Posamezna številka 40 vinarjev.
Slev. 105.	v LimiiH v cen one s. mola n
LeiO XLVH
»SLOVENEC« velja
f« pošti a« T»e itrut Jngo-
alavlje ln t Ljubljani: n oelo leto napraj.. K 84»— ia pol leta || .. „ 42"— sa četrt leta « .. „ 21-— sa sa mesec „ .. „ 7'—
Za tnoumatro oeloletao K B5-_»
a Sobotna izdaja: s
Sa oelo leto.....K 15-—
ia lnoiunstvo.... „ 20 —
Inieiati:
Enostolpna patttvraU (U u ilroka in 3 ma visoka ali n]« prostor)	i
ia enkrat ... po K 1*M Prt naročila nad 10 objrr popust
Rajmanjli oglas j 9/9 mm K 4*—''
Enostolpna potltvrsta K 3-— Iskala vsak dan isnemil po« nedaliek ln dan po pr&uU^ ob 3. nrl sjutraj.
PV Uredništvo Ja <r Kopltar]»tl nlloi štet. 8/111. Bonopisi se na vračajo j nelranklrana pisma se ne sprejemajo.	Teleiona štev. 50.
Političen Ust za slovenski narod.
Oprava ja t Kopitarjevi nI. 8. — Radon poštna hran. ljubljanske it. 650 ia naročnino In ki 349 za oglas«, arstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, boan.-hero. 7563.
Nemci ustavljeni.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz Uradnega vira: Danes se je po mestu razširila vest, da so Nemci zasedli Slovenji Gradec. Ta vest je, kakor mnogotere druge, popolnoma izmišljena, V Slovenjem Gradcu je naš polk, ki je zavzel postojanke ob koroški meji. Nemci te meje sploh niso prestopili,
LDU Celovec, 7. maja. (DunKU) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča dne 6. maja ob 6. uri zveč.: Ob južni železnici je zaseden Guštajn. ■— Situacijsko poročilo dne 7. maja ob 8. uri zjutraj: Položaj neizprcmenjen.
Nemci ponudili premirje.
Ljubljanski dopisni urad poroča iz Uradnega vira: Danes ob 15. je nemško-avstrijski državni tajnik za vojsko dr. Deutsch posetil predstavitelja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Pogačnika in mu ponudil, da bi se v Celovcu začela pogajanja radi premirja in provizorne demarkacijske črte na Koroškem. Poslanik Pogačnik je ponudbo poslal osrednji vladi.
Seggre protestira.
LDU Dunaj, 6. maja. (DunKU). Načelnik italijanske komisije za nadziranje premirja na Dunaju, general Segre je obiskal danes državnega tajnika za vojaške posle, Deutscha, in protestiral proti prekoračenju demarkacijske črte, ki so ga zagrešili nemško-avstrijski oddelki na Koroškem. Državni tajnik je odgovoril, da so vojaško akcijo na Koroškem, katero je izvršila deželna vlada s prebivalstvom, izsilili Jugoslovani s svojim neupravičenim napadom. Dasiravno je bil namen teh vojaških ukrepov izključno le obramba jugoslovanskega napada, je nastala vendar tekom vojaških operacij iz taktičnih razlogov potreba, da se demarkacijska črta na več mestih prekorači. Nemško-avstrijska vlada je že izdala povelje, da se daljnje prodiranje nemudoma ustavi in je poslala v tem zmislu tudi najstrožja navodila v Celovec.
Nemcem se je z delom desetletij posrečilo napraviti iz Koroške posebnost svoje vrste. V svojih somišljenikih so utrdili prepričanje, da se ne bojujejo zoper slovenstvo, marveč za nedotak-
ljivost Koroške, za mir in spravo v deželi. Ves ta Čas, ko so zidali svoje šole-ponemčevalnice, ko so kupovali naše otroke, ko so tiranizirali naše ljudi v uradih, ko so širili prezft- in posmeh do vsega, kar je slovensko, so imeli eno parolo: Za nedeljivost Koroške gre. Doma je bil6 to sredstvo uspešno. Narodnostni boj je dobil oporo v lokalnem patriotizmu, v tisti strastni omejenosti, ki je v rokah agitatorjev najsilnejše sredstvo, če ga zna prav izrabiti.
Med tem, ko so koroški Slovenci, naša severna predstraža, bojevali boj za življenje in smrt v, svojih težkih postojankah. so Nemci po svojem časopisju, ki je lagalo z občudovanja vredno neutrudljivostjo in doslednostjo, povsod širili mnenje, da je vse koroško ljudstvo za enotnost in nedeljivost dežele in da je ves narodni odpor proti nemštvu le sad kranjskih, na sever poslanih hujskačev. Korošci, nemški iii slovenski, da ne žele ničesar prisrčneje, kot da ostanejo v politični, gospodarski in upravni skupnosti. Vemo, da je za nas, ki poznamo razmere za Karavankami, ta trditev smešna; tem bolj pa moramo občudovati Nemce, da se jim je posrečilo vsaj svoji javnosti ubiti to na-ziranje v glavo. Ko so nemški bataljoni s štajerske, z Nižje Avstrije, s Tiro^ke-ga hiteli v zadnjih bojih koroškim Nemcem na pomoč, jih ni gnalo samo stoletno sovraštvo do slovanstva, ampak tudi prepričanje, da gredo branit Koro-, ško, ki hoče biti nemška, pred jugoslovanskim pohlepom. To naziranje nam je nevarno. Ta laž, v zvezi z nesrečno zemljepisno podobo Koroške in z onimi napačnimi pojmi, ki so jih dobili o koroških razmerah člani ameriške Mile-sove komisije pod vodstvom nemških ciceronov, jo v stanu, da vzbudi o nas nepopravljive predsodke.
Prepozno bi bilo, če bi jih hoteli sedaj pobijati. In resnično, danes to niti več potrebno ni. Koroški Slovenci so podali pretekle dni najmočnejši dokaz o resničnih narodnostnih razmerah v svoji deželi, podali so dokaj krvi. Kar se je zadnji, teden dogodilo na Koroškem, se lahko meri s popisi najstrašnejšega divjanja sovražnika v tuji deželi. Nemške koroške čete so korakale po koroških krajih, naseljenih od Slovencev, kakor bi pridrle med uporne črnce. Kri tistih dveh šolskih sestei- v Velikovcu, smrt gosep Čarfove, strašne bolečine onih dveh vojakov, ki so jim v cerkvi razparali trebuh, kriči do neba in ta krik je preklic in obsodba laži o volji vseh Korošcev, da ostanejo skupaj.
LISTEK.
France Bevk:
(K vprašanju slovenske drame.)
Če površen človek bere N. Veliko-njev obisk pri Nučiču, bo prezrl posameznosti, ki komaj vidno gledajo iz teksta, ki so hotele biti zamolčane ali izražene le tako, da jih slutimo. Med vrsticami jc^ mnogo. Hotel bi, da vc vsakdo tudi to. Nc kaže, da bi skrivali gnilobo, kar se tiče javnosti, ki sicer ni preveč radovedna, a dobro je, da je orientirana,
Ko sem bral ono mesto, ko je Nučič z molkom povedal to, kar ni morda smelo v j besedo, me jc resnično zabolelo. Tako go- j vore pri nas ljudje, ki so žrtvovali marsikaj: svojo srečo in udobnost, nekatero kapljo miru in zdravja za zgradbo naše kulture. Vse brez plačila hvaležnosti — niti za božji Ion ne!
Spoštovanje pred možmi! Radi njih se nc smemo bati nc resnice, niti biča! Moj namen je, da zastavim nekaj vprašanj in razgalim nekaj dejstev, ki sledijo iz govorjenega in ponajveč iz — zamolčanega.
Zanimivo bi bilo izvedeti, zakm poudarja iL Nučič, da ga je ravno g. Govc-
Ta krvavi dokaz priča, da je v bodoče
skupnost mejS, nemogoča, da je mirno narodnostno sobivanje po vseh žalostnih dogodkih preteklosti izključeno.
Nemci so imeli polna usta pravljic o tem, kako hočejo vsi Korošci ostati mirni sodeželani. Na laž so jih postavili nemški kmetje sami, ki so z vozmi pohiteli v slovenske kraje, ko jih je zapustilo naše vojaštvo, in odvažali iz slovenskih hiš, kar so mogli doseči. Na laž jih postavljajo oplenjeni slovenski domovi v velikovškem okraju in njih izpraznjeni hlevi, na. laž jih postavljajo trupla tolikih koroških Slovencev, ki leže prebodena ali ustreljena na prostem in vise po vejah dreves.
Strašnejšega dokaza, da se Koroška mora deliti, bi Nemci no mogli podati, nego so ga podali. Nam novih dokazov, da se Koroško mora osvoboditi, ni bilo treba, toda ta slednji dokaz krvi naj bi zadostoval tudi ententi.
Koroški begunci preplavljajo Kranjsko. To so najbednejši naši bratje. Sedaj so brez vsega, brez doma in brez domovine. V Ljubljani mnogi ne bodo našli stanovanj in bodo morali potrkati na gostoljubna vrata po deželi. Odprite jim in jih sprejmite z vso ljubeznijo! Delite z njimi svoje premoženje in svojo revščino! Ne pozabite, da so izgubili vse, ker so ljubili slovensko zemljo!
Konzul Ivan Shvegel:
Pariz, 26. aprila.
Dne 25. aprila ob pol enajsti uri dopoldne me je obiskal v mojem stanovanju v hotelu Continental captain S t u -a rt Montgomery, ki mi je sporočil, da ima predsednik Wilson ob četrt na dvanajst nekaj minut časa, da me sprejme in se pouči o slovenskih in jugoslovanskih zadevah, ako sem pripravljen oditi takoj k njemu. Povabilo je sledilo na posredovanje amerikanskega poslaniškec^a svetnika Ar-thur H u g h Fraziera, zaupnika polkovnika Housa, katerega sem nekoliko dni prej v spremstvu dr. Gregorina in dr, Voš-njaka obiskal in opomnil, kakor že preje druge Amerikance, da predsednik dosedaj v Parizu še ni sprejel nobenega zastopnika
slovenskega naroda. Takoj na to sem pok iskal oba imenovana gospoda, ker govorita angleško, in meni je bilo ležeče na tem, da kratke minute, ki so nam bile na razpolago, z direktnim pogovorom v angleščini a predsednikom, ki ne govori nobenega drugega jezika, v interesu naše jugoslovanske stvari kar najboljše izrabimo. Moja želja se je popolnoma posrečila in naš pogovoi s predsednikom, ki nas je zelo ljubeznivo sprejel in se ravno tako neprisiljeno z nami pogovarjal, jc trajal kljub temu, da so že drugi obiski čakali, nad pol ure,
V celoti jc napravilo prisrčno zanimanje in dobrohotnost g. Wilsona o razvoju in zunanjih težavah naše države naji>lobo-keiši utis. Pri tej stvari moramo vedno misliti na zasluge naših ljudi in njihovih izbor, nih voditeljev v Ameriki, ki so mnogo pripomogli k temu.
Pogovor sem začel s tem, da sem se zahvalil za sprejem in ga opomnil, da od eninpcimilijonskega naroda Slovencev, se-verozapadnega dela Jugoslovanov, skoraj 200.000 ljudi živi v Zedinjenih državah, pred vsem v državah New-York, Pennsyl-vania, Ohio, Illionis, Minnesota, Colorado in Montana, kjer so si priborili s svoio pridnostjo in redom pripoznanje v air.enkan-skem gospodarskem življenju. Na duševnem polju so dali katoliški cerkvi v Ameriki že pet škofov, med njimi velikega pijo-nirja severozapada, ustanovitelja škofije Sault Ste. Mane & Marquette, apostola Indijancev in pisatelja njihove slovnice, škofa Barago, po katerem ima eno mesto in grofija v državi Michigan svoje ime. V Evropi je posedoval naš narod vse območje Alp, južno in zapadno od Donave in je stal v direktni zvezi s Čehi, dokler ga niso napadli za hrbtom Nemci, med tem ko je branil zapadno civilizacijo pred barbari in Turki, ki so prodirali z vshoda. V Alpah je izgubljal košček za koščkom svoje zemlje, vendar se je mogel ohraniti v trinajststoletnem boju na svojem sedanjem ozemlju, kjer je zapiral Nemcem pot do sredozemskega morja in branil evropsko ravnotežje.
Predsednik, Iti je tem kratkim in, kakor se je izrazil, zanj deloma novim izvajanjem pozorno sledil, jc prišel sam na vprašanje, o katerem je vedel, da nam leži pri srcu in s katerim jc bil ravno v teh dneb njegov duh v »Odprtem pismu« zaposlen, na vprašanje naših mej proti Italiji, Mi smo mu izrazili svoje zadovoljstvo in zalivalo za njegov odpor proti btezmernim zahtevam Italije, ki jc preprečil, da niso vgrabili Italijani čez en milijon Jugoslovanov; prosili smo ga pa tudi, da naj pomisli, da bi tudi po njegovem predlogu, ki so ga Italijani odklonili, in z ozirom na namere, ki se zdi, da obstojijo glede naše severne meje na
kar prosil, prosil, mu obetal in ga zvabil, da je vzel slovo od Zagreba, kjer so mu nudili vse večjih ugodnosti, kot so ga pa čakale v Ljubljani, kamor je priše! samo iz ljubezni do slovenske drame. V tem poudarku leži nekaj, kar hoče biti zamolčano. Ali res?
Če so g. Nučiča prosili, da pride na slovensko gledališče in če so mu dali premnoge obljube od strani »slovenskega gledališkega konzorcija«, se vprašamo: Kdo pa je prelomil te obljube? Nučič se pač odpravlja proč radi nevzdržljivosti razmer. Kdo se je na tako grd način norčeval iz poštene umetnosti in na račun tako vnetega in delavnega moža, ko je gosp. Nučič?
G. Nučič govori o jugoslovanskem repertoirju in o načrtu, ki ga siccr ni objavil, a hotel ga je izpolniti molče po svoji moči. Kdo je stavil zapreke, da sc ta program vsaj v bistvenih potezah ni uresničil? Ljudje božji, če pravi Nučič, da rad odhaja in čc pomislimo, da odhaja mož, ki ljubi našo dramo tako zelo, je nujno znamenje, da tu ni nekaj v redu.
Kje jc vzrok tega nereda? Vsa znamenja govorč zato, da pri vodstvu gledališča, ki jc v nesrečnih rokah.
Zakaj odhaja Nučič? Ali je spoznal, da je ves trud, zgraditi pri nas resno dra-matsko umetnost ob sedanjih okoliščinah in ob sedanjem vodstvu, brezupen? Dej-
stvo jc, da odhaja in z njim odhajajo r.idi drugi slovenski igralci. Vse to bolj vpije o gnilih razmerah, kot vsak komentar. In Nučič pravi, da je to stvar konzorcija . ..
Vprašamo, kaj misli konzorcij res popolnoma pone, Mti občinstvo ter napraviti iz gledališča kabaret in cirkus? Čemu smo tedaj vrgli belo platno z odra? Ali pa vendar tli v njem lc še mala iskra zavesti, da se mora ta kulturni zavod dvigniti do viška, ki mu pristoja. Eno ali drugo! Oboje ni mogoče!
V obisku je padla mimogrede tudi beseda o strankarstvu. Mimogrede, pravim in najbrž ni bila namenjena direktno. Omenjam to zato, da zabranimo, da ne pride ta grdi, razkrajajoči element v prostore umetnosti in ne zruši vsej pred tem polomom svarijo z Nučičem vsi, ki jim umetnost ni laž,
Zakaj ni konzorcij storil nobenega koraka glede dramatične šole? Mi nimamo skoraj naraščaja. Vse, kar sc jc doseglo, so dosegli brez šole. In če pomislimo, koliki so uspehi, moramo priznati g. Nučiču velikansko delo in mu moramo biti hvaležni za to. Kdo drugi bi bi! izvrši! kaj takega? In: prihodnje leto ga ne bomo imeli več.
Izvedeli smo tudi šele od g. Nučiča, da je vprašanje pošlecc r« slive slovenskega gledališkega vprašanja za dramo v nevarnosti, Kdo je kriv? Ali ni bila dolž-
nost konzorcija, da to razodene javnosti, vsaj oni javnosti, ki se zanima, ki se mora zanimali, če ji je kulturen ugled našega naroda količkaj na vesti, in storiti vse, da se to nevarnost omeji, če je mogoče in v kolikor je to mogoče? Je li v resnici to samo malenkost, ki jo bo konzorcij zmagal? Pa kako?
Čc poudarja Nučič, da je hotel pridobiti uaši drami vse slovenske dramske umetnike in umetnice in če polaga posebno važnost na živo, pravilno slovensko govorico itd. — kako si moremo drugače misliti slovensko dramo? — tedaj to ni brez pomena, Iz njega govori upravičen strah za slovenski jezik. Ali misli konzorcij ogrožati naš oder s kakim popačenim jezikom?
Drama (ne opera, ki jc Slovenci še sploh nimamo), ni samo merilo kulture vsakega naroda, ona je tudi merilo za njegov jezik. Tu upam, da vedo tudi gg člani konzorcija.
Besede: »To in šc mnogo lepih in koristnih načrtov sem zasnoval — toda ...« pričajo, da so bile stavljene zapreke, da se ti načrti niso izpolnili. Če poročevalec pravi, da se jc v govoru g. Nučič razjezil, ko da mu kdo oporeka in če je poročevalec pristavil Nučiču: Zdi se mi, da razumem,« tedaj je morebiti jasno, da mu je oporekal kdo in ubijal načrte in veselje, Baje je to rcsnica, dasi je tam izražena zelo megleno.
Stran 2«
<fne f. maj« 1919.
štev. 105.
Koroškem, Štajerskem in Ogrskem, bilo 100.000 Slovencev v nevarnosti, da bodo ločeni od svojih jugoslovanskih bratov in jničeni. Istočasno pa bi bila Gorenjska, ki aara ostane, na ta način politično in gospodarsko odrezana in bi postala življenja nezmožna.
Jaz vam tc razloge popolnoma pri-poznani,« pravi predsednik, »ali ravno tukaj naj poseže vmes liga narodov in prepreči nasilje velikih narodov proti manjšinam. Nehotd si moral opaziti veliko zaupanje, ki ga ima predsednik v bodoče delo lige narodov. On pravi: »Tozadevno bomo postavili zelo izdatna jamstva, da bodo mogli deli naroda, ki se čutijo zatirane, apelirati naravnost na ligo narodov.« Vendar mislim, da je veliko vprašanje, ako bo zve-7a narodov v položaju izvesti svojo razsodbo, In predpogoj bi bil, da bi manjšina sploh mogla apelirati na zvezo narodov, kar je pa pri današnji organizaciji države zelo dvomljivo, potem ko smo videli v tej vojski, kako so skozi štiri leta države pošiljale brate proti bratom v boj. Pri neki drugi priliki sem slišal dr. Gregorina, ki se ie popolnoma pravilno izrazil nasproti Amerikancem: Če nam bo pozneje liga narodov pravnim potom dala naše izgubljene brate nazaj, zakaj se hoče potem sedaj napraviti ta ovinek, namesto da se gre pravilno pot proglašenih Wilsonovih načel, ki ne nudiio nikjer boljše in lažje tehnične izpeljave kot ravno na slovensko-italijanski meji? Na podobno opombo včeraj je Wilson opozoril na željo Italije po strategičnih mejah. Tu je pripomnil dr. Vošnjak, da je vojska pokazala, da jc najboljša strategična meja ravno Soča; na vsak način boljša kot rova, daljša, ki so jo Italijani napravili v londonski pogodbi in ki nima v istrskem Krasu nobene močne zaslombe. Italijansko utemeljevanje s tamošnjim razvcxl;em med rekami jadranskega in črnega morja nima nobene vrednosti. Ni skoraj mesta na zemljevidu, kjer bi se podobno razvodje ne moglo najti in izvajati nadaJjne posledice.
Mr, Wilson je pokazal natančno poznanje razmer, zemljevida in zemljepisnih imen krajev, za katere nam gre. Povedal nam je, da ima v svoji delavni sobi reliefno karto, ki jasno označuje strme bregove vshodno-jadranske obali.
Opozoril sem predsednika na okolnost, da Italijani smatrajo tudi Reko, kot drugo luko za Trstom, za zelo važno. Njihov namen je, našo državo gospodarsko popolnoma odrezati od Jadranskega morja. Toda p tehničnega stališča ta luka niti ni prvovrstna :'n bo težko kdaj postala; globočina morja znaša namreč tik od brega že 70 m, kar otežuje zgradbo molov in jih zslo podraži. Ogrska vlada je iz konkurence do Avstrije storila vse mogoče, da izpopolni reško luko, vendar proti Trstu ni mogla opraviti ničesar. Trst je in ostane edina velika luka Adrije, če seveda ne bo obsojen, da pod italijanskim gospodstvom propade. V tem slučaju bi se seveda lahko zgodilo, da bi ga jugoslovanska Reka mimogrede nadkrilila. In da preprečijo tudi to možnost, hočejo Italijani z vsemi sredstvi preprečiti, da bi Reka postala jugoslovanska,
Mr. VVilson je dejal, da mu je dobro znano, da so Mažari italijanski element na Reki še le v najnovejšem času umetno vzgoiili Jaz sem pristavil: »Seveda, še leta 1848. je štelo mesto le 700 Itali<anov. Toda isto se je godilo v Trstu in Gorici, kjer je osobito izza trozveze Nemčija od dunajske vlade zahtevala, da podpira italiianski ele-men In sedaj naj mi zaradi 15.000 Italijanov, ki so ua ta način nastali v Gorici, izgubimo celokupno, čisto slovensko prebi-
O podržavljenju gledališča so žc mnogo govorili. Ali je konzorcij storil kak korak. Javnost še ne ve ničesar. Ali misli vodstvo kaj storiti glede penzijskega ionda in na ta način ugotoviti obstanek igralskega stanu?
Stavek, da naj se umetnosti tičoča vprašanja in vodstvo zavoda poveri strokovnjaku, jasno kaze, ko da ne bi teh stvari imel strokovnjak v rokah. Ali so pri vodstvu kulturnega zavoda ljudje, ki odločujejo stvari, ki jih ne razumejo in bi ne smeli biti poklicani v to? Vprašujemo! Mi ne vemo ničesar!
Zakaj poudarja Nučič besedo gledališki nastavljcncc, ko da je igralec samo plačan hlapcc ali komi in ne svoboden umetnik?
Vse, kar pišejo zadnje dni, in kar govorijo javno in pri tajno, je tako temne in nejasne vsebine, da se moramo udati nehote najbolj pesimističnim mislim o razmerah pri tem kulturnem zavodu. Želimo pojasnila. Želimo, da nam objavijo program za v bodoče, da bodo abonenti vedeli, zakaj so dali denar. Če delamo komu krivico, jc kriva temu lc nejasnost. Molk pa nas more potrditi samo v prepričanju, da je vse resnica, česar ne želimo! Čemu vse to? To večno zakulisno šepetanje in delovanje, te neprestane intrige, ki spominjajo na gnusni poklic tajne diplomacije in na vse sodobne grehe.
Če žc ne morete ali nočete rešiti gledališču poštene umetnosti, vsaj jasnosti nam dajte!
ment. In sedaj naj mi zaradi 15.000 Italija-duš!« Z ozirom na Celovec in Maribor sem mu oimnil, da v vseh slovanskih deželah bivše Avstro-Ogrske mesta niso nikdar bila nar;ivni izraz svoje okolice, marveč celo nekako nasprotje, tuje trdnjave, ki so jim dajali uradniki, nastavljenci, učitelji zunanje, čeprav površno lice, proračunjeno za nevednega tujca. To vse pa bo v normalnih razmerah izginilo ko zimski sneg. To, izpo-četka sicer nekoliko težavno, tuje spoznanje so sedaj sprejeli pač vsi ameriški izvedenci, k? so se pečali s predmetom.
Govorili smo o trgovini, ki bo iskala svojo pot skozi Reko. Važno se mi zdi, da sestavimo čim najbolj natančno tozadevno statistiko, ker bi se sicer morda Američani oprijeli misli, naj Reka postane mednarodna avtonomna ali celo od Jugoslavije neodvisna luka. V tej zadevi sem opozarjal predsednika, da bi to bilo politično nevarno in za nas sprejemljivo le tedaj, če se istočasno ravno tako internacijonalizira Trst s celo Istro ter potem vse skupaj postavi pod ameriško upravo. Ta način rešitve bi obenem zavaroval zapadno mejo naši mladi državi, ki je tako potrebna miru, ter ji zagotovil materijelni napredek s pomočjo Amerike. In izmed vseh nevarnih točk v Evropi — ne izvzemši Carigrad — se mi nobena ne zdi tako važna ko Jadransko vprašanje, ki postaja odločilen problem mirovne konference. Trst, luka, leži obenem skoro v srcu Evrope in bo vedno ostal smoter nemških želja, ki jim italijanska politika in okupacija skoro vedoma prihaja na pomoč. To je Wilson spoznal.
Opozarjal sem ga dalje na to, da je Napoleon s svojim duhom, ki je videl za sto let naprej, pred 100 leti ustanovil Ilirijo ter ji dodal Trst kot luko in kot zaledje celo del Tirolov do Lienza. (Kdor bi hot6l, bi lahko tu zoper dokazoval z razvodji.) Wil-son je smeje menil: »Želel bi, da imam Napoleonovo moč!« Tu je bila priložnost, da sem mu s polnim prepričanjem naredil po-klon: »Vaša beseda, gospod predsednik, bo dalj zalegla ko Napoleonov meč. To, kar ste predvčeraj pisali o Reki, gre v svojem primeru daleč preko predmeta in vzbuja v nas upanje na boljše človeštvo, ki se bo osvobodilo kratkovidnega egoizma, za katerega je ravno sedaj Italija zgled.«
»To upam tudi jaz,« jc toplo posegel predsednik ter je nato razlagal, kako praktično uresničenje teh idealnih ciljev ni mogoče na enkrat, marveč polagoma napram odporu branečega se nasprotnika. Pri tem je rabil prispodobo, da je treba ljudi pripraviti, da spremene smer svoje poti na ta način, da ne okrenejo ostro okrog ogla, marveč jih je treba polagoma pripeljati na drugo pot. Ko je Wilson omenjal položaj entente napram londonskemu paktu, ga je prekinil s proseče sklenjenimi rokami dr. Vošnjak: »Vstrajajte na izvedbi pravičnega plebiscita, to je vse, za kar vas prosimo!«
Naš razgovor je tako naglo potekal in se dotikal toliko predmetov, da celo danes, ped neposrednim vtisom, moje poročilo ni popolno, vendar pa je vse, kar sem povedal, resnično. Trajal je razgovor tako dolgo, da smo žc vstali k odhodu in se potem zopet čalit časa stoje razgovarjah Predsednik se je s tako lesničnim zanimanjem udeleževal razgovora, da je opomnil, da bi se rad z r ami še dalje časa razgovarjal. Za njegovo razpoloženje je značilen f-itriilijar-ni humor, s katerim je pripovedoval o svojih skušnjah iz new-yorške okolice, kjer je cele ure hodil, ne da bi slišal kako angleške besedo. Na podlagi tega pa ni zdvomil o ameriškem značaju tega ali drugih ameriških mest.
Pri odhodu ga je dr. Gregoria Še v preprostih, toda toplih besedah opozarja! na preganjanje in zatiranje našega ljudstva, po Italijanih v zasedenem ozemlju na aretacije, deportacije naše inteligence in voditeljev v Sardiniji, vsled česar vstaja nevarnost, da se bo prebivalstva polotil obup in anarhija, kakršna označuje velike dele Evrope. Ni b'jo dvoma, da je to predsedniku šlo v srce in da je vse, kar smo mu povedali, ne le poslušal, marveč želel slišati.
Na koi.cu sem ga še prosil, naj blagovoli sprejeti umetniški album s tisoči podpisi slovenskih deklet na njegovo hčerke — v njenem imenu, ker Miss Wi!son sama, ki za ameriške vojake poje na fronti, še dal) časa ne bo prišla v Pariz.
mirovni pogoji za Nemčijo.
LDU Amsterdam, 7. maja. (DunKU). »Telegraaf« javlja iz Londona z dne 6. t. m.: »Times« bodo jutri v približno desetih stolpkih objavile najvažnejše mirovne pogoje, ki jih bodo stavili nemškim delegatom. Najvažnejše določbe so: Nemške bojne sile na kopnem se morajo dva meseca po podpisu mirovne pogodbe skrčiti na ne več kot 70.000 mož pehote in 30.000 mož konjenice. Število častnikov ne sme znašati več kot 4000. Vojaška služba sme biti samo prostovoljna. Tudi oborožitve se morajo kar najbolj omejiti. Vse utrdbe 50 milj vzhodno od Rena se porušijo. Nemške bojne sile na morju nc smejo imeti dva meseca oo podpisu mirovne oogodbe no-
benih podmornic, Imele bodo samo šest bojnih ladij, šest lahkih križark, dvanajst torpednMi lovcev in dvanajst torpedovk. Vse druge vojne ladje se morajo staviti v rezervo ali pregraditi v trgovinske ladje. Skupna posadka vseh vojnih ladij ne sme presegati 15.000 mož, med temi 1500 častnikov. Vse vojaške in pomorske naprave na Helgolandu se morajo porušiti. Kjelski prekop mora biti trgovskim ladjam vseh držav, ki živijo z Nemčijo v miru, odprt, in sicer na podlagi popolne enakopravnosti. Dovoljuje se Nemčiji, imeti do dne 1, oktobra 100 pomorskih letal za iskanje min. Po tem datumu ne sme Nemčija imeti nobenih vojaških ali pomorskih zračnih bojnih sil.
Aliiranci dolže bivšega cesarja kršitve mednarodne morale in svetosti pogo-deb, ne pa prestopka proti kazenskemu zakonu. Postavili bodo posebno sodišče, ki bo sodilo bivšega nemškega cesarja. Osebe, ki so zakrivile kršitev vojnih zakonov ali vojnih običajev, se bodo postavile pred interaliirano sodišče. Do popolne ugotovitve zahtev aliirancev mora Nemčija plačati eno milijardo funtov šter-lingov.
Nadalje mora Nemčija plačati odškodnino za vsako škodo, ki so jo trpele civilne osebe aliiranih držav ali njihovo imetje. Alzacija - Lorena se mora vrniti Franciji, ki dobi tudi premogovno kotlino v saarski dolini. Saarsko okrožje bo upravljala petčlanska komisija, ki jo imenuje zveza narodov. Po 15. letih bo prebivalstvo odločilo, ali naj mu vlada zveza narodov, ali Francija, ali Nemčija. Če se bo prebivalstvo odločilo za Nemčijo, mora Nemčija kupiti od Francije premogovnike po ceni, ki se bo še določila.
Poljska dobi koridor do Gdanskega, Gdansko ostane svobodno mesto. V Šlez-viku se bo izvršilo ljudsko glasovanje. Od Nemčije se zahteva, da se v korist petih aliiranih ter asociiranih sil odreče vsem pravicam glede svojih prekmorskih posestev. Večino teh posestev bo po mandatu zveze narodov upravljala ena velikih kolonijalnih sil. Nemčija se odreče vsem pravicam in privilegijem, ki izvirajo iz algeziraške pogodbe iz leta 1906. in iz francosko-nemških pogodeb iz let 1900 in 1911. Vsi dogovori med Nemčijo in državo šerifa se razveljavijo. 15 nemških kabljev se da vladam aliiranih in asociiranih držav na razpolaganje.
Mirovni posvet.
LDU. Berlin, 6. maja. (DKU. — Brezžično.) Pariška mirovna konferenca je imela danes popoldne v veliki obednici ministrstva za zunanje stvari tajno sejo, da sliši poročilo mirovnih preliminarij, ki bodo v sredo v Versaillesu izročeni nemškim pooblaščencem. Predsedoval je Cle-menceau. Prisostovali so vsi delegatje konference, mudeči se sedaj v Parizu. Tardieu je objavil resume mirovnih preliminarij, ki ga je sestavil.
LDU. Lyon, 6. maja. (Brezžično.) Predsednik Wilson, Lloyd George in Clemen-ceau so se danes dopoldne sešli v hotelu, kjer Wilson stanuje.
LDU. Lyon, 6, maja. (Brezžično.) Belgijski minister za zunanje posle Hvmans se je danes popoldne po zraku vrnil iz Bruslja v Pariz, tako da se je mogel udeležiti seje konference, kjer se je objavilo besedilo mirovnih preliminarij zastopnikom zavezniških držav.
Wilsou vztraja.
LDU Berlin, 7. maja. (DunKU), »Vos-sisehe Zeitung«. javlja iz Ženeve: Kakor poroča pariški »New York Herald«, jc predsednik Wilson sprejel v soboto v Parizu italijanskega poslanika v Washing-tonu, Wilson je izjavil poslaniku, da mu nikakor ni mogoče spremeniti svojega stališča v jadranskem vprašanju, ki ga je objavil v svoji spomenici od 24. aprila.
Povratek italijanskih delegatov.
LDU Pariz, 7. maja. (DunKU. — Brezžično.) »Petit Parisien« poroča, da so italijanski delegatje sklenili vrniti se v Pariz, ne da bi dobili kakeršnega-koli privolila Rlede svojih zahtev. :>Petit Journal« meni, da vprašanje glede na Reko še ni urejeno, da pa je upati na skorajšnjo rešitev.
Ceremonije.
LDU Berlin, 7. maja. (DunKU). WU javlja iz Versaillesa: O pripravah za izročitev mirovne pogodbe poroča francosko časopisje nastopne podrobnosti: Cle-menceau, Wilson in Lloyd George so včeraj v Versaillesu osebno odredili, da se v dvorano postavi velika miza v obliki podkve. Na gornjem koncu bodo sedeli Clemenceau in Lloyd George na desni, Wilson na levi strani. Na desni vzdolžni strani bodo sedeli francoski zastopniki in maršal Foch, dalje zastopniki Anglije, Italije, Belgije, Brazilije, Portugalske in Srbije, na levi vzdolžni strani pa zastopniki Amerike, Japonske, Rumunije, Poljske, Čehoslovaške in angleških dominijev. Slovesnost sama bo clasom »Echo de Pariš*
precej kratka. Točno ob treh morajo biti zastopniki aliirancev na svojih mestih. Nato bo polkovnik Hcnry uvedel nemške pooblaščence. Clemenceau bo kot predsednik konference osebno izročil mirovni spis nemškim odposlancem. Poprej pa bo Clemenceau v imenu aliirancev in asoci-irancev imel nagovor, ki bo trajal približno 10 minut; njegovo vsebino bodo v nasprotju z diplomatskimi običaji že prej naznanili grotu Brockdorff-Rantzau-u; ni še znano, bo-li grof Brockdorff-Rantzau odgovoril. »Echo de Pariš« piše, da dobijo Nemci 14dnevni rok, da predložijo pismene pripombe, tako da se more pričakovati nemški odgovor pred 22. majem. Nemcev ne bodo ovirali, ako bodo hoteli poslati posebne sle V Berlin, da ondi proučijo pogodbo. Pričakovati je, da se bo mir podpisal 3. ali 5. junija.
LDU Pariz, 6. maja. (Brezžično.) Besedilo mirovnih preliminarijev bodo delegatom držav, ki so sc vojskovale z Nemčijo, danes popoldne ob dveh v tajni seji sporočili v palači d' Orsay. Sklenilo se je, da bodo ob izročitvi mirovne pogodbe pripustili 30 zastopnikov časopisja za ve-levlasti in dominije in 10 zastopnikov za države, ki imajo poseben interes. Nemško delegacijo bo zastopalo 6 pooblaščencev, katero bodo spremljali tajniki in pet poročevalcev.
Zveza narodov.
LDU Lyon, 7. m-\;a. (Brezžično.) Odbor za organizacijo zveze narodov, ustanovljen v znrislu resolucije, katero je sprejela mirovna konferenca v plenarni seji dne 28. aprila, je imel svoj prvi sestanek včeraj ob 16. v hotelu Crillon. Na predlog polkovnika Housea je bil izvoljen za predsednika odbora Pichon, francoski minister za zunanje stvari. Sir Erik Drummond je bil naprošen, da prevzame posle generalnega tajnika.	,
Država SHS.
Važen ministrski svet.
LDU. Belgrad, 6. maja. Po zbornični
seji je bil važen ministrski svet. Kakor se poroča iz političnih krogov, bodo seje narodnega predstavništva odgodene za najmanj deset dni. Petkova seja bo kratka in samo formalna.
LDU. Belgrad, 6, maja. »Slobodna Riječ« javlja, da se je razpravljalo na današnji seji ministrskega sveta o stališču naše vlade napram reškemu vprašanju ter sploh konfliktu z Italijo in postopanju naše delegacije pri podpisu miru. Vlada je sklenila, priporočiti delegatom, naj napno vse sile, da bodo priznani kot delegati kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Davek na samce.
LDU, Belgrad, 6. maja. Finančni minister je izdelal zakonsko predlogo o davku za samce, Zakonski načrt, ki bo predložen v najkrajšem času narodnemu predstavništvu, določa obdavčenje vseh samcev in vdovcev brez otrok v starosti od 25. do 60. leta. Vsakdo izmed njih bo moral brez razlike plačevati letnega davka 240 dinarjev. Razun tega pa bodo morali prizadeti plačevati na leto doklade k vsem direktnim davkom, in sicer v starosti od 30. do 45. leta v izmeri 100 odstotkov, od 25. do 29. in od 46. do 50. leta 50 odstotkov, od 51. do 60. leta pa 25 odstokov. Davek se bo začel pobirati s pričetkom leta 1920. Minister utemeljuje svojo predlogo z razlogi pravičnosti plačevanja davkov.
,	Naši Amerikanci.
LDU. Belgrad, 6. maja, Vlada se bavi
z vprašanjem, kako omogočiti povratek v domovino onim številnim Jugoslovanom, ki so se izselili v Ameriko.
Shod zadružnih organizacij.
LDU. Belgrad, 6. maja. Vlada bo sklicala kongres vseh zadružnih organizacij v državi, ki naj skupno izdelajo načrt za čim večjo povzdigo našega poljedelstva.
Domovi za invalide
LDU. Belgrad, 6. maja. Ministrski svet je sklenil osnovati v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu invalidske domove po angleškem vzorcu, V te domove, bodo sprejemali invalide iz vojne leta 1912. do 1919, iz vseh delov Jugoslavije.
Ameriški časnikarji v Belgradu.
LDU Sarajevo, 7. maja. Ameriški časnikarji so odpotovali včeraj v Belgrad. V ponedeljek so jim priredili slavnostni večer, ki so se ga udeležili tudi zastopniki vlade in sarajevske občine.
0
Politične novice.
'-(-' Iz naše stranke. Izvrševalni odbor V. L. S. je v seji dne 7. maja t. 1, sklenil sledečo objavo: Ker so se v javnosti delale za dogodke na Koroškem odgovorne posamezne stranke, izjavlja izvrševalni I oubor V. L. S., da smatra domnevo, kakor i bi mogla biti katera stranka za vojaške ! dogodke odgovorna, za brezmiselno. V današnji seii je vzela ooročilo svoitfSa čla«
na dr. Janka Brejca na znanje ter izjavlja hkrati, da tudi ne vidi nobenega razloga, vsled katerega bi se moglo govoriti o krivdi deželne vlade v tej zadevi. V. L, S. se izjavlja solidarno s svojimi trpečimi brati na Koroškem in pa nujno poživlja ves narod k edinosti.
f- Na zborovanju Kmečke Zve?e v Ptuju, kjer sta govorila gg. Vesenjak in Brenčič so sc enoglasno sprejele Siedeče resolucije:
1.	Na shodu S. K. Z. za ptujski okraj v Ptuju zbrani zborovalci pozivljejo vlado v Belgradu, da povzame vse korake, ki so potrebni zato, da se Italijanom iztrgajo iz rok okupirani kraji ter se priklopijo naši državi cela Dalmacija z otoki, Reka, Istra, zlasti pa Trst in Goriška do zadnje slovenske vasi na Koroškem in Prekmurju.
2.	Da se v naši državi vpelje popolna demokratična uprava ter demokratični volilni red s proporcem v javne zastope.
3.	Zahtevamo, da se ob končni ureditvi valute varujejo zlasti gospodarsko šibkejši sloji; tudi vojno posojilo, ki so ga morali podpisati vsled pritiska bivše avstrijske uprave, naj se naredi tako, da bodo varovani mali ljudje.
4.	Za ureditev valute in pokritje vojne škode naj se takoj pošteno obdačijo vojni dobičkarji, ki so na račun vojske obogateli.
5.	Zahtevamo, da se davki v celi državi zenačijo, da se da pri določevanju davkov besedo ljudskim zastopnikom v komisije in da se naj določi za najmanjši znesek potreben za življenje 10.000 K.
6.	Odpravi naj se neopravičena carina na oblačilno blago, sladkor, sol in petrolej, ki je v bivši Avstriji varovala domači pridelek, ki pa jc sedaj v Jugoslaviji krivičen konsumni davek.
7.	Znižajo naj se tudi neopravičeno visoki tarifi na železnicah,
8.	Zahtevamo, da se ob agrarni reformi upoštevajo zahteve zlasti malega kmeta in kmečkega delavca, grajščinska zemlja naj se dodeli zlasti onim, ki so jo dosedaj imeli v najemu in obdelovali. Popravijo naj se krivice, ki so se kmetu zgodil^ od strani graščakov.
9.	Kmečko ljudstvo zahteva, da dobi v vseh zastopih svoje zastopnike zlasti pa v višjem šolskem svetu, ki ima nalogo odločevati v šolah na. deželi.
10.	Zahtevamo, da vlada prevzame vse šole v svojo oskrbo, ter tako reši občine velikanskih bremen,
-f Monopol za snovanje političnih Strank, Sinočnji »Slovenski Narod« poroča po splitski »Novi Dobi« o bivanju dr. Korošca v Dalmaciji. Iz vsega članka odseva veliko ogorčenje glasila J. D. S., da se upa še kdo drugi snovati v Dalmaciji kako stranko kakor edino le J. D. S,, ki je menda dobila v Jugoslaviji monopol za snovanje strank, »Narod« pravi, da »ne uvideva potrebe, da se orginizira stranka v obrambo katoliške cerkvc in kulturnih nazorov krščanstva.« Da »Narod« te potrebe ne uvideva, to mi že davno vemo in nam ni s tem nič novega povedal. Nova nam ni celo ta silna nevednost svobodomiselnega lista, ki niti ne ve, da dr. Korošec ne organizira stranke za obrambo katoliške Cerkve, iz enostavnega razloga, ker le-ta za svoj obstoj ne potrebuje nobene politične stranke. — Da pa »mora klerikalna stranka že po svoji naravi delati za separatizem in proti misli državnega edinstva,« je pa budalost, katere niti »Narod« sam ne verjame, in je ta budalost tem večja, če jo »Narod« pona-tiskuje iz »Nove Dobe«. Sedanji resni časi niso primerni niti za dobre dovtipe, kaj še le za take, kakršne nam jih ponu-iata »Narod« in »Nova Doba«,
4- Srečna Jugoslavija! Tako Človek pri vsej nezadovoljnosti s tem in onim zakličej če bere koliko slabše se imajo marsikje drugod. Te dni nam je prišlo v roke z Dunaja prineseno pismo. Med drugim beremo: Pri nas smo bili 14 dni brez vsake zabele, dva meseca brez krompirja, 10 tednov brez sladkorja, en mesec brez mesa. Kar smo pod roko dobili, smo morali nesramno drago plačati. Mast 140 K l<g. Moko za kruh z mavcem mešano 28 K kg. Eno jajce 3 do 4 K. Zdaj šele velja tisto: Kdor gre na Dunaj... In to mizerijo hočejo Nemci vsiljevati sedaj nam in menijo, da bodo za svoje limanice dobili kaj jugoslovanskih kalinov!
+ Auguste Gauvain za naše pravo. Nam prijazni Auguste Gauvain piše ponovno v »Journalu des Debats« o jadranskem vprašanju in pravi, da vse burne manifestacije v Rimu in pritrjevanje Or-landu in Sonninu na stvari ne bo nič spremenilo. Po vseh manifestacijah ostane še nadalje moralna nemožnost, da se velika množica naroda, ki tega nikakor noče, združi z Italijo. Pripojiti ozemlje med Rašo in Splitom Italiji, bi pomenilo še večjo nevarnost kot slučaj Alzacije - Lo-rene leta 1871. Nemčija je Francijo premagala, toda Italijani niso prišli v Dalmacijo in Istro kot zmagovalci, ker so se prebivalci teh dežel še pred prihodom Italijanov po lastni volji izrekli za združenje v državo SHS. Spodobilo bi se, da bi se italiianski državniki zavedli in povedali
svojemu narodu resnico. Namesto da kličejo: »Viva la Dalmazia, italiana«, naj bi napravili za narod izvlečke iz knjig pisateljev Vivante Prezolini in Salvemini, v katerih se italijanstvo Dalmacije odločno zanika. V interesu Italije jc, da anektira samo one kraje, kjer bo lahko brez nasilja vladala. Če misli Italija, da se ji godi krivica, ako se ne izpolni pogodbe iz 1. 1915., dobi zato lahko kompenzacije, toda na račun resničnega sovražnika! Zakaj sc ne razpravlja v tem smislu? V vodniku po Dalmaciji, ki je služil pred 20. leti v potovalne svrhe v tej čudoviti deželi, naslednje podatke: leta 1890, jc štela Dalmacija "'553 Hrvatov, 80.110 Srbov, ali skupno
663 Slovanov, to je 96 odstotkov ce--.iiega prebivalstva. Italijanov je bilo samo 16.000 in Ncmcev 2026. Ta vodnik je sestavila grofica Marianne pl. Harrach. Natisnjen je bil v Parizu 1, 1900, (Societe fran9aise d' edition d" art, Rue Saint Be-noit). In sedaj se s trmoglavo propagando slika to deželo kot »italian^ssima«! Za zjokati!
-f »Tribuna« o londonskem paktu.
— Med italijanskimi Usti je pravi mojster v zavijanju rimska »Tribuna«, katera skuša dokazati v dolgem članku, da je stališče Wilsonovo, Lloyd Georgeovo in Clemer;-ceauovo napačno, da pripade Reka po londonskem paktu Hrvatski in ne Italiji. Zavezniki so v času sklepanja londonske pogodbe računali s tem, da bode Avstrija tudi po svetovni vojni obstala in so ji določili kot luko Reko; ker pa je Avstrija razpadla, je docela nevarno, da je na jugu stopila na mestp Avstrije Jugoslavija in se ji mora tudi to pristanišče prisoditi. Proti temu zavzema »Tribuna« nelogično stališče, da je z razpadom Avstrije odpadla važna premisa, in da nastopa pravica samoodločbe mesta Reke. Stari Avstriji bi dali Italijani rade volje reško pristanišče, Jugoslovane pa hočejo v svojem skrajnem egoizmu oropati za celo jadransko obal, četudi nima Italija nikakršne pravice do nje. (P. P.)
Dnevne novice.
—	Kam s koroškimi begunci? To
vprašanje nam je dolžnost rešiti čim preje. Eni so mnenja, naj se enostavno vsi Nemci poženo preko meje in v njihova stanovanja in na njihova posestva pa nasele koroški Slovenci, ki so jim Nemci vzeli prav vse. Drugi pa zagovarjajo misel, ki ni tako brutalna in nem-ško-barbarska, naj se vsaka nemška družina prisili, da sprejme vsaj po enega koroškega Slovenca v začasno brezplačno popolno oskrbo. Na večjih nemških posestvih bi spravili pod streho celo več Korošcev. Če je nemško barbarstvo naše koroške brate popolnoma izropalo, naj nosijo vsaj malenkosten del odškodnine, ki ni niti odškodnina, Nemci v Sloveniji ter naj tudi ti malce občutijo posledice divjanja svojih ostalih rojakov, nad katerim se ne zgražajo, marveč je celo na tihem odobravajo! Ne bodimo barbarski, toda preveč prizanesljivi tudi ne! Pravičnost naj bo merilo!
— Vpoklici k orožnim vajam. Na mero-dajnem mestu smo izvedeli, da gre pri sedanjih vpoklicih v resnici le za šestteden-ske orožne vaje. Vpoklicani bodo služili lc šest tednov, nato bodo odpuščeni. Vse druge vesti so izmišljene.
—	Iz odbora zveze industrijcev v Ljubljani je izstopil civilni inženir Remec. Povod za izstop jc bilo principijel-no nesoglasje z večino odbora, ki je uložila pritožbo proti ustanovitvi državnega urada za pospeševanje obrti, češ da jc tak urad sploh nepotreben, da ga industrijci no potrebujejo ter da zato tudi nočejo prispevati k vzdrževalnim stroškom. Za zastopanje svojega nasprotnega naziranja si hoče inženir Remec pridržati nasproti odboru industrijske zveze prosto roko.
—	Akademska slavnost v Mariboru, ki bi se imela vršiti dne 10. in 11. maja, je radi nepričakovanih razmer preložena na nedoločen čas.
—	Zborovanje učiteljstva v Novem mestu. V poročilu tajnikovega referata se je zapisnikarju vrinila zmota, ki se mora popraviti. Nisem rekel: »Spoštuj vsako pošteno svetovno naziranje.« Te besede bi se lahko tolmačile tudi v prilog načelom, ki jih smatramo za zmotne. Nekaj drugega je, spoštovati osebo, ki dela iz prepričanja, drugo pa je spoštovati naziranje, ki ga imamo za napačno.
R. Pečjak.
—	Imenovanja. Iz seje deželne vlade: Za referenta za obrtno šolstvo se imenuje začasno ravnatelj državne obrtne šole Iv. Šubic, za trgovsko šolstvo pa ravnatelj slovenske trgovsko, šole Josip Gogala. Za nadzornika obrtnih nadaljevalnih šol se imenujeta prof. inž. Jaroslav Forster in prof. inž. Viktor Turnšek, Nadinženir v p, Franc Žužek se sprejme v državno službo'-Za provizorične državne živinozdravnike v X, člnovnem razredu se imenujejo vete-
rinarski asistenti: dr. Franc Zavrnik v Ptuju, Jožef Šerbec v Ormožu, Franc Ve-ble v Konjicah, Franc Lobnik v Mariboru in Peter Pihtarič v Šoštanju. Strokovnemu učitelju na slovenski trgovski šoli v Trstu Francu Marinčeku se začasno poveri vodstvo trgovske šole v Celju. Kanclist pri višjem šolskem svetu Nikolaj Obradovič se imenuje za oficijala. Pletarski delovodja Ignacij Uršič se imenuje učiteljem v X. činovnem razredu. Bandažist in pro-tezni mojster, Ludovik Baraga v Ljubljani se imenuje za stalnega vodjo državne pro-tezne delavnice.
—	Gimnazijskim ahiturijentom iz i?tn 1891. Meseca julija t. 1. bode pot"V1 " let, ko smo sc po dokončanih 7
izpitih sestali v Hafnerjevi go:' ' Petra cesti v Ljubljani k obli:.j odhodnici, da si še enkrat seiemo , , ko smo odhajali na razna pota v svet. B:1 o nas je tedaj 42 abiturijentov. SklenaL smo takrat, kje in kedaj se v poznejših letih zopet snidemo. Prevladalo je splošno mnenje, naj se vrši naš sestanek po 25 letih na Bledu. Petindvajset let! Lepa doba življenja je za nami, stojimo že v jeseni našega žitja. Kdo izmed nas bi si bil takrat mislil, da ce bede naša 25lelnica obhajala v prvem 1 c Lu našega narodnega osvobojenje! Soro!ci-tovariši! Sn'dimo sc letos v avgustu na našem divnem Bledu, da si po tolikih letih zopet sežemo v roke, vzbujajoči si spomine na lepa dijaška leta, na ona leta, katera so bila skoro gotovo rečeno najlepša, katera smo preživeli. Na svidenje tedaj na Bledu! — Ljudevit Jereb, revident kr. ravnateljstva železnic SHS, oddelek VII., Ljubljana.
—	Tarifi južj?e releznirc. Z ozirom na 200 odstotno zvišanje tarifov se je deže'na vlada zavzela pri osrednji vladi, da zvijanje v nobenem slučaju ne bode presegalo vsaj izmere poviška, ki velja pri isti železnici v Nemški Avstriji.
—	Zavoj skladb, Foersterjevih, IIu-golinovih itd. je pretekli teden pozabil neki gospod v dolenjskem vlaku. Poštenega najditelja prosimo, naj jih proti dobri nagradi odda v uredništvu »Slovenca« a1 i pa naj vsaj sporoči svoj naslov.
—	Proteze za invalide. Državna po-pravljalnica protez se podredi upravi in nadzorstvu poverjenika za socialno skrb.
—	Vsem stavbenikom v Sloveniji se naznanja, da se vrši dne 9. t. m. (petek) ob 2. uri popoldne v restavraciji Šmit (prej Fantini) v Ljubljani, Gradišče, sestanek. Vsi gospodje tovariši cele Slovenije se uljudno vabijo, da se v svojem lastnem interesu zanesljivo in polnoštevilno brez izjeme udeleže tega sestanka.
—	Povišanja voznih ccn. Železniško ministrstvo je z odlokom št. 3396 iz leta 1919. zvišalo na železnicah kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v področju ljubljanskega ravnateljstva z veljavnostjo z dne 16. maja 1919 do preklica, oziroma do izvedbe v tarifi, vse vozne cene za prevoz oseb, psov, prtljage in pospešnega blaga. Nove enote znašajo: 1. Za osebe: I. razred osebni vlak od 1—100 km 50 v, od 101 km dalje 371/* v; II. razred osebni vlak od 1—100 km 40 vin, od 101 km dalje 30 v.; III. rezred osebni vlak od 1 100 km 20 v, od 101 km dalje 15 v za vsak kilometer. Najmanjša voznina se računi za pet kilometrov. — 2. Z a p s e : 60 v. za vsakih pričetih 10 km in vsakega psa; najmanjša pristojbina znaša 3 K s kolkom vred. Stotnina znaša za vsako pričeto uro in psa 60 vin. — 3. Zaprtljago:30v. za vsakih pričetih 10 km in 10 kg; najmanjša pristojbina znaša 2 K s kolkom vred. Ležnina znaša za vsak kos in pričeti dan 50 vin. — 4. Za pospešno blago: 60 v. za vsakih pričetih 10 km in 10 kg; najmanjša pristojbina znaša 3 K s kolkom vred. — Delavske povratne in tedenske vozovnice so opuščene. Delavci plačaio na podstavi izkaznic polovično ceno III. razreda osebnega vlaka. Postajne vstopnice veljajo 50 vin. Veljavne so le v cenovni-ku navedene cene, ne pa one, ki so natisnjene na vozovnicah,
DR. KOROŠEC ZA SANACIJO R * t NA JUGU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 7. maja. V sejah n skega sveta je poročal ministrski podpredsednik dr. Korošec o svojem potovanju po jugu. Poudarjal je, da je položaj povsodi, posebno pa v Bosni, zelo nevaren in da lahko pride do velikih komplikacij. Dr. Korošec je odločno zahteval, da se razmere na jugu sanirajo, Z ozirom na to zahtevo je ministrski svet takoj razpravljal o spremembi sistema v Bosni,
m Belgrad, 7. maja. Iz poučenih krogov se poroča, da je dr. Korošec prinesel s svojega potovanja načrt za spremembo sistema v Bosni. Jugoslovanski klub se zavzema za medstrankarsko vlado, v kateri bi imeli Srbi 4, muslimani 3, Hrvati 2, socialisti 1 ali 2 zastopnika. Za kontrolo vlade bi se ustanovilo pokrajinsko veče,
Zastopniki katoliških Hrvatov in musli« manov so že v Sarajevu soglašali s tem načrtom,
m Belgrad, 7. maja. Jugoslovanski
klub zahteva tajno sejo narodnega predstavništva, v kateri bo poslanec Banič interpeliral o razmerah v Bosni in Hercegovini.
HRVATSKA LJUDSKA. STRANKA,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Zagreb, 7. maja. Danes se je vršil v Zagiebu sestanek zaupnikov hrvatske ljudske stranke, katerega so se udeležili odposlanci stranke iz Zagreba in pokrajine, Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je poslal brzojavni pozdrav.
RADIKALCI IN DEMOKRATJE.
(Izvirno poročilo »Slovencu« )
m S rajevo, 7. maja. Dne 2, maja je | imela radikalna stranka v Mostaru sestanek zaupnikov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri sc obsoja demokratska stranka, ker ni stop'la v dogovor s staroradikalno stranko.
1 DEMOKRATSKE STRANKE V ZAGREBU.
(bvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagrsb, 7. maja. Prihodnji porede-lj. o v Znjiicbu shod demokratske Strani c, na katerem se bo ustanovila s! .::••'• organizacija za Zagreb.
ITALIJANI SE ZBALI.
LDU Ženeva, 7. maja. (ČTU). »London Express« doznava: Povralek Orlan* dov in Sonninov v Pari/, je povzročil strah, da ne sklene ententa posebnega miru brez Italije.
MIKOVNA POGODBA NEMŠKIM DE-
LLOrATOitl I23KOČENA.
LDU rariz, 7. maja. (DunKU) Reu-terjev urad: Danes je bila izročena nemškim delegatom mirovna pogodba obstoječa iz 15 odstavkov. Prvi odsta-? vek obsega pogodbo o zvezi narodov. Drugi odstavek popisuje geografične meje Nemčije, tretji odstavek zavezuje Nemce, da sprejmejo politične izpre-membe, ki so nastale po miru v Evropi. Ta odstavek osnavlja dve državi, Čeho-slovaško in Poljsko in urejuje vse potrebno za njihovo priznanje. Revidira temelje belgijske suverenosti iu določa meje Belgije. Nadalje osnavlja nov vladni sistem v Luksemburgu in v saar-ski kotlini in vraCa Alzacijo-Loreno Francozom. V tem odstavku je govora tudi o odredbah glede eventualne od-stophve ozemlja Danski in o obveznosti Nemčije, da pripozna neodvisnost Nemške Avstrije in da sprejme pogoje, ki se bodo določili glede teh držav ali vlad, ki so se ustanovile izza ruske revolucije. — Četrti odstavek se bavj s politično rekonstrukcijo ozemelj izven Evrope. Nemčija sc odpove svojim inozemskim kolonijam in pravicam. V tem členu so govori tudi o mednarodnem priznavanju britanskega protekto-rata nad Egiptom in o razveljavljanju algeciraških aktov. — Peti člen vsebuje vojaške in pomorske odnošaje, omejuje obseg nemške armade in mornarice ter odpravlja vojaško dolžnost v NemčijL — Šesti odstavek: Vse signatarde velesile se obvezujejo, da vzdržujejo grobove padlih. Povratek vojnih ujetnikov se uredi. — V sedmem členu je govora odgovornosti, kazni in o kazenskem postopanju proti bivšemu cesarju Viljemu. — Osmi člen: Vojna škoda se povrne in popraviti jc vse poškodbe. — Deveti člen se bavi s finančnimi k^v-zulami. — Deseti odstavek vsebuje gospodarska določila in vzpostavlja različne nepolitične mednarodne pogodbe in koncesije. — Enajsti odstavek urejuje zrakoplovstvo. — Dvanajsti člen našteva različne klavzule o mednarodni kontroli pristanišč, prekopov, ladij in železnic ter posebne odredbe glede kiel-sltega prekopa, in trinajsti odstavek vsebuje odredbe glede dela. V štirinajstem odstavku so navedena jamstva za izvedbo mirovne pogodbe.
SOŽALJA ČEŠKI VLADI.
LDU. Praga, 7. maja. (ČTU.) Poslanik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev Hribar, francoski poslanik Clemcns Simon, angleški poslanik Goosling in italijanski poslanik De Lago so izrazili sožalje svojih vlad povodom tragične sinrli vojnetfa ministra generala fctefanika.
ČEHI NA DUNAJU.
LDU. Moravska Ostrova, 7. maja. (ČTU.) »Duch Času« piše, da jc zelo razveseljiva vest o volilni zmarfi Čehov na Dunaju. Izid volitev ima za posledico, da se poslej kulturne in socialne pravice češke manjšine na Dunaju ne bodo mogle več zanikati, kakor doslej.
LlubUanske novice.
lj Somišljenikom krakovskega in trnovskega okraja. Somišljenike S. L. S. krakovskega in trnovskega okraia vabi«
mo na zaupni sestanek, ki se vrši v petek, dne 9. maja ob 7. uri zvečer v knjižnični dvorani Jugoslovanske t'skarne, III, nadstropje. Prosimo, da se vsi zaupniki sestanka točno in zanesljivo udeleže,
lj Stolna Eliznbetna konferenca ima danes ob 6. uri seio.
li Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo ali kolodvorski okraj priredi izlet na Janče v lepem vremenu tretjo nedeljo v majniku. Odhod iz Ljubljane 18, maja ob pol 6. uri zjutraj z vlakom na postajo Laze. Ob 10. uri sv. maša in pridiga. Popoldne ob 3. uri pete litanije. Zvečer ob 9. uri z vlakom zopet v Ljubljani. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na nedeljo, prvega junija. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se prijavi pri gdčni M. Vehovec, trgovina na Kongresnem trgu štev. 4. Izletniki, daljnoglede s seboj! Se prosi za obilno udeležbo. — Odbor,
lj Ženski odsek šentpeterskecja prosvetnega društva v Ljubljani vabi vse članice in somišljenice k predavanju, ki se vrši danes v četrtek po šmarnicah v prostorih šentpeterskega prosvetnega društva. Predava gdč. Cilk a K r c k.
lj Jugoslovanska Strokovna Zveza ie premestila svojo pisarno iz Ljudskega doma v Jugoslovansko (katoliško) tiskarno, II. nadstr., poleg tajništva V. L. P. Vse dopise in vprašanja naj se pošilja na ta naslov. Člani iz mesta naj se sedaj vedno obračajo na gorenji novi naslov. Uradne ure so od 8. do 12. dop. in od 1. do 3. pop.
lj Manutakturno blago v Ljubljani. Deželna vlada je dovolila ljubljanskim veletrž-cem z manufakturnim blagom uvoz manu-fakturnega blaga, ki ga pa morajo ti trgovci prodajati detajlistom in konzmentom pod državno kontrolo. Vsak -\elctržcc mora imeti v svojih lokalih seznam vseh vrst tega blaga, vzorce in cene na drobno in debelo odobrene od deželne vlade. Tudi mora hiti vsak kos blaga tako numeriran. Kar velja za trgovce na debelo, velja tudi za detajliste, ki izvedo ceno, po kateri smejo prodajati na drobno pri nakupu. Občinstvo se opozarja, da pri nakupu samo izvršuje kontrolo in čc vidi, da prodaja ni v redu, ali da so cene višje, se lahko prepriča o cenah in vzorcih pri Prehodnogospodar-skem uradu v Ljubljani, kjer so cene in vzorci r.a vpogled.
lj Deželna zadruga fotografov v Ljubljani je imela ob številni udeležbi članov v četrtek, dne 24. aprila svoj redni občni zbor, prvi po vojni. Vsled rahlega zdravja odstopivšemu dosedanjemu načelniku g. Bertholdu se izreče topla zahvala za njegovo neumorno in uspešno delovanje za procvit zadruge, nakar se izvoli nov odbor: Za načelnika g. Uršič, za podnačelni-ka g. D. Rovšck, za odbornike gg.: Sader, Kune Viktor, Grabietz, Kune Franc in Pelikan, za namestnike gg.: Blasnik, Bešter in Repše. Z velikim odobravanjem večine članov je bil tudi sprejet predlog, da se naprosi potom vloge pokrajinsko vlado SHS, da omogoči Švabom kot sta Thurn in Frohlich, da nc pozabita jim toli priljubljene >AVacht ara Rhcin«, katero v Jugoslaviji ne moreta več slišati ter da jih pošlje kmalu tja kamor spadata in kamor jih je vedno srce vleklo, čiščenje po vseh poljih. Po pozdravu in poročilu predsednika obrtne zadruge g. Franchettija zaključi načelnik občni zbor,
lj »Ljubljanska podružnica Centralne Uprave za trgovački promet sa inostran-stvom v Beogradu naznanja, da je prevoz (tranzit) skozi Nemško Avstrijo v vseh smereh za blago, ki gre v Jugoslavijo ali iz Jugoslavije, prost. Kdor hoče, da gre njegovo blago skozi Nemško Avstrijo neovirano, naj napiše na voznem listu, oziroma pusti napisati po inozemskem dobavitelju, da se mora blago propustiti skozi Nemško Avstrijo brez vsakih ovir na podlagi kompenzacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo do 22. marca.
Prus^eta.
pr Iz Gledališke pisarne. Radi nagle bolezni gospodične Skalske odpade napovedana opereta »Madam Favart«. Namesto tega vprizori se v četrtek dne 8. maja ob S. uri zvečer opera »Boherne, abonma B 3<'42. V vlogi Scbaunard nastopi kot. gost član osječkega narodnega gledališču g. Jurij Trebuhovič, kakor tudi v soboto 10. maja v opereti »Mamzell Nitouche« izven abonma v vlogi poročnika Schamplatreau. Vlogo obolele Skalske Denize de Flavignv bode pela gdč. Rezika Thalerjeva.
Vestsiik S. K. S. Z.
*	Seja prosvetnega društva za frančiškansko župnijo ali kolodvorski okraj bo
danes ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Važne seje naj se ndeložijo vsi odborniki!
*	V Braslovčah vprizori v nedeljo, dne 11, t. m, Pevsko društvo eno najlepših zgodovinskih itfer — »Miklova 7n-
!a<. — Ker je čisti dobiček namenjen za 1 spomenik padlim braslovskim fantom, pri- f
čakuje odbor obilne udeležbe, --j
Osebna dohodnina.
Uradno smo prejeli:
Zadnje tedne krožijo po slovenskem, zlasti štajerskem časopisju razne vesti o nepravilnostih in krivicah pri odmeri dohodninskega davka za leto 1918, vsled katerih je baje deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razveljavila vso dohodninsko priredbo ter do onega časa, da se izvrši nova cenitev v obče ustavila nadaljnje plačevanje omenjenega davka. Tem vestem je treba javnega pojasnila, ker bi sicer utegnile v svojih posledicah resno ogrožati redno poslovanje predvsem davčne z njo vred pa tudi vse ostale državne uprave.
Da so se zgodili pri davčni odmeir kakor druga leta, tako tudi to pot večji ali manjši pogreški, je pač gotovo in ob nedo-statku uradniških moči ter sploh neobičajnih razmerah, v katerih se je priredba izvedla, še posebno umljivo. Delegacija ministrstva financ ukrene vse, da se storjene napake po možnosti popravijo. V ta namen se okrajnim davčnim oblastvom naroČi, da posvelijo dohodninskim pritožba osobito pažnjo, da vsak posamezni slučaj, lsi se jim prijavi temeljito in nepristransko preiščejo ter povsod ondi, kjer bi se pokazala očitna polola ali krivica, po analogiji § 220 zak. o oseb. davkih, kar sama izvrše odpis preveč naloženega davka, ako obdavčeni dohodki ne presegajo K 6.000. Pri dotičnih razpravah bo oblastvom če lc možno stopiti v oseben stik z davkoplačevalci, ki se naj v svojih zadevah zaupno do njih obračajo, v svesti si, da prihajajo k uradnikom-rojakom, pri katerih gotovo najdejo potrebno razumevanje za svoje težnje v kolikor se zlagajo z državno blaginjo. Poskrbe pa sc davkoplačevalcem tudi še druge olajšave, bodisi, bodisi, da se jim pod gotovimi pogoji izpregleda zamujeni rok pri vlaganju prizivov, bodisi, da se jim v upoštevanja vrednih primerih dovolijo ugodni obroki pri vplačilu davka. Seveda ni prezreti, da tiči povod davčnim pritožbam mnogokrat zgolj v nepoznanju veljavnih zakonskih določb pri davkoplačevalcih. Tako se zlasti rado pozablja, da ni bilo dohodnine za leto 1918 odmeriti po dohodkih za leto 1918 odmeriti po dohodkih tega leta samega, marveč po cmih iz leta 1917, ki so bili osobito pri kmetovalcih, pa tudi pri obrtnikih večinoma dokaj ugodnejši, vsled česar se je morala marsikomu predpisati večja dohodnina, nego bi odgovarjala sedanjim njegovim dohodninskim razmeram.
Kak boli dalekosežen ukrep delegacija ministrstva financ ni smatrala niti za dopusten niti za umesten. Vest, da bi bila deželna vlada kratkomalo razveljavila vso davka, torej ni resnična. S takim sklepom bi se samo že itak močno zakasnela odmera zopet odgodila na nedoločen čas, ampak bi se občutno prizadela takisto državna blagajnica, na katero sc baš sedaj radi naraščajočih potrebščin stavijo vedno večje zahteve. Pričakuje se od rodoljubja davkoplačevalcev, da tudi oni uvažujejo da. ni položaj ter z dobrovoljnim in pravočasnim plačevanjem davka pripomorejo k temu, da čim preje srečno premagamo prehodno dobo, v kateri se še nahaja naša mlada država. Saj ne plačujemo več tujcu ali celo sovražniku — marveč sebi.
K temu uradnemu pojasnilu le nekaj pripomb. Navodila okrajnim davčnim oblastem in uradnikom, da se ozirajo ne le na interes državne blagajne, nego tudi na položaj davkoplačevalcev, moramo pozdravljati; obžalovati moramo le, da prihajajo take dobre misli prepozno, sicer bi razbur-njenje med ljudstvom nc bilo tako veliko. Popolnoma poleglo se pa ne bo, tega se bojimo, ker odredbe fanančne uprave ne zagrabijo zla za korenino. Zlo tiči v tem, da je podlaga za odmero osebne dohodnine zakon, ki določa kot eksistenčni minimum 1600 K, vsota, ki je veljala pred vojsko. Od takrat je vrednost denarja silno padla in s temi primerno tudi zvišal tudi eksistenčni minimum, ki ga bi morali nastaviti vsaj r 8000 K. S tem da se pobira dohodnina od zneskov pod to svoto, se pobira davek od dohodkov, brez katerih davkoplačevalci živeti ne morejo. To je krivica, ki jc tudi finančni oziri ne morejo upravičiti. Ker pa mora tinančna uprava imeti svoje dohodke, jih mora pač iskati tam, kjer jih najde v izobilju. Kadar bo zgrabil birič kapitalista in juda z isto krutostjo in energijo, kakor našega kmeta, in se bo to vršilo po celi državi, ne lc pri nas, takrat ne bo razburjenj. Naše ljudstvo sc zaveda dolžnosti do države, iovraži pa krivico in se ji upira.
Vzrok pritožbam nc tiči v nepoznanju veljavnih zakonskih določb, nego v njihovi krivičnosti. Edino uspešno sredstvo proti lem pritožbam ju, da sc ta določila i/premene in prilagode dejonjskim razmeram.
Vprašanje nastaja tudi, alt plačujem davek, odmerjen za 1. 191». za lastno državo, r,li za likvidacijska maro hivs? uton-irhiie.
Gospodarske novice.
g Ustanovni občni zbor »Trgovske zadruge r. z. z o. z.« v Ljubljani se je vršil v nedeljo dne 27. aprila ob 10. uri dopoldne ob veliki udeležbi v dvorani mestnega magistrata. Trgovec g. Valentin Sajovic je v imenu pripravljalnega odbora otvoril zborovanje, povdarjajoč nujnost, pomen in važnost zadruge, ki naj združi vse panoge strokovno na-obraženega trgovstva v trdno organizacijo, katere naloga naj bo pospeševanje stanovskih, strokovnih in gospodarskih koristi zadružnikov. Novo ustanovljena zadruga bo tudi poklicana sodelovati pri reformi trgovskega zakona. Nato se pročitajo pravila ter se po daljši podrobni debati sprejmejo soglasno z nekaterimi spremembami. Pri nato sledečih volitvah je bilo izvoljeno sledeče prvo načestvo: Predsednik g. Viktor Meden, veletrgovec v Ljubljani, odborniki: g. Val. Sajovic, trgovec v Ljubljani, g. Tomaž Mencinger, veletrgovec v Ljubljani, g. Janko PopoviČ, veletrgovec v Ljubljani, g. Josip Oblak, trgovski potnik v- Ljubljani, g. Peter Hartman, trgovec v Ljubljani, g. Anton Umberger, trgovski potnik v Ljubljani, g. Ludovik Smole, trgovec, Sevnica, g. Fran Lipe j, trgovec, Brežice, g. Karel Muller, trgovec, Črnomelj, g. Eclmund Ivastelic, trgovec, Kandija, g. Anton Jelene, trgovec, Tržič. Za preglednike računov so bili izvoljeni sledeči gg.: Lovro Demšar, trgovec v Ljubljani, Ivan Pfeifer, trgovski poslovodja, Kranj, g. Josip Palme, prokurist v Ljubljani. — Ker se ni nihče javil k besedi, je predsednik zaključil zborovanje. Z ustanovitvijo te prepo-trebne zadruge je dana nova podlaga za razvoj trgovine in želeti bi bilo, da bi se je oklenili vsi prizadeti faktorji, da na ta način ustvarijo močno zadrugo, ki bo delovala na vseh gospodarskih poljih v procvit in napredek naše trgovine.
g Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu, pošta Radomlje, tem potoni vabi živinorejce iz okraja, da priglasijo svojo živino za v pašo na Križko planino. Na planino se žene 24. rožnika. Na planini ostane živina tri mesece. Plačati je od goveda do dveh let starosti po 25 K od glave. Od govedi nad 2 leti starosti pa po 35 K od glave. Od ovac brez ozira na starost je po 10 K od glave. Od konj do dveh let starosti je po 50 K od glave. Nad dve leti starosti pa po 70 K od glave. Od kobile z žrebetom pa po 90 K od obeh. Živina se da lahko proti streli zavarovati. Za izgubljeno ali ponesrečeno žival Zveza ne povrne nikake odškodnine. Polovico pašnine je takoj vplačati, ko se priglasi. Za sol ovcam naj posestniki istih sami skrbijo. Za v Koren-planino išče Zveza dobrega, marljivega pastirja. Plača po dogovoru. Oglasi naj se v pisarni v Šmarci.
Vozni redi.
Proga Planina — Jesenice. Odhodi iz Planice: 8.31, 16.59; prihodi v Jesenice: 9.20, 17.45. Odhodi iz Jesenic: 10.30, 22.05; prihodi v Planico: 11.23, 22.58.
Proga Jesenice—Bistrica, Boh. jezero. Odhodi iz Jesenic: 10.35, 22.10; prihodi v Bistrico, Boh. jezero: 11.34, 23.09. Odhodi iz Bistrice, Boh. jezero'-8.06,16.13; prihodi v Jesenice: 9.15,17.39.
Proga Jesenice—Ljubljana gl. kol. Odhodi iz Jesenic: 5.19, 10.20, 18.29; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 7.36, 12.40, 20.4-4. Odhodi iz Ljubljane gl. kol.: 0.57, 11.54, 18.45; prihodi v Jesenice: 9.30, 14.31, 21.18.
Proga Kranj—Tržič. Odhodi iz Kranja: 8.15, 13-05, 20.25; prihodi v Tržič: 9.12, 13.59, 21.19. Odhodi iz Tržiča: 5.31, 9.30, 18.30; prihodi v Kranj: 6.18, 10.16, 19.19. —
Proga Ljubljana drž. kol.—Kamnik.
Odhodi iz Ljubljane drž. kol.; 7.48, 15.10, 19.30; prihodi v Kamnik: 9.02, 16.34, 20.45. Odhodi iz Kamnika: 5.28, 12.00, 17.05; prihodi v Ljubljano drž. kol.: 6.44, 13.18, 18.26.
Proga Ljubljana gl, kol.—Novo mesto — Karlovec in Kočevje: Odhodi iz Ljubljane gl. kol.: 8.00, 14.36 v Karlovec in Kočevje, 19.04 v Kočevje, 23.40 v Karlovec; prihodi v Novo mesto: 10.55, 17.52, 2.33; prihodi v Karlovec: 14.55, 20.59, 7.30. Odhodi iz Karlovca: 2.07, 9.30, 14.20; odhocli iz Novega mesta: 6.03, 13.21, 18.02; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 8.59, 16.30. 21.03. Prihodi v Kočevje- 11.11, 17.46, 22.16; odhodi iz Kočevja: 5.50, 13.16, 17.46. — Na delni progi Trebnje—Novo mesto: Odhod iz Trebnjega: 6.42; prihod v Novo mesto: 7.16; odhod iz Novega mesta: 9.16; prihod v Trebnje: 9.50.
Proga Trebnje—št. Janž na Dolenjskem. Odhodi iz Trebnjega: 10.30, 11,10, 1S.57; prihodi v Št. Janž na Dolenjskem: 11.28, 15.07, 19.58. Odhodi iz Št. Jan ž a na Dol.: 5.28, 12.44. 15,45; prihodi v Trebnje: 6.32, 13.48, 17.05,
Proga Novo mesto — Straža - Toplico: Odhodi iz Novega mesta: 5.00, 11.12, 16.00, 18.10; prihodi v Stražo - Toplice: 5.18, 11.30, 16.18, 18.28. Odhodi iz Straže-Toplic: 5.27, 11.52, 17.20, 18.42; prihodi v Novo mesto: 5.45, 12,10, 17.38, 19.00.
Proga Dravograd — Meža —Velenje —Celje. Odhodi iz Dravograda—Meže: 12.02, 17.23; prihodi v Velenje: 13.32, 19.00; odhodi iz Velenja: 5.39, 16.40; prihodi v Celje: 6.58, 18.06. Odhodi iz Celja: 7.44, 13.20; prihodi v Velenje: 9.13, 14.48: odhodi iz Velenja; 9.43, 14.53; prihodi v Dravograd—Mežo: 11.20, 16.30.
^ ovfeacila.
a Prodaja moke za kuho oziroma pecivo, Na vsako B izkaznico za moko se dobi po 1 kg bele moke št. 0, ki stane 4 K 66 vin.
a Kruh na izkaznice št. 6 se dobi v
pekarni g. Žužka, Sv. Florijana ulica, in sicer od nedelje 11. t. m, dalje, ker je g. Zalaznik opustil peko aprov. kruha.
a Amerikanski špeh za III. okraja
dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V četrtek, dne 8. maja pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami štev. 25 (Vrtačnik) dopoldne od 8. do pol 9., štev. 28 (Jelačin, Rimska cesta) od pol 9. do 11., štev. 29 (Jelačin, Cojzova cesta) popoldne od 1. do 2., štev. 30 (Tenente) od 2. do 3., štev. 31 (Bogataj), štev. 32 (Siemenšek) od 3. do 4., štev. 33 (Podržaj), štev. 34 (Kranjc) od 4. do 5., štev. 35 (Kovač), štev. 36 (Ri-chter) od 5. do pol 6. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 K. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
a Amerikanski špeh za III. okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V petek, dne 9. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 37 (Leskove*), št. 38 (Steiner) dopoldne od 8 do 9, št. 39 (Pock), št. 40 (Soklič), št. 41 (Škrjanc) od 9. do 10. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati po predpisanem redu.
a Amerikanski špeh za četrti okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek štev. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj, in sicer po naslednjem redu: V petek, dne 9. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 42 (Mcinl) dopoldne od 10, do 11, ure, št, 43 (Stacul) popoldne od pol 2, do pol 3. ure, št. 44 (El-bert) od pol 3. do pol 4. ure, št. 45 (Tavčar), št. 46 (Premk) od pol 4. do pol 6. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 kron. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
a Kis za VI. okraj. Stranke VI. okr. prejmejo kis v četrtek, dne 8. maja na krompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa sc ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 220, od
9.	do 10. štev. 221 do 440, od 10. do 11. štev. 441 do 660, popoldne od 2. do 3. štev. 661 do 880, od 3. do 4. štev. 881 do 1100, od 4. do 5. štev. 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž.
a Kis za VIL okraj. Stranke VII okraja prejmejo kis v petek, dne 9. t. m, na krompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: dopol-due od 8. do 9. ure št. 1 do 180, od 9, do
10.	št. 181 do 360, od 10, do 11. ure št. 361 do 540, popoldne od 2, do 3, ure števw 541 do 720, od 3. do 4. ure štev. 721 do 900, od 4. do 5, ure št. 301 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž.
a Meso na rdeče zkaznicc B bo delila
mestna aprovizacija v petek, dne 9. t, m. in v soboto, dne 10. t. m. v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-le red: V petek, dne
9.	t. m. popoldne od 1. do pol 2. ure štev. 1 do 170, od pol 2. do 2. ure št. 171 do 340, od 2. do pol 3. ure štev. 341 do 510, od pol
3.	do 3. ure št. 511 do 680. od 3. do pol
4.	ure štev. 681 do 850, od pol 4 do 4 štev. 851 do 1020, od 4 do pol 5 št. 1021 do 1190, od pol 5 do 5 štev, 1191 do 1360, od 5 do pol 6 št. 1361 do 1530. V soboto, dne 10, t. ni. dopoldne od 7 do pol 8 št. 1531 do 1700, od pol 8 do 8 št. 1701—1870, od 8 do pol 9 št. 1871—2040, od pol 9 do 9 št. 2041—2210, od 9 do pol
10.	ure št. 2211 do 2380, od pol 10. do 10. ure štev. 2381 do 2550, od 10. do pol 11. ure št. 2551 do 2720, od pol 11. do 11. ure št. 2721 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg, pripraviti jc drobiž. —• Strankam sc je držati strogo predpisanega reda.
Kdor ve, kje »e nahaja Karol Rusker, strojnik, naj javi Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani-, Dunajska cesta štev. 38.
Stare rane na obrazu in po vratu
od časa do Časa iznova povzročajo bolečine. Ta bol se da odstraniti s Feller-jevim zelo dobrodejnim, bol lajšajočim „Elsa-fluidorn\ Treba torej, da je vedno pripravljeno to zdravniško priporočeno domačo sredstvo, da je ob potrebi pri rokah. Več kot 100X00 zahvalnic tudi iz višjih krogov potrja njega dober učinek. 6 dvojnatih ali 2 Specialni steklenici pošlje za le 19 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg Stev. 134. (Hrvatsko). Moral bi biti vedno pri hiši. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rbabarbara-„Elsa-kroglice" so dobre. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več obenem mnogo prihrani.	(vf.)
Ifnntnriclinia popolnoma vešča knji-nUUlUI IdlllljU govodstva, slovenskega ln nemškega jezika v govoru ln ptsavi, 7. večletno prakso, se sprejme takoj. Ponudbe s priloženimi izpričevali pod D. H. 2777 na upravništvo ..Slovenca",
Ženska z otrokom
vajena vsega dela išče službe v mestu ali na deželi proti prosti hrani in stanovanju. Naslov sc poizve pri upravi lista pod St. 2917._
nollirO d°bro izurjene v šivanm pe-UbMIlb, rila se sprejmejo pri, M. Alc-lovec, Frančevo nabrežje I.
Kupujem
te. Hrastov in uauov bodisi okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagneltl, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana.
Čevljarski io krotki stroji
so dospeli.
Tudivečja množina pisemskega in pisarniškega papirja z ovitki v zalogi. Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Gospodarska pisarna
DR IVAN CERNE
LJubljana,
MikloSKeva cesta 31. 6.
Bančna komisija, trg. informacije, roalitete, posojila, nasveti in 'posredovanja v vseh gospodarskih zadevah.
8-«/,1, 3.5.
Tel. 37.
E 718/13/01.
Dlanaina sistem Wertheim se proda. DlQyOjUQ Karlovska cesta 18 pritličje.
Stetonija Seinikar,
naznanja, da je otvorila modni salon, ter se priporoča cenj. damam za obilna naročila.
Dntnlk kateri j® popolnoma izvežban rUlUin, v vinski trgovini, te takoj sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »takoj« na upravništvo .Slovenca'.
Več fttrpna nni3 s0 bode daia,° vagonov allblJU UJIllU na drobno in debelo od 8. do 17. maja. Apno se dela vsak teden. — Frana BodlaJ, trgovec, Stranje pri Kamuiku.
__Službe išče knjigovodkmja
oziroma kontoristtnja, zmožna samostojne bilance in vseh drugih pisarniških del. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca. pod S. S. 5000 2888 (2)
Pridna poštena MM
ea vsa dela se spre me v trgovsko hišo v Ljubljani. —■ Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2898.	(3)
Prodam dva nova mala 2915
ročna vozička.
Ogleda se v Rožni dolini 145, cesta 7.
Samostojna kuharica
pridna, poštena, išče službe najraje v župnišče ali h kaki dobri krščan. družini. Naslov pove upravništvo pod štev.: 2918.
■V. ~	i::
razni oHiic.
Na predlog Mestne hranilnice v
Kamniku kot zahtevajoča stranka bo dne 11. junija 1919 predpoldne ob pol 10. uri pri tem sodišču soba št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Županje njive vi. št. 43kaolinska tovarna v Črni cenj. vrednost 46474 K 20 v, najmanjši ponudek 23237 K 10 v. K nepremičnini zemljiška knjiga Županje njive vi.št. 48 spadajo sledeče pritikline: služnostne pravice, vodna moč, rudnik in obratna oprava v cenilni vrednosti 31921 K 60 v.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Za poslabšanje poslopij in pritiklin po cenitvi med vojno sodišče ne prevzame nobenega jamstva.
liH »HO SO«!! HflM IM, pili., 26.aprila m
Iščem kot zastopnika v Kozjem (Spod. štajersko) 2899
doktorja
vsega zdravilstva
(Jugoslovana) za dobo moje odsotnosti.
Pogoji pismeno. — Ponudbe na: Dr. Franc Jankovič. podp edsednik naroda, predstavništva, Beograd.
Zahvala.
Vsem, ki so se nas spominjali ob smrti naše nenadomestljive matere oziroma soproge
Ane Jurca
s tolažilnimi besedami, ter jo spremili na rijeni zadnji poti, presrčna hvala.
Posebej pa se še zahvaljujemo usmiljenki č. s. Gerardi za njeno požrtvovalnost do zadn ega zdihliaja, kakor tudi Glasbeni Matici za pretresljive žalostinke.
Žalujoči ostali.
IČfp cn Čjl/jlja na	za poprav-
Idlli dE jIIIIJU Ijanje oblek ln perila. Škoija ulica 7/1. desuo.
lfroarske potrebščine
kot Strang, vrvi za perilo, vrvi za sono, vrvi za govedo, pletenih povodcev (oglavij) in ogrlic iz konop-nine in preje ter vseh vrst vrvar-skega blaga dobavlja
MudeoSt Pollak, lftikooar.
Razpošilja po celi Jugoslaviji v zavojih po 10 in 20 kg prve vrste domače milo, suho meso, moko, zdrob, slanino in druge življenske potrebščine Trgovska agontura
Ljudecit Pollak, Uukooar.
Kot vodjo izvrstno vpeljane
lesne industrije
iščem družabnika, ki bi bil deležen vsaj z K 20.000, veščega mizarske stroko v večjem obsegu. Ponudbe upravništvu tega lista pod šifro »Industrija« 2906.
se hoče udeležiti pri naKupu delnic (akcij) jako dobre solidne družbe-, izguba nemogoča, podjetje tako, da bode moralo imeti skozi deset let mnogo posla. Dopisi ,,Opekarne" na upravništvo lista.
Proda se 600 m' suhih
bukovih drv
& K 60-—iz postaje prosto vagon Rožni dol — Priblšlje, Dolenjsko J.Pogačnik, Ljubljana. Knatlova u<ica 15. 28S6 (2)
Sir Suhe češplje
imam naprodaj nekaj vagonov. Kupci nai se obrnejo na naslov 2889 (5j Risto M. Pantič, Tuzla, Bosna.
Proda se hiša
z gozdnima parcelama na prostovoljni dražbi v Bohinjski B.strici 17 nekdai restavracija Peter Mavric, pripravna za trgovino ali obrt. Dražba bo v nedelio 11. majnika ob 3. popoldne pri gostilničarju Franc HauheUariu v Bohinju SliKa hiše v upravništvu „Slov. 2891(2)
Švllja
sprejme takoj
Naslov se poizve v upravništvu lista pod štev. 2904.
Proda se 1- lepih 7 tednov starih
v Karunovi ul. 12, (Trnovo) Ljubljana.
učenko,
prašičkov
Kupim
Ponudbe: LJUBLJANA poštni predal 151.
V najem se odda za takoj
dvoje velikih
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem srce pretresujoco vest, da ie naša iskrcno-Ijubljena, nepozabna soproga, ozir. mati in teta, gospa
Terezija Doberlet
včeraj dne 6. maja ob pol 10 zvečer po dolgi mučni bolezni pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne poko;nico bo v četrten dne 8. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Streliška ulica št. 7 na pokopališče k sv. hrižu.
za shrambo sena, 1 žitnica, 1 velik hlev za živino, 1 obsežen pod, 40 oknov kozolca, dalje s 1. avg. 1.1. mali hlev in skladišče. Naslov: »Uprava Slovenca, št. 2887."
Priporočamo jo v blag spomin! V Ljubljani, dne 7. maja 1919.
Ivan Doberlet,
skladiščnik juž. žel. v p. in posestnik soprog
Vsi ostali sorodniki.
Ivan Doberlet,
strojevodja juž. žel. sin
ICirSa* Vl&f Kdo izmed vrnivSih a^Vi^sJ *C« se vjetnikov iz Rusije ve kaj povedati o ZALOGAR JOŽEFu ki ie služil pri črnovojn. topn. oddelku 8/3 Przemjjsl? Vjet je bil v Przemijslu 22.3 1916 in interniran v Rusiji: flsehabad, Gub. Trans-Kaspien, L:iger flk. Tepe. — j Zadnjikrat sc je oglasil okt. 1915. Pojas-j i n?1 a se prosi na naslov Katarina Zalo#ar, i Gabronca, p. Šmartno pri Kamniku. [2885
2902
Mestni pogrebni zavod v LJubljani.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam doSli povodom smrti naše predobre matere, stare matere, tašče, sestro in tete, gospe
Terezije Juriec
izrekamo vsem najlskronejSo zahvalo.
Posobno se zahvaljujemo preč. g. mestnemu župniku in oo. kapucinom za duhovna opravila, g. viš. okr zdravniku dr. Gallaschu za požrtvovalno zdravniško pomoč tekom bolezni, g. okrajnemu glavarju, uradništvu, učiteljstvu meščanske in ljudske šolo, ostalim domačinom in prebivalstvu iz okolice ter sploh vsem, ki so našo nepozabno pokojnico spremili na njimi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj! Krfiko. dne 7. maja 1910.
Uim rodbine hMilirMiL
nad 300 johov in krog 20.000 kub. ra. lesa za posekanje je naprodaj. Vprašanja na upravništvo .Slov." pod: Gozdovi 15.
Športne čepice
za moške in dečke izhlacevine, tuc. 200 K.
Cepilni gumi
za trte, prima, kilogram za ... . 450 K.
Razpošilja LEOPOLD KNEZ, KRŠKO.
2894
V bolnici bratovske skladnice v Trbovljah
se sprejmeta
2895
2
bolniška
strežnika
Plača z dokladami vred mesečno 549 K 75 vin. — Stanovanje v bolnici.
Nastop siužbe 15. majnika.
Pogoj: samski stan. — Ponudbe z dokazili sposobnosti in dosedanjega službovanja je nasloviti na:
Bratotska skladnica. Trbovlje/
Lansno seme!
kupuje po najvišji ceni	2893 (3) ~
LEOPOLD KN£Z, trgovec v Krškem. *
Kupijo se
2896
Ponudbe na poštni predal št. 6, Ljubljana.
Nudim staro in novo po dnevnih cenah, IVAN OG.tlN, Laverca pri Ljubliani
mno-
se dobi pri BRČZNIK & FRITSCH, trgovina z železnino v Ljubljani, Sv. Petra cesta Stev. 17. 5leS
Zobozdravnik pjr. A UTiinol-
................................................milili.....II jL/ il. m r\ m 11 o L
naznanja, daje otvoril zobozdrav-niški atelje v Celju, Graška ulica, št. 26. Ordinira od 8-12 in 2-4 pop.

Odvetnik in zagovornik
Dr. Karol Kuhelj
Ljubljana, Dunajska c, 6,1. nad.
V družbi: dr. Josip Ržman
Potrebuje se večja množina
oglja, drv in konstrukcijskega lesa.
Natančne ponudbe pod »Les« štev. 2907 na upravništvo »Slovenca«'
(3)'
RAZGLiAS.
V nedeljo, 11. t. m. ob 2. uri popoldne
se bo prodajalo
v pivovarni v Lescah
več tisoč kosov
WT zidne in strešne opeke -T®®
in 20 metrov visok
dimnik zidan iz opeke.
-92i o)	JVIi^ko Kofenčan, Vrhnika.
£ep, debel in zdrav
krompir
se dobi v večjifj in manjšijj količinafj po # —80 sa kg netio
v skladišču „<Dalkan" na dunajski cesti.
__'Vreče se mora prinesti seboj.

izplačuje v smislu sklepa občnega zbora z z dne 5. maja 1919 kot 7y2%-no divi-dendo za leto 1918 za vsako delnico
K 30
K
na kupon št. 18, počenši s 6. majem 1919 pri blagajnah svoje centrale v Ljubljani in podružnic v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
13923121
OelnISk društvo za promet s poljskim! pr!d9'ki, Zagreb, Bakačeva ul. 4.
Delu. glavu. K 3,100.1)00.	Poštni prodal «7.
\udimo samo v «.311*140»*/ta <T»5i5«m in protokotiranlm trgov-celih vagonih i^flB l* V J J&iS^,«g«!lili com za takoisujo dobavo: ii.sanico, lioruio v zrnih iti storžih, oves, ječmen, ornh, semena, psenlčao ln koriuno moko, koiuznl zdiob, otrobe ia kromiiii.
—- Naslov za brzojavke: „Cercalc" Zagreb.-
St. 508/pr.
2911(3)
Razglas.
Podpisana komisija razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov
na K ra n j s k o m:
1.	Na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K. aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
2.	V Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
3.	V Litiji z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
4.	V Ložn z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
5.	V Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 I\, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
6.	Na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. — Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Kaka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom.
7.	V Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K.
8.	V Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K, in s pravico do 2 petletnic po 100 K. — Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdrav-stveno-okrožnega zastopa
Vsi okrožni zdravniki dobijo do preklica povišek zisteml-ziranih prejemkov za 1000/o.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji
do 31. maja 1919.
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o jezikovnem znanju.
. Komisijo u znosno vodstvo io likvidacijo deleloe uprave.
V Ljubljani, dne 3. maja 1919.
Načelnik: dr. Triller 1. r.
2901
Kupi se večja količina krompirja proti takojšnji oddaji. Prevzema se samo količina od vagona naprej.
Pismene ponudbe pod šifro: Krompir 2961.
Misova esenca
v sodčkih oil KO 1 dalje so dobi v Zadružni centra1! v Ljubljani, Miklošičeva costa št. 8 1. 2874
i miiktur nim
se priporoča tvrdka
ssilaj v Ljiiaoi, Sv. Petra nasip 7.

81
«------ n
Nuditn brezobvezuo, dokler zaloga: I.a 66 °/0 Jedrnato milo v kosili po 500 gr po K 8 20 za komrnl, I.a 6o°0 niilo ia britja v kosili po 1C0 cjrani., komad 2 K I.a 50% toaleino nvio v kosih po 100gr., Itorntfd 2 K. Naročila od 5 kg naprej po povzetju ali predplačilu sprejema Iranc Oset, veletrgov£C, Vransko pri Celju.
najboljšo vrste ima vedno v zalogi iu naprodaj tvornica cementnih izdelkov JOS. CIHIiAR, LJUBLJANA
prvovrstno pralno in toaletno ima v zalogi Jos. Raišter. trgovec v Šoštanju Štajersko. Zahtovaite vzorce in ofertc.
proti dobri plači in 1 zanesljiv
s plačo po dogovoru so sprejme pri stavbeuem poriet;u A. čEHN-ti, i.juo-Ijana, Sv. Petra costa. 2871
Na deželi se nahaja večjo število
katere namerava gospodarska komisija za stvarno deniobilizacijo prodati. Interesenti za to avtomobile naj doposijejo tozadevno ponudbe do
15. sna«a IS^S
av'orel'fcrontu deželno vlade za Slovenijo, Ljubljana Hotsl Ilirija, in naj na-
vedojo sledeče podat,ke: kraj in natančna označba mesta, kjer so avtomobil
nrhaja (n. pr. Vdiniiia na dvorižču hi e št.....); vrsta (tovoini. osebm-auto-
luobil): tovarniška znamka m policiis.a Številka aii druga označba auto-mobila, cena v številkah in besedah — razume se za aulomobil v stanju v katerem so ravno nahoia.
I 'o preteku družbenega roka se bode pustil automobil po izvedencu occniti, nakar se bodo izvršila oddaja.
Kttpovalec so mora po reverzu zavezati, da ne bode prodal automo-btla za dobo dveh lot brez dovoljenia deželno vlade za Sloveniio (autorefo-rat) in ga bode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti rdškodoini na razpolago
Gospodarska komisija za stvarno demobilizscijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbo, oziroma, da auto-mobile sflloh ne proda.
Ljubljano, 1. mnja 1910.
Gospodarska komisija
za stvarno de mobilizacijo.
Podjetje s solidno podlago m veliko bodočnostjo išče jg	p
imUi

Cenjene ponudbe po.) $nmko „0iapital Oi 300.000-na „ftnonino ekspudicijo fl/, Mlahht, Bjubjana.

U izvršenju zaključka izvanredne glavne skupštine dioničara Hrvatske trgovinske banke u Zagrebu od 17.travnjal919.,kojim se povišuje dionička glavnica od K 12,000.000 na K 30,000.000, predajemo ovime na temelju dane nam vlasti javnoj supskripciji 60.000 komada novih dionica glasečih na donosioca, po K 200; naslovna vrijednosi u ukupnom iznosu od K 12,000 000
pod slijedečim uvjetima:
1.	Posjednicima starih dionica pridržale se 40.000 komada novih dionica i to tako, da svakome dioničaru pripada pravo na 3 stare dionice optirati 2 nove uz cijenu od K 240 po komadu nove dionice zajedno sa 5% kamatima od 18. jula 1918. do dana isplate.
2.	Sodioničarima (novim potpisateljima) i starim dioničarima za dionice, koje žele potpisati preko broja, koji im pnpada u razmjeru na 3 stare 2 nove, nudi se 20.000 komada dionica po tečaju od K 270 za dionicu od K 200 nominalnih, sa 5% kamata od 18. jula 1918.
3.	Rok supskripcije svršava s 30. majem 1919.
4.	Nove dionice imadu kupon za prvu poslovnu godinu, te im pripada pravo na dividendu za istu.
5.	Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, najkasnije ali do 10. maja t. g. Uplata za nedodijeljene nove dionice povratiti če se skupa sa 3l/3% kamata od dana uplate do povratka novca.
6.	Prijave primaju: Hrvatska trgovinska banka d. d. u Zagrebu i njena podružnica u Osijeku, ie Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani i njene podružnice u Splitu, Celovcu, Mariboru, Celju i Sarajevu.	,
7.	Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 1. optirati nove dionice, valja da pred-lože kod gore označenih mjesta supskripcije medjutomnice starih dionica uz točnu oznaku brojeva istih.
8.	Reparticiju dionica supskribiranih u smislu točke 2. pridržuje sebi ravnateljstvo.
9.	Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspeh povišenja dion. glavnice.
U Zagrebu, 8. maja 1919.
Ravnateljstvo Hrvatske trgovinske banke d. d. u Zagrebu.
Udtna koatorcii »Slovenca«.
Orldnvorni urprinik Mihael Moškcrc v Ltubliani.
Jucoslovias . tisKurna v Liubliuni.