IN MEMORIAM Poslovili smo se od dr. Iva Puncerja V poznem jesenskem času 13. novembra i 994 je umrl naš sodelavec, kolega in dober prijatelj Ivo Puncer, dipl. inž. in doktor gozdarskih znanosti- fitocenolog. Pokopali smo ga i 6. novembra v Mozirju, v rojstnem kraju njegovega očeta Jožeta, kamor je rad zahajal že od svoje rane mladosti. Zaradi očetovega službovanja v raznih krajih teda- nje Jugoslavije se je rodil i 9. decembra i 93i v Prčnju (Boka Kotorska), v hiši, kjer je pesnil svoj Gorski venec vladika Petar Petrovič Njegoš. Na to opozarja spominska plošča, ki je vzidana v hišo. Osnovno šolo je obiskoval v Zagrebu, nato v Sarajevu, kjer je leta i 950 maturiral in se vpisal na Gozdarsko fakulteto, kjer je končal i. letnik. Leta i 952 se je s starši preselil v Ljub- ljano in nadaljeval študij na gozdarskem oddelku tedanje Fakultete za agronomijo in gozdarstvo. Diplomiral je leta i 962 na go- zdarskem oddelku Biotehniške fakultete z diplomo "Problematika in posledice gozd- nih požarov s posebnim ozirom na gozdni požar na Mozirski planini leta i950«. Med študijem je bil občasno zaposlen v raznih gozdarskih ustanovah v Sloveniji in Bosni. i 6. oktobra i 962 je bil izvoljen za asistenta na Inštitutu za biologijo SAZU, sedanjem Biološkem inštitutu Jovana Hadžija Znan- stvenoraziskovalnega centra SAZU. Leta i 972 je postal višji strokovni sodelavec. Po opravljenem doktoratu na Gozdarski fakul- teti v Sarajevu, z naslovom ))Dinarski je- lovo-bukovi gozdovi na Kočevskem« leta i 977, je bil izvoljen za znanstvenega sode- lavca, leta i 979 je napredoval v višjega · znanstvenega sodelavca, leta i 985 pa je bil izvoljen za znanstvenega svetnika SA- ZU. Od leta i984 do i987 je bil namestnik upravnika Biološkega inštituta Jovana Had- žija ZRC SAZU. Strokovno se je izpopolnjeval na Dunaju leta i 967 in v Poznanju leta i 970. Od leta i 965 do i 990 je sodeloval na mnogih tujih in domačih strokovnih zborovanjih, veči­ noma z referati. Bil je član mnogih domačih in tujih strokovnih društev in teles. Naj navedem le nekatera: bil je član razširje- nega predsedstva Vzhodnoalpsko-dinar- skega društva za proučevanje vegetacije, redakcijskega odbora evropske vegetacij- ske karte, medrepubliškega odbora pro- jekta Vegetacijska karta Jugoslavije in predsednik njene tehniške komisije. Rezultati njegovih raziskovanj se zrcalijo v sodelovanju pri dveh znanstvenih mono- grafijah, je avtor ali soavtor 45 razprav, 20 poljudnoznanstvenih člankov in nad 40 ela- boratov. Njegovo delovno pot lahko razdelimo na tri dele. Najprej se je z vso ljubeznijo posvetil raziskovanju jelovo-bukovih go- zdov v Sloveniji. Nadaljeval je delo svojega GozdV 52, 1994 341 predhodnika dr. Vlada Tregubova in razširil vedenje o dinarski in predalpsko-dinarski vegetacijski obliki jelovo-bukovih gozdov. Na te vegetacijsko, krajinsko in gospodar- sko pomembne gozdove je bil čustveno navezan. Druga njegova velika ljubezen, povezana z izredno strokovnostjo, je bila vegetacijska kartografija. Dobro je poznal evropsko kar- tografsko problematiko, zato je lahko uspe- šno reševal probleme, ki so nastajali pri našem delu. Rezultat tega dela so bila. njegova izhodišča, ki jih je objavil v samo- stojni publikaciji »Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija •• leta 1984. Nepo- sredno pa sta nastali dve moderno tiskani vegetacijski karti , in sicer »Postojna L 33-77 v merilu 1 : 1 00.000 in ,, Karta prirod ne po- tencijalne vegetacije SFR Jugoslavije•• v merilu 1 : 1 ,000.000, kjer je bil glavni nosilec kartografske predstavitve vegetacije. Kot tretje se je zavzemal za neposredno uporabo vegetacijskih raziskovanj v gozd- nem gospodarstvu. Bil je ustvarjalen pri terenskem kartiranju, izdelavi elaboratov in predstavitvi vegetacije na kartah merila 1 : 10.000. V začetku je sam izdeloval te karte, kasneje pa je vodil njihovo tehnično izdelavo. Pri delu ga je ovirala bolezen, saj je bilo njegovo zdravje načeto že v mladosti. Pred desetimi leti so se pojavile še druge re- snejše zdravstvene težave. Njegova živ- ljenjska in delovna pot sta se končali so6a- sno. 30. junija 1994 je šel predčasno v pokoj, ki ga je užival le 4 mesece. Ivo Puncer je bil zelo prijeten človek, s prirojeno in izpiljeno vljudnostjo. Po naravi je bil zelo odprt in družaben. Prosti čas je posvečal ribištvu in lovstvu. Ribištvo mu je bilo več kot konjiček, saj je o problemih s tega področja tudi strokovno pisal. Kot zelo čustven človek je bil tenkočuten in hkrati občutljiv. Naš Ivo je bil iskren prijatelj. Radi se ga bomo spominjali kot človeka in stro- kovnjaka ter obžalovali, da ga ni več med nami. Mitja Zupančič Sporočamo da se je Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije preimenovala v ZVEZO GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE. Istočasno pa se je sedež organizacije oziroma Zveze preselil iz Erjavčeve 15 na VEČNO POT 2, 61 000 Ljubljana. številka žiro računa je nespremenjena. številka telefona: 0611231343 int. 78. Predsednik ZGDS mag. Franc Perko, dipl. inž. Vabimo fotografe s posnetki slovenskega gozda, da prispevajo svoje fotografije za knjigo, ki bo izšla ob Tednu gozdov 1995. V knjigi, kjer bodo slovenski znanstveniki in umetniki podali svoje eoglede na gozd, bomo natisnili tudi okrog 15 barvnih fotografij. Zelimo, da so na njih zajete vse slovenske značilnosti. Svoja dela pošljite na ZVEZO GOZDARSKIH DRUŠTEV, Večna pot 2, Ljubljana, do konca meseca januarja 1995. Izbor bo opravila komisija. 342 GozdV 52, 1994