Posamezni fevo3 30 groSev, mesečna BfiročnTna 1 šiling
Koroški Slovenci s polnim zaupanjem zremo v novo Jugoslavijo in se hočemo za združitev z matičnim narodom boriti vse dotlej, dokler ne bo uresničeno tisto, za kar so žrtvovali svoja življenja najboljši sinovi slovenskega naroda.
III.
Celovec, v sredo 1. XII. 1948
Štev. 86 (179)
Francosko ljudstvo se ne bo nikoli bojevalo proti Sovjetski zvezi
Moskva, (TASS). V uredništvu »Truda« v Moskvi je bila tiskovna konferenca, na kateri je govoril glavni urednik francoskega lista »Vie Ouvričre« Fernand Leruche o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi. Med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi, je dejal Leruche, sem imel možnost, da se znova prepričam, da koraka sovjetska država z varnimi koraki v komunizem. Spoznal sem, da je osnovna poteza, značilna za ljudi socialistične države, njihova zavest, da delajo zase, da so popolnoma gospodarji svojega življenja. Tu je izvor njihove brezmejne ljubezni do socialistične domovine.
Medtem ko je v zadnjem letu kupna moč francoskega delavca zelo padla, ker so se mezde zmanjšale, cene pa neprestano naraščajo, pa se je kupna moč sovjetskega rublja dvignila. Francosko ljudstvo z občudovanjem spremlja uspehe Sovjetske zveze in vidi v njej edinega ter do-slednjega zaščitnika miru. Francosko ljudstvo ne bo šlo nikoli za Blumom, Juiesom Mochom. De Oaulleom in Jouhauxom, ki
izpolnjujejo voljo ameriškega imperializma in skušajo pahniti Francijo v novo vojno. Leruche je dejal, da se francosko ljudstvo nikoli ne bo bojevalo proti Sovjetski zvezi.
V odgovoru na vprašanje novinarjev o pomenu stavke francoskih rudarjev je Leruche dejal: Stavka je dokazala, da se delavski razred Francije ne more pomiriti s političnim, socialno-gospodarskim in drugim suženjstvom, ki mu ga vsiljujejo. Stavka je tudi pokazala, da je med srednjimi razredi in delavskim razredom ozka povezava. Bil sem priča, ko so dajali pred-
stavniki kmetov in inteligence rudarjem denarno pomoč.
Prav tako je stavka razgalila desne socialiste, pristaše ameriškega imperializma, kot izdajalce republike. Odgovor vlade in desnih socialistov na rudarsko stavko, ki je izraz volje francoskega ljudstva, je dal našemu ljudstvu pravico, da imenuje Marshallov načrt in vso politiko ameriških imperialistov v Franciji »drugo okupacijo«. Stavka je pokazala, da je borba za kruh neločljivo povezana s splošno borbo za svobodo in narodno neodvisnost francoskega ljudstva.
Francoska vlada kapitulira pred ameriškimi zahtevami
Pariz, (Tanjug). List »France Nouvelle« je objavil članek, posvečen vprašanju Porurja, v katerem piše:
»Francozi so po sklepu Angloameriča-nov o izročitvi rurske težke industrije nemškim kapitalistom prepričani, da hoče
Maršal Selsolovski o berlinskem vprašanju
Berlin, (Tanjug). Vrhovni komandant sovjetske zasedbene cone Nemčije maršal Sokolovski je dal zastopnikom tiska izjavo v zvezi z »berlinskim vprašanjem«. V izjavi je med drugim rečeno:
Odgovor angleške vlade na pismo predsednika tretjega zasedanja Generalne skupščine OZN g. Evatta in generalnega tajnika OZN g. Trygve Liea o berlinskem vprašanju vsebuje neutemeljeno trditev, da so bila pogajanja med štirimi vrhovnimi komandanti v Berlinu letos v septembru minirana zato, ker sovjetska vlada ni poslala svojemu vrhovnemu komandantu v Berlinu nobenih navodil v skladu s sporazumom, doseženim med predstavniki zapadnih držav in Stalinom. Ta trditev demantira splošno znana dejstva. Sovjetski vrhovni komandant je dejansko imel tako direktivo štirih vlad’z dne 30. avgusta, kakor tudi vsa druga navodila svoje vlade, ki so bila potrebna za ugodno rešitev berlinskega vprašanja ob lojalnem upoštevanju interesov vseh udeležencev.
Stališče sovjetskega poveljstva ob pogajanjih o Berlinu, je nadaljeval Sokolovski, je bilo odkrito in častno prikazano vsemu svetu v izjavi sovjetskega poveljstva z dne 20. oktobra, ki je doslej edini dokumentarni prikaz berlinskih pogajanj. Na drugi strani je značilno, da angleška vlada sploh ni vključila v tako imenovano Belo knjigo predlogov angleškega vrhovnega poveljnika v Berlinu o finančnih in drugih vprašanjih, in sicer zato ne, ker se predlogi angleškega poveljstva v Berlinu zelo^ oddaljujejo od načela direktive štirih držav z dne 30. avgusta, kar še enkrat dokazuje, da angleško poveljstvo v Berlinu ni težilo za sporazumom na osnovi direktive z dne 30. avgusta, čeprav je le-to podpisal ‘udi predstavnik angleške vlade. Iz tega je razvidno, kako neutemeljeni so poskusi angleške vlade, da bi opravičila svoje stališče v vprašanju Berlina s tem, da si izmišlja najrazličnejše bajke o sovjetskem poveljstvu v^Jemčiji.
Ugotoviti je treba, je rekel Sokolovski, da je največje zlo v stališču zapadnih držav do berlinskega vprašanja dejstvo, da pri reševanju denarnega vprašanja v Berlinu sploh nočejo upoštevati koristi sovjetske zasedbene cone Nemčije. Toda v direktivi stirih^držav z dne 30. avgusta je nedvoumno rečeno: »Štirim vrhovnim poveljnikom se naroča, naj predvidijo za-
dostne garancije, da se prepreči, da bi z uporabo marke sovietske cone v Beninu nastale kakršne koli ovire v denarnem obtoku sovjetske zasedbene cone ali kršitev trdnosti valute sovjetske cone.« če bi pokazali dovolj razumevanja za potrebo, da se ohrani to načelo, bi bila vsa ostala vprašanja lahko rešena.
Maršal Sokolovski je potem poudaril, da zapadne zasedbene države nočejo razumeti ali baje ne morejo razumeti, da sovjetska vojaška uprava ne bi uvedla omejitev na prometnih žilah med Berlinom in zapadnimi okupacijskimi conami, če bi separatna denarna reforma v Zapadni Nemčiji in uvedba druge valute v zapadnih sektorjih Berlina zares ne ogrožali gospodarstva sovjetske cone. Ni treba ponavljati, da si je sovjetska stran nenehoma prizadevala, da bi se berlinsko vprašanje ugodno rešilo ob upoštevanju medsebojnih koristi in obstoječega mednarodnega sporazuma. To dokazuje tako odgovor sovjetske vlade z dne 16. novembra na pismo gospodov Evatta in Trygve Liea, kakor tudi ugodno stališče šefa sovjetske delegacije na Generalni skupščini OZN v Parizu do prizadevanj za posredovanje predsednika Varnostnega sveta gospoda Bramuglie.
Ločene volitve v Berlinu
Berlin, (TASS). Po navodilih zapadnih sil v Berlinu bodo dne 5. decembra t. 1. v zapadnih sektorjih Berlina ločene občinske volitve. Sklep o teh ločenih volitvah je ponovni javni korak k dokončni razcepitvi Berlina.
Sovjetsko poveljstvo v Berlinu je predlagalo, da bi izvedli v Berlinu enotne demokratične volitve in tudi v zapadnih sektorjih Berlina ustvarili normalne pogoje za demokratične volitve, vendar pa so bili vsi ti predlogi, čeprav so bili v celoti sprejemljivi, takoj odklonjeni.
Kakor poroča TASS iz Prage, so za predstoječe protipravne volitve v zapadnih sektorjih Berlina pripeljali preko tako imenovanega »zračnega mostu« v Berlin velike količine bomb, ki vsebujejo solziine pline, policijo zapadnih sektorjev pa opremili z ameriškimi Colt-revolverji.
Na predvolivnih zborovanjih grozijo volivcem, da bodo zgubili stanovanja in opravo, sami pa bodo izgnani iz zapadnih sektorjev, ako se ne bodo udeležili volitev.
ameriško ministrstvo za zunanje zadeve naglo dvigniti Zapadno Nemčijo. S tem sklepom bo izročenih v Porurju nemškim kapitalistom 26 podjetij premogovne in jeklarske industrije in 4 družbe električne industrije, med njimi združene livarne »Krupp«, »Tiessen« in »Stienes«. Po angio-ameriški odločbi bo vsa ta podjetja vodil svet 12 oseb, ki bo predložil organizacijski načrt, da bi tako podjetja še bolj osredotočili in zvišali njihovo proizvodnjo.
Angloameriška trditev, da bivši naci-
sti ne bodo smeli delati v rursklh rudnikih, je v očitnem nasprotju z deistvi. ker so isti bančniki in industrijalci, ki so podpirali Hitlerja, še vc 'no gospodarji nad gospodarskimi napravami biconije.«
List omenia nato stališče francoskih vladajočih krogov do rudarskega vprašanja ter spominja na n!ihovo politiko popolne podreditve ameriškemu ministrstvu za 7iinanie zadeve in na neprestane kapitulacije francoskili voditeljev pred ameriškimi gospodarskimi, političnimi in vojaškimi zahtevami. Politiki, ki so polni protikomunizma in pmtlsovietizma, so izdali koristi in čast FrnncHe. Njihovi^ sedanji protesti hočejo pomiriti ogorčenje francoskega liudstva in preusmeriti nie-govo pozornost od tajnih pogalanl o at'ant-skem oaktu. V smislu teh pogajanj hočejo prikazati atlantski pakt kot protiutež, ki bi zajamčil Franciji varnost.
RUDARSKA STAVKA V FRANCIJI KONČANA
Pariz. Francoska Zveza rudarjev je pozvala stavkajoče rudarje, da prihodnji ponedeljek, dne 6. decembra t. 1. spet pričnejo z delom v rudnikih. V pozivu je rečeno: Stavka ni bila zaman. Zdaj je treba zbrati vse sile, da na drug način borbe prodremo tudi z ostalimi zahtevami, ki jim do sedaj še niso ugodili. Zveza rudarjev zaključuje v svojem pozivu: »VI ste zmagovalci od jutri!«
Predvideno je, da bo v prihodnjem tednu podpisana pogodba o zvišanju mezd, kar je -ezultat generalne stavke francoskih pristaniških delavcev.
Osvobodilna borba juznokorejskeoa ljudstva
pripravlja na daljše
»Far Eastern Builetin«, ki izhaja v Hon-kongu, poroča, da je v južni Koreji izbruhnila vstaja, ki je rezultat protestne akcije korejskih policijskih čet. Policisti so se branili izvršiti ameriško povelje in Izvesti kazenski postopek proti delavstvu otoka Tshedsou.
Koncem oktobra je doseglo število civilnih oseb, ki so se pridružile upornim policistom, že 12.000.
Uporniki so zavzeti mesta Jiosu, Sun-šon, Namvon, Poson in druge kraje, ki ležijo ob železniških progah. Vendar pa je jasno, da so prav tako kot kitajski in grški partizani v stanu, da zavzamejo še nadaljnja mesta in železniške proge.
Glavnina partizanov, ki se jim pridružuje vedno več ljudi, se je umaknila v go-
rovje Čoj, kjer se boje.
V poročilu je nadalje rečeno, da položaj v Južni Koreji ugodno vpliva na razvoj partizanske vojne, ker sta dva otoka, ki ležita med Koreio in Japonsko, popolnoma v rokah upornikov, ki priznajo edinole ljudsko-demokratično vlado Kirn Ir Sens-a v Severni Koreji.
Američani, ki so prvotno mislili, da bodo južno-korejske miriouetske čete vstajo »zadušile«, so se popolnoma zmotili. Vstaja je notranjo krizo vazalskega režima poostrila. Celo poslanec Čohunjan je. ka-kor poroča »United Press«, na zadnji seji marionetskega parlamenta izjavil: »Juž-no-korejska vlada niti v naimanjši meri ne uživa zaupanja korejskega prebivalstva.«
Na smrt obsojeni grški borci so stopili v gladovno stavko
Atene, (TASS). Iz protesta proti množičnim ustrelitvam borcev odpora v Grčiji je začelo 600 na smrt obsojenih na otoku Egina gladovno stavko. V imenu 3600 na smrt obsojenih iz vseh grških zaporov so poslali razglas vsem predstavnikom Združenih narodov, komiteju za človečanske pravice pri OZN, državnikom zavezniških držav, prvakom Komunističnih partij Francije in Italije, generalnemu sekretarju Svetovne sindikalne federacije, britanskim Trade Unionom, vrsti demokratičnih or-oanizacij in največjim evropskim in ameriškim časopisom. V razglasu pravijo: »Preprečite nezaslišani zločin. Rešite življenje borcev, katerih edini zločin je, da so na poziv zaveznikov sodelovali v skupni borbi za rešitev človeštva. Ustrelitev teh borcev po štirih letih zapora bi bilo javno politično maščevanje in roganje pravosodju.«
IZGUBE MONARHOFAŠISTIČNE VOJSKE
Beograd, (TASS). Radijska postaja Svobodna Grčija prinaša poročilo o boiih 7. divizije Demokratične armade v yzno-
dni Makedoniji in Traciji* Te čete so izvedle vrsto uspešnih napadov in zadale monarhofašističnim edinicam težke udarce. 7. divizija je uplenCa 580 pušk, 40 br-zostreljk, 22 lahkih mitraliezov, 8 topov, 2 težka mitraljeza, 167.000 nabojev, l oklopni avtomobil, velike količine tnunicije in drugega vojnega materiala.
Na frontnem odseku Vitsi v zapadni Makedoniji so čete Demokratične armade vdrle v sovražnikove postojanke in obkolile en monarhofašističui bata'jon, ki je zgubil 132 mrtvih in ranjenih vojakov.
Pariz. — Po enournem sestanku med italijanskim predsednikom vlade De Ga-sperijem in francoskim -zunanjim ministrom Schumanom se je zvedelo, da je napravila Italija nov korak za priključitev Italije k zahodnemu vojaškemu bloku. Neki višji italijanski predstavnik, ki je govoril o razgovorih De Gasperija v Bruslju in Parizu kot »novem koraku Italije oroti zahodu«, je izjavil, da »dokazuje ozračje, v katerem so bili ti razgovori, da bo Italija končno pristopila k bruseljskemu paktu.«
Bogastva v novi Jugoslaviji sluzijo ljudstvu
proizvodnjo, proizvodnjo elektrike 4 krat, premoga za 272 odstotkov in proizvodnjo železne rude za 887.000 ton. Razumljivo je, da so to velike naloge. Res je, da jih je bilo mnogo, ki so govorili, da je plan nestvaren. Toda jugoslovansko ljudstvo je prav s preseganjem plana dokazalo, da plan ni samo stvaren, temveč bo tudi presežen.
Ker je elektrifikacija najbolj važna, bodo v Jugoslaviji zgradili 22 električnih central. Mariborska je že v pogonu, prav tako centrala v Kotorju ter nekaj manjših.
Da bo plan izpopolnjen, bodo znanstveniki skonstruirali stroje, ki bodo še boljši od uvoženih. Litostroju bodo pripomogli pri načrtih strokovnjaki novoustanovljenega zveznega instituta za turboštroje v Ljubljani, ki preizkuša poleg turbin za električne centrale tudi črpalke za namakalne postaje, ki jih bo Litostroj tudi izdeloval. Prav tako preizkušajo črpalke za sesanje zemlje. S temi črpalkami bodo ko-
pali prekop Donava — Tisa — Donava, nasipali tla za novi Beograd in zasipali Skadrsko jezero.
Temelje industrializaciji ustvarjajo tudi tovarne težkih orodnih strojev. Ena izmed najvažnejših je tovarna »Ivo - Lola Ribar« v Beogradu, ki je izdelala že prve proizvode, med niimi 40 ton težke škarje za sekanje jekla* (do 75 mm debeline) in stiskalnico za stiskanje železa z jakostjo 150 ton pritiska.
V tovarnah »Prvomajska*, »14. oktober«, »Jasenica« in »Rade Končar« delajo gradbene stroje domačih konstruktorjev, kladiva na zračni pritisk, stroje za pridelovanje konoplje, električne motorje, generatorje, transformatorje, industrijske in avtomatične telefone, električna dvigala itd.
Jugoslavija je bogata dežela. Z dneva v dan postaja bogatejša, zato, ker se je pokazalo, da morejo samo pod ljudsko oblastjo velika bogastva dežele ljudstvu tudi služiti.
Odkrili so spomenik maršalu Titu
Pet let po zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, ob koncu drugega leta petletke se je vsa Jugoslavija spremenila v velikansko gradilišče. Povsod v državi se dvigajo nove tovarne, nove železniške proge, električne centrale, stanovanjske naselbine, melioracijski prekopi ter rečne in pomorske prometne naprave. Mladina je zgradila tri velike železniške proge.
Z zanosom, požrtvovalnostjo in strokovnim znanjem junaških mladincev, delavcev in strokovnjakov se vedno bolj dviga poslopje Predsedstva vlade na gradbišču Novega Beograda.
29. november je dan, ki je globoko zapisan v srcu vsakega Jugoslovana. Tega dne je bila 1943. leta proglašena republika, uzakonjena in potrjena demokratična ljudska oblast. Za ta dan se je borilo in prelivalo kri stotisoče delovnih ljudi. Zato je 29. november praznik vseh Jugoslovanov, vseh, ki so se junaško borili v zavesti, da bodo njihove žrtve osnova novega srečnejšega življenja. Letos poteka že četrto leto, in Jugoslovani s ponosom pokažejo vsakomur, kaj so naredili in kje so na njihovi poti v socializem.
Vsak dan izpolnjujejo nova podjetja predvideni plan za letošnje leto. Kje je v nedeljo so svečano odkrili spomenik sednik vlade LR Hrvatske Vladimir Ba-skrivnost vsega tega? Sprostile so se maršalu Titu v njegovem rojstnem kraju karič, ki je ob tej priložnosti dejal: ustvarjalne sile ljudi, ki se zavedajo, da Kumrovcu. Spomenik je postavljen na ne delajo več za izkoriščevalce, temveč dvorišču hiše, v kateri sc je rodil maršal zase in za svoje otroke. Zdi se. kot da jit0.
bi imeli vedno pred očmi številke naj- Ta veliki dogodek je pričakala vas .	. .	.....	..	... .	.
bolj sramotnega gospodarjenja z jugoslo- Kumrovec v svečanem razpoloženju. Že do,.tako Jehk,h zmag, ki smo Jih lzvoje-vanskim naravnim bogastvom, ko je šlo 0d ranega jutra je prihajalo ljudstvo iz 1,1 kl *°.113111 omogočile, da imamo pred vojno na tuje vsako leto 83.7 od- bližnjih in daljnjih vasi z zastavami, god- danes v, po,ni svobodl .nas kongres, odstotkov antimonove rude, 63.4 odstotkov bo in transparenti. V Kumrovec so prispe- *T.'™n ‘,a spomen!k "ajve5]emu fnu.n železne rude, 74.8 odstotkov surovega H tudi deiegati II. kongresa Komunisti«-	~°d°	lzro5am v varStv0 kra‘
ne partije Hrvatske, ki trenutno zaseda v Zagrebu. •
Svečanega odkritja spomenika maršalu navzoče pozdravil tajnik krajevnega od-se Jugoslavija osamosvoji in tako zava- Titu so se udeležili: člana Politbiroja CK bora Ljudske fronte vasi Kumrovec. Med ruje svojo svobodo, ki jo je tako drago KPJ Milovan Djilas in Ivan Gošnjak, član drugim je dejal, da je spomenik maršala plačala.	CK KPJ Vicko Krstulovič, predsednik Tita, ki spominja vse jugoslovanske na-
Petletni plan je ena sama velika naloga, vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič rode na veliko narodnoosvobodilno bor-zaobljuba. V celotni industrijski proiz- ter mnogi predstavniki javnega in kultur- bo, ponos vsega jugoslovanskega ljud-vodnji bodo presegli 5 krat predvojno nega življenja. Spomenik je odkril pred- stva, zlasti pa ponos vasi Kumrovec. Ob
koncu svojega govora je naglasil: »Prebivalstvo Titovega rojstnega kraja izraža največje zaupanje vodji jugoslovanskih Predsednik Komunistične partije Ki- Čaflgkajškova banditska klika v Kuo- narodov maršalu Titu in Komunistični tajske Mao Tse Tung je pred zadnjimi mintangu je izdala Sunjatsenovo politiko partiji Jugoslavije in Hrvatske in obljub-velikimi zmagami kitajske ljudske armade in prešla na stran imperialistične protirc- Ija, da bo uresničilo socializem v svoji va-napisal članek o revoluciji kitajskega ljud- volucije proti lastni deželi. Toda ne bo si. I o bo izraz naše hvaležnost tovarišu
dolgo, ko bo kitajsko ljudstvo razbilo vse
»V čast II. kongresa KP Hrvatske in v imenu hvaležnosti tistemu, ki je našo Partijo in z njo vred vse ljudstvo vodil
bakra itd.
Samo petletni plan je bil tisti, ki bo mogel izbrisati vse to, ki bo dosegel, da
jevnemu odboru.«
Po navdušenih vzklikih maršalu Titu je
Zmagoslavna notkiajskega ljudstva
stva, v katerem med drugim pravi:
»Velika ljudsko-demokratična revolucija reakcionarne sile. Kitajsko ljudstvo je ju-na Kitajskem, pod vodstvom kitajske Ko- naško in hrabro ljudstvo, prav takšna je munistične partije je del mednarodnega tudi Komunistična partija Kitajske. Kitaj-
Titu in Komunistični partiji, ki sta nas osvobodila.«
Nato je govoril član Centralnega komiteja KP Hrvatske Marko Belinčič. Po-
protiimperialističnega tabora. Delovno sko ljudstvo in njegova Komunistična par- udaril je, da je mašal Tito zrasel v ne-
Ijudstvo Kitajske je v svoji nesebični bor- tija bosta brezdvomno osvobodila Kitaj bi proti napadalnosti ameriškega imperia- sko iz verig imperializma.« lizma in proti reakcionarni vladi Kuomin- Nanking. — Edinicc kitajske ljudske tanga, ki je izdala domovino in koristi armade so se približale mestu Pegpu, ki
ljudstva, izvojevalo velike zmage.
V zadnjih dveh letih — od julija 1946
leži med Sučauom in Nankingom.
Po uradnih poročilih je ljudska armada
do junija 1948 — je narodnoosvobodilna na severnem Kitajskem uplenila več veh-arniada Kitajske pod vodstvom Komuni- kih popolnoma nepoškodovanih skladišč, stične partije odbila ofenzivo 4,300.0J0 polnih orožja in municije. Med plenom so Kuomintangovih čet ter je iz defenzive bila tudi letala, tanki in vozila vseh vrst. prešla v ofenzivo. V dveh letih vojne je Bo poročilih iz Nankinga je Cangkajšc-narodnoosvobodilna armada ubila ali ujela kova žena odpotovala v VVashington, da 2,640.000 Kuomintangovih oficirjev in vo- bo Združene države Amerike osebno zaprosila za pomoč Kuomintangovi Kitajski.
drih Partije in delav. razreda Jugoslavije in dejal, da mora duh zvestobe Partiji, delavskemu razredu in svojemu ljudstvu, ki ga uči maršal Tito, prodreti v najširše ljudske množice ter prežeti vsakega državljana.
Nato so si delegati ogledali rojstno hišo maršala Tita in napisali v spominsko knjigo naslednje besede:
»Delegati II. kongresa Komunistične partije Hrvatske so z globokim spoštovanjem in ljubeznijo obiskali Tvoj rojstni kraj in hišo.«
Avstrijske oblasti trpijo fas st eno propagando
Dunaj, (TASS). Na seji Aliiranega sve- izdajanje teh umazanih fašističnih lističev.
jakov.
Ozemlje osvobojenih pokrajin obsega 2,350.000 kvadratnih kilometrov, t. j. 24 5 odstotkov celotne površine Kitajske, ki
znaša 9,950.000 kv. km. Osvobojene po- ___________ ________ _______ _______________ _________ _
krajine štejejo 168 milijonov, t. j. 35.5 od- ta dne 26. t. m. je sovjetski visoki komi- Vendar so se ameriški, britanski in stotkov celotnega prebivalstva Kitajske, sar za Avstrijo armadni general Kurasov francoski zastopnik izogibali vsakovrstne-ki šteje 475 milijonov Izmed 2.009 kitaj- opozoril člane Aliiranega sveta na ne- mu sklepu, ki bi končnoveljavno likvidi-kl' ™est je bll° osvobojenih 586, t. j. 2) brzdano fašistično propagando, ki v zad- ral to zlonamerno nacistično propagando. oustotKov.	njem času v Avstriji zavzema vedno več- Ameriški in francoski zastopnik sta po
v .ad? .,pravilno politiko ji 0bseg. Pri tem je sovjetski zastopnik da]jši diskusiji predlagala, da bi to vpra-m- £ nzcmbn trArih-b' f	imenoval list *Freie Stimmen«, ki izhaja v ganje dali v proučitev političnemu ravna-
nnnv . f Jpmnkrfb? 3 St-001	IV'"1' Linzu ~ v anieriški zasedbeni coni. Po- teljstvu Aliiranega sveta. Britanski za-
7emHa vele^nsestn knv •n3w1IJ .razd?ljepj*' Poskusov opravičevanja fašizma naj- stopnik pa sc je zoperstavljal tudi temu Zemlja veleposestnikov in kulakov je bila dem0 v tem listu tudi nebrzdano klevet-
razdeljena med podeželsko prebivalstvo, niško gonjo proti demokratičnim deželam, med katerim so imeli revni kmetje in po- hi je istovetna z nekdanjo Goebbelsovo
rSES-tnrasn ES-—“S
milijone.^ Komunistična partija Kitajske ho- na novo vojno in širi fašistično miselnost. vo|.no ter klevetajo Sovjetsko zvezo in
gatae	oSifacUe^amestVt ***
imperializma, vreči nadvlado reakcionar- sta »Alpenlandischer Heimatruf«, ki ga je nega Kuomintanga in ustanoviti demokra- Aliirani svet prepovedal, izdajajo druge, tičrio ljudsko republiko.
Vemo, da je pred nami še mnogo težav, ... _ ___
toda mi se jih ne bojimo. Zavedamo se, propagande^ niti se ni spremenil sestav Japonskem milijon ljudi. V boju za zbolj-da je treba te težave premagati in mi jih nosilcev te propagande; spremenilo se je Sanje plač sodeluje skupno 5,700.000 de-bomo premagali. Uživamo podporo Ko- edino-le ime časopisov.
predlogu.
Tako Aliirani svet tega vprašanja spet ni rešil in nacistični elementi v Avstriji
Tokio, (TASS). Po podatkih vsejapon-
vendar popolnoma istovrstne liste.	skega ko,ngresa . tadustiilskiii sindikatov
Ni se spremenila vsebina nacistične je dose*do sedaj število stavkajočih na
munističnih partij in delavskega razreda Avstrijska vlada kljub vsemu temu do jogjb ru"dariev ie 450000 članov"indnsVrii-vsega sveta. Veliki kitajski republikanec danes ni ničesar ukrenila, da bi te čašo- ., ,. ...'	.	.. . ,	.
lovnih ljudi. Od skupnega števila stavka-
Sunjatsen je to spoznal in je zato vodil piše prepovedala.
politiko skupno s Sovjetsko zvezo v boju proti imperializmu.
skih sindikatov, med njimi 75.000 rudar-Spričo tega je sovjetski zastopnik Ku- iev in 120-000 delavcev električne indu-rasov predlagal, naj Aliirani svet prepove strije.
P» SIBMEM SVETU
New York, (TASS). V ameriških zasedbenih conah Avstrije in Nemčije na skrivaj novačijo bivše nacistične oficirje za vojsko arabskih držav proti državi Izrael. Prisnubljene kandidate pošiljajo v obmejno italijansko mesto Bolcan, kjer se morajo javiti italijanskim izseljeniškim oblastem, te pa jih potem pošljejo nato v koncentracijska taborišča v Erascati pri Rimu ali na Liparske otoke v bližini Sicilije. Bivše nemške višje oficirje navadno s posredništvom libanonske misije in eg;pt-skega konzulata v Rimu prav hitro odpošljejo v arabske države.
*
Varšava, (Tanjug). V Varšavi je bila podpisana poljsko-češkoslovaška pogodba o ugodnostih češkoslovaškega tranzita. Na podlagi te pogodbe bodo prometne zveze med Prago in moravsko-ostravsko kotlino skrajšane za 100 km, ka’ti Češkoslovaška bo lahko uporabljala poljsko ozemlje na vseh obmejnih predelih, kjer dela meja velike krivulje.
Razen tega bodo odprli novo prehodno postajo, s čimer bo za 160 km skrajšana železniška zveza med zahodno češkos’0-vaško in poljskimi baltiškimi pristanišči. Otvoritev te nove prehodne postaie bo za Češkoslovaško velikega gospodarskega pomena glede na stalno naraščanje tranzita iz zahodnih industrijskih področij Češkoslovaške.
*
Varšava. — Rajonsko sodišče v Varšavi je obsodilo skupino poljskih filmskih igralcev, ki so med vojno sodelovali s Hitlerjevim filmom. Obtoženi Sambonski je bil obsojen na dosmrtni zapor, drugi trije igralci pa na kazni zapora od treh do pet let. Vsem obsojencem je bilo zaplenjeno premoženje.
*
Helsinki. — Kot poroča »Associated Press« so izpustili iz zapora predsednika kvislinske finske vlade iz časov hitlerjevske okupacije Edvina Linkomisa in ministra za zunanje zadeve iste vlade Vaina Tanerja, ki sta bila 1946. leta kot glavna krivca vojne obsojena na pet let zapora.
Fašistične metode preti Slovencem v Italiji
Trst, (Tanjug). Italijanske oblasti so pričele izvajati proti slovenskim man;ši-nam v Italiji iste metode, kakršne so uporabljale v predvojnem času fašistične oblasti.
Minuli teden so napadli karabinjerji v slovenski vasi Števerjan sedež Demokratične fronte ter prostore prosvetnega društva, češ da iščejo orožje. Dasiiavno niso našli ničesar obtežilnega, so karabinjerji zapečatili prostore, zasliševali navzoče in se zanimali, kdaj so sestanki, kdo se jih udeležuje itd.
Nad 140.000 pristaniških de« lavcev stavka v ZDA
London. V Southamptonu se je začela stavka posadke prekomornika »Oueen Eljsabeth« v znameiije solidarnosti z ameriškimi pristaniškimi delavci, ki stavkajo že 10 dni. Stavka se je razširila tako ob obali Atlantika kakor tudi ob obali Pacifika. Zaradi stavke je morala ladja »Oueen Elisabeth« odložiti potovanje v ZDA. Po razglasitvi stavke je priredila ladijska posadka protestno zborovanje. Z zborovanja so poslali predstavniku mednarodnega združenja pristaniških delavcev v New Yorku brzojavko, v kateri izražajo solidarnost s stavkajočimi ameriškimi pristaniškimi delavci in poudarjajo, da posadka ladje »Oueen Elisabeth« ne bo odplula proti Halifaxu. ali New Yorku vse dotlej, dokler ne bo končana stavka ameriških pristaniških delavcev. Tako so začeli stavkati v znamenje solidarnosti poleg kanadskih delavcev tudi britanski delavci.
Hkrati se stavka pristaniških delavcev v ZD4. stalno širi. Po poročilu radijske posta/e' v Los Angelesu se je razširila na vsa večja pristanišča v ZDA, tako da sodeluje danes v stavki ob isti obali ZDA na 143.000 pristaniških delavcev in članov posadk 447 ladij.
Ker je stavka skoraj popolnoma zavrla ves ladijski promet v ZDA, so lastniki privolili v nova pogajanja z delavci, W zahtevajo povišanje mezd.
Proslavili smo največji praznik nove Jugoslavije
V ponedeljek, dne 29. novembra 1948 so praznovali narodi Jugoslavije peto obletnico ustanovitve nove demokratične Jugoslavije, države napredka, države enakopravnosti in svobode. Pred petimi leti, torej v času najhujše borbe, je bilo zgodovinsko zasedanje AVNOJ-a v Jajcu, kjer so bili postavljeni temelji nove državne skupnosti jugoslovanskih narodov. Svobodno izvoljeni zastopniki bojujočega se jugoslovan.' ljudstva, ki se je samo in brez državnega vodstva postavilo v bran za svojo svobodo in za svojo državo, so na tem zasedanju sklenili obdržati oblast v svojih rokah in razglasiti svoja načela, ki naj bi poslej vodila in upravljala življenje jugoslovanskih narodov: oblast ljudstva enakopravnost in neodvisnost vseh narodov Jugoslavije. Nadaljnji razvoj je pokazal, da ta načela niso bila samo proglašena, marveč so jih dejansko gibalne ideje vsega jugoslovanskega ljudstva pod vodstvom Partije in maršala Tita tudi uresničile.
Tudi mi koroški Slovenci, ki smo se skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi kot del slovenskega naroda borili proti iašizrnu, slavimo praznik jugoslovanskega ljudstva. Slavimo ga tembolj, ker vemo, da nas v naši borbi za osvoboditev podpirajo vsi naši jugoslovanski bratje. Zavedamo se, da je naša bodočnost samo v združitvi s svobodnimi narodi v novi Jugoslaviji, ki je nastala pred petimi leti. Borbena pot nove Jugoslavije pa nam tudi kaže, kako se mora vsak narod boriti, da si pribori svobodo in človeku vredno življenje.
Kakor vsako leto smo tudi letos praznovali 29. november — praznik Jugoslavije, ki je tudi naš praznik. V Št. Jakobu v Rožu smo se v nedeljo, dne 28. novembra
Kmečka zveza za Slov. Koroško sklicuje svoj
pokrajinski občni zbor
za sredo, dne 8. decembra 1948 ob 9. uri v Celovcu, gostilna Roth (Pfarrhofgasse). — Poleg organizacijskih vprašanj bomo razpravljali tudi o aktualnih gospodarskih in strokovnih vprašanjih. — Obč. zbor bo trajal cel dan. — Vse delegate in goste vabimo, da sc zanesljivo udeležijo občnega zbora.
Pokrajinski odbor
zbrali v Narodnem domu, da dostojno proslavimo ta veliki dan. Prišli so tudi pevci iz Borovelj, ki so s svojim petjem pomnožili spored proslave. Po otvoritvenih besedah tov. Šimeja Martinjaka, ki je pozdravil vse navzoče, so Boroveljčani zapeli partizanske in narodne pesmi, nato pa je spregovoril tov. Danilo Kupper, ki je poudaril pomen 29. novembra. Govoril je o II. zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, na katerem so sprejeli sklepe, ki so usodni za vse jugoslovanske narode in tudi za nas koroške Slovence. Omenil je 29. november 1945. leta, ko so sklepi, sprejeti na zasedanju v Jajcu, dobili tudi oficielno veljavnost, ko jih je sprejela Ljudska skupščina. Ob koncu je tov. Danilo ponovno poudaril važnost nadaljnje odločne borbe proti imperializmu in
Protiljudsko izkoriščevalsko delo živinskega prekupčevalca in ocenjevalca Tcp-pana in sovrstnikov pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu razkrinkujejo vedno novi primeri.
Tov. Bovče Albin z Letine pri Šmihelu nad Pliberkom je moral v zvezi z nasilnim odvzemom živine v zadnjih tednih oddati 630 kg težko kravo. Že samo teža pove, da je bila krava dobro rejena. Ob priliki prevzema jo je Teppan ocenil in jo plačal po 2.30 šil. za kg, kar odgovarja ceni okostnjaka. S tem je pritisnil tov. Bovčeta za najmanj 600 šil. Vendar je bil ta profit za njega še premajhen in je kar na licu mesta odtegnil od dejanske teže še 8 odstotkov, ker je bila krava namenjena na Dunaj, in je še tukaj prigoljufal okoli 120 šil. Tov. Bovče je dobil za kravo 1300 šil. namesto 2079 šil., kar bi odgovarjalo uradni ceni pri pravilni ocenitvi.
Ko se je ob drugi priliki pritožil tov. Bovče pri Guetzu, mu je ta posmehljivo dejal: »hat er Ihncn eh’ schon gezahlt.«
Kdaj bo takšnim protiljudskiin elementom onemogočeno njihovo delovanje? Če oblasti ne bodo odstranile in najstrožje kaznovale tako očitne roparje našega imetja kakor sta Teppan in Guetz, potem bo obračunalo z njimi ljudstvo. Pliberški kmetje Teppanu odrekajo pravico, da bi še kdaj ocenjeval živino. On je očiten izkoriščevalec, ki še nikdar ni delal, marveč vedno živel na račun drugih. Zaradi tega je bil vržen iz službe pri zadrugi v Pliberku, zaradi tega ga je pognal kot upravnika tudi njegov »gospod« Gruber. Če so mu oblasti sedaj ponudile tako dobička-nosen posel, potem je dokazano, da so jim takšni ljudje pri gospodarskem upro-
dejal, da bomo samo z nenehno borbo dosegli tudi mi svoje pravice in svobodo.
Z recitacijami in petjem smo zakllučili proslavo, ki je spet pokazala, s kakšnim zaupanjem gleda naše liudstvo v novo Jugoslavijo in njeno vodstvo.
Ravno tako je bila proslava tudi v Globasnici, kjer je govoril tov. Janko Mak in ki je tudi poudaril zgodovinski pomen 29. novembra. Proslava bi morala biti tudi v Škofičah, ki pa je vsled tehničnih ovir izpadla.
S proslavami smo koroški Slovenci ponovno dokazali, da s polnim zaupanjem zremo v novo Jugoslavijo in da se hočemo za združitev z matičnim narodom boriti tako dolgo, da bo uresničeno tisto, za kar so žrtvovali svoja življenja najboljši sinovi slovenskega naroda.
paščanju slovenskega kmeta najbolj dobrodošli, ker jih ni treba zato plačevati, ampak sc plačujejo sami.
Mera je pri nas polna in zato bo čas, da bodo oblasti odstranile uradnike, kakor je Teppan, tako tudi njegov zaščitnik Guetz ter podpihovalec Boyneburg.
Sele
Pretekli teden smo imeli v Selah masovni sestanek, ki se ga je udeležila mladina naše^ občine. Na sestanek je prišel tudi tovariš iz Celovca, ki je podal politični pregled in nakazal naloge, ki nas čakajo v zimskem času. Razpravljali smo tudi o izključitvi naših vodilnih tovarišev iz Komunistične partije Avstrije in pri tem z ogorčenjem ugotovili krivično ravnanje nekaterih avstrijskih tovarišev deželnega vodstva za Koroško, ki izključujejo naše najodločnejše borce kot je tov. Gašper. Nikakor ne moremo razumeti tega mi, ki poznamo tovariša Gašperja kot starega in naprednega borca za pravice delovnega ljudstva in organizatorja protifašističnega boja na Koroškem, v katerem smo se skupno z vsemi naprednimi silami sveta borili v času najhujšega nacističnega nasilja. Vsa mladina iz Sel in okolice obsoja tako ravnanje in se bo še tesneje oklenila naših vodilnih tovarišev ter skupno z njimi in pod njihovim vodstvom nadaljevala borbo za osvoboditev slovenskega ljudstva na Koroškem.
Kakor povsod po Slovenski Koroški sc tudi mi zanimamo za fizkulturno delo. Posebno se veselimo na smučarske tečaje in tekme, ki jih bomo priredili letošnjo zimo. Že zdaj pripravljamo hrano in vse drugo, kar je potrebno za izvedbo teh tečajev.
Novi primeri gospodarskega izkoriščanja
POVEST
fr
o BELEM
FRANCE SLOKAN:
KRUHU
—---------1 ,:,v v.--
Eden je stal visoko na podprtem hlodu, dva sta vlekla na spodnji strani. Nobenemu človeku pa se ni niti sanjalo, da bodo nekoč na svetu takšne žage, ki bodo žagale same od sebe. To bi se jim zdel prevelik čudež, ki bi ga ne mogli verjeti niti v sanjah.
Zdaj je pa žagar v tisti planinski vasi, ki je bila oddaljena pet do deset kilometrov od reke kjer voda^ vrti kolesa, poklical delavce, da mu razžagajo hlode. Samo stikalo je zavrtel in delavci so bili že tam. Nevidni in strašno močni. Takoj so bili pripravljeni za. delo. »Dinamo« se zavrti ter zapoje, transmisija začne tleskati in žaga zasika ter se zagrize v hlod.
Ti skrivnostni delavci prihitijo v trenutku tudi po sto kilometrov daleč, če je treba. Prihajajo pomagat tudi kmetom. Znajo goniti mlatilnice, črpalke, slamoreznice in še nešteto strojev, če jih kmet ima. Delajo samo s stroji. Celo krave mol-iu 0vu; »liiiiijo a siioiL Zdi stt, da
se stroji vrtijo sami. Nikjer ne vidiš parnega kotla, ne bencinskega motorja, nikjer ni^ niti najmanjšega dima. Temu se pa nihče več ne čudi. Tudi vaščan, ki je zdaj prvič zagledal električno luč, se je takoj sprijaznil s tem čudežem. Elektrika je posvetila v stoletni bajti, kjer so še pred dobrim polstoletjem svetili s trskami.
To so čudeži, ki se pri nas začenjajo goditi šele zdaj. Zares, čudeži, kakršnih si naši predniki niso mogli niti misliti. Če bi jih mogel kdo opisati že v tistih časih, bi mu seveda nihče ne verjel, da bi bilo kaj takšnega mogoče.
Navadno se ne vprašujemo, kdo nam je omogočil te čudeže. Zdi se nam, da pač mora tako biti ter se jezimo, če n. pr. ugasne električna luč. Kdo nam je dal elektriko? Kdo nas je naučil izdelovati stroje? Kdo je zapregel stroje, da delajo namesto nas?
Odgovor ni tako lahek. S tem bi ne povedali JmivaU, cc bi začeli naštevati ime-
na izumiteljev. Odgovor ne spada v okvir povesti o belem kruhu. Ali bi človek kdaj pokusil beli kruh, če bi bil popolnoma zadovoljen s črnim kruhom? Ali bi kdaj zasvetila električna žarnica, če bi vsi ljudje mislili, da na svetu ni mogoče nič spremeniti in da je vse tako najbolje urejeno na večne čase?
človeški duh je tisti upornik, ki se je vedno upiral vsemu staremu in iskal nove poti. Vse, kar nam olajšuje delo in lepše življenje, je iznašel človek sam. Nič mu ni bilo podarjeno, vse je moral izumiti in ustvariti. Kolikor vrst strojev — najmanj toliko izumov je bilo treba. Za vsak izum pa je bilo treba neštetih poskusov, izboljšav in ur nemirnega razmišljanja. Treba je bilo tudi žrtev. Koliko žrtev je n. pr. zahtevalo letalo, preden so se človeku razvila zanesljiva krila, da se je odtrgal od zemlje!
Vse, kar je ustvaril človek, je pa delo njegovih rok. Brez rok bi se ne mogel razviti tudi duh. Človek se loči od živali prav po tem, da uporablja roke, da se je zravnal in da je začel delati z rokami. Ko se je zravnal, se je začela spreminjati njegova lobanja — postala je človeška. Človek ima med vsemi živimi bitji najbolj razvite možgane. Njegovi možgani so sc pa razvili med delom. Med delom sc je
Vse čitatelje Slovenskega vestnika
OPOZARJANO
na bližajoče se božične praznike in na Novo leto. Kakor smo vsako leto priobčili v našem listu nešteto voščil, ki so jih poslali čitatelji lista iz vseh krajev in vasi naše Slovenske Koroške, tako bomo tudi letos stavili našim čitateljem na razpolago potrebnega prostora v listu.
V ta namen prosimo vse naše prijatelje, ki želijo voščila v letošnji božični številki, da izpolnijo naslednje vrstice, izrežejo obrobljeni listek in ga pošljejo upravi Slovenskega vestnika, Celovec -Klagcnfurt 1, Postschliessfach 272. Čitatelji, ki želijo voščila s posebnim besedilom, prosimo, da priložijo izpolnjenemu listku poseben list, na katerega napišejo zaželje-no besedilo.
Da bomo božično številko lahko pravočasno in okusno uredili, prosimo, da nam pošljete izpolnjene listke najkasneje do 15. decembra 1948.
Uprava
Ime
naslov
poklic
podpis
Pripravljamo sc tudi na kulturno prosvetno prireditev. V najkrajšem času bomo uprizorili partizansko igro »Volkodlaki«, na katero že danes vabimo vse ljubitelje slovenske prosvete.
Podkraj nad Pliberkom
Na poziv Kmečke zveze za Slovensko Koroško k jesenskim sadjarskim tečajem in skupnemu čiščenju sadnega drevja smo imeli v Podkraju nad Pliberkom v nedeljo 21. novembra 1948 naš skupni sadjarski tečaj. Veliko je bilo zanimanje za tečaj, saj se nas je zbralo okoli 20, od vsake hiše je bil oče ali sin. Dopoldne je tov. Pečnik predaval o gnojenju, sajenju in čiščenju sadnega drevja. Popoldne smo pa šli v Šternov sadovnjak in pričeli s praktičnim delom. Kakor smo se dopoldne v predavanju naučili smo skupno vsadili nekaj sadnih drevesc, potem nam je tov. Janko pokazal, kako moramo sadnemu drevju gnojiti, kako moramo snažiti sadno drevje in kaj moramo pri tem upoštevati. Veliko smo se naučili koristnega in potrebnega. Sklenili smo, da bomo priredili še več takšnih tečajev, predvsem spomladi, ko se bo pričelo škropljenje in cepljenje sadnega drevja.
Veje, ki smo jih odstranili pri snaženju, smo pa pustili ležati v sadovnjaku, da pozimi zajci ne bodo oškodovali mladega drevja. Če oglodajo veje, ki ležijo na tleli, to nič ne škoduje.
——«—IFSAKR.I	k—
razvila tudi človeška govorica, to se pravi — misel.
Ko se je človek zravnal, se je pa tudi začel vzpenjati čedalje više po stopnicah razvoja. Začel si je podrejati naravne sile. Najprej si je podredil ogenj. Potem je ukrotil vodo, ki mu je začela vrteti mlinska kolesa. Podredil si je pa tudi veter, ki mu je moral poganjati jadrnice in mline na veter. Zdaj pa človek že posega po atomski sili, ki je nakopičena v najmanjših delcih prvin — v atomih.
Sklenila sva pogodbo, da ne bova govorila preveč učeno. V tem poglavju sem hotel samo povedati, da se dobro zavedamo, kaj hočemo:
Postati hočemo gospodarji svojih zakladov; hočemo beli kruh! Hočemo pridelovati kruh zase; kopati rude za naše tovarne; izdelovati sami vse vrste strojev, ki jih potrebujemo, pa tudi tiste, ki jih bomo še kdaj potrebovali; hočemo biti ljudje, ki zaslužijo to ime — zdravi, razumni, zavedni, srečni. Hočemo živeti, ustvarjati, napredovati! Nočemo več hirati v pomanjkanju, ne otopevati v nevednosti in obupu.
Hočemo biti ljudjeI
(Dalje)
Na Severni Koreji
Mlada ljudska republika na Daljnem vzhodu
Dan se je že nagibal k zatonu, ko je na* Se letalo pristalo v Phenjanu, v političnem, kulturnem in administrativnem središču Severne Koreje. Po cesti, ki vodi v mesto, so se v žarkih zahajajočega sonca kot kresnice svetlikali drobci premoga, s katerimi so bila posuta tla. Nedaleč od tod so ležale kope antracita, ki zalaga na novo ustanovljeno industrijo, elektrarne in promet. V Phenjanu je polno tovarn in delavnic, v trgovinah je živahen promet, na vse strani švigajo tovorni avtomobili, naloženi z lesom, premogom, kovinami in živili; na postajah se premikajo težko obloženi tovorni vlaki in vse ustvarja sliko kipečega življenja.
Hiše evropskega tipa imajo po nekaj nadstropij in skromna stanovanja delavcev krasijo napisi in plakati, ki pozivajo korejsko ljudstvo, da se združi in ustvari enotno demokratično državo. Pozornost vzbujajo številni portreti tovariša Stalina in Kirn - Irsena, predsednika ljudskega komiteja Severne Koreje.
Posrečilo se mi je najti Kirn - Irsena, v njegovi delavnici. Plečat mož srednje postave, s prijaznim nasmehom na ustih, je pripovedoval o usodi trpečega korejskega ljudstva, o njegovi stari in samostojni kulturi ter o velikem času, ki je potekel na Severni Koreji po njeni osvoboditvi.
»Naš narod,« je dejal Kirn - Irsen, »je dosegel velik uspeh pri obnovi gospodarstva dežele. V začetku leta 1948 je začelo obratovati 800 podjetij in tudi vse nove in podržavljene tovarne. Vsa podjetja mnogo bolje delujejo kot pod Japonci. Zdaj pridobivamo dvakrat toliko rude kot leta 1946 in kovinska proizvodnja se je povečala za en in pol krat. Uspehi delovnih ljudi Severne Koreje nas predvsem začudijo, če pogledamo, kaj se dogaja v Južni Koreji, kjer gospodujejo amerikanske čete. Tam izpolnjuje industrija le 15 do 20 odstotkov svojih nalog in število brezposelnih stalno narašča. Zaradi pomanjkanja premoga elektrarne stoje in tudi železniški promet ne uspeva tako kot bi moral. Kmet propada; osnovni prehrambeni proizvod riž je na Južni Koreji 10 do 15 krat dražji kot na Severni.«
Ljudstvo Severne Koreje je postalo neodvisen gospodar svoje usode in odkar Je s pomočjo Sovjetske zveze doseglo svobodo, je vedno bolj uverjeno, da je ud lastnega truda odvisno blagostanje vsakega državljana.
»Če hočete spoznati,« je jekel Kim-Irsen, »kaj zmore ljudstvo, rešeno suženjskih spon, pojdite v tovarno v Kendziho«.
O tej tovarni kovinskih izdelkov, ki so jo Korejci postavili v kratkem času, smo slišali pripovedovati že mnoge Korejce. Ponosni so, da so v nekaj mesecih zgradili to, za kar se je zdelo, da bodo potrebovali desetletja. Poudariti je treba, da so se Japonci trudili, da bi gradnjo posameznih oddelkov onemogočili.
V	Kendziho smo se vozili v malem »lordu«. Po poti smo srečevali belo oblečene ženske s tovori na glavah, može, ki so no 1’i osušene ribe in jabolka, otroke s knjig a i pod pazduho in vole, vprežene v kmečke vozove. Vozili smo se skozi vasi, hiše so po večini zgrajene iz gline, ulice pa tako ozke, da se dva voza na njih ne moreta srečati. Na obzorju smo zagledali tovarniške stavbe, ki se dvigajo nad trhlimi strehami delavskega naselja, ki se zdi, kot da se je vkopalo v zemljo.
V	tovarni v Kendziho, je bilo vse slavnostno razpoloženo, ker je ne dolgo tega začel delovati tretji plavž. Na dvorišču je galerija portretov tistih, ki so sodelovali pri gradnji plavžev, in tistega, ki je imel srečo, da je prvi v plavžu topil in delavca, ki je dosegel najvišjo proizvodnjo. Tovarna je videli kot nova in od kar so nehali gospodovati v njej Japonci, se je v delavcih močno spremenil odnos do dela.
»Kaznilnica se je zdela prijaznejša od zakajenih sten, sredi katerih so morali delavci 14 ur dnevno upogibati hrbet in čakati, da se jih vsak trenutek poloti bolezen«, pripoveduje delavec Jun -Hensen.
Kmalu so nas goste Sovjetske zveze obkolili delavci in strokovnjaki ter ponosno naštevali številke proizvodnje.
»Razumete«, je navdušeno govoril jeklar
Kirn Penok, »mi ne delamo za gospodarja, temveč zase, za blaginjo ljudstva; to je prava sreča«.
Japonci niso videli v Korejcih ljudi, niso jim dovoljevali na vodilna mesta, niso jim prepuščali del, ki so zahtcva’a strokovnjakov; za delo so Korejci prejemali manjše plačilo od Japoncev, niti niso smeli govoriti v lastnem jeziku in nositi domače noše. Sedaj i>a je to drugače. Povsod so vidni rezultati velike demokratične obnove in Korejci so dokazali, da so sposobni vladati si sami. Svoboda je torej pripomogla, da so se pri Korejcih v tako kratkem času usposobili kadri delavcev, da je napredovala industrija, kmečko gospodarstvo in ljudska kultura.
Ravnatelj tovarne Čan Iklin, še nedavno navaden mehanik, je povedal tole: Preden srno zgradili nov plavž, smo sklicali na posvet delavce in strokovnjake. Jasno je bilo, da nas čaka skupno delo, težko in odgovorno. Nekdo je pripomnil:	Bomo
zmogli? Tedaj je vstal navaden delavec, rekoč: »Sovjetski ljudje dvigajo tovarne iz razvalin, zgledujmo se po njih in uspeli bomo«.
Kolektiv je premagal vse težave in zgradil plavž brez zunanje pomoči.
V Kendzih smo si ogledali tudi večerne tehnikume, šole za mojstre, različne te-
SOLE V SOVJETSKI ZVEZI
60 milijard rubljev za ljudsko izobrazbo
V	letošnjem letu obiskuje v Sovjetski zvezi šolo 33 milijonov 200 tisoč otrok. Za šolstvo je postavila Sovjetska zveza v svoj proračun vsoto 60 milijard rubljev.
1 milijon 200 tisoč učiteljev
V	sovjetski šolah uči preko milijon 200 tisoč učiteljev. To ogromno število pa je vsako leto izpopolnjeno z novimi močmi — diplomiranimi pedagogi. V deželi je sedaj 821 srednjih pedagoških institutov in 123 visokih pedagoških šol. Poleg tega pa se tudi na univerzi pripravljajo pedagogi za srednje šole.
Milijoni šolskih knjig za sovjetske šole
Za osnovne in srednje šole so tiskali v letošnjem letu desetine milijonov šolskih knjig. Samo pedagoška založba republike Rusije je izdala do 1. septembra za letošnje šolsko leto 80 milijonov učnih knjig v ruskem jeziku. V Aserbejdžanu je bilo tiskanih 1 milijon 800 tisoč učnih knjig, v Georgiji pa preko 2 milijona. 50 različnih učnih knjig — 20 za osnovne šole in 30 za srednje so tiskali v Kazakstanu.
Nove šole
Letos so v Sovjetski socialistični republiki Rusiji zgradili 526 novih šolskih poslopij. Več desetin novih šol so zgradili tu-
di v Ukrajini in Belorusiji. Za nove šolske zgradbe v Turkmeniji so porabili 1 milijon 600 tisoč rubljev, prav tako v drugih enajstih republikah.
Poleg šolskih zgradb, ki so bile postavljene na državne stroške, so mnoge zgradile tudi sovjetske organizacije na pobudo ljudstva. Samo v enajstih okrožjih republike Rusije je bilo zgraienih in obnovljenih 300 šol za 21 tisoč gojencev.
Ljudske šole na skrajnem severu
V severnih predelih Sovjetske zveze imajo 500 šol, med katerimi je preko 100 sedemletk in srednjih šol, v katerih uče v materinščini, t j. v jezikih tistih plemen, ki tam prebivajo.
Pred revolucijo severna plemena niso imela ne šol niti knjig, bila so skoraj popolnoma nepismena.
Pedagoški nadzor nad učenci nižjih razredov v prostih urah
Učenci prvega in drugega razreda ostanejo še po končanem pouku pod nadzorstvom učiteljev, vse dokler starši ne končajo dela. V tem času pomagajo učitelji učencem pri nalogah, jim svetujejo pri izbiri čtiva in jim pomagajo organizirati igre. Otroci preživijo pošolski čas v posebnih prostorih v okviru pionirske organizacije.
čaje, bolnice, klube, menze; vse to so zgradili ob tovarni v zadnjem času. Tudi nove hiše za delavce že postavljajo.
Korejsko ljudstvo gradi novo življenje. To opazimo povsod, znanstveniki se močno trudijo, da bi ustvarili nove kulturna ustanove, v knjigarnah najdemo nove izdaje knjig v domačem korejskem jeziku, zanimanje za literaturo z dneva v dan narašča, odpirajo nove osnovne in srednje šole.
Prej je bilo med Korejci ne le malo inženirjev, temveč tudi malo tehnikov, sedaj pa obiskuje tehnične tečaje več kot 40.000 ljudi.
Večina prebivalcev je bila nepismenih, v poslednjih dveh letih pa se je v tečajih naučilo brati in pisati na deset tisoč oseb.
Bodisi, da se pogovarjamo s kovinarji, z jeklarji, z rudarji, drvarji, ribarji ali s kmeti Južne Koreje, vsi ogorčeno protestirajo proti politiki ameriške vojaške uprave, ki hoče Južno Korejo spremeniti v kolonijo monopolistov. Število beguncev z Južne Koreje stalno narašča, kajti tam živijo slabše kakor črnci v Združenih državah. Amerikanci zasledujejo demokratično gibanje, mečejo v ječe na tisoče ljudi, katerih edina krivda je v tem, da hočejo živeti kot ljudje. Nedavne volitve na Južni Koreji so vsemu ponovno dokazale, kaj pomenijo ameriške izjave o »svobodi« in »demokraciji«.
Fevdalni sistem na Severni Koreji je uničen. Po agrarni reformi so kmetje brezplačno dobili več kot milijon ha zemlje. In kaj je rezultat tega? Večji pridelek žita in riža ter izboljšanje živinoreje.
Na Koreji je malo rodovitne zemlje, ker pa ne sejejo samo po ravninah temveč tudi po pobočjih strmih gora, je žetev precej naporna. Kmetje sicer zelo skrbno obdelujejo polja, vendar je način obdelovanja še precej preprost, vendar pa so Korejci prepričani, da bodo tudi oni kmalu obdelovali zemljo s traktorji.
(Po »Ljudskem tedniku«)
OTROCI ESKIMOV V ŠOLI
Kmalu po revoluciji so Rusi ustanovili prvo šolo za Eskime v nekem kraju severovzhodne Sibirije. Otrok je bilo le 10, a učitelj je imel z njimi take težave, kot da bi jih bilo 100. Največ ncprllik mu. je delala trma otrok. Trma je Eskimu v krvi. Najbolj so se upirali, ko jih je učitelj hotel navaditi, da se umijejo z vodo in milom. Z rokami in nogami so se branili, jokali in vpili od strahu pred umivanjem, ki ga niso bili vajeni. Najbrž niso bili umiti še nikoli v življenju. Enako vpitje je nastalo, ko so jim hoteli ostriči lase. Sele čez nekaj dni se je posrečilo temeljito osnažiti vseh deset učencev. A tedaj se je zgodilo, da so morali učence s silo odtrgati od kadi s toplo vodo. Zdaj bi se najraje ves dan igrali z vodo.
hdatitoti, lastnik In aalosnlk lista:	Dr Fran« Potok,
VilIkovM. Glavni artdnlk: Dr. Franci ZsrltUr odg<*» vornl uradnik: Frane! Ogria, oba Gelov««, Salmatrafi« t ■prava: (Jalova«, VaikarmarkUr .StrnO« Si. Dopisi •• naj pošiljajo na naslov: Gelov«« (Klageofurt), Postarat 1., P«»t-•stillsBfash 272. ritka: »Kirntnar Vo!kav«riag O. ra. b. H. • KlafanFurt, 10.-Ok*o*»«^>traC« 7.
PREŽIHOV VORANC:
NASI MEJNIKI
Gad je padel mučitelju prav na glavo, od tam pa se mu je zmotal po rokah na tla. Vester je dobro zadel. Ker je padec žival omotil, ga ni vsekala, ampak se je grdo zvijala na tleh.
Hubert je zakričal kakor obseden, izpustil vrv in blazno odskočil. Na glavi in po rokah mu je še gomazil mrzel občutek ostudne živali. Prepadeni rabelj je bil tako prevzet, da ni mogel takoj najti izhoda iz stolpa, in je skakal sem in tja, kakor nor ter nerazumljivo vpil. Tedaj pa je priletela iz vrha nova manjša žival v žrelo. Ta ga sicer ni zadela, vendar je nje ostudni pojav rabeljna še huje zbegal. Sedaj je udrl naravnost skozi vhod in planil po bregu navzdol proti trgu.
Vester se je na stolpu oddahnil. Čim je zagnal v žrelo prvega gada, je zagledal že drugega, nekoliko manjšega, ki se je zvit grel na soncu. Tudi tega je takoj zagnal nanj. Uspeh je bil popoln, rabelj je pobegnil in kmetica je bila rešena. Deček je ostal na stolpu še nekaj časa in zasledo** val rabeljna, ki je dirjal proti trgu, dokler
ni izginil v hiši komande. Sedaj je bilo treba jadrno delati. Fant je takoj splezal na tla in odšel v žrelo.
Kmetica je ležala trda na zemlji. Naj jo je Vester tresel, kolikor jo je hotel, ni mogel dobiti od nje nobenega življenja. Glava ji je padla na prsi kakor mrliču. Rabclj-jo je v svojem besu zadavil. Poleg nje sta ležala dva marogasta gada kakor mrtva, ker ju je večerni hlad, ki je vladal na dnu prostora, popolnoma ohromel.
4.
Nastopil je prvi dan jesenskega deževja. Razvalina je bila mokra in ostudna. Debele, umazane kaplje dežja so počasi polzele po zidu navzdol in sc izgubljale v rumenem listju, ki ga je veter natrosil po tleh. Bajta pod razvalino je čepela vsa talovna v bregu. Trg je bil zapuščen in dolgočasen. Reka pod njim je izgubljala svojo svetlo podobo in leno tekla po dolini. Hribovje ob reki je bilo pokrito z meglami, ki so se plazile vedno niže k njej.
Taka je bila slika, ki sc je videla z graj-
skih razvalin. Toda Vester te slike ni gledal. Ko bi jo mogel gledati, bi tisto jutro videl, kako so se odprla vrata na dvorišču trgovčeve hiše v trgu, kako je stopil skozi vrata majhen, pokveružen deček in kako so na dvorišču tega dečka obstopili trije vojaki in ga zvezali. Ko je bil zvezan, so pristopili še trije drugi vojaki in gnali tistega dečka skozi trg proti grajski razvalini. Deček je šel počasi in molče navkreber. Ko so prišli blizu bajte, je tam zalajal domači pes z žalostnim glasom. Že nekaj dni je bil sam v bajti, ker so nekega jutra od tam odgnali vso bajtarjevo družino v poslopje sredi trga. Pes je tulil od gladu in žalosti. Potem so vojaki z Ve-strom krenili proti grajskemu stolpu in vstopili v njegovo dno.
Ko bi Vester čepel vrh stolpa, bi videl, da v zidu ni bilo nobenega kaveljna in nobenega železnega droga, ker je tudi zadnjega, na katerega je Hubert obešal kmetico, izrval on sain iz zidu. Pri rva-nju tega železa ga je trška policija zalotila. Videl bi, kako so vojaki malega, zvezanega fanta postavili k zidu, odstopili potem k nasprotnemu zidu in na kratko povelje vsi skupaj ustrelili proti fantu, ki se je nemo zrušil na zemljo.
Ker je bil on sam tisti pohabljeni fant.
vsega tega zadnjega dejanja v grajskem stolpu ni mogel videti.
Slovo o polnoči
Ljubljana je tiha ko grob. Le tu pa tam preseka nočno tihoto eksplozija puške ali mine na bloku, kje za šiško ali tam proti' Posavju. Nato zažari blokovsko obzorje, „ kakor utrinek sveče na velikem grobu, in spet umre v temo. Redkeje, a ostreje razbija nočno tišino glas zbrojevke, ki se oglasi z Golovca ali še dalje tam izza Barja. To pa ni več klic iz groba, ni več utrinek mrliške sveče, to je vrisk fanta iz daljave, ki hodi k ljubci v vas. Veliko srce ljubljansko, zajeto v žični plot, otrpne ob utrinku bloka, ob pozdravu z Golovca, pa za trenutek popolnoma obstane, da bi se potem razletelo na vse strani, od koder vriska njegov veliki fant.
To je ena noč izmed tisočih noči..,
V temo ene take noči ždi velika, kri-žasta rakev, stavba ljubljanskega sodišči, Na njenem zadnjem koncu nieži temnejše kakor noč vrsta, majhnih zamreženi'! oken. Levi trakt tega črnega križa je razsvetljen. Pet ali šest okenc je v drugem nadstropju, ki brle v noč.
(Dalje.)