PdoiAin«	v	*«tliat
psu g in i tgTsW,fca t4,
s^fiS®	I	|vL]^Jli	jKI	Ll J	I	sssssaasi
sT’ “SS	■	■■■*#	■	sr;:«
meseCno 15 din. Tedenska	^	Rokopisov ne vračamo. —
Plato to toži se v Ljubljani ;	Časopis	za trgovino,	Industrijo, obrt In denarništvo	Račun pri po*tni hranU'
nici v Ljubljani St. 11.953,
Izhaia______________________ Llubllana,	sreda 31,lan./ petek 2.lebruaria	1940_____________Cenami	V50
Za dvig produktivnega gospodarstva
Ni bilo mogoče niti zahtevati niti pričakovati, da bi vodila Jugoslavija takoj po svojem nastanku dobro premišljeno gospodarsko politiko. Vsaka pokrajina je imela vse polno svojih lastnih skrbi, poleg tega je bil velik del države od vojne silno prizadet, da so se morale te rane najprej zaceliti. Poleg lega pa je bila tudi naša notranja politika tako svojevrstna, da je bilo veliko, če so se vladni posli vsaj za silo dobro opravljali, niti misliti pa ni bilo na to, da bi se načela voditi načrtna gospodarska politika.
Kar pa je bilo v prvih letih razumljivo in zato oprostljivo, to je postalo v kasnejših letih napačno in škodljivo, zlasti potem, ko so drugi narodi začeli uvajati načrtno gospodarstvo. Zavedati bi se morali, da nujno zaostajamo v gospodarski tekmi, če ne sledimo njih vzgledu. Vendar pa tega nismo storili in življenje je pri nas teklo veselo naprej, kakor da bi po vsem svetu vladali idilični časi. In tako je še danes, ko pretresa svet vojna in ko moramo biti tudi mi -pripravljeni na skrajne napore in največje žrtve, da rešimo svoji državi mir.
V takšnih časih pa je že čas, da začnemo voditi dobro gospodarsko politiko in da s premišljenim in načrtnim delom ne le nadoknadimo zamujeno, temveč poleg tega dosežemo še nove uspehe. Ne smemo delati več po stari šabloni, temveč treba je kreniti na nova pota, da bo zajela vso državo oživljena gospodarska delavnost.
V kateri smeri naj se giblje ta delavnost, je samo po sebi jasno. Mi smo dežela surovin in s tem je dana tudi naša naloga, da te surovine no le izvažamo, temveč jih tudi sami doma predelujemo. Imamo n. pr. bogata ležišča železne rude, naša kovinska industrija pa je v skrbi, kako bo nadalje obratovala, ker ji primanjkuje surovega železa. Iz tega dejstva sledi jasno naša naloga, da postavimo zadosti novih topilnic, da bodo imele naše kovinske industrije dovolj surovega železa. Naš cilj mora biti, da razvijemo kovinsko industrijo vsaj v tej meri, kakor jo je razvila Madžarska, ki nima železno rude, temveč jo večinoma uvaža iz naše države. Kljub temu je madžarska kovinska industrija samo v letu 1939. proizvela železa in železnih izdelkov v vrednosti 950 milijonov pengov ali približno 9 milijard din, število v tej industriji zaposlenega delavstva pa se je dvignilo na 125.000.
Podobne rezultate bi tudi mi mogli doseči, če bi delali vseskozi pravilno. Ugovarjalo se bo morda, da smo kapitalno preslabotni, da bi izgradili takšno industrijo. Res nismo bogati, toda tako revni tudi nismo, kakor se navadno naglaša. Koliko sto in 8t0 miijjonov 8mo zazidali v prazne reprezentativne stavbe, ki niso prinesle našemu gospodarstvu nič, temveč ga le obremenile. Namesto cele vrste velikih palač bi postavili nekaj visokih peči, pa bi to dajale našemu gospodarstvu vedno novo silo in cela vrsta naših ljudi bi našla trajno zaposlitev.
Podobnih primerov bi mogli navesti še celo vrsto in vsak bi bil enako prepričujoč dokaz, kako
zelo bi mogli dvigniti svojo gospodarsko silo, če bi res vodili dobro gospodarsko politiko. Kako neizmerno bi mogli dvigniti samo našo agrarno proizvodnjo, če bi uporabljali več umetnih gnojil. Izdali pa smo milijone in milijone za razne podpore, s katerimi se je zdrobil denar na neučinkovite dele, namesto da bi s temi milijoni poskrbeli za boljšo agrarno proizvodnjo.
V vsej Sloveniji primanjkuje že tri mesece petroleja. Naše podeželsko ljudstvo je moralo božične praznike prebiti brez luči. Stotino trgovcev, naših odjemalcev, mnogo občin, župnišč, šol in kmetov se obrača vsak dan na nas in zahteva petrolej, ki ga jim po Vaši krivdi ne moremo dati.
Naj izve slovenska javnost, kdo je kriv, da si našo ]>odeželsko ljudstvo ni moglo o božiču prižgati skromne luči in da ob dolgih zimskih večerih no more opravljati svojega dela.
Samo Vi in Vaši pajdaši so temu krivi, in to iz naslednjih razlogov:
1. Naši dobaviteljici rafineriji »Aquilk v Trstu sto lansko leto odstopili 5%ni delež n« Vašem 'ogromnem dobičku samo zato, da nam Slovencem ne prodaja vdč petroleja, bencina in olja In da Vam nihče ne bi mogel več konkurirati.
2. Ker Vi nimate zadosti cistern, je nam železnica prepovedala pošiljati cisterne v Romunijo, odkoder bi bili sicer lahko dobili petroleja, kolikor bi hoteli.
3. Ko nam je železnica pred kratkim zopet dovolila, da smemo del naših cistern poslati v Romunijo po blago, pa nam po Vaši krivdi Uprava državnih monopolov dne 22. decembra 1939. ni hotela več izdajati uvoznih dovoljenj za petroleja rekoč, da nam uvoz ne bo več mogoč, ker bi pri tem izgubili denar.
4. Res je i>o Vaši krivdi istega dne izšla naredba, da se zniža monopolna taksa, in sicer za Vas, inozemske tvrdke, za din 2‘— po kg, za vse »stole domače tvrdke pa samo za din 0'25. Torej ste z napačno kalkulacijo dosegli, da plačujeto sedaj za 1 kg petroleja skupno din 2‘64 na državnih dajatvah in tovorninah manj kakor mi.
Mi plačujemo za carino, doprinos, davek din 126'04, Vi samo din 55'64. Mi plačujemo nadalje za tovornino do Maribora din 84‘60 Vi samo din 65'90, za monopolno takso plačujemo din 375'— vi samo din 200'—.
Za 190 kg plačujemo din 585*61, Vi pa samo din 32T54.
Ker pa je petrolejska cena fiksirana, bi morali mi prodajati petrolej v zgubo.
To znižanje monopolne takse ste dosegli na naslednji način: Ker niste hoteli več proizvajati petroleja, ga je povsod v državi zmanjkalo. Ko ste bili poklicani na odgovornost, ste s povsem napačno kalkulacijo dokazali, da imate pri petroleju zgubo in da ne morete konkurirati domačim uvoznikom, čeprav ste že itak plačevali, kakor zgoraj razvidno, din 89T0 manj carine in tovornine.
V tej nepravilni kalkulaciji pa ste dokazali, da stane .Vas petrolej
Če je res, da smo kapitalno revna država, potem je še bolj res, da moramo baš zaradi tega vsak dinar še posebno dobro porabiti. Zato smemo dajati svoj denar le za investicije, ki večajo našo gospodarsko silo, ki ustvarjajo ljudem trajne možnosti zaposlitve, ne pa da zabijamo denar v stavbe, s katerimi bi se postavljali pred tujci.
Sedanja notranja preureditev
din 1*75 več, kakor nas male firme in na tak način dosegli, da se sedaj Vam računa monopolna taksa za din 1‘75 manj kakor domačim uvoznikom.
5. Kor že od 6. septembra 1939. dalje nismo smeli več naših cistern pošiljati po petrolej, smo ga morali že v jeseni kupovati pri Vas. Ker Vam nismo mogli več konkurirati, ste povišali prodajne cene od din 7T0 na din 8‘— in višje. Od 8. novembra 1939. pa nam sploh niste hoteli dati niti 1 kg petroleja več, ker ste dobro vedeli, da nam bo sedaj vsak uvoz petroleja nemogoč. Celo nad našimi prejšnjimi odjemalci so maščujete in jim nočote dati blaga, češ da ga tudi prej niso kupovali pri Vas. Tako 6e Vašo obveze, da boste prodajali petrolej v vseh sroskih mestih po določenih cenah, enostavno ne držite, , čeprav jo predvidena kazen od din 500'— do din 500.000'—.
6. Na ta način Je v Sloveniji prenehala naša prodaja petroleja s 500.000 kg letno in je moralo radi Vas ostati naše podeželsko
Uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacijo čisto jasno določa, da ni troha luksuznih predmetov, ki so navedeni v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet, označevati s cenami. I)a ne bi bilo nobonih dvomov, kateri predmeti so po protidra-ginjski uredbi smatrajo kot luksuzni, smo zato v »Trgovskem listu« ta seznam tudi objavili. Kljub temu pa prihajajo od trgovcev z vseh strani pritožim, da policija tega jasnega določila proti-draginjske uredbe no upošteva, temveč še nadalje na svojo roko zahteva, da so označeni s cenami tudi luksuzni predmeti. Mi smo že enkrat proti temu nastopili ter opozorili na popoluo nedopustnost takšnega postopanja, toda kljub temu se še niso nehale pritožbe proti temu postopanju.
Zbornica za TOI v Ljubljani je zato s predstavko št. 23112 z dne 16. decembra 1939. opozorila kr. bansko upravo, da zahtevajo policijske oblasti, da se označijo s cenami tudi luksuzni predmeti, kljub jasni določbi čl. 1., («), točka 6., uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, po kateri so predmeti nujne potrebo sploh izvzeti od določb uredbe, če so v spisku luksuznih predmetov po
države ue bi smela imeti le tega cilja, da likvidira stara politična nasprotja, temveč bi morala omogočiti tudi novo gospodarsko politiko v vsej državi, politiko, katere prvi cilj in najvišji uamen bi bil, da veča produktivno silo našega gospodarstva. Čas je, da se združimo enkrat tudi v koristnem delu za gospodarski napredek vseh nas, pa bomo kmalu dosegli tudi vse svoje druge želje.
ljudstvo čez praznike brez petroleja. Pa tudi sedaj ga še ni in sle nam tudi v Vašem pismu z dne
2.	januarja 1940. naznanili, da nam petroleja no morete prodati. Tako sem jasno dokazal, da ste Vi krivi nad tem, da pri nas v Sloveniji ni petroleja, čeprav se lahko dobi v Romuniji in v Italiji v poljubnih količinah.
Veselilo me bo, ako pride zadeva pred redna sodišča, ki bodo Vaše manipulacije razkrinkala.
Obenem pozivam naše narodne zastopnike, da ukrenejo potrebno, da se tudi domačim tvrdkam zniža carina in monopolna taksa, nakar bomo lahko prodajali petrolej v zadostnih količinah in din 1'— po kg ceneje, kot sp sedaj za Vas dd-ločede cene.
Vas pa svarim pred Vašim postopanjem, ker bo sicer tudi naša javnost začela nastopati proti Vam, kot se je to zgodilo tvrdki Standard že svojčas v Ameriki.
Pozivam Vas, da me tožite, ker trdim, da ste s povsem napačno kalkulacijo varali in oškodovali državo.	Gustav	Goli.
zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Okrožnica banske uprave
V zvezi s to predstavko je kr. banska uprava poslala vsem gospodom Breškim načelnikom in predstojnikom mestnih občin, go--spodu upravniku policijo in predstojnikom mestnih policij pod VI. št. 30.134 z dno 4. januarja 1940. naslednjo okrožnico:
»Po določi)i čl. 1., al. 1., točka 0., uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginjo in brezvestne špekulacije od 20. septembra 1939., M. S. št. 1160, no spadajo pod določbe navedene uredbe predmeti nujne potrebe, če so r spisku luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Glede na to se označevanje cen posameznih predmetov, ki je odrejeno po čl. 6. cit. uredbe pri prodaji življenjskih potrebščin in ostalega blaga v prodajalni (obratovalnici) na trgu ali na drugem kraju, ne nanaša na predmete nujne potrebe, ki so navedeni v spisku luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet, ter v takih primerih odpada preiskovanje in sojenje.
Po pooblastilu bana načelnik
oddelka za socialno politiko in narodno zdravje: Kosi s. r.
*
Upamo, (bi po tej jasni okrožnici banske uprave no bo več silila policija trgovcev, da označijo s cenami tudi luksuzne predmete. Ce bi se pa to kje vendarle zgodilo, potem naj prizadeti trgovci to takoj prijavijo svojemu združenju ali pa Zbornici za TOI. Ponovno pa poudarjamo, da smo prepričani, da do takšnih nedopustnih zahtev vendarle ne bo več prišlo.
Tudi banovinski proračun zvišan
Novi banovinski proračun predvideva 139,831.260 din izdatkov ter je za 2'8 milijona din večji od lanskega. Predvsem je zvišan, ker so proračunske rezervo zvrtane od 1 na 3 milijone din.
Doklade ostanejo iste, vendar pa jo zaradi davčne reforme njih donos proračunan višje od 68'3 na 69,7 milijona diru
Plačevale se bodo torej še nadalje te doklade: 50% občna, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska.
Proračun Ivanov inskih podjetij izkazuje 72,272.020 din izdatkov.
Konferenca zaradi davčne reforme v Splitu
V Splitu je bila v trg. industrijski zbornici konferenca tamkajšnjih gospodarskih ljudi zaradi nove davčne reforme. Na konferenci se je ined drugim tudi kon-s ta ti ralo, da se bodo tudi samoupravne doklade zaradi nove davčne reforme znatno zvišale. Nagla-šala se je zato potreba, da tudi občine omeje svoje izdatke, kakor jih morajo omejiti vsi posamezniki. Tudi občine morajo gledati na to, da so proizvodnja poveča, da bodo cene čim manj zvišane, ker se bo sicer obratovanje v obratih zmanjšalo. S tem pa bi padli ne le državni, temveč tudi samoupravni dohodki, a povečala bi se tudi brezposelnost Soglasno je bil na koncu konference formuliran predlog, da banovinske in občinske doklade skupno ne smejo znašati več ko 50 odstotkov vseh, državnih davkov. To mora veljati vsaj tako dolgo, dokler traja sedanja gospodarska stiska.
Cene tiskarskim proizvodom zvišane
Državna konferenca vseh tiskarn v Jugoslaviji je sklenila, d» se zaradi podražitve papirja in vsega drugega tiskarskega materiala ter zaradi zvišanja delavskih mezd zvišajo cene vsem grafičnim proizvodom.
Zvišanje minimalnih mezd
Ban dr. Natlačen je izdal odredbo, s katero je spremenil odredbo o minimalnih, mezdah z dne 31. julija 1937. Minimalne mezde so po tej odredbi določajo na 3 din za uro, v krajih {>od 5000 prebivalcev v trgovini in obrtu za kategorijo e na 2'75, za delavce in delavke izpod 18 let pa v kategoriji b na 2'75, v kategoriji c pa na ‘2'50 din.
Letna skupščina Združenja trgovcev v Slov. Bistrici
bo dne 18. februarja 1940. Vsa ostala združenja se naprošajo, da za ta dan ne skličejo letnih skuj*
ščin.
Zakai ni pri nas petroleia
Odprto pismo petroleiskemu kartelu, tvrdkama Standard in Shell
Luksuzni predmeti so izvzeti iz protidraginiske uredbe
Politi/a naš se po tem ravna!
Seja gostinskega odseka Zbornice za TOI
V ponedeljek dopoldne je bila Iseja gostinskega odseka Zbornice xa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sejo, ki so se je udeležili vsi člani gostinskega odseka, je vodil predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen. Poslovno poročilo je podal referent odseka dr. Jurc Koce. Iz statističnih podatkov posnemamo, da je bilo v letu 1939. v gostinski stroki 359 prijav in 316 odjav, tako da znaša prirastek nasproti lanskemu letu 43 gostinskih obratov. Ta prirastek gre izključno v dobro krčmam, ki je pa še znatno večji, ako upošte-vamo, da je bilo pri krčmah 101 prijava in samo 38 odjav. Ta pojav je razlagati s tem, da zahtevajo krčme manjšo režijo kot gostinski obrati višje vrste, na drugi strani pa ni treba za dosego dovolila za izvrševanje krčme na deželi nobene strokovne usposobljenosti. Temu pojavu ' osvetila zbornica vso svojo pozornost.
Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o uvedbi državne trošarine na vino in žganje in v zvezi s tem o novih zadevnih predpisih glede pobiranja trošarine na vino in žganje. Gostinski odsek se je soglasno izrekel proti uvedbi registrov in se je soglasno izrekel za kontrolne knjige, ki so bile uvedene dosedaj v dravski banovini in ki so nudile naravnost odlično možnost kontrole, kar se vidi že iz dejstva, da je kraljevska banska uprava dravske banovine prejela letno na podlagi svojega kontrolnega sistema nad 20 milijonov dinarjev iz naslova trošarine na vino in žganje. Prav tako je gostinski odsek soglasno sklenil predlagati obračunsko plačevanje trošarine, t. j. plačevanje trošarine v obrokih, kakor je bilo to dosedaj v Sloveniji uvedeno. Zastopstvo zbornice oziroma odseka bo te zahteve zagovarjalo in branilo na anketi pri ministrstvu za finance.
Nato je gostinski odsek razprav ljal o nadaljnjih točkah dnevnega reda, in sicer o obrtno - pravnih zadevah kakor tudi o raznih prošnjah. Sejo, ki se je začela ob 10. uri dopoldne, je ob pol 2. uri popoldne zaključil predsednik gostinskega odseka g. Ciril Majcen
Gospodarska Sloga bo odkupovala vino kmetov
I Ker je dr. Maček opozoril di rektorja Gospodarske Sloge dr Dragotina Totha, da je treba pO' magati revnim kmetom v vino rodnih krajih z odkupom vina, je Gospodarska Sloga sklenila, da bo začela kupovati neprodane zaloge od kmetov. K tej akciji bo skušala pritegniti tudi Prizad. Oba bosta kmetom plačevala pravične cene Gospodarska Sloga je dosedaj že odkupila 13 cistern vina.
Stare šibeniške soline na meravajo obnoviti
V Šibeniku nameravajo obnoviti stare soline, ki so obratovale od 14. do srede 18. stoletja. Preje je znašala kapaciteta teh solin okoli 2-5 milijona kg, nove pa bi inogle proizvesti na leto 8 milijonov kg soli. Občina v Šibeniku pripravlja velik elaborat o obnovi soline ter bo nato poslala ta elaborat fin. ministrstvu in upravi drž. monopolov, da se čim prej dovoli obnova soline.
Trgovci	naiprodajalo petrolej v
Kako	_	se pri nas iz-
dajajo predpisi, dokazujejo s posebno jasnostjo predpisi o prodaji petroleja. Na lepem je izšel predpis, da se uvaja za petrolej enotna cena za vso državo. Povsod se mora prodajati petrolej po 7 din. Napravila se je velika gesta, da se pomaga ljudem, gesta sama pa je bila izvršena na račun malih trgovcev.
Kajti istočasno je bilo odrejeno, da se popišejo zaloge petroleja le pri grosistih, ne pa tudi pri detajlistih. Z drugimi besedami se pravi to, grosistom se bo vrnila azlika med nabavno in prodajno ceno petroleja, ne pa detajlistom, ki so največji reveži. Da se razume ta	v celotnem obsegu,
treba upoštevati, da so se morali mali trgovci precej založiti s petrolejem, ker se je splošno govorilo, da bo petroleja zmanjkalo. Petrolej so plačali podeželski trgovci tudi po 8*85 din za kg, sedaj pa naj prodajajo petrolej po din.
Od trgovca se torej naravnost zahteva, da prodaja petrolej v izgubo. Ne glede na to, da je takšno prodajanje v ostrem nasprotju z vsemi trgovskimi običaji in znak največje trgovske nesolidnosti, je tudi čisto nedopustno, da bi se na tako skrajno	način	jemal
davkoplačevalcem denar. ij*
P' ; »V J. i > f.	j o
Tako je trgovec detaj-list v tem težkem položaju, kakor nam piše naročnik lista:
»Danes je prišel v mojo trgovino tukajšnji finančni organ in me začel zasliševati zaradi prodaje petroleja, ker da sem bil ovaden, da sem prodajal petrolej po din 9’— za kg, a je predpisana cena 7 din za kg. Pokazal sem mu račun, iz katerega je bilo razvidno, da sem plačal petrolej po 8’85 din za kg in da mi torej ni mogoče prodajati petrolej ceneje ko po 9 din. Moja pojasnila niso pomagala in sedaj mi grozi kazen 500 din!
Nato sem dobil od sreskega načelstva v Krškem maksimalni cenik o najnujnejših življenjskih po-
Zopet	brez sodelovanja
trgovcev!
Snuie se nova uredba o nadzorstvu nad tenaml važnih žlvlieniskih potrebščin
Slovenije
Cementa imamo za 6 mesecev normalne potrošnje
Tvornica cementa »Split« na Majdanu je ustavila obratovanje in odpustila vseh 700 delavcev. Tudi več drugih dalmatinskih cementarn je ustavilo delo. Pričakovati pa je, da bodo še druge tvornice sledile temu primeru. Vzrok ustavitve obratovanja je v tem, ker je v skladiščih tvornic okoli 4000 ton Izdelanega cementa, kar zadostuje za potrebe izvoza in kritje domačih potreb za približno pol leta.
Ker je vendarle preočitno, da ne more oblast od nikogar zahtevati, da opravlja svoj obrt, od katerega plačuje davek, v izgubo, so bili trgovci prepričani, da je popis petroleja pri detajlistih le pomotoma izostal. Bili so zato tudi prepričani, da bo ta pomota v kratkem popravljena.
To pa se ni zgodilo in zalo je Zveza trgovskih združenj s posebno predstavko opozorila upravo drž. monopolov, da je popolnomn nemogoče, zahtevati od trgovcev, da prodajajo petrolej v zgubo ter zato zahtevala, da se naknadno odredi popis zalog petroleja tudi pri detajlistih.
se ne popravi!
Na svojo predstavko je dobila Zveza trg. združenj po glavnem oddelku finančne kontrole v Ljubljani od oddelka za tekoče gorivo pri upravi drž. monopolov nasled nji odgovor:
»Oddelek naj sporoči Zvezi trg združenj v Ljubljani, da se je izvršil popis zalog petroleja po od loku finančnega ministra na dan 21. decembra 1939. in da se na knadni popis ne more izvršiti.«
Tako torej! Malemu trgovcu se noče popraviti Ta je prisiljen, da prodaja v izgubo. Kje naj vzame denar, da to izgubo krije, za to ne vpraša nihče! In tudi za to se nihče ne meni, če bi zaradi tega trgovec propadel, fen davkoplačevalec več ali manj, tudi to je vseeno. Kar ifežko je verjeti, da je takšno naziranje res mogoče.	»*	'	*	1
v V,’ Ali pa je to v interesu državne oblasti, je drugo vprašanje, ki je tako jasno, da ni treba o njem niti razpravljati.
«
trebščinah, v katerem je bila navedena cena za petrolej po 7 din za kg. Po prejemu tega cenika
Novo bolgarsko sobranje se sestane 24. februarja.
Nemčija je baje jamčila Romuniji, da se ji ni treba bati sovjetskega napada.
Nepričakovano je imel Hitler vendarle ob obletnici nar. socialističnega režima v Nemčiji svoj običajni govor. Govoril je v športni palači v Berlinu. Na zborovanju je bila zlasti zbrana mladina. Otvo-
Trgovstvo severne budno spremlja vse pojave, ki so v zvezi z gospodarskim življenjem, posebno v kolikor se smatrajo kot posledica vojne v Evropi. Zlasti zasleduje vse korake, ki jih pristojni krogi v Beogradu pripravljajo na zahtevo konsumentov, da se prepreči nadaljnje dviganje cen. Zato tudi trgovski in sploh gospodarski krogi z velikim zanimanjem pričakujejo novo uredbo o izvajanju kontrole nad cenami življenjskih potrebščin, ki jo v Beogradu že nekaj časa napovedujejo. Kakor znano, je bil prvotni načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko, odklonjen, ker nikakor ni ustrezal svojemu namenu. Tudi je predvidena ustanovitev osrednjega urada za nadzorstvo nad cenami pri pristojnem ministrstvu.
Trgovstvo zlasti v Mariboru spričo tega predvsem ugotavlja, da se zopet snuje uredba, ki je zelo da-lckoscžnega in usodnega pomena za naše gospodarstvo, ne da bi bili pri tem zaslišani gospodarski krogi, katerim je vendar v prvi vrsti uredba namenjena. Ze tolikokrat so se trgovci po svojih stanovskih organizacijah pritožili, da se pri izdaji zakonov, uredb in sličnih ukrepov, namenjenih našemu gospodarstvu, dosledno briški rajo gospodarski strokovnjaki in praktiki ter naše gospodarske organizacije. Naglašalo se je, da je potem gospodarstvo prav po nepotrebnem huje prizadeto, ker sestavljajo takšne dalekosežne ukrepe ljudje, ki ne poznajo iz prakse poslovnega življenja.
sem prodajal petrolej po 7 din za I ritveni govor je imel propagandni kilogram in imel pri vsakem kilo- minister dr. Gobbels, ki je zlasti gramu 1’85 din izgube, če kala poudarjal solidarnost nemškega
niti no unoštevamk	na.r.9?a s Hitlerjem.
... P	.	,	I Hitler je v svojem govoru naj-
Mislimo, da je zahteva, da pr o- prej naglasil, da se mora Nemčija daja trgovec v izgubo, v tako očit- boriti proti istim nasprotnikom ko nem nasprotju z vsakim pravnim I	Nar. socialisti so spoznali,
čutom, da bi morali obupali nad kar si boTritori£°S|ffe š? je°tudi vsem, če bi morali njeno nezasli- dobro pripravila in tako dosegla: šanost še posebej dokazovati! 1. 1936. zasedbo Porenja, 1937 "za-Zato zahtevamo: Zaloge petro- čela gospodarsko štiriletko, i. 1938. l.j» e, morajo popisali",odi pri f detajlistih, oziroma jim na podlagi Sko. Ze 1. 1938. smo vedeli, da pri-faktur vrniti razlika med nabavno de do vojne, ker da so Angleži voj-in prodajno ceno petroleja!	no hoteli. Poljska bi bila pristala
Krivice olede nrodaie Da	na sporazum, a Angleži tega niso
Krivice gieae prouaje pa mora dopustili Zato pravimo danes An-
bitikonec, ,w. »k. • *• «'*	| guji in Franciji: Hoteli ste borbo,
sedaj jo imate!
Prva faza vojne je bila politična, je nadaljeval Hitler. Zavarovali smo si hrbet s pogodbo z Italijo. S sporazumom z Rusijo pa smo si ustvarili varno zaledje. Chamberlain se je mesece dolgo zaman trudil, da bi dosegel sporazum z Rusijo in zato razumem če je divji, ker se je meni to posrečilo.
Sedaj se prične drugi del vojne. Ce grozi Churchill z bombami, morem reči, da smo tudi na to do-
• TV 1*1	J	11. V I 1VU1 itoi, VIČA OlUD U UL VIJ J l<x IVI UU-
V kolikor napovedana uredba še I ^ro pripravljeni, če sta storile ni izdelana, bi bilo, kar zlasti na- Francija in Anglija v teh petih glaša mariborsko trgovstvo, nujno, mesecih mnogo, potem še pojma da se vendar enkrat vprašajo.pri-	f/^esSSija^S
zadeti kiogi za mnenje o potrebi |na gj]a jn kdor dvomi v njeno moč take uredbe sploh. Če pa že to ne, ali v enotnost nemškega naroda, se potem naj se uredba tako usmeri, strahovito moti. Morda mu bodo
da kontrola cen ki ie kakor ** v najkrajšem času dokazale di-da se kontrola cen, ki je, KaKor	Avstrijcev,	kako Je Nemčija
zatrjujejo, namenjena trgovini na I enotna Nemški narod in jaz sva
debelo, pa tudi industriji, ne bo si popolnoma soglasna, da ni no-
smela izvajati v nenavzočnosti I benega sporazuma več brez popol-
nrizadeteira nodietnika	ne®a Poznanja vseh nemških za-
prizaaetega poojeiniKa.	htgv in pravic Nemški narod mi
Sicer pa je trgovstvo na stališču, je dal svoje zaupanje, ki ga bom
da taka uredba sploh ni potrebna, opravičil kakor v preteklosti, taKO
kpr smo kliub nomnnikaniu blana tudi v bodočnosti. Nemčija ne bo-Ker smo KijuD pomanjkanju piaga nlkdar propadia> temveč zmagala
ze tako daleč, da se že pojavlja I tn za to zmago se bo ves nemški
stagnacija v trgovini. Prebivalstvo narod boril do zadnje kaplje krvi.
kupuje le najnujnejše in drži de- Francoski min. predsednik Dala-
nar, kakor pravi »za vsak primer« doma. Z ozirom na to, da davčna
bremena neprestano rastejo in da
je valovanje cen že naravnost katastrofalno, ko je na vsak korak opažati negotovost kredita, brez ka-
dier je govoril po radiu. Uvodoma je v ostrih besedah obsojal postopanje Nemčije, ki je tuje narode ponižala na položaj sužnjev. V Avstriji, češki, Slovaški in Poljski da so vzeta narodom njih premoženja. Nemčija uničuje vse razrede in vsa plemena, kakor dela tudi v
terega je vsako uspešno gospodar-1 sami Nemčiji. Nemški narod je po-stvo sploh nemogoče, je treba vse- stal suženj svojih gospodarjev, ce-, ,	.	,	...	.	. hi in Poljaki pa so sužnji teh suž-
kakor budno paziti na to, da se
gospodarstvo ne ovira ali celo za- Nato je Daladier apeliral na vse vira z neumestnimi in vrhu vsega I civilno prebivalstvo, da prevzame še nepotrebnimi ukrepi. Trgovini enake žrtve ko vojaki na fronti. .......	. u »l.is.t;	Totalna vojna se še ni pričela, a
in industriji je treba olajšati ob-1 m£>re zafietl V£ak hlp Zaie<ije
stoj, da iz teh vrst ne izgine vsaka rnora zato omejiti svoje udobno-iniciativa in podjetnost, skratka, sti. Za totalno vojno potrebuje da ne trpi narodno gospodarstvo. Francija množice in municijo. To-,	m	u	I varne morajo delati neprestano.
Združenje trgovcev v Mariboru Vsl Prancozi morajo živeti enako
se zato obrača do Zbornice za TOI I disciplinirano ko vojaki na fronti.
e	nrošnio nai	zadevo	nrouči in I Nemci upajo, da bi mogli z rdečo
s	prošnjo, naj	zadevo	piouci in	pr0pagan^o oslabiti Francijo. Zato
skuša na odločujočih mestih do- se mora proti tuji propagandi na-
seči, da prenehajo šikane, katerim stopiti z vso silo. Nemška propa-
so naši gospodarstveniki zlasti I ganda računa na dobroto mas in , . v ,	v .	.	_-__i	zato se ne obrača na junake, tem-
zadnje čase le	prečesto	in popol-	več na tlste katereJ junakl na
noma po nepotrebnem izpostav- fronti ščitijo. Daladier je nato ljeni.	opozarjal Francoze, da ne pod-
cenjuje materialno silo Nemčije. Nemčija tlači individualno svobo-
T V*
Ze v 24 urah
barva, plasira In kemično sna It obleke, klobuke itd. Akrobi in evetlnliha srajce, ovrat nike In manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbargova ni. 3 Telefon št 22 72.
Politične vesti
Zanimanje evropskih držav za beograjsko balkansko konferenco
postaja vedno večje, kar dokazujejo tudi številni članki v velikih listih o ciljih in namenih konference. Posebno zanimanje vzbuja stališče Romunije, ki v zadnjem času občuti zaradi svojega petroleja posebno močan pritisk velesil. Iz Rima svetujejo Romuniji, da prizna Madžarski in Bolgarski vsaj to koncesijo, da da za začetek Transilvaniji in Dobrudži avtonomijo, dočim bi se o spremembi meje Romunije proti Bolgarski in Madžarski razpravljalo šele po vojni.
Nemški in italijanski listi pišejo obširno tudi o stališču Turčije ter s are Romunijo pred turškim načrtom, da bi vse balkanske države ustanovile močan blok, ki bi naj obranil nevtralnost balkanskih držav. Nemški tisk vidi v Turčiji le državo, ki zastopa interese Francije in Anglije ter je zato do Turčije skrajno nezaupljiv. Precej soglasno pa vsi listi poudarjajo močno stališče Jugoslavije ter njeno posredovalno vlogo med Madžarsko in Romunijo.
Rimski list »Tevere« piše, da na- do, da poveča napadalno silo Nem-govarjajo Francozi in Angleži Tur- čije. Na koncu svojega govora je čijo, da bi zahtevala od Italije od- izrekel Daladier trdno prepričanje, stopitev Dodekaneških otokov. List da bo Francija vendarle zmagan svari Turčijo, da nikar ne posluša in s tem rešila svobodo m eio-teh nasvetov.	I	veško dostojanstvo.
»Politika« poroča iz Carigrada, Sovjeti ponovno demantirajo, da da so turški politični krogi mne-lse v sovjetski Galiciji končen ti 1-nja, da je v nemškem interesu, če I rajo nemške čete. Tudi, se ohrani mir v Podonavju in na vesti pravijo, da so prišli v Gal -Balkanu, ker bi s tem Nemčija ob- cijo le manjši oddelki _	■	J
varovala svoje trgovske interese, ske, da nadzirajo	notrmr,jie
Sovjetska Rusija je danes preveč niški P^^rsk^ zavzeta s Finsko, da bi si še na v^emčijo. S^arsm ao^nlk bern
‘S	1'SESt	r<MMo”M
Halla je nSrotS vsaklmu kon- čete v treh kontingentih. Prve četo fliktu v tem delu Evrope. Zato ni I so prišle ze pred 14 dnevi. Naloga vsai Lenkrat nobene nevarnosti za teh čet je bila, da nadzirajo repa-!ffrj ^a SaSu Največja nevar- triacijo nemških naseljencev. Dru-nost na le v tem, da se vodi vojna gi kontingent nemške vojske Je na različnih poljih. Vojna propa- zasedel železniško progo, ki gre eanda in gospodarska vojna sta skozi Stanislavov in Drohobič. ravno tako važni ko vojna na fron- Tretji nemški kontingent, v kate-ti Zlasti Anglija skuša čim bolj rem je tudi mnogo motoriziranm uveljaviti gospodarsko vojno.	čet, pa se je nastanil okoli Lvova,
Turški list »Jeni Sabah« v Cari- I Premisla in Stanislavova. j je gradu naglaša, da so Dardanele v namen teh čet ni zna . primeru vojne nevarnosti za Ro- Nemci poročajo, da so nemška munljo odprte za vsako pomoč Ro- letala napadla ob angleški obali muniji.	I	angleške oborožene trgovske ladje,
Z volitvami v okrajih Sofija in ki so potovale v spremstvu vojnih Stara Zagora so bile končane bol-1 ladij, čeprav so ladje takoj otv°-garske volitve v sobranje. Od 1601 rile ogenj na letala, se Je nemškim izvoljenih poslancev Je 140 za vla- letalom posrečilo, da so, kakor za-do Kjuseivanova, ki ima torej v | trjuje nemško poročilo, 7 trgovskih | novem sobranju zelo močno večino, in dve patrulni ladji uničila.
Rok za prijavo pridobnine podaljšan
Ker so zaradi davčne reforme nastale močne spremembe glede davčnih predpisov, so nekateri davčni zavezanci zaprosili finančno ministrstvo, da podaljša rok za vložitev davčnih napovedi. Finančni minister je tej prošnji ustregel ter podaljšal rok za vložitev davčni h napovedi za pridobnino, posebni davčni dodatek, davek na poslovni promet, davek na luksus, samski davek in sanitetni davek do 15. februarja. Ni pa bil podaljšan rok za prijavo davka za obrambni fond. Želeti pa je, da bi se podaljšal tudi ta rok, ker bi bilo s tem davkoplačevalcem ustreženo.
Ali bomo izkoriščali oljnate škriljevce?
Posvetovalni odbor za propagando domačih pogonskih goriv je na svojih zadnjih sejah razpravljal o načrtih inž. Novaka Popoviča o pridobivanju nafte iz škriljevca. Minister za gozdove in rudnike je ta predlog izročil tudi vojnemu ministru in finančnemu ministru. Posvetovalni odbor je na svoji zadnji seji delegiral 5 svojih članov z univ. prof. inž. Dušanom Tomičem na čelu, da razlože koristnost tega predloga na višjih mestih. Tako posvetovalni odbor ko tudi uprava drž. monopolov uvidevata važnost tega predloga ter bosta posvetila vprašanju pridobivanja nafte iz škriljevca vso svojo pažnjo.
Racioniranje železa v češko-Moravski
Po vesteh iz Prage se bo » 1. februarjem racionirala uporaba železa in jekla v šestih največjih češko-moravskih kovinskih podjetjih. Posebno prizadete bodo od tega tovarne Škoda, Tatra, Praga in druge. Kasneje se namerava razširiti racioniranje železa in jekla tudi na manjša podjetja.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 31. januarja objavlja: Uredbo o ustroju in službi čuvaj-sko-logarskega osebja pri upravi državnih gozdov — Uredbo o ustanovitvi sklada za podeljevanje nagrad finančnim organom za uspešno delo pri odmeri in izterjavi davkov — Odredbo o spremembi odredbe o minimalnih mezdah v dravski banovini — Odredbo o določitvi minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje f>omožno osebje.
liDkirzi - poravnate
Arktična	zima	in
lesni
Dovozi	iz	skandinavskih
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Franca Arka, poobl. graditelja v Ljubljani. Poravnalni sodnik Šporn, poravnalni upravnik odvetnik dr. Fran Kan-dare. Narok za sklepanje poravnave dne 29. februarja ob 11, rok za Uglasitev do 15. februarja.
Nadalje je nvedeno poravnalno postopanje o premoženju trgovca Antona Severja v Semiču. Poravnalni sodnik dr. Širko, poravnalni upravnik odvetnik Pretnar v Metliki. Narok za sklepanje poravnave dne 29. februarja ob 11. pri sodišču v Metliki, rok za oglasitev do 20. februarja.
Poravnalni postopek Plcvžak Marije in Bauman Marije v Dobovci in Ločjem dolu je končan.
V konkurzni zadevi tt. Klemenci* Berta dr Co. »Mojko« v Ljubljani se odreja posebni ugotovitveni narok na dan 8. februarja ob 8.
K trn kurz o premoženju hotelirja in posestnika Ivana Lončarja v Tržiču je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa.
V poravnalni zadevi trgovca Andreja Bohinca v Medvodah se prelaga poravnalni narok na dan
7.	februarja ob 10.
Končan je poravnalni postopek trgovke Ide Stiger v Slovenski Bistrici.
Najnovejša številka revije »Inter-nationaler Holzraarkt« objavlja naslednje zanimivo poročilo o stanju na mednarodnem lesnem trgu.
Že v novembru in decembru 1939. je mednarodni lesni trg zaradi angleške blokade in nemških protiukrepov padel na minimum, ki daleč prekaša običajno sezonsko nazadovanje. Ob koncu leta je prišlo z izjemo lesnih dobav iz raznih lesno-izvoznih držav v Nemčijo le do zelo skromnih mednarodnih lesnih transportov, zaradi arktične zime pa so se v januarju še ti nehali.
Značilno za januar 1940 je, da v tem mesecu lesnih pošiljk iz baltiških obrobnih držav, ki spadajo k najpomembnejšim lesnim izvoznikom na svetu, sploh ni bilo. Severno-švedska in finska pristanišča so v tem času običajno vsako leto zaprta, v južnih pristaniščih pa se razvija promet tudi vso zimo. Letos pa so bila zaradi nenavadno ostre zime tudi ta pristanišča odtegnjena prometu.
Pa tudi lesna izvozna središča na Latiškom, v Estoniji in Litvi so morala svojo obrate ustaviti, ker so tudi pristanišča v teh državah večinoma zamrznila.
Lesne pošiljke via mare iz nekdanje Poljske, ki so doživljale prejšnja leta ravno v zimskem času visoko sezono, ker je bila ta čas skandinavska konkurenca izločena, so se letos popolnoma ustavile. Zapadni evropski trgi, zlasti Anglija, iz tega dela Evrope zato ne morejo letos dobiti lesa.
Tudi romunske lesne pošiljke via mare so trenutno popolnoma nemogoče, ker je Donava zamrzla.
pošiljke po Črnem morju pa zadevajo na mnogo prevelike tež-koče.
Pa tudi po kopnem je lesni promet zelo otežkočen
Izredno nizke temperature, ki vladajo nad vso Evropo in velik sneg, ki je zapadel, so tudi prevoz lesa po kopnem zelo otežkočili. Po vodnih potih je zaradi ledu promet ustavljen, a tudi prometu po železnici se postavljajo velike ovire. Deloma ovira železniški promet sneg, deloma vlada po-manjkanjo vagonov, deloma pa je tudi težaven dovoz do železnic.
Prometne motnje zaradi snega se javljajo skoraj iz vseh držav. I* Madžarske poročajo o mestoma dva metra visokem snegu, na Slovaškem so železniške zveze na več krajih pretrgane, v Komuniji ozirata promet mraz in sneg. Iz Jugoslavije poročajo o velikih snežnih zametih, celo Iz Italije prihajajo poročila o snežnih zametih. Vse te naravne katastrofe povzročajo za lesno trgovino velikanske težave.
Nobenih terminskih kupčij za leto 1940.
S temi ovirami za lesne pošiljke pa posledice ostre zime nikakor še niso izčrpane, kajti te so tudi sopovzročile, da v zvezi s splošnim gospodarskim položajem niso bile dosedaj sklenjene še nobene terminske kupčije.
Švedska ni n. pr. razen nemškin nabav za prvo odprto morje še skoraj nič prodala. Nemčija je navzlic vojni in navzlic nenormalni zimi začela s svojimi terminskimi
nakupi ter so bili že sklenjeni zaključki o čimprejšnji dostavi večjih količin.
Vsi drugi odjemalci švedskega lesa pa dosedaj še niso prišli ua trg ter v Stockholmu že računajo s tem, da ne l>o mogoče doseči v bližnjem času nobenih večjih kupčij. Podobne razmere vladajo tudi v drugih državah, ki izvažajo les.
Veliko škodo je povzročil mraz po gozdovih
Zaradi velikega snega so nastale v gozdovih tudi velike škode. Tako poročajo iz Slovaške, da je v Karpatih visok sneg polomil mnogo drevja. Podobno se poroča tudi iz Madžarske in iz romunskih Karpatov.
V češko-moravskem protektoratu je napravil sneg zelo veliko škodo ter se ceni, da je v zapadnih in vzhodnih gozdnih pokrajinah postalo žrtev snežnega pritiska približno 1,5 milijona kub. metrov. To pomeni, da je treba računati s čeznormalno sečnjo.
Tudi v alpskih deželah je napravil sneg znatno škodo, in sicer tako v nemških ko tudi v švicarskih in italijanskih Alpah. Podrobnih poročil pa še ni. Zaradi velikih snež nih količin, ki leže na gorah, pa se mora računati tudi z nevarnostjo, da bodo plazovi napravili še precejšno škodo. Če bi se pa sneg začel nenadoma topiti, potem se je bati tudi povodnji.
Končno je treba računati tudi s lem, da bodo zaradi izrednega mraza trpela tudi gozdna dela in da bo tudi sečnja manjša.
Mogočna zdravilna moč narave
se Se posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Uspehi	avta
stremlienia
v Italiianskem tesnem gospodarstvu
Italijanski strokovni list »Li-gnurnc je objavil daljši članek o rezultatu avtarkičnih prizadevanj v italijanskem lesnem gospodarstvu. Iz članka posnemamo:
Sankcije in z njimi povzročena avtarkična prizadevanja so skušala v vseh panogah gospodarstva povečati domačo proizvodnjo in jo zboljšati, da bi mogla v čim večji meri nadomestiti iz tujine uva-žane predmete. To stremljenje se je tudi močno uveljavilo v lesnem gospodarstvu.
Predvsem so v Italiji natančno pregledali vsa pomožna sredstva, ki jih morejo nuditi italijanski gozdovi. Istočasno so se tudi preiskale vse vrste italijanskega lesa ter preizkusile njih sposobnost in kakovost. Delali »o se poskusi, kako bi se posamezne vrste lesa tudi boljo uporabile. Vsa ta prizadevanja so dovedla do Čisto novih metod pri obdelovanju in upo-rabljanju lesa. Na ta način se je doseglo, da se je mogla z boljšo uporabo zmanjšati za posamezna dela potrebna količina lesa, hkrati pa se je dosegla tudi večja odpornost lesa.
Te nove ureditve so »o s posebnim uspehom uporabile pri izdelavi pohištva, zabojev in drugih delih.
Uporabljanje teh novih metod je omogočilo nepričakovan razvoj industriji vezanih plošč, da more ta industrija ne le popolnoma kriti domačo potrebo, temveč celo vezane plošče izvažati. Istočasno so se začele izdelovati tudi čisto posebne vezane plošče, zlasti za potrebo letalske industrije. Proizvodnja teh plošč je že tako napredovala, da jih more danes Italija že izvažati.
Posebna pozornost se je posve-
čala kakovosti surovin ter so se preiskale vse vrste lesa glede njih odpornosti, teže, elastičnosti in primernosti za obdelovanje. S tem se je omogočila mnogo večja uporaba lesa za razne namene. Tako so se začele izdelovati velike strehe obočnih dvoran namesto iz kovine iz lesa.
Les se je nadalje impregniral na vse načine ter se je s tem njegova trpežnost močno povečala, hkrati pa tudi dosegla njegova večja odpornost proti parazitom. Na ta način se je doseglo, da se je mogel les uporabljati tudi za čisto nove namene. Močno stisnjen les je v mnogih primerih mogel kovinske izdelke popolnoma nadomestiti. •
Avtarkija je povzročila, da so se mogle tudi nekatere vrste kolonialnega lesa nadomestiti z domačimi. To velja zlasti za pohištveno stroko, za izdelovanje žaluzij, vezanih plošč in lesenih kock za cestni tlak.
Sintetični les
Poseben razmah je doživela italijanska proizvodnja sintetičnega lesa. Med tipi sintetičnega lesa, ki je sedaj v prometu, je treba omeniti >falzit«, ki se izdeluje iz odpadkov na žagah in manj vrednih lesnih vrst.
Proizvodnja sintetičnega lesa se deli v več faz: najprej so les razžaga v ostružke, nato s posebnimi stroji razcefra v vlakna, nato še v finejša, nato pa pod visoko temperaturo stisne v velike plošče.
Sintetični les ima poleg prednosti naravnega lesa še te prednosti, da je neobčutljiv za vplive toplote in vlage, da je sestavljen popolnoma enakomerno, da nima
ne grč, ne razpok in praznih prostorov, da je mnogo bolj trd. A tudi gladka površina nudi prijetnejši pogled. Sintetičen les se more obdelovati na najrazličnejše načine. Poleg tega je močno elastičen, da se more vpogniti tudi na oblo z malim radijem.
Zaradi vseh teh lastnosti se uporablja sintetični les v pohištveni stroki, a tudi kot pomožno sredstvo v stavbeni stroki, zlasti za strope, za stenske opaže, za cestni tlak itd. Nadalje se uporablja v avtomobilski in letalski industriji, za kopalne hišice itd. Tudi v kolonijah služi sintetični les zaradi svoje odpornosti proti termitom zelo dobro.
Stisnjen les
se proizvaja iz ostružkov, lesne slame in cementa ter se uporablja kot pomožno sredstvo v gradbeni stroki. V prometu je pod raznimi imeni kakor »jiopulit«, »paterce-ment«:, »carpilit« in »monolite. Vsi ti proizvodi se v vsakdanjem življenju vedno bolj uporabljajo, ker so ne samo lahki, temveč služijo tudi kot dobro izolacijsko sredstvo proti toploti in zvokom. V zadnjem času se izdeluje stisnjen les tudi iz plutca. Stisnjene snovi iz plutca se proizvajajo iz prepariranih delov, ki se zvežejo s katranom ter nato s posebnimi postopki stisnejo.
Tako si v Italiji prizadevajo, da z boljšo uporabo lesa, z novimi metodami izkoriščanja in obdelovanja lesa povečajo uporabo domačega lesa za vse vrste lesne industrije. Priznati je treba, da je italijanska avtarkija v lesnem gospodarstvu dosegla tudi lepe uspehe.
Mednarodna gozdna centrala
Pod okriljem Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu je bila
11.	maja 1939. ustanovljena Mednarodna gozdna centrala »Centre international de Sjrlviculture« (C. I. S.) s sedežem v Berlinu. Naloge te že dolgo pripravljane centrale so bile določene takole:
1. Pospeševanje izmenjave misli med gozdnimi strokovnjaki raznih držav ter prirejanje mednarodnih gozdarskih kongresov ter ustanovitev informacijske službe, ki bi bila primerna centrali.
2. Sodelovanje pri reševanju praktičnih gozdarskih vprašanj, ki so tičejo raznih dežel ter dajanje nasvetov posameznim državam na podlagi izkušenj iz drugih držav.
3. Prirejanje anket, zbiranje statističnih podatkov ter izdajanje znanstvenih razprav na podlagi na kongresih sprejetih sklepov ali pa iz lastne iniciative o vprašanjih, ki so mednarodnega pomena.
Dosedaj so se prijavile kot članice naslednje države: Bolgarska, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Italija, Latiška, Jugoslavija, Litva, Mehika, Nizozemska, Romunija, Švica, Slovaška in Madžarska. Stalni delegat Jugoslavije je dr. Miletič kot zastopnik ministrstva za rude in gozdove.
Centrala je začela delovati 1. julija 1939. in ima svoj sedež v Berlinu — Wannsee, Robertstrasse 7. Predsednik centrale je madžarski delegat baron v. Waldbott, direktor centralo pa prod. dr. Kostler. Nemčija je obljubila, da bo izdala zakon, s katerim se bo priznal centrali eksteritorialen značaj.
Kljub vojni centrala deluje ter je bila 2. seja odbora 8. in 9. oktobra v Rimu. Na seji se je razpravljalo o delovnem programu centrale, o ustanovitvi knjižnice in o drugih vprašanjih. Prihodnja seja bo v začetku marca v Bernu.
Grška zunanja trgovina v 1. 1939.
V prvih 11 mesecih leta 1939. je Grčija skupno uvozila 2 3 milijona ton blaga v vrednosti 11*48 milijarde drahem, izvozila pa 1‘18 milijona ton v vrednosti 8‘34 milijarde drahem. V istem času leta 1938. je uvozila Grčija blaga za 13*52 milijarde, izvozila pa za 8*45 milijarde drahem. Uvoz se je torej znatno zmanjšal, dočim je ostal izvoz skoraj isti.
Trgovina Grčije s posameznimi državami je bila naslednja:
	uvoz	izvoz
v	milijonih drahf	
Nemčija	3.468	2.310
Romunijo	1.083	139
Italija	592	507
Egipt	286	169
Rusija	239	—
Jugoslavija	369	177
Argentina	410	—
Anglija	1.367	1.176
U. Š. A.	812	1.837
Francija	162	238
švedska	—	300
Nizozemska	—	279
Švica	—	153
Turčija	—	95
Občni zbori
37. redni občni zbor Delniške družbe združenih pivovarn Žale« in Laško v Laškem bo 15. februarja ob 16. v pisarni Del. družbe pi-vovarne Union v Ljubljani.
Denarstvo
Občni zbor delničarjev Narodne banke
bo 3. marca ob 9. dopoldne v poslopju Narodne banke v Beogradu.
Na dnevnem redu »o naslednje točke: 1. Konstituiranje zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora in predložitev računov. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Odobritev bilance in računa dobička in izgube ter poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora. 5. Pred-log o razdelitvi dobička. 6. Podelitev razrečniee. 7. Predlogi delničarjev (v kolikor bi bili po določilih statutov čl. 70.). 8. Izvolitev članov upravnega sveta in izvolitev članov nadzorstvenega odbora.
Občnega zbora se sme udeležiti vsak delničar, ki ima najmanj 10 delnic. Delnice se morajo predložiti najmanj 8 dni pred občnim zborom, t. j. do vštetega 20. februarja do 14. ure.
Odlog: plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici na Vinici za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 24. marcem 1938. Obrestna mera za stare dolgove in dolgo e po tekočem računu se odreja z 2% bruto.
•
Prihodnji teden se obnove v Beogradu pogajanja za ureditev predvojnih dolgov Nemčiji.
Beograjska občina namerava najeti 300 milijonov din posojila za izvedbo velikega komunalnega programa. Prt tej priliki Je bilo tudi ocenjeno njeno premoženje, čeprav je občina lani odpisala 10% od premoženja, so sedaj ocenili njeno premoženje na 3,2 milijarde din.
Obtok bankovcev v češko-morav-Bkem protektoratu se Je povečal v drugi polovici januarja za 248 na 6879 milijonov Kč.
Belgijska vlada je sklenila, da razpiše novo notranje posojilo v višini 10 milijard. 7 milijard se bo uporabilo za kritje mobilizacijskih Stroškov, 2 milijarde za pomoč rodbinam vpoklicanih, 1 milijarda pa za izredne civilne potrebe.
Anglija in Francija sta porabPe v oktobru za 160 milijonov dolarjev svojih dobroimetij v USA. Za november točne številke še niso znane, vendar pa mislijo, da sta obe državi izdali za vojne dobave V novembru okoli pol milijarde dolarjev.
Zunanja trgovina
Stalni Nemško-jugoslovanski gospodarski odbor sc ne bo sestal na Dunaju, kakor je bilo prvotno po-Točano, temveč v Ljubljani ali v Zagrebu.
Romunska vlada bo v začetku februarja začela trgovinska pogajanja z Jugoslavijo in Bolgarsko.
Da bi pritegnile tranzitni promet so bolgarske železnice znižale železniško tarifo za vagonske pošiljke od 20—30% za blago, ki gre skozi pristanišči Burgas in Vama.
Ker bo s 1. aprilom odpravljena carinska meja med češko-morav-skim protektoratom in Nemčijo, izgube 1. aprila veljavo tudi vse trgovinske pogodbe sklenjene s češkoslovaško oz. s protektoratom.
Nemčija je poslala v Romunijo 120 lokomotiv in 2000 vagonov, da tol se pospešil prevoz romunske nafte v Nemčijo.
Sef gospodarskega oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Clodius je pričel v Rim, kjer se v prvi vrsti pogaja za nabavo železniških vagonov. Nemčija želi, da b: Ji Italija odstopila oz. dala na razpolago 6000 vagonov, ker da sicer ne bi mogla Nemčija dobaviti Italiji dogovorjenih količin premoga.
Washingtonska vlada zaenkrat še ne bo prepovedala izvoza orožja In vojnega materiala na Japonsko.
Proizvodnja albanskega petroleja «e je lani povečala od 105.000 na 140.000 ton.
V ladjedelnicah Vel. Britanije in fikotske grade 2 milijona ton trgovskih ladij.
Cena živega srebra, ki se je že lani dvignila, se je sredi januarja zopet močno dvignila, in sicer od 157 na 207 dolarjev Iranko skladišče London.
Kljub povečani industrijski delavnosti je v U. S. A. še vedno 9 milijonov brezposelnih.
Visoka aktivnost naše zunanje trgovine
Kakor smo že na kratko poro čali v prejšnji številki, se je naš izvoz lani po vrednosti v primeri z izvozom v letu 1938. znatno povečal.
Izvozili smo:
1. 1939. 3,464.135 ton za 5.521*2 milijona din;
1. 1938. 3,702.070 ton za 5.047*2 milijona din.
V letu 1939. smo torej izvozili 237.9515 ton manj, a dobili za to blago 473*7 milijona din več.
Uvozili pa smo:
1. 1939. 1,126.393 ton za 4.757*4 milijona din;
1. 1938. 1,269.899 ton za 4.975*3 milijona din.
Naš uvoz se je po količini zmanjšal za 143.506 ton, po vrednosti pa 217*9 milijona din.
Naša trgovinska bilanca je torej bila v 1. 11)39. aktivna za 763*8 milijona din, dočim je bila v 1. 193S. aktivna le za 72*1 milijona din.
Pripomniti pa je treba, da je bila dosežena ta visoka aktivnost tudi s tem, da se je zelo omejeval tudi uvoz surovin, ki jih je naša Industrija nujno potrebovala. Ta omejitev uvoza ni bila zato za naše gospodarstvo absolutno koristna.
Katere predmete smo izvozili
Če primerjamo, katere glavne				
predmete	smo	izvozili	leta	1968
in 1939., potem dobimo naslednjo				
sliko:	1939		1938	
	tisoč	milij.	tisoč	milij.
	ton	din	ton	din
pšenica	177*7	811*7	110*4	208*8
koruza	92*6	98*7	467*9	480*9
moka pšen.	0*9	3*0	9*8	29*9
otrobi	7*3	6*6	36*7	37*7
ližol	12*6	37*8	27*3	66* t
sveže sadje	4*7	131*1	63*0	152*3
suhe češplje	28*1	93*9	6*8	32*5
pekmez	1*8	8*0	0*4	1*8
vino	9*4	31*8	2*5	9*4
zdrav. rastline 3*2		32*3	2*8	17*6
hmelj	8*0	109*8	2*6	51*3
tobak	3*1	93*5	5*5	157*0
sur. konoplja 22*3		232*6	20*0	171*7
	1939		1938	
	tisoč	milij.	tisoč	milij.
	kosov	din	kosov	din
konji, žrbeta, osli in mule 9		29*2	22	71*5
goveda	35	107*6	27	74*8
teleta	9	7*4	5	4*9
svinjo	298	484*1	25»	376*9
drobnica	360	86*7	245	24*0
	1939		1938	
	tisoč	milij.	tisoč	milij
	ton	din	ton	din
perutnina	3*9	44*5	4*0	42*3
meso	23*4	344*7	20*0	376*0
mast	8*0	140*1	6*6	94*7
sir in surovo muslo	1*6	28*8	1*5	21*5
jajca	14*8	160*3	15*5	157*4
ribe	0*9	6*6	1*9	10*2
puh	1*1	64*7	1*2	569
kožo	4*9	128*8	3*8	96*7
les	1299*4	1121*2	1015*3	891*1
soda amon. in kavstič.	15*1	40*8	9*0	19*3
kale. karbid	11*6	29*5	18*9	47*6
kale. clana-mid	43*3	53*4	88*9	43*3
lerosilic.	2*0	7,1	2*6	12*8
cement	154*9	45*8	197*2	494
svinec	6*7	86*7	5*6	26*8
surov baker	27*3	441*4	31*5	406*0
rudo in iz-kopuine	1172*0	327*4	1398*3	405*0
Glavni uvozni predmeti
1939
1938
	tisoč	milij.	tisoč	milij.
	ton	din	ton	din
bombaž	33*6	892*8	39*1	787*9
volna	6*9	415*1	7*5	429*4
svila	3*5	137*3	2*3	109*0
ostala rasti.				
vlakna	8*4	105*9	11*0	95*4
železo	121*8	576*4	137*3	571*1
mineralna				
olja	151*1	153*1	150*6	126*8
kože	1*6	48*9	8*7	137*2
steklo	2*0	19*2	2*1	16*9
riž	17*8	60*1	22*2	66*8
kava	7*1	50*0	7*1	51*9
premog	395*3	141*0	497*7	181*9
stroji	21*7	388*3	24*1	496*7
prevozna				
sredstva	10*2	261*6	12*9	250*6
elektroteh.				
predmeti	5*7	176*2	5*5	180*7
Iz teh številk		se jasno vidi, da		
se je uvoz surovin znatno zmanj šal. Tako je padel uvoz bombaža za 5*5 tisoč ton. čeprav Je uvoz tako znalno padel, smo vendar pla-
čali za mnogo manjšo količino 104*9 milijona din več. Podobno je bilo tudi z uvozom drugih predmetov, kakor se v tabeli nazorno vidi.
V trgovini s klirinškimi državami bili pasivni za 81-3 milijona din
Naša trgovina s klirinškimi državami se je gibala takole:
Izvoz	Uvoz
1939 1938 19519	1938
v mil. din v mil. din Nemčija	1762,0	2119,5	2268,4	1960,4
Češ. Mora v.	779,2	398,3	308,9	530.0
Italija	583,5	324,3	556,9	444,7
Madžarska	289,2	215,4	170.3	189,4
Grška	135,4	130,2	58,0	66,2
Romunija	65,2	51,6	130,4	105,9
Poljska	16,1	75,1	69.6	37,9
Turška	5,3	10,2	9,7	4.2
Bolgarska	8,2	7,8	7,9	10,1
Albanija	28,5	0,3	0,5	—
Slovaška 31,6	—	4,9	—
Skupno 3504,2 3332,7 3585,6 3248,8 Leta 1938. je odpadlo od vsega našega izvoza na klirinške države 66*02%, 1. 1939. pa 63*46%, od vsega našega uvoza pa 1.1938. 65*30%, 1. 1939. pa 75*36%.
Iz tabelo se vidi, da smo bili v trgovini k Nemčijo pasivni za 506*4 milijona din. V primeri z 1. 1938. »e je naš izvoz zmanjšal za 357*5 milijona din ali za 16*87%, dočim se je naš uvoz zvišal za 308 milijonov din ali za 15*71%. Od vsega našega uvoza odpada na Nemčijo 47*67%, dočim je znašal 1. 1938. ta odstotek samo 39*40.
S Češko-Moravsko smo bili aktivni za 470,3 milijona din, z Italijo za 26*6, Madžarsko 118,9 milijona dinarjev itd.
Z neklirinškimi državami pa smo bili aktivni za 845*1 milijona din
V neklirinške države smo izvozili lani blaga za 2.017 milijonov dinarjev ali 36*54% vsega našega izvoza, 1. 1938. pa za 1.714*7 milijona din ali 33*98%. Naš izvoz v neklirinške države se je torej povečal za 302*3 milijona din ali za 23*46%.
Uvoz iz neklirinških držav je znašal 1. 1939. 1.171*9 milijona din ali 24*64% vsega našega uvoza, 1. 1938. pa je znašal 1.726*5 milijona din ali 34*70% vsega uvoza. Uvoz iz neklirinških se je torej zmanjšal za 554*6 milijona din ali za več ko 37%.
Naš trgovinski saldo z neklirinškimi državami je bil zato 1. 1939. aktiven za 845*1 milijona din, leta 1938. pa pasiven za 11*8 milijona. Ker smo bili s klirinškimi državami pasivni za 81*8 milijona din, smo zaključili trgovinsko bilanco
1.	1939. za 703*8 milij. din aktivno.
Kako se je gibala naša zunanja trgovina z nekaterimi najvažnejšimi neklirinškimi državami, kažejo naslednje številke:
Izvoz	Uvoz
1989 1988 1939	1938
v mil din v mil. din Belgija	348,3	836,8	55,4	47,2
Egipt	69,2	40,0	28,0	39,7
Angleška	866,7	485,1	242,0	431,3
Francoska	139,8	75.0	96,9	141,8
Nizozemska	103,4	108,8	65,6	58,5
U S. A.	280,8	255,8	248,0	299,4
Švica	167,5	83,7	69,0	95,9
Izkliuiite slepo konkurenco!
Stanovska zavest ne dopušia, da se unilule stanovski tovariš
Pod tem naslovom piše zagrebški »Trgovački vjesnik« nekaj zelo umestnih besed, ki so veljavne tudi za marsikaterega našega človeka. List pravi:
Stanovska zavest — to ni sama prazna fraza, ki so samo v agitacijske namene uporablja na kakšnem shodu ali v zdravici kakemu uglednemu meščanu.
Stanovska zavest izvira iz globokega, jasnega in čistega občutka pripadnosti ter s tem zvezanih dolžnosti do svojega stanu. Od moči te zavesti in tega občutka za-visi tudi sila in življenjska sposobnost vsega stanu. Močan in napreden stan kot skupina stanovsko zavednih edinic pa more z uspehom krčiti nova pota za uspeh in napredek vsakega svojega pripadnika. Samo tak stan pa more tudi nuditi svojim pripadnikom zadostno zaščito njihovih interesov. Ni pa zadosti, če imanTo zavest pripadnosti in dolžnosti do svojega stanu samo v srcu, temveč jo moramo pokazati tudi v dejanju s tem, da vestno izvršujemo vse svoje dolžnosti do stanu. Vsak stan mora zahtevali od svojih pripadnikov neke dolžnosti, tako tudi trgovski stan.
Nobenega dvoma ni, da so te dolžnosti danes večje in težje, kakor pa so bile včeraj, ker je trgovski stan zaradi vojne prišel v zelo težaven položaj. Toda ravno negotovi položaj, v katerega je zašel čez noč ves trgovski slan, zahteva od vseh njegovih pripadnikov, da kar najbolj vestno opravljajo vse svoje dolžnosti do svojega stanu, da bi ta mogel tem laže in tem gotoveje premagati vse težave, ki so se navalile nanj. Kako pa naj opravljamo to dolžnost?
Omenili smo, kako od moči posameznika ter od njegove zavesti zavisi tudi moč vsega stanu, ki je zopet jamstvo za napredek in uspeh posameznika. To je zaprti
oba konkurenta gospodarsko oslabita, s tem pa tudi oslabi njih organizacija, ki je odvisna od moči svojih članov.
Jasno je, da ne more veljati vsak predmet v Ljubljani ravno toliko kakor kje na deželi. Toda v istein kraju bi morale biti cene za vse glavne predmete iste. Tudi če bi se dogodilo, da bi neki trgovec mogel dobaviti katero blago ceneje (kar pa je danes precej izključeno), ni treba, da bi bile cene različne. S potrebnim dogovorom med trgovci se mora doseči, da so cene enake, ker neenake cene ustvarjajo med odjemalci vtis nesolidnosti. Naloga združenj Je, da pazijo na to, da se cene pravilno izenačijo. Da pa ne bodo zaradi tega cene tudi pretirane, skrbe ne samo oblasti, temveč tudi prizadevanje trgovcev, da svojim odjemalcem čim bolje in čim ceneje postrežejo. Pod nobenim pogojem pa se ne hi smelo dogajati, da kdo prodaja blago tudi v izgubo samo zato, da škoduje svojemu konkurentu. Takšni umazani konkurenci bi morala združenja brezobzirno napraviti konec.
Vsak trgovec mora gledati na to, da spravi svoj osebni interes v sklad s stanovskim, ker vsak trgovec tudi i>otrebuje zaščito svojega stanu. Ravno sedaj, ko je treba zopet delati davčne napovedi, vidi vsak trgovec, kako mu je potrebna pomoč stanovske organizacije, ki mu daje vsa potrebna navodila, da sestavi svojo napoved pravilno in da tudi davčni odbor upošteva njegov položaj.
Konkurenca naj živi, toda samo zdrava konkurenca. Za umazano konkurenco, ki hoče samo škoditi drugim, p- med slovenskimi trgovci ne Rme biti mesta, ker bi bila ta tudi v nasprotju z lepimi tradicijami slovenskega trgovstva.
krog, v katerem se mora gibati vsa pozitivna delavnost trgovca. Da je res tako, o tem so se mogli trgovci že neštetokrat prepričati in okusiti tudi na lastni koži. Ciin bolj so bile trgovske organizacije močne in složne, teni bolj uspešna je bila tudi zaščita trgovskih interesov, tem bolj so se upoštevale njih zahteve in tem bolj poslušali njih predlogi.
Močnih organizacij, močnega stanu ni brez močnih edinic. Tega se mora vedno zavedati vsak trgovec, zlasti pa danes, ko so trgovci postavljeni pred vedno nove tež-koče. Na vsak način potrebujemo močnih trgovskih organizacij in močnih stanovskih edinic, ker samo te morejo priboriti trgovskemu stanu upoštevanje.
Če pa malo [»obliže pogledamo v naše razmere ter proučimo, kako se nekateri trgovci ponašajo do te temeljne zahteve, potem vidimo, da moramo marsikaj popraviti. Moramo priznati tudi to, da so nekateri trgovci v sedanji težki borbi za obstanek pozabili na to resnico, in da so dostikrat boj *a obstanek spremenili v boj trgovca proti drugemu trgovcu.
Odpovedi kreditov po proizvajalcih ali dobaviteljih so prisilile mnoge trgovce, da so tudi čez mero znižali cene, samo da bi blago hitro prodali in prišli hitro do gotovine. Toda nekateri so delali to tudi zato, da bi odvzeli konkurenci odjemalce, pa čeprav so zaradi tega prodajali blago v izgubo.
Ta nezdrava konkurenca ni nikomur v korist ter škoduje vsemu trgovskemu stanu. Od tega trpi najprej trgovec, ki prodaja v izgubo, od tega trpi tudi njegov konkurent, ki izgubi odjemalce, od tega pa trpi tudi ves trgovski stan, ker Jemlje ta umazana konkurenca ugled vsemu trgovskemu stanu.
Posledica vsega tega pa je, da
Tekstilna šola banovine Hrvatske
V Jugoslaviji sta bili dosedaj dve tekstilni šoli, in sicer ena v
v Leskovcu, druga pa v Kranju. Sedaj se bo ustanovila še tretja tekstilna šola na llrvatskern. V katerem kraju bo ta šola, še ni določeno, ker predlagajo eni Varaždin, drugi pa Karlovac. Šola bi bila banovinska in bi se v njo sprejemali učenci z malo maturo, šola bi imela 4 razrede ter 100 učencev. Razredi bi se otvarjali postopoma, vsako leto po en razred. Absolventi tekstilne šole bi veljali kot tekstilni strokovnjaki ter bi se nameščali v tovarnah namesto tujcev. Dijaki na tej šoli bi bili štipendisti banovine Hrvatske. Zagrebška mestna občina bi skrbela za šolske prostore, učne moči pa bi plačevala banovina.
Dobave - licitacije
Komanaa podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 5. februarja
ponudbe za dobavo raznih vijakov m matic; 7. februarja svedrov, rezervnih nožev za škarje, posode za špirit in petrolej, kavčukaste vrvice, vodne smole, telegrafskega papirja, pločevinastih škatlic; dne
9.	februarja raznih ključavnic in okovja; 10. februarja Škarij, dlet, sekir, strugal, _ spiralnih svedrov, glodal, pil,	ščetk za
čiščenje, zaščitnih stekel za na-očala, dvigal ln vag ter raznega drugega orodja.
2.	Hidroplanska komanda v Di-
vuljah sprejema do 12. februarja ponudbe za dobavo raznih bukovih vesel; 13. februarja 50 belih volnenih kocev.
LICITACIJE:
Dne 16. februarja bo pri Ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo neobrobljene hrastovine.
Dne 17. februarja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 20.000 kg čiste svinjske masti.
Dre 20. februarja bo pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu pismena licitacija za dobavo flmeža, terpentina, barv in lakov; 27. februarja ofertna licitacija za dobavo treh kompletnih vitlov z električnim pogonom in kompletnega turbo-agregata; 28. februarja drsalne naprave z električnim pogonom.
Davčni svetovalec
Reklama	po	Us
in na p
Časopis, radio in film so prav
gotovo najboljša sredstva za prido-hivantA oriipmalrev. Kaiti Časopis
Taksni predpisi o službeni pogodbi
G. B. V. v C. — Vprašanje: V zadnjem času so se taksni predpisi o službeni pogodbi izpreme-nili. Govori se, da so sedaj vse službene pogodbe zavezane novi taksi brez razlike, ali je obstoj po-svedočen z listino ali ne. Prosim za pojasnilo, ali je sedaj v resnici treba plačevati takso za vse službene pogodbe ne glede na to, ali je bila sklenjena pogodba ali ne.
Odgovor: Z novo uredbo so bili izenačeni predpisi o taksiranju službenih pogodb. Pri nas v Sloveniji so za to taksiranje bili dese-daj merodajni stari avstrijski predpisi. Ob izenačenju so se predpisi le v toliko izpremenili, da se je taksa dozdaj plačevala po stari avstrijski taksni lestvici, sedaj pa znaša enotno 1%. Z novimi predpisi se nikakor ni izprcmenilo načelo, da ima država pravico na takso samo v tistih primerih, kjer obstoji kakšna listina, če ni listine, tudi ni takse. Listino o službeni pogodbi po pripombi 3. k novi izenačeni tarifni postavki na-domestpjejo nekatere zabeležbe službene pogodbe. Ta pripomba se glasi: »Taksa iz te tarifne postavke se plača brez razlike, da li je pravno listino (namestilni dekret, pismeno obvestilo o namestitvi, zapisnik o imenovanju ali kakor koli bi se sicer imenovala) sestavil samo službodajalec ali se je o tem sestavila pogodba, katero podpisujeta obe pogodbeni stranki, ^ili pa se spis o imenovanju daje v arhiv ...« Po pravilniku ni potrebno, da bi bil strankam vročen kak odpravek. Taksi podlega tudi sklepanje službene pogodbe v obliki trgovske korespondence, četudi je podpisana samo od ene pogodbene stranke. V zadnjem Času v resnici obstoji tendenca, da se uvede j v prakso dalekosežnejše tolmačenje tega predpisa, vendar o tem še ni izšel pričakovani razpis ministrstva za .finance.
Italijanski izvozni načrti
V normalni dobi je šlo 68% vsega italijanskega izvoza v evropske države, 4% v Azijo, 7% v Afriko, 11 v Severno in 10% v Srednjo in Južno Ameriko. Ker je sedaj izvoz v evropske države zelo padel, je izdelala italijanska vlada poseben izvozni načrt, in sicer v dve smeri: za Južno Ameriko in za Daljni vzhod. Kar se tiče izvoza v USA, čaka Italija najprej na sklenitev nove trgovinske pogodbe. S posebnim zadovoljstvom je bila v Italiji sprejeta vest, da bo \vashington-ska vlada ev. pripravljena znižati carino na nekatere italijanske proizvode.
Zvišanje indeksa pomorskih tovornih prevoznin
Indeks pomorskih tovornih pre-ivoznin, ki ga vodi Svenska Han-delsbanka, se je v decembru zvišal za 5 “/o. Od vojne napovedi pa do danes je bilo gibanje tečajev naslednje:
avg. nov. dec.
skupni indeks	125	505	353
tovornina za prevoz premoga	145	549	569
tovornina za prevoz žita	128	359	365
tovornina za les	119	503	502
tovornina za volno • in za papir	108	610	638.
X PREMOG
KOKS - DRVA
Poga
Telefon BOHORIČEVA 5 20-59 Postrežba brezhibna
bere vsak, radio posluša vsak, film pa gleda vsak. Ne sicer v vsaki vasi, toda vsak dan je to pravilo bolj resnično, ker. časopisje se širi, radijski naročniki se množe, kino-gledališča pa se otvarjajo tudi že v manjših krajih. Reklama v listih, po radiu in filmu je zato najbolj učinkovita. S tem treba računati in se tudi sprijazniti, ker samo za učinkovito reklamo ni zavržen denar.
Seveda pa se je tudi treba zavedati, da se mora na drug način delati reklama v listih, na drug v radiu in na drug na platnu.
V časopisu mora reklama predvsem vzbuditi pozornost bralca. Zato ni vseeno niti kje je inserat nameščen, še manj pa kako je izdelan. Časopisi so danes obsežni in silno malo ljudi je, ki prečitajo res ves list. Zato je treba, da ima inserat tako privlačnost za pogled, da obvisi oko bralca tudi proti njegovi volji na inseratu. To se doseže ali s slikami, ki so vedno učinkovite, ali z Iapidarnim besedilom ali pa z grafično dobro sestavljenim inseratom. Navadno je dosegel inserat svoj namen, če je opozoril časopisnega bralca na firmo ali na predmet, ki je zanjo zlasti značilen.
Poleg takih inseratov pa so potrebni tudi inserati, ki prepričajo bralca. Zato vedno bolj pogOštni inserati, ki na zunaj sploh nimajo oblike inserata, temveč obliko članka, v katerem se šele proti koncu skoraj mimogrede opozori na določen izdelek. Takšne vrste reklama je dostikrat izredno učinkovita, če je seveda tudi dobro napisana. Nobena sramota ni, če se zato podjetnik dogovori s strokovnjakom, ki zanj opravi takšno reklamo. Nihče na svetu ne zna vsega! Seveda ni takšna reklama najcenejša. Toda za reklamo velja vedno le eno pravilo, da učinkovita reklama ni nikdar draga, neučinkovita pa vedno izredno draga.
Treba pa je tudi paziti na to, v kakšen časopis se inserira. Kmetijski stroji se priporočajo v kmetijskem listu, zdravila v zdravniški reviji, trgovski predmeti pa v trgovskem glasilu itd. Kdor pa se obrača na širšo javnost, ta mora seveda inserirati v dnevnike, ki so najbolj čitani.
Rekloma v radiu mora biti precej drugačna, da je dobra. Tu ni treba vzbujati posebej pozornosti poslušalca, kajti to opravi, že napovedovalec. Kdor posluša radijske napovedi, ta sliši reklamo in zato je važno samo to, da so besede izgovorjene tako, da se poslušalcu čim bolj vtisnejo v spomin. Tistih par besed, ki jih spregovori napovedovalec, mora biti res dobro premišljenih, predvsem pa takšne, da si jih poslušalec zapomni. Velike važnosti je pri tem, kakšen je napovedovalec. Nekatere napovedovalce ljudje radi poslušajo, nekaterih pa nikakor. Pri naročilu radijskih inseratov bi morali trgovci tudi na to gledati. Radijska reklama vpliva le na uho, zato pa je tudi odločilne važnosti, kakšen glas jo širi. Ljudje imajo občutljiva ušesa.
Ni lahka dobra časopisna reklama, še težja je dobra radijska, a najtežja je res dobra filmska reklama. To pa predvsem iz naslednjega razloga. Ljudje, ki prihajajo v kino, ne ljubijo filmskih reklam, ker bi najraje gledali takoj film. Zato mora biti filmska reklama res dobra, da premaga odpor obi skovalcev filmskega gledališča proti tej reklami, nato pa še vzbudi zanimanje za predmet.
Druga težava je v tem. Film je živ, zato mrtve slike v kinogleda-lišču ne učinkujejo posebno, razen seveda, če so odlično narejene in
če se tudi dostikrat menjajo. Filnu se vedno bolj izpopolnjuje in zato se mort izpopolnjevati tudi filmska reklama. Obiskovalci kino-gledališč so razvajeni in zato zahtevajo stvari, ki so vsaj do neke mere ekvivalentne samim filmom.
Pravilna reklama na filmu je zato samo tista, ki priporoča blago v obliki dobrega filma. Ta je seveda za marsikoga predraga. Ta jo naj zato tudi opusti. Ne sme se pozabiti tudi na to, da so mnogi
»Službeni list« z dne 31. januarja je objavil naslednjo banovo odredbo o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje v dravski banovini:
Člen 1.
(•) Določbe te odredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovska, prometna, rudarska, gozdna, bančna, zavarovalna in tem podobna podjetja kakor tudi za gradbene in elektrotehnične obrate.
(*) Za pomožno osebje državnih podjetij kakor tudi za pomožno osebje podjetij samoupravnih teles, čigar službeno razmerje je urejeno s statutom, ne veljajo določbe te odredbe.
Cie« 2.
(') Ta odredba določa minimalne mezde za pomožno osebje, ki je zaposleno v podjetjih in obratih iz Člena 1. te odredbe in opravlja pretežno trgovske ali višje ne-trgovske službe ali pisarniške posle in ki mu je ta redna zaposlitev glavni poklic.
(2) Izvzeti so učenci (vajenci), volonterji, praktikanti, pomožno osebje, ki še ni staro 18 let, in pomožno osebje, ki se mu samo izjemoma poveri opravljanje trgovskih ali višjih netrgovskih ali pisarniških služb, ali ki opravlja pretežno podrejene posle.
(8) Glede vajencev veljajo določila § 267. zakona o obrtih.
(4)	Za volonterja v smislu te odredbe velja pomožna oseba iz čl. 2., odst. (’), te odredbe, ki je zapo-
Nakup blaga treba kupcu čim bolj olajšati!
Nikdar se ne more zadostno poudarjati, da je treba odjemalcu nakup blaga čimbolj olajšati.
Samo nekaj primerov, kako se samo na ta način more napraviti kupčija.
V pustnem času so plesi in venčki. Na venčkih dele dame ko-tiljone, pa ne vedo prav, kakšni kotiljoni so sedaj v modi. Trgovec, ki prodaja takšne stvari, mora stopiti v stik s plesnimi šolami in se plesalkam priporočiti, da jim dobavi moderne kotiljone raznih vrst, da bo mogla izbrati dama kotiljone tudi po svojem okusu.
Tudi plesalci so dostikrat v zadregi z damskimi darili. Zopet jim mora priti trgovec s svojo ponudbo na pomoč. Z veseljem bo večinoma njegova ponudba sprejeta.
Vsak človek mora kdaj kaj darovati. Dostikrat pa človek ne ve. kaj bi daroval, da bi res bilo njegovo darilo z veseljem sprejeto. Tudi tu mora pomagati trgovec s pravočasno ponudbo.
Olajšati pa je treba ljudem nakup tudi s tem, da ljudje vedo, da ne bodo imeli nobenih sitnosti z dostavo blaga.
Skratka: Ljudem je treba čimbolj olajšati vstop v trgovino, izbiro blaga in jim dati prepričanje, da so kupili dobro. Trgovina, ki vedno na to pazi, bo imela vedno večji krog odjemalcev.
filmski obiskovalci silno nezadovoljni, če vidijo skozi tedne vedno isto filmsko reklamo. Tej reklami postanejo tako nasprotni, da celo zasovražijo predmet, ki se jim ponuja vedno na isti načini
Časopis, radio in film so brez dvoma najboljša reklamna sredstva, toda le, če so pravilno uporabljena. Na to je treba zato zelo paziti, ali pa se more zgoditi, da je ves za reklamo izdani denar — zapravljeni
slena prvenstveno in pretežno radi lastne koristi, t. j. radi izučitve.
(5)	Za praktikanta v smislu te odredbe velja v času prvih treh mesecev službe pomožna oseba iz čl. 2., odst. (’), te odredbe, ki je zaposlena radi svoje strokovne izpopolnitve in priprave za nadaljnje službovanje pri dotičnem delodajalcu. V rok treh mesecev se všteva služba pri istem ali podobnem poslu na drugem službenem mestu.
(®) Pomožno osebje iz čl. 2., odst. (J), te odredbe, razen učencev in volonterjev, mora dobivati minimalno mezdo, kakršna je določena za nekvalificirane delavce ustrezajoče stroke.
Člen 3.
Minimalna mezda znaša za trgovske pomočnike din 906''— mesečne plače, za ostalo pomožno osebje iz čl. 2., odst. ('), pa din 1000’— mesečne plače.
Člen 4.
Če opravlja pomožno osebje iz člena 2., odst. (*), te odredbe službo preko zakonitega delovnega časa, se minimalna mezda zviša sorazmerno s številom opravljenih nadur in za 50% ni pribitek za nadure.
Člen 5.
Pri prernčunanju službenih prejemkov v naravi se zaračuna vrednost hrane z din 240'— mesečno, vrednost stanovanja pa z din 60‘— mesečno.
Ta odredba je stopila 31. januarja v veljavo.
»Če ne znate dobro brati...«
Neki optik je v svoji izložbi namestil slike o važnejših političnih in športnih dogodkih. Slike vedno privabljajo ljudi in ljudje se ustavljajo pred slikami. Pod slike pa je pritrdil optik listek, na katerem je bilo zapisano: Ali morete besedilo k slikam dobro Čitati? Če ne morete, potem potrebujete očala. Če pa očala že imate in vseeno težko čitate, potem Vaša očala niso prava. V vsakem primeru je torej za vas dobro, če stopite v mojo trgovino in si kupite prava očala.
Mnoge kupce je s tem privabil optik v svojo trgovino.
»Prodano«
Ta napis se dostikrat čita v izložbenih oknih, še bolj pogosto pa na raznih razstavah in velesejmih. Napis naj vzpodbuja h nakupu z opozorilom, da je bil razstavljeni predmet že kupljen, da torej ljudi zadovoljuje. Psihološka podlaga tega napisa je čisto pravilna. Ljudje raje kupujejo, če vidijo druge kupovati. Če pa vidijo, da kupujejo razstavljeni predmet drugi ljudje, so tudi sami takoj nagnjeni za nakup.
Vendar pa je treba pri tem napisu paziti na eno stvar, če je v izložbi samo en predmet, potem ne sme biti na njem samo napis »prodano«. Gledalec izložbe si
namreč more misliti, da je bil prodan razstavljeni predmet, drugega pa ni mogoče več dobiti. Posebno za večje predmete velja to. Tako se je že večkrat pripetilo, da je kdo hotel kupiti razstavljeno spalnico, da pa ni stopil v prodajalno, čeprav mu je bila ta všeč, ker je. mislil, da je bila ravno ta spalnica prodana in da ni več čisto enake v prodajalni.
Zato je treba k napisu »prodano« še nekaj dostaviti, da je do-tični predmet še vedno na razpolago. Še posebno dobro je, če je napisano, da je bil razstavljeni predmet prodan že večkrat. To posebno vleče.
Ne torej samo napis »Prodano«, temveč še kratek dostavek, n. pr.: To se kupuje, čakamo še Vaše naročilo. Ali: Prodali že parkrat, želimo prodati še Vam. Ali: Prodano! Tudi Vam bi prodali! Ali: Prodano! Še nekaj teh predmetov v zalogi.
»Za Vašega gospoda soproga!«
Moški, posebno starejši gospodje, zelo neradi hodijo po trgovinah. Vse morajo zanje kupiti žene. Sicer dostikrat rentačijo, da žene ne znajo kupiti, toda še naprej puščajo kupovati vse svojim ženam.
Neki trgovec je to dejstvo izkoristil in napisal znanim gospem pismo z naslovom: »Za Vašega gospoda soproga!« Vsaka žena je seveda pismo prebrala. V pismu pa je trgovec opozarjal, da je dobil neki predmet, ki bo gospodu soprogu gotovo ugajal, ker mu je nadvse prikladen.
Marsikatera gospa je nato odšla v to trgovino in kupila dotični predmet.
Da se promet poveča, je treba stopiti v oseben kontakt z ljudmi Trgovec je s svojim pismom: »Za Vašega gospoda soproga!« to storil in imel tudi uspeh.
Kontrola uvoza v Palestini
Palestinska vlada je uvedla dne
11.	decembra 1939. kontrolo uvoza, z dekretom z dne 21. decembra pa je bila kontrola razširjena še na druge predmete, da sedaj obsega 437 predmetov, ki tvorijo 87% vsega palestinskega uvoza. Uvozna dovoljenja (licfence) izdaja upravnik glavne carinarnice na zahtevo palestinskega uvoznika. Kot podlaga za izdajo dovoljenja služi količina, ki jo je dotični uvoznik uvozil v času od 1. avgusta 1938. do 1. avgusta 1939. Namen uvedbe kontrole je, da se prepreči dovoz blaga iz sovragih dežel. Zato mora vsak prosilec ža uvozno dovoljenje predložiti dokaz, da ni blago sovražnega izvora. Predložiti se zato mora račun in potrdilo o izvoru blaga, ki ga mora potrditi angleški konzul. Bila je nevarnost, da bo imela kontrola to posledico, da se bo favoriziral uvoz blaga iz dežel britanskega imperija na škodo drugih držav. To se pa ni zgodilo.
V zvezi s tem se opozarjajo jugoslovanski izvozniki, da prilože vsem pošiljkam v Palestino poleg dosedanjih dokumentov še potrdilo o izviru blaga, ki pa mora biti potrjeno od angleškega konzula.
Sejmi
5. februarja: v št. Vidu pri Stični, Radohovi vasi, Novem mestu, Sv. Lenartu, okr. Slovenj Gradec, Ormožu, Sv. Petru pod Sv. gorami, Mu reki Soboti.
6. februarja: v Metliki, Ormožu, Ptuju, Dolnji Lendavi.
7. februarja: v Ljubljani, Gor. Logatcu, Celju, Ptuju, Trbovljah.
8. februarja: v št. Jerneju, Velenju, Turnišču.
9. februarja: v Vel. Cerniku, Grahovem, Mengšu, Zagorju ob Savi, Mariboru, Pilštanju, Slov. Konjicah.
10.	februarja: v Boštanju, Vidmu pri Dobrepolju, Vuzenici, Brežicah, Celju, Trbovljah Sv. Juriju, Celju-okolica.
Minimalne za trgovske
Praktični
Celjski mestni obračun
Računski zaključek mostne občine celjske, njenih podjetij in ustanov za leto 1938 /39. izkazuje 19,4 (K).807'29 din dohodkov in 18,678.963'6l din izdatkov. Ob zaključku tega proračunskega leta so znašala aktiva mestne občine, njenih podjetij in skladov 45,460.25t'59 din, pasiva 17 milijonov 572.879'39 din, čisto premoženje pa 27,893.372'20 din. Mestni svet je na seji v petek 19. januarja zvečer odobril računski zaključek.
Trgovinski register
Vpisale s« se naslednje spremembe:
Ivan Ravnikar, Celje. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo. Prokura je podeljena: Ravnikar Amaliji, zasebnici in Ravnikar Veri, soprogi trgovca, obe v Celju. Firmo zastopa sedanji imetnik firme Božidar Ravnikar ter obe prokuristi-nji vsak zase samostojno.
Astor, Motor, Import, družba z o. z. v Oradacu v Beli Krajini. Vpisala se je razdružitev firme z likvidacijo. Likvidator Julij Ma-zelle ml., trgovec v Zagrebu.
Tvornica Zlatorog prejo C. Bros, Maribor. Besedilo firme odslej; Tvornice Zlatorog Dračar in drug.
Lesna industrija Teharje, To-dor Lazarevič. Obratni predmet: Predelava lesa ter izdelovanje stolov in drugih lesnih izdelkov. Prokura se je podelila Popiču M. Pre-dragu, dosedanjemu ravnatelju tvrdke.
Izbrisale so se naslednje firme:
Ker so prenehale obratovati, so bile izbrisano naslednje firme:
I. Andlovič, Ljubljana, trgovina z vrvarskimi izdelki; Aleksander Wisiak, trg. agentura; I. Maček, konfekcijska trgovina; Adolf Lo-rant, trgovina z deželn. pridelki L Soklič, trgovina z mešanim blagom; Ante Grom, carinsko posredništvo; Ivan Zorman, trgovina s špecerijskim blagom; Zorman in Korbar, trg. z vinom; T. Mencinger, trgovina z mešanim blagom; Fran Stopar, trgovina z mešanim blagom; Oblačilnica Oton Stark; France Kalmus, tovarna za izdelovanje peči; Katoliško tiskovno društvo; Simon Weissbacher, tesarstvo; I>. Marušič, trgovina z lesom; Lj. Težak, trgovina z mešanim blagom; Rojec & Klemen, agentura in komisija, vse firme v Ljubljani.
Uradno so bile izbrisane naslednje firme:
Progres, prva jugoslov. tvornica za izdelovanje igrač, norimberške-ga blaga, čepic, kravat itd., Ljubljana;
Anton Rant, trgovina z mešanim blagom, Lož;
Karol Majce in drug, čevljarska obrt ter trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami, Ljubljana;
Dragotin Lapajne, trgovina s čipkami, Žiri;
Kristina Zirkelbach, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani.
Hrvatski trg s kolonialnim
blagom
Zlasti primanikuie popra in eaia. čokolada pa
se je	zelo
Šivalni stroji
n s tovarniško S) garancijo
Trgovci pooust!
SPLOŠHfl TRGOVSKA
(L z o. z.
LJUBLJANA
Tyrie«a cesta 33
Zagrebške »Novosti« objavljajo poročilo o razmerah na hrvatskom trgu s kolonialnim blagom ter pravijo med drugim:
Če se gre v trg detajlne trgovine, se dobe skoraj vse vrsto kave in v vseh količinah. Detajlni trgovci so namreč oskrbljeni 3 potrebnimi količinami, ne pa tudi grosisti. Od druge polovice decembra dalje pa do konca januarja ni dajala Narodna banka uvoznih dovoljenj za kav«. Na Sušak je sicer prišlo nekaj kave, ki je pa veletrgovci no morejo dvigniti, ker nimajo uvoznih dovoljenj. Skladišča veletrgovcev so se zato močno izpraznila. Sedaj pa je nastala še druga težava. Oblasti v Braziliji namreč zahtevajo, da se hkrati z naročilom kave navede tudi številka uvoznega dovoljenja, ki ga jo dala Narodna banka. S tem je nastala nova težkoča, ker minejo jmtein, ko so dobili interesenti in oblasti v Braziliji številko uvoznega dovoljenja, še 3 do 4 tedni, da pride kava v Jugoslavijo.
Kar se tiče cene kave, se prodajata vrsti Rio in Minas po 58 do 62 din na debelo, v detajlni trgovini pa je surova kava po 72 do 76 din, boljše vrste tudi po 84'96 do 110 din. Verjetno je, da bodo te cene ostale tudi v bodoče.
Konsum kave je nekoliko nazadoval, kar je deloma posledica podraži tvo vsega življenja, deloma pa dejstvo, da ljudje trošijo sedaj tudi kavo, ki so jo nakupili ob izbruhu vojne.
čaja je vedno manj
Uvozna dovoljenja za čaj je Narodna banka skoraj popolnoma ustavila in zato so zaloge čaja v državi vedno manjše. Veletrgovci imajo čaja komaj za dober teden, a tudi dotajlisti ga nimajo mnogo. Napačno je mnenje, da nam je čaj nepotreben. Posebno pozimi se čaj močno troši in zato je čisto upravičena zahteva trgovcev, da dš Narodna banka uvozna dovoljenja za čaj. Zaradi močno zvišanih prevoznih stroškov, vojnega rizika ter malih zalog je cena čaju zelo narasla. Pri producentu se je dvignila cena za 70%, z vsemi drugimi stroški pa se jo dvignila cena za 120 do 130%. Prej se je prodajal čaj po 90 din, dočim se prodaja sedaj po 210 do 220 din. V detajlni trgovini je cena čaja po 2'75 do 4 diu za dkg. Zaradi visoke cene čaja se je tudi zaslužek pri čaju močno znižal, kar zlasti občutijo mali trgovci. Tendenca za cene čaju je še naprej čvrsta.
Še težji je položaj s poprom. Od izbruha vojne ni Narodna banka sploh več izdajala uvoznih dovoljenj za poper. V veletrgovini zato popra primanjkuje, a tudi v detajlni trgovini gredo zaloge proti koncu.
Riža imamo zadosti
a je vedno bolj drag. Prod nekaj dnevi je vladalo še pomanjkanje riža, sedaj pa ga je zadosti, ker je bil dosežen z Italijo sporazum tor nam dobavlja Italija zadostno količine tako oluščenega ko tudi ne-oluščenega riža. Težkoča je samo v tem, ker so italijanski producenti spoznali, da smo v težki situaciji in sedaj to na široko izkoriščajo in neprestano dvigajo cene. Dočim smo imeli prej riž v detajlnih trgovinah po 6 din, je sedaj po 10 din in tudi 11 din. Boljše vrste pa so še dražje. Ce bi mogli dobivati riž tudi iz drugih držav, na
Daleč po svetu slovečo Dolenjske Toplice so naprodaj. Pojasnila daje Kmetska posojilnica v Ljubljani.
primer iz Egipta, bi se mogel poceniti riž vsaj za 2 din pri kg.
Čokolada se je podražila
Velika sprememba je nastala v trgovini s čokolado in bonboni. Zaradi luksuznega davka se je podražila čokolada za 12 do 15%. Bonboni pa so se podražili še v večji meri, ker so se podražili kartoni in razni ovoji ter pločevinaste škatle. Dočim so bile to prej po 2 do 3 din, so sedaj po 7 din. Tudi surovine za čokolado
so so znatno dvignile v ceni. Uvoz kave, čaja in kakavovega zrna je do neke mere konlingentiran, ker so sme uvoziti samo 80% količine, ki se je uvozila v letu 1939. Vse tovarne čokolade delajo zato v omejenem obsegu.
Cena čokolade se giblje seda med 38 in 40 din v trgovini na de belo, v detajlni trgovini pa je po 45 do 48 din. Luksuzne vrste so sevoda primerno dražje.
Sladkorja imamo dovolj in njegova cena je stalna.
Povpraševanja	p
v tuiini
31 — Hamburg: zdravilne rastlino, zlasti poprova meta in kamilice, eterična olja, zlasti olje od divje poprove mete.
32 — Livorno: stavbeni les.
33 — Neully sur Seine: zastopniška tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki naslednjih predmetov: jajc, zaklane perutnine, mesnih, ribjih in paradižnikovih konserv, gnjati, suhih češpelj, suhe povrtnine in drugih živil.
34 — Praga: kazein.
35 — Manchester: puli.
96 — Birmingham:	zdravilne
rastline (bolhnč).
37 — Gdansk: ekstrakti in drevesna skorja za strojenje.
38 — Pariz: živila (posebno paradižniki), orehi, moka, fnandeljnl, živalska krma, pšenična slama.
39 — Praga: kazein in krvni albumin.	i
40 — Budimpešta: konoplja, lan, suhe češplje, tulje.
41 — New Vork: izvozna’ in uvozna družba išče zvezo z našimi izvozniki in uvoznikL
42 — Ouatemala: cement, vino. likerji, ribjo konsorvo, oljčno olje, semena, papir, klobuki, emajlirana posoda, tuljci.
43 — London: pismeni papir.
44 — Teheran: ponuja se zastopnik našim Izvoznikom za iranski trg za cement in drugo proizvode.
45 — Port au Prince (Haiti); sirup, marmolada, mesne, povrt ninske in sadne konsorve, suhe gobe, oljčno olje, soja, semena, morske in sladke ribe, suhomesnato blago, stavbeni les, emajli rana posoda, lesene hišne potrebščine.
46 — Curih: gobe vseli vrst, suhe in sveže.
47 — Carigrad; otroški vozički, igrače, stekleno blago, papir in papirni izdelki, leseni klinci, očala iz celuloida proti soncu, klobuki, okensko steklo, gumbi, čipke, žepni robci iz bombaža.
48 — Praga: mandeljni, ribje konserve, surovo sadje.
49 — Milan: tanin, bolhač v prahu in v cvetju.
50 — SoLun (Thessaloniki); proizvodi elektrotehnične industrije.
i.,
Intereseuti naj so obrnejo na »Obaveštajnl otsok Zavoda za una-predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unapredje-nje spoljne trgovine, Zagreb, Iliča 40/Ili., 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega sc povpraševanje oziroma ponudba nanaša.
Doma in po svetu
Bolgarski kralj Boris III. je praznoval 30. januarja svoj 47. rojstni dan, ki ga je vsa Bolgarska proslavila z iskrenim navdušenjem. Rojstnega dne bolgarskega kralja pa so se v toplih besedah spomnili tudi vsi večji Jugoslovanski listi z z?	članki	o	kralju	Bo-
in ,u'. Tako m J« tudi pri tej priliki Izkazalo, da je bolgarsko-jugo-slovansko prijateljstvo realna stvarnost.
Nj. Vel. kralj Peter n. je daroval kakor prejšnja leta tako tudi letos za zimsko pomoč y Beogradu 100 tisoč din.
Nj. Vis. knez-namestnlk Pavle je daroval za zagrebške reveže še 100 tisoč dinarjev
Poslaniki balkanskih držav v Beograda so za sestanek Balkanske zveze dali »Politiki« posebne izjave: Turški poslanik Tevfik Ka-
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. za*, z o. za*. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, Stra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, o d t e m o I n e knjižice, risalne bloke Itd.
mil Koperier je Izjavil: Kljub dogodkom na svetu se začenja letni sestanek Balkanske zveze v ugodnih lzgledih. Potovanja odgovornih državnikov so utrdila prepričanje, da je ideja miru, za katero je tako mnogo balkanskim narodom, otipljiva stvarnost. Ta uspeh Je v veliki meri zasluga vaše (Jugoslov.) vlade, zlasti pa ministra Clncar-Markoviča, ki mu rad dajem to priznanje ob začetku zasedanja Balkanske zveze.
Romunski poslanik Kadera je dejal: Razvoj sedanjih dogodkov in preizkušena modrost šefov in upraviteljev balkanskih držav me vedno bolj utrjujeta v prepričanju, da Je dejanska sila balkanskih držav pomemben faktor miru. Z optimizmom gledam na neprestane napore, da se ohrani sloga med sosedi v skupno korist vseh.
Grški poslanik pa je izjavil: Znano je, da je B. Z. čvrst organizem, ki stalno prispeva k utrditvi miru. Zasnovana na jasnih načelih, predvideva sodelovanje vseh za ohranitev sporazuma in reda, ki je vodilna ideja vseh. Eminentne osebnosti, ki vodijo zun. politiko balkanskih držav, so najbolj dragoceno jamstvo, da bo delo, ki se bo izvršilo v Beogradu, pomemben cini telj za ohranitev miru.
Na seji gospodarskega odbora ministrov se je razpravljalo o zvišanju plač državnih nameščencev. Sprejet Je bil sklep, da je treba predvsem zvijati plače niz j im na-meščencem ter onim s številnimi rodbinami. Da bi zvišanje tudi kaj zaleglo, bo izdala vlada uredbo o kontroli cen, da bi s tem preprečila podražitev življenjskih potrebščin.
Bivši egiptski kralj Abas Hilmi
je na svoji jahti prišel v Dalmacijo, kjer bo ostal čez zimo.
Namesto spomenika kralju Aleksandru Zedinitelju bodo v Srem. Mitroviči postavili dom za stare ali pa kmetijsko šolo.
Obnovitev starega plemenitaške-ga konvikta je zaprosilo Društvo ragrebčanov v posebni predstavki na bana.
V Pirot je prišla posebna komisija fin. ministrstva, ker da Jo tvornica za obutev »Tigar« zagrešila od l. 1935. dalje davčno utajo za 10 milijonov dinarjev.
V Bački se mudita v zadnjem času francoska in nemška komisija, ki nakupujeta konje.
V Beogradu je že dalj časa ob-i čutno pomanjkanje premoga ini drv, ki so zato v ceni zelo narasla. Bedaj primanjkuje v Beogradu tu-' di petroleja.
, Dcnžba Orient Line, ki je v začetku vojne ustavila prevoz naših izseljencev iz Napolja v Avstralijo in Novo Zelandijo, je zopet obno-vila redno mesečno zvezo z obema deželama. V decembru je odšlo v Avstralijo in Novo Zelandijo 40 izseljencev, v januarju pa 12.
Papež Pij XII. bo imel 1. februarja govor v angleščini. Govor bodo oddajale vse angleške in večina ameriških postaj.
Inšpektor italijanskih čezmorskih čet De Bono ter gen. guverner Libije Balbo sta si ogledala obrambne naprave na otoku Rodosu.
Mussolini je sprejel v svoji palači vrhovne poveljnike italijanskih utrjevalnih del ter protiletalske obrambe. Poveljniki so mu podali obširna poročila, s katerimi je bil Mussolini zelo zadovoljen V kratkem bodo v Italiji vpoklicani rezervisti protiletalskih čet.
Belgijskemu parlamentu je bil predložen zakonski načrt o razpustu komunistične stranke
Poljska vlada je objavila belo knjigo o položaju Poljakov na ozemlju, ki je zasedeno od Nemčije. V knjigi se trdi, da je bilo dosedaj justlficlranih že 18.009 poljskih intelektualcev.
Francoski general Wcygand Jo prišel v Ankaro, nato pa se je odpeljal v vzhodno Anatolljo ter proti kavkaški meji. Njegovemu potovanju pripisujejo izreden pomen.
Nemški poslanik pri Vatikanu je protestiral proti poročilom, ki jih je oddajal vatikanski radio o preganjanju Poljakov v Nemčiji. Vatikan je nemški protest zavrnlL Nemški uradni krogi izjavljajo da je bilo sicer v resnici ustreljenih nekaj poljskih duhovnikov, toda samo takšni, ki so bili zaloteni z orožjem v roki.
V bližini Siegfriedove črte se je zgodila v Nemčiji železniška nesreča. Trčila sta dva vlaka, od katerih je eden vozil municljo. Na-St&le so Številno eksplozije in bilo mnogo ljudi ubitih.
ko*? ,urad'?i’?, P°datk'h je bilo v bližini angleške obale potopljenih ze 114 nevtralnih ladij. Od teh jo bila potopljena samo ena, ki je potovala v spremstvu angleških vojnih ladij.
Poljski učenjak Siedlccky je umrl v koncentracijskem taborišču v Dachshausenu.	I
Tako iz Francije ko tudi iz Anglije in iz drugih držav prihaja na Finsko neprestano pomoč tako v materialu ko tudi v moštvu. Kljub temu pa Finci še nadalje naglasijo, da je ta pomoč še nezadostna in da zlasti potrebujejo letala, ker je sovjetska premoč v zraku prevelika.
Sovjetski komisar za vojsko Vo-rošilov je v spremstvu višjih oficirjev pregledal fronto. Ministra spremljajo tudi posebni oddelki GPU, da skrbe za njegovo varnost.
Japonske oblasti so začele zopet izvajati proti britanski koncesiji v Tiencinu delno blokado, kot odgovor, ker je angleška bojna ladja preiskala japonski parnik in odvedla na njem potujoče nemške državljane.
Blizu Osakc na Japonskem se J el zgodila velika železniška nesreča. Vlak, ki je vozil delavce na delo, se je iz neznanega razloga iztiril, nato pa vneL 178 delavcev je prt tem izgubilo življenje.
Reka Themza Je pred Londonom zamrznila, kar so jo zgodilo zad.* njič 1. 1814.________________
Mednarodni kovinski trg
Tendenca na mednarodnem kovinskem trgu je bila pretekli teden slaba. Na njujorški borzi za kovino se je cena cinka znižala za 25 točk na 5-50 centa za libro. Cena svinca jc ostala s 5-50 centa nespremenjena. Ker bo Angleška zvišala svojo zalogo kositra, računajo s tem, da bo ostala njegova cena na dosedanji višini, to e 45'62 centa v New Vorku. Baker je oslabel od 12'50 na 12 centov, računajo pa, da se bo njegova cena zopet dvignila, ker je povpraševanje živahno. Notranje angleške cene, ki jih je vlada določila 18. decembra 1939., se še niso spremenile. Borza za kovino je v Londonu še nadalje zaprta.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Uefa«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Zoleznikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar MIhalek, vsi v Ljubljani.