PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idrijj, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorsJq
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 14 (13.245)
Trst, sreda, 18. januarja 1989
Po vesteh, da so vojaška letala križala civilne koridore
Za generale so zračne poti vame civilni piloti naj bi pretiravali
Zadušljivo ozračje v rimskih palačah
De Mita napada PSI in PRI
Tajnik KD skuša ohraniti tako predsedstvo vlade kot tajništvo stranke, tudi za ceno vladne krize
S tem mnenjem generala Puglieseja in ministra Santuza se piloti ne strinjajo - Vojaški prestrezniki se z nadzvočno hitrostjo približajo potniškim letalom tudi na 300 metrov
RIM — Dogodki iz zadnjih dni, ko so piloti italijanskih potniških letal opazili neznana letala, ne predstavljajo nobene nevarnosti za civilni promet, ker so v skladu z mednarodnimi normami in ne predstavljajo kršitve italijanske suverenosti. To je v bistvu odgovor generala Francesca Puglieseja, ki je odgovoren za telekomunikacije in nadzor poletov italijanskega vojaškega letalstva, parlamentarcem komisij za prevoze senata in poslanske zbornice.
Za generala Puglieseja so piloti in časopisi pretiravali, ko so trdili, da so zračni koridori nad Tirenskim morjem zaradi poletov vojaških letal nevarni. Vsa zadeva pa kot kaže ni tako nedolžna. Nadzorniki poletov in radaristi so namreč sporočili, da se je v ponedeljek med civilnima koridoroma Ambra 18 in Ambra 13 v nahajalo kar 32 ameriških vojaških reaktivcev. Radaristi so v bistvu potrdili izjave civilnih pilotov dveh potniških letal na progi Milan-Catania in Milan-Palermo, ki so opazili ameriške lovce prestreznike. Na radarskih zaslonih se je v obeh primerih sled potniškega letala in prestreznikov združila, kar pomeni, da so se lov-*=i približali potniškim letalom na razdalji pod eno milijo. Mednarodna določila dovoljujejo vojaškim letalom, da se približajo na 300 metrov. Z dvojno nadzvožno hitrostjo, potrdili so jo italijanski radaristi, je tako srečanje vse prej kot nedolžna stvarca, saj lahko že malenkostna napaka povzroči tragedijo. General Pugliese je tudi povedal, da imajo letalonosilke v mednarodnih vodah vso pravico, da nadzirajo civilne zračne koridore in morebitna letala.
Predstavniki združenja pilotov pa se ne strinjajo s takimi optimističnimi ocenami. Tajnik vsedržavnega združenja pilotov ANPAC Rusconi je navedel, da so sedanji dogodki v nasprotju z mednarodno konvencijo iz Chicaga o zračnem prometu. Italijanski zračni koridori so po njegovem podobni cestnemu križišču, ki ga urejujeta dva med seboj nekoordinirana redarja.
Resnici na ljubo je treba priznati, da je chicaška konvencija precej dvoumna, tako da si jo civilni in vojaški piloti različno razlagajo. Prvi morajo leteti po obveznih zračnih koridorih, drugi pa so prepričani, da nad mednarodnimi vodami lahko počenjajo kar hočejo.
Včeraj popoldne je vso zadevo proučil tudi minister za prevoze Santuz, ki je kasneje sporočil, da je ves preplah neutemeljen, kar potrjuje tudi podatek, da tuji piloti niso opazili nobene nepravilnosti.
Medtem je Pentagon sporočil, da so v Tirenskem morju končali pomorsko-letalski manevri, v katerih sta v sklopu 6. sredozemskega brodovja sodelovali letalonosilki Kennedy in Roosevelt ter 150 letal.
Direktor urada za ustavna vprašanja Bonifazi in funkcionar Alitalie Pavolini med včerajšnjimi pogajanji o sindikalnih zahtevah letalskih uslužbencev	(Telefoto AP)
RIM — Decembrski gospodarski manever še vedno kali politične vode v rimskih palačah. Po četrtkovem vladnem vrhu, ko je kazalo, da bo prišlo do popuščanja napetosti med strankami večinske koalicije, je sedaj sam De Mita ponovno zmešal štrene. Njegov nastop v Vicenzi so ostro kritizirali socialisti, na kritike pa je De Mita odgovoril kar se da nejasno: dejal je, da so bile njegove puščice namenjene predsedniku PRI Visentiniju; republikanci so kajpak odgovorili s člankom v svojem glasilu, kot je sicer že tradicija. »Če bi hoteli De Miti vrniti milo za drago,« piše La Voce Repubblicana, »bi morali povedati marsikaj neprijetnega za KD; povedati bi morali mnenja, ki se nam sicer vsiljujejo, ki pa jih ne želimo posredovati zavezniški stranki, seveda dokler se le-ta vede kot dobra zaveznica.« Republikanci nadaljujejo rekoč, da ne vedo, ali je De Mita kritike izrekel v trenutku stiske, v katero so ga spravile upravičene kritike republikancev. »Tako zadržanje vsekakor ni primerno za šefa neke koalicije,« meni PRI, »morda pa se je hotel De Mita samo nerodno izmazati in pripisati manjši poudarek nedeljski repliki socialistov.« Repulikanci skratka menijo, da De Mita išče prepir (in kot posledica vladno krizo), saj se ne obnaša kot dober zaveznik in šef vladne koalicije; nemara pa se boji reakcij socialistične stranke. Med obema hipotezama je prva bolj uresničljiva; vanjo namreč ne verjamejo samo republikanci, pač pa še nekatere druge stranke. De Mita naj bi torej izzival vladno krizo in išče nekoga - kako politično stranko - ki bi krizo napovedal namesto njega. Ministrski predsednik bi tako lahko obdržal stol v palači K D-na trgu del Gesu, kriza, ki naj bi jo sprožili »slabi nasprotniki«, pa bi okrog svojega tajnika solidarnostno strnila vso Krščansko demokracijo. V takem primeru bi bilo skrajno tvegano odreči De Miti ponovno kandidaturo za vodstvo stranke.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odnosi z Libijo ostajajo za zunanjega ministra glavno odprto vprašanje
Andreotti pozitivno ocenil trenutno stanje na območju Sredozemskega morja
DUŠAN KALC
Zunanji minister Giulio Andreotti
RIM Stabilnost v Sredozemlju je neobho-den pogoj za razvoj sodelovanja med državami, ki obkrožajo to morje. Tako meni italijanski zunanji minister Giulio Andreotti, ki je včeraj poročal pred senatno komisijo za zunanje zadeve o mednarodnih odnosih, o sedanjem položaju v Sredozemlju ter o zaključkih nedavne pariške konference, ki je bila posvečena kemičnemu orožju. Njegova ocena trenutnega položaja v Sredozemlju je dokaj optimistična, čeprav si ne prikriva nekaterih težav, začenši z novim stopnjevanjem napetosti, ki jo je sprožil letalski incident severno od Tobruka, ko so ameriška letala zrušila dva libijska miga. Ta optimizem pa narekujejo drugi spodbudni dogodki zadnjega obdobja, kot je bila Pariška konferenca, še zlasti pa Dunajska mednarodna konferenca o sodelovanju in varnosti v Evropi, ki je zakoličila nekaj pomembnih mednarodnih obvez, tako na področju vojaške varnosti, kot na področju človekovih pravic. Dunajski vrh predstavlja za Andreottija pravi kakovostni preskok, zlasti kar zadeva uvedbo mehanizma, po katerem je vsem državam članicam prvič v zgodovini poverjena pravica, da zahtevajo od drugih držav vse informacije, ki zadevajo njihovo ravnanje na področju človekovih pravic.
Glede pariške konference pa je italijanski zunanji minister dejal, da je dala izjemen doprinos na področju razoroževanja in popuščanja napetosti. Posebno vrednost je pripisal izjavi sovjetskega zunanjega ministra Sevarndnadzeja, da se namerava SZ lotiti enostranskega uničevanja svojih skladišč kemičnega orožja. Prav tako je spodbudno, da so na podobno možnost namignile tudi ZDA.
To še ne pomeni, je poudaril Andreotti, da so bile odpravljene vse ovire na poti razoroževanja in popuščanja napetosti. Eden glavnih problemov, ki ga bo treba še rešiti, je oblikovanje učinkovitega sistema za križno preverjanje dejanskega razoroževanja.
Dobršen del svojega poročila je zunanji minister posvetil odnosom z Libijo, ki ostaja eden glavnih problemov Sredozemlja. Predvsem je poudaril potrebo, da bi Libija razpršila vse sume o njenem sožitju s pojavom mednarodnega terorizma. Demantiral je nato 'vsakršen očitek, da bi bila tudi italijanska podjetja vpletena v libijsko proizvodnjo kemičnega orožja. Zavrnil je tudi očitke, da želi Italija povečati svoje posle v Libiji, in dejal, da So prav tiste države, ki to očitajo Italiji, najbolj prisotne s svojimi najpomembnejšimi podjetji v Libiji.
Nekoliko se je obregnil tudi do ZDA, ko je dejal, da bi se vsakršna radikalizacija spora z Gadafijem neizbežno odražala v poslabšanju odnosov z drugimi arabskimi državami, kar bi zaustavilo proces miru na Bližnjem vzhodu.
Odmevi z zasedanja CK Zveze komunistov Slovenije
Zaskrbljenost ob dogodkih v Črni gori
LJUBLJANA — Predsedstvo slovenskega CK 'ZK je v ponedeljek in torek zasedalo za zaprtimi vrati. V zadnjem času se je resda nakopičilo toliko aktualnih vprašanj, da je tudi vodstvo slovenske partije moralo urediti svoje vrste ter preveriti svoja stališča.. Obravnavali so najnovejše dogodke v Črni gori in posledice le-teh, razvoj političnega pluralizma (o tem bodo svoj predlog stališč objavili v glasilu Komunist ter ga tako dali v razpravo članstvu) ter kadrovske spremembe v zveznem vrhu. V zvezi s tem se je po ovinkih zvedelo, da so med drugim tehtali tudi možnost, da bi za kandidata za člana predsedstva SFRJ predlagali Milana Kučana, vendar, kot je slišati, te variante večina ni sprejela, saj je bržkone v sedanji situaciji zelo pomembno imeti takšno avtoriteto na čelu slovenske partije.
V sporočilu z dvodnevnega zasedanja je partijsko predsedstvo med drugim zapisalo:
Sedanja množična zborovanja v Črni gori in odstop republiških, političnih vodstev so prav gotovo povezane z dogodki iz oktobra lanskega leta. Takrat je predsedstvo CK ZKS v svojem pismu centralnemu komiteju ZK
Črne gore podprlo predsedstvo CK ZK Črne gore, ki je sprejelo upravičene zahteve delavcev v zvezi z njihovim socialnim in človeškim položajem, kar pa se ne sme izrabiti za napade na legalne institucije te republike, s tem pa tudi na socialistično samoupravno federativno ureditev Jugoslavije. Odločno smo podprli črnogorske komuniste tudi zoper pritiske, ki so nezadovoljstvo ljudi izkoristili za zanikanje nacionalne identitete črnogorskega naroda in zoper suverenost SR Črne gore. Danes lahko ugotovimo, da je do ponovnega izbruha nezadovoljstva prišlo tudi zaradi nerazumljive počasnosti in neodločnosti pri razreševanju problemov, zaradi katerih je prišlo do nemirov oktobra lani. Predsedstvo CK ZKS tudi tokrat opozarja na nesprejemljive metode, pritiske in zahteve, ki onemogočajo uveljavljanje funkcij in preprečujejo, da bi lahko ugotovili, kaj je resnica in kaj laž, kaj je upravičena kritika odtujenih državnopartijskih struktur in kaj program zoper vse institucije sistema in zoper začete reformske procese v Jugoslaviji in v SR Črni gori.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Girardelli nezadržen
ADELBODEN — Luksemburški smučarski as Marc Girardelli je v letošnji sezoni za svetovni pokal petič zadel v črno. Včeraj je namreč v švicarskem Adelbodnu zmagal veleslalomsko preizkušnjo in potrdil vodstvo na skupni lestvici.
NA STRANI 14
•	De Mita napada
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tudi komunisti so včeraj obravnavali zaplete, ki so nastali po decembrskem gospodarskem manevru in po vladnem vrhu, ki je povzročil trenje med strankami valdne večine. Kar se tiče davčne politike, ima KPI jasne pojme: Craxi je imel prav, ko je obsodil nepravilnosti davčnih ukrepov in spodbudil dialog s sindikati, vendar je naredil več kot korak nazaj prejšnji četrtek, ko se je srečal s tajniki vladnih strank. KPI pričakuje sedaj še poslednjo Craxijevo preizkušnjo, in sicer, ko bo finančni zakon obravnaval parlament. V pričakovanju odločilnega dne je vodstvo KPI pripravilo alternativni gospodarski manever, ki teži k uravnovešenju državnega proračuna s pomočjo temeljite dvačne reforme in ustrezne porazdelitve državnih stroškov. Z drugimi besedami, gre za javno upravljanje s točno opredeljenimi pravili, za razločevanje med vlogo političnih sil in odgovornostjo upravnih funkcij na vseh ravneh.	q g
•	Zaskrbljenost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Takšni procesi lahko vodijo v negiranje obstoječega sistema v celoti, v voluntaristično odločanje mimo volje samoupravno in politično organiziranih delovnih ljudi, ter ustvarja nevarno praznino ne le v SR Črni gori, ampak tudi v federaciji, na način, ki ne more prispevati k hitrejšemu reševanju krize v skladu z upravičenimi zahtevami nezadovoljnih ljudskih množic. Toliko bolj še ker nastale razmere zlorabljajo za neargumentirane napade na organe federacije in na vodstvo ZKJ, za negiranje suverenosti, samostojnosti in ustvarjalne vloge posameznih narodov in njihovih republik pri uresničevanju reforom v federaciji. Zaradi vsega tega izražamo zaskrbljenost v zvezi s temi dogodki in se odločno zavzemamo za takšen njihov razplet, ki bo krepil zaupanje v legitimnost institucij sistema in nosilcev družbenih fukncij ter okrepil v vsej Jugoslaviji reformske sile, pa naj gre za reformo gospodarskega sistema, političnega sistema ali za prenovitvene procese v ZKJ, v Socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Predsedstvo CK ZKS ocenjuje, da je treba čimprej oblikovati nov zvezni izvršni svet. Osnova za izbor mandatarja in članov ZIS mora biti program v okviru kriterijev predsedstva SRF Jugoslavije. Pri tem mora imeti prednost tržno zasnovana protiinflacijska politika, ki bo uživala zaupanje zaradi svoje strokovne zasnovanosti in zagotavljala sproščanje samoupravnih in poslovnih pobud ekonomskih subjektov. Predsedstvo CK ZKS se zavzema, da se SR Slovenija, skladno s svojo odgovornostjo za skupen družbeni razvoj v SFRJ odgovorno vključuje v izbor novega predsednika in aktivno sodeluje pri oblikovanju novega zveznega izvršnega sveta.
Omenjena seja slovenskega partijskega vodstva je bila tudi priprava na sejo CK ZK Jugoslavije, ki bo 25. januarja v Beogradu. Čeprav so doslej že večkrat napovedali zgodovinska zasedanja, pa tokrat morda najbolj dramatično napoveduje izjava enega od redkih "preživelih" članov zveznega partijskega vodstva: »To bo najbrž naša zadnja seja z demokratično veči-
Plenum PZDP brez bistvenih novosti
VARŠAVA — Deseti plenum PZDP se je včeraj zaključil brez bistvenih novosti. Iz vseh posegov je bila razvidna bojazen nad odpiranjem vrat Solidarnosti in torej možnosti sindikalnega pluralizma. Večina članov PZDP je tako mnenja, da je v vsaki tovarni dovolj eno sindikalno gibanje. V nekaterih posegih pa je bilo mogoče razbrati skrajno previdno naklonjenost pluralizmu, ki pa bi moral spoštovati določene ustavne, politične in zakonodajne meje.
Obisk predsednika iranske vlade Musavija je bil nadvse uspešen
V Rimu dosegli kompromisno rešitev o poravnavi iranskega dolga Italiji
Iranski premier Musavi je papežu daroval molitveno preprogo (Telefoto AP)
RIM — »Izbrali smo vašo deželo za ponovno navezavo stikov z Evropo, z bodočo "Združeno Evropo", zaradi razsežnosti naše trgovinske izmenjave z vami, zaradi pozitivnih stališč Italije do resolucije 598 in kemičnega orožja in zaradi stalnih stikov, ki jih je Italija ohranila z Iranom po revoluciji in v osmih letih vojne z Irakom.« To je včeraj izjavil iranski premier Mir Ho-sein Musavi na tiskovni konferenci ob koncu dvodnevnega uradnega obiska v Italiji, med katerim se je sestal s predsednikom vlade De Mito, zunanjim ministrom Andreottijem in z ministrom za zunanjo trgovino Ruggie-rom.
Po vsem sodeč je bil torej obisk nadvse uspešen. Med drugim so našli kompromisno rešitev glede gradnje pristanišča Bandar Abas. Italijanska stran je tudi pokazala zanimanje za povečanje uvoza iranske nafte, proučili so tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja pri gradnji železarne v Mobara-kehu in elektrarne v Isfahanu. Nedvomno vlada največje zadovoljstvo, ker so rešili spor o dolgovih pri gradnji pristanišča v Bandar Abasu za časa šahove vladavine. Ko je izbruhnila is-
lamska revolucija in so šaha izgnali iz države, so Italijani obnovili sporazum in nadaljevali z gradnjo, Iran pa ni poravnal dolga, ki je nastal za časa šaha. Teheran je bil pripravljen le delno poravnati dolg, včeraj pa so dosegli kompromisno rešitev. Teheran bo plačal polovico dolga, in sicer 600 milijard lir.
Velik poudarek so dali tudi analizi položaja na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Glede Afganistana je Musavi odločno nasprotoval možnosti, da bi se v državo vrnil bivši kralj Zaher Šah. Po vsem sodeč so iranski voditelji še vedno prepričani, da je le njihova vizija pravilna in da so vsi drugi v zmoti. Nič čudnega torej, da so številni palamentarci iz najrazličnejših strank pismeno protestirali zaradi obiska predstavnika nekega nedemokratičnega režima.
Ko se je Musavi sestal zasebno s papežem Janezom Pavlom II., je skupina svojcev v Iranu ustreljenih nasprotnikov režima ajatulahov protestirala na Trgu sv. Petra. Poseči je morala policija, saj je obstajala nevarnost, da bi prišlo do fizičnega obračunavanja med protihomeinisti in člani Musavijevega spremstva.
Kdo na	vrsti
po Črni	gori?
TITOGRAD — Črna gora se še vedno "trese". Odstopom najvišjih republiških vodstev zdaj po tekočem traku sledijo v občinah, v večini primerov pod pritiski množic, ki brez posebnih kriterijev obglavljajo legitimne organe. Doslej je padlo že 11 občinskih garnitur od skupno 20 črnogorskih komun, tako da zadeva vse bolj diši po anarhiji, saj je zelo moteno kolikor toliko normalno funkcioniranje državnih organov.
Scenarij poteka tako kot lani jeseni v Vojvodini, kjer so doslej zamenjali že več kot 7000 funkcionarjev vseh ravni, le da se nekoliko bolj stihijsko, saj so prišla v marsikaterem kraju na površje doslej tleča mednacionalna sovraštva in strasti. Po obsegu in posledicah črnogorski dogodki spominjajo že skorajda na revolucijo in glede na to, da je počilo lani oktobra (takrat so se nemiri, kot je znano, končali z zloglasnim poveljem milice: "Postupi po naredje-nju"), marsikdo napol za šalo, napol za res omenja "malo oktobrsko revolucijo".
Medtem ko je tudi mnoge slovenske komentatorje tokrat presenetila množičnost izbruhov nezadovoljstva in so se previdno pridružili obsodbam nesposobnega črnogorskega vodstva, nekateri vendarle opozarjajo na "zgodovinski scenarij": gotovo ni naključje, da je padlo vodstvo, ki ga je pred meseci Stipe Šuvar pohvalil kot "najbolj disciplinirano", kar mu seveda srbski tisk ravno te dni bogato očita. Tudi datum zadnjih demonstracij (10. januar) je bil mnogim znan že tedne poprej - morda so zanj vedeli tudi črnogorski oblastniki, pa so podcenjevali informatorje in razsežnost "govoric". Vsekakor pa bi kljub temu da ni mogoče zanikati upravičenosti nezadovoljstva črnogorskih delavcev, le naivnež verjel, da se je "zgodilo ljudstvo" (priljubljena sintagma v srbskem tisku) kar samo od sebe: da je preprosto prišlo, videlo in zmagalo.
Padla je Vojvodina, z Agrokomercem in umetno razpihnjeno neumsko afero je obglavljena Bosna, Črna gora še ravno zdaj trese: zdaj še ugibati ni treba več, kdo je na vrsti. (Makedonije tu nihče ne šteje, delno zaradi bankrota, delno zaradi skupnega sovražnika albanskega nacionalizma.) Hrvaška prav te dni vznemirjeno protestira zaradi vsiljene dileme v zvezi z jezikom ter vse pogostejših člankov v srbskem tisku, ki govorijo o "zatiranih Srbih na Hrvaškem, o Hrvatih kot genocidnem narodu" itd.
Na ponedeljkovem sestanku v beograjski mestni partiji so dokaj natančno določili dva naslednja cilja: Stipe Šuvar, predsednik predsedstva CK ZKJ in republika Slovenija fV kateri se dogajajo stvari, ki močno motijo politične procese in hudo vznemirjajo jugoslovansko javnost"). Glede Šuvarja, ki so ga obtožili, da je s formulacijo "politika ulice" v zvezi s črnogorskimi dogodki globoko užalil srbski in črnogorski narod, poznavalci napovedujejo, da ga bo ob naslednji seji CK "prozvala" spontana množica pred sejno dvorano.
Od kod neki jim takšna ideja...?	7 e
Popuščanje napetosti predmet pogovorov Zanone-Kadijevič
RIM — Jugoslovanski zvezni sekretar za narodno obrambo generalpolkovnik Veljko Kadijevič je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk v Italijo. Na rimskem letališču Ciampino, kjer je jugoslovansko vojaško letalo falcon 50 pristalo zaradi megle z večurno zamudo, je jugoslovansko delegacijo sprejel italijanski obrambni minister Valerio Zanone. Med drugimi so Kadijeviča pričakali načelnik obrambnega glavnega štaba admiral Mario Porta, poveljnik druge letalske regije gen. Domenico Zauli in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Dušan Štrbac. Zaradi zamude je odpadel predvideni obisk pred spomenikom neznanemu vojaku, pa tudi zasebni pogovor med ministroma ter uradni pogovori med delegacijama so bili preloženi na pozne večerne ure.
Kadijevič in Zanone sta v svojih pogovorih posvetila posebno pozornost vprašanju popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom v luči sporazuma o odpravi jedrskega orožja srednjega dometa. Pomembna tema srečanja je tudi položaj v Sredozemlju, ki neposredno zanima obe državi, zlasti ob upoštevanju dosežkov mednarodne konference o kooperaciji in varnosti v Evropi, ki uspešno poteka na Dunaju. Zanimiv in pomemben predmet pogovorov so tudi bilateralni odnosi, predvsem kar zadeva sektor obrambnih materialov.
Srečanju pripisujeta obe državi precejšen pomen. Poudariti je treba, da gre za prvi uradni stik na ravni obrambnih ministrov med Italijo in Jugoslavijo v povojni zgodovini. V tem je zgovoren dokaz, da se dobrososedski odnosi med jadranskima sosedama uspešno razvijajo na vseh področjih.
Kadijevič bo med svojim tridnevnim bivanjem v Italiji obiskal tudi nekatere vojaške šole. Danes bo gost pomorske vojaške akademije v Livornu ter 40. letalske brigade v Piši, jutri pa si bo ogledal še pehotno in konjeniško šolo v Cesanu blizu Rima. Danes bosta jugoslovanskega zveznega sekretarja za narodno obrambo sprejela tudi predsednik republike Cossiga in zunanji minister Andreotti, (dk)
S sprejemom skupnega dokumenta včeraj na Dunaju končana KVSE
DUNAJ Po 27 mesecih se je včeraj na Dunaju zaključila konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Ob koncu so udeleženci podpisali skupni zaključni dokument, v katerem lahko kot najpomembnejši dosežek štejemo nove obveze držav v prizadevanjih za uresničitev človekovih pravic in pa sklic dveh novih mirovnih pogajanj, s čimer naj bi okrepili varnost in medsebojno zaupanje, prispevali pa naj bi tudi k večji stabilnosti v Evropi.
Podobno kot že na prejšnji tovrstni konferenci v Madridu leta 1983 je tudi tokratni zaključni dokument razdeljen na posamezna področja, ki zadevajo varnost, gospodarsko sodelovanje in pa sodelovanje vseh držav na področju človekovih pravic. Med temi naj bi bila posebna pozornost posvečena tudi reševanju problemov v zvezi z narodnostnimi manjšinami v posameznih evropskih državah.
Zadeva Fiat pred razpletom
RIM Zadeva Fiat je, kot kaže, pred razpletom. Včeraj se je minister za delo Formica sestal z glavnimi tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL in jim predlagal, da se o vseh odprtih problemih pogovorijo neposredno s samim vodstvom Fiata. Do tega srečanja naj bi prišlo že jutri.
Predstavniki sindikatov so še povedali, da je Formica izjavil, da so inšpektorji odkrili številne primere kršitve sindikalnih pravic v Fiatu, da pa bo javnost z rezultati preiskave seznanil jutri. Danes se bo minister za delo sestal z vsemi inšpektorji, ki so vodili preiskavo.
Na mednarodni konferenci o zaščiti okolja znanstveniki zahtevali konkretne ukrepe
TURIN — Drugi dan mednarodne konference o atmosferi, podnebju in okolju, ki v organizaciji inštituta San Paolo poteka v Turinu, je bil namenjen predvsem razpravi v zvezi s problemi zaradi vse tanjše plasti ozona v atmosferi, dober del pozornosti pa so prisotni posvetili tudi vse večjemu propadanju okolja zaradi kislega dežja. Iz razprav je bila vidna zaskrbljenost prisotnih zaradi vse hujših ekoloških problemov, katerim tudi v naslednjih letih ni videti konca. Stalno tanjšanje plasti ozona in propadanje okolja pa danes predstavlja tudi politični in kulturni problem človeštva. Toda sama zavest o tem še ne bo dovolj, potrebni so tudi ustrezni ukrepi, je bil enoten poziv znanstvenikov.
Glede ozona so vsi razpravljale! ponovili že splošno znano trditev, da na tanjšanje plasti ozona v ozračju najbolj negativno vplivajo kloro-floro ogljikovodiki, ki jih v pretiranih količinah proizvaja in spušča v ozračja človek. Tako je direktor programa za raziskovanje atmosfere pri Nasi Robert VVatson dejal, da bo ozonska luknja nad Antarktiko obstajala toliko časa, dokler se količina klora v atmosferi ne bo zmanjšala na nivo iz šestdesetih in sedemdesetih let. Da bi to lahko dosegli, pa bo po njegovem mnenju treba za najmanj 85% zmanj-
šati spuščanje kloro-floro ogljikovodikov v ozračje.
Pri tem so nekateri razpravljale! še posebej poudarili, da montrealski sporazum iz leta 1987 sam po sebi tega problema ne bo rešil. Po podatkih raziskovalcev z inštituta Max Planck iz Mainza, bi bilo potrebno za popolno očiščenje atmosfere potrebno najmanj sto let in to od trenutka, ko bi se vse države odločile za popolno prepoved proizvodnje in uporabe kloro-floro ogljikovodikov.
V razpravi o kislem dežju je prišla na dan skoraj soglasna ugotovitev prisotnih, da je treba najti ustrezne načine, s katerimi bi preprečili zastrupljanje ozračja z žveplovim in dušikovim oksidom, ki sta glavna krivca za kisli dež. Pri tem je bilo tudi poudarjeno, da morata gospodarski razvoj in zaščita okolja korakati z roko v roki. Glede stanja v Evropi je Michael Chadwick z univerze v Yorku v Veliki Britaniji dejal, da se položaj izboljšuje, po mnenju Američana Jamesa Mahoneya pa bi politične odločitve lahko dale konkretne rezultate le takrat, ko se bodo naslanjale na znanstvene podatke in raziskave o kislem dežju. Po Mahoneyevem mnenju imajo prav politiki zadnjo besedo pri sprejemanju vseh potrebnih odločitev. Konferenca o okolju in atmosferi se bo zaključila danes.
Odbornik Antonini ovrgel obveze predsednika Biasuttija
Umikanje deželne uprave pred problemom priznanja dvojezičnega centra v Benečiji
V dvojezičnem šolskem centru v Špetru se otroci lepo zabavajo (Foto Križmančič)
TRST — »Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine bo nastopila pri pristojnih državnih in krajevnih telesih za uradno priznanje dvojezičnega šolskega centra v Špetru.«
To obvezo je konec decembra lanskega leta v okviru proračunske razprave sprejel sam predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ko je osvojil politično resolucijo svetovalca Budina (KPI), ki so jo podpisali tudi Brezigar (SSk), Oscarre Lepre (KD), VVehreniennig (Zelena lista), Cavallo (Proletarska demokracija) in Bruno Lepre (PSI). Omenjeni svetovalci so se enotno zavzeli za pravno uveljavitev špetrske dvojezične šole, ki že dalj časa zaman čaka na priznanje videmskega šolskega skrbništva oziroma ministrstva za šolstvo. Že v dokumentu, ki ga je pred dobrimi dvajsetimi dnevi osvojil predsednik Biasutti, je med drugim rečeno, da špetrska šola opravlja zelo pomembno vlogo pri utrjevanju sožitja in medsebojnega spoznavanja.
Na včerajšnji seji deželnega sveta pa je deželna uprava zavzela popolnoma drugačno stališče glede tega vprašanja. Odbornik za kulturo Silvano Antonini Canterin je namreč odgovoril na vprašanje, ki mu ga je na začetku meseca novembra, ko je problem izbruhnil z vso silo, v zvezi s tem postavil svetovalec Brezigar (SSk).
V svojem odgovoru, ki je povsem v nasprotju z Biasuttijevimi obvezami, je odbornik Antonini kot prvo stvar ugotavil, da to »vprašanje ni v pristojnosti deželne uprave«. Nato je dodal, da je sklep špe trškega didaktičnega ravnateljstva, ki ima prvo besedo za sprejetje ali zavrnitev prošnje, v prizivni instanci potrdilo tudi šolsko skrbništvo videmske po-
krajine. S tem je postal sklep špetr-skega didaktičnega ravnateljstva dokončen.
Pri vsem tem odbornik Antonini dodaja, da se šolski skrbnik pri sprejetju tega sklepa jasno sklicuje na pomanjkanje normativov, ki bi omogočili tako »bilingvizem kot še posebej poučevanje in didaktično dejavnost v slovenskem jeziku v videmski pokrajini«. Obrazložitev za tako odločitev - še navaja odbornik Antonini v svojem odgovoru - je še širša in se sklicuje na kraljeva odloka štev. 1297 z dne 26. 4. 1938 in štev. 577 z dne 5. 2. 1928, iz katerih izhaja, da osnovnošolsko izobraževanje, ki ga vodijo zasebniki, urejujejo isti normativi, ki so v veljavi za javne šole, tako glede usposobljenosti učnega osebja kot glede učnega jezika.
To razlago je odbornik Antonini sklenil z ugotovitvijo, da deželna uprava spričo vsega tega »ne more poseči«, da bi pristojni organi spremenili svoje negativno stališče. Poleg tega »ne more sprejeti pobud v podporo ustanovitve tega vrtca, ki bi se v pomanjkanju razširitve normativov o zaščiti slovenske manjšine, ki še ni bila izvršena, postavile izven zakona«.
Tako je včeraj dejal odbornik Antonini, ki je ob koncu svojega odgovora še dodal, da je »stališče deželne uprave glede tega vprašanja že znano, kot ga je jasno obrazložil predsednik deželnega odbora v programskih izjavah, ki jih je podal v deželnem svetu dne 7. septembra 1988«.
S takim odgovorom je bil svetovalec Brezigar nezadovoljen še posebej zato, ker se je predsednik Biasutti med proračunsko razpravo obvezal, da si bo prizadeval za odstranitev
težav za priznanje omenjenega špe-trskega šolskega centra.
V zvezi z odbornikovo izjavo je svetovalec Budin (KPI) izdal tiskovno poročilo, v katerem izraža začudenje in protest nad Antoninijevim »umikom« pred problemom priznanja dvojezičnega centra v Benečiji. Gre za nesprejemljiv korak nazaj deželne uprave, dodaja Budin, kar nalaga predsedniku Biasuttiju, ki se je pred 20 dnevi obvezal, da se bo zavzel za priznanje špetrske šole, da zavrne Antoninijevo stališče in spoštuje sprejeto obvezo.
Kot smo že poročali, je vodstvo dvojezičnega centra v Špetru že pred časom zaprosilo didaktično ravnateljstvo, naj sprejme v vednost obstoj in delovanje tega središča, kar je nujen birokratski akt, da bi središče lahko delovalo in se razvi-
lo. Ob negativnem odgovoru didaktičnega ravnateljstva je vodstvo centra vložilo priziv na šolsko skrbništvo, ki tudi ni hotelo vzeti na znanje obstoja šole, kljub temu da se je za to osebno zavzel minister za šolstvo Galloni.
O tem nezaslišanem stališču videmskega skrbnika je pred časom poslal vprašanje ministru za šolstvo senator Spetič, za njim je podobno interpelacijo vložila tudi skupina komunističnih poslancev. Pred dnevi je o zadevi poslal pismeno vprašanje ministru Galloniju tudi socialistični poslanec Renzulli. V njem je med drugim ugotavljal, da je dejanje videmskega šolskega skrbnika nezakonito in predstavlja primer zlorabljanja oblasti.
ALEKSANDER SIRK
Snega ni na morje pa tudi
nihče noče
PORTOROŽ - Z izjemo GH Emona na Bernardinu, kjer imajo na počitnicah (v okviru Janine akcije) okrog 300 gostov, je zasedenost hotelov v Portorožu slaba, zimska podoba tega obmorskega središča pa povsem nekaj drugega kot pred leti.
Zimske počitnice so včasih napolnile tudi portoroške hotele, ki so se ponašali z bazeni z ogrevano morsko vodo, milim podnebjem, dokaj pomemben razlog za prihod v Portorož - zlasti za mnoge goste iz drugih republik - pa je bila tudi bližina Trsta. Tisto, kar je nekoč, tudi ob obilici snega v hribih, vabilo v portoroške hotele danes očitno ni več tako zanimivo. Ni zanimivo, privlačno niti v teh dneh, ko med počitnicami v hribih »ni kaj početi«. Kdo ve zakaj? Podatki iz nekaterih hotelskih recepcij pa so: v Emoni 300 gostov, postelj 500; v Metro-polu za vikend 90 odstotna zasedenost s 143 gosti, od danes naprej pa bo hotel praktično prazen; v Luciji imajo 20 gostov, postelj na voljo 150; v GH Palače 49 gostov, postelj 200, so brez pomembnih rezervacij, prihodnji teden pa pričakujejo skupino 35 gostov iz Beograda, ker se 23. januarja v Srbiji začno počitnice; propagandna akcija Alpetourovih hotelov Simonov zaliv še ni obrodila sadov - v tem izolskem hotelu imajo le 20 gostov, postelj pa 92 in še več,
če bi bilo treba.
DUŠAN GRČA
Po zagotovilih odbornika Angelija
V odo vodno omrežje je čisto problem so zasebni vodnjaki
Odbornik Armando Angeli
TRST — Včerajšnja (v letošnjem letu prva) seja deželnega sveta Furlanije- Julijske krajine je bila v celoti posvečena odgovorom na vprašanja in interpelacije, ki so jih deželnemu odboru zastavile razne svetovalske skupine. Deželni svet se bo ponovno sestal danes in razpravljal o dveh zakonskih osnutkih. Prvi zadeva vprašanje valorizacije galerij Giovannija Battiste Tiepola v Vidmu, drugi pa juridično priznanje centru za rakasta obolenja v Avianu.
V kopici vprašanj, ki so jih predložile svetovalske skupine so izstopala tis-
ta, ki zadevajo pereči problem onesnaženja vode v F-JK. Predložila so jih PSI, MSI-DN, Zelena lista, Proletarska demokracija in KPI, nanje pa je odgovoril odbornik Armando Angeli.
Predvsem je zagotovil, da je voda v javnih vodovodih čista in da torej ni nobene nevarnosti za njeno uživanje. Sledove o prisotnosti atracina (vendar krepko pod mejo, ki jo je določila Evropska skupnost) so zasledili le v nekaterih vodovodih, zaradi česar ni razlogov za kakršnokoli zaskrbljenost. Drugače pa je v zasebnih vodnjakih, predvsem v nižinskem delu Furlanije. V nekaterih so odkrili več atracina, kot dovoljuje normativ Evropske skupnosti. Pri tem pa je treba dodati, je dejal odbornik Angeli, da ta voda ni namenjena za prehrambene namene.
V sedanjem položaju je deželna uprava ubrala dvojno pot: po eni strani skuša okrepiti vodovodno mrežo, po drugi pa izvaja pobude, da bi se zmanjšala stopnja onesnaženosti podtalnih vod. Zato bo še naprej prepovedana uporaba atracina.
Celoten problem je gotovo še kar zapleten, so v replikah ugotovili svetovalci Zanfagnini (PSI), Casula (MSI-DN), VVehreniennig (Zelena lista), So-nego (KPI) in Cavallo (Proletarska demokracija). Ob vsem tem pa so se strinjali, da se razprava o njem ne sme omejiti samo na deželno sejo, ampak se mora razviti tudi na specifičnih sestankih v svetovalskih komisijah, kjer je treba podrobno proučiti podatke o položaju za sanacijo onesnaženih voda.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave/ Stranj__________
Lnflii»t'n)Kimn
Po baskovski politiki še o poučevanju jezika
V prejšnjem članku o baskovski deželi (4. jan.) je bil opisan splošni politični razvoj te pomembne, trimilijonske manjšine, razpete med Španijo in Francijo. Tokrat bo govor izključno o baskovskem šolskem vprašanju znotraj španskih meja; njihovo šolstvo je namreč zanimiv rezultat dolgotrajnega boja Baskov za dosego osnovnih narodnostnih pravic.
Razen kratke in krvave epizode v času španske državljanske vojne (1936-1939) ni baskovski jezik do leta 1970 nikoli prej dosegel uradnega priznanja v španskem šolskem sistemu. Jezik se je lahko kljub temu ohranil le zaradi trdnosti in strnjenosti baskovskega naroda, ki je tvoril večino v lastni deželi in v veliki večini mest. Sredi 50. let, ko so se polegle travme državljanske in svetovne vojne, se je v treh pretežno baskovskih pokrajinah začela ustanavljati ilegalna mreža šol, imenovanih »Ikastola«. Bile so seveda rezultat zasebne pobude prizadevnih in pogumnih kulturnih delavcev in lahko so delovale le ob široki podpori zavednih staršev. Bile so organizirane kot nekake kulturne zadruge in namenjene so bile seveda izključno Baskom.
Proti koncu Francovega režima je zatiranje jezikovnih manjšin nekoliko popustilo in »Ikastola« so lahko razširile in odprle svoj krog. Odziv baskovske javnosti je bil plebiscitaren. Leta 1965 so te strukture štele skupno 596 učencev, leta 1970 že 12.000 in nato je število nenehno rastlo in v lanskem šolskem letu preseglo raven 100.000 vpisanih.
Precejšen del šol Ikastola je prešel pod državno upravo, pouk baskovskega jezika pa je prodrl tudi v uradno šolsko strukturo in danes je deležnih neke oblike baskovskega pouka skoro 300.000 otrok. Vse navedene številke se nanašajo na obvezno šolstvo.
Nov zgodovinski mejnik v razvoju baskovskih šol pomeni leto 1979, ko je večji del baskovskega ozemlja dobil
»Drugačna Koroška« kandidira Marjana Sturma
CELOVEC — Ločitveni politiki treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank moramo postaviti nasproti resno alternativo, namreč gibanje, ki se bori za dejansko drugačno Koroško, tako, v kateri ne bo ločevanja po narodnih ali jezikovnih kriterijih. Tako bi lahko opisali prizadevanja raznih skupin na Koroškem, ki so se pogovarjale o skupnem nastopu na koroških deželnih volitvah 12. marca tega leta. Toda pri teh pogajanjih se je za razne skupine zastavil problem, da je predsednik enega izmed pogovornih partnerjev, namreč Karel Smolle od koroške enotne liste, tudi sam glasoval za ločitveni šolski zakon ter ta svoj korak še v novoletni poslanici zagovarjal. Zatorej so se pogajanja zavlačevala, končna odločitev pa je padla v petek na sestanku, ki so ga sklicali prvopod-pisniki »platforme za drugačno Koroško«.
Osrednja tema tega sestanka je bila kajpada prav zadržanje Smolleja. Pri tej razpravi se je tudi ponovno potrdilo, da široka baza slovensko in nemško govorečih Korošcev zavrača vsakršno ločevanje. S tem pa tudi Smollejevo politiko. Prav zaradi tega pa se je zatikalo tudi v petek, saj je tekla skoraj štiriurna razprava o tem, ali je
ob dejstvu, da se KEL tudi na zadnjem deželnem zborovanju ni odrekla predsedniku Smolleju, sploh možen skupni volilni nastop. Očitno pa je dalo tistim, ki so hoteli priti do skupnega nastopa, novega duška dejstvo, da so vsi pri sestanku navzoči zastopniki KEL Smollejev pristanek na ločitveni zakon ocenili kot »napako« in »nerazumljivo politično odločitev«. Erič Kert, ki ga je KEL imenovala za svojega prvega kandidata na skupni listi, pa je še dodal, »da je KEL Smollejevo napako sankcionirala s tem, da je sprejela jasno izjavo proti ločevanju«. Kljub temu je v razpravi še vedno prevladovala skepsa glede nadaljnjega zadržanja KEL oziroma njenega predsednika. Zato je prevladovalo mnenje, da je treba v primeru volilnega združenja notranje poskrbeti za to, da se tako samovoljno odločanje v bistvenih vprašanjih ne bo moglo ponoviti. Tudi v tej zvezi so zastopniki KEL zagotovili, da se v KEL formira skupina, ki bo skrbela za soodločanje in tudi zagotovila, da se bo vsak njen funkcionar moral ravnati po mnenju baze oziroma v primeru skupne kandidature upoštevati sklepe volilnega združenja.
Ob koncu petkove razprave, v kateri so sodelovali poleg zastopnikov KEL tudi predstavniki zelene alternativne liste in prav prvopodpisniki »platforme za drugačno Koroško«, pa je prišlo do močnega večinskega sklepa, ki pravi: vse tri skupine bodo pripravile skupno volilno prireditev, na kateri bodo predstavljeni skupni kandidati in program, v katerem pa se bodo vsi izrekli tudi proti vsaki obliki ločevanja in proti politikom, ki so za ločitveni šolski zakon glasovali. S tem sklepom pa so tudi sprejeli predlog skupine, ki se bori za obrambo skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem, da mora biti prvi slovenski kandidat na skupni listi, ki bo nosila dvojezično oznako »drugačna Koroška«, dr. Marjan Sturm. Tudi ta sklep je dobil podporo Koroške enotne liste, saj je tajnik KEL Miha Zablatnik zatrdil, da imajo tudi za to privoljenje pooblastilo deželnega zborovanja KEL.
S tem je torej zagotovljeno, da bo Sturm prvi slovenski kandidat na listi, kar pomeni, da bo kandidiral na drugem mestu, saj so se že prej domenili, da bo zasedla prvo mesto na kandidatni listi zelena alternativa. Ta pa se je odločila včeraj za Hansa Heiderja iz Beljaka. ANDREJ MOHAR
avtonomijo v tako imenovani Baskovski avtonomni skupnosti. Ta upravna enota je dobila pristojnosti tudi za šolska vprašanja in je takoj začela graditi temelje sodobnega šolskega sistema.
Na žalost avtonomija ne krije celotnega baskovskega ozemlja, v tem so Baski sorodni številnim drugim manjšinam, ki so razkosane na »priznane« in »nepriznane« dele. Najbolj čutijo to krivico Baski v deželi Navarra, kjer je še pred kratkim bil v razpravi osnutek neke »globalne zaščite« za baskovsko skupnost, ki bi ji odvzel še del tistih pravic, ki jih danes uživajo, zlasti na šolskem področju.
Na ozemlju Baskov obstaja več šolskih pristopov do njihovega jezika. Uradno se ti pristopi imenujejo sistemi »A«, »B« in »D«.
Najbolj razvit je sistem »A«, katerega obiskuje približno 70% šoloobveznih otrok. Ta sistem je v bistvu tak, kot ga poznamo tudi mi, Slovenci v Italiji, in sicer pouk v materinščini. Prvih pet let poteka ves pouk v baskovščini, naslednja tri leta pa le dvakrat ali trikrat na teden po eno uro.
Sistem »B« obiskuje 10% vseh učencev, ki imajo svoje šolske ure razdeljene dnevno na dva enaka dela: dve uri in pol potekajo v španščini, ostali dve uri in pol pa v baskovščini. Vendar pa snov ni enakomerno razporejena po jezikih, kajti španščina krije važnejše dejavnosti: branje, pisanje in matematiko. Branje v baskovskem jeziku se začenja šele v tretjem razredu. Poučujejo lahko učitelji, ki učijo sicer tudi v španščini, medtem ko v šolah tipa »A« učitelji poučujejo le v materinem jeziku.
Tretji sistem »D« krije 17% otrok in je nekaka vmesna stopnja med prejšnjima dvema. Večina snovi je podana v baskovskem jeziku, španščina je le predmet in učitelji so skoro vsi Baski.
S takim sistemom naj bi se jezik prilagodil različnim govornim razmeram, kar je za baskovski jezik zelo pomembno. Ta jezik je namreč polno zaživel šele po letu 1970. Takrat se je oblikovala njegova standardna varianta, ki si naglo utira pot preko tiska, radia in televizije.
Kaj pravijo Baski na to? Menda ne vedo, ali naj bi bili navdušeni ali pa naj bi obupali, kajti z uvedbo jezika v šolo so bili prepričani, da so ga dokončno rešili vpliva prevladujoče španščine. Odkrili pa so, da ni tako: da šola ni dovolj, da je še bolj pomembna družbena vloga jezika.
Razprtije in polemike v pričakovanju dokončnega sklepa deželne uprave
Občina v glavnem potrdila načrt za Sesljansti zaliv
Odprto pismo društev Pietas Julia in Čupa
Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek ponoči dokončno prižgal zeleno luč za varianto regulacijskega načrta o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Urbanistični dokument bo sedaj romal na deželno upravo, ki je po zakonu pristojna za njegovo iormalno odobritev, in bo stopil v veljavo po objavi dekreta predsednika Biasuttija v deželnem uradnem vestniku. Postopek bo trajal dva, največ tri mesece, nakar bo občinski svet vzel v pretres podrobnostni načrt o Zalivu, ki ga je družba Finsepol okvirno že izdelala, izvršilne projekte in končno še gradbena dovoljenja, ki predstavljajo zadnji korak na poti odobritve sesljanskega načrta. Občinski svet je na zadnji seji vzel v pretres še zadnje ugovore krajevnega prebivalstva in navarovarstvenikov. Odbor, ki ga vodi župan Brezigar, je v glavnem zavrnil vse ugovore, ki so iz metodološkega in iz urbanističnega zornega kota postavljali v dvom vsebino variante ter je sprejel le nekatere kolikor toliko postranske pripombe. Koalicija, katero je ob vseh pomembnejših točkah podprl tudi listar Baici, je strnjeno podprla od-borova stališča, komunisti so spet glasno kontestirali urbanistični dokument, socialisti, ki so svojčas podprli varianto, pa so se v ponedeljek pri skoraj vseh točkah vzdržali glasovanja.
V središču pozornosti {in ostrih polemik) je bil posebno načrt družbe Finsepol, ki namerava ob napovedanih turističnih objektih v opuščenem sesljanskem kamnolomu zgraditi večjo podzemno strukturo (kongresno dvorano in avditorij) s skupno prostornino 88 tisoč kubičnih metrov. KPI in naravovarstveniki - ki so s tem v zvezi naslovili na upravo nov priziv - so mnenja, da bi načrtovani podzemni posegi neupravičeno bremenili zazidljivost v Zalivu, ki na podlagi variante ne sme presegati skupno prostornino 253 tisoč kubičnih metrov. »S tem bi zazidljivost
naenkrat narasla na 341 tisoč kubičnih metrov, kar je nedopustno, tudi zato, ker gre za pomembno načelno vprašanje. Če danes to dovolimo, bo lahko jutri vsakdo na kateremkoli urbanističnem področju zahteval, da se podzemne gradnje ne vključijo v načrtovane indekse zazidljivosti,« je poudaril načelnik KPI Širca, ki je izrazil upanje, da bo deželna uprava zavrnila to usmeritev.
Občinski odbor pa ni bil tega mnenja. Načelnik SSk Brecelj je sicer priznal, da gre za resno in občutljivo vprašanje, dodal pa je, »da splošni regulacijski načrt iz leta 1985 pravi, da pri določanju splošne zazidljivosti ne gre upoštevati podzemnih struktur«. Po njegovem mnenju se kongresno središče in avditorij pravilno usklajujeta s turistično namembnostjo Sesljana. Tudi SSk pa je mnenja, da zadnja beseda o tem kočljivem problemu pripada Deželi.
Občinska skupščina je v ponedeljek tudi soglasno sklenila, da se področje Nabrežinskega brega (med obalno cesto in morjem) dokončno spremeni v urbanistično območje (tako imenovano cono E5), na katerem bodo pristojna telesa dovolila le kmetijske dejavnosti. Lastniki tamkajšnjih vinogradov, ki presegajo 400 kv. metrov površine, bodo lahko zgradili le majhna skladišča za orodje, pri čemer pa bodo morali spoštovati krajevno gradbeno tipologijo. V novem planu ni več govora o "kmečkem turizmu. Občinski svet je tako v celoti sprejel stališče večje skupine Nabrežincev, ki so nastopili proti vsakršnim turističnem gradnjam na tistem območju. Šlo je za precej sporno vprašanje, kot priča dejstvo, aa je moral župan pred Končnim sklepom prekiniti zasedanje in sklicati sejo načelnikov skupin, ki so se nato vendarle sporazumeli za enotno in soglasno stališče.
S. T.
Vesti, ki smo jih prejeli po sredstvih javnega obveščanja glede obstoja podrobnostnega načrta za turistični kompleks »Sesljanski zaliv«, katerega so razne javne ustanove že prejele v ogled, nas silijo, da dodamo nekaj pojasnil.
Najprej želimo izraziti svoje začudenje nad dejstvom, da se je vse to zgodilo, ne da bi bili pomorski društvi, ki delujeta v Sesljanskem zalivu, informirani o izbirah, po katerih je bil izoblikovan podrobnostni načrt, in to niti glede tistih vprašanj, za katera sta društvi pristojni.
Na nekaterih srečanjih na županstvu in zlasti na zadnjem srečanju, 22. septembra 1988 v uradih družbe Sisti-ana Golfo v Vili Diana, nam je bilo namreč odločno zagotovljeno, da se bodo načrtovalci med oblikovanjem podrobnostnega načrta posvetovali s pomorskima društvoma.
Ker se to ni zgodilo, se nam zdi nujno potrebno, da naslovnike tega pisma in javnost seznamimo z neodpo-vedljivimi potrebami pomorskih društev, da bi le-ta lahko nadaljevala svojo normalno športno, tekmovalno in navtično-turistično dejavnost. Sicer pa smo te svoje potrebe že predočili družbi Finsepol s pismom, ki smo ga 14. avgusta 1988 posredovali Občini Devin-Nabrežina, in ki ga za večjo jasnost še enkrat povzemamo:
pomorski društvi morata imeti sedeža v neposredni bližini zavarovane morske površine in v mejah pristaniškega območja. Društvo Pietas Julia zahteva skupno 3 tisoč kubičnih metrov prostora (skupno s skladišči), kar odgovarja prostoru, ki ga ima na razpolago že danes;
- zemljišča, na katerih bi bila sedeža društev, morajo biti državna last ali v skrajnem primeru občinska, društvi pa jih morata dobiti v neposredno koncesijo. Kar zadeva društvo Pietas Julia, bi le-to moralo prejeti 4 tisoč kvadratnih metrov površine;
—	vodne površine, s katerimi bosta lahko naposredno razpolagali društvi, bodo morale zadostiti vsaj potrebam članov društev, ki imajo že danes svoja plovila v Sesljanskem zalivu (samo društvo Pietas Julia ima 160 privezov).
V dopolnilo omenjenih zahtev in na osnovi naših specifičnih pomorskih izkušenj ter naše večdesetletne prisotnosti v Sesljanskem zalivu se nam zdi bistveno, da bi načrti predvidevali tudi naslednje:
—	zavarovane vodne površine, ki so danes na razpolago za navtični turizem, ne smejo biti skrčene;
—	dostop na pristaniško območje mora biti popolnoma prost, urediti pa je treba tudi primerna parkirišča, v katerih bi lahko pustili tudi čolne in prikolice udeležencev vsedržavnih in mednarodnih jadralnih tekem, kakršne redno prirejamo;
—	pomorski društvi morata imeti na popolno razpolago potrebni prostor, brez vsakršnih omejitev, ki bi jih narekovali promet in morebitne druge javne dejavnosti.
Društvi ponovno zahtevata, da se pristojni posvetujejo z njima vsakič, ko obravnavajo vprašanja, ki zadevajo delovanje društev. Samo tako se je mogoče izogniti nevarnosti, da bi bil načrt neprimeren z vidika zagotovitve nadaljevanja in razvoja pomorske dejavnosti v Sesljanskem zalivu, dejavnosti, ki je bistvenega pomena tako za prebivalce kot za turiste. Društvi zato vabita lastništvo in Občino, naj uresničita to, kar je bilo že pred časom dogovorjeno.
Poudarjamo, da so stališča, ki jih izražamo s tem pismom, sad skupne preučitve problemov obeh pomorskih društev, ki delujeta v Sesljanskem zalivu.
Predsednik SN Pietas Julia LIVIO VIEZZOLI Predsednik Vacht Cluba Čupa GORAZD VESEL
V petek in soboto na sedežu federacije
Dvodnevni simpozij KPI o razvoju našega mesta
»Družbene in gospodarske spremembe: bogastvo tržaške stvarnosti«. To je naslov dvodnevnega javnega simpozija, ki ga v petek in soboto v konferenčni dvorani v Ul. Madonnina prireja tržaška federacija KPI. Srečanje bodo odprli v petek ob 17. uri z okroglo mizo na temo »Politika, gospodarski procesi in mesto: vodilni kader in družba v krajevni stvarnosti«, na kateri bodo med drugim sodelovali sindikalist Mauro Gialuz, družboslovec Livio Pesante, arhitekt Lucia-no Semerani in predsednik SDGZ Vito Svetina. Petkovi okrogli mizi bo predsedoval načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato.
Simpozij se bo nadaljeval v soboto dopoldne ob 9.30 z okroglo mizo o mestu in njegovem razvoju. Sodelovali bodo med drugim primarij Franco Panizon, ravnatelj psihiatričnih služb Franco Rotelli, deželni svetovalec Andrea VVehren-fennig in profesor Stelio Spadaro. Ob 12. uri pa bo na programu okrogla miza o znanstvenem sodelovanju. O istem vprašanju bo tekla beseda tudi na popoldanskem delu zasedanja, ki se bo začelo ob 15.30. Govorili bodo med drugimi komisar Centra za raziskave Domenico Romeo, bivši voditelj te ustanove Fulvio Anzellotti in znanstvenika Daniele Amati in Arturo Falaschi. Simpozij se bo zaključil ob 17. uri z razpravo o vlogi Trsta v italijanski stvarnosti, v katero bodo posegli ravnatelj SLORI Darko Bratina, nekdanji rektor univerze De Ferra, evropski poslanec Giorgio Rossetti in predsednik Pristaniške ustanove Zanetti.
Predčasne volitve v Miljah postale neizogibna stvarnost
Predčasne volitve v Miljah niso več samo zaskrbljujoča perspektiva, ampak neizogibno dejstvo. Po dolgih mesecih negotovosti in neuspešnih pogajanj je končno prevladalo spoznanje, da v sedanjem položaju ni možna nobena rešitev, ki bi zagotavljala učinkovito upravljanje občine, zato je nujno predčasno razpustiti občinski svet in sklicati nove volitve.
To spoznanje je bilo dokaj prisotno na ponedeljkovi seji miljskega občinskega sveta, ko je bilo veliko govora prav o tem, kdo nosi največjo odgovornost za nastali položaj. Lista Frausin, ki upravlja občino, je postavila na zatožno klop socialiste, saj je prav PSI na pokrajinski in deželni ravni prisilila Krščansko demokracijo, da je postavila veto že sklenjenemu dogovoru miljskih sekcij KD, Liste Frausin-KPI in manjših laičnih strank. Miljski socialisti pa to odgovornost odločno odklanjajo in jo zvračajo na sam odbor, ki da je pokazal popolno upravno nesposobnost. KD pa s svoje strani pripominja, da so tudi sami socialisti do nedavnega sodelovali v odboru, ki ga zdaj obtožujejo nesposobnosti.
Napeto vzdušje medsebojnih obtožb pa ni preprečilo občinskemu svetu, da je na petkovi seji odobril tri pomembne sklepe: začasno upravljanje proračuna (brez tega bi občinski uslužbenci ostali brez plač), sklicanje Miljskega pusta in najetje posojila za nova občinska teniška igrišča. Sklepi so bili sprejeti potem ko je bil z odločilnimi glasovi KD sprejet predlog Donadela (Lista Frausin) o spremembi dnevnega reda. Prve točke dnevnega reda, ki so zadevale potrditev odstopa župana in celotnega odbora, so bile tako potisnjene na zadnje mesto in bodo prišle v obravnavo na prihodnji seji, ki bo morda že v petek. Takrat bo torej odstop miljskih upraviteljev postal dokončen, s čimer bo odprta pot k predčasnemu razpustu občinskega sveta in k novim volitvam. Glavno vprašanje bo tedaj postalo vprašanje datuma sklicanja volitev, tudi ob upoštevanju, da bodo spomladi tudi evropske volitve.
Na koncu naj še omenimo, da je občinski svet na začetku ponedeljkove seje vzel na znanje odstop (iz zdravstvenih razlogov) svetovalca Liste Frausin Eligia Tula, ki ga je nadomestil Fulvio Zuppin.
Le še dobra dva tedna do Kraškega pusta
Po vaseh se mrzlično pripravljajo
________pismi uredništvu_______
»ZSKD nima nobenega opravka z mojimi osebnimi stahsci«
V	openskem Prosvetnem domu je bil v ponedeljek drugi sestanek za pripravo letošnjega Kraškega pusta. Sklical ga je openski odbor pusta, da bi predstavnike vasi, ki bodo letos sodelovale v 22. pustnem sprevodu na Opčinah, seznanil z zadnjimi novostmi o naši letošji največji pustni manifestaciji.
Novosti ni manjkalo. Odbor je najprej razblinil vse dvome o nagradah na letošnjem Kraškem pustu. Na prvem sestanku se je namreč o tem vprašanju vnela med vaškimi pustnimi odbori zavzeta razprava. Člani osrednjega pustnega odbora so slišali za mnenja predstavnikov posameznih vasi in nato samostojno takole odločili. Najbolje uvrščeni voz bo prejel 900 tisoč lir nagrade, drugouvrščeni 700 tisoč, tretjeuvrščeni pa 500 tisoč lir. Podpora za sodelovanje na kraškem pustu bo znašala 200 tisoč lir. Odbor bo nagradil tudi najboljše skupine mask. Prvouvrščena skupina bo prejela 400 tisoč lir, drugouvrščena 300 tisoč, tretjeuvrščena pa 200 tisoč lir. Zbrani predstavniki vaških pustnih odborov so v ponedeljek lahko le pritrdili taki salomonski odločitvi osrednjega pustnega odbora.
V	ponedeljek so predstavniki vasi izvedeli tudi za druge sila pomembne informacije. Na primer, da morajo vaški pustni odbori oddati prijavnico za sodelovanje v sprevodu najkasneje do sobote, 21. januarja, v prostorih openskega Prosvetnega doma. Zamudniki bodo sicer lahko sodelovali, ne bodo pa mogli tekmovati za lovoriko najlepšega alegoričnega voza.
Posamezne vasi bodo morale tudi pisno sporočiti, kateri od njihovih predstavnikov bo član ocenjevalne žirije, ki bo krojila lestvico na 22. Kraškem pustu. To je bilo potrebno zato, da bi bila žirija čim bolj nepristranska, čeprav so se doslej ocenjevalne komisije vedno izkazale po svoji resnosti in strokovnosti.
Pustni sprevod bo na pustno soboto, 4. februarja. Ob 14. uri bo krenil s Pi-kelca proti središču Opčin, svojo pot pa bo končal, kot ponavadi, na Brdini, kjer bo zaključno slavje z govorom kralja Pusta in razglasitvijo rezultatov. Kraški pustni odbor ima prav s kraljem nekaj nevšečnosti. Vse kaže, da mu doslej še ni uspelo najti primernega vodjo za zamejske šaljivce, prepričan pa je, da mu bo do februarja uspelo iztakniti vladarja, ki bo suvereno branil ugled Pusta in njegovih veselih podložnikov.
Na Kraškem pustu bodo imeli seveda tudi letos glavno besedo alegorič-
ni vozovi. V ponedeljek so se k sprevodu prijavile Sežana, Dolina, Križ, Repnič-Zagradec, Šempolaj, Praprot in vas, katere imena še nismo zasledili na zemljevidu Krasa. Ta novoustanovljena »pustna vas« se imenuje kar »Sozgo« in predstavlja seveda novost za celotno zamejsko pustno skupnost. Doslej nam ni uspelo odkriti koordinat te vasi; iz tančice skrivnosti, v katero so »Sozgonci« (prebivalci Sozgo-na) ovili svojo »vas«,' smo lahko za sedaj izbrskali le dolžino njihovega voza: dolg bo nič manj kot 14 metrov!
Poleg v že prijavljenih vaseh se na Kraški pust pripravljajo tudi drugje. Domala povsod, le na Opčinah ne, kar tudi predstavlja novost. Openci so se letos odločili, da se bodo za pust nekoliko odpočili. Po 21 letih neprekinjenega sodelovanja (večkrat tudi z dvema vozoma) letos v pustnem sprevodu ne bo voza domače vasi.
Spoštovani!
V odgovor na razpravo in polemiko, ki jo je sprožilo moje nedavno pismo uredništvu o problemu osnovne šole Dragotin Kette, bi rada opozorila na eno samo, na videz obrobno, a zame zelo pomembno dejstvo. Pismo sem napisala v izključno osebnem imenu, kot mati šoloobveznega otroka, ki ima lahko tako ali drugačno stališče do naših šolskih razmer, in zato njegova vsebina nima popolnoma nobene zveze z delovno odgovornostjo, ki jo opravljam oziroma z organizacijo, v kateri sem zaposlena. Prav zato bi želela, da morebitna nadaljnja polemika okrog izraženih stališč ne bi na kakršenkoli način zadevala Zveze slovenskih kulturnih društev.
Glede stališč, ki sem jih v pismu izrazila pa naj dodam le, da sem med tem časom prejela več izrazov solidarnosti in soglašanja z mojimi pogledi, zato me toliko bolj veseli, da se je
končno odprla javna razprava o tem perečem problemu slovenske šole.
DANIJELA BIRSA
Javno vprašanje tržaškemu kvestorju
Prejeli smo in objavljamo:
Tržaškemu kvestorju s prošnjo za pojasnilo!
V zvezi z dogodkom, ki se je pripetil 12. januarja 1989 v uradu za prepustnice, Vas sprašujem naslednje:
Zakaj na tržaški kvesturi uradniki zavračajo prošnje oziroma izjave napisane samo v slovenščini, čeprav mi je funkcionar tržaške kvesture dr. D'A-gostino pred meseci zagotovil, da se italijanski državljani slovenske narodnosti na kvesturi lahko poslužujemo slovenščine?
Kako so lahko na kvesturi sploh zaposleni uradniki, ki so tako protislovensko nastrojeni, da že ob pogledu na slovenski tekst vzkipijo in z neprimernim, skoraj rasističnim obnašanjem začnejo besneti nad prosilcem z že znanimi frazami in zahtevajoč italijanski prevod? Kdo jim daje pravico, da se tako nesramno obnašajo do osebe, ki se hoče poslužiti le uradniških storitev za izdajo potrebnega dokumenta?
Hvala za odgovor
DAVID MALALAN
M. K.
Proti krčenju šol v nabrežinski občini
Napovedana »racionalizacija« šolske mreže v tržaški pokrajini je v ponedeljek odjeknila tudi v devinsko-nabrežinski občinski skupščini. Tamkajšnji občinski svet odločno nasprotuje napovedani združitvi nižjih srednjih šol Fran Erjavec iz Rojana in Igo Gruden iz Nabrežine, ker načrtovani ukrep po mnenju svetovalcev ne odgovarja potrebam devinsko-nabrežinske šolske stvarnosti, ki nujno potrebuje avtonomni nižji srednji šoli na svojem občinskem ozemlju. Načrt šolskega skrbništva predvideva tudi ukinitev italijanske nižje srednje šole v Nab-
režini, ki naj bi jo skoraj čez noč tako rekoč preselili v Sesljan in katere ravnateljstvo bi združili z ravnateljstvom proseške šole.
Občinski svet je s tem v zvezi na predlog odbora soglasno odobril posebno resolucijo, ki odločno nasprotuje spornemu načrtu tržaškega šolskega skrbništva. Resolucija se istočasno zavzema za ohranitev sedanje organizacije državnih nižjih srednjih šol v občini. V razpravi so se oglasili svetovalci Giorgio Depangher in Boris Iskra (oba KPI), Martin Brecelj (SSk) in V. Caldi (PSI).
Sinoči zanimivo srečanje v Sesljam na pobudo KGS
»Tržaška občinska uprava je doslej le zavirala delo jusarskih odborov«
Jusarski odbori iz tržaške občine so skoraj tri leta po izvolitvi še brez pravno priznanih pristojnosti in brez finančnih sredstev, tako da je njihovo delo skoraj popolnoma ohromljeno. O tem in o drugih aktualnih vprašanjih, ki so tesno povezana z upravljanjem jusarskih zemljišč, gozdov in sploh kraškega teritorija, je tekla beseda na sinočnjem sestanku Kraške gorske skupnosti, ki so se ga udeležili številni upravitelji, strokovnjaki in zastopniki jusarskih odborov.
Žal se sesljanskega srečanja niso udeležili povabljeni predstavniki tržaške občinske uprave in predvsem deželna odbornika Carbone in Vespa-siano, ki bi lahko marsikaj zanimivega povedali v zvezi z obravnavano tematiko. Zanimivo pobudo KGS je uvedel predsednik Pečenik, uvodno poročilo pa je imel načelnik deželnega gozdnega nadzorništva za tržaško pokrajino Barocchi, ki je po statističnem pregledu stanja kraških gozdnih površin podčrtal, da so jusarski odbori nenadomestljivi dejavniki pri zaščiti gozdov. Žal pa ti odbori nimajo še urejenega pravnega statusa, za kar je delno odgovorna tudi deželna vlada, ki večkrat čisto po svoje tolmači obstoječe zakone na tem področju.
Na zatožni klopi pa je bila predvsem tržaška občinska uprava, saj se prav na njenem ozemlju nahaja večji del izvoljenih jusarskih odborov. Kot smo sinoči lahko neposredno slišali iz ust predstavnikov teh izvoljenih teles, je ta občinska uprava doslej dejansko ovirala delovanje jusarskih odborov, namesto da bi spodbujala njihovo delo. Tržaški upravitelji so povsem gluhi na pritožbe jusarskih odborov, čeprav jih je nadzorni pokrajinski odbor že nekajkrat formalno spomnil na njihove dolžnosti. Jusarski odbori med drugim nimajo denarja, tako da so morali njihovi člani v nekaterih primerih sami dati na razpolago finančna sredstva za izvajanje zakonskih obvez, kot so na primer proračuni in podobno.
Treba bo zato politično pritisniti na tržaško občinsko upravo, istočasno pa bo treba najti tudi druge poti in izkoristiti obstoječe deželne zakone, na osnovi katerih se lahko že sedaj vzpostavi neposredna vez med odbori in deželno upravo. Za ta prizadevanja sta se konkretno obvezala deželna svetovalca Brezigar in Budin, predsednik Pečenik pa je podčrtal izvršilno vlogo KGS na tem področju. V razpravi so se oglasili tudi tajnik Kmečke zveze Bukavec, predsednik tržaške pokrajinske uprave Crozzoli in goriški pokrajinski odbornik Bresciani. Vsi disku-tanti so pozdravili pobudo KGS in izrazili prepričanje, da bodo poglobljeni oceni položaja in vseh pravnih aspektov te zapletene problematike morali nujno slediti konkretni koraki in posegi Kraške gorske skupnosti in vseh tistih, ki jim je pri srcu upravljanje našega teritorija, (st)
Na sliki (foto Križmančič): predsednik openskega jusarskega odbora Pavel Milič posega v razpravo.
Resolucija tržaškega občinskega sveta
Za večje pristojnosti Evropskega parlamenta
Tržaški občinski svet je prav ob zaključku ponedeljkove seje, ki je bila sicer pretežno posvečena tekočim upravnim zadevam, soglasno odobril pomembno resolucij o-poziv za dodelitev večjih pristojnosti Evropskemu parlamentu. Dokument tržaškega občinskega sveta vsebuje tudi poziv italijanskemu parlamentu, naj v kratkem odobri ustavni zakon o uvedbi posvetovalnega referenduma na temo združene Evrope. Pobudo za resolucijo sta dala AICRRE (Italijansko združenje občin, dežel in drugih krajevnih ustanov) in Svet evropskih občin in dežel, njena vsebina pa je odraz — kot pravijo radikalci, ki so se za odobritev resolucije še posebno zavzeli — želje po evropski demokraciji spričo sedanje »birokratske evrokracije«.
Občinska uprava pojasnjuje svoje stališče
Usoda de Henriquezovega vojnega muzeja
Tržaška občinska uprava je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem obnavlja stanje, v katerem se nahaja de Henriguezov vojni muzej (potem ko se je z 31. decembrom 1988 razpustil konzorcij za njegovo upravljanje) in pojasnjuje svoje stališče glede njegove bodoče ureditve.
Občina najprej spominja, da je bil konzorcij za upravljanje zgodovinskega vojnega muzeja ustanovljen 14. maja 1969 z odlokom tržaškega prefekta. Sestavile so ga tržaška občinska in pokrajinska uprava, deželna uprava ter tedanji letoviščarska in turistična ustanova, in sicer za dobo 15 let, ki so jo potem podaljšali. Tržaška občinska uprava meni, da je šlo na splošno za pozitivno izkušnjo, ki je omogočila ohranitev zbirk in tudi njihovo občasno razstavljanje. Tega mnenja naj bi bili tudi drugi člani razpuščenega konzorcija.
»Toda zavest, da je mogoče napraviti več in boljše in da je mogoče urediti na bolj organski način zbirke, ki nam jih zavida svet,« se nadaljuje tiskovno poročilo, »kakor tudi potreba po reviziji upravne strukture z name-
nom, da bi bolj ovrednotili zbirke, so narekovale članom konzorcija, da niso podaljšali obstoja svojega združenja. Tako smo prišli do 31. decembra, po katerem je po zakonu predvideno, da prefekt imenuje komisarja z nalogo, da likvidira in porazdeli aktiva in pasiva in da začasno upravlja dobrine.«
Ta faza bo po mnenju tržaške občinske uprave zelo pomembna, ker bo omogočila, da bi napravili dejanski inventar vseh materialov (spomniti velja, da ne gre samo za staro orožje, ampak tudi za knjige, dokumente, filmske posnetke, arhive ipd.). Ob tem bi lahko skupina izvedencev izvedla predhodno katalogizacijo, skupina strokovnjakov pa bi lahko tudi poskrbela za izoblikovanje novega statuta konzorcija in hkrati preverila, kje bi bilo najprimernejše zbirke urediti, se pravi ali v bivšem begunskem taborišču pri Padričah, kjer so delno že danes, ali kje drugje. V tej fazi bi po mnenju tržaška občinske uprave tudi pretresli možnost, da bi v konzorcij sprejeli še druge državne ali krajevne ustanove.
Včeraj 24-urna stavka v tržaškem pristanišču
Tudi včeraj je bilo za 24 ur ustavljeno pristaniško delo zaradi stavke, ki so jo oklicala vsedržavna tajništva sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL in UIL-TRASPORTI. S stavko, ki je povsem ustavila delo tudi v tržaškem pristanišču, so želele sindikalne organizacije odgovoriti na odločitev ministra za trgovsko mornarico, da bo objavil besedilo odloka o rezervi pristaniškega dela.
S tem provokativnim dejanjem - pravi v tiskovnem sporočilu deželno tajništvo FILT-CGIL - je minister še bolj zaostril spopad, saj hkrati sploh ni upošteval obveze o sklicanju razprave s sindikalnimi organizacijami, katere so vladi posredovale podroben dokument za reorganizacijo dela v pristaniščih in za priobalno plovbo.
Stavke se bodo nadaljevale tudi danes in jutri, in sicer po tri ure v vsaki delovni izmeni in z vzdržanjem opravljanja nadurnega dela, medtem ko bo je za petek znova sklicana 24-urna stavka.
Z ozirom na kritični položaj so deželna sindikalna tajništva zaprosila za srečanja z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu in z vladnim komisarjem.
EAPT za skupno reševanje globoke krize pristanišč
Italijanska pristanišča doživljajo trenutek krize, ugotavlja upravni odbor tržaške Avtonomne pristaniške ustanove v svojem tiskovnem sporočilu. Tržne zakonitosti so predvsem v zadnjem času doživele velik preobrat, marsikateri proizvajalci ne prevažajo več svojega blaga z ladjami, kar je seveda negativno vplivalo na delo v pristaniščih. Upravni odbor vsekakor poudarja, da je zavzetost in sodelovanje vseh, ki v Trstu delujejo na področju pomorskega gospodarstva omogočila, da je bilo tržaško pristanišče doslej kos najsodobnejšim zahtevam. K temu dosežku sta prispevali tudi učinkovita reforma in reorganizacija dela. Pristanišče v Trstu je torej kljub korenitim spremembam na ekonomskem področju še vedno konkurenčno.
Upravni odbor upa, da bodo vlada, vse italijanske pristaniške ustanove in sindikalne organizacije končno mirno sedle za isto mizo in se resno pogovorile o najustreznejših rešitvah. Samo tako bo mogoče okrepiti italijansko pristaniško dejavnost, ki bo v nasprotnem primeru povsem nepripravljena na velike spremembe na evropskem gospodarskem prizorišču v letu 1992.
Kermaunerjeva predstavitev v DSI
Neznana drama Stanka Majcna
Pisatelja, pesnika in dramaturga Stanka Majcna poznamo sicer že iz šolskih učbenikov, ki pa ga nekoliko prepovršno obravnavajo. Nekatera njegova dela so šla povsem v pozabo in niti literarni izvedenci najbrž še niso slišali za njegovo tragedijo v petih dejanjih z naslovom Brez sveče. Obiskovalci Društva slovenskih izobražencev so v ponedeljek prvič slišali zanjo, ko jo je predstavil književnik Taras Kermauner, ki se je odzval povabilu združenja Most in DSI.
»Za to dramo sem izvedel šele iz spremnih besed, ki jih je napisal Goran Schmidt za lansko izdajo Majcnovih treh dram,« je povedal Kermauner. "Sveča" simbolizira institucijo, obred, cerkev, socializirano vero. Delo odpira vrsto vprašanj, predvsem v razmerju med božjo in tosvetno ljubeznijo. Avtor tematizira eno najtežjih vprašanj človeka,- ni le segel v skrajno občutljivo problematiko duhovništva, ampak je v tekstu izkazal izjemmno krščansko vero ob velikem dvomu v vse tosvetne oblike obredja, cerkve, ustanov. Pokazal je človeško najvišjo versko in ljubezensko moč, obene'm pa doumel njegovo šibkost in nemoč, ko gre za iskanje pravih poti. Kermauner je Majcna označil kot velikega dramatika, obnovitelja slovenske verske umetnosti, kažipot za nanovo oblikujočo se slovensko zavest.
Drama Brez sveče je za nepozornega bralca bolj težko razumljiva, saj avtor svojih glavnih junakov ni obar-val po kriteriju tradicionalne črno-bele tehnike. Majcen upošteva preveč
plasti človeške osebnosti, zato sprejema možnost, da ima tudi najbolj pozitivna osebnost svoje temne sence.
Slovenska kulturna, politična, verska in ideološka zavest do današnjih dni Stanku Majcnu ni bila naklonjena. Sedaj je napočil pravi čas, da začnemo objektivno in brez predsodkov govoriti o njem in da bo tudi njegova doslej zanemarjena drama Brez sveče, ki je še v rokopisu, končno doživela svojo prvo izdajo.
Predavatelj je ob koncu povedal tudi nekaj besed o vsebini doslej še nepoznane drame. »Prepričan sem, da je prav to zgledni model, ki bo lahko potegnil današnjo slovensko kulturno in umetnostno zavest iz pasti, ki si jo je sama pripravila: iz vse bolj enostranskega, samoumevnega, splošno sprejetega nihilizma.« Dogajalni prostor drame so Slovenske gorice, kjer se razvije ljubezen med mladim kaplanom Mrakom in ubogo pastirico Viktorijo. Kaplan in župnik sta se odločila, da bosta živela strogo asketsko in se obljube vneto držita. Župnik je Mraku drugi oče, dober, razumevajoč, a ne dovolj, da bi svojemu varovancu popolnoma zaupal. Verjame mu sicer, da ni oče Viktorijinega otroka. Ko pa Mrak po njeni prezgodnji smrti na izrecno željo ljubljenega dekleta vzame k sebi dojenčka, nastane splošno pohujšanje, saj vaški opravljalci nimajo več nobenega dvoma v njegovo očetovstvo. Stari župnik mu ne more dovoliti, da bi vzel otroka v župnišče, zato Mrak odide z malčkom, da bi za oba našel mesto v svetu, (hj)
Sprejeli nov poslovni program Deželne agencije za poddobave
Tesnejši odnosi s podjetji ter analiza in sektorska razčlenitev — to so temeljne smernice letošnjega poslovnega programa Deželne agencije za poddobave, specializiranega podjetja tržaške Trgovinske zbornice. Tudi letošnji program — v skladu s prizadevanji Agencije za čim večjo udeležbo podjetij iz Furlanije-Julijske krajine na domačem in tujem tržišču — predvideva kolektivno udeležebo podjetij na največjih evropskih velesejemskih prireditvah, kot na primer v Hannovru in Parizu. Letos bodo tudi natisnili prvi ilustrirani katalog, medtem ko bodo nadaljevali z izdajanjem semestrskega biltena, ki predstavlja glavni vir zbiranja povpraševanj po poddobavah in po izmenjavi tehnologije. Posebno pozornost pa bodo posvetili organizaciji operativnih srečanj, ki med drugimi predvidevajo tudi obisk dveh delegacij vodilnih industrijskih predstavnikov iz ZRN v naši deželi, poleg nadaljevanja stikov z znastveno-raziskovalnimi ustanovami, kot so ženevski CERN, družba Sincrotrone Trieste in UNIDO. Že prihodnjega 24. januarja pa bo Trst gostil drugo srečanje skupine Alpe-Jadran, v kateri so zastopana različna telesa, ki delujejo v okviru zbornic sosednjih dežel in se ukvarjajo s spodbujanjem poddobav.
Vprašanje sinhrotrona je prišlo do ministra za okolje Ruffola
Predsednik Pokrajinskega združenja rejcev Ivan (Mirko) Križmančič je pred dobrim mesecem poslal vsedržavnemu predsedniku svoje organizacije dopis, da bi ga opozoril na škodo, ki bi jo gradnja sinhrotrona pri Bazovici prizadela krajevnim živinorejcem, in ga prosil, naj ustrezno poseže pri pristojnih državnih oblasteh. Kopija tega dopisa je zdaj pri ministru za okolje Ruffolu. Tako je Križmančiču pisno sporočil sam predsednik Vsedržavnega združenja rejcev Car-lo Venino, ki je poleg kopije Križmančičevega dopisa ministru poslal spremno pismo s priporočilom, naj zadevo primerno poglobi in tržaškim živinorejcem posreduje vsa potrebna pojasnila.
Jutri brez letalske zveze z Rimom
Zaradi stavk pilotov avtonomnih sindikatov ANPAC in APPL sta letalski podjetji Alitalia in ATI napovedali za jutri ukinitev številnih poletov. Med drugimi sta bila ukinjena tudi let AZ300 iz Rima v Trst (odhod ob 9.35) in let AZ301 iz Rima v Trst (11.30).
Med tekočimi upravnimi sklepi gre omeniti skoraj soglasno odobritev (samo misovci so se vzdržali) sklepa o gradnji športnega, šolskega in rekreacijskega centra pri Sv. Jakobu. Gre za pomembno strukturo v rajonu, ki se res ne more ponašati z visoko kvaliteto življenja. Center, ki bo zrasel v Ul. Vespucci, bo obsegal dve večji in nekaj manjših telovadnic, pomožne prostore in parkirišča, ter bo povezan z rekreatorijem Pitteri, ki ga bodo modernizirali. Stroški za uresničitev centra znašajo enajst milijard lir, za njegovo gradnjo in upravljanje pa bo skrbelo združenje »Prijatelji Sv. Jakoba«, ki združuje krajevne trgovce. Prav to dejstvo je sprožilo marsikateri pomislek, predstavniki KPI pa so bili zaskrbljeni tudi zaradi zelo visokega finančnega izdatka.
Seja tržaškega občinskega sveta, ki je bila prva v letošnjem letu, se je začela z daljšim posegom župana Ric-hettija, ki je na sicer zelo diplomatski način opozoril na nujnost večje strnjenosti političnih sil, ki so sklenile sporazum o vodenju občine. Richetti je izhajal iz izboljšanja mednarodnega ozračja in iz potencirane mednarodne vloge Trsta in dežele, ki terjata tudi večjo učinkovitost občinske uprave. Načrti obstajajo, je zagotovil župan v odgovor na kritike opozicije, težave pa nastajajo pri njihovi uresničitvi. Del krivde nosi pri tem tudi zastarela birokracija, ki jo je treba posodobiti, da bo kos novim nalogam.
Richetti je posebno poudaril nujnost skupnega dela, brez križnih vetov in brezperspektivnih protagonizmov, na koncu svojega posega pa je tudi podčrtal potrebo po splošni angažiranosti v prid miroljubnega sožitja.
Lansko delovanje obmejne policije
Obmejna policija iz dežeke FJK je v teh dneh objavila statistični pregled svojega delovanja v letu 1988. V preteklem letu so policisti zasačili kar 1.163 tujih državljanov, ki so skušali ilegalno prestopili mejo. Večino so prijeli kar na italijansko-jugoslovanski meji. Med tujci je bilo največ Romunov in drugih državljanov vzhodnoevropskih držav ter Turkov. Poleg tega so agenti obmejne policije ustavili na meji 10 tisoč tujcev in jim po pregledu njihovih osebnih dokumentov preprečili vstop v Italijo, 5 tisočim italijanskih državljanov pa so onemogočili, da bi zapustili državo. Med njimi je biloveč takšnih, ki v Italiji še niso poravnali svojega dolga s pravico ali pa ki niso izpolnili zakonskih obveznosti do svojih mladoletnih otrok.
Danes obdukcija zadušenih upokojencev
Sodni zdravnik Costantinides bo danes dopoldne na zahtevo namestnika državnega pravdnika Staffe pregledal trupli obeh upokojencev, ki sta v ponedeljek zvečer umrla v svojem stanovanju v Ul. Gambini 35. Vsi indici potrjujejo domnevo, da je smrt 86-letne Marine Bencich in 72-letnega Maria Mignacca zakrivilo pomanjkanje kisika. Preiskovalci pa si niso znali razložiti, kako je mogoče, da sta umrla v tako kratkem času in da je plinska peč v dobrih dveh urah porabila ves kisik v stanovanju. Možnosti samomora ali nasilne smrti policija trenutno sploh ni vzela v poštev, saj vse kaže, da je šlo za nesrečo.
Prepir v domu za ostarele
Iz doma za ostarele v Ulici Coroneo 13 je bilo včeraj ponoči okrog enih mogoče slišati vse do ceste presunljive krike na pomoč. Priletna ženska je kričala, naj kdo pokliče policijo. Eden od mimoidočih, ki se je zbal, da se dogaja kaj hudega, je takoj telefoniral agentom.
Ko so policisti prispeli v dom za ostarele, je v njem bilo že vse v redu. Na vratih pa jih je pričakala hudo razburjena upokojenka in jim povedala, da jo je njen sosed, ki stanuje v sosednji sobi, brez razloga fizično napadel. S palico je začel tolči po njenih vratih, ko pa mu je odprla, jo je pretepel. Agenti so nato potrkali na vrata "nasilnega" soseda, ta pa je vse zanikal in rekel, da ga je nadlegovala upokojenka. Ker se jo je hotel znebiti, jo je odrinil in nato zaloputnil z vrati.
Priletna ženska vsekakor ni bila huje ranjena, saj je imela le rahlo poškodovano desno zapestje.
Ob izgubi dragega prijatelja Sandra Skerlavaja izrekamo ženi, sinu, hčerki in vsem svojcem iskreno sožalje
Mirjana in Boris Veronika in Stojan Silvana in Robi
V gosteh pri openskem SKD Tabor
Novoletni koncert trebenske godbe na pihala Viktor Parma
v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je bil preteklo nedeljo novoletni kocert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Trebenska godba se je tokrat morala posiužiti gostoljubja openskega SKD Tabor, saj je Ljudski dom v Trebčah tačas sredi nujno potrebnih del za prenovo.
Na sliki (foto Magajna) je predsednik SKD Tabor Rinaldo Vremec med uvodnim pozdravom izjavalcev in udeležencev novoletnega koncerta.
gledališča
VERDI
Jutri, 19. t. m., ob 20.00 (red B) bo na sporedu premiera Puccinijeve opere MADAMA BUTTERFLV. Dirigent Mau-rizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Morel-li, tenorist Nazzareno Antinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku predprodaja vstopnic.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 20.30 (red prost) bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gian-franco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri počitek.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri bo na sporedu RECITAL Francesca DE GREGORIJA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Liliana Cosi in Marinel Stefanes-cu z baletom v dveh delih RISVEGLIO DELL'UMANITA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V	petek, 20. t. m., ob 10.00 bo na sporedu pravljica SCARABOCCHIO v izvedbi Gledališča za mladino La Contrada. Režija Francesco Macedonio.
koncerti
Množična novoletna prireditev pokrajinske VZPI-ANPI pri Domju
Novoletna družabnost, ki jo je za svoje člane in prijatelje tudi letos organiziral pokrajinski odbor VZPI-ANPI pri Domju, je zelo lepo uspela.
Veliko dvorano podjetja DISPRAL so napolnili bivši partizani in aktivisti s svojimi družinami, pa tudi člani sorodnih organizacij z obeh strani meje, med njimi tudi številni gostje.
Kratka govora sta v imenu organizatorjev imela predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta, ki sta orisala aktualni politični položaj v svetu, predvsem pa politični položaj pri nas, ki postavlja pred napredne in demokratične množice - sta dejala - nalogo, da se uprejo poskusom desničarjev, da bi zaostrili nacionalno mržnjo in tako tudi preprečili slovenski manjšini, da bi prišla do svojih pravic.
Borčevska organizacija VZPI-ANPI - sta poudarila govornika - se bo še naprej zavzemala za dosego globalnega zaščitnega zakona, kot se bo zavzemala za prijateljstvo med slovenskim in italijanskim narodom, ki je družilo borce že v osvobodilnem boju.
Ples in zabava sta zaključila to novoletno prireditev. (Foto Magajna)
V Trebčah 56. redni občni zbor tamkajšnjega pogrebnega društva
V nedeljo popoldne je bil v župnišču v Trebčah 56. redni občni zbor tamkajšnjega pogrebnega društva, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1933. Po poročilih predsednice Lidije Kralj in tajnice Silve Ferluga je sledila zelo konstruktivna razprava, v kateri so udeleženci soglasno poudarili potrebo po pristopu novih članov, še posebno mladih parov, (mm)
Dobrodelna prireditev za najmlajše
Trgovci na debelo, ki delujejo na tržaškem sadno-zelenjavnem trgu so v sodelovanju s prodajalci na drobno z istega trga tudi letos organizirali tradicionalno dobrodelno prireditev za najmlajše goste Zavodov za dobrodelnost in pomoč. Prireditev, ki jo je dopolnil umetniško-glasbeni program z nastopom Sale-
zijanske godbe in Bettina s svojim orkestrom, je bila preteklo nedeljo v izredno prisrčnem in veselem ozračju, udeležili pa so se je med drugimi tudi tržaški škof Lorenzo Bellomi, župan Franco Richetti z občinskim odbornikom Sergiom Trau-nerjem in komandant mestnih redarjev Franco D Ambrosi.
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianista A. LUCCHESINIJA.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Cartesius bo še jutri na ogled razstava slikarke Adriane CICOG-NANI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	tržaški občinski galeriji bo do 20. t. m. na ogled razstava slikarja DIMINIJA. Razstava je odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 18. januarja 1989
VERA
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob
13.09	in zatone ob 5.08.
Jutri, ČETRTEK, 19. januarja 1989
HRANIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 5.24 najvišja 36 cm, ob 13.11 naj nižja -44 cm, ob 20.26 najvišja 14 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
2.9	stopinje, zračni tlak 1034,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno in zamegljeno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aliče Martin, Ženo Lizzi, Sharom Degano, Manuel Carboni, Alessandro Pahor.
UMRLI SO: 47-letna Edda Pacher, 69-letni Giuseppe Bembi, 67-letni Italo Sov-rano, 79-letna Arpalice Politeo, 91-letna Rosa Godina vd. Maraspin, 78-letni Er-menegildo Sulcic, 78-letna Elisabetta Kosič vd. Poropat, 79-letna Dora Di Cic-cio, 68-letna Carmela Piccolo, 75-letna Nerina Rui vd. Gambel, 91-letna Valeria Bidoia, 75-letna Angela Markezic, 75-let-ni Attilio Steccotti, 95-letni Romano Viz-zi, 69-letni Pietro Guercio, 71-letni Guer-rino Della Santa.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), UL. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Krznarstvo
PELLICCERIA CERV0
TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914
VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L’orso, r. Jean Jacgues Annaud; i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack VVallace.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Dis-ney.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Paren ti, i. P. Villaggio.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Heros, porn., □□
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 VVillovv, pust., ZDA; r. R. Howard; i. V. Kilmer, J. Whalley.
MIGNON - 16.30, 22.15 Donne sulVorlo
. di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
EDEN - 15.30, 22.10 Desideri inconfessa-bili, porn., □ D
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 I miei primi 40 anni, kom., It. 1987, r. C. Vanzina, i. C. Alt, E. Gould, J. Roche-fort, P. Cosso, □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rambo III, pust., ZDA; r. P. MacDonald; i. S. Stallone. LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Mamma Roma, It. 1962; r. Pier Paolo Pasolini; i. Anna Magnani, Ettore Garofolo. ALCIONE - 16.30, 22.10 Stregata dalla luna, kom., ZDA 1988; r. N. Jewison; i. Cher, N. Cage.
RADIO - 15.30, 21.30 Amore in vendita, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
prispevki__________________
V	spomin na Josipa Castellanija daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 20.000 lir za KD Rov-te-Kolonkovec.
V	spomin na Zorka Družino daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Draga Žerjala daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Boljuncu.
V	spomin na Tamaro Petaros daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Tončko Kosovel vd. Ravbar daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ladija Požarja daruje Dušan Košuta z družino 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Mirka Luina daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Mirka Luina daruje g.a Mihela Modic 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivana Počkaja darujeta Pino in Mili Purič 20.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Tamaro Petaros daruje Meri Ozbič z družino 25.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Namesto cvetja na grob Draga Žerjala daruje Zdenka Ota 20.000 lir za KD F. Prešeren.
Ob 5. obletnici smrti drage svakinje Angele Žužek daruje Olga Žužek 15.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Justa Bizjak daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Mirka Luina darujeta Brunella in Antonio 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Zdravkota Kanteta daruje sestrična Francka 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Draga Žerjala daruje Dušan Košuta z družino družina Gerdol (Krmenka) 25.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Draga Žerjala darujeta Franko Štrain in Mara Antonini
30.000	lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Draga Žerjala daruje Zofka Žerjal (Botač) 10.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na g.o Štefanijo Grgič daruje Avguštin Kalc z družino 30.000 lir za KD Slovan.
Ob izgubi drage mame daruje sin Karlo z družino 20.000 lir za KD Slovan,
20.000	lir za MePZ Tabor, 20.000 lir za SKD Skala, 20.000 lir za vzdrževanje cerkve na Padričah in 20.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh.
Ob izgubi drage mame daruje hči Marta z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Padrič,
20.000	lir za SKD Skala, 20.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh, 20.000 lir za ŠZ Gaja in 20.000 lir za vzdrževanje cerkve na Padričah.
Učenci in učiteljice osnovne šole K. D. Kajuh Gropada-Padriče darujejo 82.000 lir, ki so jih zbrali ob božičnici, za preživele v Armeniji.
Ob rojstvu male
AGATE se z domačimi veselita
ŠD Sokol in SKD I. Gruden
razna obvestila
KD F. Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje za PLESNI TEČAJ, ki se začne februarja. Interesenti naj telefonirajo na št. 812993 od 12.30 do 13.30.
razne prireditve
Slovensko planinsko društvo Trst
vabi na predavanje z diapozitivi mag. Petra Skoberneta na temo "ALI POZNAMO KRAS?" jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr.).
KD Rdeča zvezda - Salež gostuje Amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kon-tovela z veseloigro Josipa Tavčarja "LOČITEV". režija Drago Gorup. V soboto, 21. t. m., ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na AFRO ŽUPNIJSKI KABARET v izvedbi Andra Merkuja v nedeljo, 22. januarja, ob 17. uri.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom
jutri, 19. t. m., od 20. ure dalje srečanje za žene in dekleta OB PLETENJU ŠE KAJ. Na večeru sodeluje prof. Lili Čebulec, ki nas bo poučila o domačih čajih.
V dvorani v Ul. Donizetti št. 3 bo v soboto, 21. t. m., gost Slovenskega kulturnega kluba pesnik in pisatelj MIROSLAV KOŠUTA. Predstavila ga bo prof. Zora Tavčar-Rebula. Gledališki krožek SSK bo izvajal odlomke iz njegovih del. Začetek ob 18.30.
KD Kraški dom obvešča, da bo predvajal FILM O SILVESTROVANJU 1988 v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
KD Kraški dom obvešča, da bo v soboto, 21. t. m., ob 15.30 v Bubničevem domu v Repnu v sklopu ure pravljic na sporedu DISNEVEV FILM.
mali oglasi
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah.
GORICA - Ul. Montesanto. Prodam novo 70 kv. m veliko stanovanje z garažo: 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, avtonomno gretje. Tel. 0481/81575 v večernih urah.
PRODAM dvoje belih posteljic (1-5 let) s predalom in z žimnicama, v zelo dobrem stanju, ter dva otroška stolčka za avto, skupaj ali posamezno, po ugodni ceni. Tel. 631239 do 9. ure zjutraj.
PRODAM golf GL 1.300, letnik 1984, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 0481/21767 ali 520898.
PRODAM elektronske orgle yamaha DX 9 po zelo ugodni ceni. Tel. 281330 v popoldanskih urah.
PRAŠIČKE za rejo ali zakol ugodno prodam. Tel. 0481/882208.
PRELEPO perzijsko preprogo ARDEBIL z redkim motivom in barvami, ca 3m x 4m prodam. Tel. 040/572665.
PRODAMO čistilnico z obsežnim delovanjem, primerno za družinsko vodenje. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Čistilni-
CVETLIČARNA nudi delo vajenki-de-lavki, po možnosti s prakso. Tel. 040/299561 v popoldanskih urah.
MIZAR opravlja raznovrstna popravila ter obnavlja starinsko pohištvo. Tel. 228183 - ure obedov.
3-ČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v okolici Opčin. Ponudbe na tel. 211815 po 17. uri.
ZEMLJIŠČE - zazidljivo za trgovsko dejavnost ali primerno zgradbo na področju Nabrežina-Sesljan kupim v gotovini. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro "Trgovska dejavnost".
NUJNO iščem kakršnokoli zaposlitev. Tel. 208271.
IŠČEMO peka in vajenca z vozniškim dovoljenjem. Tel. 327222 od 8.30 do 13. ure.
ZAPOSLIM trgovko s prakso za pekarno in slaščičarno v mestu. Tel. 327222 od
8.30	do 13. ure.
PALAČE HOTEL v Gorici, Corso Italia 63, zaposli mladeniča/mladenko z znanjem tujih jezikov, kompjuterskega dela in predvsem z veseljem za delo v recepciji. Vodstvo hotela bo poskrbelo za morebitno strokovno izpopolnjevanje. Samo pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.
DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 003866/23056 po 20. uri.
FARMA Srečko Tomšič prodaja po 2.000 lir kokoši. Tel. 0481/882064.
menjalnica
17. 1. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1354,350	1340.—
Nemška marka....... 733.—	732.—
Francoski frank.... 214,980	214.—
Holandski florint ... 649,500 647.
Belgijski frank....	35.010	34,50
Funt šterling...... 2398,650	2375.
Irski šterling .... 1959,150	1945.
Danska krona.......	189,340	187.
Grška drahma.......	8,840	8,300
Kanadski dolar..... 1132.—	1100,-
Japonski jen ........ 10,624	10,100
Švicarski frank..... 860,980	857.—
Avstrijski šiling... 104,346	103,800
Norveška krona...... 201,730	199.—
Švedska krona....... 215,110	212.—
Portugalski eskudo .	8,910	8,400
Španska peseta ...... 11,698	11,100
Avstralski dolar.... 1163,400	1120.—
Jugoslov. dinar .... 0,20
ECU................. 1529,—
D/*ll/D	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLIKD	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Lepotica Edwige Fenech spet na televizijskem valu
Edwige Fenech (na sliki s kolegom Carlom Verdonejem ob lanski oddaji Carnevale) se kot voditeljica vrača na tv ekrane z novo oddajo, ki jo je sama označila kot »portret Italijanov ob tržnih raziskavah in statistikah, z dobro dozo dobre volje in humorja«. V bistvu gre za nov variete, ki bo nosil naslov Sulla cresta dellonda in bo na sporedu od 28. februarja dalje vsak torek ob 21.30 za osemnajst tednov na prvi državni mreži. Poldrugo uro trajajoča oddaja, ki je nastala po zamisli Branda Giordanija, bo zmes že običajnih sestavin: na izredno sodobni sceni z visokimi valovi in svetilnikom se bosta poleg Edwige Fenech gibala igralca Alessandro Benvenuti in Daniele Trambusti, stalna gosta bosta dvojčka Ruggieri, ob njiju pa se bodo iz tedna v teden pojavljali režiserji, igralci, pevci, skratka najbolj aktualne osebnosti, spremljal jih bo ansambel Sammyja Barbota. Zunanja snemalna ekipa bo oskrbovala oddajo z intervjuji, ki bodo skušali potrjevati ali spodbijati rezultate raziskav, tudi ne bodo manjkale telefonske igre-kvizi.
Štiridesetletna francoska igralka se kar rada vrača na ekran, čeprav pravi, da jo strašijo neposredne oddaje, saj je zanjo poklic tv voditeljice še vedno nov, Z navdušenjem je govorila o svojih partnerjih (nadvse prijetno se ji zdi, da bo edina ženska v skupini moških) in o tem s humorjem obarvanem obravnavanju okusov, sanj, čustev, želja, ki jih bo raziskovala družba Megomark. Specializirana družba pa bo poskrbela za čim bolj učinkovito vizualno plat podatkov. Statistike in sondaže se bodo ukvarjale predvsem s področjem filma, glasbe in spektakla na splošno.
Ženska in njena stvarnost	brcda pahor
Benazir Bhutto - na poti uspeha
Ko bi v svetovnem okviru izbirali idealno žensko za leto 1988, bi se morali skoraj brezpogojno opredeliti za Benazir Bhutto. Razgledana mlada in zelo odločna pakistanska političarka je namreč prva ženska, ki načeluje vladi v neki muslimanski državi.
Nekaj mesecev po njenem velikem uspehu na pakistanskih volitvah skušajo tuji opazovalci pravilno oceniti dogodke v državi, ki je bila zadnjih enajst let v trdni oblasti diktatorja Zie ul-Haqa. Med drugim je samovoljni general-predsednik tudi obsodil na smrt Benazirinega očeta, znanega in priljubljenega politika Zulfikarja Alija, ki so ga obesili leta 1979.
Dinamična Benazir, ki sd je izobraževala na ameriških in angleških univerzah, ni bila torej samo znanilka novega duha, temveč neposredna potomka pakistanskega mučenika, kot so Zulfikarja imenovali njegovi somišljeniki po njegovi nasilni smrti.
Vendar politična pot oboževanega očeta v letih 1970 do '77, ko je predsedoval vladi, ni bila tako čista, kot jo sedaj radi prikazujejo. Res pa je, da je Pakistan po udaru generala Zie dolgo let živel v strahovladi.
Kot ostali družinski člani mogočne in bogate družine Bhutto je tudi Benazir okusila »nenaklonjenost« pakistanskega diktatorja. Večkrat je bila v ječi in v hišnem priporu, leta 1984 pa so jo izgnali iz Pakistana. V domovino se je vrnila leta 1986 in še danes ni povsem jasno, kako je prebrisani in hladnokrvni diktator dovolil, da se Benazir, ki je bila med najaktivnejšimi organizatorji opozicije, vrne v Pakistan.
Mogoče ni znal več pravilno presojati notranjega položaja v državi, kjer je nasprotovanje njegovi strahovladi postopoma naraščalo; še verjetnejša je domneva, da nekaj več kot tridesetletni ženski, pa čeprav se je vsa predala političnemu poslanstvu in jo v ljudskih očeh označuje »mučeniško« ime, ni pripisoval velikega pomena. V Pakistanu namreč vladajo zakoni iz korana, ki ženske, očitno razen izjem, obravnavajo kot manjpravne osebe.
Moči muslimanske veroizpovedi se je zavedala tudi visoko izobražena in očarljiva Benazir, ki je sprejela, da se poroči s predstavnikom istega pakistanskega družbenega razreda, kateremu pripada tudi sama. Nad njenim korakom so bili takrat močno začudeni nekdanji kolegi z univerz Havard in Oxfor, na katerih je odločna in inteligentna Benazir diplomirala z odliko. Kot zahteva tradicija, je mladoporočenka tudi zanosila in prvega otroka bi bila morala roditi prav novembra, ko so bile razpisane volitve.
Vsemogočni Zia pa seveda ni mogel vedeti, da bo še pred volitvami, ki jih je sam razpisal, umrl. Vzroki letalske nesreče, v kateri je 17. avgusta lani umrl tudi diktator, še niso in verjetno nikoli ne bodo pojasnjeni. Tako se tudi ni obnesel naklep, da bi nosečo
Benazir na eleganten način izločil iz političnega boja. Vendar je neuklonljiva Benazir rodila sina Bilawala in s stranko Pakistan Peoples Party zmagala na volitvah.
Pri tem ima seveda sama veliko zaslug: še v tujini je znala reorganizirati precej zrahljane vrste opozocije, ob povratku v Pakistan pa je neutrudno hodila med ljudi in jih skušala pridobiti na stran PPP. Po očetu je podedovala strast za politiko in karizmatično osebnost. Vse to pa ne bi zadoščalo komaj 35-letni ženski, da v muslimanskem Pakistanu prevzame vlado, ko ne bi ob primerni izobrazbi pokazala še veliko političnih sposobnosti. Pripisujejo ji tudi občutek za oportune odločitve, kakršna je bila tudi njena poroka, ki pa nikakor ne bo ostala kot edini primer pristajanja na kompromise, kar je sestavni del politične igre.
današnji televizijski in radijski sporedi
rt "»M______________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Non bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
12.55	Nogomet: Under 21, Turčija-Italija
13.45	Dnevnik
14.45	Pravljica: Calamone il legaventi
15.00	Informativni oddaji: Od- . prta šola, 15.30 Block Notes
16.00	Risanke: Cartoondip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dok.: Kvarkov večer
21.50	Glasbena oddaja: Nel cuore dl Amsterdam... Paolo Conte
22.50	Dnevnik
23.00	Rubrika: Filmske novosti
23.05	Športna sreda: odbojka in umetnostno drsanje
0.25 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Un ettaro di cielo (kom., It. 1958)
10.30	Risanka, nato Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik, Diogenes
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
15.30	Šport: Oggi šport
17.00	Dnevnik, nato risanke
17.25	Tednik: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: II commis-sario Koster
19.30	Horoskop, dnevnik
20.15	Večerni Diogenes
20.30	Film: L ispettore Lavar-din (krim., Fr. 1986, r. Claude Chabrol, i. Jean Poiret)
22.20	Dnevnik, nato II sicario
22.50	Variete: Chiappala
chiappala
23.15	Dnevnik in International DOC Club
0.30 Film: Congiura di spie (krim., Fr. 1966, r. Edou-ard Molinaro)
RAI 3______________
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Izobraževalna oddaja: Meridiana - Passaggi (pripravlja Mariella Se-rafini Giannotti)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Passaggi
15.30	Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo (iz Birminghama)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo (urednika Grillo in Passanisi)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Vera Cruz (pust., ZDA 1954, r. Robert Al-drich, i. Gary Cooper, Burt Lancaster, 1. del)
21.15	Dnevnik - zadnje vesti
21.20	Film: Vera Cruz (2. del)
22.10	Aktualno: Fluff
23.30	Dok. oddaja: Drobci
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
Plr RTV Ljubljana!
8.20	Video strani
8.30	Počitniški spored: videospot, 8.35 Mačkon in njegov trop - Benči violinist, 9.00 Periskop - 40-letnica Pila, 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami
10.15	Nadaljevanka: Skrivni dnevnik Jadrana Krta (3. del)
11.30	Otroški spored: Videospot, Safari v mestu -Lov na ponirke
12.00	Risanka
12.05	Film: Cvek z zvezdico (mlad., ČSSR)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Portret - Triptihon (pon.)
18.05	Video strani
18.10	Spored za otroke in mlade: Levi devžej in lutkovna igrica Čiribu
19.05	Risanka
19.15	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Ze videno (dram., Jug. 1987, r. Goran Markovič, i. Musta-fa Nadarevič)
21.50	Dnevnik in Svet poroča
23.00	Video strani
(jlP) TV Koper___________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.00	Tenis: Australian open
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel: ameriški football NCAA
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Občinski odbor tik pred odstopom NABREŽINA — Odobrena varianta za Sesljanski zaliv
SESLJAN — Carbonejev obisk pri Kraški gorski skupnosti
GORICA — Tržiški likovniki v Kulturnem domu
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka
20.30	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	Dnevnik
22.40	Nogomet: za Pokal Pele, Italia-ZRN
RTV Ljubljana 2
15.00	Nam. tenis: Jug.-ZRN
18.30	Mariborska kronika
19.00	Reportaža o Šentjerneju
19.30	Dnevnik
20.05	Gledališka predstava: Zgrabite Sganarela
CANALE5_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - Una diagno-si errata, 9.30 General Hospital
10.35	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-
trimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to
20.30	Film: Target - Scuola omicidi (krim., ZDA 1985, r. Arthur Penn, i. Gene Hackman, Matt Dillon)
22.40	Aktualno: Canale 5 News - Življenje Ronalda Reagana
23.25	Variete: Maurizio Co-stanzo show
0.45 Rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Barretta - La resa dei conti, 1.55 Man-nix - Uomo in trappola
______RETE 4	________
7.45	Nanizanki: Lou Grant -La setta, 8.45 Switch - In-termezzo a Casablanca
9.45	Film:	Romanticismo
(dram., It. 1950, r. elemente Fracassi, i. Ame-deo Nazzari)
11.30	Nanizanki: Petrocelli -Cingue metri di guai,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 As-pettando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York New York - Tensione
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Col permesso delle autorita
20.30	Film: Il giardino di gesso (dram., VB 1963, r. Ronald Neame, i. Deborah
■ Kerr)
22.30	Nanizanka: Spencer -Gli occhi della mente
23.30	Film: Questa terra e la mia terra (dram., ZDA 1976, r. Hal Ashby, i. David Carradine)
ITAMA 1_______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishovv
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto cerca moglie (kom., It. 1950, r. Carlo Ludovico Bragaglia, i. Toto, Mario Castellani)
22.00	Kviz: Per la strada
22.25	Variete: Megasalvishow
22.40	Film: Halloween III - Il
signore della notte (srh., ZDA 1982, r. Tommy Lee VVallace, i. Tom Atkins)
0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanka: Samurai
ODEON__________________
7.30	Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacanza
11.00	Nan.: Mary Hartman
11.30	Kviz: La spesa in vacanza
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Rubrika: Fiori d'arancio
19.30	Rally: Pariz-Dakar
20.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
20.30	Film: Papillon (pust., ZDA 1973, r. F. Schaffner, i. Steve McOueen, Dus-tin Hoffman)
24.00	Nanizanke: I classici del-1'erotismo, 0.30 Un salto nel buio, 1.00 Mary Hartman
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Rubrika: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: C lip Clip
15.00	Nad.: Sceriffo Lobo
15.30	EP v umetnostnem drsanju: moški (iz Birminghama)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.25	EP v umetnostnem drsanju: pari prosto (iz Birminghama)
22.45	Aktualno: TMC nocoj
23.00	Športne vesti
TELEFRIULI
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nan.: Paper Moon
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nad.: Francesco Berto-lazzi investigatore
23.30	Dnevnik, nato dražba
24.30	Inf. oddaja: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriš-kem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Moj Kras (10. del); 15.12 Kviz: V našem zaporu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.; 13.30 Čestitke; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besede; 20.25 Naši interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Veronika Deseniška;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Od enih do treh, pesem tedna, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik;
17.00	Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah in jutranji spored; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Sanremo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.32 Dragi Luciano...; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družina;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Neposredno; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Dee-jay; 18.33 Noi e voi; 19.00 Lahko poslušanje; 19.50 Jutri je drug dan.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Potrjena skupna skrb za obstoj in razvoj osnovne šole v Rupi
Nov filmski spored v Kulturnem domu
Jutri »Black comedy«
"Nismo prišli z namenom, da vas seznanimo z odločitvijo o postopnem zapiranju šole. Prišli smo, da se zelo odkrito pogovorimo o vprašanju, ki je zelo pomembno tako za občinsko upravo kakor za vaško skupnost in za celotno narodnostno skupnost. Občinska uprava bo tudi v prihodnje tako kakor doslej, ali še bolje skrbela za reševanje vprašanj, ki so v njeni pristojnosti, tako kar zadeva vzdrževanje stavbe, prevoz otrok, dopolnjevanje opreme, nakup učil. Skratka, nimamo namena zapirati šolo". Tako stališče občinske uprave je na ponedeljkovem pogovoru s starši, predstavniki društev in organizacij ter šolskih organov objasnil odbornik Klemše. Pobudo za sestanek, ki se je odvijal v Rupi, je dala Občina že konec lanskega leta, izhajajajoč iz ugotovitve, da se bo število otrok v rupenski šoli z novim šolskim letom znatno skrčilo. Prav to dejstvo je povzročilo dileme, kaj bo z ru-pensko šolo v prihodnje.
Spodbuda za jasen in pošten pogovor o problematiki, ki ne zadeva samo krajanov Rupe in Peči, ampak širšo
skupnost, je prišla tudi s strani učiteljev in staršev.
Srečanje je bilo potrebno in koristno: pojasnjena so bila stališča občinske uprave, ravnateljstva in učiteljev, starši so se oddahnili, vendar so bili istočasno postavljeni pred odgovornost, da je predvsem od njihovih odločitev odvisna usoda domače šole.
Letos obiskuje pouk v Rupi petnajst otrok, vendar nimajo prvega razreda. Šest učencev petega razreda bo šolo zapustilo, v prvi razred se bosta predvidoma vpisala dva otroka. Kljub takemu števičnemu stanju bo na šoli še zmeraj enajst otrok in se razpolaganje z učnimi močmi, v prihodnjem šolskem letu, ne bi smelo spremeniti.
Taka situacija bo tudi v šolskem letu 90/91. Sledili bosta nato dve kritični leti. Ponoven rahel porast je pričakovati v šolskem letu 1993/94.
Številčno podoben je položaj tudi v šoli na Vrhu. Položaj, ki bo še nekaj let omogočal, da se šola ohrani s sedanjo ureditvijo - večrazrednica z dvema učiteljema in z dodatnim poukom raznih dejavnosti (glasba, tuji jezik, telovadba itd).
Zelo odkrit pogovor, v katerem so poleg predstavnikov občinske uprave, odbornika Tomšiča in Klemše ta, sodelovali še ravnateljica doberdobskega okrožja Nataša Pavlinova in učiteljici, ki poučujeta na šoli, prof. Leopold Devetak v predstavništvu Sindikata slovenske šole in Odbora za' šolstvo pri SKGZ ter nekateri starši, je upati, razblinil morebitne dvome glede kakovosti kombiniranega pouka (večraz-rednice) in vpliva tako urejene šolske dejavnosti na vzgojni in razvojni proces otroka.
Zde se nam potrebno podčrtati še tole ugotovitev: na pogovoru je prišla jasno do izraza skupna volja, da se rupenski šoli zagotovi nemoteno delovanje v prihodnjem in naslednjih šolskih letih. Tudi v upanju, da se bodo razmere glede šolske populacije izboljšale. Ne gre namreč prezreti, da smo bili pred leti v še veliko slabšem položaju glede števila otrok v osnovnih šolah.
Zaenkrat je pomembno, da rupenska šola ostane in da se vanjo vpišejo vsi otroci, ki živijo v kraju.
V Kulturnem domu se jutri pričenja nov spored filmov Gorica Kinema. Za razliko od prejšnjih let, ko je jesenski sezoni sledila pomladanska, po Film video monitorju, je letos Kinoatelje uvedel nekaj sprememb v programu: od jutri do konca februarja bodo vsak četrtek predstavili šest avtorskih filmov iz svetovne distribucije, celoletni pregled slovenskega filma, videa in televizije pa so v odvijal od 1. do 5. marca. Vmes, vzporedno s četrtkovimi filmi, napovedujejo februarja ob petkih spored štirih filmov v tehniki dol-by-stereo, saj je Kulturni dom edina goriška kinodvorana, ki se je opremila s potrebno tehnično aparaturo za stereo predstave.
Nov filmski pregled Gorica kinema se bo jutri, ob 20.45, pričel s kanadskim filmom "Black comedy" režiserja armenskega porekla Atoma Egoyana. Tako tematika kot oblikovna plat filma sta zelo sodobni. V središču dogajanja je mladi Stan, ki živi v neprijetnem družinskem okolju: oče in mati sta video-odvisna, televizijski ekran ju je že povsem zasvojil in odtujil svetu. Stanu grozi ista nevarnost, vendar uspe ponovno odkriti samega sebe ob armenski noni, ki životari v domu za ostarele, in jo ugrabi. Film, v katerem si sledijo "čisti" prizori na
traku in video vložki, odlikujejo ritem, čustvenost, strast.
Okrogla miza o pouku zgodovine
Inštitut za družbeno in versko zgodovino v Gorici je v novembru in decembru priredil seminar o poučevanju zgodovine v šolah. Na seminarju so opozorili na vrsto problemov in postavili razne predloge. Kritike in sugestije za izboljšanje zgodovinskega pouka v šolah bodo danes ob 17. uri predmet razprave pri okrogli mizi, ki jo Inštitut prireja v sodelovanju s pedagoško fakultetu Univerze v Trstu v zbornici liceja Paolino d'Aquileia v Ul. Seminario 7.
Vodil bo prof. Fulvio Salimbeni, sodelovali pa bodo učitelj Gianni Topli-kar, ministrski inšpektor Italo Fiorin, ravnatelj nižje srednje šole Fabio Sesti in profesor zgodovine na višji srednji šoli Pietro Biasiol. Proučili bodo vprašanja v zvezi s poučevanjem zgodovine v osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah. Razprava bo odprta udeležencem seminarja, ki jim bodo izročili potrdila o sodelovanju.
Tajnik mestnega odbora PSI pojasnjuje ozadje preverjanja
Zahteva po priznanju prave teže socialistov
"Krščanska demokracija mora priznati, da so odnosi s socialistično stranko v Gorici bistvenega pomena za izvajanje programa razvoja mesta, prav tako kakor so odnosi med strankama bistvenega pomena na Pokrajini. Posebnost teh odnosov se odraža skozi vlogo, ki jo imajo stranke pri izvajanju dogovorjenega programa. Osnova korektnih odnosov je priznanje politične teže socialistične stranke, ki se je po volitvah spremenila. Če do tega priznanja in upoštevanja ne bo prišlo niti po posredovanju pokrajinskih vodstev strank, ki naj v ta globalni okvir vključijo tudi položaj v goriški občini, se socialisti ne bodo smatrali več vezani na petstrankarski dogovor o upravljanju goriške občine".
To so bistvene postavke pojasnila, ki ga je v obliki sporočila za tisk včeraj posredoval tajnik mestnega odbora PSI Alvaro De Iust. V petek zvečer je bil namreč na sedežu KD v Gorici sestanek predstavnikov petih strank, kjer naj bi razrešili, enkrat za vselej, sporna vprašanja, ki zavirajo izrazitejše delovanje občinske uprave v Gorici. O dogodku smo poročali na kratko. Šlo naj bi za sestanek prehodnega značaja in so se delegacije razšle brez
konkretnih odločitev. Socialisti so si vzeli čas za razmislek, predstavniki drugih strank so predlog sprejeli.
Tiskovno poročilo tajnika mestnega odbora zdaj pojasnjuje zadevo. Težave v odnosih med naj večjima partnerjema v koaliciji še niso bile odpravljene. Nasprotno: preverjanje, ki naj bi bilo pretežno tehničnega pomena, kako odpraviti nekatere pomanjkljivosti v delovanju občinskega odbora in nadoknaditi zamude v izvajanju programa, dobiva vse bolj politično vsebino.
Gre za izboljšanje ozračja v odnosih med KD in PSI. Dokler se to ne reši, bi bilo nespametno pričakovati bistvene spremembe pri upravljanju občine in načinu dela.
Rdeči križ
Članice goriške sekcije Rdečega križa prirejajo, 26. t. m. v dvorani Va-lentinis club v Tržiču tradicionalno plesno zabavo, katere izkupiček bodo namenili v dobrodelne namene.
Vstopnice so na razpolago na sedežih Rdečega križa v Gorici, Ul. Codelli 9 tel. 531819 in Tržiču, Ul. Cosulich 20, tel. 481660.
Občinski svet v Doberdobu proti onesnaževanju Krasa
Skrbnejše nadzorstvo nad okoljem
Problem nedovoljenega odlaganja obrabljenih avtomobilskih gum kar sredi kraške gmajne je predsinoči odjeknil tudi v občinskem svetu v Doberdobu. Župan Lavrenčič je z ostrimi besedami ožigosal ponovni primer onesnaževanja in brezvestnega odnosa do narave. Občinska uprava je zelo občutljiva do vprašanj okolja. Zato je o dogodku obvestila karabinjerje in namerava vložiti tudi formalno prijavo proti neznancem. Svetovalec Sobani je predlagal, naj bi občinskemu obhodniku poverili tudi nadzorstvo nad poljskimi potmi, predvsem na območju jezera. Župan je povedal, da ni mogoče naprtiti obhodniku še te dodatne naloge. Pač pa občinska uprava pričakuje, da bo po določilih zakona o naravnih parkih lahko dobila od Dežele dve ekološki straži, ki naj bi jima zaupali prav tovrstno nadzorstvo nad spoštovanjem predpisov glede varstva okolja. Sicer pa pričakujejo tudi sodelovanje občanov: kdor vidi ljudi, ki odmetavajo odpadke na nedovoljenih mestih, si lahko zabeleži evidenčno tablico vozila in obvesti karabinjerje ali Občino. Svetovalec Jarc je tudi predlagal, da naj bi s tablami in lepaki spodbujali ljudi k odgovornejšemu ravnanju z naravo.
Župan je opozoril tudi na problem stekline, ki je po najnovejšem primeru stekle lisice v Doberdobu dokaj zaskrbljujoč. Bolezen je nevarna, vendar se možnost širjenja okužbe lahko z vsemi varnostnimi ukrepi zelo omeji. Potrebno je, da občani vestno spoštujejo občinske in druge odredbe glede cepljenja in gibanja psov ter drugih domačih živali. V nasprotnem primeru bodo podvrženi kazenskim sankcijam, kar pa je najhujše, bodo povzročili precejšnje zdravstvene probleme.
Župan je na seji zelo pozitivno ocenil potek nabirke za pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres v Armeniji. Pobudo za akcijo je dala občinska uprava, izvedle pa so jo organizacije in društva, ki delujejo v občini. Skupno so nabrali skoraj 6 milijonov lir, zaradi česar se je župan javno zahvalil vsem občanom, ki so pokazali tako veliko občutljivost. Po posameznih zaselkih so nabrali sledeče vsote: Doberdob 3 milijone 482 tisoč lir, Poljane 535 tisoč, Dol 679 tisoč, Jamlje milijon 40 tisoč petsto; k skupni vsoti gre prišteti še 170 tisoč lir, ki jih je darovala skupina prijateljev iz Gorice. Občinska uprava bo sedaj proučila, kako na najboljši način izrabiti ta denar.
Med drugimi sklepi z občinske seje (o porazdelitvi prispevkov društvom in organizacijam, ki so jo prav tako odobrili v ponedeljek, bomo še podrobneje poročali) gre omeniti še odobritev načrta za odpravo arhitektonskih pregrad v poslopju osnovne šole v Doberdobu. S tem posegom izpopolnjujejo tovrstne posege v javnih poslopjih v občini: srednjo šolo so že prilagodili predpisom, na županstvu bodo za to poskrbeli ob že predvideni obnovi in razširitvi, v poslopju šole v Jamljah pa ob njegovi preureditvi.
Za prizidek, namestitev dvigala, dodatnega zunanjega stopnišča in druga potrebna dela za prilagoditev osnovne šole je predviden strošek 246 milijonv lir. Za finansiranje bodo zaprosili zavod Cassa Depositi e Prestiti in Pokrajino.
Na vprašanje svetovalca Maksa Gergoleta je na seji župan tudi povedal, da dvigalo v srednji šoli še ne deluje, ker manjka kolavdacija. Občina je prošnjo na pristojno ustanovo poslala že maja lani, vendar je deloma po krivdi podjetja, ki je opravilo dela, kot tudi zaradi birokratskih zapletov, ki ne od visijo od Občine, prišlo do zamude.
Umrl je 24-letni Maurizio Zucchiatti
Jutri bodo v Gorici pokopali 24-let-nega Maurizia Zucchiattija, pripadnika zbora državne policije. Umrl je po mučni in neozdravljivi bolezni.
Zucchiatti se je rodil v Gorici in je po krajšem službovanju v Milanu - še prej je obiskoval policijsko šolo v Trstu in poseben tečaj za pripadnike obmejne policije v Ventimigli - bil dodeljen goriški kvesturi.
Pogreb bo jutri (19. januarja) ob 11. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev Pija X.
Predlog pokrajinskih uprav FJK
Z nabirko naj se zgradi javni objekt v Armeniji
Včeraj popoldne so se v prostorih goriške Pokrajine zbrali predstavniki pokrajinske uprave in občinskih uprav na Goriškem, da bi dobili skupen način pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu v Armeniji. Predsednik Pokrajine Gianfranco Crisci je povedal, da namerava njegova uprava v sodelovanju z ostalimi pokrajinskimi upravami naše dežele
fiHt
> slovensko stalno gledališče
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija Žarko Petan	Igra Bogdana Bratuž
Premiera
v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30
v Kulturnem domu v GORICI
zbrati milijardo lir, s katero bodo krili stroške za izgradnjo montažnega javnega poslopja v Armeniji. Crisci je med drugim dejal, da še ni točno znano, kakšen objekt bodo s tem denarjem zgradili, dejstvo pa je, da bo treba nato notranje prostore zgradbe primerno opremiti. Prav za to naj bi s priložnostnimi nabirkami ali z določenim zneskom denarja, ki bi ga posamezne občinske uprave namenile tej pobudi, poskrbele občinske uprave na Goriškem.
Namen včerajšnjega sestanka je bil seznaniti predstavnike občinskih uprav na Goriškem o načrtu pokrajinske uprave in zvedeti, ali kažejo občinske uprave voljo po sodelovanju pri tem dobrodelnem načrtu. Sestanka se niso udeležili predstavniki vseh občinskih uprav, prisotni pa so odločno podprli Criscijev predlog in so pri tem še dodali, da so že začeli z nabirkami - izjema je Doberdob, kjer so nabirko že zaključili. Nekaj pomislekov je prišlo na račun okrožnice ministrstva za civilno zaščito, ki je pred nedavnim svetovala občinskim upravam, ki bi želele pomagati Armencem, da bi nabrani denar poslali neposredno na ministrstvo v Rim. Predsednik Crisci je s tem v zvezi dejal, da imajo pokrajine določeno avtonomijo glede organiziranja pomoči, posamezne občinske uprave pa se zato lahko odločijo za eno ali za drugo pot. Kar se tiče goriške občinske uprave bo na naslednjem sestanku sklenila komu izročiti svojo podporo, saj je pred predlogom pokrajinske uprave nameravala nakazati svoj prispevek ministrstvu za civilno zaščito.
Zanimiv predlog, ki ga bo treba seveda še podrobneje preučiti, je postavil pokrajinski odbornik Edoardo Bressan, ki med drugim odgovarja za vprašanja civilne zaščite. Po njegovem naj bi občine omogočile strokovnjakom, ki so pomagali že ob potresu leta 1976 in 1980, da bi nudili svojo pomoč in izkušnje.v Armeniji. Ustanovili naj bi skupine strokovnjakov, ki bi izmenično, za nekajmesečno obdobje, odhajale na prizadeto območje.
Goriški vinogradniki drugič na mednarodnem sejmu v Londonu
Goriška trgovinska zbornica je poskrbela, da bodo vina iz goriške in videmske pokrajine tudi letos razstavljena na sejmu Food and Drink Exhi-bition v Londonu in sicer ob koncu januarja in v začetku februarja.
V angleško glavno mesto bo odpotovala tudi skupina vinogradnikov, ki se bodo podrobneje seznanili z okusi, potrebami in možnostmi angleškega trga.
Prvi stik z Londonom je Trgovinska zbornica opravila lani, ko so zelo kvalificiranim operaterjem predstavili vinsko ponudbo goriške pokrajine in sosednjega območja v videmski pokrajini.
Na londonskem sejmu prehrambenih artiklov in pijač bo sodelovalo okrog 1300 razstavljalcev iz preko petdesetih držav. Poleg briških in posoš-kih vin bodo na razstavi tudi znana vina iz Emilie-Romagne, Toscane, Mark, Lazia itd.
V Škocjanu aretirali napadalca iz Mester
Agenti tržiškega komisariata in letečega oddelka iz Benetk so včeraj v Škocjanu ob Soči aretirali Danieleja Ida iz Mester, ki je obtožen poskusa umora brata Luciana, ker ga je med prepirom udaril s steklenico po glavi in mu povzročil težke poškodbe. Luciane Ido leži v komi v bolnišnici v Tre-visu. Danieleja Ida so izsledili s pomočjo pričevanj uslužbencev na železniški postaji v Mestrah, ki so povedali, da je kupil železniško karto za Trst. Ob aretaciji se Ido ni upiral.
razne prireditve
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v
petek, 20. t. m., ob 20.30 pevska revija SOVODENJSKA POJE. Nastopili bodo zbori iz sovodenjske občine, kot gost pa zbor F. B. Sedej iz Števerjana.
________prispevki__________
Namesto cvetja na grob Branka Jurna daruje družina Rebula 50 tisoč lir za obnovo spomenika na Poljanah.
razna obvestila
Planinski ples bo 28. t. m. v Kulturnem domu. Vstop samo z vabili za člane in prijatelje društva. Vabila so na razpolago do zasedbe mest v trgovini Bavcon.
SDGZ - Gorica vabi člane in prijatelje na strokovno predavanje o novih fiskalnih predpisih. Predavanje bo danes ob 18. uri v motelu Nanut na Tržaški cesti.
kino
Gorica
CORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Sotto il vestito niente 2«. Prep. mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Unioni sessuali americane«. Prep. mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La časa delle squillo di lusso«. Prep. mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Zadnji zmaj«. 20.00 »Čarovnice iz Eastvvicka«.
ŠEMPETER Zaprto.
DESKLE 19.30 »Poklic komandos«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. E; Toti 52 - tel. 410701
Srečanje z gledališko igralko Bogdano Bratuž
Od dvorišča za Bratuževo kavarno s trdim delom do gledališkega slovesa
Sedela je pred menoj, sproščena, skoraj razigrana, pa jo do ponedeljkove premiere, v kateri bo vsa teža nove gledališke stvaritve padla nanjo, loči komaj teden dni. Mene bi bilo, vsaj tako se mi zdi, od strahu konec. In tako nisva govorili o premieri in o Hermanu Brochu, ki je napisal ta gledališki komad, niti o Žarku Petanu, ki je prevzel in vodi režijo gledališke povesti o služkinji Zerlini. Zerlino sva iz najinega kramljanja izključili; meni je bila le povod za srečanje - po dolgih letih - z gledališko igralko Bogdano Bratuž. "Morda jim tokrat, mojim Goričanom, ne bom preveč všeč, tako strašansko stara, tako izven sodobnega sveta. V Gorici me imajo rajši v mlajših igralskih upodobitvah, v njih mnogi vidijo svojo mladost." Nasmehnili sva se druga drugi, s tisto žensko hudomušnostjo, ki lahko brez zadrege in skritih računov odkriva resnico. Resnico česa? Let, želja, življenjske izbire, poklica, uspešnosti in še kaj? Spet odprt, širok Bogdanin nasmeh, ki me je nenadoma popeljal nekaj desetletij nazaj! Bil je to nepozaben nasmeh gospe Marije, Bog-danine mame, nasmeh, ki te je ogrel že na vratih Bratuževe kavarne in vedno uspel pregnati tudi godrnjanje Rudija Bratuža nad "nemogočimi" gosti. In tu v Bratuževi kavarni smo se po vojni srečavali tudi mladi goriški Slovenci; najprej složno, potem vsak ob svojem omizju. Toda to je že zgodba zase.
Za kavarno zadaj, v zaprtem, zagonetnem dvorišču, se je začela "igralska pot" Čiče Bratuževe. Mularija je na kamnite oboke obesila prt in si pred njim izmišljala najlepše igre sveta,
tudi z lutkami, od zgoraj pa jih je spremljal klavirski zvok. Igrala je sestra Damijana, sedaj docentka za pianizem na znani Western University v ontarijskem Londonu v Kanadi. Tam sta svoje življenje zaključila tudi Marija in Rudi Bratuž. Damjana in Čiči! Prva se je učila klavir, druga solo petje, na goriškem konservatoriju. Kako bi moglo biti drugače, saj brez glasbe pri Bratuže-vih ne gre! Pa obe sta plesali balet; starejša Damijana je vodila po vojni slovensko baletno in glasbeno šolo v Gorici. Nežna mlada dekleta: Elica Gravner, Emica Merkuža, Milena Jerkič in Čiči so nas v prozornih, belih tančicah, ob vsakem javnem nastopu v mestu, znova očarale. Še vrsto let po vojni vlada v Gorici bogato kulturno življenje. Vsega je skoraj preveč, pa nikdar dovolj. Goričani, lačni slovenske pesmi in besede smo polnili najprej gledališko dvorano Trgovskega doma, potem tudi toliko skromnejšo pri Zlatem pajku. In od vsake premiere in javnega nastopa smo se preselili v "našo" kavarno in vse dodobra "obrali", da je gospod Rudi komaj sešteval in odšteval želje bučnih gostov. V kavarni mora vendar vladati tišina!
Na terasi Trgovskega doma se sreča na prvem gledališkem tečaju še nedoraslo goriško dekletce z resnično gledališko umetnico. Goričan-ka Nada Gabrijelčič zapusti eminentni oder ljubljanske Drame; povojna Primorska potrebuje pomoč svojih umetnikov. In pod njeno prijazno taktirko postane Čiči v "Pavleku bedaku" kraljica. Usoda nanese, da ta odlična gledališka pedagoginja, ki je obvladala tudi režijo, pred skoraj
30 leti režira tudi premierno vlogo Bogdane Bratuž Colettino "Žiži". Premiera je bila v Gorici, na odru Zlatega pajka. Ni jih mnogo gledaliških igralk, ki svoje znanje velikodušno, brez ljubosumja izročajo mladim rodovom naprej. In velikokrat jim je žal tudi ta možnost odvzeta. Odvzeto jim je življenje, odrska beseda, brez katere igralec ne more živeti. Tako se je zgodilo gospe Nadi Gabrijelčič, kako pa je danes? "Velika želja je v meni," pravi Bogdana, "želja za pedagoškim ^delom, toda v okviru tržaškega odra sem uspela delati z mladimi le leto dni. Izven njega sem imela več sreče. Zahvaljujoč se razumevanju nekdanje ravnateljice 'openske nižje srednje šole prof. Kazimire Paulin, sem štiri leta zapovrstjo, v okviru popoldanskega pouka, poučevala gledališko vzgojo. In tu so se 'gledališke strasti' nalezli mladi Openci: Andrej Pisani, Aldo Sosič, Melita Malalan, ki so sedaj uspešno prisotni v radijskih in gledaliških igrah, pa še v scenografiji."
V	tistih prvih desetih letih, ko sta bila z možem Zvonetom angažirana v mariborski Drami, je Bogdana več let seznanjala tudi dijake klasičnega liceja z gledališko umetnostjo. Sploh ji je Maribor ostal pri srcu; dal ji je literarno važnejše gledališke vloge, kot so bile glavna vloga v "Dobrem človeku iz Sečuna", Abe Geil v "Lovu na čarovnice", pa Micko v "Kranjskih komedijantih". V 30 letih nad 100 vlog! Kdo bi preštel ure vaj, učenja teksta, priprav, ne le zunanjih, tistih notranjih, bistvenih. Katera vloga je dala igralki največ zadoščenja? "Bila je to, že v Trstu, Albeejeva psihodrama 'Kdo se boji Virginije Wo-olf?', sodobni, že klasični komad, ki ga je z izredno občutljivostjo režiral Dušan Mlakar. Publika je živo začutila mojo Virginijo. Bilo je to recipročno podajanje publike in odra. Ganjenost gledališkega dogajanja in resnica realnosti.
V	slovenskem prostoru sem imela 47 predstav Virginije Woolf, tudi v Gorici. In za to vlogo prejela Borštnikovo diplomo. Ni mi žal, da sem se odločila za gledališko pot, čeprav me je kot srednješolko mamila kemija. Gledališče ti lahko da veliko, če ti njemu veliko daš. Zanimivo je, vedno. Moj sin se je odločil drugače, vendar je vedno hvaležen gledalec. Kot je znano, nam prav v Trstu primanjkuje mladih igralcev. Dve Tržačanki, Jerena Zubalič, ki je že diplomirala na ljubljanski AGFRT, in Lučka Počkaj, ki se diplomi bliža, bosta lahko kmalu pomladili naš ženski del ansambla. Občutek imam, da se bo z našim odhodom v pokoj (šest članov SSG je domačinov) uresničila želja tistih, ki bi radi tržaško gledališče izničili in ga spremenili v agencijo za najemanje občasnih predstav. Očitki na njegov račun so lahko tudi upravičeni, toda nemogoče je zbrisati njegovo kulturno poslanstvo."
Še veliko bi se bili lahko pogovarjali o našem gledališču, o njegovi zahtevni vlogi v nič kaj spodbudnih okoliščinah, pa je tako misel nehote šla nazaj v čas, ko so se takoj po vojni v Ljubljani odločili, da mora imeti Slovenija tudi svojo gledališko Akademijo. Najboljši poznavalci umetniške besede so bili vabljeni, da poučujejo
Bogdana Bratuž v vlogi Virginije VVoolf
v veliki šoli igralske umetnosti. "Imela sem srečo, da je nekaj teh čudovitih pedagogov poučevalo tudi mene. Za dramsko igro sem imela Vido Juvanovo, nekaj mesecev celo znamenito Marijo Vero. Pa Slavka Jana, Mihaelo Šaričevo, potem še Vladimira Kralja, Koblarja, Kumbatoviča, Mahniča, Legišo, Faturja. Pa Franceta Brenka in gospo Ališičevo za govorno tehniko. Garali smo od 7. zjutraj do 7. zvečer. Naš letnik: Bibič, Bene-ditič, Rudi Kosmač, Perova, Pugljeva, Leskovec in jaz; 7 vzornih študentov odrske umetnosti. Bilo je nepozabno! Za sprejemni izpit na Akademiji, za katerega sta me pripravljala Stane Raztresen in Stane Starešinič, sem pripravila Veroniko Deseniško, Dorino iz Tartufa in Gradnikove pesmi, in bila sprejeta."
Študij je bil oder in oder nenehen študij, vztrajen, zahteven, nikoli zadosten. To je gledališče! In kot takšno, najprej tisto živo, ko si v neposrednem stiku s publiko, lahko daje igralcu veliko zadoščenje. Toda Bogdana ima rada tudi tisto, ki seže preko radijskih valov do poslušalca. Rada igra v otroških oddajah in v radijskih dramah. Na tržaškem radiu imajo za oboje velik posluh in razumevanje.
V ponedeljek bo v goriškem Kulturnem domu na odru spet nekaj novega. Toda tokrat bo na njem sama "zavladala" Čiči Bratuževa. Prisluhnimo njeni povesti o služkinji Zerlini.
DORICA MAKUC
Rudi, Marija, Damijana in Bogdana Bratuž leta 1979 ob Ontarijskem jezeru
Podatki o gibanju prebivalstva v slovenskih občinah
Več rojstev samo v Doberdobu manj prebivalcev v ostalih občinah
Upadanje števila prebivalstva v treh slovenskih občinah na Goriškem se je žal nadaljevalo tudi v lanskem letu, le da so podatki morda nekoliko manj zaskrbljujoči kot prejšnja leta. Rahlo se je povečalo število prebivalcev v občini Doberdob, medtem ko v Sovod-njah in Števerjanu krivulja še vedno pada.
Vest seveda ni prav nič presenetljiva, saj to ugotavljamo že več časa, ko pregledujemo podatke o številu vpisanih v osnovne šole. Vseeno pa se velja za trenutek zaustaviti pri naslednjih podatkih, ki v celoti ponazarjajo demografsko gibanje v Doberdobu, So-vodnjah in Števerjanu v letu 1988.
Najbolj vzpodbudna ugotovitev prihaja iz Doberdoba. V tej občini je število prebivalstva naraslo v primerjavi z lanskim letom. Tu so zabeležili več rojstev kot smrti, razmeroma visoko pa je tudi število priseljencev.
V Sovodnjah se je število prebivalstva znižalo v prejšnjem letu za 10 enot. To je treba pripisati predvsem negativnemu razmerju rojstva—smrti (-11). Še bolj zaskrbljujoče je stanje v števerjanski občini. Tu se je leta 1988 rodilo samo 6 otrok, umrlo pa je 17 oseb. Tudi število izseljencev je presenetljivo visoko (29), medtem ko se je v občino priselilo samo 17 oseb.
Podatki, ki jih spodaj navajamo se nanašajo na demografske spremembe v treh slovenskih občinah na Goriškem v letu 1988.
OBČINA DOBERDOB
ROJSTVA (17): Elisa Antoni, Marco Boscarol, Martina Croselli, Manuel Ferletic, Matej Ferletic, Danijel Ferlež, Stefania Ferrara, Denis Heric, Chi-ara Isoni, Zamir Lavrenčič, Martin Peric, Dean Petean, Cristina Primavera, Emanuel Radetič, Sonia Tonelli, Nico-las Trudu, Michele Andrea Visintin.
SMRTI (10): Angelo Fattori, Anton Ferletic, Marija Ferletic vd. Rosin, Maria Foccaro por. Kobal, Radislav Frandolic, Marija Jarc vd. Ferletic, Marcello Radetti, Karlo Semolič, Albin Šuligoj, Slavica Vižintin vd. Devetak.
POROKE (11): Daniela Gergolet in Fausto Bidini, Marisa Sacchetto in Mauro Fiocco, Anna De Lisi in Martino Fiore, Giordana Bagon in Bruno Lavrenčič, Patrizia Radetti in Gianni Leghissa, Daniela Klančič in Mauro Lorenzi, Margherita Vižintin in Marco Miniussi, Marina Frandolic in Livio Peric, Sonja Školaris in Michele Spoti, Cristina Solidoro in Pascal Tonelli, Nerina Devetak in Claudio Ulian.
ŠTEVILO IZSELJENCEV: 29.
ŠTEVILO PRISELJENCEV: 45.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1987: 1424.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1988: 1447.
OBČINA SOVODNJE
ROJSTVA (12): Ivan Černič, Andrea Bin, Debora Brumat, Eros Obedic, Paolo Zanfagnin, Martina Cappellano, Martina Ouaggiato, Stefania Pres-chern, Ylenia Bucaccio, Štefan Batistič, Martina Degano, Lorena Visintin.
SMRTI (23): Ana Marušič, Štefan Grillo, Marija Peteani, Erminio Pahor, Štefan Covi, Emil Visintin, Luigi Kravos, Slavica Krajnik por. Ferfolja, Rozalija Cijak vd. Devetak, Franc Masten, Leopold Devetak, Kornelija Devetak vd. Ziani, Leopold Juren, Serafin Petejan, Dušan Malič, Luciano Moset-ti, Janko Cotič, Franc Tomšič, Alojz Tomšič, Ivan Berlot, Štefan Marušič, Alojz Marušič, Ida Cebron vd. Pahor.
POROKE (15): Magdalena Petejan in Rudi Devetak, Franca Peteani in Mau-rizio DalLOsto, Adriana Maraž in Cla-
udio Preschern, Franca Gerion in An-tonello Bicciato, Patrizia Cingerli in Marko Butkovic, Irene Ferlat in Lorenze Persoglia, Patrizia Florenin in Aleš Figelj, Nadja Florenin in Aladino Visintin, Nerina Devetak in Claudio Ulian, Anna Turus in Andrej Fajt, Ele-na Vižintin in Boris Gergolet, Marina Palumbo in Edvin Butkovic, Rita Co-ceani in Livio Sivilotto, Claudia An-gilberti in Mauro Marceddu, Adriana Petean in Ivo Rojec.
ŠTEVILO IZSELJENCEV: 28.
ŠTEVILO PRISELJENCEV: 29.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1987: 1787.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1988: 1777
OBČINA ŠTEVERJAN
ROJSTVA (6): Federico Cosma, Kristjan Knez, Francesco Ouattrone, Fabio Muzic, Elisa Gabriele, David Škorjanc.
SMRTI (17): Franc Hlede, Justina Simčič por. Miklus, Suzana Tronkar, Dario Delise, Ivanka Klanjšček por. Planišček, Jožef Tomažič, Venceslav Terpin, Zorko Maraž, Ignac Marassi, Afra Komjanc vd. Bajt, Ernesto Mahnič, Joško Vogrič, Jožica Klanjšček vd. Terpin, Ladislav Ciglič, Jože Gravnar, Rafael Medvešček, Ignac Perše.
POROKE (6): Gianna Blason in Emi-lio Leban, Maria Ouattrocchi in Salva-tore Campisi, Barbara Nanut in Daniele Danielis, Slavica Gosak in Pavel Miklus, Katjuša Komic in Aldo Fran-zoso, Nataša Sirk in Jožef Bajt.
ŠTEVILO IZSELJENCEV: 29.
ŠTEVILO PRISELJENCEV: 17.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1987: 874.
ŠTEVILO PREBIVALCEV 31. 12. 1988: 851.
(M. L.)
Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAM ELI RAN EGA LESA
IZREDNA OKNA HOBLES
^Arhitektura danes odkriva lesene konstrukcije ali. bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobnih površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom.
In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa. ki jih Hobles. vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja na evropskem trgu z nepremičninami.
Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji hiši.
njenost oblike; okvir se pri lakiranju otopi s tremi zaščitnimi plastmi je
© Posebno zavarjeno kotna tesnila ki ob močnejšem vetru še čajo tesnenje
® Dvojno odprtje stransko in verti kalno, zakiopm elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila
@ Izsušen in zapečaten brezzračni
(D Poseben žleb s profiliranim no-
) Okna m okensko vrata lahko iz-
a vrata lamo na podlogi načrte koli obliki ali dimenziji
Želim termično dokumentacijo o oknih Hobles
hobles
$049 Speter Slovenov (Videm) Italijo industrijska cona Jel 0432/727286 Telefax 0432/727321 .
Jugoslovanska politična satira
Številni naši bralci so bili zadovoljni ker smo pred tednom dni objavili nekatere karikature, ki smo jih našli v nekaterih jugoslovanskih listih. Ker malokdo pri nas vzame v roke ljubljanske, zagrebške, beograjske liste ali tiste, ki izhajajo v drugih krajih Jugoslavije, smo se odločili, da bomo našim bralcem od časa do časa posredovali takšne karikature, ki so velikokrat bolj zgovorne od političnega komentarja.
Že vnaprej lahko povemo, da se ne bomo omejili samo na karikature, ki izhajajo v jugoslovanskem časopisju.
Objavljali bomo tudi risano politično satiro, ki jo vidimo objavljeno v italijanskem časopisju. Prav tako bomo skušali posredovati podobne risbe, ki so objavljene v listih, napisanih v drugih jezikih.
V zadnjih dneh je bilo v jugoslovanskih listih vse polno karikatur o sedanjem političnem položaju v sosedni državi. Na prvi, vzeti iz beograjskih Večernjih novosti, so opisane tri reforme s katerimi se sedaj ubadajo v Jugoslaviji. Na drugi, vzeti iz zagrebškega Vijesnika, je ugotovitev, da so tudi vreme uspeli vključiti v politično-ekonomsko stanje. Tretja karikatura o kandidatih za mandatarja in ministre nove zvezne vlade je bila objavljena v slovenski izdaji Komunista. V sarajevskem Oslobodenju so nekateri kandidati za novo zvezno vlado. Karikaturist slovenskega Komunista se na peti sliki ukvarja z ustanavljanjem novih strank na Slovenskem. Zadnji dve sliki sta iz ljubljanskega Dela. Na prvi vidimo srbskega politika Slobodana Miloševiča, kako izbira svoje pristaše v raznih krajih države, kjer nekateri vodilni morajo odstopati, na zadnji pa je uspela karikatura o vzrokih in posledicah inflacije.
ŠUŠMARSTVO
- Ampak ljudje, vse to je noro - zamašiti je treba izvir!
Doko Ninkovič u »Oslobodenju»
SORTIRANJE JESENSKEGA PRIDELKA

Karikatura: Milan Mavtr
TRI REFORME
— Sestra, takole zapišite: država naj gre na dieto, partija na rehabilitacijo in gospodarstvo v zdravilišče.
RANKO GUZINA. Večernje novosti
- Kakva magla! Znači uspjeli smo i meteorološku situaciju uklopiti u političko-ekonomsku!
Slovensko stalno gledališče pred novo premiero
Povest služkinje Zerline v Gorici
V okviru informativnih predpremierskih člankov bomo danes nekoliko globlje analizirali pisanje Hermanna Brocha.
Že prvi Brochov roman Mesečniki, ki je nastal v letih 1931/32, ima značaj eksperimentalnega literarnega dela. V njem je pisatelj strnil v enoto različne stilne oblike. Realistično pripovedovanje pogosto prehaja v liriko, na koncu pa se vključi tudi filozofska razprava in kritika časa.
Broch je le nekaj let preživel v Nemčiji, vendar je v tem delu upodobil vso mnogovestnost nemškega človeka. Analiziral je politične, moralne, socialne, kulturne, religiozne in razredne značilnosti. Prikazal je generacijo med leti 1888 in 1918 ter strukturo nemškega duha v tem času.
Stilne značilnosti novega romana (očiten je Joyceov vpliv) so najbolj razvidne v romanu »Vergilova smrt«.
Pričel ga je pisati v Hitlerjevi ječi. Roman je izšel komaj leta 1945 v New Yorku v dvojni izdaji: v angleščini in nemščini. Snov romana je zadnjih osemnajst ur življenja pesnika Vergila. Vergil podari cesarju Avgustu pesnitev in jo tako ohrani za prihodnost. Ta bi morala prebujati ljudi iz ravnodušnosti in sebičnosti. Broch uporablja v tem delu notranji monolog. Resničnost se vseskozi pretaplja v vizije.
Za roman Nedolžneži, ki je izšel leta 1950, pravi literarna zgodovina, da je eden najbolj nenavadnih romanov nemške književnosti. Sestavlja ga enajst zgodb. Pet od teh je izšlo v letih 1917-1934, drugih šest pa je Broch napisal leta 1949, ko je zgodbe razvrščal in jih med seboj povezoval.
Zgodbe so med seboj tematsko povezane, obravnavajo pa nemško medvojno obdobje: čas, ko je nemški
človek zaradi svojega malomeščanskega mišljenja omogočil tiranskemu duhu hitlerizma, da je lahko prišel do oblasti.
Vse osebe, ki jih je pisatelj ustvaril v tem romanu, so povsem »apolitične«, istočasno pa jih prav nič ne zanimajo vprašanja časa. Vse strežejo le svojemu neizmernemu egoizmu.
Na podlagi sociološke, psihološke in etične analize vidi avtor prav v njih brezbrižnosti rodovitna tla, iz katerih je hitlerizem črpal svojo moč. Ti »nekrivi« so v resnici „ globoko pogreznjeni v vsedržavno »krivdo«. Brochov roman je v prevodu Jožeta Udoviča izšel leta 1966 pri Cankarjevi založbi.
Peta zgodba Nedolžnežev je »POVEST SLUŽKINJE ZERLINE«. Broch jo je napisal leta 1949. To je zgodba ženske, ki trpi zaradi svoje preteklosti. Iz njenega pripovedovanja zvemo za njene mladostne spodrsljaje m za vse dogodke, ki so se zgodili v baroničini hiši, kjer je ona služila.
Jean Moreau, ki je igrala Zerlino v francoski verziji, so vprašali, kaj je tako fascinantnega v tej vlogi. Odgovorila je: »Sploh nič. Ta ženska je napravila name tak vtis, ker ni na njej nič zlaganega, nič umetnega. Igrala sem jo morda zato, ker tako robato predstavlja svojo vlogo. Ne zna se dobro izražati, ni izobražena - govori o ljubezni in preživetju, torej o stvareh, ki se tičejo vsakogar.«
Povest o služkinji Zerlini je režiser Žarko Petan priredil za oder. Za adaptacijo prevoda in lektorstvo je poskrbel Jože Faganel. Monodramo je naštudirala igralka Bogdana Bratuž. Premiera bo 18. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.	. „
Grafike sovjetskih likovnih umetnikov
radijski odmevi - radijski odmevi -
radijski odmevi
V človeku iskati najgloblje dimenzije
Milena Zupančič
Kar v dveh delih je pred kratkim potekalo radijsko srečanje z znano igralko Mileno Zupančič, igralko, ki je v predstavi »Strička Vanje« A. P. Čehova - v izvedbi našega gledališča - upodobila presunljivo vlogo Sonje na povsem nov in izviren način. Nataša Sosič se je z eno osrednjih figur sodobnega slovenskega gledališča in seveda tudi filma pogovarjala o igralkinem odnosu do umetnosti kot delovnem procesu, vmes pa smo poslušali monološke odlomke iz najrazličnejših predstav, nazadnje ravno tudi znamenito Sonjino pripoved, ki v »Stričku Vanji« tako enkratno in neponovljivo osvetljuje tragiko življenja oziroma nujnost tega istega življenja, ki nima več nikakršnega iluzornega upanja. Pogovor je karakteriziral umetnico, ki gleda na preteklost, sedanjost in tudi prihodnost s pristno živostjo, brez vsakršne možnosti vzvišene modrosti in zvezdniškega akademizma. V nekem smislu vesela vsakega vprašanja, je Milena Zupančič pripovedovala o svojem odnosu do filma, do režiserja na filmu in v gledališču, izpostavila resnico, da so »koncentracija, znanje in trud« deviza, ki jo uporablja v vseh medijih; potrdila ustvarjalno krizo kot plodno, čeprav mučno sestavino vsakršne kreacije, prav tako pa izrazila prepričanje, da vsak igralec potrebuje za uspeh svojega dela dobrega režiserja in dobre soigralce, kar je verjetno poroštvo za učinkovitost vsakršnega početja, ne samo tistega v gledališču.
Posebno pa velja v tem zapisu izpostaviti igralkino umetniško značilnost, še posebno razvidno v odlomkih iz
»Zločina na Kozjem otoku« Uga Bettija oziroma »Strička Vanje«. Igralka pristopa do sicer različnih ženskih likov v prepričanju, da je treba poiskati v osebah, v človeku, tisto najglobljo dimenzijo, najverodostojnejšo resničnost. Takšen krut in neizprosen prerez prav gotovo ne verjame v »lepe« misli in čustva, ki jih razpredamo po foteljih, v udobnosti, pač pa verjame v resnico, ko se človek znajde v brezizhodnem položaju. Tedaj ne laže, nemara edino tedaj govori resnico, nemara edino tedaj, ko je ogrožen, ko ga je življenje stisnilo v grozo, ogroženost, podrlo do njegove eksistencialne sredice smisla oziroma nesmisla. Tedaj človek ali njegova notranjost - v umetnosti je to eno in isto, dobri liki so navzven obrnjena notranjost - zaječita v strahu in bolečini, kot bi klicala na pomoč in nobene druge možnosti ni kot kričati in priklicati koga v svojo izpraznjeno bližino. Zunanja bližina soljudi se je izkazala za neskončno daljavo in nesporazum, in Milena Zupančič v enkratnih duševnih krikih, trganju glasu in duše, izpostavlja temu primeren oster, neponovljiv, izviren igralski izraz, se skupaj z likom bori za svetlobo sredi obupa, za zrak sredi dušenja. Na tej točki kot da igre ni več, mask ni več, nikogar ni mogoče preslepiti, niti sebe ne - slednje je poslednja varljiva rešitev - smo sredi resnice, očiščenja in vsiljene preobrazbe. Kot da šele v takšni grozi človek postane resnično človek.
JANEZ POVŠE
Koncerta naših glasbenikov
Magajnova posnetka pripovedujeta o koncertih Corrada Rojaca v Barkovljah in Godalnega kvarteta Glasbene matice v dvorani La scuola dei fabbri
Kako je lahko Nixon postal kar... Reagan
Kaj je casino? »Plesna dvorana.« Kako je ime indijanski pipi? »Cimet.« Kaj je chek up? »Žival!«
Te presenetljive odgovore je bilo slišati med ponedeljkovo oddajo Per la strada, s katero je Berlusconijeva televizija Italia 1 začela novo serijo kvizov. Oddaja se razlikuje od drugih tovrstnih televizijskih predstav prav zato, ker se odvija med ljudmi, na trgih in cestah italijanskih mest.
In na italijanskih cestah je mogoče izvedeti marsikaj o osveščenosti in znanju (oziroma neznanju) Italijanov. Gospod Aldo, čevljar po poklicu, in gospod Emilio, kmet, na primer nista vedela, kako se imenujeta novinar Ferrara in igralec Ferrari, medtem ko naj bi se režiser Avati imenoval kar »Puffi«. Še hujše je bilo, ko ju je vodja oddaje Marco Balestri vprašal po imenu bivšega ameriškega predsednika Nbcona. Odgovor »Reagan« je spravil v smeh ljudi, ki so na glavnem trgu v Forliju sledili snemanju. Tudi gospa Adria ni zablestela v lepši luči. Zanjo so bile topless dobesedno »gole kopalke« (costume nudo). Balestri je nato zaman čakal, da mu bodo tekmovalci povedali, kdo se je boril z mlini na veter.
Na nekatera vprašanja so udeleženci kviza vendarle znali pravilno odgovoriti. Vedeli so, da se Mastro-ianni imenuje Marcello, da stoji Veliki zid na Kitajskem in da so si Grki z lesenim konjem utrli pot v Trojo. Z odgovori na ta vprašanja si je gospod Aldo »prislužil« motorno kolo in televizor.
Prva oddaja kviza Per la strada je bila sila komična. Bolj je bil odgovor tekmovalcev čuden, bolj so se prisotni ljudje zabavali in krohotali. Smeh pa je lahko le za trenutek prekril žalostno spoznanje, ki je dejansko izhajalo iz teh zgrešenih, smešnih odgovorov. Oddaja (vsaj
prva, ponedeljkova) je pokazala, kako skromno je znanje oziroma poznavanje preprostih Italijanov. Opozorila je na pomanjkljivo, neokretno obvladovanje jezika, na nizko kulturno stopnjo udeležencev, če se lahko tako izrazim.
Ob gledanju oddaje se ti kar samo po sebi zastavi vprašanje, od kod tolikšno neznanje. Enega od možnih odgovorov nanj je dal pred kratkim minister za šolstvo Galloni na srečanju o italijanskih univerzah. Opozoril je, da je v Italiji še vsaj 5 odstotkov državljanov nepismenih. Drug možni odgovor izhaja iz poročila, ki ga je pripravil belgijski evropski poslanec Pol Marek po naročilu komisije za šolstvo pri Evropskem parlamentu.
Marek ugotavlja, da živi v Evropi 15 milijonov ljudi, ki so se sicer naučili pisati in brati, a so se s časom odvadili pisanja in branja. Zanje je skoval nov izraz: imenoval jih je »nepismene povratnike«. V poročilu razlaga, da je ta »povratna nepismenost« paradoksalno izraz tehnološkega napredka. Evropejci sedaj raje telefonirajo kot pišejo, gledanje televizije je zanje manj zahtevno od branja, če morajo izbirati med filmom in knjigo, v velikanski večini izberejo film.
Kam nas lahko privede tako zelo utilitaristično ravnanje? Po mnenju Pola Mareka naravnost v tretji svet. Po njegovih predvidevanjih bo leta 1993 v Evropi kar 60 milijonov (ali 20 odstotkov) »nepismenih povratnikov«, približno prav toliko, kolikor je pravih nepismenih v državah tretjega sveta.
Podatek je osupljiv, po tistem, kar nam je pokazala oddaja Per la strada, pa kaže, da sploh ni tako nerealen, kot bi kazalo na prvi po-
gled MARJAN KEMPERLE
V	nekakšen odgovor ali v zameno za veliko razstavo, ki že nekaj časa kroži po največjih mestih evropskega dela Sovjetske zveze in ki obsega dela izbranih mojstrov iz dežele Furlanije-Julijske krajine, so v soboto odprli v Trstu prav tako veliko razstavo sovjetske grafike. Razstava, ki nosi naslov Pregled grafike sovjetskih likovnih umetnikov in ki jo je organizirala tržaška podružnica Združenja Italija-ZSSR ob sodelovanju moskovske Zveze umetnikov ter vrste tržaških in deželnih oblastvenih organov in kulturnih ustanov, obsega dela 50 sovjetskih grafikov, ki so dali na ogled vsak po tri grafične liste. Ker gre za obsežen razstavni material, za približno 150 grafičnih odtisov, so dela razdelili na dvoje, saj Trst trenutno ne razpolaga z razstaviščem, ki bi bilo primerno za tolikšno razstavo. Približno polovico del so razobesili na stene dvorane Franco, v pritličnih prostorih sedeža deželnega skrbništva za umetnost, arhitekturo in arheologijo na Trgu Li-berta 7, drugo polovico del pa so dali na ogled v razstavni dvorani palače Costanzi.
Takoj v začetku velja pribiti, da dvorana Franco na Trgu Liberta zares ne ustreza temu namenu. Deloma na račun šibke osvetlitve, deloma na račun ambienta samega, razstava deluje hladno in nikakor ne pritegne gledalčeve pozornosti, tako da se drugi del razstave, tisti v galeriji palače Costanzi, za katero prav tako velja splošno mnenje, da ni najboljše likovno razstavišče, zdi na dokaj višji ravni, pa čeprav so dela tu dobesedno nagnetena drugo ob drugem.
V	kratkem priložnostnem zapisu je nemogoče dati temeljitejšo oceno o tolikšni razstavi, da ne govorimo o ocenjevanju posameznih del in posredno s tem o ustvarjalnosti posameznega mojstra. Zato bomo skušali nanizati le nekaj misli, ki se vsiljujejo ob obisku razstave, oziroma vtisov, ki jih obiskovalec ima ob bežnem ogledu razstavljenih del v obeh galerijah.
Čeprav gre za razstavo petdesetih mojstrov, smemo sklepati, da so sovjetski organizatorji pri pripravi razstave, ki naj gre v svet, izbrali dela, za katera menijo, da so trenutno najboljša. In prvi vtis, ki ga obiskovalec dobi v dvorani Franco, je, da je pretežni del grafičnih listov v črno-belem, torej v nekoč klasičnih barvah in le malo del je barvnih odtisov. V palači Costanzi pa je barvne grafike več, pravzaprav veliko več. Drugi vtis, ki ga ima obiskovalec obeh delov razstave je, da se je, rekli bi, drznil v abstraktno likovno govorico le zelo redek sovjetski mojster, vtem ko je čiste figurativnosti, rekli bi raje stare klasične slogovne govorice razmeroma veliko. Vendar ob tem velja tudi dodati, da je posebno v galeriji palače Costanzi že razmeroma veliko del, ki jih lahko štejemo v moderno grafično in sploh likovno izraznost. Ta značilnost sedanje razstave postane še bolj pomembna, če jo primerjamo s sovjetsko grafiko, ki smo jo videvali na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu pred 15, 20 leti in še prej.
Kar se motivike tiče, je ta skoraj izključno povedna, rekli bi tudi močno preprosta in le redkokdo iz množice sovjetskih likovnikov seže izven običajnega vsakdana, v kakem primeru pa imamo opravka že z nekakšnim, pa čeprav vsebinsko pozitivnim plakater-stvom. Ko je namreč govor o miru ter o ekologiji.
Kar se tehnik tiče, se na razstavi srečamo menda s prav vsemi, vštevši sitotisk, ki je sicer še vedno bolj modna grafična izraznost, ki pa je je na razstavi bolj malo. Seveda je razstava ne-le zanimiva, pač pa vredna pozornosti in trajala bo do prvih dni februarja. (fre)
DOVOLJ VELIKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP
DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTREB
RIMORSKI DNEVNIK
Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu.
Uredništvo v Trstu
tel. (040) 7796600 Uredništvo v Gorici
tel. (0481) 83382
primorski
GENCIJA ALPE ADRIA
Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše
v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel
Alpe Adria.
Tel. (040) 7796600
OV! MATAJUR
Odraz življenja Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline.
Tel. (0432)731190
novi
mataiur
•jmmmmmmSmmmmmmmb • mmm
tednih giomnoo vtahtmohn patn-apne
...In sveta beseda je človek poslala
mmm
IKfiflHHII
OLLETTINO dinformazione
DEGU SLOVENI IN ITALIA
Štirinajstdnevnik v italijanščini o življenju in delu Slovencev v Italiji.
Tel. (040) 7796600
ALEB
Galeb, revija za mladino z bogato mesečno vsebino vsem bralcem svojim želi sreče v letu novem polne vreče
ADRANSKI KOLEDAR
Dopolnjuje ga zbirka vsebinsko bogatih, zanimivih knjig.
NJIZNE IZDAJE
Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja
narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče.
V slovenščini in italijanščini.
Tel. (040) 7796644
MPORT-EKPORT
uvozno - izvozni oddelek s sedežem v Trstu in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v Trstu tel. (040) 7796677 Podružnica v Gorici tel. (0481) 32638.
ISTRIBUCIJA tujih listov
Oddelek nudi distribucijske usluge za tuji tisk po vsej Jugoslaviji in za jugoslovanski tisk v Italiji s hitro dostavo in sprotno računalniško obdelavo.
Tel. (040) 7796666
UBLIEST
oglasni oddelek
ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA
zbira in sprejema objave ter reklamne oglase za PRIMORSKI DNEVNIK in ostale izdaje ZTT; posreduje objavo ekonomskopropagandnih sporočil v jugoslovanskem dnevnem tisku in strokovnih revijah, v »Primorskih novicah«, po Radiu Ljubljana in Koper; zbira oglase za časopisne priloge ob priliki mednarodnih sejmov skupnosti Alpe-Jadran ter za publikacije, ki so namenjene trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo; zastopa v Italiji in Jugoslaviji specializirane kitajske časopise:
INTERNATIONAL TRADE NEWS gospodarski list, ki ga izdaja Ministrstvo za zunanjo trgovino LR Kitajske (MOFERT) TECHNOVA
tehnična revija s prilogami ob mednarodnih sejmih
CHINAMAC JOURNAL revija za strojegradnjo INFOTEC CHINA
revija za telekomunikacije in kompjuterje
Tel. (040) 7796688
IDEOEST
Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil.
Tel. (040) 7796622
RAFICENTER
Grafično oblikovanje in načrtovanje. Tel. (040) 7796633
OTO OFFSET TISKARNA
Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600
RZASKA KNJIGARNA
Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete.
Tel. (040) 732487
ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE
razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora.
Tel. (040) 732487
Z
lALOŽHIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Ul. dei Montecchi 6 - 34137 TRST - Tel. (040) 7796699 - Telex 460270 EST I - Telefax (040) 773715
Res je, da se bo za poklic borznega agenta med nami le malokdo odločil, saj zahteva izredne finančne sposobnosti in včasih tudi veliko mero sreče. Delo je zelo zahtevno in odgovorno. Borzni agenti večinoma operirajo z denarjem svojih strank, ki nerade izgubljajo svoje prihranke, kot se je to zgodilo tistega črnega ponedeljka pred dvema letoma, ko je v VVall Streetu v enem samem dnevu izpuhnelo 650 tisoč milijard lir. Index Dow Jones je takrat padel za celih 508
točk, približno 22%. Katastrofa je bila še večja kot leta 1929, ko je v New Yorku število samomorov izredno naraslo.
Marsikdo je v ponedeljek, 19. oktobra 1987, izgubil celo premoženje in našel se je tudi kakšen, ki se je znesel nad svojim agentom, prišlo je celo do streljanja. Toda brez skrbi, kaj takega se v Milanu ali Trstu ne bo zgodilo, pa čeprav je tudi tržaška borza včasih razburkana.
MINISTRSTVA
Ministrstvo za prevoze razpisuje javni natečaj za 14 pomožnih inšpektorjev Generalnega ravnateljstva civilne motorizacije Furlani-je-Julijske krajine (nekaj mest je rezerviranih za bivše vojake). Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 29. januarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati z overovljenim podpisom na naslov: Ministero dei trasporti, Direzione Generale della moto-rizzazione civile e dei trasporti in concessio-ne, I Direzione centrale personale, Divisione 12, via del Policlinico 2, 00100 Rim. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 30. decembra 1988.
Ministrstvo za zaklad razpisuje javni natečaj za 27 borznih agentov. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti prava, ekonomije, političnih ved ali enakopravnih fakultet in morajo imeti vsaj dveletne delovne izkušnje v borzi. Zadostiti morajo še ostalim pogojem, ki so navedeni v uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 3. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo nasloviti na Ministero del Tesoro, Direzione generale del Tesoro, Divisione XIV in jo poslati na naslov: Segreteria della commissione esaminatrice presso 1'uffi-cio del Commissario di borsa, Borsa valori, Milan. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 6. decembra 1988.
OSTALI JAVNI NATEČAJI
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 17 glavnih sester ali bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo profesionalni bolničarji/ke z dveletno izkušnjo kot glavna sestra ali bolničar, ki nimajo še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente dell’-Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colug-na 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 9 otroških varušk. Natečaja se lahko udeležijo profesionalne otroške varuške, ki nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisane v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 3 nevrofiziopatološ-ke tehnike. Natečaja se lahko udeleži, kdor je po končani višji šoli obiskoval poseben dveletni tečaj za nevrofiziopatologe ali univerzitetno šolo in nima še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 2 tehnika za avdio-metrijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je po končani višji šoli obiskoval poseben dveletni tečaj za tehnika avdiometrije ali univerzitetno šolo in nima še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delVUnita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva zdravstvena nadzornika. Natečaja se lahko udeležijo geometri in agrarni ali industrijski izvedenci, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 129 z dne 3. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 3. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Ostale
informacije lahko interesenti dobijo tudi na oddelku za osebje tržaške KZE.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 9 profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 129 z dne 3. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 3. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Ostale informacije lahko interesenti dobijo tudi na oddelku za osebje tržaške KZE.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika oddelka za radiologijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki so vpisani v poklicni seznam in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Vene to 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za sodelavca oddelka za rehabilitacijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je po višji šoli končal dveletni tečaj za rehabilitacijo in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za tehnika zdravniškega laboratorija. Natečaja se lahko udeleži, kdor je po višji šoli končal dveletni tečaj za laboratorijskega tehnika in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za radiologa. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani radiologi, ki so vpisani v poklicni seznam in nimajo še 36 let
(razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za elektrikarja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal obvezno šolanje in je opravil tečaj za elektrikarje ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Natečaja se lahko udeleži, kdor je po višji šoli končal dveletni tečaj za rehabilitacijo in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za kurjača. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal obvezno šolo in je usposobljen za vodenje parnih generatorjev ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za vratarja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za šoferja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo in ima najmanj vozniško dovoljenje kategorije "C" ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo, pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati
napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za mrliškega preparat er j a. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 132 z dne 17. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za zdravstvenega paznika. Natečaja se lahko udeležijo geometri, industrijski ali kmetijski izvedenci, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 135 z dne 25. novembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 13. februarja 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje goriške KZE, telefon: 0481/87451.
Prodajalec, ki je odslužil vojaščino ali prodajalka. Zaželeno je vozniško dovoljenje kategorije "B". Zaposli ga/jo trgovina jestvin na Opčinah. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "Al".
Programer za elektronske računalnike. Zaposlitev mu ponuja slovensko podjetje. Kogar zanima, naj pošlje podroben curriculum na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A2".
Tehniki za vzdrževanje kompjuterjev in drugih pisarniških strojev. Kogar zanima, naj pošlje podroben curriculum na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A3".
Natakar ali natakarica, ki obvladata slovenščino in imata delovne izkušnje. Zaposlitev mu/ji ponuja gostilna v Dolini. Kogar zanima, naj pošlje podroben curriculum na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: ' A4".
Vajenka s prakso. Zaposlitev ji ponuja cvetličarna. Interesenti naj telefonirajo ob popoldanskih urah na številko: 040/299561.
Trgovka s prakso. Zaposlitev ji ponuja slaščičarna v mestu. Interesentke naj telefonirajo na številko: 040/327222.
Pek-vajenec z vozniškim dovoljenjem. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/327222.
22-letno dekle z delovnimi izkušnjami, ki je končala šolo za kemijske izvedence, išče primerno zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A7".
Prodajalka z delovnimi izkušnjami v drogeriji. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A6".
20-letno dekle, ki je končala višjo srednjo šolo, z opravljenim tečajem za tipkanje (obiskuje tudi tečaj za personal kompjuter) in z delovnimi izkušnjami, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A5".
20-letno dekle, ki je končala šolanje na učiteljišču, išče zaposlitev kot uradnica. Obvlada angleščino in srbohrvaščino. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A9".
22-letni fant, ki je odslužil vojaški rok in obvlada angleščino, nemščino in srbohrvaščino, išče zaposlitev kot uradnik ali knjigovodja. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: ”A8".
Mizar, ki opravlja raznovrstna popravila in obnavlja starinsko pohištvo. Interesenti naj telefonirajo ob urah obeda na številko: 040/228183.
16-letno dekle s končanim tečajem za teh-nično-administrativnega uradnika, ki obvlada nemščino in srbohrvaščino, išče prvo zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A10".
Na včerajšnjem veleslalomu v Adelbodnu
m
naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
m
Š
Peta zmaga Girardellija
ADELBODEN — Luksemburžan Marc Girardelli je z veleslalomsko zmago v švicarskem Adelbodnu potrdil, da je trenutno najboljši smučar sveta in da je glavni kandidat v marsikateri alpski disciplini na prihodnjem svetovnem prvenstvu. Luksemburški smučar je namreč doslej zmagal na dveh slalomskih preizkušnjah, v veleslalomu, smuku in kombinaciji. S tem je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici, kjer že za 36 točk vodi pred Zur-briggnom, ki je bil s Tombo glavni kandidat za končno zmago.
Italijanskemu smučarju, ki je včeraj zasedel 3. mesto, očitno manjka tista odločnost, ki mu je bila značilna v lanski sezoni, ko je zmagoval kot na tekočem traku. Po tekmi je Tomba povedal, da je bila tekma izredno zahtevna in da je tako v prvem kot v drugem spustu opravil nekaj manjših napak.
Od jugoslovanskih tekmovalcev sta točke dosegla le Tomaž Čižman in Sašo Robič, ki sta zasedla 14. oziroma 15. mesto. Grega Benedig je bil po prvem spustu na 52. mestu, Rok Petrovič in Robert Zan pa tekmovanja nista zaključila.
Vrstni red: 1. Girardelli (Luk.) 2'31"84; 2. Furuseth (Nor.) 2'32'4S; 3. Tomba (It.) 2'32"74; 4. Mayer (Au.) 2'33'57; 5. Zurbriggen (Švi.) 2'33'67; 6. Stenmark (Šve.) 2'33"83; 7. Hangl (švi.) 2'33 "86; 8. Pieren (Švi.) 2'34'05; 9. Strolz (Au.) 2'34'TO; 10. Erlacher (It.) 2'34"21; 14. Čižman (Jug.) 2'35"30; 15. Robič (Jug.) 2'35'31; 21. Camozzi (It.); 25. Tonazzi (It.).
Lestvica veleslaloma: 1. Zurbriggen (Švi.) 56 točk; 2. Nierlich (Au.) 45; 3. Girardelli (Luk.) 39; 4. Furuseth (Nor.) in Tomba (It.) 30.
Lestvica za SP: 1. Girardelli (Luk.) 219 točk; 2. Zurbriggen (Švi.) 183; 3. Tomba (It.) 113; 4. Bitfcner (ZRN) 94; 5.
Hoeflehner (Au.) 83; 6. Mtiller (Švi.) 81; 7. Furuseth (Nor.) 80; 8. Mair (It.) in Strolz (Au.) 75.
Pred začetkom svetovnega prvenstva bo v Alplah še dvojna moška preizkušnja. Wengen bo namreč v soboto gostil smuk, v nedeljo pa bo na vrsti slalom; obe tekmovanji pa bosta veljali za kombinacijo.
Kar zadeva veleslalomsko italijansko ekipo, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Koloradu, je tehnični direktor Sepp Messner dejal, da Tomba, Erlacher in Barcella so že gotovi nastopa. Za četrtega pa bo moral izbrati med Tonazzijem, Camozzijem in mladim Tomasijem.
Zmaga Italijanke Luccove
VAL THORENS — Italijanka Ceci-lia Lucco je zmagala mednarodno veleslalomsko preizkušnjo v francoskem Val Thorensu. Luccova je na ciljni črti prehitela predstavnico ZDA Bowesovo in Francozinjo Chuavetovo.
Teniški turnir Avstralije
Vannik Noah izključen
MELBOURNE — Drugi dan na Mednarodnem teniškem turnirju Avstralije je potekal v znamenju Francoza Vannika Noaha (nosilca skupine št. 6), ki je po petih setih igre moral priznati premoč domačina VVoodfordeja. Vsi ostali glavni favoriti pa so se uvrstili v naslednje kolo. Nosilec skupine št. 2 Ivan Lendl (Češ.) je brez večjega oklevanja zmagal proti Zahodnemu Nemcu Aleksandru Mronzu. Ihtavi John McEnroe je v 4 setih premagal Michaela Westphala (ZRN), medtem ko je Boris Becker (ZRN) premagal predstavnika iz Nove Zelandije Guya.
V ženski konkurenci sta italijanski predstavnici dobro začeli. Raffaella Reggi je premagala domačinko Staceyevo, Federica Bonsignori pa je odpravila Zahodno Nemko Mei-erjevo. Od ostalih tekmovanj povejmo, da je Gabriella Sa-batini (Arg.) premagala Švedinjo Dahlmanovo, Martina Navratilova (ZDA) pa Zahodno Nemko Betznerjevo.
IZIDI
Moški: Lendl (Češ.) - Mronz (ZRN) 6:0, 6:1, 6:3, McEnroe (ZDA) - VVestphal (ZRN) 6:4, 7:5, 2:6, 6:2, Edberg (Šve.) -Smith (ZDA) 6:4, 3:6, 6:4, 6:3, Becker (ZRN) - Guy (NZe.)6:2, 3:6, 6:2, 6:1.
Ženske: Bonsignori (It.) - Meier (ZRN) 7:6, 7:5, Reggi (It.) - Stacey (Avs.) 6:2, 7:6.
V 4. kolu košarkarskega PPZ
Gibona in Snaidero uspešna
HAPOEL GALIL LEYON - SNAIDERO CASERTA 89:92
(33:49)
SNAIDERO: Gentile 12, Esposito 10, Dell' Agnello 10, Oscar 44, Rizzone, Polesello 8, Tufano, Vitiello, Boselli 2, Glučkov 6.
KYRIAT SHEMONA (Izrael) — Snaidero iz Caserte je z zmago v Izraelu opravil pomemben korak na poti polfinala pokala pokalnih zmagovalcev. Marcellettijeva postava je že od vsega začetka prešla v vodstvo. Z odličnim Oscarjem so gostje dosegli celo 20 točk prednosti (47:27).
V	drugem polčasu so domači zaigrali precej bolj napa-
dalno in se nevarno približali Snaideru. Nekaj minut pred koncem je celo kazalo, da bodo italijanski košarkarji podlegli razigranim domačinom, ki so zaostanek znižali do 1 točke. STEINER - GIBONA	99:109 (41:56)
GIBONA: Nakič, Petrovič 10, Bečič, Čutura 37, Anzulo-vič 6, Sunara 12, Cvjetičanin 28, Miličevič 12, Razič, Arapo-vič 4.
STEINER (ZRN) — Zagrebška Gibona je na gostovanju izbojevala izredno pomembno zmago, s katero ohranja vse možnosti vstopa v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev.
V	vrstah Zagrebčanov sta tokrat odlično zaigrala Čutura in Cvjetičanin, ki sta skupno dosegla 65 košev.
kratke vesti - kratke vesti

Pro Gorizia jutri proti Pordenoneju
Jutri bo na nogometnem igrišču na Rojcah prijateljsko srečanje med Pro Gorizio in Pordenonom. Tekma bo služila goriškemu trenerju Del Neriju, da preveri formo svojih igralcev pred zelo važno nedeljsko prvenstveno tekmo proti Bassanu. To bo drugo zaporedno srečanje, ki ga bo goriška enajsterica odigrala na domačem igrišču in bo morda še poslednja možnost za Trevisana in tovariše, da zmanjšajo velik zaostanek za vodilno Cittadello. Srečanje se bo začelo ob 14.30.
Danes Turčija - Italija under 21
IZMIR — Italijanska nogometna reprezentanca under 21 bo danes ob 13. uri igrala prijateljsko srečanje s turško izbrano vrsto. Srečanje, ki ga bo po 1. sporedu neposredno prenašala italijanska televizija, sodi v okvir priprav za kvalifikacije na evropsko prvenstvo. Prvo uradno srečanje pa bo Maldinijeva izbrana vrsta odigrala 26. aprila proti Švici.
Za današnjo tekmo bo trener »azzur-rov« poslal na igrišče naslednjo postavo: Peruzzi, Rossini, Carobbi, Salvato-ri, Di Čara, Pellegrini, Di Canio, Fuser, Rizzittelli, Žago, Simone.
Kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo
RIM Konec tedna bodo odigrali kar 12 kvalifikacijskih srečanj za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1990 v Italiji. V petek bodo na vrsti naslednje tekme: Katar - Irak, Združeni arabski emirati - Pakistan in Libija - Alžirja. V soboto bodo odigrali srečanje med Malawijem in Egiptom. V nedeljo pa se bodo srečali: Malta - Španija, Zimbabwe - Slonokoščena obala, Liberija - Kenya, Gabon - Kamerun, Angola - Nigerija, Tunizija - Maroko in Zambia - Zaire.
Pogovor z Goričanom Zottijem o saharskem rallyju
»Kronal sem svoje dolgoletne sanje«
Enajsta izvedba najzahtevnejšega rallyja na svetu, slavnega »Padaka«, ki pripelje tekmovalce po dvajsetih težkih etapah iz Pariza v Dakar, je za nami. Po skoraj 11.000 km po puščavskih progah je dospela na cilj v senegalsko prestolnico samo peščica udeležencev, ki so lahko res ponosni že s tem, da so srečno izpeljali tekmovanje.
Med junaki, ki so privozili v Dakar, je tudi 29-letni Goričan Franco Zotti, član goriškega motokluba Pino Mede-ot, ki se je letos vdrugič podal na zahtevno preizkušnjo. Lani mu ni bila sreča preveč naklonjena, saj ga je motor, honda 600, zatajil sredi afriške puščave in fant je bil tako prisiljen k odstopu. Letos pa je Zotti uspešno prebredel vse težave in zapreke, ki stalno otežkočajo delo tekmovalcev, ki končajo dirko fizično in psihično izčrpani. Temu se ni izognil niti naš goriški »centaver«, ki smo ga obiskali na domu, saj ga že več dni muči nadležna vročina.
»Letos sem končno kronal svoje dolgoletne sanje in uspel srečno dokončati zahtevno tekmovanje. Lanskoletna izkušnja mi je bila seveda v veliko pomoč, tako da sem se letos bolj primerno odpravil na pot. Tekmovanje je še posebno za zasebne pilote zelo naporno, ker ne morajo računati na vse tiste oskrbe, ki nudijo javnim predstavnikom avtomobilske in motorne hiše.
S sabo pa sem imel letos osebnega mehanika, ki mi je po zaključku vsake etape pregledal motor — za njegovo pomoč sem pa moral odšteti skupno približno dvajset milijonov lir. Nas-plošno pa sem opazil, da so tudi zasebniki bili letos odlično pripravljeni, mnogi so imeli za sabo cel štab, ki jim je sledil med tekmovanjem, tako da med mnogimi zasebniki in uradnimi piloti ni bilo več tiste velike razlike iz prejšnjih let.«
Zotti v puščavi
Franco Zotti je lahko na svoj uspeh res ponosen. Prvič, ker je zasedel 31. mesto med 60 motociklisti, ki so prispeli do konca rallyja, drugič, ker je bil celo najboljši v razredu do 250 cc. Velika večina poznavalcev je celo dvomila, da bo lahko Zotti uspešno privozil v senegalsko prestolnico, saj so bile pasli sredi puščave usodne za marsikaterega tekmovalca, ki je lahko razpolagal z bolj močnim motorjem.
»Res je, da je bilo izredno težavno voziti po puščavi 40 ali 50 km na uro, medtem ko so drugi kar švigali mimo mene z dvojno hitrostjo. Tudi na asfaltnih cestah nisem nikoli presegel hitrosti 90 km na uro, kajti obstajala je nevarnost, da bi lahko prišlo do raznih okvar na motorju, če bi malo več potegnil. Zato sem skoraj vsak dan zaostal približno pet ur za najhitrejšimi, bil pa sem zelo oprezen, saj je bil moj edini cilj dokončati »Padak«, tako da se nisem nikoli oziral na lestvico.«
Podvig Zottija je še toliko bolj pomemben, če upoštevamo tudi, da je samo ena tretjina vpisanih prispela na
cilj. Rally je torej ohranil svojo prvo značilnost in povzročil ostro selekcijo, čeprav so bili letos morda organizatorji bolj oprezni, tako da ni prišlo do nobene smrtne nesreče. Prisotne pa so bile še vedno določene vrzeli in hibe v sami organizaciji, kakor nam je dejal tudi Zotti.
»Ob že običajnih težavah s prehranjevanjem, se je tudi letos organizacija proslavila s svojo brezbrižnostjo. Da navedem le primer, bi hotel podčrtati, da začnejo z iskanjem in reševalno akcijo zasebnih pilotov, ki se zvečer ne javijo na cilj etape, šele po treh dneh. Seveda v tem dolgem času grozi nesrečnežem, ki so zašli ali so imeli kakšno okvaro na motorju, smrt zaradi žeje. To se ne zgodi uradnim pilotom, ki jim osebni helikopter pride takoj na pomoč.
Kar se tiče organizacije bi omenil še zanimivo anekdoto, čeprav ni vesti nihče preveril. Baje, da je libijski voditelj Gadafi podaril organizaciji veliko količino bencina za vse pilote, ki pa so morali za bencin odšteti organizatorjem mastne denarce.«
Prijeten pogovor o raznovrstnih pustolovščinah na afriških tleh bi lahko še nadaljevali. Ob koncu pa smo Zottija vprašali o bodočih načrtih in o možnosti, da bi ga po lepem uspehu kakšna motorna hiša poklicala v svojo sredo.
»Moj prvi cilj je danes služba. Da bi lahko uresničil svoje sanje sem se namreč odpovedal delu, imam pa še veliko dolgov, saj sem za nastop na »Pa-daku« odštel približno 50 milijonov lir. Seveda bi zelo rad postal član kakšne tekmovalne hiše, mislim pa, da je Gorica preveč decentrirana in da nimam veliko možnosti, da bi me kdo kontak-tiral. Res pa je, da bi prihodnje leto rad preveril svoje sposobnosti na tem rallyju in še na kakšnem drugem tekmovanju z bolj kompetitivnim vozilom.« MAL
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - PREVENIRE	0:3
(0:15, 11:15, 11:15)
BOR: Neubauer, Pučka, Škabar, Ciliber-to, Furlanič, Vižintin, Vodopivec, Livon, Zaina in Pavlica.
Tudi v drugem prvenstvenem nastopu so morali borovci prepustiti točki nasprotniku. V prvem nizu so slabo pričeli in ostali celo pri ničli. V preostalih dveh nizih pa so bili povsem enakovredni bolj izkušenemu nasprotniku.
CUS - SLOGA B	3:0
(15:4, 15:3, 15:1)
SLOGA B: Basso, Čuk, Križman, Li-moncin, A. in M. Maver, Mesar, Radetti.
Drugo slogino šesterko v tem prvenstvu sestavljajo izključno mladi odbojkarji brez tekmovalnih izkušenj. Potem ko so v 1. kolu počivali, so v soboto srečali tržaški CUS, ki je eden favoritov za napredovanje. Razlika med ekipama je bila zato precejšnja. (INKA)
SLOGA SAGOR - LEGOVINI ŠPORT 3:0 (16:14, 15:5, 15:7)
SLOGA SAGOR: Božič, Čač, Jercog, Kerpan, D. in M. Kralj, Pahor, Sain, Zgu-bin.
Tudi v 2. kolu so slogaši gladko slavili. V prvem nizu so sicer imeli nekaj težav, preden jim je uspelo ugnati mladega nasprotnika, vendar predvsem zaradi podcenjevanja. V nadaljevanju pa so naši odbojkarji s točnejšo igro vzpostavili pravo ravnovesje sil na igrišču in tekme je bilo kaj kmalu konec. (Inka)
LESTVICA: Club Altura in CUS Trst 4, S. Andrea in Inter 1904 2, Sloga B La Marmotta in DLF B 0. LESTVICA (B): Sloga Sagor in Prevenire 4, DLF A in Le Volpi 2, Legovini Šport, Bor in Volley Club 0.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA SAGOR - VIRTUS	3:2
(14:16, 10:15, 15:11, 15:5, 15:6)
SLOGA SAGOR: D. in K. Bogateč, Brišnik, Ciocchi, Fabi, Fonda, Kalc, Maja in Martina K osmina, Mahnič, Spacal.
V	Slogini ekipi je nastopila tako tudi skupina igralk, ki običajno nastopa v prvenstvu under 14. Vendar to slogašic ni zmedlo, čeprav je Virtus že vodil v setih z 2:0, mlade slogašice niso popustile in so z zelo samozavestnim nastopom prisilile nasprotnice k predaji, ekipi pa priborile drugo zaporedno zmago. (Inka) LESTVICA: Sloga Sagor 4, OMA Mobili S. Giusto, DLF Trst CUS Trstin Killjoy 2, Virtus in Legovini Šport 0.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
LE VOLPI B - SOKOL INDULES 3:1 (0:15, 15:8, 15:9, 15:10)
SOKOL INDULES: Babič, Ban, Cattonar, D Amico, M. in T. Gruden, Živec, Devetak.
Sokolovke so uvodno tekmo prvenstva začele zbrano in agresivno, tako da so z močnimi servisi onemogočale nasprotnicam učinkovito igro. Toda prelahka zmaga v prvem nizu je botrovala k naglemu padcu zbranosti in Nabrežinke so morale v nadaljevanju vedno zasledovati domačinke. (Igor)
OMA - KONTO VEL EL. SHOP	1:3
(15:10, 2:15, 5:15, 2:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Bezin, Tretjak, Rebula, Gruden, Crissani, Canziani, Operti, Gojča.
V	prvem setu so bile domačinke boljše, v drugem pa Kontovelke. V naslednjih setih so nasprotnice vedno bolj popuščale in zato so si Kontovelke z lahkoto priborile zmago. (Tanja Černe)
CLUB ALTURA OMSE
BOR FRIULEKPORT B	3:2
(15:7, 5:15, 11:15, 15:11,15:13)
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Gregori, Ažman, Čok, Legovič, Vodopivec, Neubauer in Zubalič.
Le malo je manjkalo, da bi mlade bo-rovke v drugem kolu poskrbele še za en lep podvig. Le v igri »tie-break« so z minimalno razliko točki prepustile nasprotnicam.
BOR FRIULEKPORT A - JULIA 3:1 (14:16, 15:10, 15:10, 15:4)
BOR FRIULEKPORT: Del Piero, Bandelj, Gregori, Milanič, Pernarčič, Rojc, Callegaris, Vesel in Pisani.
To je bila že druga zaporedna zmaga varovank trenerke Meulje. Po slabem začetku so borovke v teku srečanja igrale vse bolje in na koncu povsem nadigrale objektivno šibkejšega nasprotnika, ki s približno isto postavo nastopa tudi v prvenstvu under 18.
LESTVICI: SKUPINA A: Le Volpi B 4, Kontovel Electronic Shop, Club Altura Omsa in Bor Friulexport 2, S. Andrea, Sokol Indules in OMA Mobili S. Giusto 0, SKUPINA B: Bor Friulexport A in Breg 4, La Marmotta, Blitz Vivai Busa, DLF Trst in Prevenire 2, Le Volpi A in Julia 0.
UNDER 18 MOŠKI
NA GORIŠKEM
SOČA ČERIMPEK - FINCANTIERI 3:1 (15:3, 15:9, 13:15, 17:15)
SOČA ČERIMPEK: Cotič, Tomšič, Ča-udek, Klede, Muscan, Dorni, Terpin, Pel-legrin, Milocco.
Odbojkarji Soče Čerimpex so po več kot enourni tekmi strli odpor ekipe iz Tržiča, ki se je našim upirala do zadnje točke. S to zmago ima Soča še možnost, da osvoji naslov pokrajinskega prvaka v prvenstvu under 18. (E. Č.)
UNDER 18 ŽENSKE
AGOREST - S. LUIGI FILIPUCCI 0:3 (4:15, 4:15, 5:15)
AGOREST: Braini, Pavšič, Grillo, Flo-renin, Krašček, Tabai, Zavadlav, Paulin.
Želja po zmagi ni zadostovala našim igralkam, da bi lahko ogrožale uspeh nasprotnic, ki so bile bolj učinkovite v napadu. Tekma je bila le na trenutke enakovredna. (Miran Strgar)
NA TRŽAŠKEM
JULIA - SLOGA KOIMPEK	0:3
(1:15, 4:15, 2:15)
SLOGA KOIMPEX: Škerk, Lupine, Maruccelli, Fabrizi, Foschini, Kosmina, Rebula, Ciocchi.
Tekma se je končala v rekordno kratkem času, Sloga Koimpex pa je na njej v bistvu opravila le lažji trening. (Inka)
CUS TRST - BOR FRIULEKPORT	0:3
(4:15, 14:16, 11:15)
BOR FRIULEXPORT: Sancin, Grbec, Vidali, Superina, Brazzani, Fučka, Vitez in Visentin.
V	še kar dopadljivi tekmi so borovke zlahka ugnale CUS. V prvem nizu so plave z dobrimi servisi povsem onesposobile gostiteljice, ki so jim močnejši odpor nudile v drugem nizu, ko so tudi same bolje servirale in pa v tretjem, ko so ubranile vrsto lepih napadov borovk.
BREG - VIRTUS	3:0
LESTVICA: OMA Mobili S. Giusto in Bor Friulexport 20, Sloga Koimpex 18, Sokol Indules in Breg 12, CUS Trst 8, Virtus 6, Julia O.
UNDER 16 MOŠKI
SOČA ČERIMPEX - DLF	3:0
(15:2,15:3, 15:4)
SOČA ČERIMPEX: Klede, Dorni, Terpin, Pellegrin, Milocco, Belloni, Ferfog-lia, Pisk.
Jelavičevi varovanci so v 45 minutah igre premagali nasprotnike, ki niso bili sploh kos domačinom. Naše igralce se je v začetku polastila trema, kljub temu pa so pokazali dobro tehnično pripravljenost. (C. Pellegrin)
SLOGA - INTER 1904	3:0
(16:14, 15:11, 15:5)
SLOGA: Ban, Križman, Andrej in Martin Maver, Mijot, Natalicchio, Radetti, Riolino, Simonettig, Stopar.
Slogaši so nadvse uspešno startali v tem prvenstvu. Inter sestavljajo igralci, ki so višji od naših, po tehničnem znanju pa za njimi zaostajajo. Naši so pokazali dobro skupinsko igro, še posebno sta se izkazala Danilo Riolino in Samo Mijot.
(INKA)
UNDER 16 ŽENSKE
NA GORIŠKEM
LIBERTAS GORIZIA SOČA ČERIMPEK	3:0
(15:11, 15:9, 15:12)
SOČA ČERIMPEX: A., M. in S. Černič, Tuniz, Devetak, K. in S. Princi, Florenin.
Ekipa Libertas iz Gorice je zadala so-čankam prvi poraz v letošnjem prvenstvu. Nasprotnice so povprečna postava, ki pa ima v svojih vrstah dve odlični iig-ralki, na katerih sloni v glavnem igra Goričank. (E. Č.)
NA TRŽAŠKEM
VIRTUS - SLOGA SAGOR	1:3
(15:7, 13:15, 6:15, 16:17)
SLOGA SAGOR: Čebulec, Drasič, Grgič, Grilanc, Križmančič, Regent, Repinc, Skerk.
V	2. kolu so slogašice prišle do zmage na račun ekipe Virtus, ki je pred tekmo resno računala na točki. Virtus je osvojil prvi niz in vodil do polovice drugega. Tedaj pa je Sloga Sagor odločno reagirala in z zbrano igro prišla do svoje prve prvenstvene zmage. (Inka)
SLOGA SKLAD M. ČUK - DLF B 3:0 (15:4, 15:11, 15:6)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Bertoli, Bizjak, Danjela in Kristina Bogateč, Brišnik, Fonda, Hrovatin, Kalc, Mahnič, Ten-si, Verše.
Potem ko se je Sokol odpovedal nastopanju v tem prvenstvu, so v skupini B ostale le tri ekipe. Mlade slogašice so oba svoja nasprotnika premagale s 3:0 in tako nepričakovano postavile resno kandidaturo za osvojitev celo prvega mesta v skupini. (Inka)
BOR FRIULEKPORT - DLF B	3:0
(15:0, 15:0, 15:1)
BOR FRIULEXPORT: Grbec, Brazzani, Vidali, Sancin, Fučka in Visentin.
Dvanajstletnice DLF nikakor niso bile dorasle borovkam in o tem, kakšno je bilo srečanje, pove že sam izid. LESTVICA SKUPINA A: Bor Friulex-port 4, Virtus in Sloga Sagor 2, DLF Trst A 0. SKUPINA B: Sloga Sklad Mitja Čuk 4, DLF Trst B in Club Altura Omsa 0.
UNDER 15 ŽENSKE
NA GORIŠKEM
AGOREST - TORRIANA	2:1
(15:13, 11:15, 15:12)
AGOREST: Sfiligoj, Sosol, Jakin, Mar-son, Volk, Bizaj, Jarc, Tabaj, Paulin, Vižintin.
V	drugi prvenstveni tekmi so naše igralke osvojile točki po napeti in enakovredni tekmi. Domačinke so si priborile zmago z dobrim servisom in odločnejšim napadom ob mreži. Opaziti je bilo lep napredek v igri naših predstavnic.
(M. Strgar)
NA TRŽAŠKEM
PRIMA SCUOLA - KONTOVEL 0:2 (6:15, 14:16)
KONTOVEL: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Bezin, Lukša, Tretjak, Operti, Crissani, Canziani, Gojča.
Kontovel je v prvi tekmi premagal mlado, a borbeno ekipo Prima Scuola Pallavolo. Obe ekipi sta se borili za zadnje točke, a prevladala je izkušenost Kontovelk. (Tanja Čeme)
BREG - CUS	0:2
UNDER14 ŽENSKE
AGOREST - LIB. CAPRIVA	2:1
(13:15, 15:11, 15:4)
LIB. CAPRIVA - AGOREST	2:0
(15:6, 15:9)
AGOREST: Sfiligoj, Sosol, Jakin, Mar-son, Volk, Vižintin, Soban, Peric, Gergo-let, Jelen.
Na domači tekmi so po začetni nezbranosti naše igralke pokazale dopadljivo igro in dokaj gladko zmagale. Na povratni tekmi pa so izgubile z 0:2 in tako izpadle iz tekmovanja. (M. Strgar)
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Prvi spodrsljaj kadetov Jadrana Farco
Izgubili so v Pordenonu proti ekipi Electrolux - Med mladinci sami porazi naših peterk Med naraščajniki tesen poraz Kontovelcev - Borovcem slovenski derbi s Poletom
S slovenskega derbija dečkov Bor Indules - Polet	(foto Magajna)
DRŽAVNI MLADINCI
STEFANEL - BOR RADENSKA 111:52
(61:35)
BOR RADENSKA: Paulina 4, M. Pertot 8 (4:6), Cupin 2 (1:1), Krasna 1, Škrk 22 (7:12), Guicciardi 6 (4:6), B. Pertot 9 (4:6).
Proti prvouvrščenemu Stefanelu so mladi Borovi predstavniki morali priznati premoč nasprotnika. Domači so naše, ki so nastopili v okrnjeni postavi zaradi bolezni nekaterih standardnih igralcev, nadigrali že od vsega začetka in to se odraža tudi v samem rezultatu.
Za borovce je sedaj pomembno, da odsotni igralci čimprej okrevajo in tako da s popolno ekipo nadaljujejo v tem prvenstvu. (D. O.)
LESTVICA: Stefanel 24, San Bene-detto 22, Tecnoluce 20, Fantoni 18, Don Bosco 14, Italmonfalcone 12, Leg-nonord 10, Autosandra in Itala Gradišče 8, Bor Radenska in Barcolana 6, Arte Gorica 4, Ferroviario 2.
DEŽELNI MLADINCI
LIBERTAS B - CICIBONA 93:141
(37:71)
CICIBONA: Cecco 32 (14:20), Gašperini 15 (1:4), Turk 8, Lippolis 20 (2:6), Birsa 2, Vodopivec 15 (3:5), Pertot 30 (6:9), Bogateč 19 (1:2).
V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva so mladinci Cicibone dosegli lepo zmago proti šibki ekipi Libertasa. Že v prvem polčasu so si nabrali lepo prednost. V drugem polčasu pa so v obrambi popustili in dovolili nasprotnikom, da so dosegli 60 točk, kar je vsekakor preveč za tako šibko ekipo, ki v tem prvenstvu ni dosegla še niti ene zmage. V zadnjem kolu se bodo igralci Cicibone spoprijeli z mladinci Sokola. (A. Race)
CGI - SOKOL	60:71 (35:36)
SOKOL: Zega, Lesizza 14 (1:2), Škrk 21 (3:4), Rudi Stanissa, Bogateč, Pizziga 12 (0:4), Rupel 14 (1:4), Stanissa 8, Bru-mat 2, Golemac.
TRI TOČKE: Lesizza 1, Rupel 1.
Sokol je v gosteh zmagal proti slabši ekipi. Tekma vseskozi ni bila lepa in nasprotniki so se večkrat približali sokolovcem, čeprav se je na koncu izkazala premoč naših. (L. I.)
SOKOL - STELLA AZZURRA 61:62
(26:36)
SOKOL: Zega, Golemac, Škrk 13 (1:2), Pizziga 6 (3:6), Rupel 7, Stanissa 2, Šuligoj 3 (0:1), Brumat, Lesizza 30 (2:4).
TRI TOČKE: Lesizza 6, Šuligoj 1, Rupel 1.
Sokolovci so v tej tekmi zamudili izredno priložnost za zmago, saj je bilo moštvo Stelle Azzurre precej slabše od domačinov. Naši so bili skozi ves prvi polčas v zaostanku 10 točk.
V drugem polčasu so predvsem z osebnimi akcijami Lesizze nadoknadili in prešli v vodstvo. Minuto pred koncem so naši vodili še za točko prednosti in imeli žogo v rokah, vendar so priložnost slabo izkoristili. V razburljivi končnici polčasa pa so gostje dosegli zmagovit koš. (L. I.)
LESTVICA: Stefanel 16, Saba, Alabar-da in Inter 1904 14, Libertas A 12, Latte Carso in Stella Azzurra 8, Cicibona in Sokol 4, CGI Milje 2, Libertas B 0.
DRŽAVNI KADETI
SKUPINA A
ELECTROLUX - JADRAN
FARCO	72:68 (47:34)
JADRAN FARCO: Arena 26 (3:8), Bajc, Daneu 11 (4:6), Crisma 15, Berdon, Pressel, Sterni, Sosič 6 (0:1), Ažman, Oberdan 10 (0:1).
TRI TOČKE: Oberdan 2, Daneu, Arena, Križman po 1.
V drugem povratnem kolu državnega prvenstva kadetov je prišlo do velikega presenečenja. Jadranovci so nepričakovano izgubili v gosteh pomembno tekmo proti ekipi iz Pordenona, ki so jo plavi na domačih tleh premagali kar s 36 točkami. Poraz je treba pripisati predvsem podcenjevanju nasprotnika in raznim poškodbam Jadranovih ključnih igralcev.
Naši so prvič v letošnjem prvenstvu morali nadoknaditi velik zaostanek, ki so si ga nabrali v sredini prvega polčasa (32:18 v korist Pordenončanom). Nato so prešli iz »mož-moža« na consko obrambo, ki se jim je obrestovala, saj so v 6. min. drugega dela tekme celo povedli za tri točke. Jadranovci pa so nato, žal, spet popustili, s težavo so zaustavljali nasprotnikove napade,
tako da je bil, kljub velikemu trudu v končnici tekme, poraz neizbežen.
(L. Furlan)
MARTIGNACCO - BREG
ADRIATHERM	87:75 (48:33)
BREG ADRIATHERM: Schiulaz 3 (1:2), Pavlica 20 (6:12), Simonič 9 (2:3), Debeljuh 24 (5:7), Barini, Škabar 2 (2:2), Rudež 3 (1:3),, Pettirosso 3 (1:2), Gombač 4 (2:2), Bandi 7 (3:7).
TRI TOČKE: Debeljuh 3, Simonič 1.
Na gostovanju v Martignaccu so naši spet izgubili, tokrat proti solidni, a ne nepremagljivi istoimenski ekipi. Po slabem prvem polčasu, kjer so se napake vrstile ,kot na tekočem traku, so Brežani v drugem odločno reagirali in znižali zaostanek na same štiri točke, nakar so domačini z dvema zaporednima trojkama pokopali vsako upanje naših in srečanja je bilo konec.
(Andrej Pavlica)
LESTVICA: Jadran Farco in Elec-trolux Pordenon 14, Soteco Gradišče in Fantoni Videm 12, Martignacco 8; Breg Adriatherm, Latte Carso in Libertas 2.
SKUPINA B
LESTVICA: Don Bosco 16, Stefanel 12, San Benedetto in Ricreatori 8; Valvasone 4; Cervignano 2; Kontovel Techna 0.
DEŽELNI KADETI
AUTOSANDRA - SOKOL 109:41
(55:22)
SOKOL: M. Crevatin 8, S. Regent, D. Guštin 6, S. Pertot 12, M. Pertot 10, M. Coloni 4, A. Pertot 1 (1:2).
Sokolovci so prvič po praznikih stopili na igrišče. To se je še kako poznalo, saj so proti enakovrednemu nasprotniku odigrali naj slabšo tekmo v letošnjem prvenstvu in zasluženo viso-
ko izgubili. K temu je pripomogel tudi pristranski sodnik, ki je oškodoval so-kolovce, saj je bila Sokolova slačilnica po končani tekmi ambulanta. Za delno opravičilo za visok poraz lahko omenimo, da so nekateri igralci komaj preboleli gripo in da v Sokolovih vrstah se je še kako poznala odsotnost A. Kapuna. (A. Pertot)
- LESTVICA: Saba, Latte Carso in Stella Azzurra 10, Don Bosco in Inter 1904 8, Santos, Ferroviario in Ricreatori 4, Bor 2, Sokol 0.
NARAŠČAJNIKI
BOR INDULES - INTERMUGGIA 116:52
BOR INDULES A: Possega 22 (1:2), Iztok Bajc 11 (1:2), Martinolič 4, Erik Bajc 9 (1:4), Punis 2 (0:2), Tomšič 22 (4:5), Križmančič 10 (2:2), Corbatti 6, Virno 6, Salvi 24 (2:9).
TRI TOČKE: Possega 1.
Borovci so z lahkoto premagali skromno ekipo Intermuggia. Naši so dobro začeli, saj so že v 4. minuti vodili za več kot 20 točk. Vsi igralci so stopili na igrišče ter dosegli vsaj točko. Opazilo se je, da so plavi med počitnicami počivali. Kljub temu so dobro igrali Iztok Bajc v obrambi ter Salvi in Possega v napadu. (V. Tomšič)
LATTE CARSO -KONTOVEL
TECHNA	88:82 (37:44)
KONTOVEL TECHNA: Ban 19 (5:8), Turk, Emili 6 (2:3), Spadoni, Gruden 2 (0:1), M. Emili, Budin 18 (0:1), Danieli 17 (1:3), Černe, Vodopivec 20 (0:2).
TRI TOČKE: Vodopivec 2.
V soboto bi Kontovelovi naraščajniki kmalu pripravili prijetno presenečenje. Za las se jim je namreč izmuznila zmaga nad ekipo Latte Carso, in to celo v gosteh.
Naši so ves prvi polčas zasledovali nasprotnika vse do 18. minute, nakar so z delnim izidom 12:2 solidno prevzeli vodstvo ob koncu prvega polčasa. V nadaljevanju so naši povsem nadigrali nasprotnika in vodili celo s 14 točkami razlike. V 36. minuti pa preobrat srečanja! Gostje so izkoristili začasno nezbranost Kontovelcev in z delnim izidom 17:0 prevzeli vodstvo ter nezasluženo zmagali. V Kontovelovih vrstah se je najbolj izkazal Vodopivec, ki je končno zaigral kot zna. (R. M.)
LESTVICA: Don Bosco 20, Stefanel, Latte Carso in Ricreatori 14, Bor Indules 12, Kontovel Techna in Tecnoluce 8, Libertas 6, Polet in Inter 1904 4, Inter Milje 0.
DEČKI
BOR INDULES - POLET 81:52 (43:24)
BOR INDULES: Volpi 2, Sturman, Galoppin 8 (2:4), Grbec 10 (2:5), Samec 28 (0:4), Giacomini 6, Calzi 2, Zuppin 3 (1:2), Bandi 4, Porporati 18 (0:2).
POLET: Gherli 2, Talocchi 6, Pro (0:2), Legiša 2, Devetak 2 (0:2), Clarich, Malalan, Vaupetič 16 (0:2), Vidali 19 (3:5), Vatta 5 (1:4).
V	tem kolu je bil na sporedu slovenski derbi med borovci in poletovci. Zasluženo so zmagali plavi, saj so stalno vodili. Tekma ni bila lepa, sgj je bilo dosti napak v napadu na obeh straneh. V prvem polčasu so si domačini priigrali prednost 20 točk, predvsem po zaslugi agresivne obrambe in hitre igre v napadu. V drugem polčasu pa so se oranžni enakovredno upirali borovcem.
Med posamezniki bi pohvalili uspešno igro Samca pri plavih, ter Vida-lija in Vaupetiča pri Opencih.
(Adriano Kovačič)
KONTOVEL TECHNA -
BARCOLANA	126:55 (70:26)
KONTOVEL TECHNA: Starc, Colja 17 (3:4), Spadoni 12 (0:2), Križman 12 (2:2), Emili 8 (0:2), Danieli 4, Cingerla 6 (2:2), Budin 51, Černe 18 (0:1).
TRI TOČKE: Budin 1.
Proti skromni ekipi Barcolane so Kontovelovi dečki ponovno dosegliiz-datnejšo zmago. Beli so si že v uvodnih minutah priigrali visoko prednost. Nasprotnik ni uspel reagirati, tako da so naši predvsem po zaslugi razigranega Budina, ki je dosegel v tem srečanju rekordno število 51 točk, prednost še povišali. V nadaljevanju so naši nadaljevali ^ dobro igro, tako da je lahko trener Šepec poslal na igrišče vse razpoložljive igralce.
Poleg že omenjenega Budina sta zaradi prikazane igre pohvale vredna še Černe in Colja. (R. M.)
LESTVICA: Poggi A 20, Don Bosco 16, Ricreatori in Latte Carso 14, Bor Indules 12, Poggi B 10, Kontovel Techna 8, Libertas in Scoglietto 6; Polet 4; Barcolana 2, Latte Carso B 0.
MEDŠOLSKO PRVENSTVO
VOLTA - PREŠEREN 76:72 (32:32)
PREŠEREN: Oberdan 9 (0:1), Gruden, Lesizza 10 (1:1), Race 6 (2:3), Župin 4, Pertot 15 (252), Sterni 24 (1:3), Pahor 4.
TRI TOČKE: Pertot 3, Oberdan, Lesizza in Sterni 1.
V	drugem kolu medšolskega prvenstva so igralci Znanstvenega liceja tesno izgubili z močnim zavodom Volte. Tekma je bila vseskozi izenačena. Na polovici drugega polčasa pa so nasprotniki povedli za 6 točk ter malo pred koncem celo za 10. V zadnjih sekundah pa je Pertot z dvema trojkama ublažil poraz in zaradi tako majhne razlike so se kljub porazu košarkarji Prešerna skoraj gotovo uvrstili v mestni polfinale. Žato gre pohvala vsem, ki so se letos končno z resnim odnosom udeležili tega prvenstva, saj se prejšnja leta licej, kljub močnemu igralskemu kadru, zaradi neresnosti, ni uspel uvrstiti niti v polfinale.
(Aljoša Race)
Mladinsko namiznoteniško deželno prvenstvo
Dve Krasovi ekipi prvi
V finalnem delu, oziroma v drugi preizkušnji ekipnega mladinskega deželnega prvenstva si je Kras Globtrade zagotovil nastop na državnem prvenstvu z dvema ekipama, to je v kategoriji deklic in mladink.
-Na nedeljskem tekmovanju v Trstu je Krasova ekipa deklic (Katja Stocca, Jasna Simoneta) drugič stopila na zmagovalno stopničko in si s tem osvojila vozovnico za državno prvenstvo. Prijetno je presenetila Jasna Simoneta, ki je teoretično znanje s treningov prelila v prakso na tekmovanju, s Katjo Stocca pa sta uspešno nastopili tudi v igri dvojic (igralo se je po Davisovem sistemu: posamezno -dvojice - posamezno).
Ekipa mladink (Martina Ravbar, Elena Colja) je popravila vtis s prve preizkušnje in tokrat premagale ekipo Fincantie-rija (Della Barca, C. Buttelli). Igra dvojic je bila odločilnega pomena, zato sta se krasovki potrudili in zmagali, sicer bi jima državno prvenstvo splavalo po vodi.
Kras Globtrade je sodeloval še s tremi ekipami. V kategoriji dečkov sta tekmovala K. Hrovatin in A. Šuligoj, pri pionirkah B. Simoneta, M. Radovič in pri mladincih Igor in Marjan Milič. Ekipa deč-
kov in pionirk je ponovila rezultate iz prvega dela tekmovanja - osvojili sta 3. mesto. Edina svetla točka pri mladincih je bila zmaga Igorja Miliča nad igralcem Fincantierija Lucom Buttellijem. (J. J.)
Mladinsko rokometno prvenstvo
Poraz krasovcev
CIVIDIN - KRAS TRIMAC 26:21 (14:9)
KRAS TRIMAC: Klinc, Milič, Sardoč 11, Vremec, Fonda, Simoneta 4, Gruden 1, Sosič 5.
Po dveh zaporednih zmagah so Krasovi mladinci izgubili proti tržaškemu Ci-vidinu, ki letos nastopa v mladinskem prvenstvu z res dobro ekipo. Medtem ko imajo v tej sezoni pri Krasu precejšnje težave s sestavljanjem mladinske ekipe, ki nastopa praktično brez rezerv, se lahko Cividin ponaša tudi s številnimi in kakovostnimi rezervnimi igralci. Kljub temu pa bi lahko krasovci tokrat pokazali kaj več. Že od prve minute so namreč igrali poprečno. Cividin pa je nasprotno pokazal veliko voljo do zmage in zasluženo zmagal. (Pjotr)
obvestila - obvestila
tinši n no
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
lili
Po daljšem premoru spet na igrišču
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 20. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Sokol v Nabrežini (Dom I. Gruden) seja odbojkarske ko-misuje.
ŠD POLET
obvešča, da bo redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
JACHT CLUB ČUPA -JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. februarja, ob
20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča svoje člane in prijatelje, da bo občni zbor odseka drevi, 18. t. m., ob 20.30 na svojem sedežu (Ul. Carducci 8). Vabljeni!
ŠD MLADINA
organizira v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Flachau (Avstrija). Odhod iz Križa ob 5. uri. Vpisovanje v Domu A Sirk od 19. do 21. ure do petka, 20. t. m.
UNDER 18
BREG - OLIMPIA	3:0 (1:0)
STRELCI: Prašelj, P. Tamaro, Braida.
BREG: Castellano, Ota, Pečar, Sancin, Kozina, Prašelj, P. Tamaro, Olenik, Bandi (Braida), Buzzi (De Franceschi), M. Tamaro, Palčič.
Novoletni premor je pozitivno vplival na brežane, saj so zasluženo slavili zmago in s prikazano igro navdušili zveste navijače. Brežani so bili stalno v napadu in nasprotnik se je le redkokdaj podal v Bregov kazenski prostor. Domačini so predvsem s hitrimi akcijami preskočili nasprotnikovo obrambo in streljali na vrata. Brežani so poleg treh zadetkov imeli na razpolago še vrsto drugih zelo ugodnih priložnosti, ki jih žal niso izkoristili. Pohvalo zaslužijo prav vsi igralci in naj omenimo še, da je svoj krstni nastop opravil vratar Castellano, ki je zelo lepo branil,sicer redke strele nasprotnikov. (E. B.)
VESNA - EDILE ADRIATICA N.O. PRIMORJE - VIV Al BUSA' N.O. LESTVICA: Fortitudo 21, Vivai Busa in S. Sergio 19, CGS 17, Breg in Edile Adriatica 16, Muggesana in Montebel-lo 15, Costalunga 14, Olimpia 13, Chi-aroba in Opicina 11, Vesna in Supercaffe 9, S. Andrea 7, Primorje 6.
NARAŠČAJNIKI
BREG - DOMIO	2:2 (1:1)
STRELCA ZA BREG: Buzzi, Azzano.
BREG: Castellano, Ota, Majovski, Rocchetti, Zupin, Impellizzari, Bandi, Grilanc, Buzzi, Azzano (Degrassi), Sancin (Guštin), Giglifano, Matta, Mene-gon.
Po skoraj dveh mesecih so Brežani zopet zaigrali z vratarjem in v popolni postavi. Naši fantje so bili stalno v napadu, vendar so bili netočni pri stre-
ljanju na vrata, saj bi lahko dosegli vsaj štiri, pet zadetkov. Prvi so povedli Brežani z Buzzijem. Kmalu zatem je Domio izenačil z 11-metrovko. Vedno v prvem polčasu so Brežani zapravili še nekaj lepih priložnosti. V drugem polčasu je Breg povedel z Azzanom, ki je preusmeril center Ote. V nadaljevanju pa so gostje izenačili, toda iz »off-sidea«.
Pohvalo zasluži vsa Bregova ekipa, še posebno pa Grilanc, Ota in Zupin.
(Buzzi)
LESTVICA: Supercaffe 27, Zaule 26, Costalunga 21, CGS 20, San Sergio, Fortitudo in Giarizzole 18, Čampi Elisi in Muggesana 16, Montebello in Portuale 15, Olimpia 13, Domio 9, Campa-nelle 8, Opicina, Don Bosco in Azzurra 6, Breg 5.
NAJMLAJŠI
BREG - CGS	0:1 (0:1)
BREG: Rapotec, Poretti, Strain, Švab, Laurica, Kalc, Biekar, Mondo, Bajec, Ferluga (v d.p. Gropazzi), Čuk.
Brez svojega izbranega strelca Mau-rija, ki je bolan, so se Dolinčani pomerili z dobro ekipo CGS, ki je ves prvi polčas čas napadala in po neumnosti Bregovih branilcev tudi dosegla zmagoviti zadetek. Proti koncu prvega dela se je huje poškodoval Ferluga, ki je moral, žal, z igrišča. Brežani so torej brez svojih dveh najboljših igralcev skušali izenačiti, toda zaman. (Luka Š.)
CAMPANELLE - ZARJA
ADRIAIMPEX	2:0
. ZARJA ADRIAIMPEX: Plehan, Silli, Čok, Castellano, Reja, Umek, Cinti, Renčelj, Blažon, Vremec, Kariš, Osič, Pavatič.
Zarja je igrala to tekmo pod svojimi realnimi zmožnostmi. Nekatere odsotnosti zaradi gripe so močno oslabile
posebno obrambno vrsto. Z večjo odločnostjo in požrtvovalnostjo pa bi zarjam lahko tudi izenačili, vendar se je tozgodilo le v zadnjih dvajsetih minutah, ko so imeli nekaj res izrednih priložnosti za gol, a jih niso znali izkoristiti. (M. Ž.j
PRIMORJE - OPICINA	N.O.
LESTVICA: San Sergio 30, San Gio-vanni 28, CGS 25, Portuale 24, Breg 19, S. Andrea in Primorje 16, Triestina in Fortitudo 14, Zarja Adriaimpex, Zaule in Campanelle 13, Olimpia in Giarizzole 12, Montebello 7, Domio 5, Don Bosco 3, Opicina 0.
ZAČETNIKI
SKUPINA A
DOMIO - ZARJA ADRIAIMPEX 1:3
STRELCI: Jurinčič 2, Lipovec 1.
ZARJA ADRIAIMPEX: Poropat, Ra-žem, Maks Grgič, Umek, Tence, Metlika, Lipovec, Hočevar, Biondi, Jurinčič, Possega.
Po enomesečnem premoru so naši začetniki spet stopili na igrišče. Proti moštvu od Domja niso igrali dobro, čeprav rezultat kaže obratno. Posebno začetne faze igre so se odvijale v popolni zmedi. Obrambna vrsta je zelo šepala pa tudi sredina igrišča ni našla 'pravega ritma, tako da je bil napad precej osamljen in neučinkovit. Končno je Jurinčiču le uspelo realizirati, vendar tudi nasprotnik je prišel do gola. Nato so se zarjani le nekoliko zdramili in postali bolj agresivni, kar je zadostovalo, da so prišli še do dveh golov. (M. Ž.)
LESTVICA: Soncini A in San Gio-vanni 24, Ponziana A 21, Supercaffe 20, Zarja Adriaimpex 15, Portuale 12, S. Andrea, Altura in S. Luigi Bil, Domio 10, Muggesana 8, Fani B in Espe-ria 7, Campanelle 6, Servola 1.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din; upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh-drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Slretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
18. januarja 1989
Ker je neka policijska izvidnica povzročila smrt nekega temnopoltega
Prva zahteva
V Miamiju se je črnska četrt Overtown množično uprla policiji in oblastem
IMSIlll
MIAMI — Črnska četrt Overtown v Miamiju se je po smrti nekega temnopoltega motociklista, ki ga je zasledovala policija, množično uprla. Protest je dobil take razsežnosti, da so varnostne sile obkolile celotno območje in izselile številne stanovanjske bloke. Ob hitrih cestah, ki obkrožajo Overtovvn, se je gnetlo radovednežev. »Predstava« pa je bila skrajno nevarna, saj so se na strehah Overtowna pojavili prostostrelci.
Vse se je začelo predsinočnjim, ko je policijska izvidnica zasledovala dva mlada črnca na motorju. Zasledovanje se je tragično končalo, saj je dvojica trčila v neki avtomobil. Fant, ki je upravljal motor, je izgubil življenje. Trenutno ni še jasno, ali je umrl zaradi trčenja, ali pa ga je zadela kaka krogla. Kot kaže je ta prizor izpred hišnih vrat gledala mati umrlega, ki je v bolečini in obupu pozvala ljudi, naj se maščujejo za nasilje policistov. Na njen klic so se vsi množično odzvali. Kot plaz se je vsul protest črncev Over-towna. Ko so v mestno četrt prispela policijska ojačenja in novinarji, jih je prebivalstvo dočakalo s kamenjem in steklenicami. Zaman je župan Miamija Xavier Suarez skušal pomiriti duhove, plamen nasilja je že zajel vso mestno četrt, ki se razprostira na petih kvadratnih kilometrih.
Da bi bila mera polna, je upor sovpadal z obletnico rojstva Martina Lutherja Kinga. 21 let po nasilni smrti borca za pravice temnopoltih Američanov se ZDA še vedno ubadajo z nerešenimi rasnimi vprašanji.
V Miamiju, ki je za vse postal floridska Havana, saj . so španskogovoreči že večina, tako da so izvolili tudi svojega župana, je marsikdo upal, da se ne bodo ponovili upori in plenjenja, ki so mesto pretresli leta 1980 in leta 1982. Po vsem sodeč je mestna uprava pozabila na svoje policis-
te, ki kaj radi prekoračijo svoje pristojnosti, ko je treba pravici zagotoviti kakega črnca. Vprašanje policijskega nasilja nad črnci je prava rakasta rana, ki jim je do sedaj ni uspelo odstraniti. Še več, kot metastaza se širi tudi na območja, ki niso poznala takega nasilja. Oblasti trdijo, da njihovi belopolti policisti niso rasisti. Televizijski posnetki in pričevanja temnopoltih policistov pa dokazujejo, da se je položaj izrodil. Ko neko prebivalstvo nima več zaupanja v sile javnega reda, lahko vsak trenutek pride do množičnih uporov nezadovoljnega prebivalstva.
Odslej le Afroameričani?
CHICAGO — Črnci, črni, temnopolto prebivalstvo? Ne, pravi termin je Afroameričani. Tega mnenja so številni predstavniki te največje manjšine v ZDA. Pastor Jesse Jackson trdi, da je termin Afroameričani najprimernejši, ker odraža kulturno celoto. Ameriški Kitajci ohranjajo svoje stike s Kitajsko, potomci Evropejcev dajejo velik pomen zgodovinskim in kulturnim značilnostim nekdanje domovine, prav zato bi se morali tudi Afroameričani s ponosom zavedati svojih korenin. Številni borci za človekove pravice pa navajajo, da bi polemika glede poimenovanja pripadnikov te manjšine lahko odvrgla pozornost od bolj perečih problemov kot so mamila, predstopništvo, šolski osip in umrljivost.
po odškodnini za Boeynantsa
BRUSELJ — Na uredništvo najbolj razširjenega belgijskega dnevnika v francoskem jeziku Le soir je včeraj zjutraj prispela pismena zahteva po odškodnini za izpustitev ugrabljenega bivšega belgijskega premiera" Paula Van Den Boeynantsa. Poslali so jo pripadniki doslej neznanega gibanja revolucionarnih socialističnih brigad, ki so že takoj po ugrabitvi tudi prevzeli odgovornost za ugrabitev.
Kot se je izvedelo, naj bi domnevni ugrabitelji za izpustitev bivšega belgijskega premiera zahtevali med 20 in 30 milijoni belgijskih frankov (od 700 milijonov do 1 milijarde lir). Točnih zahtev ugrabiteljev preiskovalci niso hoteli posredovati, sporočili pa so še, da se pismeno sporočilo ugrabiteljev nanaša le na politične in ekonomske dejavnosti ugrabljenca, nič pa ne govori o zdravstvenem stanju Van Den Boeynantsa. Samozvani ugrabitelji tudi ne navajajo nobenega dokaza, da je bivši premier res v njihovih rokah, o Van Den Boeynantsu pa govorijo kot o predstavniku najbolj konservativnega kapitalizma.
Predvčerajšnjim pa so preiskovalci prejeli tudi dva telefonska poziva pripadnikov dveh različnih terorističnih skupin, ki so zatrjevali, da so Boey-nantsa ubili, ga razrezali »na koščke« in odvrgli v nekem gozdu v bližini belgijskega glavnega mesta. Policisti so odšli na kraj, kjer naj bi bilo Van Den Boeynantsovo truplo, vendar tam, kot je bilo pričakovati, niso našli ničesar.
-x	A, \ £
Kot običajno za ameriške razmere policija ni posegla z rokavicami. Pendreke in palice (zgoraj) je kmalu zamenjalo strelno orožje (spodaj). Manifestanti pa se prav tako niso šalili, saj so zažgali številne avtomobile in plenili po
trgovinah (v sredini)
Bush se bo v petek uradno in slovesno vselil v Belo hišo
Predstave in pojedina za 33 milijard lir
VVASHINGTON — Za novoizvoljenega predsednika ZDA Georgea Busha je končno napočil veliki dan. V petek se bo uradno umestil v Beli hiši, kar bo seveda primerno proslavil. Gala predstava, ki bo trajala 4 dni, bo stala 25 milijonov dolarjev ali 33 milijard lir, kar hkrati pomeni, da bo to najbolj luksuzna predsedniška umestitev v zgodovini Združenih držav. Imenovanje Georgea Washingtona je namreč stalo le 500 dolarjev (pred 41 leti tudi to niso bile mačje solze), Reagan je davkoplačevalce stal 15,5 milijona dolarjev, Carter pa se je svoj čas izmazal s tremi milijoni zelenih. Po sto tisoč dolarjev bo (brez obresti) primaknilo kakih 200 koncernov, farmacevtskih družb, multinacionalk, tobačnih in avtomobilskih tovarn in zasebnih petičnežev. Denar bo morala nova gprava vrniti do marca. Organizatorji so že izračunali, da bodo 90 odst. posojila lahko vrnili z iztržkom prodaje raznih spominkov, vstopnic za številne elitne predstave in podobno. Za varnostno službo je policija najela najsposobnejše agente in telesne straže, opremljene
z najsodobnejšo tehnologijo, 40 milijonov dolarjev pa Bodo državo stali uradniki, ki bodo v petek ostali doma, zato da bi promet po washingtonskih ulicah potekal bolj tekoče.
Tudi petkov predsedniški jedilnik ne bo od muh, čeprav se morajo kuharji držati tradicije in pripraviti jedi, kakršne je svojim gostom ponudil VVashington. Izjemo predstavlja le pečena prepelica; v angleščini je namreč ta beseda fonetično na las podobna priimku Dana Quaylea, zato so organizatorji bistrumno presodili, da ne gre predsednikove desne roke mešati z jedilnikom. Pač pa bodo kuharji 2.500 povabljencem postregli s telečjo pečenko; 35 telet so nalašč za to priložnost zredili v neki farmi po stari navadi, brez hormonov in umetne hrane. Tudi čokoladnih bombonov z Bushevim in Quaylejevim obličjem tokrat ne bo (Reagan se je nad personaliziranimi čokoladnimi tablicami navduševal), pač pa bodo vse sladice obvezno prelite s smetano, jagodovo in borovnično kremo, se pravi z barvami ameriške zastave.
Bateau Mouche so potegnili na površje
'RIO DE JANEIRO — Iz zaliva pred Rio de Janeirom so včeraj potegnili turistično ladjo Bateau Mouche IV., ki se je potopila na Silvestrovo. V nesreči je umrlo 55 turistov, med katerimi sta bila tudi dva Italijana, rešilo pa se jih je 70. Na plovilo, ki je dolgo 24 metrov se je vkrcalo prekomerno število ljudi, ki so hoteli z morja prisostvovati pirotehnični predstavi. Kapitan je menda dobil dovoljenje, da odpluje, potem ko je podplačal pristaniške oblasti.
Brazilske oblasti so po dvigu ladje, ki je ležala 22 metrov globoko, sporočile, da v njenem trupu niso našli nobenega utopljenca, kar potrjuje vesti, da niso po zaključeni reševalni akciji pogrešali nikogar. Tehniki bodo skušali na podlagi ostankov plovila ugotoviti vzroke nesreče.
Na sliki (telefoto AP): Bateau Mouche IV. so z dna zaliva potegnili z velikim žerjavom.
Vedno več mladih v ZDA žveči tobak
SAN FRANCISCO - Več kot polovica profesionalnih igralcev baseballa redno žveči tobak in pri več kot polovici od njih so ugotovili poškodbe v ustni votlini, ki se lahko spremenijo v rakaste tvorbe. Ti podatki so objavljeni v posebni študiji, ki so jo izdelali na univerzi v San Franciscu. Raziskava je zajela preko 1100 igralcev baseballa in zanimivo je, da jih je kar 87 odstotkov izjavilo, da niso v življenju pokadili niti ene cigarete, le 4 odst. igralcev pa so sebe označili za kadilce.
Pojav žvečenja tobaka pa je razširjen tudi izven sveta športa. Po podatkih neke raziskave kar 25 % mladih med 12. in 25. letom starosti žveči tobak. Žvečenje tobaka povzroča ustnega raka, poleg tega pa pride še do drugih zdravstvenih težav od poškodb ustne votline, do raznih vnetij in obolenj dlesni. Količina nikotina v tobaku pa lahko povzroči tudi višji krvni pritisk, zvišan srčni utrip in holesterol v krvi, kar v končni fazi privede tudi do težav s srcem.
Potres v Armeniji je že statistika
MOSKVA — Bilanca katastrofalnega potresa, ki je 7. decembra lani porušil večji del severne Armenije, je glede človeških žrtev na srečo dosti blažja, kot pa so računali v prvih dneh po nesreči. Predstavnik za tisk sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Gerasimov je danes sporočil, da so po podatkih z dne 14. januarja potegnili izpod ruševin 24.958 mrtvih ter da trenutno v bolnišnicah zdravijo še 2.480 ranjenih. Zastran izginulih še ni podatkov, dopuščajo pa, da bi jih lahko bilo okoli sto.
S potresnega območja med mesti Leni-nakan, Spitak in Kirovakan so evakuirali 115.763 ljudi, od katerih so jih 76 tisoč začasno spravili pod streho zunaj Armenske SSR. Na potresnem območju dela 76.500 ljudi, od katerih jih je okoli 43 tisoč grad-
benikov. Vendar pa zaradi slabe organizacije dela precej teh nima prave zaposlitve.
Kot najtežji problem zadnjih dni omenjajo raztovarjanje vagonov. V prvih dveh tednih so z vseh koncev širne Sovjetske zveze priklicali v Zakavkazje na deset tisoče vagonov z gradbenimi in drugimi stroji, opremo in gorivom. Železniška mreža pa ni dopuščala pretoka in prihajalo je do vse hujših zagat z vagoni. Kljub vsem pozivom z naj višjih mest se zmanjšuje število vagonov, ki jih dnevno raztovorijo. Za slabo organizacijo dela so vrsto armenskih krajevnih partijskih in državnih funkcionarjev že kaznovali.
Doslej zbrana denarna pomoč za ponesrečence v Armeniji presega milijardo rubljev, od tega je prišlo za 111 milijonov va-
lutnih rubljev (po uradnem tečaju okoli 170 milijonov dolarjev) iz tujine. Predsednik sovjetske vlade Nikolaj Rizkov, ki vodi komisijo politbiroja CK KPSZ za pomoč Armeniji, se po dvotedenskem bivanju takoj
0	potresu zdaj že drugič mudi na območju
atastrofe. V sinočnjih televizijskih poročilih so pokazali prvo kino predstavo, zastavitev temeljnega kamna za bodoči stanovanjski blok, pa obnovljeni otroški vrtec. Rižkov je obiskal otroško bolnišnico v Le-ninakanu in porodnišnico, kjer se je po potresu rodilo 78 otrok. Ob tej priložnosti je
oudaril, da morajo zlasti za zenske z otro-
1	zagotoviti ustrezne montažne hiše-vago-ne. Že takoj po potresu je predsednik vlade dejal, da bodo k obnovi porušene Armenije pritegnili tudi tuje izvajalce.
ANTON RUPNIK