtevajte ponudbe I
o
Primečaf krmi Mesfint
T smislu odloka deželne vlade za Kranjsko v LJubljani z dne 18. Julija 1899., St. 10.B95, ki ml ga je mestni magistrat ljubljanski izporočii dne 8& julija 1899., St. 25.258, smejo dietetično sredstvo Blastin, rcdilnl prašek za pražičo in za vsako llvino, lekarnarji, trgovci, droglstl in kramarji prosto prodajati. Mastin Je kot prosti obrtni predinctoglttSon. V Ljubljani, dne 8.avgusta 1900, mag. opr. št. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgov) nali na dobite, ga naroČite po pošti. — (»zavojev Mastina stane K 50'— in so jih pošljo poštnino prosto na dom.
Eazilo zoper garje (nattol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni In izpuSčaje; prj živini uniči garje. Lonček toga mazila velja po pošti K 15 —.
Lekarnar Trnkoei v LjuMjesii
(Slovenija) zraven rotovža.
aii kam arugani, in rabi popotno košaro, jo dobi pri meni, je domaČ Izdelek, najboljše kakovosti in najceneje.
Hnton Merhar, sKggJ
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 22.
kupuje vedno po nnjvisji ceni Fran Pogačnik, trgovina z žitom, moko, semeni in deželnimi pridelki v Ljubljani-. Dunajsko cesta 36.
TRST-AMERIKA
AngleSka parokrodna druba
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugeslavei.eka banka d. d., ZAGRLB.
Odprava potnikov I. II. In in. razr. preko Trsta in Cherbourg-a v New York. Sprejema naroČila za prostore na parniklh za GrCijo, Anglijo in Ameriko, ter obratno za Jugoslavijo.
.Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE, ZAGREB,
VibovOeva nI. 15.
nraaracacacaaaacacaiacacacaa
v LJubljani, Dunajska cesta št. 17.
Sprejema v zavarovanje.*
1.	Proti požaru.
2.	Zvonove pioti razpok" In prelomu.
3.	Sprejema v novoustanovljenem živ.' jenj-skein oddelka zavarovanja.
□ancjtzsncnciocinacicina
Gepei.^ae, slamoroznice, trijerjo, lino strojno olie, -jemeut-poitland za napravo strešno opeke in bn.o sol nudi najceneje tvrdka ANTON KA-SMAN, Škofja Loka, Gorenjsko.
In vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in migi 12 K, *a ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušera pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uii pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K.
Pošilja ?o povzetju 2avod za eksport:
M. JONKF.R. Petrinjska ul. 3, ZACREB t.
ERJAVEC k TURE
t TRGOVINA Z ŽELEZKiNO pri „ZLATB LOPAT!" preje Hammericlimieil (MMiIeisen) Ljubljana, Valvasorjev trg It, 1, — nasproti Kriianske cerkve. —
SC ZaBoga cementa.
Modna in manulakturna trgo- ina ,8«
LJubljana, Sv. Petre cesta štev, 29
priporoča svojo veliko zalogo raznega blaga, kakor: sulico in žamet za moške, svilo in volneno za ženske obleke, hlačevino, modro kotenino, cefirjc, oxfordc, rujavo in belo kotenino, kotenino zs rjulie, cvilh za postelj«, raznovrstne odeje, različne bar-hente, volnene ia svilene robce, nogavice in sukanec, ter dru<o, po najnižji ceni.
Rnton Kunstek
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in cevlj. potrebščin
na drobno in debelo.
JOS
Tovarna
. REICH
Barva vsakovrstno blago. Kemično Cisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice In srajce.
PODRUŽNICE i
MARIBOR
Gosposka ul. 98.
NOVO UESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
Stav. 59.
Ponudite ose neporabno rfato ta srebro m star denar, tolarje, srebrnike, z atnlke Itd. ker Vam ose to ieii dotna o shrambi brezobrestno, tordkl
I. Hsairasliis, Ljabliana, Danafska cesta stan. 38.
in potrebščine, nujbol|Se vrste, prodajava: BebolJ A Jazbcc v Kranju.
lekaj za Vas!
Racionalno nogo-vanje lepote.
Hočete li obrft/, in roke raciODclno negovati, pe-
ge, mozolce odpraviti, rapuvo kožo mladostno in prožno napraviti, uporablja j te Pellorjovo pravo Elza-obrazno m Lo/o-ol,-varujočo pomado l veliki
Eorcelanski lonček 15 - K. lisa toaletne umi valne pastiljo 1 SkatljiealOtoK. Pomada ra ustnico 2-- in «- K.
Ideal vseh mil
(e Follerjcvo Kisa lilimo mlečno milo !»•- K. Tokove Iilijno mleko 12-- in 15--K. Najfinejši CHjrccrin . S-- ta 30-- K. Vaselm po 8 -, 1- in 12 - K. Neškodljivi puder ia obraz v vreiioab po S - K. Barvilo rdeč. >a obraz 10 pisem «0- K.
"uder gospe, katera se v to razume
j« pravi dr. Kluger-jov .lega-puder, bel, rosa, velike elegantne Skalijo S1-- K.

Kurja očesa
bradavice, trdo kožo, odpravljata hrzo in temeljito Fellerjev turistovski obli* „Elsa" v škatljah po »•- K in 7-50 K in Feller-jovn turistovaka tinktura stoklenioa 10 - K.
FinI parfeml
francoski, originalne steklenico 40 - K i nateht-nioo od 20- K naprej. Sachot (ovitek dišečega praSka ca perilo) 8'- K.
Kaj se vsak dan potrebuje ?
AngleSki obliž 8 -K. Ly-soform SO-- K. Popolni Irrigatnr najboljši 190 - K. Pravi Ljsol S0-. K. Kafra S-- K. Kafrne krogljico »•- K. Arnlka «■- K in SO'- K. Po smrekovem gozdu dišeči pavfem za sobe 35- K. Konjak 30-K. Malmov sok 80 - K. Kina železno vino 30 - K. Esenc ta rum 7'- in 36 - K. E.i-noški čaj na tehtnico od 8-- K naprej.
Pri vpraSanJIh
naj so priloie poštno znamke za odgovor.
Prvovrstna naravno negovanje las.
Bast lap napreduje, liožo na glavi krepka, plešo in prerano osivolost propre-oujo Fellorjeva prava Tannokina pomada za rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15--lv. Močno katranovo milo ra ✓ glavo 14'- K. Ogrska pomada za brke po 6 - in 8'- K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje mala steklenica o*- K, velika 80 - K. Kohampon za umi. vanje las 4-- K.
Najmočnejše francosko 2ganje
najčišča prodvojna roba, mangša steklenica IS'- K, v.eli!iu M-- K. Kisa Ko-lonska voda v etoklonioah J'- in 35'- K.
Proti potenju telesa
delme zanesljivo Fellor-jev Kisa aipalni prašek 1 ftkatljica 10 50 K.
Kaj je „Elsa Fluld" to zna vsaki
« dvojnatih «11 2 sptfcl. jalni steklenici 41 - K.
Za usta in zobe I
Heg» zobni prašek ■ kisikom, 1 škatl jica 20'- K-Dr. Helder-jev zobni prašek 1 škatlja &■- K. Kisa voda «a usta 30 -K, zobne krtačice od 20'- K naprej.
Proti mrčesom
kakor muhe, bolhe, stenice, ruei, zanesljivo in temeljito aelujo hlsa mr-česni prah, velika škatlja 15*- K. Tinktura zoper stonice 80-- K. JJapbtalin od K naprej.
Miši in podgane 1
Mišji strup 8'- K. fitrnp zoper podgane 8*- K la 10 - K.
Omot In poStnina
■e računa ppsebd), toda najcenoje. Čimveč so na enkrat naroči, tom manj dražo stroški to robo.
1. NaroČila se adresirajo nai
EYGEN V. FELLER, lekarna,
Stubicadonja.Eisatrg 16 Hrvatska
r——.■■■—■■■BBBBbbbbbbbbbbbbbbbbi
M
o LJubljani
Dovoljujemo si naznaniti, da jo naš novoustanovljeni zavod »Slovenska banka" s 30 mi-lijoni kron delniške glavnice, pričel poslovati začasno v prostorih na Krekovem trgu št. 10. Fozneje se preseli v lastno hišo, Stritarjeva ulica št 7.,
NaS zavod se peča z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli ter:
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun, ter jih najugodnejše obrestujo;
eskomptuje in vnovčuje menice, čeke, kupone in izžrebane vrednostne papige;
financira industrijska in trgovska podjetja;
kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in tuji denar;
daje predujme na vrednostne papirje in na knjižno terjatve;
prevzema vrednostne papirje v shrambo in v oskrbo;
izvršuje vsa borzna naročila;
izdaja čeke in akreditive na banke v tuzemstvu in inozemstvu.
V poslovni zvezi smo z največjimi amerijjanskfml bankam! ter smo ustanovili posebni sineri&ansk! oddelek, kateri vnovčuje na našo banko izstavljene čeke amerikanskih bank in posreduje vnovčenje čekov in nakaznic izstavljenih na druge zavode.
Upravni s ve? »Slovenske banke".
fSt
■
H
a
H
i 9
s i a
M S
i ■
E3 S H B
n b
i ■
B
s
a
llBBHB^S^SBB&ilB§lBB£§BBg!flBMBBBBBfig»BBHBBBBBBnflBBB9
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
SUTTNER
tfKO
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
Suttner, Ljubljana št 1
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Izdaj« konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani,
!TUka Jufoslaviuufa tlMkrf*
'I
M
M