3. številka. Ljubljana, v ponedeljek 5. jannvarja 1903. XXXVI. leto ■ir. * Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 38 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila« t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Mirari vos." Iz Rima, 2. jan. Bivši profesor dunajskega vseučilišča, prelat dr. Ehrhardt je bil te dni v posebni, dolgotrajni avdijenci pri papežu. Ta avdijenca je z ozirom na to, kar jo je provzročilo, velikega in dalekosežnega pomena, kajti v zvezi je z apostolsko odločbo rimske kurije, ki se pripravlja že nekaj časa sem in ki se nanaša na liberalno strujo v cerkvi. Pred nekaj leti se je namreč začelo v cerkvi sami močno gibanje proti ortodoksiji in za reforme v modernem smislu. To gibanje je zadobilo že dosti moči in zlasti v južnih delih nemškega ozemlja obilo privržencev. Začelo se je z bogo-slovcema prof. dr. Schellom in dr. Miillerjem in doseglo svoj vrhunec s knjigo prof. dr. Ehrhardta »Der Katholicismus und das XX. Jahr-hundert«. Tudi »Slov. Narod« se je že bavil s tem znamenitim spisom in tudi »Slovenec« mu je posvetil Članek, v katerem je pohvalil, kar je ultramontancem všeč, vse drugo — bistvo Ehrhardto-vega spisa — pa kar pavšalno zavrgel, ne da bi se sploh z njim kaj pobavil. To je jako značilno. To namreč priča, kako inferiorni so ti škofovi bogoslovci. Ehrhardta se ne upajo kritikovati, ne odgovarjati na »Slov. Naroda« članke o klerika- lizmu. Takozvana liberalna struja o katolicizmu ima znamenite literarne uspehe. V zadnjih sto letih se ni nobena bogoslovna knjiga tako čitala, kakor prej omenjena Ehrhar-dtova. Zdaj je zopet Schell nastopil z novo knjigo o Kristusu. To je monografija, ki je izšla v znanem zborniku »Die \Veltgeschichte in Characterbildern« — ki ga izdava znani dr. Spahn ml. Tej knjigi sicer s teologičnega stališča ni ugovarjati, ali vendar so ortodoksni cerkveni krogi, zlasti pa jezuvitje, radi nje silno razburjeni. Schell namreč opisuje Kristusa le kakor člena v verigi velikih dogodkov, ki so provzročili razvoj človeštva, doČim bi ga bil moral po nazoru jezuitov predstaviti kot začetek in središče. Povrh ima ta struja na razpolaganje dve reviji, ki izhajata v Mo nakovem in ki sicer stvarno in mirno, a brezobzirno pobijati — rim ski klerikalizem in vse, kar je ž njim v zvezi. Nemški škofje so to gibanje že dlje Časa kaj neprijazno gledali. Bavarski škofje so imeli minolo spomlad sestanek, na katerem so se izrekli proti tej struji, pruski škofje pa so to isto sklenili na svoji konferenci v Fuldi. Svoje sklepe so sporočili v Rim, zajedno pa tudi »vernike« svarili pred tem liberalnim gibanjem. Predno se je še Rim odločil, se je zgodilo nekaj, kar je vse osupnilo. Nastopil je škof Keppler in ostro in brezobzirno obsodil Ehrhardta in njegovo omenjeno knjigo. To se je zgodilo 1. decembra 1902. Pri tem je pomisliti, da je ravno ta škof Keppler 21. novembra 1901. dal prelatu Ehrhardtu cerkveno dovoljenje, obelodaniti isti spis, ki ga je taisti škof sedaj tako strašno obsodil. Rim izreče v kratkem svojo sodbo o tem velevažnem gibanju. 3 tem je v zvezi avdijenca, ki jo je prelat dr. Ehrhardt imel te dni pri pape žu. Priznal tega gibanja Rim ne bo — to stoji, o tem ni nobenega dvoma. V najboljšem slučaju bo molčal in celo gibanje ignoriral. Verjetneje pa je, da izreče ostro obsodbo. Na to delujejo jezuitje z vsemi silami in skoro gotovo to tudi dosežejo. Kakor je papež Leon XIII. obsodil in uničil takozvani am eri kani ze m v cerkvi, tako obsodi tudi sedanjo liberalno strujo. Dandanašnji položaj je prav tak, kakor je bil okoli L 1830., ko sta Lacor- daire inLamennais dvignila zastavo katoliškega liberalizma in v časopisu »L'Avenir« začela boj proti ultramontanstvu. Papež Gregor XVI. je 1. 1832 to gibanje ubil, »Mirari vos« je bil naslov njegovi streli in sedaj se kuje v Vatikanu zopet tak »Mirari vos« proti Ehrhardtu, Schellu, Mullerju, Schnitzerju in Merkleju, samim odličnim katoliškim bogo-slovcem. Kdor pozna ustroj katoliške cerkve in specialno vatikanske razmere, tisti ve že davno, da je vsaka resna reforma v katoliški cerkvi nemogoča in izključena. Tudi Ebrhardt, Schell in drugi bodo podlegli in vsak njihov naslednik, dokler bo sploh še kaj ostalo — Petrove skale. Iz kočevskega okraja. (Dopis.) Slovenci smo zopet preboleli jedno leto. Ako napravimo bilanco za minolo leto, se je pač ne moremo veseliti v nikakem oziru. Germani-zem in klerikalizem nas tareta na vseh krajih in koncih, kakor mora. Kdor pozna naše razmere, se mora pač čudom čuditi predrznosti, s katero se večkrat v nemških listih in na raznih shodih društev »Siidmark«, nemški »Schulverein« i. t. d. trosijo bajke, da se Nemcem slabo godi, kjer so v manjšini, da jih zatiramo in slovenizujemo. Tu se v prvi vrsti misli na nemške Kočevce. In vendar jih Slovenci živo zavidamo za to zatiranje! Kadar se zunaj dežele med Nemci [govori o kočevskem okraju, se navadno misli, da v tem okraju bivajo sami pristni Nemci in k većemu še nekoliko poslovenjenih Ko čevcev. O nasprotnem bi jih lahko poučila statistika. A kaj hočemo, ako je celo vlada neče poznati? Naj se še tako poudarja, da je v političnem okraju kočevskem, kateri šteje okroglo 4:i000 prebivalcev, 2/3 Slovencev in da je celo v kočevskem sodnem okraju blizo l/i Slovencev, ne pomaga nam nič, govori se gluhim ušesom. To se najbolje vidi pri na-meščenju uradnikov, katerim je služiti v kočevskem mestu. V Kočevje morajo priti samo pristno nemški uradniki, bodisi da so slovenščine vešči ali ne, kakor da bi se rabili samo za Kočevje. Marsikatera imenovanja kažejo celo na to, da vlada ne Želi pri uradnikih znanja slovenskega jezika. Kako bi bilo sicer mogoče, da nam pošlje trdega Nemca iz Šlezije za okrajnega zdravnika, kateri naj vodi in nadzoruje zdravstvo v celem političnem okraju, kjer prebiva 2/a Slovencev?! Vladi se je posrečilo za nas dobiti zdravnika, ki do svojega prihoda v Kočevje še ni čul slovenske besede. Kakor se vidi, ta rešitev ni bila tako lahka, ker so morali takega moža iskati na severni meji naše države. Neverojetno, a resnično. Pri okrajnem glavarstvu v Kočevju ga ni konceptnega uradnika, da bi bil popolnoma vešč slovenskega jezika. Pa čemu tudi, ker ^Slovenci vse mirno potrpimo. Celo k sodišču smo dobili pristava, kateri pravi krvavi pot poti pri razpravah s slovenskimi strankami. Nikakor ni naš namen napadati dotičnih uradnikov, lahko so osebno vse časti vredni možje, a obsojati moramo z vso odločnostjo vlado, katera nam vsiljuje uradnike, ki ne morejo občevati z ljudstvom. Nemci in c. kr. vlada izkoriščajo naše tužne razmere v deželi, da se v šoli in v uradu marljivo in sistematično ger-manizuje. Posebno na srcu ste jim občini Draga in Trava, kateri hočejo z vso silo napraviti za nemški. Ker se vsem naporom graščinskih organov in nemškega uradni-štva še ni posrečilo ti občini po-nemčiti, so pridobili dva nemška učitelja za Drago in Travo, da na-domestujeta to, kar gre iz oddaljenega Kočevja pretežko. Da dobivata moralno in gmotno podporo »od zgoraj«, je ob sebi umevno. Sedaj hočejo še pouk slovenskih otrok v krščanskem nauku izročiti nemškemu učitelju, mesto župniku. Ako ni šolskih otrok nemških staršev, jih lin-girujo in pačijo statistiko. Kdor ni obeh deželnih jezikov popolnoma vešč, mu ni mogoče presoditi, kdo je v Dragi in Travi Nemec in kdo Slovenec? Germanizatorji izkoriščajo dejstvo, da si Slovenci kmalo in z lahkoto priuče par sto kočevskih besed in da potem nekoliko lomijo neki spriden kočevski dialekt. Stvari so se tako poostrile, da je pred kratkim knezoškof sam prišel v Drago in Travo se poučevat o tamošnjih razmerah ter se prepričat, kaj in kako ljudstvo v resnici govori. Da Draga ni nemška, so pokazale tudi poslednje občinske volitve v jeseni m. 1. Navzlic temu, da se je volilo pod mogočnim vplivom kočevske graščine in da so pripeljali v Drago volilce iz 10 ur oddaljenih občin, kateri imajo tamkaj gozdne dele, so vendar zmagali Slovenci. Vsaka, tudi čisto gospodarska in lokalna zadeva občine se že razmo-triva in presoja iz narodnega stališča. Ko je pred par leti občinski odbor prosil, da se Draga izloči iz sodnega okraja kočevskega in priklopi ribniškemu, je nastal velik vrišč v nemškem Izraeli. Iskali so se podpisi za protest v in zunaj občine in našlo se je poleg vnanjih in žensk tudi nekoliko domačinov, ki se pa sicer popolnoma strinjajo s prošnjo občine. Kdor bolje pozna naše ljudstvo, se ne bode čudil, da se najdejo podpisi in križi zoper stvarno še tako dobro vtemeljeno zahtevo, ako ničesar ne stane. Naš kmet si misli: čemu se bodem za-merjeval graščini, katera mi lahko škoduje, vsaj bode šlo tudi brez mene! Ko smo čitali dotične deželno-zborske raprave, smo se najbolj čudili nad tem, kako je mogoče uradno tako lagati, kakor se je godilo v tem slučaju. Kdor trdi, da je iz Drage bliže v Kočevje nego v Ribnico, ali da ima Draga kako drugo cestno zvezo s Kočevjem, kakor cesto in železnico skozi Ribnico, ni še nikoli Praška pisma. Bilo je nekega dne, enega izmed onih strašnih, pustih in praznih dni življenja, ko se stemni okrog nas, ko nič ne verujemo, nič ne upamo, ko je v naših srcih in dušah neka obupna zapuščenoBt, ki ubija kakor strupen dih vse naše bitje. In takrat so mi prišle v roke »Milenkv« — Ljubice — Ružene Svobodove. Kakor da se me je dotaknila mehka roka in me vodila po krasnih vrtovih, kjer so cvetele rože in kjer človek pozabi na svoje skrbi in nase. Ružena Svobodova ima tako mehko umetniško roko, s katero čara v naših dušah redke, krasne, sanjave in melanholične bajke, ki so lepe, kakor da se niso dogodile nikjer, a ki se vendar dogajajo vsak dan v ljudskih srcih okrog nas, ali katere vidijo samo izvoljene oči. Debela knjiga je to, ali vsaka stran, ki se vam odpre, da vam nekaj lepega, plemenitega; tiho, mehko veselje; nesrečo, ki je krasna in mila, kakor žalosten dan med gorami; tajno go- reče, nemirne, zgubljene duše, pred katero se začudimo kakor nad tistimi čudovito krasnimi belimi cvetlicami, kleveto na močvirjih. Ružena Svobodova je dragocen okras češke literature. Njena umetnost je globoka in čista, kakor voda v gorskih jezerih, neizmerno delikatno se dotika človeških src. Ne ogne se največje tragike, ne boji se rane in teme, ali kamorkoli pride, povsod zažari lepota. Taka je njena umetnost. Zato se či-tajo njene stvari kakor neizmerno lepe, sladke pravljice, polne melanholije in onega neizraznega, neopis-nega, kar večno gori na dnu človeškega srca. Kakor pravljice se čitajo te žalostne in mehke povesti iz življenja, ki so tako resnične krasne. »Prepoln klas«, »Zmedene niti«, »Na stezah srca«, — vsaka stvar te umetnice je biser češke literature, ki se lahko primerja z najlepšimi svetskimi deli., Kakor so vsa dela Ružene Svobodove umetniška, stoječa nad stvarmi, tako so dela Božene Vikove Kuneticke originalna, rebelična in bojevna. Kakor zagovornica in bojovnica je, ki se bojuje za pravice žen, vseh žen mladih in starih, ki so bile kedaj goljufane, žaljene in prezirane od mož. Strastna je in pogumna, kakor ni bila nobena druga češka pisateljica pred njo, na celi črti stoji vojska njenih gorečih, maščevalnih in silnih besed. V mnogih debelih zvezkih zastopa svoje stališče jednakopravnosti in jednako-vrednosti žene; iz gledališčnega odra oznanja svoj novi evangelij enake in neizprosne pravice za moške, kakor ženske. In vendar se človek vpraša nad njenimi knjigami: »Si li na pravem potu? Je to pravi cilj ?« In zazdise nam, da je pisateljica v svojem vojevanju prebežala preko črte, preko črte v kraje, kjer bi naj vladal mir in sloga, kjer bi ne smele doneti trde in mrzle besede napačnega ponosa, napačne samozavesti. Kunčticka se bori proti podcenjevanju ženstva od moških, ali ona sama zagazi v isto zmoto, precenjuje ženske, ne dviga jih k možu, ampak nad njega. Kako krasen je njen roman »Medficka«, ta himna materstva in lepe ponosne ženske duše. Kako velika je Milča v »Vzpouri«. Obe te ženi najdeta srečo v sebi, v svojem ženstvu, v svojem otroku, ali brez moža in njegove ljubezni, katere jim ni žal, za katero imajo samo še prezir. Ali to ni pravi sklad in ni prava sreča. Vsi ti moški so slabiči, vredni, da se jih prezira, nevera takih mož ne boli. Ali autorica ni še nikdar pokazala jednega moža, ki bi bil vreden ljubezni teh močnih in bogatih ženskih src, katere nam riše. Človek ima utis, kakor da pisateljica ne veruje, da so taki moški na svetu, taki moški z velikim, poštenim srcem in bogato, globoko dušo, čistega in jeklenega značaja, ki bi znali in hoteli ljubiti ženo sebi jednako. Ona misli, da so preegoistični, prepovršni in tudi preslabi. In to je ono, kar nas tako nemilo vznemiri, kadar čitamo njene jake romane, polne vzleta in ognja. Enkrat mi je dejala neka nemška pisateljica o Kuneticki: »Und sie ist doch ein ganzer Mensch!« To jo karakterizira. Gabrijelo Preissovo pri nas deloma že poznamo. Ona ne seza za modernimi problemi, ona ljubi priprosto ljudstvo in njegovo mirno, priprosto življenje. Najraje sega po sujetih iz slovaških vasi, katere pozna in ljubi, kakor malokdo. Mirne idile riše, ki vam privabijo smehljaj na ustnice, pa tudi globoke tragedije priprostih in nekomplicira-nih src, ki vas ganejo v dno duše. Vesela je, včasih malo sentimentalna, potem zopet pripoveduje žalostno povest s tako priprostimi besedami, da vas premaga in gane. In nikjer ni prisiljena, nikjer ne išče besed ali efektov, vse pride tako naravno, samorazumljivo iz njene roke, kakor da sedita v mraku v njenem salonu a ona pripoveduje v prijetnem polnem altu povesti, ki so se dogajale pred njenimi očmi in na katerih vsaki je imela svoj del, veselje ali žalost. Mnogo stvari je napisala, ali najbolj izmed vseh mi je segla v dušo novela »Neumrjoči« v mali zbirki »Kadar zvezde padajo«. Naj si vsak prečita to knjigo, ki je izšla tudi nemško pod naslovem: »Es tlel ein Stern« . . . Tudi na gledališkem odru je dosegla Gabrijela Preissova lepih in zasluženih uspehov in je v širokih krogih morda najbolj priljubljena Češka pisateljica. Ružena Jesenska je mehka in sentimentalna. Morda je premehka in presugestivna, zakaj njena duša drhti neprestano v mehki, sentimentalni tugi in njene sile se neprestano hodil po teh potih ali pa vedoma laže, bodisi da dotičnik nosi zelene trakove in čopič na klobuku, ali pa zlate našitke na vratniku. Dražani še vedno hodijo, kakor se je izrazil Primož Pakii, okoli hrbta v žep. Obžalovati je le, da se tudi taka Sisto lokalna zadeva, ki bi bila na korist nemškim in slovenskim občanom in nikomur v škodo, brez vzroka spremlja na politično polje. Ta slučaj nam dokazuje, da od vlade tudi v gospodarskih vprašanjih ne moremo pričakovati pravice, ako se le jeden Nemec temu upira. Prejšnji vodja okrajnega glavarstva je z njemu lastno virtuoznostjo teptal resnico z nogami in povsod iskal samo svojo osebo, tako da je naposled že presedalo vsem strankam. Sedanja osrednja, deželna in okrajna vlada je taka, da so Nemci in klerikalci lahko ž njo zadovoljni, nikakor pa ne narodno napredni Slovenci. Klerikalcem se prikupuje s tem, da podpira farovške konsume in krčme, da prizanaša klerikalnim učiteljem in jih protežuje. Dobre-poljski muzikant Jaklič počenja, kar hoče, on lahko slepari pri volitvah in grozi z gnojnimi vilami. »Preiskave« se baje vrše naprej in naprej, a upanja ni, da se dokončajo, pač pa, da se pokončajo. Nam ni za osebo g. Jakliča, sedaj ko se ravno predpust prične in ko ni deželnega zbora, da bi uredil učiteljske plače, zaradi nas tudi lahko pristopi k dobrepoljski kapeli in muzicira naprej, naša želja je le: jednake pravice vsem. Mi bi tudi s poštenimi Ko-čevci, s katerimi imamo jednake gospodarske interese, radi živeli v prijaznosti, dokler nam to dopušča narodni čut in narodna Čast. Ako pa mislijo Nemci z vlado vred, da so nam vezane roke in da je sedaj najugodnejši čas, zatreti in zadušiti našo narodnost, se motijo. Naš namen ni le jednega nemškega Ko-čevca posloveniti, a naša sveta dolžnost je, ohraniti to malo, kar imamo. Ako je Kočevcem, ki pripadajo velikemu narodu ter imajo mogočne podpornike, več ležeče na tem, da ▼love tuintam kakega nezavednega Slovenca, kakor na pravem napredku svojega in našega naroda, potem je mir med nami nemogoč. Kadar se struna preveč napenja, poči. Svaka sila do vremena! Nemško-češke spravne konference. Po tako dolgih pismenih in ustnih pripravah so se v soboto vendar sestali poslanci obeh narodnosti iz Češke in Moravske k spravnim konferencam na Dunaju." Že iz načrtov, ki so jih obelodanili nemški poslanci, je bilo jasno, da jim ni toliko za stvar, kakor da odvalijo s sebe sumnjo, kakor da so nespravljivi. Javna tajnost je, da so morali alpski drobe v stotino čustev. Morda bi nam hotela dati globoko obupno tragiko breznadne duše, mogočno pesem sreče in nesreče, ali v njenih bese dah je preveč mehkoče, preveč one sladke in slabotne sentimentalnosti, katera ni zmožna vzbujati globjih in trajajočih utisov. Njene pesmi so take in njena proza je taka. Enkrat je pisala novele v duhu Mahrholmove in takrat se mi je zdela pogumnejša in silnejša, njena posledna zbirka pa ,Nina a jino povidkyl je mehko, morda ganljivo slavlje slepe ljubezni in onih danes že jako redkih žen, ki se zahvaljujejo možu, da jih je blagovolil osrečiti s svojo ljubeznijo še tisti hip, ko jih sramotno zapušča. Polno lepih, prijetnih in ganljivih tonov ali nobenega mogočnega akorda, nobenih resnično velikih čustev. X. Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) III. Potekli so že trije meseci, kar sem bil prišel v X. Dasi sem bil ta čas skoro vedno »sredi ognja«, sem vendar ohranil svojo čistost. Lahko to ni bilo — posrečilo se mi je le, Nemci prisiliti svoje kolege iz Češke, da so sploh izdelali načrte ter se odzvali vabilu h konferencam. Prišli so h konferencam kot zastopniki vlade: ministrski predsednik dr. K o rbe r, naučni minister dr. H a r t e 1 in Češki minister dr. Rezek, nadalje delegatje strank: dr. Barnreither, dr. Hra f, dr. B r z o r a d, grof B o u-q o o i, dr. C h i a r i, baron C h 1 u m e c-k y, grof Czerni n, dr. D a m m, dr. D' K1 v e r t, Dr. E p p i n g e r, dr. F o T* t, dr. F u n k e, F ii r s t, Egon F u r s t e n-berg, dr. G r o s s, dr. Gotz, dr. 11 e-rold, dr. llruban, llruby, dr. K rani a r, knez L o b k o w i t z, dr. M e n g e r, dr. Nitsche, Oberleithner, dr. P a c a k, dr. Pantucek, dr. P e r g e 11, P e s c h k a, P r a d e, dr. R e i n i n g e r, dr. S c h r e i u e r, grof S e r e n y i, pl. S k e n e, dr. S t ran s k y, grof S y 1 v a-T a r o u c a, grof Fr. T h u n, grof Os-vald T h u n, dr. U1 r i c h, dr. Urban, dr. Z a tka in dr. Z a č e k. Ministrski predsednik je otvoril konferenco z daljšim nagovorom, ki je povdarjal prizadevanje vlade, da se doseže sporazumljenje. Vlada vidi v vsakem zbliževanju veliko moralično vrednost. Povdarjal je nadalje, da sedaj, ko se je dognala nagodba z Ogrsko, naj bi tudi parlament enkrat za vselej prišel do svojih dolžnosti. Tudi za to je zadnja ura. V imenu nemških strank sta podala izjavi dr. F u n k e in dr. C h i a r i. Prva izjava seje zaključila z besedami: „Izjavljamo pred vsem, da začnemo pogajanja le na podlagi načrtov, ki smo jih sami podali." Chiari se je izrekel predvsem proti temu, da bi se jezikovno uravnavanje istočasno raztegnilo tudi na Moravko. Govorili so še P a c a k, Ž a Č e k in baron C h 1 u m e c k y. Konferenca, ki je trajala nad 2 uri, je imela prijazen značaj. Sklenilo seje, da se češke in moravske zadeve ne rešijo v eni skupni konferenci. Le pod tem pogojem so se izjavili nemški poslanci iz Moravske, se konferenc udeležiti. Spravne konference se potemtakem razdele v Češke in moravske. Z meritornim delom začnejo konference danes. Vlada predloži svoje elaborate, ki bodo za temelj obravnavam. Moravska konferenca se je pričela danes ob 10. dopol., češka pa ob 3. popoldne. Splošna sodba o dosedanjem teku konferenc je, da vlada sicer mir, da pa leži nad zborovalci težka atmosfera, ki dovede skoraj gotovo do viharjev. Vlada si prizadeva na vse načine, da se delegatje ne razidejo brez pozitivnih uspehov. Češki udeležniki so imeli v soboto po konferenci dveurno posvetovanje s svojim ministrom Rezkom. Nemški državni jezik. Poslanec AValz, ki hoče \ štajerskem deželnem zboru igrati brc/obzirno vlogo, kakršno je zastopal v svoji „glanzperiodi" posl. Wolf v državnem zboru, se je popel za učitelja nemške ker sem bil skoro osamljen, ker sem se ogibal vsaki družbi in se zatopil v bogoslovne študije. Javno življenje je metalo visoke valove — a jaz tega nisem zapazil, niti sem se zmenil za ženstvo, dasi so tako cerkvene pevke kakor mnogo drugih žensk kaj familijarno občevale z menoj in se mi je časih zdelo, da čitam v njihovih očeh zvedavo vprašanje: Kaj si tako izbirčen, ali sploh nisi mož? Poznal sem iz spovednice skoro vse skiivnosti trških deklet, vedel sem, da mi je pri nekaterih treba le dobre besede in vse je doseženo — a ni mi prišlo na misel. Bal sem se greha in bil sem tudi tako ponosen na svoje duhovniško posvečenje, da sem krotil vse strasti, ki so se zdaj in zdaj oglašale v meni. O lepi dnevi mladosti in Čistosti — kdaj ste že prešli! Bilo je nekega deževnega popo-ludne, ko sem se v svoji sobi ukvarjal z razmišljevanjem, če je človeška duša res neumrljiva. To ni morda šala. To vprašanje me je mnogokrat mučilo, ker se mi je zdelo, da so cerkveni dokazi za neumrljivost duše pomanjkljivi. Misel, da je duša umr-ljiva in da je s smrtjo vse končano, se mi je zdela strašna — kajti zdelo realne politike. V graškem „Tagblattu" obelodanuje celo serijo novoletnih raz-mišljevanj ter razpravlja vsa sredstva, ki hi naj praktično koristila nemški politiki. Pri tem obsoja Schonererja, češ, da ima le fraze o nemškem državnem jeziku. Nemško prebivalstvo mora biti temveč brezobzirno in praktično, zanj mora nemški državni jezik mnogo več pomeniti kot samo idealne pojme. Walz in njegova stranka da ne nosijo zahteve o nemškem državnem jeziku zgolj kot fraze v ustih, a njihovo delovanje stremi neizprosno za tem, da se ta zahteva praktično uresniči. Z uvedenjem nemškega državnega jezika bodo on in njegovi somišljeniki ustregli praktični potrebi nemškega naroda. —JVValz tedaj gori za realno politiko ter obsoja fraze, a sam ponavlja najbolj smešne fraze. Kot politik in državni poslanec mora vendar vedeti, da ne more biti nič z nemškim državnim jezikom ne sedaj, ne v prihodnosti. Za uvedenje istega bi bilo treba v državnem zboru dvetre-tjinske veČine, te pa ne bodo Nemci nikdar dosegli. Saj vendar ne morejo biti tako naivni, da bi pričakovali od nenemških narodnosti, da bi prostovoljno vklonili glavo pod nemško sekiro. Poljski žurnalisti o tiskovnem zakonu. Društvo poljskih žurnalistov : To-\varzystwo dziennikarzy polskich" je imelo na Silvestrovo shod v Lvovu pod predsedstvom načelnika Adama K r e c h o >v i e c k e g a. Udeležilo se je shoda več državnih in deželnih poslancev. Posebno živahna debata se je razvila pri vprašanju, ali se naj porotna sodišča za tiskovne prestopke obdržijo ali odpravijo. Splošna sodba je bila, da je vladni ^naČrt o novem tiskovnem zakonu v tej točki nesprejemljiv, ker je vladni poskus, postaviti tisek pod jurisdikcijo navadnih sodišč, vseskozi nevaren in nedopusten, ki bi pomenil omejitev tiskovne svobode, posebno slovanske. Pred vsem se ne smejo odtegniti tožbe zaradi razžalitve državnih uradnikov porotnim sodiščem. Politične vesti. — Ogrski ministrski predsednik Szell je prišel danes s svojimi ministri na Dunaj, da se spravijo dognane zadeve o nagodbi v določno obliko ter se doženejo še ostale točke. Potem šele bo Szell poročal ogrskemu parlamentu o nagodbenih uspehih. — N a d v o j v o d i n j a Marija Valerija se preseli s svojo rodbino na cesarski dvor ter bo pri cesarju očetu opravljala reprezentativne dolžnosti gospodinje. Njen dvor se primerno pomnoži. — Anuliranje mandatov v nižje-avstrijskem deželnem zboru. Krščanski socialci nameravajo predlagati, da se naj vseh pet mandatov manjšine anulira, da dosežejo na ta način se mi je, da potem nima življenje nikakega namena. To je bil vzrok, da sem vedno in vedno pretresal to vprašanje. Dostikrat sem si rekel: Če je Bog ustvaril dušo iz nič, potem imajo duše svoj začetek, a kar ima začetek, to ima po zakonih narave tudi konec, to mora umreti. Drugič sem si zopet rekel: Duša je lahko neumrljiva — ako je neodvisna od rojstva in od smrti telesa; ako je bila že pred rojstvom, ostane lahko še po rojstvu — a tu sem se spomnil, da proglaša cerkev tako mišljenje za pogansko. Cerkev stoji na stališču, da pred rojstvom ni duše, da Bog dušo iz nič ustvari, vzlic temu pa da je duša neumrljiva. Ko sem tako sam sebe trpinčil s takimi mislimi, je vstopila dekla odličnega tržana in pristaša duhovniške stranke v X-u in mi sporočila, da želi njena gospodinja, naj bi jo prišel na dom izpovedat. Gospa Helena je bila jako pobožna žena. Ko je bil škof v X-u, ji je napravil vizito in vsa duhovščina celega okraja jo je postavljala za izgled vsemu dru gemu ženstvu. Hodila je vsako soboto k izpovedi in po njenih izpo-vedbah sem jo tudi jaz visoko spoštoval. potrebno večino za deželnozborsko reformo. Dosedaj so vložili zahtevo, da se preiščejo izvolitve poslancev Schmiedel, Kol iako inSohwarz ter se anulira mandat M are h eto v, za katerega izvolitev je baje nepo-stavno vplival sin člana gosposke zbornice, Teodor Dreher. Tudi Seitzev mandat je v nevarnosti. — Častniki zoper cesarsko pesem. Ko je garnizija v Novem-sadu obhajala Silvestrov večer ter je po napitnici poveljnika na kralja in cesarja zasvirala godba cesarsko pesem, obrnili so se domobranski častniki stran ter s tem protestirali proti cesarski himni. — Trgovinske pogodbe. Nemčija baje ne odpove Avstriji trgovinske pogodbe, temuč se bodo tekom leta vršila pogajanja, da se pogodba podaljša. — Pogajanja za obnovitev avstrijsko italijanske trgo vinske pogodbe so bodo vršila v Rimu ter se poverijo avstro-ogrskemu poslaniku v Rimu, Pasettiju. — Bolgarija odpove v kratkem še ostalim državam trgovinske pogodbe. — Nemški prestolonaslednik je povabljen v Peterburg, kamor tudi v kratkemjodide na obisk carja. S tega se sklepa, da vlada med Rusijo in Nemčijo popolno sporazumljenje glede ruske balkanske politike. — Zoper dvoboj izzdeluje papež encikliko, ki jo razpošlje vsem krščanskim vladam in v kateri bo te vlade resno opominjal, naj na vsak način store konec temu srednjeveškemu barbarstvu. — Med nemško državo in Vatikanom se je sklenila tajna pogodba ob priliki ustanovitve teologične fakultete na vseučilišču v Strassburgu. Vsled te pogodbe se prepusti na vseh teologičnih zavodih, pri kateremkoli vseučilišču na Nemškem, dotičnomu škofu pravica, da predlaga profesorje. Škof pa sme profesorje izbrati iz vsakega reda, tedaj tudi jezuite. — Vojaške reforme v Španiji. Kralj je otvoril »kortes« s presto l ni ni nagovorom, v katerem je z zadovoljstvom konštatiral, da so razmere Španije z velesilami najprijaznejše. Končno je napovedal vojaške reforme ter hvalil napredovanje vojaške izobrazbe. — Vstaja v Maroku. Sultan je izpustil svojega vjetega brata Mullev Mohameda ter mu poveril poveljstvo nad svojo armado. Pretendent izjavlja, da se ne misli polastiti prestola, temuč hoče le preprečiti na-daljni evropski vpliv v deželi. Vsled tega je prav mogoče, da se bo sultan, ako pride v škripce, odpovedal svojim .evropskim nagibom ter nastopil kot varuh in zaščitnik islama, s čemur bo tudi vstavljena vstaja. — Chamberlaiii je pri banketu v Ladysmithu priporočal slogo na socialnem polju, svaril pred bojkotom v Južni Afriki ter izrekel upanje, da Njeno zahtevanje, naj jo pridem na dom izpovedat, me je toliko presenetilo, ker je bila gospa Helena šele nekaj dnij poprej pri izpovedi. Zaradi tega sem najprej vprašal, če se dekla ne moti. A dekla se ni motila. — »Recite gospej« — sem ji naročil — »da je ne smem doma drugače izpovedati, kakor če je bolna«. — »Saj je bolna« — je odgovorila dekla. — »Zdravnika sem že po slala k nji, zdaj pa sem prišla vas klicat. Mudi se; pridite hitro«. Nisem poslušal dalje, nego se odpravil na pot, s toliko večjo vnemo, ker je bilo to prvič, da sem bil poklican k bolniku. Gospa Helena je bila v postelji in milo ihtela in stokala. V svoji neizkušenosti sem menil, da se ji bliža zadnja ura. Pozneje sem se seveda spomnil nekaj detajlov, ki jih prvi hip nisem zapazil. Soba je bila bolj podobna koketno urejenemu budo-arju kakor spalnici, kjer se bije skupni boj med življenjem in smrtjo; postelja ni bila podobna ležišču bolnice, nego bolj paradni postelji, vsa soba pa je bila parfumirana, kar tudi ni v navadi pri bolnikih. — »Torej ste vendar prišli, go- bodo Buri kakor Angleži pretočeno pozabili. Dopisi. Iz Krškega. (Imenovanje dr. Ivana Tavčarja in dr. Tomaža Romiha častnima občanoma krške občine). Na starega leta dan je imel občinski odbor "krške-občine svojo sejo. Ko je bil dnevni red končan, vstal je župan dr. Romih ter govoril prilično sledeče: Slavni odbor! Dokončali smo današnjo sejo, ki ni le zadnja v tekočem letu, temveč sploh zadnja tega odbora, kajti v prihodnjem mesecu razpisane bodo nove volitve. Ne bode torej odveč, da se nekoliko ozremo na to, kar smo storili v zadnjih 6 letih — kajti velika večina nas je že tako dolgo v odboru — ; ter prev-darili, smo-li storili svojo dolžnost, in ali ima klevetanje naših nasprotnikov kakšno djansko podlago. Z mirno vestjo smem povdarjati, da nismo spali, temveč da smo se pošteno trudili za blagor naše občine. Predbaciva se nam vedno, da so se za mojega županovanja naklade povikšale ; zares so se povik-šale, ali vendar še niso tolike, kakor po drugih občinah. In če so se povikšale, lahko tudi pokažemo, za kaj smo naklade porabili. Popravljali smo ceste napravili smo nove mostove in popravljali stare, delali in popravljali smo vodnjake, postavili smo v občini 23 streliščnih postaj zoper točo, kupovali smo smodnik za nje — tekoče leto n. pr. smo izdali nad 1100 kron za smodnik —, kupovali smo plemenske bike, sploh gledali smo na to, da so se naklade porabile za koristi davkoplačevalcev. Mi nismo rok križem držali, zadovoljni moramo biti z našimi vspehi. S ponosom smemo tudi pokazati na našo bolnico, katera tako dobro uspeva, da smo danes sklenili jo razširiti, ter na našo občinsko hranilnico, ki se sicer počasi, a tem sigurneje razvija tako, da smo že lahko nastavili enega uradnika, enega pa še bodemo prihodnje leto. To hranilnico smo večinoma radi tega ustanovili, da je pomoč našim vinogradnikom. Vinogradniki imajo sicer še lepe vinograde, a ne morejo dobiti za nje posojila, ker so tuje hranilnice jako nezaupne glede novih vinogradov. Kmetje imajo tudi dosti vina, a ne morejo ga takoj spraviti v denar. Tukaj pomaga naša hranilnica. Akfl hoče vinogradnik denar na vinograd, da ga lahko naša hranilnica. Vsi odborniki nadzorujejo dotične vinogradnike, ter dana je hranilnici prilika takoj denar odpovedati, če bi zanemarjal vinograd. Hranilnica pa tudi posojuje na kratke obroke tistim vinogradnikom, kateri ne morejo prodati svojega vina. Tako smo si torej našo občiuo na vse strani lepo uredili, da smo lahko zadovoljni in veseli; zasnovali pa smo za novi odbor primerno delo s tem, da smo v dauašnji seji sprejeli v proračun HT Dalje v prilogi. WkH spod kaplan«, me je ogovorila, got*p * Helena. »Tako sem boln-i —a — »Kako se je to zgodilo, gospa«, sem vprašal sočutno. »V soboto, če se ne motim, ste bili se popolnoma zdravi —«. — »Bolezen pride časih kar Čez noč. Sinoči sem bila še zdrava — danes sem izgubljena«. Bridko jokaje je stisnila gospa Helena svojo skrbno počesano in sple teno glavico v mehke blazine. — »Zaupajte v Boga«, sem jo tolažil. »Bog more vse, in če je njegova sveta volja, vam pošlje zdravje tako hitro, kakor vam je poslal bo lezen. Prepričan sem, da vam je Bog poslal bolezen le, da dobite priliko, si pridobiti novih zaslug Gospa Helena se je zopet zjokala in jaz nisem dvomil o pristnosti njenih solza. — »Tako sem nesrečna« — j« vzdihovala. — »Kaj vam je gospa? Prišel sem, da vas tolažim, kot vaš spoved nik —«. — »Ne, ne — jaz se ne izpovem — jaz sem prevelika grešnica«. — »In ko hi bili storili največje grehe — božja usmiljenost je večja. Sicer pa poznam vašo vest tako do- ■ Priloga »Slovenskemu Narodu" št 3, dn6 5. januvarja 1903 primerno svoto za napravo vodovodov. Sedaj pridejo nove volitve; in sedaj pa naj pustimo nase nasprotnike na krmilo? Vi pravite ne; jaz tudi tako pravim ne, in stokrat ne. Mi smo delali, nasprotniki pa naj pridejo in se vsedejo k polni mizi? Ne, nikakor ne! Ako smo edini, ne bodo nas premagali. Se pred tremi leti nas niso, ko smo tako-rekoč spali in smo hoteli, da bi se volitve mirno vršile. A leskovški in svetoduški župnik sta bila nabrala nekoliko svojih pristašev ter sta hotela vse naprednjake vreči i/, odbora; zadobila sta bila zasluženo kazen, da sta bila slavno propadla. In naj nas potem letos premorejo, ko bedimo ? Ne in stokrat ne! .laz pravim, da brez naše volje ne pride nobeden v obeiuski odbor, katerega mi nočemo, posebno še ne leskovški župnik, čeprav je še dekan, in tudi ne svetoduški župnik, in tudi ne nobeden njihov pristaš, da hi delali v odboru zdražbo in plodonosno delo ovirali. V občinskem odboru se je zad-n!ih šest let mirno pa v s pesno delovalo. Ako pa prideta le *_> klerikalna razgrajača v odbor, pri kraju bode z mirom. Stavili se bodo vsi nemogoči predlogi in. pr. imenovati Njegovo kne-zoškofovo milost častnim občanom, ali darovali za skotove zavode doneske itd."> Mi bodemo seveda proti, govorilo se bode mnogo, mlatili bodemo staro slamo, a delalo se ne bode ničesar, kakor sedaj v deželnem zboru, kjer so nam klerikalci, prijatelji ljudstva, snedii vsako podporo. Torej še jeden-krat naj bode povedano, da si bodo zapomnili, brez naše volje ne pridenobedenvobčinski odbor, šest let sem na tem častnem mestu; nisem se pehal za njega, a ko ste mi ga podelili, delal sem, kolikor je bilo v moji slabi moči. Navdajala me je pri tem zavest, da imam za sabo značajne može in navduševalo me je Vaše prijateljstvo. Verjemite, da si štejem v veliko čast, imenovati vsakega izmed Vas svojim osebnim prijateljem, in bodi Vam prisrčna zahvala, da ste me ob vsaki priliki poslušali, naj si bode že, če je bilo treba iti h kaki volitvi, ali na kako zborovanje, ali kaj druzega koristnega ukreniti. Ali naj morebiti danes moja beseda ničesar ne velja? Zatorej Vas prosim, bodite zopet vsi pri prihodnjih volitvah agitatorji za našo stranko in dobojevali bodemo časten boj, katerega so nam vsilili naši nasprotniki. Treba pa je tukaj povdarjati, da nikakor nismo nasprotniki vere ter da se čutimo verne katoličane. To smo tudi danes pokazali, ko smo dovolili za svetoduško cerkev '20" (l, za svetoduš-kega organista # n t), za krško župnišče 20° 0, za krškega organista 3% naklade. Torej Bogu, kar je božjega. A v občinskem odboru ne potrebujemo nobenega cerkvenega razgrajača. Da pa bodo nasprotniki natanko vedeli, katerega mišljenja da smo bili, ter da smo še vedno istega mišljenja, ter da ne bodo domnevali, da hočemo morebiti ž njimi se dogovarjati radi kandidatov, naj zvedo to na slo- vesen način. Naša misel je bila naprednost. In ta misel mora tudi še zanaprej vladati v občinskem odboru krškem. Tukaj se ne gre za osebo. Naj bode prihodnji župan kdor hoče, biti mora našega mišljenja. Kadi tega predlagam, da se voli vodja napredne stranke na Kranjskem, naš deželni po-slauec g. dr. Ivan Tavčar, kateri je za našo občino mnogo koristnega storil, častnim občanom. Predlog se je z viharnimi živio-klici jednoglasno sprejel. Ob jednem predlagam, da se izreče stranki na Kranjskem, ki onemogočuje delovanje v deželnem zboru, najostrejša graja. Na to je vstal obč. svetovalec g. Anton Rupert, kateri deluje že nad V>0 let v občinskem odboru, ter stavil predlog, da se imenuje tudi mnogo-zaslužnega g. župana častnim občanom. Povdarjal je, da se ima občina za ves napredek zadnjih let le njemu zahvaliti, s svojo trudoljubivostjo in vstrajnim delom je dosegel uspehov, kakor malokateri delavec v javnosti. Vse delo obč. odbora je opravljal vedno le on — mi ostali smo mu bili le v zaslombo. Zlasti pa je oživenje našega vinorejstva skoraj izključno dr. Komi-hova zasluga. Brez njega bi pridelek naše občine še v 10 letih ne dosegel sedanje višine. Zatorej prosi g. župana, da sprejme častno občanstvo kot mali znak hvaležnosti občanov. Predlog se je z živio-klici enoglasno sprejel, vsaj je g. Rupert govoril vsem iz srca. Z Jesenic. Kacih 14 let je tega, odkar se je na Jesenicah razširila tovarna za železo, tako da ima okoli 2000 stalnih delavcev vsako leto dober zaslužek. Vsled te tovarne se niso razširile samo Jesenice, marveč tudi Dovje, Mojstrana, Koroška Bela in Gorje. Te vasi štejejo z Jesenicami skupaj sedaj okoli 10.000 prebivalcev. Središče teh krajev, Jesenice s Savo, pa šteje r>000 ljudi. Leto dni je tega, kar se je tukaj začela zgradba nove železnice, kjer je kacih 1000 delavcev na delu. V novem letu se bode še drugi 1000 delavcev potrebovalo. Tako se Jesenice vedno razširjajo. S tem nastajajo seveda vsevrstne potrebe. Prebivalstvo ne more več tako živeti, kakor pred 50 ali 100 leti v krajih, oddaljenih od mest, ako se v takih ne napravijo najpotrebnejše reči. Jesenice je povzdignila tovarna. Kaj pa je vlada v teh 14 letih za te kraje ukrenila? Z mirno vestjo lahko rečemo — ničesar. Akoravno je tukaj toliko prebivalstva, nismo dob ili dosedaj niti sod-nije, niti tržnih dnev, niti svojega okrožnega zdravnika, niti lekarne itd. Prosili smo svoj čas, da bi saj sodnijo na Jesenicah dobili , a zaman; ako imamo pri sodni j i opraviti, moramo ves dan zgubiti, kajti sodnija je v Kranjski gori. Prosili smo večkrat in prosili za to to ali ono reč, a vlada nam je hladnokrvno vse odrekla. Danes se oglašamo z novo prošnjo. Ta prošnja izšla je od občine Jesenice, občine Koroške Bele itd. Prosimo namreč za lekarno. Najbližja lekarna je v Radovljici, odda ljena je od tod 4 ure. Skoraj leto je bro, kakor vi sami, in vem, da sami sebi delate krivico. Začniva torej«. Po običajnem uvodu je začela gospa Helena — vedno ihteč in skri vaje svoj obraz v blazinah: — »Da me vidite danes tako ne srečno, je kriv moj mož«. — »Kako?« — »Kerje brutalen napram meni« — »Zdi se mi, kakor da hočete izpovedati grehe svojega moža mesto svojih — to ni dovoljeno«. — »Kakih pet mesecev že živiva vsak zase — samo pri obedu in pri večerji se vidiva. — Sinoči je prišel k meni — zahteval — saj me razumete — jaz sem ga podila proč — nastal je strašen prizor. — Oj, kako jaz tega človeka zaničujem —«. — »Tega ne smete gospa. Zaničevati sploh ne smete nikogar, svojega moža pa morate ljubiti —«. — »Nikdar — te Živali —«. — »Zakaj ste ga pa vzeli?« — »Ej, moj Bog — morda sem ga nekdaj nekoliko J,ubila —?« — »Bodi že kakorkoli, a če ga tudi ne ljubite, mu morate biti ven-der udani in pokorni.« — »Dobro — saj sem mu po koma v gotovih stvareh — saj me razumete — nikdar —r. Tu sem se spomnil, česar sem se naučil v semenišču in začel sem na dolgo in na široko razlagati, kaj je debitum ter navajati, kaj v tem oziru predpisujejo cerkveni učitelji. Ko sem končal, je gospa Helena ka t^goriČno izjavila: — »Nikdar!« — »Zakaj ne V« sem jo vprašal. »Vas mož je vendar vaš mož —«. — »Zal — toda — kar sem rekla, pri tem ostanem — nikdar — jaz ljubim druzega«. — »Kako? To je velik greh — to je zakonolomstvo —«. — »Mogoče — a — jaz ljubim druzega —a — »In ste svojemu možu nezve sta ?« — »Ne — še ne — nisem še mogla biti nezvesta —«. — »Hvala Bogu!« Komaj sem izgovoril, ko je gospa Helena vsa rudeča in gorečih pogle dov planila kviško, se oklenila mo jega vratu, me potegnila k sebi ter šepetala: — »Tebe ljubim, Tebe — Po tebi hrepenim! — Moj boš!« .... tega, odkar smo prosili za lekarno na Jesenicah. V prošnji smo dokazovali, kako neobhodno je lekarna na Jesenicah potrebna in dokazovali smo, da kako lepe svote izdajajo samo tovarne na Dovjem, Jesenice in Javornik na leto za zdravila, opozarjali smo, koliko ljudi je tukaj, ki niso pri nobeni bolniški blagajni in morajo zdravila dobivati naravnost iz lekarne, da bode lekarnar imel tukaj toliko opraviti, da si bode mogel še pomagača držati. Trudili smo se zaman, tudi te prošnje ni vlada hotela uslišati in zavržena je. Ako se na Jesenicah ustanovi lekarna, imela bode lekarna v Radovljici še Emirom dovelj odjemalcev, saj so Še druge občine, kakor Kropa, Kanina gorica, Poduart, Radovljica, Lesce, Bled itd. Iz Št. Petra na Pivki. Na dan sv. Štefana je priredilo učitelj-slvo v uro hoda od tukaj oddaljeni, prijazni vasi Zagorje, v šolskih prostorih božičnico z obširnim sporedom. Vse točke, med katerimi moramo po sebno omeniti »Mlade vojake«, božično igro v petih dejanjih in dvode jansko igro »Pož:galeca ter solo prizora s petjem »Kadeči Sarafan« in »Oba junaka«, so pogodili šolski otroci tako izborno, da se jim je čil dilo staro in mlado. Božičnica se je ponovila v nedeljo, dne 28. decembra in dosegla isti vspeh kot prvič. Obakrat je bila velika šolska soba natlačeno polna. — Da se je božičnica tako hvalevredno sponesia, ter da so priprosti šjlski otroci tako dobro rešili svoje uloge, za to gre hvala vrlemu zagorskemu nadučitelju gosp. Horvatu, ki se je toliko trudil in ubijal ž njimi, in ki je sploh tako izredno vnet šolnik, kakršnih je — z mirno vestjo lahko trdimo — malo v naši ožji domovini. Zeio smo hvaležni g. nadučitelju za prireditev bo-žičnice, ker take šolske veselice niso le v korist priprostemu ljudstvu, am pak širijo tudi duševno obzorje šolske mladine, ki dobi s tem vrh tega še veliko večje veselje do šole in učenja. — Končno pa moramo vendar pripomniti, da nismo niti pri prvi, niti pri drugi šolski veselici opazili ni enega učitelja iz sosednih šolskih občin (edino g. nadučitelj č. iz Kne-žaka je opravičil svojo odsotnost). Kostanjeviška graščina. Za to, nekdaj meniško naselbino in veliko posestvo je nekaj boja mej glavnima slov. strankama na Kranjskem. V tem boju zapazimo z veseljem, da klerikalna stranka De naglasa zopetne naselitve menihov. Še ni dolgo, ko je ploskala, ko so njeni vodilni organi spravili nemške Cistercijance v Zatičino, francoske Kartajze vPIeterje, trapisti vRaj-henburg. V tem listu in v..Rodoljubu14 smo opozarjali nase občinstvo na to prikazen. Nekaj je izdalo, kakor se vidi, ker glede kostanjeviški graščine sine upajo na dan naši klerikalci s svojimi pravimi težnjami. A imajo iste težnje, kakor so jih imeli, ko so Zatičino kmetom vzeli in Pleterje in Mekine, ko bi ta velepo-sestva naravnim potom morala priti s časom v roke kmeta. Lani so si odpo slanei francoskili menihov ogledali ko-stanjeviški grad in zemljišča. Izrazili so se, da je vse jako lepo. Naši klerikalci iščejo zdaj drugo pot, da spravijo menihe v Kostanjevico. Z denarnimi silami farovških posojilnic ali kot pooblaščenci francoskih izgnanih menihov, — hočejo klerikalci to grajščino kupiti. Da to ložje gre, stopajo na plan v halji rešitve kmeta ob dolenji Krki. Našim šlapam pravijo, da hočejo kmeta rešiti. Vlada jih razume, a jih ne more uslišati zdaj, ker bi ta slučaj le preglasno upil: Oesterreich — Klosterreieb. Izvedi ) bi se namreč, da bi bila prodaja tega veleposestva menihom greh napram kmetom, ueglede tega, ako v vladi klerikalno, ali drugo srce bije. Ali ko bi klerikalci to velevažno veleposestvo s kakim 3 tisoč orali v svojih rokah imeli, bi tako lepo jenkrat kar čez noč postavili dejstvo, kakor gaje ljubljanski škof s pomočjo zdajšnega kanonika v Ljubljani, Fcttich-Frankheima, prejšnjega župnika v Št. Jerneju s Pleterjem. Klerikalci so kupili jako ceno metiško grajščino. Zal, da je glede iste metliška občina brod zamudila. Ta grajščiua je v rokah ljubljanske ljudske posojilnice. Kapital se ne obrestuje, najbrže je tudi kaj zgube. Denarni zavod bi tako stvar prodal. Tega se ne stori, ker je ta graščina namenjena za domovanje menihov ali nun. Belokrajina nima dosti tako dobre poljedelske zemlje, kakor so zemljišča te graščine. Belokranjci zaslužijo vsako leto gotovo milijon kron v Ameriki. Najmanj za šesto kron bi šel oral v razparceliranju tega sveta. Tudi boste. Belokrajna že nima več bost. Velike koristi bi imela ljudska posojilnica. Belokranjci bi se trgali za ta zemljišča. Zakaj tukaj ni tistega človekoljubja? Tako bi tudi prišla kostanjeviška graščina v last mrtve roke, ako bi jo klerikalni konsorcij kupil. Morebiti naši klerikalci s humaniteto glede te graščine tudi zaradi tega toliko kričijo, da cenejše od vlade dobijo lepi ta svet. Katol. duhovnik je prefrigan kupovalec in prodajalec. Odprodalo bi se potem morda še kaj sveta te graščine na Hrvaškem, oddaljeni kosi, ali zamenjalo z bližnjimi, da bi bil še lepši aroudiran svet. Pleterski kartajzi gojijo tudi take težnje glede bližnjih kmetskih zemljišč; a doslej še zastonj. Torej glede klerikalcev smo v tem vprašanju na jasnem. Dejstva Zatičina, Pleterje, Mekine jasno povejo, kaj je v tem oziru klerikalna ljubezen do kmeta. Zatičani, Št. Jernejčani zdaj že vedo, kaj je ta ljubezen. Naj ti ljudje še toliko humanitete v svojih časopisih kažejo, konjsko kopito, obrnjeno proti kmetu, se kaže povsod v teh vprašanjih. Po prodaji Pleterji je bilo več veleposestev na Kranjskem francoskim menihom na prodaj. Delavec je ušel v tujo industrijo, naše veleposestvo ne more več deliti. Ponudilo se je več teh menihom na Francoskem na prodaj. < hli^ovorilo se je, da se za zdaj še ne retlektira na nje. — Neki odkritosrčen kranjski menih je takemu prodajalcu namignil, da so Pleterje, Zatičina preveč trušča napravila, — da se mora čakati. ,Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. januvarja. — Vspeh klerikalne ob-strukcije. Kako brezmiselna, kako bedasta je klerikalna obstrukcija, to se je izkazalo posebno sedaj. I z -šla je namreč cesarska naredba, s katero se pooblašča deželni odbor, da sme tudi za leto 1903 pobirati iste doklade, kakor doslej. Ta naredba priča, da je bila klerikalna obstrukcija samo udarec za vse tiste, ki so potrebni in pričakujejo deželnih podpor, drugače pa je brez pomena. V deželni blagajni se zbira denar, deželni odbor funkcionira in ima večjomoč in večjo prostost, kakor kdaj — samo prebivalstvo ne dobi ničesar tega, kar dobiva sicer, kadar zboruje deželni zbor. To je ves vspeh obsirukcije, to je sad škofove in dr. Susteršičeve politike. — Napadalci iz farovža. Trgovec v Cerknici, gospoi Ivan Po-povič, ima svojo hišo neposredno pri cerkniškem farovžu. Farovž je njegov najbližji sosed. Dne 26 decem bra so g. Popoviču njegovi uslužbenci napravili »ofreht« in to povodom njegovega godu in rojstnega dne. To je gotovo nekaj nedolžnega in zlasti po deželi že od nekdaj v navadi. Pre bivalcem farovža pa to ni ugajalo in napadli so uslužbence g. Popoviča, z opeko. Menda je »ofreht« spomnil farovške prebivalce na katoliško ob-strukcijo v deželnem zboru. Nakrat so na zbrane uslužbence priletele od farovža tri opeke, in sicer z vso silo. Na srečo ni bil nihče zadet, a nevarnost je bila velika, kajti noč je bila temna, prireditelji »ofrehta« pa so stali tesno drug poleg druzega. Ko so začele leteti opeke, je pet izmed zbranih uslužbencev g. Popoviča zbežalo. Eden pa se je osrčil, se obrnil proti farovžu ter tudi natančno videl, da so se po metanju opeke farovška vrata odprla in zaprla. Gotovo je iz ginil v farovžu tisti junak, ki je metal opeko. Opeko je vzel pri farovžu kjer je je velik kup. Omenjeni usluž benec g. Popoviča je potem šel tik do farovškega okna. Slišal je, da v sobi govore in se smejejo — - vendar natančno ni mogel razločiti, o čem se je govorilo. Verjetno pa je, da so se zbrani gospodje veselili uprizorje nega atentata. Čedalje lepše! — Božji blagoslov ga je vrgel na ulico. Po Vipavski do lini imajo sedaj priliko razmišljevati o tem, kako more komu tudi slovesen blagoslov biti na veliko škodo. V To dragi se je namreč zgodil slučaj, ki to prav živo kaže. Poslance Božič seje, kakor znano, preselil iz Podrage. Za svojo hišo je postavil oskrbnika in ga pooblastil, da v njej kakemu potrebnemu da zastonj stanovanje. Oskrbnik je tako storil in odkazal brezplačno stanovanje možu, ki je sicer klerikalec — pri delitvi dobrot ne gledajo liberalci na mišljenje — a pošten človek. Ta mož ima kaj tercijalsko ženo in ravno tako tercijalsko taščo in se vsled njihovega vplivanja ni upal v Božičevo hišo. Brezplačno stanovanje bi mu pa bilo kaj dobro došlo. V tej stiski so se ti ljudje obrnili do slabo-glasnega župnika Ko 11 erj a in ta je šel blagoslovit stanovanje, predno se je omenjena družina vanj preselila. Prav kakor bi bilo to stanovanje okuženo, kakor da je imel v njem sam hudič svoje prebivališče. Da se dobi kak duhovnik za tako stvar, to kaže, kako dekadentna je naša duhovščina. Posl. Božič se je po takem postopanju po vsi pravici čutil razžaljenega in je tercijalsko družino odpravil iz svoje hiše, brezplačno v porabo prepuščenega stanovanja. Lahko se torej reče, da je božji blagoslov to družino postavil na cesto. Radovedni smo, če tej družini zdaj župnik Koller preskrbi brezplačno stanovanje. — Advokatura — krama« rija ? Dr. Schweitzerju želimo vse dobro in privoščimo mu prav iz srca vsakega klijenta, ki ga dobi. Čudni pa se nam zde nazori, ki jih ima dr. Schweitzer glede pridobivanja klijentov. Šteli smo njegove inserate in našli, da je ravno 1 7 krat anonciral svojo odvetniško pisarno. Ali se dr. Schweitzerju ne zdi, da je s tem svojo odvetniško pisarno potisnil na stališče kake kramari je? — Vspeh inseraiov. Z Bleda se nam piše: Ko sem inseriral v »Slovenskem Narodua in v »Slovencu«, da oddam v najem svojo obrt in hišo, dobil sem 15 pismenih ponudeb, ki so se vse začele: »Čital sem v »Slovenskem Narodu«...« Niti eden se ni skliceval na moj inserat v »Slovencu«. Iz tega je razvidno, koliko imajo veljave eni in drugi listi. Pa saj je ob sebi umevno, da podjeten mož ne bere nazadnjaških listov. Anonce imajo le vspeh, če izidejo v »Slovenskem Narodu«. — Goriški deželni zbor je imel v soboto zadnjo sejo. Predlog o učiteljskih plačah se je sprejel v tretjem branju s tremi resolucijami, med njimi tudi resolucija, naj vlada prispeva za šolske namere deželi G0 000 K. Nadalje se je sklenila delitev občine Sempas ter se dovolilo 10.000 K za podpore vsled toče prizadetim. — Repertoire slov. gledališča. Jutri, v torek, sta dve predstavi: popoludne ob pol 3. uri velika rimska drama »Q u o vadiš?« ob znižanih cenah; zvečer velika češka opera »Psoglavci«. Prihodnja predstava je šele v petek, dne 9. t. m. — Vseučiliski prof. dr. Sercl predaval bo v Ruskem kružku v sredo dne 7. t. m. točno ob osmih zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Vsebina predavanju je: črtice iz življenja v sibirskih zlatokopih. — Postni pečat — Sevnica — Lichtenmrald je že zopet pokopan, dobili smo ravno zopet samonemški pečat, vkljub temu, da se nam je preje obetalo, da, kadar se izda novi pečat, bode dvojezičen. Opozarjamo gospoda poslanca Žičkarja in viteza Berksa na ta čin; prosimo odločnega nastopa. Sevniške korporacije, okrajni zastop in občino pa poživljamo, naj spravita na dan »od zgoraj« dana zagotovila dvojezičnih pečatov, da se razkrinka fari-zejstvo gotovih krogov. — Iz Št. Pavla pri Preboldu. V zadnji notici o bralnem društvu v Št. Pavlu je bila pomota. Predsednik je gospod Rudolf Pevec, ne Sever, kakor je bilo tiskano. — Ponarejeni desetaki. Na Reki je prijela policija nekega Petelinkarja iz Rakeka, ki je izdajal ponarejene bankovce po 10 K. Pri njejd s) d)b:li Is 33 fihilUitj/. — Iz Črnomlja se nam piše: V četrtek dne 8 januvarja t. 1. bo v Črnomlju navadni mesečni živinski semenj. — Nezgoda v papirnici v Goričanah. Franceta Trillerja, delavca v papirnici v Goričanah, je stroj prijel za levo roko in mu stri kost v komolcu. — Kri zastrupil si je trgovec in hišni posestnik Anton Verho-vec, na Poljanski cesti št. 06. Pri zbiranju civeb se je pred 14. dnevi zbodel v roko, na kar se mu je začelo gnojiti. Gnojno mesto na roki je prebodel z iglo in si pri tem zastrupil kri. Moral je iti v bolnico, kjer so mu roko prerezali, da je od tekla zastrupljena kri. Položaj njegov je nevaren, ker se je bati, da se vsa kri ne zastrupi. — Nogo zlomil si je včeraj zvečer ob 1J26. uri dijak prvega raz reda realke Maks Furlan, stanujoč na Mestnem trgu štev. 17. Na poti blizo Švicarije se je spodtaknil in si zlomil desno nogo v Členku. — Petič dezertiral. Danes ponoči je iz žrebčarne na Selu dezertiral vojak Anton Poznik iz Kamne gorice. Pobegnil je v vojaški obleki. — Tatvina. Jeri Komarjevi, posestnici v Rudniku št. 35, je da nes zjutraj v Križevniških ulicah pred hišo št. 7, ukradel neznan tat z vozička nov namizen prt rudeče barve. — Tatica, kije na Sveti večer v restavraciji na južnem kolodvoru ukradla urarju R. Murovcu iz Boh. Bistrice 33 žepnih ur in ki je bila še v noči potem v Nabrežini prijeta, se piše Marija (ebin in je bivša delavka v tobačni tovarni. Orožniki so jo že pripeljali k deželnemu sodišču v Ljubljano. — Tatvina ali zamenjanje. Dijaku Francetu Zupančiču je v soboto zvečer v deželnem gledališču nekdo zamenjal nov havelok s po nošenim ali pa mu ga je ukradel. — Premog ukradel je v soboto ponoči na državnem kolodvoru v Šiški zidar A. C. Ko je C. nesel premog domov, ga je na Dunajski cesti ustavil stražnik in ga vprašal, odkod da nese premog. C. je dejal, da mu ga je dal brat, potem pa se je spet lagal, da ga je našel. Povedal je tudi napačno^ ime in je bil vsled tega tudi aretovan. — Razglednice kradel je v Boboto popoludne v prodajalnici Juiijane Medvedove na Rimski cesti št. 16 neki šolski učenec. Nabral si jih je bil že 25 in jih je skril pod obleko, a prodajalka je tatvino še pravočasno opazila in dečku odvzela razglednice. — Izgubljene in najdene reči. Na poti od šentpeterske vojašnice čez most na Ambrožev trg, po Poljanski cesti in po Vodnikovem trgu do Mestnega trga je bila izgubljena kratka zlata verižica, vredna 80 kron. — Pred škofijo je našla v Boboto kuharica Ana Kosova bankovec za 10 kron. — Prijeta tatova. Policija v Mariboru je v soboto prijela potujoča livarja Franca Kreutzberga in Roberta Bergnerja, katera sta na sumu, da sta v noči od 1. na 2. januvarja ukradla gostilničarju Fr. Pocku v Sv. Florjana ulicah ;št. 6 zlato verižico, vredno 240 kron in uro. — Koncert „Ljubljanske društvene godbe" bo v torek 6. t. m. »pri Hafnerju« Sv. Petra cesti, vstopnina 40 v. Častiti pod porni člani so vstopnine prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. — V sredo 7. t. m. bo koncert v restavraciji »pri Gambrinu« (J. Kenda). Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop proBt. _ Za kratek čas. Klerikalen prvak pride k svojemu župniku in ga ogovori: Gospod žup nik, ne zamerite — moji otroci so zopet razsajali pod vašim oknom in vas motili — prav žal mi je.-- Župnik: O prosim! Otroci mojih faranov so tudi moji otroci. — Občni zbor ljubljanskega Sokola se vrši v soboto dne 10. t. m., ne, kakor je bilo po pometi ra^argenO; dne 1, — Ženskega telovadnega društva občni zbor, določen na četrtek, 8. t. m. ob petih popoludne, se ne bo vršil na galeriji Sokolove telovadnice, marveč v damski sobi v I. nadstropju v »Narodnem domu«. — Pevsko društvo „Slavec1' ima svoj redni občni zbor jutri, dne 6 januvarja 1903 (na praznik sv. Treh kraljev) ob 3. uri popoludne v »Narodnem domu« v društvenih prostorih, I. nadstropje na levo. iladi važnosti zborovanja vabi g£. pevce in podporne člane na polnosteviloo udeležbo — odbor. — Veselica šentpeterske podružnice sv. Cirila in Metoda se je vršila sinoči v »Narodnem domu«. Obisk bi bil lahko boljši, a zato je bil spored res prav lep Društvena godba je pridno in dobro igrala, »Slavec« seje odlikoval s svojim petjem, mali harmonikar g. Petrič ml. je vzbujal mnogo smehu in priznanja, takisto hitrosli-kar g. J o s. PetriČ. Najbolj pa je ugajala ruska gluma »Snubać«, v kateri so igrali g. V ero v se k, gosp. Lieringdč. K reisova. Gosp. L i er je bil jako komičen; žal, da je rabil preveč »iistel«. Takisto je vstrezal docela g. Verovšek. Presenetila pa je v obče gdč. K reisova, ki je igrala izborno ter pogodila svoj neprikladni značaj znamenito. Vsi trije igralci so želi mnego priznanja. Steklenke in čaše sv. Cirila in Me toda so se dobro razpečava 1** in 7.h-bavna loterija je prineslo, uiaroikuuiu mnogo lepih dobitkov. Veselica je bila skratka popolnoma posrečena. — Občni zbor slovenskega trgovskega društva,Merkur' Včeraj popoludne ob 2 uri vršil se je v društvenih prostorih v »Narod nem domu« redni občni zbor »Slov. trgovskega društva ,MerkurV Zborovanje je otvorii z nagovorom in po zdravom podpredsednik g. Ignacij Kessler. Nato je društveni tajnik g. Franc Golob obširno poročal o društvenem delovanju. Velike zasluge za društvo si je stekel društven predsednik g. ces. svetnik Murnik, ki je vzlic svoji bolezni podpiral društvena stremljenji in društvu tudi daroval 120 K. Razni društveni odseki, kakor uredniški, šolski, posredovalni in pevski, so razvijali intenzivno delavnost. V društvu se je poučevalo knjigo vodstvo in korespondenca in laščina Poučevala sta gg. Sajovic in Šker binc. Pevski zbor je nastopil pri izletih in sodeloval pri slavnosti Ko nopnicke in pri Silvestrovem večeru društva »Sokola«. Za pevski zbor so si pridobili posebne zasluge gg.: Dacns, Drčar, Lilleg in Rus. Izlete je priredilo društvo v Kranj, kjer se je ogledal parni mlin g. V. Majdiča in v Vevče, kjer se je ogledala pa pirnica. Uredniški odsek, kateremu je načeloval g. dr. Murnik, je deloval z vso vnemo za povzdigo društve nega glasila »Narodnogospodarski Veatnik«. Društvo se je z vso energijo potegovalo za upeljavo nedeljskega počitka in si s tem pridobilo velike zasluge. Trgovski in obrtni zbornici se izreče zalivala za podporo 600 K, katera Be je naklonila društvu za vzdržavanje društveneur i glasila. Objednem sta bili sprejeti reso luciji, da se zaprosita deželni odbor in mestni magistrat vnovič za pod poro. Ljubljanskim časnikom se izreče zahvala za objavljanje društve nih poročil. Društvo šteje sedaj 423 članov, in sicer enega častnega člana, 328 rednih in 94 podpornih članov, (280 več kakor prejšnje leto). — Iz poročila blagajnika g. Avgusta P e-ruzzija je posneti, da je imelo dru štvo 7261 kron 91 vin. dohodkov in 6453 K 91 vin. stroškov. Proračun za leto 1903 izkazuje 6259 K dohodkov in 5118 K izdatkov. Po poročilu preglednikov računov se je izrekla zapisnikarju in blagajniku zahvala za njun trud. O premembi društvenih pravil je poročal tajnik g. F r. Golob Sklenilo se je razširiti delokrog društva z ustanovitvijo podružnic. — V odbor so bili izvoljeni: predsednikom g. ces. svetnik Ivan Murnik, podpredsednikom pa gosp. Ignacij Kessler per acclamationem in odbornikom pa po glasovnicah: a) iz vrste samostojnih trgovcev gg.: Do-miceljFran, Jebačin Ivan, Kavčič Edmund, Kham Fran in Schwentner Lavoslav; b) iz vrste trgovskih nastavljencev gg.: Drčar Josip, Gaber Albert, Je ron Leopold, Legot Leopold, Rus Alojzij, Sajovic Ferdo, Skerbinc Silvester, V/i dic Aloj zij, Zupančič Ivan lnMajdič Karoi; c) iz vrste podpornih članov: dr. Viktor Murnik, dr. Fran W i n d i a c h e r, F r a n G o 1 o b; d) pre -gledn. računov gg.: Kenda Ivanin Novak Alojzij; predsednikom dru šivenega razsodišča dr. K a r o 1 T r i 1-1 e r. Pri zadnji točki dnevnega reda so se stavili razni predlogi. Gospod V i d i c predlaga, da se izreče zalivala dr. Murniku kot uredniku »Na-^ Odnogospodarskega Vestnika«. Gosp. Vidic in g. Skerbinc Selita, da bi se stroški za društveno glasilo znižali in da bi se list še bolj bavil z vprašanji, ki se tičejo interesov tr govskih pomočnikov. G. Derčar je predlagal, da Be društvo poteguje za to, da se odpravijo novoletna darila odjemalcem. Ta predlog sta podpirala tudi gg Kham in Jebačin. Trgovci potrosijo sedaj velike svote za novoletna darila. Ako se to odprav', bodejo gotovo radi dali prihranjene svote svojim uslužbencem in društvu »Merkur« in bolniškemu in podpornemu društvu za trgovske nastav-Ijence. G. Kham je predlagal, da se društvo obrne na c. kr. deželno vlado, da tudi v špecerijskih trgovinah upelje popoien nedeljski počitek in tudi red, kdaj se smejo prodajalnice ziutraj odpirati in zvečer zapirati. G. Derčar želi, da bi gospodje trgovci ne iskali uslužbencev pri mestni posredovalnici. G. Skerbinc predlaga, da stori društvo korake, da dobe trgovski pomočniki zastopstvo v trgovskem gremiju. Gosp. podpredsednik Kessler pojasni, da so se že storili koraki za to in da dobe trgovski po močniki takoj v gremiju zastopstvo, ko so pravila gremija prenarede in odobre. Trgovskemu gremiju se izreče zahvala za dosedanjo naklonjenost nasproti društvu. Nato so se prečitati došli pozdravi in se je zbo rovanje ob 3/46. zvečer zaključilo. — Narodna čitalnica v Kamniku ima svoj redni letni ubćni zbor v društveni dvorani na Kraljevo dne 6. prosinca 1903 ob 8. uri zvečer z običajnim sporedom. — V interesu društva je, da se podporni člani istega udeleže v mnogobroj-nem številu, saj s tem javno pokažejo, da jim je mnogo ležeče na vspešnem delovanju prv« ga narodnega društva v Kamniku. — Abstinenca, koje se navadno poslužuje v jednakih prilikah v našem mestu utegne postati za društvo usodnega pomena. — Vsak društvenik je gotovo zavezan izpolnjevati dolžnosti, ki ga vežejo napram društvu, zatorej še enkrat: pazite, da ne bo prepozno! — Telovadno društvo ,Sokol* V Postojni naznanja, da ima svoj redni občni /.bor dne 10. januarja t. 1. j>ri bratu starostu Fran Keniie-u ob 8. uri zvečer. Dnevni red: Pozdrav starosta, poročilo tajnikove, poročilo blagajnikovo raznoterosti, volitev starosta, jmdstarosta, 5 odbornikov, 2 namestnika ter 2 predgledovalcev računov. Po končanem občnem zboru prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaški zbor ..Sokola." P. n. člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže. Najnovejše novice. Predsednik K o o s e v e 11 častni --kurjač. Društvo ameriških strojnih kurjačev je izvolilo predsednika Roosevelta svojim častnim članom ter mu izročilo lično diplomo. — P o n e v e rj e n j e. Načelnik in blagajnik društva (Jliiek aut • v Brnu, F r i s c h in K o e h e r sta poneverila vse vrednostne papirje društva v znesku 20.000 K. — Dvojni samomor. V Debrecinu sta se dva vojaka-jetnika, ki sta bila obsojena na dve leti ječe, vtihotapila v stražnico ter se tam s puško stražnika ustrelila. — V konkurs je zabredla dunajska tvrdka biciklov, Pick, Hess in dr. Pasive znašajo 2TO.OOO K. — Dinamit se je razletel v bndimpeštanskem kamnolomu, vsled česar so bile razdjane vse delavske hiše, dva delavca sta bila ubita. — Nevarnega morilca je prijela pariška policija. To je neki Kdvvards, ki je nedavno j>obil z [železnim drogom nekega starčka. Pri hišni preiskavi so pravili sosedje da je ubijalec zadnji čas razkopaval po vrtu. In res so našli na vrtu zakopane tri mrliče, moža ženo in trimesečnega otroka.— 8 4 kosov kože si je dala izrezati v šestih operacijah hčerka mehanika Deiringa v llammer-miihle, da reši življenje neki ji povsem tuji ženi, za katero so potrebovali zdravniki toliko kožic. Človekoljubno dekle je dobilo takozvano Štefanovo nagrado. — Za ribe v A n i ž i, ki so poginile vsled malomarnosti alpinske montanske družbe ki je odvajala v reko strupene izlive, je morala plačati družba prizadetim, 67.000 K. — Zaljubljeni 7 0 letni me ž nar. V Ži-tolibu pri Lavni je napadel 70-letni inežnar neko vdovo, ki ga ni hotela uslišati, z možuarjem ter jo nevarno ranil. — Iz prevelike sreče zblaznel. V lUienos Aires je neki Kataele Barontini zadel srečko španske božične loterije v znesku 5 milijonov peset. Vsled nenadne sreče je zblaznel, šel z revolverjem v cerkev ter streljal na duhovnika. — 15 u bonska kuga je račela razsajati v zapadni Meksiki. ' Smeh je maksima. V Ljubljani imajo gledališki posetniki najrajši igre za smeh. A tudi v Zagrebu je tako. V mesecu decembru m. 1. so nesle štiri predstave francoske burke „A u atolov dvojnik" — brez vštetega abonnementa! — čistih 2647 K 80 h! „Brez denarja" (trikrat igrano) čistih 2935 K. Klasičnega »Hamleta" so mogli igrati le enkrat, ker je prinesel blagajnici samo 785 K. Kuska drama „Stric Vanja" se je igrala le enkrat, ker je nesla samo 284 K. Največkrat ( 12 krat) so igrali v Zagrebu francoske, sedemkrat nemške in le petkrat hrvatske igre. Francozi so dali blagajni K 5532-90, Nemci 530840 K, domači pisatelji pa K 389850. Relativno največje dohodke so vendarle prinesli domači avtorji. ' 4-00. predstava „Prodane neveste" je bila na novega leta večer v „Nar. di vaditi" v Pragi. Opera^ je stara 40 let. Spočetka niti med Cehi ni bila prepopularna. 16 let je bilo treba, da je dosegla v Pragi 100 predstav. Potem je šlo hitrejše. Drugih 100 predstav so dosegli že v nadaljnih 10 letih. Največ je pomagal operi sijajni uspeh na Dunaju za časa razstave (1. 1892). Slovanom pač iin-ponira le to, kar hvalijo tujci! To je žalosten znak slovanske samokritike. Zato tudi najboljše domače stvari propadajo^ ker jih tujci ne poznajo. Žal, da j>a Slovanom tuje neumnosti tako hitro ugajajo. / Štefan llijasević. t V Varaždinu je umrl pretečeno soboto odličen hrvaški pesnik, pisatelj in rodoljub opat dr. Stjepan llijasević, v visold starosti 89 let. Pokojnik je bil pred revo-linijskim letom 1848 več let profesor na zagrebškem bogoslovju, pozneje je bil prideljen nekaj časa naučueuiu ministrstvu. Od leta 1850 do 1857 pa je deloval kot c. kr. šolski svetnik pri hrvaški vladi. Spisal je več šolskih knjig, a leta 1876 je izdal prvi del svojih „Izabrane pjesme**. * Prof - Erhardt, en izmed prvih pijonlrjev reformnega katolicizma, je bil te dni sprejet pri papežu, kar je baje v zvezi z njegovo epohalno knjigo „Katolicizem in XX. stoletje v luči cerkvenega razvoja nove dobe". Splošno se misli, da se je Ehrhardt „poboljšal", svoje trditve preklical ter se »hvalevredno" podvrgel paj>eževi volji iu nezmotljivosti. * Princesinja Lujiza. Po prvi senzacionalni omotici, ki jo je pro-vzročila na radoželjno občinstvo dvojna dvorna afera, je nastopilo trezno presojanje. Vedno bolj zagonetno postaja razsodnemu človeku, kako je mogla 331etna žena, mati več otrok, ki jih je iskreno ljubila, oboževana od celega naroda, pustiti vse to ter se obesiti n* vrat lahkoživemu, nezrelemu mladeniču, izgubljenemu dijaku, ki govori skrajno arogantno o presleparjenem soprogu princesinje. () prestolonasledniku Frideriku Avgustu se pripoveduje, da ima še vedno dobro sodbo o svoji nezvesti ženi ter pravi, da je to le vpliv njenega brata. Najhujše je princu, ker ga vedno spominjajo otroci na mater. Zato pa se razmišljuje, kako bi bilo mogoče, pri-praviti priucesinjo do tega, da bi se naselila v tujini blizu saške meje, kjer bi bilo mogoče otrokom večkrat videti svojo mater, ne da bi se prikazala na dvoru ali v deželi sploh. Tudi mati je začela pogrešati svoje otroke ter se je obrnila pismeno na varuhinjo otrok, naj bi ji poročala o njih, toda odgovorilo seji je, daje vsako poizvedovanje brez-vspešno. Prestolonaslednik pride kmalu z otroci na daljše bivanje v Meran, da se otroci raz tresejo ter mater pozabijo. Švicarsko vlado že skrbi, kako naj po-stoj)a proti princesinji in njenemu ljubimcu, ako bi princ zasedel saški prestol. Za ločitev zakona baje ni treba papeževega dovoljenja, ker zadostuje državni zakonik. * K eda j začenja novo leto ? Novo leto začenja jako različno pri raznih narodih. Rusi praznujejo novo leto za 13 dni pozneje nego mi. Pri Perzijcih in Turkih, ki se ravnajo po mesečnih letih, ki niso enako dolga, začenja novo leto v aprilu, včasih celo v majniku. Japonci in Korejci so do 1. 1872. praznovali novo leto v februarju ali sušcu, zdaj je obhajajo enako Z nami. Trdovratni Kitajci imajo novo leto j)o mlaju, ki je prvi j>o onem času, kadar sobice nastoj>i v znamenju vodarja. V Srednji Evropi velja za novo leto srednjeevropski enotni čas za Francijo in Belgijo zahodnoevropski, ki zaostaja 50 minut za srednjevropskim, v Rusiji in Kumuuiji velja izhodnoevropski čas, ki je za eno uro naprej kakor pri nas. * O Lujizi Kobur&ki pripoveduje grotica Douuersmarck, ki ji je prinesla žalostno vest o smrti kraljice lienriete. Prineezinja se je zelo prestrašila, ko je slišala, da ima grotica zanjo žalostno novico ter je vzkliknila : »Ali me hočejo že zopet spraviti v temnico z dvojno steno?" Ko jc potem zvedela, da ji je umrla mati, je zajokala : Sedaj sem izgubila zadnjo jiri-jateljico, v zanaj)rej ni več upanja zame!" Grofica pripoveduje nadalje, da se ji zdi prineezinja popolnoma normalna, le obupana je do skrajnosti. Našla jo je v 4. nadstropju v revni sobici, raztrgani nočni halji. Lasje so ji osiveli, obraz ji je voščeno rumen, oči globoko udrte. Svarila je grofico, naj ne skuša posredovati zanjo, ker bi jo potem le še zapirali bolj v temnico ter je pristavila: rMoj mož je sedaj vsemogoč, nihče se ne briga, kako delajo tu z menoj." ' Kdo je hila „Mafalda" ? Originalen je izvir tega zvočnega imena, ki ga je pri krstu dobila novorojena italjanska princesinja, druga hčer kralja Viktorja Emanuela III. Tako so namreč imenovali hči Amadea III. Savojskega, Matildo, pozneje bivšo portugalsko kraljico. Portugalcem so bili seveda tuji glasovi nemškega jezika, in oni so predelali nemško ime „Matilda" v Mahaldo in kasneje v Ma-faldu. Njej se je podalo to nenavadno ime, ker po izpričevanju kronik ni bila ona prav nič podobna drugim prince-zinjam iz Savojskega doma. Iz otročjih let je ljubila moške telesne vaje in vojno umetnost. Matilda je nosila viteški oklep, je streljala iz loka, sukala fračo in kopje, nič slabeje nego v boju osiveli vojščak. Ona je odlično jezdila, hodila na lov, ter se zakadila v morje s hrabrostjo izkušenega mornarja. V tistem času je bila huda borba med nemškim cesarjem Friderikom Barbarosso in nepokornimi Lom-bardi. Podobna orleanskej devici, ki je skoraj tristo let pozneje s svojimi junaškimi čini privodila ves svet v občudovanje, je Mafalda na čelu izbra nega oddelka pijemonteških vitezov, hitela na pomoč stiskanim Milancem, navduševala oblegane malodušne Mi lauce s pomočjo krasno govorečega Arnošta Brcscijauskega, ter se prva spustila v bitvo, ker jo je zagledal Friderik Barbarossa in se vnel v ljubezni za krasno devo. Sredi hudega boja, mož z možem, je bila ona v plen vzeta ter pripeljana pred cesarja. Cesar ji je predložil naj izbira ali sramotno življenje, ali pa smrt. No, ona mu je ponosno odgovorila: „Jaz sem rojena iz Savojskega doma, ki ni nikdar dajal primere strahopetstva, jaz sem pripravljena — umreti!" Tej neustrašenosn zahvaliti se je imela za svojo osvoboditev in za — možitev. Alfonso Hen rikes, ki je postal kasneje Portugalski kralj, izprosil je jetnici pri cesarju življenje in prostost, ter se kmalu potem ž njo oženil. V svoji bitnosti kot Žena in mati je bila Mafalda svetli vzgled ljubezni in uma. Obžalovati je le, da je tej izredni ženski usoda odmerila le kratko dobo dvanajst let srečnega zakona, potem je umrl njen mož, in ona je kmalu sledila za njim; nezadolgo do njene smrti vzletu 115* postala je opatinja ženskega samostana sv. Križa v Kojimbre. Poslovenil iz Ruske „Nji ve- Dragotin Ž. * 318 spomenikov cesarju Vilj emu Velikemu* Ded sedanjega nemškega cesarja ima po nemških mestih že 318 spomenikov, ki so veljali 20 milijonov mark. Koliko bede bi se dalo olajšati mesto te ogromne bronovine. " Afera Humbert. Znani podpolkovnik Patv de Olam, ki je bil preiskovalni sodnik v Drevlusovi aferi, je nastopil sedaj s trditvijo, da je bila slej>arka Humbert aapletena v Drey-fusovo afero ter se je le njenemu vpli vanju na ministra zunanjih zadev za hvaliti, da je bil Drevfus pri obnovili obravnavi oproščeu. Faty de Flam je hotel to svoje razkritje zaspati voj nemil ministru, ki pa ga ni hotel spre jeti. Sel je potem k sodniku, ki vod Humbertovo obtožbo ter njeni u izpovedal Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 5. januvarja. Po petih tednih so bile danes pri cesarju zopet avdijence. Dunaj 5. januvarja. Danes je je imela moravska sekcija delegatov za spravne konference prvo sejo. Ministrski predsednik d* Korber je imel dolg govor o svojem elaboratu za uredbo jezikovnega vprašanja na Moravske m. V tisku tega elaborata še ni predložil, pač pa je zahteval, da varujejo de-legatje tajnost glede tega elaborata. Nemški delegatje so se z veliko razburjenostjo protivili določbi kakega termina, do katerega se morajo stranke izreči, češ, da sploh ni gotovo, če se konferenc udeleže. Odločijo se v tem oziru šele potem, ko bo klub pretresel vladni načrt. Dunaj 5. januvarja. Ogrski minstr^ki predsednik S zeli pride danes sem, da se z avstrijsko vladu dogovori glede besedila nagodbe in glede izvršilnih na redeb k trgovinski pogodbi. Draždane 5 januarja. Tu s ) sodi, da je med prestolonasledni kom in njegovo ubeglo soprogo vendar še mogoče neko sporazum ljenje, a dvor zahteva, naj prince ziDja zapusti Girona. Tudi nadvojvoda toskanski upa, da se princezinja vrne in da vstopi v kak samostan. Pariz 5. januvarja. Giron je poročevalcu lista „Figaro" povedal, da se namerava z ubeglo saksko prestolonaslednico prince-zinjo Lujizo naseliti v Pariza. Pariz 5. januvarja, Včeraj so se vršile volitve v senat. Oddati je bilo f>S mandatov. Vladi prijazne stranke so dobile veliko večino. Značilno je, da je bil ministrski predsednik Combes v dveh okrajih izvoljen. Gospodarstvo. — Splošno kreditno društvo v Ljubljani, a) Denarni promet od 1. do 31. decembra 1902: Prejemki 384.987 K 30 v. izdatki 366*267 K 64 v, skupaj 751.254 K 94 v. b) Denarni promet od 1. jan. do 31. decembra 1902: Prejemki 1.895 674 K 98 v, izdatki 1.876 855 K 32 v, skupaj 3772 630 K 30 v. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 5. januarja 1903. Naložbeni pHptrjl. 4'27o majeva renta . . . 4 2°, o srebrna renta . . . 41 o avstr. kronska renta . 4*/0 n zIata »» 4° 0 ogrska kronska „ 4°;0 „ zlata , . 4% posojilo dežele Kranjske 4\90.0 posojilo mesta Spljeta 4» a/ Zadra 4Vi° o bos.-herc. žel. pos. 1902 4° , češka dež. banka k. o. 4ž. o. 41/,0 o zast pis gal. d. hip. b. 4l't°0 pest. kom. k. o. z 10°,, pr...... 4'- a° o zast. pis Innerst. hr. 41a°0 ,. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. 4ta°o obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 41 a° 0 „ Češke ind. banke 4° o prior. Trst-Poreč lok. žei. 4° 0 ,, dolenjskih železnic 3° o „ juž. žel. kup. »/, Vi 41/*0 o av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . m » 18607, • • ...... 1864 .. . „ tizske...... „ zemlj.kred.I emisije II „ ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške ..... Basilika srečke . . Kreditne „ ... Inomoške n . . . Krakovske „ ... Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križa * . . . Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ... Salcburške „ ... Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bnix) Aipinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . R,ima-Mur£nyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. G. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Žitne cene v Bu dne 5. januarja Termin. Pšonica za april ... za B£ „ april . . . „ Koruza „ maj . . . „ » julij . . . „ Oves „ april . . M Vzdržno. Denar 101 40 101 30 100 45 12070J 9*45! 12035 97 75 99 75 100 —• 100 10: 99 25 99 25 100 15 105-65 ICO 50 100 50 10065 99 50 9925 98-— 99 50 294 75 100 - 185*-! 184 — 250 — 158 50 265-— 265 — 254 50 89 — 114 — 18 65 431— i 83-— 71-— 70-— 55501 26 85 70 — 75-! 430—: 61 50! 6^4 50 1545-— 69325 725-50 255 — 715—. 389 50 1510-—! 491 — 385 —j 308 — 150—: 1134 1905 23 40 23 90 117 m 9525 253 25 Blago 101'60 101-50 100- 65 120 90 98 65 120 55 10075 101*— 101- 10 10025 100 25 10060 106 65 10150 101 25 10165 100 50 100 25 99-_ 100 50 296 75 195 — 183'— 254 — 16050 268 — 267 — 256 50 91 — 115 -19 56 435 — 86 — 80-— 74 — 56 50 27-85 74'— 77-— 435 — 62 50 695 50 1555 — 694 25 72650 256 — 725 — 390 50 1520 — 492 — 385 50 312 — 154 — 11-38 1908 23 48 23-98 11730 95 50 25375 dimpešti. 1903. 50 kg 50 „ BO n 50 „ 50 „ 762 6 62 561 5 71 6 10 Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlitz-i>ra*ka,t, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10—1; -to.OOO kron znaša glavni dobitek loterije Dunajskega umetnlško-obrtnega društva". Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo srečkanje vršilo nepreklicno dne 15. januarja 1903- Umrli so v Ljubljani: Dne 2. januvarja: Franja Breskvar, p' sestnikova hči. 10 rnes., Konjušne ulice št. 3, vnetje sopilnih organov. Dne 3. januvarja: Jožefa Mirt, delavčeva hči, 10 mes., Zaloška cesta št. 14, vnetje čreves. V hiralnici: Dne 30. decembra: Angela Košir, dekla, 24 let. Jetika. Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000-— Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA ~a»- KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Špitalske ™M1«5«> ži*« v. 2. Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srećke j^roti vnovčuje zapale kupone. 2s:-uj:z;xil izgru/tol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. O^ST EHkouipt In InkaNNO uieuic T*0J (fcSf 1*«»msi»» DMrocila "SiU Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. 12975—15) Promet s čeki in nakaznicami. Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 30G 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. Jan Čas opazovanja Stanje barometra v mm L* -O . CU > s t Vetrovi Nebo 3. 4. TJ 9. zv. 7. zj. 2. pop. 740 1 739 1 7381 — 13 — 20 52 sr. sever sr. ssvzh sr. zahod oblačno oblačno sk. oblač. TI 5. 9 zv. 7. zj. 2 pop. 7387 736 7 735-3 — 16 — 17 — 5 4 sr. sever sr. vzhod sr. jzahod jasno oblačno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 0 5\ 2 9°, normale: —27°, 2 7°. Mokrina v 24 urah: 00 mm. „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po lO h v sledečih trafikah v Ljubljani: M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A- Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Kustrin, Breg št. 6. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg(Mahr- ova hiša). Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. sprejme Anton 14 u m mer, pek v Kran u. Xatančneje se izve pri njem. (23—2) prodajalka se išee za tukajšnjo špecerijsko trgovino. Starejša ima prednost. Zahtevajo se dobra izpričevala. Natančneje se izve v upravništvu ..Slov. Naroda". (38) Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da bom svojo koncesionirano pisarno za pc5rcdcuanjc služb od zdaj zanaprej dalje vodil kakor poprej. Dočim se velecenjenim damam in visoki gospodi v slučaju potrebe kar najbolje priporočam, prosim, da sprejmete zagotovilo, da postrežem velecenjeni gospodi le s solidnimi in najboljšimi posli. Z velespoštovanjem (31—2) Anton Kal Jurčičev trg. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD- LETNIK XXII. (1902). Izhaja po 4' a pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Narodna Tiskarna" v Ljubljani. 1 Naznanilo. Podpisani večletni poslovodja dimnikarske tvrdke Elizabete Poshvar naznanjam da imam svojo lastno kocesijo za izvrševanje vseh v dimnikarsko stroko spadajočih del ter smem sprejemati naročila. 44—1 Z velespoštovanjem dimnikarski mojster Dolenjska cesta št. 19. Izjava. Podpisani Jernej Ravnikar, naduoitelj v Trnovem, izjavljam, da o priliki, ko sem se 4 decembra 1902 z g. predsednikom k. š. sveta Urbancičem o g. dr. Tavčarju razgovarjal, nisem trdil, da »jaz ne morem voliti dr. Tavčarjeve stranke ker je g. dr. Tavčar kriv, da sem jaz semkaj premeščen — in mi je s tem na leto 500 gld. pojedel« — da pa obžalujem, če sem tako govoril. Tudi se zavežem, da plačam g. dr. Tavčarju 60 K stroškov kazenskega po stopanja in 20 K družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — oboje v 8 dneh. Trnovo, 31. decembra 1902. (39) Jernej Ravnikar. Abiturient želi vstopiti pri kakem advokatu ali notarju v službo. Ponudbe pod „Abiturient" na upravništvo »Slov. Naroda«. (34—i) Usak dan sveži pustni krofi se dobivajo pri (41—i) Jakobu Zalazniku. Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6. Naročila za zunaj se izvršujejo točno. potovale c za zasebne odjemalce, slovensL ega in nemškega jezika vešč, se takoj sprejme proti majhni gotovi plači in visoki proviziji. Ponudbe pod J. L. samo proti pismenemu izkazu, poste restante, Ljubljana. (37). Prostovoljno se proda skupno ali na drobno p©$c$tuo obstoječa iz hiSe, hleva, poda. vrta. njive, travnika in gozda. Vse skupaj meri 6 oralov, 474 sežnjev ter je oddaljeno od železniške postaje Medvode četrt ure. Natančneje pova lastnik lariiac* *trel*elj, vrtnar v Spodnji Šiški pri Ljubljani 7 ^mt t>- oo CM Rud, Kirbisch-a slaščičarna v Ljubljani, Kongresni trg priporoča (3246—3) v§ak «9 e* sveže pustne krofe. NaroČila na zunaj se izvrSujejo točno. 3(do da v najem ali proda dobro idočo špecerijsko trgovino naj ši bode v mestu, trgu ali tudi na deželi? (9-3) Ponudbe se naj pošiljajo na upravni >tvo „Slov. Naroda44 v Ljubljani pod šifro „Trgovina". Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. 125 -res veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhoi iz Ljubljane iuž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-ReUling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Sulnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — «0b 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri fi6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Sočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihoi v Ljubljano jnž kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celcvca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Eočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Oihod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) I IP sr i asa e r ra, o darilo I 1 <3-la,T7-:n.I doloitels: Kron 40.000 kron Srećke umetniško-obrtnega društva j.cVmaver (2927-18) k 1 krono v Ljubljani, PONAREJANJA BATTLE AXE RUM (THE NECTAR OF JAMAICA) -*Sš§>S^*- JG najpopolnejši. Zavrnite torej manj vredna ponarejanja. Op? (2555—31) Samo v izvirnih steklenicah se dobiva pri Antonu Staculu v Ljubljani. A. A. BAKER & Co., LONDON E. C. Častiti n. žeaiai ii seveste. 1 M ■m ■m ■m -m M -m -i Priporočam svojo bogato lalogo in naznanjam, da sem prodajalno pivnaroilil, ponovil in povočal, in prodajam po jako ilizkih cenah vse najprimernejše reči in sicer: Žepne ure, osebno v Švici nakupljene, atenske (Pendeli lire z novim, na zvon donečtm biljem, verižice vse vrste, prstane, broške, uhane i. t. d. Šivalne stroje, nove vrste „Sin^er-za domačo rabo, prav poceni, iu tudi za vezenje. Namizno opravo 0>estekl lz Chlna in pravega srebra. Se priporočam za mnogobrojni obisk (421) Fran Čuden urar in trgovec na Mestnem trgu. c- w c- 3(upim V dobrem stanu stalaŽO s prodale i, pudel in drago opravo za špecerijsko trgovino. (5—3) trgovec Albert ITIoser. Selo, poŠta Žirovnica, Gorenjsko. Spreten gostilničar išče V najem dobro manjšo gostilno v Ljubljani sami ali v kakem mestu ali večjem trgu na deželi. Ponudbe naj sejpcšljejo pod Gostilničar" na upravništvo »Slov. Naroda« (17—2) Veliko denarja! do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. 6. (2786—25) Popolni nadomessek za francoski konjak | so izdelki staroznane tovarniške firme grof Keglevich Istvan utodai Promontor. Ustanovljeno 1882. (Grofa Štefana Keglevich-a nasl.) Agenti za razpečavanje srečk agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zasluziti. Vpraša se ^pod „Sleliere l\Utrn/" na anoneno ekspedicijo J* Danneberjr, Dunaj 11., Prftterutrasse 33. 2995-11 Za ljubljenca najprimernejše darilo je steklenica j. Klauer-i™«a JRIGLAVA' finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extraflno): (11—3) */- 1. tfitekleniea 14. -t— it 1 , „ „ XU 99 99 Dobiva se pri edinemu založniku Edmund Kavčic-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) In drugih dobrih prodajalnah. t) «9 ■2, N t) C £L o K v. o S rr\ ^ .5 ^ t« o S g ti CJ 1 ^ C C t; o 3 "VVilhelmov zeliščni sok mnogo let že priljubljeni i t steklenica K 250 poštni eolli = 6 steklenic K IO"— franko a (2721—3j na vsako poštno postajo pošilja Franc VVilhelm, lekarnar c. kr dvorni zalagatelj v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko. Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se pošlje direktno. Pljučne "bolesni, kronični katari in jetika ozdravljivi. Na medicinskem kongresu je konStatoval prof. pl. Leyden, da je ▼ nemfiki državi okoli 1,200 000 ljudij stalno bolnih za jetiko in od teh jih umrje na letookoli 180 000 w? ^;StrK^?.b0™?IJJ?-■5^J!^W^ ***** P* ** ^ toftarfcttlpaae bacile (provzrocitelje jetike), izmreti bi moralo človeštvo, Ce bi telo ne proizvajalo tvarine; pri »dr. Iloffmannov fjrlanduleii*'. praktičnih zdrav-Vsaka tabhca tehta niskih poskusov. To sredstvo se napravita iz ovčjih bronhijalnih žlez ter pride v promet v tablicah pod imenom 0 25 gr. ter sestoji iz 0 05 gr. zmletih bronhijalnih žlez ter iz 0 20 gr. mlečnega sladkorja, rabljena s?ed8t°va * ***P°rabljajoC VaS Glandul*n P" Jeticnih bolnikih v raznem stanju, sem se prepriča!, da presega isti kot notranje zdravilo zelo vsa dosedaj Gospod dr. A. II. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik ki je jemal večjo mero Glandulena, počuti mnogo boljšega, posebno mu je zginilo nadležno nomani-kanje sape, skoraj nič več mu ni treba lzpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta J /^mnu "auiwuu pomanj Gospod «S. Kolin. Uspeh VaSih Glandul^n-ovih tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober, tudi je splošno zdravstveao stanje prav dobro za kar se imam edino le Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, niso imela najmanjšega vspeha prav aooro, Gospoda prof«:. in w. M., H. sta, porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolezni,' ko se je poprej že zaman poskušalo z raznimi dru-Sm SaSio SMS*1 POJaVI' kakOF 'rOCmCa' kaSe,J' P°tenJe' iZmCčki' 8labi tCk itd- 80 POla^ma ^Ui,JtaLPdaJ so se mogl? pacijenti po^em'ali rljenju odpustiti kot ozdravljei Gospod JU. v JeMsenu. Pred 4 1 , leti v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljučno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljšala, temveč shujšala. Vsled teh ostnh lekov obolel sem še na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zdravniki so obupali nad menoj Ko imtonSn nekoliko sto Glandulen-ovih tablic, sem že opazil zboljšanje, dobil sem tek ter se telesno ojačil. Po porabi tisočih tablic so bila moja pljuča povse ozdravljena in dobil sem nazaj svoje nekdanje zdravje. _ tok(\\_^n filanHllIpn izdeIuJe kemična tovarna dr. IIoHiiiiiihmm lit naslednikov w Jfleeranu (Saksonsko) ter je dobiti v raznih lekarnah kaknr tnrli v nbvri m b?L«-f taianOUien n„j^ l«U.rn+, c kr bornega MS**, r-»K» ■■. v steklenicah po 100 tablic i 5 50 K? 60 tlblfc a 3 K Varujte^s^brezvrldnegl p^arefanjaT Zeleznalo vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobha sevlekarnah, a^* krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem: lekarna PICCOLI „pri angel ju" Ljubljana, Dunajska cesta. Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju v2910) lekarnar a (6) (»abrijel Piccoli v Ljubljani. na IV. plesni venček zaveze ..Zveze gostilničarskih uslužbencev na Avstrijskem" odseka za Ljubljano ki se vrši v četrtek, dne 8. januvarija 1903 *" v (21—2) kazinskem steklenem salonu. ft Godba c. in kr. pešpolka št. 27, Leopold II., kralj Belgijcev. Začetek ob polu 9. u ni. Vstopnina K 1-20. Želi se navadna toaleta. Odbor. Pojasnila in dopise prosi se na blagajnika odbora Josip Schreya, Hotel Lloyd pripošiijati. Tisti, ki po pomoti mso|dobili vabila, naj smatrajo to-le kot vabilo. Vsakovrstni šopki in venci 5tir}i ter 5UCŽ1 se dobivajo s trakovi in napisi po najnižji ceni pri Alojziju Korsiku Ljubljana Selenburgove ulice štev. 5. Istotam se dobe vsi v vrtnarsko stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1903. se dobi na zahtevanje brez-(3134) plačno. (8) J j Založen« 1847. | | Založena 1847. | Tovarna pohištva J.J.NAGLAS v Ljubljani 1 Zaloga In pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za Spalne SObe 9 oprave za jedilne sobe, oprave za salone, I žimnate modroce, modroce na • peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. je mešana iz najboljših vrst kitajskega, indijskega in cejlonakega čaja ▼ katerih deželah, kakor znano, se že dolgo let prideluje čaj. Dočim p» ue je dosedaj uporabljal edino lo kitajski čaj, obstoji č»J „Marke Tlieekanue" is zmesi, ki združuje prednosti in labtnosti čaja vseli teh dežel ter tako nudi popolnejšo pijačo. Splošno rečeno daje Kitajska še vedno čaj, ki je nedosežen, kar zadeva finost in blag okus; indijski čaji se nasprotno odlikujejo po močnem in izdatnem poparku (Aufguea>, dočim imajo cejlonski čaji sicer intenziven, toda jako aromatičen okus Te tri Iamk-nosti. idrušene z dolgoletno izkušnjo in strokovnim mešanjem, napravljujo cmj „91 AKkE TIIKKHANNE" kot pijačo, ki združuje „finost kitajskega čaja" — „aromo cejlonskega (angl.) čaja" — ,/izdatnost indijskega čaja" in zato je smatrati kot na [popolnejšo marko. (2805_7) Kdor ljubi čašo dobrega č;»ja, naj si preskrbi zavitek ca poskušnjo pri: Mihaelu Kastnerju, Kham & Murniku, Antonu Staculu. „The Gresham" s zavarovalna družba za življenje v Londoou. .i r> Filijala za Avstrijo: Dunaj, L, Giselastrasse št. 1 v hlčl društva. Društvena aktiva dne* 31. decembra 1900 . ......... kron 18^^7.703- Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1900 . . . . . . . ■ A5,d57.4«7-— IzplaCila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja družbe (1848) ......... ; ... . ■ Med letom 1900 je druStvo izpostavilo 5556 polic z glavnico . . . „ 50,89« 2b7— Za specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham do dne 31. decembra 1900 založilo vrednostnih papirjev v znesku (936—10) pri c. kr. ministerijalnem plaCilnem uradu na Dunaju. ^»rospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavna*;agentura v Ljubljani pri G, Zeschko ■ l vila nasproti »Narodnemu domu". {Kreditno društvo v Kranju1 J registrovana zadruga z omejeno zavezo % X je pričelo poslovati dne 1. januvarja lOfJts t| _---&L na Glavnem trgu v hiši štev. 194. Uraduje se vsak delavnik od 9. do 12. ure dopolu- ^ dne; J ob pondeljkih; | in smajnih dneh pa tudi popoludne od ^ " 2. do 4. ure. Hranilne vloge obrestovale se bodo po var 41 2°lo Izdajatelj in odgovorni urednik: D r. Ivan Tavčar.