SU 34. V Trsili, v smio 2:>. avgusta 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega polilienega društva za Primorsko. < V tSliniMtf j« m<)S >. „KMNOST" lihtija vsako srodo; .ena m Vs- leto j.> 4 k'1d. 40 lu\, za poln leta 2 gld. 30 kr., za I Nunirnina in vso dni^u nuj s.' jm-Sil^ ui.nivnlšt.vu 17* ilr/f,- ,,„»!,■ C„s,i Ifm-irhrl V m i / četrt lota I «1.1 JO kr. - Za oznanila, kakor tudi za poslanko h.i platno za navadno trintopoo vrst..: r NVfruiiklnmn pUiiia s,- i,., snr.-j-maj.. lt»kmils| bivz no* dni., vrednosti s,- .... v'fX\t u 1' T"' 25 kr. & «> tiska 1 krat, 22, -v se tisku 2 krat, 20 če so tisku 3 krat. K v«.-trke po prostoru. Pri i Številk, s, doMvajo po 1(1 kr. v okoL s N,t OpUiml, ?VrH1k,,vt,kl v \ T.', iTT' veftkratem tiskanji je cena v primeri manjSa. M. Magdaleni z«. 1 * RU' V Hurk"l,< v ««y»lel, v bk.-dnjl Cesarjeva zahvala. NnjvISjo lastnoročno pismo ministrskemu prvosedniku grofu Taalfeju: Ljubi grof Taaffc! Veselo mi srno utriplje, ko pregledujem čestitajoče udanosti in zvestobe brezštevilno dokaze, ki so mi došli iz vseli krajev Moje drŽave k petdesetemu Mojemu rojstnemu dnevu. Ta dan je 1 »i 1 Meni, Mojoj hiši in vsem Mojim narodom rodovinski praznik, ker se je povsod presrčno praznoval in dosegel z storjenimi dobrimi deli So večje svočevanje, povišal Moje veselje i hvaležnost. Zato bi toliko bolj obžaloval, ako bi se legalni izrazi izključevali iz Moje zahvale. Naročam Vam tedaj: Razglasite zvestim ljudstvom Mojih kraljevin in dežel, dokler sega Vaše področje, najgorkejšo i najsrčnišo Mojo zahvalo. V Ischln, dne 20. avgusta 1880. Fran Jožef s. r. Grof Taalfo jo presrčno to zahvalo takoj telegraflčno naznanil deželnim namestnikom z ukazom, da so ima v vseh deželnih jezikih in v vseh občinah takoj nabiti in v uradnih časnikih razglasiti. V Trstu jo bila nabila v nemškem i laškem jeziku, — polovica prebivalcev, zvestoudani Slovenci, jo niso smeli brati v materinem jeziku. — To jo britko! -- Slavnost 50.ga rojstnega dnć našega Cesarja. Zopet so enkrat Slovenci v Trstu in okolici pokazali, da so tukaj in da zvesto varujejo Avstrijo in Cesarja. — 17. t. m. predvečer ccsaijevega rojstnega dnć točno ob 8'/, razsvetlila so jo kar naenkrat vsa okolica, bilo je po gorah, ki nadkraljujejo Trst od Skcdnjo do Devina nad 200 krosov, razen tega so spuščali pod Ilošketom, na OpČlnah, v Skednjl, pri Sv. Ivanu, na Prošeku in pri Sv. Jerneju razno umetne ognje, obilisk in hotel na OpČinah sta bila krasno razsvitljena v narodnih barvah, prav tako ves Kontovel, Iiojan, Sv. Ivan in sploh vsa okolica, povsod jo gorelo, povsod so streljali; to vam je bil blesk in grom, da je bil gledalec ves očaran. — Vsi ti ognji in h krati velikanski ognjojmetl na morju, katero jo priredilo društvo Lloyd — to vse se je zrcalo v temnem morju: rečem, da tako magičnega efekta ni mogoče napraviti nikder, nego samo ob morju, kdor jo vso bolj čarobno. Reči moram, da so naši vrli okoličani se tudi to pot pokazali umetnike v prirejanju slove- snosti. Naj Še dostavim, da so v Skudnji, na Opfilnnh, v Prošeku, pri Sv. Ivanu in Sv. Jerneju imeli Še posebno veselice, petje, godbo i. t. d. in čitatelj si bo še le mogel domišljati, kako lopo in slovesno jo bilo vso lo po okolici. Kdor pa se jo spustil na morje, ta je videl še dalje nostevilno ognje, tam na Krasu, na Vipavskem in na Pivki in po vsej Istri. O kako so pač ti ognji gorečo govorili; »Tukaj je Avstrija, tukaj jo Slovansko, za vas onkraj Idrijce, za vas Italijani nij tukaj nill pedi zemljo, Vam tukaj preti lo ogenj in smrl. Tudi v mestu je bilo živahno ta večer: na tisučo ljudstva jo šlo za vojaško godbo, ki je obhodila vse glavne ulico tržaške in lto jo godba godla pred namestništvom cesarsko pesem, odmevali so se na velikem trgu orjaški klici: »Evvlva« in «2lvlo». So veča množica jo prodrla, ko je komaj prišlo pred namestništvo faklnsko društvo so svojo godbo in zastavo; to vam jo bilo vse tako natlačeno po vseli ulicah, da se je človek komaj in komaj prcril skoz to množico. Najzad nji jo bil sprevod slovenskega podpornoga društva, ki se jo pomikal skoz korso in veliki trg do namestništva. Tam so zapeli društveni pevci (bilo jih je okoli 60) cesarsko, po tem »Jadransko morje« in »Sto ČutlŠ». Potje jo vzbudilo občno navdušenost in množica jo vedno ploskala in klicala: Živio naš cesar, živela Avstrija I Sprovod so jo pomikal zopet skoz voliki trg in pevci so peli spremljevani po bakljonoscih po vseh glavnih ulicah naše domačo pesmi »llanovci«, »Naprej« i. t. d., vmes pa jo ljudstvo klicalo «Živio». Po končanem sprevodu zbrali so se pevci in drugi udje dolal-skega društva v društvenih prostorih, kdor je bila zabava še dolgo po polunoči. S tem smemo zopet zaznamovati lep korak naprej, kajti doz daj še nijso mogli naši pevci v slovesnem sprevodu poti po mestu. Korak za korakom — uže pojilo! Naj zdaj še omenimo slovesnega banketa na »Delvedem«, kdor se jo zbralo nad 400 odličnih Tržačanov, mej njimi več Slovencev, Srbov in Hrvatov. Tam so napivali in bili prav židanc voljo do ranega jutra, A Irredentarjo jo vse to vendar preveč peklo in hoteli so na vsak način svetu pokazati, da se šo nekoliko gibajo. Kaj napravijo I Podkupili so nekateri židje one postrežnike, ki so stregli pri banketu; dali so jim nekoliko listkov, na katerih jo bil naslikan cesarski orel obešen na vrvi, pod orlom pa so bile tiskano največo insnlte na Cesarja in na zveste Avstrijce. To listko so natakarji doli bolj odličnim gostom pod prtiS in ti so jih našli, ko je začel banket. Policija je po končanem obodu zaprla vse natakarje in ti v velikih stiskali, so po 3 dneh ovadili, da so bili plačani po 4 trgovcih in agentih, rodoina Židih. To 4 židko so precej po-tegnoli v luknjo in bodo zdaj imeli čast biti mučenikl za Irre-dento. Tudi dve petardi so spustili ti ljudju na večer 17. t. m. pa v skrivnih krajih. Slučajno gre stari žid na stran v neki postranski ulici, komaj se približa onemu kraju, ko petarda poči in žid se zgrudi na tla od samega straha, zasmodila so mu je neki tudi suknja. Osoda jo torej hotela, da sc Je hudobija židovska maščevala nad Židom, ki je sicer bolj poSten, nego pa oni petardisti. 1H. t. m. nas jo rano zbudilo streljanje in godba, ob tu url pa je bila velika maša pri Sv. Justu, po maši predstavljanje pri namestništvu. Prve so bilo najviše oblasti, za njimi konzuli, mej katerimi jo večina Židov (naši židje so namreč strašno slavohlepni, in čo lo morejo dobiti kak konsulat od kake malo državico tam v Ameriki, ali v Zulu-deŽeli, radi potrosijo dosti denara, da dobo konsulat, kateri jim ne da druge skrbi in drugega opravila, nego da se vsako leto enkrat ali dvakrat oblečejo v čostokrat fantastične uniforme) in za konsuli drugo deputacije, mej katerimi tudi odbora »Edinosti« in »delalskoga društva«. Poklone je sprejemal dvorni svetovalec, gosp, Pozzi, ker gosp. deželnega namestnika ni bilo v Trstu, ampak imel je noki drugo opravke. Čuli smo od deputaeij samih, da jim to ni bilo po všoei, ker se je prav ta dan čistila namestniškoga poslopja veža, skoz katero so morali;hoditi. Naj še omonim, da so bile vse ladije, tudi amerikanska vojna ladija, odičene z neštevilnlmi zastavami ia da so tudi amerikanski oficirji bili pri masi in potem pri namestništvu. Tudi drugega važnega dogodka nejnneino zamolčali. Nastopilo je prvikrat veteransko društvo; zbralo so je namreč 1H. t. m. ob li uri zjutraj nad 500 veteranov, mej njimi mnogo okoličanov, na velikem trgu, kdor jo vsak prejel črno-rumeno kokardo in od tam so marširali z godbo v cerknv sv. Antona, kdor jo bila slovesna sv. maša. Ta nastop veteranov jo našo Irredentarjo še posebno jezil, kar poskrirali so se in škripali od jeze. Ta dva dneva sta bila dneva polna muko za one rogoviležo, kajti le prejasno sla pokazala Irrcdentarjem, da ogromna večina Ink. prebivalstva čuti patriotično In da se no meni za njih hudomušnosti. Še bolj pa jih jezi to, da so Slovenci tako eklatantno pokazali, da so tukaj, pa ne gostje, ampak gospodarji. Zatorej pa vsa hvala našim vrlim okoličanom in našim vrlim delalcem, katerih jo v Trstu na tisučo iu imajo v sebi moč še malo poznano, a veliko iu tako, ki bodo prej ali sloj odvažila v dosego naših pravic tukaj v našem Trstu. Polaščevanje Istre. Mnogokrat smo užo o lom tožili, kako sc Slovansko v Istri zatira, italijansko podpira i širi ter s tem »IrredentU vrata odpirajo v slovansko zemljo. Tudi »Politik« je priobčila o tem dopis iz Trsta, ki so tako le glasi: Po odstopu Benečijo laškemu kraljestvu leta 1806 so nujno zahtevalo avstrijske državno koristi, da so konec stori narodnemu gonobljenju istrskih Slovanov iti moja postavi vodnemu širjanju italijanskega elementa. To so doslej ni zgodilo. čo jo potrebujemo, lažje in hitreje rabi, ter zopet na svojo mesto postavi. Kjer studenca ni blizu, tam ste potrebni dve vedri; v enem zajemamo, a drugo so suši. Malo vode naj so iz vedra v škafoc vlije, da so lažjo zajema. V kuhinji naj bo gospodinja jako tarifna, Ničesar naj nema premalo, da no pride v zadrego, pa tudi ne preveč, da no bo imela prt nadzorovanju preveč skrbi. V preobilici se tudi kuharica lahko navadi zapravljivostl. V kuhinji jo najlepša in najbolj priporočila vredna lastnost čistost. (Jistost jo dvojna, vnanja in notranja. Vnanje čisto mora liiti vso, kar jo v kuhinji, kakor: tlak, posoda za vodo in drugo posodje, žlico, vilico, i t. d. — posebno tudi kuharičina obleka. Notranja Čistost zahteva, da je voda za kuhanje čista in sveža. Meso treba prej, nogo sc k ognju pristavi, izmiti praha iu druge nesnage. Zelenjava mora biti dobro iztrebljona; vso nenažno in nezdravo naj se zavrže. Osobito pazljivosti je potreba, da so no natepo muho, lasje i. I. d. v jedila. Kuharica naj ima vsikdar čisto roko; večkrat, posebno prodno mesi testo, naj si jih umije. Teško jo verjeti, da-li je vse či.sto v takoj kuhinji, v kater ej jo postelja, dasi tudi Čista; pri mizi nas nehote spominja Češanja in nočnega izhlapljonja. To isto velja tudi o muhah. Ni mogoče, tako si mislimo, da v kuhinji, kjer je neizmeren roj muh, no bi kateia ludi v jedila pala? In gotovo se ne motimo | Ako tedaj gospodinja želi, da nje gosti ne bodo dvomili Nauk o gospodinjstvu bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na vil jih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. (Poleg nemSkega) prosto poslovenila I. in i. (Dalje). 0 kuhinji. V kuhinji so pripravlja vsakdanja hrana; kuhinja je tedaj bistven del stanovalisča. Kuhinja mora bili dovolj prostorna in svetla, mora imeti nepotratno ognjišče, kotel za vodo iu peč na sapo. V majhnej kuhinji, kjer za shrambo raznega posodja potrebne omare nemajo dovolj prostora, naj se porabe polico in sklednjaki na stenah, In miznice. Ako je kuhinja temna, treba joj umetne svetlobe. Temna kuhinja jo nesnažna kuhinja. Plin je najpriročnejša luč (vendar »e povsod mogoča). Potrebno pa je postaviti jo na takem kraju, od koder kuharici pri vsakem delu najlepše sveti. Kjer ni plinove svečave, tamkaj je najboljše kameno olje ali pctrolije, ki ima svitlo luč in je po ceni. Ognjišče naj bo z železnim obročem obrobljeno ter s peč-nlcami obloženo, da se tako lahko ne poškoduje in da je lično. Ognjišču jo potrebno dveh lukenj, eno za pražonje, a drugo za kuhanje; tudi dober prepih mora imeti, da so lažjo kuri. Kotel za vodo ali za pranje naj bodo bakren, kor jo ilovnat premalo trpežen, ter naj stoji blizu ognjišča tako, da se voda dovolj segreva. Kjer to ni mogoče, tam naj se pod kotlom kuri. Ako pri ognjišču ni kotla, ali čo ni pripravnega prostora njemu, tedaj je potrebna bakrena, znotraj počinjena banjica. V tej naj bo zmiraj nekaj loplo vodo za umivanje razne posode. Da so voda no skaluŽl ali osmradi, treba kotel in banjico večkrat pridno umivati. Voda v kotlu ali v banjici naj se nikodar no rabi za kuhanje. V peči na sapo so zlasti belijo železa lil »le. Potrebne kuhinjsko reči so: miza, posoda za vodo, klop, dva slolca, truga z dvema predaloma za drva in premog, brenta za drva, omar za jedila, deska za rezanico iu sekalnica, dva vedra za umivanje in splakanje, kobelj za nesnažno vodo, klešče, maček ali sekirica za oglje in grebljica, sekira, tolkač ali kij, vaga in liter, nož rezalnik in sekavček (krivi nož), sito za juho in procojanjo, okovnik ali možnar, potrebne ponvico, piskri i. t. d. Število in velikost imenovanih rečij naj bosta okoliščinam in razmeram kuhinje primerna. Miza se no sme majati; za razno pripravo mora dovolj prostorna biti. V tesnej kuhinji naj se posoda v pripravnih omarah hrani. Za nože in vilice so pripravni predali pod klopjo ali vprečna deska' kamor naj so železna in teška posoda postavlja, da se, (M tega nesrečnega leta so bili namreč v Avstriji tudi taki ministri, ki so se naslanjali pri važnih glasovanjih v državnem zboru na glasove treh italijanskih poslancev in so deželo laškej stranki popolnoma v roke dali. Pri tem polaščevanju so c. k. gosposke vsemogočni istrski deželni odbor krepko podpirale. Ker povsod v upravi, sodnljah in Šolstvu je bil Italijanski jezik edino vladajoč. In ta poitalijančevanska prizadevanja niso bila nevspešna. Vasi, ki so bile pred 10. leti čisto slovanske, zdaj so popolnoma, ali vsaj večidel polaščene; sinovi, katerih očetje pred 20. leti niso 20 laških besedij umeli, Jvifgajo zdaj Gari-baldov mar3, s kratka, kratkovidna politika je v Istri uie mnogo Slovanov žrtovala, kar prihodnje ljudsko štetje jasno pokaže. Ali se je to stanje pod Taaffiejevim ministerstvom promenilo? NTi se- Ker sodnjl jezik je se vedno, celo v okrajih, v katerih ni 10% Italijanov ne prebiva, n. pr. v matavunskem, buzetskem, pazinskem sodnjem okraji i. t. d. italijanski jezik. Slovanski se ne regije nič, tudi zapisniki se z slovanskimi strankami nikoli slovanski no naprav]jajo. Davkovski uradi in politične gosposke rabijo v pismenem obČenji z slovanskimi strankami italijanski jezik, in kako je z Šolstvom? V zelo veliko čisto slovanskih ali vsaj večinoma sdovanskih občinah uveden je v ljudskej soli italijanski jezik kakor izključljivi učni jezik in znani so primerljaji, da italijanski učitelj ne umejo svojih učencev, i slovanski učenci no svojega učitelja. Kar se tiče srednjih gol, ima 90.000 Italijanov Irl, 180.000 Slovanov pa ni eno ne. Naj nas nlkdo slabo ne umejel NI sovraštvo, ni zavld nam teh vrstične nareka; nečemo sumničiti Italijanske manjšine zarad njo političnega mišljenja, če tudi ve vsak, kedor hoče gledati i poslušati, da ima prav mnogo in jako vplivnih istrskih Lahov ohčnolaške namere; ml jim prav nič ne zavidamo njihovih pravic; ali mi zahtevamo enako pravico In enako hrambo slovanskega jezika; ml prosimo, da se promeni politika, ki mora nazadnje s posredovanjem c. k. gosposk vso Istro polaziti, i katera na ta način le laškej prevratnej stranki v roko dela. Ker nnmret italijanska prevratna stranka tirja nalo zemljo na podlogi narodnega- principa, tedaj dela tisti, hi pospehije v Istri polalfevanje pot * nereienej Italiji«. Prav enako razmere so bile v Dalmaciji pred sedanjim deželnim namestnikom Bodičem. Tudi lam so imeli Italijani večino v deželnem zboru in deželnem odboru; tudi tam jc bil slovanski jezik iz uradov in Sol izgnan, s kratka: zdelo se je, da je Dalmacija čisto italijanska kronovlna. NI čudo, da je politični program italijanske prevratne stranke na svojem praporu tudi priklopljenjo Dalmacijo nosili Pa kako naglo so so tam promenlle razmero pod sedanjim deželnim namestnikom Bodlčeml Slovanska večina si je pridobila tam povsod dostojno veljavo; svet jo kar naglo spoznal, da je Dalmacija vendar le slovanska dežela, in od te dobe je izginola Dalmacija i: programa * nerešene Italije*. V Dalmaciji in Istri so Slovani v večini; obfe deželi ste vlastnlna eno in iste staroslavno dinastije, na Istro preži isti sovražnik: in vendar se dola v Dalmaciji in Istri nasprotna politika. Pri zadnjem popotovanji po Istri je gosgod deželni namestnik de Pretiš na hrvaški pozdrav odgovoril županu: «La Hcusi, non capisco que8ta lingua», in priporočal je učenje italijanskega jezika v drugem slovanskem kraju. Da bi pohlep »nerešene Italije« po Istri z statističnimi podatki ohladil, trudi se baron Ilavmerle v svojoj knjigi »Italicao res« z dokazom, da ima ta kronovina '/, Slovanov, l le '/, Italijanov ; nikakor ne moro hiti v prid avstrijskemu cesarstvu, da se ta razmera prebivalcev proiuenl na korist Italijanskej manjšini i čas ne sme več daleč biti, da merodajni krogi spoznajo, da se more na Primorskem in posebno v Istri le tista vladna politika imenovati umna in zdrava, ki sporadično prikazujoči se neniSki živelj varuje i slovanskega na korist italijanskemu ne odriva. Ako v merodajnih krogih no pridejo prepozno do tega spoznanju, pridobi si tudi v Istri slovanska večina opravičeno stališče, in kakor Dalmacija, tako izgine tudi Istra Idasoma iz programa italijanske prevratne stranke. o čistosti kuhinje, treba jej muhe kolikor mogoče pokončati. To se ve, da vsako sredstvo, kakor muSni papir, mušnica i. t. d., ni najbolje pokončanju muh, kor jih izprva le omami, in sedaj So le prav goste padajo v jedila. Boljše je lim, katerega se pri-lepljajo, ter ne mogo več odletatl. Tudi s tako zvanim «niu§nlm lesom«, ki se ppvsod v štacunah dobiva, uničujo so muhe. Ko smo z vodo, v katerej se je mušni les dobro prekuhal, namočili pivni papir ter ga potrosili z sladkorjem, postavimo ga na okrož-niklh muham. Tudi tista kuhinja ni posebno čista, v katerej so ioharji (kebri Blatta orientalis). Žoharjl ali Ščurki so jako boječi; svoje luknje zapuščajo le takrat, koje vse tiho, da si iščejo živeža. Neizmerno so požrešni; jedo vsako tvar, bodisi živalsko ali rastlinsko. Tudi črevljeui, poskrobljeneuiu perilu, in Če so zelo gladni, Se spečim ljudem ne prizuneso. Gospodinjam so neizmerno nadležni, no le radi svoje množine, temuč tudi radi nesnage, ki jo delajo. V zadnjem koncu tela imajo dva mehurja, iz katerih spuščajo smrdečo tekočino; kruh, ki so ga z njo onesnažili, ni za jed. Ljuba jim je toplina, zato so tudi najraje v kuhinji. Najbolje sredstvo, da sc pokončajo, je kuhinje vnanja čistost. Nobena luknjica v tleh ali v steni naj se jim ne pušča. Vsaka reč, s katero bi se mogli hraniti, mora se jim odvzeti. Tudi kosti spravljati (za prodajo), naj se kuharici prepove. Red je druga lepa čednost v kuhinji. Tudi red je vnanji in notranji. Vnanji red zahteva, da jc kuhinjska priprava zmiraj čista in na svojem opredelenem kraju, kamor jo treba vselej, Dopisi. \ Tr»lll, 18. avgusta. « Ka^a se ne je tako vroča, kakor se kuha», to je star pregovor. Ta pregovor se tudi vresniči pri naših sosedih Italijanih, kateri nam pogubo prorokujejo in jamo kopljejo, v katero pa na zadnje sami popadajo, i potem jim take muhe uže minejo. Po laških novinah se obilo pisari o novej parobrodnej črti, ki bi vsa morska pristanisča od Zadra do Grške z Benetkami vezala. Naši neprijazni sosedje v svojih glasilih povdarjajo, da se po tem načrtu Trst v senco postavi, in Benetke zopet na Adriji prvo trgovinsko mesto postani. Avstrijski Llojd z obi-lim svojim brodovjem jim je velik pezdir v očeh, njemu, ki ima nad 70 parobrodov, hočejo konkurenco delati Italijani, ter kličejo v ta namen laško vlado na pomoč. Tudi naš tržaški list «I mpe rti n en te • sc popolnoma sklada z Benečani iu nekako ironično tržaskej trgovinskoj zbornici zabavlja, da zna le štipendije snovati, za trgovino se pa So meni ne. To pa le zato, ker so v tržaskej trgovinskej zbornici pravi domoljubni trgovci, kateri nečejo o »Italiji irredenti« ničesa znati. Ako se naši pohlepni sosedje res kaj upajo napraviti, morajo najprej privatno društvo sami ustanoviti, in potem Se le jih more vlada podpirati; toda Benečani so se najprej vlaško vlado zakadili, osnovali nek komite, ter pričakujejo Šc družili udov. Upanje lepo, toda vresničiti se ne da tako lahko. Imamo Se pred očmi načrte Benečanov od leta 1867, ko je Avstrija Bensčansko odstopila Italiji. Takrat so je toliko govorilo o zvezi Benetk z Aloksandrijo po rednili parnikih , delale so se vse priprave in pogodbe z egiptovsko vlado, toda ostalo je vse pri starem, ker ni vlada mogla milijonov parništvu za nagrado strard metali. Dokler je Trst avstrijsk, in to bode, dokler bo bliščal dvoglavni orel na zvoniku sv. Štefana na Dunajb ni se nam bati od Italije nobene konkurenco po morji. Trst ostane prvo jadransko trgovišče, ki bo od leta do leta trgovino množilo. To pa mora nas Slovane posebno zanimati, ker to jc vzrok, da je Trst postal jabolko, po katerem so sosednjim vladam slino cede. Lah sanja vodno, da uže Savo pije, a zdaj pije So le slano vodo, in jo zato vedno bolj žejen; tudi mu nenasičeni želodec ne daje miru, da bi eelo kraško kamenje rad požiral, ako bi se krepkega KraŠevca ne bal. V nemškem rajhu s pobožnimi običaji marljivo obseknjejo kamonje za velikanski most, ki bi do Adrije segal. Naši Nemci in nemčurji pa mešajo blalo in mavto za most, katerega iti preko slovenskih naših sten zidali ; toda mešali bodo tudi oni dotlč, da sebe v mavto in blato na-mešajo, kakor se je zadnje dni v Ljubljani zgodilo s « Tag-blatom». Ni laški, ni nemški, Trst mora biti slovanski, lo potem bo stal trdno v zakotji jadranskega morja. 1#. JelftMt na Primorskem. dne 18. avgusta. Tudi pri nas smo veselega srca praznovali 501etnico Nj. veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa. 17. je pripravljala šolska mladina na visocem hribu sv. Katarino drva in drugo gorivo za kres. Proti večeru pridejo naSi fantje, polote se dela in pomnožijo kres, kterl je ponosno in mogočno v sinjo nebo plapolal. Sreča, da nam jo bilo nebo ugodno. Vdelezlla sta so bila pri napravi kresa častita gospoda: Anton Notar kaplan, in Ant. Štemberger, dijak IV. Šole. Tii so se slišali mnogi živio-kllci, in streljanje inožiiarjev jo pozdravljalo okoli goreče krese, med kterlml jc bil dlka tudi Novograjski. Ko od kresa proti vasi nazaj pridemo, zapojemo cesarsko himno, in narodnjakinja, ki nas jo srečala, reče: »Dobro stojo vrezali! Bog daj Sc mnogo let!« Ukrenemo na kozarec vina, kjer »cesarsko« ponovimo in več drugih zapojemo, ter trčimo na zdravje vse cesarske rodo-vlne; i ko so čaše zvenele, grmel je veliki moŽnar na hribcu pri vasi. Streliva nam je daroval gosp. župan Ivan Iskra. Lepa hvala tudi častitemu g. M. Rotlimajer ju, občinskemu tajniku, ki je poskrbel, da so tudi po bližnjih vaseh napravili krese I 18. zjutraj ob 9. uri se je pričela božja služba, ktere se je vdeležila vsa Šolska mladost. Po dovršenej sv. maši je šla šolska • ko se več ne rabi, zopet postaviti. Vsaka kuhinjska priprava in posoda naj bo cela; nobene stvari ne sme manjkati; kuhinjsko perilo, kakor tirača, komenjača i. t. d., naj rabi le posebnim svojim namenom; ako se ne rabi, naj visi na pripravnem kraju. Ako je česa v izobilji, naj se hrani na odmerjenem torišču, kamor naj se nič drugoga no devlje. Notranji red v kuhinji zahteva, da so vsako delo vestno in o pravem času stori. Kuhinjsko perilo treba o pravem času s čistim zanicniti. Kuhinjske posode iu priprave ne smemo za drugo rabiti, ampak le za to, čemu jc odločena. Notranji red pa tudi veleva, da je v omarah in drugod, kamor oko ne vidi, vse redno in snažno. V vsakej kuhinji ali vsaj v bližnjoj sobi jo želeti ure, po katerej sc je kuharici ravnati pri ojfcavilih, da vsako delo točno in o pravem Času izvrši. Skrb za živež. Gospodinji najtežja naloga je oskrbovanje živeža. Najprej treba, da primerno izmenjuje jedila. Z jedili treba vsakemu ustreči. Jedi morajo biti tečno in tudi po ceni. Najpotrebnejše jo tedaj, da je gospodinja sama dobra kuharica, da more in ve posle v kuhinji nadzorovati, ter njih napake popravljati. Ceno živeža, ki je v dotičnem kraju, treba jej vselej vedeti; radi tega naj na trgu sama o vsakem, kar zadeva ceno, natanko poizve. Dobroto živeža more po dišavi in okusu, in tudi po vna-njestl spoznati, ter le zdrav, svež in nepokvarjen živež kupovati. Treba da ve, koliko jej je katere hrano pripravljali po- mladma v S o I o, kjer se je z razdeljenjem knjižic in s petjem šolsko leto končalo. Za obdarovanje pridnih učencev in učenk so nam naklonili premilostljivi g. .škof Jurij Dobrila 8 krasnih knjižic z naslovom: »Otče, bodi volja tvoja«; a pred veliko nočjo obdarovali so z šolskimi knjigami vso šolsko mladino. Bog nam jih Se mnogo let živi! Za spomin ."»»»letnice Njih veličanstva je blagovolil č. g. Ant. Notar, kaplan, nakupiti pridnim šolarjem 25 knjižic; Č. g. Sel). Pipp, višji župan, je podelil 8 molitvenih knjižic, in preč. g. dekan Valent. Pušavic tudi nekoliko knjižic, g. M. Fidel pa 2 dvajsetici. Lepa hvala vsem dobrotnikom in prijateljem šolske mladine! X «|»o0letnifo našega cesarja na lep in veličasten način, gotovo so je to godilo v Sežani, liže 17. t. m. zvečer nam je naznanjal pok možnarjev in neštevilni kresi po kraških sivih gorah velevažni dogodek. Ob mraku se je tudi Sežana oblekla v praznično obleko/ kajti nij je bilo hiše, iz katere ne bi bilo vihrale narodne in cesarske zastave. Ob 8'/, ,ie ztlČel slovesen sprevod s baklami in godbo po Sežani, v tistem Času je bila tudi vsa Sežana lepo razsvitljena, posebno pa hiša župana, g. Mohorčič-a, na kateri smo zapazili prelepe transparente ».laz hočem mir mej narodi«, »Živio Kranc Jožef I«, »Živio nadvoj-voda-naslednik Rudolf« i. t. d. Godba jc zagodla cesarsko himno pred glavarstvom in ljudstvo jc klicalo neprenehoma »Živio Franc Jožef« 1. t. d. S kratka, navdušenost jo bila občna iu vso se je vršilo v najlepšem redu. DrugI dan nas jo zbudil rano pok možnarjev in Sežana je bila še lepše okrašena. Ob 10 uri je bila slovesna maša, pri kateri so bile nazoče vse gosposke, občinski zastop in velika množica ljudstva. Po maši se jc šel poklanjat občinski zastop v glavarstvo, potem pa jo bil obed za vse, kar jc odličnega v Sežani, pri Golič-u. Tam so so vrstile napitnice in vladala je židana volja. Ob popoludne jo začela ljudska veselica pod milim nebom, navdušeno ljudstvo jc plesalo, pelo in se radovalo do blizu polunoči. Zvečer je bila zopet raz-svitljava po vsej Sežani in moram reči kot nepristranski opazovalec, da tako lepega roda, tako lepe veselice in toliko navdušenja nijsem še kmalu videl. Zatorej p.i živeli vrli Sežanci, pravi, trdni Kraševci! Za novo volitev v državni zbor se tukaj močno zanimajo; sliši se, da Kraševci ne bodo volili drugega, nogo svojega rojaka, gosp. Dr. Abrama, o katerem pravijo, da je pravi učenjak in velik poštenjak. Pravili so mi Sežanci, da tudi Tomincl so vneli za Abrama in da utegne on to pot prodreti. Prav tako, domačega človeka, pa poštenjaka je treba voliti. /. Primoži?, Itojančan. I v. IIIIV n h«» rit«!, 20. avgusta. Tudi pri nas smo obhajali dne 17. i ti 18. t. m. slovesno oOletnico Nj. Veličanstva našega dobrega in milega vladarja Franca Jožefa I. Vrli gospod župan A. Hobič je povabil užo prednedeljo vso starašinstvo v izvenredno sejo, da se je dogo- Korenje, najino rumena, rudeča, bela ropa, zimska redkov, hren, peteržilj, se oskube listja iu koreninic, ter vsuje v kleti na kupe. Ali če je dosta prostora, pokoplje so zapored v suhem pesku; gornji del mora malo iz peska moleti. Peteržiljevo listje, ako ga pozimi potrebujemo, vsadi so v zemljo v trugah, včasi namoči in postavi na zrak. Zimska zelenjava, zelje in kapus, izpuli se jeseni pred mrazom s koreninami, sprideno listje se odreže, polcin posadi v zemljo v kleti. Večkrat so pregleda, in kar je gnjilega, odstrani. Kapusna zelišča z mladikami, ki se v kleti vsade, treba na koncu odkrhnoti. Surovo maslo, maslo, sir shranjujemo tudi v kleli. Bas tako zimsko sadje; hruške iu jabolka treba narazen položiti na deske, ki so lahko v kleli ob stenah postavijo. V sobi z odprtimi okni, v katerej nikdo ne stanuje, podstrešjem (dokler šo ne zmrzuje), ali na kakem drugem zračnem kraju, hrani se grozdje; postavi se narazen po deskah ali razobesi. Nezdrave jagode treba marljivo izbirati, da zdravih ne poškodujo. Kedor Ima brajde ali vinograd, nuj grozde zgodaj, dokler jih Še ni solnce obsijalo, odreže, iu prerezo z navadnim ali pečatnim voskom zainaže, ter jih za vrvico narobe v zračnem kraju obesi. Več moke, pšena, kaše, rajža, graha, fižola, leče se shranjuje v skrinjah ali trugah, ki pa morajo biti pokrito (radi misij). Večkrat jih treba premešati, da no zaduhno. Predno se posoda vnovič napolni, treba ostatek do čista porabiti, ter posodo omesti. vorilo in določilo, kaj in koliko se potrosi iz občinske blagajnice za to izvenredno siavnost. Pri tej priliki se je tudi sklenolo, naprositi Častilo duhovščino, tuj se vrši slovesna sv. maša, namesti ob 7. uri, kakor je bilo pri prvej sv. mi-i oznanjeno, ob in. uri, kar se je tudi od strani čast. gosp. župnika dotični deputaciji pritrdilo in tudi zgodilo. Na predvečer t. j 17. t. m. bila so skoraj vsa odličnejša poslopja razsvetljena, kakor: gorenji grad, farovž, šolsko poslopje, potem hiše gosp. Hobiča-LIčen-a, Ant. 1'ečenka-Pavlica, si. c. kr. žandarmerije, gosp. Adele pl. Pregl, katera ob enakih prilikah vselej svojo odkritosrčno udanost pokaže, i. t. d. — S kratka, vse je mrgolelo lučic in slovenskih barjakov. Iz visokega grajščinskega stolpa je pa odmevalo 24. strelov iz topov, ki so odmevali daleč črez dolino. Naša gora »Gole« je bila kaj sijajno razsvetljena; več sto lučic je krasno dičilo vrhunec z napisom: /„ F. J. Dne IX. rano v jutro nas jo zbudil grom strelov iz grajščinskega stolpa, od sv. Martina in sv. Katarino; za ves strelni prah je preskrbela Itifenberška občina v omenjenej sej I. Pred 1<>. uro se je se^io vso starešinstvo v občinsko pisarno, kjer je imel g. župan kratek pa jedernat govor, razloževajo starešinstvu pomen denašnjo slovesnosti, povdarjaje ob kratkem zgodovino našega presvetlega cesarja in njegove dinastije, sd sklepom: Bog ohrani nam še mnogo let našega presvetlega cesarja I Trikratni »živjo« je iz vseh grl zadonelo. Potom je Slo starašinstvo v cerkev, iu ž njim tudi naša nova žandarmerijska straža, strogo praznično oblečena, k slovesni sv. maši, kamor se jo tudi sešla vsa naša šolska mladina s učiteljema se svojim barjakom. Na večer sešli so se naši rodoljubi pod lipo h kamenitej mizi h kozarcu rujnoga llifenberčana; pevski zbor je zapel cesarsko himno in več drugih narodnih pesni, iu še le pozno v noč smo se razšli. Oprl II. 22. avgusta. Pri nas soje slavil ost petdesetletnice Njegovega Veličanstva presvetlega našega cesarja Fran Josipa I. tako-le vršila: Na predvečer slovesno zvonjenje, zažiganjo na vrhi »Se-lcvcc« bengalov, raketov, velikanskega kresa (kateri je pa nek delalec po pomoti celo uro prezgodaj zažgal) in popevanje cesarske himno. Na rojstni dan ob 9. slovesna sv. maša, katere so se vde-ležile vso tukajšne korporacijo, inteligencija in množica ljudstva. Po sv. maši so je, kot spominek na ta važni dan, mej šolsko mladino razdelilo 150 knjižic «18. dan avgusta 1880« obsegajoče kratek životopis iu podobe presvetle cesirske rodovlne. Hvala vsem tistim gospodom, ki so za pokritje troškov kaj blagovoljno podarili. — Iz N«»ži»ihs 23. avgusta. Pri uradni učit. konferenci v Tomaju dnč .'10. julija t. 1. seje rodila misel osnovati učiteljsko drultco za sežansko-komenski okraj. Temu sklepu dosledni naznanjajo podpisani, tla bodo učitelji seŽansko-komenskega okraja zborovali dnč 2. sept. t. 1. (četertek) ob 10 url predpoldne v šolskem poslopju v Sežani. Naj nikdo ne zamudi tega dneva, kajti občevanje in posvetovanje s kolegi iu prijatelji jo potrebno. Prav potrebno so nam zdi osnovati društvo, katerega namen bode: »vzajemno vsestransko pedagogično in didaktično izobraževanje učiteljev v korist šolo in odgoje mladine«. Nadejamo se, da bodo udeležitev živahna iu v tej nadi kličemo: na sviđanje I Sežansko učiteljsko osebje. —---- Kritični politični pregled. Domače dežele. Vsi avstrijski narodi so 18. avgusta zelo slovesno obhajali petdeseti cesarjev rojstni dan; tudi v Bosni i llrcegovini so bile sijajno slavnosti. - _________________ .-!---. -------L-- __--..-L-^-J— Tudi v manjšem gospodinjstvu treba, da jo več moke v zalogi, in sicer suhe; kajti suha moka jo nekaterim jedilom neobhodno potrebna, iu tudi izda več, nego še le namleta. Čebula, luk, česno se spleto v vence, iu na suhem hladnem kraju (kjer ne zmrzuje) obeso. Takega kraja potrebuje tudi posušeno sadje. Ako hočeš dalj časa svežih limon imeti, treba jih s papirjem oviti, položiti v nov lonec, ter ga dobro pokriti, in postaviti na suhem hladnem kraju. Večkrat jih treba pregledati in gnjile odstraniti, Nesežgano kavo lahko hranimo povsod, kjer ni vlažno ali kjer kaj posebnega ne vonja; sežgano (hodi si seinleto ali ne) pa v neprozračno zamašenih steklenicah ali v plohnatih pušicah. Scmleta kava mora biti naphana. Tudi čaj ali 16 naj bo v neprozračno zadeljanej posodi. Načeti hleb kruha treba v prtič zaviti, da se načetek preveč ne posuši na zraku. Nenačetl hlebi naj bodo na suhem, hladnem kraju. Belice so polože v žito, proso, laneno seme na hladnem kraju (kjer ne zmrzuje) in kamor ne morejo dihurji in kune; moj sebo naj se ne dotikajo, in s končico morajo biti postavljene navzgor. Da se meso nekaj dnij sveže ohrani, treba, da ga ovijemo s čisto platneno ruto (radi mrčesa), ter položimo na led. Povito meso se lahko na palicah spodaj v dimniku obesi, (Dalje jtrih.J Po zadnjih poročilih se odpri delegarije stoprav 1.1. oktobra v PeStn, državni zhor pa ?e poznejo I dnn *e ni določen. Pruski občinski odbor j'' potrdil predlog šolskega odseka, naj se v Urnu noln-na češka ljudska sola ne ustanovi. Tako pravičen je brnski mestni zastop t Temu nasproti pa je moravski deželni Šolski svet skoraj soglasno sklenol, naj se s prihodnjim šolskim letom napravi ena češka nižja realka v Umu. Zadnji dan te«,'u leta bo občno ljudsko popisovanje. Nove naznanilnice se bistveno ločijo od onih ;!|. decembra lKKtf, 'J95II 3\>78 34H; 38'18 V14!» 43.7» 4473 r.*t 4705 4783 »15« 6154 5022. Dobile so: Serije Štev. Gold. Serije Štev. Gold, 24 21 15.000 2568 14 500 114 4 1000 2607 _ _ .'Mi — _ 2807 _ _ 493 48 "H HI 2960 _ _ 1081 3 ram 8378 __ _ 1193 19 r>< >o 3416 3(1 rani 25 5<)0 34 1000 1539 — — 3848 1 500 IXO 'i — — 10 5(10 L'198 5 500 4:149 — __ 38 500 4352 _ _ 40 5110 4473 4 500 235(1 4 500 4529 _ __ 10 51H > 4706 G 1000 35 5000 4783 _ 41 ram 5058 _ _ 2378 12 500 M 84 _ _ 3408 — — 20 1000 2506 29 500 38 150.000 2557 30 600 Vse druge številke zgoraj omenjenih serij so dobile po I'iit gl. Dobitki se bodo izplačevali od 15. feb, 1881 počensi pri kraljevoj državnoj osrednjoj blagajnici v Tlu-dapeštu i pri dunajskem banknem društ. brez odbitka razen kolka po lestvici II. Prvo prihodnje žrebanje bo 15. decembra 1880. 72 gld. 90 kr. 73 » 85 » 88 - 30 » 132 » — ■ 8! 15 ■ — ■ 287 » — ■ 117 » 75 i 9 » 35 ■ 5 ■ 57 » 57 » 80 ■ Dunajska Borso dni ž I, argusta Fnotni drž. dolg v bankovcih ....... Knotni državni dolg v srebru....... Zlata renta .............. 1800, državni zajem........... Delnico narodne banko......... Kreditne delnice............ London 10 lir sterlin.......... Srebro .... ............ Napoleoni.............. . C. kr. cekini.............. 100 državnih mark........... LISTNICA UREDNIŠTVA. Gosp. dopisniku Iz M. Žal nam je, da moramo Vaš dopis odložiti. I»o tiskovnem zakonu se ne smerno natanjčneje spuščati v reči, katere preiskuje sodiilja, da je v preiskavi no motimo. Upamo, da bo pravičnemu zgodi pravica ln odkrije krivo pričevanje. — Gosp. J. S. Vaš dopis nam nI dosti jasen; reč je zelo kočljiva, ml nismo o njej podučen!. Da ne storimo nikomer krivice, zato moramo za zdnj molčati; če se pa nam tudi od druge strani potrdi, potem spregovorimo o nji-j. Ker uredništvo ni vsevedno, zato treba, da jako previdno ravna; eno nenatanjčno poročilo lahko Škoduje več, nego devetlndevetdeset resničnih koristi. Te resnice smo se, žal nam je I sami prepričali. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. G. F. Črne na 11. Vam smo list vselej redno poslati. Št. 33 smo Vam v drugič poslali. VINSKE PREŠE in mlatilnice, kakor tudi vsakovrstni drugi stroji za kmetijo se dobivajo dober kup pri ©oliivitz ScGomp. (Živic in družba) v Trstu, vie de 11 o. Zonta Sto v. 5. Via Canale 5t. 7 - v Trstu - Via Canale It. 7 Nasproti zakristije Sv. ANTONA NOVEGA pri podružnici pogrebskega društva g. G. Zimolo Tovarnica umetnih cvetic Palm« ln cerkvene reze za rabo pri ekonomičnih pogrebih = Kovinske in lesene rakve. Kupuje in prodaja se vosk na debelo in drobno. Aristid Mosca (t) vlastnjk spremljalec. | PIVOVARNICA v TRSTU. Hotelje in sodci. i; I 1 *> $> i> «> I i'8-8) Lastnik, druitvo „Edinost". — Izdutelj in odgovorni urednik: Anton Slunder. Tisk. Fran Iluala v Trstu.