Božji grob v nekdanji uršulinski cerkvi Marije Brezmadežne leta 2017, foto Jure Ferlan. 9 Spev ob veLiki noči 2019 in SeStre kL ariSe v l egendi svete klare avtor pripoveduje, kako je devica zapustila hišo, mesto, sorodnike in vzela slovo od sveta, potem ko je prejela znamenje svete pokore in se zaročila s kristusom. Sledila je naročilom sv. f rančiška in čakala na odredbe božje volje o dokonč- nem kraju za svoje novo življenje. n asvet sv. f rančiška jo je končno privedel k cerkvi sv. d amijana. ž ivljenjepisec to razlaga tako, da je »sidro svoje duše vrgla na trden temelj«. ni dvoma, da življenjepisec vidi b ožjo previdnost v dokončni nastanitvi novega življenja sv. klare pri sv. d amijanu. kraj tako pojasnjuje po- slanstvo sv. klare in njenih hčera za vsa stoletja. pred štirimi desetletji so se klarise ponovno vrnile tudi v Slovenijo. d anes živijo pri nas tri redovniške skupnosti: v n azarjah, d olnicah in t urnišču. Sv. katarina bolonjska iz 15. stoletja in sestra m. katarina iz n azarij sta si sorodni – ne le po imenu, temveč tudi po talentu za besedno oblikovanje. t emelj klariške poezije v osebi s. m. katarine je Sveto pismo in na njegovi podlagi krščanska, precizneje: katoliška veroizpoved. drugi temelj, na katerem sloni klariška poezija, so nedvoumne in jasno razvidne vrednote, od katerih je življenje na prvem mestu. d uhovna poezija s strogim redovnim režimom je nujno drugačna od tiste, ki je v večjem stiku z vsakdanjim življenjem zunaj samostanskih zidov. t eza se je potrdila s štirih vidikov: 1. sporočilno, 2. stilno, 3. formalno, 4. funkcionalno. Slovenska klariška poezija je osebna toliko, kolikor ima avtorica svoj lasten stil. t o se najbolj vidi v prazničnih duhovnih voščilih s poglobljeno meditativno vsebino, ki vsako leto za božič in veliko noč v imenu vseh treh slovenskih klari- ških samostanov prihajajo iz n azarij. praznična voščila - božične in velikonočne katehetske meditacije, seveda v sorazmerju z božičem ali veliko nočjo – obiščejo d eteta v jaslih, sočustvujejo s trpečim kristusom in se vedno iztečejo v češčenje e vharistije. Povzeto po: Odsev luči. Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji. n azarje, Samostan brezmadežne sester klaris, 2019 in ddr. Stanonik, marija. neutešeno hrepenenje sester klaris. v : Odsev luči. Štiridese- tletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji. n azarje, Samostan brezmadežne sester klaris, 2019, str. 213-245. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 10 g ospod je vstal! mogočno nam zvonjenje v vstajenjskem jutru rádostno odzvanja: je kristus vstal! on večno je življenje! z daj aleluja vsepovsod odzvanja: je strta smrt! z veličar je vstajenje! n am v stali daje mir svoj in spoznanja: on moral strašno je zato trpeti, da bomo mogli večno mi živeti …! g ospod je vstal! t i, kralj, si se ponižal in si telo privzel si iz d evice; si, božji Sin, se nam tako približal, odvzel nam breme hudobij, krivice in Satanu načrte si prekrižal: o četova si žrtev bil pravice. t i si trpel, umrl, vstal, bog večni, da mi s t eboj bomo na veke srečni! g ospod je vstal! Se hvalnica t i vije, v podobi si človeškega telesa bil skrit, Sin božji pravi, Sin marije, t i, ki z o četom ustvaril si nebesa, z emljó, vesoljstvo … Stvarnik harmonije! božanstvo je zakrivala zavesa človeškega telesa v preprostosti. nedoumljiva pota so m odrosti! s pev ob v eliki noči 2019 in sestre klarise 11 g ospod je vstal! v svetlobi zdaj vstajenja pretreseni premišljamo nekdanje dogodke, kristus, t vojega življenja; ti dajejo globoko nam spoznanje o grozi grehov, vzbujajo hotenje, da bi s pokoro zadostili zanje. n aj gane, jezus, nas ljubezen t voja, da zapustimo grešna pota svoja! v esoljstva kralj, kaj t i za nas si storil!? t i večna l uč od l úči si, bog pravi, pa si kot č lovek – Suženj se pokóril za naše odrešenje vsej postavi; o četovi si volji odgovoril in prek trpljenja šel si k rajski slavi. o kristus, v šolo nas trpljenja vzemi, prenovi nas, v ljubezni srca vnemi! b eseda večna, l uč, si prisvetila v temine zemlje, pa t e ni sprejela, ker ji hudobna dela si razkrila. preganjanja so se takoj začela. t e mati v tujem hlevu je povila, z ljubeznijo t e v revščini ogrela. glej b ožjega, marijinega Sina – ponižnosti, uboštva globočina! pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 12 j e napovedal Simeon trpljenje … družina Sveta morala bežáti je pred h erodom, ki ga je hlepenje po časti spáčilo – je dal poklati vse dečke majhne … k olikšno trpljenje! Si z begom mogel, jezus, živ ostati. kaj more hudobija in zarota, če večni o če vodi naša pota! u čil si evangelij odrešenja, razlagal, kristus, b ožjo si postavo, ozdravljal bolne … pa se spet začenja upor – ker kazal jasno si pot pravo, hinavščine t i bičal si stremljénja, razkrival laž, zlo, boj za prazno slavo. t i si resnica, p ot, ž ivljenje – vémo, za t abo, jezus, naj odločno grémo! t i l uč svetá, Sin božji, vir življenja, zapovedi si vse »na eno spravil«, si l azarja poklical iz trohnjenja, »na kratko« farizeje si odpravil … t rpljenja drama v polnosti začenja z izdajstvom juda se. kaj je napravil! prej ko za nas si, jezus, šel v trpljenje, t i kruh – t elo si dal nam za življenje. s pev ob v eliki noči 2019 in sestre klarise 13 t i pri večerji zadnji si naročil učencem, da naj to v spomin vršijo: si v kruhu svoje jim t elo izročil in v vinu kri za blaženo gostijo; tako za vse si čase omogočil, da daješ se nam t i z evharistijo. o kristus, naj prejemamo te vedno hvaležno vdano, s čistim srcem, vredno! n a oljski gori zrl si trpljenje: »n aj t voja volja se zgodi, moj o če!« ž e sliši tolpe divje se rohnenje, iškarjót s poljubom t e izdati hoče. je pred pilatom hujše še besnenje prav divje množice. je to mogoče!? Se nad nedolžnim razbesne biriči, telo povsem zmesarijo t i z biči. k omedija dogaja se srhljiva: nasičeval si té, učil, ozdravljal … podtikajo dejanja zapeljiva t i zdaj, »kot kralj se on ne bo postavljal!« je ta zahteva množice grozljiva: »n a križ naj gre! ne bo nas v stisko spravljal!« š e krona s trnja glavo t i ovije – iznajdba porogljive hudobije. pasijon s Ki Dones Ki 2020 15 14 n a rame težki križ ti naložijo; les grobi drgne ob odprte rane, se večajo, pekoče krvavijo … Se opotekaš, t i korak zastane, se zgrudiš. brcajo t e, bič vihtijo … o , koliko t e odrešenje stane! n aj t voje, kristus, strašno zrem trpljenje, se zahvaljujem t i za odrešenje! z daj križ stoji. poglabljajo se rane t i na rokáh, nogáh, ki so pribite. pod križem t vojim jih le par ostane … d uševne bolečine silovite trpi še zlasti mati, ki j o gane trpljenje t voje, stiske hude, skrite. Si sebe dal nam in – »glej, tvoja mati!« moj jezus, več nam nisi mogel dati! s pev ob v eliki noči 2019 in sestre klarise 15 v hvaležnosti za t voje odrešenje, v veselju, ker tako nas ljubiš zvésto, da sebe si podaril nam, trpljenje, in si v nebesih nam pripravil mesto – t i po mariji izróčamo življenje, da skupaj z n jo bi t i služili zvésto, da pričali bi zate res goreče in drugim pomagáli bi do sreče. g ospod je vstal! z veličar umorjeni in pokopani – vstal je živ iz groba! t i slava kristus! v si smo obdarjéni, premagana sta greh, peklenska zloba, smo v milost t vojo, jezus, potopljeni, za večno strla nas ne bo trohnoba! t i vstal si – tudi mi vsi bomo vstali, s t eboj bomo na veke kraljevali. klarisa s. M. Katarina Ambrož, Nazarje, velika noč 2019