Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
384.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se razpuščajo nekateri občinski odbori.
Poverjeništvo za notranje zadeve je razpustilo nastopne občinske odbore ter postavilo za vodstvo občinskih poslov te-le gerente:
občinski odbor v Št. liju v Slovenskih goricah — gerent Franc Thaler, posestnik v Št. liju;
občinski odbor v Podovi — gerent Blaž Lešnik, posestnik v Podovi;
občinski odbor v Račah — gerent Andrej Rečnik, posestnik v Račah;
občinski odbor v Vareji — gerent Andrej Kranjc, posestnik v Vareji;
občinski odbor v Poberžu — gerent Ivan Drevenšek, posestnik v Poberžu;
občinski odbor v Levanjcih — gerent Jožef Zelenik, posestnik v Levanjcih;
občinski odbor v Zavrču — gerent Tomaž Markovič, posestnik v Zavrču;
občinski odbor v Krčevini — gerent Franc V r a b 1, posestnik v Štukih ;
občinski odbor v Stonjcih —^ gerent T rane Rožmarin ml., posestnik v Stonjcih;
občinski odbor pri Sv. Trojici v Halozah — gerent Anton Turk, veleposestnik v Gorci;
občinski odbor v Sedlašku — gerent Jožef H r n e c, posestnik v Sedlašku;
občinski odbor pri Novi cerkvi v Halozah — gereut Anton K o n e č n i k, kmetovalec v Zaklu.
Kot prisedniki v sosvetu so dodeljeni geren-tom:
v Vareji: Avgust Arnuš, posestnik v Vareji; Anton S m igo c, posestnik v Vareji; Miha J u n g e r, posestnik v Majbergu; Alojzij B r o d -n j a k, posestnik v Spodnji Pristavi;
v Poberžu: Ignacij M uzek, posestnik v Poberžu; o. Alfonz Svet, dekan in župnik v Sent Vidu; Davorin T o m b a h, trgovec in posestnik v Št. Vidu; Vinko Pernat, trgovec, gostilničar in posestnik v St. Vidu ; Ivan Hauptman, nadučitelj v St. Vidu ;
v Levanjcih: Anton Kramberger, posestnik v Levanjcih; Franc Pihler, posestnik v Levanjcih; Franc Čeh ml., posestnik v Levanjcih; Janko Vrtič, posestnik v Zgornjem Velov-leku; Tomaž Čuš, posestnik v Zgornjem Velov-leku;
v Zavrču: Anton Podvinski, župnik v Zavrču; Jožef Rudolf, posestnik v Zavrču; Franc V u z e n, posestnik v Hrastovcu št. 85; Martin 2 u 1 a, posestnik v Hrastovcu; Franc Jurgec, posestnik v Hrastovcu;
v Krčevini: Anton Kolarič, profesor in posestnik v Krčevini; Jožef Potrč, posestnik in mlinar v Štukih; Franc Lah, posestnik v Štukih; Ferdo Skuhala, posojiinični tajnik in posestnik v Vičavi; Anton Bezjak, učitelj v p. v Vičavi; I. Ribič st., zidar v Rablčji vasi;
v Stonjcih: Janez Bezjak, posestnik v Stonjcih; Jožef Vajda, posestnik v Stonjcih; Andraž V i n c e k, posestnik v Stonjcih; Štefan Kostanjevec, posestnik v Stonjcih;
pri Sv. Trojici v Halozah: o. Lenart Vaupotič, župnik pri Sv.Trojici v Halozah; Janez ^ 1 £ e r t, posestnik in kovač v Gorci; Anton v e * š e k, kmetovalec v Dešni; Janez Merc,
posestnik v Gorci; Jakob Šprah, posestnik v Dešni št. 20;
v Sedlašku: Vencelj H rone k, trgovec in posestnik v Stanošini; Franc Kovačič, kmetovalec v Stanošini; Lovro Drevenšek, kmetovalec v Stanošini; Andrej Zajšek, kmetovalec v Sedlašku ; Franc S v e n š e k, kmetovalec v Sedlašku;
pri Novi cerkvi: Filip M a uči č, posestnik in gostilničar v Zaklu ; Franc V e č e r i č, posestnik v Zaklu; Andrej Žirovnik, kmetovalec v Kozmincah; Jožef Horvat, kmetovalec v Koz-mincah (bivši župan); Rok Sake Iš ek, posestnik v Kozmincah.
V	Ljubljani, dne 18. februarja 1919.
Dr. Brejc s. r.
385.
Naredba poverjeništva za notranje zadeve,
s katero se razpušča občinski odbor v Ločah.
Občinski odbor v Ločah je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov je poverjeno gerentu Ferdu Bobiču, nadučitelju v Ločah; v sosvet so imenovani za prlsednike: Anton Ko-š i r, posestnik v Ločah =t 7; Franc Ošlak, posestnik in kovač v Ločah št. 8; Jožef Polh, posestnik v Koblah št. 18; Vincenc Cugmas, posestnik v Suhem dolu št. 8; Anton B r u -m e c , posestnik v Klokočovniku št. 13; Jožef Rupnik, posestnik v Kravjeku št.9; Franc Razboršek, posestnik v Podobu št. 3.
V	Ljubljani, dne 20. februarja 1919.
Za predsednika: prelat Kalan s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Razglas.
Ime postajališča „Žlebič“ (proga Ljubljana-Kočevje) se je izpremenilo v „Zlebič-Sodražica“.
V	Ljubljani, dne 24. februarja 1919.
Dr. Pestotnik s. r.
Št. 2284.	3—2
Dražbeni razglas.
V	ponedeljek dne 3. marca 1919. in — po potrebi — naslednje dni ob devetih dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kemični tvornici v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi približno 100 različnih sodov, 20 hrastovih kvasnih kadi po 3G hi, 47 raznih kadi od 5 do 180 hi, lesena stena (pregrada) in 20 0 0 steklenic.
Zdražitelji morajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in ga odpraviti ob svojih stroških.
Dr&žbena komisija si pridržuje pravico, da zavrne ponudbe pod izklicnimi cenami kakor tudi da prepreči spekulativne nakupe.
K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki.
Nadaljnja pojasnila daje ravnatelj kemičnega preizkuševališča v Ljubljani, inž.Jakob Turk.
V	Ljubljani, dne 20. februarja 1919.
Poverjenik za javna dela in obrt: inž. Remec s. r.
St. 210 a.	3—-8
Razpis.
V	področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popolniti nastopne službe:
a)	tri mesta cestnih mojstrov, in sicer dve v stavbnem okraju kranjskem s sedežem v Jesenicah in Tržiču in eno v stavbnem okraju celjskem s sedežem v Celju;
b)	dve mesti rečnih mojstrov, in sicer pri Savinji s sedežem v Celju in pri Dravi s sedežem v Ptuju s prejemki, določenimi po zakonih z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 15 in Ifi, z dne 25. septembra 1908., drž. zak. št. 204, in z dne 26. decembra 1899., drž. zak. št. 255, in po ministrski naredbi z dne 24. septembra 1908., drž. zak. št. 234, po katerih znaša temeljna plača 900 K, pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot tri leta, 980 K, oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30 % osnovne plače, z letnim pavšalom za službeno obleko v znesku 160 K, in z obhodninskim pavšalom v znesku 100 K za en miriameter in leto. Dokler velja naredba o draginjskih prispevkih, se izplačujejo draginjska doklada po določilih naredbe z dne 11. septembra 1918., drž. zak. št. 333, in 15%en povišek obhodninskega pavšala.
Svojeročno pisane in pravilno kolkovane prošnje za te službe naj se vlože pri stavbnem uradu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Bleivveisova cesta št. 13) do dne 31. marca 1919.
Prošnji morajo biti priloženi nastopni dokumenti :
1.	) rojstni (krstni) in domovinski list;
2.	) vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi prosilčevi;
3.	) uradnozdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za to službo;
4.	) izpričevalo o nravnosti;
5.	) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščini v besedi in pisavi, da zna risati, kolikor je to za stavbnega empirika potrebno, in pri prošnjah za službo rečnega mojstra tudi, da je izvežban čolnovodja.
Mesto se podeli najprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najpozneje tekom treh let, definitivno.
Podčastniki certifikatisti, ki so si pridobili certifikat v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872., drž. zak. št. 60, dalje prosilci, ki predlože dokaz, da so izvršili prakso stavbnega empirika in so izučeni v zidarski obrti, potem vojni invalidi, če so sicer sposobni za tako službo in če ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
Izurjenost v kolesarjenju je neizogibno potrebna. Že vložene prošnje za ta mesta je izpopolniti v zmislu tukaj navedenih zahtev.
V	ostalem pa si deželna Hada glede podelitve služb pridržuje proste roke.
V	Ljubljani, dne 11. februarja 1919.
Inž. Bloudek s. r.
Št. 210b.	3—2
Razpis.
V	področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je popolniti 18 mest cestarjev na državnih eestah, in sicer šest v stavbnem okraju celjskem, šest v kranjskem, eno v ljubljanskem,

dve v novomeškem in tri v slovenjegraškem z mesečno mezdo 60 K, pravico do osem štiri-letnic po 6 K in nagrado za službeno stanovanje v letnem znesku 100 K za one, ki niso nastanjeni v erarični cestarski hiši.
Dokler velja naredba o draginjskih dokladah, se izplačujejo le-te po določilih naredbe z dne 11. septembra 1918., drž. zak. št. 333.
Pravilno kolkovane prošnje za ta mesta je vložiti pri stavbnem uradu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani (Bleiwe'sova cesta št. 13) ali pa pri vodstvu dotičnega stavbnega okraja do
^ne	31. marca 191 9.
Prošnji je treba priložiti:
j.) rojstni (krstni) in domovinski list;
2.	) dokument o izvršeni vojaški službi;
3.	) uradnozdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za cestarsko služlx>;
4.	) izpričevalo o nravnesti;
5.	) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščini v besedi in pisavi.
Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj ob imenovanju.
Prosilci, izurjeni v kakšni stavbni obrti, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, in vojni invalidi, ki so sicer sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest.
V	ostalem pa si deželna vlada glede podelitve služb pridržuje proste roke.
V	Ljubljani, cine 11. februarja 1919.
Inž. Bloudek s. r.
Ureditev boIezeusKih dopustov za učiteljstvo javnih ljudskih in meščanskih šol.
Vsi službeni in bolezenski dopusti javnega ljudskošolskega in meščanskega učiteljstva v območju deželne vlade za Slovenijo se brez izjeme z dnem 28. februarja 1919. prekličejo.
Učne osebe, ki absolutno in z nobenim pogojem ne morejo nastopiti službe, morajo vložiti nove prošnje za bolezenski dopust, ki jih je opremiti z edino veljavnim uradnozdravniškim iz-pričevalom.
Ker se v območju deželne vlade za Slovenijo postopa neenakomerno pri dovoljevanju kratkih in daljših bolezenskih in drugih dopustov Ijud-skošolskemu in meščanskemu učiteljstvu, preklicuje višji šolski svet vse dosedanje dotične razpise ter odreja to-le:
1.	) Krajni šolski svet more na utemeljeno ustno ah pismeno prošnjo voditelju, nadučitelju ali ravnatelju dovoliti dopust do treh dni, prav tako nadučitelj ali ravnatelj svojemu podrejenemu učiteljstvu. Nedelje, prazniki in pouka prosti dnevi se vštevajo v čas dopusta.
Ti dopusti pa ne smejo presezati šestih dni v enem šolskem letu.
Vse take dopuste mora imeti voditelj, nadučitelj ali ravnatelj v evidenci in jih izporočati okrajnemu (mestnemu) šolskemu svetu. Okrajni šolski nadzornik naj se prepriča o tem ob nadzorovanju.
2.	) Okrajni (mestni) šolski svet sme v res potrebnih primerih na pismeno prošnjo dovoliti učiteljskim osebam največ štiritedenski dopust. Ako re za bolezenski dopust, mora biti prošnji priloženo zdravniško izpričevalo uradnega okrajnega zdravnika ali mestnega fizika, izdano le na podstavi faktične preiskave; le v izjemnih primerih zadošča tudi uradna izjava o zasebnozdravniških izpričevalih. Če prosilec ali prosilka zaradi hude bolezni ne more k uradnemu zdravniku, mora okrajni (mestni) šolski svet poslati zdravnika k bolniku na dom.
V	vseh uradnozdravniških izpričevalih, odnosno uradnih zdravniških izvidih, mora biti tudi navedena doba, ki jo potrebuje prosilec, da okreva.
Ako prošnji tako izpričevalo ali taka izjava uradnega zdravnika ni pridejana in je jasno, da bi si jo bil prosilec lahko preskrbel, naj se prošnja zavrne.
Suplentom in suplentkam se taki dopusti dovoljujejo le v izrednih primerih. O dovoljenem dopustu se morata obvestiti krajni šolski svet in višji šolski svet. Glede namestovanja naj se ukrene, kar je treba, tudi glede na to, da na večrazrednicah ni treba nastavljati pomožne moči.
3.	) Višji šolski svet dovoljuje začasnim in definitivnim učiteljskim osebam na utemeljeno prošnjo, fyi jo je opremiti tako, kakor je navedeno pod točko 2, in predložiti le po uradni poti, tudi več kakor štiritedenski dopust. V tem primeru se mora, če ni mogoče ukreniti drugače. nastaviti namestna učna moč, in sicer tako, da se imenuje s upletu ali suplentka ali-pa pri-deli v službovanje začasna ali stalna učna moč.
Ker taki dopusti otežkočajo normalni razvoj šolskega pouka, mora biti rkrajni (mestni ) šolski svet pri predložitvi takih prošenj posebno previden in natančen.
4.	) Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom se strogo ukazuje, naj vodijo evidenc.) vseh dopustov, navedenih pod točkama 2 in 3, ki so se dovolili posameznim učiteljskim osebam. Ta odredba se mora naznaniti vsem podrejenim krajnim šolskim svetom, šolskim vodstvom in ravnateljstvom meščanskih šol ter stopi v veljavo dno I. marca 1919.
Višji šolski svet v Ljubljani,
dne 21. februarja 1919.
Predsednik : Sušnik s. r.
izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni dne 15. februarja 1919.
(Po poslanih poročilih.)
A. Obstoječe bolezni:
Konjske garje.
Brežiški okraj: občine Artiče (6 dvorcev), Bojsno (1 dvorec), Kozje (2 dvorca), Loče (en dvorec), Mihalovec (2 dvorca), Merčna sela (2 dvorca), Pilštajn (1 dvorec), Videm (1 dvorec). — Celjski okraj: občine celjska okolica (3 dvorci), Gomilsko (1 dvorec), Gotovlje (trije dvorci), Griže (4 dvorci), Kalobje (1 dvorec), Petrovče (3 dvorci), Sv. Juri ob južni železnici, okolica (3 dvorci), Sv. Juri ob juž. železnici, trg (2 dvorca), Sv. Pavel pri Preboldu (2 dvorca), Velika Pirešica (1 dvorec), Žalec (1 dvorec). — Črnomaljski okraj: občine Butoraj (1 dvorec), Dragatuš (1 dvorec), Griblje (1 dvorec), Podzemelj (2 dvorca), Suhor (4 dvorec). — Kamniški okraj: občine Dob (1 dvorec), Dol (dva dvorca), Domžale (l dvorec), Kaplja vas (1 dvorec), Krtina (1 dvorec), Mengeš (1 dvorec), Nevlje (1 dvorec), Peče (1 dvorec), Prevoje (2 dvorca), Rova (2 dvorca), Šmarca (1 dvorec), Suhadole (l dvorec). — Kočevski okraj; občine Koče (1 dvorec), Koprivnik (1 dvorec), Nemška Loka (1 dvorec), Polom (1 dvorec), Ribnica (pet dvorcev), Struge (1 dvorec). — Konjiški okraj: občine Brezen (1 dvorec), Konjice, okolica (en dvorec), Konjice, trg (1 dvorec), Spodnji Dolič (1 dvorec), Tepanje (1 dvorec), Vitanje (1 dvorec), Žice (2 dvorca).. — Kranjski okraj: občine Križe (1 dvorec), Mavčiče (3 dvorci), Preddvor (2 dvorca), Smlednik (4 dvorci), Stara Loka (en dvorec), Šenčur (1 dvorec), Velesevo (7 dvorcev), Zminec (1 dvorec), Železniki (1 dvorec). — Krški okraj: občine CerKlje (3 dvorci), Krško (2 dvorca), Sv. Križ pri Svibnjem (2 dvorca), St. Rupert (3 dvorci). — Litijski okraj: občine Gorenja vas (1 dvorec), Kresnice (1 dvorec), Krka (1 dvorec), Leskovec (3 dvorci), Litija (3 dvorci), St. Vid (1 dvorec), Trebel j e vo (trije dvorci), Veliki Gaber (i dvorec). Višnja gora (1 dvorec), Žaljna (3 dvorci). — Okraj ljubljanska okolica; Borovnica (1 dvorec), Črnuče (sedem dvorcev), Dobrunje (1 dvorec), Iška loka (6 dvorcev), Iška vas (5 dvorcev), Moste (trije dvorci), Preserje (2 dvorca), Slivnica (1 dvorec), Studenec-Ig (1 dvorec), Tomišelj (1 dvorec), Vrbljenje (1 dvorec), V hnika (13 dvorcev), Zg. Šiška (1 dvorec).--Ljutomerski okraj: občine Bučečovci (1 dvorec), Iljašovci (2 dvorca), Mala Nedelja (1 dvorec), Stara cesta (en dvorec), Terbegovci (2 dvorca). — Mariborski okraj: občine Brezje (1 dvorec), Ciglence (en dvorec), Dogoše (1 dvorec), Karčovina (en dvorec), Ploderšnica (1 dvorec). -- Novomeški okraj: občine Mirna (2 dvorca), Mirna peč (dva dvorca), St. Peter (1 dvorec), Smuka (3 dvorci), Smihel-Stopiče (2 dvorca), Toplice (2 dvorca), Žužemberk (9 dvorcev). — Ptujski okraj: občine Bišečki vrh (1 dvorec), Breg pri Ptuju (2 dvorca), Donačka gora (1 dvorec), Destinci (1 dvorec), Gajovci (1 dvorec), Gruškovje (1 dvorec), Hajdin (3 dvorci), Jastrcbci (1 dvorec), Kostrivnica (1 dvorec), Krčovina (5 dvorcev),
Majšperk (1 dvorec), Mestni vrh (3 dvorci), Pacinje (1 dvorec), Pobrežje (1 dvorec), Ra-goznica (1 dvorec), Rogatec (2 dvorca), Sedla-šek (1 dvorec), Slatina (1 dvorec), Sv. Barbara v Halozah (1 dvorec), Sv. Janez na Dravskem polju (1 dvorec), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (1 dvorec), Markovci (1 dvorec), Sv. Urban (2 dvorca), Trnovska vas (1 dvorec), Trnovski vrh (1 dvorec), Velika Nedelja (1 dvorec), Veljki Okič (2 dvorca), Vurperk (3 cfvorci), Zabovci (1 dvorec). —- Radovljiški okraj: občine Brezniea (4 dvorci), Dovje (4 dvorci), Kranjska gora (1 dvorec), Ovsišče (1 dvorec), Rateče (i dvorec), Srednja vas (3 dvorci). — Slovenjegraški okraj: občina Slovenjgradec (en dvorec). — Velikovški okraj: občine Črna (trije dvorci), Dobrla vas (2 dvorca), Galicija (1 dvorec), Skocijan (2 dvorca), Važenberg (1 dvorec), Velikovec (17 dvorcev), Vohre (1 dvorec).
—	Celjsko mesto (1 dvorec). — Ljubljansko mesto (2 dvorca).
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občina Globoko (2 dvorca).
—	Celjski okraj: občini celjska okolica (4 dvorci), St. Peter ob Savinji (1 dvorec). — Mariborski okraj: občina Radovina (1 dvorec). — Celjsko mesto (1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Ptujski okraj: občine Krčovina (1 dvorec), Pobrežje(l dvorec), Stojnci(l dvorec), Sv. Lovrenc na Dravskem polju (3 dvorci), Trnovska vas (1 dvorec).
B. Ugasle bolezni.
S1 i n o v k a in parkljevka.
Slovenjegraški okraj: občina Vuhred (trije dvorci).
Svinjska rdečica.
Ptujski okraj: občina Slovenja vas (1 dv.).
V Ljubljani, dne 17. februarja 1919.
Deželna vlada za Slovenijo.
Veterinarski odsek oddelka za kmetijstvo.
Paulin s. r.
Razglasi vojaških oblasti.
Sprejemanje k orožmštvu
V	celokupno orožuištvo kralj stva Slovencev, Hrvatov in Srbov se sprejme veliko število orožnikov.
Sprejmejo se vojaki in podčastniki, nadalje bivši vojaki v starosti od 25. do 35. leta.
Postavna plača z dokladami znaša mesečno 200 dinarjev.
V	prošnji, ki naj jo prosilci naslove na višje orožniško poveljništvo v Ljubljani ter vlože pri poveljništvu svojega krdela, oziroma neaktivni vojaki pri pristojni, oziroma bližnji orožniški postaji, je treba navesti:
1.	) rojstno leto, kraj, okraj, deželo1;
2.	) ali je prosilec pripadnik kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev;
3.	) izobrazbo (dovršene šole);
4.	) ali je prosilec oženjen, vdovec z otroki ali brez njih;
5.	) ali je sposoben za vojaško službo;
6.	) izjavo, da se prosilec zaveže služiti tri leta, in sicer tam, kamor bo prideljen ;
7.	) kdaj in kam, h kateri vrsti orožja je bil vpoklican, koliko časa je služil in kakšna je bila njegova dosedanja uporaba, oziroma namestitev.
Prošnji je priložiti nravstveno izpričevalo pristojnega občinskega urada.
Višje orožniško poveljništvo v Ljubljani, dne 24. februarja 1919.
Razglasi drugih uradov in oblasti.
St. B III 410.	446
Na zasedenem ozemlju Banata, Bačke in Baranje je namestiti več preglednikov, višjih
p.iznikov in paznikov finančne straže s sistemi-z ranimi in izrednimi prejemki po predpisih in naredbah, ki veljajo za ozemlje bivše ogrske države.
/a popolnitev teh izpraznjenih služb raz-pisuje ministrstvo za finance kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, odsek za Banat, Bačko in Baranjo, natečaj 15 dni od dne razglasitve.
Oni, ki žele katero izmed navedenih služb, morajo predložiti svoje prošnje, ako so že v javni službi, po svoji višji oblasti, drugi pa neposredno na naslov ministrstva za finance, odsek za Banat, Bačko in Baranjo, v Belgradu do določenega natečajnega roka.
Prosilci za pazniško službo finančne straže morajo svoji prošnji priložiti krstni list, izpričevalo o šolski izobrazbi in nravstveno izpričevalo, če pa še niso dopolnili 17. leta, tudi izrečno izjavo roditeljev ali varihov, s katero ti privolju-jejo, da sme dotičnik kot njih sin, odnosno varovanec, vstopiti v državno službo.
Finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 24. februarja 1*919.
Preds. 1391/13/19. “	443
Reiasfflss.s«
Notarji Aleksander Hudovernik v Ljubljani, dr. Josip K r e v e 1 j v Cerknici, Alojzij P e-gan v Radovljici, Niko Lenček v Škofji Loki, dr. Anton Bartol v Velikih Laščah, Ivan P 1 a n ta n v Ljubljani in Anton C a r 1 i v Žužemberku so danes položili prisego, predpisano v naredbi poverjenika za pravosodstvo z dne 25. januarja 1919., št.325 (Uradni list XLIV).
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 23. februarja 1919.
Kavčnik r.. r.
Preds. 1263/3/19.	412 2—1
Roz piš.
V	področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih več sodniških mest v VI., Vil., VTII. in IX. činovnem razredu. Ta mesta in pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu LIV.
V	Ljubljani, dne 21 februarja 1919.
Kavčrrik s, r.
Preds. 1147/3/19—1.	414 2—1
Razpis».
V	področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih vcČ mest vodij zemljiške knjige v IX. činovnem razredu in pisarniških uradnikov v IX. in X., oziroma XI. činovnem razredu.
Ta mesta in pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu LIV.
V	Ljubljani, dne 20. februarja 1919.
Kavčnik s. r.
St. .148/19.	409 2—1
Natečaj državnopravdniških služb.
Namestiti je na državnem pravdništvu:
1.	) v Ljubljani enega državnega pravdnika v VII. in enega namestnika državnega pravdnika v VIII. činovnem razredu;
2.	) v Celju enega državnega pravdnika v VII. in dva namestnika državnega pravdnika v VIII. činovnem razredu;
3.	) v Mariboru enega državnega pravdnika v
VII.	In dva namestnika državnega pravdnika v
VIII.	činovnem razredu;
4.	) v Novem mestu enega namestnika državnega pravdnika v VIII. činovnem razredu.
Prošnje do dne 2 6. marca 1919. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu LIV.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 16. februarja 1919.
Št. 155/19.	408 2—1
NautecSsaj
službe opravitelja državnega pravdništva na okrajnem sodišču v Cerknici. Prošnjo je vložiti do dne 31. marca 1919. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu LIV.
Višje državno pravdništvo v Ljubljani, dne 18. februarja 1919.
Vr VITI 387/18.	444
Izsleditev.
Karel Rener, rojen dne 2. februarja 1898. v Šmarjeti ob Dravi, pristojen v Št. Janž, okraj Maribor, rimsko-katoliški, samski rudar, obdolžen hudodelstva tatvine, naj se izsledi.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII.,
dne 21. februarja 1919.
T 1 31/18—4.	391
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Mihael Jurše.
Mihael Jurše, rojen dne 22. septembra 1871. v Sladki gori, sin Jožefa Juršeta in Helene Jur-šetove, rojene Urlebove, je pred približno 12 leti odšel na delo na Tirolsko; od tedaj ni nobenega glasu več o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Antona Juršeta, posestnika v Sladki gori št. 49, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o Mihaelu Juršetu.
Mihael Jurše se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15, marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 12. februarja 1919.
T 1 2/19—5.	. 389
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Matija Knez.
Matija Knez, rojen dne 23. februarja 1883. v Belovem št. 10, pristojen v Sv. Krištof, posestnik v Belovem št. 10, je dne 16. avgusta 1915. odšel k vojakom, in sicer k pehotnemu polku št. 87, drugemu oddelku strojnic; bil je na gori Sv. Gabrijela, oglasil se je zadnjikrat meseca avgusta 1917., potem pa ni bilo več glasu o njem.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24. obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Neže Knezove, posestnice v Belovem, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo sc torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Matija Knez se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 12. februar ja 1919.
C 16/19—1.	415
Oteli c.
Zoper Josipa Marinča, posestnika v Stelniku št. 1, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Kočevju Alojzij Marinč, stanujoč v Lipovcu št. 6, ki ga zastopa odvetnik dr. Viktor Ahazhizh v Kočevju, tožbo zaradi izročitve krave s pripadki.
Na podstavi tožbe se je določil narok na dan 7. marca 1919.
ob desetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 3.
V obrambo pravic Josipa Marinča se postavlja za skrbnika Mihael Stefančič, posestnik v Vrhu št. 8. Ta skrbnik ga bo zastopal v ozname-novani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Josip Marinč ali ne zglasi pri sodišču, ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne l5. februarja 1919.
M 3/19—t.	402
Oklic.
Zoper Janeza Mestnika, posestnika v Lučar-jevem kalu št. 5, čigar bivališče je neznano, je podal pri okrajnem sodišču v Višnji gori generalni zastop ogrsko-francoske zavarovalne delniško družbe v Gradcu tožbo, oziroma plačilno povelje, v-znesku 7 K 18 v s pripadki.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod Franc Zupančič, župan v Dobu. Ta skrbnik bo zastopal toženca v ozna-menovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Janez Mestnik ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek II.,
dne 18. februarja 1919.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca.
Ravnateljstvo Ljubljana.
St. 3/4—V.	439
Dne 1. marca 1919. se otvori direktni osebni promet med Ljubljano in Karlovcem. Vsi dolenjski vlaki bodo vozili neposredno do Karlovca ; zato odpade sedanje prestopanje kakor tudi na bava novih voznih listkov v Bubnjarcih. Vrhu tega se v izboljšavo splošnega osebnega prometa uvedeta nanovo vlaka št. 2215/2215a in 2266/2216 na progi od Ljubljane do Karlovca in vlaka št. 2315 in 2316 na progi od Velikih Upelj dy Kočevja. Nadalje se pri dosedanjem večernem vlaku št. 2217 ločita karlovški in kočevski vlak. Karlovški vlak bo odhajal odslej kot novi vlak št. 2211 ob 11. uri 40 min. popoldne iz Ljubljane, glavni kolodvor; kočevski vlak nasprotno bo vozil še nadalje kot vlak št. 2217 do Velikih Upelj. Na progi od Velikih Upelj do Bubnjarcev izostane vlak št. 2217. V skladu s temi izpremembami prenehata voziti na progi od Trebnjega do Sl. Janža na Dolenjskem mešana vlaka št. 2C56, 2657 in se nadomestita s posebnimi vlaki št. 2656a in 2657a. Takisto bo vozil na progi od Novega mesta do Straže-Toplic namesto dosedanjega vlaka št. 2415 vlak št. 2417.
Zveze v Karlovcu so te-le: Vlak št. 2211 ima ob STO dopoldne zvezo z osebnim vlakom št. 1041a v Zagreb, ob 9-17 dopoldne z brzovlakom št. 1002a v Reko; vlak št.2276/2216 ima po brzo-vlaku 1002a neposrednjo zvezo iz Zagreba. Vlak št. 2213 ima po triurnem postanku ob b'53 popoldne zvezo z brzovlakom št. 1001a v Zagreb, vlak št 2215 a ob 9-03 neposrednjo zvezo z osebnim vlakom 1044a v Reko. Potniki, prihajajoči iz Zagreba z vlakom št. 1044a ob 8-48 popoldne, morejo nadaljevati vožnjo v smeri proti Ljubljani z vlakom št. 2266/2212 ob 2-07 dopoldne.
V Ljubljani, dne 19.februarja 1919.
Ravnatelj: Golob s. r.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Ravnateljstvo Ljubljana.
St. 80/1—V.	446
Dne 1. marca 1919. se otvori na jeseniško-Ijubljanski progi med postajama v Kranju in v Škofji Loki postajališče „B 11 i n j e" za osebni promet in prtljago do teže 50 kg. Odprava se bo vršila začasno po nakna.inem plačilu brez doklade v vlaku.
V	Ljubija n i, dne 24. februarja 1919.
Ravnatelj: Golob s. r.
Št. 1014 .	354 3—S
Razpis.
Za leti 1917. in 1918. s podele nastc :>ne Karel baron Wurzbachove cesarice. Elizabete ustanove za invalide in hiralce:
a)	šest ustanov po 120 K za Ljubljančane;
b)	šest ustanov po 60 K za rojake iz Kamnika, Homca ali Jarš in
c)	šest ustanov po 60 K za rojake iz Vintarjevca v občini Šmartnem pri Litiji.
Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubogi vojaški invalidi od stražmeštra ali narednika nizdolu, ki so lepega vedenja in zaradi ran, dobljenih v vojni, nezmožni, da bi se preživljali sami.
Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov, imajo pravico do njih tudi drugi siromaki iz imenovanih krajev ki so lepega vedenja in se zaradi bolezni in starosti ne morejo sami preživljati.
V	obeh primerih je dokazati sodno neomade-ževanost.
Prosilci za eno teh ustanov naj vlože svoje prošnje najkesneje do dne
8.	marca 1919.
po pristojni oblasti, t. j.pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri županstvu svojega rojstnega kraja, na podpisano komisijo.
Prošnjam je priložiti dokazilo za upravičenost.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave ▼ Ljubljani, dne 8. februarja 1919.
Načelnik : dr. Triller s. r.
St. «338/1918.	364 3—3
Razpis.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave razpisuje eno izpraznjeno mesto dekliške ustanove Jakoba pl. Schellenburga v letnem znesku 220 K.
Po ustanovnem pismu imajo pravico do te ustanove gospodične prejšnjega avstrijskega plemstva in, če takih ni, tudi druga poštena dekleta iz Kranjske.
Prosilke za to ustanovno mesto naj predlože svoje prošnje, opremljene s krstnim in domovinskim listom, z nravstvenim izpričevalom in s premoženjskim izkazom, do dne 15. marca 1919. podpisani komisiji v Ljubljani.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani, dne 12. februarja 1919.
Načelnik : dr. Triller s. r.
St. 18/preds.	429
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo mestnega zdravnika s prejemki X. činovnega razreda državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane in z dokazili o študijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
10. marca 1919.
pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat celjski,
dne 20. februarja 1919.
St. 18/preds.	428
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo mestnega živinozdravnika s prejemki X. činovnega razreda državnih uradnikov.
Pravilno kolkovane in z dokazili o študijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
10. marca 1919.
pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat celjski, dne 20. februarja 1919.
St. 18/preds.	424
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo mestnega oskrbnika s prejemki XI. činovnega razreda državnih uradnikov.
Pogoj je predvsem dokazilo o teoretični in praktični usposobljenosti v splošnem gospodarstvu in gozdarstvu.
Pravilno kolkovane in z dokazili o študijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
10. marca 1919.
pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat celjski, dne 20. februarja 1919.
St. 18/preds.	427
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo mestnega knjigovodje s prejemki XI. činovnega razreda državnih uradnikov.
Pogoj je dokazilo o teoretični in praktični usposobljenosti v knjigovodstvu. Prednost imajo prosilci s preizkušnjo iz državnega računoslovja.
Pravilno kolkovane in z dokazili o študijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
10. marca 1919.
pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat celjski, dne 20. februarja 1919.
St. 19/preds.	430
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu celjskem je začasno popolniti službo načelnika stavbnega oddelka.
Pogoj je dokazilo o dovršenih tehniških študijah z dvema državnima preizkušnjama iz stav-binske stroke.
Pravilno kolkovane in z dokazili o študijah in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje naj se vlože najkesneje do dne
10. marca 1919.
pri predsedništvu mestnega magistrata. Nedostatne in prepozno vložene prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat celjski,
dne 20. februarja 1919.
St. 69.	379 3—1
Razpis učiteljske službe.
Sv. Peter tik Radgone, šolski okraj Gornja Radgona, šestrazredna ljudska šola z eno vzporednico k 6. razredu, služba stalnega učitelja ali stalne učiteljice.
Prošnje naj se vlože do dne 31. marca 1919.
na krajni šolski svet pri Sv. Petru tik Radgone, pošta Radgona.
Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni, dne 13. februarja 1919.
Predsednik: dr. Vavpotič s. r.
Št. 335.	403 3—3
Rcuzpis.
Pri osrednjem uradu montanističnih obratov za Slovenijo v Ljubljani je začasno namestiti pisarniškega slugo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili o pripadnosti k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev in o dosedanjem službovanju, potem z zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe, naj se vlože do dne 1. marca 1919.
Vojni invalidi imajo prednost v zmislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. novembra 1918., št. 115 (Uradni list št. 12).
Osrednji urad montanističnih obratov v Ljubljani,
dne 20. februarja 1919.
Razne objave.
448	Objave.
GaHško-jadranski železniški spojni promet. Avstrijsko-jadranski železniški spojni promet. Ogrsko-jadranski železniški spojni promet. Direktni promet z Dalmacijo.
Direktni avstro-ogrski promet v Levanto čez Trst in Reko preko morja (v levantska pristanišča), tarif Lin II. del. Jadransko-nemški promet (promet s Saksonsko). Jadransko-severnonemški železniški spojni promet.
Železniški blagovni tarif za preobratni promet po Labi, I.del.
Labsko-veltavski preobratni tarif za Avstrijo. Avstrijsko-dunavski preobratni promet (promet s prvo dunavsko paroplovno družbo). Preobratni promet po Renu in Menu z Avstrijo. Južnoavstrijsko-ogrsko-švicarski obmejni promet.
Južnoavstrijsko-ogrsko-rcemški blagovni promet. Lin II. del.
Preobratni promet čez Bares.
Podaljšava veljavnosti razglašenih uredb, ki se tičejo uvedbe doklad k obratnim stroškom. Veljavnost razglasa, objavljenega v odredbe-nem listu za železnice in plovstvo št. 146 z dne 17. decembra 1917. (pod 1559), je podaljšaaa od dne 1. januarja 1919. do preklica, najdalje do dne 31. decembra 1920.
Za isto dobo je podaljšana veljavnost dodatkov, izprememb in jüopravkov, razglašenih v istem listu
v št. 15 z dne 2. februarja 1918. (pod 198), v št. 31 z dne 12. marca 1918. (pod 385), v št. 59 z dne 23. maja 1918. (pod 729), v št. 1 z dne 21. novembra 1918. (pod 2) in v št. 7 z dne 5. decembra 1918. (pod 28).
N a D u n a j u, dne 17. januarja 1919.: št. 7/C/19.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
* * *
Avstrijsko-ogrski osebni promet.
* Tarif, zvezek II.
Razveljavitev voznih cen.
Koncem februarja 1919. se razveljavijo direktne vozne cene, ki jih navaja gori imenovani tarif, v prometu med postajami državnih železnic kraljestva Srhov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani s postajami, ki spadajo pod glavno ravnateljstvo železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu in preko njih.
Na Dunaj u, dne 14. februarja 1919.; št. 587/C/19.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
* * *
Blagovni promet med postajami avstrijskih državnih železnic in južne železnice. Blagovni promet med postajami avstrijskih državnih železnic, južne železnice in železnice du-najsko-aspanške.
Severno-južnoavstrijski železniški spojni promet. Južnozapadnoavstrijsko-ogrski železniški spojni promet.
Avstrijsko-jadranski železniški spojni promet. Gališko-jadranski železniški spojni promet. Južnoavstrijski-ogrsko-švicarski obmejni promet.
Direktni promet z Dalmacijo.
Direktni avstrijski in ogrski promet v Levanto čez Trst in Reko preko morja (v levantska pristanišča), zvezek 1. in 2. (Eksport iz Avstrije in eksport iz Ogrske).
Koncem februarja 1919. se razveljavijo vse tovornine v tarifih prej imenovanih železniških spojev in premetov kakor tudi dodatkov k tem tarifom v zvezi z nastopnimi postajami, in sicer:
1.	) s postajami v območju ravnateljstva državnih železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani in glavnega ravnateljstva železnic kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
2.	) s postajami, med katerimi doseže pošilja-tev svoj cilj izključno samo, če poteče, držeč se predpisanega pota, deloma po progi območja pod 1.) imenovanih uprav.
Na Dunaju, dne 14. februarja 1919.; št. 838/C/19.
Južna železnica
za soudeležene železniške uprave.
N»r»QČniki,
kateri še niso poslali naročnine za mesec januar 1.1. (po pošti 3 K 45 v), se iznova prosijo, naj jo pošljejo takoj, ker se jim sicer list ustavi.
Ponovno opozarjamo politične, župne, občinske, šolske urade itd., ki so plačali naročnino za november in december 1918., na sklep deželne vlade za Slovenije v Ljubljani, po katerem morajo list plačevati šele od dne 1. januarja 1919. dalje. Poslane zneske za november in december 1918. smo jim torej vpisali v svoj dolg.
Uradni list deželne vlade za Slovenijo izhaja le po potrebi, kar naj se blagovoli končno sprejeti na znanje.	Upravništvo.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.