Štev. 144.
Zarja zlatega veka slovenskemu akademlčnemu dijaštvu.
Do letos je slovensko dijaštvo vsaj kolikor toliko z mukami in težavami prestajalo grenke boje akademičnih let, ki so dijaštvu drugih srečnejših, mogočnejših narodnosti najlepša, najpri-jetnejša in najplodonosnejša doba. A od zdaj naprej nam različna znamenja oznanjajo prihod časov, v katerih bo slovenskemu akademiku skoro popolnoma onemogočeno usposobiti se na avstrijskih visokih šolah za svoj stan.
Na Dunaju so že letos nemški radikalem začeli z radikalnimi sredstvi, da iztrebijo slovensko dijaštvo z dunajskih visokih šol. Ni dovolj, da tare slovenskega visokošolca gmotna beda, ki mu veže duh v najhujše spone vsakdanjega kruhoborstva, ne tepe ga dosti strogost in preganjanje nemških neprijaznih profesorjev in izpraševalcev, temu se je začelo pridruževati še novo nasilje: Nemci so sklenili razbiti v prihodnjem letu dijaško kuhinjo in izriniti Slovence iz dijaškega bolniškega društva. Raznn tega so na nekem shoda pred par dnevi pod patronanco Ma-lifcovo sklenili maščevati se nad slovenskim dijaštvom vsled brošure „Slovenska visoka šola v Ljubljani", ki odkrito pove par resnic, ki ne prijajo Malikovim ušesom. Kako bo to maščevanje, si lahko mislimo. Saj je nemškim akademikom dovoljeno vse: za nje ne veljajo niti akademične, niti sploh državljanske, pa tudi ne kazenske postave.
In v Gradcu? Lanskega rektorja Hananseka je nemškonacijonalna klika vrgla, ker je bil mož poštenjak, ki je imel pogum pobalinstva nekaterih ljndi obsojati Za njim je prišel znani Hildebrand, ki je brez kazni izigraval eno narodnost proti drugi. Hildebrandov naslednik pa bo profesor Julius Kratter, deželni štajerski poslanec.
Oglejmo si moža od blizu!
Kratter je bil lansko leto dekan medicinske fakultete v Gradcu. Za časa Wahrmundove afere je bil eden naj-gorečnejših pristašev in kričačev za akademično svobodo. In kaj ta človek pod tem pojmom razumeva, je najlepše pokazal v sledečem slučaju.
Ko so v jeseni 1907. začeli Italijani agitacijo za svojo univerzo s hrupom in razbijanjem po graški in dunajski visoki šoli, so se Nemci temu uprli in priredili protidemonstracijè. V Gradcu je prišlo tako daleč, da so buršaki zasedli vse uhode na univerzo in puščali noter samo one, ki so se izkazali, da so člani „Südmarke" ali „Schulvereina". Naravno, da so slovenski dijaki proti temu kar najod-ločnejše protestirali pri rektorju Ha-nauseku, ki je početje Nemcev tudi obsodil. A ta obsodba ni bila po volji dekanu Kratterju. Ker je bil voditelj deputacije medicinec, ga je dal poklicati k sebi, kjer mu je pretil na vse mogoče načine, očital, da ima ravno on najmanj povoda nastopati proti
Nemcem, ko vendar vživa državno štipenijo ter je oproščen kolegnine. predbacival mu je nehvaležnost, ker dobiva par znamk vseučiliškega podpornega društva „Freitisch" itd. Seveda je dekan — ki drugače tako gori za akademično svobodo — dobil odgovor, da štipendija in kolegnina ni ni kak nemški m ar v e č d rž a v n i d en ar „Freitisch" pa da je veljal do zdaj za podporno društvo potrebnih graških akademikov vseh narodnosti, ki se jim ni bilo treba v narodnem oziru vezati. Zato je dotični medicinec odklonil vsako nadaljno podporo od „Freitischa" in pozval referenta tega društva, dekana Kratterja, naj mu izroči račun sprejetih podpor, katere hoče pri prvi priliki povrniti, da se mu ne bode moglo kaj očitati!
Mož, ki tako razume akademično prostost, je sedaj postal rektor. Iz njegovega lanskega nastopa proti slovenskemu inedicincu pa se jasno vidi, kaj ima slovensko dijaštvo v Gradcu pričakovati od svojega rektorja.
Taka je torej perspektiva za slovensko akademično dijaštvo na Dnnaju in v Gradcu: pač zarja zlate dobe!
Ali ni temu pomoči?
Je: v nas samih! Slovensko dijaštvo si naj pomaga samo! Obrne naj Gradcu in Dunaju hrbet ter gre v Prago! Zlasti za juriste in tehnike je to največja lahkota. Filozofi morajo sicer tudi po praških študijah pod rezilo nemških profesorjev, v Pragi ne morejo doseči vseh izpričeval za svoj poklic, medi-cincem pa vsled mačehovske skrbi vlade za češko medicinsko fakulteto v Pragi še ne kaže iti trumoma tja. Toda če juristi, tehniki in filozofi ter vsaj del medicincev zapusti nemška vseuči-liška mesta, bo nemško prebivalstvo samo, ki je zaslužilo od Slovencev marsikateri groš, obračunalo z nemško politiko in z nastopi nemškega dijaštva proti slovenskemu. Slovenski akademiki pa se emanciphrajo nemškega duha, ki jih tudi v poznejšem življenju tlači kot mora, ter spoznajo, da je slovanska kultura enakovredna nemški. Če obrnemo tok slovenskega dijaštva v Prago — pozneje morda tndi v Zagreb, če naši poslanci vsaj toliko zmorejo, da mu pridobe recipro-citeto, izpodbijemo najuspešnejše naklepe Nemcev proti naši akademični mladeži!
Politična kronika.
v Seja gosposke zbornice dne 26.
tm. Grof Fr. Thun predlaga, naj se razpravlja o proračunu v obiiki nujnega predloga. Na to se začne prvo čitanje Baernreitherjevega predloga o organizaciji vrhovne uprave za Bosno in Hercegovino ter o odkupovanju kmetov. Predlagatelj utemeljuje svoj predlog, kateri je na to odstopljen posebni komisiji. Bah Skene pravi, da se v včerajšnji seji poslanske zbornice sprejete resolucije o odpravi carin na železo ne sme jemati resno. Taka resolucija priča
le o tem. da je parlament brez voditelja. Skene pobija institncijo ministrov-rojakov ter povdarja potrebo sprave med Čehi in Nemci. Hvali soc. demokrate. da se ugodno razlikujejo od soc. dem. stranke na Nemškem ter pravi,i da so naši soc. dem. nà najboljši poti, da postanejo radikalna meščanska stranka; graja pa je zato, ker si domišljajo, da so oni edini rešitelji parlamentarizma.
Dr. Grabmayr je tudi proti mini-strom-rojakom ter freni, da je samo minister za Galicijo pač potreben, ker da zavzema ta dežela poseben položaj vdrža-vi Graja agitacijo agrarcev, ki presega že dopustne meje ter pravi, da treba tudi industrijo varovati. Aneksija Bosne ih Hercegovine bo pustolovstvo, ako ne sklenemo trgovinskih pogodb zbalkän-skitei državami. Dr. Randa (Čeh) pravi, dase strinja z večino tega, kar je Grabmayr rekel o ministrih-rojakih ter je prepričan, da bode ta institucija zginila. Knez Karl Schwarzenberg je razkril svoje klerikalno-fevdalno srce in svojo kler. • plemenit.aško samopašnost. Ta mož je pred vsem izjavil svojo ljubezen Bienerth-Hocheuburgerjevemu kabinetu, rekoč, da letos rajše glasuje za proračun, ker kaže vlada v svojem postopanju več odkritosti in ker se prizadeva, očuvati in okrepiti autoriteto oblastev, omogočiti uradnikom, da bodo zopet samo c. kr. uradniki in ne v prvi vrsti pristaši političnih strank. (To velja seveda le za slovanske uradnike, nemški sodniki imajo pravico, kakor jé minister Hochenburger v proračunski debati namignil, prezirati Stremayerjeve jezikovne naredbe na Češkem). Schwarzenberg je proti povišanju davka na pivo in žganje (gospoa knez ima sàm veliko pivovarov in menda tudi več de-stilarij!) ta največji in najbogatejši veleposestnik in industrijalec na Češkem je tudi proti progresivnemu zvišanju osebnega dohodninskega davka, proti visokemu ob-dačenju gradov, pravi, da* je davek na dedščine n e moralen. Vsi ti davki bi zadeli tudi knezà Schwar-zenberga, zato je odločno proti njim, priporoča pa uvedbo celo vrtto novih davkov, ki bi njega prav nič ne zadeli kakor: davek na inseräte, davek na lepake, davek 'na prenos imovine vsake vrste, davek na zaslužen vzra-stek vrednosti nepremičnin. Ta kavalir je pravi pravcati vzor amazanega bogataša! Govorila sta še ministerski predsednik in fin. minister, ki sta seveda oba branila finančni načrt. Baron Plener je proti progresivnemu zvišanju osebnega dohodninskega davka na dohodke presegajoče 20 tisoč kron na leto, je pa za davek nà dedščine in proti temu, da bi se odpravil hišni razredni davek dveh najnižjih razredov. Spregovoril je še poročevalec — proračun s finančnim zakonom vred je bil tako v eni sami seji v vseh treh čita-njih sprejet. Prihodnjo sejo bode pred-sedništvo pismeno naznanilo.
v Položaj v parlamentu. V nemškem taboru prevladuje mnenje, da večini Slovanske jednote ni v resnici do
obstrnkcije. Češki klèrikaléi so odločno proti vsaki obstrnkciji, češki agrarci se pa bodo dàli baje radi preglasovati ter ter se bodo pokorili večini. V soboto je itoél dr. Šusteršič konferenco z baron Aehrenthalom, na kateri se je govorilo tudi o pooblastilnem zakonu. Splošno se sodi, da se bode v sredo razpravljalo najprej o nujnem predlogu posi. Metelka (Mladočeh) o čeških manjšinskih šo.'ab, potem še o par drugih nujnih predlogih, da se tako markira upoštevanje opozicije — med tem pa bodo pogajanja med strankami že tako daleč dospela, da bode mogoče mirno nadaljevati , parlamentarno delo in začeti razpravo o poóblasl'ilnem zakonu.
v Óeéky klub je v svoji seji dne 25. tm. proglasil trgovsko pogodbo z Romunskim in pooblastilni zakon za gospodarska in nikakor ne politična vprašanja ter je sklenil, da ne bode podpiral obstrnkcije čeških agrarcev in klerikalcev ter Šusteršičeve skupine proti tem predlogom4, bo marveč glasoval za nujnost.
v Dalmatinci in Šusteršičev klub. V sobotni številki ,.N. D." izraženi sum, da hočejo dalmatinski poslanci Ivčevič, Biankini, Vakovič in Perič prestopiti v Šusteršišev klub, je popolnoma neosno-van, tembolj ker se kaže, 4a so hoteli ti poslanci izstopiti iz jugoslovanskega kluba le zaradi njegove ožje zveze s Šnsteršjčevim klubom, katera zveza jim ne pripušča dovolj politične prostosti.
v Slovanska jednota oziroma nje parlamentarna komisija bo imela v sredo svòjo sèjo, v kateri se bode sklepalo o nadaljnem taktičnem postopanju. Ako se ne posreči odvrniti agrarce in klerikalce od obstrukcije, bi se utegnila razbiti čela dosedaj složna opozicija, kajti soc. demokrati gòtovo ne pojdejo z obstrukcionisti. Dr. Šusteršič izjavlja v N. Fr. Pr. od 25. tm., zakaj je njegova stranka s češkimi agrarci predložila òbstrùkcijske ntijne predloge: „Ni mi toliko za to, ali pride pooblastilni zàkon na dnevni red, kolikor za to, da se tfam ne vsiljujé nikak delovni program. Mi smo privolili v to, da se državni proračun reši s tem pogojem, da se po državnem proračunu ne bo več razpravljalo o drugih predlogah. Odločitev 6 tem je seveda v roKah parlamentarne komisije Slovanske jednote. Ako ta sklene, naj se nujni predlogi umaknejo bode se to takoj zgodilo. ^ sredo pade torej odločitev o tej agrarno-klerikalni obstrnkciji.
v Ogrska kriza. V soboto je sprejel cesar Lukacsa v avdijenci. Lukacs je razvil svoj načrt razvozljanja ogrske krize. Kabinet se sestavi iz članov stranke neodvisnosti, kateremu bode stal nà čelu zaupnik krone, ki bode vzet iz liberalne stranke, poleg njega bodeta v kabinetu pa tudi še dva druga, ki ne pripadata stranki neodvisnosti. Nadjajò se, da pride Še tekom tega tedna do sestavé novega ministerstva. Opozicijo proti tej rešitvi krize dela Justhova skupina s svojimi znanimi radikalnimi zahtevami glede samostojne banke. Pa to se smatra samo za opozicijo proti Kossnthu.
v Kriza na Nemikem. Predlog o davčni reformi je naletel v parlamentu na oster odpor. Bogataši so na Nemškem prav tako skopi ko pri nas in so odklonili zvišanje davka na dedičine in sploh vse one reforme, s katerimi bi se jim naložila nova bremena. Opozicijo-nalna večina, v kateri igra klerikalni centrum vodil do vlogo, predlaga celo vrsto drugih davkov, ki bi zadeli široke mase prebivalstva. Vsled tega je knez Bülow podal cesarju demisijo, katere pa cesar ni sprejel. Tudi parlament ne bode razpuščen, ker se vlada boji, da bi pri novih volitvah socijalni demo-kratje zopet pridobili mnogo mandatov. Vladni krogi iščejo novo formulo, po kateri bi rešili to'KnžST"'**
v Kretsko vprašanje. List „Sabah" poroča, da je izvedel od nekega višjega uradnika vnanjega ministerstva, da je Anglija Porti obljubila, da se bodo re-spektirale pravice Tnrčije na Kreto. Oficijelno postopanje Grške je baje korektno, zato se ni bati, da bi izbruhnila vojska. Divjanje grških band v Macedoniji postaja pa od dne do dne hujše. Turška vlada je sklenila energično nastopiti proti temu krvoločnemu početju Grkov proti mirnem bolgarskem prebivalstvu.
Dnevna kronik
d Ruski visokošolci v Avstriji. V
sredo je došla v Krakov prva ekspe-dicija ruskih visokošolcev. Polagoma pride iz Petrograda v več ekspedicijah 700 in Moskve 600 visokošolcev, ki si bodo ogledali Krakov, Prago, Ljubljano, Zagreb, Belgrad in Carigrad ter se potem vrnili v domačijo nazaj.
d Nova odvetniška tarifa stopi v veljavo 1. julija 1909. Društvo „Pravnik" v Ljubljani izda ob ti priliki tarifo v slovenskem jeziku z abecednim kazalom v obliki knjižice in stenske tabele ter bo obòje dobiti v knjigarnah po 80 v.
o Kmetski punt je izbruhnil v Be-sarabiji. Mnogo lastnikov velikih posestev, največ židov, je umorjenih. Ra-munska vojska je zasedla meje, da bi puntarji "ne prenesli vstaje tucli na Rumnnsko.
o Češki kmetski naraščaj mora biti res v vzgled kmetski mladini vseh evropskih narodov. Dne 22. t. m. še je odpeljalo 55 članov mladinske agrarne organizacije na Dansko, v to najnaprednejšo kmetijsko drŽavo, da bi spoznali tamošnji napredek v vseh panogah kmetijske produkcije in izkušnje
doma uporabili. 1 1 n -> ■ nt bo .'t*! "1 :/.■!
v Kako navstajajo nove vrste. Dogaja se včasih, da se potomstvo v kakem bistvenem obziru razlikuje od svo-jih roditeljev in da tako per saltam skokoma) navstajajo nove vrste. Np Malti sta dobila zakonska Kelleia,, ki sta imela oba (oče in mati) popolnoma normalne roke in noge, naenkrat sina, kic'sta mu dala ime Gracip in kateri je imel na vsaki roki po šest popolnoma gibljivih in dobro razvitih prstov in tudi na obeh nogah po šest pa ne tako lepo razvitih prstov. Kako in zakaj je imel Gracio po šest prstov na rokah in nògah, tega si ni znal takrat in si ne zna še danes nikdo razlagati, kajti dednost lastnosti roditeljev je tu izključena, o prilagodenju se posebnim fizičnim okolnostim, kakor glede podnebja, hrane itd. ne more biti govora, zato ne moremo drugega reči, ko da se je tu per saltum pojavila nova vrsta. To se v prirodi večkrat dogaja, ne vemo si pa razlagati, niti kaj jé ta pojav povzročilo niti kak namen ima. Te tako naenkrat navstale nove lastnosti so pa dedne. Gracio Kelleia je vzel v zakon ženo, ki je imela po pet prstov na rokah in nogah ter je imel z njo štiri otroke, katerih najstarši Salvator po
imenu, je imel kakor oče po šest prstov na rokah in nogab, drugi in tretji sta imela pa samo po pet prstov kakor mati, zadnji otrok (deklica) je imela sicer samo po pet prstov, toda palici so bili nekoliko deformirani ali popačeni. Tudi potomstvu Graciovih otrok, ki so jemali žene s petimi prsti v zakon, so se porajali nekateri otroci s petimi drugi zopet s šestimi prsti. Ta abnormalnost se je še le počasi v četrti generaciji zopet zgubila. Želje ohraniti novo človeško vrsto s šestimi prsti ni imel nikdo, v d je ohranitev se ni torej nič zgodilo, baš nasprotno, zato se ta novo navstala vrsta tudi ni vzdržala.
DrUg slučaj je ta le: L. 1791 je dobil Seth Wright posestnik v Massachusetts med mladimi, s katerimi so ga njegove čisto normalne ovce obdarile, enega ovna s popolnoma normalnim telesom pa z nizkimi nogami. Posestniku je bilo to zelo ljubo in je takoj sklenil odgajati s pomočjo tega samca novo kratkonogo vrsto ovc, katere bode brez skrbi puščal na pašo, ker ne bodo mogle skakati čez plot in se tako zgubiti ali zahajati tujim farmarjem v škodo. V malo letih je imel že celo čredo kratkonogih potomcev tega }791. 1. slučajno se pojavivšega očeta. Sesedje, ki so spoznali praktično vrednost te nove vrste, so ga prosili, naj jim proda nekoliko kratkonogih samcev in samic in v malo letih je v celem okraju izginila prejšnja vrsta normalnih ovc, ki so imele to grdo navado, da so skakale čez plot in je bila nadomeščena z novo vrsto, ki je postala znana pod imenom „Ancon" ali „Otter". Natančnejše o tem v Huxleyevem eseju: „Darwin o povstanku vrst" v zbirki „Twelve lectures and essays", ki se dobi tudi v nemškem, prevoda.
Dopisi.
o Tovariši abiturijenti.
Končali ste gimnazijska leta in si pri» dobili znanja, da lahko nadaljujete svoj študij. Resni trenutek stopa pred Vas. ko si morate izbrati poklic, v katerem upate doseči srečo. Čaka Vas trdo delo; toda s pridnostjo in z jekleno energijo bodete lahko dosegli svoj cilj. Vam, ki se ne strašite truda in dela, da nadaljujete svoj študij, veljajo naše besede.
Hudo je človeku, ko pride v tuje mebto, neznan in tuj vsakomur. Želi si družbe, želi si dobrih in odkritosrčnih prijateljev, ki so enakomisleči in ki ga umevajo. Pri njih bi rad iskal razvedrila in utehe. Vas, dragi tovariši abiturijenti, ki ste si izbrali Gradec kot všbučiliško mesto, vabimo v društvo „Triglav", ki lahko š ponosom zr^e na dobo 34 let svojega obstanka. Našli bodete pri nas dobrih in odkritosrčnih prijateljev, ki Väs sprejmejo z odprtimi rokami.
V društvu „Triglav" si lahko pridobite vsestranske in strokovne izobrazbe. Velika knjižnica, ki je naš največji zaklad, Vam . nudi posebnega étiya. V društvo prihajajo vsi slovenski in mnogi drugi časopisi, kjer se iahko informirate o dnevnih vprašanjih. V področju društva obstojita medicinski in tehnični klub, ki skrbita za tehnično izobrazbo. Naročujejo se knjige in aparati, katerih si posameznik ne mòte nabaviti. Vrše se predavanja v društvenih prostorih in poučni izleti. Telo si lahko krepite s sabljanjem v sahMaškem klubu in s telovadbo v Slovenskem Sokolu, katerega načelnik in starosta sta člana našega društva. Za zabavo se skrbi s prirejanjem veselic, zabavnih večerov1 in skupnih izletov.
Tovariši! Strnimo se v močno falango proti- napredujočemu nazadnja-štvu- Malo nas je, a biti moramo možje jekleni in značajni. Veliko dela nas čaka med narodom in dosegli bodemo uspehov, ako si urimo moči in ostanemo složni. Pridite in poglejte si delovanje našega društva, potem pa razsodite sami!
S triglavanskim pozdravom!
NB. Natančnejše informacije glede društva in študija se dobe pri sledečih tovariših: Jakob Cimmerman, abs. fil., Žiče pri Konjicah; Franc Zupančič,
cand. ing., Št. Rupert, Dolenjsko; Ant. Hrovat, cand. med., Šmarje pri Jelšah; Pavel Lenarčič.» cand. iur., Ljubljana, Pogačarjev trg št. 3.; Ciril Žižek, stud. iùr., Ormož.
„Oijafttvo sebi". V tem smo menda vsi edini, da podporna društva, ki obstojajo v vseučiliških mestih, ne zadostujejo potrebam vseh. Naglašujemo vseh in podajamo takoj dokaze: če če imaš absolutorij, oziroma drugod eno leto po absolutoriju, ne dobiš od podpornih društev ničesar več; in ravno v takih časih, dostikrat neposredno pred izpiti, pred končnim ciljem si izroSén na milost in nemilost kruti usodi. Abiturijent, ki bi šel rad študirat, nima dostikrat niti denarja za vožnjo.' oziroma insKripcijo. Akademik, ki je ravno malo* bolje situiran, pride v hipno denarno zadrego, plačati mu je šolnino takse in drugo. In končno reven dijak sploh, ki rabi obleko in knjige in za te stvari ne more računati na podporna društva, ki imajo po svojih pravilih omejen delokrog in imajo predvem gledati na to, da slovenski dijak v tujem mestu ne trpi gladu. Kam naj se torej človek obrne za podporo ? Te in enake misli so ustvarile popolnoma naraven in samoumeven klic: — dijaštvo sebi; klic „samopomoči".
To nas je dovedlo do tega, da suujemo „podporne fonde"; ti bi ne bili naperjeni proti obstoječim podpornim društvom, temveč bi imeli edini namen sedanja podporna društva izpopolnjevati. — Marsikdo bo gotovo skeptično zrl na stvar v začetku, toda pozneje bo postal drugega mnenja. — Sami iz sebe ustvarjamo nove vire dohodkov, našim kolegom, ki so potrebni podpore. V področju vsakega akade-mičnega društva in vsakega ferijalnega društva naj se snujejo slični podporni fondi. Ti naj bi potem v teku časa stopili v skupno celoto, ki bi kot taka bila mogočen faktor za blagor nas dijakov. Ne bomo tukaj podajali kakih pravil, oziroma virov, iz katerih bi taki fondi črpali sredstva: poudarjamo le: glavni vir bodo dohodki veselic, zbirk koleka in dr. Če pade enkrat misel na rodovitna tla, bo rodila sama sile, ki bodo vedeli pridobiti za to vedno novih dohodkov. Saj je ravno v nas akademikih sile dovolj! — Dosedaj obstajajo taki fondi, kolikor znano, le v akad. ferijalnem društvu „Balkan" v Trstu in slov. akad. društvu „Ilirija" v Pragi; povsod so se prav dobro obnesli. Misel je torej sprožena in trdno smo prepričani, da bode vsako akademično in ferijalno društvo v lastnem oziru stremilo za ciljem: vstvariti za svoje člane podporno organizacijo! <V-
Tovariši dijaki! Sedaj odhajate na počitnice; časa dovolj, da o stvari premišljate, ne samo to, ampak da za stvar, ker je dobra, tudi že zbirate gmotnih prispevkov! Upajmo, da so vsi naše misli dobro razumeli in da bomo v začetku šolskega leta v jeseni videli naše dijaštvo. ko bode gradilo trdne organizacije: samopomoči. Torej: dijaštvo sebi! — Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi. (Vsa pojasnila v tej zadevi daje „Ilirija", Praga lh Melounovä ul. č. 4. [I.]).
Štajerske novice.
z Narodna društva, izvolite za občni zbor „Zveze narodnih društev v Celju" dne 11. julija svoje odposlance!
z „Naš list" preneha izhajati. Kranjski naprednjaki so sklenili opustiti „Naš list", „Notranjca" in „Belokranjca" ter izdajati poleg „Slov. Nar." še en tednik „Rodoljub", ki prične izhajati meseca julija. „Naš list" se je vedno toplo zavzemal tudi za naše slovensko-štajerske zadeve ter za ideje in cilje „Narodne stranke", belimo, da mu na tem polju sledi „Rodoljub". — „Slov. Gospodinja" bode izhajala kot samostojni mesečnik.
z Graški vsenemci so se na shodu minulo soboto izrekli proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Govoril je znani Stein in pa neki vi-sokošolec Müller, kateri je strastno napadal nemške poslance, ki hočejo Italijanom dovoliti pravno fakulteto. Shod se je zaključil z obligatno „vahtarico". Druge nesreče ni bilo. .
z Deželna podružnica „Splošnega pokojninskega zavoda za nastav-ljenee" razpošilja v neki uradni zadevi okrožnico. Seveda je ta okrožnica sestavljena v nemškem jeziku. Mnogo jih je to nemško cunjo že vrnilo s pripombo, da se naj s Slovenci dopisuje slovenski. Upamo, da bodo podobno postopali vsi Slovenci. Ne dajmo se vendar vedno za nos voditi od državnih uradov. (Opomba uredn.: Kaj pa delajo gg. klerikalni odborniki tega zavoda? Če se ne motimo, imata tam neko besedo Pušenjak in Leskovar. Razpošiljanje nemških okrožnic je tudi v tem pogledn značilno, ker je v pisarni zavoda vendar nastavljen jeden slovenski Uiadnik in se torej vodstvo ne more izgovarjati, da ni nikogar, ki bi ne znal slovenski. Pričakujemo, da se razmere zboljšajo in če Pušenjak in Leskovar ne čutita potrebe zastopati v zavodu naših narodnih interesov, pa naj svoja mandata odložita, da prideta v primernejše roke!)
z Zbrisala se je v registru tukajšnjega okr. sodišča tvrdka Steinauer, železniška tovarna v Vitanju. Jedna ponemčevalnica manj! — V konkurz je prišel trgovec A. Matzun v Sevnici. Za komisarja je imenovan okr. sodnik g. Seliškar, za upravitelja konkurzne mase notar g. Korbar.
o Nevoščljivo*)! Češka „Živno-stenska banka" je pred kratkim emitirala za 10 miljonov kron novih akcij; že tekom 14 dni se je podpisalo za mnogo miljonov preveč akcij. Banka bode razpolagala sedaj s 40 miljoni kron glavnice, a ima še okroglo 100 miljonov kron hranilnih ulog na knjižice. Dunajski in graški nemškonacijo-nalni listi so strastno hujskali proti tej banki, pa ni nič pomagalo. Graški „Tagbl." je sedaj vsled tega uspeha kar v deliriju od same nevoščljivosti.
o Občina trg Velenje je sklenila in odposlala drž. poslancu gosp. V. Ježovnika peticijo, v kateri se poziva država, naj prispeva 50% za stavbo novih ljudskih šol. Peticijo je izročil g. V. Ježovnik v četrtek državni zbornici. —
Prošnje za vsprejem na dež. kmet. šoli v Grottenhofu je treba poslati do 30. tm. na ravnateljstvo zavoda.
v Klerikalni napad na kresno slavnost. V Stainzn na Sr. Štajerskem so priredili nacijonalci kresno slavnost. Nahujskani klerikalni kmetje in fantje so pa naskočili veselični prostor s kamenjem in gnjilimi jajci. Morali so posredovati orožniki. Kamenje je metala celo neka ženska. Vidi se, da pri Nemcih tudi zelo napreduje katoliška zavednost in izobrazba.
z Obsojen je bil v soboto v Celju bivši pisarniški uradnik pri celjskem okr. glavarstvu Stupan zaradi ponareje datuma na neki sprejemnici v rekurznih zadevah na 2 meseca ječe, njegova žena in nečakinja pa zaradi krivega pričevanja tudi vsaka na dva meseca. Glede obtožbe, da je Stupan zapeljal ženo in nečakinjo h krivemu pričevanju, je bil oproščen.
z Včerajšnja nedelja je potekla v okolici precej mimo. Le pri gosp Planinšku so se fantje nekaj stepli med seboj, a ni bilo nobenih hujših posledic.
z Razstavljene risbe. Jutri in v sredo bodo v risalni dvorani tukajšnje višje gimnazije razstavljene risbe učencev iz minulega šolskega leta.
v Za Ciril-Metodovo družbo so darovali v veseli družbi pri Pircu v Št. Petru: Ivan Tavčar 2 K, Franja Tajnik 2 K, Ivan Jelen 1'40 K, Berta Šribar 1 K, Josip Kopušar 40 v, Anka Pire 20 v. Živeli posnemovalci! S
a Poročila o stanju hmeljske rastline v drugih deželah bode odslej v interesu naših hmeljarjev v večji
meri priobčeval ..Narodni Dnevnik". Upamo, da se bodo hmeljarji v čim večjem številu na list naročili, da bodo lahko imeli vsak čas ta za nje tako važna poročila v roki. Kdor ne zmore naročnine sam, naj si pa naroči list več sosedov skupaj. Naj hodi več „Narodnih Dnevnikov" v vsako vas!
z T Žalen je predaval v soboto 26. t. m. zvečer gosp. potovalni učitelj Prekoršek o spodnještajerskem nemštvu in o organizaciji slovenskega obrambnega dela. Udeležba je bila prav po-voljna.
z Surov napad. Pretečeni petek popoldne je šel vpok. župnik gosp. S. mimo deželne drevesnice pri Celju. Delavci so ga pozdravili, on jim je pa vljudno odzdravil. Neka ženska ga je pozdravila nemški, na kar jo je vprašal, če ne zna slovenski? To je dalo ekonomu povod, da je začel surovo kričati nad g. S. Vpil je, krilil z rokami in skakal kot kakšen pijan drvar. O „omiki" gosp. Derganca ni mogoče govoriti; ta nastop kaže le vso zagrizenost in surovost celjskih „Nemcev". To je dogodek kakor se je vršil in ne kakor je neresnično poročala „vabtarica".
z Požar v Št. Petrn t Sav. dol. Pišejo nam: Nocoj je zbruhnil okoli 11. ure ogenj v listnjaku posestnika Kozmelja v Št. Petru (bi. lame cerkve). Pogorelo je šest poslopij, med njimi dve hiši. Ponesrečil se ni nikdo, tufi živino so rešili. Prihitelo je iz okolice 10—16 požarnih bramb, ki so do jutra gasile in omejevale ogenj. Gašenje je bilo sila težavno, ker je primanjkovalo vode. Ogenj je najbrže nastal vslèa tega, ker je nekdo vrgel fcorečo smodko ali cigareto vstran.
z Za državne prispevke k stroškom za ljudske šole so prosile vse občine slovenjbistriške fare.
z Povišanje vadniških učiteljev. Po poročilu korespondence „Wilhelm" je naučili minister grof Stiirgkh letos prvikrat povišal 83 vadniških in njim enakih učiteljev s 1. julijem v 8. plačilni razred po določbah tozadevnega zakona iz 1. 1907. .-DZÜTT
d Podružnica družbe Ciril-Metodove V Ljutomeru je na občnem zboru dne 20. t. m. izvolila sledeči odbor: prvomestnik Janko Kirba, učitelj, blagajnik Fran Zacherl, učitelj, zapisni-karica Mara Kocuvan, učiteljica, namestniki: Srečko Vršič, Matija Seršen in Jelica Škrlec.
Kranjske nnvice.
d Prvi dan slavnostij „Slov. del. pevskega društva Slavec" v Ljub
Ijani se je obnesel nad_ vse lepo. Glavno ulogo sta včeraj igrali dve točki: sprevod in ljudska slavnost v Zvezdi. Udeležba »d vseh stranij velikanska. Cehov nad 250, Hrvatov in Srbov silno mnogo. Med Slovenci je omeniti posebno Tržačane, ki so prišli s posebnim vlakom, in Korošce, katerih je bilo na slavnosti trikrat več ko Štajercev. Tržačanom se je priredil posebno krasen sprejem. Omeniti moramo, da je bil prostor v Zvezdi in na kongresnem trgu pri ljudski slavnosti natlačeno poln, ko je krog 7. ure mnogo sto pevcev zapelo „Buči morje", „Hej Slovani" in „Lepa naša domovina". Navdušenje je bilo nepopisno. Nemci v kazini so se obnašali skrajno izzivalno! človek se mora v resnici čuditi, da ni prišlo radi nemške impertinence do nemirov. Klerikalci so razglasili,boj kot' nad slavnostjo. Gledali smo na vse strani, pa nič takega nismo mogli opaziti! Ne smešite se vendar, gospodje duhovniki! Samo ne razumemo, da „Slavec" ne upošteva klerikalnega hujskanja in priredi danes v „Unionu"
celo velik koncert? Tega klerikalci pač ne zaslužijo. Omeniti je tndi treba, da je bila udeležba iz Štajerske škandalozno majhna. Osobito še iz Celja. Dvakrat je bil „Slavec" že korporativno v Celju, sedaj pa se ni našlo več ko 5 Celjanov, ki so se udeležili „Slavčeve" slavnosti v Ljubljani!
d Kranjska hranilnica je zvišala obrestno mero za četrt %• Manjka ji razpoložljivega denarja.
d Glavna skupščina družbe sv. Cirila ìn Metoda bo dne 8. avgusta na Jesenicah.
d Pri razstrelbi se je ponesrečil Janez Jesen ko, posestnik na Vrhniki. Lomil je kamen za napravo gramoza ter napravil dve razstrelbi. Ko je razstrelbi zažigal, se mu druga ni hotela takoj užgati, v tem pa je prva že eksplodirala ter ga precej poškodovala po obrazu.	I
d Poboj z motikami. V Št. Vidu pri Zatičini so trije fantje z motikami potolkli Janeza Zupančiča. Po nekaterih poročilih je že umrl, po drugih še ne.
o Zveza slovenskih zadrng v Ljubljani ima svoj II. občni zbor v sredo, 30. junija 1909. ob 3. uri pop. v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani. Dnevni red: 1. Otvoritveni nagovor predsednika. 2. Določitev zapisnikarjev in skrutinatorjev (§ 12. pravil). 3. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru (§12 al. 11). 4. Poročilo n,ačelstva. 5, Poročilo nadzorstva. 6. Poslovno poročilo in sicer: (a splošno, b) denarna izravnava, c) blagovni posli, d) revizija. 7. Potrjenje letnega računa in bilanca za 1. 1908 (§ 12 al. 3). 8. Potrjenje obračuna in proračuna upravnih stroškov (§ 12 al. 3). 9. Sklepanje o porabi čistega dobička, o snovanju in dotiranju rezervnih in drugih zakladov. 10. Volitev odbora (§ 13). predsednik izžreba pet odbornikov "(t. j. eno tretjino izvoljenih odbornikov), ki izstopijo; izstopivši smejo zopet izvoljeni biti. 11. Slučajnosti. — Vsako učlanjeno zadrugo ali društvo zastopa na občnem zboru njen načelnik; če pa ta pri občnem zborn ni prisoten, zastopa zadrugo ali društvo drugi pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom do-tične zadruge ali društva. S posvetovalnim glasom se sme občnega zbora udeležiti vsak član kake včlanjene zadruge ali društva. Na občnem zboru daje vsak vplačan delež en glas. Računski zaključek, obračun in proračun upravnih stroškov, poročilo nadzorstva in prodlogi načelstva so od 21. junija t. i. naprej razpoloženi v zvezini pisarni članom na vpogled.
o Pivovarna „Union" bo naslov delniški družbi, ki jo osnnjejo na Kranjskem velike tuje pivovarne. Pivovarna Kosler je že kupljena, Anerjeva že zavezana. Izmed Slovencev se je oglasil kot prvi delničar g. Knez z zneskom 20.000 K.
Primorske novice.
o K tržaškim detyfoostorskim
Volilna borba je končana. Med vsemi strankami, ki so se udeležile volilnega boja, more biti z izidom volitev zadovoljna edino slovenska narodna stranka. Italijanska liberalna stranka je sicer materijelno zmagala, a volitve so dokazale, da stranka propada. Socijalisti, ki so računali na uspehe v IV. volilnem razredu, so dosegli sicer v tem razredu 10 mandatov, ali le 4 s svojimi glasovi, ostalih 6 pa s pomočjo Slovencev. Nemci so se bahali, da pokažejo svojo moč še le v razredu inteligence in v razredu, kjer odločuje davčna moč. Toda tudi v obeh teh razredih so ostali za Slovenci. Te vo-
litve so dokazale, da je vse tržaško nemštvo umetno ustvarjeno, da Nemci nimajo nikake zaslombe v masah. O, mazzinijancih sploh ni vredno govoriti, ravnotako ne o krščanskih socijalcih. Slovenski kandidatje so dobili v Tistu in okolici skupno 9100 glasov. Razun tega še s popolno gotovostjo lahko trdimo, da je od socijalističnih glasov najmanj četrtina slovenskih socijalistov. Tako lahko rečemo, da je v Trstu in okolici najmanj 11.300 slovenskih volilcev. To se pravi: dve petini vsega prebivalstva v mestu in okolici sta slovenski.
o Poštnini koneipistom so imenovani konceptni praktikanti dr. Vagaja, dr. Kiimmerlin in Josip Dal v Trstu. Poštni koncipist Josip Flucher pa je imenovan za poštnega komisarja.
o Občinske volitve v Pulju razveljavljene. Zadnje volitve v občinski zastop v Pulju je namestništvo v vseh razredih razveljavilo.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Včerajšnja poročila.
a Praga, 27. junija. Državni poslanec dr. Kramàf je v uvodniku današnjega „Dne" jako hudo napadel češke agrarce. Pravi, da bi onemogočenje trgovinskih pogodb z balkanskimi državami pomenilo smrten udarec za mlado češko tekstilno industrijo. Ne pomaga nam prav nič, ako na slovanskih kongresih pridigamo gospodarsko združenje Slovanov, v resnici pa mu istočasno stavimo največje zapreke.
a Rim, 27. junija Avstrijski poslanik Liitzow je včeraj oficijelno naznanil italj. ministru za zunanje zadeve Tittoniju, da se Avstroogrska udeleži italjanske razstave I. 1911.
a Berlin, 27. junija. Vsled poraza državne finančne reforme v drž. zboru je odstop kancelarja Bölowa neizogiben. „Lokalanzeiger" poroča, da zvezin svet vstraja pri svoji zahtevi, da se načrt za finančne reforme vendar sprejme v obliki kakor je bil drž. zboru predložen. Ako se državni zbor tej žejjj ne ukloni, bo razpuščen in Bfilow bode šel. Imenuje se že grofa Wedel-a, namestnika v Alzaciji kot njegovega naslednika.
a Berlin, 27. jnnija. Listi poročajo iz Petrograda, da so perzijski vstaši napadli nek oddelek Kozakov in ga skoro popolnoma uničili.
a Beligrad, 27. junija. Kralj Peter se je odločil baje k temu, da plača dolgove princa Jurija. Ker pa se je izkazalo, da so muogi oderuhi izrabljali prinčeve zadrege, je kralj ukazal, naj se vsi dolgovi, ki znašajo okrog četrt miljona kron, pregledajo in se povrne le ono, kar se je princu v resnici izplačalo.
a Petrograd, 27. junija. Kolera se je lotila tudi carjevih palač v Petrovem dvorcu in Carskem selu. Zbolele so dosedaj 4 osebe. — V celem je umrlo od začetka južnega širjenja kolere, to je 29. maja do danes v Petrogradu in okolici 211 oseb, zbolelo pa 744.
Današnja poročila. Ogrska ministerska kriza.
v Budimpešta, 28. junija. (Brz. „N. D.") Cesar je včeraj popoldan ob 3. uri sprejel v posebni avdijenci dr. Ladislava pl. Lukacsa in mu kot homo regius poveril pogajanja s stranko neod-visnosnosti.
Budimpešta, 28. junija. (Brz. „N. D.w) Novi homo regius dr. Ladislav pl. Lu-kacs bo stopil s Kossuthom v dogovor in še bo tekom tega tedna poročal cesarju o uspehu pogajanj. Lukacs baje
namerava sestaviti novo ministerstvo iz članov stranke neodvisnosti in iz treh politikov, ki stoje izven strank, najbrž staroliberalcev. Koncesij ne prinaša Lukacs nobenih, vèndar se splošno misli, da bo igral pri rešitvi krize veliko vlogo, kajti vladar želi skorajšnje odločitve in da se novo ministerstvo še sestavi predno odpotuje v Ischl.
Ostavka kneza Biilowa. v Berolin, 26. junija. (Brz. „Nar. Dn.") wVoss. Ztg." poroča, da bo nemški državni kancelar knez Bülow takoj odstopil, kakor hitro se reši finančna preosnova. Cesar si o osebi naslednika še ni na jasnem. Odstop kneza Bfilowa po rešitvi finančne preosnove je nepreklicno dejstvo.
Angleški kralj Edvard v Marijinih varih. v Marijini vari, 28. junija. (Brz. „N. Dn.") Kakor se sedaj iz autoritativne strani poroča, pride angleški kralj Eduard tudi letos v zdravilišče v Marijine vare.
Srbsko-turško zbližanje.
v Belgrad, 28. junija. (Brz. „Nar. Dn.") V političnih krogih vlada veliko veselje, ker je baje Visoka porta ministra zunanjih zadev dr. Milovanoviču naznanila svoj sklep, da bi rada stopila v pogajanja radi srbsko-turške politične zveze.
Preiskava proti morilcem portugalskega kralja. Lizbona, 28. junija. (Brz. „Nar. D.") Preiskovalni sodnik se jako marljivo bavi z zadevo morilcev portugalskega kralja Carlosa in zatrjuje, da je našel nove sledove.
Obisk ruskega carja v Stockholms d Stockholm, 28. junija. (Brz. „N. Dn.") Včeraj ob 1. pop. je bil na carjevi jahti „Standard" banket, na katerega sta bila povabljena švedski kralj in kraljica. Ob 4. uri 25 minut je „Standard" odplula naprej. Car Nikolaj je pri tej priliki podaril 10.000 rubljev za stockholmske ubožce.
Umor švedskega generalma-jorja Beckmanna, d Stockholm, 28. junija. (Brz. „N. Dn.") Šefa pobrežnega topničarstva generalmajorja Beckmanna je včeraj proti poldnevu v kraljevem vrtu v mestu ustrelil nek delavec. Istočasno poroča neka zasebna brzojavka, da se je storilec takoj nato usmrtil. Nameraval je baje napad na ruskega carja.
d Stockholm, 28. junija. (Brz. „N. Dn.") Kakor daje policija na znanje, je morilec Beckmanna zjutraj v bolnišnici umrl. Bil je delavec in se je najbrž živel z razpecàvanjem časnika „Brand", katerega se je pri njem našlo več izvodov.
d Stockholm, 28. junija. (Brz. „N. Dn.") Nek časnik še poroča sledeče podrobnosti k napadu na Beckmanna. Nekaj častnikov med njimi tudi Beckmann se je sprehajalo z damami v kraljevem vrtu. Na trgu skoči nek mož v delavski obleki proti Beckmannu in ustreli vanj. Zadel ga je v hrbet in v bok. Nato si je pognal 2 kroglji v glavo.	. j
m. Poročilo o stanju hmeljske rastline drugih krajev in dežel.
i Polep na Češkem, dne 25. junija 1909. (Ivzirno poročilo hmelj, društvu v Žalcu). V dobrih in zgodnjih legah raste hmelj večinoma zadostno dobro, med tem ko v slabih legah in po bol-haču poškodovanih hmeljnikih v rasti zelo zaostaja. Opazuje se, da se škodljivi mrčes pomnožuje in bati se je, da bode le-ta slabotnim hmeljnikom, katerih jemnogo, prav hudo škodoval. Ys je dobra, 1/3 srednja, V3 slaba. Zaveza hmelarjev.
Tettnang (Virtenberško) dne 23. jn-nija 1909. Upanje na dobro trgatev hmelja se je zmanjšalo. Brez dvoma se lahko trdi, da je večina hmeljnikov oknženih. Ni upati, da bi se le-ti še popravili, ako bode vreme tudi zana-prej neugodno (soparno in vroče po dnevu, mrzlo ,'po noči). Z ozirom na dejstvo, da so letos hmel j.niki vseh dežel, v katerih se sploh k'me 1 j prideluje (Nemško, Češko, Belgijsko, Rusko, Francosko, Angleško in Amerika) okuženi, upati je, da se t)ode cena hmelju vsaj nekoliko zbolj-šala. Adórno.
London 17. junija 1909. Zaradi mrzlega vremena zaostaja hmelj' v rasti. Da-si se hmelj škropi, se škodljivi mrčes le množi. ' 1 ' "
Atost (Belgijsko) là.!'5unija 1909. Letos hi upanja ha d'òbro trgatev. Neugodno vreme, sosebno m rile' noči. in škodljivi mrčes uplivata neugodno na razvoj hmelja.
Obrambni vestnik.
v Slovensko polovičarstvo. Nismo zagovorniki slepega šovinizma, vendar moramo najostrejše obsojati ono slovensko popustljivost in narodno slabost, o kateri bi lahko pisali cele knjige in ponavljali le stare resnične pritožbe.
Nemška bojna moč raste z mrzlič-Ä9, hitrostjo i9 v, d j v ji bjaz^psti se preganja, zatiral in skuša izbrisati na Slovenskem vsak samostojen pojav, ki bi mogel le količkaj dokumentirati, da če eksistira kot narod, katerega prava se mora čuvati.
Že vnapol pozabljeni dobi so za nami časi najprimitivnejših naših bojev za narodne in jezikovne pravice, ki so nam, jih priborili naš), predniki. In danes smo na najlepši poti, da se nam zopet iztrga vse z velikim patrom pridobljeno. V tem ko se zbiramo v protestnih zborovanjih zoper krivično postopanje vlade, ko pišemo dannadan pritožbe zoper drzno postopanje naših oblastij, pa ravnamo tam, kjer smo sami gospodarji, uprav suženjsko:sramotno!
V	dobi, ko se zbira zoper nas dva-miljonski nemški bojni fond nimamo niti kosa slovenske zemlje tako trdnega, Čistega in od nemčurstva nerazjedenegf, da bi lahko relfji — £u ni,prostora za nemške zahrbtno in očito prodiranje. Naše ljudstvo je izgubilo v veliki večini vsled brezvestne in lažnjive klerikalne gonje vso svojo samostojnost in ves človeški ponos.
V	kolikor še ni demoralizirala ljudstva klerikalna nasilnost in laž to pa še izpopolnjujejo nemški kornpcijski instituti kakor je „Siidmarka" in „Schul-verein".
Ne da se z denarjem in podkupovanjem celega naroda ubiti in zatr^ti — a da se ga korumpirati in mu vzeti pogoje napredka in zdravega razvoja. Desetletja že to občutimo, a najhujše še pride.
Ali ni to najlepši znak naše sqž-njosti, da cvete in se šopiri po vseh naših občinah ona „vladna dvojezičnost" in „jezikovna pravičnost", da sprejemajo
slovenske občine še vedno nemške dopise. —
Občinske deske po vaseh Savinjske doline sò dvojezične, ponekod Še1 nemščina na prvem mestu! Samo nekaj 'primer hočem navesti: „Ort Präkop", „Ortschaft Oppendorf.„OrtschaftKappel", Ort Lendorf, Gemeinde Pletro-witsch itd. To je slovenska zavednost, in taka je naša samostojnost tam, kjer sami gospodarimo in odločamo. Tega polovičarstva pač ni kriva vlada. Bodimo vendar dosledni, ne hlapčujpao tudi tam, kjer smo samostojni gospodarji!
n n m *
Po svetu.
v .	(,t I " '	! li * .. I i
d. Slikar brez rok. Na. veliKi slikarski razstavi londonske kraljeve, akademije je razstavljena to leto izborna slika slikarja brez rok, Bertrama Hi-lesa. Hiles je zgubil vsled neke nesreče kpt osemletni dečko obe roki. Toda že takrat je kazal nagnenie in talent za slikarsko umetnost. Dečko ni hotel pustiti svojega nagnjenja in se je z junaško potrpežljivostjo vadil slikati s svinčnikom med zobmi. Po dveh letih je Hiles v slikanju že prekosil svoje tovariše, je dobil kot desetleten dečko darilo na umetniški šoli v Bri-stolu in je pozneje nadaljeval svoje študije v Parizu. Ko je pozneje prvič razstavil v Londonu svoje slike, so našle jgte splošno_ prisppa^je in jih je kupila kraljica Viktorija. Hil<js slika navadno male sličice, vendar je pa že risal pokrajinske slike do velikosti 60 centimetrov.
v Burne volitve rabinca v Sarajevu. V nedeljo so se vršjle v španjol-ski šoli v Sarajevu volitve rabinca za ondotno izraelitsko versko občino. Pri tem je prišlo med nasprotnimi strankami do pretepa. Policija je vdrla v šolo, razgnala zborovalce in zaprla več oseb. Demonstranti so na .to zahtevali pred policijskim poslopjem, da se aretirani izpuste, toda policija jih je razgnala. Razburjenje se je poleglo šele pozno v noči.
Društvene vesti.
z Iz Maribora. V nedeljo 4. julija priredi slovanski salonski orkester v Mariboru na vrtu „Narodnega doma" ob ugodnem vremenu vrtni koncert z obilnim in lepim vspòredom. Nadejati se je, da bo naše občinstvo s prav obilnim .obiskom priznalo napor orkestra, s katerim se hoče prirediti mariborski slovanski javnosti nekaj lepih in zabavnih nric. Vstopnina za osebo 80 v, za dijake in vojake 40 v. Začetek ob 7. uri zvečer. Ob izrecno slabem vremenu v nedeljo 4. julija, se vrši koncert v četrtek 8. julija ob 7. uri zvečer.
z Veliko sokolsko slavnost priredi „Mariborski Sokol" skupno z drugimi spodnještajerskimi sokolskimi društvi v nedeljo, dne 8. avgusta 1909. v Rušah. Slavna društva se prosijo, da se ozirajo pri prireditvah na to ljudsko slavnost. Na zdar!
d III. redni občni zbor akad. društva ,.Kras" na Dunaju se vrši v petek dne 2. julija pri Franku, XVIII. Cot-tagegasse 1, z navadnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
Veleizdajski proces v Zagrebu.
83. dan razprave.
15. priča dr. Herman Izidor, občinski zdravnik v Li piku. O širjenju ^rbstva mu ni nič znano. Pred, par leti na Petrovo je v njegovi navzočnosti naenkrat rekla hčerkica občinskega beležnika Todoroviča: „Slišiš, tata. danes je god našega kralja", za kar jo je oče pokaraL
16., priča Stern Fr an j o, kmet v Lipiku. Pripoveduje, da so nekdaj vozili srbske častnike v Bos. Gradiško, kjer so pili ' in se zabavali. Da bi se Srbi sestajali z Bosjfflci, hi zapazil.
17.	priča Karlič Franjo, izvošček v Lipiku. Znano mu je, da so bili v Lipiku srbski častniki, katere je on vozil v Star j Gradiško. V istem času so bili tam tudi neki Bosanci.
Obtoženi Podunavac izjavi, da ne i)ö več odgovarjal, ker sé mu zabra-njuje obrana in ker sploh nobena obrana nič ne hasni v danih razmerah.
18.	priča Banyay Josip, bivši hlapec v .Lipiku. Izpove, da ,so v njegovem hotelu stanovali Bosanci in neki Obnčinovič, ki se je sestajal s Srbi in katerega so drugi nazivali predsednika.
Nato se zaslišijo priče Milan Puhan, Nikolaj Vranič, Zofija Sandra. Šandor Mautner, Urnaner Gašpar in Lorkovic Izidor,, ki ne izzovejo nič važnejšega.
Loterijske številke.
Gradec. 26. junija 1909: 28. 19, 53, 88. 34. Dunaj, „ „ ; 61,21.65, 79, 66.
JLL
n z- .'. -ti _ r
Razprodam
» 11
vsled preselitve več hišne in vrtne gostilniške oprave, kakor tndi ene lične sanke in voz.
Ant Maloprou „pri kroni".
66 1
Dobro idoCo
*<f( Ar «A^.to'l

prevzamem takoj v najem ali
kasneje. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov
• • i r ■
A. Beker, Zagreb
Preradovičeva ul. 3.
310
8-1
IV; ic
Jaz podpisani Jurij Terglav izrecno prekličem besede, ki sem jih govoril glede osebe zasebnega obtožitelja, namreč, da je Boga v Pihlbirtovi gostilni na tla vrgel in tamkaj vse razbil, ter te besede kot neresnične obžalujem ter prosim Ant. Rančigaja za odpuščanje.
Na Vranskem, dne 26. junija 1909.
Jurij Terglav.
zaradi bolezni popolnoma nov urejen
SSJ Pu*	" """	• -
s 3000 metri slik. Obtočni c«
(Kalklicht) in elekir. žarnice.
Stal je poprej 9000 kron. sedaj samo 1200 kron.
A. Beker, Zagreb
Preradovičeva ulica, št. 3 na dvorišču 307 3-1
Popolnoma zastonj
11	vsakemu
uro z verižico»
Da našo firmo in naše nove 2epne nre za gospode in dame napravimo bolj «nane, rai-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tndi v znamkah) krasno aro / verižico in naš ilustrovani cenik.
Pižite takoj na tvrdko ar: >85 26-8
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.
itr
gigPHOTSt!
ANTON S9RC
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
7 "lüi-RWH ftildlßfl 6( fófóStU
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se izdeluje doma in po mori.
Cene nizke. Blago dobro.
5§!		Pralnica in svetlolikalniea v Kolodvorskih ulicah 8.	1 III Ml III
			
ifwl) Ky),		(vT(v> «V> «v* .(•„» -<v> (V>	
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 18
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 3« 51—20
Cene nizke,
h
Postrežba točna.
V/ & ffP
test** z „äj. 0 t7ie T" * ""i" »pait
s». ;a|pr!r8,6iJe »«Ä
.f Ji ~ VeM"i" <<njla là oritataL
J casa - strogo solidno dolo.
S
m
SUOJI K SUO JIM!
■
Z\IEZNf\
\I CEUU
Schfllerieva cesta štev. 3-