28. številka. Ljubljana, v soboto 4. febrnvarja. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI MRI Ishaja vsak dan »tefer, izimfii nedelje In praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačaje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fmnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. »Vzajemno podporno društvo" v Ljubljani. (Narodno-gospodarska silueta.) Zadnje dni iznenadila je slovenski svet novica, da ee je v Ljubljani ustanovilo „vzajemno podporno društvo, registrovana zadruga z omejenim poroštvom". Oče temu novorojenčku je baje oni mestni odbornik Ljubljanski, katerega je »katoliška" stranka milostno pustila še v mestni dvorani, da s kritičnim svojim očesom pazi nad mestnim gospodarstvom ; krstil ga je upokojeni c. kr. vojaški oskrbnik Simon Pogačar, kumovali pa so mu poleg dr. Ivana Šušteršiča in kanonika Kluna vse finančne kapacitete ultra-katoliškega našega tabora. Ko bi kljub temu kdo mislil, da se je z ustanovitvijo te zadruge storil kak važen korak v našem narodnem gospodarstvu, motil bi se silno. Klerikalna gospoda od nekdaj nima sreče s svojimi finančnimi podjetji. Dokazov za to bi naveli lahko lepo število; a zadovoljujemo se le, ako se spomnimo banke „Slovenije", katera je bila ustanovljena z groznim eklatom in brezmejnimi nadejami, katera je pa vsled nespretnosti vodilnih osob morala sramotno propasti. Tudi „vzajemnega podpornega društva" po našem mnenji ne čaka druzega; kajti ta zadruga sloni na tacih načelih, da tudi vsa ona, javni kritiki odtegnjoča se sredstva, s katerimi razpolaga naša ultra-kleri-kalna stranka, ne bodo v stanu pridobiti jej stalne klijentele. Govori se sicer, da ima .vzajemno podporno društvo", biti oni navor, ki ima vzdigniti napredno-narod no stranko iz njene pozicije v mestu Ljubljanskem in zlasti v mestnem zboru. Ne vemo koliko je resnice na tej govorici, katera se nam — ako pogledamo imena osob, ki sestavljajo prvo ravnateljstvo — zdi sama na sebi verjetna, to pa vemo, da si je naše meščanstvo ohranilo še toliko zdravega razuma, da bode vedelo varovati svoje koristi proti načinu izkoriščevanja, kakoršen hotć upeljati naši klerikalci. Mi se gotovo veselimo vsacega narodno-gospo-darskega napredka v Slovencih. Zato smo priporočali vedno snovanje posojilnic, konsumnih društev in hranilnic ter zagovarjali potrebo ustanovitve hi-potečne banke; proti takim bolebnim izrastkom nezdrave špekulacije, kakoršen je nvzajemno pod- LISTEK. Pietro Mascagni. Za malo dnij predstavljalo se bode na slovenskem udru najzuaineuitejše muzikalno-dramatično delo zadnjih let, jeduodejanska opera „Cavalleria rusticana", ki je bila povsod vzprejeta z nepopisnim entuzijazmom ter je bliskovito hitro raznesla slavo prej neznanega mladega komponista. Kdor se količkaj zanima za umetnost, pozna ime Pietro Mascagni in tega genijalnega glasbenika znamenitejša dela, zlasti „CavnMerio ruBticano" ter „L'amico Krit/." in „1 Rantzau". Širša publika bb pa, kakor je pač primerno človeški naravi, ne iute-resira samo za ta delu, ampak tudi za osobne razmere zlagateljeve, tembolj ker je zuanu, da se je Mascagni ud bornega umetuiškega proletarca povBpel hipoma nu višek Bvetovne slave in do velikega materijelnega blagostanja. Mascagni se je rodil v Livornu, kjer je oče njegov živel kot preprost pek, ki je bil pieverjen, da mu postane ru srečen in imovit, ako ga v/goji porno društvo", pa se moramo v interesu našega ( naroda kar najodločneje izreči. Dokaze za to svojo ostro obsodbo ne bode nam težko podati. Vsakdo, ki je količkaj pazljivo prečital pravila nove zadruge, našel jih je gotovo Že sam. Poglavitno načelo, na katerem sloni „vzajemno podporno društvo" je, da je vsak član istega sam nebi upnik. V.sak član ima namreč pravico za svoj delež, ki bode po uplačilu vseh tedenskih obrokov znašal 195 gld., vzeti takoj o uplačilu prvega tedenskega obroka, ako ima zadruga kaj denarja na razpolaganje, proti dobremu poroštvu 200 gld. posojila. Od tega posojila mora potem pač točno plačevati obresti, ki znašajo na teden po 28 kr., tedaj 7*28°/o ; nima pa pravice zahtevati, da bi se mu obrestovale tudi njegove tedenske vloge po 5 0 kr., temveč sadruga mu obeča le dividendo, ako bode koncem odseka — čez sedem in pol leta — kaj dobička. Pri vsaki posojilnici dobi obrtnik, trgovec ali kdor koli proti dobremu poroštvu posojilo kadar hoče, za nižje obresti (navadno za 6°/0), ima pa še to dobroto, da se mu obresti zmanjšujejo v tej meri, v kakoršai je odplačal posojilo. Pri „vzajemnem podpornem društvu" pa ostanejo obresti vseh sedem in pol leta jednake, dasi je dolžnik — kakor bodemo kasneje videli — prav z drakoničnimi sredstvi prisiljen, to posojilo v tedenskih obrokih vračati. Držeč se številk, katere nahajamo v pravilih „vzajemnega podpornega društva", našli bodemo, ako jih primerjamo s šansami pri posojilnicah, sledeče rezultate: 50 kr. na teden v posojilnico vloženih, daje v najnižji obrestni meri 4°/0 čez sedem in pol let (90 mesečnih obrestovalnih terminov) 227 gld. G5 kr. Vzajemno podporno društvo obeč a — ako bode imelo kaj dobička — dividendo do 5%» tedaj v najugodnejšem slučaji 195 gld. glavnice in 9 gld. 75 kr. obresti, vkup torej 204 gld. 75 kr. Član »vzajemnega podpornega društva" je torej na zgubi za 22 gld. 90 kr. — Za posojilo 200 gld. treba bi bilo pri posojilnici plačati pri 7*28% obrestni meri v poluletnih (15) obrokih vseh obrestij vkup 134 gld. 50 kr. — Obresti 28 kr. na teden, katere se morajo plačevati »vzajemnemu podpornemu društvu", pa iznašajo v isti za advokata. Mascagnija ni mikala latinščina ; raje kakor v gimnazijo je hodil v samostan .San Luigi di Gonzaga", kjer se je učil petja in nekoliko glasbe in kjer se je v njegovem srci unela strastni I j u bezeo za muz ko. Ta provideocijelna sila je bila močnejša od vseli ovir in je peljala sina L'vurne-škega peka na pot, kjer si je stekel neveuljivo slavo. Ofe se je dolgo upiral prošnjam sinu in njegovih učiteljev. „Če nefe postiti advokat, naj postane pek- — to je bil jedini odgovor trdoglavega moža. Na srečo prišel je v hišo strijc Stefjuo in ta je rešil Mascugnija iz nezoosoega mu položaja ter ga vzel k sebi. Skrbel je prav očetovski za mladega umetnika, a še predao se je bd Mascagni korenito izobrazil, umrl je blagi mož, zapustivši ne-tjaka svojega v največji bedi. Mascagni se je vrnil na očetov dom, kjer seveda ni bil vzprejet nič kaj prijazno in kjer je že mislil, da opusti svoje studije in se posveti poklicu očeta. Sučaj je nanesel, du sta prišli dve manjši njegovi kompoziciji v roke velikemu ljubitelju glasbe, grofu Florestanu di Lirderel, Ta je hitro spoznal, da je mati Pietro Mascagni talent po božji milosti in mu ponudil svojo podporo v dal nje izobraževanje. dobi in z istimi obrestonosnimi obroki 200 gld. 2 kr. Primerjajoč ti dve številki vidimo, da je dolžnik na slabšem za 65 gld. 52 kr. Ako torej vzamemo izgubo pri obrestih od hranilnih vlog 9.2 gld. 90 kr. ter višje obresti posojila 65 gld. 52 kr., izgubi ubogi član „vzajemnega podpornega društva" efektivno 88 gld. 42 kr. Ker je pa jako dvomljivo, če bode društvo z ozirom na izgube, katere je brezdvojbeno čakajo, in z ozirom na upravne troške zamoglo plačevati koncem odsekov obljubljeno dividendo, mora član pripravljen biti, da izgubi tudi še prej računjenih 5°/„ obresti od 195 gld. namreč 9 gld. 75 kr. in da bode po tem takem, ako je vestno izpolnjeval vse dolžnosti, trpel v sedmih in pol letih pri borih svojih prihrankih 195 gld. nič manje ko 98 gld. 17 kr. škode. Zares krasna pomoč siromaku, ki pride v roke najnovejši izkori-ščevalni zadrugi! Tako se torej godi članom, ki bodo svoje obveze vedno točno izpolnjevali. A če se tako godi z mladikami, kaj imajo šele pričakovati grčave in usahle veje?To pove nam § 10. pravil, ki poleg ostalih določeb obsega tudi to, da „se član, ki zaostane tri mesece z uplačili tedenskih obrokov, sme z ravnateljskim sklepom iz društva izobčiti in da je „na-sledek tega izobčenja izguba vseh društvenih pravic in uplačane uloge, ki zapade v korist društvu". Tedaj uboga para, ki si je morebiti s težavo od trgoval od ust svojih, da je vplačeval tedenske vloge po 50 kr., izgubi vse te prihranke, ako vsled nepredvidnih zaprek tri mesece s plačili zaostane. Dovoljujejo se pač neke izjeme, od katerih je pa najpoglavitnejša — „po-polno ubožanje" — tako raztegljiva, da se bode v vsakem slučaji zamogla puščati na strani. Tu se zopet vidi, kakošno prednost ima vsaka posojilnica in hranilnica pred nvzajemnim podpornim društvom", kajti pri teh zavodih nikdar in v nikakem slučaji ne morejo zapasti uplačane uloge; da! še celo obresti ne izgube se od njih celih trideset let, ko bi jih vlagatelj tudi v vsej tej dobi vzdignil ne bil. Po pravici smo se — prečitavši to čudno določbo pravil — vprašali, kako je vender mogoče bilo, da jo je vlada molče odobrila, ker se naravnost protivi načelom in predpisom, ki so doslej veljavni bili glede obrestonosnega nalaganja prihrankov. S pomočjo velikodušnega tega moža preseli se je MtiHcagni v takozvano intelektuvelno središče zjedinjene Italije, v Milau, in postal učenec prvega glasbenega zavoda na svetu. Napredoval pa ni nič posebno Bil je še mlad, materijeluo stunje ujegovo je bilo tako žalostno, da so jele pešati telesne in duševne njegove moči in videvš', kako težak ju boj /a eksistenco, s kolikimi in kakimi zaprekami se je boriti za vsakdanji kruh, polastil se ga je bridek, razjedajoč peaimizetn. Po primeroma kratkem prebivanji v kinservatoriji zapustil je Milan ne zvršivši VHeb Btudij in postal kapelnik pri potujoči gledališki družbi. Kot takšen prepotoval je skoro vso Italijo, bolan na duSi in na telesu, izpoatavlien največji loli. Da si morejo čitatelji predstavliati, v kakšnih razmerah ju živel tedaj Mascagni, bodi povedano, da j" bil nekaj časa kapelnik pri gledališki družbi tistega Freunda, ki je čisih prirejal v re-dutni dvorani v Ljubljani nemške predatavc! Blizu Neapolja razšla se je neka družba, pri kateri je bil Maacagni; ostal je v tujem kraju, sam, zapuščen, brez sredstev, ua smrt bolan V tem prežulostnem položaju usmilila se ga je neka igralka, ga negovala za času bolezni in skrbela zanj bolj kakor — (Odlikovanje.) ViSji poStni upravitelj in načelnik gluvnega poštnega urada v Trstu goBp. Ludovik Fucha dobil je povodom naprošenega vpokojenja, naslov cesarskega svetnika — (Zagrebška uzpinjača) ali železnica na žico bode se temeljito popravila in izročila koncem bodočega meseca javnemu prometu. Zaradi hudega mraza so se dotična dela nekoliko zakasnila. Razne vesti, * (Spremstvo ruskega cara.) V suiti ali v spremstvu ruskega cara Aleksandra III. je 120 osob. Mej njimi je 55 general-adjutantov in 54 pobočnih adjutantov. Po narodnosti je 98 Rusov in 22 drugih narodnosti. * (Zobovni zdravniki za šole.) Šolske oblasti v Londonu so sklenile, da se nastavi deset zobovnih zdravnikov, kateri bodo redno pregledavali zobe Londonskih šolskih otrok. * (Verdijeva nova opera „Falstaff") se bode predstavljala dne 7. t. m. prvikrat v Teatro Scala v Milanu. Kolikor se je dozdaj poizvedelo, prekosi to novo delo starega mojstra celo njegovega .Othela" in se posebno hv»li tretje dejanje kot najbolje uspeli vsega dela. L'breto spisal je znani pesnik in skladatelj Boito in se držal Shakspearovih „Veselih žen Windsorskih", katere je že uglasbil Nicolai tako izborno. Zanimivo bode torej slišati, kako je Verdi uglasbil isti predmet genijalnega hu morja angleškega pesnika velikana. * (Kolera na Nemškem.) Navzlic hudi zimi pojavila se je kolera v mestu rinile. Zbolelo je 28 osob, od katerih jih je umrlo 13. Tudi v Trothi blizu Halla zbolelo je nekoliko osob pod »umnimi ZDaki. Poleg Halla pokazala se je kolera tudi v Nietlebenu, kjer je zadnje dni minulega meseca zbolelo 13 osob, od katerih je jedna umrla. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Maribor 3. februvarja. Slomšekova slav-nost sijajna. Velika dvorana in postranski prostori napolnjeni z odličnim narodnim občinstvom iz mesta, bližnje in daljne okolice, Ptuja, Slov, Bistrice, Poličan itd. Vse točke vsporeda izborno dovršene, Triglavanovi tamburaši več komadov morali ponavljati. Dr. Medved proslavljal Slomšeka v navdušenem govoru. Prisotnih pri koncertu več gg kanonikov in mnogo duhovnikov. Krakov 3. februvarja. Poljskega katoliškega shoda ne bo, ker ga politični krogi ne zmatrajo umestnim v sedanji dobi. Pariz 3. februvarja. Včeraj bilo zaključeno obravnavanje v panamski aferi« Pariz 3. februvarja. Delafosse interpe-liral v zbornici o egiptskih razmerah. Minister Develle dal povoljna pojasnila. Atene 3. februvarja. Včeraj bil na Zanti zopet potres, zajedno dež in toča. 26.000 oseb je brez stanovanja. Tujci: Listnica upravništva. Goap. A. Kocmur, trgovec v Ljubljani: Potrjujemo, da Vaš inaerat v našem listu z dne 21. in 28. p. m. ni razumeti tako, da bi bili Vi prevzeli tisto zalogo soli, katero je imel prej g. Fr. Pirker, marveč tako, da imate sedaj Vi jedino zalogo aoli v Ljubljani, docitn je prej jedino tako zalogo imel g. Pirker. Zahvala. Blagorodna gospoda, naša rojaku Anton Orogorič v Ptuji in Ant. K oh i, učitelj v Središči, Hta prvi razuib sredstev za ubogo šolarje, drugi več zvezkov svojih „legend" itd. tukajšnji šoli brezplačno poklala, za kar se jima v imenu vse učeče ae mladine najsrčnejše zahvaljujemo. Itog plati! Iv rujni aolNkl sicl Maloncdel |aki. ■;.«»s«i-i'Sii»«* mrveke 1. februvarja. V Brnu: 19. 24, 49, 48, 79. 2. tetini vari j a. Pri Hallftit Dr. Mayer, Rngel, Oreinik, Spitzer, Herzog, Gnlman, Grfinwald, Ooiman, Kofler, Singer z Dunaja. — Maidič iz Celja. — Weiss iz Velikih Lašč. — Nadina Slavianakv, Klebniker, Schrever iz Gradca. — Lovšin iz Ribnice. — GoldBchmidt iz Trata. — Primer iz Berolina. — Kasti iz Plina. — Pussling iz Prage. — Maxi-movitz iz Budimpešte. — Nenman iz Linca. Pri Slona: Raitarek. Jelene, Lončar iz Tržiča. — Majdič iz Kranja. — Dr. Temnikar, Dr. Schmidinger iz Kamnika. — Scherban iz Trata. — Miklančič, Kreui, Uhriming iz Prage. — Sturm iz Budimpešte. — flaeber-leiu iz Kranja. Pri avstrl|skem cesarju: Steiner z Dnaaja. Pri južnem kolodvora: Fiala z Dunaja. Pri b«varni*»-m dvora: Troat t* Dunaja. — Flo-rin, IIoIIhz iz Kamnika. — Honzik iz Tržiča. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 1. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740-7 ... 737 9 na. 7854 mm — 8 8 C 30 C 18 C brezv. si. jzh. si. jzh. megla megla megla 000 mm. 2. febr. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 736*2 mm. 736*6 mm. 735*3 mm. 02 C 16 C - 1*4 C al. zah. brezv. brezv. megla megla megla OOOaa Srednja temperatura —10 in -4-0-4°, za 01° in 1-5° nad normalom. ID-u-r^aosj^a. borza dne 3 februvarja t. 1. včeraj — gld. 9890 — gld . 98 40 - „ . H6f0 - „ . 10185 - „ 999- - „ * 324'- - , . 120-90 - . Papirna renta .... Srebrna renta....., &lata renta......, 5°/0 marčna renta ... , Akcije narodne bauke . , , Kreditne akcije .... , London ....... , Srebro ....... , Napol........, C. kr. cekini....., Nemške marke .... t državne srečke iz 1. 18f>4 Državne srečke iz 1. 186-1 Ogeraka zlata renta -t'/,...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke f>" „ ... 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/t0/o 7-'at 1 z:ls,> • Kreditne Brečke......100 gld Rudnifove srečke...... 10 „ akcije auglo-avstr. banke . . . 120 , Tramway-društ. vel j. 170 gld. a. v..... 9-63 5-68 59-221/, 250 gld. 100 „ 147 194 114 102 1-22 118 194 25 152 24 5 danes , 98 55 98 30 117 05 101 60 1007— 322 25 120*85 9-P1 fv68 S9 20 gld. - kr ■ o . 70 , - 05 - , 75 , , 50 , . 25 . Ceniki se pošiljaio zastonj in frnnkovani. Največja zaloga Mil strojev JAN. JAX Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Niske ceue. — I 'godno plačevanje uh obroke. — Stari Ntrojl se zamenjavajo. — Popraviti Me aldelajo hitro, dobro ln (10) eneuo. (1309) I Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (47—5) v hdtelu Mali*!'« II. nadstropje, št. 25-26. Ordiuuje vsak dan od 9.—12. uro dopolu- dne in od 2.—5. ur-.' popoludne. Ob nedeljah in praznikih od '/,10.— 1/t\. ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. CJr.jlavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 3u o3cto"tora, 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem *~. vTr,r«,no Jni-t-el«.. odvetnik v Šmariji (St. Marein bei Erlachstein). KAM- TILL lijiitt-ljan;i. ftpitnlMke ulice At. lO. Risalnice, risalni o^el, risalni čavljički, risalne sine, risala, predloge za rondc pisavo, peresa za ronde pisavo, skriljuati klinci, škriljne ploščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanice, šolske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tintni črtnild, črnilec, tint-niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, risarski papir, predloge za risanje, orodje za (10L>4) risanje. IV. (21) Stev. 2293. Razglas. (113-1) Ker je urailuo dokazano, da se je unela v jedntrn tukajSnjein hlevu pri goveji živini kužna bolezen na gobcih in parkSjih se lastnikom goveje živine in praš čev naroča, da naj nataučno opazujejo svojo živino, in če bi zapazili znamenja bolezni, kakor: uuetie žlemnute kože v gobcu, male mehurčke ali ugnide v čeljustih, ali če živina težko je in prežvekuje, ali tla ima jednako unetje in rane nu parki jih, da to takoj na-zuauijo podpisanemu ms'ratu. Kdor bi to naznanilo opustil, kaznoval bi se z zaporom do dveh mesecev ali B globo do 300 gld. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 1. iebi nvarja 1893 L Luser-jev obliž za turiste. I'; .hi ur-.i imajo v l.Jnb-I in:l J. Swoboda. U. pl. Trnkociv, G. Pioooli, L. Oreet-l; v Iti: do I f o ve mi S. pl. Hladovi«-, F. llaika* v Kamniku J. Močnik; v Olovci A. K^ff»'r, W. Tbiiruovalri. J. Birnba-cbi r- v llreaiali A. Aieb-loger*j r/ Tms (»» Ku-ro&keiu) (J. Miriuior; v Iloljakii F. Scbolz, Dr. E. kuinpf; v €««»ri«l Q, B. Pontoni: v tVoifV*-ln-rjici A llutli; v Krn-iij: K. Slivnik-, v Kud« tgoul C. Fj Andrien; v ■ drlii Josip \Varto; v Kudovl il<*l A. iioblok ; » Olji .1. KLupf«*raohmid. Izdajatelj in odgovorni urednik : J ob i p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiokarue". Gospodje ustanovitelji „ vzajemnega podpornega društva" pa tudi spokorjencem ne prizanašajo, dasi bi morali dobro poznati na nje nanašajoči se svetopisemski rek. Ravno nasprotno: kaznujejo jih skoro še huje, ko same renitente. Isti § 10. namreč določa, da mora član, ki ne plačuje redno tedenskih obrokov (po 50 kr.), za vsak zaostali teden od vsakega obroka plačati jedenkraj car kazni; če pa zaostane s plačilom več nego štiri tedne, dva krajcarja in tako po preteku vsakih daljihštirih t ed no v j ed en kr aj c ar več od vsacega zaostalega obroka, tako dolgo, dokler ne spolni popolnoma svoje dolžnosti." — Ko smo prečitali to določbo, nismo skoraj mogli verjeti svojim očem. V dobi, ko je vedno v veljavi še zakon proti oderuštvu, določbe, ki ao temu zakonu naravnost v posmeh ! Predaleč hi nas vodilo, ko bi hoteli izračunavati, kakošne obresti se tu zahtevajo od prepočasnih plačnikov za vso dobo odsekovega trajanja, naj konštatujemo le, da se 1 kr. prve štiri tedne, 2 kr. druge štiri tedne in 3 kr. priklade tretje štiri tedne jednači : v prvem tednu 102%, v drugem tednu 100% in tako naprej v devetem tednu celo 259%, v desetem tednu 253%, v jednajstem tednu 247%, v dvanajstem teduu 241%. Zanimiva je še določba tretje alineje § 8, ki se glasi: nKdor želi k odseku pristopiti šele po njega osnovanju, plačati mora vse do njegovega vzprejema že zapadle deležne tedenske obroke i n pa zamudne krajcarje tako, ko muden dru-štvenik". Ker se po § *3. vsako leto osnuje nov odsek, tedaj more tako doplačilo zadeti na novo pristopajočega člana le tekom jednega leta. Vzemimo tedaj primero, da bi zadnji teden novembra hotel kdo pristopiti za člana. Doplačati bi mu torej bilo 48 zamujenih obrokov po 50 kr. v skupnem znesku 24 gld. in pa zamudnihkrajcarjev po gradaciji § 10. nič manje ko 5;J gld. 54 kr., torej dobrih 223%. Ali so pač snovatelji tega čudnega podpornega društva jemali kdaj računsko črtalo v roke? Gotovo ne; kajti v dodatku k drakonični tej določbi pravijo sicer, da „ravnateljstvo sme po previdnosti olajšati plačilo tako zaostalih obrokov z dovolitvijo primernih novih obrokov", a da bi jim »melo odpustiti ogromno svoto zamudnih krajcarjev, o tem ni niti govora. Kaj naj o tem izrastku ultraklerikalne špekulacije še povemo? Hodi tega dovolj. Vsaj bode vsakemu, ki je našo stvarno in s točnimi številkami podprto razpravo prečital, jasno, da .vzajemnega podpornega društva" ni rodila potreba, ampak zgolj preračunjena špekulacija, katera hoče neizkušenost in nevednost ubožnega prebivalstva — zlasti malih obrtnikov — izkoristiti v svoje politične namene. Če bi bilo ultraklerikalni gospodi res zato, da pomore manje premožnim someščanom, moglo bi se bilo to zgoditi z ustanovitvijo posojilnic po RaifTei-senovem sistemu, ne pa s tako izkoriščevaluo napravo. Ne čudimo se, da so se našli možje, ki so drag« volje podali pomočno roko k takemu početju; čudimo se pa vsekakor, da v ravnateljstvu zadruge, kakor je popisana, sede resni in izkušeni možje, kakor: kanonik Zamejec, Ivan Fabian star. in dr. Fran Papež. Hiin.t /.a-se. To požrtvovalno ljubezen vrnil ji je Mascagni h tem, da se je ž njo poročil. Ko je popolnoma okreval, dobil je službo kapelnika v nekem zapuščenem mestecu pri Neapolju v Cdriguoli z mesečno ph<čo 100 frankov. Tu je mladi mneitro preživel medene tedue Bvojega mladega zakoua, tu se je duševno in telesno okrepil, tu se mu je zopet vzbudil pogum za samostalno stvarjenjH. Lotil se je znane Heinejeve tragedije „ttatel fl", a tega dela ni izvršd ; vedno je imel v mislih kratko novelico „Ca-valieria rusticana", katero je bd Že pred leti čital v nekem listu. Obruil se je do nekega prijatelja in rojaka Livorneža Targiouija s prošnjo, naj mu napravi po tej povesti libreto, a Targioni se ni hotel ukvarjati b tem nehvaležnim delom, ueki drugi libretist pa je zahteval razuih garancij, da Mascagni nanj niti misliti ni mogel. V tem je razpisal M.lanski založnik Son-zogli o veliko nagrado za najboljšo jednodejansko opero. Mascagni je nekako iustiuktivno slutil, da je sedaj prilika priti na površje, sedaj ali nikdar. Obruil se je zuova do Targionja, naj mu po Ver-gini noveli spiše libreto io po dolgem prigovarjanju se jo libretist udal prošn am prijateljevim. Ker je bil rok za predložitev kunkureučuih del le kratek, Naše šolske razmere. (Govoril posl. V. Spin čir v 191. seji državnega zbora dne 28. januvarja 1893. 1.) (Konec.) Pri nas bi bilo vprašati za mnenje šolske občine, ki skrbe za materijelne potrebščine šol, io deželni odbor, ki plačuje učitelje, razsodi pa deželni šolski svet, ki ni vezan na izrečena mnenja in ki ne more razsojati po svoji volji, ampak mora ostati pri lem v mejah, določenih mu po zakonu. (Dobro! mej somišljeniki.) Te meje zakona so označene v členu 19. (Jako dobro! mej somišljeniki.) Z ozirom na veljavne zakonske določbe io z ozirom na pedagogiško-didaktična načela, katerih ne more premeniti noben zakon in noben ukaz, so šolska oblastva ne samo opravičena, ampak tudi vezana določiti učnim jezikom tisti jezik, kateri govori dotični narod v dotični šolski občini. Odločilno besedo ima torej deželno šolsko oblastvo, dež. šolski svet, in če je v Istri, v Trstu in v Gorici, kakor rečeno na tisoče otrok slovenske in hrvatske narodnosti, kateri nimajo šol, tako je tega krivo samo dež. šolsko oblastvo. Tudi pri imenovanjih in sploh pri vseh šolskih rečeh ima dež. Šolski svet prvo besedo. Navedem naj za to nekaj primerov. Poznam učitelja, ki uči na šoli, katera je hrvatsko-italijanska, akoprav je tam samo dvajset otrok, zmožnih hrvat skega in italijanskega jezika, nad sto otrok pa ume samo hrvatski. Ta učitelj ni osposobljen za definitivno mesto na hrvatski šoli. Imenujem naj tudi kraj; zove se Roč. Poznam pa tudi učitelja v Št. Petru u Šumi v paziuskem okraju; ta je torej nastavljen na hrvatski šoli, na kateri se uči tudi ita lijanščina, a le kot učni predmet, in temu učitelju se je odreklo definitivno imenovanje, ker nima iz italijanščine uradnega osposobljenja. (čujte! na desni.) Oglasil se je torej za skušnjo, jo prav dobro prebil in zopet prosil defiaitivnega nameščeoja. Krajni Šolski svet in občna sta ga tudi nasvetovali, okrajni šolski svet ga je dobro kvalificiral, a deželni odbor ga ni prezentira! in deželni šolski svet bo je tudi pokazal onemoglega. Poznam nekega učitelja, kateri je bil tekom let že večkrat tožen radi moralnih in agita-toruih prestopkov. (Klici: Kupoval je glasove!) Deželni šolski svet je bil primoran predlagati, naj se dotični učitelj premesti, (Klici: Tako!) a deželni odbor se ni oziral na ta nasvet io mož uči še danes na isti šoli, v največje pohujšanje prebivalstva. V Pazinu razpisano je bilo pred nekaj leti mesto voditelja na italijanski šoli. Oglasilo se je deset prosilcev in občinsko uačelništvo in krajni šolski svet stavila sta v zmislu pravice, prJBtoječe jima po zakonu, terna-predlog in nasvetovala tri učitelje, ka-tere ni bilo iz nobenega uzroka izključiti, kateri so bili vsi osposobljeni za italijanske šole in vrh tega še za pouk hrvatskega jezika, jeden mej njimi celo za meščanske šole. Deželni odbor, kateremu pristoja prezentacija, ni hotel nikogar prezentirati, io deželni šolski svet, kateremu pristoja pravo imenovanja — od je na dekretih vedno podpisan — ni nikogar imenoval, baje zato, ker ni bil nihče prezentiran. Ako torej deželni odbor nikogar ne prezentira, ako ne izvrši svoje pravice, naj se deželni šolski Bvet odpove* pra- pošiljal je Targioni svoj libreto sproti na dopisnicah. Ko je dobil Mascagni prvo dopisnico, rekel je svoji ženi: Jutri zjutraj začnem komponirati „Ot-vallerio rusticano". — Tisto noč povila mu je žena prvega otroka. Vzlic temu lotil se je Mascagni ob določeni uri dela in hitro napredoval. Največ preglavic mu je delal konec, ko priteče neka Žena na oder in zavpije iz vsega grla: Ilanno amazzato compare Turiddu („Ubili so ujca Turiddu"), dokler ni tudi za zvršetek našel primernega muzikalnega izraza. Poslal je svoj rokopis v Milan, kamo- je dospel le nekoliko ur predno je pretekel določeni rok. Razsojevalci niso ne hip dvomili, da je mej 73 konkurenčnimi deli MaBcagnijeva „Cavalleria rusticanaa najgeuijalnejša in prisodili so mlademu umetniku razpisano nagrado. Mascagni čakal je težkim srcem celih osem dnij odgovora — naposled dobil je brzojavno naznanilo, da je bila „Cavalleria rusticana" odlikovana a prvim darilom. To je bil prvi veseli dan v njegovem življenju. Na mesto skrbij stopil je sedaj strah pred — publiko. Po določbah razpisa imela se je predBtav- vici imenovanja!! Č* torej deželni odbor nikogar ne prezentira, ni smeti nikogar imenovati. Rakurs zoper to naredbo je visoko naučno ministerstvo odbilo. V Koperskem okraju mi je >nau učitelj, ki je bil sadnji Čas valed ovadeb in piaarjeoja raso h Italijanov samo nato prestavljen na drugo mesto, ker je v svoji čisto slovenski občini glasoval za slovensko in ne za italijansko stranko. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Poznana tudi učitelja, kateremu je okrajni šolski svet izrekel grajo samo zato, ker je podpisal oklic na volllce, v katerem se je tem priporočalo, naj se ne udeleže* volitev, občinskih volitev v Pulju. Hotel se jtt pritožiti, podpisal je tudi pritožbo, a ta ni bila vzprejeta. Tistih občinskih volitev udeležil se je pa ravnatelj gimnazije in član dež. šolskega s veta jako živahno, bil je celo član volilskega odbora neke stranke, podpisal je več cklicev in je še danes na svojem mestu ter dobi najbrž čs ne kako odlikovanje, pa vsaj kako nagrado za svoje delovanje. Gospo la moja! Navajal sem sama fakta in se skliceval na nekatere zakonske določbe, sodbo pa prepuščam vsem poštenjakom in vsem pravičnim možem. Iz tega, kar sem povedal, je razvidno, da se hoče na Primorskem in sploh pri Slovencih in Hrvatih potem šole to doseči, kar nekateroiki govore*, pišejo in tiskajo, da hoče učna uprava Hrvate in Slovence polagoma ponemčiti ali poitalijančiti. Prvi korak je neobligatni pouk v nemškem jeziku — zato se dajejo remuneracije; drugi korak je obligatni pouk v nemškem jeziku; tretji korak je nemščina kot učni jezik za nekatere predmete v višjih tečajih, četrti korak nemščina kot učni jezik za vae predmete začenši 8 tretjim tečajem, peti in zadnji korak pa so popolnoma nemške ljudske šole tudi v slovenskih kmetskih občinah. (Tako jel) V mestih naprej vojaške ljudske šole za civiliate, potem nemške državne ljudske šole a konečno se prisilijo mesta kakor Ljubljana, da ustanovo nemške ljudske šole. Prav tako je tudi z moškimi in ženskimi učiteljišči: nemščina kot obligatni učni predmet v Dalmaciji; nemščina kot učni jezik za nekatere predmete in naposled popolnoma nemška učiteljišča. Takisto je tudi na gimnazijah; v Dalmaciji je nemščina obligatni učni predmet; na Kranjskem in v Mariboru se poučujejo nekateri predmeti v nemškem jeziku, drugod pa se poučujejo vsi predmeti nemški. Šd huje je na realkah, kjer se samo nemški uči, izvzemši Dalmacijo, kjer ie nemščina učni predmet. Na trgovinskih šolah, na visokih šolah, na vseučiliščih in tehničnih visokih šolah je izključno nemščina učni jezik. Hrvatom in Slovencem v Primorju je na voljo dano, da obiskujejo nemške ali italijanske šole (Jako dobro! mej somišljeniki.), dočim za-morejo obiskovati samo italijanske trgovinske akademije in italijauske navtične šole v Trstu, Lošinju, Kotoru in Dubrovniku. To, gospo la moja, je popis razmer, v katerih se nahajajo Hrvati in Slovenci v Primorju glede šol, iz tega je vidno posestno stanje Hrvatov in Slovencev z ozirom na učilišča, posestno stanje, ka- BaV Dalje v prilogi. 1 jati odlikovana opera najprej v Rimu in Sonzogno je izvolil v to dan 17. majnika I. 1890. — Malo dnij prej je prišel Mascagni sam v Rim, da vodi zadnje .skušnje. Prijatelji Mascagoijevi so pač videli, da matMtro ni oblečen tako, da bi oveutueluo mogel stopiti na oder. Njegova toileta bila je taka, da se je že od daleč spoznal v njej kapelnik Cerignolski. Sonzogno ga je preoblekel, ker Mascagni sam še toliko ni premogel, da bi si bil kupil novo kravato. Predstava je bila pravi triumf, kakeršnega je doživel le malokateri komponist. Publika je bila tako navdušena, da so najodličnejši gospodje hiteli za prizorišče in Mascagoija na rokah prinesli na oder. Vsakdor je čutil, da je slišal in videl delo izredno genijaluegt glasbenika. Po predstavi sod d je JMaBcagoi mej umetniki, ki bo peli v njegovi operi; prvič v svojem življenju je pil penečega šampanjca in prvič v svojem življenju videl bankovce po tiBoč frankov. Muecagni je sedaj sloveč in imovit mož; kljubu temu, da je komaj trideset let star, ga sreča njegova nt opijanila, ostal je skromen, postrežen in liubezniv, kakor je puč vsak pravi umetnik. O njegovi operi „Cavalleria ruiticana" govorili bodemo še obširneje po predstavi. Priloga „Slovenskemn Naro<1au ftt. 28, rine 4. februvarja 1893. tero hočejo ohraniti nekatere stranke te visoke zbornice, sklicuje* se pri tem na Najvišji prestolni nagovor. Ti gospodje so beati possidentes; oni imajo vse, kar si želč, imajo več, kakor jim gre po zakonu in sicer v škodo drugim narodom, zlasti pa Hrvatom iz Slovencem (Jako dobro! mej somišljeniki.), vrb tega pa zahtevajo, naj to Hrvati i o Slovenci še odobravajo (Dobro! Jako dobro! mej somišljeniki) in naj hrvatski in slovenski poslanci ne silijo na premem bo. Gospodje pozabljajo, da Najvišji prestolni nagovor ne izključuje ustavno zajamčene ravnopravnosti, da jo celo izrecno naglasa in predpostavlja. Najvišji prestolni nagovor ni razveljavil ravnopravnosti, zajamčene v državnih osnovnih zakonih, ne prikrajšuje Hrvatom in Slovencem pristoječih jim pravic, katerim se ti nikdar ne bodo odpovedali, ter se jim odpovedati ne morejo. (Odobravanje mej somišljeniki.) Voljni bo žrtvovati za slavo dinastije in za moč monarhije vse sile; voljni so sodelovati pri delih za povzdigo materijelnega blagostanja, a svojih narodnih in državnopravnih pravic ne bodo nikdar pozabili (Dobro! Dobro! mej somišljeniki.) in se ne bodo nikdar zadovoljili s sedanjimi narodnostnimi razmerami; nikdar ne bodo odobravali šolskih razmer, vsled katerih se narod nemči in italijanči (Tako je! mej somišljeniki.) ker bi s tem sodelovali zoper interese dinastije in zoper interese monarhije, ker bi s tem postali sokrivci pri poskusu, umoriti lastni narod. (Viharno odobravanje mej somišljeniki.) Za naučno upravo, katera ne da našemu narodu tega, kar daje drugim narodom v polni meri, tega, kar pristoja našemu narodu, za kar plačuje; za troske, s pomočjo katerih se raznaroduje naš narod, zato ne bodemo glasovali jaz in moji ožji Bomišljeniki. (Živahno odobravanje in ploskanje mej somišljeniki.) Politični razgled. V a r» u je sp. koncipist Ivan Laurer, rodom kran ski Slovenec, imenovau ie od ministerstva no tranjih stvarij policijskim komisarjem v področji Dunajskega policijskega ravnateljstva. — Pri računskem oddelku deželne vlade imenovan je računskim revideutom g. otieijal Fran Brega nt, računskim oticijaloui pa davčni kontrolor g Jeruej K i I a r.— Davčni kontrolor g. J. Knez je imenovan davkarjem v Logatcu. — Davčna adjunkta gg. Ad. Ruda in Iv. Fink imenovana sta kontrolorjema, prvi v Zatičini, drugi v Kostanjevici; davčna praktikanta gg. Hinko Brili i in Konrad Ros man adjunktama oba v Ljubljani. — Davkar g. Josip Jeglič pride iz Logatca v Idrijo, kontrolor g. Valentin Ažman pa iz Kostanjevice v Kamnik. — Okrožnim zdravnikom za skoro čisto slovenski Velikovški okraj na Koroškem imenovan je sekundarij na bolnici v Mttrzzuschlagu g. dr. Edvard Zych; kakor ob sebi umevno, mož ne zna slovenski. — Vojuim oskrbovalnim akcesistom v rezervi imenovan je g. Alojzij Kreoner (iz Škofje Loke), rezervni desetnik 3. topničarskega polka pri vojnem oskrbovalisči v Gradci. — (Državni zbor.) Zaradi preobilnega dru-zega gradiva morali smo poročilo o včerajšnji seji državnega zbora odložiti do ponedeljka. Kratek re-suuio priobčujemo v „Političnom pregledu". — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na jutrajšnjo predstavo Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. — (Nadzorovanje.) Vodja deželne vlade, dvorni svetnik baron Hein, ogledal si je včeraj tukajšnjo višjo gimnazijo. Spremljeval ga je deželni šolski nadzornik g. Šuman. — (Vabila za Sokolovo maskarado) se začno razpošiljati v ponedeljek dne 6. svečana t. I. lzvenljubljanskim narodnim društvom poslana vabila veljajo za povabilo posameznim društveni-kom. Kdor želi posebnega povabila, oglasi naj se pri odboru „Sokola". — (K Sokolovi maskaradi) oglasili so se raznovrstni skokonogi nemirneži. Ker bodo te originalne maske provzročale mnogo smeha in zabave, opozarjamo občinstvo še prav posebe na to skupino, broječo 20 izurjenih članov. Imenovani skakalci ušli so iz Bvetovnoznanega cirkusa „Skok — Trč — in* ter bodo njih produkcije sigurno V8pele na občno zadovoljnost. — (SlavČeva maškara d a) bode letos izjemoma na pustni torek, dne 14. februvarja tega leta. — Ustrezajo moogostranski želji, je na društveno prošnjo prepustil slavni deželni odbor redutno dvorano, katero bode dalo društvo .Slavec" sijajno okrasiti. Vabila so do-tiskana ter se začno bodoči teden razpošiljati. Ker je zanimanje veliko in kakor kažejo priprave, bode letošnia „Slavčeva maškarada" daleč nadkri-Ijevala svoje prednice. Odbor „ Slavca" preložil je svojo maskarado na pustni torek z ozirom na to, da je v nedeljo „Sokolova" maškarada. Tako bodo prijatelji vesele pustne zabave tudi pustni torek še lahko praznovali prav prijetno na „Slav-čevj" maskaradi. — (Konec šolskega poluletja.) Na Ljubljanskih srednjih šolah sklene se prvo poluletje šolskega leta dne 11. februvarija. Štiridnevne počitnice padejo torej ravno v pustne dni. Drugo šolsko poluletje se prične dne 15. februvarija. — (Nov kota ž ni oddelek) pričeli bodo graditi morda na mestnem travniku nasproti drsališču pod Turnom. Trgovec g. Benedikt stavil je ponudbo za nakup jednega dela tega posestva in vsled tepa j« magistratni odsek naroČil mestnemu stavbenemu uradu, da parcelira ta svet in predloži dotični Črtež občinskemu zastopu v odobrenie. — (Slovenski umetniki v tujini.) Naš rojak, operni povec g. Fran Bučar, ki je gotovo vsem obiskovalcem slovenskega gledališča v nepozabnem spominu, poje sedaj v Temešvaru, kamor se je preselilo v drugi polovici sezone Požun-sko nemško gledališče. Zadnja velika opera, v kateri je g. Bučar nastojdl v Požutiu, je bil Maverbeer-jev „Prorok". G. Bučar je pel naslovno partijo, b kakšnim uspehom, svedoči kritika. „Preesbur-ger Zeituug" piše: „Naslovno partijo je pel g. Bučar, čigar izredno lepi tenor pretresa srce in imponira po svoji izvežbanoati". — „Pressbur-ger Tagblatt" piše: „G. Bučar je zastavil za naslovno partijo vse sile lepega svojega glasu in vse umetniške svoje sposobnosti. Njega baritonalno zveneči, preprijetni tenor mu je v tej ulogi mnogo pomagal k uspehu, zlasti ker je glas tudi v viso-čini jako mnogo pridobil, tako glede* moči kakor glede" zvonkosti. Mlademu umetniku, katerega imamo zahvaliti za muoge prijetue večere, želimo prav obilo sreče v uadalnji njegovi umetniški karijeri". — V Temešvaru nastopil je g. Bučar prvič v ulogi Man rika v operi „Trubadur* in sicer s tako sijajnim uspehom, da mu moremo samo od srca čestitati. „Temesvarer Zeitung* piše: ,G. Bučar je sijajno uspel. Pel je Manrika z blagoglasnim, krepkim in v vseh legah brezmadežno čistim tenorjem. V Četrtem dejanju je postalo ploskanje tako frenetično, da se je moral pri odprti sceni večkrat zahvaliti. Tudi sicer je bil po vsaki ariji pri odprti sceni in koncem dejanj odlikovan z viharnim aplavzom". — „Neue Temesvarer Zeitung" piše: „G. Bučar je srečni lastnik skoro fenomenalnoga tenorja, ki mu bode se pomagal do velikih čaatf". — Končno bodi omenjeno, da je g. Bučar angaževan za tri leta na gledališče v Bremenu io to b sijajnimi pogoji ter da ae mu je stavila tudi jako laskava ponudba za dvorno gledališče v Hanoveru. Meseca aprila pojde g. Bučar v Bremen, da tam nastopi kot gost. — (Vreme.) Po nekaterih mehkih južnih dnevih imeli smo danes nekoliko bolj mrzlo jutro in je Čez noč zopet prav čvrsto zamrznilo. Solnčni žarki pa jemljo čez dan kar vidno sneg raz mestnih streh in ulic. Danes imeli smo krasen in popolnoma jasen solnčen dan. — (Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano) priredi veselico in tombolo v nedeljo dne 5. februvarija 1893. I. v društveni dvorani v Št. Vidu. Vspored obsega govor, deklamacijo, štiri mešane zbore in igro Kje je meja? Po igri tombola. Vstopnina: I. sedež 50 kr., II. sedež 30 kr., III. sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. Začetek točno ob 5. uri zvečer. — („Bralno društvo" v Zagorji ob Savi) je imelo dne 30. p. m. svoj drugi občni zbor, ki je bil precej dobro obiskan. Predsednik gospod Medved je najprvo pozdravil društvenike, ter jih je prosil, naj tudi v bodoče ostanejo društvu zvesti in delajo v proBpeb društva. Poročilo tajnika gospoda Modica in blagajnika gosp. Firma vzeli so društve-niki na znanje in se obema zahvalili s krepkim „živio". Z malimi izpremembami bil je zopet voljen stari odbor. Občin zbor izrekel je svojo zahvalo bivšemu knjižničarju g. Kaplerju sedaj na zgornje Štajerskem in gosp. H. Ševarju za podarjene knjige. Pri raznih nasvetih bo je sklenilo da se „Slovenec" sicer še naroči, odločno pa se je obsojalo njegovega dopisnika iz Zagorja, osobito radi neoanovanega dopisa od 20. p. m. v št. 16. o katerem bodete dragi čitatelji „Slov. Naroda" skoro gotovo še kaj več zvedeli. Sklenilo se je bilo tudi, da „Bralno društvo" poleg naročenih 18 listov naroči še tri iztiae „Rodoljuba", katerega naši ljudje jako radi berejo in navzlic odgovarjanju od Vam gotovo znane strani prav pridno naročajo, ter hočejo b tem le pokazati, da se zavedajo, a ostati pa kakor prej verni katoličani in zvesti avstrijski državljani ! Po zboru so nas razveseljevali z lepim petjem vrli pevci našega „Sokola" pod vodstvom gosp. Peterlina, za kar jim bodi srčna hvala ! — (Rudeči križ.) Pri občnem zboru podružnice deželnega pomočnega društva Rudečega križa za Kranjsko v Krškem vršila se je volitev odbora za dobo 3 let. Voljeni so bili ti-le gospodje: Henrik V7eiglein, c. kr. okrajni glavar (predsednik); Alojzij Gregorin, c. kr. okrajni sodnik (podpredsednik) ; Fran Gabršek, c. kr. okrajni šolski nadzornik; Karol Reichel, bivši c. kr. okrajni referent; Fran Gregorič, posestnik; Alfonz Pire, c. kr. okrajni komisar; Tomaž "VVirgler, c. kr okrajni živiuo-zdravnik; Ivan Knavs, vikar; Karol Šener, gostilničar. V istem zboru bil je društveni predsednik, gospod c. kr. okrajni glavar Henrik Weiglein ime« novan častnim članom zaradi zaslug, katere si je pridobil za povzdigo podružnice v Krškem in tudi treh drugih v njegovem službenem okrožji obstoječih podružnic Rudečega Križa. — (Nesreče.) Dau pred SveČnico zgodila se je nesreča pri vasi Jablan v občini Mirnapeč. Usula se je zemlja v prekopu in zasula 131etnega Jožefa Pugelja, ki je malo prej prinesel kosilo svojemu polubratu. Izkopali so ga mrtvega. — V Lukovku pri Trebnjem pa je zasulo v peščeni jami Pod Jagodnik 54ketnega Miho Patea, ko je kopal jn-sek. Usulo se je nad poldrugi meter visoko peska nanj, tako da so ga še le jedno uro pozneje izkopali, a bil je že mrtev. — (Zdravstveno stanje.) V Radovljiškem okraji zbolelo je v raznih vaseh in v mestu 52 otrok in 1 žena za škarlatico. Umrlo jih je 12, ozdravelo pa 36, 5 je Se bolnih. Tudi za hripo zbolelo je v tem okraji 23 osob, ki so pa vse ozdravele. V Gorjah pa je zbolel jeden otrok za osepnicami, a je tudi ozdravel. — (Stekel psa,) Na Dolenjakem se je v poslednjem tiaau pojavilo več »lučajev pasje stekline. Tako je minuli teden v Bistrici v Št. Bupertaki občini se prikazal sumen pes, katerega je posestnik g. M. Kogovšek zasledoval in ustrelil. Pri razpa-ranji pokazalo se je, da je bil pes res stekel in se je odredilo vse potrebno v veterinarno-policijskem oziru. — (Iz Št. Vida pri Vipavi) se nam pifie, da se je prav dobro obnesla plesna veselica, katero je priredilo tamošnje prostovoljno gasilno društvo pod vodstvom svojega načelnika g. K. Mo-serja. Navzlic neugodnemu vremenu bila je udeležba jako mnogobrojna, dofllo je tudi mnogo odličnih gostov iz Vipave in Poddrage. Prav dobro svirala je Openska godba iz Opčine pri Trstu. Pevski zbor pod vodstvom g. Griroveca pel je več točk prav pohvalno. Veselica trajala ie v najlepšem redu do beloga dne. Mlado društvo sme prav zadovoljno biti, da je priredilo tako prijetno zabavo. — (Istrska vina) lz Istre prihajajo tožni glasovi, da se tamošnjim vinogradnikom slaba godi, posebno v Koperskem okraji. Vina imajo veliko a kupcev je prav malo. Prej so hodili tja Kranjci po vino, a letos jih ni. Ako se vinska kupčija ne obrne na bolje, prete ljudnm hudi časi. Tudi^v Briciba na Goriškem tožijo, da letos od nikoder ui vinskih kupcev. To so nasledki zloglasne vinske klavzule — (Žrtva mraza.) Ljudskemu učitelju g. Karnelu v Dolah na Koroškem zmrznili sta obe nogi tako, da so mu jih morali odrezati. Teško da bi prestal grozne bolečine. — (Štiri osobe u to nule.) Na brodu pri spodnjem Dravbregu na Koroškem odtrgala se je te dni vrv na kateri je privezan čoln, ki bo je vsled tega prekopicnil. Štiri osobe, ki so bile v čolnu, našle so smrt v valovih Drave. Naval ledu in pa slaba vrv prouzročila sta nesrečo. — (Nova tovarna.) V spodnji Chiarboii v Trstu namerava osnovati novo tovarno za milo g. Viktor Zmdorf. Ugovore vzprejema magistrat Tržaški do 15. t. m. ali pa dne 16. t. m. komi sija, ki bode na lici mesta poslovala. — (Matice Hrvatsko) odbor naznanja, da je vsa zaloga letošnjih knjig, to je 9000 izvo ov vsake, že popolnoma razpečana. Zato se ne morejo več vzjirejemati novi člani za I. 1892, nego se bodo vsi ua novo hh oglašujoči vpisali za tekoče leto. Na to se naj ozirajo vsi, iti /,e'e na novo pristopiti Matici Hrvatski, ki šteje tudi mej Slovenci primerno Število članov. RaZdTie vesti. * (Izseljevanje Slovakov.) Iz Sa-roškega komitata izselilo se je v jednem letu nad 28.000 ljudi v Ameriko, isto tako izselilo se je iz zemplinskega komitata zadnjih deset let 2;J.490 ljudij, ki so večinoma ostali v Ameriki, kjer so si ustanovili nov dom. Te številke kažejo jasno, kako se godi sicer pridnim in z malim zadovoljnim Slovakom v gornjeogerskih pokrajinah. * (Prvi evropski tarokovi kongres.) V Tepli na Češkem bil je min. d i teden „prvi evropski tarokovi kongres", katerega se je udeležilo nad 300 osob, igralcev in „kibicev". Došli so tudi pozdravi iz raznih dežel sveta. Predsednikom voljen je bil g. P. Rauhvvolf, ki je predaval o zgodovini taroka. Potem so se pričela posvetovanja, v katerih so se določila jednotna igralna pravila za razne igre taroka, katera se bodo objavila. Po končanem posvetovanji igral se je slavnostni „tapper". Dva in dvajsetkrat naznanjali so signali na rogovih, da sr je jiosrečil valut in oseminAtiridesetkrat naznanjalo ee je kibicujoeornu »vetu s glasnim trobljenjem, da se je naredil napovedal) „pngat ultimo". * ( Književna redkost.) Danska vlada je sklenila, da posije na svetovno razstavo v (Jhicago takozvani „F lato bok", to je knjigo iz XV. stoletja, katere se nahaja samo jeden iztis. Danska vlada je dolgo oklevala, da pošlje to knjigo v Chi-cago, ker se je ugovarjalo, da se taka redkost ne sme prepustiti nezgodam morskega potovanja. Še le ko se je ameriška vlada obvezala, da bode dala prevesti to dragoceno knjigo na vojni ladij i, da jo bodo noč in dan stražili vojaki in da jo zopet povrne na vojni ladiji, udala se je Danska. „Flatobok" ima popis prvega odkritja Amerike. k* (Grdo ravnanje z vojaki) je na Nemem na dnevnem redu. Te dni odsekal si je v Ludwigsburgu nek novinec prst na roki iz strahu pred kaznijo, da bi tako bil prost vojaščine. Podčastniki skušali so zatajiti uzrok temu obupnemu činu novinca. A polkovnik izjavil je pred častniki in podčastniki, da je vsakdo, ki pretepa podložnega vojaka, brez časti in brezznačajen, ker se razžaljeni ne 'more braniti, če reče da zapade v teško kazen. Poučil bode torej vojake o njih pravicah in strogo kaznoval vsacega, ki se ne oglasi, ako se bode grdo ravnalo ž njim. Če bi vsi polkovniki govorili tako, utegnile bi morda vender utihniti pritožbe o .surovem ravnanji z nemškimi vojaki. * ( 11 u ni o r i a 11 č e n list — ua morji) Ne kemu pomorskemu kapetanu ni bilo povseči, da bi se potovalci na njegovi ladiji dolgočasili. Osnoval je torej na svoji ladiji razne zabave, ob jednem pa odredil, da se bode izdajal humorističan l»st, ki bode izhajal po trikrat na teden. Potniki baje že komaj pričakujejo vsako Številko tega lista. * ( Z i m a n a R u s k e m.) Da je letošnja huda zima posebno čutna tudi na Ruskem si je lahko misliti. Mesto Simferopol je bilo več dnij popolnoma od vsega sveta odločeno, ker noben železniški vlak ni mogel v mesto in tudi iz mesta vun. V Peter-burgu, Moskvi in v Kijevu in v drugih večjih mestih nastala je nenavadna draginja živil, ker je dova-žanje z dežele skoro popolnoma prenehalo zaradi silnega mraza. Volkov klati se kar cele trope okolu in se dogajajo pogosto nesreče, ker gladne zveri napadajo potnike, kateri se jim le teško ubranijo. * (Izgredi v Astrahanu.) Zaradi ve-Iicih izgredov, ki so se vršili v Astrahanu, ko se je pojavila tam kolera in pri katerih sta bila umorjena jeden zdravnik in jeden bolniški sluga, obsodilo je vojno sodišče 81 udeležencev izmej 125 zatoženih. Na smrt obsojenih je 20, ostali pa na večletno posilno delo v Sibiriji. Knjitevnos*. — Učiteljski Tovariš, glasilo ..Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v št. 3. nastopno vsebino: Prof. Jožef Marnf; — V. K i lini k a r : Slovenskemu učiteljstvu pričetkom 1. 1893.; — S. R u t a r : Goriški kras; — Jos. Petkov-šek: Varstvo pticam; — Ukazi in odredbe šolskih oblastev; — Književnost; — Listek; — Naši dopisi; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Vatrogasac, prvi hrvatski ilustrovani strukovni čaaopis za vatrogHsne »borove, občine, tvornice, mlinove itd. ima v št. 3. nastopno vm i> no : Pogibelj od vatre u školah za večernje obuke; — S Kranjskega meseca januvarja (slovenski); — H oko Krapek, vojvoda dobr. vatrogasnog družtva v Karlovcu; — Zimski večeri gsjilčevi (slovenski); — Najveća uagrada vatrogascu; — Godina vatroguščeva života; — lz vatrogasuih družtva ; — Pr.zn ali j ti požrtvovnoBti vatrogasnih četah u našoj domovini; — Naši dopisi; — Iskrice; — Domačo viesti. — Technicky Obzor. Orgau spoiku arhitektu a inžeuvrfi v kralovstvi češkem. Tako je naslov novemu strokovuemu listu, katerega namen je razviden iz naslova, l/.hajal bode po trikrat na mesec v Pragi. Urednik mu je inžeuer F. Stup eky. Naročuiua velja v naši državi na Uto 6 gid. ali 12 kron. Člani društva arUltektov itt inženerjev v kraljestvu Češkem plačajo samo polovico. Prva Številka donaša ua 20 straneh jioleg |>rograma v listu štiri večje strokovne članke (s podohauu) m bogato zbirko raznovrstnih diobuili ve^tij. Novi list je sijajen dokaz, da je češka literatura tako lepo raz vita, da sme tekmovali z vsako drugo muogu večjih narodov. Telegrami Slovanskemu ;varodu Dunaj 4. februvarja. Wekerle se je sinoči vrnil v Budimpešto. Praga 4. februvarja. Rieger in Mattuš sta se odpeljala na Dunaj. Rim 4. februvarja. Zbornica dovolila jednoglasno, da je smeti poslanca de Zerbija sodno preganjati. BuKu. ešt 4. februvarja. Vlada izjavila, da avstro-ogenskih predlogov glede trgoinske pogodbe ni moči vzprejeti. Berolin 4. februvarija. Nekateri listi javljajo, da je care vi č, mudi vsi se tu, zatrdil cesarju Viljemu pozitivno, da ni nikake ali-jančne pogodbe rusko-francoske. London 4. februvarja. Pri adresni debati v poslanski zbornici nasvetoval Laboucbere amendement, s katerim se izjavlja, da sedanja vlada ni odgovorna, če je Salisburv Italiji obljubil pomoč za slučaj vojne s Francijo. Glad-stoue izjavil glede trojne zveze, da se ni za časa, kar on vlada, ničesar primerilo, kar bi moglo vzbuditi sum zoper trojno zvezo. London 4. februvarja. Listi naznanjajo, da se je v egiptskih provincijah začelo neko nevarno gibanje. Narodno-gospodarske stvari. — Goriška ljudska posojilnica se prav lepo razvija in deiuje pra* uajieAno. V minolem mesecu je imela 9 844 gld. 54 kr prometa, namreč 3.602 gld. 40 kr. dohodkov m 6.242 gld. 14 kr. izdatkov. Premoženje meno znaša okolu 8.600 gld. Uradne ure ho vsako nedeljo, ponedeljek in četrtek od 11. ure zjutraj naprej. O I hranilnih ulog plačuje posojilnica po 4'/,°/» obreati. — Vinarsko drnštvo v Tomajn na Krasu, ustauovl|eno koncem I. 1891. prav lepo napreduje. Društveni vinograd meri nad 5000 ni:; dve petini zasajeni sta z žlahtnimi trtami, ostale tri petine pa bo se nasadile z amerikansko »Tipamo". Namerava se osnovati v društvu tudi majhna posojilnica Cla nov šteje društvo okolu 70, letni donesek znaša tri goldinarje. — Bosensko-dalmatinska železnica. V kratkem pride ver* inžen r|av z Dunaja v Spljet, da bodo trasirali novo železnico od bosenske meje do Splieta. Natančua j»roga železnice še ni določena, gotovo jm se ne bode jemalo ozir **amq na ugod nosti terena. nugo sn bode noa železnica vodila tako, da bode kraj** nm jMorn"tnuii in trgovinskim potrebam ustrezala v prvi vrMfj. Sai so j« do zdaj za Dalraacuo itsk malo gtofdb! Po vinski klavzuli pa je dežela hulo oškodovanj In jo bod* treba vsai nekoliko odSkodovati. — Žitni nadzornik' na Ruskem. Ker se rusko žito včasih v iako nečistem sanu izvaža, tr|»e cene, akojiram ie žito bolie nego katero drugo. Da se pride temu v okom, naovr-va uvesti vlada na Ruskem nadzornike, ki bodo skrbeli, da se žito izvaža le popolnoma čisto in snažno ;u ne tako povzdigne cen.» ruskemu žitu V Ameriki so se taki nadzorniki prav dobro oSneatl in hode le ruski žitni trgovini na korist, >iko «e uvjde fak zavod tudi na Roškem. Razilrjeno domaće zdravilo. Vedno večja pot praševanja po ..Muli nvem francoskem žganju in soli" dokazuje uspešni ujdiv tega zdravila, zlasti koristnega ko-bolesti uteaiijoce, dobro znano an ti revmatično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po poitnem povzetji razooAilja to mazilo lekar A. MOhlj, c. in kr dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben M. V zalogah J»<» deželi j« izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovati z varnostno znamko In podpisom. Manj od dveh steklenic se no pošilja. 4 (18—2) LJUBLJANSKI ZVON' . vse leto 4 glđ. 60 kr.; za pol leta uld. 30 k .; iift četrt leta 1 gld. 15 kr. Poslano. Ker sem od več stranij cul čudno govorjenje in sumničonje naše čitalnice, danes pa dobil celo dve brezimni dopisnici, naj izrečem v pojasnilo sledeče: „Dne 21». januvarja I.SiM vršila seje veselica čitalnico v najlopšera in dostojnem redu, ter so jo narodno občiustvo vseskozi dobro , abavalo. Da bi se pa pelo nemške posmi o/.iroma celo: ,,J)io \Varht am Hhoin", in pa nemškutarilo, to je pa gola laž, ter razfiirjevalca te laži označujem očitno kot, laž-nika In obrekovalca. Da smo pa tukaj v resnici Slovenci, v dokaz te^a zadostuje pa imenovanje našega kraja in pa naših mož. Toliko v pojasnilo te zadevo v imenu odbora čitalnice, ter navzočega občinstva in moje malenkosti. V Stare m trgu, dne 3. februvarja 1893. F r u nj o Pe tsehe, (i-j-ji predsednik čitalnice. Poslano. Včeraj popoludno imelo je slavno telovadno društvo ,,Goriški Sokol-' svoj redni občni zbor. katerega se nisem mogel udeležiti, ker sem bil službeno zadržan, a vsejeduo — kakor čujem — izkazalo mi je slavnoisto svoje zaupanje, volivši me za starosto, za kar izrekam bratsko zahvalo in le obžaluj-m, da mi ni mogoče vzjirejeti tega r.isiuega odlikovanja, kakor je bilo že pred /.borom raznim gg. udom ustno naznanjeno in utemeljeno, kajti bolje je, da si društveno dolo delimo, kar more biti narodu v večjo korist, kakor da ao jedne in iste osobo v treh in več društvih odborniki. Toliko v pojasnilo, da bi so stvar ne tolmačila drugače, nego je v resnici. V Gorici, dno U. februvarja 1893. (120) Franjo Feriila a r. štev.3ts. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.Ma. V nedeljo, dne 5. februvarja 1893. Čevljarska učenca. Burka s petjem v tro h dejanjih. Spisal A. Borla., Uglasbil Fr. Stcnzel. Prosto posloveni I Kr. Končan Režiser gospod Ignacij Borštnik. Začetek ročno oh 1 ,8 uri, konec oh 10. uri zvečer. 131-: i im« Li<>u<» ilruHtvo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega peipolks baron Kuhn št. 17. TTstojpnina.: Parterni aodoži I. do III. vrste 80 kr., IV. do VIII. 60 kr., IX. do XI. vrste olj kr. — Balkonski sedeli I. vrste (10 kr., II. vrste f>0 kr. in III. vrsto 40 kr. — Galerijski sedoži 3'J kr. — Dstopnina v lože 50 kr. — Parterna stojišča 10 kr. — DijaSko ustopnico 80 kr. — Galerijska stojišča 90 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava bode v sredo, dno 8. februvarja 1S98. Blagajnica se odpre ob 7. url sveder. DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA Za prirejanje dobrih uieanlh Juh nrideni vsaki sam-) z vodo prirejeni juhi potem koje gotova toliko čajnih 7.U • te zabele, kolikor je osoli. — Kavno tako zadobi slab bouillon, če se mu prinosa le malo kapljic, jako fin ukus. Za vaa Jedili*, katerim se navadno primeša mesna juha, zadoSča voda in nekoliko kapljic te zabele. Za podaljanaje prideni k l4 litru navadne juhe *4 lit~a vrele vode, nekaj soli in dve čajni žlici polni zabele. Tako »e dobe, ker pride na krožnik '/4 litra, mesto jednega .štirje krožniki polni slastnejše mesne juhe, ki tuli bolje izgleda ter si je moč prihraniti trostruki pntrosek mesa. Za člato ineuno Juho je le treba zavreti malo obistoe masti v slabo tuljenj vodi, tudi se priden« lahko kaj zolenjadi, 111 potem, ko je skuhano, primešaj dve čajni žlic zabele vsakemu litru. Juhe m pni.....m, testenino, .......ki 1. t. «1-, sitmo z nekoliko obistne mssti v slabo soljeni vodi kuhane, katerim se tudi lal ko priden« kaj ostale zelenjadi, n. pr. ohrets, postanejo izredno Hlastne, če se za v*ako osebo pol čsji.e Žlice te tabele primeša. Potom potreBi z m auun muikatovim orehom. Clovedlna ostane sočusta in lirauilna, če se meso dene v vrelo vodo in če se potem mesni juhi piimeša čajna žlica te zabele. Za bouillon a Jajeemt Celo jsjco ali samo rumenjak raznieša se v skledici t vrelo vodo iu nekaj soli in potem prideni čajno žlico polno te zabele. V originalnih steklenicah od 4f> kr. v VBeh špecerijskih in delikatesnih prodajaln* cah. — Prasne ateklenloe te oenb napolnjujejo. ;21) Prodaj alnica oddaja ae in ineieci maj na Starem trgu št. 4. — Natančneje »e izvč nasproti St. I>, II. nadstr. (112—2) W Nepremočne vozne plahte različne velikosti in kskovosti ima vedno v zalogi iu )ib daje jm ceni (59—4) T*. JRANZINOER, špediter e. kr. prlv. |užoe seleanice, v I. jiiblJani, na DuiiuJMki eerdi št- 1R. Veliki krah! New York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalego zgolj proti majhnemu plačilu delavnih tuoćij. Pooblaščen Bein izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da so uii povrne gld. ti lin, in sicer: ti komadov najfinejših namiznih nožev s pristno miglesko ostr.co ; 6 komadov amer. patent-srebrnih vilic h jed- nega komada: 6 komadov amer. patent-srebrn i h jedilnih žlic; kavnih „ patent-srcbrna /.ajemalnica za patent-srebrna zajemalnica za n 1 komad amer. juho ; 1 komad amer. mleko; 2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; ti komadov angleških Viktoria časie za po d kl ado; 'J komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za eni; 1 . Lajlinejs 1 uipalnica za sladkor. 44 komadov vkupe samo «ld. 0*60. Vseh teli 44 predmetov je poprej s talo gld. 40'— ter je i« moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. ii'UO. Američanko patent-sn-bro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo sreora 2f> let, za kar so garantajo. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na 3a.Ils:a,lz:šx3.i slopariji zavezujem no s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo olago povšeč, povrniti lire.', zadržka zneska in naj uikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli te krasne garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženit no darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se jedino le v A. eiiits< Bi m;itu-a glavni agenturi zjedlnjenih amer. tovarn patent-srebra ua Dima ji, II , llenibraiidtstr. 19. — Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju »li če se znesek naprej vpošlje. (52—2) Čistilni praiek 10 kr. c m a. „ «*> ^v Pristno Iu z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izloček lz pohvalnih pitam. < Texing, Gor. Avstrijsko, 'JI. svečana 181)2. Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu AVurm-hrandu vašo garniture ter se prepričal o ni- lepoti in ce-notti itd. Jožef Forst, župnik- V 01 omlicu, 1. maja 1892. S pošiljat v jo izredno zadovoljen, nad k nI i h znatno moje pričakovanje. Stotnik Cz , ... plaekomanda. Notarskega kancelista vzprejme n 1. innreein notar v I .ju Seljani. Prosilci morajo se izkazati, da so že bili v jednaki službi, da so trezni, popolnoma sposobni, zanesljivi in da imajo lepo iu hitro pisavo. Ponudbe naj ae dopoSljejo upravništvu „Slov. Narodu" «1» 1*3. f'ol»r 11 % ar ju. (91—3) Mlin in žaga v trgu in ob reki Vipava h grasčmi Vipava pripadajoči, Več se poizve jir 1 oskrbriištvu graščine Vipava. ♦ ♦ i Naravna dalmatinska mi i £ rumena, trna in temnordeča „šilrt" priporoča * po jako nizki ceni ♦ ♦ t (22-8) ♦ Za dobro in točno postrežbo jamči se. Marin Vadilo. vinotrž»c v Logatc. Dr. Rose životni balzam je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (H0y—161 domače sredstvo. Velika steklenica I gld., mula 50 kr., po pošti 20 kr. ver. Na vseh delih zavojnine ie moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Odrske. Tam se tudi dobi rasko domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg toga tudi blaži bolečine. V škatljicali po 35 kr. in 25 kr. To pesti (i kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako- nito varstvena znamki«. B. FRAGNER, Praga, it. 201-204, Mala strana, lek.irtia „pri crinin orlu". r*Poštna raz poS i 1 j atev vsak dan. ""^o drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. oktobra 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalo! časi označeni bu v srednjeevropskem »asu. Odhod iz Ljubljane (juž. kol). Ob 6. nri 38 min. zjutraj ottbbi vlak na Trbiž. Pon-tabet, Ueltak, Celovec, Franzonsfeste, Ljubno, Dunaj. Ob II. url 55 min. preduoldne osebni vlak na Trbiž, 1'oii'abel. beljak, Celovec, Franzensfusto, Ljubno, Dunaj. Ob 4-. uri 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnofrrad, Iuomost. Pari«. Line, Iichl, Budejnvice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeove vare, PrtgO, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 7. nri 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amutetten, Draždanj, 1'iage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Is. hlja, Ljubim, Celovca, Franzens-f^ste, Trbiža, Ob 4-. uri 55 min. popnluduo osebni vlak iz Dunaja, Ljub 1», beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Tt bita. Ob 9. uri 27 min. zvečer osebni vlak iz Dunaja, Ljnlm>t, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. Odhod iz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. ari 15 min. zjutraj v Kamnik. ,, 2. ,, 10 ,, popoldne v Kamnik. 7- 00 zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol.) Ob 6. nri 35 min. zjutraj It Kamnika. „ 11. n 08 ,, dopoldne i/. Kanin ka. 6. ,| 20 n zvečer iz Kamnika. Srednje.-evropejski čas je krajueuiu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—25) Lepo stanovanje s 5 sobami in kar zraven spada ter z velikim vrtom ae «la takoj v najem« kakor uidi 2 skladišča pri J. Vodniku v Spodnji Šiški. Izpraznjeno lotovalno mesto. Pri avsirlJNki zavarovalni družbi prve Ntopnje, ki je tudi čislana izvanredno v slovenskih jezikovnih pokrajinah 111 katera ima zaupanja, nastopiti je mesto pot o -valne>ra zastopnika (akvuicijski komisar) za slovenske jezikovne pokrajine. Inteligentnemu iu dostojnemu možu v starosti od 25 do 4<> lof, neoženjen, zdrav in trden, ki je slovenskega jezika v besedi iu pisavi popolnoma zmožen in zamore doka/ati tieonuuLževano predživljenje in popolnoma urejene denarne razmere (kavcija), ponuja se, če dobi to mesto, kateremu hi se mor d posvetiti izključno in neprestano, za kar bi dobival stilno plačo iu posebne, nagrade, priliku, da si ustvari pri primerni porabijiVOStl in odličnem zadržanji gOtOVO iu stalno službo, ki je tdrtttent s prtvloo do umirovljenja. (117 — 1) O^litsč naj se pa aauio take osebe, ki uioreio zadostiti VHvai tem z ilitevam, katere ratle potujejo in imajo trdna voljo, njim stavljenim nalogam ■ jeiliisku marljivostjo in puitclino vztrajnostjo zadovoljiti in se tako \esii, da ni na|iaaiiJnega očitanja in kateremu so kraji /nanl, kateriu pokrajine bi pieootoval. Lautnoiočuo, iiemdko ln sloveimko pisane prošnje, katerim naj se prllolt |»r«*pial spričeval in „reference posf.ti je jiod Nt. ..2111. u»l •* v liriulec, |>oste restante. Kari Till! Ljubljani Spitalske ulice št. 10, Velika zaloga (1024-19) vsej, šolskih potrebščin jpo predpisih. gospodov učiteljev in profesorj ev. Kari Till v Ljubljani Spitalske ulice št. 10, 1'olettiM pereait« tnA. plovee, n viueulU 1, vunoiiicc M aviue-■like, naprave aa Mplčeaje Mvlue-ulkov« papir za piania, bronuv« barvef bruno v prašek, usnje i a iermeni #.» knjige, kariafnuva tinta, papir utl lepenk keuilčua tinta, kineaki tuš, knuipendije, cavitkl. krlvul jna crlaln, trlkotl, pnštevnnke, ^ImliIu. Imn m- akrl-njle«9 barvni kllnekl, pereanicts tlržala aa perena, pereNui nužki, |»er«'Hui tuli. molil i eniUi. zlato-akuljke iu arebroakoljke, zlata iu srebrna tinta, plaala9 na-prave sa NpK-enje plaal, aelc>ul » oIK teko«. Kari Till ? Ljiljani Spitalske ulice št. 10, Arabska guma, skledice za Rinili, tablete za gumi, herbariji, krasn-]>isne predloge, Črtala od kaučuka, ivnsju peresa, skripeuii peresa, kreda bela in barvasta, dr/.ahi za kredo, črtala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni Klimi, pivnik, predlo^rei za Hlikanje, kovinska tinta, iiiilimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, uatorni papir za risanje, nigrivorin, bele/.iiire. beležile tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, Idejne table, suhe barve, prozirno platno, prozorni papir, Čopiči, portfelj ni klinci; preparncijaki zvezki, strgiilui /irumi, risalniee, risalni Ogelj risalni euvljički. Kari Till v Ljiljani Spitalske ulice št. 10. IliHUlue šine. rlaala* preilluge za roude pisavo, peresa za ronde piNiu«, Nkrll|iiHtl UliiKi. akriljue plo>ii 120-85 aken Kreditne akcije London . . . 8 rebro..... Napol......... C. kr cekini....., V68 Nemške marke .... , 59 20 4 „ državne srečke i/. I. 1864 250 gld. Državne srečke is I. 1864 100 Ogeraka zlata renta > \ ....... Ogerska papirna renta 5"/v . Daneta reg. srečke 50/0 ... 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4* ,"'„ zlati zaat. listi . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov*- srečke...... 10 H akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Tramway-drnSt. velp 170 gld. a.v.. — daues — gld. !»8 60 — „ 9H35 — 117 lf> — . 101 95 — , 1012 - — . 22 75 - , 120-9O — ; 9*61 v, — , 5-68 — . 592) 147 gld. — kr. 194 . — Tužnim srcem javljamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena jedina hčerka Angelica Poženu po kratki, mučni bolezni v 8. letn svoje dobe danes zjutraj mirno v Gospoda zaspala. Pogreb bode v nedeljo ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na tukajšnjem pokopališči sv. Krištofa. (124) Žalujoči stariši. Prisrčno zahvalo izrekamo podpisani vsem za tolažečo izraze sočutja ob bolezni in smrti ter za mnogobrojno udeležbo pogreba po nepozabnem, iskrenoljubljenem ranjkem soprogu, očetu oziroma bratu, svaka in strijca, gospoda Francetu Bučarju posestniku in mesarju v Kostanjevici. Istotako bodi iskrena zahvala darovalcem vencev, osobito slav. bralnemn društva Kostanje-viškema za krasni venec, kakor tudi gg. pevcem za ganljivo nagrobnico in slavnima meščanskima gardama KostanjeviSki inKrSkizaudeležbo pri pogreba. (125) Žalnjoči ostali. Kostanjevica, dne 3. februvarja 1893. 114 101 130 118 193 25 152 iA3 45 80 60 50 25 75 Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečiin orlom, ker se jako pogostoina prodajajo pona-redbe , (5—1) Mattoni'"' Giesshiibler slatine. Uboga udova brez vsakeršne podpore, s tremi bolnimi otroci, milo prosi za kako pomoč, da od silno velike potrebe ne pogine. — Marije Tere«l|e eeat* **. 14. (1) Izgubil se je lovski pes bele barve in črno progast, kakih 8 mesecev star, ki ima Ljubljanskega mesta pasjo znamko št. 34. Kdor ga najde, naj ga odda proti dobri nagradi Antonu Strnad-u, Hrsdeekega vaa as. 32 v Ljubi ani. (113) k jplo»rxi veselici katera bode v nedeljo dne 5. februvarja t. 1. v gostilni pri „Rak ti", Krakovski nasip. Za dobro jed in pijačo se jamči. Ustopnina p>xostav Za mnogobrojno adeležbo se uljudno priporoča (121) Ivana Kovač, gostilmčarica. Izvežbanega, obeh jezikov popolnem zmožnega išče za svojo pisarnico (114—2) Frane ,1 uri £la», odvetnik v Smariji (St. Marein bei Erlachstein). Naznanilo. Usojam si svojim p. n. naročiteljem uljudno naznanjati, da bodem z dnem <». t. m. svojo tecpj&šjfc® ©"bsr-fe v Kolodvorske ulice št. 12 premestil in se priporočani častitemu p. n. občinstvu za mnogobrojni poset v novem .stanovanji z zagotovilom, dabodem tudi v naprej skrbel za točno in solidno postrežbo po kolikor moči nizkih cenah. Z velespostovanjem Anton Presker. (123) priporoča Ljubljani. Štev. 2293. Ker je uradno pri goveji živini Razglas. (113—2) dokazano, da se jp uoela v jednem tukajšnjem hlevu kužna bolezen na gobcih in parkijih Be lastnikom goveje živine in pmAičev naroča, da Daj natančno opazueji svojo živino, in če bt zapazili znamenja bolezni, kakor: unetie žlemnate kože v gobcu, male mehurčke ali ugnide v čeljustih, ali Če živina težko je* in prežvekuje, ali da ima jednako uuetje in rane na psrkljih, da to takoj naznanijo podpisanemu magistratu. Kdor bi to naznanilo opustil, kaznoval bi se z zaporom do dveh mesecev ali ■ globo do 300 i>l7) ****** **** » ri'*»i ? T'l'r *'^'»'l'** jermenar in sedlar, Marijin trg, priporoča svojo veliko '.a-logo angleške oprave za v Ljubljani, na Kongresnem tr#u (v Tonhalle). ^ Čast mi je s tem niizoanitt, da sem $ vinsko trgovino * v Kolizeju ^ /. današnjim dnem odstopil gospodu Petru Rambelli-ju. >* (112—1) Spoltovanjem y^ Ljudevit Fantini. )f V L j ubijani, drć 4. febtuvarja 1893. Vozniki so vzprejino v to svrho, da na \ozu dalje pošiljajo premog iz Mttnika v Domžale in K-mnik; tisti, ki prevzemrt vse to pošiljanje, imajo prednosti. — Tonudbe Fmuu Kkhv. A**clier-|u9 generalnemu ravnatelju v Cirndei, Kink-gasse *t. 7. (115) (98—2* Kotilij nski in drugi pred-UM meti za predpust redovi, iiovontl v tourali, hlotonl (glasbeni «t roj i iz papirne mase) itd v veliki izberi po najnižjih cenah pri (106—3) trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani. i Zobni zdravnik DR ROMAN JACOBI ustavlja po uajnovejal in tiafjboljjal metodi umetne zobe in zobovja. 1'louibira ln Is«llr» mlif v narkozi ■ umetno Hpanjej l»rea bolečin. (1H—1) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg- št. 4. 'A X X X X I i- I So p in- In vence z trakom in napisom po najnovejši faco ni prav ukusno narejene in po najnižjih cenah, kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče stvari izdeluje in se za obila naročila priporoča /. odličnim »poštovanjem (i>7—4) Alojxij Korsika^ umetni in trgovski vrtnar. Ceniki za semenje, raBtlite, venco ln iopke docivajo so zastonj. t i t I T I Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o i i i. Kranjsko društvo za varstvo lova vabi vse osebe, pripadajoče gozdnemu in lovskemu varstvu, ki imajo posebnih zaslug /.a povzdigo odnoSajev glede* lovstva in so si stekli zaslug v službi varstva lova, da do 1. marcija t. 1. vpoftljejo svoje nrošnje za premijiranje in pohvalo, ki se je od strani društva po § 1. točka d in f priznala za leto 1892, odboru društva za varstvo lova. v L ubijani. Te prošnje morajo biti poverjene od predstojnika prosilca in morajo biti kratko iu jasno navedena v prošnji njega dejan h. (f>6—2) Odbor društva v varstvo lova /a Kranjsko v Ljubljani. Štev. 1882. i t__(U9> Podpisani magistrat naznanja stavodolžnini mladeničem : 1. CiSlavi)! nabor za deželno stolno mesto I^jnbljaiia \ršil se l>otle letos dne 1. marca v in* sini dvoraut, ter Ne l»o pričel H. uri dopolnilne. 2. Stavljeno!, cdnosno tudi njihovi moški svojci, ki bodo k naboru pozvani, imajo priti o pravem času in snažni n?i nabirališče, ter imajo o pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglašajo za ugodnost: u) kot kandi latjo duhovskega stanu, kot posvećeni duhovniki in kot na-<. meščeni dušni pastirji (§. 31.voj. zak.); h) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidutje ($. 32 voj. zak.); r) kot posestniki podedovanih kmetij (§. 33 voj. zak.);