izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 21, ljubljana, 1977 izdaja zveza geodetov slovenije published by the assodation of surveyors, slovenia, yugoslavia ,letnik 21,str.163-256, ljubljana, maj 1977, udk 528 -863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Majcen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati I j ubl jonskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobol d Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Prel'Tlrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivno narocnina za prvi izvod je 400 din, za nadaljnje izvode 200 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza Geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- rodi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 650 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. 163 VSEBINA Uredništvo bralcem Organizacija in dejavnost geodetske si užbe v SR Hrvatski (pogovor organiziral Stanko Majcen) Srednjeročni program raziskovalnih del s področja geodezije (Peter Svetik) Raziskovalna naloga aerotriangulacija (Dušan Mravlje) Projekt o tehničnem opazovanju visokega jezu HE SD 2 (Marjan Recer) Zasnova prostorskega informacijskega sistema Slovenije (Andrej Pogačnik) Bruto zazidane površine v SRS (Peter Svetik, Jože Rotar) Družbena vloga kartografije na ravni občine (Peter Svetik) Položajna in višinska natančnost geodetskih izmer za različne potrebe družbenih in gospodarskih dejavnosti (Anton Lesar) Natančnost površin, računanih iz koordinat mejnih točk ali front (Anton Lesar) Navezovalne točke - nova kategorija temeljnih geodetskih točk (Franc Černe) Ob stopetdeset letnici republiškega arhiva geodetske dokumentacije (Mano Seifert) Kartografska dokumentacija v družbenopolitičnih skupnostih (21. in 22. aprila 1977 v Dubrovniku) (Anton Lesar) Pregled kartografske dejavnosti v II. tromesečju 1977 (Peter Svetik) Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov (Peter Svetik) Novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije Razne novi::e in zanimivosti Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije Izvlečki CONTENT Editorial board to the readers Organisation and activity of geodetic service in SR Croatia (debate has been organised by Stanko Majcen) Middle term program of research projects in the geodetic domain (Peter Svetik) Research work on aerotriangul ati on (Dušan Mravlje) Prej ect of H E SD 2 dam technkal observati on (Marj on Recer) Proposal of spatial information system'of SR Slovenia (Andrej Pogačnik) Brutto build up areas in SR Slovenia (Peter Svetik, Jože Rotar) Society role of cartografphy for community (Peter Svetik) Planimetric and height accuracy of geodetic measurements for different needs of society and economic activities (Anton Lesar) Accuracy of areas computed from the boundary point coordinates and fronta! measurements (Anton Lesar) Ti e poi nts - new category of I ower order control poi nts (Franc Černe) 150 years of republic archives of geodetic documentation (Mano Seifert) C h. d . . . 1· . 1 . . (21 st d 22nd f artograp 1c ocumentat1on in soc1ety-po 1t1ca organisations an o opri 1 1977 in Dubrovnik) (Anton Lesar) Overview of cartographic activity in 2 nd quartal 1977 (Peter Svetik) Overview of communi ty, republ i c and federal regul ati ons (Peter Svetik) New regulations, research, books, publications News and curiosities From the work of the Slovenian geodetic association and Yugoslavian GIG association Abstracts 164 Stran 165 167 172 176 180 189 193 199 204 209 215 220 222 225 227 234 237 242 251 165 167 172 176 180 189 193 199 204 209 215 220 222 225 227 234 237 242 251 UREDNIŠTVO BRALCEM Že pred I eti i e nastala zamisel, naj bi postal o glasi I o geodetov SI oveni je znanstveno-strokovna revija. Priprave za uresničitev te zamisli so se začele že leta 1974, Zagotoviti je bilo treba upoštevanje jugoslovanskih standardov iz dokumentacije glede oblikovanja periodičnih publikacij, oblikovanja člankov v periodičnih pubi ikacijah, izvlečkov, bibliografskih podatkov, bibliograf- skega traku, kratke vsebine in pisanja datumov. Sodelavcem Geodetskega vestnika je bilo namenjeno uredniško navodilo, ki je izšlo v 4. zvezku 18. letnika decembra 1974, V naslednjem letu smo začeli postopoma uveljavljati nov način ureja- nja našega glasila, vendar je bil do konca leta objavljen le en sam članek, ki je bil povsem v skladu z načeli objavljanja znanstvenih člankov. Ustrezno oblikovanje člankov in revije v celo- ti je steklo v preteklem letu, ko je bilo tudi uzakonjeno v pravilniku o urejanju, izdajanju in upravljanju Geodel·skega vestnika (25. člen). Dosedanji trud uredništva in sodelavcev je doživel tudi zunanje priznanje, ki se kaže v sofinanciranju našega glasila po Raziskovalni skupnosti Slo- venije, Ob prizadevanjih za nadaljnjo kakovostno rast Geodetskega vestnika nam je dragoceno sodelo- vanje piscev znanstvenih in strokovnih člankov, ki jim je še posebej namenjen današnji uvodnik, Temeljna navodila za pisanje znanstvenih člankov in izvlečkov so bila objavljena že v citira- nem članku, zato jih danes ne bi ponavljali, Sodelavcem, ki so ga tedaj prezrli ali so že neko- 1 i ko pozabili na njegovo vsebino, priporočamo, naj ga ponovno preberejo. Dodati pa želimo ne- kaj praktičnih nasvetov, Slovenski pregovor, da riba pri glavi smrdi, se da prilagoditi tudi našemu pisanju, namreč, če članek nima ustreznega naslova, ki mora kar najzvesteje povzemati predmet obravnavanja. Pri- poročljivo je, da ima članek tudi podnaslov, ki daje dodatne informacije k zgoščeni informaciji iz naslova - dober zgled imamo v pričujoči številki, Pomen dobrega naslova je jasen vsakomur, ki je kdaj iskal za svoje potrebe ustrezno strokovno literaturo in prepozno ugotovil, da ni upo- števal dobrega članka zato, ker roslov ni bii precizen in dovoli informativen, Pogosto nas prav zanimiv naslov pritegne, da preberemo izvleček iz vsebine dela. Če je predmet članka dobro pojasnjen v naslovu, je vsako nadaljnje pojasnjevanje v izvlečku odveč. Načeloma se zato besede iz naslova v izvlečku sploh ne ponavljajo. Povedi ti pa je treba vse, kar je v prispevku novega, izvirnega, Kratko je treba opisati metodo dela in nave- sti izide dela, raziskave. Ker je obseg izvlečka omejen na 200 besed, je jasno, da je vsaka gostobesednost odveč. Tako v samem prispevku kot v izvlečku je treba razložiti uporabljene kratice, razen če so splošno znane. Uporabljati je treba izraze, ki pomenijo splošno sprejeto terminologijo nekega področja. Če mora avtor uporabiti nov izraz, naj ga v članku tudi dobro definira. V 1eznamu uporabljene strokovne literature je treba citirati vsa dela, ki so bila objavljena do oddaje rokopisa in so obravnavala podobno problematiko, Izvzeta so dela zaupne narave in neza- želena je uporaba nedostopnih ali slabo dostopnih rokopisnih del, 165 Vsem avtorjem, ki želijo izbrusiti svoj stil, priporočamo tudi prebiranje navodila za pripravo znanstvenih del (prispevkov) za objavo, ki je izšlo v Varstvu narave, vol. 7 (1973), str. 105- 111. Prispevek je prevod priporočila UNESCO (Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo). Na koncu želim opomniti avtorje še na njihovo dolžnost, da preberejo objavljene članke in spo- ročijo uredništvu opažene tiskovne napake, da jih bo mogoče navesti in popraviti v nosi ednji številki Geodetskega vestnika po objavi zadevnega prispevka. 166 Za uredniški odbor urednik za strokovne prispevke Bori s Bregant ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST GEODETSKE SLUŽBE V SR HRVATSKI (Pogovor z direktorjem Republiške geodetske uprave Hrvatske tov, VI adi mirj em Mačkovi cem, dipl • i ng ,geod.) V prejšnji številki smo objavili pogovor s predsednikom medrepubliško-pokrajinskega kolegija za geodezijo z namenom, da bi seznanili naše bralce o sodelovanju med republikami in pokraji- nama na geodetskem področju, Tokrat pa smo zaprosi I i direktorja Republiške geodetske uprave Hrvatske tov. Vladimirja Mačkovica, da nam odgovori na vprašanja v zvezi z organizacijo in dejavnosti o geodetske si užbe v republiki Hrvatski, Menimo, da je tudi za si cvenske geodete zanimivo vedeti kaj več o stanju, problemih in uspehih hrvaških kolegov, ne nazadnje tudi za- radi tega, ker smo sosedje v eni državi in imamo podobne probleme, Tovarišu Mačkovicu, ki se je ljubeznivo odzval nosi prošnji in izčrpno odgovoril na zastavljena vprašanja, se lepo za- hvali ujemo, L Vprašanje: Morda bi nas za uvod seznani I i z organizacij o geodetske si užbe v vaši republiki ter s pri stoj no- strni in nalogami ter številčnim stanjem kadra v občinskih geodetskih organih in geodetskih delov- nih organizacijah? Odgovor: V SR Hrvatski se naloge geodetske službe kot tudi njena organizacija ne razlikujejo bistveno od področja dela in organizacije takih služb v drugih republikah in pokrajinah naše države, Zato mislim, da je na vprašanje mogoče odgovoriti na kratko, Hrbtenico geodetske službe v SR Hrvat- ski sestavljajo upravni organi, pristojni za geodetske zadeve (Republiška geodetska uprava, orga- ni uprave skupnosti občin in občinski organi) s skupno 1200 zaposlenimi delavci (480 geodetskih strokovnj okov in 7'2!J ostalih delavcev). Nadol je i e organizirana za izvajanje strokovno-opera- tivnih nalog službe desetina geodetskih organizacij združenega dela, pri katerih je zaposlenih 480 delavcev, od tega i e 70 % geodetskega strokovnega kadra, Določene naloge iz pri stoj no- s ti službe opravljajo tudi "negeodetske" organizacije in skl.pnosti, ki imq o zaposlene geodetske strokovnjake, in geodetski strokovnjaki v obliki privatne prakse. Po veljavnih predpisih so najpomembnejše naloge v SR Hrvatski naslednje: - postavljanje, določanje in vzdrževanje mrež stalnih geodetskih točk; izdelava in vzdrževanje osnovne državne karte (merili 1 : 5.000 in 1 : 10.000); izdelava in vzdrževanje zemljiškega katastra (katastrska izmera in katastrski operati); - geodetska dela v zvezi s komasacij o zemljišč; izdelava in vzdrževanje topografskih kart v manjših merilih in preglednih kart SR Hrvatske; izdelava in vzdrževanje katastra komunal ni h vodov (komunal ne naprave). Glede organizacije geodetske službe v SR Hrvatski je morda zanimivo povedati še tole: - Nedavno ustanovljene skupnosti občin (obstaja 10 takih skupnosti) kot nove družbenopolitične skupnosti v republiki so dobile določene pristojnosti s področja zemljiškega katastra, Za se- daj rešujejo organi teh skupnosti občin pritožbe na rešitve občinskih organov, sprejetih v po- stopku vzdrževanja zemljiškega katastra, Po predlogu novih predpisov pa bodo organi skupno- sti občin pooblaščeni tudi za opravljanje nadzora nad vzdrževanjem zemljiškega katastra in za reševanje vseh upravnih zadev na drugi stopnji s področja geodetske izmere in zemljiške- ga katastra, Verjetno se bodo v prihodnje še povečale pristojnosti organov skupnosti občin na navedenem področju, - Imamo razmeroma mnogo manjših geodetskih organizacij združenega dela, ustanovljenih oziroma registriranih za opravljanje zadev geodetske službe. To je po eni strani dobro, ker se je ope- rativni del službe približal terenu, po drugi strani pa, ker še ni prišlo do zadovoljive stopnje medsebojne povezanosti in sodelovanja teh organizacij, taka služba prav gotovo ni ekonomična 167 in ima še druge pomanjkljivosti, Zaradi tega se v SR Hrvatski ravnokar pripravljajo spremembe zakonskih predpisov, ki se nanašajo na organizacijo in delo geodetske službe, da bi se obstoje- če stanje nekoliko spremenilo in izboljšalo, Predložene rešitve in novosti so tele: - Zadeve geodetske službe, ki jih opravljajo geodetske organizacije združenega dela, bodo upoštevane kol zadeve posebnega družbenega pomena, - V zvezi s tem bo predvideno z zakonom, da geodetske organizacije združenega dela in uporabniki njihovih storitev (družbenopolitične skupnosti in drugi uporabniki storitev) z do- govorom uredijo vprašanja o prihodnjem načinu in pogojih opravljanja zadev službe (uskla- jevanje razvojnih programov organizacij, delitev del, urejanje odškodnine za storitve itd.), - S sodelovanjem predstavnikov uporabnik,v storitev v upravljanju organizacij bo zagotovljen potrebni družbeni interes v poslovanju in razvoju geodetskih organizacij. Organi uprave, pristojni za geodetske zadeve, bodo še določneje zadolženi predvsem za iz- vajanje svojih upravnih nalog (hramba in vzdrževanje javne dokumentacije o zemljišču, oprav- ljanje nadzora, reševanje upravnih zadev, priprava predpisov, spremljanje, planiranje in us- klajevanje zadev geodetske službe in podobno), opravljanje raznih tehničnih storitev po bo v prihodnje zmerom manj predmet dela upravnih organov, 2. Vprašanje: Ali imajo občinski geodetski organi in geodetske delovne organizacije dovoli kadrov in instrumen- tarija, da zastavljene naloge lahko uspešno opravljajo? Odgovor: Trenutno obstaja primanjkljaj geodetskega kadra, tako v organih uprave in v geodetski operativi. Sicer nimam na voljo točnega števila, toda mislim, da ne bom pogrešil, če rečem, da bi se vsaj 100 novih geodetov lahko zaposlilo v organih uprave in v geodetskih organizacijah. Toda jasno je, da se lahko nastala situacija precej popravi z bo!ifo izkoriščenostjo obstoječega kadra ozi- roma z boljšo organizacijo in večjo produktivnostjo dela, kar vse želimo doseči no ustrezen na- čin, Kor se tiče opremljenosti naše službe, lahko rečem, da se je stanje v zadnjih letih v mars1cem popravilo, čeprav še nismo zadovoljni z doseženim, Dol.očenemu številu naših organov in organiza- dj še vedno primanjkuje ustreznih poslovnih prostorov in določene opreme, tako da se določeno dela opravi jejo s precejšnjimi težavami, Prepričan sem, da bomo z omenjenimi izboljšavami v or- ganizaciji službe, z boljšo medsebojno povezavo vseh subjektov znotraj službe kot tudi s tesnej- šimi vezmi službe z uporabniki geodetskih podatkov in informacij postavili dobro osnovo za nje- no hitrejšo in popol nej fo opremi j anj e. 3. Vprašanje: AI i je za vašo republiko sprejet srednjeročni program gecdetski h del? Če i e, vas prosimo, do nas seznanite z glavnimi deli, njihovim obsegom in potrebnimi finančnim sredstvi in s tem, kdo jih zagotovi i a? Odgovor: SR Hrvatska je sprejela srednjeročni program geodetskih del za obdobje od 1976. do 1980, le- ta. Programirana dela se v glavnem nanašajo na izdelavo osnovne državne karte in obnovo zemljiš- kega katastra. Izdelavo osnovne državne karte je predvidena za nadaljnjih 450,000 ha, obnova zemljiškega katastra pa za 146.000 ha, in sicer predvsem na območjih, na katerih se izvajajo ko- masacije zemljišč, in na območjih intenzivnejše gradnje. Za izvedbo programiranih del je zagotovljenih v republiškem proračunu 140 milijonov dinarjev, Poleg teh sredstev je zagotovljenih s posebnim dogovorom med Republiško geodetsko upravo in nekaterimi občinami ter interesnimi skupnostmi (komunalna dejavnost, vodno gospodarstvo) za na- vedern::1 dela še okrog 100 milijonov dinarjev; to bo omogočilo, do bosta osnovno državno karta 168 1 1 • i r in ki pri zemljiški kataster izdelana v vec1em obsegu, kot je predvideno v srednjeročnem programu, ga je sprejela republika, V gornjih zneskih niso vračunana sredstva za tista geodetska dela izvedbi komasacij zemljišč, ki jih zagotavljajo sami L1deleženci komasacije, 4, Vprašanje: Edino v vaši republiki se je ohranila privatna geodetska praksa, Ali bi nas lahko seznanili, kdo sme oproivljati i·o privatno geodetsko prakso (in kaj) ier o pozil-ivnih in negativnih straneh te in- stitucije pri vas? Odgovor: GeodeJ-ski strokovnjak (i-ehnik, inženir, diplomirani inženir) lahko v obliki privatne prakse oprav- lja določena geodetska dela v zvezi z vzdrževanjem zeml[iškega katastra (parcelacija krretijske- ga zemljišča, snemanje objektov, izvedenstvo za potrebe sodišč) pod pogojem: - da ima 10 let delovnih izkušenj in ustrezen strokovni izpit in - da ni v delovnem razmeri u, Pooblastila za opravljanje privatne prakse izdaja občinski upravni organ za geodetske zadeve ti- ste občine, na območju katere stanuje prosilec za izdajo pooblastila, Privatna praksa ie bila uvedene v SR Hrvatski 1974, leta,do bi izpopolnili navedene storitve, po- sebno občanom, glede na to, da za to vrsto storitev geodetske organizacije niso bile posebno za- interesirane, pa tudi upravni organi pogosto niso mogli opraviti teh storitev, ker so bili zaposle- ni z drugi mi zadevami , Toda zel o malo geodetskih s1-rokovnj okov (v gl ovnem upokojeni geodeti) se je odločilo za opravljanje privatne prakse, tako da do sedaj ni dala pričakovanih rezultatov, Na tako stanje so po eni strani vplivale ugodne razmere zo1 zaposlovanje v družbenem sektorju in po drugi strani preozko področje dela oziroma .majhna pooblastila oseb, ki so se opredelile za privatno prakso, Sedaj prevladuje mnenje, da je treba privatno prakso še ohraniti, le da bi raz- širili njeno področje dela, in sicer tako, da ne bodo prizadeti interesi geodetskih organizacij, 5. Vprašanje: Ali pri vas še obstaja institucija strokovnih izpi!-ov? Če je, vos prosimo, da nam poveste kaj več o tem - kdo jih je dolžan opravi jati, ali i e to urejeno s predpisi, kje se delaj o izpiti, kdo izdaja program izpita in podobno? Odgovor: V naši republiki smo ohranili institucijo strokovnih izpitov. Strokovni izpit morajo imeti: - delavci, ki delajo v upravnih organih in opravljajo zadeve, s katerim se uresničujejo funkci- je organa (geodeti in katastrski referenti); - geodeti, ki opravljajo privatno prakso, Da bi geodetska ali druga organizacija lahko opravljala zadeve geodetske službe, mora določe­ no število geodetov opravii-i strokovni izpit (geodetska organizacija 8, ostale pa najmanj 1). Ob- stajajo predpisani programi strokovnih izpitov za tehnike, inženirje in diplomirane inženirje kot tudi za katastrske referente, Programi strokovnih izpitov so razdeljeni na splošni in posebni del. Splošni del programa obsega splošne predmete, kot so družbenopolitična ureditev države, sploš- ni upravni postopek, delovni odnosi ipd,, predpisuje pa ga predstojnik republiškega upravnega organa, ki je pri stoj en za spi ošno upravne zadeve. Posebni del programa obsega strokovne pred- rrete, predpisuje pa ga direktor Republiške geodetske uprave. Strokovni izpit obsega pismeni in ustni del, dela pa se pred posebno komisijo, ki jo imenuje direktor Republiške geodetske uprave. Kandidati lahko opravljajo strokovni izpit, če so bili najmanj šest mesecev na praktičnem delu. 6. Vprašanje: SR Hrvatska je z zakonom predpisala vodenje pomorskega katastra (originalni naslov: kataster po- morskog dobra), AI i nas lahko v kratkem seznanite z vsebino tega katastra in s tem, kdo bo iz- delal in vzdrževal ta kataster? 169 Odgovor: Pomorski kataster vsebuje podatke o parcelah in objektih pomorskih dobrin (obala, pristanišče, valolom, nasipi, sipine, skale, grebeni ipd.) glede njihovih imen, lege, oblike, površine, na- čina uporabe in uporabnikov (nosilcev pravice uporabe). Za razliko od zemljiškega katastra v SR Hrvatski, v katerem se registrira posestno stanje, i e pomorski kataster gospodarsko-pravna evidenca o nepremičninah pomorskih vrednot, ki se vzpostavlja v prvi vrsti za zaščito in smo- trno uporabo teh vrednot. Nastavitev in vodenje pomorskega katastra je v pristojnosti občin. Upravne zadeve v zvezi z nastavitvijo in vodenjem pomorskega katastra opravi i a tisti občinski upravni organ, ki ga določi občinska skupščina. V dosedanji praksi' so občinske skupščine po- verjale te naloge izključno občinskim upravnim organom, pristojnim za geodetske zadeve. Pogovor organiziral predsednik uredniškega odbora GV Stanko Maj cen -- UDELEŽENCEM RAZPRAVE PROGRAMA SKAV NA PODROČJU GEODEZIJE Programska usmeritev razi skoval nega dela Raziskoval ne skupnosti SI ovenij e, podana v predi ogu sa- moupravnega sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za obdobie 1976- 1980 in programska usmeritev raziskovalnega dela v okviru Področne raziskovalne skupnosti za graditel i stvo, ki i o je sprejela skupščina skupnosti, globalno usmeri aj o tudi razi skoval no del o na področju geodezije. Nadaljnje delo za izdelavo konkretnega programa je skupščina skupnosti po- verila strokovnim komisijam po področjih. Strokovna komisija za geodezijo v Področni raziskovalni skupnosti za graditeljstvo je smatrala,da je programski usmeritvi potrebno dodati novo kvaliteto, zato se je zelo angažirala pri pripravi podrobnejšega srednjeročnega programa raziskav, ki ga želi verificirati v širši javni razpravi. Ta- ko gradivo posredujemo vsem občinskim raziskovalnim skupnostim, vsem geodetskim upravam in geodetskim delovnim organizacijam, šolam in društvom. Prosimo vas, da priloženi predlog programa proučite in nam do 15.sep- tembra posredujete: - vaša mnenja, sugestije in dopolnitve predloga - vašo oceno prioritete raziskav posameznih nalog tako, da z A označite tiste, ki naj bi jih po vaši oceni in potrebah razpisali leta 1978, z B tiste za leto 1979 itd. (Z dosedanjimi razisko- valnimi kapacitetami je bilo v preteklih letih financiranih od Raziskovalne skupnosti letno 6- 10 nalog, odvisno od zahtevnosti naloge) - eventuelne možnosti partecipadje pri sofinanciranju (če da, navedite za katere naloge). Predi og programa smo razvrsti I i v 7 tematskih skupin in v te vkl i učili vseh 60 nalog, za katere smo po temelji tem tehtanju ugotovili, da so najbolj aktualne in pomembne za širšo družbo, stro- ko ali sorodne dejavnosti. V vsaki tematski skupini pa smo naloge razvrstili po pomembnosti in sorodnosti obravnavanih problematik. Program je dinamičen: v okviru tematskih skupin dopušča možnosti vključevanja novih nalog v skladu s potrebami in splošnim razvojem. Dobrodošle bodo tudi vse druge sugestije. Prosimo vas !e, da ne zamujate roka, ker bo potreb- no gradivo obdelati in ga predi ožiti na 7 .sejo skupščine Področne raziskoval ne skupnosti za gra- diteljstvo. Pripombe pošlji te na nosi ov: Raziskovalna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za graditeljstvo, Ljubljana, Jadranska 21. Na vašo željo, vam bo področna raziskovalna skupnost posredovala tudi obrazložitve posameznih nalog! Predsednik strokovne komisije za geodezijo: Peter Sveti k, 1 • r. Zaradi aktualnosti obj avli amo celoten predi og srednjeročnega programa raziskav s področja ge- odezi je, da bi omogočili ude! ežbo v razpravi vsem članom naše zveze. Uredništvo 171 l SREDNJEROČNI PROGRAM RAZISKOVALNIH DEL S PODROČJA GEODEZIJE UVOD Srednjeročni program raziskovalnih del s področja geodezije je bil zamisljen predvsem za obdob- je 1977-1980. Ker pa se je komisija, čeprav amatersko, zelo vestno iotila dela, je pripravila obširen in zelo kompleksen predlog, ki je rezultat trenutnega stanja spoznanj, Ocenjujemo tako, da ta predlog obsega širše srednjeročno obdobje, tja do leta 1985, z.lasti glede na kadrovske ka- pacitete in finančna sredstva, IZHODIŠČA Pri sestavi programa so bila upoštevana zlasti nosi ednj a izhodišča: - Stopnja ra:z:~ja in organiziranosti geodetske službe in dejavnosti,njihova družbena vloga in po- dročje del ovan/ a glede na sedanje in pred vi dene družbene potrebe. - Izkušnje in problemi pri izvajanju srednjeročnega programa geodetskih del 1976-1980, zahteve po novih delih in evidencah ter priprave za srednjeročni program 1981-85, - Proces uvajanja sodobne tehnologije, zlasti avtomacije in AOP v vse faze geodetske proizvod- nje in uvajanje informacijskih sistemov v geodetske evidence. Rezultati in odprta vprašanja dosedanjih raziskav v SR Sloveniji in v svetu. CILJI Realizacija srednjeročnega programci je usmerjena zlasti k naslednjim ciljem: - Zagotovitev družbeno opti mol nega in znanstveno utemeljenega razvoja samoupravnega organi- ziranj o geodetske službe in dejavnosti ter povezovanja z drugimi sorodnimi strokami in širšim družbenim okoljem, - lzpopol ni tev sistema geodetskih evi dene in vzpostavitev novih sistemov, zl osti na področju kar- tografije, avtomatske obdelave podatkov in prostorskega informacijskega si s tema, - Nadaljnji tehnološki razvoj geodetskega proizvodnega procesa. Predi og za razpravo SREDNJEROČNI PROGRAM RAZISKAV S PODROČJA GEODEZIJE (1978-1985) L Družbena vloga geodetske dejavnosti in njen razvoj l. Samoupravna organiziranost geodetske si užbe in razvoj ni koncept: a) nadaljnji razvoj stroke in njenih dodatnih dejavnosti na osnovi sklepov, zaključkov, re- solucij itd, na mednarodnih, zveznih in republiških posvetovanjih, b) širše družbeno okoli e in vi oga geodetske si užbe (medsebojni vplivi, relacije, i nterdiscipl i- narno sodelovanje). 2. Analiza ustreznosti geodetskih evidenc glede na s1rse družbene potrebe, njihov nadaljnji raz- voj z upoštevanjem novih evidenc in pobud potrošnikov (družbeno in prostorsko planiranje, urbanizem, sektorji itd.), 3, Optimalizacija geodetske službe v občini kot sestavnega dela občinske uprave (razširitev pri- stojnosti, sodelovanje s statistično in urbanistično službo, INDOK centrom itd,). 4, Analiza geodetskega kadra v SRS in sistem izobraževanja: a) analiza kadrov v upravni službi in deiovnih organizacijah 172 - b) sistem izobraževanja glede na potrebe v praksi c) sistem izobraževanja glede na nova spoznanja v stroki. 5, Nomenklatura in normativi za geodetska dela. 11 . G e od e t s k e m r e ž e i n I z m e r a 1. Sanacija temeljnih mrež (posnetek stanja, metodologija, uskladitev v SFRJ, projekt sanacije za SRS) za osnovne geodetske, gravimetrijske, trigonometrijske in nivelmanske mreže. 2. Raziskava optimalnega načina (tehnični in ekonomski kriteriji) razvijanja novih mrež z elek- tronskimi razdaljemeri na intenzivnih področjih, sanacija obstoječih klasičnih poligonskih mrež, vzdrževanje obstoječih mrež, stabilizacija (trajna, začasna) in upravni postopki. 3. Analiza mestnih nivelmanskih mrež in predlogi sanacij. 4. Uvedba modernega izravnal nega računa v obstoječa geodetska računanja (korekcija testira- nja, matrična izvedba) za izboljšanje natančnosti rezultatov. 5. Raziskava časa kot četrte dimenzije pri geodetskih točkah, 6. Raziskava in rajonizacija velikosti vertikalne refrakcije v SRS. 7. Satelitska geodezija. 8. Vzdrževanje geodetskih načrtov od merila 1 : 500 do 1 : 2880. 9. Razpačevanj e katastrskih, topografskih in temelinih topografskih načrtov. 10. Razvoj avtomacije v inženirski geodezip. 11 • Specialna podzemna in podvodna merjeni a (rudarska, speleološka, podvodna itd.). III. Fotogrametrija in fotointerpretacija 1. Fotogrametrično določanje koordinat točk s pomočjo analitične fotogrametrije (dodatni para- metri, iz! očitev sistematskih pogreškov). 2. tomatizacija fotogrametričnega procesa - digitalni in avtomatski sistemi ter njihova poten- cial na uporabnost za naše razmere. 3. Uporaba blokovne aerotriangulacije pri izdelavi numeričnega katastra. 4. Izdelava tehnologije za kontrolo fotogrametričnega procesa (densitometrija). 5. Projekt razvoja fotoi nterpretacij e in obvladovanje drugih obli k daljinskega zaznavanja v SRS, 6. Izpopolnitev analogne (vizualne) fotointerpretacije na sledečih področjih: fotogeologija, agro- nomija, pedologija, gozdarstvo, hidrologija, ekologija. 7. Določitev karakteristik multispektralnega snemanja z ozirom na področje fotointerpretacije. 8. Uporaba satelitskih posnetkov za izdelavo in vzdrževanje tematskih kart malih meril in nad- zorovanje okoli a. 9. Avtomatizacija obdelave podatkov fotointerpretacije, oziroma smiselno izkoriščanje množine podatkov, ki so na voli o. 173 1 10, Izgraditev sistema digitalne fotointerpretacije z metodoscannerskegazapisa aerofotoposnetkov. 11, Razvitje tehnologije termičnega snemanja in definiranje uporabnosti (toplotne izgube, podtal- ne anomalije), 12, Netopografska fotogrametrija - aplikacije v inženirski geodeziji, cestogradnji, industriji,razi- skavi materialov in konstrukcij, arhitekturi, arheologiji, spomeniškemu varstvu, medicini,itd. 13. Ver ti kal no snemanje prometnih nesreč. IV, Kartografija 1, Projekt kartografskega sistema v SR Sloveniji - utemeljitev uporabe različnih kart (po vsebini in merilih) glede na različne družbene potrebe vseh ravni (od KS do federacije). 2. Primerjava in pregled števila informacij na topografskih načrtih in kartah različnih meril v SRS (TTN-5, TTN-10, Tk-25, TK-50, TK-100, TK-200). Primerjava s podobnimi rezultati v inozemstvu. 3. Izdelava konkretnih metod za oceno točnosti TTN in TK ter nphova medsebojna primerjava, 4. Novi postopki izdelave reprodukcijskih originalov in reprodukci i e za topografske in tematske fotokarte, vzdrževanje geodetske dokumentacije na osnovi fotokarte. 5, Tehnologija izdelave fotokart z digitalnimi tehnikami, 6. Izdelava metode za digitalno razpečevanje kartografskih prikazov, 7. Poenotenje in predlog za izdelavo tematskih pogoinih znakov za različne evidence v občini, regiji in republiki na kartah razi ičnih meril. 8. Apl i koci i e tehnologij kartografske reprodukcije. 9, Uporaba kartografskih prikazov pri dokumentiranju onesnaževanja okoli a, Možnosti prikazov pri planiranju okolja. 10. Uporaba starih topografskih načrtov in kart pri različnih študijah razvoja pokrajine, naselij itd.: transformacija obstoječih katastrskih načrtov v načrte nove izmere študij razvoja naselij študij razvoja cestnega omrez1a - študij propadanja različnih obrti, 11. Aplikacije avtomatizirane kartografije na različnih ravneh in različnih vsebin, V. Katastri in zemljiške knjige 1. Poiivalentni kataster problematika uvajanja in dopolnitev grafičnih oblik prostorskega operata - avtomatizacija in pogonska oprema za PKO - zagotovitev obveznosti dotoka informacij iz negeodetskih krogov v PKO. 2. Raciona!i;acija poslovanja zemljiške knjige z uvedbo avtomacije - možnost združitve zemljiš- ke knjige z zemljiškim katastrom (varianta z ali brez GU). 174 3. Avtomatizacija katastra komunalnih naprav organizacije in uskladitev z dokumentacijskim si- stemom komunal ne organizacije ter s komunal ni m informacijskim sistemom. 4. Sistem pravnih informacij zakonskih predpisov, ki zadeva zgradbe in prostor v njih kot podla- gi za utemeljitev vzpostavljanja evidence katastra zgradb z glosarjem popisa. VI. Prostorski informacijski sistemi 1. Projekt vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema v SRS. 2. Mesto in vi oga geodeta pri obli kovanju informacijskih sistemov (stati stični, prostorski, ekonom- ski, ekološki, komunalni itd.) v pogojih samoupravnega načrtovanja razvoja. 3. Interpretacija obstoječih evidenc o fizičnem stanju v prostoru s posebnim poudarkom na ra- ziskavi usklajenega zajemanja in vzdrževanja podatkov za geodetsko in urbanistično prostor- sko dokumentacijo, njihovo ponderiranje, razširjevanje, vzdrževanje. 4. 1 N DO K centri (republiški in občinski) in vi oga kartografske informacije. 5. Proučitev možnosti sistematičnega dotoka prostorskih podatkov (fizičnih) v vertikalnem in ho- rizontal nem smislu z az:irom na predpise, kadrovske in finančne možnosti ter časovne intervale (inputi v okviru DMR, RTE in drugo). 6. Uporaba statističnih okolišev na področju planiranja in upravljanja. 7. Povezava PIS-a z avtomatizirano kartografijo. 8. Razviti e metod za dol oči tev opti mol ni h gostot DMR za razi i čne potrebe. 9. Razvitje optimalne tehnologije zajemanja DMR podatkov. 1 O, Uporaba DMR podatkov za: prostorsko korekci i o fotoi nterpreti ro ni h pojavov - uporaba DMR no področju kartografije (izdelava kartografskih prikazov) - uporaba DMR pri vzdrževanju načrtov in kart - uporaba DMR za lokacijo različnih prostorskih danosti in režimov - uporaba DMR za projektiranje tehničnih projektov. VII. Tehnologija in reprodukcija 1. Selekcija uporabnih tehnologij za geodezijo za naše razmere in razvoj avtomacije. - 2. Raziskave za izdelavo geodetskih in fotogrametričnih instrumentov in pripomočkov za potrebe geodetske in drugih tehničnih dejavnosti, SLO itd. 3. Optimalna opremljenost za izdelavo in vzdrževanje geodetskih podlog v različnih merilih. 4. Racionalizacija reprodukcije geodetskih načrtov in kart z ozirom na razvoj diazo-kopirnih materialov v Aero Celje. 5. Avtomatizacija reprofotografije in tiska z uporabo merilne tehnike. 6, Možnosti uporabe mikrofotografije za izdelavo merilnih skal v domači industriji. 7. Raziskava kemično obstojnih kopirnih postopkov za umetne mase upoštevajoč izdelke z nekon- vertibilnega tržišča. 175 Dušan MRAVLJE* RAZISKOVALNA NALOGA AEROTRIA!'\JGULACUA V letih 1974-1976 je bila na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG Ljubljana izde- lana raziskovalna naloga Aerotriangulacija, ki jo je naročila Raziskovalna skupnost Slovenije - sklad Borisa Kidriča. Nalogo sta financi,ala raziskovalna skupnost in inštitut vsak po polovico, Naloga je bila narejena v dveh knjigah, V prvi knjigi, ki ima 113 strani teksta z 38 slikami in l tabelo, je opis postopko aerotriangulacije, kratek opis programov za računalnik in opis oprav- ljenega testnega primera, V sklepih so navedeni predlogi za uporabo aerotriangulacije pri nas, V drugi knjigi ie v 13 prilogah na 115 straneh izpis rezt,!tatov pri raČlmu testnega primera, Namen naloge je bil obdelal"i rczlične postopke aerotriangulacije, dati njihov neposredno za prakso uporabljiv opis in preverjene računalniške programe. Na podlagi meritve in računa test- nega primera naj bi opravili analizo natančnosti, časa in stroškov, ki bi strokovno in ekonomsko utemeljila upravičenost posi"opka, Prva knjiga ima 5 delov, V uvodnem delu je podan najprej namen in kratek oris razvoja aerotriangulaciie, nato pa program raziskave, D r u g i d e I vsebuje podrobnejši opis celotnega pos tepka aerotri angul aci i e po fazah in obrav- navo tehle vprašanj: dispozicije, noh::mčnosti, sistematičnih pogreškov, ekonomičnosti in plani- ranja, Postopek obsega tele foz:e: prlproviiaina dela pred snemanjem, snemanje, pripravljalna dela pred meritvijo, meritve in računal niško obdelavo, Snemanje in meritve so vezane na ustrezne kvalitet- ne instrumente in drugo opremo, računska obdelava bi okov ne aerotri angul aci i e pa je vezana na velik računalnik ter na obsežne in zahtevne n:,ičunalniške programe. Kot aerotriangulacij ske !'očke je mogoče uporabi jati signalizirane točke, naravne točke in umet- no narejene točke na posnei-kih, Te točke imajo v samem procesu I ahko razi i čne funkcije ali pa več funkcij hkraJ-i, Pd planiranju snemanja je treba določiti: merilo, kamero in dispozicijo snemanja. Natančnost posovne in blokovne aerotriangulacije je v prvi približavi linearno odvis- na od merila snemanja in od natančnosti meritve oziroma določevanja slikovnih ali modelnih ko,- ordinaL Natančnost me;il'ev se določi iz samih meritev ali po opravljenem izravnavanju v obliki srednjega pogreška utežne enote ~ , Ker k:i j tib korekcijam del sistematskih pogreškov še osta- ne v merjenih koordinatah, ie ~ iz izravnave vedno večji kot srednji pogrešek samih meritev. Tako znaša na podi agi meritev s stereokomparatorj em srednji pogrešek meritev ,v":'.," 1, 5 ~ m, po blokovni izravnavi pa znaša določeni 6'0 rv 6rm za signalizirane točke. Na preciznih avtografih se merijo modelne koordinal"e s srednjim pogreškom ~ ± 5 ~m (v meri- lu snemanja), pri blokovni izravnavi pa znaša določeni G"'0 "' ./10 a,,,m za signalizirane točke, Natančnost aerotriangulacije je mogoče določati na podlagi praktično izvedenih testov ter na podlagi teoretičnih raziskav natančno$ri, S praktičnimi testi se preverijo teoretične raziskave. Poleg merila snemanja in nal·ančnosti meritev koordino1t sta naslednja odločilna dejavnika za na- tančnost aerotriangulacije razporeditev oslonilnih točk in način izravnave. * 61000 Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG Ljubljana, dipl ,ing,geod. Prispelo v objavo 1977-03-16 176 Pri nacinu izravnave ločimo pasovno in blokovno aerotriangulacijo; pasovna je geometrično manj stabilna in jo imamo le za poseben primer blokovne. V nadaljevanju drugega dela so podane matematične osnove računskih postopkov pasovne in blo- kovne izravnave, Nekoliko bolj je obdelana blokovna izravnava z žarkovji. Naslednji odstavki govorijo o eliminaciji tistih sistematskih pogreškov v merjenih koordinatah, ki jih je mogoče ugotoviti šele na podlagi izravnave testnih primerov in so vezani na kamero v snemalnih razmerah, Dalje je govor o stroških, ekonomičnosti in planiranju, Pri planiranju aerotriangulacije se na podi agi zahtev glede na natančnost, čas in stroške določijo ostali parametri v ustrezni medse- boj ni kombinaciji. Tret j i de I vsebuje opis usvojenih oziroma na IG F narejenih računalniških programov. Prevze- ti in prirejeni so bili računalniški programi za blokovno izravnavo z žarkovji. Za prevzete in dopolnjene računalniške programe je dan samo kratek opis, Podrobneje je opisan samo na IGF narejeni program za spajanje neodvisnih modelov. Na kratko so opisani tudi programi za namizni računalnik, s katerimi je mogoče izračunati krajše pasove aerotriangulacije, formirane iz neod- visnih modelov. Na ta način je mogoče računati s temi programi večino bistvenih načinov pasovne in blokovne aerotri angul ac i i e: - izravnava pasov in blokov s polinomi iz analogno ali analitično formiranih pasov kot osnovnih enot za izravnavo; - izravnava pasov in blokov s polinomi na osnovi merjenih modelov v avtografih, ki so anali- tično spoj eni v pasove kot osnovne enote za izravnavo; - blokovna izravnava z žarkovji (posnetki) kot osnovnimi enotami za izravnavo, Manjka predvsem program za izravnavo blokov iz neodvisnih modelov kot osnovnih enot za iz- ravnavo. V četrtem de I u je opisana aerotri angul aci i a na testnem območju Zadobrova, Testno po- dročje je snemano v merilu 1 : 5000 in obsega 14 posnetkov v 3 pasovih, Signaliziranih je 47 danih točk. Te točke so bile uporabi i ene kot osi oni I ne in kot kontrol ne točke. Tudi vse ostale točke, ki so se uporabile za meritev in račun, so bile signalizirane, Celotno gradivo za test nam je dal na voli o Geodetski zavod SRS Lj ubl iona, Na osnovi obdelave bloka Zadobrova smo želeli preveriti podatke, ki jih navaja literatura o natančnosti, uporabi i enem času in stroških. Pri tem se i e treba zavedati, da en test ne pomeni dosti za ugotovi j anj e teh parametrov. Predvsem je tu miši i eno vprašanje natančnosti, Ker po- datki iz literature slonijo na obsežnem testnem gradivu, je pomen našega testa predvsem v usvo- jitvi postopka in v primerjavi s podatki iz literature ter teoretično pričakovanimi vrednostmi. S stereometrografom E Zeiss-Jena so bile izmerjene slikovne in modelne koordinate, Na ta na- čin ie bilo mogoče opraviti blokovno izravnavo z žarkovji v treh variantah dispozicije oslonilnih točk. Dalje je bila opravliena izravnava bloka s polinomi, pri čemer so bili pasovi formirani iz merjenih neodvisnih modelov. Dalje so bili analitično formirani modeli ter neodvisni modeli, merieni na avtografu, posam1cno transformirani v dane terenske točke. Rezultati testa se v glavnem ujemt:1jo s predvideno natan- čnostjo. Pri izravnavi bloka z žarkovji in gosti razporeditvi oslonilnih točk znaša bc = ± 0,016 mm, srednji pogrešek situacijskih koordinat 0,012 mm v merilu snemanja oziroma 0,059 m na terenu, Srednji višinski pogrešek znaša O, 12 o/oo. h oziroma 0,091 m na terenu, Rezultati kažejo, da 177 so merjene slikovne kciordinate oziroma modelne koordinate obremenjene z večjimi sistematskimi pogreški, Pravi pogreški so pri posameznih postopkih prikazani tudi grafično, Na koncu četrtega dela so navedeni časi, ki so bili potrebni za izvedbo posameznih faz aerotriangulacije testnega primera, V petem del tJ so zaključek in predlogi za uporabo aerotriangulacije pri nas. Prvotni namen aerotriangwlacije le bilo določanje oslonilnih točk, potrebnih za absolutno orien- tacij o modelov pri fotogrametričnem izdelovanju kart in načrtov, V novejšem času i e mogoče z aerotriangulacijo zgostiti mrežo stalnih !"očk, ki tvorijo osnovo za izdelavo ali vzdrževanje numeri enega katastra, Poleg tega lahko aerotri angul acij a vključuje v istočasno izravnavo vse mej ne točke numerične katasl'rske izmere. Vendar je za drugi dve nalogi (določanje stolnih točk in mejnih točk) treba imeti izpopolnjen matematični model računa z upoštevanjem preostalih si s tematskih pogreškov merjenih koordi not. Pri uporabi za numerični kataster bi bilo mogoče povezati blokovno izravnavo aerotriangulacije z dodatno izravnavo točk na podi agi enostavnih terenskih merjenj, s čimer bi se povečala so- sednja natančnost fotogrametrično določenih točk na raven terenske detajlne izmere, Vsi ti po- stopki so ekonomsko upravičeni , Oba paketa usvojenih računalniških programov (za izravnavo z žarkovji ini:zravnavo z neodvis- nimi modeli, formiranimi v pasove) imata preveč ločenih faz in bi ju bilo mogoče v tem pogle- du izboljšati, Po eni strani je ta razdelitev na faze ugodna, ker omogoča kontrolo rezultatov po vsaki fazi in prečiščenje podatkov pred definitivno izravnavo. Vendar bi bilo mogoče dolo- čen del čiščenja podatkov z razširi tvlj o programov izvesti avtomatsko in bi se I ahko zmanjšal o število ločenih faz, V sedanji verziji programskih paketov je treba večkrat vstavljati dopol- nilne pa_rametrske kartice in kartice za ločitev posameznih delov podatkov. Pri programu za iz- ravnavo s polinomi pa je sploh treba narediti razpored kartic podatkov drugače, kot je izhod iz prejšnjih faz. Kljub temu so obstoječi programi no primerni stopnji za praktično uporabo. Pri možnosti uporabe aerotrianguladje pri nos je treba upoštevati razmere zemljišča, geodetske osnove, opremo s fotogrametričnimi instrumenti in računalniki, Zemljišče v Slovenip kot tudi v Jugoslaviji ima precej hribovitih in z gozdovi poraščenih ob- močij, zal·o so t·eren~ke geodetske meritve otežene. GI ede na to je uporaba aerotriangul acij e smotrna. V Sloveniji je bila izvršena triangulacija vseh redov, podobno tudi v drugih republikah. Zara- di tega bi bila aerotriangulacija za potrebe določevanja oslonilnih točk pri izvrednotenju modelov za karte v srednjih merilih (1 : 5000 in l : 10.000) lahko v obliki manjših blokcw s precej gosto mrežo danih točk, Postopek, ki je opisan v tej nalogi in razpoložljivi računalniški programi bi za to dejavnost v celoti ustrezali, Izhodiščni podatki bi bili lahko merjeni neodvisni modeli na avtografu ali merjene si i kovne koordinate na stereokomparatorj u, Za grafično i zvrednotenj e daje aerotriangLilacija s primerno razporeditvijo danih točk iz istega snemanja, kot je predvideno za detajlno iz.vrednotenje, zadovoljive rezultate za oslonilne točke tudi za velika merila načrtov, Pri tem je miši jena uporaba sedanjih raz pol oži jiv i h programov in meritve na avtografu, Za določanje točk navezoval ne mreže z bi okovno izravnavo z žarkovji iz snemanja rtV 1 : 5000, ki bi dalo enako natančnost kot terenska merjenja (srednji pogrešek koordinate± 3 cm), bi moral biti na voljo precizni stereokomparator ali monokomparator z možnostjo določanja slikovnih koor- dinat s srednjim pogreškom ± 1 ~m o Račun bi opravi jal i po obstoječem računal niškem programu. Precejšnje povečanje natančnosto izroma zmanjšanja merila snemanja za isto natančnost bi dosegli z zmanjšanjem preostalih sistematskih pogreškov, Ta postopek bi zahteval bodi si dopolnitev obsto- ječega računalniškega programa z: uvedbo dodatnih parametrov v izravnavo ali predhodno določa­ nje sistematskih pogreškov, vezanih na kamero, in dodajanje korekcij merjenim slikovnim koordi- natom, 178 Pri uporabi za numerični kataster i e mogoče z aerotriangul aci jo doseči sosednjo natančnost de- taji nih točk enakovredno terenskih detajlni izmeri z blokovno aerotriangulacijo in dodatno izrav- navo točk, oprto na enostavna terenska merjenja (fronte, pogoji ravnih linij in pogoji pravokot- nih linij). Za uporabo aerotriangulacije v te namene bi bili potrebni precizni stereokomparator kot merski instrument in dodatni računalniški programi za upoštevanje enostavnih terenskih meri- tev. Na kratko bi še enkrat povzel obstoječe možnosti aerotriangul acij e in možnosti, ki so pogoj ene z uporabo preciznega komparatorja ali z dopolnitvijo obstoječih programov, 1 , določanje osi oni I ni h točk za grafično izvrednotenj e pri izdelavi kart in načrtov v srednjih in velikih merilih, 2. določanje točk navezovalne mreže (uporaba preciznega komparatorja), 3. uporaba v numeričnem katastru (uporaba preciznega komparatorja, dodatni računalniški pro- grami). 179 Marjan RECER* PROJEKT O TEHNIČNEM OPAZOVANJU VISOKEGA JEZU HE SD 2 Uvod V rečno strugo Drave pri vasi Markovci i e pa; tovl i eno j ezovno zgradba. S tem i e zajezeno voda do kote 220,00 m; z dvigom vodne gladine nastaja vzvodno velik bazen (jezero) vse do Ptuja, Z narejenim dovodnim kanalom do strojnice, ki je pri vasi Formin, je skupni vodni padec 29 m, Jezovna zgradba ima šest pretočnih polj, ki so široka po 17,0 m, zapornice pa so visoke po 7,5 m, Dovodni kanal i e trapezne oblike, Na začetku vtoka je most s potopno steno, ki ovira vnašanje plavajočih naplavin proti strojnici in ščiti kanal pred plavajočim ledom, Konstrukcija jezu je zasnovana tako, da glavno breme stabilnosti prevzemajo jezovni stebri, ki so z vzdolžno fugo ločeni od pretočnih polj, vendar med seboj povezani z betonskim mozničenjem. Pretočna polja so v vseh obremenitvenih primerih stabilna, razen kadar je polje izpraznjeno (remont) - takrat pa nanj deluje vzgon spodnje vode, Jezovni stebri so dolgi 40 m, nad površino pretočnega polja pa široki 4,0 m, Na vzvodni in ni zvodni strani je steber pol krožno za kij učen. Višinsko prehaja steber s kote 221,50 m na koto 210 m. Na stebre se opirajo segmentne zapor- nice; sile, ki delujejo na zc.pornice, se prenašajo na steber, V vsakem drugem stebru je prostor za pogonski mehanizem z vsemi dodatki za odpiranje in zapiranje zapornic. Vzvodno od segment- nih zapornic je prosto ležeči posluževalni most, širok 4, 10 m, No vzvodni strani jezu ie na koti 205,80 m kontrolni hodnik (1,80 m x 2,20 m), ta robi za na- mestitev opazovalnih instrumenlov in za črpalke. Levi in desni obrežni zid je masivna betonska konstrukcijo, Obrežno zavarovanje nizvodno od jezu se no levi in desni obali nadaljuje z armiranobetonskim olaišo1nim zidom in skal ometi, Deformacije in premiki Jezovna zgradba Srednja Dravo (SD) 2 je zarodi gradbene višine (19,68 m), prostornine zajezene vode (25.000.000 m3) in maksimalnega pretoka (4150 m3 v sekundi) po klasifikaciji pravilnika o tehničnem opazovanju visokih jezov (Uradni list SFRJ, štJ, z dne 16. februarja 1966) visoki je:c., Ta pravilnik določa, da je treba visoke jezove tehnično opazovati. Tehnično opazovanje obsega pregledovanje, merjenje in druge preizkuse elementov, s k!terimi je mogoče ugotoviti stanje celotnega visokega jezu ali posameznih njegovih delov ter stanje v stenski gmoti (tleh) ob iezu in v akumulacijskem prostoru, in sicer glede stabilnosti, prepustno- sti vode ter učinkovanja kemičnih in drugih dejavnikov no korozijnosl" in mehanično odpornost materiala, * 61000 Ljubljano, YU, El.ektroprojekt Ljubljana, ing.geod.sam, projektant Prispelo v objavo 1977-03-21. 180 Pravilnik o tehničnem opazovanju določa, da je med gradnjo treba opravljati redne preglede,me- ritve in druge preizkuse, ne navaja pa obsega opazovanj, meritev in preizkusov. Vsa dela so usmeri ena v pravočasno od kri vanje nevarnosti poškodb in rušenja pregrade, S pravočasni mi ugo- tovitvami in sanacijskimi deli je mogoče poškodbe odpraviti in zmanjšati gospodarsko škodo. Med prvo poskusno obremenitvijo in razbremenitvijo jezu je treba opravljati meritve, s kateri- mi se zberejo podatki o obnašanju zajezenega območja. Taki podatki so kontrola predpostavk, uporabljenih pri projekti ran ju. Zaradi bližine je v enotni sistem tehničnega opazovanja vključen most s potopno steno čez do- vodni kanal . Projekt pa ne vključuje opazovanj, meritev in preiskav sprememb na stanovanjskih, industrijskih in drugih objektih v bližini zaradi spremenjenega vodnega režima, V projekt opazovanja tudi ni vkl i učena varnost zapornic. Opazovanja, predvidena s tem delom projekta o tehničnem opazovanju i ezovne zgradbe in mostu HE SD 2, zajemajo samo deformacije in premike, določene z geodetskimi metodami meritev. Obnašanje objekta se lahko ugotovi le z dobro zamišljenimi in skrbno opravljenimi meritvami in strokovno obdelavo podatkov, V projektu so opisane metode za opazovanja deformacij, predvidena je uporaba instrumentarija, opredeljena so meri I na mesta in zahtevana natančnost kakor tudi časovno zaporedje opazovanj , 1, Opazovanja l. 1 subjektivna (očesna) 1.2 z instrumenti 2. Izvedba opazovanj 2.1 Občasni pregledi 2.2 Merjenje horizontalnih premikov 2.3 Merjenje vertikalnih premikov 2.4 Merjenje zasukov 2.5 Merjenje delovanja di I ataci i, delovnih stikov in razpok 2.6 Meri enj e relativnih vertikal ni h premi kov 2.7 Meritve potrebne za analizo rezultatov 1. Opazovanja 1.1 subjektivno (vizualno) i e treba opazovati: i ezovno zgradbo, - most pri i ezovni zgradbi s potopno steno, - nasip. 1.2 Sočasno s subjektivnimi opazovanji potekaj o instrumentalna opazovanja naštetih elementov. Opa- zovanja se opravljajo v določenih časovnih presledkih. Če se pokažejo poškodbe ali druga od- stopanja, se opazovanje dopolni z dodatnimi meritvami. 181 2. Izvedba opazovanj 2.1 Občasni pregledi 2. 1 • 1 S hokovna instrumentalna opazovanja Osnovno meritev je treba opraviti pred dotokom vode do jezovne zgradbe. Če od meritve do spu- sta vode preteče več kot dva meseca, je meritev treba ponovi ti. Med poskusnim obratovanjem (polnjenjem) je treba vsakodnevno opravljati kontrolna merjenja. V enakih presledkih je treba opraviti meritve tudi pri praznjenju bazena, Presledke med meritvami lahko določi ekipa strokovnjakov, v katero je vključen tudi statik, ki zapisniško registrira spre- membe. Da bi lahko sledili nastanku razpok in drugih sprememb, je treba izdelati kataster sprememb, Na osnovi prvega pregleda se pri naslednjih pregledih vrišejo in vpišejo spremembe (ki morajo biti opremljene z datumom njihove registracije). V času rednega obratovanja v prvem letu se kontrolne meritve opravljajo redno enkrat na mesec in izredno ob skrajno visokem ali nizkem vodnem stanju oziroma ob morebitnem potresu. V na- slednjih letih se opravijo pregledi najmanj dvakrat na leto v enakih časovnih presledkih, 2.1 .2 Opažanja delavcev elektrarne Delavci elektrarne in strokovni sodelavci, ki izvajajo meritve na objektih, vnasa10 v dnevnik vse spremembe, ki jih odkrijejo v času med enim in drugim pregledom. O morebitnih spremem- bah je treba takoj obvestiti vodstvo elektrarne, da se pravočasno prepreči materialna škoda ali katastrofa, Vodstvo elektrarne pa o spremembi takoj obvesti ustanovo, ki zbira in analizira re- zu( tate opazovanj • 2,2 Opazovanje premikov Geodetska mrežo HE SD 2 rabi za kontrol o deformacij j ezovne zgradbe in mostu v Markovcih na Dravi v času pol ni tve in poznaj e. Z geodetski mi metodami merjenja dol oči mo horizontal ne in vertikal ne absolutne premike posamez- nih točk na jezovni zgradbi in zraven nje, Z večkratnimi serijskimi meritvami in z ovrednotenjem rezultatov dobimo podatke za oceno stabil- nosti iezovne zgradbe; prikazani pa so analitično in grafično. Pri vsaki seriji opazovanj moramo testirati (kontrolirati) stabilnost osnovne mreže. Pri tem je treba z ozirom na razliko uporabljenih metod merjenja, instrumentov in pribora pose- bej ugotovi ti horizontal ne in vertikal ne absolutne prostorske premike, 2,2.1 Horizontalni premiki Razpored točk za določanje horizontalnih premikov, V prilogi st. 2 je podan razpored točk (H1-H7), po katerih se določajo horizontalni premiki. Točke za opazovanje horizontalnih pre- mikov so postavljene na sredo stebra, 12,55 m nizvodno od osi na koti 218,62 m. Plošča (10 x 10 cm) z Wildovim navojem mora biti iz nerjavečega jekla. V času meritve dolžin se na to me- sto postavi (privije) prizma, Sidra s plošče morajo biti privarjena na armaturo stebra in obbeto- nirana, V ta namen je na okoliškem terenu (nizvodno od jezovne zgradbe) stabilizirana mreža točk (01- 07). 182 2,2.2 Mikrotrilateracijska mreža Mikrotrilateracijska mreža (priloga št, 2) je sestavljena iz 7 točk (6 trikotnikov). Pet točk je postavljenih na stabilnem terenu in zunaj delovanja pritiskov jezovne zgradbe, dve pa na ne- stabilnem terenu. Jezovna zgradba je opazovana s petih točk, od katerih so tri na stabilnem terenu. Vse točke mreže so stabilizirane z betonskimi stebri, ki imajo vgrajeno ploščo (40 x 40 cm) z Wildovim navojem (priloga št. 1), na katerega se v času meritve privije podnožje instrumenta, Natančnost centriranja instrumenta je v mejah O, 1 mm. Točke na jezovi zgradbi so povezane z mrežo prek dolžin, ki jih merimo, Mikrotrilateracijska mreža in vse dolžine do točk na jezovni zgradbi se merijo z mekometrom Me 3000, Navizirane točke je v času meritve privita prizma. Vsako dolžino v mreži merimo v obe smeri po dvakrat. Merjenje kotov odpade, Mrežo navežemo na obstoječo triangulacijsko mrežo, vendar ne z natančnosti o mi krotril atera- ci j ske mreže. 2.2.3 Metoda določanja horizontalnih premikov Horizontalni premiki točk na jezovni zgradbi se določajo analitično za vsako serijo opazovanj posebej. S točk mikrotrilateracijske mreže izmerimo dolžine do točk (vsako dolžino dvakrat)več ločnih presekov ter izravnamo, Pri tem izbiramo točke tako, da je kot preseka blizu 90°. Izbra- ni dolžini sta lahko različno dolgi z ozirom na predlagani instrumentarij, Iz koordinat točk osnovne meritve in poznejše meritve izračunamo velikost in smer horizontalne- ga premika, Točnost tako določene veli kosti horizontal nega premi ko je ± O, 5 mm po oseh x in y. 2,2.4 lnstrumentarij in pribor za merjenje horizontalnih premikov Vse dolžine merimo s Kernovim razdaljemerom mekometer Me 3000. Točnost merjenja dolžin s tem instrumentom je± (0,2 mm+ 1 mm/km), Čas merjenja ene dolžine je 3 minute. Prizme, na katere vizi ramo, spadajo h kompletu instrumenta. Plošče z navojem vgradimo v pregrado oziroma na opazovalne stebre (priloga st. 1). 2,3 Vertikalni premiki 2,3. l Razporeditev reperjev za določanje vertikalnih premikov V prilogi st. 2 je podana razporeditev reperj ev, s katerim določamo ver ti kal ne premike. Reperji so postavljeni: Rl - R7 so isti kot točke za opazovanje horizontalnih premikov (vrh navoja); - R8 - R14 so na sredi stebra, 4 m vzvodno od osi žerjavne proge na koti 220,30; - R15 - R20 so na sredi stebra, 26,50 m nizvodno od osi žerjavne proge na koti 211,50; R21 je na enaki oddaljenosti (26,50 m), vendar na koti 218,62; - R22 se vgradi v stebru na koti 212, 50 zato, da bo možen prenos višin na obal o (viden mora biti iz R20 in iz skalometa); 183 R23 R31 in R44 so vgrajeni v oporni zid ca. 40 cm pod vrhom in - R32 - R43 so vgrajeni v most s potopno steno. V ta namen je na okoliškem terenu stabiliziranih več točk (osnovnih-izhodiščnih reperjev). 2.3.2 Mrežo preciznega nivelmaja Mreža preciznega nivelmaja je rekognoscirana tako, da se nivelira v zaprtem poligonu. Reperji so stabilizirani v stebru trilateracijske mreže tako, kot kože prilogo št. 2. Vezne točke je tre- ba stabilizirati s količki, ki imajo na vrhu žebelj, Razdalje od instrumenta do late ne smejo bi- ti večje od 30 m. Mrežo niveliramo s preciznim nivelmajem na kratke razdalje z niveliranjem vsake višinske razli- ke naprej in nazaj. Za niveliranje uporabimo instrument zeiss coni 007 in invarno lato (dve raz- delbi). 2.3.3 Metoda določanja vertikalnih premikov Vertikalne premike dobimo iz razlike višine, določene z osnovno in poznejšo meritvijo. Meritev reperjev na jezovni zgradbi in povezava sstabilnimi reperji mreže preciznega nivelmaja oprav- ljamo po metodi preciznega nivelmaja s kratkimi vizurami, Pri računanju nesoglasja v zaprtem poligonu, ki je namenjen nivelmajem z veliko natančnostjo s kratkimi vizurami, je števil o stojišč. Če predvidevamo, zaradi posebnih pog_2j ev za merjenje posedanja objekta z dop= ±0,3 n mm, kjer jen no objektu, povprečne viz ure do 25 m, je za poligon, dolg 0,5 km, dopustno nesoglasje dop O, 5 km = ± O, 3 10 = ± O, 9mm . 2, 3 .4 1 nstrumentarij in pribor za merjenje vertikal ni h premi kov Vsa nive!iranja opravimo z Zeissovim instrumentom coni 007 in invarno lato z dvema razdeibama. Srednji pogrešek dvakrat nivelirane razdalje s tem instrumentom je na 1 km manjši od± 0,5 mm. 2.4 Merjenje zasukov 2.4. l Razpored reperjev za določanje zasukov je podan v prilogi št. 2. 2 .4. 2 Rotacij o pregrade oko! i horizontal ne osi opazujemo z ni1vel iranj em. V ta namen rabijo reperj i, ki so nameščeni za določanje vertikalnih premi kov, in sicer R l - R21 • 2.4.3 Izračunavanje kotov zasukov se opravlja na podlagi izmerjenih pomikov reperjev in določenih razdalj med njimi. 2.4 .4 lnstrumentarii za določitev zasuka je isti kot za merjenje vertikalnih pomikov. 2 .4 ,5 Zahtevana natančnost Natančnost pri določanju višinskih razlik med posameznimi pari nivelmajskih reperjev je lahko ± O, 3 mm (± O, 3 n, n = l ) . 2.4 .6 Pogostnost opazovanj Opazovanje in izračun zasukov naj se določa istočasno s predvidenimi vertikalnimi in horizon- talnimi premiki. 184 Merjenja razdalj z deformetrom in določanja višinskih razlik so potrebna zaradi ugotavlj a stabilnosti pretočnega polja. Meritve se opravljajo v kontrolnem hodniku. Z geodetskimi meto- dami ni mogoče drugačna rešitev opazovanja. Deformacije pretočnega polja so očene z ozi- rom na steber. 2 .5 Mer j en j e de I o v a ni a d i I a taci j , de I ovnih s ti k o v I n razpok 2.5. l Pri merjenju delovanja dilatacij, delovnih stikov in razpok uporabljamo - za označbo in stalno mersko mesto - tri markice, katerih povezava tvori enakostranični trikotnik (deformetrični), z razdaljo med markicami, ki jo predpisuje aparat za merjenje. Deformetrični trikotnik se posta- vi tako, da je ena stranica (dve markici) vzporedna delovnemu stiku (razpoki), dve pa poteka- ta počez (k tretji marki ci). Vrh marki ce mora biti zaščiten s pokrovčkom na navoj. 2.5.2 V kontrol nem hodniku je treba postavi ti deformetrične tri kotnike čez del ovne stike med stebrom in pretočnim poljem. Deformetrični trikotniki Dl - D12 se postavijo na vertikalno steno na niz- vodni strani na približno višino 1,5 mod • Deformetrični trikotniki D13 - D24 pa so na tleh hodnika pri steni na vzvodni strani. Deformetri čne tri kotnike je treba vgradi ti tudi ob morebitnih razpokah. 2.5 .3 Merjenje dolžin se opravi z deformetrom. podlagi razlik med osnovno in pozneje merjeno dolžino se ugotavlja delovanje delovnega stikala ali razpoke. 2.5.4 Instrument za merjenje deformacij Možna je uporaba deformetra huggenberger, katerega natančnost je ± O, O 1 mm, Razdalja med konicama aparata je 0,254 m,zato mora biti tudi razdalja med luknjicama v markicah enaka. Zaradi natančnejšega določanja razdali se dolži na odmeri v obeh I egah instrumenta. 2.5.5 Meritve z deformetrom se opravljajo v enakih časovnih presledkih kot ostale meritve, 2.6 Relativno določanje višin v kontrolnem hodniku 2.6. l Relativno merjenje v1 sin (razi i k) v kontrol nem hodniku se opravlja po markicah deformetri čnega trikotnika. Nivelira se po ena markica na vsaki strani delovnega stika, in sicer tista (tam, kjer sta dve), ki je bližja vertikalni steni. 2.6.2 Način in instrumentarij za merjenje višin v kontrolnem hodniku je isti kot za merjenje vertikal nih premikov kakor tudi čas opazovanj. 2.7 Meritve, ki so potrebne za analizo rezultatov Pri analizi rezultatov so potrebni podatki o zgornji in spodnji vodi, temperatura vode in zraka, Meritve naj se opravljajo vedno na istih mestih. Meritve naj se začnejo tri dni pred opazovanji deformacij in naj se nadaljujejo med opazovanji, 185 3. Zbiranje in vodenje podatkov V pravilniku o tehničnem opazovaniu visokih jezov je določeno, do mora investitor voditi po- seben dnevnik in odpreti mapo, V dnevnik bodo vpisani podatki o opravlienih rednih pregledih, meritvah in preizkusih med grad- njo visokega i ezu pa tudi meritve med prvo poskusno obremenitvijo in razbremenitvijo i ezu. Ure- diti je treba vse podatke, dobljene s preizkušcmiem jezu do začetka uporabe, O vsem tem ie treba sestaviti elaborat kot listino trajne vrednosti. Mapa za vi saki i ez moro vsebovati zl osti: projekt tehničnega opazovanj o ter vse med graditvijo jezu nastale spremembe in dopolnitve, značilnosti visokega jezu, opis in lego merilnih instrumen- tov, časovni načrt tehničnega opazovanja in rezultate tehničnega opazovanja visokega jezu, njihovo razlago ter poročila o posebnih pojavih med gradnjo, ki so pomembni za nadafinje teh- nično opazovanje. Podatki s tem projektom določenih opazovanj in meritev bodo zbrani v dnevniku in mapi viso- kega jezu. Uporabnik visokega jezu mora v dnevnik vpisati vsa dela v zvezi z vzdrževaniem in vecpm1 po- pravili, merjenja z instrumenti in napravami; spremembe, ki jih opazi s prostim očesom, poda- tke o izjemno visoki vodi, o potresu in o obnašanju instrumentov v takem primeru. Investitor ali uporabnik jezu lahko poveri tehnično opazovanje strokovni organizaciji (projektiv- ni organizaciji, institutu, zavodu), Osnovni materi ol bodo podatki, ki so bi I i zbrani med gradni o objektov. Na dali nji podatki, pri- dobi jeni z občasnimi meritvami in opazovanji, pa se bodo navezovali na osnovni material, V projektu o tehničnem opazovanju so izbrane toke metode opazovanj, ki omogočijo hitro ob- delavo podatkov. Organizacijo, ki bo pooblaščena za zbiranje podatkov o spremembah no jezovni zgradbi, moro dela opravljati hitro (do roka), :z :zadostno natančnostjo, neposredno po opravljenem terenskem delu na terenu ai i v pi somi , Rezultati naj se z zaključki in predlogi dostavijo uporabniku jezu takoj po ovrednotenju. Vsako leto je treba analizirati podatke, ki so zbrani v dnevniku in mapi. Na podlogi tega se izdelaio :zaključki in strokovno poročilo o varnosti jezovne zgradbe. Zaključki morajo vsebova- ti tudi morebitne predloge in dopolnitve opazovanj in meritev, podanih v tem projektu. Uporabnik jezu mora poskrbeti za vzdrževanje vgrajenih instrumentov in merilnih mest. Z zbrani mi rez uhati, :zaključki in strokovnim mnenjem le treba seznani ti projektanta (projektno organizaciio), potrebna pa je tudi objava v strokovnih reviiah. 186 DETAJL REPERJA 0 t T o LD ~ ~ o ~ cO l ~ f-25---t OPAZOVALNI STEBER t_4~~j ·----~~,-.-------"---' ~I - - - - - -1,i ' : Lr--- ----r ~ o 1 1, 1 1\ O i-r-- -----.-•' N .., v 1 -,,k- ' 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ____ -JI /,'( ...... ,,111 ~'--///\.\.\./// 1 LD N ---ronj 1482,7 123,7 115, 6 1722,0 Skofjo Loka 696,6 23,2 65,4 785,2 Tržič 196,4 17, 8 18, 1 232,3 11183, 1 938, 7 1332,5 13454, 3 ZGORNJA Jesenice 454,0 43,6 106,4 604,0 GORENJSKA Radovljica 841,5 84, 9 59,4 985,8 1295,5 128,5 165,8 1589, 8 NOTRANJSKA Postojna 420,8 18,0 21, 9 460,7 Cerknica 441,3 7,3 33, 1 481, 7 II irska Bi stri co 347, 1 10, O 23,0 380, 1 1209,2 35, 3 78,0 1322,5 GORIŠKA Novo Gorica 820,2 41, 8 84,8 946,8 Ajdovščina 340, 2 16,5 32,6 389,3 Tolmin 411,0 13,3 29,3 453,6 1571,4 71,6 146, 7 1789,7 OBALNO- Koper 507,0 58,3 132,6 697,9 KRAŠKA Izola 64,7 20,7 21,8 107, 2 Piran 219,7 55,6 4,4 279,7 Sežana 545,8 31, 1 21,2 598, 1 1337,2 165,7 180,0 1682, 9 REKAPITULACIJA Zazidane eovršine (ha) Skupaj Medobčinsko območje površine za zazidanih stanovanjske centralne proizvodno površin (ha) de'avnost 2 2 3 4 5 l. Pomursko 5613,4 158,5 242,8 6014,7 2. Mariborsko 8366, l 267,6 792,5 9426, 2 3, Koroško 1310,5 59,4 148, 1 1518,0 4. Celjsko 7673,4 230,4 533,0 8436,8 5. Zasavsko 821, 9 42,9 75, 7 940,5 6. Posavsko 3733,6 113, 9 151, 9 3999,4 7. polenjsko 4938,7 123,4 250,5 5312,6 8. Sirše ljubljansko 11183,1 938,7 1332,5 13454, 3 9. Zgornje gorenjsko 1295,5 128,5 165,8 1589,8 10, Notranjsko 1209,2 35, 3 78,0 1322, 5 11. Goriško 1571,4 71,6 146,7 1789, 7 12. Oboi no- kras ko 1337,2 165,7 180,0 1682,9 SR SI ovenij a 49054,0 2335,9 4097,5 55487,4 V tem sestavku nismo odkrili prav 111c novega, Hoteli smo opozoriti na veliko informativno vrednost, ki jo imajo realne grafične slike v primerjavi z raznimi shemami. Želeli smo, da se ob teh slikah in besedah zamislite tudi vi, Veseli bomo sugestij in predlogov, 198 SR SLOVENIJA 1 : 2000000 (fotopomanjšava karte 1 :400000)-priloga 1 KATASTRSKE OBČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI BRUTO ZAZIDANE POVRŠINE "':' , ✓ ' r,. '' ,. l .· .. • '1-· ~ . . ' ' , . . ' ,. .. .,r- ·-·; • ... " .... , ... /, • RELIEF - PLASTNI C E HIDROGRAFIJA PROMETNO OMREŽJE SR SLOVENIJA 1 : 2000000 (fotopomanjšava kartel :400000)-priloga 2 KATASTRSKE OBČINE IN BRUTO ZAZIDANE POVRŠINE KRAJEVNE SKUPNOSTI IN BRUTO ZAZIDANE POVRŠINE KATASTRSK.E OBČINE IN KRAJEVNE SKUPNOSTI ~ .~ "~"' y, ''\ r RELIEF IN BRUTO ZAZIDANE POVRŠINE HIDROGRAFIJA IN BRUTO ZAZIDANE PO VRŠ IN E PROMETNO OMREŽJE IN BRUTO ZAZIDANE POVRŠINE Peter SVETI K* DRUŽBENA VLOGA KARTOGRAFIJE NA RAVNI OBČINE** Menim, da so v celotnem spi etu kartografske dokumentacije na ravni obči ne najpomembnejše, najmanj obdelane in zlasti v jugoslovanskem merilu tudi najmanj znane tiste karte, predvsem te- matske, na katerih je na enem listu prikazano celotno območje občine, ki so tiskane ali objav-· !jene v publikacijah in jih imenujemo "publikacijske", kajti: - na nph obdelujemo problematiko celotne občine in so uporabne za najširše strokovne, politične in družbene strukture občin; te karte so predmet medobčinskih primerjav in analiz, torej akcij na ravni regije, in - so istočasno osnovno gradivo za izdelavo generaliziranih tematskih prikazov na ravni republike. Odveč pa je poudarjati, da v ta namen potrebujemo celoten sistem kartografske dokumentacije. Tako Zveza geodetskih inženirjev in geodetov Jugoslavije kot naša Zveza geodetov Slovenije po- sveb;ita kartografi ji veli ko pozornost. Tako smo doslej imeli o kartografi ji že štiri zvezna po- svetovanja, to problematiko pa smo tudi že obravnavali nekajkrat na naših že tradicionalnih geo- detskih dnevih. Vendar ugotavljam: da so bila dosedanja posvetovanja nameni ena preozkemu krogu, pretežno geodetom samim; - da operativno delo, torej praksa, zaostaja za domačimi znanstvenimi in strokovnimi dosežki; - da nismo dovolj osvetlili družbene vloge kartografije, da smo premalo poucii rjali interdiscipli- narni pristop, torej sodelovanje s številnimi drugimi strokovnjaki, kar edino zagotavlja opti- malne uspehe; - da niti sami geodeti pogosto nismo miselno zreli, da bi družbeno vlogo kartografije pravilno vrednoti I i , Temeljno izhodišče dialektičnega materializma je, da je praksa osnovni vir spoznanj. Praksa in teorija sta dva elementa enotnega procesa. Naj poudarim še naslednje spoznanje materializ- ma: osnovne kategorije, ki opredeljujejo materijo so: prostor, čas, kvaliteta in kvantiteta. Če dodam še zakon prehoda kvantitete v kvaliteto, sem opredelil temeljna izhodišča za dosego družbeno upravičenega cilja v kartografiji, posebno tematski, Karte so pomembno sredstvo v sistemu družbenega izobraževanja, informiranja in planircmja na vseh ravneh, torej tudi v obči­ ni in krajevni skupnosti, Karta je medij, ki omogoča vizualno učinkovit in vsakomur razumljiv prenos informacij o dogajanjih (stanju, predvidevanjih in možnostih) v prostoru. Pri izdelavi ni odločilna tehnologija, temveč predvsem učinkovitost obdelave. Kartografska informacija ne dovoljuje površnosti in napak. Karte omogočajo po eni strani spoznavanje stanja, upravljanje, planiranje, kontrolo, analizo itd. in po drugi strani širjenje znanja, učenje v šolah, raziskovalno delo, preučevanje naravnih danosti, medsebojnih odnosov itd. Uporabniku se podatki (informacije) hitreie in učinkoviteje vtisnejo v spomin, če jih narišemo na karto, kjer so vezani na kraj (locirani), primerno poudar- jeni, ločeni z ustreznimi barvami, opredeljeni s simboli, velikostjo kroga, kvadrata, stolpca itd. Tako v tuji kot v domači literaturi zasledimo različne delitve tematskih kart. Med njimi se mi * 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za družbeno planiranje - dokumentacijski oddelek, Šaranovičeva 12, ing.geod,, vodja dokumentacijskega oddelka ** Ta prispevek je bil podan kot osnovni referat na znanstveno-tehničnem posvetovanju, ki je bilo 21. in 22.4.1977 v Dubrovniku pod naslovom Kartografska dokumentacija v družbeno- političnih skupnostih (občinah), Prispevek je pripravljen iz obširnega referata, ki ga je pri- pravil tov, Svetik za omenjeno posvetovanje in je objavljen skupaj z ostalimi referati v po- sebni publikaciji, 199 zdi najprimernejša osnovna delitev na štiri vsebinsko zaokrožene skupine, ki smo jo v SR Slove- niji praktično že . tudi uvel j ovili: - naravne danosti, - objekti v prostoru, - posebne ureditve, procesi, dogajanja in strukture v prostoru, Lahko bi torej povzel, da je karta nenadomestljivo izrazno sredstvo pri preučevanju prostora, informacijskih in pla- nerskih sistemih; da ie pri izdelavi nujen interdisciplinarni pristop; da morajo karte zadovolievati čim več uporabnikov, biti učinkovite, ažurne, razumljive in estetske; da dinamični razvoj družbe, ziC!sti posegov v prostor, terja vedno nove načrte in tematske karte, Družbene potrebe po kartah izhajajo iz mnogih dokumentov, predvsem pa iz ustave (tako zvezne kot republiških), zakona o temeljih sistema družbenega planiranja, zakonov o prostorskem in ur- banističnem planiranju, zakonodaje s področja varstva človekovega okolja, zakonov o vodah, ru- darstvu, prometu, kmetijstvu, energetiki, raznih zakonov in predpisov s področja geodezije itd, Tudi na ravni občine je vrsta družbenih dokumentov, ki neposredno ali posredno utemeljujejo kartografsko dokumentacij o: odi oki o izdelavi prostorskih in urbanističnih programov, družbeni plani razvoja, vejni razvojni programi (industrija, promet, šolstvo, kmetijstvo itd,), Zelo kon- kretne potrebe pa diktirajo družbeno in urbanistično planiranje razvoja, šolstvo, INDOK cen- tri, strokovne službe občin, SLO, krajevne skupnosti ter regije in republika, Poudariti je tre- ba, da so nekatere geodetske uprave že aktivno sodelovale pri izdelavah družbenih planov raz- voja posameznih občin za obdobje 1976-1980. INDOK centri omogočajo novo uveljavitev kar- tografske dokumentacije, Plasirati kartografsko informacijo v delegatski sistem pomeni vsekakor 1..1činkovito obliko informiranja delegatov. Družbeno okolje (v ekonomiji tržišče) karte tudi ovrednoti, pm določa njihovo uporabno vred- nost, torej "ceno", Prizadevati si moramo, da bo ta vrednost čim višja, V mnogih primerih ima pomembno vlogo reakcijski čas, Tudi pri kartah velja splošno pravilo: čim hitreje smo sposobni reagirati na potrebe, tem večji uspeh bomo dosegi i. Kdaj nastopi trenutek potrebe, je težko po- spi oši ti (npr. sprejemanje I etnega ali srednjeročnega razvoj nega plana, referendum za sam opri s- pevek, volitve, izdelava prostorskega načrta itd,). Če nam uspe v ugodnem trenutku napravi ti eno kvalitetno tematiko, v naslednjem drugo, bo fond tematskih kart počasi, a vztrajno nara- ščal, Tudi v občinah, kjer so razmere neugodne, bomo tako kartografiji postavili trdne temelje. Na trdnih temeljih pa nc1vadno vedno postavimo tudi zgradbo, seveda z nadaljnjimi napori in vzt;ajnim delom, Človek se je učlovečil prav z delom: na delu temelji dosežena kultura, v de- lu odkrivamo sebe in svojo ustvarjalnost. Za vsestranski uspeh pa poleg vztrajnega dela potrebu- jemo še široko znanje, do bi bili: - zelo komunikativni, - prožni organizatorji in - dobri praktiki, Trdim, da je redkokatero okolje (verjetno nobeno) tako nerazumeva1oce, da nam vse l'e lastno- sti ob vztrajnem in premišlienem delu ne bi zadoščale za uvelja.ritev kartografske dokumentaci- je in tematske karl"ografi i e, Prostor čedalje ostreje diktira pogoje družbenoekonomskega razvoja, Za dosedanji razvoj civili- zaciie so značilne zelo hitre spremembe v prostoru (urbanizacija, infrastruktura itd.), rušenje na- ravnega ravnovesja in vse večje onesnaževanje okolja, Že K .Marx in za njim mnogi sodobni 200 svetovno znani avtorji (ekonomisti, sociologi in drugi) so definirali prostor kot temeljno prvino družbenoekonomskega razvoja. Zato je prostor treba vse boli skrbno izkoriščati in posege vanj je treba planirati. V ta bamenmoramo imeti o prostoru natančno predstavo, takovkvalitativnem kot v kvantitativnem smislu - dobro karto kot model za preučevanje, analizo, planiranje, Če­ pro v je za izdelavo kart najbolj usposobljen geodet, je treba takoj poucbriti zakonitosti rela- tivnostne f·eorije: mnogo geodetov se doslej s kartografij o ni ukvarjalo; nasprotno pa so bili na tem področju aktivni mnogi geografi, arhitekti, geologi, gozdarji itd. Kartografija je pmv go- tovo kulturna dobri na vsakega naroda, i e spi ošnega družbenega pomena in i o je treba sistema- tično razvijati in institucionalizirati, lnstltucionalizacija pa je najpreprosteje in strokovno naj- boli e izvedli iva prav v geodetski si užbi, Razvej ena je v vseh občinah, je dobro organizirana, in ima do prostora zgolj strokovni odnos. Zato je prav dolžnost geodetske si užbe, da prevzame vi ogo pobudnika, usklaj evaica in operativnega izvoj al ca del pri kartografski dokumentoci ji , Karto je tem koristnejša, čim večjemu krogu uporabnikov i e namenjena, Praksa kaže, da so unikati kart mrtev kapital, Zato ima reprodukcija, od preprostega razmnoževanja do večbarvne­ ga zahtevnega tiska, pomembno vi ogo, Interdisciplinarni pristop v kartografiji je potreben tako v splošni, še posebno pa v tematski kar- tografiji, Vsestranske cilje v kartografiji - od izobraževanja do planiranja - je mogoče doseči ie s sodelovanjem vrste strokovnjakov, od "čistih" prostorskih disciplin (urbanisti, prometniki, ge- ologi, energetiki, .. ) prek statistične službe do ekonomskih, socialnih, demografskih pa do či­ stih humanističnih ved, Sodim, da smo se v dosedanjem razvoju premalo povezovali z okoljem, da smo delovali kot pre- več zaprt sistem, Premalo se zavedamo, da smo kot stroka pomemben podsistem našega družbe- nega sistema, Še vedno premalo razmišljamo o celoti in probleme rešujemo preveč parcialno in preozko stanovsko usmerjeno, Ni dovolj, da smo dobri delavci no svojem delovnem mestu, bi- ti moramo aktivni člani naše širše družbene skupnosti, Ustvarjalno delo v družbenem okolju omo- goča osebno zadovoljstvo, motivira nadaljnja iskanja, omogoča osebno uveljavljanje in uveljav- i j anj e stroke, Kratek povzetek dosedanjih razglabljanj bi bil: četrti na geodetskih uprav v SR SI ovenij i i e kartografij o že i nsti tuci onal i zi ral o ol i po ji vsaj postavi !a trdne temelje, - o dosedanjih rezultatih so se v občinah vplivne kadrovske strukture izrazile zelo pozitivno in jim dale finančno, predvsem pa moral no podporo; - kartografij o naša družba vse bolj ceni, imamo že mnogo praktičnih izkušenj, večajo se kadrovske kapacitete, razvija se tehnologijo obdelave in reprodukcije in najpomembnejše, spreminja se miselnost geodetskega kadra, ki se vse hitreje vključuje v širše družbene procese, V nadaljevanju bom navedel samo nekaj najpomembnejših praktičnih razglabljanj, Glede vsebine kart bi se morali dogovoriti o sistemskem pristopu. Vsak sistem, ki se želi raz- vijati, mora biti dinamičen in priiagodlpv. Njegovo delovanje pa mora biti usklajeno in zato ni mogoča popolna svoboda. Osnovni minimalni vsebinski elementi bi morali biti obvezni, vsi ostali pa prepuščeni svobodni izbiri glede na specifičnosti, Obvezni ·vsebinski elementi bi tako sestavljali enotne generalizirane prikaze za potrebe republik in federacije - to bi bilo jedro enotne in vedno ažurne kartografske dokumentacije v občini, Zaradi tega ie izbira obveznih elementov zelo pomembna naloga, Prostorske enote imajo posebno pomembno vi ogo pri prikazovanju struktur, procesov in dogaj onj v prostoru, Vemo, da je njihova različna definiranost v preteklosti povzročala veliko ·težav, Za raven federacije je kot prostorska enota primerna občina, za raven republike krajevna skup- nost, za raven občine pa statistični okoliš, Ker se meje posameznih prostorskih enot ne ujemajo, to porzvoča mnoge težave tako stal'istični službi kot pri obdelavah v tematski kartografiji, 201 Tehnologija obdelave kart je že močno razvita; poznamo več možnosti za klasično obdelavo, ne- nehno pa se razvija tudi tehnologija avtomatizirane kartografije, V medsebojnem komuniciranju si vsi prizadevamo, da bi uporabljali jasen, razumlpv pogovorni jezik, da bi se dobro razumeli. Znaki, rastri, barve in druga sredstva izražanja, ki sestavlja- jo "jezik" karte, pa morajo prav tako biti čimbolj razumljiva. Čimbolj je torej "jezik" karte usklajen in enoten, tem laže, bolje in hitreje bomo karto razumeli, Čim bolj bo karta enotna, kvalitetna, jasna, natančna, razumljiva, pregledna in lepa, tem večje potrebe bomo zadovolji- li. To pomeni, da mora biti svoboda kreiranja karte omejena s skupnimi interesi, ki jih zahte- vajo ekonomika, interdisciplinarni pristop, strokovna etika, mednarodni standardi in naša druž- ba, DnJžbeno, prostorsko in urbanistično planiranje - torej tudi kartografska dokumentacija - so komplicirani, kompleksni in dinamični sistemi. Spremembe v prostoru so vse hitrejše, moramo jih čim preprosteje in hitreje spremljati. Zato je optimalizacija grafičnih prikazov pomembna, Pri publikacijskih merilih imam format papirja za konstanto, merilo pa za variablo, Najprimer- nejši format papirja, ki omogoča, da kartografsko informacijo približamo delegatu in občanu, je A3, Temu pogoju bi bilo treba koncipirati tudi merilo delovne karte, da bi jo lahko s preprostim fotografskim postopkom zmanjšali v publikacijsko merilo. Za slovenske občine je povprečno me- ri I o 1 : 100,000, za krajevne skupnosti pa 1 : 1 O. 000, Pri izdelavi kart je pomembna tudi ekonomika, ki je odvisna od mnogih elemntov: formata papir- ja, kvalitete izdelave, števila barv itd, Kvaliteta izdelave je v obratnem sorazmerju z ekono- miko. Kot v ekonomiji se tudi v kartografiji srečamo z matematično neenačbo: želje možno- sti. Upoštevati moramo dialektično enotnost nasprotij, ki se pojavlja med strokovnjaki in upo- rabniki, med željami in možnostmi. Upoštevati moramo, da ie vsak začetek težak, da kvalite- ta nastaja v procesu dela, do moramo dati moralno podporo vsakemu, predvsem preprostemu kar- tografskemu prvencu. Problemi generali zaci i e so mnogo težji na ravni republike in federacije; generali zaci i a na rav- ni občine se pojavlia največ kot posploševanje statističnih podatkov in grupiranje posameznih de- javnosti (trgovina, obrt, struktura prebivalstva in drugo), S stališča dialektičnega materializma je vsaka tematska karta del celote - kartografske publika- cije. Idealna, a v tem trenutku iluzorna želja bi bila, da bi za vse občine v SFRJ imeli uskla- jene kartografske publikacije. Pogosteje pa bomo do take edicije prišli postopoma, v procesu iz- delave posameznih tematskih kart, le redko z enim celovitim proiektom, Celotni sistem kartograf- ske dokumentacije naj bi praviloma izgrajevali postopoma, sistematično, Viri podatkov tudi pomenijo akuten problem, Prepričan sem, da bo za optimalno funkcioniranje sistema kartografske dokumentacije morala voditi evidenco o vseh fizičnih obiektih v prostoru geodetska služba, ostale podatke pa statistične službe občin in druge institucije, s katerimi bo morala geodetska tesno sodelovati, Pomemben vir fizičnih in nekaterih podatkov naravnih dcmo- sti morajo postati aerofotoposnetki (fotointerpretacija). Obravnavana problematiko i e vsekakor širšega družbenega pomena, posebno pa zadene planer- sko in informacijsko sfero, Prepričan sem, da bomo na osnovi prip10vljenih referatov dobili tu- di novo kvaliteto, ki smo jo kot celota v tem trenutku sposobni posredovati: dosedanje izkuš- nje, operativne in znanstvenoraziskovalne rezultate. To bo vsekakor dobra motivacija in vzpod- buda z.o nadaljnje delo. Lahko trdim, da je kartografija na ravni občine že trasirala svojo pot, prešla meje entuziazma in si utirala pot k institucionalizaciji - snovanju stalne dobro organizi- rane si užbe. Ob koncu naj dodam še svoje poglede na nadaljnji razvoj in delo pri kartografski dokumentaciji: 1. V občini je treba vzpostaviti sistem kartografske dokumentacije, od temeljnih načrtov do de- lovne karte in publikacijskega merila za območje celotne občine, 202 2, Geodetska upravna služba naj v svoje redne delovne in finančne programe prevzame tudi področje kartografije, 3, V ta namen je treba najprej organizirati ustrezne vire podatkov, se povezati z ustreznimi in- stitucijami in vzpostaviti ter voditi nekatere evidence v okviru geodetske službe same, 4, Razmisliti je treba in se dogovoriti o rednem aero snemanju v ustreznih (petletnih) ciklusih kot enem izmed temeljnih virov prostorskih evidenc, 5, V okviru zveze GIG Jugoslavije je treba ustanoviti posebno telo, ki bo stalno skrbelo za pospeševanje razvoja kartografske dokumentacije v obči ni, predvsem po za: - minimalno vsebino kartografske dokumentacije za območje celotne občine (tematska l, + m2x Torej je mf=m1, kar pomeni, da je srednji pogrešek fronta, izračunanega iz koordinat enak sred- ni emu pogrešku ! ege ene izmed mej ni h točk fronta. 3.2. Natančnost površine pravokotnega lika P = a • b Po teoriji pogreškov i e : mp = ( mp = 1 2m2a + a2m2 Če so vse mejne točke pravokotnika določene z enako natančnostjo m1, pomeni, da sta tudi fronta a in b določena z enako natančnostjo m 0 = m6 = mf, iz česar sledi: mp = mf . l a2 + 62, pri čemer je ~ a2+ b2 = D - diagonala. Za pravokotni lik imamo enačbo: mp = mf • D (3) Za kvadrat, kjer je D = a ff, a 2 = P, imamo enačbo: mp = mf • lJ'2 , 7["P (4) 3. 3. Natančnost površine poli ubnega li ko Prava I ega fronta in pogrešena I ega fronta oklepa ta s pogreški I ege kraj ni h točk fronta površi- no mpf pri trditvi, da je ma = m 6 = mf, je: f mf mpf = . Lik, ki sestoji iz n frontov, ima pogrešek površine: m =7/m2pf1+m2f +,,.,.,..,.+m2f (5) P V P2 P 11 l]2 Ta "stroga enačba" upošteva, da so fronti I ika razi ično dolgi. Če predpostavimo, da so tudi fron- ti enako dolgi, je: 210 m = m = m = mpf pf1 pf2 pfn -lfn, kjer je m = f mf m = mpf p pf fi Poenostavljena enačba za račun srednjega pogreška površine poljubnega I i ka je: m - srednji pogreše k površine poljubnega I i ka m~ - srednji pogrešek frontov oziroma I ege (položaja) točk n - število frontov, ki sestavljajo lik f v d 1v• f f .!f - povprecna o z1na rontov =-- p p n Enačba (6) ustreza pri kvadratnem liku enačbi (4). 3. 4. Preoblikovanje enačb za računanje srednjega pogreška površin Enačbo (4) mp = mf . ff. 7{T preoblikujemo tako, da bo veli ovna tudi za ostale I i ke, poe- nostavi i ene v kvadrat: m p = mf . f2 , ~ 1 (7) Enačbo (6) mp = mf . TT . f preoblikujemo tako, da v njej deloma upoštevamo neenakost dolžin frontov, s tem da p dodgmo korekcijski faktor 1, 1: mp=mf.rr. fp .1,1 (8) V enačbi faktorjem (6) upoštevamo razmerje rred maksimalno in povprečno 1, 1 • ff , k; ie ugotovlien emp;dčno, dolžino frontov s korekcijskim (9) 3 .5. Ocenitev zanesi ji vos ti računanja srednjega pogreška površin Za primerjavo vzamemo natančno enačbo (5), katere zanesljivost je 100-odstotna, vendar je za praktično uporabo nepri mema. Zanesljivost računanja m po ostalih enačbah je naslednja: p (4) od 5 % za zelo podolgovate like do 100 % za kvadrat (7) od 50 % za zelo podolgovate like do 100 % za kvadrat (6) od 71 % za zel o podolgovate I i ke do 100 % za kvadrat (8) od 78 % - 100 % za zel o podolgovate I i ke do 90 % za kvadrat (9) od 90 % za kvadrat do 100 °/o za podolgovate I i ke Glede na ugotovljeno zanesljivost računanja m bomo v nadaljnjem uporabljali le enačbo (9). p 211 4. Uporabnost in smisel računanja pogreškov površin V koordi notnem katastru imamo za vse mej ne točke do! očene koordinate, Pri računal niški obde- lavi lahko kadarkoli na osnovi primerjave iz koordinat izračunanih frontov z na terenu merjeni- mi fronti izračunamo srednji pogrešek lege mejnih točk oziroma srednji pogrešek računanih fron- tov, Iz dolžin frontov parcele oii skupine parcel si izr'ačunomo povprečno dolžino fronta, zna- na po je tudi maksimalno dolžina fronta. No temel i u teh podatkov i zračunomo srednji pogrešek površine parcele ali skupi ne parcel, ki ra- bi kot tehnični dokument in dokazilo o stopnji kvalitete izmere . . Iz vnaprej zahtevane natančnosti površin po obratnem postopku lahko izračunamo natančnost me- ritve, kar je pogoj za izbiro metode, skale natančnosti in cene izmere. 4.1, Analiza natančnosti površin na deloviščih, kjer so potekale raziskave natančnosti izmere Raziskave natančnosti izmere so potekale no 7 deloviščih, od teh so bile 4 fotogrametrične in 3 terestrične. Podatki so vzeti iz rezultatov raziskave Položajna in višinska natančnost izmere za različne potrebe družbenih in gospodarskih dejavnosti, Anton Lesar, GZ SRS, 1976. Delovišče Leto Metoda mf fp p Pare. P 2arc. me Relat .not. cm m ha številk m m2 površin Kr. gora 1968 F 14,6 180 1929 933 7,3 1: 130 Zadobrova 1971 F 12, 2 16,5 277 2532 1094 6, 1 1 :180 Kresnice 1973 F 10,3 19,0 78 530 1472 5, 1 1 :290 Hraše 1975 F 8,2 18,0 126 1200 1050 4, 1 1 :260 Sevnica 1970 T 14,6 15,5 368 3527 1043 7,3 1: 140 Žiri 1970 T 10,4 24,0 198 1912 1034 5,2 1 :200 Grad 1976 T 11,6 11, 6 - 5,8 Povprečno 11,8 17,4 - 1104 5,9 1: 190 Za izračun mp je vzeto: n=8, fmax=3fp Iz rezultatov je razvidno, da so natančnejše novejše fotogrametrične izmere in tiste terestrične, ki so izvajane zelo vestno (npr. Žiri). Povprečna natančnost površin je± 5,9 m2 (1:190), vendar moramo vedeti, do lahko nastopi tudi ·3x pogresek ± 18 m2 (1 :63). 4 ,2, Natančnost grafično določenih površin Površine so se pri numerični izmeri določale grafično do uvedbe koordinatnega katastra v zad- njem obdobju. Natančnost grafično določenih površin je odvisna od: - položajne natančnosti mejnih točk ml - natančnost kartiranja mk - natančnost planimetriranja mpl Za načrte v merilu 1: 1000 vzamemo naslednje cenitve: ml =± 14 cm mk = ± 15 cm m = + 15 cm pl - 212 mfgraf= l m21 + m2k + m2pl = ± 25,4 cm, iz česar sledi pri enakih pogojih za parcelo, kot so navedeni v točki 4. 1 • : m = :'.: 12,8 m2 oziroma relativna natančnost 1:86, kar je približno 2,2-krat man1sa natančnost pgvršin, kot jo dosegamo pri koordinatnem katastru. Maksimalni pogrešek je± 38,4 m2 (1:29), 4.3, Natančnost površin, določenih iz originalnih mer in iz merjenj po preciznih metodah Iz raziskave (GU SRS, 1976) je razvidno, da je natančnost merjenj po preciznih metodah: precizna tahimetrija m1 = ± 4, 9 cm ortogona I na metoda mi = ± 4, 5 cm Pri enakih pogojih za parcelo, kot so navedeni v točki 4.1, (n=8, fp=l7,4m, F max = 52,2 m, P=l104 m2), je natančnost mp=± 2,3 m2 (1:490) oziroma maksimalni pogrešek površine± 6,9 m2 ( 1 : 160), Natančnost merjenja frontov je mf±3,2 cm, Pri računanju površin iz originalnih mer je srednji pogrešek površine parcele pri pogojih, ki so navedeni zgoraj, mp=± 1,6 m2 (1 :690) oziroma mak- simalni pogrešek ± 4,8 m2 (1 :230), kar natančno ustreza zahtevam pravilnika, ki predvideva do- p nesoglaske med dvema neodvis~i~a do~~čitv~ma površin_e iz originalnih v mer p=0:0~65 • = 5, 1 m • Iz te zahteve pravilnika s1 1zracunamo tudi potrebno natancnost meqen1a fron- tov: '±: 3,3 ·cm. 4 .4 Posledice predpisane natančnosti površin na natančnost določanja koordinat; možnosti po- večanja natančnosti površin Obratni postopek računanja srednjega pogreška površin je določanje natančnosti izmere oziroma koordinat mej ni h točk, V mestih in drugih naseljih, kjer je ekonanska cena zemljišča dosegla že visoko raven, tam, kjer je promet :z zemljišči velik, se zahteva tudi večja natančnost določanja površin zemljišč. Ta je povezana :z natančnejšimi meritvami temeljnih geodetskih točk in z i:zbiro ustrezne metode merjenja mejnih točk. Nazadnje se vse odrazi v ceni izmere, :zato je potrebno pri oceni potre- bne natančnosti površin pazi ti, da se postavijo objektivne zahteve, Če za znano primerjalno parcelo (n=8, fp=l7,4m, f max=52,2m, P=l 100 m2) zahtevamo natanč­ nost določanja površin ± 5, 9 m2, je zadosti fotogrametrična izmera, če pa zahtevamo natcmč­ nost -t 3 m2, bomo morali uporabiti preciznejšo metodo merjenja detajla, ki zagotovi natanč­ nost lege mejnih točk do± 6 cm in temu ustrezno natančnejšo izmeritveno mrežo (precizna ta- himetrija, mestna poligonometrična mreža), Pri lzmerltvi dolgih in ozkih parcel, kjer je natančnost površin še posebno odvisna od natančno­ sti čelnih frontov, je treba določati površine iz originalnih mer ali pa uvesti računski postopek za zboljšanje natančnosti koordinat mejnih točk. Natančnost površine dolge parcele izboljša tudi vstavitev vmesnih točk na dolgem frontu, kar pa ni vedno v skladu z ekonomičnostjo izme- re, niti ni dopustno, če ni taka mejna točka zamejničena oziroma če ni preloma mejne črte, V ravninskih predelih je taka oblika parcel pogosta. Za izvenmestno območje izmere k.o. M, Sobota je znan podatek, da je srednji pogrešek položaja mejnih točk m1=± 5 cm (fotogrametri- čna izmera, GZ SRS 1974, 1:2500). Ta nah::mčnost se doseže tako, da se niz merjenih čelnih frontov z upoštevanjem odčitanih koordinat mejnih točk izravna kot poligon med krajnima toč­ kama table, Pri parceli, ki je dol ga npr, 300 m in široka 20 m (6000 m2 - 1 oral), i e doseže- na natančnost površine mp=± 14,4 m2 (1 :400), kar je zelo dober rezultat. Isti rezultat bi doseg- li, če bi pri natančnosti lege točk± 7 cm določali površino parcele iz koordinat osmih mejnih točk, kar pa vsekakor ne bi bilo gospodarno, 213 5, Sklep Sestavek o natančnosti površin, računanih iz. koordinat mejnih točk aJi frontov, je podan pred- vsem zato, da bi se uporabniki rezultatov o površinah na eni in izvojalci izmer na drugi stra- ni laže odločali za potrebna merila in uporabo ustreznih tehničnih možnosti pri meritvah. Obe- nem so podani izrazi, s katerim se bodo laže dokazovale nepravilnostL površin in njihovi vzro- ki pri starih grafičnih izmerah, kar je na pristojnih institucijah (npr. zemljiški knjigi), posebno pa pri lastnikih (uporabnikih) zemljišč večkrat izredno težko in neprijetno. 214 Franc ČERN E* NAVEZOVALNE TOČKE - NOVA KATEGORIJA TEMELJNIH GEODETSKIH TOČK - Spi ošen opis in opis primera določanja in računanja navezovalnih točk območja Ljutomer Leta 1976 je Geodetski zavod SRS začel na območju Lendave in Pomurja postavljati novo kate- gorijo temeljnih geodetskih J-očk nižjega reda, tako imenovane navezovalne točke. Še najbolje bi ustrezale nekdanjim naknadnim točkam, vendar so določene bistveno natančneje. Namen postavitve mreže navezovalnih točk je zagotovitev kvalitetne merske osnove na območjih izmer v Sloveniji. Zagotoviti mora torej racionalno razvijanje mrež izmeritvenih geodetskih točk kakor tudi osnovo za izvajanje vseh vrst tehničnih del itd. Takšna i e uradna definicija. Praktično pa pomeni to, naj bo mreža navezovalnih točk taka, da bo mogoče na območjih, kjer bo ta mreža določena, neposredno z razdaljemerom krajšega dome- ta za vsako točko terena dol oči ti Gauss- KrUgerj eve koordinate, ali z drugimi besedami, še tako majhna geodetska meritev bi bila lahko direktno vezana na državni koordinatni sistem tudi brez vmesnega razvijanja dragih izmeritvenih mrež geodetskih točk. Pred začetkom terenskega dela je bilo treba izdelati osnutek navodil za postavitev 1n določitev navezoval ni h točk. Osnovne zahteve so bi I e: Navezovalnetočkemoraioblti določene po položaju in v1sm1 in se določajo 1z obstoječe trian- gulacije 1., II., III. in IV. reda in nivelmajskih točk. Postavljene naj bodo na taka mesta, da bodo primerna za navezavo izmeritvenih mrež in za- varovane pred uničenjem. - Gostota naj bo 0.033 točke na hektar ali 1 točka na 30 hektarov. Povprečna razdalja med nji- mi naj bo 0,6 km (od 3 do l km). - Stabilizacija naj bo na. Signalizacija je lahko trajna ali začasna. Na podlagi teh zahtev smo se lotili konkretnega dela. Kot poskusno območje je bilo vzeto območ­ je okrog Ljutomera in jeseni!. 1976smo se lotili stabilizacije. Kmalu so se pokazale razne po- manjkljivosti, ki pa smo jih med delom odpravili. Za stabilizacijo je bil den betonski kamen s čepom in ploščo okrog kamna. Praksa je poka- zala, da se geodetske točke, če so stabilizirane samo s kamnom, dosti prej uničijo, kot če so zavarovane se s ploščo. točka deluje kot gradbeni objekt in je že od daleč vidna, s tem pa se tudi zmanjša možnost poskodbe pri košnji, oranju ali drugih delih. PI ošča pa ima še snemanja 1 : 18 .000. jo. Z dimenzijo 64 cm x 64 cm rabi kot stalni fotosignal do merila Tako pri navezovalnih kakor pri trigonometričnih točkah, ki so na dominantnih mestih in niso v bližini kakšnih markantnih ektov, so bili postavljeni ekscentrični kovinski signali (priloga 1). Barva kakor tudi stabilizacija se je med delom izboljševala in se prilagajala terenu. Vsi markan- tni objekti v bližini trigonometričnih in navezovalnih točk, kot cerkve, kapele, daljnovodi in * 61000 Ljubljana, YU, vodja oddel ko za osnovna Prispelo v objavo 1977-05-1 zavod SRS, Šaranovičeva 12, dipl .ing.geod, a in inženirsko geodezijo 215 drugi, so biH pozicijsko in višinsko določeni, Treba je bilo zadostiti pogoju, naj se z vsake trigonometrične ali navezovalne točke vidi vsaj ena orientacija, Samo po sebi je razumljivo, da se je na območjih, kjer se je postavljala mreža navezovalnih to~k, obnovila tudi obstoječa trigonometrična mrežo in se je stabilizacija ojačala z betonsko ploščo ter morebiti tudi signali- zirala s kovinskimi signali, Že pri rekognosciranju se je pokazalo, da je za razvijanje mreže navezovalnih točk obstoječa trigonometrična mreža pregosta, Pri redkejsi mreži bi si lahko bolj svobodno in kvalitetno izbira- li pozicije točk. Tako pa nas dostikrat dana mreža sili, da moramo zaradi pogojev, ki so na- vedeni na začetku, postavi jati točke tudi na manj primerna mesta, Sama določitev navezovalnih točk je bila opravljena kombinirano trigonometrično in trilateracij- sko, Podan je primer metode določanja navezovalnih točk na območju 4utomera, s tem da je prikaza- na nekoliko poenostavljena mreža opažanja navezovalnih točk (priloga 2), V resnici je bilo na terenu opazovanih in izmerjenih dosti več povezav med točkami, Naš namen je prikazati, kakšna oblika mreže določanja navezovalnih točk bi že zagotovila kvalitetne rezultate in istočasno bila tudi ekonomična, Metoda določanja ni niti poligonalna niti trigonometrična, kakršnih smo bili navajeni dosedaj, temveč je kombi ni rana. Naj užnem delu je pri ki enj ena na dano mrežo neko! i ko si abše, ker teren- ske razmere (zaraščeni breg) niso omogočile boljše povezave. Kliub temu nam skupinsko izrav- nanje mreže, ki je vpeta med 8 danih trigonometričnih točk, da kvalitetne rezultate, kar se vi- di iz dobljenih srednjih pogt-eskov rezultatov: Srednji pogrešek izravnane smeri: ".:: 7. 8" Srednji pogrešek izravnane razdali e: ± 19 mm My = ± 11 mm; Mx = ± 13 mm Moderni instrumentarij nam danes omogoča, da dobimo kvalitetnejša merjenja od osnove, iz ka- tere se določajo navezovalne točke, Da ne bi teh kvalitetnih merjenj pokvarili, nam ta metoda določanja navezovalnih točk z nekaj dodatnimi meritvami omogoča, da določeni kompleks mreže točk izračunamo najprej kot svobodno mrežo, nato pa io vklopimo v obstoječo triangulacijsko mrežo. Na ta način ugotovimo, katere ,trigonometrične točke so pozicijsko slabe, prav tako pa tudi morebitno deformacijo merila. Trigonometrične točke, ki so pozh:ijsko slabe, imamo za no- ve točke in pri končnem izravnanju dobijo nove kvalitetnejše koordinate. Deformaciio merila pa odpravimo z uvedbo novega redukcijskega faktorja za merjenje dolžine. Z njim bo treba v pri- hodnje reducirati vse na novo merjene dolžine, kolikor bo redukcijski faktor pomenil v relativ- nem smislu spremembo merjene dolžine, večjo od 10 do 15 mm na km, Tako bo poleg redukcij na horizont, ničelni nivo in GK-projektcijsko ravnino uvedena se redukcija zaradi deforma- cije merila obstoječe mreže. Ta postopek je bil uporabljen tudi pri računanju navezovalnih točk za že omenjeno območje Ljutomera, Pred izravnanjem so bila vsa ekscentrična stojišča in smeri reducirane na center in izračunane približne koordinate novih točk, Računanje je bilo opravljeno z žepnim računalnikom, lzravnanje je potakelo v dveh fazah, Najprej se je celotna skupina navezovalnih točk izraču­ nala kot samostojna mreža, pri čemer so bile vzetek oordinate trigonometrične točke 31, za ori- entacijo sistema pa smer na trigonometrično točko 20c Križevci, Nato se ie opravila Helmertova transformacija med sistemom danih točk in sistemom istih točk, izračunanih v svobodni mreži, Koordinatni pogreški identičnih točk po transformaciji niso bili večji kot± 0,06 m, s transfor- macijskima koeficientoma A in B i e bil izračunan redukcijski faktor merila mreže F F2=A2+B2 216 V našeim primeru smo imeli ali = 0,9999520 2 + 0,0000095 2 F = 0,9999520 S tem faktorjem so se pomnožile vse merjene dolžine, ki so bile v tem primeru prevelike. V drugi fazi izrovnavania je bilo opravljeno izravncmje celotne skupine s popravljenimi dolžina- mi tako, da so se upoštevale vse točke, na katere je bila mreža navezana kot dane. Z razvijanjem te nove kategorije temeljnih geodetskih točk smo dosegli, da imamo na terenu določeno kvalitetno mrežo navezovalnih točk in pa izboljšano ali vsaj kontrolirano osnovno mre- žo trigonometričnih točk. Lahko rečemo, da je bil v zvezi s postavljanjem navezovalnih točk storjen velik kakovostni premik tako glede stabilizacije kot glede položajne in višinske natančnosti, s tem po je posred- no opravljen tudi kakovostni premik pri vseh nadaljnjih geodetskih meritvah, ki jim bo za osno- vo rabilo novo navezovalna mreža geodetskih točk. 7 218 STABILIZACI NAVEZOVALNE CENTRA .. TOCKE armirano btfonska ploščo 0,64 x 0,64 s kvadratastim izrezom 0,20 x 0,20 btl@ru.ki kamtn Q,g x 0,12>i_Oi!Q_ - - - -- ---------0,60 b11lonska p!ošča-r:;-yn-- - - - - - - - _ - - - _ - -- 0,70 0;12x-o,frxo,03~---- --- - ------ 0,735 žf-;.. ___ --_o_,64_-_-___ "?i / ✓ , 1:1'? ~ 1 1 ' 1 1 1 ~-t============~===+=~=~1/ Priloga 1 EKSCENTR NI KOVINSKI srGNAL privarj11n11 kovinskt pol krofot plošč@ kovinska c1111 btton 0,00 0,10 ---- -- ------ 0,411 ----------- 0,511 0,06 · · -- ·- 3,60 --3,70 86s Priloga 2 RE N v LNIH TOCK LJUTO ER - 1. L Merilo 1: 25 000 .,,_~ '~~ "'" " ~97 ~· .. 6 ~;S•~~220 ~----~. / ~ ~ 4s 1 .. -.... - . ~--1 202c " \ LE N A Dane trig. točke \ \ \ 't::. 76 0 Navezovalne in ostale nove točke 0--==---0 Stranice izmerjene z razdaljemerom 0-----<0 Obojestransko opazovane smeri 0-----0 Enostransko opazovane smeri 219 Mano SEIFERT* OB STOPETDESETLET!'~ICI REPUBLIŠKEGA ARHIVA GEODETSKE DOKUMENTACIJE Z dekretom združene dvorne pi sorne šL Z 2513 z: dne 17, avgusta 1827 i e bil s sedežem v Lj u- bl jani za tedanjo deželo Ilirijo (Kranjsko in Koroško) ustanovljen Karastral ni map ni arhiv. Ker se je izmera Li, stabilnega katastra v Sloveniji končala z 1, 1828, je postala ustanovitev mapnega arhiva nujna, Do 1, 1875 je bilo obdavčenje v naših krajih opravljeno le na podlagi osebnih prijav posesl'ni- kov, brez izmeritve zemljišč, Seveda so se dogajale razne nepravilnosti, največ krivic pa je tr- pel mali kmet - posestnik, Zato se je cesarica Marija Terezija (vladala je od 1740-1780) lo- tilci poprave tega sistema, ukinila je davčno oprostitev nekaterih izvoljencev ter odredila ceni- tev zemljišč, prav tako brez izmeriive, Pa tudi to ni prineslo pravične odmere davkov, Njen naslednik, cesar Jožef II, (vladal od 1765-1790, od 1765-1780 s svojo materjo) je zato odre- dil, naj se lotijo ureditve obdavčenja tako, da se na podlagi izmere zemljišč ugotovi površina vse obdelane zemlje, Ta izmera je upošievala le 4 obdelavne vrste (nj, tr, vg in gd), fo jože- finska davčna regu!acija je bila uzakonjena s patentom 20.4, 1785 in jo imenujemo jožefinski kataster, Naslednik Jožefa II., cesar Leopold II, (vladal od 1790-1792) je s ponovno vpeljavostaregasiste,, ma obdavčenja zavrgel Li, jožefinski kataster, to pa je povzročilo med obdavčenimi veliko ne- zadovoljstvo. Šele naslednji vladar, cesar Franc 1,, je z dekretom z dne 23, 12, 1817 vpeljal t,i, "stabilni kataster", ki velja še danes in ga poznamo pod imenom franciscejski kataster, Ta 11 stabi I ni kataster" upošteva 1::,redvsem vse vrste zemljišč, tako ti sta, ki so podvržena obdavčenju, kakor tudi davka prosta zemljišča, Glavna razlika je bila v načinu obdavčenja, Z vpeljavo či­ stega donosa, ki so ga določale državne cenilne komisije, se je upošteval srednji donos vsake obdelavne vrste, ki ie mogoče doseči pri upoštevanju srednje dobre letine ob odbitku vseh pride- lovalnih stroškov, Ta način določitve osnove za obdavčenje je še danes v veljavi, Tudi v tehničnem pogledu je bil storjen velik korak naprej. Podloga vse izmere je bila določi­ tev stalnih točk, Li, triangulacija, S tem je bila podana medsebojno povezanost, kar je pogoj za izdelavo točnih načrtov, Za vsako katastrsko občino so bile izdelane na podlagi teh meritev katastrske mape (merila 1 : 2,880, l : 1 .440, 1 : 5760). Te mape so prikazovale vsako parcelo tako glede oblike kakor tudi glede obdelave, Tudi že omenjeni katastrski čisti donos se je na podlagi posebnih tabel izračunaval in vpisoval v parcelne zapisnike, Tako imamo leto 1817 za rojstvo še danes veljavnega katastra pri nas, Vsa dežela je bilo razdeljena v katastrske občine (avstrijska in slovenska Štajerska v 2,692, lli;ija v 1 J38 in Primorska v 645 katastrskih občin), Ta teritorialna razdelitev se je bolj ali manj ohranilo do današnjih dni, Danes se sicer porajajo težnje za spreminjanje teh osnovnih te- ritorialnih enot katastra, kor pa moramo s strokovnega stalisča odločno odklanjati, saj je ob spreminjanju meja katasrrskih občin vsaka primerjava stanja v prel'eklosti s sedanjim stanjem ne- mogoča, Katastr6ka občina je danes drugega le osnovno enota meritvenega območja, ki mora za študij razvoja, analize ipd, ostati nespremenjena, Posledico izmere "stabilnega katastra" pa je bilo tudi ustanovitev posebne arhivske službe in se je - kot smo že v začel'ku omenili - v Ljubljani dne 17, avgusta 1827 ustanovil mapni ar- hi v • Precizni predpisi o njegovem poslovanju so točno dol očali vse njegovo del o, Predpisi pa niso določali samo poslovanja, temveč tudi način arhiviranja in ves postopek pri reprodukciji map z vsemi potrebnimi obrazci, Ko danes prebiramo te predpise, se ne moremo načuditi jasnosti, ne- dvoumnosti in preciznosti teh predpisov, Če upošt·evamo poleg Kranjske, Koroške in Štajerske še izmero Primorske, je biio celotno slovensko ozemlje izmerjeno v rekordnem času 10 let, kar je tudi za današAj i tempo rekordno, * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SR Slovenije, Šaranovičeva 12, vodja republiškega arhiva za geodetsko dokumentacijo 220 Z zedinjenjem I, 1918, z nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je Mapni arhiv prešel pod Ministarstvo finansija, in sicer pod Odelenje katastra i državnih dobara, Po 1, 1928, s formiranjem banovin, pa je Mapni arhiv organizacijsko prešel pod Dravsko finančno direkcijo, pod Odsek za kataster in državna posestva, Skrb za poslovanje Mapnega arhiva pa ie bila po 1, 1918 minimalna in ie posloval v prostorih in z opremo, ki jo je dodelila še bivša Avstro-Ogrska. Tudi med okupacijo je bilo poslovanje ar- hiva zreducirano na minimum, saj je obdržal na svojih policah in v omarah samo mape katastr- skih občin, ki so pripadale Li, Liubljanski pokrajini, mape za območja, ki jih je zasedla Nem- čija, pa so odpeljali v Gradec in na Dunaj, Po koncu vojne je Mapni arhiv tudi še nekaj let životaril, saj se je marsikdaj slišal tudi pred- log o likvidaciji ne samo Mapgnega arhiva, pač pa J·udi vse katastrske službe, Z ustanovitvijo Geodetske uprave LRS je tudi Mapni arhiv zaživel, Začeli so se vračati z Duna- ja in iz Gradca med vojno odnešeni katastrski načrti. Začela se je tudi LL nova izmera in ponovna reprodukcija starih katastrskih načrtov. V šestdesetih letih tega stoletja pa se je začelo tudi obnavljanje opreme Mapnega arhiva,ki se je 1, 1974 po čl, 111 zakona o republiških upravnih organih (Uradni list· SRS, št. 29 z dne 31, 12,1974) preimenoval v Republiški arhiv geodetske dokumentacije Geodetske uprave SRS, V 1, 1975 se ie arhiv iz dotedanjih prostorov v Kristanovi ulici (poslopje bivse Finančne direk- cije, sedaj Biotehniške fakultete) preselil v novo zgradbo Geodetskega zavoda SRS, v Šaranovi- čevo ul. 12, kjer je dobil lepše uradne prostore, na žalost pa ne tako primerne arhivske pro- store. Vsekakor pa je bilo rezultat te preselitve to, da je dobil arhiv popolnoma novo opremo, Stare, lesene omare in police so zamenjali kovinski predalniki, Arhiv je z evidenco trigonome- trične in nivelmajske mreže, s hranjenjem načrtov ne samo katastrske izmere, pač pa tudi z iz- dajanjem topografskih kart, temeljnih topografskih načrtov, s hranjenjem aerofotomateriala in drugega kartografskega gradiva daleč prerasel okvir nekdanjega Mapnega arhiva. Ko danes gledamo nazaj na stopetdeset let staro institucijo, ki je"dala skozi" vse faze raznih reform, moramo s priznanjem ugotoviti, da so vsi naši predniki vestno, pedantno in z ljubezni- io vodni ta včasih tako neslavni Mapni arhiv in nam ohrarili neprecenljivo vrednost kartnega gradiva, ki bo še dolga leta dajalo novim generacijam osnovo za dopolnjevanje in moderniza- cij o geodetske dejavnosti. Prizadevnost prav vseh, tako pokojnih kot še živih delavcev bivšega Mapnega arhiva, zasluži ob stopetdesetl etni ci ustanovitve arhiva naše občudovanje, hvaležnost in priznanje. 221 Anton LESAR* KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA V DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTIH 21. in 22. aprila 1977 v Dubrovniku Posvetovanje je bilo v prostorih hotelo libertas v Dubrovniku. Po grobi oceni je bilo udeležencev okrog 400, od tega okrog 40 iz Slovenije, V delovnem predsedstvu (predsednik ing. Car iz Zagreba) je bil med drugim tudi ing. Svetik Pe- ter, v komisijo za zaključke pa je bil izvoljen ing. Šivic Peter. Pred delovnim zasedanjem so udeležence pozdravili: predsednik ZGIG Jugoslavije tov. Buder, predsednik skupščine SO Dubrovnik tov. Jelic, ki ie bil pokrovitelj posvetovanja, predstavnik geodetov Avstrije - dr. Bernhardt, Bolgarije - Bilčev, Madžarske - Toma, Poljske - Klopocinski, ki je tudi častni član ZGIG Jugoslavije, Švice - Hans Zimermann, general ni konzul, ki i e pri pravi I tudi razstavo švicarske kartografije in dekan tehniške fakultete v Zagrebu - Veljko Petkovi c. Od skupno 24 referatov jih je bilo iz Slovenije 7, kar ie skoraj tretjina (Svetik (2), Šivic, Ba- novec, Rotar, Kos, Čermelj). Uvodni referat je podal tov, Svetik. Referat tov. Banovca je podal zelo dobro dr. Lovrič, referat tov. Kosa ni bil podan, ostale referate pa so na primeren način podali sami referenti. Menim, da so se teme posvetovanja najbolj dosledno držali slovenski re- ferenti, nekateri drugi pa so zašli boli v spi ošno kartografi i o ali cel o v avtomati ko. V razpravi, ki je sledila vsem trem delovnim zasedanjem (referati so bili podani na treh zase- danjih posvetovanj o), so sodelovali predvsem SI ovenci: Čuček - možnost uporabe ortofotogrofi- j e, Bilc - možnost uporabe fotointerpretacije, Majcen - vloga geodetske službe v izdelavi kar- tografske dokumentaciie v občini. Edini razpravljalec iz drug h republik je razpravljal o načinu financiranja ODK v občini Beli Manastir. Na koncu posvetovanja je bila predložena skica zaključkov v obliki 7 točk, ki v splošnem vse- buj ei o nosi ednj e: Smer kartografije se ravna po potrebah planiranja, Zadnjih 30 let so opazni večji dosežki karto- grafije, vendar so med posameznimi občinami zel o velike razlike v možnostih. Več pozornosti je treba posvetiti tematski kartografiji, za kar bo treba urediti vprašanja kadrov, metodologij, tehnologije itd. Končno obliko zaključkov bo izdelal odbor kartografske sekcije pri ZGIG Jugoslavije, Za posvetovanje je biia organizirana tudi razstava, v kateri so imeli razstavljalci iz Slovenije (pripravila jo je Zvezo geodetov Slovenije - Čermelj in Kos - s pomočjo GU SRS, GZ SRS in občinskih geodetskih uprav), pomemben delež. Tudi za razstavo lahko rečem, da nekateri raz- stovljal ci niso upoštevali teme posvetovanja in so razstavljali splošne strokovne ali pa komerci- al ne eksponate. Spi ošno mnenje o uspehu posvetovanja bi bil o nosi ednj e: Posvetovanje je bilo no povprečni ravni. Geodetom iz Slovenije ni prineslo pričakovanega pove- čanja zrn:mja in izkušenj. Videti je, da so možnosti v večini občin v drugih republikah skromne * 61000 Ljubljana, YU, Geodetsko uprava SRS, Cankarjeva 5 dipl .ing,geod., vodjo skupine za geodetsko prostorsko dokumentacijo Prispelo v objavo: 1977-05-06. 222 in bo potreben določen čas, da se toliko osamosvo1qo, da bodo občine (s pomočjo republiških geodetskih organov!) začele razmišljati o resnem pri s topu k izdelavi I astne kartografske doku- mentacije. V nadaljevanju navoj am seznam referatov na tem posveJ-ovanj u: 1 • Peter Sveti k, i ng, geod. Družbena vloga kartografije v teritorialnih skupnostih. 2. Laslo Barcal, dipl .ing.geod, Informacijski sistem obči ne in geodetska kartografska dokumentacija. 3. Peter Šivic, dipl.ing.geod. Kartografske podi oge in oprema za vodenje prostorskega katastrskega opera ta. 4. Dr. Miroslav Peterca, dipl .ing.geod. Standardizacija meril geodetsko-kartografske dokumentacije na občinski 1n višjih ravneh, 5. Ivan Buder, di pl , i ng .geod, Obstoječi fond topografskih kart in možnosti njihove uporabe za potrebe občin. 6. Tomaž Banovec, dipl .ing.geod. Indikatorji, ki kažejo stanje in razvoj občin - medobčinske komparacije na podlagi kartogra- fskih in grafičnih sredstev, 7. Dr. Miloš Miškovic, dipl .ing.geod. Tematska struktura kartografske dokumentacije za potrebe prostorskega planiranja in druge druž- bene službe ob primerih občinČitluk, Laktaši in Sokolac. 8, Dr. Nedeljko Frančula, dipl.ing.geod, Uporaba avtomati zaci i e v transformaciji vsebine načrtov starih koordinatnih sistemov v Gauss- KrUgerj evo proj ekci i o. 9. Mr. Mirjana Zdenkovi c, di pl . ing. geod. Informacijska vsebina karte. 10. Sava Bulatovic, dipl.ing.geod, Faktor čas v množičnem informiranju uporabnikov karte. 11. Slavko Štefanac, dipl. ing ,geod. Mreže kot oblika grafičnega izražanja. 12. J uraj Frangeš, ing. geod. Branimir Gojčeta, dipl .ing.geod. Velimir Uršič, ing.geod. Možnosti aerofotogrametri je v informiranju o prostoru. 13. Joko Gačevic, dipl .ing,geod, Mi!utin Stojiljkovic, dipi ,ing.geod. Topografsko-katastrski načrt ~ osnova za grafični del katastra vodovoda in podzemnih objektov. 14. Dragomir Božic, dipl. ing .geod. Kartografska dokumentacija pri izdelavi in evidenci podatkov podzemnih instalacij. 15. Josip Dulic, dipl .ing.geod. Gustav Rafai, dipl ,ing.geod. Hramba in uporaba kartografske dokumentacije (podatkov izmere). 223 16. Mustafa Mehmedovic,dipl .ing.geod. Zakon o prostorski ureditvi in geodetsko-kartografska dokumentacija v SR BiH. 17. Srboljub Mitic, dipl .ing.geod. Zakonske obveze družbenopolitičnih skupnosti Srbii e za geodetsko-tehnično dokumentacij o. 18. Peter Sveti k, ing. geod. Pregled kartografske dejavnosti za potrebe družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji. 19. Olivera Djuric, dipl .ing.arh. Predlog programa izdelave in vzdrževanja geodetskih podlog za potrebe planiranja in uredit- ve prostora (razi s kave za potrebe SR Srbije) . 20. Dr. Paško Lovric, dipl .ing.geod. Karte občin SR Hrvatske. 21. Milan Valanovic, dipl .ing.geod. Potreba po izdelavi kartografske dokumentacije v obči ni kot nuj ne osnove prostorskega plani- ranja. 22. Jože Rotar, dipl .ing.geocl. Karte za potrebe občin. 23. Vi I i Kos, geodet Pregledna karta obči ne. 24. Zmago Čermel i, ing .geod. Razvoj in vloga kartografije v občini Domžale. 25. Dr. Paško Lovric, dipl .ing.geod. Jaroslav Vichra, dipl .ing.geod. Karte obči ne Osijek • 26. Zlatan Šulentic, dipl .ing.geod. Uporaba ODK v merilu l : 5000 za izdelavo kart v manjših merilih. Izven uradnega programa so predstavniki Z veze geodetov Poljske podali dva zanimiva referata z naslednjo vsebino: 1. Kartografske podloge za urbanistično planiranje, tematske karte. Prikazan je bil tudi atlas re- gionalnega razvoja Poljske. 2. Uporaba kart v katastru komunalnih naprav na Poljskem. Vsi, ki se zanimajo za strokovno gradivo s posvetovanja o kartografiji v Dubrovniku, laH