V Gorici, v četrtek dne 11. julija 1907, ""»li trikrat naveden, in sicer v torek, Četrtek "vtB ob 4. uri popoldne ter stane po pošt" L*** gli t Gorici na dom poSiljana: "vse leto ........15 K iJne številke stanejo 10 vin. :" jjjCa" >nia naslednje izrsdne. priloge t Ob noju »Kažipot po Soriškem itt*LfadBCinške1o'r,'!tf~ ^Jpoljabliani in kranjskih mestih", dalje dva-vtu „Voznl red železnic, parnikov in poštni! ^ nesečno prilogo »Slovenski Tehnik". trtJnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici I - J. nwi*tr- v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček lotila brez doposlane naročnine se ne lOiitamo., Ei«sl in poslanice se računijo po Petit-vrstah če l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka VeCirat po dogodbi. Vedje črke po prostoru. — ILkiiiM ifl 8PJg' v nredniškem delu 30 v vrata. Za in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek"!« Dr. K. Lavrič. i^govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXVII. Uredništvo se nahaja v Gospos i ulioi St. 7 y Gorici v I. nadti. Z urednikom je mogoč > govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase Je plačati loco gorica Dopisi naj se poSujajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne epadajo v delokrog uredništva, naj se, pošiljajo le opravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od. »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h*ali gld. 1'60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-Ie tobakarnah: Schwarz-v Šolski ul, Jeltersite v Nunski ul. Ter. Lebau na tekaUšču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalisčni ulici,! Matiussi v uUciFormica, LHovanski v Korenski ulici St 22; v Trstu V tobakami Iavreačič na trgu della Caserma. — Talafon It. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zaT Mevljene m F neblagosiovljene zastave. I f Solkanu je razvila v nedeljo »renska Čitalnica« svojo novo za-), Zastavo so hoteli dati tudi blatiti, ali solkanski Župnik je ni blagosloviti, Češ, da ni na njej no-Lga verskega ali cerkvenega znaka. fenik je bil tudi tako prijazen, da ob [o velikem narodnem slavlju, ob 40-afoi Solkanske Čitalnice, na župnišču ratobesil nobene zastave. Tako, ka-solkanski župnik, bodo v bodoče Ropali tudi drugodi, če bodo Še kje pametni, da bodo hoteli imeti Že-gospoda nunca na zastavi, seveda zastavi brez verskega ali cerkve-ga znaka! Včasih duhovščina ni nič gledala to, če ima zastava prav znake, ka-plni so na cerkvenih banderih, mar-so blagoslovili zastavo za zastavo. jpltakljivega ni bilo na njih prav nič, adi na zastavi Solkanske Čitalnice prav nič takega, nad čemur bi se cgla zgroziti krščanska duša. Nova tova je napravljena iz rdeče svile; ftii strani so uvezeni lavor-listi in 1867.—1907., na drugi pa z zla-atrtami napis: Slovenski Čitalnici Polkami rodoljubi in rodoljubkinje. Mi solkanski župnik misli z glavo Brdinarijata, da bi moral biti na zastavi W»iikan najmanj Še farni patron ali pti božja aH vsaj kakšen križ bi mo-biti na njej — da bi bila vredna (hgoslova. Taki, kakoršna je, pa sveta nezmotljiva katoliška cerkev ne da Njega blagoslova. Pobožni Solkanci, se kar trumoma drli volit ob zadnjih Jfevuozborskih volitvah na priporočilo ukaz svojega župnika farovškega ¦Mdidata, so bili razočarani. »Cerkve-Pga znaka« pa vsejedno ni hotelo biti »zastavo, in tako je ostala nova za-^a Solkanske Čitalnice brez cerkvena blagoslova. Nikar naj se ne čudijo Solkanci, če zarohni kake lepe nedelje s prižnice, da je ta zastava brezverska, ker je rdeča, in Še napis in lavor-listi utegnejo zapasti brezverstvu!------- Tako dela z ljudmi dandanašnji katoliška duhovščina. To je nov veter, ki je zavel iz ordinarijata v Gorici. Odslej naprej bodo mogla imeti blagoslovljene zastave le katoliška društva; zastave pa bodo morale biti lepo belo-rmene, in na njih kak »verski znak«! Torej nekake vrste cerkvena bandera naj bi bile društvene zastave. Take bi smele tudi v cerkev, druge pa ne. Prav! Pa naj bo tako, kakor hočejo gospodje nunci, namreč kar se tiče blagoslova. Vsa neklerikalna društva pa naj bodo tako pametna, da naj nikar ne silijo v bodoče več za blagoslovom. Odrekli so ga, naj ga torej imajo sami ter ga izlivajo le nad banderi ul-traklerikalnih društev. Zastave bodo vihrale ravno tako ponosno v svet tudi brez nunčevih Žeg-nov, in proste naj bodo! Kajti Če politikujoči nune požegna kako zastavo, potem že misli, da ima tudi nekako pravico do nje in hitro se lasti komande v društvu z žegnano zastavo. S tako komando pa — proč!... O žegnih pa ima naše ljudstvo svoje mnenje: o Bla-ževem pravi, da ne koristi nič, ne škodi nič. In če zadene žegen zastavo — ali jej koristi ali škodi?! 40-letnica »Solkanske čitalnice". (Konec.) 3. točka je bil slawnostni govor, ki ga je imel g. dr. Alojzij Franko, druStveni podpredsednik, starosta »Solkaus kega Sokola". Govornik je podal zgodovinsko črtico postanka Solkatske Čitalnice in o njenem delovanj« v preteklih 40 letih do današjega dne. Omenil je med drugim, kaj je dalo povod ustanovitvi čitalnice. Goriški slov, srednješolci, med kojiini je bilo precej Solkancev, so priredili dne 2/2. 1867. v Solkanu v prostorih „Dročevett hiše »Besedo" v spomin Valentina Vodnika. »Beseda" z lepim slov. petjem, navduševalnimi govori in dramatično predstavo je navdušila občinstvo, zlasti tedanje rodoljube tako, da so sklenili ustanoviti narodno društvo, ki bi bilo središče nar. zavesti in izobraževanja, Tako je nastala „Slov. čit." v Solkanu. Za njeno osnovanje so si stekli posebnih zaslug f Matija D o l j a k, ki je bil do svoje smrti (5./1.1875.) društveni predsednik, dr. Lavrič, Štefan Kle-menčič, Viktor Dolenc, Josip Valentinčič in še živeči gg. Štef. Valentinčič, Štef. Makuc, Jos. Srebrnič, Franjo Ferfila, Ernest Klavžar, Bogdan Trnovec, prof. Jesenko. 1. odborova seja se je vršila 11./6./67. Predsednikom je bil izvoljen župnik Franc Podrekar, ki jo pa po kratkem času odložil predsedništvo, na kar je bil izvoljen predsednikom Matija D o 1 j a k častnega spomina, ki je ostal predsednik do svoje smrti. V 2. odb. seji 16./6. 1807. se je sklenilo slovesno ot-voriti čitalnico 14./7./1867. Slovesna otvoritev se je vršila res istega dno ob mnogobrojni udeležbi ne samo domačinov, ampak tudi manjih društev („Domovina" 1867.) Govornik navaja, da se je Solkanska Čitalnica v prvem desetletju svojega obstoja krepko razvijala ter vspešno delovala; prirejala je vsako leto po 2 veselici »Besedi" s petjem, igrokazi, dekla-macijami, slavnostnimi govori ter plesnimi venčki. V to dobo spada zlasti tudi delovanje Pavline Dol Jakove, potem poročene Pajkov©. V času čitaluiškega gibanja se je ona narodno tako navdušila, da se je z vsemi silami svoje močne duše lotila literarnega delovanja ter poslala jedna prvih slovenskih pisateljic. Dne 13. I. 1878. se je praznovala čitaln. desetletnica pod predsedstvom tedanjega Solkanskega kaplana Josipa Gornika. Program je obsegal 6 pevskih točk, slavnostni govor, deklamacijo in plesni venček. V drugem desetletju svojega obstoja je korakala čitalnica krepko naprej v začrtani meri. Prirejalo se je vsako leto vsaj po eno veselico, včasih pa tudi po dve, s sodelovanjem domaČih moči ter goriških rodoljubov, med njimi zlasti g. Ernesta Klavžarja. Posebno znamenito praznovalo se je 20-letnico društvenega obstanka 8./5. 87. O tej slavnosti prinesla je »Soča« z dne 13. 5. 1887. obširno poročilo. Velika je bila udeležba različnih društev, zlasti pa Tržačanov, ki jih je bilo do 500 \ Tržaške Slovenke so poklonile zastavi krasen trak; domača Solkanska- dekleta so pa tudi okrasila zastavo s prelepim trakom. Te slovesnosti se je udeležil tudi naš prorano umrli slavec Simon Gregorčič ter Pavlina Pajkova. Slavnostni govor je imel g. Štefan . Valentinčič, kakor pri otvoritvi čitalnice. Od 20 letnice do današnjega dne je Čit. verno izpolnjevala svojo nalogo naroduega dela. Bodrila je narod z raznimi veselicami, ki jih je pa tudi prirejala v dobrodelne natnana Z današnjo slavnostjo, pravi govornik, zaključi se 40 let društvenega Življenja, in vsem, ki so pripomogli s svojim rodoljubjem v to, da se je Solkanska čitalnica tako krepko razvijala, že umrlim in živežim izreka v imenu društva in naroda presrčno zahvalo. BCit" hoče tudi v bodočem desetletju hoditi po poti, začrtani jej od prednikov, ljudstvo dramiti in izobraževati ter svetu dokazati, da živi ob skalnih bregovih bistre Soče slovenski rod, ki je močan zajez tujemu navalu. Pri koncu svojega govora izreka govornik željo, da bi se vsi mili gostje, vnanji in domači, ob društveni 50-letniei sešli zdravi in veseli, čitalnici pa zakliče: „Naj živi, cvete in raste!" Nastop pevskih društev: Prvo je nastopilo pevsko društvo iz Št. Andreža s Komelovo skladbo »Naša zastava8. Svojo nalogo je rešilo dobro. Za tem je nastopil pevski zbor Čitalnice pri sv. Jakobu pri Trstu z Novakovo skladbo „Hrvatskoj". Poznalo se je, da goje naši mili bratje ob sinji Adnji jako lepo slov. pesem. Mešan zbor »Tamburaškega in pevskega društva" iz Pod-gore je lepo zapel Volaričevo skladbo »Gorske cvetlice". Društvo »Naš prapor" iz Pevme je nastopilo z pesmijo »Ti moj dom" in rešilo svojo nalogo častno. Tamburaši iz Št. Andreža pa so udarjali pod spretnim vodstvom g. Sirce »Tirolske drvarje". Tudi ti so rešili svojo na- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: * ALEXANDRB DUMAS. = (Dalje.) Razumna žival je žela glasno ploskanje. Predstava je bila razdeljena na tri dele; prvi je 8 tem končan, in sedaj se je imel začeti drugi. Najpoprej je moral Pistache povedati, koliko ara. Chavignv je pokazal svojo uro Pistachu. Bilo je r00 pol sedmih. I fistache je šestkrat dvignil taco ter jo zopet P8jil na tla, ko jo je pa dvignil sedmič, jo je ob-frj v višini. Bolj razumljivo ni mogel pokazati, ¦ . a ura bi ne mogla bolje odgovoriti: kakor vsak ¦tj.,lnia 8°lnčna ura to slabo stran, da kaže ure samo f11L0 Časa, dokler solnce sije, fato je bilo treba pred celo družbo pokazati, le najboljši ječar vseh ječ na Francoskem. ^jPg® i0 &el dvakrat ali trikrat v krogu po sobi t!?»slednJic prav ponižno in z največjim spošto- vanjem k aogam gospoda Ohavigny-ja L 8 ,av,*gny se je delal, kakor da mu šala ugaja, lati. g*1*1 8e Je skozi zobe, Toda ko se je nehal sme- e le ugriznil v ustnice ter začel grbančiti čelo. Slednjič je stavil Beaufort Pistachu to-le zelo težko vprašanje: Kdo je največji tat na celem poznanem svetu. Pistache je zopet obšel v krogu sobo, a ustavil se ni pred nikomur, temveč šel je k vratom in začel ondi praskati in cviiiti. — Vidite, gospodje, pravi princ, ta interesantna žival ne more najti tu onega, po katerem sem vprašal, ter ga hoče iti iskat ven. Toda potrpite, culi boste pa njegov odgovor. Pistache, moj prijatelj, nadaljuje vojvoda, pridi sem. Pes uboga. AJi j© največji tat na svetu, vpraša princ, sekretar kralja Gamusa, ki je prišel v Pariz z dvajsetimi lirami v žepu in ima danes deset milj ono v ? Pes je zmajal z glavo, Češ, da ne. — Morda pa je to, nadaljuje princ, superinten-dent d'Emery, ki je dal svojemu sinu Thore-ju, ko ga je oženil, tristotisoč lir rente in hišo, v primeri s katero so Tuilerije bajta in Louvre samo cigansko gnjezdo ? Zopat je zmajal pes z glavo. — Torej ta tudi ne, nadaljuje princ. Čakajmo, pomislimo [dobro: morda pa je to slučajno illustrissimo facchino Mazarini di Piscina, e? Pes je začel na vse pretege pritrjevati. Vstal je ter pokimal z glavo osemkrat ali desetkrat zaporedoma. — Gospodje, pravi Beaufort navzočim, ki se sedaj niso niti natihoma upali zasmejati, gospodje, sedaj veste: illustrissimo facchino Mazarini di Piscina jo največji tat na vsem poznanem svetu; vsaj Pistache trdi tako. Preidimo k naslednji točki, — Gospodje, nadaljuje vojvoda Beaufort med molkom, ki se je bil naredil v pričakovanju na tretjo točko programa, gotovo se vsi spominjate, da je vojvoda Guise naučil vse pariške pse skakati zagospico Pons, ki jo je bil proglasil za najlepšo vseh lepih! No, glejte, gospodje, to ni bilo še nič, kajti njegove živali so skakale mehanično, ker niso poznale nikake razlike med onimi osebami, za katere so morale skakati, in onimi, za katere niso smeli. Pistache dokaže vam kakor tudi gospodu guverneju, da prekaša da-leko svoje tovariše. Gospod Ohavignv, bodite toliko dobri in posodite mi svojo palico. Ohavignv je posodil Beaufortu svojo palico. Beaufort jo je postavil vodoravno y višini jed-nega čevlja. — Pistache, prijatelj moj, pravi vojvoda, daj, stori mitoljubav in poskoči na čast gospe Montbazdn. Vsi so se začeli smejati: vedeli so, da je bil Beaufort v trenutku, ko so ga zaprli, pred vsem svetom ljub ček gospe Montbazon. Pistache se ni nič obotavljal, in poskočil je veselo . čez palico. — Toda zdi se mi, pravi Ohavignv, da dela Pistache ravno to, kar so delali njegovi sorodniki, ko so skakali na čast gospodične Pons. — Počakajte, pravi princ. Pistache, prijatelj moj, poskoči na čast kraljici! In dvignil je palico za šest palcev više. Pes je skočil spoštljivo čez palico. — Pistache, prijatelj moj, pravi princ ter dvigne palico še za*Šest palcev, poskoči na čast kralju!! Pes se je nekojiko zaletel ter preskočil palico jub višini.. loga.,dakQ.^ ^tenjftj^MBliojžLlja^,,jfeffiJ „Rok. bral. touštvatt0jz$$minji z Vogričevo skladljftn^uža.^^jeFa^./Že sam nastop pevcev' je Vzbudil pri obCinstvu zanimanje, videč, kako polnoštevilno je zastopan naš narodni Tolmin. Petje je bilo izvrstno in občinstvo je z navdušenjem pozdravljalo vrle Tolmince. Morali so se udati in zapeti Se enkrat. MožM zbor Čitalnice iz Solkana je zapel lepo VH-harjevo skladbo »Slovo* in rešil svojo nelogo dobro. Nastop vseh društev z pesmijo „Slovenac i Hrvat8 je vzbudil pri občinstvu viharno pohvalo in pevci so morali zapeti Se: »Jadransko morje". Obe skupni pesmi je vodil g. E. Komel. Za tem je sledila telovadba Solkanskega Sokola. Priznati se mora, da goji Solk. S. jako lepo telovadbo in za to zanje tudi uspehe. Vrlim Solkaneem je le častitati na takem naraščaju. Po končani telovadbi je pričel živaheni ples. Okoli 8. ure pa je bilabakljada zgodbo na čelu. Iste se je udeležilo mnogo občinstva z balončki. Ko si se vrnili spet na veselični prostor, je počil pozorni strel in vse občinstvo se je obrnilo proti gozdiču, kateri se spenja po rebru nad veseličnim prostorom. Začele so Švigati rakete in raketoni in ves gozdič je zažarel ob svetlobi bengaličnih ognjev, ki so se spreminjali v narodne barve. Med tem pa so Švigale baterije raket, grmele so bombe, bliskalo in treskalo je tako, da se je slednjič tudi najhladnejšemu gledalcu izvil iz prsi vzklik priznanja in pohvale pirotehniku Makucu. Le žal, da nas je prehitro presenetil zaključni strel. G. Makucu pa moramo častitati na njegovem lepem delu in želeti bi bilo, da si omislijo društva vsaki taki veselici tudi nekaj ognjev, ker to res poveličuje slavnost. S tem je bil najvažnejši del veselice končan. Pri veselici je bilo zastopanih bodisi po deputaciji ali korporativno 27 društev z 6 zastavami. Drugi dan t. j. v ponedeljek je g. Weis fotografiral vsa dekleta v narodni noši in popoldne se je mladina «*pet zavrtela. DOPISI. Iz TaMlCO. — (Odgovor „Prmiorskemu listu« z dne 4. julya 1907. 1. štev. 27.) — Predragi dopisniki Veseli nas, da imate vsaj vi, ki pišete v „Pr. l.tt članke iz Temnice, nekoliko resnice v svojem srcu, ker drugače bi ono, kar je bilo v „Soči" pisano, popolnoma po klerikalsko postavili na lažnjiva tla. Ako bi bilo v »Soči« takrat kaj lažnjivega pistfno, bi vas gotovo jezilo, da so tudi drugi lažniki, ker kakor ste sebični za drugo, tako ste sebični tudi za to t. j., da hočete biti samo vi patentirani lažniki. No vi, dragi dopisnik pa nimate še patenta za laž; ali svetujemo vam, če hočete bolj klerikalsko pošteno lagati, da ga zaprosite. Potem pojde bolje, drugače pa ste zelo nerodni. Zahtevate, da naj vam povemo imena požeruhov in pravite, da če vam jih ne povemo, smo lažniki. Prav! Ne veste li, da pravijo: „Greh se pove, grešnika pa ne P Če pa hočete, dragi dopisnik, zyedeti imena požeruhov, kakor jih vi imenujete, potrudite se k tistemu, pri katerem se je to zgodilo, in pove" vam jih prav rad; v javnost pa nočemo z imeni, ker nočemo dotičnikom škodovati. Kdo pa je bil takšen tepec, dragi dopisnik, da je postavil puško na polje, da se divjačina sama vstreli? Za ime tega vas pa prav lepo prosimo, da nam je napišete. Prosimo vas tudi, da nam blagovolite popisati puško bolj natančneje, ker radovedni urno, kakšna in kakšne vrste je ta čarobna puška ?! To puško ste gotovo vi iznašli v svojih možganih, zato vam, dragi dopisnik skoro — skoro zavidamo, ker boste postali vsled te nove iznajde zelo znamenit in bogat; prav gotovo vam postavijo še na cesarskem Dunaju lep spomenik. Nadalje pravi dopisnik eT'r. 1.", da take surovosti, kakršno je vganjal Raf. Grobiša na shodu Vinkota Krmolja, se godijo v vsaki krčmi, ko se kozarček v roki vrti^ mi pa pravimo, da ni res in tudi javnost more pri-poznati, da ni res. Zato povemo prav na kratko, kako je bilo: 12. maja se je pripeljal Vinko Ermolj v temniško gostilno, kjer je imel ob 11. uri predpoldne javen shod. Predsednikom tega shoda je predlagal sklicatelj istega t. j. V. Krmoljevega izmed srede socialnih demokratov; ali podžupan iz Novela ni bil s tem zadovoljen, ker bilo mu je, kako *) Priporočali bi temu druStvu izvajanje slovanskih komadov, kajti »Holzhacker* na taki slavnosti je kaj Čudno Bližati! Op. ared.) kJLfiLPgel shod. v razdreti Zato predlaga predsednikom enega izmed svoje srede, kateri pa ni znal shodu niti predsedovati, (čudno se nam zdi, da ni predlagal sam sebe za predsednika shodu.) Sedaj so videli nekateri drugi klerikalci, da ne morejo shoda tako naglo preprečiti, zato so Šli v bližnjo sobo, poklicali so »dopio* vina (skoro bi se vedelo, kdo je plačal ta „dopiou vina z namenom, da dražijo shod) in začeli so peti, z nogami ob tla sobe na vso moč teptati, s kozarci po mizi tolči, plesati in skozi okno živio na dvorišče kričati, kjer se je vršil shod. Vfled tega „ro-moža" se je moral shod zaključiti. Dragi bralec, ni It to največje barbarstvo, ne pa vsakdanja gostilniška surovost. Kakor vsem terorizatorjem ljudstva, tako tudi vam, pridni dopisnik „Pr. 1.", leži včak napredek ljudstva in naroda na srcu, ker vedno se zaletavate v tukajšnje društvo, kakor sršen v človeka, ga ovirate in bi je vrgel, ako bi mogel, v naj glob okejši kraj pogubljenja. Pri tem pa imate svoje namene: Vsi drugi naj bodo neumni tepci, samo jaz naj znam vse in vse naj imam pod komando. Kaj ne ? E vemo, da imajo posledice egoizma med neumnimi najboljšo raščo t Kar se pa našega društvenega delovanja tiče, moramo povedati g. dopisniku to-le: Kar so gospod učitelj in nekaterniki obljubili pri ustanovitvi društva, so tudi z veselim srcem začeli delati; ali vse na enkrat niso mogli napraviti, kakor vi mislite. Naš gospod učitelj, kolikor je nam znano, je priden in vstrajen ter bi še vedno rad poučeval petje, če bi bili pevci vstrajni, ali niso. Oni mislijo, da se pesmica kar v enem ali dveh večerih nauči; kaj še? Če se hočejo pevci kakšno pesmico dobro naučiti, se morajo učiti in učiti. Učenjaki ne padajo izpod neba. G. učitelj se je zelo trudil že osem dni s petjem in šaloigro, da napravi društvo v spomladi veselico; ali kar na enkrat mu oče zboli in v dveh dneh umrje, pet dni za očetom mu umrje še mati. Ta kruta osoda je g. učitelja tako užalila in potrla, da ni imel mnogo časa nikakršnega veselja do nobenega dela, Še najmanj pa do pripravljanja veselice. Zato je tudi pustil poučevanje petja in šaloigre, kar je tudi prav storil. Iz tega se vidi, da g. učitelj ima človeško srce, ki globoko Čuti in ljubi svoje stariše. Vi g. dopisnik mu pa zamerite radi tega; zakaj? zato, ker nimate človeškega srca. Stud nad takšnimi klerikalci! Glede mlekarnice odgovarjamo, da tukaj ni nobene mlekarnice in ž njo, ker je ni, tudi ne moremo kmete loviti. Vi, g. dopisnik, ste mogoče vstvarili v svojih možganih takšno mlekarno, s katero hočete loviti posestnike. Za sedaj dovolj! Domače in razne nouice. Smrtna kosa. — V Gorici je ul.i1 včeraj jutro gospod Alojzij Božič, c. kr. gozdar v pokoju, star 64 let. Pokojni je služboval na raznih krajih, tudi v Bovcu in Kobaridu ter bil v obče priljubljen. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8. uri iz hiše žalosti št. 4. v Stolni ulici. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Možkl zbor »Pevskega In glasbenega društva" i Gorici se udeleži v nedeljo dne 14. julija velikega narodnega slavlja v Sv. Jakobu na Koroškem. Vabijo se goriški Slovenci, da se pridružijo glasb, pevsk. društvu v čim največjem Številu. Odhod iz Gorice zjutraj ob 6. uri. DruŠttU »Narodni Sklad" v Gorici je daroval g. Vinko Hrovatin z Opčin K 11'60. Družba sv, Cirila In Metoda v LJubljani naznanja, da nekatere podružnice svojih izkazov o doneskih za leto 1906. in poročila o občnem zboru še do sedaj niso doposlale. Prosi se uljudno, da to nemudoma store, ker le na ta način bo mogoče družbini pisarni zglasnico za skupščino pravočasno odposlati. Peticije za slov. vseučilišče In slov. srednje Šele je odposlalo ministerstvu tudi bralno in pevsko društvo »Kras" v Opat''emselu. Razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvatske ali srbske Skladbe. — »Glasbena Matica« razpisuje v smislu odborovega sklepa z dLe 26. junija 1907. častne nagrade v skupnem znesku 600 kron za izvirne slovenske, hrvatske ali srbske skladbe in sicer za moške, mešane ali ženske zbore, dvoepeve in samospeve, za klavirske in vijolinaste skladbe. Konkurence med skladatelji ne bode; kar bo vredno, da se izvaja, se bo primemo nagradilo in izdalo. Termin do 1. decembra 1907. Skladbe bode ocenjevala posebna jury. Imena skladateljev naj se pošljejo v zaprtih kuvertih, „ Glasbena Matica" želi s tem poživiti skla-dateljsko delovanje, ob enem pa tudi dejansko vršiti jugoslovansko vzajemnost na glasbenem polju. — Odbor „Glasbene Matice". Proti Italijanski agitaciji radi učiteljišča. - ŽupanBtvo v Šempolaju je odposlalo c. kr. namestništvu v Trstu protest proti žalitvam slovenske narodnosti od italijanske strani radi premeščenja slovenskega oddelka moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico, ter prošnjo, da se to premeščenje izvrši čim prej, ker je Gorica središče slovenskega dela goriške dežele, v katerem tvori naše slovensko prebivalstvo dvotretjinsko večino. Iz Gorici. — V Gorici imamo žensko učiteljišče, ki je najmenjeno v prvi vrsti za Goriško. Pričakovati bi torej bilo, da se sprejemajo na ta zavod v prvi vrsti deklice z Goriškega in le v slučaju, da je še mesta, tudi take iz drugih dežel. Ali žal, da temu ni tako, marveč ravno nasprotno: sprejemajo se pač Kranjice in Štajerke, domačinke se pa odganjajo. Nekatere deklice so že drt -o in tretje leto napravile izpit za I. tečaj in celo z odliko, a sprejelo se jih ni, pač pa one iz drugih dežel, Ali ni to naravnost škaudalll Kdo jo temu kriv? AH g. ravnatelj, ki se sploh malo briga za red in disciplino na zavodu, ali učiteljsko osobje, ki obstoja po večjem iz Kranjcev in Štajercev ? Vodstvo „ŠoI. Doma" pa stori najbolje, da pripravnico za učiteljišče s prihodnjim šol. letom zapre. Stariši pošiljajo svoje hčerke v pripravnico in jih vzdržujejo po 2, 3 leta v mestu z upanjem, da bodo sprejete na učiteljišče. Slednjič pa se jih odganja in sprejema ptujke. Vse žrtve so zastonj in dekle pokvarjeno, ker se je odvadilo domačemu delu. Pripravnica je toraj le v škodo, zato proč ž njo. Mesto te naj bi se raje osnovala gospodinjska šola, kjer bi se deklic« pripravljale za gospodinjstvo. Učiteljic že tako preostaja in ne dobe več služb. Na učiteljišče v Gorici naj pa še nadalje sprejemajo Kranjice in Šta-jerke. Prizadeti stariši naj bi se pritožili na dež. š. svet in v dež. zboru naj bi kateri poslanec vprašal vlado, zakaj se pri nas tako postopa, dočim v vsaki drugi deželi skrbe najprej za domačinke in šele v slučaju, da teh pomanjkuje, sprejemajo ptujke. Nesreča. — Neki voznik na Praprotnem pri Gori je peljal dne 6. t. m. drva po nekem klancu, nakar zažene voz vole po klancu, vozniku se spodrsne in pade pod voz. Ta mu je šel ravno Črez prsi in ga strašansko pre-mel, poslali so po zdravnika a vse jedno bo težko okreval. Vozniki, pozornost pri vozeh, kličemo vam! Koperski UČItelJIŠČnlkl priredili so nam lani koncem šolskega leta v Gorici pri „ Zlatem jelenu" koncert. Nebroj občinstva iz mesta in okolice, kakor tudi obilo goriškega dijaštva odzvalo se je onemu vabilu. Častno je bilo z astopano učiteljsko osobje, da je počastilo s tem svoje bodoče kolege. V trajnem in nepozabnem spominu je ostal menda vsakemu oni večer. Občinstvo je bilo presenečeno, ter je navdušeno burno pohvalilo naše vrle, nade-bujne učiteljiščnike, ki so izvajali posamezne točke vsporeda v nedosegljivi izvrženosti. Tu-patam se čuje o prireditvi letošnjega koncerta koperskih učiteljiščnikov. Vzbudila je ta prireditev — obila zanimanja in pričakovati je, da se občinstvo odzove temu vabilu kar v največjem številu. Z velikim zanimanjem in veseljem opažamo, kako se naši učiteljiščniki pospevajo od dne do dne k vrhuncu one družabnosti in vsestranskega napredka, katerega zahteva bodočnost našega naroda. V naši mladini, v mladem naraščaju ležijo naše nade, leži prihodnost... Torej v nedeljo dne 14. t. m kdor le more do Sv. Ivana v Trstu, kjer pokažemo našim učiteljiščnikom z nebroj no udeležbo svoje simpatije in nagnenje do vrlega dijaštva. Blclklistl pri letošnjih cesarskih vajsi. - Pri letošnjih cesarskih vajah na Koroškem bodo rabili jako veliko kolesarjev. Reservisti, ki se bodo morali udeležiti cesarskih vaj in imajo dobra kolesa, se poživljajo, naj naznanijo, če se žele udeležiti vaj s kolesom, pristojnemu dopolnilnemu poveljništvu z dopisnico, na kateri naj se navede ime, asentno leto, šarža in četa, h kateri pripadajo. Biciklisti dobe posebno obleko brez puške in tornistra, po končani vaji pa odškodnino 10 K. Kolesarsko društvo »Gorici" priredi v nedeljo dne 14. t. m. celodnevni izlet v Gradež. Odhod ob 5'/j zjutraj izpred kavarne Central. Ker je izlet zelo zanimiv, je pričakovati velike vdeježbe, Odbor, O shodu »kmečke zveze" na Gorlčlci smo • poročali. Dobili smo še drugo poročilo t tero slove: ....»Govoril je na tem shodu di Brecelj, predsedoval pa rihemberški Pavi?'] Ko je pričel BreceU izvijati svoj program T mu je vsedel na levo lice obad. Breeel! * 1 je pustil, ker se mu je vboga živalica uaiSl lila, da se je nasrkal njegove krvi. Ko • 1 imel obad poln želodec, smo pa mi nanrei i njaki povedali dohtarju, da mu obad i>ijekr"!| potem šele ga je odpodil. Klerikalci usmiljeni; zato bi bili pustili obada na doh 1 tarjevem licu, pa magari če bi mu bil ferji j vso kri. — Brecelj je rekel, da je vipavsb* 1 vino slabo; pa kaj mu bomo zamerili, ker \nl 1 rikalci srkajo sladko Gregorčičevo furlanski vino. Rekel je, da slanina vipavska in kra% 1 ni za nič, da je prežavtava, tudi špeh da \A prežavtav. Pa kaj naj mu zamerimo; saj re< 1 dne Ž3. maja t. 1. jim ni dišala ne vipav^l ne kraška slanina; tako bo tudi v bodo^. f — Rekel je tudi, da „galeta" je predori kup; to je pa gola resnica; predlagal je, d J se mora v Gorici tako pač napraviti, da« bo svilnate žuželke dušilo, a kmetje, |,aleL| bi bila pa draga, saj nas že skušnja ud. Nu, pa morda bi to le šlo, pa bi «».| moralo dati učiti enege učenca svilo kdo bi bil najboljši? -¦¦ troti koncu je t;:,.;! Franc Kosovel iz Čau& nekaterim toči^J ugovarjati, ali klerikalna druhal mu ni pu&tiit. rjoveli so kakor zverine, najbolj pa je rjovel Jožef Lojk iz Črnič. ¦— Le nekaj zasleplj«*.! cev so ujeli, drugi kmetje ne maramo za:': rovško zvezo in ne maramo za župana Pav-j lica, ker vemo, kak prijatelj kmeta jo >A možic". Bralno In peisko društvo „ŠkoiJ" t Šatirfal ] vabi na veselico, katero priredi v nedeljs. dne 14. julija 1907, na ograjenem prostor.;; g. F. Štubelja. Vspored : 1. Nadina Skvjan»ki j „Bolgarske pesmi", mešan zbor. 2. Simtana,] odlomek iz opere „ Prodana nevesta", godi i j 3. Srečko Carli: „Slavjanska", niesau ?.l»r j 4. Ipavec: „Domovina", godba. r>. i. Uar*l: j „0j planine", mešan zbor. 0. Mirili M | „Veliki potpouri slovanskih pesmi", godba. Po veselici ples. Pri veselici in ple.Mi mu vojaška godba c. kr. pešp. št. 47 i/. Uorke. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina k te-1 selici 50 vinarjev, sedeži 20 vinarjev. K ot udeležbi uijudno vabi odto. V Sllinem so se vršile dne 8. julija t. i ] volitve županstva. Županom je bil onogta« izvoljen dosedanji župan gosp. Ivan Kri;, j Gosp. Ivan Peric in g. Franc Mokole, otsi; Slivnega, sta voljena za podžupana. Ker-'j voiitev županstva ni izvršila samo po starašinstva, ampak h glasu občinstva, ritega so porabili ta dan kot občinski prazni' Skupnega obeda se je udeležilo starešini domači veljaki, mczjein fantje. Domafa god:s je svirala lepe slovanske komade. Vrli poto j domači cerkveni pevci, razne govorana pri dobri kraški kapljici; v najli^feni ;:j prijaznem redu zabavali smo se pozno v ci--| Na realki I Idrfjf je bilo y miuoleia skem letu 36 dijakov s Primorskega. Nipričakovane posledice. — v torek okn> 10. ure zvečer je pridrvel P., kavarni^ natakar, na biciklju po placutarsketu klanis zavil pri hiši št. 10. nekoliko na desno s padel z bicikljem kaka dva metra pod ^'^ Pol ure so ga močili s kisom, vodo in te: ljieami, da je slednjič revež dišal kakor ka^ lekarna. Ker ni bilo zdravnika doma, se .^ nesli v voz, da ga popeljejo v bolnišnico. \s je pomilovalo nesrečneža..... Čez dobro e<* ure pa se vrne voz na Placuto, vstavi ¦¦ pred krčmo, in iz voza izstopi — ponesre^-biciklist s svojima prijateljema, roko je te* obvezano; šli so skupno, kakor so se miSU izplaknit veliki strah! V Solkanu snuje župnik Kolavčič katoli» izobraževalno društvo. Potem je že utne^ da ni hotel blagosloviti zastave „Oitalai^ — Sicer pa res ne umemo, čemu so sr> šli k njemu, ko je vendar znano, kako je ?"; časom sodnijskim potom vrgel Čitalnico -prostorov, kjer je bila poprej! — V ^loi^ ževalno" društvo ne vstopi noben Lave r* Solkanec. Tatlfi. - Josip Čap je še majhen ^! pa že čudovito izurjen 7 tatvini. V "ede^ dop. je ukradel v Gosposki ulici A. Rf^ stolico, vredno 1 K 40 v, popoludne Gjn. ikni, malo kasneje iz hleva pri «Luai žensko bolnišnico jo je mahnil poteiu i ukradel vrednosti 6 K, zvečer pa je r sira, vredno 34 K, prodal je sir s... ^ I ¦„ na Stolnem trgu ukradel košaro. Za ^m dosti! čap, ki je doma iz Podgore, je rt ***' ^ r zaporu. ujlaro Q& tukajšnjem gimnaziju sta na-m ge Ivan Ples iz Devina in Rudolf ?.j{fe Gradišča ob Soči. Pri letošnji maturi m tukajšnjem gimnaziju se todo pritiskalo slovenske dijake, Predse-Ll je gimnazijski ravnatelj iz Trsta Heigl. klko ni napravil mature noben Slovenec, a jih Je V&^° 5 P" nekem, slovenskem a so se vsi profesorji uprli strogosti Hei- katera ga je, pri neslovenskih dijakih Cgala; hoteli so napraviti pritožbo celo ^gjBisterstvo, slednjič pa se je stvar po- , ^ Tako se dela z našo mladino, kadar *a tem, da z zrelostnim spričevalom zapusti jjio Šolo. če gre drugače še tako in tako, na koncu dobi koga, ki je poslan — Lrfit. Laškimin nemškim dijakom se godi '¦& dobro, prizanesljivo, Slovenca stisnejo, le morejo. — Kako nujna je potreba, da 0go do slov. srednjih Šol! ftlSOdi Škodujejo. — Današnji .Prismoje-L -ripoveduje, da je bila pri namestništvu Ljsa klerikalna deputacija radi premestitve m. učiteljišča v Gorico. Potem pa pripoveduje fckar je govoril namestnik, se-U {e je res tako govoril. Tista deputacija šli v Trst potem, ko je bilo že vse j, urne m, kakor to delajo klerikalci do-to. Da pa sedaj pripovedujejo, kar je go-Bimestnik, je neumestno, da naravnost Uivo. S takim blebetanjem mu otežkoču" delo, opozarjajo pa Lahe, da bodo nasto-:e bolj strupeno proti premestitvi učite- j v Gorico! — Povsodi so ti klerikalci a škodo Slovencem. In v prihodnje V Kdo : njimi govoril odkrito?! Uw »fl|lk. — V Mlinskem pri Kobaridu siril v nedeljo neki domobranec v pija- Lbrez povoda 15 letnega dečka s sabljo \ivi\ ter ga ranil nevarno. Vojaka, ki je s Tirolskega, so odpeljali v zapor v Oe- Y¦-. M m je padel 13 -letni opekarski rcw Anton Martinič; /.lomil si je desno Flltjl ! ŠfiDpasu prirede dne 21. t. m. i*lii javni ples v prostorih g. Živec Ivana. .itatt svira Sokolska godba iz Prvačine. Hty pri Sf, TlIMili prirede v nedeljo s. b. veliki javni ples na prostoru g. iti.*e;i Bratina. Pri plesu svira godba iz Flltj« V Prtltlli priredi5 v nedeljo 14. t. m. "J ples v gostilni Andreja Pahorja. ItllM drašlfi I OSIfcH priredi v nedeljo |* t m. društveni ples. P1§S ! Rublja!). — Domači fantje prirede >ii ples v nedeljo 14. t. m. v gostilni pri V'b pri. g. Josipu Kuzminu. !$l|ridG 1000 kril je razpisalo avstrijsko ::eo ministerstvo onemu, ki ovadi pona-'T*to .-rebrnih goldinarjev iz britomske *e. Ponarejenih goldinarjev je izdanih ".»j v vrednosti 40.000 K. inlcček iz poljedelskih porefiil. - Da, da, P^*- Oe me je kdo v preteklem vročem "'¦*%a vprašal: Kaj bi storil, posebno pri delu na polju, '& budi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar /«s vsem mojim bralcem priporočam 5 po-M je in se mi zahvalil za dober svet in "-alejam, da bode marsikateri bralec teh f-i čeprav samo v mislih, storil isto, ako t|Jsi sam. )"»mi, sem mu rekel, 1 liter vode, pri-***: ji jedno polno žlico, približno 15-20 few pFranckovega" pridatka h kavi, kate-|L ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj >^rih 5 minut, potem postavi ta prevretek slraa za 5 minut, da se sčisti, na to pa F^prevretka postavi v klet, da se shladi fti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko P*orJa) in ga vzemi potem v steklenici s rji^a polje. ~~ Najbolje je, če steklenico |*eješ na kakem senčnatem prostoru, potem P* k okrepčujoča pijača ostala dolgo časa «*o si žejen, popij precejšnji požirek ¦* "»nlega BFranckoveg"a" prevretka in ču-se bodeš, da te žeja ne bode zopet nad- ^Molgočasa. |«k h'fra.ncktt torej ni 8amo n^Jbolisi Prfda_ Ym ' ker kot tak ^e itak ?PIoSno poznan, ¦ tU(ii prav primerno sredstvo za žejo. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Promet na g. kr. državni železnici v Gorici: Na interpelacijo slovenskih poslancev v deželnem zboru radi nedostat-kov na kolodvoru državne železnice je sprejel 9. t. m. deželni poslanec dr. Treo sledeči odgovor: ..,.». ¦ '^m*®lMow^im%&a& .c. kc^železni-škega ministerstva z dne 8,/6. 1907. št 767 se je vse potrebno ukrenilo, da se zagotovi neoviran promet na državnem kolodvoru, v Gorici, osobito se jagtanovi za hi tr e j Se /p r e v a ž a n j e zgodnjega sadja, krompirja, cvetlic in drugih občutljivih pridelkov poseben vlak, ki odhaja iz Gorice ob 7.20 zvečer in pride na Dunaj-Matzlensdorf čez Ljubno ob 11.45 prihodnjega dne. B r-z*o v o z n e ppBi.lja.tye. se bodo kolikor mogoče odpošiljale z osebnimi vlaki, Tudi se je priznalo odpošiljalcem svežih cvetlic in drugega enakega blaga prevažanje z brzovlaki. Radi naprave posebnih tirov za veliko blago na postaji in radi dobave za to potrebnih sredstev je potrebno preskrbljeno. Konečno se opaža, da so na goriški postaji državne železnice nastavljeni uslužbenci, kateri prihajajo v dotiko s strankami, obeh deželnih jezikov zmožni. S tem se obvešča interpelante.« UrtlMVI potoki VrtOjblCI. — Deželni odbor je v svoji seji z dne 19. oktobra 1904. storil sklep, s katerim se je povabila c. kr. vlada, da sestavi sporazumno z deželnim odborom in goriško občino načrt za uravnavo Vrtojbice in da preskrbi potrebno, da se čim prej uravna ta potoček, kateri provzroča s svojimi povod-njami na šempeterskem in vrtojbskem polju mnogo škode. Avgusta meseca 1. 1900. je naznanilo c. kr. namestništvo deželnemu odboru, da je naročilo že aprila meseca istega leta goriškemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, naj izdela tehnično poročilo o potrebi in o strošku za uravnavo Vrtojbice. Poročilo se je dokončalo novembra meseca 1900. in namestništvo je je predložilo deželnemu odboru s povabi-tom, da je pretrese in da se izrazi o even-tuvalni vdeležbi deželnega zaloga pri stroških dela. Ogromna vsota preudarjeuega stroška (80.000 kron) je deželni odbor tako presenetila, da ni mogel drugače kot odrediti po svojih tehničnih organih na licu mesta preiskavo in približno cenitev potrebnih del za uravnavo potoka. Iz proučevanj, napravljenih na licu mesta, je bilo sklepati, da ni nudilo od goriškega c. kr. glavarstva predloženo poročilo popolnoma zanesljive podlage glede pravega stroška v svrho uravnave potoka Vr-tojbica in da je bil preudarjeni strošek 80.000 kron pretiran. Deželnemu odboru se je zdelo potrebno, da se sestavi, predno bi se zavezal glede financijelne vdeležbe pri podjetju, vsaj približni proračun za ona dela, katera bi bilo izvršiti na potoku Vrtojbica in je nato naprosil c. kr. namestništvo, naj da izdelati tak proračun od gozdno-tehničnega oddelka v Beljaku, poudarjajoč, da bi skupni strošek, po izvršenih preiskavah, ae presegal vsote 50.000 kron. „S.a V Tolmlsu si ]i itiirtit uliki kleparska de- llfliCl, v kateri se dobi blago prve vrste, izdelano strogo strokovno in okusno, izvrši se točno po naroČilu stranke. Sprejemata tudi vsa stavbinska in galanterijska dela po načrtih, dobiva se tudi vse galanterijske in druge kleparske izdelke kakor banje vseh vrst po konkurenčnih cenah, da se ne bojita nobene konkurence. — Udana Benedejčič & Osmuk, kleparska mojstra. Dražji premog. — Cena premoga bo od 1. septembra t. 1. naprej znatno poskočila. Kakor se že zdaj zanesljivo poroča, bodo popisali cene za 9 do 10 kron za vagon. Oglas glede podaje napovedi za obmero občne pridobnine v smislu zakona z dne 24. oktobra 1896. drž. zak. štev. 220 za prired-beno dobo 1908./1909, v neposrednje državnem mestu Trstu in okolici, v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski razglaša c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu. penzijskemu zavodu, ki se ustanovi. Da se pa ohranijo zasebni penzijski zavodi in da se varujejo koristi uslužbencev, določa postava, da se je mogoče zavarovati tudi pri zasebnih zavodih z ozirom na postavna določila in pogoje. Oblasti delajo z vso silo, da se nova postava izvede. Predpisi bodo obsegali tudi pogoje zasebnih zavarovalnic in se izdajo v ta namen vzorna pravila. Kljub" temli," da preteče še eno leto in pol, predno se postava uveljavi, se pa opaža osobito med uslužbenci veleposestva, da silijo na ustanovitev novih penzfikih zavodov in pa da sklepajo pri za-sebnjti zavarovalnicah pogodbe o starostnem zavarovanju, ker mislijo, da tako zadoste po stavni dolžnosti. Z vso silo delujejo tudi zasebne zavarovalnice osobito pri veleposestnikih a tudi pri drugih delodajalcih na to, da sklepajo penzijske pogodbe za uslužbence ž njimi in pri tem naglašajo, da ne bo potreba zavarovancev zavarovati pri novem zavodu in da imajo pri zasebnih zavodih za-varovalci večje ugodnosti kakor pa pri splošnem penzijskem zavodu. Glede na to se opozarja, da postavodaja nikakor ne namerava poveriti prisilnega zavarovanja v večjem obsegu zasebnim podjetjem in to tem manj, ker bi se tako omajal zavarovalno-tehnični temelj nameravanega penzijskega zavoda, ki bo navezan popolnoma sam nase. Glede na priznanje nadomestilnih zavodov se bo postopalo skrajno natančno, znam pa še tudi niso javnosti pogoji in predpisi &a zasebne zavarovalnice. Zato se priporoča, naj se udeleženci ne prenaglijo in naj počakajo, da se izdajo predpisi. Socijalne uesti. Starostno zifiroianje zasebnih- uslužbencev. — Po postavi z dne 16. decembra 1. 1906. se uvede 1. januarja 1909. prisilno starostno zavarovanje zasebnih uradnikov. Zavarovanje poverja nova postava v prvi vrsti splošnemu Razgled po suetu. Državni Zbor. V seji 9. t. m. se je odklonila nujnost socijalnodemokratičnega predloga glede uvedbe splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Predlagatelj Markov, ki pripada rusofilski stranki Maiorusov, je pričel govoriti ruski. Nekdo je zaklical: „Govori ruski I" — Kmalo je nastal v zbornici velik hrup. Markov je na to pričel govoriti malo-ruski, toda kmalo je začel govoriti zopet ruski. Slednjič je predsednik vzel Markovu besedo. Na to je govoril nemški agrarec Peschka, Za njim je minister za deželno brambo FZM Latscher izjavil z ozirom na predlog, da se je opravičenim željam po možnosti že ugodilo, da je pa za letos že določen program za izvežbanje, in da se torej letos ne more glede dopusta o času žetve dovoliti novih olajšav. Skušal bo pa na podlagi dosedanjih skušenj uvesti ugodneje pogoje za v bodoče. Nato je zbornica prešla na dnevni red in pričela prvo čitanje proračunskega provizorija. V seji 9. t. m. je govoril tudi poslanec Hribar, ki je krepko odgovarjal na Krekove napade. Ta je namreč očital Hribarju, da govori na Dunaju drugače nego doma. Naprednjaki na Kranjskem niso dopustili volilne reforme za deželni zbor, ker vsebuje veliko krivico, ko ohranjuje veleposestniško kurijo, v katerih kakih 60 ljudi voli 10 poslancev. Obžaloval je Hribar, da klerikalci spravljajo domače spore celo v državni zbor. Zbornica je nadaljevala 10. t. m. prvo Čitanje proračunskega provizorja. Posl. Stolz je po-vdarjal, da proti Ogrski treba varovati interese avstrijske energično. Dr. Adler je rekel, da je potreba za Ogrsko, da se demokratizuje. Seja je zopet danes. Svobodna agrarna zveza se je v dunajskem parlamenju 9. t. m. konstituirala. K zvezi je pristopilo 261 poslancev, torej absolutna večina v zbornici. Zveza ima nalogo varovati kmetske koristi. Zvezi so pristopili tudi napredni poslanci Roblek, Ježov- nik in štrakelj. Dr. Rjfbif je 10. t. m. v državnem zboru interpeliral radi zavlačevanja imenovanj sodnih uradnikov v Trstu. Splošna volilna pravica na Ogrskem. — iz Budimpešte poročajo, da predloži vlada na jesen zakonski načrt za splošno volilno pravico. Analfabeti bodo izključeni od volilne pravice. Nov slovenski list v Ameriki. — V čikagu je začel izhajati nov slovenski list pod naslovom: „Jugoslovenski Gospodar v Ameriki8. Glasilo jugslovenskih kmetovalcev, obrtnikov in trgovcev. List izhaja vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, in stane na leto 75 centov. Urednik mu je Aleksander Toman. Na c. kr. gimnaziju v Trstu je bilo v mino- lem šolskem letu 136 Slovencev; Hrvatov 16, Lahov 151, Nemcev 156, nekaj še drugih narodnosti). Skrivnosten roparski umor v Trstu. - Vtorek zjutraj je našel čuvaj dvorca Eevoltella „pri lovcu" kakih par sto korakov proč v jarku nekega človeka vsega krvavega. X*aj sebe je imel bič in svetiljko. Pokazalo se je takoj, da mora biti izvošček. Glava je bila vsa krvava, na tilniku so bile 3 rane iz strelov iz revolverja. Umorjeni je 46 letni kočijaž Fran Praznik, ki je bil v službi pri L. Janežu, Ena kroglja mu je šla skozi glavo. Sodi se, da ga je vstrelil kedo iz kočije, ko je on sedel na kozlu. Pred viharjem okolM. ure ga je najel na trgu neki človek ter mu velel peljati „k lovcu«. Pokojnik je imel prihranjen denar. — Kdo je storil ta zločin, se ne ve še nič. Svidenj« po 55 letih. — V vas Eichfeld na Nemškem se je vrnila 75-letna starka iz Afrike, da_bjLSe_ enkrat videla svojo 91-letno mater, katero je zapustila kot mladenka pred 55 leti. Poroena blazinica. — Na Čuden način je uporabila neka mlada dama v Ameriki lju-bavna pisma, katera je dobila od svojega ženina. Zašila jih je v lepo blazino, na kateri je klečala med poroko. Ako postane ta zakon srečen, se uvede v Ameriki v najkrajšem času novo modo in vsaka nevesta pojde z blazino pod pazduho k puroki. Anglež si zna pomagati. - Mister John FelloNv je bil pred štirimi leti v Karlovih varih in je s slastjo vžival ocvrte telečje noge. Letos je zopet prišel v Kanove vare, spomnil se je izborne jedi, toda ker ni znal imena za to delikateso, je opisal gostilničarju zaželjeno jed na ta način: '»Prosim, prinesite m,i ocvrte nogavice od otroka od bikove žene I« 81.000 Oseb je umrlo v ameriških Zje-dinjenih državah tekom 10 let vsled železniških nezgod. Lani jih je umrlo 5845, ranjenih pa je bilo 38.687. Kojiže^Dost. Izšla je knjiga »Simon Gregorčič, živija- njepis". Broširana stane 1 K 20 h, lično platneno vezana pa 2 K. Knjižici je pride-jana pesnikova slika z njegovim lastnoročnim podpisom, čisti dobiček je namenjen „ Šolskemu domu" v Gorici. Knjiga se dobiva pri založniku Ig. Gruntarju, c. kr. notarju v Ribnici in večinoma v vseh knjigarnah. Želeti bi bilo, da bi se našla v vsakem večjem kraju zaupna oseba, ki bi nabirala naročnike za knjižico in založniku naznanila, koliko izvodov da ima poslati. »Kletarstvo pri Polegil" poleg Kopra naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom in gostilničarjem ter eventnelno tudi zasebnikom, da ima še približno 200 hI izvrstnega, pristnega ter raznovrstnega vina na prodaj. Cene po dogovoru. Za podrobna pojasnila se je obračatt do načelstva zadruge. A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najboljših tvtilk iz Istre, Dalmacije Mslfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 104 112, i"20, 1'36, 1'44, 160,1*80, 2'- za lnči po 80 vin -------Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s pvlno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne* Poslovodja ali knjigovodja želi sprejeti slažbo pri kaki trgovski tvrdki, podjetnem druStvu ali tovarni. Sprejme tudi službo za oskrbnika :- """ poslopij. ¦¦ Ponudbe pod „H. K." pri upraunlšluu „Soče". Pozor!! Lep sveži speli debel kg TO kr. kakor,, tudi fini prekajeni špeh, izvrsten za surov jesti, dalje fine šunke kg 95 kr. ter izvrstne kranjske klobase razpošilja od 5 kg naprej Most v Prvačini čez Vipavo popravlja cestni odbor. " n"j! tega bo most od li. t. m. naprej nekaj časa la javni promet zaprt-Cestni odbor za gorsko okolico. mesarija — Ljubljana. Odlikovana pekarija in sladčičarna KarolDraščik v Gorici na Komu v (lastni hiti) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi na|fi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo ¦IP- po Jako zmernih cenah. **•• Kerševani & Cuk z= Y Gorici Stolni trg it 9 (piazza Dnomn) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) ,Flox" Zaloga dvokoles. Mehanični delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalno stroje In poprava jamčiva od 5-10 let. Sobo s hrano ured » jako prijetni legi z urfom in parkom u bližnji goriški okolici odda mala družina. Prednost imajo gospodje. Deč se poizue pri upraunišluu „Soče". Hotel „Pri zlati kaplji" u Solkan pri Gorici v bližini „Mizarske zadruge", j Toči izvrstna bela in črna vina i istrski rofošk, kraški teran in pitatna I bela domača vina. — Žgane in druge I opojne pijače več vrst. — Izvrstna i kuhinja pos-reže ob vsakem časa i \ mrzlimi in gorkimi jedili. (h priporoča Postrežba točna, cene zmerne. I Za mnogobrojen obisk se toplo!i inoroča 11 flnton milost,! lastnih. i milim «*¦¦»»•»•••••—••§§#§» Andrej Fajt Ivan Kravos f — priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici *>** trg Koronj it. 11. ~~- Največja zaloga slik v modernih in antiknih okvirjih, — umetniške »rednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike sloveCih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemi ikou. •*& <4&<4&-4& -*C-4& Razstava slik v ,IRG0D5Kem DOBIU* Knjigama is trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici. je fotograflCni aparat, s katerim — \ brez znanja — vsa-I kdo lahko fotografira. K aparatom s» I napravi slike v veli-I kosti 5X7 cm in I stane z elegantno j popolno pripravo in navodilom samo I kron 6. OdpoSilJa proti ' povzetja: H. VVeiss, Dunaj XIY.|3„ Sech3hauserstrasse 5.|108 Čtgte! Čujte! Prej 18 K sedaj 7 Krasna remontoir-Gloria srebrna ara s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča, 3 leta garancija, poSilja proti povzetju sa samo ? kron Henrik Weiss - Dunaj XIF.|3. Seehehauserstr. 6|6. pekovski mojster! v Soricl Ctrso Franc. Blis. it, 2. Filijalka v Dornbergu. -~— Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mane*% poroke itd. Vsa naročila izvrSuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje ^ po zmernih cenah. S Za veliko no« priporočit gorske i pliice, potice itd. aMMMiiiiiiiiiMiilliituiiii Poprava in komisijska zaloga d v oblet Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom i>r* Batjelu v Gorici, Via Duomo štev. 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. ^^^^M^P^frff ¦ Lekarna Gristofoletti i | v Gorici. j ¦ ŽELODČNE KAPLJICE] z znamko sv. Antona Padovanskega , Zdravilna moc teb ( kapljic je neprekesljv«. , — Te kapljice vrediijo i redno prebavljanje, če se jih dvakrat mi dan | po jedno žličko popij* | Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zflifl®, (Varstvenalznamka). y kratkem ČHSU OfflO* tiet inl žiforaa ;ienost (mrtvosti. Te kapljice tudi store', da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. IrislofolettijGva pijača iz kine: in Solni™ najboljši pripomoček p" i lil ZBlBZa, zdravljenju s trskinim oljem- Ena steklenica stane 1 krono 60 T& F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama In zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino patentiranih zarezanih strešnikov .Sistem MARZOLA" (Strangialzziegci) .Sistem MUM11 Sprefneje se zastopniki _ Barve: a) rdeM naravno žgani, b) črno impre^nirani. ms Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na ge\jo brezplačno. Takojloja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki-