H ^ > Lei© VIL, štev* I 44&10 Ljubljana, petek 1. januarja 1926 Poštatna pavsallraBll. Cena 3 Din i*im« ofc 4. asa Stane mesečno Din »j—, m »ernstvo Du» 40-— necb*e«nc. Oglasi po artfs. Uredništvo i Dnevna redakcija • Miklošičeva eeats »tev. t S/l. — Teif.tfon Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej 25 pomeni prelom v naši notranji politiki. Poprej sta si neizprosno stala nasproti dva tabora: tabor pristašev edinstvene Jugoslavije in tabor separatistov. Dolgo se ie vršil boj iz daljave. Ko p« je Radič v Moskvi in Londonu priče! veleizdainiško akcijo, le narodna večina začela s končno ofenzivo. Ko se je prvič danilo l 1925., je bii namvedan šah - mat separatizmu. Bojazljive: in neodločne?) 50 od stran! opazovati gigantsko borba Mi na sina sta" v soredniib vrstah na frrnnži Prišel te S. februar z zi-.iago Narodnega bMta na volitvah. 27. mare s srvo kapitulacijo radičevstva. na-o pa kapitulacij za kan'H'laclio. Glavni sovražnik fe oofoJil orožje. Pojavile so se razlike v taktiki, ali glavni uspeh ie ostal. Razmere danes niso še normalne, ker ie sedanja vladi.ia kombinacij trhla ir, nesposobna za delo. Zato bo tudi izginila. A to. kar ;e bilo pred kapitulacijo, se ne more več vrniti Separatizmu te za vedno odklen-kalo. federacije 'm avtonomije so pokopane. Zato se troravičeno lahko reče. da pomeni leto 1925. velik napredek iti aktivom 2a našo državo. In to mora v«a'ke-ca patrfiofa nanolniH 2 veseljem. Konsolidacija I*>roslavije gre 2 železnim korakom naprei Kaj pa isf rečemo o >.i*-$ek!esr< poli-' tičnem letu z ozirom na n»Se f.?!e ScO-venske razmere? Tis rač ne more trditi, da ie bilanca aktivna. Kajti večina Slovencev se ie 8. feijniarja odli-čih. da še naprei zapravita ?woči na mrtvi srra?! proti naml51iet|im sovražnikom. Odločila se ie z&^ejatlvno politiko brezni odiraš avjfonorifema in kar je ie nato sledilo, ie,: vse samo pcslc-d?ca. da imamo kot {generalno zasfop-stvo Slovenije v Beograd« 20 klerikalnih poslancev, ki so|pr>d svojim neiz^e- Spori med RR na dnevnem redu Včerajšnje konflikte je moral poravnati sam Pašic. — Konference radikalskih in radičevskih ministrov in članov finančnega odbora, — Študira se program štedenja. — Pogajanja za Ra-dičev izstop iz vlade? Beograd, 31. decembra, p. Ministrski predsednik Pašič je bil danes ves dan zaposlen z odpravljanjem akutnih neso glasij, ki so se pojavila v vladni večini zlasti v finančnem odbora. Politični Izzivanle grške vlade krogi naglašajo ostro stališče, ki so ga zavzeli radikali proti poštnemu ministru Šuperini. Popoldne je bila seja radikalnih članov finančnega odbora, ki so se je udeležili tudi radikalni ministri s Pašičem na čelu. Od 6. do 8. zvečer so seji prisostvovali tudi radičevski člani finančnega odbora in vsi radičevski mi. nistri. Na tej konferenci je povzel besedo tudi ministrski predsednik Pašič, ki je imel daljši govor, v katerem se je zavzema! za slogo v finančnem odboru, Dejal je. naj se vladi nikar ne delajo še večie težave in naj se ne zaostruje položaj, ki je Itak dovolj moten. Osvajajoč stališče dr. jrgina v fin. odboru je Pašič povdarjal, da ie treba na vseh koncih in krajih varčevati. Doslej smo imeli velike izdatke, kn ie šlo za urejevanje države. Teh izdatkov sedaj ni več. Treba je misliti na redukcijo uradništva, ki se nai izvede polagoma, da ne bo večjih pretresljaiev. Vojaške nabave ie treba naročiti pravočasno, in ne na vrat na nos, ker naglica vedno le škoduje. V debato so posegli tudi ministri dr. Ninčic. dr. Šuperina. Uzunovič in poslanci Oton Gavrilovič. dr. Grgin in Radonjič. Kot rezultat deb. te je bilo osvojeno načelo štedenja. redukcija dr-, žavnih nameščencev, omejitev nadurnega dela. ukinjenje izdatkov za odviš-ne komisije, izločitev vseh investicij iz proračuna itd. Finančni odbor se ima deliti na sekcije, katerih vsaka naj pregleda proračune po dveh ali treh ministrstev in naj takoj izvede pravilno in pravično redukcijo . . . Medtem se v javnosti pridno razmo-trivajo vesti o pripravljajočih se novih dogodkih. Današnja »Pravda«, piše. da se sedat poskuša, ali bi se koalicija RR vendarle dala stabilizirati. Med radikali prevladuje mišlienje, da bi v to svrho mora! Stiepan Radič izstopiti iz vlade. »Pravda« zatrjuje, da se že vodiio razgovori, in sicer preko Pavla Radiča. Neprijazna odklonitev naše prošnje za odstoo grobov albanskih mučenikov. — Nepotrebno razburjenje radi bitoliskega shoda. Beograd. 31. decembra, r. Naša vlada ie pozvala grško vlado, da ii odstopi mali skalnati otočič Vid. da na njen Nov pravilnik za izredno poštno službo Ostre debate v finančnem odbon, — Nezaupnica ministru Šuperini. — Glavne določbe novega pravilnika. ura. DokktSe ks nočno dek> EnaSajo: 1. pri poštah: za uradnike in pripravnike H. kale« gorije od 0.60 do 2 dinarja, ra uradnike in pripravnike IH. kategorije 0.50 do !_50. za svaničnike in siuge 0.40 do 1 Din. 2. pri poŠt nih ambulsncah: zs uradnike ir. pripravni« ke II. kategorije 0.60 do 3, ea uradnike in uredi grobišče naših voiakov. ki so tam nreminuli »o albanski On'goti. Vo je sri? ska voiska bivala na Krfu. Grška pa ;e to našo žeijo odbila in dopustila samo to; da se na sedanjem tamošnjem sr-o-bišču naših vojakov Dostavi spominska plaketa, a tudi t.T le nod pogoiem. a'r> nesrečnim vod^tvon izzivali v Beograda m doma JconHikt za konfliktom. strel iali v zrak; žalili in nase osredotočili ?ezo in za.iT*evanie vse javnosti. Uspehi proti cirilic« so bili «ogro n-nh. a odgovor je bil no krizi vlada PP — davčna toča «a ?e razmere boi>šaio. Če izvzamemo zgrešeno romanje v Psdičevo torbo, v >Wsf4ri se bosta zsdnšiiS gg. Puceli in Prenelifih. in otroč intrige nekih Častihiepne''?ev. ki mi-ijo. d/a ie že dovolj, če se !jtna v žepu gitinfiaciio stranke, ki h na vladi, opa-imo| nedvr-mto znake napredne kon->':d/^cije. SDS te vedno globlje sega-■■i*} findska stranka, v kal'ero se bolj n ftjoli vrača nezauoni del 'inteligence, i sleveda v liudski stranki nie more več odločati, zato pa ie njena ipomoč 00-ireifina za razsežno delo na [vseh pobih na,r,-)dove kulture. Vrste S!j>S so tsko ko/nsolidirane in njene pofeicije tako trdne in Jedrnate, da moremo L 1925. V tem ozlrts samo blag ovali V leto 1926. stonamo z že^jo. da bi Slovenci končno odvrgH od stebe raztrgano in lažnivo zastavo avt^nornizma. za katero tiči edino le "tari n$š narodni sovražnik, rimski klerfkalizem. i« da bi se krenko oklenili edin? pralne pozitivne gospodarske In knltnnsti juzoslo-vencke po(lr?v<« SDS. e naročili vsajenega a ali znank'? tednik DOMOVINO"? t- i Jo po&uiega ministrstva, kakor ravnateljem, šefom, tajnikom kabineta ied. Minister dr. Šuperina je podai krateik ekspoze o svojem pravilniku. Samostojni deeookrat Jcraj Dem etrov ič Je krHiasiral načrt, slasti pa, da ministee ci sporočil finanč aega efekta. Govornik je zlasti proti temu, da dofce daskSade In premije visoki uradniki ministrstva, torej birokrati črta aristokracija, ker so s tecn prikrajšani c+žj! oameščen-ci. PosL Demetrovič je zahteval, da se revidira uradniški zakon, da bi se pri tem mogle urediti potrebne dokiade. V Istem smislu je govori! tudi davidoviče^ec dr. Šečerov. Minister dr. Šisperina je cdirovar-jal a« pripombe opozicije ta tajavil, da zna-ša fhtan&ti efekt njegovega pravilnika pol-dresi milijon Din. Prelagane dodatke Je trežsa csdobrSc, ker Je pojsm' resort aktiven Dr. Šuperina ie kolčno izjava, da mora od bor sprejeti ujegov pravilnik, sicer bo pri. moram, da izvaja posledice. Proti pravilni ku je nastopi) tudi kierikaiec PuSe^Jsic. Radikai dr. Orgin, ki Je potem dob!' be-salo. je odločno zahteval, da se vse dokla-de ukinejo. Zlasti ie tudi oa proti temu, da done tako visoke dcklade šefi čn tajniki poStnega ministrstva. Končno prktais, da velja pravilnik samo ea mesec. Poštni minister dr. Šuperina je izjavil, da te zahteve tie more sprejet. Samostojni demokrat dr. SvetJslav Popovi č Je energično rsastopi! proti postopanju ministra 23 pošte fa brzojav. Poštnim usluž be--i.com, ki aktivuo delajo v prometu, naj se dobro plača, a se raznim visokim uradnikom v ministrskih pisarnah. Navedba, da je poStoj resort aktiven Je seresnična. Uoo-števat! Je treba, da sredo vse nabave >5t-nega mrn&trstva na račun vojne ou iavni dvorani, sprejemajo brzojavke strank aH delajo pri ekspedieiji. 6 Din, rameialci bn. zoiavk in po«ivnie ter slu^e 5 D'n. Pri te» lefonu: kontrolorji, revizorji, nadzorniki in tehnični uradniki oziroma mehaniki 8 Din, telefonisifca. priprevmice 7. ostali uradniki 6. delavci in sluge ps 5 Din. Za polovico noči se dobi le polovična doklade. P o god. beni uradniki dobe polovične doklade Briand odklonil Abd el Krimovo mirovno ponudbo Briand izjavlja v zbornici, da ne vemje v iskrenost Abd el Kri- move mirovne ponodbe--Večina za vladno politiko. — Soci- jalistična kritika maroške politike. — Zbornica sprejela nove kredite za .Maroko. Pari*, 31. decembra, s. Na seii zbornic je bilo tts pp&dlosr mfn. predsednik g BrSa?td3 Seja ministrskega sveta Beograd!. 31. decembra, o. Od i. do 6. po. poldne je ime! ministrski svet sejo, na ka. teri je nadaljeval razpravo o zakonu o ne« posrednih davkih. Napredovanja v državnem pravd ništ vo Beo&ed, 31. decembra, p. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim napreduje v 4. sku P1 no I. kategorije dr. Ivan Jančič, državni pravdnik v Mariboru, v 5. skupino iste ka« tegorije dr. Ivan Hoinik. namestnik držav, nega pravdnika v Mariboru in v 6. skupino dr. Lavoslav Mastnak, namestnik državne« ga pravdnika v Ljubljani. Postavljata se za namestnika državnega pravdnika v 5. sku« pini L kategorije dr. Ivan Likar v Celju in dr. Matko Zorjan v Mariboru. Ratifikacija prijateljske pogodbe s Turčijo 3eograd. 31. decembra, p. Iz Angore j a v. liajo, da je danes ratificirala turška zbor. niča turško»bolearsko pogodbo in mirovno in prijateljsko pogodbo med Turčijo in Ju« goslavijo. Zato bo naša vlada predložila kralju to pogodbo v podpis in ratifikacijo. Minister Stofadinovič v Pariza Pariz, 31. decembra, n. Predsednik Soči žtd Gčnčraie. Joseph Simon it priredi! danes na čast iugoslovenskemu finančnem« mi nistra dr. Stojadinovicu obed. ki se ga le udeležil tudi finančni minister Doumer. ju-goslovenski poslanik v Parizu dr. Spala}-kovič ter večie število poslancev in finančnih strokovnjakov. Kongres radikalne stranke Beograd, 31. decembra, r.. Doznava se, da se bo meseca maja vršil kongres radiksi*^ stranke. Temu kongresu pripisujejo v^iflco važnost. Stjepan Radič na agitaciji Beograd, 31. decembra, n. Prosvetni mini« ster Stjepan Radič j« nocoj odpotoval v Vukovar, kjer nastopi jutri na shodu svoje stranke. Potem k odpelje v Zagreb, odko« der odide 7. /snuarja na shod v Spiii, na* kar se povrne preko Sarajeva v Beograd. Samomor bivšega perzijskega š?ha Praga, 31. decembra, r. Sinoči ;c dospe/a semkaj vest, da se je v MariiansV-'h lažnih i usmrtil bivši perzijski šah Ahmed? prečitarvo pismo zaupnika Abd el Krima ka-Petana Cannlnga. po katerem bi se Abd e! Krim namesto s popolno neodvisnostjo zadovoljil s široko avtonomijo rifovskega ozemlja. Ministrski predsednik Briand >3 imel ob tei priliki daljši govor, v katerem ie izvajal: francoska vlada ni nrkdar opustila nobene prilike za vzpostavitev miru v Maroka Mirovni pogoji Pranclj« in Španije so bili izročeni Abd el Krimu že pred meseci, toda Abd el Krim je hotel le pridobiti na času in le izrablja! naše mirovne pogoje v svoje propagandistlčne namene. Tudi v zadevi Canningove misije srre le za navader. manever brez resnega ozadja. Mogoče je Can-nitig ss.no slamnati mož gotovih angieikih poslovnih podjeli5. Njegov- akcijč ce moren: smatrati resrc. Večina je Briandovo kiavo sprejela sta znanje z živahnim odobravanjem. Samo so- oijalis'« so nastopili zoper viadno politiko v Maroku. Socialistični poslanec Rčneucel ii očital vladi, da ri pospešila izpolnitve sve-j!h obljufo glede mirovnih pogajanj. Izjavi-is. da bo socijaiističr.a stranka glasovala proti viadrsim rr.arcSkim kreditom. Poslanec Malvy, ki je svoječasno vodi! ragai3«!a ? Španijo, je izjavil, da sc direktna z Abd e! Krimom nemo-jsča. Vo'nl minister Painievž je v svojem oa-Kovcns naglatei. da vlade nikdar ni spretr-š nila svojega mirovnega staliUa v narašl-' politiki te da ni opustila ničesar, kar bi moglo služiti mira. Končno je še enkrat govoru ministrski predsednik Briand, ki je izjavi", da ie irefea vedeti, kdo je za dozdevnim mirovnim me-šetarjem Camlagom. iajavO je. da želi Imeti' trajen mir ir. da zate oakiaafe l.nproviairatiž pogajsnja. Nočem pasti v past V --tkil zlasti sedai ne, ko je Ab- » Krs« lwea V pisirra. ki se ie a&fei pri sek! Mi, f' se razkril! sahrbta: nameri CaTif.isigs, Velike poplave v Franciji, Belgiji in Nemčij" Naraščanje francoskih rek je oovzročilo ogromno škodo. - Okolica Kolna tfod vodo. — Zaradi poolav so morali izprazniti več vasi v Nemčiji--Povodnji in viharji tudi na Angleškem Pariz. 31 decembra s. Iz vseh delov države prihaiaio poročila o vremenskih katastrofah Seine je bila danes popoldne približno 4 metre nad norrnak). pričakuje se. da bo radi trainega deževia še vedno rastla. V nižje ležečih delih je voda že vdrla v kleti. Tudi Rhone Oise in druge reke so prestopile bregove ter poplavile preceišnia ozemlja. V mnogih mestih, zlasti na bivšem ozem I ju so valovi uničili hiše ali so jih poškodovali. Maas in Sanare sta vs;led deževia zelo narastlj in sta tudi v Belgiji poolavili široka ozemlja. Zlasti v Liegeu ie škoda velikanska. Tudi na Holandskem so vse reke prestopile bregove Pariz. 31. decembra, s. Poplave, nastale vsled naraščania rek postaiaio od ure do ure večje. Snoči se je odtrgila mala antena na stolpu Eifel. velika antena je močno poškodovana ter obstoji nevarnost, da se bo tudi ona odtrgala. Berlin, 31. decembra, s. Poročila o noolavah, ki prihaiaio iz vseh delov Nemčiie. postajah vedno boli resna. Pri Koinu je Rena več kilometrov široka ter je poriaviia vso okolico mesta. Iz vodovja štrlijo hiše kakor otok:. Najbolj prizadet ie kraj N'euw»ed. k j so ob cestah, ki iežijo ofc Renu *HŽe c drugega nadstrooja pod vodo. Prom cestne železnice med Neirsviedom Eiirenbreitensteinoin je prekinjen. M sto Emericb ob holandski meji je p< vodo. Mnogo vasi je odrezamh od vs kega prometa. Zaradi deročih valov . vsak promet s čolni nemogoč. Po! tega diviaio viharni vetrovi Tudi v Trieru so vode nadalje nar: stle ter je večina hiš nad prvim na stropjem pod vodo. Iznrazmti so rr-; več delov mesta. V bližini Dberfeloa voda odnesla remelie mosta, ki ga b. gradijo. Na rekah plavajo tisočera tn*--ia utopljene živine, pohištvo. poijc-Gei-ski stroji, preproge itd. Tudi Laba, Saaie in Fulda so prestr.oile bregove. Poplave so napravile veliko škodo tad; v Harzu. V Ouedlinburgu je znana stolna cerkev pod vodo. London, 31. decembra, s. Včeraj so divial; po vsej deželi ^ ;nočr:i vlhari' z dež;em. Poplave v WaJesu in Srednji Angliji so se povečale ter ^.pravile veliko škodo. PreKomordc: parnikš. ki so dospeli v angleške Inke. javljajo io slabo vrstne Mussolini opasno bolan? Velik vlom v Zagrebu Beograd. 31. decembra, r. »Politika« obiavlia senzaciional!»o depešo f-on-dona. da ie zdravstveno star./« Benita .Mussoliniia vrlo resno i r <2a je operacija nuino potrebna. Obenem navaja depeša, da utegne fašistovsko stranko upravliati triL'»«virat, ki bi gu n-oriii Pederzioni. f^arinacci in general Ba-doglio. Radoslavov bo pomiloščen Solila. 31. decembra, n. V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da is vladi sklenila pomiiostiti bivšega ministrskega predsednika bolgarske vlade. Dr. Ksdosla-vova ie postavil pred sojišče pokojni :iir.. predsednik Stamboliisk!, češ da ie kriv tastroie, ki je doletela Boig?rskc. Avdijence Beograd, 31. decembra, p. P : me so bili na dvoru ministri dr. Ninčic. MU ša Trifuno"ič. Mriksimovič in dr. Šuperina. Poštni min'ster Šuperina le Izjav?! vašemu dopisnik«, da ie prsdlož'1 kralju v podpis zakon o izpremembl zakona o r-oštni hranilnici In ra " kicijo stockholmskih konvencij. Zagreb, 31. decembra, a. Davi 30 ar«ii na Kaptok na sled velikemu vlomi:. Ponoči so vdrli neznani zlikovci v veliko m&r.t.-fakturno trgovino na Kaptolu št. 10. Prebil; so zid in prišli v skladišče, kjer «0 odnesli raznega blagg iu čevljev, zlasti pa tsošlke^ ia ženskega periia. v skupni vrednosti pri. bližno :-s 124.000 dinarjev. Svoj plen so odpeljali v vozu. čudno je, da se je tekors dopoldneva najel na dvorišču hi«; v tosrde nji ulici, Ribnjska št. 4, ročn. vciiček. ni. tovorjtn z delom ugrabljenega manufsktur« nega bla^-a, vrednim 4S.OOO Din. Z ostaii» blagom, ki ga cenijo na 70.000 Din, so vlo-milei izg:nili. Policija je uvedla -bSirso -re isksvo in di ^o -rilccm fcnriln nt siedi. Belgrader Zeilung« prenehala Beograd. 5.. decembra, p. Danes je prea ' ;,ii izhsiati beoisraKk: rjmškl dnevnik »B< I »r«;de' Zeitangc, >•; je zače' izhajati s oktobrom 1924 Gibanja turških čet /.eridor., 31. č;cerobri. s. Fc vesteh Baf,cadc J; D'i-"icx'r, 320 milj se*en ••■ip-ano cč " "iosuI- dospela aow tur&uz c-"'zija. Ob Ef;osuisk. a«eji se onaia sno^ eo jibacie turških žet. "RC>» 5t. 1 P <= Petek 1 i. Po sestanku v Rapallo Mtenivi komentarji lašistovskega in klerikalnega časopisja, — » londonskih vesteh sklene Anglija z Italijo politični spora-m glede Orijenta. — Povečanje italijanske vojske. — Nova Mussoiini jeva prerokovanja. m, 3!. decembri. L Časopisje se bavi iroko s sestankom v Rapallu ter pripi« Mussoiini ievim razgovorom s Cham« ainom veliko važnost za razvoj nadalje dogodkov v mednarodni politiki, ladna «Tribuna» priobčjjc očividno Jno noto, v kateri ugotavlja, da ja zami« iit sestanek v Rapallu Chamberlain, ki je el z Mussolinijem razjasniti položaj, ki ■lastal po pariški ruskn.turški pogodbi v njem Orijentu. List pravi, da se pariška :odba ne sme precenjevati in da je iz« ;jeen njen vpliv na zadržanje/Anglije v c/. ctu Zveze narodov. o obisku turškega zunanjega ministra v .'• >gradu se je govorilo o možnosti vpliva •iO*turške politike na Balkanu, toda Mus» - inijev razgovor s Chamberlainom doka« e, da je Italija med velesilami tista dr« a, ki je najpripravnejšs, da opazuje ii e dogodke ca Balkanu in da skrbi, da bi pojavil na Balkanu poskus vmeša« ki bi mogel motiti sedanje stanje. - odstavek vladnega lista tolmačijo v r Snih krogih s trditvijo, da sta si Mus« in Chamberlsin razdelila operacijsko . za slučaj komplikacij. : oliški «Corricre d' ltaha», ki simpati« ■ -s fašist:®, pa piše: Rapallski razgovor uje, da se Italija zaveda svoje vloge ;lesila v mednarodni politiki in da je ,na sodelovati pri rešitvi vpr*5nni. iti . -posredno tičejo interesov italijanske •.-. Usoda Zveze narodov je odvisna d Italije. Kdor hoče resničen mir, nc ilovati na to, da bi igraia Italija po« o vlogo, kakor so hoteli storiti za mirovnih pogajanj v Vcrsaillesu, V Ra» >e gotovo ni pozabila skupna ugoto« da je / realnega stališča italijanske . ;e politike nemogoče prezreti ugoto« da je Zveza narodov postavljena pred Ti.no preizkušnjo. Usoda Zveze naro« odvisna »-amo od Rena, temveč tudi ■dozemckega morja, jutri pa morejo važno vlogo tudi it»!ii»nske meje. V ko zanimanje je vzbudil v fsšistov« .rogih komentar londonskih »Central 1: t ud »SfSi. News», ki pišejo: V angleških političnih krogih pripisujejo rapallskemu sestanku ve« lik pomen Chamberlain in Mussoiini sta se posvetovala o turško«ruskem sporazumu in o zb!ižaniu med Turčijo in Jugoslavijo. Turčija ni balkanska država, temveč pied» vsem az'jatska. Zato si žeti obnovitve pri« jateijskih odnošajev s svojo staro sovraž« mco Srbijo, da bi se ponovno uveljavil njen vpliv na balkanskem polotoku na škodo Grčije. K.er je Ttaliia v političnem oz-.ru po pol« noma neodvisna, si jo želi Anglija pridržati koi prijateljico. Mi d londonskimi politični« ra: osebnostmi prevladuje splošen utis, da mora priti v kratkem do političnega s po« razuma med Italijo in Veliko Britanijo. Mussobni in Chamberlain želita, da bi se v Londotij našel način zi podlago splošne pri jateijske politike med obema državama. Po puročilu »Tribune* vsebuje reorgani« zacijski zakon za vojsko precejšnje poveča« nje števila vojaštva. Dosedanje edinice, t J. trideset divizij, ostanejo. Vojaška službena doba bo znašala šest mesecev tudi za pro» stovoljce. Najvažnejša novost je ustanovi« te v takozvanih prednjaških bataljonov, ki bodo bogato oboroženi s strojnimi puškami in vojnim materijalom. Glede milice dolo> ča zakon nične dolžnosti v mirnem in v vojnem ča^-u. Mnogo se govori o izjavi, ki jo Je dal Mussoiini v Milanu bivajočim inozemskim novinarjem. Izjavi! je namreč, da bodo mo> gli prav kmalu poročati nekaj zelo novega in xelo priietnega. Ta Mussolinijeva izjava je povzročila v inozemskem časopisju vsa mogoča poročila o raznih novih faSistovskih pripravah. Mussolinijevo glasilo »Popolo d' Itaiiao demantira med drugim vest o name« ravani proklamaeiji novorimskega cesarstva kt naj bi se izvršila ob novem letu. List pravi: Italija ni Črna gora, ki se je lepega dne sama proglasila za kraljevino. Končno nravi list. da zastrupljanje odnošajev med Rimom in Berlinom ne bo prineslo koristi Nemcem. ca samo dokler ima tud' zavarovani član pravico do podpore, porodnice do babične pomoči in zdravljenja do porodnice iz pod« pore za dečjo podporo (Hkratni znesek za« varovane mezde J v celoti kakor članice sa« me. Delavci, delavke in uslužbenci lahko reklamirajo tudi med opoldanskimi urami od 12. ure do 2. ure popoldne. sebni nameščenci v kalnih vodah? •JntniB od 31. decembra t I. je •sano. dn odbor Društva bančnih :ov na listi zasebnih narneščen-voliive v Delavsko zbornico ' andidirati skupno s sociialistl in isti in 7. kosu. čobalom kot nosil-:cn ste. .klet) je premišljena posledica do-snovaneza načrta, ki naj nnše za-nameščensrvo privede v neke vode. k.ier bi se mu m>d pretvezo /skeea zastopstva zalepilo oči. da videlo v jedro in resnico. Slepo-je in izieravanie neinformiranosti a zasebnesra nameSčenstva pa mo -biti svoj k*>nec in zasebni name-:c mora vedeti, kam drvi. Zato je o. da se zagrinjalo dvižne in da ■10 celo igro. — Ravno nrav. da je ■>st za zomii sklep zaznala. Saveza privatnih namešterika v ebu in od funkcionarjev še neka-i specliainib Savezov zasebnih n^-iencev v Zazrebu in Oeozrndu ie živahno orzaniziran pokret zs olidaciio strokovnega zibanja za- - h nameščencev. — Misel je dobra. :rava !n prepotrebna. — Priznamo • i«t strokovnega H.?ed'n»enia zaseb-natneščenstva Vseh strok. Vemo. a le v močni formacHi dana mož-tisnešno zastopat} koristi privatnih v nikov Za tem ciliem hrepenimo. vsr< :o tako stremljenje pozdravljamo. Tx' tak pokret mora biti v vseh ozi-•h, absolutno nepolitičen in strogo stro-- "i-i;^ značaja. S skiepl in resoluci-i?.?:-". se mora gibati le v meiah naših ;v*kih koristi In mora opuščati vsa-•V? -iruge namene, prikrite ali neprikrite trpimo demagfškega izrabljanja r ; vn gmotnega položaia — sa 1 - in nvorda tudi za nenarodne, inter-•■•■)c'.*>na!ne svrhe gotovih političnih . k. Označen', pokret nam teb lan: -■-v ne nudi. Dela oa zelo rafinirano 'emagoško tako. da v iskrenost orne • ga strokovnega pok^eta veruje marsikdo onih zasebrvh nameščeti- - ki v politični ali strokovni Inter--ngii re vid; spasa za svoj materi- : os °v'lesen! se še vrSifa v Beogra-č- konferenca organizacij »zasebnih r- -ščencev :z cele države. Konferen-"švucal zagrebški oblastni akcijski • oreanizacil osebnih nameščen-- Na tei konferenci je b'lo s^le-, ' da se osnuje -Federacija organT- • ■ 'privatnih nameščencev Jugos-a-. no tu ;e stvar v redu. V resolu- ;■■, j je hib na tej konferenci sprejeta. , B. ^ovdaria. da bo Pedsrac.ja delo- I-.- po načelih razredne borbe. S trn : . ' rar posta'a »asna. Pazredna borba v stvr) orog^ama interra-ljonatne. • rc tudi našs socialne demokracile fn jjVv r>?zrrta. Tako ie povedtno da bo *-fi5- -acl'3 izv?eva?a marksističen pro- • - • in d? bo z^srbn-i rameŠ?m«tvo •n'!a v vrfmec razredne borhe In lacfforaPzma To oa n> več čisti ovni p"kr?t. to >e politika ene i "(S. Rod demngoškim geslom stro-M h interesov hoče politika te stran« ■teti ojviro tudi v organizacijah In nameščencih, ki razredno bor-| -t nedemokratične odklaninio. od-na tudi tak lnternacllorallzem. Škodljiv našim narodnim Inlere-Da je s terr nokretom tako. ie nliivo: vse vodiice ergaaiz^tie te Federacije in vodilne osebe so ekspo-nirane zastopnice naše internacfjonale. In vse delovanje in pisanje niihovih glasil to nedvomno ckokazuje. Pač te osebe in orzanizaciie nimajo v sebi zadosti moralnih sil. da bi mogle mimo političnih ciliev. Zato ie treba močnilt osebnosti. Tej Federaciji so pristopile tudi nekatere organizacije zasebnih nameščencev v Sloveniji, taloo tudi Društvo banč nih uradnikov. Tako je razumljiv sklep, naj bančno uradništvo Slovenije pri volitvah v Delavsko zbornico voli kot nosilca liste gosp. Gobala. S tem bi se okrepila moč te internacionalne Fedo-raciie. Tudi organizacija zasebnih nameščencev Slovenije ie član te Federacije. Pristop pa je odrekla Zveza društev privatnih nameščencev. Razumljivo. ker Zveza ne stoji na internacionalno razredno - borbenem stališču. Vemo. da bodo sedaj naši zasebni nameščenci razumeli, zakaj naj bi bil njihov kandidat gosp. Cobai Važnost volilnega imenika za Delavsko zbornico Od včeraj naprej pa do vštetega janu« arja bodo razpostavljeni volilni imeniki pri vseh krajevnih edinicah delavskega in ru« darskega zavarovanja po vsej Sloveniji V Ljubljani v palači Okrožnega urada za za« varovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Vsak član zbornice ima pravico, da v tem roku volilne imenike pregleda, prepiše in da zahteva, bodisi zase. bodisi za drugega, njih popravek. Zahtevkom za vpis ali iz« bris jo treba predložiti dokaz zaposlitve. Reklamacije se vlagajo pri pristojni krajev« ni edinici bolniškega zavarovanja ustno ali pismeno. Za časa roka, ko bodo razpostavljeni vo. lilci imeniki, lahko vsak posameznik ugo« tovi v volilnem imenik'!, v katerem mezd« nera razredu je zavarovan. Za prejemke se smatra: plačo, dragmj>ke doklade, nabav« ne prispevke, dajatve tretjih oaeb, vrednost naturalnih prejemkov: hrane, stanovanja, obleke itd. Glasom teh podatkov se deiav« ca ali uslužbenca uvrsti v mezdne razrede. V to svrho naj služi sledeča tabela, ki ve« Ija za vse člane okrožnega urada za zava« rcvanje delavcev: L do Din 2.50 Din 2 — II. preko . 2.50. 3.— , 2.50 „ » 3.— 3.60 „ 3,-»V. „ „ 3.60« 4.40 „ 3.60 V - , 4.40« 5.40 „ 4.40 VL . „5.40. 6.60 „ 5.40 VtI - - 6.60« S,- „ 6.6C W - » 9.60 „ S_ IX- - 9.60. ^.šo „ 960 X. ff „ 11.60« 14.—. v J 1.60 XI. „ „ 14,—.16,80 „ |4 — XIT. „ . 16 80.70,- n tfi % XIII „ „ 20.—«24,— „ 20.-^ XIV. , , 24.—. 2S.80 , 24— XV. „ , 28.80 «34,— . 28.80 XVI „ , 34—. 40— „ 34,— XV'n. nad „ 40,—»naprej „ 40,— Na pod!jgi uv-stitv- r mezde s« odmer« jtjo tudi denarne -fajatve ▼ slučafu obole« r.ia v znesku dve tretjine zavarovane mez« de podpore porodnice v znesku dve četrti« ne zavarovane m*zdc za dečjo opremo 14 kratn! znesek zav.rov. me.-d'-. pogrebnina «voi"*m zavarovanega Slana 30 krat znc«ek Zavarovane mezde Pogrrbnira znaSa n. pr. v prvem r ezdnem razredu 60 Din v 17. pa 200 Din Rodbinuki člsnl, ki nimaio dohod« kov. a žive z zavarovancem v istem go»po« darstvu, Imslo pravico do brezplačnega zdravljenla zdravi' in potrebni pomoSrlh priprav z* zdravljenje za čas 26 tednov, to« Novi državni občinski zakon Kongres SDS. ki se je vršil dne 6. in 7. t. m. v eBogradu. se ie obširno bavil z vprašanjem samouprav. Glavni referat v tej stvarj je imel poslanec dr. Žerjav. Kongres je osvojil celo vrsto načelnih in praktičnih zahtev. Predsem ie zahteval, naj viada vendar že predloži novi občinski zakoi. Pri tem naj odredi ustanovitev večjih občin z najmanj 2000 prebivalci, seveda oziraje se na terenske in prometne, oziroma sociialne razmere. Stare gospodarske edinice v okviru politične občine naj dobe primer.ie odredbe, da morejo nadaljevati svoie naloge. Zakon naj upošteva različne kmetske in industrijske, oziroma mestne občine. Večja mesta, ki po svojem narodnem značaju nudijo zadostno sigur.iost, naj ohranijo in dalje razvijejo stara svoja avtonomna prava. Točno in ostro treba ločiti lastni in prenešeni delokrog. Samo kjer občina nastopa kot oblastvo. je pod nadzorstvom države. Za računsko kontrolo občin se osnnjejo neodvisni organi. Prenešeni delokrog se mora taksativno navesti. v kolikor je obligatoren in v kolikor ga lahko občine prevzamejo v sporazumu z državno oblastjo. Prenešeni delokrog ne sme dušiti last.iega delokroga. Občinski zakon naj zagorovi občinam tn njihovim občekoristnim podjetjem ugodnosti na davčnem in carinskem polju. Stavbna delav tost občine in za to potrebne kreditne operacije nične in od nje legitimiranih občekoristnih zadrug, naj uživaio izredne davčne in pristoj-binske privilegije. Občinski zakon naj uredi tudi domovinsko pravo (zavičaj-nost). Hkrati naj se predloži zakon o državljanstvu. Tekom lanskega leta so gospodje od HSS mnogo govorili, da bo že jeseni (ta jesen je že minula!) predložen popolnoma izviren zakoi o občinah. Pravilno se ie poudarjalo na kongresu S. D. S., da se velik del javnih potreb kmeta izživlja v okviru politične občine in imovnih zajednic v njenem okviru. Poročevalec ie izjavil, da se je s pozornostjo čakalo na radidevskl iačrt. ker vsakdo želi stvarne Izpopolnitve občinskega zakona. Zal se }e zopet enkrat izkazalo, da je šlo le za hvalisanie. Ministrstvo notranjih del zdaj dovršuje svoj načrt na pGdlagi prejšnjih ankw h komisij in mu je med drugim predložen načrt upravnega sodnika dr Henrika Steske. Radičevskt načrt so izdelali dr. Maček m tovariši, a že površen pregled kaže. da v njem ni lič novega ravno v onih kritičnih oddelkih, ki se jih loteva poznavalec občinskega prava s skrbb m pomisleki. Radičevski načrt je od vseh doslej znanih projektov najbolj površen. Ker pride občinski zakon gotovo 'na dnevni red tekom prihodnjega leta. akoravno najbrže šele jeseni, bo morala naša iavnost posvečati tej stvari vso pozornost. Mora se priznati da so občine. zlasti v Sloveniji, poslednja leta izvedle m.iogo lepih načrtov in da so predvsem občine, ki Jih vodi SDS. naravnost vzorne in pravi zgled samouprave. Stranka bi morala to svoje delo še poglobiti. 2e svojčas ie osnovala organizacijo županov in občinskih odbornikov. in tajništvo SDS. kakor tudi voditelji stranke gredo obči.iam na vsej črti na roko. A treba še več. Povsod nal bi odborniki SDS (tudi kjer so v manjšini) predstavljali ono skupino, ki ima za občinsko skupnost In njene narode na ktdtur.iem. gospodarskem. zlasti pa na socijalnem polju največ smisla in pobude. Na vsak nered in zastoj pozorni, čuvarji nesebičnosti in požrtvovalnosti za celijo, vedno s pametnim svetom in predlogom na razpolago. bodo nravi vtoditelji občine tudi tam. kjer njeno vodstvo ni v njihovih rokah. Demokracija začenja od spodaj in od tod se bo rehabilitirala tudi na zgorai. Svetovna gospodarska konferenca in izšeljenisko vprašanje Na septemnerskera zasedanja Zveze narodov esi persiavile Zedinjene države, ko se jim bc-stavila zahteva po vsaj majhni dozi praktičnega idealizma in altrulzma. ki jim Je sicer vedno na jeziku. Zedinjene države pa se slasti pod prtb-skom domačega delavstva, ki mu preti z novim navalom tujcev znižanje plač bi živ-IJenskega standarda, upirajo taki zahtevi z vso odločnostjo. Dokler bo v najbogatejših deielab sveta vladal ta egotstični duh, n' mnogo upa ua realen aspeh svetovne g^vspodarske konference. Zaenkrat bomo lahko zadovoljni, če pride vsaj do tBtanfKvltve svetovnega centralnega gospodarskega urada k)er se bo vodila enotna in zanesljiva statistika o gospodarskih problemih Iz študijev, ki Jih bo lz-vodel tak urad. oj vssj postaio Jasno, kje tiče vzrrtk! dnnaSnJe anarhije v produkciji Ko bo bolezen dognana, bo mnogo lažje najti uspešno zdravilo Nedvomno se bo namreč pojavilo Isse-fjeniSVo vprašanje. Povojna ameriSka izse-ijen&Va podtika, k! Je takorekoč s ustavila rrtltjnnsko preseljevanje tz Evrope v Ameriko, je ogromen sodjaini !n tosspc-darski potres, ki nič kaj ne zaostaja za bofJSeviško revolucijo. Hrperpr.TdukcIJa ve$kega materijala Evrope, zlasti italijanske ki slovanske rase, kakor tudi Nemcev se Je morala nsrnerlt! v druge dežele, da se najde zanjo dela in kruha. Južna Amerika, Ka-nadcfca hi Francija stopajo mi mesto Zedi-njejilh držav. Samo v Francijo se Je naselilo po vojni Jez 2 milijona tujcev. Ta nc«v tok preseljevanja narodov Izziva ofromne perturbacije v svetovnem gospodarstvu. navzlic vsemti nove naseibme ne zadostujejo za fr.perprodukcHo človeškega materijala. Anglija na pr. ne trpi samo zato na brezposelnosti, ker ne mor? mdus-trijski kortktrrlraei z deželami tehnično boijie opremljenimi, kjer ie delavska sila cenej*« ali kjer slab denar pospešuje izvoz. Anglija &ma tudi poleg vsega tega preveč ljudi, sa katere (krma ni dela. V Nemčiji !n Italiji Je naravna posledici prevelike naseljenosti nacijonatni fanpeTijaliiem. Isto velje za Japonsko. Te države bodo neminovno Szsrvi-ie nove imperijalističnt' vojne, če se ne 2aitže v njih število prebivalstva ali pa se zopet odpre odtofc pre&o morja, v prvi vi~ sti seveda v bogat-« — Ameriko Razmere na Portugalskem Ponovn« izvolitev Bernardina Machado« ss za predsednik* portugalske republike se more smatrati kot znak ustalitve politižmh rairr.tr na Portugalskem. Dočim tc je iz« vršila izvolitev njegovega prednika Come« sa. ki je bil poklican iz londonskega posla« ništve v LizScno, v nemirnem političnem ozračju ter je tedaj vodja glavne opozicijo« nalne skupine Cunna Leal napovedal neic proseč odpor nacijonalistov, se je izvršila zadnja volitev predsednika iz srede ustav« nih strank ter ni bilo opaziti pravih na« sprotnikov, Machado* sicer ni nastopil svojega mesta t bogve kako ugodnimi izgledi, vcr.dar pa pomeni izvolitev voditelja največje demo« kratske skupine de Silve za ministrakegi predsednika viden uspeh na potu h konsoii« daciji razmer. Portugalska politična javnost meni, da je novi ministrski predsednik, če« gar prva vlada je za portugalske razmere dolgo trajala, edini mož, ki bo znal voditi državno ladjo med nevarnimi pečinami fi« nančeih in gospodarskih težav. Politične beležke + V znamenju hudih skrbi je IzSel zadnji »Kmetijski list*. Na vseh straneh se mu pozna, kako težko je g. Puclju, ko od povsod odmeva, da se režim RR bliža naglih korakov svojemu koncu. Za g. Fuclja je padec režima tem hujši, ker se mu dosedaj že po več mesecih režima ni posrečilo dokopati se na konja pa bo pogažen še predno je dose-j gel svoj namen. Pucljtvi pristaši doživljajo vsak dan novo razočaranje nad Pucljevo politiko, vse njegove obljube so ostale neizpolnjene. Čim rade režim RR. bo vsakdo lahko izpregledal. da je nasedal neprestani iarbariji. ako je ver iei tfKmetskemu listu». Čez slovenske radičevce je sodba že izrečena. Leta 1926. se bo le še vršila likvidacija Pu-celj-Prepeiuhove družbe. 4- Kakšno časopisje priporoča ljubljanski Škot Ljubljanski škof je izda! — kakor znano — posebno pastirsko pismo, v katerem je priporoča! vernikom ljubljanske škofije za novo leto časopisje svoje tiskarne. Za prvoboriteija katolicizma v Sloveniji ie zlasti priporočal tednik <-DomoIhib». Zadnja Številka testa lista pa dokazuje, kakšna je klerikalna od Škotov toliko hvaiisaiia morala in kako veliko je poštenie teh »bojevnikov za sv. Cerkev*. Pod naslovom: »Sad slabega časopisja* piše »Domoljub*, kako je meseca seotembra bil pred ljubljansko poroto radi raznih zločinov na 10 iet ječe obsojen neki Miha Jevšiak. ^Domoljub* travi, ča omenja to obsodbo »le mimogrede*, ker polaga vso važnost na nadalinia Izvajanja. v katerih dopoveduje lahkovernim svojim bralcem, da je postal Miha J. zločinec zato. ker je opustil »Domo-,'juba* in tri leta bral — »Domovino*. »Domoljub* radi tega poziva «dra"e očete in maiere*, da naj mečejo »slabo časopisje* v peč ali na enoj. ako nočejo »videti svojih sinov na zatožp' kiopi*. .(Seveda še hujše kot telesut: so ca duševne posledice, za kar oa ne Naše orga. izacije, volilne odbore ir. vse Tijatelje opozarjamo, da so vo ilni imeniki za volitev v H el«^ sko zbornico razgrnjeni le še v pondeijak 4. januarja 1926. Pospešite reklamacijo In prepis volilnih imenikov! Pazite ua po topanje krajevnih volilnih c doc o v in njegovih organov! Nerednosti in morebitne manipulacije volilnimi imeniki in glasoviicani zasledujte. Pazite, da bo v akemu volilnemu upravičencu ti ustavljena glasovnica Orpanizi ajte dviganje glasovnic za ve i" ne opravičence na sedečih volilnih edinic. Poleg zavednosti na ;,ih volilcev nam jamčijo za ^:speh le dobre in do vseh oonrobnt sti izvedene volilne orir»rave. bodo sodili ljudje, ampak Bog.* — Klerikalcem mora presti že silno huda. da se poslužujejo za propagando v svo;em časopisju takih zločinskih metod. »Do-moliubove» lopovščine delajo čast nele ljubljanski škofiji, marveč tudi italijanskemu Vatikanu. + O nesoglasjih med davldovlčevci navaja «Vreme> nekatere interesantne podatke: Nastopajo ostra nasprotja med starimi skupinami. Samostalci in naprednjaki so nezadovoljni, ker pričenjajo liberalci prevladovati v slrankl To nezadovoljstvo se javno še ne manifestira. opaža pa se v vseh strankarskih poslih. Nesoglasja so po nedavnem kongresu postala še ostrejša, ker bivši liberal 2ika Rtiajlovič nI bil Izvoljen v glavni odbor. Rafajlovič je obtožil Ko-sto Timotijeviča. da je on kot stari sa-mostalec preprečil njegovo izvolitev za člana glavnega odbora. Skušalo se ie že zadevo rešiti na ta način, da bi odstopil eden izmed članov glavnega odbora v korist Refajioviča. toda Rafaj-!ovi£ na to ni pristal. Moral je intervenirati sa n sef stranke, I juba Davi-dovič, ki je Timotijeviča pozval na odgovor. toda Timotiievič je odločno pobijal obtofhe Zike Rafajlnviča. Davidovih je na to Želei aranžirati skupni sestanek Timotijevšča in Rafajfoviča, toda Rafajlovšč se vabilu ni odzval. Spor ostaja še vedno odprt, radi česar trpi disciplina celotnega davidovičevskega kluba. Po svetu — Sova \Milcantke konce ti ja italijanski vladi. Listi ^ le o, dt je Italijanska vlada dosegla .iri Vatikanu ločitev Severne Tirol« &ke in Voranbe^ike od Briksrnske škofije ter ugotavlja, da je> Vatikan storil ta skiep v soglasju z rimsko vlado. — Angleško obc-ro zevanje v zraku. »Mor. nir.g Pott* kritizira 4 uvodniku pomaniklji« vost angieSke zraCnel^itike, ki io dokszu-je s citati uradnega jioročila o zračni stra. tegiji in vojni taktiki. Svoja izvajanja za« ključuje z ugotovitvjo, da bi eventualen poraz v zraku ponen'l veliko nevarnost za Veliko Britarcjo ir. d* »i mor« zato Anglija »asigurati prvenstvo f zraku. — Amerika proti mednarodni gospodari skl konferenci Jvakpr poroča »Evcning Post* ss Zeu tijent .jriave ne bodo udcie« žile svet'. v;if .ospoc« :>ke konfercnce. ki jo namerava sk' :eti Z-.''za narodov. Hoover s« je izrazi!, ie likozvani gospodarski Locarno. k Isr"'šltajo v Evropi, povzročil Jtev ir Setljaje. — Pred trg<- • ? \n/ne med Ameriko in E-ropo? h Vtshn;>tons poročajo, da napoveduje Hoover trgA^insko vojno med Ameriko in ops^imi državami, ker ogro« žajo evropske ir#:ve » svpjimi monopoli ameriško -'i3j: tr'.'a _ Izjalovljena komunistični zarota v R!> gi. Poljsid !:«t! poročajo o sc izaciionjinem ra^k-itju namcavane komun etične zarote v R;gi, ki naj SI »e V> la izvr5ib v božični noč:. Po riiivodilih i.tvan«k;h komunistov naj Si se zarotnik; polastili sklad:.?? ra orožje in mun'c'10. naka' naj bi vdrli * predsednikovo paH:x>. Pol;ei.ii je aretirala veSmo zarrifniko*. — Mitftarh»*- Turiiji )t Carigrada po« ročajo. da ajt je vrSil v Angori svet na katererr .fe fredsednii; MustaM Kemal paša ;zia^ f! di pot ^-bt-je Turčiia I Tiočno armsdo. Prddlf nl jc proučitev vprv ^anj. ki j'h treba reSiti f ntere.<\ o}a» J*enj« »rmade V — Gr'ki 15 ~J t<< Gtfkr. vlada je prepo« ved.-, a vsem) ča®op<-.nn priobčevanie lV r« šribkoli izjav rcpibliksrskih voditeljt|- o poli»i»nen> pbloS-tc Vadali? ie !t izbaianl^ protfvenirel^frfnega gftsi!« "K:'Simerin|" !n ven'ielistlčneRa »Ele^te« ros Logos». [Vsak kf bi se pregre« 5i3 te pdredbe, bo takoi -jstavlien. V Zmfna) mol Zedin lenih efriev A meči' 5kc Zedinjene t'r?sv vs dr.e 30 iulijC 1925. tmeVi 319 s/afbenib letal, med kateri« e»i ie b-"fo 35 leti I 72 režban j-. 167 leta! rs oparorani«1, rT;Vop'ovr>v rr. metanje bonib »n zrakoplovov ra d-.po utvir-iho. Ameriški t^sk Vrnstatlra. d» *»ost»-'-» sme« r|Vr rrafpr) še redno za V> ! tal -s «>r>«-eW>»»' norm?'ncca fns« ter n ler?l 7i! p« tr-baml v iti vrine. — Vom' frrncoiki pmvlfnik v vrliovri )4 S mera! •> 1 Vor». "ooera' Rj rmmfi, da ie bil dotedanji ;-tl>n!V frfitcoikih čet v Maroku jiififi >tetiov(in za poveljnika 1?. tiego"o mesto pa ie imenovan ■hot / ti » <5k-** JUTRO® št. 1 Pat in Patachon Na popoldanski se}! v tredo Je bil predmet razgovora »numerus clausus* za vseučlllške profesorje In konferenc« ni zavzela napram temu vprašanju nobenega pozitivnega stališča Pač pa Je bilo sklenjeno, naj se določitev predmetov in predavajočih profesorjev kakor tudi discipline za redne in izredne profesorje ter docente prepusti fakultetnim statutom, ki izidejo kot izvršilne nared be k vseučiliškemu zakonu Ker po razglasu teh naredb ta razdelitev ne bo neizpremenljiva, bodo tako doseženi cilji, po katerih stremi »numerus clausus*. Na včerajšnji dopoldanski seji se Je vršila razprava o vprašanju asistentov. Izvršeni so bili sklepi, po katerih nai hi se dosedaj naravnost neznosni položaj asistentov izboljšal, profesorskemu zbo ru pa z dobro urejeno izbiro asistentov zagotovil naraščaj. V zakonski načrt pridejo določila, ki garantirajo prednost najboljšim in na'bolj sposobnim. Končno so se vršila posvetovania o prehodnih določbah, ki so bila soglasno sprejeta. Konferenca je poverila beoeraiskemu vseučiliškemu profesorju dr. Radovano-viču in prnfesoriu zagrebške tehnike, dr. Belobrku, ki je bil generalni ta mik. konference, nalogo, da izdelata o sklepih konference poročilo za ministra prosvete. ki bo končano tekom današnjega dne. Nato se ves materijal predloži ministru prosvete. ki bo od konference deloma iznremenieni zakonski osnutek naibrže poslal ?e posameznim univerzam v Iziavn. Končno redakciio osnutka pa bo izvršila zadnia konferenca univerzitetnih profesorjev, ki se bo vrši'a pod predsedstvom ministra prosvete. VESELO NOVO LETO želiva in nudiva vsem obiskovalcem kina .Ljubljanski dvor* z nafino nalno-vejšo sm?hapo!n>> burko „Pat in Patachon kot muztlcARta". Poleg obilega smeha opozarjamo na prekrasne, naravnost senzacionalne plavalne scene. — Nekaj posebnega za športnike plavalce III Izven programa: Novi PDeu!ig Journal* St. 49 — Med drugim najnovejša moda v Berlina. Predstave na Novega leta dan ob pol II., 3.. pol 5., 8., po! 8. I« I. «ri V soboto ob 4, pot 6, pol 8 In 9. uri — Mladini vstop dovoljen samo pop. Kino »Ljubljanski dvor1' Telefon 730. požrtvovalnostjo popu4»ofM biMpUteo. Kot prokurist ln vodji trgovta?« L C. Miver je združil a »vojo veliko marljivostjo tudi ibsolutno tre I r. ost in to tvojo lolidnoat tu« di v »vetovni vojni izkazu! ? prid javnemu blsgru ljudstva. Obsežno zalogo detajlne, osohito pa eti gro« trgovine tvrdke, ki je bila že v predvojnem ča»u milijonske vred« nosti. je stavil v času pomanjkanja blaga brezpogojno vsakomur na razpolago, in si« cen po predvojnih mirovnih cenah- Po nje« govi zaslugi se v nobene« slučaju nI Irko« ristlla sorazmerno ugodna kor.j'jnktura v dosego kakega nelegalnega ali izrednega dobička za tvrdka Poleg strokovnega delovanje s« }• odej« stvoval g. Karel Tekivčlč te v svojih zgodi njih letih tudi na narodnem polju. Kratko povedano, kolikor let »lužbo. toliko let Član Sokola — torej celih 50 let. V dobi ljudskih taborov se je udeleževal Jubilant s veliko navdušenostjo in narodnim ponosom v*«L teh prireditev in istotiko tudi vstajenj« te ujedinienia nsSega naroda i brati Hrvati In Srbi. Tvrdka je lahko ponosna na tak« j ->.e svojega podjetja ' številnim gratulantons Jubilanta, Id Je i ugleden ljubljanski meščan, »• pridružu-o« mo tudi mi z vzklikom: Se na mnoga leta dobila, ker ie med Mariborom Ln Sv. Lovrencom velik osebni promet. Zelo potrebno in velike važnost! b! bilo tudi nodališanie popoldanskega osebnega vlaka, ki vozi med Mariborom in Fak> — do Sv. Lovrenca na Pohorju. Prometne razmere na koroški progi Dravska dolina do koroške meje fma lepo razvito industrijo, a zelo slabe prometne zveze. Prei glavna že1ezn:ca je padla na nivo lokalne proge. Posebno se onirreša ponoči mesanec. ki bi omogočal, da se Prebivalci Dravske dn-line okoristijo tt'di z raznimi kulturnimi ustano^v-ami mariborskimi, kakor so pt. 'indska univerza, gledališče in dni-ere kulturne institucije. Mnoge ohčme so prosile upra^io državnih železnic za uvftdbo nnnnčneea mešanca. kar bi bilo tako težko izvedljivo. Saj na tet progi itak vozi rano ziutrai toivorn! vlak. čegar vozni čas\bi se lahloo brez škode premaknil na 24. itn. ko naj bi krenil iz Maribora oroti Prevaliem in tako omogočil obiskovalcem Maribora povratek. Nanovo uvedeni brzovlaik. ki prične voziti kot tnrisfovski in letoviščarski vlak šele ma^a 19?fi. n. pr. ne bo imel postanka v Sv. I ovrencu na Pohorju, ki ie važno 'zhodišče za izletnike, turiste in letovišča rie v romantično letnvt-šče Prščavo. v trs: Sv. I ovrenc. na vrhove KIntmi vrh. Veliko kano. na Kap-lo in Sv. Puh na Ostrem vrhu. Sv. I ov-renc na Pohorju ima tudi lepo razvitm industriio in tamkaišnii postanek ne ni pomenil nobene zakasnitve Uprava državnih železnic hi s to uvedbo le pri- Konfereuea vseučilišč zaključena »Numerus clausus« za vseučfllike profesorje odklonjen. Vprašanje asistentov. Konferenca zastopnikov naših vseučilišč. ki ie zborovala štiri dni v Zagre-bu in razpravljala o vseučiiiškem zakolu in vseučiliških vprašanjih, ie bila včeraj opoldni zakliučena in so udeleženci iz Beograda in Ljubljane že odpotovali iz Za sreba. Slovenci v Ameriki Kakšni so njih poklici In posli. C h i c a g o. v začetku decembra. Bržčas ni še nihče sestavljal zapiskov o tem. česa so se lotil! v Združenih državah naseljeni Slovenci in koliko se jih ie podak) v ta. koliko v oni posel, ter kako so v novem življenju uspeli. Te vrste nočejo biti nikaka Statistika, temveč samo kratko zasleaovanie slovenskega naselnišfva po Združenih državah. Največje število Slovencev v Ameriki ie po rudarskih »kempah* fnaseli-ščih) Rudarji pa se radi poslabšuiočega se položaia v rudarski industriji sele v mesta, zlasti velemesta kot so Ghicago, Detroit in Cleveland Po državi Pen-silvaniii. kier ie na stotisoče rudarjev, ie Slovencev nniveč in so v mnogih rudarskih okrožjih coV> važen faktor v iavnem živlie.iiu. V teh krajih ie nekaj čisto slovenskih selišč. mestec s slovensko upravo ali vsaj s slovenskim zastopstvom v političnem vodstvu. Ponekod so Slmvenci krstili kraie celo s svojimi imeni, tako da sta Krayn in Slovan slovenski mesti. Trije okraji v državi Kansns imaio veliko število slovenskih rudarjev. Šolski odbori so v precejšnji meri v slovenskih rokah po teh kraiih. Slovenske naselbine v Kansasu so napredne. rojaki v njih večinoma svobodo mi sleci. in dasi so Številne, ne more med njimi obstati noben slovenski duhov/tik. kakor je bo še deloma v penn-sylvanskih naselbinah Močne slovenske rudarske naselbine so tudi v Za-padni Virginiji (VVest Virginia). v Ken-tnckvju, Ohiju, Indiani. Coloradu in Monta.ii. Precejšen de! Slovencev se je naselil v industrijskih mestih. Začeli so z delom no tovarnah ter se deloma osamosvojili. deloma pa še služijo svoj kruh po tovarnah. Velemesta so jih takore-koč požrla, le v Clevelandu so se naselili prccej koinpaktTBo. Manj kompaktni so v Nevv Yorku. Detroitu in Milwaukeeju. Maniše tvor.aiške naselbine: VVaukegan. Sheboygan. Joliet. La Salle in druge se boije drže. ker je v njih tudi slovensko prebivalstvo zelo številno V državi Minnesoti ie znan slovenj »Iron Range* (železno okrožje). Ft* tvori in rojaki več i. 10 v več mestih ip L o 1. uccemoioni ic uci « ia>iužnj pokoj eden naistareiših montanistov v naši državi, ravnatelj rudnika TPD v Laškem inž. Adolf \Vidra. Rodom Poljak je kot mlad inženjer pred 50 leti stopil v služlio Trboveljske družbe, v kateri si je kot izvrsten strokovnjak kmalu pridobil ugledno pozicijo. V Trbovljah si je ravnatelj VVidra tudi izbral družico gospo Filomeno iz Kramerje-ve rodbine. Skoraj vseh petdeset let je ravnatelj VVidra služboval pri TPD ter je mnogo pripomogel k današniemu modernemu razvoju tega ogromnega podietja. Odličen kot strokovnjak je bil ravnatelj Widra svojemu delavstvu vedno pravičen in ljudomil predstojnik. Zato je bil povsod spoštovan in priljubljen. Kot kremenit značaj in 'jubezniv družabnik uživa ravnatelj VVidra v najširših krogih ugled in simpatije. Demokratska stranka mu je izkazala svoje zaupanje tudi s tem. da mu je poveriia mandat v laškem občinskem zastopu. Zaslužnemu možu. ki je prekoračil svoie 70 leto v prav izredni duševni in telesni čilosti, iskreno želimo, da mu usoda dodeli še mnogo mirnih srečnih dni v krogu ljubliene rodbine in velikega števila prijateljev ter spošto-vateljev. Popolnoma novo I I&onumentaHno! Prvič v Ljubljani! r nimiifi rasno monumentaino filmsko dcia v desetih dejanjih. V glavni vlogi prekrasna Petdeset let dela (Ob SOlotnici službovanja prokurista Karla Tekavčiča pri tvrdki I. C. Mayer.) Ljubljana, 1. januarja 1926. Prokurist ljubljanske veljtvrdke L C. Ma« ver, gospod Karel TeSravčiS. ki je lani v ožjem krogu svoje rodb:"e praznoval 70!et» nico svojega rojstvj, slavi dano* 501ctnico, odkar je vstopil v shifbo tvrdke M«y«r kot trgovsi i namcieenec. Ze prvi leti »vo» jrga službovanja se ie jubilant pokaril kot zelo itobro tre ,v,ki no<>bra?en nameščenec, ki RC je ?«i):mal z» različne panoge v trgo« vini in pričel že po nekoliko letih potovati za fvrdko po zelo ob«ežnem ozemlju v biv» H! Avstro«Ogreki. V«led svojega temeljite« ga poznanja v manufakturni »troki. ki je bilo združeno s prirojeno reelnostjo, se jg tekom let uveljavil v v»ch trgovskih krogih, in po«tal po smrti biviega večletnegt proJ kurist« Pavla Drahslerj«. 1. 1002. prokurUt tvrdke l. C. M»yer, pri kateri se danes ne« timorno deluje z neumorno mladeniško zu livostjo. V dolgi dobi 50. let si je pndobil jubilant tudi mnogo zasluj) » iavnem življenju, po. <*bno na polju dobrodelnosti Tako m j« v "etovni vojni z »»o rr.rmo posvetil upravi državne Oblačilni©« ter drloval »ea trn* nje negs obstoja. » kolikor se je ist« uveljav« Ijak kot dobzoccin« instituc;ia, z največjo i Fantom pariške opere / so deloma tudi občinske oprav® t njihovih rokah. V Minnesoti je precej naprednih roiakov. vendar ie tam slovensko prebivalstvo Se seto verao in pod kontrolo duhovščine. Slovenski farmarji so po Ameriki do-kai številni. Njih število tudi vedno boli raste, ker skoro vsak slovenski delavec v industriji stremi za osamosvojenem. Za dosego teea cilja se mu zdi kmetijstvo najbolj primerno in možno. Kar je slovenskih farmarskih naselbin, so bile večinoma ustanovljene že pred petnajstimi leti. To so kmečke vasi Slovencev v \Visconsinu, Michiga-nu, Ohiiu. Ne\vyorku. India.ii in nekaterih zapadnih državah. V teh naselbinah pa ni posebnih uspehov, ker so kmetije večinoma preoddaljene od večjih mest, kjer bi lahko prodali kmetje svoje pridelke po višjih cenah. Tako so r.avezani na prekupce. ki jih seveda izkoriščajo. Zadruge farmarjev so odpo-moč proti temu zlu. Novejši slovenski farmarji so previdnejši. Naseljujejo se v bližini večiih mest in se pečajo z vrtnarstvom. Zelenjava donaša lepe denarje. Veliko se jih ukvarja tudi s cvetličarstvom. Drugače pa so slovenski farmarji zelo raztreseno naseljeni. Tako najdemo rojake na južnih bombažnih plantažah, pri nasadih sladkorne pese v C>loraJu. kot lastnike sadovnjakov v skrajnem severnem zapadu ob Pacifiku, kot pridelovalce južnega sadja v Kaliforniji, kot rižarje ob tisočerih jezerih r>a severu, kot pridelovalce jagod, brusnic, malin, sladkega krompirja, ameriškega lešnika (peanut) in najrazličnejših drugih pridelkov, o katerih vedo rojaki v stari domovini prav malo. Slovenskih >rangerjev«, živinorejcev, "i malo. Največ jih je na zapadu, v Montani, Severni H skoti in Wyomingu. V teh treh državah imajo velike farme ^o pa v brezupnih samotah, po prerinili in gozdovih, kjer se čutijo kot nekake »kralie* (Opis takega »kralja« prihodnjič.) Zlasti v kraju Wyomingu imajo velike črede drobnice, v Morna-ni > Severni Dakoti pa rede govejo J-vmo, katero deloma tudi sami z vlaki spremiiajo vsako leto na več kot tisoč mili oddaljeno živinske trge v St. Paul. Minneapolis, St Joseph in Chicago Slovenski naselntki se deloma pečajo tudi s krtno. Posebno po večiih slovenskih naselbinah je precej takih trgovcev. deloma pa so agentje, ki potujejo P« Uniji in tudi po drugih državah za različne ameriške firme. Tipičen ie slovenski »pleharc, k( hodi po slovenskih naselbinah in proda;a ure. verižice. Drstane, nalivna peresa in drugo Slovenski salunar (gostilničar) ni redka prikazen. Ti ljudje se nikakor ne morejo navaditi na prohibicito in v veliki meri §e vedno prodajajo skrivaj opojno pijačo. Zato so si mnogi napra-vjJi lepa premoženja. Njim je prohibi-ciia dobrodošla. Ugleda pa ti ljudje med drugimi slovenskimi priselniki ne uživajo posebnega. Drugi posli, s katerimi se Slovenci v Združenih državah ukvarjajo, so najrazličnejši. Imamo nekaj slovenskih zdravnikov, advokatov, profesoriev. umetnikov, par bankirjev, veliko učiteljev. godbenikov, najrazličnejših rokodelcev. urednikov, agentov, iskalcev olja, ribičev, prospektorjev zlata, pa tudi pustolovcev, lenuhov, sleparjev, tatov, kriminalnih tipov in velemestnih izoridkov. Celo krvnik se najde v Ameriki, ki se v dolenjski slovenščini pohvali. kako ie obesah_ Prekmurske težave Murska Sobota, koncem staresra leta. Dosti se je že pisalo o potrebi ustanovitve nižje kmetijske šole za Prek-murje in Mursko Polje. Nešteto intervencij in resolucij se je že izvršilo v tem smislu. Pod prejšnjo vlado PP smo že računali, da pridemo do te tako potrebne šole, toda časi se spreminjajo in ž njimi tudi ljudje. Ko so izstopili samostojni demokrati iz vlade in so prišli na njihovo mesto oni, ki oznanjaio čisti kmetski evangelij, ie marsikdo, ki je verjel njihovim obljubam, pričakoval, da bodo sedaj tudi res delali za kmet-ske koristi. Dobili smo nove dvanaisti-ne. a v njih zaman brskaš za kakim kreditom, ki bi bil namenjen kmetijski šoli v Prekmurju. Sedaj je pač zadnia prilika, da se ustanovi ta šola. ka.iti ko bodo vsa veieposestva razkosana, bo prepozno. Radovedni sme, ali se bo g. Pu-celj sedaj spomni! na one. katere mu je njegov pokrovitelj izročil v varstvo. Radičeva stranka je dobila pri zadniih volitvah v Prekmurju ogromno število glasov. G. Pucelj se pač moti, a' o misli, da je dovolj, če Radič prešinile svoje krogliice v njegovo torbo, na kateri je zapisano, da je Pucelj Radičev zastopnik za Slovenijo! Prekmurc' so bili že pod prejšnjim madžarskim režimom opozicijonalc. in ravno to ie mnogo pripomoglo k temu. da so bile v Prekmurju Radičeve skrinjice polne. Poleg tega so se Radlcevt agenti posluževali seveda še raznih dru gih sredstev, katerih na se v bodoče ne bodo več mogli. Kdor pozna razmere v Prekmurju. ta je takoj zapazil, da ie T?ad'čeva in z njo Puclleva zvezda >• Prekmurju že močno otemnela. Prek-n.rjrci na mreč niso tako politično zaostali. da ne bi spoznali onih. ki iih hočejo voditi za nos. Za enkrat so zaupali radidevcem svoje kroglice, kar pa niso izpolniti niihovih obllub, ne bodo več polnili njihovih skrinjic Vrnil? ie katastrofalna povodenj v Mur«k; Soboti in okolici Ostale so poŠte hi5e. razorana polja h siromaki b/ez strehe, še danes bi bili ti reveži brez sredstev. ako ss ne bi zanjo »-vzela Dri vladi raša patlanca dr. Z»- Marcella Atbani Ernest Hofmann Alfred Abel Vsi v velefilmu: WV opojn strasti« jav in dr. Pivko. Niti eden Radičev poslanec še dosedaj ni vprašal, kaj je z njegovimi volilci v Prekmurju. Menda si oba Radičeva poslanca, ki sta bila izvoljena s prekmurskimi glasovi, mislita, da se voda njihovih volilcev ni prijela in je poplavila samo demokratske volilce. Da se motita, o tem se bosta prepričala pri bodočih volitvah, ko bosta videla, da je zadnja poplava odnesla tudi vse Radičeve kroglice iz Prekmur. ja. Prekmurci se pač dobro zavedamo, da se od gole seljaške demokracije in pacifizma ne da živeti. Splošno je danes v Murski Soboti znano,, da se je najbolj zavzel za nr>ne-srečence g. veliki župan dr. Pirkmajer. Njegov osebni prihod ob priliki katastrofe v Murski Soboti je na ponesrečence vplival zelo pomirjevalno. Poškodovanci so namreč takoj uvideli, da se oblasti brigajo zanje. Najbolj so pač zalegle prve podpore, ki jih je g. veliki župan osebno razdelil. Ponesrečenci so si z njimi nabavili najpotrebnejše, ker je bila večina brez obleke. In danes se splošno govori, da madžarska vlada nikdar ni pokazala toliko skrbi ob priliki kake splošne nesreče, kakor naša. V prvi vrsti je to zasluga izredne požrtvovalnosti g. velikega župana. Dosedaj je bilo nakazanih že nad lOO.f^OO dinarjev, ki so se razdelili med naj-bednejše. Posledice poplave pa so tem hujše, ker zima onemogoču.ie vsaka popravila na pokvarjenih hišah. Društveno življenje v Murski Soboti in sploh v vsem okraju je zastalo. Prvi se je zganil dramatični odsek Sokola, ki je priredil 22. decembra žaloigro «Mlinar in njegova hči». katere čisti dobiček je bi! namenjen, poplavliencem. Umestno bi bilo, da bi tudi druga društva v Sloveniji priredila kake prireditve v korist ponlavl.iencem. Na ta način bi pač najboljše pokazali, da smatramo Prekmurce za kri svoie krvi in da jih tudi v nesreči ne pozabimo. Pismo „Jutra" Gospa Lizika Turnškova v Trbovljah, ki ji je pri žrebanju zadnje serije »Jutrovih* jubilejnih nagrad dne 19. decembra pripadla druga naerada v znesku 2500 Din, nam je poslala naslednie simpatično pismo, pooblaščujoč nas, da ga objavimo v «Jutru»: »Vašo božično nagrado sem včeraj, 28. decembra, prejela z največjim veseljem. Tudi meni je prišla ta nepričakovana pomoč kakor mariborskemu božičnemu nagradniku. v času. ko sem bila brez sredstev. Včasi sva z možem živela v povolinejših življenskih razmerah, danes pa se morava — ne po lastni krivdi — z napornim delom boriti za obstoj, da zamoreva prav priprosto živeti z malim sinčkom. Lahko boste torej razumeli, kaj pomeni tako lepa nagrada dandanes za tako družinico. Ker se Vam na drug način ne morem dovolj hvaležna izkazati. Vam zatrjujem, da bom vedno z vnemo delovala za cenjeno «Jutro». Se enkrat moja najsrčrieiša hvala. Z velespoštovanjem: Lizika Turnšek.* K zaključku jubileinih eJutrovih* nagrad moramo še enkrat poudariti svoje zadovoljstvo, da so vse naera^e v .eo- j tovini doš'e v prave in hvaležne roke. Nismo zahtevali hvale, ker se je ravno «Jutro» ob svoji petletirci hotelo zvestim naročnikom oddolžiti z izdatnejšo serijo nagrad, upravičujejo nas pa zahvalna pistria k neomajnemu zaupanju v zvestobo vseh naših naročnikov in prijateljev. Zakon o zobnih tehnikih Zagrebška organizacija samostojnih zob« nih tehnikov je poslala ministru za narodno zdravje dr Slavku Miletiču pismo, v kate« rem navaja, da v kratkem pride pred mini* strski svet načrt zakona o zobnih tehnikih, s katerim se ima rešiti življensko vpraša« nje nekoliko stotin zobnh tehnikov. Toda ta osnutek zakona je bil izdelan brez sode« lovanja zobnih tehnikov, s čemer jim je povzročena škoda in krivica. Pismo nadalje navaja, da se je že enkrat zgodilo, da je bi« la izdana naredba, s katero se je hotelo re« Siti vprašanje zobnih tehnikov brez njiho« ve vednosti, kar pa ni bilo v nikako korist nit! narodu niti državi, marveč je samo po« vzroCilo nepotrebno zmedo ter zobne teh« nike izpostavilo nepotrebnim šikanam in stroškom. Mi vemo, pravi nadalje to pismo ministru, da je vaš položaj težaven, toda dovoljuje« mo si opozoriti vaj. da najprimitivneiša opreznost zahteva, da se čuie tudf naše mnenje. Mi smo se naravn« s to stvarjo ba« vili in vam lahko predložimo zakonske osnove, po katerih so zadeve zobr.:h tehni« kov in njihovega delokroga rešili drujfi na« j rodi in druge države, kakor Češkoslovaška, Avstrija, Nemčija, Francija, Zedinjene dr« žave itd. Vse te države so smatrale za po« trebno ne samo urediti vprašanje našega stanu, marveč da ga kot potrebneg« za na« rodno zdravje tudi oskrbijo * širokim delo« krogom. In če torej te države niso hotele in tudi ne mogle uničiti našega stanu, tedaj smatramo, da še manj more in sme to sto« riti naša država, v kateri še vedno umira 90 odst. ljudi brez vsake zdravnilka potno« či in v kateri pride na vsakih 50 tisoč ljudi jedva po en zobni zdravnik ali zobni teh« nik. Da se ne bi zgodila krivica in nesreča, te jni tem potom obračamo na tu e globoko upravičeno prošnjo, da tevttiite tudi naa konzultirati pri sestavljanju osnutka zako> na, s katerim se ima reliti usoda nas in našega stanu. Novoletni pozdravi naših vojakov Srečno ašelj je utihnil In medveda n; bilo. Čaka' sem §e pol ure, potem sem se pa r.apofl' nrzai h koči. Stonal sem zelo oprezr o. k ;r sem se bal, da bi ne naletel na ranjeic zver. V pragozdu je ' bila popolna tens In če bi se z medvedom 5suča:'no srečala, bi mi predla slaba. Težko ranjeni rr ^dved se ne 1 o i: nobenih ž'te v Sreča je hotela, da sem dospel nepoškod ovan do lovske koče. kjer me jc čaka! gonjač Tomaž, ki sem mu pred odhodi m slrogo prepovedal j zapustiti kučo. Takoj po solnčnem vzhodu sva Sla l-kat medveda. Na tra-ti in v bližini tra nlsvc našla. Ves dar: sva ga iskala zaman, žele drugi dan ga \ je naše! eorjač e'K) uro daleč od trate kjer sem ga sežkr ranil. Bila je ogrom-! na meč/ediDa, dc.iga brez nog 216 cm. j Stara je 20 do 30 let ln tehta približno ' 300 kg. Maribor, 31. decembra. Zadnje mesece smo ponovno poročali o raznih drznih nočnih vlomih v manu-fakturne trgovine po mariborski oblasti. Posebno mariborski, ptujski in celjski okraj je doživel par takšnih senzacionalnih vlomov, pri katerih so bili posamezni trgovci oškodovani za zneske po 50 do 80.000 Din. tako v Slovenski Bistrici pri Alojzu Pinterju. v Zgornji Polskavi. Račjem. Podvincih. Maišner-gu pri Beraniču in v Makolah. Uvedene so bile takoj obširne poizvedbe potom žendarmerij in policije. Končno se je posrečilo mariborski policiji iztakniti neko žensko Kolienc Petronilo. hčerko bivšega poštnega ura'nika v Avs+-':: ki je po mestu prodajala kose mantifak-turnega blaga, ki je bilo ukradeio ori trgovcu Ivanu Beraniču v Maiinerru. Temeljito zaslišavanie Petro'ie!e je končno spravilo na dan glavmga mojstra teh manufakturnih vlomov. Petro-nela je namreč priznala, da je dobivala blago od sirom znaneca gostilniške«! muzikanta »Zigeunertoniiai, ki živi skupaj s ciganko Alojzijo Rak. Pravilno pa s« piše ta pretkani Ton: Anton Vuk m so ga aretirali orožmki na Prager-skem. ko ie razveseljevat pijane goste s svojimi citrami in zareliivo ciganko. Toni je doma iz šoštan.iske okolice in ni cigan po krvi. pač pa po duhu i i dejanjih. Živi že doizo let s ciganko Rak, ki pohaia iz ciganske rodbine pri Laškem. Ko sta muzicirala okrog, sta obenem lepo opazovala zaloge in potem zopet nakradeno blago v rdečih culah pri raznih muzlfcah razpečavala. Večl-noma pa sta dohavljala drugi ciganski tolpi «Gartner». ki se suče okroc Slo-v^njgradca in ie tudi tja pristojna. Da- Dopisi DOM2ALE. Ob priliki »letnice Soko . je gostoval dramatični odsek Uuije t en-» dejankama «Tri maske* in «Kdo je slaven Prireditvam je prisostvovalo tudi več Ljub« Ijančanov, ki jih je uspeh mladinske org *» nizacije Unije prijetno presenetil, so naravnost sijajno rešili svoje »loj.. matičnemu odseku želimo še m.iogo . -uspehov in smo prepričani, da bo preme stilo tudi še vse majhne zapreke, ki prepre. čujejo prehod od diletantizma k pravi umetnosti. KAMNIK. Čvrsto se razvija naša mlada organizacija, okrog katere se je zbralo » par tednih, v sicer nekako sterilnem Kam« niku, preko 50 čvrstih, veselih in priapih niladeničev in mladenk. Že v božičnih nrai« p.ikih so imeli svoj prvi javni nastop z N'u« šičevo satirično veseloigro »Svet«. Pikra sa« tira premnogokrat v živo zadene ne le v beograjski in pančevski, ampak tudi ktrn« niški kulj pri na« shod SLS 1 ">et nedfye';a ^ela nove?a sosveta. Njeprova j^ibivkc zasnovana izvajati a so z navdjJ^nJeijr, odobravali navzoči čirtni sosveta, .i, t. eerentu posreč; T izvesti vsaj , r»esroveca procram , potem lahko ), <14 smo v Murski So- boti dobili fjere-nta. ka:ereea bi že davne morali Imeti. Cr.spodu «rentn želimo ob!!er uspeli pri njegovem stvovanju. u;žrtvova'nem udei- Spor: a avesti (Športna nibrikj. « nr-jf-ja na 14. strani. S. K. Iliriji* nop- -' t tekcija. Ob ugods nem vrem ni. se "-it d«)i.s ob 143*') irening na igrišču zz [. ,,o.5t, n II skupino V nedeljo, 3. t. m. ob 1" pr; .teljska tek^ ma z ŽSK. Hermcs. Jubilejne drsalne pis;ne za 9 in 10 tra nega južneg ' — 5. K. Ilirija. Turistov ik/ o nicprired' or.t mo v Kranis-. . ščai 6 km. :t se del ie eno un-nr, d star 10. dop. - A. S. k/ Primor te vabi vse s v op član jat. .. P Inik. i" Vf. Ilirije raz« 'ozene vsieu :a 23 in 24. t. m podruž. Jese. t. smuško tek 12 km, za nara« n a i k ;■. ieie do ne« " jeni. Startanie ob »le- i ska sekcija. • o važen sestanek, vrši d nes !. t. m. '+> 11. dopoldne res:avractp »d narijon Petek. 1.: »Snegulč 1>, in lf -Zveica*. no Nač« lizbcjoik Mo.oz* (M. Jarc) in Cir Iv. ' h). Pred tavi ob a Domače vesti Minulo leto fe bilo znamenito feto: sveto ie biio za ves katoliški svet. jubilejno za Hrvate, sporazumaško za Dolitičarje. nemoralr-o za nekatere škofe. Naravno, da je obilovaSo znamenitih cloEKxikov: romali (-Se) srno v Rim. doživeli veličastne povodnji in pretrpeli tudi poplavo prvih Radičevih ffovoranc v Sloveniji Statistika popitih pijač še ni zaključena. toda mis!;m. da smo se Slovenci tudi tokrat temeljito odrezali. Razgrajanja >n nespodobnega obnašanja, kakor pravi policijska kronika, je enako bilo nekaj za življenjsko primes. Porote so dnhro furkcfjonirale, vendar pa število zločinov in hudodelstev, storjenih v pijanosti, še vedno ni bilo pretirano, če pomislimo, da ie zs časa prvih star!-šev bi! zločinec vsak četrti človek — namreč Kain. ki je brata Abia potolkel Dinar se ie tako stabiliziral da je absolutno prestalo zadnjih rudimentov voj nega dobičkarstva in njihovega čaščenja svete Ane — to je tistega praznika, ko se ie vnela svetovna vojna. Moda Pa ie v lanskem letu navzlic vsemu hudo napredovala, da jo je oni dan pohvalil neki štajerski fajmošter s svojevrstno svetopisemsko prispodobo: ■iOole kokoši najraje nesejo, gole mode pa . . ne. dalje bomo znabitl v novem letu povedali Ravno ob prehodu iz leta v leto pa velia ugotoviti, da moda zares pomlaja ženski svet. Stei-nachova metoda pomlajevanja, od katere smo si lani toliko obetali, lahko gre rak'trn žvižgat: zaradi mode In pa zato. ker ne bo nsobena noričica dcvt-čica priznate. da ?e potrebna pomladitve. Ali na: razpravljamo še o kinematografih. o koncertih, teatru, kode' smo se sukali čez leto. Ne. gospoda! Silvestro-vo ie namreč nocoj in že tudi Novo leto obenem- ravno o polnoči pišem dana-šniega macafizlja. Po ulicah je vse veselo. na pte.sišč:h in v gostilnah pisan šunder. Pozdravim« torej Novo Teto! Mnogo sreče nai prinese vsem mojim prijateljem in sovražnikom! M. A. C. * Vozi desno! Danes stopi v veljavo novi cestni red v Sloveniji in vseh onih pokrajinah Jugoslavije, kjer so dosedaj vozili in se izogibali levo. Od danes naprej se vozi p« celi državi desno; na desno se tudi izogiba, prehiteva pa na levo. Predpis velja za vse: za vozila vseh vrst. za kolesa, ročne vozičke in tudi za pešče. Vsak naj ga strogo izvršuje, kajti le tako bo mogoče preprečiti nesreče, ki se jih ie bati zlasti v prvem času po uveSiavljenju novega, za vso državo enotnega cestnega reda, 4 Diplomatski lipltl. Pred posebno komisijo so se predvčerajšnjim v ministrstvu za zunanje ladeve vriSEi izpiti pripravnikov za diplo.uatično slufoo. lepi« ie s povoSjnlm nspetiom napravil »juro Slma S*sjSd. * Promocija. Na ragrebški wtiverz! Ie naš koroški rojak j. Stanko S I i a a Is Ške-cijana v Podjunf promoviraJ sa doktorja vsega zdravilstva. * Izpr-Hnembe v vodstva rudnika TPD v Laškem. Dusedanjl ravnatelj nfdttika Trboveljske premogokeprte družbe v Laškem. 2. Inl Adoll Wldra. je stopi! včeraj v starosti 70 let v pokoj. Na njegovo mesto ie bil Sirenovan dosedanji rudniški obratovodja, višji nadzornik inž. Joško Kloc. sin dolgoletnega župana v Brlohib na češkem. Novi ravnate!! !e abscivfral montanistkSno visoko šolo v Pfibramu. nakar se ie preseli! v bivšo kraljevine Srbijo, kjer ie nastopi! svojo prvo siužbo. L. 191 t. ie stopil v službo TPtt Po vojni je btt obratovodia rudnika Zagorje v Kisovco, kier se ie Ukaza! kož odličen strokovnjak. Pred dvsma letoma ie bil prestavljen v Laško. kjer ie prevzel obra-tovedstvo rudnika Huda jama la bi! imenovan za vriSjesa nadzonika. G. Kioc si je nedavno pridobi! naše državljanstvo in ie vzbudilo njegovo imenovanje sa ravnatelja rudnika v Laškem splošno zadovoljstvo. * Iz vo"aške službe. Upokojena sta podpolkovnik Kare! Roblek Pri Dravski diviziji v Ljubljani in sanitetni podpolkovnik vojne mornarice dr. Andrei Korenčan. * Upokojitev dosluženlh učiteljev. Beograjski listi poročajo, da bo ministrstvo pro svete tekom meseca januarfc upoko;ilo vse učitelje in učiteljice, ki imajo že polno število službenih let. * Di aške ustanove. Ministrstvo prosvete je razpisalo nev natečaj za dliake-državne štipendiste. Prošnje se sprejemajo do 15. a-nuarja. * Himen. Včeraj se je poročil g. dr. Ciril C i r m a n, okrožni zdravnik v St. Vidu nad Ljubljano z gospodično Fini S i m o n č i č e-v o. učiteljico v Zagorju — oba i? znanih /ta rodnih rodbin. Dr. Cirman ;e bil ea prvih r.sših ujetnikov v Rusiji, ki <-e ie pridružil borcem Z3 osvobojenje in u!edinienie Jugo-siovenov Mlademu paru želimo obilo sreče! * Na drž. kmetijski šoli na Grtnu se odda dvoje službenih mest in sicer- mesto stn-kevnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo ter vir.ičarsko mesto pri šolskem vinogradu v Smolenil vasi. Prvo mesto ie uradniško !. ali H. kategorije: za nje se zahteva dovršena visoka šola aH srednja kmetijska šola ta vsai dvoletna praksa. Drugo mesto je zva-ničniško: zahteva se dovršena nižja kmetijska šola in večletna t>raksa. Frošnie spre-'ema do 15. t. m. ravnateljstvo omenjene Sole. * RevIzJJa osrednjega urada za zavaro»a nje delavcev. Minister za socijalno politiko ie odredil posebno komisijo, ki nai izvrši rs viziio celokupnega delovania osrednjega ura da za zavarovanje delavcev v Zagrebu, V to komisijo so bili pozvani: Inšpektor Dušan Jeremič. šef kontrole pri zagrebški direkciji državnih železnic Ljuba Pantelič. in- špektor finančnega ministrstva Arangjelo-vič ter inšpektor Narodne banke Jovan Gjj-ričič. Komisija se je predvčerajšnjim sestala v Zagreba. Montanlstlčna visoka šola v Sirajevis. V ministrstvu za šume in rudnike se prou-čava načrt sarajevske trgovske zbornice za ustanovitev montanistične akademije v Sarajevu. Bosna s svojimi povoljno se razvijajočim rudništvom nedvomno potrebuje take akademijo. * Novo leto pričenja s petkom. Leto 1926. pričenja torej s petkom. Petek je zelo na sla bera glasu in praznovemi ljudje s! od leto-šuega leta ne obetajo ničesar dobrega. Pa poglejmo, kaj piše predsednik češkoslovaške republike T G. Masaryk v svojem velikem deiu o svetovni revoluciji 1914.—1918. na strani 384 o petku: »Za mene ie petek posebno usoden. Ne vem, ali imajo tudi dragi ljudje take dneve, toda iaz sem doživel najvažnejše in najbolj usodne dneve ravno v petek. L. 1914. sem tia petek zapusti! Avstrijo, na petek je bil objavljen VVilsonov odgovor Avstriji na petek je bila podana lajava o naši neodvisnosti in r.a petek sem stopil po štiriletnem delu v inozemstvu zo pet na češka tla.. .s Po teh besedah 75 let nega filozofa in državnika moremo torej čisto mirno stopiti v novo leto, čeprav pričenja s petkom. * Strojni indnstrll na znance. Organizacija abscl. delovod. strojne šole, kot cd ljubljanskega velikega žnpana oblastveno potrjeni faktor naznanja vsem strojnim obratom, da se pri oddaj! delovodskih mest strogo ozirajo na to, da dajo imenovana mesta edino te enim reflektantom. ki potom izpričeval dokažejo, da so poleg učnega pisma o pravilni izučitvi kovinarske obrti tudi ab solvtrali strojno delovodsko šolo. V slučaju da posamezni obrat! tega r.e upoštevajo, ie dolžnost organizacije, da potom oblasti do skrajnosti posreduje, da sp!oh vsa mesta kot stroj, risarev brzojav. mojstrov, tehniških kedstrukterjev. delovodij in poslovodij in mesta tehniških uradnikov, zasedejo tudi zgoraj navedeni reilektanti, ki pa morajo biti državljani kraljevine SHS. * Natečai za strokovne vojaške mojstre, pušk ar je in kovače. Zaradi popolaievatia polkov te ostalih vojaških naprav s strokovnimi mojstri, puškarji in kovači se ofv.tr ia Dri upravi artiljeriiske-tehničnega zavoda v Kraguievca poseben šestmesečni tečaj za izpopolnjevanje v omenjenih obrtih. V tečaj se sprejme 30 kandidatov za puškar-sko obrt in 30 kandidatov za artiljeriiski-kcvaški obrt. interesene opozarjamo na tozadevni razpis v včerajšnji številki »Uradnega listac. * Nova pošiljka kovanega denarja. Kakor je obveščeno finančno ministrstvo, prispe v soboto dne 9. ianuara, v pristanišče na Sa-šskts parobrod »ManzonU, ki pripelje novo pošiljko kovanega denarja za našo državo. Ta pošiljka vsebuje večinoma kovan den ir po 5 Din in po 50 par, ter znatno količino novcev po 25 par. ® Novi telefonski Imeniki so na prod a i na gSavTii pošti (Prešernova ulica* v Ljubljani tri uradnici, ki sprejema brzejave. Komad stane tO Din * Tovarna bankovcev pri Mariboru. Ka-! kor nam poročajo, naša tozadevna vest v predvčerajšnjem »Jutru* rte odgovarja točno dejstvom, ampak so bile zvršene !e številne hišne preiskave v mestu in okolici radi ponarejenih tisočdinarskih bankovcev. Hišne preiskave so fmele uspeh in je policija izvršiia par aretacij. ° -Prosvetni glasnik-. V ministrstvo pro-svete se ie vršila predvčerajšnjim konferenca odde!nih načelnikov z državnim p>d-tajmkom Pasarščem. Med drugim se je <"s-pt a vijaki tudi o izdajanju službenega glasila »Prosvetni glasnike. Prva številka izide kmalu po novem letu. * Učitelji pozor! Ker je dobi! g. Ivan Za-gažes, šolski upravitelj na Pisnim pri Črnomlju, po čl. 110 večmesečni dopust, potrebuje namestnika. Učitelji in učiteljice, ki so morda brez službe, se opozariajo na to mesto. V šoli je lepo stanovanje ter doba tudi hrano. Pismena vprašanja naj se u-slavljajo na: Ivan Zagažen, kavarna Sloa, Ljubljana. * Cvetje ob novem letu. Iz Poa srede na t. ie poslala gospodična Greta Levstik lep šopek popoinoma razvitih cvetočih trobentic in marjetic, ki jih je koncem decembra na-btala v tamkajšnji okolici, še nedavno smo in e!i v naših krajih bajno zimo in mraza do 19. stopinj pod ničlo, toplo božično vreme pa nam Je pričaralo na solnčnih krajih ljubke znanilke pomladi: trobenticc in marjetice. * FHnt češkoslovaške armade v Jugoslaviji. V slavnostni dvorani beograjske univerze se je prošio nedeljo pred !500 frek-ventanti višje in nižje vojne akademije Izva ia! film češkoslovaške armade. Ko je bila predstava končana sta govorila komandant akademije general Pokorny ter češkoslovaški poslanik Seba o bratski solidarnosti obo rožene voiske obeh prijateljskih m zavezniških narodov. * Iz belokranjske podružnice SPD. V našem zadnjem poročilu o občnem zbora belokranjske podružnice SPD te pomotoma izostalo !me odbornika dr. Tvana Sirka, sodnega svetnika v Metliki. * Naši rojak! v Porarja. h Recklirtgnau-sen-SOd nam pišejo: Udrirženje fugoslovea-skih državljanov je imelo 13. t m. svoj mesečni zbor. Spomin'ali smo se 1. decembra. G B o i h a je obrazložil pomen narodnega csvobojenja. Nato je prešel na gospodarska in sccijalna vprašanja zlasti brezposelnost. ki nas vsak dan bolj tlači. Povedal ie tudi žalostno novico, da se bo preselil te Porurja, ker ga znani duhovnik Kalan na vse načine preganja. Klerikalci uporabljajo po vzoru farizejev vse možne laži proti nam In zlasti proti z. Bolhi. Kar ie slabega In tudi občo brezposelnost, zato todgovor-nosts nosiio g. Bolha In narodno zavedni de lavcL Prosimo pazite. — Iz Gladbecka Reklame ne potrebuje 0. Bernaf ooič ker se blago radi svoje kvalitete ia cene samo priporoča. --- nam poročajo: Tukai se nahajajo naši roiaki v obilnem številu brez posla ta brez pomoči. Še boij pa trpe vojne vdove In sirote. Treba je storiti odločne korake v n|hov prid. V Gladbecku deluje »Jugosiovensko društvoc. Predsednik je g. Josip Košir, tajnik g. Avgust Kolšek, blagajnika pa sta gg. Ribič in Lončar. * Porotna zasedanja v leta 1926. Višje deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da se bodo vršila redna porotna zasedanja v '.etu 1926. po nastopnem reda: Pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 1. marca. 7. junija. 13. septembra in 22. novembra; pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 1. marca, 7. junija, 18. septembra in 9. decembra, pri okrožnem sodišču v Celju dne 1. marca, 7. junija, 30. avgusta in 13. decembra; pri okrožnem sodišča v Novem mestu dne I. marca, 7. junija, 30. avgusta ta 22. novembra. ® Citronček, ki ne pozna koledarja. Gosp. Ernest Škof, sodavičar v Kamniku, nam ie poslal »rumenega metulja«, ki ga ie na starega leta dan ujel pod Malim gradom. Ta »rumeni metulj« je mlad citronček, ki se je v koledarju zmotrl in zlezel na beli dan, predno bi se moge! ogreti na pomladanskem solncu. V našiti uredniških prostorih, kjer se živahno spreletava, mu vidno ugaja in rad obsedi na cveticah, ki smo jih preje;: iz Podsrede. * Znižanje knjižnih cen. Založništvo Klein mayr & Bamberg. družba z o. z. v Ljub! ani je pravkar radikalno znižalo cene skoro vseh svojih knjig. S tem ukrepom hoče pospešiti razprodajo starih zalog in napraviti prostor za nova izdanja. Ker je večina novih knjig nižja od lastnih troikov založbe, se nudi s tem prijateljem dobre knjige možnost, da si za majhen denar nabavijo dela, ki so iim bila dosiej predraga. Več oglas v današnji številki. 2470. * Razmnoževanje cenikov, okrožnic, not, risb itd. se izvrši najbolje a razmnoževalnim aparatom »Opalograph« s stekleno ploščo Samoprodaja originalnih razmnoževalnih aparatov »Opaiograph« !n originalnih potreb ščin An. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Ražpošiija-nje poštnine prosto. * 3ČaJanka° fina čaina mešanica pride v kratkem v promet. Počakajte z nakupom. * Prvo dništvo hišnih posestnikov ta Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se naha;a od 1. januarja dalje v Salendrovi tilicl št. 6. Stran ke dobe potrebne informacije od 9.—!0. dopoldne in od 4.—5. popoldne. V soboto popoldne se ne uraduje * Opozarjamo na današnji o«las Zvonarne !n livarne d. z o. z, v Št. Vidu nad Ljubljano. 3436 Tadl v Ptuju bodo letos plesali. Kakor nam poročajo, je prijavljenih v Ptuja za letošnji predpust že sedemnajst raznih plesnih prireditev. * Veliki lovski ples v Kranju. Ker letos odpade v Ljubljani lovski ples, ga prirede dns 5. januarja, večer pred Sv. tremi kralji gorenjski lovci v Kranju. Kakor vse zabave, ki so iih dosedaj prirediti lovci, bo tudi letošnja v Kranja nekaj posebnega. Priprave so velikanske in bo poskrbljeno za različne zabave m vrste plesa, za kar je posebno primeren »Sokolski dom*. Igrale bodo tri godbe. Po!eg plesa pristni lovski šaljivi prizori In streljanje za dobitke, obstoječe iz različne divjačine. Železniška zveza ugodna za Ljubljano in Gorenjsko, Preskrbljena pa so tudi prenočišča. zsdnJe nesreče na lesnem skladišču trgovca Kunstla v Do!. Logatca, delavec Aloizii Ho-movec in ne Alojzij Novak. Homovca ie tra roovje barake, ki lo je podrl vihar pokoptlo pod seboj ta je nesrečnež kmalu nato umri. ♦ Kopane v Savi — o Božiču. Iz Mitrovice poročajo o dveh vztrajnih kopalcih, ki se že od prošie pomladi dnevno kopata v Savi in tudi po zimi nista opustila svojega išporta* To sta zdravnik dr. Jaroslav Daneš in polkovnik Savkovič. Kopala sta se v Savi tudi v onih decemberskih dneh. ko je toplomer kazal 15 stopinj C. pod ničlo. Mltrovčanom t?ka vztrajnost ne gre v glavo in slutijo, da gre za visoko stavo. * Dva pelikana ustreljena. \z Osieka poročajo, da ie logar Radič iz Dopsina v okolici Vuke ustrelil na božični dan dva pelikana. samca n samico. Pelikan ie velika ptica, ki živi večinoma v Afriki in južni Aziji in le prav redko v južnih krajih Evrope. Krila so dolga po tri metre. Pripoveduje se, da si pelikan v slučaju pomanjkanja hrane grize svoje lastno meso ter s krvjo hrani svoje mladiče. Lovec je redki plen poklonil osje-škemu lovskemu društvu. Iz Ljubljane Srečno in veselo Novo leto žeH vsem svol tn odjemalcem in name-ščencem KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN OERENDA tk CIE, LJUBLJANA. Cenuala. Emoitska cesta 8. — Tovai na: Aškerčeva ci-s'3 1 in 3. - Oddelek: Prodajalna lastn h izdelkov Erjavčeva cesta 2. - Od de i e : Prodajalna čevljev Gradišče št 4, Prodajalna telefon interurban št 249. — Centra e teleion inte urban 313 ter se pripoiota za nadaljno naklonjenost, zagotavl ajoč vedno najsolidnejšo in najetnejšo postrežbo. 12913-a * Slovensko planinsko društvo naznanja svojemu članstvu in sploh vsem planincem da se vrši v nedeljo dne 3. jar.. 1926. ob 1! uri dopoldne služba božja na Krvavcu. Mašo bo daroval č. p. Ciprijan iz Kamnika, k: ie tudi blagoslovil Dom. — Pot na Krvavec je od vseh strani lepa: od Jezerske planine, do kjer ni snega je napravljena dobra gaz preko Križke planine do Doma. Smuka je dobra od Doma preko Krvavca čez pobočje tja do Ve!. Zvoka. Vabimo vse planin ce in planinke. da pohite ob tej prilik! na Krvavec ter prisostvu)ejo sv. maši v višini 1700 m. — SPD. * Gospodinjski koledar Jugosloveriske M a tlce za leto 1926. bo naprodaj od pondeljka 4. t m. dalje. Zunanjim naročnikom se pošlje po pošti. Dobi! se bo pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Ce na Din 16.—. * Rak na maternici »n njegovi prvi znakL Specijalist za ženske bolezni, dr. Benjamin (pavic v Mariboru, ie objavi! poljudnoznanstveno knjižico o raku na maternic!, ki naj služI tako zdravnikom kakor tudi ženstvu Knjižica fe bila občutna potreba v socijalni medicin!, kajti radi malomarnosti in nevednosti umira v Jugoslaviji vsako teto po 4S tisoč žensk vsled raka na maternici. Vsaka ženska nai si preskrbi to prekorlstno brošuro, ki se prodaja v vseh knjigarnah zelo po ceni (14 Din). * Smrtna nesreča v Dol. Logatcu. Nak-r.adno se nam poroča da je postal žrtev u— Občinske davščine v Ljubljani. Veliki župan 'ljubljanske oblasti je z razpisom z dne 31. decembra št U br. 2872—16 dovolil. da sme mestna občina začasno pobirati v letu 1926. vse občirteke davščine v enaki izmerj kakor v letu 1925. u— Organizacija absolventov str ine dc-lovodske š~'le poziva vse svoje člane, da se breapogojno udeleže njenega prvega rednega občnega zbora, k! se bo vrši' dne 2. februarja ob 8. dopoldne v prostorih tehniške srednje šole v Ljubljani. Ker je na programa več za organizacijo In za posamezne člane važnih točk, je doižnost vseh absolventov navedene šole, da se občnega zbora sigurno ta tnSno udeleže. 2444 u— Reven hlapec ie izeubH včeraj drv po'dne listnico z vsebino 250 Din. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi «Jutra». 2461 a— Česksir.vsnska Obec v Ljubi j n. V nedelj lo-ufckovč predstaveni cDloofhy. širo ky a bystro?raky». Zač. o pol 5. ode. a Skrušnych. 2467 u— K°lo jugoslovenskiti sester Štepanja vas priredi dT,es b^žtčnico za revne otroke pri 0'.b'nčku. Poljanska cesta 68 ob 3. uri popoldne. — Odbor. 2466 a— Razglas. Dne 4. januarja ob 10. dopoi dne se bo na javni dražbi v skladišču Ljubljana gl. ko!, prodalo 12 vagonov drv za kurivo. Drva se lahko ogledajo me«d uradnimi tirami na postaji Ljubljana gl. kol. — SV!ad!?čno v«št-«ih uslcžbefcev se bo vršil dne 9. januarja v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Čisti dobiček jp namenjen v prid bolnim in onemoglim Članom. Vstopnina 10 dinarjev. a— Prvi koncert ieL glasb, društva »Sloge*. P. s. občinstva se naznanja, da priredi železtft$čar4r« glasbeno društvo «SI priredila dne 7. Januarja v izpolnitev znane serije predavanj «1z ruskega kulturnega sveta» koncert ruske glasbe. Na sporedu so skladbe najbolj reprezentativnih umetnikov. Nastopil bo sloviti Michlcv kvartet, ki je rme! že lansko leto v Mariboru krasen uspeh. S te glasbeno prireditvijo bo Ljudska univerza ustregla želji svojega občinstva, da se mu ponudi čisto rusk: koncertni program. — V po-ndeijek dne 11. januarja ps bo g. inž. Janko Kukcrvcc nadaljeval svoje predavanje o Tolstoju. O prvem delu tega lepega predavanja ie «Jatros že poročalo. V drugem delu bo orisal anaHziral Tolstojevo moško drbo, ko so nastala največja dela te-£a ruskega in slovanskega genija. d.— Pokrovk 1 j sivo akademskega plesa, ki se vrši v torek, dre 5. januarja v Narodnem domu, je prevzela soproga g. veltkegi župana dr. Pirkmalerja. Tsti dan se bo vrši: akademski ples tudi v Ptuju pod pokrovKel; sivem tamošnjega srezikega poglavarja di Votičine. a— Mehki dnevi. V Mariboru je že dni pravo toplo porttiadansko vreme, tč že tudi pomladno fioTo kliče v življenje. Po ! mestnem parku ie grmičevje že po4no pre-! zgodnjih popkov, ki so čez noč pognali Na f solnčnih tratah pa so zacvele trobentlce is i tudi velikonočnih tmicrk je že polno rta trgu. Samo v soHah je sedaj bolj neprijetno kot zunaj v toplem, mehkem zraku prea Silvestrovrm večerom. a— Prost lokal na Rotovžu. Na prihodnji seji bodo obcin«ki svešnikj razpravljal? tud? o oddaji trgovskega loknla v magistrat nem poslopju na Glavnem trgu, ki ga ima dosedaj ga. Novak, nemška trgovka s papirjem. Ker ima tudi njen mož trgovino s papirjem v Gosposki ulic' ia sta or.a Nemca, k! niti državnega jezika ne obvladata, b; bilo umestno, da dobi prostor na Rotoviir od vlade Narodnega bloka končno kak Slovenec. ker Slovenci sicer itak ne morefo dobiti poslo-vmh lokalov, ker so hiše navad-no last Nemcev. a— Uho mu je odrezalo. Včeraj Je stope v delavnica koroškega kolodvora 34 letni železničar J. RataJ te vagina z ors(?5err ter pn tem tako nesrečno pade! na žago. da mu je odrezalo uho Ker Bi biVs hvr:-poRToči, je tako krvave!, da so ga cesaves". nega prepeljali v bolnico. a— Trgovski ples priredi dne 23. januarja Slovensko trgovsko društvo pri Goetzu. Kakor nam Javljajo, bo tudi letošnji trgovski ples dosege! po svoji re^resen-iativsii dekoraciji ia odlični družbi dosedanje trgov sfce priredijtvi?. Odbor je že pridno »a dele s pripravami. a— No v hoteJ in kavarna v Maribora Skupno z maraifafctarnitn veletrgovcens g, Ivaaom Šoštaričem, precisednfkorn Slovenskega trgovskega društva, se je o&novs -»oseben konzorcij, ki bo v Stiši k. šoštartža :ra vogalu Aleksandrove ceste m Cankarjeve ulice napravil velik rnodern hote! b reprezentančno kavarne. Mote! bo ime! 61? sob in bodo v ia namea prfeldall M5-! še tretje nadstropje. To bo pn'! hoie; v Mariboru, ki bo v čast mestu in bo o^tresa! tudi zahtevam modernega tujskega prometa. Za adaptacijo kavarne, ki bo v pritličji-hi prvem nadstropju b bo imela velike, svetle te snažne prostore z ogromstiriti okni na najprometnejšem kreju Aleksandrove ceste, prl&o že ta teden. Manufaktumo trgovino bo imel še dalje g. Šoštarič in sicer v lokalih, kjer sia sedaj trgovca Ošlak in Weieerč. Vest, da je g šoštsrič svojo ftišo prodad, ne odgovarja resnici. Cist !a moderni hote! je v Mariboru že od prevrate da>je življenjska potreba, roda vsi dosedanji načrti so se ponesrečili. Pa tudi hfgfjen-sko urejeno kavarno bo pubiika pozdravil : na tem prostoru, kjer je Itak bila nedavno vfe-a-vts že kavama MeraR. Hotelu In kavami bo baje priključesia prvorazredr=a restavracija. h Celja 5i6 i t Rojan« je te dni premikal vagone. Ko je hotel stisniti zavoro pri nekem vozu, pa mu je spodrsni« lo, da je padel in obtičal med vagonom in bankino. Voz mu je šel čez desno nogo ter jo strašno poškodoval. Najbrže mu bodo morali nogo odresati. Njegovo stanje je ie« !o resno. • Strašne opekline. Karollna Košat* te Ozeljana na Goriškem jc te dni pripravlja« la kosilo za svojce. Za trenutek pa je ost*« vila ognjišče in odšla t sosedni prostor. Dveletni sinček Anton je tj čas ostal pri ognjišču, nad katerim je visel kotel vrele vode. Otrok se je v svoji neopreznosti pri« bližal kotlu, prijel za rob ter zlil vodo na« se. Zadobil je strašne opekline, katere je plačal v goriški bolnici a svojim nežnim življenjem. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Petek, 1.: ob 3.: »Periferija«. Ljudske pred« stava po znižanih cenah. Izv, Ob 8.: «Za» peljivka*. Ljudsk* predstav* po sniiacih cenah. Izv, Sobota, 2.: »Profesor Storicin* G, Nedelja, 3.: ob 3.: »Kraljične Vidke kresna noč». Pravljična igra s petjem in godbo v štirih dejanjih. Otroška pred-tsv« po nizkih cenah. Izv. Ob 8.: »Pegic« mojega srca®. Ljudsk« predstava po srsiiaaill ee« »5 ah. Isv, Ljubljanska opera Petek. 1. ob 15.: »Netopir«. Ljudska pred« •tava pri znižanih cenah. Izv. Sobot«, 2.: «Orfej v podzemlju«. D. Nedelj«, 3.: ob 3.: »Manon«. Ljudsk« pred« stav« po znižanih cenah Izv. Ob 8.: «Sr« «e iz lecta«. »Poziv na ples«, »Capriccio Wp»gnole*. Pontomimični baleti. Ljudska predstava po znižanih cenah Izv. Mariborsko eledallJčs Petek. 1.: ob 15: »TrnUličica«. OtroSk« predstav*. Ob 20.: »Stembulsk« ro?«». Sobota, 2.: »Sumljiva ©srha«, A. (Kuponi.) Nedelj«. 3: ob 15. »Sumljiva oseba«. (Ksi. poni.) Ob 20.: »Gorenjski slavček«. D. (kuponi). Gostovanje g. Zupan« basist* ljubljanske opere. Torek, 5.: »Zakleti grad*. C (Kuponi). Marljonetno gledališče v Ljubljani Petek, 1.: »Razbojnik Moroz« (M. Jerc) in aSnegulčica* (dr. Iv, Lah}. Predstavi ob 15, ia 13. Sprememba opernega repertoarja v L::ubl;ani. Vslcd obolelosti g. Rumplla se 0&-j? danes popoldne v operi Straussova opereta »Netopir« mesto že nnzr.an.ienlh Hoff-rrannovih pripovedk«. Zasedba običajra za ■petek ob 15. Repertoar drame ostane nespra menjen: ob 15. »Periferija«. ob 20. Oolar-ieva »Zapeljivka«. Vse predstave s-"> ljudske 5ri znižanih cenah. Nedeljske predstave v Ljubljani. V nedeljo, 3. t. m. so v ljubljanskem gledilišču 5Uri predsta* e. V drami |;rak> popold ie ob 3. gojerike mestne osnovne fote in mestnega Hceja pravljično igro s petlem In sodbo v štirih de'3niih: »KralHce Vidite kresna noč«. Ta otroška predsfava ie tiamenlena rašl.T malčkom ter veljajo 7a nlo tnatno znižane cene. Zvečer ob S vprlzorl dramiko osobje Mannersovo veseloigre »Pegico -na-jeza srca«. V operi se pole popoldne ob 3. priljubljena ln melodijozna Massenetova opera »Manon« kot liudska predstiva. zvečer ob pol 8. pa se Izvajalo trije biletl: Ba-ranovlčev »Srce Iz lecta«, VVeberjev »Poziv r.a ples« ln Rimski Korsakova »Caprlcio espagnole«. Vsi trije baleti so žel! pri *v>-lem prvem Izva;anlu prav lep uspeh in od v bravanje. Za vs« ncde'lske predstave veljajo znižane ljudske cene. Današnji predstavi v Mariboru. Popol-dr.e ob 3. lk> otroška predstava Izvajala se bo zabavna in prillubllcna otroška lir« » petiem. plesom ln godbo »Trn|"!člca«. Zvečer ob 8. bo prva letošnla reprba Fa'!ove operete »Stambulska roža«. V ned-Uo gostu >e"kot oskrbnik v .Onreniskero slavčkt'« pri liublieni oaslst liiiblianske oMr« 8- Zupan. Mari-onetno jledaHšče »Atena« v Nar. demu na Aleksandrovi cesti irra danes, na r.pveea leta dan dve predstavi Prv? bo ob treh popoldne, druga ob šestih zvečer. Oba'da!lšče. Velike nagrade za izvirno slovensko dramo in opero Razpis Dramat^rce"* društva ond naslovom sledp'".lfe ustanove Rajka Arceta. V smisli! skteoa odborove seje Dra-■mnHjneOT društva r dne 1-4. decembra 1925 razplsule podpisani odbor troje naerad. 'n sicer 1.) zn izvirno slovensko dramatično delo in.OtlO Din; 2.) t.? ?7v'r»,o slovenska operno besedilo 5000 Din: 3.) za izvirno slovensko opero 20.000 dlnartev. Naerade se iznlačato no nprzorltvab dramatičnih del (trauedHe. drame aH komedije) ln oper v sezonah 1926 in 1927 na odru slovenskejta io nogll uspešno sodelovati pri naSIh reprezentancah v tujin! ta ilh nerad! pogrešamo na domačih razstavah. Upajmo, da nam z Izvršltvllo omenjenega programa ponttdl Narodna galerlla v novem letu mnogo novih Liltkov na polju upodabljajoče umetnosti. 60 letnica angfeSkega p?sa4e!!a Klptlnga, Dne 30. decembra !e obhajal 60 letnico svv leea rolstva Rudvard Klnllng, eden največlih angleških pisateljev. Klpltaga V! je prišel na svet v Bombevti pozna In priznava za svojega ves britanski svet. V mladih letih ie prišel KipHtig na AnglešVo. kjer le študira! na ondotnlh Šolah. I. 18S0. pa je zopet odpotoval v Indijo. V rcvtlt »Pleneč so za- čel« SzhsUtj njegove Prve novele. Prva Pip-listgova knfllga Je bila »Rchoes«. Izšla ie L 1834, v IndiJL Kontinentalna Britanija jo \t malone prezrla. Ko pa Je prišel na dzv ponatis dela v Londonu. Je dobil Kipling za-slu£eno priznanje. N&mah le postal znan in še več kot znan, popu^sren. Svetovno slavo fe dosegel Klpllng kot pe»t>fk »Džuneie«. po žeg katerih stoji častno tudi roman Iz tajskega llvljenla »Kim«, Klpllng se te Izkazu tudi kot kolonllalen pesnik. V kniig! *Bar-rack-room ballads« Je vsestransko orisai živ IJeitje angleškega ko'cn!lainega vojaka v In-dill. L. 1907, je tt! K;p!lng odlikovan z Nobelovo nagrado, štiri aniverze: onfordska, eambridzešk*. pariška ta sts-assbiirška. pa so m« podelile naslov častneta doktoria. Nedavno j® Klpllng opasno zbolel. Anglešk; kralj je poslal tedai k bolnikovi postelji svo iega iasfnega telesnega zdravnika da pomaga lečiti pisatelja, ki vella v angleški literaturi za tipičnega zastopnika angleškega imperljallzma. Jubilant le sedal okreval ter bo po svojem M letu gotovo nadaljeval svo Je plodnvlto iivljenlsiso deio. Violinski končen v Lluhllan!. V četrtek. 7. t m. priredi Glasbena Matica koncert slovite violinske vlrtuozinie A. Perrarl. Umetnica vilva srvetovnl sloves ter te bila de'ež na na vteh svojih koncertih najlaskaveišib ocen. Na koncert opozarlamo naše občinstvo te.u boli. ker je to po daljšem presledku Prvi violinski koncert v Ljubliani. Koncert te bo vršii v Pilharmoničm dvorani ter so sedeži že v predproda« v Matični knjigarni Nemška glasba v Beogradu. V nedeijo. dne 27. t. m. je priredila Uudska univerza v Beogradu sedmi popularni koncett. na katerem sta svirala gg. Alaupovič in Matačič skladbe Vagnerja ta R. Straussa. Italijanska violinistka v Beogradu. Ttaii lanska violinistka Alhertina Ferrari se nahaja seda; na svetovni turneji ta obišče ob tej prilik! tudi Beograd, kler nastopi dne 4. Januarta v dvorani univerze. Oderslia *8 lctn'ca ge Strozzijeve * Zagrebu. <3a Marija Rtižlčka-Strozzi obhaja te dni 58 letnico svojega oderskeea delovanja ta nastopi ob tej priliki v Ibsnov! dra^ matični pe«ml »Peer Gynt«. Gledališki list št 8 ie izšel in prinaša naslednjo vsebine: Fr. Mllčtaskl: Vodi'na misel v K'Pann mlajšem: Spomini na Dunaj; Kriza evropskih gledališč; Težave; Repertoarji. Cera 6 Din. Proslava 25 letnice .MIlana Begnvlča v Zatr-cbu. Hrvatski pisatelj MIlan Begovič obhala letos 25 letnico svoje p|sa'eliske kariere. Ta dogodek proslav! zagrebška drama dne 9 ianuarja s prvo uprizoritvijo Be-govičeve nove drame »Pustolovec pred durmi«. Dramo bo režiral dr. Oavella. načrt za lnscetiscijo pa je Izvrši! slikar Ljuba Ba-bič mlaiSi. 2472 Izjava Izjavlja-n, d« nisem plačivk za dolgove katere bi aapravila druga oseba na moj r«> čun. FRANCE PLESKO, Kranj. 2471 Častna izjava OhJalujem, da srm cospodično Alojzijo Hrastnik, učite!iico v Za Polskavi, v raw burjenosti razžalil. Izjavljam, da nisem imel namena žaliti io ter se ji zahvaljujem, da ie odstopila od tožSe. Zg. Potikava. 27. decembra 1025. JURIJ KAJBA- Davčna obremenitev Slovenije po proračunu državnih dohodkov za 1. 1926-27. Predlog proračuna državnih dohodkov za bodoče finančno leto, ki Je bil pretek!) teden predložen finančnem« odboru, predvideva za Slovenijo na realnih davkih 6,180 000 Din dohodkov od .^ndjiškega davka, dalje 960.000 Din mšno • azrednega davka. 8.340.000 Din hišna - ,iajemntnskejr» davka te 30.000 Din pa 5 98 nega davka na donos od hiS. ki so oproščene hišno-najemninskeia davka. Od osebnih davkov fe proračtmana splošna pridobnina na 3,733.000 Din, pri nos od potovalnih obrtov !n krošnjar-stva na 13.800 Din. posebna pridobnina od podjeti!. ki so zavezana iavnemo polaganja računov 11,400.000 Din, renfa-bilitetni donos na 4,000.000 Din, rentnl-na na 648 000 Din. dohodnina na 45 milijonov Din In davek na tantijeme na 1,008.000 Din. Od pribltkov Je preračunana rdrav- stvena doklads na 240.000 Din. šolska dnklada na 360.000 Din, zamudna obresti pa na 1,200.000 Din. Ti davki so napram državnemu proračunu za leto 1924.''25. povečini povišani. Znižal se je samo preliminar za zemliiški davek, in sicer za 1.820.000 Din. dalje na hišno-razredni davek za 15.000 Din. obča pridobnina ta 1.782.950 Din In 5% davek na prino« od hiš. k| so oproščene davka na hišno naiemnino. za 7500 Din. Vsi ostali davki pa so v novem proračunu napram prejSniema proračunu znatno povišani, in sicer ie hišnonajem-nlnski davek povišan za 6.180 000 Di.i. posebna pridobnina za 8.930.800 Din., dohodnina pa kar za 12.050 000 Din. to-rei vsi skupaj za nad 27.000.000 Din. Res je. da je bil efektni donos neposrednih davkov v preteklem letu večii nego so seda i orelimlnlrane vsote, ako se všteva vplačilo zaostankov Iz prejšnjih let. vendar smatramo, da je v bodoče računati radi vsesplošnega znatnega iti notoričneea poslabšanja pridobitnih razmer v Sloveniji In Izčrpanosti našega gospodarstva v bodoči finančni periodi znatno poslabšanje davčnih dohodkov, kar bi se bilo moralo tudi po našem mišlietijn pri sestavi proračuna v večii meri upoštevati kot se ie to zgodilo. Ako se sprejme proračun v tej oblik? In ostane sedanja davčna zako-ocafa ? veljavi, ie osnovana naša božati. dn ne bodo upoštevane naše ute-sllene ?n opravičene zahtev« po znl-inju dohodnine. OstaJi ne«v.sre<*nl davki so predvideni skuotto za ceio državo in so tudi znatno novišani Med njimi je davek na poslov ni promet povišan od 200 na 250 milijonov dinarjev. Invalidski davek Je povišan vsled dajatev po novem invalidskem zakonu za 109 na 160 milijonov dinarjev in vsled tega tudi vojaško-komorska doklada, ki se pobira v Izmeri nepovišanega invalidskega davka, od 1. aprila 1925. na 80 milijonov Din. Davek na zaslužek telesnih delavcev 'e ororačunan na 45 milijonov za celo državo in izredni 500%. odnosno 30% državni pribitek pa na 500 milijonov Din. Na Slovenijo bi normalno imela odpa-stl približno ena desetina navede/rib svot. toda v resnici vidimo po sfatlsfč-nih obiavah. da Se prtnos Slovenije h naslova teh davkov mnogo večji. Pedni dohodki iz trošarine so predviden! z 781 milijoni, dočim so ziašali lansko leto samo 602 m'1ljona. diohodki za takse oa 1 miliiardo 159 milijonov, medtem ko so po Dreišniem Proračunu znašali le 960 milijonov dinarjev Pri takem proračunu seveda pada tudi vsaka nada na omilitve tnošarinske obremenitve, od-nosno odprave raznih taksnih krutosti. Znatne izpremembe je zaznamovati napram prejšnjemu proračunu pri carinskih dohodkih. Novi proračun predvi deva od uvozne carine 158,000.000 Din. od izvto?ne carine pa 2 milijona dinarjev. dočim je predvideval prejšnji -x! uvoza 160 milijonov. od izvoza pa i 50 milijonov dinarjev dohodkov. Tudi aži-io je prefiminiran sedaj le v višini ca. 56fl % pribitka k osnovni carini, namreč v iznosu 1 milijarde 541 milijonov Din. Ni razvidno, al) Je ta svota vze>a "ižie iz razlogov stvarnega budžetira-nia ali pa !e zamišljeno pri eventualnem i^rastu dinaria nad^jino znižarye carinskega ažiia Tudi dohodki iz rfftmopntov so predvideni v iznosu, ki je za 90 milijonov dinariev višji kot prejšnja le'a. " sicer v višini 2 milijard 426 milijonov dinarjev. Glede ostalih resorov so dohodki v jovem proračunu centralizirani tako, h )e vsaka slika In kontrola gospodariva posameznih direkcij, odnosno oblaki onemogočena. Ta centralističen sistem budžetirania. ki Je dobil pravi Izraz Sele v novem proračunu, ima po-:e? nekolikih tehničnih m knjigovodskih prednosti toliko senčnih strani, da ga v interesu rednega prometa In razvoja naše poštne, brzojavne in telefonske s'užbe. kakor tudi ostalih državnih gozdarskih podjetij pri sedanjem stanju razmer nikakor ne moremo odobravati. ••očim le dohodek od rečnega plovnega prometa znižan od 15.6 na 9.5 mlinov dinarjev, so dohodki iz železni-pega prometa napram prejšnjemu pro-^-iinu povišani vsled vračunanja dogodkov omrežja bivše južne železnice ^ milijonov na svoto 2850 mlli»-»v dinariev. Tudi ta svota je z ozirom izvedeno blagovno tarifno reformo. H uvaja v prometu na Splft In v prometu na Oruž in Metkovlč izredno znižane tarife, ki stojiio sigurno pod režijskim nivoiem stroškov železniške uprave. kakor tudi z oztrom na predstoiečo reformo potniške tarife, ki je vsled velikega porasta dinarja postala že zelo nujna in neizbežna, vzeta previsoko tako da io bo mogoče le s težavo doseči. Dohodki od poštne hranilnice so povišanj od 9.7 na 27.8 milijonov dinar- jev. to sicer pripade glavni povišek ra dohodke od čistih obresti namreč 17.4 milijonov dinarjev. Dohodki Velenjskega premogovnika so preHminirani kakor v preišnjem proračunu, na 18 milijonov dinariev. Zabu-kovce na na 7.5 milijonov dinarjev, torej za 1.8 milijonov dinarjev manj kot v preišniem proračunu; Dohodki državnih gozdov v Sloveniji so proračimjenJ na 399.350 dinarjev, dohodki od gozdov verskega zaklada pa na 1.917.2-44 Din. Obenem ie predložen finančnemu odboru v študijo obširen referat o vprašanju komerciializacije obratov državnih posesti in podjetij, ki bo edini izhod !z sedanje situacije in bi omogočila državnim podjetiem konkurenco s privatnimi nodietji in izvedbo investicij, ki so v interesu obratov že davno potTebne. Naloga finančnega odbora bo seda), da izvede princip raciionalne štednje pri Izdatkih v vseh panogah državnega gospodarstva, da bo mogoče zmanišati poviške na davčnih bremenih, ki Jih naše gospodarstvo brez škodnih posledic več prenašati ne more. kakor: pristnih „grojzerc", smučarske čevlje, športne in lovske čevlje, nenad-kriljivo trpežne in umerjene za vsako nogo ie edino tvrdka J. Brajjer, Ljubljana, Breg štev. i. Tvornica mesnih izdelkov Herman Wogerer v Marioorn. Tvrdka je bila ustanovljena leta 1872 in je vsled svojih izbornih izdelkov kmalu zaslovela tako, da ima prav razveseljiv promet z vsemi državami srednje Evrope. Razume se, da uživa tvrdka tudi v Jugoslaviji najboljši ugled in ima v vseh pokrajinah svoje odjemalce. Tvrdka zavzema eno najodličnejših mest v tej stroki. Tovarna za dušik v Rušah pri Mariboru. ** * Eno največjih tovrstnih podjetij v Evropi. Tovarna Peter Kozina & Ko., Tržič preuredila se je na izdelavo najfinejših čevljev za gospode in dame. Najnovejši fabrikatje: Original Goodyear šivani in luksuzni čevlji za ples. Lastne prodajalne so v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1; Zagrebu, Račkoga ulica 3; Beogradu, Knez Mihajlova 44. Zahtevajte psi k® z Miti znamko te je to oispolufi ia ni Mi izttl Gibanje cen v minulem letu Ako na splošno vzamemo, so cene v minulem letu v naši državi med K lim valovanjem vendarle kazale ves čas tendenco nazadovanja ter se polagoma prilagajale povečani vrednosti dinaria. Niso se pa seveda v celem ravnale po dinarjevi vrednosti. Pri razvijanju cen so poleg vpliva svetovnih tržišč igrale v minulem letu pri nas veliko vloro ca. rinskotarifne in železniškotarirne spremembe ter zlasti tudi poostreno izterja-vanje davkov, poslednje posebno pri nas v Sloveniji. Od kmetijskih produktov so se tudi v prošlem letu cene žitu in živini razvijale pod močnim vplivom inozemskih tržišč, kar je razumljivo, ker je to važno naše Izvozno blago in se mora knt tako ravnati po položaju svetovnega trga. Spričo ugodne svetovne letine pšenice se je v prošlem letu pšenica po vsem svetu močno pocenila. Pri nas je v začetku leta stala baška pšenica okrog 460 Din. nakar se ji je cena do maja dvignila na okrog 500 Din. nato na je začela nazadovati ter je v juliju, avgustu, septembru in oktobru rapidno padla, tako, da je v novembru dosegla okrog 250 Din, nato se je začela zopet popravljati. Razvoj cen goveji živini je bil nekoliko drugačen. Tako so cene volom znašale v začetku leta okrog 16 Din za kilogram žive teže, nato so nazadovale do konca juniia na povprečno 10 dinarjev. potem zonet do septembra narasle na okrog 15 Din in začele zopet padati, tako, da so prišle na nivo okrog 11 Din. Izrazitejšo tendenco nazadovanja so pokazale cene sviniam. ki so med lahnim valovanjem tekom leta nazadovale (pitane) od okrog 25 na okrog 12 Din za kilogram žive teže, to je za več kakor 50 odst. Ta padec je značilen zlasti zaradi tega, ker je po uradnih podatkih svinjereja v naši državi padla za 40 odstotkov. Podobno so se razvijale cene ostalim kmetijskim pridelkom. Nazadovale so v splošnem najbolj cene onim pridell om. ki jih izvažamo, kajti na svetovnih tržiščih nastopa vedno močnejša konkurenca, in to posebno sedaj po dcOri letini. Kako se ie v prošlem letu gibal sploš- ni cenenski nivo, je najpreglednejše razvidno iz mesečnih indeksnih številk cen na debelo :i jih izračunava 1 en-g rajski .Privre ni Pregled., in sicer Jih sestavlja za žtst skupin (1. poljski pridelki. 2.) živina in živinski proizvodi, 3.) sadje in sadni proizvodi, 4.) stavbni materija!, 5.) kolonijalno blago, 6 ) industrijski proizvodi), a iz teh šestih skupin izračunava totalne indelrse. Za podlago so vzete povprečne cene leta 1913. kot 100. Razvoj v prvih 11 mesecih 1925. je bil naslednji (navpične rimske številke pomenijo mesece, vodoravne arabske pa posamezne gori omenjene skupine predmetov): 12 3 4 5 6 I. 2164 2263 1859 2191 1531 2067 II. 2212 2r»09 1859 2346 1521 2015 III. 2191 2009 1859 2444 1542 2070 IV. 2181 1881 1982 2438 1538 ?'?9 V. 2236 1737 1926 2200 1529 1971 VI. 2217 1742 1646 1972 1519 1954 VII. 1922 1787 1633 1856 1474 2040 VIII. 1539 1787 1399 1766 1406 1955 IX. 1469 1888 1288 1766 1403 1915 X. 1340 1846 1250 1745 1.378 1892 XI. 1.385 1785 1422 1774 1355 1868 Mesečni totalni indeksi pa pokazujejo naslednjo sliko: I. 2012 II. 1993 III. 2009 IV. 2004 V. 1933 VI. 1542 VII. 1785 VIII. 1642 IX. 1621 X. 1572 XI. 1597 Od januarja do novembra so torej padle cene vsem skupinam, in sicer: poljskim pridelkom za 779 točk. živini in živinskim proizvodom za 478, sadju in sadnim proizvodom za 437, stavbnemu materijalu za 417, kolonijalnemn biagu za 176, industrijskim proizvodom za 199 točk. Tovalni indeks je padel v tem času za 415 točk. a napram januarju 1924., ko je znašal 2034, za 437 točk. Nivo cen v veletrgovini se je po teh računih znižal v prvih 11 mesecih 1925. za blizu 21 odst, napram januarju 1924. pa za okrog 22 odst. Te indeksne številke preračunane na zlato podlago, so za posamezne skupine v novembru 1925. naslednic (v ok'e-pajih za januar 1925.): 1.) 128 (184). 2.) 164 (193). 3.) 130 (158). 4.) 163 (179), 5.) 124 (130). 6.) 171 (176), totalni indeks 147 (170). Zlati totalni Indeks se je v prvih 11 mesecih 1925. znižal za 23 točk ali za okrog 14 odst., z drugimi besedami: dejanska draginja, ki se da ugotoviti le na zlati bazi, je padla v naši držvi za 14 odst. Padanje draginje v zlati vrednot; Je bližanje v norm?lnejše prilike. Ako bo dosežen kdaj totalni indeks 100, bo to pomenilo predvojne cene. Po novem- berskem zlatem indeksa smo še za 47 odst. nad predvojnimi cenami. Najbližja predvojnemu stanju je od posameznih 6 skupin prva (poljski pridelki), ki Je sa mo za 28 odst. višja od predvoinera indeksa, dočim je šesta skupina (industrijski proizvodi) za 71 odst. dražja. Nekaj številčnih podatkov iz gospodarskega življenja 1925. GIBANJE DINARJEVEGA TEČAJA. Dinar beleži v minulem letu krepak dvig na mednarodnih tržiščih, kar je bilo pričakovati spričo ugodnega stan p naših gospodarskih in finančnih prilik po zaključku I. 1924.. ki je v Jugoslaviji prvo z modno aktivno trgovinsko bilanco. Dne 2. januarja je notirala deviza Beo jcrad tf Curibu 7.025; kmalu pa sc j* S čela krepko dvlgatj ter je med več- ri ln manlšlmi valovanji porasla v drugi polovici leta na višino okrog 9.175—020. na katerem ntvoju se je prl-Ilčno stabilizirala. Žal pa je 30 decembra zopet oslabela na 9.15. Porast od 2. januafja do 30. decembra 1925 znaša okrpK l£5 %. Deviza Švica je v istem Časa nazadovala v Zagrebu od 1256—1266 na 1090.5 do 1098.5. to je za frreko 1.1 %. Ponovna oslabftev dinarja ima svoj E'or v povedanem novpraševaniu po Ih plačilnih sredstvih koncem leta. V ,tem letu bo usoda dlnaria v veliki meri odvisna od rešitve vprašanja naših vojnih dolirov Ameriki. Akio se bo to vpta-šanie rešilo tako ugodno, kakor se Je v enaki zadevi za Ila!ik>, se nam ne bo bati za usodo dinarja, čeprav bo trgovinska bilanca 1925 neugodna in gotovo malo pasivna. NASA ZUNANJA TRGOVINA. Po podatkih Generalne direkcije carin. kolikor so doslej znani, je znašal nas izvoz v prvih II mesecih 1025 4,043.727 ton v vrednosti 8..236.115 papirnatih dinarjev (722.018.911 zlatih dinarjev) prnti 3 508 864 tonam v vrednosti 8.,585 579.753 papirnatih dinarjev (600.139.335 zlatih dinarjev) v enakem Času 1. 1024. Napredek izvoza znaša fo-rei 534.8(>3 ton (15.24 %) v vrednost) 121.879.576 zlatih dinarjev (20.30 ^r). dočim ie v papirnat: valuti zabeleženo nazadovanje za 349,464.310 dinarjev, ker se ie napram lani vrednost dinarja znatno dvignila. Dalje so znan! podatki o uvozu za prvih devet meseccv 1925, in sicer se je uvoziV? 1.174.980 ton v vrednosti 6„761.175.508 papirnatih dinarjev (5% milijonov 380.780 zlatih dinarjev) proti 812.900 tonam v vrednosti 5„995.365,2% papirnatih dinarjev. Trgovinska bilanca je torej znana za prvih 9 mesecev 1925. Po zlati vrednosti je znašal izvoz v tem času 581 milijonov 435.102 dinarja in uvoz 58* milijonov 380.780 dinarjev. Primanjk'jaj je torej 4,945.678 zlatih dinarjev. Ker se izvoz po dosedai znanih podatkih za tretje Četrtletje 1925 ni razvijal povolj-too ter ie v novembru 1925 celo nazado-to! proti enakemu času 1. 1924.. bo celokupna trsjovinska bilanca za I. 1925 gotovo za malenkost pasivna, dočim je bila za leto 1924. aktivna za okrog 1.3 milijarde papirnatih dinarjev (92.7 milijona zlatih dinarjev). NARODNA BANKA SHS. Podloga Narodne banke SHS je od Izkaza 8. ianuaria do izkaza 22. decembra 1925 padla za 20.8 milijona na 410.2 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posoiila 5»o padla za 155.9 milijona na 1299.7 milijona Din. Državni dolg ie brez znatnih sprememb: znižala se je za maihno svoto postavka: račun začasne zamene. Vplačani del glavnice se je poveča! od 25 5 na 28.1 milijona Din. rezervni fond pa od 5 8 na 6.5 milijona Din. Obtok novčanic. ki je med letom valoval in bil že preko 6 miliiard. beleži vendar v dobi od 8. ianuarja do 22. decembra 1925 nazadovanje za 4«.7 milijona na 5924.9 milijona Din. DAVČNA BREMENA. Uradni podatki so znani za prvih 10 mesecev 1925. Na neposrednih davkih (brez davka na ooslovn; promet, brez inval^skeea davka, brez komorske do-klade in izrednih 500- in 30odstntnih do-klad> se ie pobralo v državi 736 milijonov 125.343 74 Din (predvideno v proračunu okrog 516 milijonov Din). Od tesra odpade na SlovenHo 108 milijonov 853.970.35 Din (predvideno oreko 5S3 miliiona Din). Proračun za Slovenijo je prekoračen skoro za 100 odstotkov, a plačala ie Slovenija med '/• in vseh neposrednih davkov, dasi tvori njeno prebivalstvo samo vn vsega jugosloven skega nreb'valstva. Na Izrednih 500- in 30odstotnlh do-kladah se ie nlačalo v državi 346 milijonov 951.194.82 Din (predvideno okrog 416.6 miliiona Din). Na Slovenijo odpade 50.728.940.40 Din, to je med in */» vseh teh davkov. Davka na poslovni promet je bilo pobranega v državi v Istem času 177 milijonov 166.842 79 Din (predvideno okrog 166 6 miliion? Din). Na Sloveni.o pride 38.484.146.06 Din. to je med K in */« od celokupne svote. Dohodki invalidskega davka so znašali v prvih 10 mesecih 1925 skupno 94 milijonov 130.695 28 Din (predvidenj nad 71 milijonov Din). Slovenija je plačala od tejra 16.613.767.70 Din, to je med * » in V« vse svote. Komorske doklade se je pobralo v državi 18.329 744.57 Dfei (predvideno 29.2 milijona Din). Pred trgovinsko pogodbo s Českslovasko Pričetek trgovskih pogajanj s Češkoslovaško se je vsled zakasnelih razprav o predlogu zakona o splošni carinski ta. rif! v pododboru Narodne skupščine zavlekel preko cele zimske dobe in še sedaj pred februarjem ni pričakovati pri-čotka pogajanj. Sklep carinsko tarifne pogodbe s Češkoslovaško najtežje pričakujejo trgovci z manufakturnhn blagom. ki so danes v popolni nesigumo-stl ln se ne ir>ajo oddati svojih naročil za bodočo poletno in jesensko sezono, da ne bi prišli zopet v tak prekaren položaj. kakršen je bil nastal po uveliav-Uenju nove carinske tarife, ko niso bili vsled ogromnega povišanja carine na tekstilno blago v stanju, da prevzamejo naročeno blago hi so spravili v tem tudi češke dobafitelje v velike neprili-ke. Češkoslovaška stoji po lanskoletni statistiki naše zunanje trgovine pri uvo zu na drugem mestu, pri Izvozu pa na tretjem mestu. Vrednost uvoza blaga iz Češkoslovaške je znašala v preteklem letu 1,649.7 milijonov dinarjev ali 20.07 odst. našega celokupnega uvoznega Žrometa. Nasprotno pa je naš Izvoz v češkoslovaško dosegel le 943 7 milijonov Din ali 9.89 odst. celokupne Izvozne trgovine. Pasivnost naše trgovske bilance s Češkoslovaško znaša torej nad 700 milijonov Din in brezdvomma naloga bodočih trgovskih postajanj je. da se skuša doseči zboljšanje naše trgovske bilance s Češkoslovaško s tem. da se ta za nas pasivni saldo zmanjša. Med sistemom naše hi zunanje češko slovaške trgovine obstoje še danes blst vene razlike. Dočim vlada pri nas sistem svobodne trgovine, ima Češkoslovaška še mnosro predmetov vezanih na »vozna dovoljenja in na uvozna odo-brenja ter določa s posameznimi pogod benimi državami za te vrste predmetov vsako leto pogodbene uvozne ln deloma tudi izvozne kontingente. Kljub raznim zatrdilom ni pričakovati, da bi se na Češkem ta sistem, ki nam je onemogočil uvoz cele vrste industrijskih predmetov na Češko, v doglednem času likvidiral, ker je CSR preveč na vse sitrani izpostavljena poplavi nemških in drugih izdelkov Na drugI strani pa je za naš izvoz poljedelskih proizvodov na Češko velika ovira to, da se je baš letos v juniju uveljavila na Češkem zaščitna carina na vse važnejše agrarne produkte, živino, mesne ln mlevske Izdelke, s katerimi se nam je otežil dostop na češkoslovaška tržišča in konkurenco s uvozom iz Poljske, ki neposredno meji na Češko. Za zboljšanje trgovskih odnošajev s češkoslovaško republiko je eden izmed najvažnejših predpogojev znižanje p-e-voznih stroškov. Za tranzit preko Madžarske je bila že lani sklenjena v Beogradu prometno - tarifna konvencija, ki nudi našemu eksportu na madžarskih železnicah 15 do 35 odst popusta. Zali bog pride ta ugodnost samo vzhodnim pokrajinam naše kraljevine v dobro, do čim se jo Slovenija, ki je navezana na promet preko Avstrije, ne more uspešno posluževati. Treba bi bilo torej, da se obenem s trgovsko pogodbo vzpostavi za tranzitni promet preko Avstrije enaka znižana tarifa za vse glavne predmete obojestranskega prometa kakor obstoja v tranzitu preko Madžarske. Glavno vlogo pri pogajanjih s Češkoslovaško bo Igralo tekstilno blago ln sicer vse vrste izdelkov iz bombaža, volne, polvolne. lanu, kakor tudi konfekci-jonirano blago, katerih uvoz Je po sedanji carini zelo obremenjen. Ni dvoma. da imamo ves interes ščititi izdatno domača podjetja, ki so se osnovala pri nas bi ki se uspešno razvijajo, da se jim zasigura konkurenčnost na domačem tržišču ln da zmanjšamo pasivnost naše bilance v tekvtilijah, vendar je treba jemati tudi ozira na interese najširših konzumentskih slojev, ki danes trpijo vsled pretiranih carin na razne vrste le tekstilnega blaga V ilustracijo razmer navajamo le nekoliko primerov: Po sedanji tarifi znaša carina za 1 k? zimskega bombažnega perila 140 Din in ker tehta 1 ducat moških srajc ali hI ič povprečno okrog 4 kg. znaša carina torej 540 Din. dočim stane perilo samo okrog 400 Din. Carina na 1 komad konjske odeje, ki tehta ca. 3 kg znaša 138 Din. dočim sta ne odeja sama le 100 do 120 Din. Sukno ceneiše vrste, ki se uporablja za izdelavo zimskih sukenj (double) in ki stane v Inozemstvu le okrog 50 Din. plača okrog 45 Din carine na 1 meter. Sukno za moške obleke cenejše vrste se dobi v inozemstvu že za ca. 25 Din. a sedanja carina znaša brez drugih stro škov sama po 30 Din na meter. Pribit-ki, ki se jih mora plačati za barvano blago so izredno visoki in podražujejo skupno s carino mnogo vrst izdelkov za sto ln še več odstotkov ter tako podražujejo blago za obleke, ki ga v tuzem-stvu ne izdelamo dovolj in kjer taka visoka carina le pospešuje splošno draginjo. Mnogokrat se poudarja, da imamo velik interes na Izvozu vina na Češko, da pa je carinska obremenitev vina po češki tarifi prevelika, da bi mogli vzdržati Italijansko in francosko konkurenco. Že lani se je napravil poskus bi se je sklenila glede vina med našo kraljevino bi češkoslovaško republiko kompenzacijska pogodba, pri čemer sta bili obe stranki nepopustljivi ln tako tudi ta nogodba ni nikomur donesla praktične koristi Iz Slovenije se je izvozilo na Češko do uanes na kontingent, ki je znašal X2JDQ0 hI celih 8 hI vina. a tudi Cehi pri naši profribltivni cartnl na pivo, ki znaša 660 Din na 100 kg bruto teže niso mogli uspeti, da plasirajo pri nas večje množine plzenskega piva. Celoku pen uvoz piva iz Češke v našo državo je znašal borih 12.000 Din. Upamo, da se bo obojestransko Izbe gavalo pri bodočih pogajanjih sklepanju takih sterilnih kompenzacij, ki nam na nobeni strani ne bi donašale nobenih koristi Tržna poročila Novosadska blagovna borza (31. t m.) Pšenica: baSka. 5 vajcrmov 295. Tur-ščica: baška. stara. I vagon 165: baška, nova. 1 vaeon 120; banatska. nova, 6 va-ronov 112; banatska, 30 vagonov ISO: srem sika, nova. 3 vajfoni 125; sremska, nova, 22.5 vagona 149. Moka: sremska. «0s», V vajron 450; «2», 1 vasron 410; «6», 2 vagona 250. Otrobi: baSki. jutaste vreče, 1 vagoo 125. Tendenca nespremenjena. = Krnikurz ie razglašen o Imovini Alojzija Otanpeljna. trgovca v Toplicah pri Stra ži. Prvi zbor upnikom bo pri okrožnem sodišču v Nmvem mestu 19. januarja ob 9. — Trgovinska pok® ba z Grčijo. Iz Beograda poročajo: Koncem dcccmbra 1925. poteče rok uporabljanja mMmaInth tarifnih postavk za carinjenje blaga med našo državo ta OrOJo. Zaradi tc*a Je naše poslaništvo v Atenah poslalo naSemu ministrstvu zunanjih dol predstavno, v kateri zahteva tnstrukclj. kaj na| 350. Vevče zaključek 125; državni: investicijsko 77—77.75, agrarne 46—47.5, Vojna Škoda 316—317.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 798—798.75 Berlin 1347—1350. Budimpešta 0.07925— 0.0794. Bruselj 255.75—256, Bukarešta 27— 27.50, Italija 228.55—228.6. Lrr-don 274— 274.25. Newyork 56.4—56.45. Pariz 312— 313. Praga 167.65—167.70, Švica 1093-1093.95. CURIH. Beoerad 9.175. Berite 123.20, Newyork 517.125, London 25 10, Pariz 19.20. Milan 20.875. Praga 15.325. BudvmiDešta 0.007255. Bukarešta 2.375, Sofija 3.775, Var Sava 59.50. Dunaj 73.05 TRST. Efekti- obligacije Julijske Krajine 67.35, LIoyd 1005, Dalmazia cement 659, SpHt cement 445 Devize: Beograd 43.70 - 43.90. Dunaj 347 — 355, Par h 120.15 — 120.30. Newyork 24.70 — 24.80. Curih 478 — 480. Valute: d'narji 43.25 do 43.75. dolarji 24.60 — 24.75, 20 zlatih frankov 94 — 97. DUNAJ. Beograd 12.515 — 12.555, Budimpešta 99.13 - 99.43, Bukarešta 3.2.325 do 3.2525. MPan 28.59 — 2S.71, Newyork 708.15 - 710.65, Pariz 26.34 — 26.50 Praga 20.97 — 21.05, Cur:h 136.95 — 137.45; (flnarll 12 4525 - 12 5125. PRAGA. Reograd 5970. Curih 652.50, MIlan 136.05. NewyorV 33.70. BERLIN. Rensrrad 7.42, Newyork 4.195, Praea 12.413. Curih 81.12. Milan 16.94. Sah Partije z moskovskega turnirja IGRA Z DAMSKIM KMETOM. Peli: Carlot Torre — Črni: Dr. E. Lasker. 1. d4, Sfs. 2. Sf3. e6, 3. Lg5. c5. 4. e3. cd4: 5. ed4:, Le7. 6. Sbd2, d6. 7. c3. Sbd7. 8. Ld3, b6. 9. Sc4. Lb7, 10. De2. Dc7, 11. 0-0. O-O, 12. Tel. Te8, 13. Tdl. Sf8. 14. Lcl. Sd5. 15. Sg5, b5I, 16. Sa3, b4, 17. cd4: Sh4: 18. Dh5, Lg5: 19. Lg5: Sd3: 20. Td3:. Da5I 21. b4, Df5? 22. Tg3!, h6. 23. Sc4l. Dd5?, 24. Se3, Dh5?. 25. Lf6! Dh5: 26. Tg7:+. Kh8, 27. Tg7: + . Kg?. 28. Tg7+. Kh8. 29. Tb7:+. Kg8, 30. Tg7+. Kh8, 31. Tg5+, Kh7. 32. Th5:, Kg6, 33. Th3. Kf6: 34. Th6:+, Kg5. 35. Th3. Teb8, 36. Tg3+, Kf6. 37. Tf3+. Kg6. 38. a3, »5. 39. ba5: Ta5: 40. Sc4. Td5. 41. Tf4, Sd7, 42 Te6:+. Kg5 43. g3 in črni se vda. ODKLONJENI DAMSK1 GAMBIT. Beli: Du*»Chottmirski — Črni: Marshall. 1. d4. d5. 2. Sf3. Sf6. 3. c4. c6. 4. Sc3. Lb4, 5. e3. 0—0. O-O. 6. Ld2, c5. 7. Tel, cd4: 8. Sfd4:! e5. 9. Sc2. Lbc3: 10. Lc3: Sc6 11. Sb4? Lg4! 12. Dd3, d4, 13. Sc6: bc6: 14. ed4: ed4: 15. I.d4: Se4l 16. a3. Te8. 17. Le3. Df6, 18. Le2. Sf2:t 19. Dc3. Shl: 20. Df6: gf6: 21. Lg4:, Te3:+ in beli se po nekaj potezah vda. Vremensko poročilo Uiihl^ana. 31 decembra 192.S Lnibliana m nad morjem Kia opazovani« ob Zračni tlak Zračna temperatura Vetet Oblačno 0—10 ('adavim | mm | l.luM ana . . . 7. 762 4 100 jug obL ! Ljubljana . . . 14 7632 97 • • Ljubljana . . . 21. 7R4-0 80 iug. zap. dež Zagieb .... 7. 760 2 120 brezv. obl. Beograd . . . 7. 7620 120 • več. obl. Dunaj .... 7. Praga .... 7. Inomost ... 7. ? tauojo vw iv/ 'uua vciia'a un Barometei višji, temperatur« visoka Vse božične praznike trajajoče južno vreme je bila prijetna reakcija na izredni mraz prve polovice decembra. Zopet se je pokazalo, kako nepravilno je bilo iz zgodnjega in krenkeza nastopa zime sklepati na nadaljnjo vreme. Treba je naglašati, da si nobeden pravi znanstveni meteorolog še ne upa napovedati vreme na daljšo dobo; to delajo le posamezniki kot eksperiment in seveda na svojo odgovornost. Meteorologija kot znanost pa priznava, da tako daleč še ni napredovala in da takih napovedi še ni zmožna. Izredno toplo južno vreme, ki ga ima. mo že štirinajst dni, je posledica velikanske depresije, ki obvladuje vreme po vsej Evropi ves ta čas. Ta depresija se drži izredno trdovratno nad morjem med Anglijo in Skandinavijo. Od nje se je parkrat odcepila posebna depresija ter odšla proti severovzhodu, toda istočasno so prihajala nova mlni-ma 2 Atlantskega oceana in tako je vremenski položaj ostal čudovito nespremenjen. Vzpričo take razporeditve zračnega tlaka so pihali nad vso južno polovico Evrope južnozapadni vetrovi ter dovajali z Juga izredno topel in vlažen zrak. Zato so imeli povsod tja gor do Stock-holma In Osla enako tople in južne dneve. kot pri nas, samo s to razliko, da je drugod mnogo več deževalo nego pri nas in velike povodnji so nastopile po Nemčiji. Češkoslovaškem. Madžarskem in Rumunskem. Južno vreme s toploto nad ničlo je segalo izredno visoko navzgor, po dnevi n. pr. v Alpah često do višine 2000 m, kar je povzročalo nešte-vilne plazove. Šele od srednje Skandinavije dalje je vreme ves ta čas mrzlo: tam piha ves čas burja, dovajajoča hladni zrak iz Rusije in Sibirije; mrzle zračne plasti se vrivajo tamkaj pod tople, prihajajoč z juga. ter jih vzdigujejo od tal; pri mešanju različno temperiranih zračnih plasti pada obilo snega. Tudi južna polovica Rusije ima še južne vetrove, zato je tudi tamkaj toplo. dasi nekoliko mani kot pri nas. Šele severna polovica Rusije ima pravi zimski mraz. ki ga neprestano oživija dovoz zračnih plasti iz Sibirije. Imamo tedaj ves ta čas dotok toplega južnega zraka z Atlanskega oceana in preko severne Afrike proti severni Evropi; tamkaj oa se mora ta topli dvigniti nad težje in hladnejše plasti, ki sproti dohajajo preko Rusije iz Sibirije. Kako dolgo bo še to trajalo? Pred nekaj dnevi, namreč dne 24. decembra, je dunajska meteorološka opazovalnica napovedala, da bo toplo vreme v Evropi še trajalo, ker se nahaja nenavadno visoki zračni tlak, združen z izredno hudim mrazom tako nad severno Ameriko kot nad notranjo Azijo. • Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenijivo. nekoliko jasno vreme. toplo, vjharai zapadni vetrovi. Tovariši trgovci! Zopet je minulo leto polno težav in bo« jev, ki so se vršili na gospodarskem polju. Za napredek in korist trgovstva se je stori, io letos mnogo, vendar je bil dostikrat trud tudi brez zaželjenih uspehov. Zapreke za dober prospeh naše trgovine so Vam vsaj po večini dobro znane. Konkurenčna tekma zahteva od dne do dne večjih žrtev, davčne obremenitve so neobičajno velike, denarne, prometne in druge prilike so neugodne, to» da to nas ne sme omalodušiti Trgovstvo jc prestalo hude viharje in bog Merkur nam ni bil vedno milostljiv. Zaupanje v lastno moč, trezno in preudar no razmišljanje o položaju naj vsakega na« vda s pogumom, da složno z vsemi silan;, ustvarjamo pogoje za ugoden napredek na« 5e trgovine in s tem za blagostanje celot« nega našega narodnega gospodarstva. L'speh nam je siguren, če se bo vsak za« vedal svojih dolžnosti. Izločiti pa moramo iz ljubezni do stvari vse osebne spore in nuditi vsakemu, ki je z nami in naših strem Ijeni možnost, da se udeistvuje in dela. Prosim Vas, da me tudi v bodoče pod« pirate v mojem delovanju ter mi vsak čas poročate o svojih morebitnih željah in pred logih. ki jih bodem po svojih skromnih mo« čeh skušal ugodno rešiti. V tem znamenju Vam želim prav uspešne in srečno novo leto 1926. FRAN STUPICA. I r. načelnik Gremija trgovcev, Ljubljano. Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim p.n. gostom in znancem vinotoč I Ljubljana Kolodvorska ul. 26 v kleti. Slomškova ulica 2 v kleti. ! 2785-1 Tz korotanaUe igo-dovtne je zaiet roman Angelin Hidar Spisal Iv3n Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1-50 več. Izdala: Tiskovna zadruga » LJubljani. kupuje po najvišjih cenah droge® II. Ml Židovska uilca Srečno in veselo cDtovo leto teli vsem cen/enim gostom Kosfn Potočnik telefon 531 JCctel „Soča" 12SH-« Vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem želi 130U-I se priporoča za nadaljno naklonjenost }. Vinkšelj, trgovec v jraflacu Kupim u sredini mesta trgovino ali podjetje kovirsW'< izdelkov, eventuelno pristopim s soudeležbo j k že obstoječemu podjetju. Pc-udbe pod „Dobra kup ija" na A'oma Companv, Liub-IJana, Cankarjevo nabrežje 1. 13051-a PRODHJHLKH »trokeno naobražena se sprejme. Nactop takoj aH pozneje. — Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na JULIJ KLEIN, trgov, i steklom in porcelanom. Poštni preda! 40 r 01109 Kf zastorov, perila, oblek, monogramov Itd., fino, belo in barvasto entlanje, ažurira-nje, predtiskanje Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova ulica 13 Vsled racionalnega dela l/vriuirmo vsa naročila tekom 14 dni, predtisk takoj. Edino brezkonkurenčuo podjetje za najfinejšo Izvršitev In najnitje ccna. Kvaliteta dela konkuri-uioj-t ra na svetovnem trgu. «.TUTRO» št. 1 tfc 1. I. 193 ■fw i % ft^oOtt^O o0-. Gliša Koritnik: Kolednica Xofe — kole — koledo: srečno novo leto. Naj vam lica zasijo kakor zarja nad goro, naj vam srca zapojo: kole — kole — koledo. Kole — kole — koledo: leto na okretu. čas se suče brzih nog kakor kola urni krog. da se krese pod petd: kole — kole — koledo. Kole — kole — koledo: kratko smo na svetu. Hitro mine cvetja čas, zimski nas pozdravi mraz, seže v roko nam hladno: zbogom kole — koledo. Fr. Ž. Pridiga na novega leta dan o preljubi pameti Dragi mi bratje, mile »m sestre! Bogu bodi položeno in Vam: tako se mi zdi, da vsak sleherni dan postajam bolj pameten! Ne pijem več. — Piti tli pametno. Oziroma pijem le rogaško slatino in mleko. Pa temu se ne pravi piti. Piti se pravi tako neti. da človek vesel postane ob oi-jači. Rogaška slatina pa ne razveseljuje srca in mleko tudi ne. Toda kar se tiče pameti — pametni sta obe pijači jako. In iu vsakomur nesebično priporočam. Zmernost mi je zvezda vodnica tudi v jedi. O moji bratje in sestre — že dolgo nisem bil več sit! Ni pametno se napasti do sita. Nego je najpametneje nehati tedaj, ko ti najbolj diši. Jaz vsaki-krat neham, ko bi mi še dišalo najbolje. Od kraja mi je šlo težko. Sedaj pa neham brez boja in premagovanja ni mi težko nehati. Kajti mi že na mizo prinašajo pičlo in prepičlo odmerjene obroke in je lahko nehat:, koder več ni. Včasih, nisem bil tako pameten. Kaj vse sem snedel in kako ih koiiko! Groza me obhaja ob spominih. Jetrne in krvave klobase, oh! — Toda morajo biti prepečene pošteno — v gostilnah ninn nikoli — prepečene. da popokajo in pride na dan in se mastno opraži tudi bogata njih notranjost in nadeva — take so mi najljubše. Oziroma iih zaničujem, ker so nespametne, In krompir spada zraven in kisla repa. In potem pečenice z gorčico! In mlado svinjetino, levo rujavo spečeno, da hru. sta pod zobmi! Pa tudi prekajena klobasa ni slaba na zelju, zraven črn kruh, ali oa srn-ka gmat z grahovim oireiem! O, koliko take in enake nespameti in skušnjave je ustvaril preljubi Bog in sem je bil deležen v svoji nezreli in mračni duši! In kadar sem mislil, da je že vsega dosti in preveč, sem popil kozarec vina ali čašo piva in potem je zopet šlo in še sem jedel in sem jedel toliko časa, da nisem mogel reči »bof«. Niti »boi« nisem mogel reči! To ni bi lo pametno in lepo! Toda za kako malenkost je bilo vendar še prostora — za grižljaj sira, za košček potice, za kak oreh ali mandelj ali datelj ali kako suho ligo. In me ni razgnalo! Nasprotno, jako dobro sem se počutil — joj meni, grešniku sredi grešne ne-zmernosti! Rožnat se mi je vide! ves i svet, same vsesplošne ljubezni sem se cedil in dobrote — niti muhi ne bi bil skrivil lasu! Prisrčno sem se smejal najbolj mršavim dovtipom svojih drugov in nikdar se mi ni mudilo v posteljo. O, kolikšna je bila moje nespameti mera — polna in zvrhana! Človek je bitje, ki si ponosno trka na prsi, da le njemu gori luč pameti. Pa mu vendar lahko služi za zgled in vzor celo neizobražena krava — na najnižji stopnji stoji človeške kulture, ne trka si na prsi, ne gori ji luč pameti, pa vendar ve, kdaj ima dosti in kdaj mora v posteljo. Nekaterim ljudem luč pameti sploh nikdar ne zagori. Meni je zagorela na stara leta. Zgodilo se je in zdaj mi ne diši več jed ne pijača, kakor mi je dišala njega dni. Nego se me Intn-i na^et Pr^gl^dal meje zdravnik in tudi on je rekel, da je bolj pametno, ako postanem pameten. Od dne do dne napredujem v pameti in se mi široko odpirajo oči. kako nespameten sem bil preje in kako nespameten je okoli mene svet. In sicer sploh! N. or. zastran žensk. Kakšno reč počenja brezpametni ta svet zastran žensk! In ženskam sploh ne pravi ženska, ampak nežni pol ali mucek sladki ali piška zlata mojega srca. Kje je tod pamet? O, jaz nisem tak, nisem več tak in sem za seboi sežgal vsa pisma iz o.ie dobe moje brezpameti! Preljube moje sestre, ne odrekam Vam pravice živeti nikakor ne! Toda povejte same, ali ni smešna in nespametna vsa ta prazna slama, ki se mlati zaradi Vas v besedah in dejanjih! Kako nespametno je tisto poljubova-nie in ne le nespametno, nego tudi skramo nolrriieirčf' — r;»zen ako si bi oba popreje in pozneje sčedila ustnice z 2 odstotnim lizolom. Toda si jih ne očedita nikoli! Ali ni človek končno le človek in nič drugega in je vseeno, ali je ženska ali ie moški in ali je star ali je mlad. Cemu tedaj toliko nespameti zaradi Vas in Vaših oči in las in usten in drugih kosov: človeškega trupla. Potem so nekateri moški, ki ženskemu svetu ne reko le mucka moja sladka in piška zlata mojega srca, nego vežejo cele dolge stavke čudnih besed in jih vežejo tako, da se na koncu vrste ri-majo, in jim pravijo leposlovje. O. kako so nespametni! Jaz nisem več tak. Spametc /al sem se. Tako sem pameten, da niti, če bi ho. tel, ne bi mogel spisati takih rimanih reči. Ko človeku pričenja goreti "luč pameti, vidi, kako nespametno je vse to in tako početje. Jaz sem sedaj že precej pameten. Pa še čutim, da v pamet- nan^dulem. Kadar bom čisto pameten, bom pa nemara umrl. Prepameten bom za ta svet. Preon *eten. da bi 1-h še jedel in pil, prepameten za ženstvo. Pa tudi prepameten. gospod urednik, da bi še pisal takele listke. O kako nespametni so ti moji listki! (Ampak zastran honorarja naj vse ostane pri starem!) Smrt je vrhunec človeške pameti. Dragi oni bratje, mile mi sestre, kako se mi smilite! Kaj Vam naj povem0 M'a di ste, zdravi ste, ne bi radi umrli... Ako hočete živeti, nikar ne hrepenite po pameti! Vrhunec pameti je smrt! In je pamet resnično lepa reč in pohvaljena. Ampak kratkočasneje je brez nje. Dragi mi bratje, mile mi sestre, Kaxo reč taka, da nevem, ali je to, čemur pravimo pamet, resnično pamet, in ali ni starost in betežnost. In še to Vam naj povem, predragi mi bratje, premile mi sestre: kar se mene tiče, skoro bi bil rajši nespameten, kakor da sem tako zelo pameten. Toda bodi potoženo Vam in večnemu Bogu — nemorem. nemorem, jo? meni — ne-morem... Joža Bekš: Trem bratom za novo leto i. In dahnilo je zopet novo leto, že šesto, kar svobode solnce sije plemenom trem prostrane domači je— in šesto, žal, ki cepi nas v nešteto prepirov. Kakor da je vse zakleto prerekajo se krvni bratje trije; vsem trem srce na pravem mestu bije, pa vendar ni v ljubezni jim spočeto. Za oslovo gre senco češče huda beseda jim: kako naj se strnišče preorje bolje, bolje striže ovca. kdo več je vtaknil v to in ono novca. —■ Da sosed pravo mesto Si poišče in, hop, mejnik prestavi, ni nič čuda. 2. Če cenite svobodo, skupnost dela in bratoljubje. momci, vi nemimi, potem vam hiša v složnosti obzirni pokoja zopet dala bo in jela. Ugrabljeno zemljo vam roka smela čez čas bo zopet priklenila k širni posesti stari, ki bo v neprodirni živela moči, klila, bogatela. Če pa svoboda vam je le v oviro, potem želim vam črnega očeta, ki cepi deci neposlušni vero tja, kjer se bič najtesneje vpleta — Slavko Gmm: *-■ Pivnica „Pri deseti Mariji Ob oknu sedim in čakam, kdaj se bo zrak tam zunaj razgibal v snežinkah. Cigaretni dim mi je razrahljal misli v vijoličaste trakove, grohot, zvenenje vrčkov pljuska obme. Vsi obrazi, ki plavajo krog mene v zadimljeni dalji, so zabuhihi in otečeni sreče. Vendar je v njih nekaj grozotnega. Prenaglas govore, prehrupno premikajo stole. Zdi se mi, da jih je nečesa strah. Nad ulico je v razcefranih cunjah ob-visela noč, v cestnih mlakah so zagorele luči. Zelo nagubana čela morajo imeti oni, ki begajo tam zunaj. Kadar pa kdo prestopi prag naše pivnice, ga oblije mastna svetloba in vsak nekako odebeli srečnosti. Skozi gnečo je priberačil deček, ponudil mi šopek bolnega cvetja. Sklonil se je čezme: »Hočete kako punco, gospod?« Pivec poleg mene ga je moral čuti, ker mu je zatrepetala roka čez lase njegove male. Vedno seda ta starec poleg mene in otrok mu hodi po pivo. Z obema rokama in z drobnim licem tiščeč ob prsa, mu prinese vrček. Potem se vpre s komolci ob mizo in zajame obraz z dlanmi. Tako stoji ob njem in čaka njegova pripovedovanja. Včasih se zdrzne in z velikimi očmi zazre v kak obraz. Tudi tega otroka je že gotovo etrah. Sepetaje, kakor bi ji poljubljal uho, ji pripoveduje starec večno isto povest. S skrbnim čelom ga posluša mala in natančno vem, kdaj ga bo prekinila: »Oče, včeraj si pa rekel---« Fante s cvetjem je odkoiovratil in starec se je obrnil napol k meni: »Matere takihle otrok bi morali po-besiti po kandelabrih!« »Če jih imajo, matere,« sem odprl usta. »Da, če jih imajo.« Tvegal sem vprašanje: »Vaša punčka je tudi gotovo nima?« Razvpil se je v eni sapi: »Kdo to pravi? Ima jo. ima, pa še imenitno. Ne bo se ji treba vesti, kakor tisti tamle, ki grabi fanta za suknjo in se ji moči rokav v politem pivu. Jože, Jože, alo, pobrišite mizo! Fej, taka postrežba! Ni ga, lopova, noče slišati. Ali ga vidite kako se za sodom naliva s pivom? Vse tiste vrčke je že izpraznil, ki jih vidite tam na polici. — Od male sva se menila. Daleč so ji stariši. čez vodo, postavimo. Da, prav v Ameriki SO.c: »Oče, včeraj si pa rekel, da je ata padel v vojski?« Nejevoljno je odrini! s široko roko ugovor: »Včeraj! Včeraj me je trgalo po nogah!« Dvignil je čašo ter vzkliknil: »Lep je požirek piva iz dobrih otročjih rok! Moja Marička je zlata punca in še skrb-neje bi jo prekrižava! —« Govoril je dalje, nisem ga slišal več. Za mojim hrbtom je nek inštitutski sluga razlagal skrivnost učenosti, njegov od važni glas je zavzel ves prostor zase: »in dovolite, prosim, gospoda, rak ni rak, ampak karcinom. Trenutek! Zadnjič pišem v protokolno knjigo —« »Vraga, pišeš,« ga oblaia sosed, »tvoje orodje v špitalu je metla.« Zaničljivo je nastavil glas v ugovor, ali od nekod se je privalil grohot in sc na široko razlezel po pivnici. Vse je iztegnilo vratove. Pri mizi za pečjo je zlezla neka debeiuška bledičnemu fantu na kolena in ga dušila s poljubi. Ta ie umiral sramu, Tudi moj starec se je okrenil, nato se je sunkoma pognal kvišku. Brez pozdrava je zatipal ob steni k vratom. Ženska od one mize pa je planila za: njim in ga vjela za rokav. Stari se Je otepa val in rinil otroka skozi duri. Naenkrat palica, krik. Žena se ie zgrudila vase. Možu je odpadel klobuk in bil je spa-čen v obraz, kakor blaten. Redar mu je stisnil zapestje. Visoko so mu šla prsa in vse je čakalo, da se zlomi ž njega gnev. Ali dili-nil je, komaj slišno je zahropek cesto, mi je obtinTg,nš9iz»veniaeniaeni »Ko sem ji vzel otroka in je šla nazaj na cesto, mi je obljubila, da odide za vedno iz našega predmestja. Sedaj pa pride tu sem in — punčko je hotela 1 vzeti v naročje.« Pivnica je obnemela, obrazi vgasnili. Potem se je naenkrat pognala kvišku pest in preklala mrak: »Pravzaprav je — naše življenje zelo svinjsko!« Ta krik je sprostil prsa. Svetilke so dobile duška in vrčki so zatrkali dalje. M. (Jrosijeva. Novo leto med otroki Kdo otrok si nepoznani, ki se druži z nami v krog, v beli srajčki sredi zime. oj, gotovo si ubog! In voziček sabo voziš, previsoko naložen, z belini prtom je pogrnjen, z rožicami okrašen. Novo leto sem, otroci, naj se z vami veselim, najbolj ste mi vi pri srcu in lepo vas obdarim. V prvi vreči, le poglejte, je mladosti srečne raj, samo petje, samo cvetje, sreče blaženi smehljaj. V drugi vreči, ljubav vaša. sami srčki prek in prek, vsi" žareči in dehteči in ljubeči brez zaprek. V tretji vreči je poslušnost, pri otrocih redek dar, mnogo sem jo že potrosil, tudi vam ne bode v kvar. — Novo leto, mlado leto, ej, otročke vas pozna, zadnjo vrečo, v vašo srečo, je spraznilo vam do dna. Irstce«® m>?deik& k. ®mmmz, min Zast. M. Bavtar, Lfutsljaaa. I. Suchy: Lord Kingshoes and miladv na božičnem odmoru v beli Ljubljani Našim bralcem še izza velesejmskih dni znani parček je po daljši odsotnosti zopet počastil prestolico s svojim obiskom. Srečal sem ju na božični praznik slučajno na promenadi. Že od daleč mi je migala v pozdrav miiadv in lord je žare! veselja nad svidenjem. Soignirana lordova zunanjost je bila skoraj potencirana: s skunksom obrobljeni in obšiti plašč se jc nežno rahlo oprijemal odlične lordove osebnosti, kakor bi nekako poudariti hote! ek-siravagantnost njegovega eksterierja. Visoki modni cilinder jc stoloval na ple. meniti glavi in ultra shimmy Čevlji so dičili lordove pedale. Roke so bile seveda zaščitene proti mrazu in eventualnim proletarskim dotikljajem s krznenimi rokavicami ne vem kake eksotične provenience. To pot je dehtel po neznanem mi, najbrže indijskem balzamu. Skratka: videlo se mu je. da je bi! že dalje časa odsoten od patriarhalične Ljubljane. Milady je glede svoje zunanjosti povsem vredila svojega galana: bila je •■kratka «kakor bi jo bil vzel iz škatlji-ce». škrlatasto rdeč baržunast klobuček jc koketno slonil na glavici, izpod katere sta na desno in levo silili v ospredje črni ovojki, ki so njen eksotični pojav le še podčrtavali. Obrvi sta segali do lasnih ovojk. Nosek, ki je pa precejšnje dimenzije, je sramežljivo rdečil — 5 stopinj reauinurski mraz in nsina so trenutno vibrirala želje po go-stobesedičenju. S krznom iz seala obrobljeni «Stuart»-ovratnik je na levo in desno segal skoraj do ovojk, spredaj pa nežno negoval lično njeno bradico. Elegantni plašč je segal eno ped nad meča-mi, katere je komaj dosegalo z dragocenimi obšitki okrašeno krilo. Nožice od iznad meč do snežnih čevljev so dičile Janko J. Srimšek: Greh (Konec.) 4. Na novoletno jutro je nadporočnik prišel v pisarno rdeč in zaripel in je srditih oči trdo zaprl vrata za seboj. »Gospod nadporočnik, srečno in veselo Novo leto!« smo jo ubrali v eno /. narodnikom Tflčem in Marjanom, or-donancem. »Hvala!« je odvrnil komandant skoro osorno in nam ni ponudil roke. no-sledal nas ni. Odložil je plašč pa se obr. nil k Tilču: Kdo jg zadnjič dobavil na provijanturi božična darila?« Pri srcu me je zabolelo, kot da se ga ie sovražno bitje dotaknilo z žarečo Ho. Tilč je pokazal na mene: »On, gospod nadporočnik.« »Kdo je darila razdelil moštvu?« »On.« »Kako?« »S srečolovom.« V nekakšni megli tem videl Marjana. Kako se je ves nemiren sukal okro?" naših postelj na nasprotnem koncu izbe. Zaropotal je z umazanimi skodelami in žlicami, pokašljal ter čez rame poškilil na nadporočnika, na mene in narednika Pa na duri. Komandant: »Opašite se. korporal, in javite se mi takoj na raport!« >Razumem!« V prsih je zopet zbodlo. Čutil sem, kako sem prebledel. V ustih je posta'o suho, da se ie jez:k lepi! za n^bce in roke so mi bile ostudno znojne, ko sem zapenjal pas in raz klin na zidu snemal kapo. Pozdravil sem in lesenih čeljusti, ki se niso hotele majati v sklepih, sem dejal: »Gospod nadporočnik —« Marjan, ordonanc, je smuknil v ve žo--- Nadporočnik je mahnil nevoljno z roko: »Med darili za četo o Božiču ie bila britev, določena kot najlepši dar za mojo četo. Proviiantura je v celem prejela štiri komade. Štabni vodja Koenig trdi, da je eno zadržal za svoje ljudi in jo je dal Balohu. poddesetniku. Druga je pripadla trenu. Tretja telefonskemu oddelku. Četrto je baje izročil vam. Ali ste jo prevzeli, korporal?« »Sem, gospod nadporočnik.« »Kje je?« »Z ostalimi dobitki je bila v loteriii.« »Da! Med dobitki v loteriji. Kakšna loterija je to bila?« Razložil sem mu način razdeljevanja. »Ljudje so brezdvomno odprli zavitke že tu v pisarni — pred vami — da se prepričajo o njihovi \ sebini?« »Samo nekateri, gospod nadporočnik.« Vrv, ki jo je komandant s svojimi vprašanji motal okrog mene, se je kraj. šala od hfaa do hira. 7dai. zdai dospe z njenim koncem do mojega vratu. Zanko napravi. Potegne in zadrgne —. »Narednik Tilč, ali ste bili prisotni pri delitvi?« »Nisem, gospod nadporočnik. K vam v divizijo sem bil odšel po neka povelja tisti čas!« »Da, da! Spominjam se! — Korporal! Kdo je dobil britev?« je vprašal rezko in se z rjavimi očmi zagrizel v moj obraz. Predmeti v sobi so zarajali in se zavrteli v vrtoglavem plesu, da sem komaj obstal na nogah. Pogled je steklen in pijan lovil okno in se skozi rosne šipe prebijal venkaj med snežinke, vsipajoče se izpod neba. V ušesih je zvonilo s tisoč zvonovi, po možganih so orali in prekopavali blazni železni prsti. Iz velike daljave sem čul doneti nadporočni-kov glas: »Opozarjam vas, korporal, da v nobenem mojem oddelku nihče ne ve ničesar o njej — o britvi! — No? < Pa čas potem, ko ni bilo odgovora: »Narednik! Zdi se mi. da so se v mojo četo zavlekle kreature, ki jim v njej ni mesta. Zrak se mora že enkrat razčistiti! — Korporal! Kdo je — vzel — ukradel britev?« Beg ve. kai sem misIM in nameraval, ko sem izpregovoril: »Ne vem točno, gosood nadporočnik, ali sem slišal, da ie to britev v loteriii zadel korporal Ječ-tnenica iz konjeniškega voda.« »Kdo?« je vzkliknil zavzeto. »Ječmenica, korporal iz dragoneev, gospod nadporočnik!« »ječmenica?« »Da!« Siknil je nekaj in ukazal naredniku: »Pošljite takoj slugo v vod! Na i pride korporal Ječmenica!« Tilč je a* veži izdal zapoved. »Desetnik, odstopite, toda tu ostanite in ne razpasujte se! — Tilč, daite mi--« Pol sede, pol stoje sem se naslonil s križem in lehtr-i na T>ostelio in se z očmi zakopal v posodo s pepelom pod štedilnikom. Od tam se je pogled vzpel na polico s knjigami nad Tilčevim ležiščem in se dolgo, dolgo mučil z računanjem, kdaj bo pajek med pečjo in stropom do predel svojo mrežo v velikost nadporoč-nikove čepice — Pa se je preselil na tla in meril š;rino pnsp^pznih desk — — Nato na okno. V glavi in prsih je bilo dolgočasno--Tako strašno dolgočasno --- »Na službo, .gospod nadporočnik!« me ie prebudil glas korporala Ječmenice. »Desetnik! Na mesto!« je zahreščal nadporočnik. »Ječmenica! Ali vam je kaj znano o neki britvi, ki je bila med božičnimi darovi?« »Je, gospod nadporočnik!« »Korporal trdi.« je krenil z glavo tja. kjer sem stal jaz, !>da ste jo v loteriji na sveti večer dobili vi.« čisto mirno in preprosto je Franjo s svojimi očmi zajel moj pogled. In te oči niso biie nič radovedne, nič začudene. Za dih dolgo so počile na meni in le v ustnih kotih so mu komaj za spoznanje zadrhtele mišice. Res, gospod nadporočnik.« ie rekel. »Britev imam jaz.« »Tako-o-o? Zakai mi tega niste javili?« »Gospod nadporočnik, nihče me ni vprašai. Šele sinoči je v vodu padlo o tem nekoliko besedi ali sem mislil--« »Lažete, korporal!« je zavpil nadporočnik in ves je posinel. »Oba lažeta! Toda pripravita se! Nagradim vaju, kakor zaslužita!" »Gospod nadporočnik---« sem izpregovoril s težavo. »Tiho! Niti besedice!« me je prekinil in se hudobno zasmejal. »Korporal Ječmenica! Takoj v vod in prinesite mi —« Tedaj so se odprla vrata in ordonanc Petričevič iz divizije je naglo vstopil: ultra moderne fin de sičcle nogavice in roke so zakrivale sivobojne rokavice. Ko sem se jima približal, se je naj-prvo osvobodila roke svojega spremljevalca, potem v iazz-temmi zasukala .svoj telesček od desne ila levo, vrgla ievo koleno skoraj do 25 stopinj v vis ter mi z radostjo segla v roke. «Joj, kako imate mraz. Wie geht es Ihnen? Kaj novega: Kje bodite? Kaj delate? Diescs vcrflixte Kaite! Meni tako huda mraz ne dopade. Wissen Sie, jaz nisem hotel sem. pa me lord zvabila, rekla lord, da bomo vozila šlitne. Pa meni mraz.s In gostobesedičila bi še, da je ni prehitel lord, ki je že komaj čakal, da pride do besede s pozdravom «A1I right! Zdravo! Kako se počutite?® Trenutno je moje proletarske roke prešinil prijetni dotik-Ijaj z lordovimi krznenimi rokavicami, ki so skoraj električno učinkovale na mojo neoboroženo ko£o. Oh, kako so bije gladke! Z obema sem se napotil na promenado po Aieksanurovi cesti. In kar odkrito povem, da ves pot nisem prišel do besede, kaj še da bi mogel odgovoriti na milijon vprašanj. Občinstvo nam je sledilo s pogledi, dame so lorgnetirale in lordove modre oči so skoraj padle iz svojih shranil, tako ju je premetaval sedaj na desno, sedaj na levo, dočim milady v gostobese-dičenju ni pozabila radovedne smele poglede pasantov kvitirati z onim «mnogo obetajočima pogledom. Še mene se je nekak trenutni superčloveški čut polastil. da sem i sam počel prav epo pavli-hasto» metati oči, kar mi je pa, kakor sem opazil, doneslo kvečjemu pomilovalno sočustvovanje. «Jaj, schauen Sie Lord, tista gospa dort, kako gleda sem. Was sagen Sie? Se ii gotovo dopadata lord. Ha? Kaj gledate tako, mene ne vidite nič? Schrecklicher Mensch!» Po kosilu v Unionu, kamor sem imel čast spremljati dvojico in ki je povsem sijajno poteklo, smo sedli v «šlitne», kakor milady naziva sani ter se odvedli po večni poti h «Kovaču», v Dravlje. basi je bilo tam nabito polno, so se vendar prijazni pivci in pivke astismli skupaj«, zakaj nenavadni pojav lorda in mi-lady v patriarhalični vaški gostilni je učinkoval skoraj še bolj kot takrat, ko je nlemeniti Radič posetil »svoje drage Slovence^. Milady bi hotela vsekakor piti kavo. 1 Ker pa je gostilničarka trenutno imela opravila s «pohanjem» pišk, se njerii želji ni moglo takoj ustreči, kar je imelo za posledico lordovo kletvico «sho-ckingr. Potaknivši si monokel v desno oko je grandijozno vstal ter napotil tiste tri korake v kuhinjo. In imel je uspeh, zakaj četrt ure pozneje je bila kava na mizi. — Ko smo se do sitega na-iedli in napili. smo se odpeljali nazaj. Večer nas ie zopet zedinil v Unionu. Lord je bil ves čas dobro razpoložen: močno staro vino mu je razpletlo govorico, ki skoraj ni zaostajala z mi-ladyno zgovornostjo. Idila bi trajala bogve kako dolgo v pozno noč, da se ni k nesreči baš v vznešenem trenutku lordove napitnice pri vratih pojavil Japonec Ri(šo)k. ki je še izza velesejma lor_ du ležal v želodcu. Tedaj se je lordova roka povesila, oči njegove so postale motne, ustna so zatrepetala neslišnih kletvic in — šli smo. cGremo spat» je rekel lord z glasom, ki ne dopušča ugovora in šli smo. Škoda. Drugega dne jc para «nestalo». Novo leto na Japonskem Na.rvečij praznik na Japonskem je novo leto Slavnosti se prično že 13. decembra in se končajo Šele 5. januar .a. S to proslavo so združeni razni narodni običaji, od katerih so nekateri podobni. Vendar je večina teh navad pristna iaponska posebnost. Japonske ulice inia-•") v novoletnih dneh popolnoma novo lice Vse prebivalstvo vrvi na ulicah. Ljudje hitijo od hiše ck> hiše in si voščijo vse naiboljše. Na Japonskem Je namreč običai. da si ljudje kar medse-boino čestitaio. Tu ni razlike med siromakom in bogatašem, obrtnikom ali uradnikom. Čestitania se prično v mraku na Silvestrov večer in trajajo celo noč. Na Japonskem nimajo strogo obloženega »Nujno povelje iz komande, gospod nadporočnik!« Komandant je raztrgal ovitek. Prebral brzojavko. »Prav! Kot naročeno!« se je zarežal vJečmenico. Korporal! V vodi! Sedlaj-te' V desetih minutah se javite v diviziji. Osebno gospodu generalu. Povelja prejmete, ki jih odnesete na fronto!« Nato meni: Vi — ! Z vami obračunam pozneje! Odstopite!« Zakaj nisem mogel — pred hišo stoje — odtrgati oči z jezdeca, ki se je na črni kobili spustil po rebri na cesto, da je za seboj dvignil oblak sneženega prahu.-' Zakaj se ie iezdec na ovinku ozrl in mi zamahni! "s čepico v pozdrav? Zakaj sem zakrilil z rokami in obupno zakhcal za njim? „ . , _ , ... O! Bog s teboj, Franjo! Bog s teboj! Kadar na pomlad mužik reže s plugom globoke brazde na rjavih volumskih njivah, svetlo železo izmetuje človeške kosti na beli dan — — - Človeške kosti---Gologlavi orač zamišljeno obstane sredi dela _ --— Pri. :>ogne glavo---SePreknža-- Žito cvete in zori na onih širnih planja-vah v poletnem solncu in na jesen si ,,j rfctmno s*"nov ženve. nrnoveduJeiO žalostne zgodbe iz še žalostnejših časov ___In na zimo---Pacajo snežinke izpod sivega neba---Pacajo __— In veter prepeva po za- časa 2a obiske, ampak so posetniki dobrodošli vsak čas od zore do mraka. Prihod v hišo pa dobiva vselej obiležje slavnostnega akta. Medsebojno obdarovanje ie tudi običaj tega narodnega slavja. Prvi dan proslave prinašajo ljudje v hiše še pred zoro vodo iz studenca, kateno nazivajo mlado vodo »vakamieu«. Tega dne se nc smejo Čistiti hišni prostori, da se ne preže r»e sreča iz hiše. V vsaki hiši pa peče?o poseben kolač, ki je tako velik kot kolo švicarskega sira. Poleg tega veselja, ki vlada vsepovsod, imate Japonci Še navado, da poravnajo na dan novega leta vse dolgove, ki so jih napravili v prošlem letu. Ako se posreči dolžniku, da se skrije pred upnikom, je prost in njegov dolg je anuliran. Baš rad: tega pa uprizarjajo upniki na dolžnike pravcati lov. Kdor uide na starega leta dan, je lahko novega leta iskreno vesel. Japonci mislijo, da je to najlepša točka proslave. Tudi mi, ki nimamo miru pred upniki celo leto. bi prav radi sprejeli ta narodni običai — če bi bili upniki ž njim zadovoljni. Radio Radiofonska oddajna postaja v Sloveniji Razvoj radiofonije v kulturnih deželah, predvsem pa napredek v proizvajalnem programu radioionskih postaj sta napravila iz te modeme iznajdbe važno sredstvo za razširjanje kulture. Spričo tega dejstva je za nas Slovence važno vprašanje, kaj je z ra-diofonsko oddajno postajo v Ljubljani? Nekateri morebiti mislijo, da je to vprašanje v zvezi z dolgo obljubovano brezžično postajo v Domžalah. Domžalska postaja bo bržkone postavljena tekom i. 1926, toda služila bo ie za brezžični brzojavni promet. Imela bo sicer tudi pripravo za telefonske razgovore, ki pa ne bo to, kar si danes predstavljamo pod radiotonijo. Njena valovna dolžiira bo znašala več tisoč metrov, kar presega valovni obseg navadnega ama-terskiga aparata. Z ozironi na to bi morebiti kdo trdil, da taka postaja sploh ni potrebna. Reykjavik dobi 500 watno postajo in vsi kulturni narodi sploh tekmujejo med seboj s postavljanjem novih oddajnih posuj, kakor da bi se dandanes kultura merila po številu oddajnih postaj ;vOt svoječasno po uporabi mila. Ce nai veljamo kot kulturen narod, moramo dobiti svojo lastno oddajno postajo. Sedaj smo v tem pogledu navezani edinole na kulturni import. Ce bi kdo mislil, da nas je premalo za kulturni export brezžičnim potom, potem je treba pomisliti, da nam takega namena sploh ni treba imeti. Dovoli bi bilo za nas, da ne zaostanemu za drugimi in da skrbimo za Sir.ien.ic kulture potom ra-diofonije v lastnem jeziku za lastno domovino. Radioionski dnevni program prinaša dnevne vesti, tržna in vremenska poročila, natančen čas, pouk v tujih Jezikih, predavanja za kmete, delavce in za inteligenco ter razne muzikalnu produkcije. Tehnika ie v tem pogledu kakor pri kmematograiu že neverjetno napredovala. Novinarji, gledališki ravnatelji in založniki knjig .so v po-četku mislili, da jim bo radio škodoval. Nasprotno pa je res, da radio vzbuia zanimanje za razne kulturne pridobitve in da si mnogi hočejo v radioionski predstavi obravnavano tvarino temeljito izpopolniti z nevinanri, v gledališču ali s knjigami. Radio je v kulturni deželi posegel v vsakdanje življenje ter ie postal kulturna potreba in sredstvo za širjenje kulture. V Nemčiji pride na vsakih i00 prebivalcev po en radiosprejemni aparat, v Angliji pa celo na vsakih 50 prebivalcev. V Sloveniji imamo danes približno 300 prijavljenih sprejemnih aparatov. Zanimanje za to moderno pridobitev je pri nas še razmeroma majhno, četudi ie pri posameznikih zelo intenzivno. Temu je seveda mnogo kriva visoka cena aparatov. Sprejemni aparati za naše kraje so dragi, ker morajo biti zelo občutljivi, da morejo spreiemati oddaljene postaje, ker nimamo lastne v bližini, ki bi jo bilo mogoče s cenenim aparatom boljše poslušati kakor pa oddaljene z najdražjim aparatom. Potrebno je, da pojasnimo nekoliko organizacijo oddajne postaje. Postaja sama kot tehnična priprava ne zadostuje. Treba je poleg nje imeti tudi stalno oscsbjo za obratovanje in osobje, ki skrbi za predavanja ter za glasbene prireditve. Na razpolago morajo biti tudi tehnično primerni prostori. Stroški se krijejo z pristojbinami, ki jih morajo plačati vsi lastniki sprejemnih radio-aparatov. Upajmo, da bo država te pristojbine v splošnem znižala in iih tako uredila, da bodo Broatcasting društva, ki imajo vsekakor več izdatkov kakor država, dobila večji de! pristojbin. puščenih širjavah otožne melodije — Bel prt leži razpet čez njive in pod njim počivajo bele kosti----Človeške kosti--- Franjo! Moj Franjo! Kdaj in kje se bova srečala? In kako se pozdraviva --— Skopuhi Klasično figuro skopuha nam je ustvaril Moliere s svojim Harpagonom. Današnja doba, se zdi. ne rodi več skopuhov: najrazličnejše radosti, ki jih nudi življenje človeku proti takojšnjemu plačilu, zapeljujejo celo one. ki so sicer nagnjeni k stiskaštvu. Zlato, ki slepi srca, da se ne morejo ločiti od njega, je v povojnem času postalo redko, vsled česar so se ljudje vsi vprek nagnili več-alimanj k razsipanju. Pravi skopuhi so v velikih mestih le še — med berači; na deželi pa jih najdemo med starimi kmeti, ki še vedno skrivajo svoj denar v nogavicah ali pa ga kupičijo v skrinjah. Ne bo nezabavno, če se malo pomu-dimo pri tej vrsti človeškega rodu, ki bo menda kmalu živela Ie še v arhivih in spominih. Psihologijo skopuha karakterizira vrlo nazorno mož, ki ga omenja italijanski publicist Adolfo Padovan v neki nedavno izišli svoji knjigi, v kateri je zbral anekdote iz življenja čudnih ljudi. Ko se je nesrečniku bližala smrtna ura. ga je najbolj bolela misel, da se bo mo- Scdaj se plačuje od aparata letno 400 Din, od katerih dobi država 250, Broatcasting - društvo pa 150 Din. Pri nas v Sloveniji Broatcasting - društvo ne obstoja, zato pa dobi 150 Din francosko društvo v Beogradu, čegar produkcij pa pri nas praktično ni mogoče slišati. Pametno bi bilo, da bi se letna taksa znižala na 250 Din. od katerili naj bi dobla država 50 Din, Broatcasting pa 200 Din. Pod temi pogoji iu če bi imeli kakih 4000 plačtrjočih radio-amatirev v Sloveniji, bi na tukajšnje Broatcasting-društvo odpadlo letno SOO.OOO Din. Verjetno pa je, da bi se navedeno število amaterjev moglo zvišati najmanj dvakratno. Iz navedenega je razvidno, da je pod omenjenimi pogoji radiofonska oddajna postaja v Sloveniji. osnovana po privatni inicijativi, dosegljiva ustanova, ki bi se ji ne bilo treba bati za gmotni obstoi. Upoštevati je treba tudi to. da bi v začetku kulturna društva in razne kulturne ustanove sploh stvar gotovo požrtvovalno podpirala. Z ozirom na navedeno moremo odgovoriti na prvo vprašanje, kaj je z oddajno postajo v Ljubljani, da jo bomo dobili, če jo bo postavila privatna inicijativa. To je brez posebnih težkoč mogoče. Potrebna je samo dobra volja iu zbuditi se mora zanimanje pri ljudstvu samem v Prid lastnega kulturnega napredka, za povzdigo narodne samozavesti ter ogleda uapiam drugim kulturnim narodom. Ako porabi Slovenija okoli 1 milijarde na leto za alkohol, bi lahko žrtvovala tisočino te svote za lastno kulturo, pouk in zabavo. Pripravljalni odbor na plan! Reakcijonarjem! »Srečno novo leto! — in dober sprejem!« bi moral dodati vošči!u radio amaterjem. To željo bi pravzaprav morali šc boli izpopolniti ter dostaviti: ->Da bi vas ne motili reakcijonarji!«; Kaj je reakcijonar? V radio-amaterskem prometu jc reakcijonar nesrečni manipulant pri radio-aparatu. ki v svoji nespretnosti ali pa zlobi mrcvari aparat na tak način, da moti sosede. To motenje obstoji v tem, da čuiejo sosedje namesto koncerta iz Berlina ali Rima grozno tuljenje, ki jih pripravi ob vsak užitek ter iim kvari živce. . V krajih, kje/ je več kot deset sprejemnih aparatov, je reakcija na anteno, to se pravi konstrukcija aparata, ki bi lahko omenjeno tuljenje povzročila, prepovedana. V Ljubljani, v Mariboru in povsod na deželi pri nas pa tulijo reakcijonarji podnevi in zvečer ter celo aparat z kristalnim detektorjem ni varen pred njimi. Pred letom se je v Ljubljani še dobro sprejemalo. Užitek je bil popoln. Seda.i pa obstoja v zraku že cela zmešnjava, zakaj reakcijonarji ne mirujejo. Lahko se reče, da je med reakcijonarji največ onih, ki ne bi smeli poslušati in ki so pravzaprav tihotapski poslušalci. Tc bi lahko imenovali črne poslušalce, bo pa tudi nekaj belih reakcijonarjev. Najbolje bi seveda bilo, če bi v resnici vsi počrneli, da bi jih človek spoznal na ulici in da bi se na ta način lahko odstranilo to moderno zlo. Kadar reakcikmar tuli, sam ničesar ne tuje, pa je zaradi tega upravičeno vprašanje, zakaj muči sebe in okolico na tak nesramen način. Naj bi raje vprašal za nasvet pri najbližjem radioklubu. Reakcijonarsko postopanje ni v nobenem primeru opravičljivo in vzbuja v svoji okolici opravičeno ogorčenje. Ni čudno, da so v Ameriki zagrizenega reakerjonarja že linčaii. Zato ne bi svetoval znanemu reakcijonarju iz Šiške, da bi potoval v Ameriko. V ostalem pa upam, da se bo še našel kak Kranjec, ki bo povabil take reakciionarje na korajžo. Ugotovljeno je. da moti reakcijonar okolico v obsegu 16 km. Reakcijonarsko ral po smrti ločiti od svojih zakladov, Dolgo je premišljeval, kako bi se temu izognil, in naposled je iztuhtal: ko so po njegovi smrti odprli oporoko, so^ z neskončnim začudenjem brali, da je čudak postavil za edinega dediča svojega premoženja — samega sebe. Nekega drugega je grizlo, da bi po smrti padla njegova dedščina v roke nečakov, ki jih je imel na sumu. da komaj, komaj čakajo njegovega konca. Ker iim pa premoženja vendar ni mogel odreči, je v testamentu zapustil ded-ščino svojim potomcem — četrte generacije, in bil je ves srečen, da bo njegovo premoženje vsaj eno stoletje osta. !o nedotaknjeno. Zdravniku, ki sa je zdravil, jc dejal: »Hotel bi vse svoje zlato pretopiti in ga pred smrtjo požreti« »Potem bi pa umrli na mdige-sfiji« ie odgovoril zdravnik. »Kako krasna mdigestija!« je bil skopuhov odgovor. _ „, ... Angleški zdravnik Cliftort je bil na glasu, da je velik skopuh. O njem so pripovedovali, da je, ko je nekoč zbolel, sam sebe zgravi! in si seveda dal izplačati honorar. To jc. napravil tako, da je iz enega žepa vzel gvinejo in jo vtakni! v — drugi žep. Slavnega francoskega državnika kardinala Mazarina, ki je bil, kot trdi zgodovina. skopuh, je nekoč napadel anonimni pisec v posebni brošuri. Vse-možni minister je izda! ukaz. da se brošura zapleni, toda namesto da bi io da! tr.orenje se .nore primerjati samo dejanju človeka, ki zatrobi s kravjim rogom v uho bližnjemu, ko mirno s polnim razumevanjem posluša Beethovnovo Simfonijo. Pred dnevi je izšla knjiga iBoti ton-'. Primerno bi bilo. da bi imela U. izdaja posebno poglavje za radiofonske reakcijoiiarje. Obzirnost napram bližnjemu je temelj kulture, civilizacije, države pa tudi radiofonije. Ravnanje z radio-aparatom ni težko niti lajlku, saj se tudi vsakdo laliko n. pr. brez posebnega znanja atomske ■ teorije lahko nauči lepo fotografirati. Da sc ne moti sosed, jc treba samo točno ln dosledno izvrševati nekaj naslednjih navodil: 1. Ne rabi luči sprejemnega aparata, več, kakor jc potrebno, i. j. kolikor mOgoče malo. 2. Preizkusi aparat eventuelno brez antene ter potrkaj pri' žarečih lučih lahno na audioncev. Ce ču;eš trkanje, je aparat v redu, v- nasprotnem slučaju pa prekini tok in preglej aparat. 3. Veži razne tuljave, ki povzročajo reakcijo kolikor mogoče narahlo, da ne spraviš aparata v nihanje. 4. Ce čuješ piskanje lastnega aparata, izključi tok, da ne motiš soseda. 5. Ako kljub temu nc moreš dob/o sprejemati, vprašaj za nasvet pri bližnjem radio-kiubti. 6. Če se ti po vseh teh navodilih ne posreči dobro sprejemati, vrži svojo reakcijsko škatlo v ogenj, kar pomaga potem za vedno. Reakcronarji. še ie čas za skesance: poboljšajte se in vedno mislite na to. da so v vaši bližini tudi drugi, ki poslušajo radiofonske prireditve. Potrebno je, da bi se vsak radioamater ravnal po navedenih navodilih, ker lahko pri stalnem naraščanju števila poslušalcev nastane neizogibna zmešnjava, ki si je nihče ne želi iu ki nikakor ne bi koristila razvoju radiofonije. Zato, pereat reakcija! Nova dunajska radioiooska oddajna postaja Rcseuhiigei z energijo 2C Kw bo začela oddajati najbrže šele meseca marca, ker družba Teleftmken. ki gradi postajo, še ni dobavila oddajnih aparatov. X Eleklrični valovi vidni? Gtrnegijev inštitut iz Newyorka poroča, da se je nc» kemu inženjerju posrečilo iznajti pripra* vo. ki omogoča \-ideti električne valove. Na letnem kongresu zavoda je izumitelj prej daval o svojem izumu ter napravil tudi praktične poskuse. Baje jc ta iznajdba zelo dragocena. SREČNO NOVO LETO Idi cenjenim naročnikom GRAVi; SKl ZAVOD SSTASt & S^ETEiC Ljubljana Sv. Petra c. 13 Izdelujemo. Štampilje, pečate, monc:. >;ne, etikete in vsa graverska deia. j.-^ib-j Nepotrebna teža Voziia, ki jih uporabljamo d.indanes, prevažajo vsako osebo šc mnogo bala; sta na železju, motorju in včasih na ucpO' trebnih pritiklinah. Edino vozilo, ki tehta manj nego prevožena oseba, jc kolo, to pa ic zato. ker cima motorja. Za ostala Vozila pojasnjuje velikanski transportirani balast nastopna tabela: Za 1 prevoženo osebo prevaža brzovlak 2650 kg zrakoplov 2530 » električna cestna železnica 723 » avtomobil s 6. sedeži 272 >> avtomobil / 2. sedeži 160 » I>a jc. mogel mali avto doseči take raz-> meroma izvrstne rezultate, je bilo mogoče s tem. da so ga opremili z balon»pnevmati kami. /. lahko karoserijo in lahkim batom v motorju. Najtežji del avtomobila jc pa še vedn-> chassis. Do sedaj so ga delali vedno iz jekla, a dunajska tvrdka «Perb> sc. bavi v zad njem času s konstrukcijo takega chassisa iz lahkih kovin. Koliko so da na tak načiu prištediti. jc jasno ne Ie avto^fabrik^ntu, nego tudi vo» /aču; ccne bencina, gumija m olja so tako visoke, da sc je treba ozirati na vsako o viti voz pri hitrosti 90 km na uro na progi -30 m, pri hitrosti 35 km na uro pa že na 5.5 m. Ekonomija obrata z lahkim vozom leži v tem. da je tak voz cencjši pri nabavi, pri uporabi goriva, uporabi maže in gumija; kajti čim lažji je voz, tem manj sile je tre^ ha za njegovo premikanje, čim manjša je ta sila, tem manj ic treba ves stroj mazati. in čim lažji je stroj, tem manj obrab: pnevmatika. F. L. Y Gospa! Tudi jaz Vam priporočam to milo i znamko „GAZELA"- Moje perilo s<> kat blešči, gotova sere. pa tudi že sežgati, jo je prodajal ua lastni račun in si z zadovoljstvom mel roke. ko sc je nezaslužen denar na tako lep način stekal v njegove blagajne. Sledeča zgodba je ne samo zanimiva, nego tudi poučna. Lord Morton, premo, žen plemič, je v svoji oporoki določil za dediča nekega sorodnika, po poklicu duhovnika: dragoceno listino jc dobil srečni dedič sam v shrambo. Nekaj let pozneje pa si je lord premislil, dal je spisati nov testament in je ostavil vsa svoja posestva nekemu nečaku, z edino klavzulo, da izplača razdedinjenemu duhovniku 500 funtov. Morton je kmalu nato umrl. Nečak .ic odprl oporoko in je bral kalvzulo. Takoj je sklenil na tihem, duhovnika ogoljufati za njegovih petsto funtov. Ker je bil ou edini direktni sorodnik umrlega lorda, je oporoko uničil. v veri, da mu bo sodišče prisodilo celo premoženje mrtvega strica. Ali čakalo ga je strašno razočaranje; župnik jc prezentiral prvo oporoko, ki jo je sodišče priznalo kot pristno. Pohlepnemu nečaku ni pomagal noben protest. Bil je kaznovan, kakor je zaslužil. Dr. Dupuy. sloviti francoski očesni zdravnik, pripoveduje iz svoje prakse sledečo zgodbo: Neki bogatin je priše! nekoč k meni in me je prosil za pomoč. Bil je v nevarnosti, aa izgubi oko. Ker sem vedel, da jc paciient premožen, sem zahteva! za operacijo tisoč frankov. »Kaj. tisoč frankov za ozdravljenje enega očesa?c 'MILO JC vzkliknil skopuški pacijent. »Za to vsoto bi prodal Še drugega!« 11 koncu šc kratko anekdoto, v kater; nastopa kot junak slavni angleški satirik Mvift. Neki prijatelj je poslal pesniku ribo v dar. Sluga, ki je ribo prinesel, jc S\viftovo skopost dobro poznal, in zato ie svoje poslanstvo opravil kar na kratko in se brez besede obmil k vratom. Svvifta je slugovo vedenje razjezilo. poklical ga jc nazaj in mu dejal: »Mar nc veste, kako se morate c'.na-šati, če pridete v tujo hišo? Čakajte, da vam pokažem malo manir. Sedite na tale stol in mislite si, da ste vi jaz in jaz pa bom igral vašo vlogo. Tako!c Slugi je bilo prav; mislil si je: lepa prilika, da povem skopuhu par gorkih. Swift se uljudno približa slugi, ki sc je med tem udobno usedel v naslanjač, se prikloni in spregovori: »Dovolite, gospod, da vam sporočim pozdrave svojega gospodarja. Obenem vas prosim, da fcvolite sprejeti tole ribo kot skromen izraz spoštovanja, k: ga goji moj gospodar do vas.c »Dobro.« odvrne resno sluga. «Spo-ročite svojemu gospodarju mo.io naipr;-srcnejšo zahvalo, in tu. evo šilinga za vaš trud. Pri tem seže v žep in izroči Svviftu napitnino. Svvift je razumel; začutil ie. da ie dobil Ickcijo on in ne sluga. A takoj se jc zopet zbral; vtaknil je šiling mimo v žep in pokazal prepadenemu slugi vrata. # — ".Tt'TRO» šr. 1 ! . M v&t*0L P9 \ itno« fcr m&sta® Narodna kolegica Ho g vam daj toliko dobrote kot ic m: peči mokrote, r-og ram daj toliko sreče, kot je peči zelene leče! liog ''sin daj toliko cirok koi je a jdovskih kop. da bi imele kobile piSčetu, krm-t' žrAieta in koklje teleta! A. I. Kuprin: Slon Mala deklica je bolna. Vsak dan pride k nje i zdravnik, ki ga že davno — davno pozna. Časih pripelje s seboj še dva druga neznana zdravnika. Vsi trije obračajo deklico na • rebuli in hrbet, pristavijo uho k telesu in nekaj poslušajo, potegnejo doli njene veke in gledajo. Zraven pa nekako važno sopihajo, imajo stroge obraze in govorijo med seboj \ neumljivem jeziku. Potem gredo iz otroške sobe v sprejemnico, kjer jih pričakuje mama. Glavni zdravnik, visok, siv gospod z zlatimi očali — ji nekaj pripoveduje resno in dolgo. Duri niso zakrite in deklico je videti in slišati iz njene postelje. Mnogo stvari ne razume, toda ve, da govorijo o njej. Mama gleda zdravnika z velikimi, trudnimi, objokanimi očmi. Za slovo reče glavni zdravnik glasno: Pred vsem ne pustite je, da se dolgočasi. Izpolnite vse njene želje.« ■Ah, doktor, saj nič noče.« »No, ne vem . . . domislite se, kaj ji je bilo všeč prej, pred boleznijo. Igrače ... morda slaščice . . .« »Ne, ne gospod doktor, tega noče . . .« »No pa se potrudite, da jo kako drugače razvedrite ... No s čemer koli. Jamčim vam. da bo zanjo najboljše zdravilo. če se vam posreči pripraviti io do smeha, zanimanja za kaj. Razume vendar, da je zbolela vaša hčerka le zavoljo ravnodušnosti do življenja. To je vzrok njene bolezni... Na svidenje, gospa!« II. Ljuba Nadica. ljuba moja deklica, pravi mama, «ali si česa želiš?« \'e. mama, nočem nič.« »Če hočeš, I" o m posadila v posteljico vse tvoje punčke. Postavili bomo stolčke, di-van, mizico in čajno posodo. Punčke j bodo pile čaj, se bodo pogovarjale o j vremenu in o zdravju svojih otrok.« j »Hvala, mama . . Nočem . . . ; Dolgčas mi je . .« i »No pa dobro, moja deklica, pa pustimo punčke. Ali naj povabim k tebi Katjo in Ženečko? Saj ju imaš tako rada.« : Ni treba, mama. Zares ni treba. Saj nič, prav ničesar nočem. Edino dolgčas mi je.« »Morda želiš, da ti prinesem čokolado?« A deklica ne odgovori, otožno zre v strop. Ne čuti bolečin ne vročine, toda vsak dan bolj hujša in postaja slabotnejša. Naj store z njo karkoli, vse ji je enakovredno. Ona ne potrebuje ničesar. Otožna in tiha leži cele dneve in cele noči. Včasih za-dremije za pol tire, toda še v sanjah vidi nekaj sivega, dolgega, dolgočasnega kakor jesenski dež. Kadar so odprte duri iz otroške sobe in odtod v pisarno, takrat vidi deklica očko. Očka hitro koraka iz kota v kot in vedno kadi, kadi. Časih pride k otroku, sede kraj posteljice in tiho boža Nadine noge. Potem pa nenadoma vstane in stopi k oknu. Gleda na ulico in žvižga, toda ramena mu podrhtevajo. Nato začne pritiskati robec na eno oko. na drugo in nato odide v svojo pisarno. Kakor da je postal jezen. Potem teka iz kota v kot in vedno ... kadi, kadi. kadi... Soba postaja čisto sinja od tobakovega dima. hi: • Nekega jutra se zbudi deklica nekoliko bedrejša nego navadno. Nekaj je sanjala, toda nikakor se ne more spomniti kaj je bilo in dolgo, pazno gleda mami v oči. »Ali si želiš česa?« vpraša mama. Tedaj "se spomni deklica nenadoma na svoje sanje in šepeta kakor da ji zaupava skrivnost: »Mama... ali smem dobiti. . slona? Toda ne tega, ki je na sliki... Smem?« »Seveda, moje dete, seveda ga lahko dobiš.« Mama gre v pisarno in pove očki, da si želi deklica slona. Očka vzame takoj površnik in klobuk in se nekam pelje. Pol ure pozneje se vrne z drago, lepo igračo. To je velik, siv slon, ki maje z glavo in miga z repom. Slon ima r.deče sedlo, na sedlu stoji zlat šotor, v njem pa sedijo trije mali človečki. Toda deklica gleda na igračo bas tako. brez zanimanja, kakor v strop in stene in medlo pravi: »Ne. To ni tisto, česar si želim. Motela sen; pravega, živega slona, ta pa je mrtev. »Le poglej Nadica,« reče očka. »Tukaj ga bomo navili, pa bo ves kakor živ.« Slona navijejo s ključem, on maje z glavo, miga z repom, stopica z nogami in hodi počasi po mizi. To pa ne zanima deklice in se ji zdi ceio dolgočasno. A ker noče razžaliti očeta, mu nežno šepeče v uho: Hvala ti, ljubi očka, lepa hvala. Mislim, da nima nihče tako zanimive igrače ... Toda ... ali se spominjaš ... davno si mi že obljubil, da pojdeva v cirkus, kjer bom lahko videla pravega slona... pa me sploh nisi peljal...« » Toda, čiij vendar, ljubo moje dete, saj vendar razumeš, da to ni mogoče. Sloii je zelo velik, do stropa seže, on ne bi niti mogel v našo sobo... in sploh, kje naj ga dobim?« ••■ -Ata. saj nočem tako velikega ... Pripelji mi vsaj majčkenega, samo da bo živ. Naj bo samo tako velik ... Naj bo kar mal slonic.« »Ljubo dete, vse rad storim za te, a tega ne morem. To je baš tako, kakor če bi meni nenadoma rekla: očka prinesi mi solnce z neba.« Deklica se žalostno nasmehne: »Kako si neumen, ata. Mar ne vem, da ni mogoče prinesti solnca. ker žge. Lune tudi ni mogoče sneti. Ne, baš zato bi rada slonica ... pravega, živega slona. Ko zapira tiho oči, šepeta: »Trudna sem ... Oprosti mi, očka ...« Očka si začne puliti lase in uteče v svojo sobo. Nekaj časa dirja tam iz kota v kot. Potem vrže odločno na tla pravkar prižgano cigareto (mama ga radi tega vedno krega) in ukaže služkinji: »Olga! Klobuk in površniki« Zena stopi v vežo. »Kam greš Saša?« ga vpraša. Očka težko diha in zapenja gumbe na površniku. •Ni d sam ne vem kam. Marica... Zdi se mi le, da bom res drevi pripeljal k nam- v hišo pravega slona.« Žena ga nemirno gleda........ »Dragi, ali si zdrav? Ali te ne boli glava? Menda si slabo spal danes?«' »Sploh nisem spal,« odgovarja Saša jezno. Morda želiš vedeti, če sem i še pri pameti, če nisem znorel? Do i sedaj še ne. Zvečer si bomo itak na : jasnem.« Očka izgine in glasno zaloputne za seboj vrata. IV. Dve uri pozneje sedi oče v zveri-njaku. V prvi vrsti sedi in gleda, kako se pokore učene živali gospodarjevim poveljem. Pametni psi skačejo, obračajo kozolce, plešc-jo, dajejo glasove ob spremstvu godal, zlagajo besede iz velikih papirnatih črk. Opice, ki so oblečene v rdeče ali sinje hlaeice, hodijo po vrvi in jašejc velikega kodrastega psa. velikanski rumeni levi skačejo skozi goreč obroč. Neroden tulenj strelja s samokresom. No koncu p: idejo sloni. Trije so: eden je velik, dva pa sta zelo maji!?'.'.-, pritlikav?, a vendar večja kakor kur.;. Čudno je videti, kako iz--ke, na videz tako mdteeje e'ej kos se odi ■ -Postavi se vseli ga m i v zrak, hodi po lesenih steklenicah, vali sod in stoji na njem, z rilcem obrača debele strani velike knjige, končno pa sede k mizi, si priveze prvič in kosi kakor priden deček. Predstav. .'ledalei k de- pcijejo te vellKansKC, neokretne, nerodne žh stvari, kale; im. bi ne bi niti spre;'..-!! človek. ;-' • •••• kuje pri vajah največi' se de, v; 'mo slon. od kraja na zavoje. nog., posadi se na giavo z n< je končana, gredo ven. Nadin oče stopi belemu Nemcu, lastniku zverinjaka. Gospodar stoji za leseno ograjo in drži v ustih veliko črno smodko. »Oprostite prosim, pravi Nadin oče. »Rad bi vzel s seboj za nekaj časa vašega slona.« Nemec široko odpre začudene oči in usta, da mu pade smodka na tla. Nemec se pripogne, zastoka,' pobere smodko. jo zopet vtakne v usta in šele takrat reče: -Vzeti? Slona? Domov? Res, ne razumem vas.« Nemcu se. bere v očeh. da bi rad vprašal, ali morda ne boli Nadinega očeta glava, loda oče hiti razložiti, za kaj gre. Nada. njegova edinka, je zbolela na neki čudni bolezni, katere ne razumejo popolnoma niti zdravniki. Že mesec dni ieži v postelji in hira. Vedno je bolj slabotna in suha. nič je ne veseli, vedno se dolgočasi in naravnost počasi umira. Zdravniki so odredili, da se mora skrbeti za njeno razvedrilo, toda deklico nič ne zanima. Pravijo pa, da je treba izpolniti vsako njeno željo. Ona nima nobene želje. Danes pa se ji je ho I da videti živega slona. Ali je to tako nemogoče?« Očetu se trese glas. Nemca, lastnika cirkusa prime za gumb pri suknji in doda: »No. tedaj... upam. seveda da bo deklica še ozdravela. Toda... Bog ne daj... če bi imela bolezen končati skbo... Bojim se za njeno življenje... Pomislite le: saj me bo do konca dni mučila misel, da nisem izpolnil njene zadnje prošnje!« Neirc.: se namrdne in zamišljeno češe ;•: ; bi :em levo obrv. Končno vpraša: Hm. Koliko r.a je stara vaša deklica?« »Ses >!im let. Iii. bi vas bi prio le i. t) ife •i ;kl I .i'.'! i ':s i j da veueti i; eio drago slona por odvesti vi i:o ;e -:-in zgeai ••<„' Na ta ;račji in vi bi i .: . •'.!>; ratc, u.; slak;. YKmv': oči in ga Aele naraj-. i- • e bodo le Ue O*: *."'.-'.:0-„:;0. bil on cel dan česa .11 eovrniti izgube. Aja-ru-taja!» ijčila i govoriti, sknoai sva i i.se-v znane črke. /• io vleki o svir. ;n:i-: p.) čudi'eo re ■ • a. kae.-r jo je bviel e.i • -. z' ve':1 z \' \ ) o: il.eec kyear io ie •elila in ; ivak -sem ji predpasmKe in \ ' odar -. m morala seveda »O, seveda, seveda... za tu jamčim ...« •Potem: Ali dovoli policija pripeljati slona na dom?« To bom že uredil, da bo dovuii-la.«_ -Še eno vprašanje: Ali dovoli 1 • stnik vaše hiše pripeljati slona v svo jo hišo?« - Bo dov olil. Saj sem sam lastnik lr.še.« Aha.! To je dobro. Petem pa še eno vprašanje: v katerem nacktro;. ju stanujete?« >-V drugem.« »Hm... To že ni tako pripravno Ali imate v vaši hiši široke stopnice, visok strop, veliko sobo, široka vrata in zelo močna tla? Ker je moj Tom-my visok dva metra in pol. dolg ;;u skoro štiri metre. Razen tega teln. 1.848 kg. Nadin oče se za trenotek zamis''. »\ este kaj?« pravi Nemem P diva takoj k meni domov, da sj ve na mestu ogledava. Če bi bilo potrebno. bomo prebili v zidu vhod. »Izvrstno!« pritrjuje lastnik zverinjaka. V. Ponoči peljejo slona na obisk k bolni deklici. Ogrnjen z belo odejo, važno koraka slon po sredi ulice, kima z glavo in zda.i zvije, zdaj razvije rilec. Okoli njega je kljub pozni uri dosti radovednežev. Toda slo i se ne zmeni za ljudi: saj jih vidi vsak dan na stotine v. zverinjaku. Sam-enkrat se je malo razjezil. Nek paglavec mu je stekel tik pod noge i:i se je pričel pačiti na veselje radovednežev. Tedaj mu je slon snel ka po in jo vrgel čez visok, z žeblji posejan plot. Stražnik je stopil med množico in prigovarjal: .-Gospodj-.. narazen prosim. No, kaj pa ste našli na tem nenavadnega? Čudna reč! Kake da niste nikdar videli na ulic; živega slona Pridejo pred hišo. Na stopnicah in Povsod, koder pojde slon, do same jedilnice je vse nasteža.i odprto: morali so izbi?! duri iz tečajev ... Tod.: slon se n- ta vi vznemirjen pred stopnicam; in se obotavlja. »Treba mu je deli kuj sladkega, pravi Nemce. - Kakšna sladka zemlja Ji kaj... No ... Tommy!.. Oho-l.o . .. Tommy!« Nadin oče skoči k bližnjemu peku in kupi veliko okrogli•• orehovo torto. v:o:i bi rad pogoltnil vse skupaj -karionaslo skalijo vred, toda Neo .• : i;ni v.' saroo četrtim.o. Tona ui . TomHvju, zato steguje rilec, da dobi se •' i m.. ko». i - .do N, ec .i ■ •olj zvit. >no v loki stopa s;\/!o;ica!i in som mu - n -e. . sledi z i sto "i j ;,: rilcem in štrleei-•:ii 1 o■ -i. o.'; o-'i:'ku do'-.; T.ooooo dre; ' kes. v:i ta načiii ga ori-- i•''- = v jeOomco. . 11 k-e;er o z:ie.-..:'i e;-.o V v. - ! - oo:. 00 00 pa SO ■ •' , 0'0^; oo o .. o-■'■ ■'-■ i .-;.' nogo: k že^oneuju krogu,, ki -:>:> •.--pturdii; v ;'•:. Predeni pek/ij e o .io k*.o v. :-oJ,o-. iii re^e. r'e: - o i'i iO it. Si.-elo 'i:oo; m cvt?'•.;<.• oo ".rtu .'■o oo-rele In e-o""ie v ieeiski d n in koi-na-cek fe brezskrbno g >sfolel sv;;;;) - t : - ; P''m in s .'n; eeu nI rr iO U: 'V '-'.i ;; .;■■■ e oi ;o •:.. nmrle \ -eH >: .-o.- io k ..'eni '- -;eko .o,-kec-k.oo oo;. ".ee. nerodni meu« cd t:!; in /el se ; "i. da sva tednj skupno jo- ' seveda i,, b; v liioo o,ikono noe. z njo i)o stopnic:-:-!. — štrbunk — zva- lim se i..-, tia iii s menoj vred se sko-tali še. dve soooiice niže moja edinka Yeiie-:-8pc"ica. Strašno, grozno je zaž'omkeodo: Stemnilo se ml ie -red i.eml. o-: .ji '.'eiickSnelici je od-letela oO.v.., in se razbila v uesooo drobcev. —• jokajoč sem pobi r-ki drobne kosce, jiii p:ejiibovala in močila s s.oizaini. brezglavo truplo pa je stalo stopnico više in molelo vse štiri od sebe. Tešili in mirili so me zaman; le Rivček-nagajivček je sočustvoval z menoj in cvilil in zavijal. da je bila zmešnjava še večja. Solnce pa ni padlo z neba, ampak je hi Že!ez:;i:'k! nadzornik iz glavnega o';sia te še! nekoč na kmete k \:e-senci. Pou.;ei pa se mu porodi mi-.-la bi d ;bro delo. (.hladiti si vro-•l 1 ' •':> i:; v f;r mmien pohiteti d » "' ' neg. ; --:-;•.:. 're. te: v okolic o Vsime in eoe ter pride do bližnje čuvajnice. Tam ga -lužbujoči uradnik osorno zavrne Nodrorulk sen' deje nadzoriuk ošitj)d. -Uradnik: «To vsak kmk-i ruče.» Nadzornik: «.A jo se;., res liadzornlk.- Uradnik: <-Uli. tepec, naš nadzornik se nikoli tako ne napije! • Nad.it;'nik ni črliul! no-be:se več, temveč ko je hitro popihal nazaj. «JUTRO» št. 1 12- »Glejte, Tommy, tale gizdalinska punčka — to je Sonja. Je sicer jako dober otrok, toda rrialo sitnari in noče jesti juhe. To pa je Nataša, So-njina hčerka. Ta hodi že v šolo in pozna skoro vse črke. Ta je pa — Urška. To je bila moja prva punčka. Poglejte, nosa niti nima, glava ji je prilepljena in nima več las. Toda otroka ne morem vendar spoditi iz hiše. Kajne, Tommy? Poprej je bila Sonjina mati, zdaj pa služi pri nas za kuharico. No, pa se igrajva, Tom-my: vi boste očka, jaz mamica, to bodo pa naši otroci.« Tommy soglaša. Smehlja se, zgrabi Urško za vrat in jo nese v usta. Toda to je le šala. Trenotek rahlo žveči punčko, nato jo spusti Nadici na kolena, čeprav je malo zmečkana in mokra. Potem mu kaže Nadja slike v veliki knjigi in razlaga: »To je konj; to je kanarček, to je i puška... Tu je ptička v kletki, tu je j vedro, ogledalo, peč, lopata, vrana. Tu pa je, le poglejte ga, — slon! Kaj ni res, da ni nič vam podoben? Saj niso sloni nikdar tako majhni, Tommy?« Tommy misli, da tako majhnih slonov sploh ni na svetu. Ta slika mu sploh ni všeč. Prime s prstom rob slike in*jo obrne. Pride čas, da se odpravijo k obedu, toda deklica noče za nič od slona. Tedaj pride na pomoč Nemec. »Dovolite, bom vse uredil. Bosta obedovala skupaj.« Nato ukaže slonu, naj sede. Slon poslušno počepne, da se stresejo tla v celem stanovanju. Posoda zažven-keta v omari, v prvem nadstropju pa leti ljudem na glavo omet s stropa. Deklica sede naproti slonu. Med njima postavijo mizo. Slonu denejo prt okoli vratu in prijatelja pričneta kositi. Deklica je kokošjo juho in zrezek, slon pa sočivje in solato. Deklica dobi majčken kozarček kseresa, slon pa toplo vodo s kupico ruma in potegne z užitkom to pijačo skozi rilec iz sklede. Nato dobita oba sladkarije: deklica čašico kakava, slon pa polovico torte, in sicer lešnikove. Nemec pa sedi v tem času z očetom v sprejemnici in pije pivo — z isto ! naslado kakor slon, toda v večji množini. I Po kosilu pridejo k očetu na obisk j neki znanci. Ljudje jih opozarjajo na slona že v veži, da se ne prestrašijo. Začetkoma nočejo verjeti, potem pa, ko zagledajo Totnmyja, jo pobrišejo proti durim. »Ne bojte se, saj je dober!« jih pomiri deklica. Toda znanci odidejo urno v spre-jemnico in se poslovijo, ne da bi čakali pet minut. Pride večer. Pozno je že. Deklica mora že v posteljo k počitku. Vendar jo ni mogoče pripraviti do tega, da bi zapustila slona. Končno zaspi poleg njega in spečo jo prenesejo v otroško sobo. Tam niti ne sliši, kako jo slačijo. Nadica sanja to noč, da je postala Tommyjeva žena in da imajo veliko otrok, malih, veselih sloničev. Slon, ki so ga odpeljali ponoči v zverinjak, pa tudi vidi v sanjah ljubko, prijazno deklico. Poleg tega sanja tudi o ogromnih orehovih in lešnikovih tortah, ki so velike kakor hišna vrata. VII. Zjutraj se zbudi deklica bodra in čvrsta ter kriči, da se razlega po vsej hiši glasno in nepotrpežljivo, kakor v prejšnjih časih, ko je bila še zdrava: »Mle-ek-ca!« Ko zasliši mama v spalnici ta krik, vzradoščena plane pokonci. Toda deklica se spomni takoj včerajšnjega dneva in vpraša: »Kje pa je slon?« Razložijo jej, da je šel slon domov po opravkih, da ima otroke in jih ne sme pustiti samih, da je naročil pozdraviti Nadico in da pričakuje njenega obiska kadar bo zdrava. Deklica se zvito nasmehne in reče: »Sporočite Tommyju, da sem že popolnoma zdrava!« Očem se ne sme vedno verjeti Poglej naši sliki! Pri prvi sta na krožkovanem temelju narisana dva pravokotnika. Če pa ju pogledaš, boš rekel, da to nista pravokotnika vzporednika. In vendar sta. Le vzemi ravnilo in šestilo, pa se boš prepričal. Samo razmične črte, ki so narisane po dolgem na pravokotnikovih stranicah, napravljajo vtis razmič-p*sti. Na drugi sliki vidimo jasno spiralo (zavojito črto), ki se vije na desno proti sredini. Ce pa položiš svinčnik na največjo krožnico in vlečeš po njej, prideš zopet tja. kjer si začel. In tako poskušaj pri vseh krož-nicah in videl boš. da so to sami pravilni krogi, ne pa spirale, dasi na-pravlia slika kot celota vtis spirale. To je zopet očesna prevara, ki jo povzročajo pasovi, ki izhajajo raz-mično iz skupnega središča in tvorijo tam, kjer se križajo, temnejša polja. Ta temnejša mesta prekinejo na videz sovislo črto kroga in tako na-pravlja slika vtis_ spirale. Drevo, ki sveti Ena največjih svetovnih znamenitosti je v naslednjem opisano d"evo, ki raste v Ameriki, nedaleč Tuka-skore. Njegovo deblo dosega višino 6 do 7 čevljev in je izredno debelo. Najpomembnejši na drevesu pa so listi, ki svetijo v daljavo in to s tako močjo, da se celo noč v bližini tega drevesa lahko bere tudi najdrobnejši tisk. — Odkod in zakaj, ni dognano. Učenjaki domnevajo, da povzročajo to nenavadno svetlobo zelo drobne ličinke, ki pa žive samo na listih tega drevesa. Praznoverni vrojenci to drevo visoko časte in mu pripisujejo tudi čarobno moč.__ Japonska modrost V Nakabati, ob vznožju svete gore Fudži, stojita napisa: Kdor hiti v začeku. malokdaj pride do vrha. Vino posebno ovira hojo na Fudži. Na isto goro se nanaša šala: «Ne-umen je ta, ki ni šel na Fudži. Toda pravi norec je oni, ki gre tja drugič.* Drugi japonski narodni izreki so: Poišči si brod čez plitvo reko, pa misli, da greš čez globoko. Ko si bolan, pokliči najprej zdravnika, potem pa se spomni Boga. Iz prvega kozarca pije človek vino, iz drugega pije vino, iz tretjega pa pije vino človeka. Skopuhova oporoka Pred nedavnim časom je umrl star skopuh, ki je bil napisal tole nenavadno oporoko: «Svojemu nečaku zapuščam svojo staro črno obleko, svoji nečakinji flanelasti jopič, ki ga imam na sebi ob smrtni uri; otrokom svoje sestre volim vsakemu po eno porcelanasto skodelico, ki stoje na omari v moji spalnici; svoji sestri pa zapuščam v znak prijateljstva, ki naju je vedno družilo, rujavi vrč, ki stoji zraven moje postelje.« Mislite si razočaranje dedičev, ko so prečitali oporoko! Psovke so se kar vsipale na ubogega rajnkega. Njegova sestra ie sunila lončeni vrč z nogo, da se je razdrobil na kosce. Toda kako je bila presenečena, ko so se vsuli cekini na vse strani! Tudi ostali niso bili več tako poparjeni; v nadi. da čaka tudi nje kaj takega, so planili vsak po svoji ded-ščini, in glej, povsod so našli veliko bogastvo! Nič več niso psovali, ampak žareli so od veselja in blagoslavljali umrlega strička. Stari pratikar Ruska uganka. No, poslušaj, ali boš razumel... Stari pratikar, čudodelnik, je šel ven na polje, pričel mahati z rokavom in spuščati iz rokava ptice. Mahnil je štirikrat, spustil je dvanajst ptic, vsakokrat po tri: zapihal je mraz in veter. Zletele so druge tri: sneg se tali, rožice cveto, travica zeleni. Ko pa je zletela tretja trojica, je postalo vroče, soparno. Zletela je še četrta trojica: vzdignil se je .mrzel vihar, pričel se je dež in megla je nastala. Ptice pa niso navadne: vsaka ima širi peroti in vsaka perot šteje sedem peres. Tudi vsako pero nosi svoje ime in je napol belo, napol črno. Kadar mahne ptica prvič s perotjo, postane jasno in svetlo, kadar zamahne drugič, postane mračno in temno. Kakšne so te tri jate in dvanajst ptic, kakšne peroti in kako se zove vsako pero? Lahko pridobljene zasluge Mornariški častnik Turgot je pod vlado Ludovika XV. prosil nekoč vsemogočnega ministra, vojvodo pl. Choiseula, naj bi posredoval pri kralju za njegovo povišanje. Choiseul je pripomnil, da je zelo težko, priporočati kralju povsem neznane osebe in je slednjič vprašal Turgota: «Ne poznate mar nikogar v Versaillu?« «Ne... o pač! Dvornega vrtnarja Richarda!» «Dobro,» je dejal minister. «Vaša stvar je v redu.» Še isti večer se je kralj pri obedu laskavo izrazil o neki vrsti jedj. Choiseul je takoj izrabil priliko in jel pripovedovati svojemu monarhu, češ, dvorni vrtnar je kuharju podal način priprave za to jed, kar mu je nedavno razodel neki Turgot, mornariški častnik. Naslednjega dne je Choiseul kralju osebno predstavil Turgota in posredoval hkratu za njegovo povišanje. Ko je kralj čul ime Turgota, je takoj prijazno pristavil: ^Pridobili ste si že veliko zaslug za državo; za to boste povišani.* In res, takoj drugi dan je bilo njegovo imenovanje izvršeno. Največje drevo Med znamenitosti severne Amerike prištevajo posebno ogromna raa-mutova drevesa v Kaliforniji. Nepopisen je vtis. ki ga dobi gledalec, ko vidi pred seboj to velikansko drevo. Doslej največje mamutovo drevo je segalo 107 m v višino: njegov največji obseg pri tleh je znašal 30 m in deblo se je dalo primerjati r ogromnim stolpom, ker dobi drevo šele v višini 25 do 30 m prve veje. Mamutova drevesa rasto v gajih gorskih obronkov v Kaliforniji in sicer v višini od 1200 do 2100 m. Starost tega pragozdnega velikana znaša, ko se zgrudi, do 3500 let. Kakšna čuda je doživelo in kaj bi nam moglo povedati mamutovo drevo., ki je bilo že ob Kristovem rojstvu v moški dobi! Skoro vsem mamutovim drevesom manjkajo vrhovi. Viharji so tekom stoletij šli preko njih in jih polomili. Ker se število teh dreves vedno bolj krči, jih tamošnje oblasti ščitijo s postavo v zakoniku. Največje čudo pa je. da so pri tleh ma-mutovega drevesa že napravili predor, tako velik, da je šla skozen lahko dvovprežna kočija, težko nato-vorjen voz ali pa jezdec na konju Najhladnejše mesto na svetu V vzhodni Sibiriji leži Werho-jansk, ki velja za najhladnejši krai na zemlji. Tam znaša povprečna letna temperatura 19 stopinj pod ničlo. Ondotnim ljudem se to ne zdi nič čudno, kajti temperatura zimskih mesecev januarja, februarja in marca znaša približno 49, večkrat celo 65 stopinj pod ničlo. Spomladi znaša povprečna temperatura 12 stopinj pod ničlo, torej je mrzlejša od naše zime. Termometer kaže v «vročem» poletju v mesecih juliju, avgustu in septembru srednjo temperaturo: 6 stopinj pod ničlo, medtem ko imajo j jesenski trije meseci spet povprečno temperaturo 37 stopinj pod ničlo. Uganke Ves ljubi dan skače in hodi iti tudi spi z menoj. (Srajca.) Kožuh hodi čez hribe in doline. (Ovca.) V vodo rdeče grem, ven priden' črno. (Železo.) Kdaj je jajce okusno? (Kadar se ga je.) Pozimi zemljo pogreva, spomladi se izgubi, v našem času zopet oživi (Sneg.) Tečem, pa ni sledu, režejo me. pa ni krvi, sekajo me, a treske ne letijo. (Voda, reka.) Črn je, a ni vran, rogat je, a ni bik, šest nog ima brez kopit, po zemlji leti, sledu ne pusti. (Rogač.) Kdo vedno gre. a se ne premakne z mesta? (Ura.) Niti zemlja, niti morje, ladje ne plovejo, za pešce pa tudi ni (Močvirje.) leže poleg slona na divan. Potem ugasnejo luč in gredo spat. VI. Drugo jutro se zbudi deklica na vse zgodaj in pred vsem vpraša: :>Kje pa je slon? Ali je prišel?« »Prišel,« odgovarja mama, »toda rekel je, naj se Nadica poprej umije, potem pa poje mehko kuhano jajce m spije vroče mleko.« »Ali je dober?« »Dober je. Jej, dete. Takoj pojde-va k njemu.« »Ali je smešen?« »Malo. Obleci toplo oblekico.« Jajce je hitro zavžito, mleko je popito. Nadico posadijo v isti voziček, s katerim se je vozila, ko je še bila čisto majhna in še ni znala hoditi. Peljejo jo v jedilnico. Slon je vendar mnogo večji nego je mislila Nadica, ko ga je ogledovala na sliki. V višino malo da ne seže do podbojev, po dolgem pa zavzema polovico jedilnice. Njegova koža je raskava. gube so težke., Noge so debele kakor stebri. Dolgi rep ima na koncu nekaj metlastega. Glava je pokrita z debelimi šiškami. Uhlja sta velika kakor lopuh in visita navzdoL Oči zelo majhne, toda dobre in pametne. Okla sta obrezana. Rilec je kakor dolga kača. Na koncu ima noz-drvi. med njimi pa gibčen, premakljiv prst. Če bi stegnil slon rilec popolnoma, bi gotovo segal do okna. Deklice sploh ni strah slona. Le nekoliko je začudena nad neznansko veliko živaljo. Zato pa prične pestunja, šestnajstletna Pavlica, kar cvi-lifi samega strahu. Slonov gospodar, Nemec, pride k vozičku in reče: »Dobro jutro, gospodična. Ne bojte se prosim. Tornmy je zelo prijazen in ljubi otroke.« Deklica poda Nemcu malo, bledo ročico. »Dober dan, kako se imate?« ga ogovarja. »Prav nič se ne bojim. Kako pa se zove ta vaš slon?« »Tommy.« »Pozdravljeni, Tommy,« reče deklica in skloni glavo. Slon je tako velik, da se ga ne upa tikati. »Kako ste spali nocoj?« Tudi njemu proži ročico. Slon jo rahlo prime in stisne tenke prstke s svojim gibčnim prstom in stori to veliko bolj nežno kakor gospod zdravnik. Zraven maje slon z glavo, njegove majhne oči pa postanejo prav ozke, kakor da se smeje. »Saj vse razume« de Nadica Nemcu. »O prav vse, gospodična!« »Samo govori ne?« »Govori pa ne. Tudi jaz imam deklico, ravno tako majhno kakor ste .vi. Zove se Liza. Tommv in Liza sta velika — zelo velika prijatelja.« »Ali ste že pili čaj, Tommy?« vpraša deklica. Slon stegne rilec in piha deklici naravnost v obraz, s toplo, močno sapo, tako, da se razpršijo lahki lasje na vse strani. Nadica se smeje in ploska. Nemec se tudi smeje z nizkim glasom. Velik je. debel in dobrodušen tak, kakor slon. Nadici se celo zdi, da sta si podobna. Mogoče sta sorodnika? »Ni še pil čaja, gospodična. Toda rad pije sladko vodo. Zemlje ima tudi zelo rad.« Prinesejo žetnlje To je že res, da se potiš.« se nasmehne romar, »toda gotovo ne veš za uro božjega zvonenja. ko zvonijo k maši in je čas za kosilo. Tam pa dela na polju pobožni kmet. ki to ve.« Po teh besedah ie šel. Šel je, ta bogve kdo je bil, popotnik. romar menda, starec ie ostal sam in si je reč vzel k srcu: »Kako vendar to? Toliko let že živi v gozdu, v gozd ie šel, da bi se dopadel Bogu, molil ie. mislil, da že vse ve o Bogu. da je celo poštah svetnik, pa v resnici niti tega ne ve. kedaj zvonijo k maši.« Starec je sklenil, da poide v polje in poišče človeka, ki sliši božje zvonenje. Starec je prišel iz gozda. Gre po polju in vidi, da kmet orie niivo. »Bog pomagaj!« Dravi starec in stoni k oraču. »Le hodi z Bogom, človek dobri!« mu odzdravi orač. sam pa pridno orje dalje. Starec je že hotel naprei: kaj bi naj zvedel pri tem. saj je preprost kmetic. Toda vseeno sede ob mejo in prične premišljati. Sedi starec ob meji in moli, kmet pa orje. Dolgo je tako sedel starec, žvečil je samo koreninice pa je pričel že zopet misliti na koreninice, ko je kmet še vedno oral. Čakal je starec in čakal, pa je vstal: ■»Ali si že obedoval, človek do- bri?« je vprašal, ko se ie naveličal čakati. »Kakšen obed neki. saj še niso pri Bogu zvonili!« je odgovoril kmet in potegnil novo brazdo. Zopet sede starec na meio njive. Pozabil je že na lakoto in ne moli več. sedi, čaka. posluša, kdai neki bodo zvonili pri Bosju. Orač je končal, izpregel konia. se odkril in prekrižal. »Zakaj pa si se prekrižal, človek dobri?« »Zdaj so pričeli zvoniti k maši. to je božje zvonenje, čas ie za obed.« je rekel orač. privlekel kos kruha in se ie vsedel h kosilu. Starec pa posluša in nič ne sliši, posluša a ne čuie zvonenia. Dolgo je stal in ni nič slišal. Zdaj je razumel, da zna več pri Bogu ta orač. preprosti kmetic, nego on. In je odšel starec nazaj v gozd. Pričel ie zopet moliti in ie bil tudi uslišan: prišel je med svetnike. Darujte za Sokolski Tabor A. Remizov: Najdba žive! ie nekoč dedek in ie imel dva vnučiča: dedek ie čredo Dasel. vnuka pa sta hodiia v šolo. Prosijo otroci, nagajajo dedu: »Dragi dedek, pojdi mesto nas v šolo. midva pa bova našla čredo mesto tebe.« Ded je imel rad vnuke in je privolil: vzel je knjige in torbico pa, haidi v šolo. Vnuka pa sta jrnala čredo v gozd — to ie bilo veselie! Končalo se je učenje v šoli, vsi so odšli domov, odkrevsal je tudi ded: »S knjigo sedeti je pač težje nego čredo pasti.« Gre dedek po cesti, se spotakne, pogleda — na tleh leži vreča. Odveze io misleč da ne bo v nji posebnega, a v vreči pa ie — denar! To ti je najdba! »Zdaj pa« misli, »bom oač nakupil daril za deco. To bo praznik!« Šel ie z najdbo domov. Kmalu sta se vrnila iz gozda tudi vnuka. Bila sta tako trudna, da sta jedva lezla -Čredo pastj ie težie kot čitati knjigo.« Dedek pa ni zinil besede niti njima niti komu drugemu. Minil je dan. pričeli so poizvedovati na vasi: •-Ali ni iiaše') Kdo vrečo denarja? »No.* misli ded. nič ne bo /. darili!« A kai se. hoče: Škoda je sicer a vendar ne sni«' drugače. Naznanil ie: />Jaz v> naše! -Kako?« »Kje?« »Kdai?« »No takrat... ko sem še v šob hod'I...« »Eb, dedek — mu niso dali končati besede, »to ie bilo že davno, krši se učil v šoli! f ■ obdrži denar: tega pismo mi izobilj,- In tako ie ostala vreča dedu — Zdaj bo vnukom kupil darila — to bo praznik! «JUTRO» št I Af ♦ sprejel s cvilejnem in žvižgajnem, na-mest' de b' mu prnesl na aiznpon race pa purmane za šsnk. kokr Hrovati. Zameni pa nam ni tič. sei .ie vedu. de nI sma čist u red. Jest se za Radiča nkol nism nč ar,-tresirou in se tud naum, pa čeu zatu še tak frdrus. Aoostlnov sm s't že tku. d m' že iz ust gledaia. Pu moj pamet b' blu velik bulš. če b' cajtnge mal več pisale o ibianskeh treh regenteh, ke sedeja kokr trije ta modr kral iz Ju-trove dežele na eomastrat na tron in se ne daia dol soraut, de b' kdu druh gor usedu. Jest jem to tud ne zamerm, sam tu m' ne gre u glava, za kva sa tak mudernist. Tu je' že ud sile. kakšne nuvotarije sa u^elal u našm mest. Ne vem, a sa se tud naš gerent s oa-metia skregal. Nčas se«ni blu treba bat. de b* se u Ibian na ga< ubou. Padu si u b'at, se oubrau. pa j' blo sr»+ dobr. Zdej sa nam pa gVud župan Turk ga-se kr čz m<č ouflajštral al pa nabiksal. de ma mogl čeule skor u žaklovina zavit. če ma tli brez skrbi ukul hodef. Holt! Za tiste, k b' se mrbit glide na gasah oufunrl. sa kumj en matabil s rdečem križem, k' pride pu te še pred. predn ga pukličeš. Udnraut hoče tud' cela vrsta davku, če^rou sma jeh du-zdej čist u red odraitai, in upeiat nove. k' nas nauja tku tesal, sam deu nam kej usfal tud za ferklčke. de ma loži nu^oravl kislca. k ia letaš prdaiaia naš birti. Če se ta kislca udprau, putem je pa res karrrplc. de ga ni kmal. k' b' ga mogu pusekat. Vošm nemu pa negau-ma kulegatama en prou srečn noti let. ucem Iblančanm pa. nej s* nkar Radi-čeveh goflari ne jemljeja tku k src, za-tu k je use samu navadn flouc. i m ei iir 30. januarja 1926 hotel ..Unioa1' Dva naša največja prijatelja ki napram Jugoslaviji vsak po svoje sučeta orožje: prvi v znamenju križa drugi pa narobe... Purgarsko silvestrovanje Kolednica političnih veteranov: Vse veselo je po svetu-vsaka stvar se veseli, nam pa novo mlado leto samo grenko žalost stri: Oj zdaj gremo, cj zdaj gremo, nazaj nas več ne bo . . . — Vidiš, is ie bol.it.- .;;ti pri cvički-tudi v novem letu. Novine pravijo, da od piva postane človek bedast. — Šment. to utegne biti res! Pred Božičem sem za pokušnjo pil vrček piva. pa me. 'e že premotil zJodei. da sem svoji stari kupil nov klobuk. Med prijateljicami. Minka: »Kai. Tinka, to je bil pač najjasnejši trenutek v tvojem živlieniu, bo ti ie on razodel svoio liubezen?« Tinka: »Oh. kai še! Čisto temno bilo,. .e Ljubo doma ... Ob Božiču so oripel.iali v zapor znanega potepuha M a taja in itin je ietnlčar zavzet dejal: «Matai. hudiria, si že spet tukaj? Pa ravno za Božič?? cKaj ne bi,» se je naniuznii >»saj prav ob Božiču je čiovek najraje tam. kjer je najbolj domač.» Spor z razumam Je že use prou, s'm reku. k'sa un dan pršli k'men trije g'spudi, k' u cajtnge Pišeja. Jast. de nej b'iem ket špecerist za naša pulitka puvedu. kakšna majen-za mam o ta nainuveiš mudrost n">š;h deplomatu, k'je prauja: Sporazum. Pu-sebn b* rad zvedl. če seu ubnesla. al' pa u šla kmal pu cupatah rakam žvižgat. Teku, kukr še zmiri duzdej, s m se udrezu, ne de b' kej pumislu. Scer m' pa ne gre u glava, za kva misl'ja. de mama zdej kakšna nova pulitka. Spor z razumam mama u Jugoslavi že ceu cajt. odkr sa nam dal raz'n naš «prjat-li», k' se jeh nauma nkol več utresl. so.ia država, k' .ia pa sami ne smerna u ornga spraut. Že urabci čivkaja na streh, de sporazumaška pulitka ni prou n'č nouga in de ga j' ed'n pu useh pa-ragrafeh puiomu. Star Iblan"nn' kokur tud tisi ta nrau Krajnc' se že s sama beseda -Sporazuma dovh nisma mogl sprjaznt. Preveč fremd nam je b)la, tu j* treba kr Prec prbit. Mi prauma: S frštandam se skregat, al' pa, s pametja se štrajtar. Hrvatarji pa par Srbu so pa skuval is tega ena snakedranka, k' ji prauja — sporazum in sa ji dal ubeneni en čist druh pumen. kokr ga ma u resnic. Mi, k' mama glave na ta praum kone ud prte, se tej nuvotari sam smeiema. Srb', pusebn pa Ilrvatarji, sa se tku zagrizl u ta pulitka spora z razumam. de čist g-višn ne moria b't več douh uk'p, če noči a ravn use cugrund rihtat. Tu že zatu ne, k'sa pr tem čist ouzabil de se tudi mi Sluvenc' rad štrnitama s pametja Čist ud rini sa nas ud te pu-litke. za kar jeh bo še glava bulela al pa kej druzga. Tok tku misl'ja oni, de seu preh Sava ubrnila, kokr de b" is soorazunrške pulitke kej ratal. sa m' g'soudi padi u beseda. Nej se greja rai mance al' pa slepe miš' usi, k' sa nas spravi u ta šmir. ie biu moj antvert. Kokr se m' zdi„ ste tud terbčn. kva s' jesr misl'm, za kua s' je Čiča Baja raun Radiča zbran za vu^i+Ina te pulitke. Tu j' pa čist ainfah! Kerga pa nei b' druzga? Al' tnrbit Pribičuca, k' nrau, de j' že zadn cajt. de se že en-kat nehama š^etirat, kdu j' bi nametn: Srb, Hrovat al Sluvenc, in de b' blu ta narbulš. če b' šli ti«' nt'd utv k'- 'v k. u kerm je zjadost plača za use, k' sa za kašn zedinenje. Keku sa urejen srbsk. hrovašk in sluvensk mužgan, je Radič puvedu tku, de bolš ni mo°ru: Vsi sma neumn. mi Sluvenc pa ta naibl! Kokr hitr ie Pašič zvedu za ta salo-monsk urtl, je prec Radiča ket apostl-na^snurazumaške pulitke puslou k nam u Sluveniia, sam na se l'nu usedu za neč in čaku, kva bo. Keku i' takat blu k' je Radič u Iblana Drišou. naum pu-grevu. Radič sam ie reku, cie ma.ia « Ibian nekam čudne manire, k' sa xa UaiMiiiif.jiPiiini ir»[....i Skok v novo leto Udaril je kozel po pručici, a Radič frči, frči. zadel je Korošca po bučici, se Pucelj za frak ga drži. Novoletni knjižni trg Naš knjižni božič je bil letos izredno bo* gat. Bil pa je že tudi zadnji čas! Če s: pri* merial v zadnjih letih slovensko knjižno prodikcijo s hrvatsko in srbsko, tc je kar srce bdelo. Saj smo v primeri z drugima dvema vejama bili uprav sterilni. V zadnjih šestih letih je sicer izšlo nekaj sprejemlji* vih spisov, toda koliko? Nobenega pravega romana — kar je bilo, Je kvečjemu doseglo povprečnost, če je dobro šlo. In včasih ni šlo dobro, vkljub majhni izberi. Ena edina drama, in ta lirično«dekorativna; ena doma« ča komedija, ne docela koncipirana, pa že na odru. En sam dovršen kulturnoznanstven spis o Rusih, nekaj čiste filozofije (torej najbolj nepraktično, kar si je mogoče mi* sliti pod božjim solncem). Tri univerzitetne publikacije za juriste. Ena za smučarje. ^ eliki Pivloov spis. Dve vojni spominski. Neka-j manjših prevodov. Nekaj nepotreb« ne naslade. Potem pa velik zapik. V istem času so izdali Hrvati in Srbi . . . °h, nemoj, brate, ne naštevaj. Sam katalog Geze Kona od 1919—1925 je obsežnejši, ka= kor zadnjih 30 let slovenskega slovstva, in v tem katalogu je polovica jusa in politike! r:= vržeš ven vse, kar ni za nič, ostane do« brega 5e vedno več, kakor je pri Slovencih v katalogu vsega skupaj! Pa ni samo filo« Mfija tu, marveč matematika, ius. politika zgodovina, literatura, kulturna zgodovina in morje prevodov. In ti prevodi so dobri, so prav dobri! Komur pa se oko od Konovega kataloga odpravi še dilje. ta na;de Napredak, Cvija« novica. Književno zadrugo v Beogradu, Natkoviča v Novem Sadu, Trbojeviča na Sušaku. Vasica. Cirilometodsko. Znanstven no, Kuglija v Zagrebu. — da imenujem le največje. In te knjigarne kar po vrsti izda« jajo knjige, knjige, knjige. Povprečno izide na leto po entisoč jugoslovenskih knjig, do* bra polovica je prevodov. Koliko teh knjig jc slovenskih in koliko med njimi prevo* dov? ^ Tako je bilo doslej, in pritožb ni bilo ne konca ne kraja. Naša publika zelo rada či» ta, mnogo kupuje in ima sploh zdrav in ži* vahen smisel za kulturno delo. Zato smo pa tudi soglasno zabavljali. Toliko radostnejši smo bili nad letošnjim književnim božičem. Hej, kolik je bil naval zadnjega tedna! Presenečeni kupci so si kar podajali kljuke, toliko lepega se je na* enkrat pojavilo v izložbenih oknih naših sicer tako skromnih knjigarn. Očitno se je pojavil nov organizatoren duh, dosedanja nesmrtnost in brezprogramnost je izginila, in zavel je svež veter, ki je na mah odnesel kulturno meglo iz naše bele metropole. Saj re i-eir., kic ' i pričel! Pri največjem 1 presenečenju! Slovenska Matica ie nsen« 1 krat ozelenela, ko je izgledalo, da ie je že popolnoma posušila al' pa vsaj postala tcm» plum contemplationis. Matica jc preseneti* la slovensko kulturno rodbinico kar s pe= torčki in je posegla do korenin. Dala nam je prvo knjigo obširno zasnovanega, znan« stveno premišljensga, pa poljudno spisane* ga zbornika >Jugoslavija v sliki in besedi«. I. knjiga: Slovenija. Zbornik, pri katerem sodeluje nad 40 izb inih domačih znanstve* nikov, bo v petih letih zaključen. Prva knjiga vsebuje nad 600 strani in je izredno bogato ilustrirana ter nam predoča v pre-gnantnem stilu in lepem jeziku vse lepote naše zemlje, vso njeno geografsko struktu* ro in konfiguracijo, geološko sestavo, mi» neralno bogastvo, oro» in hidrografično raz« deljenost Jer v krasnih preglednih potezah raso naselja, gostoto prebivalstva, njegove folklorne posebnosti. Slovenijo predočajo nam avtorji soglasno kot odrastek Dinar« skega sistema, kot »prag Evrope«, neloč« ljivo spo'sn z balkanskim polotokom, ki se« ga do Devina. kjer se nad beneško ravnino 'n jadransko gladino prvič dvigne strmo nabrežje dinarsko«jadranske obale. Prihod« nji zvezki tega remek»dela bodo obsegali Istro, sever Dalmacije, jug in Hercegorir.o s Črno goro do Skadra. Banovino, Vojro. dino, Srbijo' in Macedonijo s TesaUkimi drobci. Matica »topa s tem delom samim zopet v Drve redov« iuaoslovenakes« kal« turnega udejstvovanja. Drugi zvezek novih Matičinih publikacij je Gornikova primerjalna študija o paralel* nosti motivov v jugoslovenskih narodnih epskih in ženskih pesnitvah, s posebnim ozi* rom na slovenske epike. O tej študiji, kakor jo imenuje skromni avtor, naj napiše kritiko poklicano pero. Jaz bi žele! danes le referi* rati o tem, kar nam je dal splendidni letoš* nji božiček. Tretja Matičina publikacija je aktualna: Velik potopis dobrovoljca, ki je bil ujet v bitki pri Zloti Lipi 28. avgusta 1914. in ki je nato more! v ruski logor, kmalu pa je for» miral četo enakomislečih, osnoval legijo, nato stopil v korpus, bil v Sibiriji, v Turke« stanu, s: bil v Dobruaži, se pretolkel na Jaš in zopet v Odeso, na Solun, jurišal Ve* trenik in Kajmakčalan, bil pod Beogradom, vkorakal vanj in potem v Ljubljano L 1918., se udeležil konference v Parizu, in ki nam sedaj v pestrih barvah riše vse svoje do« življaje. Na prvi pogled bi rekel, da riše film, toda dobrovoljca vodi visoko etično pojmovanje nalog, njegov pogled je obse* žen in globok, njegova kritika ruskih raz« mer je pisana z ljubeznijo, ostroumno, duhovito, slog je blesteč, risanje plastično. Ta spis, potopis, roman, življenjepis, opis pri« god. opasnosti. konfliktov, je kakor epope« ja desettisoč naših, ki so Sli v tujino, da so našli sebe in svoi narod in se »razavstrij« j čili«. Knjiga »Mali ljudje velike dobe« bo zato postala ljudska knjiga v najboljem po* menu besede in v zimskih večerih bo obu* jala spomine in vest ter odpirala oči mladi* ni ter s tem služila isti nalogi kakor prvi avc letošnji publikaciji Matice. Četrti Matičin letošnji dar je droben bon-bonček. zbirka Ribniških. Napisana pa ni morda v godčevskem tonu, marveč je to znanstvena zbirka, zbrana po vzgledu Štrek-Ijeve zbirke narodnih pesmi, :n njen ure nijo pričakujemo svoje ameriške in jugo« slovenske sokolske brate ne kot goste, am« pak kot brate, tem dražje, ker pridejo od daleč. Sokolski tisk Ob prestopu v rtovo leto ue bo odveč, če spregovorimo besedo o najvažnejši zadevi vsake večje organizacije, to ie o njenem tiska. Brez dvoma ie, da tudi Sokolstvo opira svojo propagandno moč na tisk in da ima v njem najboljše sredstvo za svoj razvoi rn napredek. Ne bomo razpravljali, kakšen je sokolski tisk po svoji kvaliteti, ker bi taki dokazi o dobrini naših sokolskih listov bili predolgi in najbrže ne bi dosti koristili. Toda eno ie potrebno, da se kon-statira, in to je, da vsi naši listi odgovarjajo svojim namenom. Ne trdimo s tem, da ne bi mogli biti še boljši, ker na višku gotovo še niso, kakor nobena stvar ni najpopolnejša. Dobijo sc med nami samimi še ^nergači«, ki znajo vsako dobro stvar kritizirati in izvrstno govoriti o izboljšanju. Toda daj tem zabavljačem priliko, da zadevo izboljšajo, takrat pa najdejo tisoč izgovorov, ki so pa vsi jalovi — in običajno izzvenijo v tem, da nimajo časa. To velja tttdi glede naših sokolskih listov. So bratje Sokoli — in čutijo se med najboljšimi — ki jim sokolski listi niso všeč. da bi pa sami prijeli za delo it! s svojimi prispevki skušali napolniti praznoto listov, o kateri vedo toliko povedati, takrat jih pa nI. Vprašanje je, ali take kritike, izgovorjene zlasti ob nepravem času in na neprimernem mestu, kaj koristijo.* Prepričani srno. da ne. pač pa lahko škodijo. Iznašali kritiko zato. tla škoduje, ni umestno, zakaj kritika mora imeti vselej namen izboljšanja. nc Pa nasprotno. Najboljša kritika pa ic z lastnimi prispevki dvigniti list na čini višjo stopnjo. Tale konštatacija se nam zdi v pni vTsti potrebna ob letošnjem novem ietu. Drugo vprašanje, k! se Oče naših sokolskih listov pa je, ali se naši listi dosti čita.io iti ali je med članstvom dovolj naročnikov. Stara resnica je. da ;e list tem boljši, čim več ima naročnikov, kar ie povsem naravno. Dolžnost vsakega Sokola Je, da ie naročen vsaj na glavne sokolske liste in da jih vsaj z naročnino podpira. Toda če pogledamo sezname naših naročnikov, vidimo, da manjka v njih mnogo, mnogo Sokolov. Dvojno škodo ima od takih članov organizacija. Prvič ti nenaročniki in seveda tudi nečitatelji niso informirani o stanju la-stne organizacije, drugič pa ne podpirajo listov in s tem nc skrbijo za njili zboljšanje. To je napaka, ki je potrebna, da jo odpravimo iz naših vrst. Kdo je poklican v to? Vsi od prvega do zadnjega brata pa tudi ve, vse sestre, vseh nas je dolžnost, da zastavimo svoje sile in da izboljšamo to našo sramoto. In če kdai. je baš ob novem letu čas, da se zavedamo tega in da popravimo v prihodnie. kar smo zamudili v preteklem ietu. Razširimo sokolske liste med članstvo tako, da bo vsak izmed nas pridobi! novih naročnikov in čitateljev. Odkrito st povejmo. da ni Sokol ta. ki nc pozna svojih listov in iili ne podpira. Nai ne pride nihče z izgovorom, da že.pozna sokolsko organizacijo in da mu ni treba citati sokolskih listov, ker ga ne zanimajo in ker ni v njih nič novega. To so dotnišljavci, ki mislijo, da že vse vedo in vse zna;o. Še manj pa naj velja izgovor, da so listi predragi. Nekoliko požrtvovalnosti in tudi ta denar, ki ga je treba dati za liste, ne bo pripravi! nikogar v bedo. Naš »Sokolski Glasniku z dvema prilogama sc tiska v 4000 izvodih in niti teh ni razprodanih. Češki »Vestnik Sokolski«, ki odgovarja našemu Glasniku, se tiska v 45.000 izvodih. Ali vidite razliko? Vzlic temu neprestano povdarjajo češki sokolski krogi, da 2re Vestnik premalo med članstvo. Ob novem letu posvetimo nekoliko pozornosti svojemu tisku in razširimo ga med članstvo, to bodi prva in najvažnejša zadeva vsakega člana in uspeli ic zagotovljen. VII> medicinski elitni ples! Objave JSS Loterija Jugoslovanskega Sokolskega Sa-veza. V smislu glavne skupščine JSS v Zagrebu je izdalo starešinstvo JSS 100.000 srečk a Din 10.— Srečke so bile razposlane v prodajo raznim društvom in se dobe v Ljubljani v raznih tralikah. Glavni dobitek loterije znaša Din 50.000.—. Srečkanje loterije se vrši nepreklicno dne 1- marca 1926. Vsa sokolska društva in vse brate in sestre poživljamo, da segajo pridno po srečkah in da organizirajo v svojih društvih razprodajo srečk. Od Vašega dela za loterijo je odvisen njen uspeh. Vsesokoiski zlet v Pragi. . Vse brate in sestre, ki se hočejo udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi v dneh od 4. do 6. julija 1936, poživljamo, da se prijavijo do 15. januarja pri svojih društvih. Stroški za udeležbo na Zletu so preračunani na Din 1000.—. Isto tako se naj javijo pri svojih društvih vsi oni bratje in sestre, ki reflektiraio na privatna stanovanja ali prenočišča v hotelih. Za sokolski tisk. Sokoiski tisk mora služiti za razširjenje in poglobitev sokolske ideje. Vsak član sokolskih društev bi moral biti naročen vsaj na en sokolski časopis. Poživljamo vsa društva, zlasti pa vse prosvetne odbore, da posvetijo v mesecu januarju 1926 največ pozornosti našemu tisku ter nabirajo v tem mesecu novih naročnikov za naše sokolske časopise. Moralna dolžnost vseh naših članov je. da za sokolski tisk agitirajo in ga podpirajo. Naročnina za oficijelno glasilo JSS — Sokolski Glasnik s prilogami — Predniak in Jugosiovenski Sokol znaša letno Din 50.—, ki se lahko plača v polletnih in četrtletnih obrokih. Šport S turneje Hajduka (Izvirno poročilo «Jutru».) Na Sredozemskem morju, 21. det. Na "HELOUANUa OD TRSTA DO ALE-KSANDRUE. Kakor sem žc javil, smo Hajdukovci po precejšnjih peripetijah končno vendarle dospeli pravočasno v Trst, kjer smo sc ta* koj vkrcali na LIoydov parnik »Hekman«, ki jc zapustil tržaško luko točno ob eni pen poldne. Morje je bilo uprav idealno, a naše razpoloženje naravnost izborno tembolj, ker so nan. zagotavljali, da bo lepo vreme tiajalo do Egipta. Ljubeznivi kapetan, g. Zndro, nam je dovolil, da smo si natančno ogledali pa-obrod. »Helouana je prvorazs redni parnik, opremljen z vsem komfortom. Ima približno 10.000 ton. Njegova hitrost /naša 18 milj na uro. V štirih razredih je prostora približno za 500 potnikov. Voziti se na takem velikem parniku na mirnem morju pomeni resnično veselje. Zdi se ti, kjikor da si v potujočem gradu. Parnik ima svojo brivnico, tiskarno, v kateri sc tiskajo kino programi, jedilni listi, parobrodske novine, ki vsebujejo najnovejše radiovesti, ter celo lastni kino in bar. z eno besedo vse, kar se more najti v prvovrstnem vele« mestnem hotelu. Nekaj posebnega je ples* na in koncertna dvorana ter jcdilnica prve* ga razreda. Čistost in red na parniku sta vzorna, hrana prvovrstna. »Hclouan« vozi to progo že peto leto. vendar ga pa bodo vkljub vsemu v kratkem zamenjali s par* nikom, ki bo imel 20.000 ton. Čas nam je hiiro pretekel. Nekateri naših igračev so igrali karte, drugi so peli. Ko smo se zju« traj prebudili, smo se vozili mimo Puglije. Videli smo Moiefetto Barletto, Bari, Mo* nopoli in opoldne smo dospeli v Brindisi. zadnjo postajo v Evropi. Brindisi je obi« čajno primorsko italijansko mesto, sltčno našim primorskim krajem, le nekoliko vet je. Z dveurno zamudo je parnik nadaljeval svojo pot. Ko se ie približala noč, smo bili že blizu Grške. Ta dan smo praznovali dvajseti rojstni dan našega vratarja Gazs zarija. Ob tej priliki se jc razvila med nami lepa zabava. Potniki so vzhičeni poslušali naše na redne pesmi. V nedeljo zj utraj smo' pustili za seboj Krf, Leukas in Keialonijo. Vreme ;e bilo še vedno ugodno in toplo. Čutilo se ie že. da smo na jugu. Ker smo že prošli meridijan. od katerega naprej se mora računati po vzhodno-evropejskem času. smo morali staviti naše ure ze za eno uro najprej. Zvečer smo vozili mimo Krete. Ob desetih zvečer smo videli zadnji grški otok Gandos. Nato je parnik zapiui v odprto morje in sedaj do Aleksandrije nismo videli drugega kakor nebo in morje. Z nami je potovalo tnnogo potnikov vseh narodnosti, zlasti Nemcev. Veliko število je bilo tudi Židov, ki so se selili v Sveto deželo. Ko smo se približevali mestu Aleksandra Velikega, so vsi igrači pohiteli na krov. Zlasti ibruci« so nestrpno čakaii naše izkrcavanje. čeprav ie bilo skoraj vsakemu tudi malo žal, da je ta lepa vožnja tako brzo končala. Kairo. 23. decembra. V ALEKSANDRIH. Vedno lepše in lepše smo videii Aleksan-driio. Ob nizki obali morja se k prostrla v veliki širim ta važna trgovska luka. Pred nami so se pokazale krasne slike: Solnce je bilo ravno na zapadu: mnogobrojni Arabci v ladjah so pokleknili, da opravijo svojo večerno molitev. Široko pristanišče je bilo polno ladij vseh vrst. Gosti dim je plaval nad luko, da je nisi mogel pregledati. A ta dim ti je dokazoval, da si v velikem indu- strijskem primorskem mestu. Okrog parnika plule so ladjice, polne Egipčanov, ki so s svojimi rdečimi fesi pove";avali slikovitost. Treba ie bilo skoraj dve uri, da ;e bilo vse v redu in da ie mogel parnik pristati. Kmalu pa smo videli, da vlada v tem bogatem mestu tudi neizmerna beda. Nebroj nosilcev prtljage je navalilo na parobrod. Vsak ti hoče pomagati in sc ga komaj oukrižaš. Ta ti zopet ponuja cigarete, eni ti hoče menjati denar. Naravnost vsiljivi so. Oblečeni so v razne obleke in pomalo govorijo skoraj vse jezike. Zastopnik aleksandrf.skt: nogometne iige nas .ie v tei gneči komaj našel. V luksuznih avtomobilih smo se odpeljali v krasni Regina Palače Hotel, kjer so nas tukajšnji športniki prav prisrčno pozdravili. Do večera smo si ogledali klubske prostore aleksandri.iskega prvaka Olvmpic, ki so prav okusno urejeni. Tukaj so nas pogostili, nakar smo se zopet vrnili v hotel. Kolikor .\~tn mogel videti Aleksandrije, je to lepo mesto z ravnimi asfaltiranimi cestami. Mnogobrojni avtomobili mu dajo posebno sliko. Misliš, da si v središču Evrope. Posebno ugaja njegova raznolikost. Vidiš črnca, ki se sprehaja z Evropejcem, a sedaj zopet Arabca v živahnem razgovoru s Kitajcem. Tukai se sprehaja bula kakega beia, a poleg nje najelegantnejša Evropeikinja. Slišiš vse mogoče jezike. Tudi nadpisi na trgovinah so sestavljeni v dveh, treh ali več jezikih. Na vseh državnih uradih se vije egipčanska zastava in kaže, da je vse v rokah domačinov. Vendar pa te mnogobrojni angleški vojaki opozarjajo na to. da je tukaj kljub vsemu Anglija — gospodar. Z železnico v Kairo. Lepote nilske doline. Iz Aleksandrije smo odpotovali po prisrčnem pozdravu z domačimi športniki z brzovlakom p~oti Kairu. To poto.anje ,e bilo najlepše, kar sem jih dosedaj doživel. Slike, ki smo jih videli, se ne dado opisati. Takoj, ko smo zapustili postajo, se je pred nami razprostrla široka nilska ravnina. Povsod vse zeleni, cvete in raste. Na Nilu plovejo velike jadrnice, natrpane z vsakoja-kim tovorom. Velika vročina nas spominia na to, da smo v Afriki. Vidiš gole Arabce, ki se kopajo ali ki delajo na polju. Ob progi se divi naše oko krasnim vilam v orientskem slogu, u kmalu za njo kvari estetsko sliko umazano arabsko selo Slike se vedno memavajo. Razpoloženje med nami je bilo nepopisno. Vsakemu od nas je poigravalo srce od veselja, da je mogel videti te kraje. Da damo izraza tej radosti, smo zopet zapeli naše narodne pesmi. Vlak se je z veliko hitrostjo približeval našemu cilju. Kakor v megli smo že videli milijonsko mesto Kairo, a v njegovem ozadja štrleli sta proti nebu dve veliki piramidi. Še pod vtisom te lepote smo dospeli na postajo. V KAIRU. V Kairu so se ponavljale iste slike kakor v Aleksandriji. Končno smo se v avtomobilu odpeljali v hotel Cecil House. Popoldne smo si ogledali krasno nogometno igrišče ter mesto. Kairo ima nad en milijon prebivalcev. Ulicc so široke in asfaltirane. Tukaj bomo morali odigrati zelo težke tekme. Zdravi smo in komaj čakamo, da bomo mogli v tem kra;u zastopati nogometni šport našega naroda. 24. decembra nas čaka najtežja tekma z reprezentanco celokupne angleške vojske v Egiptu, ki je premagala dunajsko Hakoah z 2:1, a pred desetini dnevi reprezentanco Kaire s 4 :2. 25. decembra igramo preti reprezentanci Kaire, a 27. decembra proti reprezentanci Aleksandrije. (O izidih teh treh tekem smo na kratko že poročali. Op. uredn.) Zadnji dan Fantom pariške opere sko filozofijo, modrost državnika, spozna* nje poštenjaka, misleca, narodnjaka, demos krata, narodnega borca in voditelja, kakor iih zaslužni narodi dožive le enkrat v stos letiu. Že preje nam je Katoliška tiskarna dala celega Palackcga in pa Komenskcga • Orbis pictus», »Svobodno misel* pa Huso« ve prevode in Petra Chelčičkcga, ki so sko= raj razprodani. Sedaj imamo vse velike Če* he in največjega med njimi, ki je v sebi združil vse prednike in Jana Ž;ško s Trocs nova in ki jc z nadčloveško močjo svoj na» rod v veliki dobi osvobodil politično, kakor ca je preje osvobojal kulturno. Njegova /vezda sveti sedaj tudi nad slovenskim Bets lehemom. našim pastirčkom. Učiteljska tiskarna je prinesla pendant Masarvku. izdala jc obširnemu krogu svojih zvestih veliki prevod Brvcc«ove «Demokrac tijc» iz angleščine, v dveh zvezkih. In obs enem potopis Marca Pola, iz prvega italijanskega izdanja, s pristnimi lesorezi. Toda, nc postajajte nepotrpežljivi, saj že hitim h !;oncu. dasi nisem omenil niti polovice vse« ti g bogastva. Evo. pri Schwentnerju so izšli i A. Glonarjevi oZbrani kritični eseji«, ostri in opiljeni opalizitajo, kakor ribje oko. V niih s; druži jasen duh z dobrim 9rcetn, neizprosna logika z očetovskimi nasveti nanj izkušenim. Njegov floret je gibek, nje< gov stil jc stilet, njegove poante so nečus vene. Takšna kritika je najuspešneje gibalo in ogledalo napredujoče in konstruktivne literature. Za vzgled, kako sc druži dovršil« na praksa s teorijo, jc isti avtor objavil Se Leon i da Čehova in Mihajla Danilevskega socialno tiramo iz dobe revolucije oJuvenes dum sumus». Nova Založba, ki tako dopols njujc druge neprednjake, je omogočila drju. Preglju serijo romanov s Tolminskega, his storično verne v starem nerazumljivem je» ziku, Katoliška knjigarna nam je izdala vse govore biskupa Strossmaverja z lateranskes ga koncila, z Grivčevim komentarjem; in biskup Srcbrnič jc v samoti svojega zavis čaja Slovencem priredil cclcga Dositeja Obradoviča. jožefinca! Za bibliofiic pa jc Katoliška priredila korespondenco Tomaža Hrena z bratom Lenartom in sestro Urško. Speculum aetatis, ko smo bili Se krepki in ko so tudi izvoljence motile hude skušnja« ve. Dodane so glosc, ki jih je veliki škof pripisoval v svoj brevir. kakor so mu prišle na misel med branjem. Nanašajo se na sos dobne dogodke, uprave premoženja, pohode v Gornji grad in Istro, in mečejo jarko luč na takratno dobo zapoznele renesance. Naš vladika je napisal uvod, v katerem ocenjuje gorečega protivnika reformacije po novih vidikih. Utrdil si jc s tem svoj sloves mo= derno mislečega v najboljšem smislu bese« de liberalnega cerkvcnega kneza. Nismo še pri kraju, kajti bogastva je sko« raj preveč naenkrat. Uboštvo smo lažje prenašali, čeprav ni bilo nič manj kumula* tivno. No, bvalabotju. ta doba ie za nami. Zvezna tiskarna jc vendar enkrat dobila smotren in trden načrt svoji veliki knjižni* ci, po Rcclamovem sistemu. Zoltih brošur prihaja kar po dvanajst naenkrat tedensko, in podajajo nam vse glavne tekste dosedas nje srbske, hrvatske in slovensko literature iz vseh dob, racionalizma, romantizma in do danes. Vsi teksti so kritično pregledani, vsak zvezek ima kratek uvod o avtorju in njegovi dobi. Narcis. Gradnik, Miran Jarc, Ivan Lah, Glaser, Levstik, Ivan Erja* vec. A. Debeljak, oba Albrcchta, Josip Vid-, mar, Glonar, Podbevšek. vsi ti so vpreženi in producirajo. njim sledi rep plejad minos rum gentium. Gliša Koritnik, Dimitrij Kos siša (z zbirko asirske lirike) in drugi so bolj eksotični, tudi mistični, in za njimi se usip= Ijejo izvlečki iz Lafcadia Hearna, Roblnzo« na Crusoeta, Cervantesa. Camoensa. V kratkem pridejo na vrsto Voltaire in Geors ge Sand (v Katoliški), Rousseau in vrsta Angležev. Ljubljana postaja Oxford. Kdor je priden, ima tudi srečo. Svetobolni Stritarjev izrek kmalu ne bo več res. Kar smo izgubili s politiko, nam bo vrnilo vzor* no kulturno stremljenje. Naši literati bodo prvi, ki zopet dokažejo, da jc le bohema neproduktivna. Naši srednješolski profesor* y bodo s produkcijo pregledov, komentare je v, cvetoberov ali antologij, z raznimi Par« uasi in zborniki raznih strok nadomestili sušo še tam, kjer jc nc more odpraviti amo rikanizirana nrodukciia naših literatov vseh kategorij. In zlati vek zdaj Muzam kranj« skim pride. Da. o sreči sem govoril. Kakor da velja nam letošnji komet, sc jc nalašč za l251ct« nico Prešernovega rojstva našel njegov no« tes iz leta 1844. V njem jc vse polno doslej Je neobjavljenih podatkov, računov, kon« ct-ptov, dvoje pisem, več balad in sonetov, dnevnik o vsem dejanju in nehanju, zapis« nik vseh ljubljanskih krokov, pohodov k ljubljanskim ljubeznivim gospodičnam (»Kdor pride pred, pred melje«), imenik cclokupnc družbe, purgarske in manj pur« garske, in šop zabavljic in epigramov-. Ta zaklad jc že v tisku. Našel se jc pri starem očetu Meyer«Gerstelhofu, nekoč uglednega tigovca na Starem trgu, in Klcinmayr«Bam« bergova tiskarna prinese dve izdanji, eno zii bibliofile v faksimilu, drugo ljudsko. Poleg bogastva božičkovega je ta zaklad letošnja senzacija. Pridnost in sreča (kakor nam jc oboje prorokoval Vodnik v »Zado« voljnem Kranjcu«) nam sladita naš vsak« danji kruh. Če pojde tako dalje in če se še odpro Šavnikovc klešče, da nam odleže tudi tam, in nc bo prav nobenega izgovora več _ kako nepregledna postane literarna produkcija se Ic tedaj? To vas vprašam na Silvcstrovo 1921 preden razočaran p!a» nem iz sanj, iz katerih sc (po prastarem receptu) zbudim nad svojim rokopisom. leta nastopimo P">>ti reprezentanci Port Sayda, 1. januarja proti Kairu, a 3. januarja zopet proti Aleksandriji. Za vse te tekme vlada tukaj izredno zanimanje. Vsi listi so prinesli naše slike ter delajo veliko reklamo. Naravno je, da bomo izrabili to ugodno priliko, da si bomo ogledali t ud'" znamenite piramide. Širne Poduk-. 0 razvoja jugoslovenskega smučarstva Da si lahko predočimo sedanjo sliki) iu-goslovenskcga smučarstva, je treba, da sc-žomo par stoletij nazaj. Dokazano i«, da so s: Bločani že prod več kot tremi stoletji natikali nekake dolge plohe na noge in se z njimi dričaii po snegu. To bloško dričanje pa ni imelo nikakršnega vplivu tia razv >j in obliko našega poznejšega modernega smučarstva. Njegov izvor sega daleč pro:: severu med skandinavske narode, katerim so bile in so snutči važno prometno sredstvo. Trgovski duh, ki nikdar nc miruje, jc slutil v niih uspehe ter jih zanesel v širni svet. Po več desetletjih, ko se je natičil ceniti njih vrednost žc vsak narodič. pojavile so se nekako po 1. 1910 v Sloveniji prve smučke v sedanji obliki. Kot vsaka stvar, se tudi ta krasni zimski šport pri nas ni mogel takoj udomačiti. V Hrvatski datira njegov pravi začetek šele nekaj let pozneje ter si lahko navdušence ia. to no-votarijo na prste seštcl. Nepredvidena svetovna vojna je skoro popolnoma ukinila nadaljnje spoznavanje smučarskega športa: izjemo je napravila le z onimi, ki so bili vpoklicani v smučarske čete. šele po preobratu zasledimo v Sloveniji močnejšo smučarsko srntjo, ki je po 1. 1920 vedno bolj pridobivala na moči in dosegla danes že tako -višino, da lahko s pričakovanjem zremo v bodočnost. Naj omenimo kratko njene najzaslužnejše buditelje: Leta 1920 v Ljubljani ustanovljeni Turi-stovski klub Skala-., je danes najmočnejša smučarska organizacija v naši državi, ki ima nad 200 organiziranih smučarjev, t. j. dve tretjini svojega članstva. K tako visokemu številu jc breadvomno največ pomagalo spoznanje članov, da so smuči sredstvo, s pomočjo katerega so iim tudi pozimi odprti vsi zakladi lepot m skrivnosti rtaših gora. Ne daleč za :>Skalo« stoji v Sloveniji SK Ilirija, ki šteje danes okoli 170 smučarjev. Tema sledijo razfii drugi športni klubi v naši državi z večjim a!; manjšim Številom organiziranih smučarjev. Ker posrtaja tud: število neorganiziranih smučarjev vedno večje, je težko določiti končno število, ki se siblie danes med 1000 in 1200. Leta 1922 se je ustanovil v Ljubljani Jugoslovenski amskosportai savez, ki se dobro zaveda svoje naloge. S prirejanjem vsakoletnih smučarskih tekem pripravlja tekmovalce, ki bodo, upamo v doglc-dnem časa, s svojimi uspehi pleiii v inozemstvu lovorike svojemu mladeim: narodu. Med svoje najlepše uspehe Jugoslovenski zšm-spasportni savez lahko šteje tudi izvežba-nje jugoslovenske smučarske armade. V Kranjski gori se že drugo leto vefba na smučeh nad 100 jugoslovenskih častnikov in podčastnikov, ki bodo tvorili važno obrambno vrsto naše vojske. Ta val smučarstva v Sloveniji ni ost a brez posledic niti na Hrvatskem, vendar pa še ni dospe! do Bosne in Srbije. Dočim sc hrvatske smučarske vrste množijo kakor slovenske, se delajo v Srbiji komaj prv" poizkusi zasaditi to krasno zimskosportno panogo tudi v našo prestolico. Tu čaka Zimskosporcni savez še dolgo in težko delo. Odločilni faktor pri razvoju smučarstva jc pripravnost in lega krajev. V tem oziru je Slovenija kaikor ustvarjena za središče ne samo smučarskega temveč vsega zim-skosportnega življenja v Jugoslaviji. Hled. Bohini, Kranjska gora so imena letovišč, ki se ne imenuje-jo samo v naši državi kot najlepša, temveč je prodrl njihov sloves fx onkraj mej naše domovine. Vsa ta letovišča imajo v svoji okolici pripravne in lope smučarske terene, ki bodo še zelo veliko pripomogli k nadaljnjemu razmahu. Ako vzamemo še gorske kraje kot Velika Planina, Krvavec i. dr., ki imajo najidealnejše smučarske terene, smemo z upravičenostjo trdili, da jc z vsem do sedaj storjenim dosežen šele pni korak k razvoju, ki še čaka jugoslovensko smučarstvo. SK Jadran ; ASK Primer ju. V nedeljo, 3. t. m., ob pol 3. popoldne igrata oba klu« ba na igrišču Primorja ob Dunajski cesti prijateljsko tekmo, ki bo gotovo zanimiva in napeta in na katero zato žc naprej opo» zarjamo. Važnejše tekme naših nogometašev v preteklem letu. V preteklem letu so naše državne ali mestne rcprczentancc odigrale nastopne važnejše tekme: 18. januarja v Zagrebu Jugoslavija : Štajerska 2 ; 0; 5. aprila v Zagrebu Zagreb « Gradec 3 : 3: 26. aprila v Zagrebu Beograd : Zagreb 2 : 1; 11. oktobra v Beogradu Beograd • Bukarešta 8 : 0: 28. oktobra v Pragi Češkoslovaška : Jugoslavija 7 : 0; 4. novem lira v Padovi Italija : Ju£ slavija 2 : i: S-novembra v Napolju Jugoslavija : Južna Italija 3 : 1: 11. novembra v Rimu Rim : Jugoslavija 7:3. Mednarodna alpska avtomobilna von-nja sc bo vršila v letu 1926 od 18. do 29. avgusta na progi Milan — Nizza — Cha« monis — Curih — Mtinchen — Meran — Milan. Vsaka etapa bo dolga približno ?00 kilometrov. t 'o f.- •' '> i 1sveta *riegc:k-e;M> n:;nr.i divjih prednikov fz "leče n k! .-' Na to b. .k minila stoletja k !:■:" ka . kkar upa Harvey, na-s ::!'• na - kak starega sveta nova Kosi potomci pa morajo izvedeti, kolk • • •- c .k ek-t.da insa kultura. V to svrbu- piše mr. Harvoj* posebno knjigo :' - ; . iT i1; p-opc; bmk paše kulture. Ta nnamnmU; knjiga, ki bo po; tednji •>: 'nnab Izgubljenega sveta, mora biti • aka dobro zavarovana pred elemeu. ■•'..'.mimi k;-lastrofami in vesoljnim kao-••;<:. Kii''!.:;; sc radi tega tiska na naj-ankš-. m napirju in s posebno Hskar-barvo. Vsak H.«t knjige jc pokrit s ; •:• abnin: prozornim papirjem, ki čuva -kc in raznih .škodljivcev, v .'iri;au>T.škii> hribih se zida posebna ■ 'ramida kjer bodo zazidali delo mr. : brwcy.-j Temelj piramide meri 12 kv. -krov. Stavba je -isoka 4 in in njeno : ivjvje je nad 3 nt debelo. V notranjosti amiile ho s!; ■ •arnenu dragocena knji-::a in nekateri modeii strojev kot dokaz :i?ši!i tehničnih zmožnosti. Knjiga c spisana seveda angleški, toča mr. l"iar\vey bi rad oskrbel prevod o jeza dela v ne.mun Urzik. ki ga bodo •• '•rili naši potomci Naprosil je v to • nr ■ > znane geologe za. pojasnila, ka-. r' narod se bo reši! pred ledeniki. Dru-skrb mr. Ha-rweya ie vorašanje. kako >''fn» bo.':? izumili na "i prapotomci jeklo 'a omamit. da. si priborijo vstop v nie-•* . o zazidano piramido. :•< -;.'•' i C I svotoktak romarjev jc bilo a lite. ; e aja stali« ka okoli ?00 'koč. Sledi Nemčija s 40 tisoč romarji. Španija s 11.450. Francija s I1.3=k. Belgija. . Anglija. Jugoslavija, 'kida. v-ka Portugalska h» Češkoslovaška Tudi iz Amerike je prišlo v Ita- --:i;» turistov,'ki. r:i":iij ivipe iiio ; kk "ahj; ga leta. Naštevajoč narode in drž sc- pofom rvetolcimkov n-.kl žil. omenjajo r i - ■ ■ • listi, da g" -iovenski romarji naj-ir*--:-. pež si je ogledal -svoje ovčk so si ogle-svere- :iiie ii! rfrva!.--:-:!1 mikai med nkm prišli v % razne druge %:• ba Št:.-;' vitez;.- t-Stavili so .sc p--tritisoč ?ih ie h!i oblečenih. Velik« tudi P," ;.-•: -i a: r; redi! pa o jejo v -, r» hkk< jih ; n ročnih n iipfvc sku i "c a Jez a s-) •-n v d' oba , Vlo trifi- pozornost ožev. k oče rjo. Tej. go .! največjo aobtk :a okrepitev - rimsko - katoi Koncem svetega leta jc ' pcsebito -encikliko, v. kateri ; ■'ikom kot -kralj sveta- v stusovsm. V enc;ki:ki poa . visnost cerkve od posvetnih uvaja nov paznik, dol. č. : z: del jo v oktobru -vsakega »-. obhajala cerkev ta praz-vk zadnji dan meseca cecemh,-njih 24 let pa kakor jc pred ve, ki so mili pa peso bili ju--.•irejši. Pa-e iz Siov- -rseb ---i. ; ial':. i : -•-•) val:. M cd me ie tre--j. ; A)!s-či!-r: oč pa črno ie vzbujala ■ i m je pri- ) važnost r cerkve, z J: ' --incž \ »„':'-re.au.] Kri-ari- neod-ebiasti ter • zadnjo ne. •. Letos bo izjemoma e prihod-pisa-no. Krs-mati Marsrerita S jlaDca svetega leta v Rimu Rim, 24. decembra, ••'atančno eno leto potem, ko so se š"eta vata .• v cerkvi sv. Petra odpr-'-, so se 1 udi zatvorila. Danes dopoldne •o s<- vršile zatvoritvene ceremonije. ,c ■/god a i v jutranjih urah se je zbra-r na trgu sv. Petra pred cerkvijo velikanska množica vernikov in radovednežev. Naval občinstva je bil tolik, da m> morali delati red posebni vojaški od-••■:. iki. Ob pol enajsti uri je papež zapu- • ■'[ svoje sobane ter prišel v sprem-.vi! kardinalov, patrijarhov. nadško- i;:-. , škofov iu druge duhovščine v Sik-i isko kapelo. Cerkveni slovesnosti je prisostvovalo mnogo javnosti. Vmes je bilo opazi-■■ tudi zastopnike dinastičnih rodbin, n. grške princezinie ier belgijski kra-" ,;i':'i Jožefino in Štefanijo. Cerkev so knpirali v obilnem številu romarji, do-:aači in inozemski. Ko je papež zasedel - toi. so ga ljudje pozdravljali. Procesija se je odpravila takoj k •••Svetim vratom . kjer je bila pripravljena opeka za njih zazidanje. Papež je ■ z J v roko kropilnik in blagoslovil zi-.- ko gradivo.. Iz rok kardinala Froh- • "irtha je prejel zidarsko žlico, s kate-•o je trikrat zajel nekoliko malte iz sre-: r::e posode ter jo vrgel ob zid. Potem • o bile vložene v zid zlate svetinje ter rije kamni z napisi jubilejnega leta. Pnoež si je umi! roke in stvar je bila cmavljcna. i-abjansko časopisje se po zaavoritvi Svetih vrats obširno bavi z uspehom etega leta. Ta uspeh se nam najlepše pokaže v< statistiki, ki pravi, da je po-.'•;!avar katoliške cerkve letos razdelil med vernike v Rimu okoli 890 tisoč sve-;' ;jic. Računa se torej lahko, da je obokalo Rim v jubilejnem letu približno milijon vemikov. Ce primerjamo te šte akc z bilanco zadnjega jubilejnega le-ta. ko je bilo le 300 tisoč romarjev, mo aano reči. da je bilo število romarjev k-ros mnogo večje. Seveda ni gnala v eli v Rim želja po svetem letu: vsaj : olovica se jc sigurno poslužila prilike niža-ne vožnje in drugih ugodnosti le a voljo tega. da vidi Italijo in Rim, Večno mesto , o katerem pripovedu-pravljica, da sta ga zgradila na sedam gričih brata Romulus in Remus. ' jtera jc dojila volkulja. -••./ ir i7: ......:,. -'aia mati Julijanskega k:ai'a. i-r r, ."urita. Bolezen se je sicer obraila na ;a"'šs, vendar pa nevarnost š,. ni rc -ir saj ■e braiiica stara že 7! Jct. Zakonski m samski nž.ml ! Originalen nafeča« iraocoskesa • «Le Mariage». Parižauom dobro znana revija «Ala-riage» (Zakon), koje program obstoj! ■ očividno v veliki poiczui propagandi za posredovanje in sklepanje zakonskih ; zvez. je objavila v svoji za.'nji številki j rezultat cirkularia, ki ga je razposlala : vsem slovitejšim osebuostini: rasa- j teljem in pesnikom, učenjakom, gleda-liškim in filmskim igralcem in igralkam. Vprašanje se je glasilo: Ali je zakon priporočljiv? Da bi bil ta važni problem čim bolj izčrpno rešen, je redak- : eija glavnemu vprašanju prbtavila še ' sledeča dodatna vprašanja: Kako bi ; po vašem mnenju dala rešiti sedanja ; kriza zakona? Ali bi eventualna reforma povzročila porast zakonov? Kakš- : iiega značaja naj bi bila bodoča reforma: socijalnega ali gospodarskega? Došli odgovori so bili povečini kratki in omejeni zgoli na glavno vprašanje. V naslednjem prinašamo nekaj najka-rakteristicnejših misli poznanih parišklt osebnosti. Madame Curie: «Zgrešeno bi bilo, odgovoriti na vaše vprašanje z enosir r ii!m «Da» ali «Ne.->. Zakaj to vprašanie je a.'-- '•kan. ki ga mora- vsakdo rešiti sam. 1\.> bo odgovoril tako. oni drugače kakršen je pač njegov značau temperament in soeijalni položaj. Jaz sem v svojem zakonu našla svoj boljši «jaz» in ;sfo srečo želim in privoščim vsaki ir-aci nevesti od.srca.» v:cror Margraritte. poznani avtor s.. : riiotialne •:(iarsoP.ke», je velik so-vrr>::;K zakoaa. 'Dokler bo za"kon zgolj foru;a. ki služi uiešaaja egoizma moža in žeiie. bom jaz vedno svaril pred njim. Sicer pa seru globoko uverjen. da je bodočnost zakona v tesni zvezi z, re-t šitvijo vprašanja ženske gospodarske e -:: aripa.cije. Cim bo to vpraša •je ugodno rr ke zaboje s kmetijskimi stroji Razen tega pa ie vozil parnik na krovu več kletk z divjimi živalmi za leningrajski zoološki vrt. Zvcrinjak je propadel med revolucijo in ie zdaj kupila sovjetska vlada v Londonu 4 tigre, 6 levov, 30 ■opic, 4 tlaminge. papige in druge živali. V trenutku ko je legel parnik na bok, je padel težek motorni plug na kletke z živalmi. Eden izmed levov je takoj raz trgal ograjo kletke in skočil na krov. Nevarnost >a mornarje m lila nepopisna. ker so ii; i c živali raz:ariene. Vendar so odnesli valovi leva v -noric. Tiger in dva mlada k -a. ki so tudi skočili iz kletke, so .-...- ..'a,'? ajeti iu vnovič zapreti. Največ dela pa je bilo z drugim velikim tigrom, ki jc stresal popolnoma razbito kletko. Mornarji so ga ie s težavo spra yili pod krov. /Medtem ko je bilo moštvo zaposleno z zvermi, pa ie odtrgala 'burja krmilo. Ladja se je že malone 'potapljala. toda kapitana Eriksenn sc je posrečilo zgraditi novo ročno krmilo. Zapeljal je ladjo v malo nemško pristanišče Sassnitz. kjer so izvršili najnujnejša popravila. Parobrod je priče! v Leningrad šele teden dni pozneje kakor je bilo določeno. Požar borzne palače v Levi na mor m Moskovska »Izvestja« pripovedujejo o nesrečnem potovanju sovjetske ladie »Boljšcvik«. ki je odšla iz Londona v Leiiiugrad.. Blizu Arkone. t. j. bas ob a-cj' i;'cd'Iv.';jiškim in Baiišiskim morjem je zaje! parnik velik vihar. Valovi" so podrli -ograjo' in odnesli del-tovora, tež- •c rc-kisrjcihf elefej; ierc rraaijave je 1 /.■ur dni pred Božičen! izbruhnil ogenj v ve- i liki borz«! palači v Bcrdeauxu. Razširil se ' je s tako naglico, da ga ie Mlo mogoče orne- i •it« šele po štirlnmem gašenju. Požovica borznega ncs';;r'a ;e popolnoma uuiuena, •uitio poškodcvaaa pa je tudi dragocena ! kupcia in velika borzna dvorana, iz katere so kom?.;, koasr.i rešil; •: aviscene gobeline. Tudi večji de! arhiva s? .ie posrečilo rešiti, t^kodo. ceiitjc n^i it do 12 milijosioi frankov. Naša slika kaže par;!?a v razdejano glavno borzno dvorano. Avanture georgi.iskega prkca v Far??.? Georgija .ie dežela tam nekje v Ka ■ kazi!. Boljševiška Rusija si jo las;i , se. Zveza narodov pa je odloči!::, da Georgija neodvisna država. Obveii je kakopak boljševiška teza — vsaj praksi, zakaj moč gre. kakor zn.v. pred pravico, in rdeča Rusija je prastaro pravilo sankeijomre.b. v ne tih krvavih bojih'. Georgiici pa so ur in ljudje, vajeni zlate svobode, in • krepko upirajo nasilnim metodam brc ' bziniega komunistič nega režima, t".'. > izmed aajvečjih junakov v teh bojih z. s-obodo m neodvisnost je Drine Mkera• ri. še mir d eaikovaik. 34 let. ki sc i •Jo leta 192 j. hrabro boril v prvih vragih georgibka: aaornikov. Ai: koač ■ • vepšar moral kloniti pred sibo nr.--mačjo sovražnikovo: sovjeti so ga raz-:.;ias:!i kot vrhovneara poglavarja upor-a i škili čet. razpic?.i: nagrado na njegovo glavo, ii; p -incu Mkerdziju ni preostalo drugo kakor da. pobegne v talino. Tako se je georgijski princ pojavil pred letom dni v Parizu Trpet jc še •• posledicah tcžkili raii. ali vzlic bole/-; se ni udal brezdelju, temveč je je! :•!>:-rasti okoli sebe svoje rojake, ki so fsto-tako morali pobegniti pred maščeva-nlcm boljševiških mogotcev V no- cm -bru preteklega leta na je moral opus ;•' svoje delovanje: pojavili so se na njem znaki duševne bolezni, iu prijatelji so ga oddali v neki sanatorij v okolici P ■ riza. ki pa ga je par tednov nato osa. vil. še predno je popolnoma ozdravel. In sedaj se je začela prinčeva rob zrni?da. V Parizu živi namreč gra • boljševikom prijaznih Georgijaiva- . : razpolagajo celo s svojim lastnim r sfom. Le-ti so sklenili, da se poba princa, hoteč izrabiti njegovo duševa:-stanje v svoje namene. Namera se jk-je posrečila; princa so zaprli v nc'< hišo na Diderotoveni buivaru in mu p<-stavili za čuvaja močnega, zanesljivca in nepcdkupliivega čekista». Potem s.. princa, ki duševno še vedno ni bi! pr; r normalen, preparirali, da je javno ob, žaloval ii! se kesal svojega dotedanjeg : rovarenja. proti boljševikom. Da v«, <.prinčevi» članki vzbudili v javno- ' precejšnjo senzacijo in mogočno vplivali na georgijsko politiko, je seveda iJblt vodja vstaških Dnjzc njim cen jen'in mhemal<'em ! Ob konca leta 1925 smatram za svojo nrijetno dolžnost, izreči tem potom vsem. svojim cenjenim odjemalcem, ki so mi tekom prostega teta. izkazati naklonjenost ir. toliko zaupanja svojo najnrisrčnejšo zahvalo in HajprtsrhtejM čestitke in teln Izrabljajoč te ugodne prilike, zagotavljan, da mi bo tudi v novem letu glavna skrb in naloga izpopolniti svoje ateljeje z najboljšimi močmi, z najslovitejšimi predmeti in z blagom, ki ga-more o nuditi svetovnemu konznmti le nn? s lovite/še angleške in češke tovarne. Moj cilj pa ostane še v nadalje ta: prepričati ni dokazati knouiočemu občinstva, da je mogoče nuditi najboljša oblačila, izdelana vo najmodernejših krojih, tudi inanjsltiuranim slojem po tako ugodnih cenah, da se lahko vsakdo kar najbolje in s tem tudi najceneje oblači. Proseč vse one, ki so imeti priliko se o tem pieori-čati, da priporočajo mojo tvrdko v krogu svojih znancev, črtam z h; az: najoditčmjšega spoštovanja D i 'HiiO S('ii W(l f), Ljubljana. jo409 3 3 ! v', v. g.- coccccco",ocax oč*:- J v ..s 1 v noji;! d avačsšimi vstaši in francoskimi četami v Siriji !S. t. m. »bit eden glavnih vstaških voditeljev Fcad Sefim. Hi! ie nepomirljiv aasprotnik Francozov in srde'; vseh tujcev. r-cEgava smrt utegne odločilno vplivati na .....i.,<:,;•,• poVrk bojev v r Fran Zbašnik: Znati treba! Novoletni prizor. OSEBE: tilij Semen, vladni svetnik, vmalija, njegova soproga. Slavko, njujin 7 letni sinek. Gašper Friula, bivši postrešček. . aj asebnik. mana, njegova žena, bivša kuharica ari Semenu. . g > k; - Jan 1923 dopoldne pri Semenu. Amalija. Slavko. Slavko. Mama, tako sem lačen! Ali ras nimaš nič kruha? Amalija. Nič, dragec! Pozabila sem -ta včeraj kupiti, danes pa je zaprto. Slavko. Oh, mama! Ko ne bi vedel! . o ■ a;- več denarja nisi imela! >■< •:') šb .'-moči brez čaja spat, če-• "o jc bilo Silvcstrovo! Vmalija (stisne sinčka k sebi). Kako si '•''obrisan! Res je tako, dragec! Nič de-ytrja ni bilo včeraj in — tudi že prej ne! -'•sto moraš pač potrpeti! Slavko. In novo leto je danes! In tako -ro sem ti voščil!... Anraliia (pritisne sinčka iznova k sebi ga boža po licu). Srček, nič ne morem a1 to. ako si tudi na novega leta dan Jen! No. pa saj bo v dobri uri žc ko-•iio pripravljeno. Slavko. V eni uri šele? O mama. če bi ti vedeia, kako sem lačen... Zakaj pa imajo drugje kruha in še kaj boljšega? Ko sem šei prej doii po stopnicah, sta imela fantek in deklica 'istega delavca, veš, ki hodi v tvornko in ki stanuje na dvorišču, vsak po en velik kos petke v roki... Amalija. Taki si dandanes laglje postrežejo kot mi. A tie smeš jih zavidati zaradi tega! Morda pa česa dragega ni. roajo, kar imaš ti... Slavke. Mama. ali paoa še dolgo ne pride? Amalija. .Mislim, da mora biti vsak čas tu... (Posluša.) Ce se ne motim, že prihaja. Da! (Ju! i i vstopi.) Prejšnja. Jnlij. Julij (položi pred ženo zavoj papirnatega denarja). Tu imaš to beračijo! •Amalija (pregleduje denar). Sami strgani. kovači! Človeku sc kar gabi, če vzame kaj takega v roke. Julij. Kaj bc-xeš! Za uradnika je vse dobro. Preštej! __ Amalija. Čemu? Ko poide, pač poide! Saj vem. koliko jc! Ako bomo imeli do dvajsetega za hrano, bo dosti. Kje pa ie vse drugo? Jaz sem bosa, zdai. v mv-' hujši zimi. In tudi ta nima celih Čevljev, i iza •->:.!-' - : r-- ' ' :: ••-'J S!" '. j teci gledat, kdo je. (Slavko steče skozi ! vrata.) Julij. Najbrž kak voščiiec. Novo leto j | je danes! i Amalija. Nemara da je pismonoša. I i^ckia. sem mu. naj se vrne. ko zjutraj ni bilo novčiča pri hiši. [ Slavko (sc vrne in položi nismo med ; mater na mizo). To je izročila neka nn-njea. Pa sroino novo leto želi in čaka. ! AmslVs. jš-clrlt- od šiviiie! In lačmi ne- I mara! Slavko. ncs: it icii dvai-set i.ron! I '...........-'■--- (Slav- ! ko odide.) No. va. račan? Moj Bog;, da | ljudje človeka piti na no\-ega leia Oav. ho | naš ario pri m'ra! AH se tnerai.-- p-eoej prvi dan v leta začet: skrbi? ( Slavku, ki se jc vrnil). No. ka' je rekla? Slavke. Nič. Namrd-ala sc jc pra r č»:i<;-' ':•: sem j> dal detiar in odšla. bibj. i-;-.- . -•'. jT je bi:-,« .-a r; a ivaj-set kron — dvajset vina kv! (Zoget zvoni.) Amaiijs. P.jidi zopet gledat Slavko! zen! Ko sem mu desiar izročil, mi je po- . oba >ai' »c iiicvec! Jalli. Res. brezobzirni ljudje in brez j srca! i Sfsvko (se vrne in pol. ši zopet račun j na mizo). Čevljarski vajutec! Tudi on ! je voščil. ba. Nai; a ati . • —mn dati. Nosi i ■ aa ro. S':r-r!:o! »Slavko odide.) "a.ri Pa ;"r:ka sam. koliko . a.a ; • - a a ■ a i a '.--;•■ •■a.-- * ba ' "--':r. ; «>:;s a m se •a n;a r T.,;:: T Toda n;k sira-'-.'!•: .Strada . ,:a a. . a ? zobci" a'ačai! Julij. Ali ne bo še konca? Amanja, Slavko tcci. teci gledat! Vz,-:■•'•; sabo a' a Is c t ki on. Ce je pisna; oka kaj pa misbš? Sc davno ne! Prič: še • voj !• r k;, ra.aia-.akc .a."a ; aa k a a. kar. smetar in kaj ven;, kdo še vse! Tudi od zdravnika se imamo nadejati račraa, -alcai rd irirarja itd. ."ril?. P.' ;:*• k pa najbolje, da vremo ka-- živi v v-a-h! .kpaji.k ka. siprt bi bila rešitev! (Si Slavko (aa -. rneL Pismonoša ''e ' ! A"5allja. r,a ta se ie vsai zahvali1! Slavko, Pra•■- mč! Najarej jc pošiuk', če nista dva baiiko*rcr.. Ko pa jc * '-'el. da je en sam, ie zagoarnja': Pra; izplačalo se je, da sem šel še enkrat po stormkah! Z b; mi je pa dovelj! Clc ck se 'fak skoro samo za tuie ljudi trndi. norem pa še taka rebvakmost! Slavko, ali -v za k1 Atri? Slavk, s-ari ,?r?«. Zdai aa flSrf zvonijo VolJkor ho--čk •! Vra-- •-■a v m. a ' ec lacm Ti.,:; a-:- .m'-,. /■ K Jo na ja a 'ai Ial za noro leio? . Si a; ko. Pa va jaz scio rr. misli', da Jok" ob !" cm kra a- a a.-u;:io Slavko vse vrne). Ta je bil šek nriia- i Juijj. Obljubo vali so jo pač. da! Toda ;ia\ko. A!;, pa pa. in jaz sem se že i ako veselil! Mislil sem, da mi kuni: a ivo čepico. Glej kako k ta že grda in . nnrana! ' k' ' k a m-..- -' ' - kav : •: !•• '" :-.'.:').). Malo boš moral že ša notrpeč. dragec: O, da, al:o bi bi! kbj! dvojno iJlačo, kako rad. bi ti bil kupil čcpico in morda še beri araoc .:.. In ma-a, bi ta. ' ne bil no zabil! A.maHja. ; ' k Julij nočem ie žaliti toda bovedati ti pa !e moram: +i pač m .-ar -: j*.?':,«. Ne razamem te! Česa na znam? -"' - a- -■■-.-■ - .-' ' v a . r.a kv a bu ti ma nkari* "a!«;. "V kakem pogk-U:? V moralnen1. rJi iitateriip.lnem? -'!k. Ah. kdo misli dandanes na iraralo! .!"';;. A tako? Onrosti. n reči ti nn -rama .'•; ra!rih besed iz tvojih ust ri- a-nri-a ' avai! AH r.-aj nostanemo torej nc mor.dni in nepošteni? iiin!''?, a-a-n-a. "'-led n;oralo i 1 nemoralo, med poštenjem in nen-S.rc .... . .. J ■■ ' :■;•!■.' T>.. '., .. ••-;! . k- : k : • '• ' - v; T kot doslej na m:tc dalje! Sni men5 ni a sebe, toda ta. ta tu... (Pritisne -k-., ka a .me ) A'--! t%- n - vm ' in Ta ariš: ■) sc ac nririj; kam. samo ti... Kai bečeš form. da storim? *....."Ja. Stori to. bar delajo dragi! išči stikov! Klanjaj se, dobrikaj... «JUTRO» št. 1 = 16 Petek 1. I. 1926 ELITNI KINO MATICA vodeči kino v Ljubljani, želi svojim cenjenim obiskovalcem ueselo In srečno Novo leto! umljivo samo po sebi To pa je bil namen boljševikov in ta namen so dosegli popolnoma. Ali prinčevi prijatelji so kmalu zapazili, da je princ izginil. Jeli so poizvedovati in res so doznali, v kakšnem žalostnem stanju se nahaja njihov ljubljenec in kje je zaprt. V tem so se dali boljšcviški Georgijci z nekim Vechapelijem na čelu najaviti na pariškem sovjetskem poslaništvu. Pripeljali so s seboj ujetega princa in cinično izjavili tajniku Pirunovu, ki jih je sprejel, da se je prišel nekdanji borec za neodvisnost Georgije poklonit sovjetskim zastopnikom. Nesrečni princ je potrdil vse, kar so izpovedali njegovi spremljevalci... Ta poslednji boljševiški manever je patrijotične Georgijce razvnel še bolj; poiskali so novo bivališče princa Mkerd zija in nekega dne se jim je posrečilo, da so v ugodnem trenutku vdrli v stanovanje ujetnika in ga odpeljali s seboj. Ječar jih je sicer rotil, naj mu princa puste, češ, da ga bodo boljševiki ubili, ker je jamčil za ujetnika s svojo glavo, toda nihče se ni zmenil za njegove tožbe. Prijatelji so princa oddali v oskrbo v neki sanatorij v Parizu, kojega imena in naslova pa nikomur ne zaupajo. Boljševiki pa so se zakleli, da princa prej ali slej zopet dobe v svoje roke. Največja razpošiljainica na svetu Nemški državni poslanec Anton Erkelenz priobčujc v «Neue Leip« ziger Zeitung« zanimiv članek, ki nu« cii širok vpogled v tehniko moderne* ga ameriškega trgovskega podjetja in podaja sliko o dobrem razmerju med podjetnikom in delavstvom. Iz članka posnemamo: Daleč zunaj Chicaga se nahaja podjetje, ki je gotovo edinstveno na svetu. Tu je razpošiljainica Sears Noebtuk Co, ki oddaja svoje blago izključno le po pošti in po železnici. Sears Noebtuk & Co. razpošlje vsako leto petdeset milijonov debelih katalogov svojim osmim milijonom odjemalcev. To je njegova reklama, ki pa je obenem edina, zakaj časopisnih ia drugih vrst reklame se podjetje ne poslužuje. Njegovi odjemalci se predvsem rekrutirajo iz farmer-jfcv, ki prebivajo po prerijah. V njihovi bližini ni nikake trgovine in zato si izberejo vse svoje potrebščine kar iz katalogov, bodisi šivanke ali peči, radio-aparate in hiše. Šestdeset tisoč naročil dospe povprečno na en dan, in vsa naročila se po večini izvrše še istega dne. Leta 1924 je znašal denarni promet okroglo 250 milijonov dolarjev, to je v našem denarju nad 14 milijard. Podjetje ima v svoji centrali in podružnicah zaposlenih do 12.000 delavcev in uradnikov. Najzanimivejše na tem velikanskem podjetju ni morda ogromnost njegovega prometa, marveč tehnika njegovega obrata. V velikih poštnih vozovih prihajajo dannadan cele gore poštnih naročil. Potom pneumatične pošte dirigirajo nalašč zato nastavljeni uradniki sleherno naročilo na določeni oddelek. Manjša naročila dobe mesto v košarah, ki dospo na vrtečih se jermenih v naslednji oddelek, kjer se dostavijo manjkajoči deli. En oddelek je namenien izključno samo pisanju računov. Sleherno naročilo dospe končno pred damo, ki ima odjemalčev naslov. Transportni kanali se vijejo križem kražern skozi celo podjetje. Slednjič dospe košara z blagom in računom vred v oddelek za paketiranje. Še prej pa aparati izračunajo, da-li doposlana svota odgovarja ceni naročenega blaga. Možje, ki pake-tirajo, odpravijo na uro povprečno 60 zavojev. Dama nalepi na vsak paket znamko, nakar se vsi dogotovljeni paketi odpošljejo po vrtečih se jermenih na poštni urad (ki se nahaja v sosednem poslopju), kjer jih delavci na mestu porazdele v vreče, stehtajo, nalože na velike vozove in odpeljejo na železn^o. Do večera je večina dnevnih naročil že na potu v notranjost dežele. Zanimivo je, kaj je izjavil generalni direktor podjetja o razmerju med delodajalcem in delojemalcem, zanimivo zla- Julij (s povešeno glavo). Ne morem. Tega res ne znam! Amalija. A poskusil bi vsaj! Julij. Sem že, toda, veruj mi, ne znam! Bil sem pri tem tako strašno, strašno neroden! Vsaki moji besedi se je poznalo. da mi ne gre od srca. Kaj takega mora biti prirojeno človeku!... Amalija (vzdihne). Ah, da! (Zunaj zvoni.) Slavko. Zopet zvoni! Ali naj... Julij. Nič! Tu ostani! Naj le zvoni! (Zvoni huje.) Amalija. Ta je pa silen! (Zvoni še silneje.) Julij. Čez stopnice ga vržem! (Zunaj zvoni dalje.) Sapra! Ali bom imel mir v svojem stanovanju, ali ga ne bom imel? (Hoče ven.) Amalija. Prosim te, nikar! Slavko, pogledat pojdi, potem pa pridi povedat, kake vrste človek je zunaj. Slavko (odide). Julij. Zakaj nočeš, da bi šel jaz? Amalija. Prenagel si! Kdo ve... Slavko (se vrne). Gospod in gospa stojita zunaj. Gospod ima cilinder na glavi. Velik gospod mora biti! Amalija (si hiti popravljat lase in obleko). Kai? Novoleten obisk? Kdo bi mogel biti to? Malo prijateljev imamo, odkar smo revni. ?'avko, brž pojdi od-pret in pripelji gospoda in gospo notri! Slavko (steč«, in se vrne. Z njim Frfula v salonski in Mana v moderni, svileni obleki). sti za nas Evropejce, ki smo v tem pogledu vajeni povsem drugačnih razmer. «V Evropi so odnošaji med podjetnikom in delavcem popolnoma pokvarjeni. Vas uničuje razredni boj. Podjetnik bi rad plačeval kar najmanjše pjače, delavec pa bi najraje nič ne delal. Tako seveda ne gre. Mi plačujemo visoke ga-že. Če bi ne plačevali visokih mezd, bi si delavci ne mogli ničesar kupiti in mi bi ne delali kupčij. Toda naši delavci morajo delati, sicer le osem ur na dan, ali v tem času je treba tudi kaj ustvariti. Mi smo od leta 1916 povišali plače in mezde za 70 odstotkov, s tem pa smo tudi povečali produkcijo za več sto odstotkov. Naš delavec je ponosen. Če kupčija cvete, in si kupuje akcije našega podjetja. Polovica vseh naših na-stavljencev in delavcev ima lastne avtomobile. Mi pa tudi ne čakamo, da bi nas prišle delavske organizacije tirjat in zahtevat povišek mezd. Mi prostovoljno povišamo mezde, raren tega pa dajemo nastavljencem premije in jim dajemo priliko, udeleževati se na dobičku podjetja. Zbog tega nimaio naši delavci nikakega povoda, da bi se organizirali v močne organizacije. Če pa bi čakali toliko časa, da bi bili prisiljeni, poviševati mezde, bi s tem delavce sami silili, da se organizirajo.® .Sahirnia" Plavajoči hotel družbe Cosulich. Trst. 30. decembra. Včeraj so spustili iz ladjedelnice pa-roplovne družbe Cosulich v Tržiču (Monfalcone) v morje največio preko-oceansko motorno ladjo «Saturnia. Splovitev je bila nadvse slavnostna. Tržaške oblasti so povabile k ceremoniji na stotine uglednih oseb iz cele Italije, kumstvo «Satumie» pa je sprejela princezinja Giovanna Savojska. V Tržič so prihajale ladje, vlaki in avtomobili. Na slavnosti se ie zbralo kakih 15 tisoč ljudi. Že ob osmih zjutraj so gledalci zasedli tribune. Ob četrt na devet se je pripeljala kumica, katero je nagovoril tržiški župan Bonavia in ravnatelj Co-sulicheve ladjedelnice. Ladjo je nato blagoslovil goriški nadškof dr. Sedej v navzočnosti tržaškega škofa Fogar-ja in številne asistence, princezinja pa je presekala s srebrno sekirico trak, nakar se je razbila na boku ladje tradicionalna steklenica šampanjca. Takoj zatem se je začel orjak premikati. Ob silnem navdušenju zbrane množice je ladja zaplavala v valove. «Saturnia» je največja orekoceanska motorna ladja ter naoravlja vtis pravcatega plavajočega hotela. Dolga je 192.45 m, široka 24.234 globoka, oziroma visoka pa okolu 15 metrov. Zgrajena je iz jekla Martin Siemens ter iz neke druge zelo prožne kovine, opremljena pa z Dieslovimi motorji tipa Bur-meister & Wain. ki bodo proizvajali 34 tisoč koniskih sil ter bodo gnali ladio. z brzino 20 vozlov na u_o. Novi ogromni parnik je namenjen br-zoootniškemu prometu nod Italijo in iužno Ameriko. Vožnja bo trajala po sedanjih izgledih 13 dni. Ladia ima na svojih krovih prostora za 3000 oseb. P Fantom pariške 1 || opere gl poleg katerih lahko naloži še devet tisoč ton blaga. Ladja je največji parnik. kar se jih je zgradilo po vojni v Italiji ter je razkošno opremljena. Po vzorcu luksus-nih hotelov ima poleg kabin za spanje več malih stanovanj za imovitejše pa-sažirje. Ta stanovanja obstoje iz spalnice, obednice, sorejemnice, kopalnice in pritiklin. Jedilnica prvega razreda za skupne obede in večerje je urejena v slogu Ludvika XIV. V njej je prostora za 250 oseb. Stopnišče je visoko 15 metrov. Poleg glavne obednice je še več manjših jedilnic za zaključene družbe. Ladja ima svoje kadilnice, čitalnico, dvorano za glasbo itd. Vsi prostori razpolagajo s telefonsko napravo in z radijem. Zdravstvene naprave na ladji so prvovrstne in vstrezajo največjim zahtevam. Posebnost na ladji bo trgovina, v kateri bo naprodaj vse, kar si bo potnik želel. «Saturnia® ima tudi prostore za bar, separirano kavarno, slaščičarno, kabaret, kino in gledališče, knjigarno in papirnico. Skratka, «Saturnia» vzdrži brez ugovora primer z velikomestnim hotelom, v katerem dob'š vse, če imaš dovolj denarja. Ladia bo Izročena prometu še tekom jeseni 1. 1926._____ Madžarski ponarejevalci tisočakov Mednarodna policija mrzlično deluje, da bi kolikor mogoče pojasnila še vedno temno zadevo s ponarejevalci in razpečevalci francoskih tisočakov. Madžarom je seveda silno neprijetno, da pospešujejo tok preiskave v tako obilni meri detektivi francoske vlade iz Pariza, toda pomagati si ne morejo, posebno ne spričo izjave, ki jo je dala budimpeštanska vlada in ki se glasi, da gledajo vladni krogi v Budimpešti na stvar le iz vidika kriminalistike. Po najnovejših poročilih sodeč, je imela francoska policija v Parizu že dolgo časa v rokah dokaze, da krožijo ponarejeni tisočaki v prometu. Vendar je previdno molčala in čakala, da stvar dozori in da se krivci sami vjamejo v nastavljeno past. Dognano je, da so ponarejene tisočake raznečavali Madžari, in sicer ne samo v Haagu, temveč tudi v drugih kraiih. Par ponarejenih bankovcev je prišlo tudi na Francosko. Državna banka ie denar molče vnov-čila in odstopila falsifikate policiji. Ta pa je pridno kontrolirala osebe, ki so iznlačevale take tisočake. Večinoma so bili to ljudje, ki so prišli iz Madžarske ter so sprejemali iz Budimpešte obširno korespondenco. Ta pisma je pariška policija odpirala, jih dala prepisati in fotografirati, potem pa jih zopet zalepila ter jih dostavila naslovljencem. Na policijskem ravnateljstvu v Parizu se je polagoma nakupičil ogromen materija!, ki bo prinesel na dan presenetljiva odkritja. Preiskava se nadaljuje tudi na Nizozemskem, vendar so tukaj na delu samo domači policijski organi. Francoski detektivi so odšli iz Haaga v Budimpešto. Temu dogodku se pripisuje največja važnost, ker so Francozi pred odhodom iz Haaga zaslišali vse tri are-tirance. Vzeli so s seboj na Madžarsko nedvomne corpora delieti. na podlagi katerih se bo nadaljevala preiskava v madžarski prestolnici. Budimpeštanska policija pa medtem polagoma dela in fingira kakor da ne more izslediti nič posebnega. V Budimpešti skušajo celo dvomiti, da so imeli I ponarejevalci svojo delavnico v mestu, dasi je to popolnoma sigurno. Radi škandala, ki sramoti Madžarsko pred celim svetom, so peštanske banke izjavile, da razpolagajo v celem s samo dvema ponarejenima bankovcema, drugi pa pripovedujejo, da mora biti v teh denarnih zavodih vsaj 50 falsificiranih tisočakov. Končno ni še jasno, če gre v tem primeru za domačo madžarsko ponareje-valnico denarja ali za organizacijo mednarodnega značaja. Budimneštan-ska policija trdi seveda, da je bilo društvo mednarodno, francoske ugotovitve pa govore baš nasprotno. Bližnji dnevi bodo pokazali, katera verzija je resnična in pravilna. Toliko pa je že zdaj gotovo, da je škandal edini svoje vrste v zadniih letih evropskega kriminalnega življenja in da ni brez političnega ozadja. Madžari se seveda branijo in zatrjujejo, da niso vedeli, kaj se godi. toda ne smemo pozabiti. da taji slabo dejanje posameznik, ki pride v roke pravice, kaj šele država, ki s tako stvarjo lahko izgubi ves ugled, katerega je uživala v mednarodnem svetu. X Železnica Mantua s Gardsko jezero = Bolzan. Te dni so se sestali v Veroni inže« njerji in železniški strokovnjaki ter so raz* pravljali o načrtu za zgraditev železniške proge Mantua s Peschiera, Gardsko jezero« Torbole s Rovereto a Bolzan. Kakor poro* čajo časopisi, je bilo na sestanku sklenjeno, da se ta proga v resnici zgradi. X Drzen napad na bančnega uradnika v Moravski Ostravi. Ob belem dnevu se ie te dni pripetil v Moravski Ostravi roparski napad, kakršnega še ne beleži lokalna kri* minalna -ronika. Ob devetih zjutraj sta stopila iz podružnice tamošnje Živoosten« sko bar' e dva gospoda. Eden je nosil v roki torbico, v kateri je bilo 700 tisoč če* ških k-on. Ko sta gospoda zavila okolu ogla bližnje ulice, je skočil k niima neznanec, iztrgal gospodu torbico iz rok in pobegnil. Okradenec je začel vpiti, nakar so ljudie napadalca ustavili, mu vzeli torbico ter iz« ročili roparja policiji. X Velik požar na Angleškem. Zgodovin« ski gradič rodbine Lvttelton Haglev Hali v \Vorcestershiru blizu Birminghama, ki je že nad 400 let v posesti imenovane obitelji, je te dni zgorel do tal. Na predvečer ognja le bila v gradiču zabava. Ob treh zjutraj ko je vse sladko spalo, se je oglasil alarm in ljudie so morali iz tople postelje na ce« sto. Ogenj je uničil dragocene in nenado« mestne predmete: mnogo skulptur, knjig in dekoracij ter rodbinski arhiv. X Srečni dobitniki. Za Božič so priredili v Madridu veliko loterijo, za katero se je zanimala vsa Španija Glavni dobitek ni znaša! nič manj kot 15 milijonov pezet. to je približno 120 milijonov dinarjev. Zato ni čuda, da so se ljudje naravnost trgali za srečke. Pri žrebanju so uporabljali vsa mogoča sredstva, da izve občinstvo čim prej izžrebane številke. Na raznih krajin so bili postavljeni megafoni, da je prebival« stvo, ki se je kar trlo, hitro izvedelo za sreč ne številke. Glavni dobitek je zadela sreč= ka, ki je igrala v 20 delih. Razen enega bančnega uradnika in dveh trgovcev s sta« rinami so bili vsi ostali dobitniki siromaš« ni ljudie: pismonoše, težaki, prodajalke ko« stanja in natakarji. Sedmi dobitek v znesku enega milijona pezet je zadela modistka iz Madrida. X Božičnica vojaških otrok v Parizu. Na Sveti večer so bili otroci častnikov in mo» štva pariške posadke gostje vojaškega gu« vernerja, generala Gourauda, v Invalidskem domu. Postavljenih je bilo šest velikih bo« žičnih dreves. Vsak otrok, ki jih je bilo ne* kaj nad 2800, je dobil zavojček z igračami in sladkarijami. Božičnici je prisostvoval tudi maršal Foch, ki je sam prispeval z mno gimi darili. Zvečer je prišel tudi maršal Jof« fre, ki so ga malčki veselo pozdravili in ga nazivali »starega očeta«. X 24.000 vreč božičnih pozdravov. Često. krat tožimo, kako je svet izprijen, da misli samo nase ter pri tem pozablja na druge, katere tare nesrečno življenje. Da temu ni natančno tiko, nas lahko prepriča letošnja pošta, ki jc šla za božične praznike v Ame< riko. Evropejci so poslali čez Ocean nič manj kakor 42.000 poštnih vreč božičnih po? zdravov, želj in seveda tudi darov. Približ« no toliko pošte pa je prišlo tudi iz Ameri« ke v Evropo, samo s to razliko, da so Ame» ričani pridružili svojim pošiljkam tudi kak dolar. BllSl je vsake lepe da-me. da upotre-bljava parišku e:nu'zi;u za lice V1SAGINE ADELINA PATTI D n o0 — po bo-čici u Ijekamama. •irogeriiamai par-irnerivima. G av. •kladišče za Ju-goslaviiu: Zagreb, Gajeva uiira 8. X Sentimentalna smrt turškega odličnika. Med tistimi, ki so jih reforme Kemal paši« r-_- spravile i- ravnotežja, se nahaja tudi Abraham bej. eden najedli čnejših članov turške aristokracije. Ko je vlada izdala m-redbo. da morajo Turki opustiti harem, se je Abraham bej ukazu uprl. Obleke! se je v najlepšo obleko in prebil zadnii dan svojega. življenja med 3S odaliskami v svojtni haremu. Pri večerji je zastrupil :-kupr.o jed s sokom volčjih jagod in drugo ;>mo je na« šla služinčad gospodarja in njegovih 58 žc< na v objemu smrti na preprogih. X Pogumna operna pevka. Ob priliki ne« ke predstavo v vilmingtonskem gledališču v Newyorku so se podrle kulise in pokopa« le igralce pod seboj. Vsled tega jc nastala v avditoriju panika, ki je grozila s kata« strofo. Naenkrat pa se na odru pojavi oper na pevka miss Dorothv Mackav, ki skoči na rob rampe in počne peti. Njej se pridru« žijo še pobegli koristi, ki so si medtem opomogli od prestanega strahu. Uspeh pev« kinega nastopa se je takoj pokazal: publiko jc minula panika in jela se je vračati na, sedeže. V tem pa je ravnatelj naznanil, da jc predstava zaključena, ker je vsled teh« ničnih težkoč ni mogčc nadaljevati, in ob« činstvo se je docela mirno razšlo. — Tako je hladnokrvnost ene same osebe prepreči« ia katastrofo. X Usoda grofice Bothmerieve Kakor smo že poročali, se nahaja grofica Bothmer jeva sedaj na svobodi. Božične praznike jc preživela v neki berlinski penziji. Več film« skih podjetij je ponudilo grofici visoke vsote, če bi hotela nastopiti v filmu, Both merjeva pa je vse ponudbe odklonil", in je izjavila, da se bo posvetila gospodinjstvu, ker jo nadvse veseli kuhanje. Grof Both« mer je prostovoljno nakazal svoji bivši že« ni samo 50 zlatih mark podpore na mesec. X Smrt pilotove soproge. V Berlinu se jc te dni usmrtila 5 strelom v grudi 38»letna nemška letalka ga. Nelly Beese. Samomo« rilka je bila že več nego 10 let omožena s francoskim aeropilotom Boutardom ter je živela ločeno od svojega moža. Pokojnica je bila v Nemčiji izredno popularna dama. Imela je kot pilotinja veliko srečo. Obupni čin je izvršila bržkone v duševni depresiji, ker se je zadnje čase borila z velikim gmot« nim pomanjkanjem. X Nesreča brzovlaks Berlin « Pariz. Na Božič je zavozil brzovlak Berlin«Pariz pri St. Denisu na napačne tračnice in se zaletel v osebni vlak. ki je stal na postaji. Dva vagona osebnega vlaka sta bila pri tem močno poškodovana, štirje potniki so bili lahko ranjeni. Po čudnem naključju pa v brzovlaku ni bi! nihče ranjen. X Rmena polja in črni napisi. Uprava monopolov na Dunaju je s posebno odredbo prepovedala uporabo izveskov na trafikah, ki imajo rmena polja in črne napise ter so rdeče obrobljeni. Ker spominja kombinacija črne in rmene barve na habsburško zastavo, ne sme nobena tobakarna v bodoče uporabljati takega izveska, marveč ga mora dati prebarvati na ta način, da bo polje belo, napis pa jc iahko v črni ali kaki drug; barvi. Ce ne verjamete, da eden pai nogavic s žigom in znamk' (rdečo, modro ali zlato) »ključ« traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre-< pričajte se. Dobivajo se v prodajalnah. os-« rV cimborasta! Mana. Ni res! Tebe hvalim, štrukelj štrukliasti! Airslija -."deduje kožuh). Uu. sama kožuhovina! To je draca stvar! , Friula. Mislim, da! Dvakrat sto t;*oč kron! Pa še bogato napitnino tistemu, ki je na dom prinesel! Ampak — baga-teia. bagavr-ia! Ni vredno, da bi človek omenil! Amalija (Mani). Lahko-ste veseli! Mana. Saj tudi sem!... Kakšno pa imate zdai kuharico? Amalija (v zadregi). Nimam uič več kuharice. Samo strežnico. Mana. Seve, seve ... Uradniški pač! No jaz i: knhnrico in hišno. Toda jaz malo drugače urim in sukan;. kot ste vi mene' Vi ste bili vse predobri! Jaz gledam na to, da ju tudi manire naučim. Zakaj ni - saka taka. da bi sama od sebe... Naj se le predrzne katera, da ni zadosti spoštljiva in da mi reče samo se^coa«! C f! (Gesta z '-oko) To imaš >-Milostiva gospa«, se reče. ali pa samo milostiva ' Zapomni si, če ne. te čot-nnn pr!«n.-dn'!? še malo boli! To mora biti! 2e zaradi tega. če jo nekega dne zapodim in pride k drugim ljudem. Saj bi rekli lahko: »Kako testo na ie ta tvoja bivša gospodinja, da te še spodobno govoriti ni naučila! . . . (Slavko pristODi. ki je bi! doslei na strani. Mana pokaže s prstom nani.) A, tak je zdaj ta vaš Slavko? Glej. glej! Zraste! je. Ampak suh je in bled . . . Prejšn". Frfnlr-, r.Vnni. Frfula (se poklanja nerodno). Tako le je rekla moja žena: pojdiva novo leto voščit, ker smo znani! Mana (proti Amaliji). Da boste vsaj videli, gospa, da sem se kaj naučila pri vas! O, dobro vem, kako so hodili v tistih časih, ko sem bila tukai. gos^od;e in gospe k vam in kako ste vi z gosoo-dom vračali vizite! (Predstavlja Frfulo.) Moj mož, ki ga še ne poznate! Amalija (opomogši si iz začudenja). O. vi Mana, hočem reči — gospa... Veseli me! Mana (proti Frfuli). Ali si slišal, ti motovilo rrotovilasto? Veseli me! Tako se govori, vid:š, med omikanci! O. jaz te že zmotovilim. ti štrena štre-nasta! (Proti Amaliji.) Midva sva namreč vedno tako ljubezniva drug proti drugemu. Sai veste: Kar serado ima, se vedmo beza! (Posedeio. Mana na zofo. Amalija ob njini strani. Julij in Frfula na fotelj« drug drugemu nasproti ) Frfula (proti Mani). Molči, koravda koravdasta! Jaz že vem kaj in kako! (Proti Amaliji.) Tudi mene veseli! Seveda me veseli. Ako bi me ne veselilo, bi ne bil prišel, kajneda? Hehehe! (Proti Mani.) Ali slišiš, ti kleštra kleštrasta? Tako, vidiš, se govori! O, jaz sem občeval svo;čas z vso mogočo gospodo! (Proti Juliju.) Da. da. občeval sem včasi s prav visoko jros^odo. T.:>'''-*o mi verjamete, gospod vladni svetnik! j julij. Zakaj ne! Sicer pa, če smem j vprašati, kai ste bili v rr^ sniih časih? J Tako nekako znani se mi zdite ... | Friula. O kajpa, da smete vprašati! Zakaj bi ne smeli vprašati! Ampak po-! glavitno ni to. kaj si bil, ampak, kaj si! i Ali ni mar tako? Julij. No, da, da ... Saj sen. tudi hotel nekako tako vprašati... Pa čemu? Vidi se vam: trgovec pač! Frfula. Trgovec in ne trgovec! Ce se mi ponudi prilika, zakai bi ne napravil kupčije? Znati treba! Sicer pa: kanita-list, kap:ta!ist! (Mane palec ob kazale;.) Julij. Čestitam, čestitam! To je vsekakor najboljši poklic, ki si ga more človek izvoliti. Pa kako, kako ... F^ff'!". Na ' <=3"n s; opomo- gel, bi radi vedeli? Saj sem že rekel: znati treba! Amalija (ironično). Le poslušaj, Julij, morda se kaj naučiš! Friulja. Ne verjamem, gospa! Učeni ljudie imajo preveč zverižene možgane, da bi... Julij. Da bi znali verižiti, kaj ne da? Frfulia. Ampak, no, izjeme se tudi dobe! Kar se tiče mene, sem imel pač nekoliko prirojenega talenta za take stvari. Začel pa sem svojo karirero — Kajrero se reče. Koštrun ko- štrunasti! Friulja. No pa kajrero — pri vojakih. Prvo vrečo moke sem res takorekoč ukral, hehehe! Pa kai hočete, vsak začetek je težak! Sicer pa. kdo bi ondi govoril o kraji, kjer krade vsak od najnižjega do najvišjega! Med samimi ne-poštenjaki je poštenjak lopov, ki ra treba obesiti! Že zaradi tega, da ne dela zgage! Bil sem namreč pri anrovizaciji — razumete?... O. tam se je že dalo kaj napraviti, tam! Spočetka je šlo bolj počasi, bolj po malem, potem pa hitreje in hitreje... Eh, vsaj deset let naj bi še bi1" vons! Julij. Jako ste ljubeznivi, gospod F-V Friula. Kaj ne da. hehehe? Zakaj nikdar se ni bolje živelo kot med vojno! julij. Jaz ne bi mogel trditi kaj takega ! Friula. Seveda, ko niste znali! Znati pač treba! laz sem znal! Mana. Nikar se tako ne hvali. Frfula ti frfulasta! Friula. Frfula pa, Frfula! Ta drži! In Pog-i bv"''m. d-i sem Frfula! Kdo ve. če bi bil iaz danes to, kar sem, če bi ne bil Frfula! Mana. Pa zaradi tega se še ni treba hvaliti! Ali ne veš. da se lastna hvala pod m-izo valja? Fri"l". K^i se pa hvali, kodelja ti kodeliasta! Resnico govorim! Nič drugega! Mana (proti Amaliji). Malo se včasi rad pobaha, sicer pa ni napačen mož. Poglejte me! Kai pravite k temu plašču? (V. ••>!•.. >e razkazuje). Novoletno darilo! Friula. Zdaj se pa ti bahaš. ti cimbora «JUTRO» št. 1 v Ženski sw@C Gospodinje protestiramo Od aprila meseca L 1925. je poleg vseh, «lasti za Slovenijo pretirano visokih in uprav neznosnih davčnih bremen določila vlada še 33/to% davek na ročno delo. To se pravi: vsak delavec, vsak hlapec, vsa* ka služkinja mora oddajati 3'/io % davka od svojega zaslužka, ki ga dobiva v hiši delo* dajalčevi. Ta davek pa se ne zaračunava samo od poslove plače, nego tudi še od stanovanja, kurjave, razsvetljave in hrane, torej od vse* ga, kar dobiva uslužbenec v hiši delodajalca. Pri tem je vlada že kar sama določila ceno hrani in stanovanju. Hrano ceni mesečno na Din 240— 480; stanovanje, kurjavo in raz* svetljavo pa na Din 60—120. Ako vzamemo najnižje, po zakonu dolo* čtne postavke za poslovo hrano in stanova: nje (Din 240 + Din 60) ter prištejemo še najnižjo plačo, ki jo more zahtevati izvež* ban posel, t j. Din 250, znašajo njegovi skupni dohodki mesečno Din 550 ali letno Din 6600. Ker bo morala n. pr. služkinja od aprila 1. 1925 — torej skoraj za celo leto nazaj — oddajati od vsakih zasluženih 100 Din d rs ž a vi 3 Din 30 para, ji vzame država od let* no zasluženih 6600 Din 217 Din 80 para. fzterjavati oziroma odtegovati pa bo mo= rala služkinji ta novi davek — gospfxlinja. Na ta način je država imenovala vse delo? dajalce — v naše-1 primeru gospodinje — /a neplačane davčne izterjevalce. S tem jim ie naložila novo, odgovornosti polno ter s stioški zvezano težko breme. Po zakonu namreč gospodinja jamči za to, da posel plačuje od države zahtevani davek oziroma ga mu mora sama gospodinja odtegovati in oddajati davkariji. Ko odhaia posel iz službe, je gospodinjina dolžnost, da ga pri davkariji odjavi, sicer ie primorana plačevati zanj davek dotlej, dokler ga nova gospodinja iznova ne prijavi. Vsako novo prijavo pa je treba koleko* vati s 5dinarskim kolekom. Gospodinja, ki čestokrat menjava posle, ima torej vedno nova pota in vedno nove troške. Eksistenčni minimum za vsakega ročnega delavca je določil zakon na 5000 Din letno. Ako ceni država hram služkinje na 240— 450 Din in stanovanje na 60—120 Din mes sečno, doseza vsak posel eksistenčni mini* mum in je torej po zakonu zavezan plače* vati davek od svojega zaslužka. Eksistenčni minimum pa je mnogo p r e a nize k. ker posel v sedanji draginji hrane, stanovanja ter zlasti obleke, obutve in pes rila nikakor nc more izhajati z letnimi Din 50(10. Doslej je plačevala služkinja polovico zavarovalnega prispevka za slučaj bolezni, kar znaša mesečno približno 12—15 Din. Drugo polovico ima plačati gospodinja. Se* ■ eda plačuje vso zavarovalno premijo veči* tioma gospodinja sama. Od te zavarovalnic nc imajo služkinje v primeru bolezni vsaj brezplačnega zdravnika, zdravila in hrana* rino. Od novega davka pa ne bodo imeli posli ničesar in ga tudi plačevati ne bodo hoteli. Vsaj zlepa ne. Zato bodo morale davek plačevati gospodinje same, in sicer najmanj Din 218 na leto, a z raznimi kolki vred še vselej po Din 5. Že danes je celo mnogo visokih uradni« ških obitelji brez služkinje, ker jim je plača, hrana in stanovanje zanjo previsoka. Novi davek bo tudi premožnejšim slojem otežk-o-* čil imeti služkinjo. Posledica tega bo šc \ečia brezposelnost ter še večja beda v ni ž* jih ženskih slojih. Beda pa poganja ženstvo v nemoralo in k različnim zločinom. Novi davek pa bo tudi v najboljših kro* gih silno poslabšal razmerje med posli in gospodinjami, ker bo vzbujal prepire, kdo naj davek plača, in bo nalagal gospodinji mnogo brige, troškov in letanja k davkariji. A davkarije bodo morale za evidenco in iz« terjavanjc nastavljati nove moči. kar bo ve* Ijalo državo težke novcc. Novi davek bo torej povzročal služkinjam, gospodinjam in uradom le mnogo jeze, razburjenja, dela, glob, državi ogromno troškov, pa malo do* hodkov. Država potrebuje mnogo denarja; to raza ume vsakdo. Toda išče in jemlje naj ga on* di, kjer to jemanje ne boli tako občutno, n pr. po barih in drugih nočnih zabaviščih, kjer teče šampanjec in se prodaja to in ono... Ubogim ročnim delavccm pa naj prizanaša. Da bodo morale gospodinje opravljati za državo posle davčnih eksekutorjev, je za« hteva, ki jo mora ženstvo odločno odkla* njati, tembolj, ker se z novim davkom nala* ga ženstvu le dolžnosti, a se mu ne priznava državljanskih pravic. Ako zahteva država, da naj ženstvo pla* čuie davke, paj mu da tudi pravico do so* odločevanja glede državne, zlasti socialne, vzgoine in finančne uprave! M. G. Žene! Razvoj socijalnega in političnega življe* nja ni bil doslej ugoden za ženo, ker jej ni dajal prilike, da bi sama zastopala in bra* nila svoje interese. Zakonodajavci so tako vnesli v zakone vse polno določb, ki poni« žujejo dostojanstvo žene kot človeka in ki jej odkazujejo ulogo manjvrednega bitja v družini, družbi in državi. Vsled tega je javno mnenje prenasičeno s predsodki o sposobnosti žene ter noče priznati, da ima tedi žena važno nalogo v kulturnem živ* l.ienju vsakega naroda. To zapostavljanje žene se ne odraža le iz naših zakonov, temveč se jasno vidi tudi v gospodarskem življenju, kadar nastopa žena kot samo* stojna pridobitna osebnost. V primerih, ko razpolaga žena z enako izobrazbo kakor moški, ko opravlja enako delo kakoT mo* ški, ne debiva enake plače in so jej zaprta pota na važna, odločujoča mesta bodisi v privatni ali državni službi. Žene! V naši moči je, da izpremenimo za* kone v našo korist, da dobimo v družini, v družbi in državi položaj, ki nam bo pri« nesel enakovrednost in enakopravnost z moškimi. Pot, ki vodi k enakopravnosti, gre skozi čvrsto organizacijo. Veliki zgledi ameriških, angleških, skandinavskih, nema ških žen v boju za osvoboditev naj nam bodo svetel kažipot pri našem delu. Vse te žene so politično enakopravne z moškimi, vse so si iz lastne moči priborile vstoo v vse panoge državne in privatne službe, nihče se ne drzne smatrati jih kot manj* vredne člane drržbe. Ameriške žene so na najvišjih položajih državne administracije, poučujejo na univerzah, so v diplomatski službi. Na Danskem je žena minister pro» svete, skandinavske dežele zastopajo v mnogih važnih sekcijah Društva narodov žene, ruskim ženam so odprta vsa pota. A kako je pri nas? Jasno je, da se moramo žene boriti same za svoje pravice, kajti ko bi čakale, da nam bi pripomogli drugi do njih, bi čakale za* stonj. Prvi pogoj, da bomo uspele v tem oziru. ie ženska volilna pravica. Kadar bos mo sam govorile v samoupravnih in zako* nodainih zastopstvih, šele takrat bomo pri* cele lahko z velikim delom za našo osvo* bod;tev. Že leta 1920. so ustanovile v B"0* gradu zavedne žene društvo »Ženski Po* kret« z namenom, da sc bore za žensko vo* Iilno pravico in da v času, dokler je nima; mo, poizkušajo preprečiti vsako kršitev že« ninih pravic in porabiti ta čas za prosvetno delo med ženami. Njihovemu zgledu so sle* dile žene v Sarajevu, Kragujevcu, Banjalu* ki, Bosanskem Brodu, Zagrebu; splitske že* ne se prav sedaj pripravljajo na ustanovitev enakega društva in tudi me hočemo stopiti v njihove vrste, da se složno borimo Srb* kinie, Hrvatice in Slovenke za žensko vo* lilno pravico. Zato smo se odločile, da ustanovimo v Ljubljani z delokrogom za Slovenijo društvo »Ženski Pokret«, ki naj postane ostalim enakim društvom iskren in Zmaga češkega filma Praga, koncem decembra. Pretekle dni je slavil češki film svojo prvo, veliko zmago s katero se je ta panoga gledališke umetnosti na mah postavila v častno vrsto inozemskih proizvodov. Za -vejeva! si je češki film na mah simpatije in brezpogojno, nedeljeno priznanje občinstva, kakor tudi strokovne, ne ravno P-re-mile kritike. Bil je to film »Lucerna« v filmu uprizorjena slavna drama največjega češkega pisatelja A. Jiraska. Že pred vojno, ko je že nemški i« ameriški film vladal z visokega, skoro nedosež-nega prestola, že takrat so se med Čehi pojavili prvi poskusi ustvariti svoj lastni film, podpreti ga z lastnim kapitalom, uprizoriti ga z lastnimi igralci in češkimi režiserji. In zgodilo se je, kaT se zgodi vedno tudi pri nas ob vsaka podobni priliki: Oni, ki so verovali v svojo moč, oni, ki so znali, ki so predvsem hoteli— niso imeli potrebnega denarja, tisti pa, ki so imeli kapital — niso verovali v svojo domačo moč in niso hoteli dati. In tako se je rodilo nerazvito dete, ki je živelo bolno življenje. Kolcbajoč med smrtjo in življenjem je končno žalostno umrlo. Danes je malo ljudi, ki bi se z radostjo in priznanjem spominjali teh prvih poskusov, ki so bili kolikortoliiko samo krivda domače nezaupljivosti. Potom je zopet svetovna vojna ustavila še tako majhna oživitvena prizadevanja in že je bilo, kakor da mora češki film ostati pri tem svojem prvem neuspešnem koraku. Po vo-jmi pa se je stvar nenadoma zasukala na dobro. Iz Nemčije se je vrnil češki filmski igralec Lamač. ki je nekaj let igral v nemških filmih, si prisvojil vso tehniko nemškega filma in z energijo in vztrajnostjo započel v domovini silno propagando za ustanovitev domačega, češkega filma. In to pot je imel uspeli. Občinstvo, ki ga je videlo igrati v nemških filmih, ga je vzljubilo, hotelo ga je imeti zase, kritika je pospravila svoj skepticizem, kapitalisti pa so postali, če ne darežljivi, pa vsaj radovedni. Prvi boji. začetni poizkusi so bili premoščeni, otroške bolezni prvega filma na domačih tleh prebolene ta tam, kjer je vojna zamorila bolno življenje prvega filma češkega, tam je začelo uspešno nadaljevanje Lamača. Pričel je zbirati okrog sebe ansambl čeških igralcev, iz tujine so se vrnili nekateri češki operaterji s tehničnim osebjem, in kmalu je v ateljeju vinogradskein pričelo novo, veselejše in predvsem zdravejše življenje. In dvomljivci so naenkrat z začudenjem spoznali, da gre res tudi z domačimi ljudmi, z lastnimi silami in — da gre še celo prav imenitno! Prvi filmi, napisani na domačo literaturo dramsko ali beletristiono, so tmeli uspehe, publika jih je rada gledala, počutila se je damačo in vzpričo češkega, lastnega filma ponosnejšo. Seveda je bilo treba še trdih bojev za obstanek češkega filma, ki ni imel na razpolago toliko kapitala, kakor ga imajo druge inozemske tovarne. Tudi trgovsko ni šlo, ni moglo rti vse zaželjeno pot in marsikatero podjetje, ustanovljeno z zdravim temeljem, je moralo samo radi trgovskih ne-prilik poginiti. Zakaj, kakor danes še, tako je moral tudi takrat računati češki fPm z odjemalci v okrožju države, ki šteje danes približno 700 kino-gledališč. Vsakemu filmu je bila torej že vnaprej zapisana pot, ugotovljen začetek tn konec življenja. Ravno radi tega ie moral biti vsak češki proizvod dražji, poleg tega pa se je moral veren drug v boju za osvoboditev žene. Društvo »Ženski Pokret« je versko in po* litično nevtralno; njegov cilj je izražen v čl. 2. pravil: 1. prosveta žene, 2. dosega vseh državljanskih pravic za ženo. Vabimo Vas, da se udeležite ustanovne* ga občnega zbora in da postanete članica društva. Ako ste kd-"j občutili v svojem življenju, da se Vam je godila kot ženi krivica, ako Vas je kdaj boblo, da smo žene brez od* ločujoče moči v javnosti, tedaj smo uver* jene, da se boste odzvali našemu vabilu. Pripravljalni odbor »Ženskega Pokreta«. odpovedati ravno radi svoje lokalne vsebine in značaja vsakemu upanju, da bo prodan v inozemstvo. Če je bii torej film lokalen, naroden, je bil obsojen na omenjenih sedemsto čeških gledališč, če je bil pa »internacljonalen«, ga pa kot češki film nihče ni maTai, ker je dobil za cenejši denar ttrje, nemške in ameriške izdelke! Tako se je zgodilo, (pravil mi je to sam režiser športnih filmov g. Vlad. Slavinsky) da je moral ravno radi takih eksistenčnih razmer marsikateri dobri češki film jadrati v tujino pod tujo, nemško zastavo. In šele potem je bil dober, šele potem priznan! Pač stara slovanska bolezen, ki tudi pri nais v Jugoslaviji m prav nič manjša, če ne še večja! S takimi neprilikami se je torej boril češki film tudi po vojni, toda ta boj je bil že zmagovit! Poleg mnogih ostalih podjetij je zbral tudi Lamač okrog sebe igralce, pridobil za se tudi današnjega najboljšega karakternega igralca filmskega, ravnatelja vinogradske spevoigre Pištčka. Skupno sta ustanovila lastno podjetje, ki si je tekom časa priborilo častno prvo mesto med češkimi podjet-jL Lamač ta PištSk sta si vzgojila v kratki dobi po vojni sijajne igralce, s katerimi se moreta danes brez sramu meriti z inozemskimi. So to predvsem oba ravnatelja Lamač m PištSk, potem popularna Ana Ondrdkova, ki je danes nedvomno najpriljubljenejša filmska češka igralka; J asova, Sneerger, Jesenski itd. Tudi pri drugih podjetjih so zrastli mogočni zastopniki; tako Ferry> Fer-ryova, Slavmsky, Binokec kot režiser, Zde-na Kafkcrva, ki je tudi zelo priljubljena, nadalje v zadnjem času A. čema, ki je zlasti v poslednjem filmu: »Okovi« namah prišla do precejšnjega imena. Vse je šlo svojo normalno pot preko prvih usodepolnlh začetkov do vedno večjih' uspehov. Država sama Je domači filmski industriji pomagala z velevainim odlokom, da mora vsako gledališče v češkoslovaški državi odigrati najmanj 5 % domačih del v letu. In tako je preteklega meseca izdala družba Lamač ta Pištek (filmi gredo v svet pod značko »Elpe«) sijajen, v vseh ozirih dovršen domač izdelek Jiraskove »Lucerne«. Ni se bala velikanskih stroškov, pridobila je najboljše češke igralce, najboljšega operaterja Hellerja ta na slavnosten način je stekel ta film onega dne pred povabljenim občinstvom v svet. Med igralci smo videli slavno Sedlaokovo iz Narodnega dii-vadla, ki je igrala čarobno knegtajo, Ano Ondrakovo, ki je igrala srčkano Haničko, in potem ravnatelja Pišteka, ki je igral mlinarja. Lamač učitelja, Fereaic Futurista povodnega moža itd. Sodelovali so najboljši češki arhitekti, slikarji, med njimi v prvi vrsti arh. Rittersheim in a&ad. slikar We-nig. V palači Lucerni, v krasnem kinogledali-šču se je vršila slavna, otvoritvena predstava. Navzoči so bili ministri, zastopniki vseh časopisov, kulturnih društev ta autor sam — A. Jirasek, katerega je množica navdušeno pozdravljala. Po kratkem uvodnem govoru je pričel film ob zvokih Smetanovega »Poljuba« teči. Krasno delo, prava zmaga, triumf Lama-čeve režije ta čeških igralcev! Ravno tako tudi brezhibna fotografija! Občinstvo je sledilo z navdušenjem celi predstavi, ploskalo posameznim prizorom ta zopet ta zopet prirejalo navzočemu avtorju ta Igralcem brezkočne ovacije. Bilo je ponosno na svoje domače veliko delo, s katerim se je na mah postavilo v sprednje vrste inozemskih filmov. Bilo je razpoloženo, kakor da hoče vsaj sedaj nagraditi igralce za neza- upanje, ki ga je imeio toliko časa do do-njače stvari, ki je morala ravno radi tes» bolehati. Čehi imajo sedaj svoj veliki historični film, ki bo prepotoval tudi inozemska kino-gledališča in stoji danes nedvomno v prvi vrsti kot reprezentant češke filmske umetnosti! Bil je lep večer, ta večer češke sile, vo-iie in znanja. Bil je večer, poln narodnega navdušenja, ponosa in nekalj enega veselja; onega veselja, ki ga rodi zavest storjenega dela! Pavel Debevec. Kaj igrajo drugod V Zagrebu: Dama iz Orijenta (6 dejanj: Hedda Ver-iton, Ernest Riickert). — Pot v zakonski rai (veseloigra v 5 dej.; Raymond Griffit'i. Betty Compson). — Lorro (Douglas Fair-banks). — Fantom v pariški operi (Lon Chaney). — Mali Robinzon (Jackie Cooganl. v Beogradu: Čarovnica (Paramount; Pola Negri). — Hči kokote (Doris Kenyon, Lloyd Hughes). — Prezrta žena (Alma Rubens, Conrad Nagel). — Lavina (Mary Kid. Michael Var-konyi). V Gradcu: Fantom v pariški operi (senzaciiska drama v 8 dejanjih; v glavni vlogi Lon Cha-ney). — Nevarnosti Newyorka (nravnostna drama v 6 dejanjih). — Ljubavnici na ljubo (nemški avanturistični film v 6 aktih; Olga Čehova, Colette Brettel, Olaf Fjord, Hermana Picha). — Hohštapler (6 dejanj; Vladimir Gajdarov, EHen Kurti). — Čez stepe in puščavo v Abesinijo (potovalni film). — Demon s ceste (sportska komedija v 5 aktih; v glavni vlogi Tom Mix). — Pozna strast (senzacijska drama v 7 aktih; Marv Alden, John Kirkwod). Na Dunaju; Kralj biciklistov (Biscot). — My boy (Jackie Coogan). — Nikar poroke! (Vilma Banky, Olga Čehova, Max Landa, Angelo Ferrari). — Vrt pregrehe (Adolphe Men-jou). — Mali lord (Mary Pickford). — Skrivnostna hiša dr. Palmerja (Lon Cha-ney). — Poročno potovanje (komedija v 6 aktih; Douglas Mac Lean). — A'i ie Ben Akiba Iagai? (Buster Keaton). — Današnic žene (Mary Prevost, Montc Blue). — Lorro (v glavni vlogi Douglas Fairbanks). V Parizu. Bedniki (Les Misčrabies; po istoimenskem delu Victorja Huga). — Slika (moderna iegenda Julesa Romainsa: Victor Vina. J. V. Margueritte, Malcolm Jod). — Ma-dame Sans-Gene (Gioria Swanson, Paramount). — Lov za zlatom (Charlie Cha.> lin). — Salammbo. — Bandolero. — Pari;' v petih dneh (Nikolaj Rimski). Paberki Cecil B. de Mille, poznan iz «Desctih s** povedi«, je zapustil Paramount in osnoval lastno filmsko družbo pod naslovom »The First Independent Proauction». Prvi film nove tvornicc je baje že zagledal beli dan: naslov mu je «Thc Road to "?esterday>.. Stal je 1 milijon dolarjev. Fox>Film:Corporation, koje špccijalitcta so takozvani «filmi divjega zapada«, sc na* merava, kakor pišejo ameriški listi, reorga* nizirati. Umetniško vodstvo podjetja je prevzel mladi Georges H. Marshall. Na razpo* lago ima 2 milijona dolarjev. Ben Hur. Kakor čitamo. so v Ameriki ba^ končali snimanje glavnega prizora iz Ben Hurja (dirka voz v Circusu Maximu). Pri tej sceni je sodelovalo 3500 igralcev in 12 voz z 48 konjisdirkači. Da je bilo mogoče vzdržati red so si policisti oblekli vrh svo jih uniform rimske oklepe in pomagali ve-žiserjem pri dirigiranju množic. Prizor je snimalo istočasno deset kinooperaterjev Inscenacija tega dela filma ie sama stani okoli 14 milijonov dinarjev. Statisti so po= goltnili nič manj kakor 1 milijon dinarjev. Ves film je stal 4 milijone dolarjev (225 mi lijonov dinarjev). Prva predstava Ben Hu* ra sc bo vršila početkom tega leta v Hollv* vvoodu. — Film je režiral Fred Niblo. Jane Acker, prva žena Rodolfa Valenti* na, ki jc za nekaj časa opustila film in sc podala h gledališču, si jc, kakor čitamo v ameriških listih, zopet premislila. Vrnila sc jc k Paramountu, kjer bo v kratkem nasto pila pod režiserjem Cccilom de Millom. r SREČ0N0SN0 NOVO LETO ZELI vsem svojim cenj. klijentinjam m ljubim poznancem MARIJA SARCEVA lastnica modnega ateljeja Kino Frfula. Za naša dva se pa kar boiim, da bi se ne raz valila od debelosti! Seveda — precej zjutraj že izrezek ali je-trea. pa jajčka in opresno maslo in kaj vem. kai še vse! Mčd seveda tudi! Jaz pravim: otrok nai je — ako ima. Če nima, seveda . .. Julij (Slavku). Slavko, pojdi v kuhinjo. Ni. da bi morali otnnci vse slišati. Slavko. Grem. papa! (Stopi k Amaliji. Naool slišno-) Mama. lačen! Am?l'ja. Le potrpi še malo! Slavko (odhaia žalosten'. Mana (kliče za njim): Ali lačen si? Ubožček ti? Če bi bila vedela, bi bila kai s seboj vzela! Slavko (nazaj). Kaj to komu mar. ako sem lačen! Amaliia (skoči za njim in Ka krene po prstih). Nesrečni otrok! Ali smo te tako učili? Kai noreče — gospa? Slavko Ah. Mana ie, saj jo poznam! Tista naša Mana — manasta! Amalija. Ali si mi tiho! Idi! (Se vrača na svoj sedež). Mana. Glej, glej, kako je ofračen! Frfula. Ako otrok ni sit. je pač — si-te.i! Mana. Da, naša dva se neprenehoma bašeta. Frfula. Zakai bi se ne! Saj imamo, hvala Bogu! Čim več snesta, tem ljubše mi je! Ju'ij (pikro). Ne vem, če je dobro, otroke preveč razvajati. Kajti če . . . Frhtla. Če izpodleti, kaj ne da, hoče- te reči. in če zmanjka • • Pri meni se tega ni treba bati, gospod vladni svetnik. pri meni ne Znati trfba! Lahko bi mirno sedel in užival, a da bo stvar še boli pribita, sem sklenil, da bom kandidiral . . . Julij (začuden). Kandidirati nrslite" Pa vsai ne v narodno skupščino? Frfela (pomenljivo pomežikovaje). Pač, pač, v narodno skupščino! Tudi tla vaš elas računam, gospod vladni svetnik! Kaiti, saj veste: roka roko umiva! . . . Julij. Ali si toliko obetate od tega, ako postanete poslanec? Frfula Seveda si obetam! Zakai bi si ne obetal? — Znati treba! Jaz bočeni t.ia, k.ier se lahko molze! Ali je mar ta naŠT ItM držav!ca kai drugega nego prav srčkana molzna kravica? In prav je tako! Julij. Ne vem, če je prav! Friula. Prav je. pravim jaz! Država je bila vedno in novH molzna krava! Razloček med prej in zdaj je samo ta. da so molzli prej le posamezniki, zdaj molzejo pa vsi vprek! O, jaz n;sem tak i neumen, gosn^ vladni svetnik, kot morda vi mislite! Jaz natezam ušesa m slišim ... Julij. Ampak pomniti treba, da se tudi naiboliša molzna krava izmolze enkrat . . . Frfula. Ne tako brž za tis-., ga. ki zna molzti! In jaz znam! To mi lahko verjamete! Mana (proti svojemu možu). O ti bim-bo bimbasti! Kakšne pa klatiš? Ali mar nihamo dekle, da v^ve molze? FrSuFs (proti Mani' Ne stezai ti jezika, ki ne razumeš nič od visoke politike. trobenta ti, trobentasta! C^-^ti Ju-lju.) Pa če se tudi izmolze! Kaj me bri-ea potem, ko sem jaz zadosti narnolzel! Sicer pa ne smete misliti, da iaz morda nisem domoliub! O domoliub sem, pa še kakšen! Tudi iaz znam vzklikati: živela domovina! Zakai bi tudi ne vzklikal, če kaj nese! Znati tr?ba! Kai pravite, kdo pa žanje in molze dandanes naiboli v naši predragi Jugoslavi;i? . .. Tisti ki so hoteli prej najmanj sl'Šati o n'i! Prej so se zmrdavali nad njo, zdaj pa: Živela Jugoslavija! A če jim bo kazalo iutri kie dru?ie bolje, ooideio pa tja — in iaz z njimi, hehehe! Znati treba! fulij (zamišlien) Poslanec hočete torej postati? In mislite, gospod Frfula, čb se vam posreči? FrfuH Nič skrbi! Znati treba! Amalija (vstane, hodi nervozno nekaj časa po sobi semtertia in sede zopet). .Tuli'. Pa kako mislite, kako . . . Frfula. Kako da io nameravam izpeljati? . . . Novo stranko ustanovim! Julij. Novo stranko? Ali jih nimamo že doveli? Frfvia. Doveli .ali ne dovelj! To mi nič mar! \ko stranjo potrebujem, jo pač —- ustanovim. Z-•.':.pa menite,-da sn strani:i na svetu? j Julij. Zato. dragi gospod Frfula, da 1 skušajo uveljaviti gotove ideje . . . Frfula. Da skušajo uveljaviti gotove ideje? Tega pa jaz ne — razumem! Pretežko ie zame! Sicer je Pa tudi vseeno. ali razumem ali ne razumem! Zakaj, meni se vse tako vidi. da vem jaz mnogo bolje, zakaj so straike na sveta, kot vi, arosood vladni svetnik. Jul'j. Pa zakaj torej? . . . Frfula. H.ehehe, ali ste čudni! Zato. da porr^eaio pvoiim somišljenikom do korita! Če bi bilo korito tako veliko, da bi lahko vsi zobali iz njega, bi ne bilo prav nobenih strsnk! Tako pa treba riti. da se pririješ! Pririješ pa se tam lagdie. čim več jih imaš. ki ti pomagajo! Razumete? Julij. No. Pa saj vam tega ne bi bilo treba . . . sai vendar imate . . . Frfula. Vsega ie dovelj pri meni. samo — časti še ne! Minister hočem postati! Julij in Amaliia (začudeno). Aa?! Mana. O ti gobezdalo gobezdalaste! Ali moraš obesiti vse na veliki zvon? Frfula (Mani). Molči ti — cifra citra-sta! Kaj se razumeš ti na visoko politiko! Jaz že vem, kaj govorim! Julij. Minister torej — minister hočete postati? Pa mislite, da je to tako lahko? Frfula. Zakaj bi ne bilo lahko? Julij. Ministri so mogli postati včasi samo mož;e. ki . . . Frfula. Ki ?o kai znali, hočete reči? Juili. Ki so imeli gotovo preteklost z'\ seboj, ki so se sklicevali lahko na svoja dela ... na svoje zasluge . . . Frfula. Včasi je bilo tako, zdai je pa drugače! Ako se sklicujete na to, kaj st: že vse storili v svojem življenju, se vam dandanes ljudje samo smejejo. Znati treba. ampak ne tako. kakor vi mislite!.. . Ama'ija (vstane zopet in hodi semter-tja. Vidi se. kako nestrpna je že. Potem zooet sede). Julij. Hm! Stranko hočete torej ustanoviti. da vam pomaga (Jo ministrskega stolca? Gospod Frfula. priznati moram — podjetni ste! . . . Frfula. Kai ne da? Hehehe! Julij. Ali kaj pa potem, ako bo v stranki več ministrskih kandidatov? Frfula. Kaj se to pravi, več minist'-skih kandidatov? Vi mislite, če bi bilo več takih, ki bi radi ministri postali? Julij. No. da! Kajti danes se delajo marsikomu skomine po takih stvareh. Frfula. Vem. vem! Ampak — znati treba! In iaz znam! Ako bi drugače nc šlo, rad tudi nekaj odštejem! Julij. In kako se bo imenovala nova stranka? Frfula. Nekateri mojih somišljenikov so mislili, da naj bi ustanovili stranko proletarcev. to so menda taki. ki nič nimajo. No. pa jaz nisem bil za to . . . Julij. Umevno! Ker vi imate! Frfula. L, to bi me nič ne motilo! Znati trebu! Mar .i-imate doktorjev, celo takih, ki so plemenitega rodu. pa so vendar pri delavskih -strankah? Vsakdo pristopi k oni stranki pri kateri mu najbolje kaže. Kai meni mar. kdo mi kviš- «JUTRO» št. 1 IS Petek v- ~><> Kraljestvo mode Najnovejše k novemu letu Rsdicnlastična slikarija in še kaj. Svilena radio-vezenina. mctaljčna ra-dv-vezenina, biserna radio-vezenina pla. siična radio-slikariia — to so najnovejši okraski družabnih toalet. To ie izredno posrečena pridobitev u. notne obrt; na modnem polju. Umetno-obrtni zavodi modnih središč, njili ab-solventi kakor tudi posamezni umetniki in arhitekti se bavijo ž njo. To je povsem umetniški, modem, praktičen in — kar jc nadvse prijetno slikati — nit! ne J ras produkt, ki bo gotovo pridobil vrlo široke simpatije. Najbolj simpatično pri vsej stvari pa je to, da imamo zavod za radio-.slikan.ic in vezanje tudi že v Jugoslaviji: našim damam na radost povedano, da ravno v Sloveniji. O stvari na hočem podrobneje poročati prihodnjič. za danes naj velja le kratko novoletno sporočilo. Primerno 'e menda, da ob tej oriliki napravimo nekoliko bilance glede aa napredovanie Jugoslavije in posebno Sc Sloveniie v izdelovanju umetniških modnih potrebščin. V prvi vrsti je kot najpomembnejše treba omeniti vedno širše in številnejše stike naših podjetnikov z inozemstvom. To ustvarja poglavitno osnovo našemu modnemu napredovanju. zlasti pa panogi umetne in modne obrti. Ni davno tega, kar smo bili prav za vsako nabavo odvisni od inozemstva. V zadnj-m času pa se je to dokaj izpremenilo ia upati je. da bodo te iz-nremembe v znatno dobrobit našemu #aspoda.rstvo Vko bi naštevali vsa naša umetno obrtna in modna podjetja, ustanovljena v zadnjem času. ali o a stara moderni-zujoča se podjetja, bi, bilo število prav razveseljivo visoko- Še v polpreteklem času je bila pot od Pariza dolga domala eno ceh leto. ali pa se ie tako polževo zavijala, da je pri eai ali drugi vijugi Ljubljano sploh izpustila. Danes pa imamo v Ljubljan; prilično vse ono, kar je pred dvema ab tremi meseci obelodanil Pariz. Dunaj. London.. To je plod napredka in pravilne orientacije nekaterih trgovcev in podjetnikov, ki so si znali pridobiti prave stike ter za časuv-iiost pravo razumevanie. A ne samo, da je najnovejše tako hitro nabavljeno, marveč se tudi najnovejša modelne stvari kaj hitro kopirajo v naših domačih podjetjih ter se celo samoniklo izpopolnjujejo in razširjajo. Omenila sem zgoraj radio-slikarijo kot našo novo pridobitev. Moderni razvoj našega čiokarstva pa sem omenila že oni dan. G lepih galalitnih izdelkih (gimbi. zaponke itd.) je morda še malokomu znano, da jih dostojno in v dovolj-ni meri tudi že oroduciramo sami. Dalje so še večja in manjša naša podjetia. kier lahko naročamo marsikak fin izdelek. ki smo ga prej mogli i.n morali dobaviti izključno le iz inozemstva. V velikih in malih stvareh stopa torej naš napredek korakoma navzgor. Zalo ie upravičeno naše zauoanie, da bo nastopajoče leto še poselim uspešno za ves tiste, ki so prav siivatHi zlati domači stili: »Išče te sreča, um ti je dan. našel jo boš, če nisi zaspan.« Marija Šarčeva. Tretja ekspedicija na Mont Everst 1924 Pride v kino „DVOR" rA M l .. .o/. ii.-.a.< z najnovejšimi držaji iz galalita ali slonovc kosti. | nih. PuI!-o\c- mora biti ohiapen. r: •• T/, i.-. r,!rivn ,1 risov. 1 o ie C'. rr,l- l-i .1 nosti roK. Ki delajo pulL-ovre Zelo I;i in moderni pa so kockasti pull-ovri Pull-ovcr se nosi s;un-.> >'•>:/. bb-za v. činoma belo. v sknrvcr: • b ':■ z barvanimi vzorci, kakor ah vidimo «•. moških srajcah. Pri pull-ovrih -a ia r> moda posebej spomnila tudi m; 'i dasi imajo dame nedvomno p redim:-Moški namreč nosijo puli- - vre z r«.-ka* brez žepov, povsem gla-Jke i'' sicer s a mo k športnim in potnim oblekam. mi Dv?. «veloorfa» ** • **?ca>; ■ 1.,... II . i.CC J. V v^U o ovru Nedavno smo si ogledali puli-over s praktičnega stališča. Ta de! datnske garderobe pa sili letos talko v ospredje, da ga lahko prištevamo med najvažnejše modne predmete. V Perziji, Londonu in drugih večjih mestih bi že težko našli količkaj elegantno in premožno damo brez pull-ovra. Puli-over je svitr, ki se oblači čez glavo in ni nikjer zapet. To je bistvena razlika med njim in volnenim telovnikom, ki je sicer tudi neke vrste svitr. na se zapenja spredaj na gumbe. Tretji svitr je čisto športni. Oblači se čez glavo in je zapet do vratu. Ima dvojen ovratnik, ki je tesno oprijema vratu. Ta prvotni svitr je Kot rečeno samo za so vrt. Nosijo ga moskt in ženske, istotako, kakor že omenjeno,, tudi puli-over, Pull-ovri so dvojni: z rokavi ali brez roktvov. Prvi so za zimo. osobito pa za izlete in šport boli praktični. Pull-ovri brez rokavov so bolj prikladni za pomlad in za obleke, ki jih nosimo v mestu, ker ne trgajo rokavov. Najbolje je nositi pozimi puli-over z rokavi, spomladi pa rokave odparati. Na ta način si prihranimo denar za drugi puli-over. Kakšen mora biti puli-over? Na vsak način mora nekako iiarmonirati s krilom ali klobukom. Moda ne dovoljuje, da bi bilo na pr. krilo modro, sviter zelen. Kdor ima rad živahnejše barve, si lahko omisli puli-over \z dvobarvnih nitk, iz sivkastih in belili, sivkastih in rdečkasto-rjavih ali pa iz rjavih in rme- Nova skupina kožuhovinastik 1 v v- plascev ■m\ ftiljinift? ' ku pomaga! Da mi le pomaga! Amalija. Oprostite, treba, da grem v kuhinjo pogledat (Odide.) Mana (zakliče za njo). Pa se kmalu vrnite, gospa, da se potem še rnedve kaj pomenive. ko se ta dva naklepetata. Julij. Stranka proletarcev torej ne! Kako pa potem? Friula (pomežikne). Znati treba! Um večja vreča, tem več gre notri. Ni mar tako? Julij se dvigne nervozno, pa sede zopet). Bo že tabo! Friula. Kaj ne da? Viaite! Zato sem rekel: stranka proletarcev je še vse premalo Treba nam je še širše podlage. Čim več ljudi pritegnemo nase, tem bc-i>' Katerih ljudi pa ie v sedanjih casm največ na svetu? Nezadovoljnih! To- rei . . „ lullj. Stranka uezadovolinezev potemtakem? Tr „. , , . , Friula. Tako jc! K nasi stranki prl-sfoci lahko vsakdo, ki ni zadovoljen! Tn kdo ie dandanes zadovoljen? Za ■ir-dniks. ki so tako slabo plačam, ie pa še kakor nalašč ta stranka. In vi ste uradnik! Julij. Zal. da! Friula. Vidite, vidite! Tore., Kar K niin' Z varni imam še posebne namene! julij (se dvigne razburjen, a se premaga'in sede zopet). Z menoj imate namene? Kake namene? Friula. "Rekel sem, da hočem postati minister,' in to prav gotovo tudi posta- nem. Nič skrbi! Znati treba! No in potem — saj veste: minister ima veliko moč! Za svojega tajnika vas naredim! Kar se tiče namreč pisanja, nisem posebno . . Premalo gibčne prste imam. Veste, revmatizem! Zato mi pa treba, koga — sai me razumete, ki bi mi pač pomagal! On meni. jaz njemu! Kakor sem rekel: roka roko umiva! Julij (odskoči zopet, a se zopet pomiri). Amalija (se vrne). Mana (proti Frfuli). No. zdaj mi pc. že enkrat jenjai s tistim svojim ministrovanjem. meneštra ti meneštrasta! Čas je. da se rnedve z gospo kaj pomenive! (Proti Amaliji, ki se ie približala in se vsedla zopet). Ali hodite ka.i pridno v gledišče, gospa? Amalija (vidno disgustirana). No. vča-si . . . Mana. O, mi smo Pa zmeraj notri! Zadnjič smo bili pri tisti Mariji - . . Mariji . . . (Proti Frfuli.) Tak pomagaj mi no. ti kneftra kneftrasta! ... pri tisti Mariji — no. kako pa se ji že pravi? Frfula. Glej jo no. strguljo strguljasto! Ali bom mar in z zate mislil? Mana (proti Amaliji*. Veste, pri tisti Mariji, ki ji na zadnie glavo odsekajo .. Amalija. Morda Mariji Stuart? Mana. Sai res. sai res. tako nekako! Oh. to smo se smejali! Amalija. Sme'-'"? friula. 1 siij za to sc menda gre v :dišče. da se človek nasmeje! Hehe- he! . . . Mana. Pa meni ni posebno ugajalo! Mislila sem. da bomo videli, kako ji bo glava odletela, pa se ni nič videlo . ■ . Kako pa ste se sinoči ka.i imeli, na Sil-vestrovo ? Amalija (vznemirjena). Se precej! Mana. Ste bili seveda do polnoči pokonci;. da ste pozdravili novo leto s tistim, ki tako šumi, ka.i ne da? . . Amalija (še bolj vzne; vrana). Pa res ne vem, ob kolikih smo šli spat. Frfula. Pri nas ie tako pokalo, da bi bili skoro strop prebili! . . . Mana (Amaliji). Kada- nam vrnete obisk vam pokažem zamaške!. Friula. O ti bezgavka bezgavka sta. kake se iznebiš! Kaj bodo zamaški? Tistikrat zavrtamo par steklenic pa -e! Le kmalu pridita! O, fina roba! (Tleskne z jezikom.) Slavko (stopi v sobo ir. se približa). Mama. ali še vedno ne gremo iest? Friula. Pa bo res treba iti h kosilu! Moi želodec že kar koprni pc nurančku! Mana. Pravi puranček. res! Sedem kil telita! Takega še nismo imeli . . . Friula (Juliju). Veste, ia/. sem dober kristjan. !;i izpolnjuje božje in cerkvene zapev> Praznin' zaoo\eaane pr: kc!• Tega se jaz držim in zato mora biti ob v-akaa' več'- ;!1 orazmku -- pu-vm ra (V- . Pr: U V- a.) !>.. ".'iiii\'a /. / ; ras ..>. ti res ...,;,;: Maua ivsiaiit). Kaj me goniš. reia. u retasta? Saj grem! (Proti Amaliji.) Kaj ne. kako se imava rada? Amalija Res. zelo sta nežna drug proti drugemu! Julij in Amalija (se vzdigneta in se začneta pomikati proti vratom). Frfula (vzdigne cilinder kvišku in pomaha 7. nii n no zraku). Ali ga vidita, gospod vladni avcinik? Nain-vejše, kar se dobi! Ka.i. kako se sveti? ,?«!!' To je samo po sebi umevno samo odsev onega kar se skriva pod njim! Frfula. Odsev moie pameti, kai ne. da? Izvrstna sic povedali! Heliehe! To-lei g.-sv. J •'1'c!'' s,-cinik: pogodba ve-l>'a! Jaz minister vi moi taMaj-tajnik! CPrnt' S'r:vk1') Kai se držiš kot kisla kumara ? O ti č: nenka čmerikasta Pridi enkrat !•: ram — boš videl, kai imamo vse pri nas! Ali si že bil pri birmi? Slavko (Prezirljivo). Bil!. Friula. Škoda! Če bi še ne bil. bi ti jo 'az preveza'. Pes škoda — zate namreč! (Proti Juliju.) Torej, gospod vladni svetnik. na noagitiraite malo zame med v"".' '•••.•—'š'. .kadar bodo vo-j;h-c! v: mer,", ia.z D, z I>-,m P' : ' 1 rok-0 " M ■"•::m! Znati treba :: iVida.iajo križe: mana (sc sni Tnkn 'lio ie v.'- c-i-lno semintja) ?ako me je vese- F« j*:'" ' a roti Mani). Tak pojdi ž:, pojdi, ti šavra šavrasta! (friula iii Ma- iiiiii! vžiUi na odideta.1 .Julij. Aiiialiia. Amalija. Za pet ran Iv-"ah! Č' . zblaznel! Nekdanja knb :ca ".ioia! on? Kdo ie on? Tako znan se mi ■/.: Julij, Jaz sem se šele »rav ob k • domislil- postrešček ie vv • Pri pošti ie navadno pnsfeia! Kot biv postrešček seveda 'alvki1 'rdi. :!a mnogo občega! ' gosr,:- Amalija. Sai res! P--.Mr«":ščck' b-hoče postati minister' Jssiii. Moia draga, dnadanes ie v-mogoče! To so oosl<-.!;ec 'ako zvali-.-clemokratizma! Prav lahk; se še v ■. da bo kdaj moj šef! In zdaj te vpr-"-ker si mi orei očita'? Ia ne zna na i pred takimi 1'udni! krivna hrbcT V Amalija (se ga -akleraV Vkdar! gladu umriem. kakor . . . Julij (objame svojo ženo). Hvala Zdai se razumeva! Slavko. Mama. lačen! Ama1'?a (rolož: o'"e roki okoli Sla-v in ga nriviie k seb;' Da da. ti vf-. • irna'! Pridimo v knhinio! Slavko (se ustavi, ko so bili stor par korakov). Toda nana drugo l-"'o. • dob'« (Ivnir ;-'"ao. be' Ka>. rana? Ju "i (dvig;>e Slavka d "al bi g; r ljubi)." Da'."da. sinko'moi! Tak-;., v l*rot 'ii irwni Takrat si b in bmv in še :v Krat — no. kai vem. nim.o grad. iv boe;i . tomobil povrh! Sir v kuhinjo). (ploska Sax Rohmer: 9 Rdeči četektiu Višji nadzornik Kerry si je ogledal prostor med obema lesenima .stenama, potem je pa stopil k mrtvecu in ga molče gledal. Nato pokleknil na eno koleno in si čisto od blizu ogledal beli obraz. Nato je vstal in vprašal: — Ali ste truplo premaknili? — Ne. Kerry jc spet pokleknil in si iz neposredne bližine ogledal pod-iluto mesto na čelu Sira Luciena, Nato je preiskal stol iz ebenovine. Potem je kleče privlekel iz žepa mogočno lečo, zavito v usnje, in pregledal strani in zadnji del naslonjača. Enkrat se je s prstom lahno dotaknil nekega mesta in si nato ogledal prst skozi povečalno steklo. Preiskal je roke, nohte in obleko mrtveca in slednjič tla. Nenadoma je vstal in rekel: — Zdravnika! Nadzornik VVliiteleai je odšel, a se takoj vrnil s sveže obritim ,ospodom, s katerim se je Monte Irvin pogovarjal, predno je bil prišel Kerry. — Dober večer, gospod doktor, je dejal Kerry. Prosim za vaše cenjeno ime. Beležite. Coombes! — Ime mi je dr. Nilbur Weston in stanujem v Albemarle Streetu. — Kdo vas je poklical? — Nadzornik \Vhiteleaf mi je telefoniral pred nekako po! ure. — Ali ste pregledali mrtveca? — Da. — Ali ste ga morali kaj premakniti. — To ni bilo potrebno, kajti bil je mrtev. Rana je v levi rami. Odprl sem mu samo suknjo iu srajco, to je vse. — Kako dolgo je mrtev? — Rekel bi, da ui bil mrtev več kot eno uro, ko sem ga preiskal. — Kaj je vzrok njegove smrti? — Vbodljaj z dolgim, ozkim orožjem, s pravim bodalom. — Zakaj z bodalom? Kerry ga je ostro pogledal. Ali ste že kdaj videli rano, povzročeno od bodala? — 2e več: v Italiji in eno v Saffron HilJu. Njih glavni znak je, 'la tia zunaj zelo malo krvavijo. — Tako je. Ali je dosegel vbodljaj srce? — Da. Zaboden je bil od zadaj. — Kako veste to? — Smer rane je naprej. Vide! sem približno enako rano pri neki Italijanki, ki jo je zabodel njen ljubosumni ljubimec. — Menda je padel nazaj. — O ne, skoraj gotovo je padel naprej. — Toda leži na hrbtu. — Po mojem mnenju so ga obrnilL — Da. Zapazil sem to. Lahko noč, gospod doktor. Spremljajte ga. nadzornik. Dr. Westonu se je zdelo čudno, da ga tako naglo in s par besedami odpuščajo, toda jekleno modre oči višjega nadzornika Kerryja so spet raziskovale mrtveca, zato je doktor voščil lahko noč in odšel v spremstvu Whiteleafa. — Zaprite ta vrata, je zapovedal Kerry nadzorniku. Poklical vas bom, kadar vas bom rabil. Coombes, vi ostanete tu. Ali ste vse točno zabeležili? — Coombes je vzel konico svinčnika iz ust in rekel: — Da. Oba možaka iz Scotland Yarda sta nato umolknila. Kerry je žvečil gumi in opazoval strašni obraz mrtveca. Potem je ukazal: — Preiščite mu vse žepe! Stražnik Coombes je položil beležnico in svinčnik na stol in se spravil na delo. Kerry je stopil v drugi del sobe, kjer je biia pisarna. V njej je stala pisalna miza s telefonom in kupom starih časopisov, omarica in dva stola. Na enem izmed stolov so ležali zmečkan klobuk, palica in površnik. Kerry je pogledal časopise, nato je pa odprl predale pisalne mize. Bili so prazni. Omarica je bila zaklenjena, enako tudi vrata, za katerimi je bil ozek hodnik, ki je menda vodil vzdolž sobe. V žepih površnika ni našel ničesar, a na notranji strani so bile vezene začetne črke L. P. Kerry je žvečil mirno naprej iu zamišljeno gledal na malo okence v leseni steni, ki je bilo neposredno, nad mizo in skozi katero se je videl naslonjač iz ebenovine, ki je stal v prvem prostoru. —• Kerry se je vrnil k stražniku. — Nič! je dejal Coombes. — Kaj nič? — Žepi so prazni — Vsi? — Da. — Dobro, je rekel Kerry. Zabeležite to. Srajčni gumbi so pravi biseri, ima tudi lep pečatni prstan. Steklo zlate zapestne ure je razbito in kazalci so se ustavili ob sedm! uri petnajsti minuti. To je čas njegove smrti. Zabodli so ga od zadaj na mestu, kjer stojim sedaj. Padel je naprej in se z glavo udaril ob naslonjalo stola. Ležal je z licem na tleh. — Strašno! je za mrmra I C-oombes. Zakaj se je pa ustavila ura? — Pokvarila se je pri padcu. Kosci stekla, ki leže na preprogi, kažejo točno lego, v kateri je bilo najprej truplo. Kerry je odprl vrata. — Kdo je prvi našel truplo? jc vprašal molčečo družbo. — Jaz, ie dejal Ouentin Gray in stopil naprej. Jaz in Seton paša. — Seton paša! Kerryjevi zobje so tlesknili, kot bi bil hotel ugrizniti besedo. Med vami ne vidim nobenega Turka. Seton se je hladno nasmehnil. — Moj prijatelj uporablja naslov, ki mi ga je pred več leti podelil bivši egipčanski podkralj. Ime mi je Greville Setou. Nadzornik Kerry se je obrnil in rekel: — Coombes, odmašite si ušesa in pišite. Nato je deja! Cirayu: — Kako se pišete? — Ouentin Gray. — Kdo ste in v kakšni zvezi ste s to zadevo? — Jaz sem sin Lorda Wrexborougha in . . . — Ni mogel naprej. V svoji razburjenosti se je ozrl na Setona. Spoznaj je, da bo on tisti, ki bo moral prvič spregovoriti ime Rite Irving pred policijo. — Govorite, je rezko dejal Kerry. Stražnik Coombes bo beležil. Grayev bledi obraz je zardel in njegove oči So se žalostno zasvetile. — Dobro bi bilo, gospod nadzornik, je dejal, če bi postopali z malo večjo obzirnostjo, kajti mrtvec nam je bil osebno dobro znan in tudi drugi prijatelji so v zvezi s to strašno zadevo. — Coombes bo to zabeležil, je deial Kerry hladno. — Najprej hočem povedati... je začel Gray. Seton je položi! svojo roko na ramo žalostnega prijatelja, in mu dejal: — Le mirno povej vse, dragi moj prijatelj. Nato je hladno pogledal višjega nadzornika Kerryja in mu igraje se s svojim monokljem dejal: — Dovolim si pripomniti, gospod nadzornik Kerry — kajti to je menda vaše ime, kot sem slišal — da način, kako vodite preiskavo, ni ravno preveč takten. Kerry je stiskal svoj žvečilni gumi in divje gledal Setona. Zmignil je z rameni in nato dejal: — Za svoje obnašanje sem odgovoren šefu. In če ta ni zadovoljen, lahko dobi tekom ene ure mojo pismeno odpoved službe. Če vam ni neprijetno, da molčite dve minuti, hočem nadaljevati izpraševanje te priče. ISKALCI ZLATA! m « 525? ISKALCI ZLATA! Leta 1849 se je bliskovito raznesla po celem svetu vest: se Ie našlo v Kaliforniji! Stotisoče ljudi je pohitelo tja v dvjem begu za srečo. Mnogi so jo našli. Vam ni treba več iskati zlata po Kaliforniji in Avstraliji. Zado> stuje, da si ob potrebi kupite iepjpentinovega mila, kajti vsak tisoči komad vsebuje 'skusite svoio srečo! Mnogo zlatnikov s je že našlo, -oče ga tudi X vi Iv. Bonač trgovina s papirjem In pisarnllkimi potrebščinami priporoča a M * N N za nOVO leto cenf. vse pisarniške potrebščine črnilo tu- In inozemsko navadno, kopirno hektogTafiJno, barvo in blazinice za štam-piljke, svinčnike Kohinnor, F-ber, polnilna peresa, indigo in kaibon papir, razmnoSevalne apar te, velike in male strojčke za siljenje svinčnikov in Šivanje aktov, luknjače, praktične podiožne mape, bntnike vseh vrst, stojala za pisma, pisemske vage, kopirne pre'e, vse vnie trgovskih, kopirnih in preplsnih knjig, amerikanske joiimale, kontokorente, pisemski papir v mapah in kasetah, koverte s in bre: tiska, strojni in razmnoževalni papir, reg'strator]e, vloSne mase, podpisne mape, predureievalce za kor spondenco. navaden in akten karton, pr vezne et kete, blagajniške bloke i.t.d. — POTREBŠČINE ZA TEH* NIČNE PISARNE, negitivni, podtivni p jasni in skicni papir tu- in inozemski, pavsno platno, risalna orodja, ravnila, trikote, fine barvne svinčnike, merila i.td. Ovojni papir, papirne servijete, toaletne papir. Koledarje vseh vrst, Šepne, bloke z velikimi Številkami, podložne na pivniku. Sprejemajo se v tisk vse tiskovine in knjižice. x x Xi ^CJ^i jC jej tiri- do šestletne, dobavlja vedno po najnižjih cenah Julio Hoffmanii, Cakovec (Jugoslavija) Telefon štev 31. 1283! Velika prodaja damskih plaščev' Trpežni športni Din 400S modni ševjot 550'-, Velour la 800'-, Velour la la 720 -. glatki, suluieni 800'-, fini modno sukneni Din 900'- MODELI Velo ur s .Biberette' kožo 1020 modno sukno z .Elcctrik* Oin 1330 -, Eskimo Velour s Pan-terkanin 1650'-, najnovejši modeli s ChlnchiHa Opousom 2600—3000'- v veletrgovini R. Stermecki, Celje 20. Cenik zastonj. — Vsaki kupec dobi darovnico. Priznano najboljši anfomoblii za trgovce, zdrao-nike, privatnike, ker najbolj trpežni so proizoodi soetooHo znanih toornic Soc. an. Type 509, 50! FIBT Torino ■ F \ 510, 519, 502 F 505 F fl i ? RENflULT-- HVT0M0BILI = danes neprekosljivi= za avto-takse in kot osebni, za zdravnike in pot-! n ke, tovorni in avtobus-vozovi, ker so najsolid-neJSi, najfrpeinejfti in najcenef&i pri vporabl. Zastopstvo za Slovenijo: A. Lampret, Lfubliana, w « Dunajska cesta 22. LJUBITELJEM LEPIH POVESTI toplo priporočamo PUŠKIN - PRIJATELJ, KAPETANOVA HČI Povest. Broš, Din 24--, vez. 29.—, poitnlna 1*25 Izdala TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani. katere dobaui po jako ugodnih pogojih ln o aat-kraSSetn Casn samoprodaja za Slooenilo (Kranjsko) Triumph aiifo d. z o. z., LJubljana, Hleksandrooa cesta 3. Pojasnila In llnstraclie brezplačno. 12S6S 4 Združene oliarne, družba z o. z., Usibll <3 B9 IO S a a m a s a a a a a a__ Telefon Infernrban Številka 64 In 301 tovarniška zaloga domačega lanenega olja, lane-negi fiirneža in zajamčeno čistih Sanenih pogač r- pse fca m E? a debele Brzolaont - nasloo: -ULJHRA LJobliana Inventurna prodaja pri TEKSTILBAZARJU po zelo zftizani ceni: svileni jumperji, fianele, sukno, dublni, velurji in vse zimsko blago. OSTANKI pa se prodajajo za inventurno nizko ceno pri TEKSTILBAZARJU ljubljana, krekov tho st. 10 pritličje in prvo nadstropie. 13028 a ■ ~ •ii = 1 s 1 i a Zahtev Pozor! Za božične praznike in Novo leto se točijo pristna dalmatinska vina samo v gostilni pri Anžoku v Sp Šiški, Vodnikova cesta 17, po sledečih cenah: črno liter Din 9 — opolo rdeče liter Din 10 — opolo belo 1 Din 11 — viško črno 1 Din 13 — maraština od suhih jagod Din 30 — viški pro-šek Din ,i0 — tropinovec Din 38 — olivno olje Din 24 — vinski kis Din 6. Kdor pije naša vina, se mu ogrejajo lica in ušesa. Vsem odjemalcem vesele bsiiiae praznike in srečno novo leto! Brača Lasan, imnnmimiinm««mwi"""""TT----------------—""*■ Prva slovenska izdeiovainica perila pripore S« najfineje in vestno izdelano perilo za dame belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst. Perifo za gospode po nizki ceni. Frak, smoking in športne srajce le po meri in naročilu. M, ALEŠOVEC, L ubtjana, Cankarjeve nabr. 1, I. nadstropje. iiiiMl LAT4 industrijska delniška družba Zagreb Beograd Gajeva ulica št 59 Miloša Velikoga ul. 3. g Edina domača specifalaa tooarna ZelszniSkega materiala za ozkotirne železnice, I?.de1ooslnka oagončhoo, kretnic, okreinic, duoinilf Motes o osaki konstrukciji. Ilapraoa Hgsmsileiniii gozdnih, rudniških, $ol!skiii in zračnih železnic. Ifzpenfače. 'SSr9- Momentano imamo v skladišču sledeči novi in rabljeni materijah 42 vagonov tračnic v profilu 55, 7, 9, 3, 12 kg. g b , normalnih. 38 komadov kretnic za železnice od 600 do 760 m/m. 3 komade „ za normalne železnice. 48 komadov okretnic za železnice od 600 do 760 m/m. 64 „ pokretljivih vagončkov z3.4 k.m, 600m/m. 42 ^ vagončkov za trame in drva. 50 p novih vagončkov za rudnike (Grubenhunte). 12 [ komadov lokomotiv 35, 40, 50, 60 k. s. g za železnice od 60 do 760 m/m. — 8 pomladi tm& 12993 a Splošni vzorčni velesejeni od 28. febr. do 6. marca. Tehnični veleseiem od 28. februarja do 10. marca. Znižane cene vizuma in vožnje v Nemčiji s posebnimi vlaki. Za pravočasno prijavo opozarja interesente častno zast pstvo za ljubljanski okraj Stegu in drugi, LiuMfana, Duuafssa cesta 1 b/£ll„, katero preskrbi vizume. i daj a sejemske izkaznice ter daje potrebna pojasnila. Swaty-kamen „Rapid" Naihofiša osla za orodje Garancija za vsak kamen. Reglstrovana varnostna znamka. Stalno v zalogi pristni belgijski kamni, belgijski drobci, oljni kamni ..India", arkanzaski karanj> modri pisani kamni itd. Istotako vedno v zalogi različnih zrnenj, la holuti .Ka borundum" in smirkovi holuti. Rogaški brusi vseh razsežnosti do 2 m itd. Takisto brusilna in polirna sredstva 13002 a vsake vrste. Cenik zastonj in poštnine prosto. Dovoljujemo si s tem obvestiti vsa p. n. industrijska pod;etja, da smo osnovali olno-no razširili poleg že obstoječe zvo-narne še v svrho litja po vzorcu, modelu ali na-čr u iz železa, bakra, iosforne in spojne bronce. rudeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želj obdelane. Pri oročamo zlasti vlitke za ležaje lležajne šalice in osnovne puše), za parne stroje, poljedeljske stroje, vagonete, polnojarmenike, žage, peči, štedilnike, za vse Industri ske ier obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Kupujemo vse vrste In vsako količino starega železa in kovin ter njih odpadkov po dnevni ceni, ali liti prevzamemo v ra un v svrho prelitja. Prizadevali si bomo poslužiii p. n. podjet a vedno po njih željah, s hitro in točno postrežbo po najnižjih, konk jrenčnih cenah. Prič kujoči cenjenih nsročii. se pripora čamo vseobči naklonjenosti in beležimo z odličnim spoštovanjem Zvonarna in iiyt rna, d. z D. Z., k Vid LUMINU: ihz.j.«h. _ BUHL ■irttfltri'9 MARIBOR« Kompletna gat nitura, 12 kom. kakor na sliki. Proti predplačilu ali povzetju iranko na dom. Cerkveni zvonovi, armature, surovi odlitki. PRVA DALMATINSKA KLET MARIBOR, V0JASNISXA 4 toči najbolje pristno preizkušeno dalmatinsko vino po najnižjih cenah. * ; Spodnja Šiška Prodaja jestvin MARIJA PEVEC Spodnja Šiška Kolodvorska ulica MIHAEL HAFNER vinska trgovina in vinotoč Ljubljana VII ANTON VELKAVRH mesar »Pri raci« SPODNJA ŠIŠKA Celovška cesta PETER BIZJAK strojno mizarstvo LJUBLJANA • "CelovSka cesta št. 71 N. M. MALGAJ trgovina z mešanim t-iagoni ....... Spodnja Šiška 121 AVGUST ČERNF splošno mizarstvo - Zgornja Šiška 122..... AL. in HEL. BRECELN1K mesar Spodnja Šiška 93 METOD in FANI KAČlC Spodnja Šiška Gostilna »Pri raci« FRANJO AHLIN trgovina mešanega blaga Ljubljana VSI JOŽE JELENC mesar Ljubljana VH Celovška cesta 54 FRAN JAPELJ trgovina z mešanim blagom Spodnja Šiška JOSIPI NA KLANC5CAR Ljubljana Vil. Celovška c. gostilničarka Šiška Vodnikova cesta to MICI SLEJKO gostilna »Pri kamniti mizi« Šiška Vodnikova cesta 17 NEŽA ŠLIBAR gostilničarka Spodnja Šiška Jernejeva uiica 24 IVAN SIMONČfČ trgovina z mešanim hiagum Šiška JOSGP LEVANIČ TRAFIKA SEVER trgovina ■• vinom na debelo LJUBLJANA Ljubljana Vil Šelenburgova ulica i K- JURMAN kr. dvorni optik LJUBLJANA Š-JenbiTgova :;!:ca PETER STEPIC vinotržec posestnik in gostilničar Spodnja Šiška 54 Tržna ulica 6 ANDREJ BELIČ trgovina z mešanim blagom Ljubljana Vil, Kavškova c. IS Podružnica Janševa ul. 1 Veletrgovina z ">':io:n in žgun'em BOLAFFIO & SINOVA Ljubiia>:3-Šiška ' KAJO DELIČ LJUBLJANA Hilšerieva ulica ! in Radovljica št. 8 GOSTILNA «PRl MRAKU« LJUBLJANA Rimska cesfa Ci ... • • .-t l-i liallic 0, FETTIC H ' FR A N K H i: i A' Ljubljana , ..,.....>: ., • LUDOVIK ČERNE juvelir in zlatar Ljubljana. Wollova ulica 3 TOSIPINA LOKAR LJUBLJANA Vegova ulica 16 gostilna »Pri panji; L. MSKUŠ iJ AN A FRANČIŠKA in IVAN JAVORNIK mesar in prekaie^ alec LJUBI JAN A i Domobranska cesta 7 in stojnica. Šoiski drevored ADOLF ŽABJEK mesar LJUBLJANA sSo'ni'7" Šo'iV? drevored i P. BUNC i« DRI '/ i ; LJuMjana-Geljc ; ! IV. JAX IN SIN LJUBLJANA Gosposvetska cesta 2 IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj nietei LJUBLJANA Kersnikova ulica ?■. Hodna trgovina PETER ŠTERK LJUBLJANA IVAN PODBOJ trgovina z mešanim blagom Ljubljana D, M. v Polju : IVAN RAHNE i-;;i)V!iia / mešanim «*«ag>,>ut Sc!o-Moste rr; ! .'ubijam '»'AN L A PA j.NE r , an« ;:•■-.) to\;;:"•; I "iibliana- V-Tstc i i lož. RUDOLF WILLMANN strojnostavbena delavnica LJUBLJANA Slomškova ulica št. 3 ŠENTPETERSKI BAZAR LJUBLJANA Martinova cesta 8 SIMON KUNCIČ sodavičar LJUBLJANA Sv. Petra cesta JOSIP MARČ4N mesar LJUBLJANA Rimska -'■ / • MARIJA URBAS NASL- LJUBI ".NA Kfticuskega ulica !<• | s * 'in! i: atcHt> RODU'- 1 1 .: ; JANA i :my>;?s\a -;t>ta S'J • 1 ... J 1 JOSIP in RAJKO TURK Špedicija v Ljubljani Masarykova cesta 9 IVAN SEDLAR trgovina s špecerijskim, kolonijalnim materijalnim blagom in delikatesam LJUBLJANA Linhartova ulica 4 JOSIP JUG sebni slikar, slikar črk in pleskar LJUBLJANA MOSTfc M. TIČAR LJUBLJANA šelenburgova ulica J in Sv. Petra cesta 2f> j i! t .MENJAT. MCA REICHER & TURK LJUBLJANA Prešernova ulic? i! , ( , ' ,'L i Av'j A DOM- ni.rcr Tržr.-;.:- •:.-!! lf! BaiJa. " .. . ' ' ,,Tiskovna zadruga, knjigarna, Ljubljana, Prešernova ulica JL—--—_____________________________________■—- t « mani Mnogo sreče in veselja v letu 1926. žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke: ■■■■■■■■ ■■»■■vbbmmmhmm Srečno In veselo novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ln konsumentom „B U D D H A« ČAJNIH MEŠANIC THEA IMPORT, družba z o. z. LJUBLJANA M. CASERMAN krojaški mojster LJUBLJANA Martinova cesta 9. MIROSLAV BIVIC knjigoveznica, kartonaža in trgovina s šolskimi potrebščinami LJUBLJANA, Sv. Petra c. 29 Brivski salon ANTON TURK LJUBLJANA, Miklošičeva c. 7 M. ROGELJ manuSakturna trgovina LUJBI.JANA Sv. Petra cesta 26 MATIJA ANDLOVIC mizarstvo, zaloga pohištva LJUBLJANA Vidovdanska cesta 2 FR. PUH strojno ključavničarstvo in strugarstvo LJUBLJANA, Karlovška c. 10 FRAN NOVAK brivnlca Novi Vodmat št. 19 FRANC URŠIČ krojaški mojster LJUBLJANA Vlf Medvedova cesta 26 PETER SEMKO krznarstvo LJUBLJANA Turjaški trg IVAN ARBI pekarija LJUBLJANA Zvezdarska ulica 4 DANIJEL ZUPANC zlatar LJUBLJANA Wolfova ulica 6 STUCHLV-MAŠKE mortstinja LJURLJANA Židovska ulica 3 KAREL VIDMAR pekovski mojster LJUBLJANA Rimska cesta 5 ALOJZU FUCHS juvellr LJUBLJANA Šelenburgova ulica 6 ANTON in JOSIPINA KRAPŠ kavarna LJUBLJANA. Škofja ulica 12 FRANC SZANTNER LJUBLJANA Šelenburgova ulica 1 DUŠAN M\RINKO urar trgovina t zlatnino in srebmino LJUBLJANA, Florijanska ul. 31 AL. ŠČURK deMatese-špecerija, zajutrkovalnica LJUBLJANA Onnaiska cesta 12 l TOMŠIČ manoiak turna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 38 ANTON KANC SINOVA drogerlja in iotomanufaktnra LJUBLJANA Židovska ulica I LEOPOLD R1.TAVEC krojaški mojster LJUBLJANA Miklošičeva cesta 7 Specialni artistični atelje za črkosllkarstvo PRISTOU & BRICELJ LJUBLJANA bote! »Mallč« TONE MALGAJ pleskar, ličar, sobo in črkosllkar LJUBLJANA Kolodvorska ulica 6 LOŽAR & BIZJAK konfekcija LJUBLJANA Sv. Petra cesta 21 LUDOVIK ZAJC urar LJUBLJANA Zaloška cesta 27 Veletrgovina z vinom in žganjem LUDVIK DEKLEVA LJUBLJANA - SPOD. ŠIŠKA Celovška cesta 76 JOSIP KASTEL1C krojač LJUBLJANA Vodnikov trg 4 LESKOVIC & MEDEN LJUBLJANA IVAN MIHEI.ČIČ elektrotehnik LJUBLJANA Lepi pot 12. Tržaška cesta IVAN IN NEŽIKA KOČFVAR gostilna »Zlatorog« LJUBLJANA. Gosposka ulica 3 IVANA GORŠE restavracija »Novi Svet« LJUBLJANA Gosposvetska cesta 13 ANTON ČFRNE graveur LJUBLJANA Dvorni tre 1 STEGU IN DRUG komandltna družba za strojno in električno Industrijo LJUBLJANA palača Ljubljanske Kreditne banke GRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA Šelenburgova uOca 3 JOS. BERGMAN trgovina s črevami in parna topilnica loja LJUBLJANA Poljanska cesta 85 TVRDKA ANT. KRISPER LJUBLJANA Mestni trg 26 M. ROSSNER & Co. NASL. VIKTOR MEDEN OSVALD PENGOV trgovina s špecerijskim blagom in gostilna LJUBLJANA Kariovška cesta 19 M. FRANZL SINOVI tovarna pletenin LJUBLJANA Privoz 10 Umetniški zavod za litografljo CEMAZAR & DRUG LJUBLJANA, Na Friškovcu BRATA MOSKOVIC trgovina usnja hi čevljarskih potrebščin na debelo, zaloga strojarskih maščob (flštran, degras In strojila) LJUBLJANA V Angliji ln Franclfl akad. izprašani diplomirani učitelj krojenja F. POTOČNIK lastnik Internacionalne modne krojne šole LJUBLJANA Stari trg št 19/L FRAN in MARIJA REMIC ŠIŠKA , Celovška cesta 10 A. SUŠNIK trgovina z železnine LJUBLJANA Zaloška cesta 21 MATEJ OREHEK LJUBLJANA Kolodvorska ulica K- PEČENKO Trgovina z usnjem LJUBLJANA Sv. Petra cesta 13 JOSIP ANDLOVIC strojno mizarstvo LJUBLJANA Karlovska cesta 22 JANKO DERMOTA zlatar SPODNJA ŠIŠKA Jernejeva ulica 57 JOSIP VIDMAR tovarna dežnikov in solnčnikov LJUBLJANA Pred škofijo 19 J. BRAJER prva Izdelovalnlca goiser-čevljev LJUBLJANA, Turjaški trg 1 F. ČUDEN LJUBLJANA M. SOKLIČ gostPiia in trgovina LJUBLJANA - TRNOVO Pred konjušnico GOSTILNA »MEDVED« LJUBLJANA Linhartova ulica 4 ALEKSANDER GJUD mL damski česalni salon LJUBLJANA, Kongresni trg 6 «NARODNA KAVARNA* JOSIP CARL LJUBLJANA Gosposka ulica ČADEŽ & BRCAR specialna trgovina za mlinske potrebščine LJUBLJANA Kolodvorska nllca 35 ALOJZ JANEŽIČ Klobučarstvo Slamnikarstvo LJUBLJANA, Slomškova ul. 27 IVAN RAVNIHAR urar drž. želez., trgovina z zlatnino ln srebrnino LJUBLJANA Sv. Patra cesta 44 IVAN CERAR pekarna LJUBLJANA Poljanska cesta 23 ŽNIDAR ANDREJ modni atelje LJUBLJANA Reber 11 JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 9 EMIL REPUZZI čevljar LJUBLJANA ŠIŠKA Celovška cesta 10 MATEVŽ in JULIJA KRUŠIČ mesarija in gostilna LJUBLJANA Zelena lama MATIJA PERKO mizarska tovarna EMIL NAVINŠEK šef-vlasuljar Narodnega gledališča I. ROT krznarstvo LJUB!. 'ANA Gradišče F. FAJDIGA SIN Zaloga pohištva, mizarska delavnica LJUBLJANA, Sv. Petra c. 17 Ustanovljeno leta 1879. GOSTILNA »PRI KROFU« LJUBLJANA Sv. Petra cesta Pukelstein ALEKSANDER GJUD s t. brivec LJUBLJANA, Kongresni trg 6 L. M. ECKER SINOVA kleparna in podjetje za izpeljavo vodovodnih del LJUBLJANA JOSIP REICH tovarnar LJUBLJANA NOVAK TOVLADIJAC & CIE mesna industrija LJUBLJANA, Kolodvorska uL 18 ROŽNA DOLINA, cesta XIII št 1 MARIJA JEGLIČ Damski modni salon LJUBLJANA Slomškova ulica 27 Brivski salon JOSIP MILETIČ LJUBLJANA Karlovska cesta 14 LOVRO KVEDER LJUBLJANA Poljanska cesta 19 EDVARD ŠKOPEK urar tn zlatar LJUBLJANA Mestni trg 8 FRANC LOBOREC brivec LJUBLJANA Rimska cesta 21 DROGERIJA »ADRIJA« LJUBLJANA Šelenburgova ulica 5 Kavarna »VOSPERNIK« LJUBLJANA Stari trg 32 T. NOVOTNY slaščičarna in posredovalnica LJUBLJANA Dunajska cesta 9 VIKTOR BAJT NASL. I. ljubljanska cvetličarna LJUBLJANA I. ČERNE tovarna za stavbeno In pohištveno mizarstvo ŠT. VID LJUBLJANA, Dunajska cesta 28. TEODOR KORN krovski in kleparski mojster vpeljevalec vodovodov LJUBLJANA Poljanska cesta JOSIP PREŠEREN čevljarstvo LJUBLJANA ' ŠIŠKA Celovška cesta SISKA ::—:: ::—:: LJUBLJANA THE REX Co. trgovina s pisalnimi stroji LJUBLJANA EMIL MORE sodavičar LJUBLJANA Kctte-Murnova cesta 11 MARIJA LAH gostllničarka LJUBLJANA Kolodvorska ulica 163 KOLINSKA TOVARNA LJUBLJANA A. A. BAKER & Co„ d. z o. z. LONDON E. C. LJUBLJANA Društvo za prodajo Singerjevih šivalnih strojev BOURNE & Co. NEW YORK PODRUŽNICA LJUBLJANA Šelenburgova ul. 3 UGOGRAFIKA", klišarna, LJUBLJANO, Sv. Petra nasip štev. 23 iiauaui IlUlUHMIUHUimilllHi \ € JUTRO» št. 1 24 Naslednje mariborske tvrdke žele vsem svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem mnogo sreče v letu 1926: maribor SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1926 ŽELI VSEM CENJENIM OBISKOVALCEM GRAJSKIKINO Dr> justina gustinova maribor VELETRGOVINA H. J. TURAD aleksandrova c. 7 franjo majer MARIBOR Glavni trg k. & r. ježek tovarna strojev, livarna železa ln kovin MARIBOR Meljska cesta 103 marko rosnfr zaloga mannfakturnega blaga NA DEBELO MARIBOR Slovenska ulica 13 kavarna »central« MARIBOR Gosposka ulica MARIBOR f. michelitsch modna trgovina Gosposka ulica 14 kavarna »jadran« MARIBOR Aleksandrova cesta 36 e. gaspari trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki MARIBOR Aleksandrova c. 19 zlata brišnik trgovina s papirjem in galanterijo MARIBOR Slovenska nI andrej oset restavracija »Narodni dom« in »Štajerska klet« MARIBOR alojzij ploj špecerijska in kolonljalna trgovina MARIBOR Vodnikov trg 1 anton požar trgovina z mešanim blagom MARIBOR RUSE rajko zotter krojač MARIBOR Gosposka 37 MARIBOR franjo špes stavbeni mojster Tržaška c. jakob lah modna ln galanterijska trgovina MARIBOR Glavni trg 2 josip sulič TEGOVINA S ČEVLJI IN USNJEM MARIBOR Aleksandrova cesta 30 »elin« družba za elektrotehnično industrijo z o. z. MARIBOR Vetrinjska U lenard pinter trgovina z železnlno In kuhinjsko posodo MARIBOR Aleksandrova c vjekoslav gjurin BRIVEC MARIBOR Jurčičeva ul. a. vicelj TRGOVEC MARIBOR Glavni trg 5 ivan krois čevljarski obrt MARIBOR Koroška c. 18 v. vlašič iotoatelje in iotopotrebščlne MARIBOR Gosposka 23 ernest zelenka trgovina s pohištvom MARIBOR Ulica 10. oktobra S štefka špes modni salon za dame MARIBOR Linhartova 18 franc rainer agentura - komisijska trgovina in zastopstva MARIBOR Koroška cesta 17 maks durjava TOVARNA PERILA MARIBOR Gregorčičeva ulica 24 gaspari & faningf.r MARIBOR Aleksandrova cesta franc cvfri in KROJAŠTVO IN KONFEKCIJA MARIBOR MARIBOR Aleksandrova cesta 28 HOTEL »PRI ZAMORCU« LASTNICA pavla jančer MARIBOR ihl Si kohar modna ln manuiakturna trgovina MARIBOR Aleksandrova cesta 9 miloš oset veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnlm blagom MARIBOR Glavni trs jakob perhavec tovarna za Izdelovanje likerjev, dezertnlh vin to strupov MARIBOR ž- Meljska c. karol jančič manu-aktura hotel »KOSOVO« MARKO RADILOVIČ .MARIBOR , Aleksandrova 11 MARIBOR Grajski trg 1 andrej macarol pekarna MARIBOR Meljska c. ivan penko trgovina s špecerijo MARIBOR Gosposka 46 b. veselinovič trgovec MARIBOR Gosposka uL leopold vukič trgovec MARIBOR Frančiškanska 21 jos. košir trgovina kolonijalnega blaga, perila in nogavic MARIBOR Aleksandrova c. karol JARH trgovina z lesom in premogom MARIBOR Gregorčičeva 1 f. perc trgovina z muzik. inštrumenti MARIBOR Gosposka 34 m. naveržnik trgovina usnja ln čevlj. potrebščin MARIBOR Aleksandrova 16 Elektrotehnično podjetje a. sprager MARIBOR Kopitarjeva 12 ivan kvas klobučar MARIBOR Aleksandrova 32 Gostilna »pri veselem kmetu« BETI D. 20HER MARIBOR Tržaška c. 3 drago roglič »KARO« ČEVLJI MARIBOR Koroška c. 19 MARIBOR anica faswald medni salon Trg svobode 1 kavarna »evropa« MARIBOR Aleksandrova c. franjo lah manuiaktura MARIBOR Jurčičeva, Vetrinjska Podružnica npravnlštva »jutra« MARIBOR franc korman MARIBOR Gosposka ulica MARIBOR a jakac čevljarna Slovenska ul. 26 »velika kavarna« in »klub bar« ALEKSANDER KLEŠIČ MARIBOR m. berdajs trgovina s špecerijskim blagom In semeni MARIBOR Teleion 351 kosta vukašinovic Aleksandrova cesta valburga glumac strojna pletarna MARIBOR Ulica 10. oktobra 4 JOSIP MISELJ pekarna MARIBOR Koroška c. 21 franc ambrožič sobo- ln črkoslikar Grajska ul. 2 MARIBOR STRAUSGITL dedič ln drug pekarna MARIBOR Glavni trg »svetovna panorama« MARIBOR Slovenska 15 JOSIP STIBILJ gostilničar MARIBOR Koroška c. 47 eman ilich slaščičarna Prvo JugosL mlinostavsko podjetje S. FORSTNERIC MARIBOR-MELJE Matherjeva ulica 18 MARIBOR Slovenska 5 Gostilna »pri črnem orlu« FRANC ŽEMLJIC MARIBOR MARIBOR jagodic i sajko zaloga pohištva RotovSfci trg 3 MARIBOR anton košič zajutrkovalnica Strosmajerjeva 6 KAROL TEMENT čevljarski mojster MARIBOR Barvarska ! i. kelc krojaški mojster MARIBOR Stolna uL 6 MATKO SERŠEN trgovec MARIBOR Koroška c. 39 ivo mihorko Landis Gyr MARIBOR Slovenska 20 marija zingler gosti lničarka MARIBOR Koroška c. 49 srečko pihlar manuiaktura MARIBOR Gosposka 5 RADO MEZNARIC VELEPRAŽARNA KAVE maribor GLAVNI TRG STEV.21 !■■—■■«■■■—aa—mmmm »ntaammvtmmnmmmmmmmi********* «E3*»aaM*llii,na«iRh«»>ti>fek.......«k...iiiiia*aMit..k.. JdDaaOODDOODDl 1 =j L ' Srečno in veselo -Novo'Qto želiva cenj. odjemaIceia - Wi ter & Zuuan _ trgovina s ipecerijsklm j in kolonialnim blagom =] Ljubljana fc 3 Sv. Petra cesta 35. J 11829 Veselo ins ečno jlovo leto želi Ksoačič i Jipeli trgovina s {pecerijskim. kolonijalnim In materi-jalnim blagom i-jubliana, Kongresni trg It 19. 1*61 a Veselo Novo leto 1926 teli 12185 a hlgienižia pralnica In svetlolikalnica Franc km Liubliaaa Kolodvorska ulica itev. 8 Srečno in oeselo ilooo leto ?aoel Poglafen, L|nbI'ani-K0dei;eT0 (naiprotl voj. alaga.lita). in želi vsem svojim cenjenim domačim 13008-a In ljubljanskim gostom Leopold Erjavec gcsti>n:fi?r St. Vid • Vtim»r!e Obilo sreče aiouein letu! Hotel .Slon* Ljubljana. Srečno nt veselo tinnn leto leHta se za nn'ia~ lllfVI/ It I" Ifno naklnmenost pn-. poročata vsem cenj. odjemalccm in gostom 4 Julij in Jerica Nori j ari pekarna, trgovina in gostilna MEDVODE Srečno in veselo Jfovo leto želi Razpošiljala češkega in angieškegi sukna Josip Hvančic. 12403 a Carinsko posredništvo na Jesenicah ANTON STEKAR želi vsem častitim komitentom J^ SEECHO KOTO LETO ter se priporoča i za nadalje. 13006 a m n« b u n ii-imnr-mnnnmnnnrii »um[ Pra'j sre^o Novo leto — 1926 — □ želi vsem cenjenim naročnikom „Jugome!alifa" Ljubljana ■■ Trbovlje □onnnonnaannnnnnnannnnnnnnnnn „Riba" specifslna trgovina rib in rib|ita konserr, Ljubi* ana, Gradišče. Vsemu občinstvu 12857 a srečno nooo lefof ■t V«em, ki so potovali, ali še bo''o potovali potom naše pisarne v Ameriko, bodi srečno Novo leto! ■jomu h n b m n » o»»n ;n i i=pdc3 □ Srečno in veselo J(ovo leto želi Ioan ITlalešič, restavracija „Pri Kroni" » JUetlikL Sobe za talce — izvrstna prignano dobra knbinja. t28M a onoenaonnoe nmmr , TinrTTTTTTnnnnnnrr^^ § S-ečno in veselo }fovo leto 1SS35 * 2eli svojim cenjenim odjemalcem tvrdka Jvan Gogala Jesenice-fuzine ■IrrrTrinnrirTnr-ll H II II II II I1mrnnm H V^VVVl/VVVVV VWv r/UVih. irmiirirk"mf Trmnnnr inf«it ii irii rnfčmm' L ubljana. K ledvorska gl. ^□□□□□□□LJLiiJumuLjLiLirTTTro^aJa pammminm rxra TcmuU-O Srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka L. Rebolj v Kranju, (zaloga šivalnih strojev) Kokriško predmestje št. 38 ; 12802 a r unmmna[X3i33aDoacEDcr:rrrnmaa želim vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC ŽMITEK razpošiljainica sira 1M14 t BOHINJSKA BISTRICA EEEEEEEEEEEEEB 0 0 □ H ■ a in □ 1 •i] rj bij J J J jjjjjj J J a želi Kolodvorska restavracija Jesenice. 12645 ■ « JUTRO* 5t. V Č- V Petek 1. I. 1926 »";r< m m p p Mnogo sreče in veselja v letu 1926, žele vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem In znancem naslednje tvrdke: ,.naa S 1 ALOJZIJ POLAJNAR Restavracija — trgovina ŽUŽEMBERK ALOJZIJ MEDVED aodavlčar ŽUŽEMBERK KAREL NAHTIGAL lasni trgovec ŽUŽEMBERK SIRC-RANT trgovina s koionijainlm blagom in deželnimi pridelki KRANJ IVAN PREŠERN veletrgovina obutev KRANJ FRANC RODE DEVICA MAR. V POLJU R. THALER manufakturna trgovina škofja loka LEOPOLD KNEZ trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki RADOVLJICA SHS KONRAD PECHER- trgovina s apecerijsklm bagom SKOFJALOKA MIHAEL OSTERMAN mesar in prekajevalec KRANJ IVAN POGACAR čevljarstvo PREDTRG p. RADOVLJICA RUDOLF RAKOVC trgovina z usnjem KRANJ ' ANTON ŠTEFE trgovina z usnjem in čevljarskim potrebščinami KRANJ Vte«*« veletrgovina IVAN OGRIN LAVERCA pri Ljubljani JANKO MIŠIC puškar KRANJ JOSIP PERNUŠ oblastveno preizkušeni tesarski mojster KRANJ RESTAVRACIJA «PRI KOLODVORU« KRANJ ADOLF ZAVRTANIK tvornica čokolade LESCE JOSIP DEMŠAR nsnjarna crešnilca pri ŽELEZNIKIH SLAVKO KOMPARE TRŽIČ IVAN ZGONC trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki cerknica pri rakeku it «2 VINKO SAVNIK manuiaktura in galanterija RADOVLJICA SIovenija-Gorenjsko HOTEL «TRST», KOČEVJE (Sadt Triest) J. KLEMENČIČ. hotelir KOČEVJE VALENTIN GRACELJ pletarstvo BLED. Slovenija L D. TANCAR JESENICE, Oor. JOSIP BELJAN gostilna ČRNOMELJ AVGUST KUNC trgovina mešanega blaga Črnomelj JOSIP DOLTAR železo II varna ČRNOMLJE Prva Jugoslovanska tovarna tržaških bičevnikov OGRIN & PERIC LAVERCA pri Ljubljani KRANJC & BERMEŽ trgovina z deželnimi pridelki in mlevsklml proizvodi na debelo VRHNIKA JOSIP KOBE špecerijska in delikatesna trgovina na drobna In debelo NOVOMESTO FRANC DOLENC gostilna »Mantua« VRHNIKA T. OGRIN NOVO MESTO SIMON PIRC trgovina vlečene in žgane žice, žlčnikov in drugovrstnih strojnih žebljev kropa (Slovenija) FRANC ZAPLOTNIK trgovina z usnjem in čevlji RETJE pri TRŽIČU JAKOB DERMOTA usajarna ŽELEZNIKI «KERAMIKA» tovarna peči, štedilnikov, kamenine in Samotnih izdelkov J. KLEMENČIČ d. z o. z. NOVO MESTO FRANC KS. OBLAK trgovina z S®*>m, živino in deželni ml pridelki logatec JOSIP SURC trgovec SEMIČ. SLOVENIJA JOŽEF JESIH mesar In gostilničar MEDVODE B. TRAMPUŠ-A DEDIČI tvornica lanenega olja, firneža in tropin MEDVODE JOS. TOLLAZZI trgovina In gostilna logatec FRANC PICEK trgovina z mešanim blagom RIBNICA DOLENJSKO Gostilna pri Slepem Janezu FRAN in JOŽICA ŠUSTERŠlC RADO POLAK trgovina z mešanim blagom in žganjem na debelo ORMOŽ JOŠKO SAGADIN mizarstvo za stavbe In pohištvo PTUJ Tovarna perila KAREL PAJK CELJE-GABERJE MILOŠ ŠKERBIC trgovina manuiakture in izdelava oblek TRBOVLJE O, ZAGORJE 48 MILAN HERZ brivec RETJE pošta Trbovlje I AVGUST JEGLIČ čevljarstvo, trgovina usnja čevljarskih potrebščin RADEČE In Modni atelje za dame In gospode IVAN BIZJAK Celje, Prešernova ulica. ERNEST MARINC Izvoz lesa Zrinsko Frankopanska ulica 4 JAKOB DEŽELA pekarija MENGEŠ Št. 98 FRANC CERAR tovarna slamnikov in klobukov DOMŽALE s svojo podružnico v Celju ČEVLJAR. GOSP. ZADRUGA reg. z. z o. zavezo Ž1R1-DOBRAČEVO št. 79 Matej Strllč t č. načelnik FRANC KUNSTLER parna žaga In mizarstvo LITIJA FRANJA KRIEGER-DOLINŠKOVA sodavlčarka KRŠKO JOŠKO in MINKA VIDEMŠEK brivnica in trgovina MENGEŠ Št. 56 ALOJZU GERM TRBOVLJE JURIJ FERENC stavbeno podjetje TRBOVLJE D JOŽEF JEZERNIK izdelovatelj harmonik kotredež 22 ZAGORJE OB savi LAVOSLAV MRNUH trgovina z mešanim blagom ZAGORJE OB SAVI DRAGOTIN KORBAR betonska tvornica ZAGORJE OB SAVI KARL JELOVŠEK trgovina, izdelovanje brusov ROGATEC FANI POVŠE gostiln« in kavarna LOKE-TRBOVLJE I Mostni stavbenik RUDOLF ROČAK TRBOVLJE LESNA IN KOVINARSKA ZADRUGA reglstrovana zadruga z omejeno zavezo STRNIŠČE pri PTUJU E. BERNA trgovina čevljev CELJE Kralj Petrova cesta ALOJZ K R AIN Z, LJUTOMER trgovina modnega, manufakturnega in .špecerijskega blaga. Zaloga stavbenega in rezanega lesa. — Umetni mlin in žaga. Tovarna opeke. — Veletrgovina z vinom. 10 MATIJA ŠMID trgovina z mešanim blagom NOVA VAS Sv. Jurij ob juž. železnici ALOJZIJ PECE trgovina z manufakturo, špecerijo železnino ČRNA in LUDOVIK PETEK špecerijska ki kolonijalna trgovina CELJE B I MAKS ZABUKOVŠEK modni salon CELJE Cankarjeva nI. 2 BLAŽ JERICEK trgovec RAJHENBURG ob Savi TOMO MAYER kolodvorski restavrater PRAGERSKO LOVRO KUHARIC gostilna LJUTOMER MARKO ROSENBERG LJUTOMER KIKEC FRANC trgovina z mešanim blagom LJUTOMER KUKOVEC ALFONZ lesna in železna industrija LJUTOMER ANGELA ČEH-VRŠIC delikatese in špecerija LJUTOMER SRŠEN FRANC manuiakturna trgovina LJUTOMER t < 3» t t a a a ■ ss a ■ e B a ■ a a a F. S. ŠKRABAR VIŠNJA GORA TOVARNA KOPIT LOKA pri Žusmu TEREZIJA KUDER modna trgovina CELJE Glavni trg 14 Kolodvorska restavracija SLAVKA GORJANEC GROSUPLJE FRANJO DOLŽAN stavbno in galanterijsko kleparstvo. Vodovodna inštalacija. Celje. MAKS ROJC mesar in prekajevalec KAMNIK Šutna 12 SENČAR FRANC manufakturna trgovina in trgovina z deželnimi pridelki LJUTOMER VILAR VENO trgovina z železnino LJUTOMER ALOJZIJ SMOLE tvrdka »Blisk« kemični izdelki ŠMAR.IE-SAP naMiian*«BiikHiia*aMa«Baaakii»ftaitBi xsoc □X uuu tali ■ Franc Bernifc« Izdelovalnih klobukov Slovenska cesta lioiMiiia,' nmmn nmmmEooDDm , □DOonntxiax)L^ujnixojuuoaxq^ Veletrgovina žganja Lini VI!. Emerift Zelinlfri želi vsem tvojim cenjenim odjemalcem, znancem ?n prijateljem ii®7 s srečno Novo leto! 5 txnxa^Dcxn3otxoxRxionoDC3ot Ivan io Ana Perme, mesar ? imm :tsi« s Srečno In veselo m letoi Josip Satran :: Ljubljana, Vodnikov trg *11 ■ —» "■ ..... .i. . .. , ... Srečno jtovo leto! Srečno Novo leto vsem od>emalc«m in naro."n'kom Josip Muiar, mesar, LJubljana, ŠoUkl tovorad 11S1S * Srečno Jlovo leto svojim cenjenim naročnikom Lovro Pičman, Meparstvo in * vodovodna instalacija Ljubljana J1812 a TUetoo 91] (B O a Srečno Novo leto želim vsem svojim cenjenim gostom Karol Kačič, gostilna Ljubljana, Dunajska cesta 58 nsos s Š 13191 t aVO LJUBLJANA Srečno In veselo flovo lelo telita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem In znancem Josip in leopolna KM restavrater hotela .Slon" ...... v LJubljani ——— S 13813 a K X X X X K X X ^Tndre) Doiinar pekarija £inbljana, Bohoričeva nI. 1 tiao& a K X X X X X X X fiosl! na in trcovlne Fran Bi Ljubljana, Tržaška cesta 4 [Itd 118.7 a | nuvu i slikarstvo iti pleskarstvo 15 S leto! i finblisna Kolodvorska?! g ■ w«®»l«na, tiiio.ite«. is. • # CT # * želita \ prav srečno Jfovo leto in se priporočata za nadaijno zaupanje JERNEJ IN FANKA CERNE hotel Štrukelj nso7» »♦♦♦♦«♦««.....m Vsem cenjenim naročnikom, priji> tetjem in znancem US43 * srečno |fovo leto! Laka Abačlč ipložno parno mizarstvo :: Hrenova ul ca SL 8 Srečno in veselo j\fovo leto Želi 1IS2S a aJSdrSfi' izvozna In uvozna drtafba Ljubljana, Dunajska cesta št 9. T" Telefon interurban fttev. 113 1 Srečno in veselo Novo leto j a g ! želi svojim gostom in se jim pršpDroča S S tudi nadalje 5 fe> M9 Vsem cenjenim obiskovalcem kavarne »Zvezda" restavrac! e In vinske kleti želiva prav srečno Jfovo leto! Fran in Roza Krapeš. 11830 * mMiimnmt MODNA KR03ACNICA 1 SUŠNIK L3UB«-3ANa ŠELENBURGOVA ULICA štev. 4. 12192 .....*............................ BOJO leti S® I cem želi tvrdka m i .. ....................,___^ g i gostilna 9Pri sodčku* [ i Fr^Kham, Ljubljana | SREČNO mm LETO Želi vsem cenj. gostom in obiskovalcem VELIKA KAVARNA in KLUB BAR .......H MARIBOR «........ ALEKSANDER KLESIC 12107-4 cx !i jlujul« juummuumonrono Cenjenemu občinstvo se priporoča za kleparska dela in popravla, napeljave vodovoda in pltnove razsvetljave In želi vsem delodajalcem znancem In prijateljem spbčro io veselo Hovo leto Fr. Lončar, Ljubljana 7 CelovSka cesta 88. ll&U a i Splošno mizarstvo Jos. Slejko Ljubljana 7, Zg. Šiška 82 1183S« nuuuuuuLionnnnuuJtJi icacGonnrirrc V • te« tus« Mr. A. Ustar, lekarnar = t»*3 Sv. Petru, Ljubljana OIOBOEOIOIOSOIOSOIO o Srečne Novo leto -^—ajs— « vsem odjemalcem in konsumentom naše p i ve želi Hrenova uiica 24. ng« , Miklošičeva cesta. Franio Golob mesar In Drekajeveioo J38» c Liubliana VII.. bioioioioioioioioio cesta 47. O o ■ o ■ o ■ o ■ o trm ni knuuuujuljuodaaaacpcicxrc d. d. Liubliana. 11832 a I, 1926 w I Martin Holikofof s modni salon za gospoda ° 1 LJUBLJANA, Sp. Slika, f Cele vika oeata u*20 * — inDoocxxaxoxronnon pa želi največ sreče vsemi tMtf • Tovarna testenin »Pekatete* ! Srečno in veselo Noto leto § * S ? žeii tvrdk« 15214 * J | SfonHo Ho«Srl : LJubljana, Sv. Petra cesta 35. | J * Si* S. «9FM. ....... 9.K.......... | < aHaaaanNMaaaiaiiaaagiaaamuaaiaaunt | Srečno in veselo Novo leto ! s . ■ želita | Josip in Marija restavracija na glavnem kolodvoru Lftsbllana* | i.i« I F7«iiMiimiB>Diaaiiaaiiiii9aa9iaiii«iBiiag 11838 a S P g : S Vsem cenj. odjemalcem in prijateljem • | f«!l 11842 a J | parfumerija .Strmoli* Pod trančo 1 ; Ifl II ............ .............. ! Srečno ln veselo Novo leto 1928 I žel: vsem cenjenim odjema'cem in prljateljero ter se priporoča aadaljn! naklonjenosti U83S a 3 Ravnateljstvo Pivovarne Laik©. (?) Milil smikova ulioa I „ priporoča ia želj . Srečno Novo leto! 1 si Ljubljana, Slomftkova ulioa ttev. 18 h ae priporoča (a želi US4S a ? i l i t i Svojim cenjenim gostom 2eHt* 11831 a srečno Novo leto <§> Ignacij !n Belena Banko gostilna SPR1 TOPOLAVCU" UUBUARA Keite-Murnova aiica f X i 1 Srečno in veselo Novo leto 3 teli vsem svojim cenjenim odjemalcem us2i a 9 " u g svečama J. Kopač Sf to.. Ljubljana R a.......*___b Srečno ! novo i LETO ............................................. s # Franc Slam>č« teli svollm ~ oenlenlm odjemaloem iskreno $ Bo»tios»e's!ta c 6. 11845 a m e » n i c a Liubliana Srečno Novo leto! i 1926 I i ANTE CEROVAC, veletrgovina vina j H8iiana VII., Spodnja Siika, Medvedova 2S. . i Veselo in srečno Mfoiro leto želi vsem svojim cen enim odjemalcem Ja!o&MlB!!Mliiey-a parna pekarna ns27 a Ljubljana, Gradišče 5. Tel. 158 1926 SLOGRAD 99 HessastssBfi slovenska gradbena in fndnstrl]ska delniška drnžbaLJubljana ms U »olii nem svojim cenjenim odjemalcem veselo, $r«črt® Jiev@ lete! Hadi(>Zsnkl družba z o. z. tovarna olja, lakov in barv. 12194 a • Ma—aeaaBBgaBn——BBBBBB'••■•-v Franc SeSan, mesar Litbltsnn, Šolski drevored Vsem svojim odjetnaiceni hsh a srečno Novo leto! ******* w i c — - * s Si t * s. * 2 Ljabljana, Gosposka ulioa ttav. tO < Z * Z Jn »rljioroea vseh vrst Matarske * f lxdel ' a—— | 2ell vsem p. n. naročnikom ter se priporoča za nadaijno cenjeno naklonjenost j tvrdka grah čberl nas!d. Jdarfinc, CerneSCo. ■ družba z o. z, pleskarstvo In trkosliharstvo, LJubljana; Igriiba ul.6 ■ 11847 a fi*i«BuaaiaiBuw8«aaBBaaaBBaaaaaaBBaaBaBaaBBaaBai Vesele boiične oraznike in srečno Novo leto tatallUB Bodbina Olap-ova, trgovina ln gostilna „Pod Tranfio", LJubljana, Stari trg 1-2. Uto&anw prtpm«. t* >nfa utM gmtBas aafbol«. It» l.r.ho ta doUnJako »tno, katera «. t.6J u prsnih, ta | <■.(. «m aUn I Dt» nMja -----1 Srečno in veselo NOVO LETO želi vsem ccnjenim odjemalcem, prijateljem in-znancem veletrgovina z vinom vi Mt.'.r. i^j^rnTSFT? And. Mejač, Komenda pri Kamniku »JUTRO* št. ! O »j. Petek 1. I. 1926 obobobobobobobobobo« l JOSIP VITEK! LJUBLJANA, KREKOV TRG 8. 2 LJUBLJANA, KREKOV TRG 8. 0 2 trgovina 0 Q * kanditi, Q ■ Izdelovalni« ■ 0 peciv« 0 ■ « * OSll ■ 0 ** 0 ■ * * • 0 Zastopstvo in zaloga tvrdke: 0 ■ (,0 R I O M", MarSner, PRAGA. ■ OIOIOIOIOIOIOROIOIO Srečno Novo leto želi vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem "s«« f e/ Anton Tonejc kavarna „Evrot>a" Ljubljana Slananiin Mlatiioin žal. plass M. bran 0 oajnHjt na drobno na debelo /jfijk «405 a peljos sejalne ia vsi stol ntorje MOOCOCCOCJOCBOOUUC Srečno ii rela Hm leto 16 ---c) S- B ■ ■ ■ S b Veselo in prav | srečno Noco ielo | 8 m Želi vsem svojim cenj. odjemalcem Filto Biz53k, ki7R3rs*yo, f ---L.--------| Oosnosvetska c 13 (Kolizej S !>S45 a tBttsjaoaaisaBraa«;«« S;. Serkmau, trgovina z usnjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 71. 12404 a L Eržen slaičlftarna In de« llkatesna trgovina Kongresni trg, nasproti ,.Zvezde", ie!! trota eea|. jostom, prijateljesa te inanram srečno Novo leto! Kamnoseška Indnstrifa Hlciiiif Vodnik - LJSIBUSMH - LiBladoorska ulica §t. 23-34. | Stalna iMop In 30No4eniiii Izdelava rodbinskih grobnic, mavzolejev, Sitarjev ln vseh cerkvenih ter stavbnih del. Marmorne plošče v vseh barvah za pohištvo, trgovino, mesnice Stkalne plošče za elektriko, oblaga sten i. t. d. po smerni ceni. 12437 < J Srečno Novo leto vsem svojim cenjenim naročiteljem, prijateljem in znancem želita Fran in Marija Erjavec, trgoviua usnja Ljubljana, Stari irg 11 a. 12345 « j Srečno in veselo I Novo leto! i 12357 a s Srečno ta veselo Novo feto S vsem svojim cenien m naročnikom želita KJ m __— 5 Pavel in Marija Šimenc cvetličarna na Sv. Petra ccsti in pokopališk vrtnar Sv.Kr;ž, L;ublia.">a. Vsem cenjenim gostom želi V j" ® Srečno in veselo Novo leto že'i AUD. CZHUE stavbno noč e* e f>itib'.iaaa, Lin jartavi a?. 9. 2143 3 f*£----- Srečno in veselo NOVO LETO želi in se tudi v nadaije priporoča cenjenim odjemalcem za blagohotno naklonjenost PiET!LI!$l IITOUSTRSJR HHJT,i 12341 a =1 HllluiimmMiiMiiiiimiMiiiiiiiiiiimiiiiiiimMilimiimm t i i li posestnik in gostilničar Ljubljana; Ahadjeva cesta 15 ttsin 1 Srečno leto ^^ želita svojim cenien m odjemalcem, pri \ jateljt m m znancem E2S64 a Prefins B 'e-" c------------------------------i Carinsko po»reda!4i»o Jest P;»C»aec, « tel. St. 723, javila, di *e ie preselila v novr i prostore MfkloSifcstra eosta 6L 33 (poleg s it kai ne}. * Posestrima Carinsko »osredolštv« Jo- S sip Jaklič, Mart -jop Stenska eesta 1 g tel. St. 347. iots s « Obavtjava vas v carinsko itrnko 4t>sxiai®Gt«BKia3aa3Ba(»ik^ae I I^snEra^ss Maribor I I583ir>i?8 ajrsffie. u žoir-b*ce o?eh »rst ^araa-e, ns-hrbttsiiki, ksučki za ozorce m Siotnl^e. | patE«B'iIE. 12338 s ■ Tovarna kranjskega :: lanenegaoljainfirneža jj M i lip., Hiši žel! Srečno Novo leto! i! "i !i iS p* l| iii gost lna pri ^fsceta, Vrhrika. Ignacij in barija Ku.istelj. S 12340 a a .-asnna ter vsem prijateljem in znancem 12 47 a Martla in Be^daa Pa^ovsc B Bas**" - ■■*■«>>'-»f*?;!«®sg■ S a Štefan SpeSetiž si kar in pleskar •■•aaaauiaHaaaiaaaafiaaaatsiaasav > t jo ves lo lin m vsem svojim cenicnim ■ 'djemalcem modni saten iiimiimniu«""'""— Ji - m Ljubljana, Prešernova ul. 3 (D O 12557 21 | Ljubljana, R mska cesta št 16 % e nas a f Josip Krmpotič Vir—Domža e—Ljublj na p F. rw\s> Srečno in vesoSo iovo ieto želi vsem svojim p. n. gostom in znancem vinotoč ini»i Ljubljana Kolodvorska ul. 26 Slomškova tillca 2 12444 o 133 § ifimio § [ HOTEL ,SLON B ^ 8 eiydoSf B s Jurman 8 iLianodonDnonoDc' Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim od. jemalcem, prijateljem in znancem n* franc doiiinar pa.«na pekarna I Poliaaska cesta 19 is Pped Škofijo a L....._ " ^ airtr^nrv.t*a gVTtvjf trrvt m :inrfv>. v . . Vabia sr^čoelfovo leto; ;i2!33a 1936 islitavsem svoiim can;. gostem in pri)aie!jen t jcnnnnnonnaona i g SREČNO NOVO LETO želi vsem dragim gostom, rriiateljem It! znancem ter se pripotoča za nadaljni obisk kolodvorske restavracije v J^sribaru I27M a ročbina f ranče delničarjeva □ drobna in p.'ete-M Mags g JAN IN KATi FIALA Mm ter. giilaiitesi D n Gosposka ul. 2 J 12334 a u '□□□□□□□□□□□no: Srečno NOVO LET© BBiaMUUCUUBIBSBMBMMIGI Jakob Teriek, oarna isekarija Ljubljana, Breg 4. 11803 ^ Novo leto 0 želita 3L nc 3 □E S oč S ne POVH & MEDIC INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO vsem cenjenim odjemalcem ter se priporočata nadaljni naklonjenosti. 12712 a Zdraulilsčg RogažKa Slatina V/f ■ --|| NajUpše In najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SH5. 1J Svetovnnznani zdravilni vrelci: TEMPEL" 12761 i 1 nanonnonannno!: Imlm letiš □ AAA o 99 99 99 Zdravliesie vseh želodčnih la fire^esrih ^otezn!, baletni srca, ledvic in eter. f -J »sama* Sezona s Ma>Sepfembep Cene zmerne. — V pred- in po sezoni rr,aten popust -Koncertlra volaška godba. — Radio. — Naivefia udobnost. Prometne zveze ugodne. Zahtevale pro peltte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina. SREČNO in VESELO NOVO LETO 12561 a Hotel, kavarna, restaoraclia deska hiel L t d. uuuulliuoi^iudaaddgduddualiijuunnnnnuijuuuuuni z urami, q trgovina □ zlatnino in sr binino D □ LJUBLiANA □ □ Stari ('g štev. 20. □ 3 12243 a T oxnannnc3ocax ^ -^f?essswecaa9CSBaaaaflaaaaBesaa«BBaaaasRec£a£EiZziEaaxBiccx3aB!!CBaaa f SreAn® in Movo !eto l a 1 • želi vsem svojim cenjenim klijentem 12535 a ! 1 l y u f« ssasr od. ns rrkeres \ I špedicija in carinsko posredništvo in srečEP mm želi vsemu osobja državnih železnic, kakor tudi njih družinam ter vsem gospodom učiteljem trgovske in meščanske šole v Mariboru ter vsem dobrim prijateljem in znancem v vsej Sloveniji. 12477 s "^cf HiSHREi ESSIR3, !&sai trgouec Lcf? pri Fcl{čanah. fla debelo! f s drobna! Izvozna. In uvozna dražba z o. z. v LJUBLJANI, Itaaalska cesta 9, Meletrgooiaa s Specsr^skim in ko.ssiJažafRs blagajn, Z3\sq& be^sisa is pe.5r3'2*2, KaaknrsisSae cena. Ceaik! na Teiefan intesarbau ši. 513. 125 r Mali oglasi, ki »lužijo v posredovaln« In lociala« namen* občinstva, vsak* besed« 50 par. N a J m • a J11 t n * t * k Din 5 —. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaj«. vsaka beseda Din I-—, Najmanjši tniik Din 10'»% Dvokolesa otroški vozički tn Šivalni stroji •« sprejemajo v po polno popravo ln prenovo za ponifclovanj* ln emajli ranj* i ognjem te? »hranijo čez iitno najceneje (posel> ni oddelek) .Tribuna. F B L.. tovarna dvokole» in otroških vozičkov Ljublja na, Karlovska ewU št 4 31217 Mesarijo ▼ mestu. trgu aH pa tudi v kaki prometni vasi vzamem v najem Kupi! bi tudi v to pripravno majhno hišo Ponudbe na opravo »Jutra* pod »Meaarija*. 83292 Pozor! Pozor! Čevljarski mojstri! Zaradi družinskih razmer in prevelikega davka oddam čevljarsko delavniro takoj v najem Delavnica je svetla. s prostorom za P do 10 delavrev i električno lučjo in »oho z* fante zraven. — Do sedaj je delalo 6—8 čevljarskih moči. Dela je za to Število delavcev vedno zadosti Delavnica je na gredi trga in bliža železnice. Kdor se zanima, naj se oglasi osebno pri meni. — Josip Zupančič, Dol. Logatec 21 T. RAB1C Šivilja gre in sprejema delo na dom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Izvež-baaa 16491». 42 V nemški stenografiji želi pouka gospodična. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nemško*. 12 Izobraževal, društvo »Bratstvo* t 8p didki ima redne plesne vaje vsako nedeljo v salonu hotela »Bellevue*. Začetek ob Vi 4 uri. 24 (dobe) Trgovski pomočnik mlajša moč. prost vojaščine, izurjen v trgovini s špererijo. predvsem s poljskimi pridelki, ki ima tudi veselje do potovanja, se išče za takoj Ponudbe pod (Soliden 100» na upravo ■Jutra*. 33110 Služkinja ki zna kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela se sprejme Ponudbe pod Slfro «Dohra plača* na upravo «Jutra>. 33102 Samski mlinar !d bi Ml vešč samostojno voditi vsa dela pri mlinu na jermen, se išče za takoj Plača po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra* 83101 Sprejme se vajenka z dežele, stara 14 let. v trgovino t mešanim hladom Učna doba 4 leta. brana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava »Jutra*. 33085 Vajenec sa delikatesno ln špecerijsko trgovino v Ljubljani, kateri ho imel v«o oskrbo pri starših, ie »prejme. — Naslov pove uprava »Jutra* 32979 Trgovski pomočnik le dobra in zanesljiva moč se spreime ravno tam Vajen rMikatese ima prednost — Nastop v obeh »lučajih kmalu, ali vsaj do marra j Ponudbe s sliko. navedbo i staro«* i. dosedanjega službovanja Itd. na npr Jutra pod značko »Stalno 16233 32999 Prorfaialka za manufaktumo ln modno trpe vino v Celju se išče. — R»Oektira «e »amn na prvovrstno moč Ponudbe na poštni predal 66 Cel 32907 Kuharico-gospodinjo sprejme takoj ali 15 jan 1923 »Dijaški dom* v Kočevju. Pogoji: prvovrstna, samostojna moč. ki zna go-spodiniti In dobro kuhati 83158 Trgovsko moč agilno samostojno, polteno ter vseh pisarniških del zmožno sprejme takoj Ivan S kri j, trg. v Logatcu. 83154 Prodajalka katera je vajena tudi blagajne, se sprejme za trgovino v Ljubljani. — Gdč. tmoine nemščine imajo prednost Pogoji po dogovoru. Ponudbe e navedbo dosedanjega službovanja in strokovnega znanja naj se pošljejo do 15 jan. I92fi na upravo »Jutra* pod značko »Dobra moč*. 83321 Kontoristinja katera naj bo vešča strojepisja. slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme v trgovsko pisarno Reflektira se na lepo. lahko Čitljivo ročno pisavo. Lastnoročno pihane ponudbe v obeh jezikih naj se pošljejo do 15. jan. 1926 na upr. »Jutra* pod »Stalna služba v Ljubljani.. 33320 Služkinja ' ki ma kuhati in opravljat? vsa gospodinjska dela, se prejme. Ponudbe pod Šifro »Dobra plača* na upravo »Jutra*. 33102 Gospodično k 2 otrokoma v -taroet! 4 in 1 let ki ima ljubezen do otrok ln dobra uničevala. 6e sprejme. Naslov v upravi »Jutra*. Kuharico z večletnimi »pričevali, ki bi opravljala tudi draga hišna dela, se sprejme. — Naslov pove uprava »Jutra* Trg. pomočnika mlajšo moč izučenega na deželi ter učenca od poštenih staršev, sprejme Robert Vidmar, Sv. Kril pri Litiji. 81 Trgovskega vajenca iz dobre hiše, poštenega io močnega, sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Naalov pove uprava »Jutra* 93 Dekle za vso dostojno in pridno (ni treba. da ena kuhati), ki govori oeinško. se išč* k družini stavbnega rooj=tra ? firema Podrobne dopise w nemškem jeziku na naslov Gospa Alexander, Ruma v Sreian. 83283 Dva praktikanta perfektna v strojepisju in s trgovsko pred izobrazbo ter potnika za Slovenijo, agilnega in veptnega. sprejme takoj žitna tvrdka v Ljubljani — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zrno*. 83286 Stalno službo in del dobička dobi. kdor vloži 5—10.000 Din v lesno strojno podjetje proti jamstvu Pismene ponudbe p«»d Šifro »Stalno 100» na npr. »Jutra*. 83297 Vajenec k? ima ves* J je ta Čevljarsko obrt. se »prejme k dobremu in poštenemu mojstru na deželi Ntotam se sprejme tudi dobro izveiban pomočnik. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Čevljar* 83327 Trgovski učenec krepak in ne pod 14 let star, poštenih staršev z dežele, s primerno šolsko i»-obrazbo, se sprejme takoj v pouk. Ponudb* je poslati na na»1ov. Alojzij Remic. Dravograd. 22 Vajenec za pekovsko ohrt se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove uprava »Jutra* Krojaški pomočnik starejši, se sprejme takoj v stalno delo. Znati mora moško konfekcijo ter tudi prikrojevati Hrana in stanovanje pri mojstru. Naslov v upravi «Jutra». 83314 Dekle zdravo, zanesljivo, pripro-sto pa snažno opravljeno, staro 18—23 let, se takoj sprejme. Znati mora nekaj šivati, lepo prati in likati ter biti pripravo za k otrokom. Ponudbe pod značko »Zanesljiva* na upr. »Jutra* 33329 Kanditor samostojen, po možnosti tudi zmožen Čokoladnih del, se išče. Ponudbe z zahtevkom plače na: »Oriental*, Zagreb, Dalmatinska nI 3a. 33239 Kot učenka ali za fvoio se sprejme zdrava, inteligentna, čedna dekliea sirota. Izučila bi v šivan iu in vseh domačih delih. Ponudbe na upravo •Jutra* pod značko »Takoj ali pozneje«. 33264 Prodaialka ■»amostojna moč. katera ser-vira (je servirala) v modni trgovini in sieer v Ljubi ia-ni. se sprejme s 15. febr. 1926. event. 1. febr. ali 1. marca v modni trgovini Presko Vršič, Ljubljana.— Predstaviti se vsak dan od 13.—14. are v Gledalki ulici 4/1. 33243 Prodajalka dobro Izurjena starejša moč se »prejme F. M Schmitt. Ljubljana. 32863 Trgovski pomočnik mešane stroke, event. ma-nnfaktu-ist. 22 26 let star pri jaze zunanjosti in zrno žen slovanskega ln nemškega jezika se sprejme Nastop v 14—30 d?»»»h. Na°'ov pove upr »Jutra* 83168 Natakar (jalonošal »e • o r » j m e v prvovrstno restnvraHjo. — Naslov pove uprava »Jutra* 33210 Potnika •a 8!ovenifo i I č e vinska trgovina Reflektfra se tudi »a mlajše trgovske pomoč nik* specerjjske stroke, kateri imajo ves*!'* potovati za to «froko Ponndhe a na tančnimi referencami, »ta rost in zahteva pogolev pod na upravo »Jutra* 33164 Gospodinjo mlajšo, zanesljivo, naobra ženo. čedno in idravo. dobro kuharico, ki zna tudi malo livati. išče dobro »itulran go«j«od. Ponndbe t navedbo plače in s sliko pod »Dobrosrčna in mirna* na opravo »Jutra*. 33284 Postrežn?co srednje starosti. fprpjmp r.a popoldan«ke ure d nižin a brej otrok. — Vprašati pri vratarju na Dunajski c. 3" 90 Postrežn?co pridno in pošteno iš?em za ftkofjo ulico Naslov pove uprava «Jutra». 33 Pošten, močen fant se sprejme takoj v p*»lrari?o za vajenca. Andrej Marine, pekarija v Rogatcu. 33258 fzuriena strojepiska ki obvlada prefektno slov. in nemški jezik, se takoj »prejme. Pismene ponudbe pod »Zavarovalnica*, poštni predal 4. 36 Dve perici za dnevno pranje se iščeta Naslov pove oprava »Jutra* 65 Čevljarski prikrojevafec starejša oseba, išče mesta kot delovodja ali pa pri kaki vdovi, ki ima Isto obrt. Dekret na rarpolag-o Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod «2000/16128*. ,83293 Službo kočijaža tovorn. ali paradnega, iščem Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Marljiv 16473* 7-a Absolventinia dvorazredne trgovske šole z nekaj prakse, zmožna »lo-venskeira. nemškega, srbo-hrvatskega ter deloma italijanskega jezika, želi mesta v trgovski ali odvetniški pisarni. Tzvežbana je v računstvu (TcalkulacIjiV). perfektna srenorrnfinja in hitra «trojepi?fcv Pla£i minimalna. — Ponudbe prosim pod »V prak-«o» na podružnico »Jutra* v Mariboru. 18 Mesto kuharice ali hišn* izven Ljubliane išče dekle, ki je vajeno dela. Naslov pove oprava »Jutra*. 33756 Začetnica vešča sloven. stenografije, •strojepisja i. dr. pisarniških del iš^e služb«. Ore tudi 2—3 mesece brezp'ačro. — Cenjene ponudbe pod šifro »Začetnica 96* na upravo »Jutra». 27 Fkonom-oc?frbniV «amec. absolv. kmet. šole. z večletno prakso, želi »ne. «ta za takoj v ali izven Slovenije. — Spreim« tudi k.nkšno drugo službo — Ponudbe na upravo »Jutra* pod cVešČak*. 1 Bivši trgovec mešane, fralanteriiske. ma-nnfaktnrne in steklene stroke. 7. znaniem slovenskega, nemškega in ma^žarskeea jezika, išče primerno službo za takoj ali pozneje. — Naslov pove nprava »Jutra* Vpo^oteni orožnik star 42 let. oženien, p 3 družinskimi člani, išče službo kot vratar ali kaj slič-ne£?a Oeniene ponudbe pod «if»-o »Vjjokojenec* na upr »Jutra*. 30 Zmožna trg. moč z dobro daljšo prakso, hitrega razumevanja, vešča slovenščine in nemščine, z lepo pisavo, dobra računa-rica, išče mesta kot prodajalka, blaga'ničarka. fak-turistinja. — Sprejme tudi vsako drugo primerno na-meščenje. — Ponudbe pod •Samostojna 16300» oa npr. »Jutr&». 83094 Natakarica doma na gostilni, pridna in vestna, želi slnžbe. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Januar 16301*. 82930 Fanracevt-asistent želj premeniti svoje dosedanje mesto. Sprejme tu'il vsako drugo primerno mesto v kakem sorodnem podjetju. Ponudbe na upravo »Jutra« pod Šifro »Novo-meščan*. 33274 1000 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbi službo v pisarni. Poeroj stalnost. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra* pod značko »Samostojna moč*. 33257 Pisanrške službe išče soliden in delaven mladenič, 2« let star. Izobrazba srednješolska in trgovska. Zmožen knjigovodstva, slovenske. «rbohrvat«ke in nemške korespondence. Večletna praksa. Cenjene ponudbe na upravo ».Tntra* pod šifro »Stalna slu?bn». 33256 Vajenca event. z vrad?5«r. kleparski mojster ir. vodovodni instalater v Ljubljani, Rimska cesta 14. 11 ^ev|?ar. po^očn-Vn izurjenega v v«akem deln, modnem ali fin^m sprpime takoj Jernej Smt^. čevljarski mojster, Jesenice-Fužire 17 Akv»7^prie oe'acov v trgovskih in industrijskih krogih dokazano dohro vpeljane 2 izvrstnim* referencami. |5Če v v«eh mestih Slovenije inozemski trirov. «ki ?ta°ooi« za takoj Ponudbe s prepM spričeval pod »VUoka provizija« ca upr. »Jutra*. 16 Sobarica kvalificirana, se sprejme takoj Hrana dobra. Zaslužek dober ln brez truda. Potni stroški se povrnejo. Ponudbe na hotel »Balkan*. Knin, Dalmacija. 5 Risar talentiran um. slikar dile-tant. dobpr dekorater. s srednješol izobrazbo, zmožen tudi veh pisarniških del. išče primernega sta'ne-«ra nnm^ščenla — Cenjene ponudbe na nnravo »Jutra* pod »Januar 26*. 83255 Prodajalka išče slnžbe. nairaje v mestu Cenjene ponudbe pod »Marljiva 16366» na upravo »Jutra*. 33208 Kontoristinja vešča knjigovodstva, koTe-spon^ence. strojepisja, stenografije. išče mes+a na deželi ali v mestu. Naslov v upravi »Jutra*. 33285 Iščem službe vratarja, hišnika ali kaj sMčnega. Star sem 88 let. trezen, marljiv in pošten. Nastopim takoj. Joža Bradač, Zupelevec, p. Brežice. 7 Koresnondentka v slovenskem, srbohrvat. in nemškem jeziku, žeTi spremeniti službo. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stalno mesto 16467*. 13 Kontoristinja z večletno prak*n. vešč: sloven«k«ga in nem«kera jezika v eovor-n in pi«avi, vajena vserra pi°arn?ške. 33134 Na stanovanje se »prejme 1—2 gospo-HFni. Naslov pove nprava «Jutra» 33113 Sobo s kuhinjo v me-tn ali fiinaj iSCe zakonski par. Ponndhe na-•Uradnik«, Kmetski dom Tavčarjeva i. 33301 Stanovanje S eob, kuhinje in pritiklln se takoj odda Naslov pove nprava .Jutra*. 33328 Stanovanje 2 elepantno opremljenih sob ■ souporabo kuhinje in kopalnice. v sredini mesta dobi zakonski par brez otrok pod zelo ugodnimi |«i«ojl — ako preskrbi kot posojilo za daljšo dobo znesek ««.00(1 Din — Ponudbe na npravo .Jntra, pod .60.000». 83319 Dijakinja srednješolk* it boljSe rodbine se sprejme v popolno oskrbo. Naslov pove oprava « Jutra*. Oospod •e sprejme oa stanovanje na Starem trgn 9/1 (hiSnirai 8 Onspodična *e »prejme na stanovanje in brano Naslov pove uprav« .Jutra*. 34 Stanovanje 1 »obe in kuhinje ali 2 sob In kuhinje 11 J e zakonski par brez otrok v sredini mesta. Plača dohro ali posodi brezobrestno večjo v=oto. Ponndhe na upravo .Jutra* pod .Mirna stranka 16469*. S Dijakinja se sprejme v vso oskrbo v sredini mesta k boljši rodbini. Električna razsvetljava Naslov pove oprava »Jutra* Soba za 9 gospoda v bližini pošte se takoj odda. Naslov v upravi «Jatra». 33313 Gospod išče na Dunajski cesti do gl. pošte, ali v bližini lepo opremlieno sobo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Takoj*. 33331 Soba za dva gospoda ali gospodični se odda v Gradišču. Naslov pove uprava »Jutra* 25 Opremljena soba prijazna, z rlektrično razsvetljavo in posebnim vhodom se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra». 23 Nova hiša se pro^a v Novem Vodma-tu. Ljubljanska ulica 223. Pavelka. 33119 I epo posestvo ena po«taja od Maribora — ob«to'eč« \7 stanovanjske hi*e (viU). hleva. 12 oralov zemlje. gozd. prvovrstni »ladkl travniki, velik sa-osnik. nekaj vinograda, velik ribnik, v poletnem ča. nssoo Gospodična z lastno veliko trgovino sredi velikega mesta, lepe zunanjosti, neomadeievane preteklosti, veselega znača--ja. Seli dopisovati ,z gospodom. trgovsko naobraženim, posestnlkonj ali kapitalistom. tudi boljši višji uradniki imajo prednost — zaradi skorajšnje Senitve. Le resni, nad 40 let stari re-Hektanti pridejo v poštev. Stroga tajnost zajamčena. Pismen« ponudbe s polnim naslovom in sliko poslati na upr. «Jutra» pod šifro »Bela Ljubljana št. 1?34». 33148 «Putovan.ie» Sastanak u Z.....nemo- guč. Videt čemo se u Ljubljani. Pišite! 33173 Gospodična ki se je peljala na sveti večer v družhi majhnega dečka in frospodične v sivem iz Ljubljane v Bohinj, se iskreno prosi, da po*Ije svoj naslov na upravništvo •Jutra* ood na podružnico «Jutra» v Mariboru. 33269 Znanja v svrho žentve z gospodično čedne zunanjosti, dobro. >olidno in čiste preteklosti, želi istotak gospod, manjši obrtnik, 31 let star. Prednost imajo dobre gospodinje z dežele. Vpoštevaie se ' odo samo resne ponudbe, ki naj se pošljejo pod šifro • Bodočnost* na upravništvo < Jutra*. 33 Državni uslužbenec ;.eli reenega znanja v svrho ; anitve s poštenim solidnim dekletom od 20—28 let, z nekaj premoženja. — Resne ponudbe, ako mogoče s sliko. na upravo pod «Srečno novO leto*. 33007 Harmonike nove in etare, lastnega ter tujega izdelka po jako nizkih cenah naprodaj. — Fr. Vodišek, Sp. Šiška, Polako-va ulica 11. 328S7 Koncertne gosli stare, se poceni prodajo na Go^pcsvetski cesti 13 (Koli-zej), vrata št. 114. 33338 Klavir zelo dobro ohranjen, dober glas, se radi razmer ceno proda. Naslov pove uprava •Jutra*. 33279 Pianino dekorativen, močan glas, so reno pTOda. Naslov v upr. •Jutra*. 33i04 Klavir ali pianino se vzame v najem, event. 6e ga tudi odkupi. Ponudbe pod cDober* na upr. rste — Majhni rofni pisalni stroji „Underwood". Skladišče in generalno zastopstvo „UNDERW00D" pisalnih strojev, ZA0BEB, Nesnlčka ul. 1. Srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim naročnikom podružnica zaloge pohištva, tapetniških izdelkov, živine in morske trave - Ljubljana - Kolizej. 12912-s niž:* tarifi Rajko Turk. carinski nosrednlV Ljubljana. iMasarvkova cesta 9.. na sproti carinarnice v«^ informacije brez- rilsrnn' L-JL-««!! -I! -IL-IU1 UII -ftjdLJ blL-lb? Vsegamogoftii je poklical k sebi med angelčke po dolgi in mučni bolezni našega predragega sinčka Joška upravo »Jutra*. na i 13103-a j učenca I. razreda na Ledini. Pogreb bo v petek 1. jan. 1926 ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ul. 6. Ljubljana, 30. decembra 1925. Žalulola rodbina KFagnerjeva. Dobra luč fe Vaš najboljši prodajalec. -ova uasvltlejša lač za prodajalne, izložbena okna, skladišča i. t. d. Največja svetloba pri istočasnem prihranku toka. Zahtevajte cenik Bel 402 in vsa pojasnila brezplačno. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Feroand Bove, Baograd, Kaez Mibajlov Venac 13/14. Založna knjigan priporoča raaji KLEINMAYR l FED. BAMBERG, d. z o. z. umil&m. Miklošičeva cesta štev. 16* ■ © knjige po ts, nt "V te, nih cenah s I 1 3 « v « S 'i najnovejših del iz naše založbe: 1. Pesnitve: Aškerc, Balade ln romance......... . . . . Aškerc, Četrti zbornik poezij ............. Bnudelaue-Karun, Pesmi v prozi .......... Boris-Miran, Strunam slovo............ Funtek Anton, Godec, |x>'e<> narodne pr»vlj:ce o Vrhskem jezeru Gregorje Simon, Poezije I. (Iv. Dornik), žepna izdaja . , . Levstik Franc, Poezije, trije zvezki po . . ...... Levstik Frane, Poezije, trije zvezki skupaj vezan: v platno . jMojster, Poezije................. Mole, Ko so cvele rože, riesmi........... Prešeren dr. Frane. Poezlle, ljudska izdaja ....... Rozman Ivan, Nova erotiko, disonance In akordi, pes. . » . 2 Leposlovje: De Amicts. FuriJ. novela............. l = Baer, Zadnja pravda, roman ............. Bonsels-Levstik. Prigode čebelice Maje ......... Burnet.', Mali lord, roman .............. Cankar Ivan. Mimo življenja............. Cankar Ivan, Moje življenje ....„*....... De Foe. Robinzon................ . Dosto/evskij, Bele noči — Mali junak, roman....... Dostojevski! - Levstik. Zločin in kazen, roman v dveh delih z epilogom, ob* dela.............. . Doyle-Mihajlovi£, Zgodbe Napoleonovega huzarja..... Eriavec. Izbrani spisi I. zvezek. Povesti......... Fetgel. Po! litra vlpavca (humoreske).......... Govekat Al m ha, Ruska moderna, novele ln črtice..... Jurtic Josip, Spisi. Uredil dr. J. Grafenauet. Zvezki: 1, 2, 3, 4,5, 6, 7, 8, 10 po............... Ktllermann, Tunel, roman, (N. Vetikonja)........ . Elegantno vezano.......... Korur, dr. V.. Spake, sitire, humoreske In drugo...... Lcblanc Maurice-Lev stik V L. Arsene Lupin, gentleman-vlomiiec Levstik Frane, Martin Krpan, s podobami........ Levstikovi zbrani spisi, uredil Fr. Leveč, 5 zvez, 1., 2. in 3. zvez. Levstik Vlad. Gadje gnezdo, roman.......... Maiar-Campe, Odkrlt|e Amerike I.—III. ......... Marrvat, Morski razbojnik.............. Meško, Ob lihih večerih, 11 povesti ..,.,..,.. Meško, Slike, povesti . ................ Puget,. Mali liudje.................. Pugetj, Naša leta................. Res dr Al.. Dante (ob šeststoletnici) .......... Rodenbach-Gradnik, Mrtvo mesto........... Šarabon, Zgodovinske anekdote, trije zvezk! po..... trije zvezki vezani v eno knjigo Sorti dr. Ivo, Novele In črtice . . •......... Stritar, Zbrani spisi, VII. zvezek............. 7agore, Ptice selivke, post. dr. Gradnik........ Tolstoj. Had2l Murat. roman, posL Vlad. Levstik ...... 3. Igrokazi: taripides-dr. Fran Bradač. Medeja, tragedija v S. dejanjih . . Roječ, Tončkove »anje na Miklavžev večer, m!adinska igra t petierr, v treh dejanjih.............. Rostand-Zupaniit, Cyrano de Bergerac, herojska komedija v petih dejanjih................. 4. Oospodarstvo: Beg Ante. NaSe gobe, navodilo za spoznavanje užitnih in strop, gob s 75 uinet 'ab................. Humek Martin. Domičl vrt s slikami. Praktični navod kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. S slikami in tabelami . . Broširano Vezano prej sedaj prej sedaj Din Din Din Dtn 20— 10— 30— 20— 15 — 10- 25— 18— 15- 30-- 20— 12-— 6-- 16— 10-- 15— 7-50 22-50 12— 20 — 16— 32— 20— 16— 6- 20— 10--, 40-— 26— 15— 10-- 25— IS- 15— 10— 20— 12— 30— IS— 12- 30— 15— 15— 10-- 20-- 10-- 36-- 26-- 32— 16— 40— 20-- 24- 20- 36— 30- 20— io- 30-- 15— 20- 16— 28— 20-- 28— 32— 16— 10*- 24— 16— 40— 110-— 60-- 25— 65'— 32-50 28 — 16'- 20 — 10 — 30-— 15— 30-— 20-— 20-- 16— 30-- 20-- 36- 24— 48— 30- 54— 40— 15— 40-- 20-- 15— 40-- 22-- 30— 20-- 30- 15— 10— 30-— 18— 20-— 15— 30— 20— 15- 36— 24— 15— 40— 24— 36- 20-— 50-— 30- '20— 15— 15 — 10— 28— 15— 160'— 80— 18— 10-^ 24'— 15-— 16 — 12— 60"— 45— 30-— 18— 18— 8- 20"— 10*— 16— 32-— 20 — 14— 10— 30— 15— 25— 65— 8260 100— 50-- 48 — 33--| 60— 40- najnovejših del iz naše založbe: Humek Martin, Praktični sadjar. Zbirka najvažneiših sadjarskih naukov s slikami in tabelami........... Humek Martin, Sadje v gospodinjstvu. Z umetniškimi tabelami Humek Martin Sadno vino aH sadjevec. Navod kako ga Izdelujemo in kako z n|im ravnalmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Okoli 130 strani s slikami..... Humek Martin, Breskev In marelica. Navodilo kako ju vzgajamo in oskrbujemo. S slikami in tabelami...... Kalinšek S. M feheita, Slovenska knharlca, vel. izdaja. Okoli 700 strani. Mnogo slik v besedilu in 33 umetniSk h tabel v naravnih barvah. Elegantno vezano......... Majdit, Nasveti za hišo n dom............ Pevec, Mlekarstvo s črticami o živinoreji........ SUvnik, Perutnmarstvo, kako vzgajamo, gojimo In negujemo do- ptice, t mnogimi slikami............ Jepina, Podkovstvo, pouk kovačem in konjerejcem ..... 5. Skladbe: Jaki, Op. 40 Slovenski biseri, za klavir . ........ Jaki, Op. 24, 26, 36, 37, 44, 47, 48, ln 49 . . . . . . . . Nedved. Početnl nauk o petja ............ Nedved, Vaje v petju................ Medved, Slavček L................. Nedved, Slavfek II.................. Pahor. Veseli bratci, koračnica, (moški zbor s spemljcvanjem klavirja)............... . , . . Pavtič, Našim malčkom (za klavir) ........... Vilfan Kart, Sarafan, (rs citre)........ ... Vltjan Kari, Slovenski citrar............. 6. Slikanice za otroke: Broširano prej Din tedai Din Vezftno prej sedai Din Din Otrok na prvem potovanja.............. Deca raja vlja vala................. K & B Umetniške knjige s slikami, št. 2 Pepelka, št. 3 Trnjul-člca, št 4 Sneguljčica po............ 7. Knjige drugih strok: Badfara, Smučar..........± ,...... Det Cott R, Dva sestavljena salonska plesa: Četvorka In beseda Dolenc dr. Metod. SadašnJI položaj kaznenog zakonodavstva kralfevlne SHS............... triavec, Slovenci, zemijep., zgod. polit kulturni, gospodarski m sorljalni pieg'ed................ Haym*rte-Funtek. Životopfsnl obrazi iz obsega obrta, umetnosti in industrije ............... Kunaver Pavel. Po gorah in dolinah L, dijaška leta, 40 slik . Literarna pratlka za leto 1914............ Marolt. Vojvodinja Kranjska, šolska izdaja ........ Marolt, Voivodlnja Kranjska, dijaška izdaja. ....... Mazzini-Gradntk. D ilžnosti človeka.......... Sapotmk. Hnghesov brzojavni aparat. . . ....... Podkrajšek, Veliki slovenski spisovnik ......... Poiar, Latinske vadbe za lli. glmn. razred.......* Požar. Latinske vadbe za IV. glmn. razred . ....... Sii Albert, Narodne vezenine na Kranjskem, i....... Sit Albert. N arodne vezenine na Kranjskem, II., IIL In IV. d. a lominšeh. Slo vensko-nemški slovar, vezan........ Jomintek, Nemško-slovenski slovar........... Vebet dr France, Analitična psihologija......... \eber dr. branče. Sistem fllozo(i|e........... Wiesthnter, latinske vadbe L del............ Wiesthalet. Latinske vadbe U. det........... 30-- 24--12-- 32--40"- 44-4C- 20--10--6--10-6-6- IS--40-6-12-- 20--23-- 24'— 10— 10-— 20--25 — 40--20"— 10-— 5— 3 — 5- 120'- 80"- 220-- j J60--48*— j 30-- 56 -j 50-- 40-- 3—J 10-—• 26— 3—1 12"— f 16— 36--' 25-- 40- 30— 8— 8-- 10-— 4— 60— 40-- 15"- 10-- 20- 50— 25-- 80— 20-— 22-50 15— 8— 4 - 24— 20-- 20"- 10- 80 60- 10-- 5-- 27— 10-- 35-— 17-50 40"- 20- 98-- 20— 90-— 60-- 48-- 28— 60— 30-- 30-- 10— 45— 10-- Katalogi se na zahtevo poftljejo brezplačno. ■ I J t M, 'ji tju^jvmnKmMmup^vji^i.> Ugotovili smo, da se v špekuiativne namene zlorablja nnša varnostna znamka »LILIJA", katero uporabljamo že 30 let za naše fabrikate bel h tkanin, kot garancijo prvovrslnosti istih. Po večini se spravlja v promet od italijanskih tovaren ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Nemški Avstriji in drugih državah, slabše vrste blago, s podobnimi znamkami. Svarimo s tem vsakogar, naj ne kupuje blaga, ki ni opremljeno z originalno znamko „LILIJO", nadalje, da isto ne spravlja v promet ali hvali, ker bi bili v danem slučaju primorani nastopiti najstrožje, eventuelno konfisci-raii blago. Od nas izdelane prvovrstne kvalitete imajo poleg označbe wL!LIEN-WEBEas .LILIEN-SPEZIALITAT« natisnjeno LILIJO, koja predstavlja našo garancijsko varnostno znamko in je vsak komad našega izdelka označen tudi z zakonito zavarovano št. 8811, kakor poleg stoječa risba. P. n. kupujoče občinstvo naj se nikar ne pusti varati s podobno narejenimi posnetki in naj zavrne brez izjeme tako blago, pač pa naj pazi na to, da je vsak komad opremljen kot zgoraj navedeno in da nosi našo garancijsko varnostno znamko. LILIOM VASZOM VALLALAT LIL1EN-LEINVVAND - UNTERNEHMUNG Wien I., Schottcnring 25« 13023 a 1 mm in rWiw ačo? POSESTNIKI i V slučaju potrebe podite * CELJSKO OPEKARNO k' Vam nud najlepšo priložnost, da si nabavite ranes jivo na boljšo opeko po iz an-redno niik ceni. V zalogi e vedne: Zidna opeka, navadna st ešna ooeka - in zarezana strešna opeka. • Toma: [elje, Sužnje Mm * Pisarna: Saiiagous 127«? P,, ii: bart£«5m zahodom trni* industrijskim podjeijem dobavljam ooslovne knjige itd, po {jasebnens naroS w f*ni in trpežni vezavi v najkrajšem času. Knjigoveznica in črtaSniea A* Janežič, LJubljana Fiorjanska ulisa 14 JAKOB PmBAVEC Podporno društvo slepih v Ljubljani. se tem potoni kar najiskreneje zahvaljuje vsem p. n. dobrotnikom, ki so se v letu 1925 spomnili s kakim darom i oajbednejših slepih in želi vsem srečno in veseio novo leto ' ter jih prosi za nadaijno naklonjenost. ^ 12997-a Podporno društvo slepih. j »a nemSki Jezik, spretna strojepiska, po I mogočnosti s znanjem hrvaščine, «8 takoj : sprejme « stalno stuSbs. Obzirne ponudbe » »lik® na: Honlgov vaijliH par®-! mlin Havas > For^ešsc. SaCka, TopoSs. tovarna za iidelovanie likerjev. dezertnlh vin In slruoov Maribor, fleljska cesta 3 541 * priporoča svoie najlinelše liker!« vseh vrst, de/.ertna vina, kakor Vermuth, Matsala in Marssleta. Istotako je v saiogi vedno pristna slivovica, bcinjevec, ram ter konjak MlcllsKo podjetje Jusoporf Zi>8topst h r 1 s I i o im »im» sijajno uspevajočega podjetja Slovenska gradbena in industrijska d. d. se usodno produ. i .Vsa bilančna pojasnila po J »Bodočnost^ ! na anončni biro »Vera", Ljubljana, \ Aleksandrova cesta. I303S | Trlciklii in maji a dviko!esa ta dečke In deklice o<1 4 do 8 tet se dobijo po prav ni s ti ceai. «Frera» fr» *n«IeSki zcsmke "r talopj; veiika Iz bira po feonterecfnih ceni h zložljive kot ptoliiek in _ sir* i* »e c?iti hoditi >-!