Poštnin* «>h*.n, Leto X. St. 34 a pnfnvfn' ' Liublfana, sobota 9. februarja 1929 Rarnftnina tnal» m*e«*io K Dia. ta m<»«-m»t»o 40 Din Urwiaifc«*: t^hljana, КпаПитш ülla i JelefOT iL 3122. 3128 8124 8125 to »126 Maribor: Aleksandrova ceeta Л Telet iL 440 Celje: Kocenove nlica 1. Telefoe it 190. Rokopisi m n» »raÄje, _ ()sliui p« »rile. — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Ofn Cpra»niitTo: Ljubljana. Prfiernova ulica 54 Telefon St 3122. 312S. 8124 812£> in Si M Inseratni addelek: Ljubljana PreSer-nova ulica 4 Telefon H '2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ее-«U ta Telefon K tfv. Podrutnira Celje. Kocenova ulica 1 Telefon 41 190 Bačuui pri poŠt 6efc ca vodih: Ljub> Ijmiia H 11.842 Praha čisto 78 180: Wiea Nr. 105.241 Ljubljana, 8. februarja. V odnošaiih do Bolgarije je nastopila važna sprememba Ukinile so se odredbe ki so pomeni!« toliko kot popolno јЛ-јпо zaporo med obema državama, tako da ie meja zopet odprta in se je obnovi! zopet normalni promet preko nje dočim ie bil doslej omejen v bistvu le na transit. Zgodovina mejne zapore je znana. Povzročili so jo ponovni atentati make-donstvujuščih v Južni Srbiji, predvsem pa umor generala Kovačeviča v Stipu. Ker naša vlada m dobila zadostnih garancij. da se bodo preprečili orehodi ko-mitskih tob čez mejo ie posegla po energičnih sredstvih in spoh zaprla mejo. da se s tem omogoči preprečitev prehoda In ta radikalni ukrep ie ostal v veljavi do sedaj. Na bolgarski strani so se čule ponovne oritožbe zoper mejno zaporo. Že samo ob sebi pomeni zelo veliko oviro za normalen promet ako se meja med dvema sosednima državama za-t>re, še posebno p;i e nepr.jetna v slu-ča:ih kjer se ie meja še pred nedav-njim spremenila m kjer imamo spričo tega p-ebivalce ki imajo posestva na obeh straneh mejne črte Taka ie situ-acia na bolgarsko-jugoslovenski meji. Se ored nedavnim ю iz bolgarskih virov objavili kot več:o senzacijo, da je nastal na meji konflikt k; so v njem trpeli ravno obmejni prebivalci. Ne vemo. ko:iko ie bilo resnice na teh vesteh ab asno je. da so me ni konflikti v nenormalnem stanju mejnega prometa neizbežni. Zato ie gotovo na obe strani potrebno da se možnost nadaljnjih konfliktov skrči na minimum Spričo tega ne pozdravimo snmo uk n:tve me ne zapore ki more sofijske vladne kroge prepričati o naši dobri vo'ji. marveč tudi radi nadaljnjih z ukinitvno združenih odredb, ki se nam zdijo celo važnejše. Pred vsem gre za postavitev mešane komisije, sestavljene iz naših in bolgarskih častnikov, ki nai v bodoče v-rši nalogo nekakšne kontrole mejnega prometa. . Komisi:a nai bo sta'en organ, ki nai eventualne nove konf ikte na meji pre šča in na osnovi tega pobriga za sred-fva k> nai bi ner 'ente sploh preprečila. 0 tej kom siü, ki se nam zdi najvažnejša pridobitev za končno pacifikacijo bolgarsko - jugoslovenske meje. se niso še objavile podrobnosti. Mogoče ie. da iih sploh še ni gotovo pa je. da se пюгаю urediti Smatramo za povsem logično da se mora komisija srnatiati za kompetentno tudi v zadevi komit kih prehodov čez meje, zakaj ravno v njih je tedro problema, ali se morejo odnošaji med našo državo in Bolgarijo no-malizirati aii ne. Ker smo uverjeni. da ie na to vprašanje mogoč poz ti\en odgovor, ne dvomimo da se je komisija sklenila ravno v navedeno svrho. Znano je, da se ie slična mešana bolgarsko-grška komisija postavila pred tremi leti s svrho nai preiskuje konflikte na meji rred Bolgarijo in Grčijo Ravno ti incideti pa so izvirali iz delovanja makedonstvu u^čih ki so s svojimi tolpami motili n rma'no stanje. In stame na grško-bolgarski meji se je odfei zelo izboljšalo. Pozdravljamo z zadoščenjem tnicija-tivo naše vade. smatrajoč io kot znak, da se tudi v vnanji politiki pričenja doba konstrukcij ki prekinia s starimi praksami značečimi sterilnost ter uvaja linijo energične renr-dure Zdi se da je situacija na sptašno ugodna. V Bolgariji bodo pač makedondvujušči poskusili ovirati delo sporazumevanja in se bodo gotovo potrudili, da bi z novi: ni inedenti poslabšali noožai ter oslabili dobro volio na obeh straneh Zakij vsakikrat. kadar se ie pričelo zbliževanje med Beogradom m Sofijo so bili makedonstvjjušči oni faktor ki ie posegel vmes in s svo o sovražno akcijo onemogočil ugoden uotük pričetega po-mrievanta. Toda v bo'garsk' politični javnosti tudi v sobranju in v vladi ie močna struja ki prav tako stremi za drugačnimi cilji, ki že:i napraviti konec večnim obm >jnim aferam ter osvo-bod ti odnoša e med obema sosedama nesrečnih vplivor ilegamih in terorist;č-nih organizacij. Naša hva'evredna iniciativa bo to strujo gotovo ojačila in ji ola Š4la delo. Unamo tedaj, da se vprašanje pomlr-jenia med Jugoslavijo in Bol?atijo ko!ič. no vendarle premakne z mrtve točke: ukinienje meine zapore in postavitev mešane komisije pomenita za to dober uvod. Zbližan ie z Bolgarijo Beograd 8 februaria p Danes dopoldne ie imel predsednik vlade general Pera Ziv-knvič dališo konferenco ? zastopnikom zu-nanie^a ministra dr Kumanudi.iem Dr. Ku-mantidiia so danes pretili in meli z ni'.m dali*a nosvetovania madžarski, avstrijski in hoVarski poslanik Poset bolp-arskega poslan ka ie v zvez' z otvorltvllo naše meje z Ro'gari'o Rolgarsk poslanik le izrazil ob tel n-ilikl zahva'o svoie vtade ker le naša vlada iwVa.zala svHo orioravlienost za ureditev odnnšalev z Bolgarijo, kj naj dobe čim bolj priiateljsk* zaiačaj Likvidacija rimskega spora V nedeljo bo slovesno podpisana pogodba - Medsebojni obiski papeža in italijanskega kraüa - V zahvalo bo papež imenoval sedem italijanskih kardinalov Rim, 8. februarja d. Obnova prijateljstva med Vatikanom in italijansko državo se bo manifestirala v medsebojnih obiskih italijanskega kralja in papeža Italijanski krali bo 12. t. m. pose-til papeža v vatikanskih dvorih, papež oa bo dva dni pozsneie prvič po letu 1870. zapustil vatikanske prostore m stopi'! na italiiansko ozemlje, da vrne obisk italijanskemu kralju. V posebnem vlaku bosta nato kralj in papež odpo-tovala v Milan, kier bosta prisostvovala posvečenju novega semenišča v Ven-goni Na ta način bo papež po 59 letih prvič zopet stopil v direktne stike z zunanjim svetom in s tem zaključil dobo vatikanskega jetništva. Pariz. 8. februarja d. O včerai parafiranem sporazumu med Vatikanom rn Kvirinalom poroča rimski korespondent »Tempsa« siledeče podrobnosti: Izgleda, da nova cerkvena država ne bo imela onega obsega, kakor je bilo prvotno nameravano. K Vatikanu bodo pri klopi jeni samo nekateri mali otoki hiš. med njimi vila Gabrielli. sedež propagandne kongregaciie. Papež ie prvotno sicer želel večiega razširjenja svojega ozemlja, se ie na glede na obstoječe težave temu od<>ovedal. Kakor hitro bo končnoveliavno rešeno rimsko vprašanje, bo sklical papež slovesni konzistorij, na katerem bo slavnostno proglašen zaključek konkor-data z Italijo. Konkordat ie za cerkev izredno ugoden, ker ie Mussolini storil vse. da Ы pokazal svoio naklonjenost. Tako je nosebno vprašanje mladinske vzgoje, ki je bilo leta in leta predmet ostrih prepirov med Vatikanom in Kvirinalom, rešeno v smislu želia Vatika- na. Tudi težave gle5e imenovanja Škofov in statutov verskh redov so definitivno odstranjene Papež ie pridobil med drugim tudi pravico sklicati kon-zistorii tekom 24 ur brez predhodnega naznanila. Naiboü pereče vprašanje le ta hip vprašanje imenovania novih kardinalov, ker imajo že nekaj časa sem ne-italijani večino v kardmalskem kolegiju in ker je sedai sedem kardinalskih mest nezasedenih Z ozirom na to prevladuje v Rimu mnenje, da bo papež sedaj imenoval za kardinale same fta-liiane v doka? hvaležnosti do rimske vlade za ugodno, rešitev vatikanskega vprašania. Francoski komentarji Pari«. 8 februarja, g. Levičarski list tu se bo izvršil najbrže jutri. Prisotni delegati so se sporazumeli, da bodo počakali na današnji sklep eston. skega parlamenta glede pris opa Estonske k paktu Francoski poslanib v Moskvi Her. bette je nocoj priredil na čast delegatov zavezniških držav Poljske in Rumunije svečano pojedino Povabljeni so bili tudi Lit-vinov in nekaj višjih uradnikov zunanjega ministrstva sovjetske Rusije. Meni se. da bo Herbette porabil to priliko, da doseže vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Rumunijo in Rusijo- ne da bi se pri tem dotaknil besarabskega vprašania. Moskva, 8. febr (mo.) «Izvestija» ostro napadajo Poljsko, češ da hoče v zadnj i zastopnik Italije Scialoja. Na provizor —dnevnem redu je 25 vprašanj, med г i u« manjšinsko vpra* Sanje. Beograd, 8. februarja d. V prosvetnem min strstvu se pripravlja važna reforma v umetn šktm in gledališkem življenju naše države Rorganizacija g'eda!išč se bo izvedla na povsem nnvi podlagi Vovi gledališki zakon bo ohranil sistem državnh in »blastn h gieda'išč. razen te«a pa bo dana možnost snovanja zasebnih glcdaiišč Državna gledališča bodo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ukinila se bo dosedanja praksa, Do kateri so bili g'-edal ški igralci razvrščeni kot državn' uradniki, vendar pa tako, da jim ne bodo odvzete prldobiene pravice V bodoče se bodo odnošaji med igralci in gledališči urejal- s pogodbami, tako da novi igralci ne bodo več ukazni uradnik". Ven- dar pa Ы ostal sstern tako zvanih stalnih članov dižavnih gledališč kot nagrada za najbolj zaslužne in najbolj ugledne umet-n ke Na vsak način pa se bo omogočila "izmenjava umetn kov med posameznimi državnimi gledališči, da bo občinstvo moglo spoznati čim več umetnikov in ne bo več odvisno od dosedanjih monoton h ansamblov. Z ozirom na zasebna gledališča bo novi zakon omogočal privatno inicijz tivo ne samo v glavnih mestih, temveč tudi v manjših s popolno možnostjo razvoja Pri tem se bo paz:io samo na to, da se bodo z ra-joniraniem ščitila gledališča in interesi gledališke umetnosti Likvidacija bivše Narodne skupščine Razdelitev opreme in obeh avtomobilov — Provizorični nameščenci so odpuščeni, glede usode definitivnih odločitev še ni padla 17 oseb je bilo upokojenih, od teh dva urad-nika in 15 slug. 15 oseb ie bilo brez službe, a je prejemalo stalno mesečno podporo. Vsem honorarnim nameščencem ie büa odpovedana služba s 1 februariem na mesec dni Glede razvrščenega uslužbenstva še nI bil storjen končni sklep Minister financ bo izročil zadevne akte glavni kontroli ki nai odloči, ali so ti akti zakoniti Proračun bivše Narodne skupščine je znašal 44 milijonov dinariev Do dneva razpusta je bil proračun osebnih izdatkov prekoračen 7.2 kakih 300.000 Din Primanjkljaj v skupščinski blagajni Beograd, 8. februar a. r Glede primanjkljaja enega milijona Din v blagajni Narodne skupščine bo zaslišano vse uraduištvo bivše Narodne skupše re, da pojasni, na kakšen nagin je mogel izginiti denar Uredništvo tolmači deficit deloma tako, da primanjkljaj ne izhaja i? zadnjega časa. tem--več da gre za raziike zadnjih desetih let. Beograd, 8. februarja d. Komisija za likvidacijo bivše Narodne skupščine je že začela z delom. Kar se tiče opreme bivše Narodne skupščine, je likvidacija v glavnem že izvedena. Del opreme bo prejelo državno sodišče za zaščito države, del pa ministrstvo notranjih del. Skupščinsko knjižnico prevzame Narodna biblioteka v Beogradu. Arhiv Narodne skupščine bo izročen v varstvo Glavnemu državnemu arhivu Bivša skupščina je imela dva avtomobila En avtomobil bo izročen v uporabo ministru brez portfeüa Nikoli Uzunoviču. dočim bo drugi vrnjen ministrstvu prometa Od osobja bivše Narodne skupščine ie bilo razvrščenih 21 uradnikov v I kategoriji, 10 v U. kategorija, 12 pa v tretji Zva-ničnikov je bilo 13. slug 44 Neprevedenih uslužbencev, ki so bili kandidati za odpust iz službe, je 12 in to sami sluge Prevedenih in hkrati nerazvrščenih je bilo 114 usluž-bencev. in sicer 4 stenografi. dve slugi in 77 honorarnih uslužbencev in dnevničarjev. Pred objavo ukaza o mestnih komisarjih Ukaz bo objavljen najbrž jutri — Proučavanje mestnih občinskih proračunov Beograd, 8. februarja č. Kakor se zä-trjuie. bo jutri objavljen ukaz o ime-novamu občinskih komisarjev v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Imenovan bo za komisarja v Beogradu dr. Kosta Kumanudi v Zagrebu dr. Srskič. v Ljubljani pa dr. Puc. Nadalje se dozna-va. da je finančni minister dr. Švrljuga danes odobril proračun mesta Zagreba. Reorganizacija zunanjega ministrstva Beograd, 8. februarja d V zvezi s sejo kom'*eja ministrov, ki ga tvorijo dr Ku-manud". dr Srškič in dr švrliuga in ki mu ie poverjena reorganizaciia ooročeva'ne službe se trd", da se bo ob tel priliki reorganiziralo tudi zunanje min strstvo samo Sestavil se bo poseben strokovni svet. ki b; obstojal iz gospodarski pravnih in finančnih strokovnukov ter drucih avtoritet iz vse države Ta strokovn' svet bi imel obravnavati vse važne zadeve na poziv zunaniega ministra ter iih predlagati v rešitev Nadalj« se ima pri organ'zac'ii zunanjega ministrstva uvest: tudi sod.n>»pravni oddelek za posle pravnega značaia z inozemstvom Trdi se dalje, da bo uk'nien dosedanji oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb, ki ie b'l osnovan, ko so se P"ia v:ia reparaciiska vprašania Posle tega oddelka bi prevzela konzularno-politl^ni in konzu'arno-admmistrativni oddelek zunanjega ministrstva Čisti dobiček Narodne banke Beoürad, 8. febr. р. V svoii bilanci izka» zuje Narodna banka 29.740.528 Din dobič. ka. Iz te vsote bo delničarjem po zakonu o Narodni banki izplačana dividenda za lansko leto m sicer kakor lani na akcijo po 400 Din Za izplačilo dividend se bo pora» bilo 24 milijonov dinariev, ostanek pa bo odkazan v posebni fond za dopolnilo di» vidend. Nova monopolska uprava Beograd, 8. februarja. 6 Danes je kralj podpisal ukaz. s katerim ie postavljena nova uprava državnih monopolov. Sestava nove uprave še ni znana. Atentat na italijanski копзд?а1 v Timiso Rim, 8. febr. g. Informacija «Giomale d' Italia» iz Tunisa veli. da ie bd proti ta» mošnjemu italijanskemu generalnemu kon» zulatu po manifestaciji na čast generalne» mu konzulu Rarducciiu izvršen bombni atentat. Človeških žrtev ni bilo. Evpep RaJrcs* "mrl BudimneSta. 8. febr s. Nestor madžar» skih miblicistov Evgen R^kosv je danes umrl. Bil ie star 86 let. Pokopan bo v čast» nem grobu mesta Budimpešte. Ves proračun znaša 92 milijonov dinarjev. V finančnem ministrstvu se proučujejo tudi proračuni drugih mest in onih oben, ki vsebujejo doklade nad 300 odstotkov. Proračun novosadske občine je že odobren. Niso pa še prispeli proračuni Ljubljane. Dubrovnika, Sarajeva, Splita ter nekaterih drugih mest. Priprave za revizijo agrarne reforme Posebna komisija ugotovi dosedanje rezultate v naših krajih Beograd, 8. februarja r Kralj ie podpisal ukaz, s katerim je imenovana komisija, ki naj ugotovi rezultate agrarne reforme v severnih krajih države Za člane te komisije so bili postavljeni univerzitetni profesor v Zagrebu Stiepan Jurič, banski svetnik v рокоји Gavra Gojkovič in inženier agrono-mi'e iz Novega Sada dr. Emil Pecija-Poui-vid. Komisija ima nalogo, da objektivno določi rezultate agrarne reforme v zasebnem in narodnogospodarskem pogledu Prof Stjepan Jurič predava na zagrebški univerzi o rastlinski proizvodni Kot kmečki sin ie bil svoi čas občinski župan v svo« iem rojstnem kraju Zato pozna potrebe našega kmeta do dobrega. Dr Gavra Gojkovič je bi! dolgo časa predsednik pokrajinskega poverieništva za komasaciie v Zagrebu Dr Popovič ie urednik poljedelskega lista v Novem Sadu in odličen poznavalec agrarnih odnošajev v Voi-vodini. Hud mraz na jagu države Beograd. 8 februaria p Po bulletinu beo grajskega observatorija ie zn3ša'a d:mes temperatura v Beogradu — 22 v Petrova-radinu —22 v Zagrebu —H v Sarajevu —27 v Vel. Grad š:u —27 v Banji Kovi-Ijaču —25. v Kraguievcu —29 v Kotoru 0 stooini Po poročilih železniških direkcij 'majo vlaki zaradi mraza velike zamude Posebno ie v pretekli noči silen mraz oiežkočal ogrevanie vagonov. Mraz na Poljskem Varšava. 8. febr. s Po ugotovitvah ш» tereologične postaje ie bila letošnja zima na Poljskem najhujša za 50 let nazaj. Tem* peratura ie včerai na ozemlju Vilna padla na 44 stopinj pod ničlo, v vzhodni Galiciji pa na 38 stopinj Velik del šol ie zapTtih Pred covrptkom ministra Mažuran&a Beograd. 8 februarja p. Po vesteh iz P» riza. bo minister trsovine in industrije dr. Mažuranif jutri zaključil «vov» posle ter bo v ponedeljek 11. t m. zvečer odpotoval v Beograd. ir » . irt." f: > Velika eksplozija v splitski plinarni Ves strojni oddelek uničen — Mesto je brez plina morejo izhajati Listi ne Spflt, 8. februarja n. Davi ob 6. Je došlo v mestni plinarni do strahovite eksplozije, И jo Je bilo slišati več kilometrov daleč. Prebivalstvo je sprva menilo, da gre za potres in je v paničnem strahu zbežalo napol oblečeno na ulice. Šele kasneje, ko se je doznalo da gre za eksplozijo v plinarni, se le prebivalstvo pomirilo ln se vrnilo v svoja stanovanja Eksplozija se ie pripetila v strojnem oddelku. V času eksplozije je bil ta oddelek docela prazen. Kurjač kj je imej nadzorstvo, se je kakor v podzavestni slut- nji predstoječe nesreče napotil t a hip v sosedne prostore, kier se je skušal zaradi silnega mraza ogreti pri peči. V tem hipu je v strojnem oddelku eksplodiralo. Eksplozija je docela uničila ves oddelek, vse stroje in porušila strop in streho. Po katastrofi je došla na kraj nesreče uradna komisija, ki pa do večera ni mogla ugotoviti vzroke nesreče. Zaradi eksplozije je ostalo mesto brez plina in zato tudi današnji listi niso mogli iziti. Tudi Radek in Rakovskl aretirana? Sovjetska vlada grozi vsem nasprotnikom sedanjega režima z izgonom Moskva, 8. februarja d. V zvezi z govoricami o izgonu Trockega so razširjene vesti, da sta bila tudi Radek In Rakovski aretirana. Baje ie Trockij izjavil, da sta bila imenovana glavna voditelja opozicijonalnega gibanja proti sedanjemu režimu. Kakor se govori, je Stalin zahteval od Rakovskega in od Radeka, naj podpišeta dokument, v katerem se obvežeta. da bosta prenehala s svojo tajno propagando in da ne bosta več delovala proti Stalinu, sicer bosta kakor Trockij izgnana iz dežele. Vsi odločni pristaši Trockega so bili deportirani. ker niso hoteli priznati povelj, ki jih re izdal sedanji režim. Ofenziva ekskraija Amanulaha Amanulahove čete so že pred uporniki — Amanulah upa na Moskva, 8. februarja g. Zadnje vesti Iz Afganistana pravijo, da se nahaja Amanulah tik pred vrati Kabula. Njegove glavne čete so Po uspeli ofenzivi oddaljene le še 40 km od prestolnice. Med njegovimi predstražami in pristaši Habibulaha je prišlo v bližnji okolici mesta do spopadov. Hedjetulah, sin Amajtulaha. je dospel v Moskvo. Jutri bo odpotoval v Taškend, odtod pa v Poslanik dr. Pitamic Imenovanje Prof. P tamica za poslanika naše države v Washingtonu je izzvalo povsod, zlasti pa še med znanstvenik? ljubljanske univerze veliko zadovoljstvo. Minister dr. Pitamic, ki se je čez semestral-ne počitnice nahajal v Zagrebu pri svoj' gospe materi, se je v četrtek vrnil v Ljubljano in je bil po svojem prihodu kaj kmalu obkrožen od svojih najvernejših prijateljev, kolegov na ljubljanski univerzi in zlast' od svojih zvestih dijakov, ki bodo sedaj oropani svoj es a nenadomestljivega učitdja in znanstvenega vzornika. Včeraj zjutraj je bil poslanik Pitamic telefonsko obveščen iz kabineta ministrstva zunanjih del o podpisu ukaza. Naravno, da so skušal" novinarji priti v kontakt z novo imenovanim posiänikom, da mu izvabijo intervju in zvedo za načrte, ki jih nametava izvesti kot zastopnik naše države v Washjngtonu Naše domače novinarje seve tudi za« ma specljaino vprašanje .kako bo prof. Pitamic kot poslanik naše države v Zedinjenih državah uredil odnošaje med našim washingtonskim poslanstvom In številnimi ter obsežn mi kolonijami slovenskih izseljencev v Zedinjenih državah. G. poslanik je za enkrat odklonil vsako izjavo. Prihodnje dni ho pozvan v nfinstrstvo zunanjih de! v Beograd, kjer bo sprejel instrukcije za svoje novo mesto v Washingtons nakar bo šele mogel kaj rečj o svojih nalogah in načrtih za Ameriko. V krogih naše univerze so, kakor rečeno, sprejel; imenovanje dr. Pitamica z vel'kim zadoščenjem, a na drugi strani tudj z ne-malim obžalovanjem, ker pomeni odhod profesorja Pitamica za univerzo veliko, za nekrat nenadoknadljivo^ izgubo. Danes mu vseučilišče ne ve naslednika enakega gia-su in veljave. Prof Pitamic Je v Jugoslaviji glavni zastopnik nove državnopravne ln pravnofi'ozofske šole, k' uživa s prof Kel-senom na čelu svetoven glas Dr Pitami-čevo ime je znano tud" v ameriškem znanstvenem pvetu, kar bo po mnenju naših univerzitetn h krogov v zvezi z njegovim bodočim delovanjem prišlo prav in v korist tudi ljubliRnsfcermi vseučilišču. Poslanik P'tamic nastopi svoje mesto v marcu. Včerajšnje avdijence Beograd, 8. febr. p. Nj. Ve), kralj je da» nes sprejel v avdijenci deputacijo evangelj« ske cerkve s škofovskim administratorjem dr. Poppom na čelu. Za tem je sprejel de» legacijo ženske zveze Zlato Kovačevič, Lo» pašič in Bedekovič, ekonoma Antona Vi« dakovida iz Subotice ter ministra za kmetij, stvo dr. Frangeša. Nastopna avdijenca poljskega poslanika Beograd, 8. februarja, p. Nj. Vel. kralj je ■prejel ob pol 11. dopoldne v svečani avdijenci novega poljskega poslanika Babin-skega, ki je ob tej priliki izročil svoja po-verilna pisma. Pogajanja ministra trgovine v Parizu Pariz, 8. febr. r. JugiwlovenskS mini'ster trgovine in industrije, dr. Želiko Магита» nič je imel včeraj daljši sestanek z Ion» donskim poslanikom Gjuričem in pariškim poslanikom Spalajkovidem Ta konferenca je bila v zvezi z važnimi finančnimi vpra» šanji, ki se nanašajo na našo dižavo. Za» tem je imel enourni sestanek s predstavni« ki lastnikov zadolžnic naših predvojnih dolgov. Razgovor se je vršil v posebno pri» iateljskem tonu in se bo še nadaljeval Fi= nančra pogajanja s francosko vlado še ni--so dovršena. Danes dopoldne je dr Mažu= ranid nadaljeval pogajanja s francoskim ministrstvom financ o še visečih vprašanjih med obema državama Pogajanjem pri* moštvu je jo naš poslanik v Londonu Gjurid. naš pariški poslanik Sp*lsikovid in član naše reparacijske komisije P loj. Kabulom, kjer se vrše boji z skorajšnji povratek na prestol letalu v Kandahar. Novinarjem je izjavil, da bo njegov oče zopet prevzel oblast ter nadaljeval s svojimi reformami. Moskva. 8. februarja, (mo.) Šestnajst kilometrov od Kabuia so se vneli srditi boji med prebivalstvom mesta Djelabada in četami samozvanca. Predstraže Amanulahove armade se nahajajo 35 km od Kabula. Akcija uradniških organizacij za novo stanovanjsko v v« , zasesto Ljubljana, 8. februarja. Kakor nam poročajo iz uradniških kro» gov, je večina odpovedi stanovanj s ter« tninom 1. maja zadela baš uradniške vrste, upokojence, invalide in druge šibkejše slo« je. Računa se, da je bilo do danas izroče« nih blizu 500 stanovanjskih odpovedi. V uradniških vrstah je zavladala velika skrb za bližnjo prihodnjost. Sinoči je imela Zve» z» javnih nameščencev za Slovenijo, po» s^bno sejo o tem vprašanju. Na tej seji je bilo sklenjeno, poslati osrednjemu savezu državnih uradnikov v Beogradu nujen do» pis s katerim se ga pozivlje, da nemudoma intervenira pri, predsedniku vlade v svrho zaščite ucadništva po I. maju ti 1. Zveza p^osi osrednjo stanjvske ustanovo, da po» sveti temu vprašanju vso pažnio in da predloži vladi podaljšanje sedanjega stano« vanjskega zakona Če bi pa podaljšanje bi» lo nemogoče, naj vlada reši to vprašanje z maksimiranjem najemnin ali pa kakorkoli drugače, vendar tako, da urad' stvo s 1. maiem ne bo na cesti. Obenem je bilo skle» njeno, da bo Zveza javnih nameščencev skušala tudi direktnim potom posredovati pri vladi v svrho stanovanjske zaščite svo» jih članov. Posvetovanja o zadevah naših kolonistov v Nemčiji Beograd, 8. februarja, p. S podpisom socijaino-politične pogodbe z Nemčijo, v kateri so urejena važna materijelna vprašanja naših kolonistov na Nemškem, je otvorjena pot za sistematično reševanje mnogih izseljeniških vprašanj. Te dni se bodo vrši>a v ministrstvu za socijalno politiko posvetovanja o raznih za naše koloniste na Nemškem važnih zadevah n. pr. naturalizacija, invalidska pomoč, rente, rekrutacija ter tudi prosvetni, gospodraski in organi-zatorni problemi. K posvetovanjem bodo jx>vahijeni tudi zastopniki drugih in-teresiranih ministrstev. Glavna naša kolonija je. kakor znano. v zapadni Nemčiji, kjer biva v območju našega generalnega konzulata za Porenje in VVestfalsko okrog 60.000 Slovencev, po ogromni večini rudarjev, odnosno rudarskih rodbin. Generalni konzul -v Diis.seldorfu g. Markovič in konzularni atašč g. dr. Vodušek vzdržujeta intimne stike z našimi kolonisti in njihovimi organizacijami ter ie naš dflsseldorfski generalni konzulat zbral mnogo gradiva in mogel dobro premisliti razne projekte za ojačenje zvez med domovino in našimi Westfaid. V tem oziru je v zadnjem času sodeloval z generalnim konzulatom tudi izseljeniški komisar (nazadnie g. Deželič). Posvetovanja v ministrstvu za socijalno politiko se udeležuje tudi dussel-doriski generalni konzul Markovič. ki je z izselejnišktm komisarjem Dežeii-čem prispel v Beograd. Zatrjuje se. da hoče minister dr. Drinkovič posvetiti vprašanju naših kolonistov posebno pažnjo in da bo v večji meri. nego se je dosedai godib. nudil n?ši nemški emigraciji, ki ie največja na kontinentu, gmotno in moralno pomoč d'žave. Delovni čas v kmetijskem ministrstvu Beograd, 8. februarja, p. Minister ra kmetijstvo je, kakor ostali ministri, izdal okrožnico na vse uradnike, v katerih določa uradni čas v vseh oddelkih ministrstva od 8. do 12. dopoldne in od 15. do 18. popol-slanski zbornici velika debata o Alzaciji in Loreni. o avtonomističnem in separatističnem gibanju v obeh no-voosvobojenih francoskih pokrajinah ter o sredstvih, s katerimi nai vlada nastopi za pomirjenje duhov ob francoskem Renu. Debata je bila doslej vseskozi stvarna, zlasti magistralni ekspoze ministrskega preds. Poincareja je razsvetlil z vseh strani alzaški problem. Kakor je vsa zbornica z izjemo par najskrajnejših alzaških separatistov in neizbežnih komunistov enodušna v prepričanju, da tvori Alzacija z Loreno neločljiv dei francoskega narodnega teritorija. in v zahtevi, da mora ostati rešitev alzaških težav izključno francoska interna zadeva, tako ie pričakovati in želeti, da dovoli parlament z isto soglasnostjo uporabo potrebnih sredstev za srečno in uspešno rešitev prob enia. ki postaja vedno vznemirljivejši ter nujno zahteva odlpčnih ukrepov. Četudi je alzaško vprašan e nedvomno čisto domaČa stvar naše veirke za-padne prijateljice, vendar te njegov pomen tolikšen, da vzbuja zan manje in pozornost v celi Evropi, posebno še zato. ker skuša sistematična vsenemška propaganda dati a zaškim težavam drugačno vsebino, nego jih v resnici imajo. ter jih izrabljati v separatist čne svrhe s ciljem odcepitve Alzac ie-Lo-rene od Francije in priključitve veliki nemški državi. Vsenemška teza je priprosta: veliki večini Alzačanov je nemščina materinski jezik: zatorej so de nemškega naroda in spadajo po naravnem pravu v nemško državo. To tezo propagirajo navzlic versajskemu miru in navzlic lokarnski pogodbi, v kateri se Nemčija še enkrat in prostovoljno odreka Alza-cije-Lorene, številna nacijonalističr.a udruženja v Nemčiji. Francosko naziranje je seveda dija-metra'no nasprotno. Francosko tezo ie izvrstno razloži! Alzačan Charles Be-ckenhaupt v štrasburškem tedniku «L' Alsace francaise». Njegova obširna izvajanja se dajo resumirati nekako takole: Alzaško prebivalstvo ni germansko, marveč avtohtono in galsko, premešano z germanskimi elementi. Nemško govorico so mu vsilile invazije Frankov in Alemanov in sedem stoletij nemškega gospodstva. Antropo'ogija in manifestacije alzaškega duha v slovstvu in umetnosti, sodelovanje Alzačanov v francoski zgodovini in revoluciji, njihova zvestoba do Francije po 1. 1870.. ki se ne da spraviti v sklad z namišljenim nemštvom teh dežel, vse to dokazuje premoč francostva. Uvidevni Nemci to sami priznavajo, .peneral von Werder, ki je 1. 1S70. pokoril. Strasburg, je vzkliknil nekoč: «Sovražim Alzačane, ker ljubijo Francijo.» Bismarck ie izjavil v Reichstagu, da je Nemčija anek-tirala Alzaciio samo iz strategičnih razlogov, in se ni zmeni' za njeno jadiko-vanje in gnjev. Državni namestn k feld-maršal von Mantenffel ie lojalno priznal zvestobo Aizacije do Francije. Iskreni Nemci si niso nikdar delali iluzij o nemštvu Aizacije. Med vojno je bilo 1640 Alzačanov v ječah, 1900 izgnanih, 18.426 pa jih je dezertiralo. Velikanska je bila selitev iz Aizacije. ko je žive'a 47 let proti lastni volji pod nem'kim gospodstvom. Danes je čez 400.000 rojenih Alzačanov in njih potomcev raztresenih po ostali Franc:ji. Kot je Alzacija 1. 1871. protestirala po svojih poslancih proti nasilnemu odtrganju od Francije, tako je z ogromnim navdušenjem sprejela 1. 1918. francoske osvoboditelje. Volitve 1. 1920. so bile oravi plebiscit, ki so prinesle v A zaciji ekla-tantno zmago ne le francoske misli, marveč celo najizrazitejših nacionalističnih strank. Od Ludovika XVI. dalje do 1. 1871. ni bila Alzacija nikdar avto-normstična. Taka je postala šele pod nemško vlado iz odjx>ra proti nemškemu jarmu. Pa saj niti današnji avtonomisti ne smejo in, kakor sami zatrjujejo, ne marajo misliti na odcepitev Aizacije od Francije. Zahtevajo le avtonomijo v okviru Francije. Nedvomno je. da ogromna večina njihovih voli'cev niti danes ne mara ničesar čuti o priključitvi k Nemčiji. Vendar so razni procesi dokazali, da hočejo izvestni elementi usmeriti avtoriomistični ookret v izrazito separatistično smer. Avtonomistično gibanje v Alzaciji. ki se je zadnja leta znatno ojačilo. ima deloma domače vzroke, deloma Da je rezultat od zunaj jxndpirane propagande. Gospodarskih vzrokov ni. Dejansko se ni A'zaciji-Loreni nikdar bolje godilo nego sedaj po ponovnem priključenju Franciji, ko preživlja dobo nezaslišanega blagostanja. Res pa ie skoro pol stoletja nemškega režima, močna nemška emigracija in nasilna germanizacija precej odtujila m'ajše prebivalstvo francoskemu duhu. Zagrizeno svečenstvo — tega je le del. ker premnogi so goreči francoski patrijotje — zlorablja versko prepričanje preprostega naroda proti lajični. «prostozidarski» republiki. Razne vlade doslej niso nastopale s potrebno energijo proti hujskačem. Nesporno je. da so se delale napak" tudi s francoske strani. Toda sile ni dela' in ne dela Alzačanom nihče Njihov jezik in šege so spoštovane. Sami zahtevajo enakopravnost francoščne z nem ščino. V bistvu jo imajo že danes. Francija pa je priprav.jena izpolniti Alzaciji tudi še vse druge upravičene zahteve Ni Pa voljna dopustiti cepitve niti v ob'iki avtonomije, ker se po pravici boji. da bi ta vodila k popolni odcepitvi. «Alzacija bo ali francoska ali nemška». Piše Francois de Witt-Ouizot v «Revue des Deux Mondes». «Ona hoče biti francoska, to ponavljajo z večjo ali manjšo iskrenostjo s^mj avtenomistični voditelji. Toda njihova akcija za avtonomno Alzaciio. ki bi bila čim bolj ločena od Francije, teži nedvomno k njeni ger-manizaciji in to gibanje ie v ozki zvezi z delovanjem vsenemške propagande.» Francija ie voljna upoštevati aizaške posebnosti in ugoditi vsem upravičenim pritožbam Teži pa za tem. da tekom pol stoletja odtujevane otroke čim bolj priklene na mater domovino. Zato ie odločena odslej pobijati z vso energijo gibanje, ki hoče z zlorabo upravičenih teženj Aizacije odtujiti Alzačane od ostalih Francozov. Temu namenu rma služiti načrt zakona proti separatističnim mahinacijam, ki ga je Poin-сагё predložil poslanski zbornici. Ali je potrebna slovanska vzajemnost? Praški »Narodni Listy« so priobčili 7. t. m. izpod peresa S. Nikolajeva zanimiv uvodnik o vprašanju slovanske vzajemnosti. »Deset let neodvisne Češkoslovaške i.n Poljske«. pravi pisec, »in uiedinienje Jugoslavije predstavljajo nekateri, kakor da ie s tem vseslo-vanska misel izjrubila na popularnosti. Idejo slovanske vzajemnosti oroelaša-jo često za romantidzem. za arheologijo itd. In proti dozdevnemu »romantičnemu vseslovanstvu« postavlia.io kot baje edino travMno protiutež takozvano »realno politiko«. Nikolajev pobija tako mišljenje in ugotavlja, da so vseslovanski ideali vsekdar imeli svoi izvor v zelo realnih poVnih: vsi slovanski narodi so skušali doseči svojo državno neodvisnost Ta kolčni cilj so v svetovni vojni dosegli Čehoslovaki. Jugosloveni in Poljaki. S tem ie slovanska ideja sicer nekoliko izgubila na svo.ü moči. ker je bil pač dosežen glavni cilj ideie same, vendar pa so ostali pogoji, iz katerih se je rodila vseslovenska misel in ki so ji dajali praktičen živlienskj smisel, matlodane neizpremenjeni. Nikolajev poudaria. da je vseslovensko idejo povzročila in jo do 1. 1918 vzdrževala premoč nemško-avstrljsklh s?! nad silami Južnih In zapadnih Slovanov. Južni in zapadni Slovani so potrebovali. ako so sn hoteli izvojevati svobodo, mogočnega zaveznika. Taka zaveznica je bila Rusija. Ugotavljajoč ta dejstva, postavlja Nikolajev tile dve vprašanji: 1.) Ali grozi kaka nevarnost zapadno-slovanskim državam s strani njihovih sosedov? 2.) АИ so te države dovolj močne, da bodo lahko za dolgo dobo vzdržale svojo celotnost in neodvisnost? Na ti vprašanji odgovarja Nikolajev: »Politično obzorje fe mračno. Dovolj je. ako se spominjamo besed Mussoli-nija. da je sicer treba podpisovati vse pogodbe, kakor je bil n. pr. Kelloggov Pikt, pri tem pa ie nujno potrebno se — oboroževati! бе bolj poučna fakta nam nudi Nemčija. Nemška križarka »A« bo stala okrog 1 m-lijarde dinarjev. Tn njeni brzo in dalekostrelrci topovi pač niso določeni samo v to. da bi oddajali salve na čast Društvu narodov!« »Zanimive so tudi številke o stanju nemškega zrakoplovstva. Anglija ima zračnih liroj 3500 km. Francija 15.000. Nemčija pa 74.000 km! Jasno je. da ie ostala samo na papirju prepoved, da Nemčija ne sme imeti svojega lastnega zračnega brodovja, sai iahko vozijo nemška trgovska letala tudi nedolžne balone, napolnjene s strupenimi plini... Samo železnice dajejo Nemčiji na leto 5 mlijard in 400 milijonov zlatih mark dohodkov (70 milijard dinarjev). V takšnem gospodarskem položaju pač lahko gradi Nemčija nove križarke. dela čudeže vo.ine tehnike. da;e kredit bolj-ševikom in misli na »anšlus« Avstriie. Za+o dajejo prav ta fakta »n te številke z?1o realno misel in pomen vseslovan-s»cl Ideji! Ako le imela do I. 1914 vseslovenska Ideja napadalni osvobodilni značaj, postaja sedaj nauk obrambe hi ravnotežja... Naraščanje germanske mogočnosti je nesporna realnost. Proti tel realnosti se more postaviti v bran samo poFtično In strategično tiledinjeno Slovanstvo...« Izvajanja Sergeja Nikolajeva lahko podpiše vsak Slovan, ki s paznim očesom zasleduje politične dogodke zadnjih let. Slovanska ideja nam ie danes prav tako potrebna, kakor pred 15 leti. o tem ne more b'ti nrav nikakega dvoma. Zato bi bilo freba. da se z vso resnostjo lot'mo praktičnega d®la za uresničenje visokih ciljev, ki jih propagira misel slovanske vzajemnosti. Pomanjkanje vode na Dunain radi mraza Dunaj, 8. febr. d. Dunatski magistrat na« znanja, da bo omejil od jutri dalje upora» bo vode, ker niso zalegli dosedaj vsi opo« mini. da naj meščanstvo štedi z njo. V pr* vi vrsti bodo zaprli dovod vode v višje nadstropja. Vzrok tej drakonični odredbi je dejstvo, da je radi dolgotrajnega mraza zamrznilo veliko število studencev, ki na» pajajo dunajski vodovod, tako da pada ra« pidno množina dnevnega pritoka vode. Ka» кот zn^no. leži prvi zbiralnik dun^iskegn vodovoda пя Rixu in Srhneebcgu r dnev» no kapaciteto ВЧООО kubičnih metrov vo» -le. drugi pa na Hncb^hrvahu s !7R.000 ku» bičrvmt metri vode Letna kapac'tet* du» •"riskega vodovoda ie zrnšila zadnia letn '10 do 120 milijonov kubičnih metrov. Sto ladij zamrznilo «toelvholm. 8. februarja, (be.) V Kategatu e z«mrznilo пя<1 100 Indij. Na pomoč «o bili odposlani Številni ledolomilci, da oproste г ledom oklenjeDe ladje. Gajdarov, Gajdarov! Nastop priljubljenega umetnika v kinu Matici , Ljubljana. & februarja Oboževateljice umetnost in moške lepote Vladčmira Gajdarova so imele danes lep dan. Priljubljeni umetnik ie namreč nastopal ves večer pri predstavah v kinu Matici s kratkimi predavanj' o filmu in filmskem življenju, vrhu t ©ga pa ie delil spom'na željni ženski mladim vsake starosti lastnoročne avtograme na razglednice s svojo fotografijo, pa tudi na druge predmete, b' so jih kompetenike 'mele ravno pri rokah Ze v unionski veži ie bilo ves dan prav živahno, ker so se neprestano zbrale sentimentalne Ljubljančanke, da bi videle niega«. svojega Vladimirja. Pa tam niso imele sreče, ker sta ostala Gajdarov in za. uzovskaja ves čas v svoj:S sobah Zato pa so ea tem boli navdušeno pozdravile, ko se je ob 5. popoldne pripeljal v elegantni fcmuzm- pred kino Matica Z ljubeznivim nasmeskom si je komaj, komaj vtrl pot med množico bleščečih, sanjavih in hrepe-nev-h oči m se umaknil v malo stransko sobico poleg dvorane Ko so v prvi pa-zi zažarele luči. je stal na odru pred p'alnom Mmski umetnik in junak, sprejet in pozdravljen s frenetičrtm ap:avzom Končno je nastopi! mir in Gajdarov ie začel govorit' - slovenski Samoumevno nov. še močnejši vihar navdušenja ,n pozdravljanja Kakor hipnotizirane so b le uprte lope očkp naSh Ljubljančank na oder. Precej dokro. a za publiko še vse prekratko le trovorll Vladimir Gaidarov o mmski umetnost" jn o sijajni bodočnosti, k; to brez dvoma še čaka. Opozarjal pa j«, da ni vse ^ato. kar se sveti in da }e tud filmska kartjera združena z mnoeimi neprnetnoste' in nevarnostmi. Prav plastično ie opisal par Prizorov iz svoiega in svojih tovarišev življenja, ki so potrdili to megovo opozorilo. Ko se je polegel zaključni aniavz. med Katenm Je mala dokHca v imenu vseh Ljubljančank poklonila prilöuWienemu umet-n.ku šopek rdečih rož. ie Gaidarov d vran П pundco in io odnesel v sobo. ki so jo bi!e že napolnile n.iegove oboževalke in ga obsuje s prošnjam za avtograme. Galanten m Uubeaniv. kakor vedno, se iim je rade-voije odzval in podpisoval. oodpjsova! brez konca in kraja. Ista sITca se le ponavljala pn obeh ve-čerffih predstavah, nocoj pa trotovo sto in sto Umbuacčark sania o svojem idealu... Slab začetek novega dela v celjskem obč. svetu Celje, 8. februarja. Nocoj ob 6. se Je vršila redna seja celjskega občinskega sveta. Pred prehodom na dnevni red je stavil občinski svetnik Posa-vec predlog, naj se vse seje občinskega sveta proglase za tajne.. Proti temu predlogu Je nastopil obč. svetnik Leskovšek, na-glsšajoč. da bi to izzvalo splošno nezadovoljstvo med občani. Ko se ie nato priglasil k besedi še obč. svetnik dr. Kalan. mu župan ni hotel podeliti besede, češ da je o tem predlogu debata nedopustna. Nato je stavil predlog na glasovanje. Z glasovi bivše večine razpuščenega občinskega sveta je bil predlog sprejet. Zastopniki tiska so morali z ostalim občinstvom na poziv župana zapusdti sejno dvorano. Na poznejši tajni seji je prišlo do burnih nastopov med pristaši večine in bivše opozicije, ki je očitala županu, da ie s svojim postopanjem kršil člen 37 občinskega statuta. ki določa, da morajo pred'og o izključitvi Javnosti staviti najmanj trije občinski svetniki. Tozadevna opozoritev obč. svetnika dr. Kalana je ostala brez upoštevanja. Nato je bivša večina proti stvarnim lojalnim in iskrenim apelom obč. svetnikov dr Kalana, Prekorška Ln dr. Hrašovca Izvolila odseke po starem strankarskem ključu, tako da imajo štirje nemški občinski svetniki v odsekih tri referente. 10 občinskih svetnikov bivše SDS pa nobenega! Volitev odsekov se tudi ni vršila po določbah statuta, ki predpisuje volitve z listM. Tako se nadaljuje strankarstvo- ki je vladalo v prejšnjem občinskem svetu, toda na ta način se ne spoštujejo načela kraljevega manifesta. Revizija uradniškega zakona Beograd. 8. februarja d. Posebna komisija ministrstva pravde se bav-i s spretnem-bo uradniškega zakona, ki nai bo gotov % dveh mesecih. Kakor se zatrjuje, bo tndi novi zakon obdržal dosedanje skupine i kategorije uradnikov. Ureditev učiteljskih instrukcij Beograd. 8. februarja r Minister oro-svete ie izdal naslednjo naredbo: a) Noben učiteli ne sme dajati zasebnih ur v šolskih prostorih, b) Noben učitelj ne sme tudi izven šolskih prostorov dajati zasebne ure učencem šole. kier poučuje, c) 2e©e učiteljev ne smetfo daiat zasebnih ur učencem šol. kjer poučujejo nihovi možie. ali obratno. Soiske oblasti, upravitelji in šolski nadzorniki so dolžn . da strogo pazijo na izvrševanje te naredbe. Proti šolskim zbirkam Bengrad. febrtiarja r. Minister prosvete j« poslal vsem prosvetnim oddelkom razpis, ka se Izreka proti Sotekim zbirkam v ljudskih in meščanskih šolah. V bodoče s« smejo od šolslce mladine zbirati prispevki samo, ako je dalo odobritev ministrstvo prosvete. Prepovedano Je tudi prodajati po šofeh raznovrstne vstopmce, knjise itd. Pred objavo novega kazenskega zakona Beograd, 8. februaria. p. Minister pravde je poslal «-Službenim Novinam» novi kazenski zakonik, ki bo prihodnje dni objavljen. V veljavo pa bo stopil šele kasneje s posebnim zakonom. Požar v Zemunu Begrad, 8 februaria. р. V pretekli поб je v Zemunu izbruhnil velik požar. Pogo rela Je velika krojaška trgovina Kristini Lopsteina. škoda znaša nad 800.000 Din-