Štev. IO. Maribor, dne 27. marca 1914, Letnik TI. Naročnina lista: = Celo leto . . K Ite— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2‘50 Mesečno . . „ p— Zunaj Avstrije: ===== Celo leto . . K 15- - Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inseraii ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. črni naklepi. Celovec, dne 25. marca 1914. Nemškonacionalni listi, ki so razširjeni med kmečkim in delavskim ljudstvom, niso nič kaj ponosni na zadnje zasedanje koroškega deželnega zbora. Bojijo se, da bi ljudstvo vendarle izpreviidelo frivolno igro, kojo igrajo nemškonacionalni matadorji s koroškim kmetom v! zadevi šolskega zakona. Kar govori in predlaga dr. Steinwender, to so večinoma cene resolucije,, pobožne želje za naučno ministrstvo, kar pa predlaga in sklepa deželni zbor, to je naravnost naperjeno proti kmečkemu stanu. Steinwenderjevi šolski predlogi so že znani. 2 njimi se torej danes nočemo najtančneje baviti, kajti njih vrednost je v večini točk akademična. Tem bolj zanimivi so za nas v zadnjem zasedanju sklenjeni zakoni glede deželnega šolskega, sveta, glede okrajnih Šolskih svetov in disciplinarne postave za učiteljstvo. V sedanjem deželnem šolskem svetu kmetje niso zastopani, čeprav so glavni nositelji šolskih davčnih bremen. Če torej nemškonacionalna večina smatra za potrebno, da spremeni omenjeni šolski nadzorstveni zakon, bilo bi pričakovati, da bo omogočila kmetom zastopstvo v deželnem šolskem svetu. To se ni zgodilo, kmečki stan ostane še nadalje izključen od zastopstva svojih šolskih interes* In kaj se je zgodilo z ograjnim šolskim svetom. Tam se hoče kmeta oropati dosedanje ugodne pozicije. V okrajnih Šolskih svetih imajo kmečke občine 3 zastopnike in učiteljstvo 3 zastopnike. Po novi postavi se določa, da ima deželni odbor pravico, imenovati Še enega zastopnika v okrajni Šolski svet. Ker je deželni odbor po svoji večini protikmecki, ni treba razmišljati, kakšni bi bili njegovi zastopniki v okrajnih šolskih svetih. Disciplinarni zakon vsebuje tudi določilo, da je poslovni jezik nemški, kar bi pomenjalo, da se ne smejo delati slovenske uloge, 'dai priče morajo nemški izpovedovati in da slovenski okrajni Šolski sveti ne smejo v disciplinarnih zadevah slovenski uradovati. To je proti osnovnim postavam in upamo, daj bo naučno ministrstvo storilo svojo dolžnost. Vse, kar je na Koroškem naperjeno proti kmetom, je Škodljivo tudi za Slovence. V deželni šolski svet bi mogli priti koroški Slovenci le, ako bi imeli tudi kmetje zastopstvo. V okrajnih šolskih svetih se PODLISTEK. V deželi Faraonov. Dr, M. Slavič. (Dalje.; Ko je umrl leta 1892 Tevfikj, mu je sledil njegov sin khedive Abbas II. Hilmi, rojen leta 1874, ki še zdaj vlada deželo v veliki odvisnosti od Anglije. Vzgojen je bil v Torezianišču na Dunaju. Skušal se jo sicer otresti vpliva Angležev, ki imajo svoje vojaštvo v deželi, ki skrbijo za to, da so ministri Angležem prijazni itd. Pa, se mu ni posrečijo. Angleška vojaška roka mu sloni tem bolj na tilniku, ker so Angleži postali sogospodarji tudi v egiptskem Sudanu. Sudan je pridobil za Egipt Ismail, V tem času je pa hotel; tudi Sudan po narodnem gibanju postati neodvisen. Upornike so šli mirit Angleži, ki so zatrli zlasti s svojim generalom Kitchenerjem popolnoma vsako narodno gibanje Sudan pa je zdaj iegipt-sko-angleška posest, to je angleška provincija z egiptskim nakitom od leta 1899. Angleži lahko v Sudanu store, kar hočejo, In Če se jim nekega lepega dneva vzljubi v Sudanu zajeziti Nil, če bi jim nagajali Egipčani, ter ga spustiti v puščavo Saharo, lahko izpremenijo Egipt v puščavo. Sicer se pa Abbas IT. Hilmi varuje dražiti Angleže, živi bolj privatno, skrbi za izboljšanje svojih posestev, podpira šolstvo, je dal na primer celo iz svojega napraviti železnico iz Aleksandrije na mejo iTripolitanije. Angleži pa skrbijo s svojim in domačim vojaštvom, ki je od angleških generalov odvisno, ter s svojim generalnim agentom (zdaj je Kitchener), ki je nekak nekronan kralj v Egiptu, za: izvrsten red in dobro upravo. Moderna, tehnika je izpremenila v zadnjem desetletju Egipt starih Faraonov V Novi Egipt evropske kulture z oricntalno barvo. 4. Prebivalstvo egiptsko. Egipčani starih Faraonov imajo tako slavno zgodovino, tako visoko prosveto, da kaže moderna hoče ubiti upliv slovenskih občinskih zastopnikov. Nove postave so torej nesprejemljive za kmečki stan in za slovenski narod. Pojdimo med slovenski kmečki narod na Koroškem ter mu pojasnimo novi napad nemškega nacionalizma proti slovenskemu kmetu. Dvignimo soglasen protest proti črnim naklepom svojih sovragov. Katoliška Irska, njeni boji in njeno upanje na zmago. Malo je dežel, ki bi bile že tako zgodaj krščanske, kakor ravno majhna irska deželica. Zgodovina poroča, daj jo je že leta 482 prijdobil sv. Paftrik krščanstvu. Največji menihi, .ki so oznanjevali evangelij po celem zahodu, bili so doma iz Irske, Malo čaf-sa je bila samostojna ta deželica; :že leta 1171 jo je deloma podjarmil angleški kralj Henrik II. in na vzhodu okoli Dublina ustanovil marko. Jedro, sredina otoka, ostalo je samostojno. S čudovito vstrajno-stjo se je branilo stoletja pod hrabrimi, katoliški veri neomajno zvestimi vodniki proti Henrikovim naslednikom. Vedno hujše so vdarjali (angleški valovi na ta otok, prišlo je leta 1641 do grozne vojske — vdrl je v deželo angleški vojskovodja Cromwell, ki je z vso krutostjo divjal proti skrajno miroljubnemu prebivalstvu. Angleški kralj Viljem III. je izdal postavo, ki je proglasila katoličane zai popolnoma brezpravne. Strašne posledice je čutila trgovina, industrija,, poljedelstvo in živinoreja, s. katero se peča večina prebivalstva. Z vso pravico je prebivalstvo takrat sklenilo, vzdigniti se. Ali vlada se, je zbala, in je hitro dovolila irskemu parlamentu samosvojo po-stavodajo. Ali kaj, ko je vel v njem ljudstvu nasprotni, protestantovski duh! Leta 1798 so se prebivalci zopet vprli, Francozi, ki so jim obljubili pomoč, tega niso storili in cel upor je bil brez plodu, bil je z vso krutostjo udušen in 30.000 Ircev umorjenih. Od leta 1801 naprej so pa Irci vsi pod angleškim jarmom. Le polagoma v. tekn časa so zoppt dobivali Irci nazaj 'drobtinice svojih pravic. Seveda ne morda v kaki veliki meri, pač pa nekaj že je bilo. To je pa povzročalo še večje nezadovoljstvo v deželi; poleg tega pa so prišla še leta lakote in s težkim srcem je 1. 1845-47 do dva milijona prebivalcev zapustilo svoje domove in se izselilo v Ameriko. Njih najboljši vodja: Oj’,Connell je umrl, — prebivalstvo je bilo skrajno obupano in z vso lahkoto kultura proti (tej1 kulturi kljub parnim strojem, kljub elektriki, kljub moderni tehniki razmeroma majhen napredek. Ko so pa stari Egipčani začeli izgubljati neodvisnost in so jim zavladali tujci, Asirci, Perzi, Grki, Rimljani, je šlo z njihovo kulturo rakovo pot. Kar ni bilo tako trdno, da je moglo kljufbovati štiri tisočem let, se je razrušilo v razvajiine, ali pa izpre-menilo v, prah, ki se je v vetrovih igral s peskom puščave. Iz razvalin je vzklilo novo življenje, ko se je v deželi začelo širiti krščanstvo. K starim Egipčanom so hodili v šolo sosednji narodi, tudi Grki. Krščanski Egipt pa je dal krščanstvju prve cerkvene učenike, prve menihe in puščavnike. Aera poganskih Egipčanov je bila resna, je bila preŠAnjena s prepričanjem o posmrtnem življenju. Že iz tega vzroka so Egipčani hitro umevali krščanstvo, ker so našli v njem nekaj sličnega. Čudovito 'hitro se je razširilo krščanstvo po vsem Egiptu. V času starih Faraonov, je bilo prebivalstvo sicer bolj gosto. Vlada- tujcev je to število zmanjšala. Vendar je štel Egiptt v prvih letih krščanstva TA milijonov prebivalcev, število, ki se je doseglo in prekosilo šele v najnovejjšem Sasu. Sedaj šteje Egipt nad 11 milijonov prebivalcev. Kako mogočni in slavni bi lahko ostali in po(-stali krščanski Egipčani, ko bi ne prišla čez nje z verskim razdorom ob enem grozna nesreča — moha-medanfcem. Vpliv prejšnjih tujih vlad so pretrpeli brez zdatnih izgub. Ostali so trdni v svoji narodni posebnosti. Krščanstvo je izpopolnilo njih narodno individualnost in jim dalo višji umski polet. Toda mohamedanizem jih je vrgel na tja, zamoril njih fizični, moralni in intelektualni razvoj. Človeku se smili narod, če pomisli, kaj so mohamedani, arabski in turški, napravili iz slavnih Egipčanov. Leta 641. je vzel Arnru. vojskovodja kalifa Omarja, mèsto Aleksandrijo, ki še je takrat štelo 600.000 prebivalcev, malo prej pa še veliko več, za Napoleona pa samo 5000. Tjakrat jo bilo pravovernih katoliških Egipčanov ali Melkitov. kakor so jih Mo- so dobili žezlo radikalci v roke. Se le ko je na Ang* loškem Gladstonova vlada prišla na krmilo, je prinesla Ircem nekoliko dobrega upanja; in res se je leta 1870 žalostni položaj prebivalcev, ki so bili dolgo vrsto let samo najemniki, nekoliko zboljšal. Istega leta se je ustanovila stranka Homerulers, ki je zahtevala parlamentarno vlado in lastno upravo. Se nekaj let so trajale homatije v parlamentu in leta 1886 se je Gladstonu posrečilo razpršiti konservativni kabinet. Novo ministrstvo Gladstonovo je izdelalo postavo za samosvoj parlament in ministrstvo iz a notranje zadeve in dovolilo neodvisnemu kmečkemu stanu državno podporo. Zbornica poslancev pa je te sklepe odklonila in Gladstone je odstopil. Vsled tega je začelo v deželi znova hudo vreti, ljudstvo se je jelo trumoma izseljevati. Leta 1893 je predložil Gladstone parlamentu novo Homerule-bil, ki je zahtevala za Irsko parlament in samosvojo finančno upravo. Zbornica poslancev jo je sprejela, zbornica gospodov pa odklonila. Leto 1896 je sicer prineslo nov irski (deželni zakon, ki je uredil položaj najemnikov, leta 1898 tudi nekaj, namreč lokalno samoupravo (volitev okrajnih svetnikov, od katerih so bili pa duhovni izključeni), ali javno mišljenje na Irskem je pač ostalo isto kakor prej. To so pokazale volitve leta 1899, ko je bilo izvoljenih 526 irskih nacionalistov in samo 110 unijonistov. Isto je dokazalo v jako jasni luči ljudstvo s tem, da je oponiralo proti burski vojski, da ie vsak angleški poraz z navdušenim veseljem pozdravljalo. In kaj vidimo na Irskem danes? Protestantje irske province Ulster, stoletni zatiralci katoliških Ircev, se pripravljajo, da z orožjem preprečijo upelja-no irsko samoupravo, katero je že sklenila angleška zbornica poslaucev. Trde, da razpolagajo s 100.000 možmi, ki so jih javno za vojsko izurili Sovraštvo proti katoliškim Ircem nete framasonske (lože, ki pa imajo svoje središče v Belfastu, kjer podpihujejo sovraštvo proti katoličanom. Ob asistenci teh mož pre’ pevajo Ulsterci tiste krvave pesmi, ki so jih prepevali za časa kraljice Elizabete, ko so protestantovske tolpe preganjale in morile katoličane. Položaj poos-truje dejstvo, da del angleških častnikov odpoveduje pokorščino. Nekateri častniki izjavljajo, da rajši odlože svoje šarže, kakor pa da nastopijo proti Ulster-čanom za upeljavo Homerule. Vendar Urei še niso izgubili upanja. Od prote-stantovskih Angležev tlačenim katoliškim Ircem se najbrže bodo vendar enkrat izpolnile večstoletne žel- nofiziti imenovali, kakih 600.000:. Drugi so bili Mo-nofiziti, ki so se v začetkh veselili iz verskih razlogov,- da so prišli mohamedanski Arabci ter zatrli katoliško bizantinsko vlado, ki sicer v gmotnem oziru v zadnjem času ni nič skrbela za ljudski blagor, pač pa za državne blagajne z velikimi davki. Tbda Egipčani ali Kopti so kmalu spoznali, da so prišli sedaj še pod hujši jarem. Že v prvih časih arabske vlade so arabski o-skrbniki začeli jemati kristjanom njih premoženje iz ničevnih vzrokov. Menihom so dali vžigati znamenje na roko z žarečim železom. In men-hotv je bilo takrat v Egiptu veliko. Navaja se 86 samostajnov in 100.000 menihov in puščavnikov. Ker se je kristjanom nalagal prevelik davek, so se uprli leta 725., pri čemer je bilo umorjenih veliko Koptov. Potem je moral tudi vsak Kopt imeti vžgano znamenje na roki; kdor ga ni imel, temu se je odsekala roka. Ponovne vstaje Koptov so bile povodi vedno: hujšemu preganjauju. Več cerkev je bilo podrtih, veliko redovnic ujetih in mnogo kristjanovi s patrijarhom vred vrženih v ječe. Kristjanom v Fostat-u (arabska beseda = ‘Šator, zdaj starejši del Kaire, kateri del mesta je dal pozidati imenovhpi Arnru,,. potem ko je opustošil 641. leta najstarejši del mesta izza staro-egiptskih časov, od Grkov Babilon imenovan) se je, tako slabo godilo, da so morali jesti bojda celo mrliče. Leta 949. se je izdalo povelje, da morajo Kopti nositi rjave plašče, žene koptske pa rjave pajčolane. Kristjani niso smeli imeti Šol, ne opravljati kake javne službe, križa se niso smeli posluževati niti pri službi božji. Se po smrti jim niso dali miru; njih grobi niso smeli biti vzvišeni, amuuK z drugo zemljo enako poravnani. Okoli leta 1000. je sultan Hakim kristjanom predpisal črno obleko s črnim turbanom. V letih 1012—1014 je bilo ob Nilu opustošenih čez tisoč cerkev in samostanov. !Tia Hakim je nalzadnje Še zahteval, da se naj kristjani sploh izselijo v grška mesta. je po lastni vladi. Želimo junaško se borečemu katoliškemu irskemu ljudstvu, da vendar enkrat dpseže cilj svojih želja. Naša želja nam tem bolj prihaja iz srca,, ker je zgodovina tega tlačenega naroda v marsičem slična zgodovini našega slovenskega ljudstva. Protestantovski germanski fanatizem, ki Ircem ne privošči samostojnosti in pravice, se zoper naš narod javlja v obliki svobodomiselnega proti-rimskega (nemškega nacionalizma in radikalizma. In vsakega barbarskega zatiranja drugega naroda mora vendar enkrat biti konec. Častniki, namenjeni, da vzdržujejo red v Ulstru, so res odpoviedali pokorščino jin kar je še bolj čudno, vojni minister jih ni dal zapreti, ampak je vzel njihovo nepokorščino na (znanje ter jim obljubil, da jim pri morebitnih nemirih v (Ulstru ne bo treba rabiti orožja proti svojim verskim tovarišem. V parlamentu je bil vojni minister radi te slabosti hudo napaden in je naslednji podal demisijo, katere pa ministrski predsednik Asnuith ni sprejel. Stališče sedanjega ministrstva je vsled popustljivosti, tki jo je pokazalo nasproti upornim častnikom, zelo omajeno in mnogi mu prorokujejo le še kratko 'dobo življenja, S tem se zavleče tudi rešitev irskega vprašanja. Sodnijske zadeve na Spodn- v jem Štajerskem iuKoroškem, V četrtek sta vodila poslanca dr. Verstovšek in Grafegauer (deputacijo slovenskih odvetni/kov, obstoječo iz gospodov dr. Triller iz Ljubljane, 'dr. Brejc iz Celovca in dr. Hrašovec iz Celjag k justičnemu ministru dr. Hochenburgerju. Deputacija^ je izročila ministru spomenico, v kateri po najšitete razne krivice, ki se gode Slovencem na Spodnjem Štajerskem. in Koroškem v sodnijah. Člani deputacije so ministru razložili številne nedostatke naše justice in zahtevali odpomoči. Minister je izjavil, da je sam na strogem stališču, da mora sodnik na Spodnjem Štajerskem in v slovenskem delu Koroške popolnoma znati jezik ljudstva. Poslanec dr. Verstovšek je s povdarkom iz-ralzil svojo zadovoljnost, da zavzema minister to stališče; toda temu teoretičnemu stališču ne odgovarja dejansko stanje. Radi tega je potrebno, da se celi sistem spremeni in (višje inštance morajo skrbeti, da bodo spodaj tudi uvaževali to edino pravilno stališče in nastavljali zares slovenščine popolnoma zmožne sodnike. Spomenica vsebuje med drugimi te-le zahteve: Glede uradovanja zahtevamo, da se v slovenskih delih graškega nadsodišča,' tedaj v krajih, kjer prebivajo Slovenci: 1. v civilnih zadevah zapisujejo ustmeno pred-našane prošnje, izjave, predlogi, izpovedbe v onem jeziku, katerega se stranke poslužujejo, brez ozira na to, ali so morebiti kakega drugega jezika zmožne, ali ne, in da se brez izjeme vse rešitve, posebno tudi razsodbe izdelujejo v onem jeziku, v (katerem je bil pisan prvi predlog, oziroma tožba. 2, Da se morajo v kazenskih zadevah zapisniki sestaviti v onem jeziku, ki se ga poslužujejo obdolženci, priče in izvedenci, da se morajo v tem jeziku sestaviti zapisniki o glavnih razpravah, razsodbe in sploh vse rešitve. 3 Da naj veljajo ona ista načela 1. in 2. tudi za sodne dvore prve stopinje, kadar sodijo v civilnih Vse to je bilo vzrok, da se je arabski-mohame-danski živelj množil v Egiptu. Le Arabci so imeli javne službe, Arabci so dobivali posestva, kristjanom odvzeta. Strašno preganjanje je. nagnilo velikto Koptov, da so odpadli od krščanske vere. Potem so smeli v miru obdelovati svoja polja. T|e pomohamedanje-ne Kopte, pomešane z Arabci, so začeli imenovati fe-lahe, to je kmete, ker je značilo ime Kopt toliko kot kristjan. Križarske vojske so ustavile nekoliko preganjanja, pa ne za dolgo časa. Leta 1300. so ukazali Koptom modro obleko in moder pas. Kjo je pa v Kairi nastal večkrat ogenj, so obdolžili kristjane, da so zažigali mesto. Z'ßto so jih javno morili, menihe in duhovnike javno sežigali. Sultan Hasan je daj 1. 1354. ceniti še ostala posestva krščanskih cerkev in samostanov. Bilo je še 1708 oralij. Ta ostanek je pottem sekularizira!, to je: izpremenil v državno last. Ta sultan je še zaukajzal, da ne sme noben Kopt imeti javne službe, če tudi je postal mohajmedan. Zgodovinar Makrizi (f 1442) pripominja, da je komaj kak mohamedanski Egipčan, po čigar žilah se ne M preita-kala kri odpadlih kristjanov. Preganjanje kristjanov je trajalo naprej tudi v 15., 16., 17. in 18. stoletju do (Napoleona, tako da se je čuditi, da še je sploh ostalo kaj kristjanov. Mohamed Ali, ustanovitelj sedanje dinastije, je pred sto leti v državnem zakonu upeljal versko toleranco, s katero je bilo ustavljeno preganjanje. >Zato so 1. 1905. tudi Kopti slavili z veseljem stoletnico Alijeve dinastije. Zdaj Štejemo monofizitskih Koptov kakih 610.000 s patriarhom v Kairi in z več Škofi. Katoliških, t. j. z Rimom združenih Koptov pa je 22.0QD (leta 1843. jih je bilo samo 2640), ki imajo od leta 1895. svojega patriarha v Aleksandriji, potem še enega Škofa v. Srednjem Egiptu ter enega v Gornjem Egiptu. Kopti, katoliški in monofizitski, stanujejo večinoma po mestih kot trgovci, obrtniki in nižji uradniki. V Kairi sami je 10.000 Koptov, ki stanujejo v svojem delu me- ati kazenskih zadevah v drugi instanci, da morajo namreč obravnavati v jeziku razsodbe ali odločbe prve stopinje. 4. Da morajo državni pravdniki brez (izjeme vlagati slovenske obtožbe, kadar- so obdolženci Slovenci in so se isti zagovarjali v tem jeziku. 5. Da mora nadsodišče v Gradcu, kadar sodi kot druga instanca v civilnih, kakor v kazenskih zadevah, se ravnati po istih načelih, ki veljajo za sodne dvore prve stopinje v onih krajih, koder prebivajo Slov/enci, da mora biti v slovenskih pravdah slovenski referat in se morajo V civilnih kakor kazenskih zadevah izdati razsodbe in odločbe v onem jeziku, v katerem se je na prvi stopinji razpravljalo. 6. Da se mora najvišje sodišče ravnati po j§ 27 cesarskega patenta od 7. 8. 1850, št. 325 d. z. Celje, Maribor, Celovec, meseca grudna 1913. Splavarstvo v Dravski dolimi in vodne naprave. Z veliko vodno napravo, elektrarno v Fali, smo doživeli agrarci zopet novo razočaranje in smo postali za lepo skušnjo modrejši. Svoj čas so posamezne kmetijske podružnice, zastopniki kmetijske družbe, posestniki in gospodarji, splavarji in lesni trgovci protestirali proti temu, da bi bilo ovirano splavarstvo na katerikoli način. (Dolžnost pristojnih oblasti, zlasti namestnije, je bila, da bi bile do zadnje pičice varovale javne interese. Toda kaj se je zgodilo? V določbah, ozirom z odlokom, s katerim se je dovolila koncesija, se je zares uvažavala pritožba agrarnih zastopnikov; zlasti pravi točka C, da se morajo od podjetja urediti vse okolnosti, ki bi utegnile ovirati splavarstvo* Tudi se je pod točko 5 podjetju ukazalo, da, med zidanjem in pozneje med obratom ne ovira plovbe. Toda kar se je v tej točki domačinom in posestnikom zajamčilo, to ovrže takqj naslednja točka 6, katera določa, da sme podjetje ustaviti in prepovedati splavarstvo, če bi brez njegove krlivde bilo to za podjetje potrebno. Proti tej določbi ni nikdo ugovarjal in je postala pravomoćna. Posledice se že Kažejo, Podjetje je takoj pred 14 dnevi na podlagi teh določb prepovedalo splaviti po Dravi in zaprlo vodo do meseca maja. Namestnija je pritožbo interesentov zavrnila, Ki so se pa na posredovanje ppslanca Verstov-šeka pritožili na poljedelsko ministrstvo. (Kakor se je sedaj splavarjem velikanska škoda povzročila, tako bo tudi sedaj podjetje vsakokrat zaprlo vodo.) Splavarjem se je s tem, kakor vidimo, povzročila ogromna škoda. To vprašanje je za Dravsko dolino velikanskega pomena. Posestniki ob lev.em bregu zamorejo svoj les spravljati lepo po Dravi navzdol in če bo tarif na južni železnici vedno višji, se bodo morali posestniki ob desnem bregu zopet posluževati pozneje cenejšega prevažanja po vodi. Zato ima sedanji odločni protest splavarjev za bodočnost veliki pomen. Takoj ob prvem slučaju se morajo oblasti o-pozoriti nato, da namestnija ni Ščitila kmečkih interesov. Prebivalci ob Dravi so razburjeni, ker so gospodarsko hudo prizadeti. Škodo trpijo gozdarji, lesni trgovci in delavci. Znano je, da ni bilo več let nobene kupčije z lesom; kamorkoli prideš v Dravsko dolino, vidiš vse povsodi najkupičenega blaga, katerega niso mogli spraviti v denar. sta., v Stari Kairi. Največ je pa Koptov v Gornjem Egiptu. Ti Kopti so najčistejši potomci naroda starih Faraonov. Poteze na obrazu pri Koptih, kakor tudi pri felahih, so bistveno istje, kakor se nam kažejo na podobah starih Faraonov. Kopti so Še ohranili tudi egp-ptski ali koptski jezik, ki je bistveno isti, kakor jezik starih Farapnov, vsaj kot liturgični jezik. Samo pismenke ima ta jezik druge. Stari Egipčani so imeli namreč hieroglifsko pisavo, potem pa za navadno rabo tudi preprostejšo hieratsko ali demotsko, ki sta se razvili iz hieroglifov. V tretjem stoletju pr* Kr. pa je dobila z grškimi vladarji v Egiptu grščina velik vpliv. Tudi je bila v prvih časih krščanstva grščina jezik omikancev sploh. V tem času so Kopti svoj narodni jezik začeli pisati z grškimič rkami, samo da so pridjali h grškemu alfabetu še sedem koptskih črk. V Jem koptskem jezikju z grškimi pismenkami se nahaja tudi prestava grškega Sv. pisma iz 2. ali 3. stoletja po Kr. Vsak živ jezik se v teku časa razvija. Zato je tudi v staroegiptskem jeziku razlika v jeziku, ki se je rabil 3000 let pr. Kr., in med jezikom, M se je govoril in pisal 2000 ali 1000 let pr. Kr. Te tri dobe se namreč razločujejo pri staroegiptskem jeziku. Tako je tudi krščansko-egiptski ali koptski jezik različen v nebistvenih delih od jezika starih Faraonov, p%. Delavstvo se otresa socijalno-demokratičnega upliva in ne mine skoro teden, da bi se ne culo o kakem novem porazu socijalnih demokratov. Sokoli v Kolinu na Češkem /so izključili iz društva vse one, ki so bili v pripravljalnem, odboru za tamošnji katoliški shod, med njimi tudi gospoda dekana. Kmalu potem so degradirali tudi (takoimeno-vano ,„Kmachovo Sokolsko godbo“, ker se je udeležila „klerikalnega“ sprevoda, če tudi v navadni obleki. Godba se zdaj ne sme y,eč imenovati „sokolska“, ne sme nositi sokolske uniforme, ali kakoršnih koli sokolskih znakov. S tem so Sokoli zopet pokazali, da so zoper vse, kar je količkaj Ha/toli/škega. Za izseljence v Ameriko. Senatna komisija v Zjedinjenih državah je sklenila, kakor smo že poročali, da se od sedaj nadalje zabrani vstop v Ameriko vsem analfabetom, to je onim, ki niso zmožni čitanja in pisanja. Zdi se torej, da je v Ameriki že povsod precej dovolj ljudstva in tako odrivajo naselnike vsako leto s kako novo odredbo. Spomenik na Triglavu. Zrakoplovcu nadporočniku Elsnerju, ki se je ponesrečili na vojaškem zrakoplovnom letališču v Aspernu pri Dunaju dne 9. t. m., bodo postavili na vrhu Triglava spomenik, katerega bodo odkrili meseca oktobra, o obletnici, ko je preletel Alpe Čedne poštne razmere. Kakor pri južni železnici, tako, najdemo tudi pri slavni c. kr. pošti fanatizzane ljudi, kateri skušajo bodisi na ta ali oni način dati duška svoji narodni nestrpnosti. Zgodilo se je že, da je pismo, namenjeno v Petroviče, romalo po Madžarskem, da je brzojavka hodila dalje Časa po svetu, da so Rečico ob Savinji iskali po Hrvaškem, da je pismo v Crnogoro hodilo deset dni itd. itd. — Pred nami je nov slučaj: V Studencih pri Mariboru kjer imajo pošto le vsled prizadevanja Slovencev, — službuje neka nemška pošitariea. "Vi sredo (dne 18. mara) popoldne je bila oddana, karta, seveda je bil naslov slovenski, katera bi morala romati v sosedno ulico, najkasneje drugi dan (dne 19. marca) zjutraj. A kartica je Še le danes (dne 20. marca) po dvadne-vtnem romanju srečno dospela v roke naslovljenca. Narodna požrtvovalnost Cehov. Iz Prage poročajo, da je načelnikov namestnik v pisarni deželnega kulturnega sveta za Češko, Ivan Bevčar, zapustil a' oporoki češki Šolski 'Matici 100.000 K v vrednostnih papirjih, ki so naloženi v deželni banki. — Bog daj Slovenski Straži takega plemenitega dobrotnika! Njegov spomin bo za vedno vpisan v hvaležnih srcih obmejnih Slovencev. Draga obravnava. Iz Zagreba se čuje, 'da je stal proces proti šestim ravnateljem banke „Balkan“), ki so bili te dni obsojeni v zapor od 6 mesecev do 14 dni, 100.000 K. Strokovnjaki zahtevajo samo za revizijo knjig 50.000 K. Pravijo, da bo vse to moral poravnate žep obsojencev. Slabo stanje v Ameriki. Uradni list hrvaške vlade piše, da je v Ameriki obupno. Industrije, ki so imele preje po 24.000 delajvcev s tremi dolarji na dan, jih zaposlujejo samo po 8000 in jim plačajo za deseturno delo dva dolarja. V sami Pensilvaniji je nad pol milijona ljudi brez dela. Razmere pa so še vsak dan slabše. Nenadna smrt. Profesor avstrijske zgodovine na graški univerzi, dr. Karol Uhlirz, je v nedeljo, dne 22. t. m., ob l(k uri dopoldne umrl nenadne smrti. Na ulici ga je zadela kap in predno je prišel rešilni voz, je bil že mrtev. Bil je (velik učenjak in precej plodovit pisatelj na polju avstrijske zgodovine. Zavarovanje brezposelnih v Gradcu. Občinski svet v Gradcu je sklenil, : da se upelje zavarovanje brezposelnih delavcev. Za to so glasovali uradniki in socialisti. Avstrijsko kinematografično društvo. V Tešnu na Češkem se je ustanovilo avstrijsko kinematografično društvo s kapitalom 100.000 K. Za motenje posestva se ne more smatrati, ako so telefonske in brzojavne žice napeljane v primerni visočini čez kako zemljišče. Tako je razsodilo upravno sodišče. Uniforma vojaških zraikoplovcev. Sliši se, da bodo dobili aviatiki lajstno uniformo, ki bo modre barve. Suknja bo imela dve vrsti gumbov. Kot poseben znnk bodo imeli zrakoplovci na rokavu v zlatu vezenega orla. Kot pokrivalo naxperaviajo izdelati čisto posebne kapice, ki bodo odgövarjaile zahtevam aviat-ske službe. Znani letalec Pegoud — pred sodnijo. Znani francoski letalec Pegoud, ki je vi.lTlnstu delal prave zračne čudeže, je prodal laškemu letalcu Dalmistro letalni stroj, katerega motor je Pegoud nekalj spremenil, preden ga je izročil kupcu. Sodna preiskava je dognala, da je Pegoud motor pokvaril in da bi bila Dalmistra s tem aparatom gotovo zadela katastrofa. Nov serum proti jetiki. Genoveški zdravnik dr. Brhscheftini je imel v Bologni predavanje o svojem zdravljenju tuberkuloznih bolnikov in j,e ob tej priliki izjavil, da se mu je posrečilo1 sestaviti serum proti tuberkulozi, tako da je mogoče smatrati človleštvo rešeno tega strahovitega zla. Nove cigarete. Z začetkom aprila pridejo v promet nove vrste cigarete z imenom „Mirjam“ in sicer v kartonih po 100I komadov za ceno 5 K, v kartonih po 10 komadov za ceno 50 vin. in posamezne po 5 vinarjev. Ce drevje zeleni, mislijo nekateri ljudje, se človek najlažje prehladi. Oster pomladanski zrak povzroča tudi pri jako zdravih ljudeh nekako utrujenost in raznolike vremenske spremembe prajv lahko povzročijo nahlajenje tudi pri precej utrjenih ljudeh, tem bolj pa pri onih, kojih zdravje je precej rahlo. Osobito poslednjim je potrebno, da se poslužujejo že znanih Faysovih mineralnih Sodenskih pastilj, ki so se vselej izkazale kot izborno sredstvo zoper pr;ehla-jenje. Gradec. V petek ob 11. uri sprejme deputacijo slovenskih ojdvetnikov. pod vodstvom poslanca dr. K. Verstovšeka lekscelenca Pittreich. Marodno-obrambne opazke. Katoliški listi v Nemčiji poročajo, da je nemški cesarski dvor zelo podpiral proč-ocl-rimovsko gibanje na Avstrijskem. Seveda iz političnih ozirov, da se pripravljajo tla prusko-protestantskemu uplivu. Nemška cesarica je na tihem 'darovala velike svote za protestantsko agitacijo v Avstriji. Ni Čudo, da so se v Avstriji visoki krogi zadnja leta vendar le ugtra-šili pred tem gibanjem, ki ni bilo naperjeno samo proti veri, ampak proti samostalnosti Avstrije in poziciji katoliških Habsburžanov. Naseljevalno društvo Heimstatt ima v soboto in nedeljo (29. in 80. marca) občni zbor v Gradcu. Ta Heimstatt ne gleda samo na to, da naseljuje Nemce iz cesarstva, ampak biti morajo obenem tudi protestanti. Nemškai deželna poslanca Krebs in dr. Negri sta dne 20. marca govorila razven v Celju tudi v Šoštanju ter nagovarjala obrtnike, naj vendar že izstopijo iz okrajne kolektivne zadruge ter ustanovijo od namestnije že dovoljeno lastno obrtno zadrugo za Šoštanj, ki bo seveda nemška,. Poslanec Krebs je naznanil, kakor hitro je ta zadruga ustanovljena, se mora ustanoviti lastna nemška kreditno-obrtna zadruga. Tako 'delajo nemški zastopniki itrgov in mest po strogo določenem načrtu. Kaj pa naš fdr. Kukovec, zastopnik slovenskih trgov? Da je namestnija odobrila ločitev ŠoŠtanjskih obrtnikov od kolektivne zadruge, v tem -oziru ni storil niti korajka.. 'Sjeveda, dr. Kukovec ne bo delal proti Nemcem, saj v Celju nje- gova tašča voli celo z Nemci. Treba bo slovenskim obrtnikom, da se sprijaznijo z našo stranko, ki bo jih branila in vodila. Na Koroškem sili med Slovence ne samo Bauernbund, ampak tudi nemška delavska stranka. Sedaj je ta stranka imela zapored izborovapja po slovenskih krajih. Za to je neizogibno, da koroški Slovenci prav kmalu ustanovijo kmečke zveze in podružnice J. S. Z. Vsi letiketni oziri morajo pasti, V Konjicah je vse v vodstvu šulvereinove podružnice: nadučitelj predsednik, učitelj tajnik, nje- gov namestnik tudi učitelj in učiteljica je blagajničarka. V vodstvu Südmarkine podružnice pa je načelnikov namestnik c. kr. (!) poštar Schwischay. U-čitelje in uradnike plačujejo torej Slovenci v svoje lastno raznarodovanje. Na okrožnem dnevu štajerskega telovadnega o-krožja se je s posebnim vdarkom naglašialo, da obstoji tudi na Pragarskem nemško telovadno društvo. Radi verjamemo^ da to Nemce veseli. Na Pragarskem imamo tudi stalno slovenske uradnike, ki bi lahko kaj storili za obrambo slovenskega življa. Toda slovenski uradniki po svoji ogromni večini pač upajo v odkrit boj proti nam, ne pa proti nemškim napadalcem,. Na slovenstvo se spominja ,le takrat, imelir jim je treba avanzirati, To jie žalosten pojav v našem liberalnem uradništvu. Nemški Schulverein je zopet dvema „zaslužnima;“ (!) učiteljema podaril podpore. Imena se ne imenujejo. Istotako je dal podpore za nemške šole v Velenju, Studencih in Kaplji. V Slov. Bistrici bo Südmarko vodil novi nemški advokat dr. Janeschitz. ITo je seveda) najboljše priporočilo za slovensko prebivalstvo v okraju. Njegov namestnik je nadučitelj. Slovensko učiteljstvo, tudi ti stopi neustrašeno na plan za obrambo svoje narodnosti. V slovenjebistriškem okraju že dolgo z žalostjo opazujemo, da manjka Slovencem pravega narodnega poleta. Z medsebojnim nezaupanjem in vesoljno mlačnostjo ne bomo napredovali. Ob koncu naš star refren: Snujte podružnice Slovenske Straže in podpirajte to obrajmbno društvo, ki vse stori za Koroško in Štajersko radodarno podpira v obrambnem delu. »taj er*.*«.*-Mariborske novice. Cerkveni koncert. Ceciljino društvo stolne in mestne župnije priredi v petek, dne 3. apnila, v proslavo 251etniee škofovanja Njih ekscelence, premil, knezoškofa dr. Mih a,eia Napotnika., v stolni cerkvi koncert. Proizvajal se bode oratorij: „Besede Kristusove na križu“, za zbor, soli in orkester zložil Josip Haydn. Začetek ob pol osmih zvečer. 'Vstopnice in knjižice z besedilom se dobijo v predprodaji v trgovini J. Höfer v Šolski ulici. Škrlatica. Dijak Brumen, ki je na Škrlatici bolan v bolnišnici, je že izven nevarnosti, V stadiju o-zdravljenja. Na novo ni zbolel noben dijak. Dijaško semenišče je po uradnih predpisih popolnoma osnaženo in razkuženo. Zlato se začne v pondeljek, dne 30. t. m., za vse, tudi v semen,Iških gimnazijskih razredih. reden pouk. Semenilščani pridejo nazaj s spričevalom, da so sami zdravi in da; tam;, kjer so sedaj bili, ni bilo nalezljive bolezni. Celjske novice, Pasji davek. Mestni občinski odbor je sklenil upeljati od 'dne i. januarja 1915 naprej pasji davek. Za psa nad štiri mesece starega bo plačati 15 K na leto, za psa na verižici 10 K, policijski in vojni psi so davka prosti, Uinrl je Blaž Ambrožič, oče našega dr. Otona Ambrožiča. Rajni je bil seveda pristni — slovenski Kranjec, njegovi štirje sinovi, trije juris doktorji, so. pa popolnoma ponemčeni, deloma tudi odpadli od o-četovske kat. vere. Šulverein vi Gaberju je imel v nedeljo, dne 22. t. m., pri gostilničarju PristoŠeku občni zbor. Naši nasprotniki, večinoma sinovi slovenskih mater, se grdo gibljejo. Celje. Savinjska podružnica S. P. D, je pridobila 4 no|v;e člane, mjed njimi 1 n stanovnika, — V zadnjem „(Plan. Vestniku“ opisuje dr. Otokar Baš Hudi Graben 'pri Celju ter pjrinaša sliko najbolj težavne parfije opisane soteske. Ptujske novice. Za Siidmarko je daroval 1 naš občinski zastop 100 K iz občinskega premoženja. Slovenske občine na Štajerskem, spomnite se našega društva Slovenske Straže! Otroci zanetili požar. Dne (18. t. m. je izbruhnil požar v shrambi za steljo kočarja Franca Vojska v Pervencih. Zgorelo je vse, hiša, gospodarsko poslopje, poljsko oršdje itd. Tudi sosedu IJakobu Pola-necu je zgorela hiša in gospodarsko poslopje. Oba sta bila zavarovana in je povzročena škoda večinoma krita. Govori se splošno, (da so požar zanetili zopet otroci. Obesil se je. Dne 19. it. m. s,e je obesil na pod-strošju svoje koče 521etni bajtar Martin Erbuš iz Poidloža. Zdravnik je konštajtlral, da se mu je baje zmeišaflo. Državni uradnik — za Südmarko. Nemški listi bilježijo, da je podaril naš c. kr. poštni ,aficijal g. Löschnigg (Lešnik) 10 K za Südmarko. Da podpira državni uradnik, živeč med Slovenci, kot rojen Slovenec, nemško bojno društvo, čegar cilj je, pregnati slovensko ljudstvo iz svoje zodne grude, je več kot drzno ! Drugi kraji. Mariborski okraj. Deželni odbor je sklenil, da se upostavi za proračun leta 1915-16 za cesto Maina —Velka potrebna svota. Št. Ilj v Slov. goricah- Pogreb velečastitega gospoda Matija Kelemina se je vršil v torek, dne 24. t. m. predpoldne* Udeležilo se ga je iz domače in sosednjih župnij toliko ljudij, da jih St. Ilj že od otvoritve Slovenskega doma sem ni videl. Sprevod je v družbi 15 gospodov duhovnikov, vodil dekan jareninski, velečastiti gospod Josip Cižek. Krsto so možje zanesli v cerkev, kjer je služil domači častiti gospod župnik EviaJd Vračko sv. mašo. Po govoru, katerega je imel bivši šentiljski kaplan, sddaj župnik šentpet. častiti gospod Matej Štrakl, se je razvil dolg sprevod na novo šentiljsko pokopališče, kjer smo zagrebli blagega pokojnika na prostoru blizu križa. (Ljudje so glasno jokali, ko so spuščali krsto z dragim rajnim v domačo šentiljisko zemljo. Ko je 'domači pevski zbor zapel žalostinko, smo se razšli z žalostjo in tugo v srcu, ko ni več onega med nami, ki nam je v svojem življenju delil toliko duševnih in telesnih dobrot. Omenimo, da je bila vsa pogrebna prireditev na izrecno željo pokojnika skrajno priprosta. Pokojnik blagi, dober oče in učitelj obmejnih Slovencev, naj V bo obmejna slovenska zemljica, katero si tako iskreno ljubil, lahka! R. I. P. Sv. Lenart v Slov. goricah. Uljudno proslimo slavni okrajni odbor pojasnila;, v kateri seji se je li sklenilo, mesto samoslovenske štampilije .rabiti dvojezično? Sv. Lenart v Slov. goricah. Ko so se vršile Volitve v bolniško blagajno, je neki ud komisije imenoval navzoče Slovence „bindiše.“ Ker ie vzel celo reč v svoje roke dr. Gorišek, smo mislili, da bode vložil tudi tožbo radi žaljenja, časti; a to se ni zgodilo. Ne vemo, če ne upa priti s pomočjo šta.jerčijan-cev in nemčurjev v okrajni zastop! Heil, Milanova narodnost ! Sv. Lenart v Slov, goricah. (Drobne novice.) Tukajšnja komisija za, živila je začela svoje „uspešno“ delovanje. Najprvo si je izposodila nekega zagrizenega peka. Z uspehom? Ne s posebnim, ker se dotični komisar ne more zameriti dotičnemu pekovskemu mojstru. Tudi sanitetno komisijo čaka mnogo dela. Posebno dva krčmarja sta zelo vneta za — ljubo zdravje! D,a se cestni prah preveč ne kadi, dovolita ta dva prijatelja zdravja svojim gostom, da isti, kakor hitro se zmrači, začnejo s škropljenjem okrajne ceste. Tudi .„ein lieblicher Duft.“ — Pretep pri Aub-lovi gositilni. Lormanski in zamargki fantje se že nekaj časa pisano gledajo, V nedeljo, dne 22. marca, gredo oboroženi z revolverji, noži in bikovkami k pozni maši. Takoj po maši se zgrabijo pred imenovano gostilno. Tukajšnjim orožnikom gre zahvala, da ni prišlo do mesarjenja. Odlikoval se je nek fant iz Lormanja. Sramota naše fare! Pojdi, odkod si prišel , . . Sv. Trojica v Slov. goricah.. V nedeljo, dne 29. marca, je popoldne po večernicah v pevski sobi v samostanu občni zbor izobraževalnega društva. Ker se bode volil nov odbor, zato se uljudno vabijo vsi udje izobraževalnega društva, da pridejo na to zborovanje. Slov. Bistrica. Deželni odbor je na prizivi Slovencev razveljavil volitev Antona, Oratscha, vsled česar se bo še enkrat vršila nadomestna volitev. — Slovencem je treba skupnega nastopa, da dosežejo uspeh. Št. Janž ha Dravskem polju. Najnujnejša dela v Dravi se bodo v kratkem pričela. Kakor slišimo, je deželni odbor v zadnji seji sklenil, da da dežela potrebno svoto za leto 1914, da se uravna Drava, zlasti pri nas, kjer so že nekatere vasi v veliki nevarnosti. Kakjor se nam poroča, so poslanci S. K. Z. že pridno na delu, da bi dosegli hitro izvršitev jako potrebne regulacije Drave. Njihova zasluga je tudi, da, so z izpremembo zakona v zadnjem zasedanju deželnega zbora odstranili zadnje ovire, ki so zabranile' uravnavo. V imenu poslancev ptujskega okraja, Ozmeca, Meškota in Brenčiča, je bil zadnji teden deželni odbornik dr. Verstovjšek zopet v poljedelskem ministrstvu in zahteval od referenta, da se na podlagi spremenjenega zakona začne takoj sistematična u-ravnava cele struge od Maribora do Ormoža* Zibika. Naše zadnje občinske volitve so potrjene, rekurz je odbit. Sv. Pavel pri Preboldu. (Otrok zgorel.) Samska hči Antonija SavrŠnik iz Lačjevasi je pustila v nedeljo, dne 22. t. m., svojega dveletnega nezakonskega otroka na peči ležati, med tem ko je ona opravljala dela v hlevu. Na peči se je otroku vnela obleka. Vsled kričanja je prihitela otrokova mati, mu strgala gorečo obleko raz truplo, toda dete je zadobilo tako hude opekline, da je umrlo v groznih mukah. Kakor se je dognalo, se je otrok igral z Vžigalicami, ki so bile shranjene na peči, a si je pri tem zažgal obleko O te nesrečne vžigalice, koliko nesreče in gorja so že povzročile vsled neprevidnosti starišev. Kozje. (Smrtna kosa.) Tu je umrl oskrbnik v pokoju gospod Alojzij Kragora. Ljubno. Naš živinozdravnik Baš, ki se je precej priljubil ljudem, mora iti k vojakom. Na njegovo mesto pride provizorično živinozdravnik Peter Rihte-rič, doma iz Kapele. (tor n j igrači. Javna knjižnica izposojuje knjižice „Svobodne misli“, a noče biti proti krščanstvu, le za Primoža Trubarja hoče vneti razne mlinarje in težake ! Šoštanj. V nedeljo, dne 5, aprila, ob 3. uri popoldne, se vprizori na našem odru krasna narodna igra „Rokovnjači“, ki je skozinskoz prepletena z resnimi in šaljivimi prizori! Št. Janž na Vinski gori. Na praznik Marijinega Oznanenja dne 25. sušca smo imeli pri nas dVa dobro obiskana shoda J. S. Z. Prvi shod se je vršil takoj po prvem sv. opravilu v cerkveni hiši. Popoldne ob 3. uri se je vršil drugi shod, Eki je bil še lepe še obiskan. Okrožni tajnik Vekoslav Zajc iz Maribora nam je na obeh shodih jasno risal delo naših poslancev v deželnem zboru, koliko dobrega so v tem kratkem času dosegli za našega kmeta in delavca. Govornik nam je orisal veliko važnost J. S. Z. ter potrebo, da se vsi trdno oklenejo te prepotrebne organizacije. Na obeh shodih je vladalo veliko navdušenje za J, S. Z. ter se je oglasilo več novih članov. Šmarjeta pri Rimskih toplicah. V Celju se nekaj kuha, pravijo naši možje. Celjska liberalna zveza mora biti silno na slabem, ali pa zbira fond za — nove volitve. Drugače si ne moremo razlagati dejstva, da je naši posojilnici odtrgala obresti, katere ji je bila dolžna od deleža. Zvedeli smo, da je več posojilnic 'doživelo to, kar mi. Bojimo se, da se bo pri celjski liberalni Zadružni zvezi godilo, kakor pri liberalni tiskarni. Celjska liberalna Zadružna zveza je nekdaj obrestovala deleže članic kakor tiskarna, a potem je opustila obrestovanje kakor tiskarna, sedaj noče izplačati dovoljenih obresti in le — majhen korak je do tega, da bi kakor tiskarna začela odpisovati deleže. Ni se čuditi, da članice odstopajo, mnogo pa se jih poteguje za članstvo pri Nemcih v Gradcu in pri obeh zvezah v Ljubljani, kar slišimo, Če pridemo posojilničarji v Celju ali kje drugod skupaj. — Vse one posojilnice, katere imajo dirjati obresti od deležev od liberalne zveze v Celju, naj iste takoj iztirjajo, da ne bo prepozno. Brežice. Dela za napeljavo mestnega vodovoda se imajo kmalu začeti. Tludi o skorajšnji stavbi novega uradnega poslopja se je že mnogo govorilo, toda, kakor se sliši, še niti količkaj primernih načrtov ni. — Pričakujemo tudi vsak teden, kdaj vendar že stečeta nova avtobusa, ki nas bosta čez Kozl,e in pa Šmarje zviezala z Grobelnem ter bi naj. prevzela tudi vozno pošto. Brežice. (Gledališka predstava,) Izobraževalno društvo vprizori na cvetno nedeljo popoldne pretresljivo dr. Lenardovo igro v štirih dejanjih „Dekla božja.“ Ta lepa in zelo poučna drama je tudi na Ljudskem odru v Ljubljani dosegla velik uspeh. Trbovlje. Pri volitvi (župana v Trbovljah je bil izvoljen dosedanji župan gospod Vodušek, in za podžupana Kramer. Slovenci in socijaldemokrati i-majo šest svetovalcev, Nemci tri. Župan je v. svojem govoru povdarjal slovenski značaj občine. Hoče. Kot odgovor na napade in obrekovanja v „Štajercu“ pošiljava Slovenski Straži 4 K. Konrad Šeško in Franc Polak, kaplana. Prihova. Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, dne 29. marca, popoldne po večernicah, shod v stari šoli. Poročata poslanca Pišek in Novak. Pridite! Mozirje. Slovenska Kmečka Zveza priredi v nedeljo, 5. aprila, po rani sv. maši, v hotelu „Austria“ obrtni shod, tna katerem govorita poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. Obrtniki, posestniki in drugi možje, pridite v obilnem številu! Brežice. V nedeljo, dne 29. marca, popoldne, priredi izobraževalno društvo velepoučno predavanje s skioptičnimi slikami: o našem prijatelju alkoholu. Govorit pride sam predsednik štajerske „Svete vojske“, č. g. profesor dr. Kovačič iz Maribora. Ze danes naj bodo na to opozorjeni vsi prijatelji in sovražniki alkohola v Brežicah in v okolici. JBLujiževnosi in umetnost. Časopis za zgodovino in narodopisje, L X., sn. 3—4 (1913). Vsled tiskarskega štrajka je šele sedaj mogel iziti zadnji snopič za lansko letoj. Obsega naslednje razprave: Kovačič Fr.: Gospodarska zgodovina dominikanskega samostjana v Ptuju (str. '59— 120). Kotnik Fr. dr.: Andrej/ Schuster-Drabosnjak, znani kmečki pisatelj in pesnik na Koroškem (str. 121 —140), Steklasa Ivan: O mejah Savinjske marke (str. 140—144). Pod „malimi izvestji“ so naslednji sestavki: Ramovš Fr., Slovarski doneski dz (Trubarjevih del (str. 144—154); Pivko dr. L,: Pustna kobila, ki jo ponekod imenujejo ruša, šarga, gambela itd. (str. 151—155); dr. Kotnik objavlja kratko črtico o Grund-nerju, prelagatelju brapibovskili pesmi, Fr. K. pa odr govarja (str. 156) kratko na članek L. Pintarja v „Ljublj. Zvonu“ 1913, str. 473—477 glede izvajanja imena Vodole. V književnih poročilih je ocenjen zadnji zvezek Grudnove „Zgodovine slovenskega) naroda“, prof. Pire pa priobčuje vsebino razprave o grbu in barvah dežele Kranjske v „Času“ (1913). Društvena poročila nam podajejo pregled, o društvenem delovanju, ob enem dva dvojno predavanje društvenega tajnika, prof. Kovačiča, o bitki pri Lipskem 1813 (v Dramljah) in zgodovino Št. lija v Slov. gor. Ta zvezek ima tudi 16 str. priloge, ki podaje v ogrskem slovenskem’ narečju narodno blago ogrskih Slovencev, ki je zelo važno za jezikoslovje in za slovensko folkloro. Priobčil ga je Števan Kiihar v Brat(onjcih. ,To blago se Še bo očividno nadaljevalo. .„Zg. dr.“ res dosledno izvršuje svoj načrt, da se hoče ozirati tudi na koroške in ogrske Slovence. Med sotrudniki „Časopisa“ srečavamo dva nova odlična moža, kar je dobro znamenje za „Zgodovinsko društvo“ in njega glasilo. — imenik društveniko.v. t„Zgod. društva“ izkazu^ je 332 udov. To število je vsekako premalo. Celo vrsto razumnikov svetnega in duhovske g a stanu pogrešamo, istotako čitalnice, društva), Šolske knjižnice. „Zgodovinsko društvo“ bi moralo biti ognjišče našega znanstvenega delovanja. Nemška muzejska društva v Mariboru, v Ptuju, Celju ne dajejo svojim članom ničesar, pa vendar najdejo podporo v meščanstvu in vlada jih zelo darežljivo podpira* |„|Z,godovin-sko društvo“ pa za borih 5 K daja svojim udom „Časopis“, poleg tega pa še mora vzdrževati muzej, arhiv in knjižnico. Želimo tedaj, da se letošnje letjo poživi in izbrusi naš historični čut, število udov „Zg, dr.“ naj se vsaj podvoji in kolo spretnih sotrudnikov razširi. Komur je mar za pozitivno, kulturno in znanstveno delo, v „Zgodovinskem društvu“ se mu nudi širni delokrog. Razgled po sveta. lOökrat kaznovan. V. Traboohu je bil dne 4, t. m. brezposelni, 47 let stari Ig. Gold, .ki jje bil že 106-krat predkaznovian, zopet radi nevarnih grozitev a-retiran. Kaznovan bo torej 107mič — tudi rekord svoje vrste. Cucina stava. Nek krčmar je v Zomborju na[0-grskem stavil za pet litrov vina*, da bo pojedel z lupino vred 25 orehov. In res je požrl v 25 minutkah 25 orehov. Dosedaj se posledice še niso pokazale. Požar v Kopenhagenu. (Ogromno poslopje, kjer se nahaja velik cirkus, je do tal pogorelo. Ker je bil vihar, je morala požarna bramba reševati samo sosednje hiše. Škodo cenijo na 2,000(000 K, Disciplina v francoski armadi. Vojno sodišče 17. armadnega zbora v Tiuluzi je kaznovalo pet vojakov z zaporom od pet mesecev do treh let zato, ker so jajvno pokazali svoje mnenje proti triletni službeni dobi. Kuga v Rusiji. V nekem kraju gubernije Ural se je pojavilo 12 slučajev kuge, ki je zahtevala vseh 12 človeških žrtev. Dve vojni ladiji trčile skupaj. Pri Helgolandu je trčila nemška torpedovka štev. 193 povodom neke ponočne vaje na torpedovko štev. 108. Obe vojni ladiji so tako zelo poškodovani, da sta bržčas popolnoma izgubljeni. Ruske muhe. „Novoje Vremja“ poroča da je vojno ministrstvo dalo ukaz, s .katerim se častnikom za letošnji potovalni čas prepoveduje bivanje v inozemstvu. Iz praških listov pa se čuje, da obstoja v Rusiji akcija, ki prepoveduje obisk avstrijskih kopališč. Po ruskih mestih se nabijajo plakati, ki priporočajo samo slovanska kopališča. 8,500.000 frankov za knjižnico. Iz Novega Jor-ka poročajo, da je ameriški zbiratelj starin in knjig kupil krasno knjižnico vojvode DevonsMrskega v Chatsworthu za ogromno sivoto 8,500.000 frankov. Čudežno dete v Petrogradu. 1 V Petrogradu je sedaj čudežen deček. Vsi, ki so ga videli, ga oznar čujejo kot najčudovitejši pojav na glasbenem polju. Willi Ferrerò, ki ne zna niti brati, niti pisati, dirigira velik simfončni orkester z velikim razumevanjem in popolnostjo, kakoršne dosedaj še niso videli. Največji elei občinstva, čez 3000 oseb, je prišel na koncert tega čudežnega dečka, ki se je vršil v velikanski dvorani plemiškega doma, iz veselja do senzacije. Povabljene glasbene kapacitete in tudi slavni orkester grofa Šeremetova) so bili zelo nezaupljivi. Dirigiral je mojster prav po božji milosti. Dirigiral je Beethovena, Ornega, Berlioza in Wagnerja in dirigiral je vse brez not. Orkester Šeremetova je (dirigiral z v.eliko preciznostjo in železnim ritmom. Velika dvorana se je v hipu izpremenila v velik kaos, vse je hitelo k otroku, ga objemalo ter poljubovalo in ga obsipalo z darili. V umetniški sobi pa je vzel čudežni dirigent malo lokomotivo ter se igral z njo. Osemletni Ferrerò je sin italijanskih s t ar i šel v- g l a sb e n i kov, ki so živeli doigo časa v Ameriki, kjer se je ta mali Willi tudi porodil. Srbska živina za Italijo. Kakor je znano, je naša vlada prepovedala prevoz srbske živine po nar ših železnicah v Italijo. Prej je šel ta prevoz po črti Krmin—Videm, sedaj pa so se srbski trgovi oprijeli proge po morju iz Soluna v Italijo. Tako naša prepoved ni v tem oziru škodovala Srbiji ničesar, ampak tem pretkancem smo Še nehote šli na roko, kajti sedaj je promet med Srbijo in Italijo postal še bolj živahen. Ruski car: proti pijančevanju. Doslej je bila na Rusem navada, da je o priliki vojaških parad in pa raznih nadzorovanj poveljnik ponudil carju čašico „Vodke“, rusko žganje, katero je car izpil na zdravje armade. Sedaj je pa poveljnik carskega glavnega stana sporočil vojnemu ministru carjevo željo, da se v bodoče ta nabada opusti. Na ta način hoče car izraziti svojo protivnost proti pijančevanju. Koliko veljajo do danes sufragetkje Anglijo ? — Neki angleški ji st je izračunal vso Škodo, ki so'jo sufragetke povzročile. List pride pri tem do naravnost strašnega zaključka. Statistični pregled podaja le večje škode, kakor: razrušene gradove, cerkve, javna uradna, poslopja, historične zgradbe, javne naprave, železniške naprave 'in podobno. Konstatirati se pa ne morejo manjše škode. Velike škode se cenijo, skupno na 974,555.848 K, torej skoraj eno milijardo-kron . . . Ruski gozdovi. Rusija ima ogromno gozdov. Zadnja Statistika izkazuje 550,000.000 ha/ gozda in sicer 180,000.000 ha v evropski Rusiji. Izvoz lesa je znašal lansko leto čez 7,000.000 ton v približni vrefd-nosti 320,000.000 rubljev. Viharji v južni Rusiji. Iz Odese se čuje, da je strašen orkan uničil pet vasi M Podonju. Osem oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih. Ce bi živel sedaj — Metuzalem. Metuzalem je živel, kakor priča knjiga Genesis, 969 let, to je pa 354.169 dni. Ako je jedel trikrat na dan, je pojedel 1,062.508 jedi. Metualem se je oženil, ko je bil star 185 let; njegova nevesta je bila stafra okoli 100 let. Predstavljajmo si iz sedanje dobe stoletnega moža in stoletno ženo! Metuzalem je bil s svojimi 185 leti še čvrst mož v najlepši dobi svojega življenja, mladenič. Ako bi se bil rodil Metuzalem na primer pred 500 leti, bi bil sedaj jak in čvrst možj, kakor je po naše človek v starosti 35 do 40 let, Metuzalem je bil iz rodovine, katere člani so dosegli skoro- vsi visoko starost: Set 912, Enoh 905, Malahakel 895 let itd. Metuzalem je živel 4000 let pred Kristusom. Kako starost pa so dosegali tam okoli 20.000 let pred Kristusom! Rajke jubileje je doživel v zakonu? Srebrno poroko, zlato, demantno, sedaj bi doživel „radijevo“, ali takrat radija še niso poznali, — Ce bi živel gospod Metuzalem v Avstriji in šel v 'državno službo, to' bi bil drag uradnik-penzionist ! Ali smo slepi? Naša sovražnica Siidmarka je na delu in sicer, Če jo sodimo po hvalisanju („jMontagszeitung“, z vsemi močmi. Pod zaglavjem: „Die Besiedlnngstätigkeit der Südmark seit Neujahr 1914“ trdi zgoraj omenjeni list, da so bile v tej kratki dobi na novo naseljene v Slovenskih goricah tri kmečke družine, broječe 20 glav, in sicer na površino 63 oralov. Vse to seveda iz denarnice Südmarkine! Ali čujmo, še ni nasičeno žrelo nemškega zmaja. Poleg tega, tako pravi dalje, so bila v zadnjih tednih tri posestva, in sicer dva v Slovenskih goricah in eno na Južnem Koroškem, iztrgana iz slovenskih rok in čakajo sedaj naseljenca. Se ni konec! Omenja še dve kupčiji, ki jih misli v kratkem skleniti v Slovenskih goricah. Ali nas ne pretrese, ko to čujemo, ko to vidimo? Kako temu od-pomoči, kako to kolikor je v naši moči zabraniti? Ni nam treba dolgo ugibati in iskati sredstva. Imamo ga — Slovensko Stražo! Žrijvenik stojli pripravljen, še manjka pa žrtv.e. Vsakdo, ki ima še količkaj slovenske zavednosti, daruje na ta žrtvenik, saj ve, komu da daruje. Pojdimo torej polnih rok na delo, rodoljubi, z visokim namenom v srcu, ne samo omejiti, ampak zmanjšati krivični nemški: „[Besitzstand und Machtbereich.“ Hmelj. Od dobe, ko smo zadnjič poročali, se je popra-ševanje po hmelju na hmeljskem trgu v Žatcu. zopet nekoliko zmanjšalo in se je zopiet nekaj manj hmelja razpečalo. Razpoloženje je mirno in cene so se mogle obdržati na isti višini. Cene žatečkemu hmelju so znašale 256—300 K per 50 kg. Tujega hmelja se je zelo malo poprodalo, oziroma pokupilo; štajerskemu, ogrskemu in gai iškemu hmelja se je gibala cena med 180—230 K per 50 kg. Konečno razpoloženje je zelo mir,no, c;ene neizpremenjene. Zlačelo se je polagoma z delom na hmeljiščih. Koliko se je leta 1 9i 1 3 pridelalo hmelja v okrožju -Zateč? V pretečenem letu se je pridelalo v okrožju Zateč zavsem 80.344 stotov po 50 kg, 1. 1912 pa 240.535 stotov po 50 kg, torej se je v lanskem letu pridelalo za celi dve tretjini hmelja manj, kajkor leta 1912. Litijsko mleino milo s konjičkom >z tovarne Bergmanna & Co., v Decimi oh Labi je ia ostane neprekcsìjivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla pmnalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 7B vinarie*'. «XXXXXXXXXXX JCÖCXXX x» K X X X X X X X g Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pastine so se obnesle že skozi tri : desetletja zoper kašelj, hripavost in katar. Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pastine — in le te! se izdelujejo iz znanih od pamtiveka; 1 sem v rabi( stoječih 1 občinskih zdravilišč toplic Sodena ob iT. Fays-ove. pristne Sodenske mineralne pastine morate zahtevati, Če hočete imeti najbolj učinkujoče soli iz imenovanega ‘zdravilišča. «xxxxxxxxxxxxxxxx ((dor je s svojim ^elodcem in črevom ezadovoljen jemlje naj£6dn0 nekaj časa Ormed Trauba želodčni prašek gASTRICIN _ Učinek preseneteljiv «Dobi se v vseh apotekah H Velika sjratlja slane 3 Kr. V GLAVNA ZALOGA: WBL Sternapoteka.Dunaj.lV. Favoritenstrasse25. V L Prospekti gratis in franco^ . Zdravniki dobe za I posKušnjo Gastricin brezplačni V Mariboru se dobi v lekaruah : Fr. Prullja, E. Taborsky-a nasi. Wolf-, Al. Sirak-a, V, Savost-a in V. König-a. Krasno posestvo 19 minut od Šoštanja oddaljeno, katero obsega hišo, obokano gospodarstvo poslopje za 15 glav živine, obokane svinjake, kozolec s okni ter mlin komaj 30 korakov od hiše, je po ceni na prodaj. Posestvo leži popolnoma v ravnini in meri 18 ha 33 a 53 mJ. Kdor želi kupiti res lepo posestvo, naj ne zamudi te ugodne prilike. Natančnejša uojasnila daje g. Fran Kajšter v Šoštanju. Na prodaj je lepo posestvo, ležeče v lepi legi, vse v najboljšem stanu. Pri hiši je lep, mlad sadonesnik, hmeljišče z moderno sušilnico. Lastnik poda natančneja pojasnila glele kupne cene in dingih ugodnosti. Ved poveta Janez in Marija Lesjak, posestnika v Studencah, Žalec. Viničarska šola v Burgvaldu pri Mariboru išče hlape- do 1. aprila. Mesečna plača IS kron. pomoč in ozdravljenja prinaša zdravilno sredstvo, ki se je dobro obneslo. Strogo individualno zdravljenje. Trajno brez povratka bolezni. Ovim, ki iščejo zdravljenja, daje ordinacij ski zavod Specialnega zdravnika Dr. A. Szabo v Budimpešti V, Grosse Kronengasse 18 brezplačna navodila. Rafael Salmič Celje Nar.domj to Je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. s Svetovna tvrdka. Na tisoče zahval.! t T rgovlna s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje» Narodni dom. Franc Kolenc Pristno domače detelj no seme vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobite po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in de-dt lnimi pridelki na debelo in drobno. Alojz Tomažič, kaplan v Radgoni, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njegov brat Martin Tomažič, bivši kaplan pri Sv. Petru blizu Maribora v sredo, dne 24. t. m po daljši bolezni in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 34 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal Pogreb se je vršil v četrtek ob pol 10. uri predpoldan od tukajšnje župnijske cerkve na novo pokopališče. Radgona, dne 28. sušca 1914. Manjše kmečko posestvo s hišo in 2—6 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo „Straže.“ Agitirajte za „Stražo”. ipodi lieštaiersfi a lil idsA a d » irmttiičf ■'-* ~ «mn osolili! lica v 1 Aaribopu ss 1 V A Obresti se vaaoe?,.» — !>■. i,...■ uj..j.. » M.* jun.«.,., .u a. j .uju n - Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. peaoi (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Posolila se dajejo dragih denarnih sav< in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5ye, na vknjižbo sploh po 51///, " poroštvo po 5*/iV« bi na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papiijev. Dolgove pri ©dih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa n* rknjiibo dela posojilnica brezplačne, stranka plača le koleke. 0, na vkigižbo in . Dolgove pri kron. Prošnje UPBflllB UFB *° *re^° 1® četrtek od 9. do^ 12. tire dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Pojasnilo so dajejo Stolna mm Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju pegistpovana ziadi>«ga z omejenim jamstvom sprejema hranilne vloge od vsakega, je li Pqi Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso in član zadruge ali ne in jih obrestuje po /(J iztirjanje, daja predujeme eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije ------------ ■ .....—.... po najkulantnejših pogojih. , , v--.=-.=i'v;r.-=.-r.-=========== Tiskarna sv v Mariboru Opremljena m najboljšimi ««roji, m lastnim električnim «bratom, »ojnovejSinil črkami In éedkstml obrobki, «prejema vsa v tlakar- sko stroko spadajoča dela kakor t časnik«, knjtpo, brošure, stenske In druge koledarje. Za vHL župnilske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, Za krčmarje ta prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tomtade ltd., uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske ta plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnke, druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potr- parte in žauestinke v najlepši opravi. — Diplome za častne^ ude društev in častne občane v dila itd. Za obrtnike In trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjiee, ce- različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah, nike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, _ TT ... -_____________ • . zadruge ta društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske OOOOO vS& DUrOČllU SG 1ZVTŠ1JO CCnO lil IOČHO. OOOOO zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. a p «e «a agii»« «a« Se debi v vseh lekarnah à k:4- Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha,po influenci Kdo naj jemlje Sirolin? I. Vsak, ki trpi na trajnem kašlju. 3. Vadušljivi,katerim Sirolin znatno Lažje je obvarovati se bolezni.nego jo zdraviti. olehča naduho- v . ,2. Osebe s kroničnim katarom bronhijev, 4. Skrotuzni otroci,pri katerih učinkuje5irol ki s Sirolinom ozdrave. st ugodnim vspehom na splošni počutek Prva južnoštajerska ’vinarska zadruga v Cel pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tro pinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina. Kmetijsko društvo v Vipavi. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Čisto posebno pa še opozarja na Sortiment-na fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskuinjo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. Komur ne usala zrnata kava, temu se priporoča Kathreinerleva Koešppova sladna kava. Naznanilo Kathreinerleva ie zdravju popolnoma neškodljiva ter ima pri tem popolni okus zrnate kave. Zavod gotskih sester v Mariboru naznanja, da se III. Smešečih tečaj za kuho in gospodinjstvo začne 15.. aprila ter vabi dekleta, ki žele v tej stroki izobrazbe, da se udeleže pouka.. Vse, kolikor jih je bilo 'doslej v šoli, so prav zadovoljne, ker so se v kratkem času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. Natančneja pojasnila 'daje vodstvo zavoda v Mariboru. 16 Pri nakupu je paziti na dobro zaprto kigijenično zavojnino s sliko župnika Kneippa.—Odprto, nateh-tano blago ni nikoli pristni Kathreiner. Važen oglas Slo v. Straže. Čitajte! V današnjih težavnih razmerah zamete obogateti le š srečko! N^Nurška srečka I tesarski mojster in stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr.št. 59 se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim točno in solidno. je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000,200.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. ker vsake srečke mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kup-trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vpla- Pozor ! Pg®issl>' ume čevanja, & '« . ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec 1HBH še po vpločilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodno žrebanje se vrši dne 1. aprila 1914. Ena turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnili daje m naročila sprejema za Sloy. Stražu i Val. Urbančič, Ljiljana 4. Sprejmejo se msrljlyi sotrudntkl pod ugodnimi pogoji. repaslrane s pismenim Jamstvom: Pristna srebrna ura K 7 Pristna srebr. ura ženska K7 Pristna srebrna verižicaK 2 Pristna srebrna verižica damska K 340 Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vs&ki ceni. Tudi na obroke 1 Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3-50 Pristna srebrna ura K T— Original omega ura K 18'—■ Kuhinjska ura K 4-— Budilka, niklasta K 8-— Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva, Nasi. Dietiiiger Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-Ijal repasirane ure po zelo nizki ceni. Očale! Budilke! Uhane Urar, očalar in zlatar Solidna postrežba Ivan Ravnikar, Celje, Graška ui. 21 Trgovina z moko in dežel, pridelki Trgovina z špecerijskim blagom Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena 0000 od znane tvrdke Mauthner. 0000 Bureš Midis Glavna zaloga vrvarskega blaga Vedno sveže žgana kava. Glavna zaloga oljnatih barv Tegethofova cesta št. 39 Darujte za Slov. Stražo ! urar in Očalar Maribor, 6o»POSka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neom. zavezo ■ Obrestuje hranilne vloge po Daje posojilo Uradne ure m ■ ■ J.1! °l *r 12 lo od dneva vloga do dneva vzdiga. na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. m m ■ Rentni davek plača posojilnica sama. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - B v lastni hiži (Hotel ,Pri belem volu’) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr.