40 TON NA KRVAVEC — Pet ur je včeraj potrebovalo 40-tonsko dvigalo G P Tehnika iz Ljubljane, da je »prilezlo« po 14 kilometrov dolgi poti iz Cerkelj na Krvavec — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 76 Kranj, sreda, 3. 10. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1- januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko 40 ton na Krvavcu Prvič v zgodovini je vceraj »prilezlo« na Krvavec 40- tonsko dvigalo Gradbenega podjetja Tehnika iz Ljubljane, ki je na zgornji Postaji bodoče krvav-ske žičnice montiralo 12- tonski agregat TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN za 407. VoiaUL KRANJ volneno blago za plašče in kostime primerne za hladni jesensko-zimski čas v prodajalni Tekstil, Kranj Prešernova 5, Kranj Potrebe po kadrih yyQ m^mm—mm—mmmmmr;w*xMK. ..........» — .......................- —-— l'hu so morali pogonski agregat dvigniti osem metrov visoko — Foto: F. Perdan °Pfavf Ze zapišemo, da je bo(J0 !ena ^na najtežjih nalog, da zift^i.-krvavška smučišča v bližnji so sezoni lahko oživela. Včeraj bodJ«^ spravili na vrhnjo postajo ^o ; *rvavške žičnice, s katero se OsebZ oline lahko prepeljalo 900 agre uro, 12-tonski pogonski ja, nT ' K1 Je sestavljen iz reduktor-^etr >K°ris^ef?a kolesa s premerom 4 na|)r°V ln elektromotorja. To težko dva dy° sfa »a Krvavec prepeljala ^ril^3"1'003' za njima l)a Je tonsk prvi^ v zgodovini še 40-^hn k • ga,° Gradbenega podjetja agre«,! fa lz Ljubljane, k', je pogonski stn>«< Montiralo na nosilno kon-Voyjr° zgornje postaje žičnice. Ja temeljne organizacije zdru- ženega dela Krvavec pri podjetju Creina Kranj Franjo Kreačič in vodja avtoparka pri Gradbenem podjetju Tehnika Ljubljana Miro Les jak sta povedala, da so se na to akcijo oziroma zahteven manever pripravljali več tednov. Za takšnega orjaka, kot je 12 metrov dolgo in 2,5 metra široko 40-tonsko dvigalo, je bilo treba temeljito pripraviti cesto iz vasi Grad do Stiške vasi in prek Ambroža do Jezerc oziroma do zgornje postaje nove žičnice. Na številnih odsekih so morali cesto razširiti na 4 metre, še bolj pa nekatere ovinke. Posebna ekipa bul-dožeristov in minerjev je opravila to delo. Ko je v ponedeljek zvečer po dolgi poti iz Francije priromal v Cerklje 12-tonski pogonski agregat, je bila akcija pripravljena. Ekipa 12 mož z dvema kamionoma, buldožerjem in 40-tonskim dvigalom je včeraj nekaj po 8. uri krenila iz Cerkelj. Čeprav je bila naloga težka in tudi na trenutke precej tvegana, ni bilo posebnih težav. Le na dveh, treh odsekih je buldožer moral pomagati orjaškemu dvigalu, da se je izkopal iz težav. Eden takšnih kritičnih odsekov je bil malo pred Stiško vasjo, ko je dvigalo le z vzvratno vožnjo lahko premagalo oster ovinek in približno pol kilometra dolgo pot. Druga kritična točka pa je bila na prvem Nadaljevanje na 10. str. V začetku letošnjega šolskega leta, pa tudi že prej, se je v kranjski občini pokazalo, da prosvetnega kadra ni dovolj. Posebno opazno je pomanjkanje učiteljev razrednega pouka in pa učiteljev v podaljšanem bivanju pa tudi mesto vzgojiteljice pri osnovni šoli v Besnici je še vedno prazno. Vodstva šol sicer skušajo manjkajoče osebje nekako nadomestiti, zato na nekaterih takih mestih delajo že upokojeni učitelji ali pa študenti šol pedagoških smeri, ponekod pa, kot že rečeno, so mesta prazna. Po eni strani so se potrebe po prosvetnem kadru povečale zaradi letos zelo velikega odliva in pa zaradi na novo odprtih oddelkov. Razen naravnega odliva kot so upokojitve in podobno pa je letos še posebno močneje opazno odhajanje prosvetnih delavcev v gospodarske organizacije. »O tem smo v občini že nekajkrat razpravljali, tako v skupščini kot temeljna izobraževalna skupnost in drugi. Prosvetnih delavcev res manjka, vendar pa problem za sedaj še ni tolikšen, da bi lahko izzval preplah,« meni o tem podpredsednik skupščine občine Kranj Janez Sušnik. »Med vzroki za ta pojav, kolikor ga je, pa je med drugim pomanjkanje stanovanj za učitelje in ostali kader sploh. Drugi razlog je premajhno zanimanje mladine za ta poklic, saj se je letos na razpis za štipendije na pedagoški akademiji za razredni pouk javilo le malo kandidatov in zato razpis ponavljamo. Še za oddelek Pedagoške akademije pri Delavski univerzi v Kranju, ki že več let uspešno deluje, je letos zelo malo zanimanja, tako da je dvomljivo, če letos oddelek sploh bo. Oddelek je namenjen učiteljem s srednjo izobrazbo. So pa seveda še drugi sploš-nejši razlogi, da je v občini zdaj več potreb po učiteljih, kot pa jih je. Zadnja leta namreč odnos družbe do kadrov v prosveti ni bil najbolj spodbuden, pri tem mislim na osebne dohodke, na stanovanja, in zato ni čudno, če med mladimi ni zanimanja ne za štipendije za prosvetne poklice ne za zaposlovanje v prosveti. Potrebe po kadrih s tako izobrazbo pa so se pokazale tudi v gospodarstvu, zato je razumljivo, da se absolventi nekaterih pedagoških šol zaradi vabljivejših ponudb raje odločajo za gospodarstvo kot za prosveto. Stanovanja in pa osebni dohodek namreč odvračata mlade od pro-svete, nikakor pa ne pogoji dela, saj so vsaj v naši občini na večini šol zelo ugodni.« Prav zaradi takih splošnih pogojev, moralnega vrednotenja učiteljskega poklica pa ostajajo vsaka druga prizadevanja tako za izboljšanje pogojev dela, novi prostori, modernejša oprema, česar v kranjski občini ne manjka, brez posebnega učinka. Ze lani je bilo v Kranju slišati o težavah pri zaposlovanju prosvetnih delavcev in vsi v občini, tudi skupščina so si bili na jasnem, da je treba te probleme, čeprav le nakazane, odpravljati, posebno še zato, ker vse spremembe na tem področju ne moremo spreminjati od danes do jutri. »Mislim, da smo v sedanjih okvirih za ta problem poskrbeli. Imamo nove šole, novo opremo, vse to zagotavlja boljše delo. Občina skrbi tudi za realizacijo osebnega dohodka po samoupravnem sporazumu, zagotavlja denar za štipendije in posojila, za posebne strokovne službe zlasti na osnovnih šolah in za razvoj vseh drugih dejavnosti, ki naj odpravijo socialne razlike med učenci. Manj uspeha smo imeli s stanovanji za prosvetne delavce. Za sedaj še ni sistema, po katerem bi lahko tudi prosvetnim delavcem zagotavljali stanovanja, upati pa je, da se bo z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se pravkar formira, tudi vprašanje stanovanj za področje šolstva, vzgoje in izobraževanja uredilo. Razmere se bodo, upam, spremenile tudi z novo ustavno ureditvijo, ki daje tudi prosvetnemu delu načelno enako vrednost kot vsemu drugemu družbeno koristnemu delu po principu menjave dela. Če se bodo razmere tako spremenile, bo vzgojno izobraževalna dejavnost postala za mlade ljudi zanimivejša. Povsod v svetu se delež zaposlenih v teh dejavnostih veča, s tem moramo računati, obenem pa se večajo tudi sredstva za to področje. Urejena in trdna vzgojno izobraževalna dejavnost pa je jasno eden od pogojev za razvoj tudi ostalih dejavnosti in še posebej gospodarstva.« Eden od poskusov, kako zadržati pojav pomanjkanja prosvetnih delavcev, je bila tudi ustanovitev dislociranega oddelka pedagoške akademije v Kranju. V kranjski občini so se za ta oddelek zavzemali že lani pa tudi letos, vendar za sedaj uspeha ni bilo. Pedagoška akademija ima pri ustanavljanju dislociranih oddelkov objekt ivne težave, res pa je tudi, da načrtuje dislocirane oddelke v bolj oddaljenih krajih od Izubi jane, kar pa Kranj ni. Kljub relativni bližini Ljubljane pa kranjski občini preti pomanjkanje učiteljev razrednega pouka. Podoben problem je tudi z vzgojiteljic ami. »Letos s predlogom za ustanovitev oddelka pedagoške akademije v Kranju nismo uspeli, poskušali pa bomo to doseči drugo leto,« je sklenil razmišljanja o problemih vzgoje in izobraževanja podpredsednik Sušnik. L. M. • Naročnik: Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kr • ič ~ Izdaja CP Gorenjski tisk --rili klavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar ............................._._ ______ glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva -— Titu listina Istre Predsedniki 24 občinskih skupščin iz Istre, Slovenskega orimorja, Reke, Lastova, Zadra in Lošinja so podpisali listino, ki so jo podelili predsedniku Titu kot znak prizadevanja in hvaležnosti za velik prispevek v boju za osvoboditev teh krajev in združitev s Hrvaško in Slovenijo. Dubrovnik najboljši Po rezultatih ankete, v kateri so spremljali kakovost storitev, ambient v hotelih, počitniških domovih in kam-pih ter v zasebnih turističnih sobah je letos prvo mesto zasedel Dubrovnik, drugi je bil Poreč, tretji pa turistični kraj Jelša. Predstavnikom teh mest so podelili zlato, srebrno in bronasto plaketo »amfora«. Manjše zaloge Zmogljivosti za predelavo nafte v reški rafineriji so avgusta delale s polno močjo in so tako proizvedle 350.000 ton naftnih derivatov. Vendar pa je bila prodaja v avgustu za 5000 ton večja — največja letos. Poraba bencina za osebne avtomobile je bila tako velika zaradi velikega obiska tujih turistov na jadranski obali. Zaloge naftnih derivatov v reški rafineriji so se zmanjšale. Teden otroka Z vrsto prireditev in akcij bomo v naši državi od 1. do 7. oktobra obeležili teden otroka, ki bo letos potekal pod geslom: Zagotovimo ugodne razmere za razvoj vsakega otroka. Izhodišča Centralni komite zveze komunistov Slovenije je razpravljal o izhodiščih 2a oblikovanje dokumentov sedmega kongresa Z K S. Na seji so poudarili, da potekajo priprave na kongres v prelomnem obdobju, zato je nujno, da pridejo do izraza hotenja, pričakovanja in zahteve delavskega razreda in delovnih ljudi. To pa narekuje učinkovitejšo mobilizacijo celotnega članstva in vodstva ZK, da bi v vseh samoupravnih in družbenih mehanizmih ter z aktivizacijo delavcev do kraja uresničili naloge iz pisma in izvršnega biroja. Manj kot lani? Po napovedih republiškega zavoda za statistiko bo zaradi energetske krize količinska industrijska proizvodnja v Sloveniji za september manjša kot je bila lani ta mesec. Prejšnja leta se je septembra po končanih dopustih proizvodnja močno povečala, letos pa je bila celo za 0,7 odstotka manjša kot avgusta. Omejitev posojil Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je ocenil, da je bito povečanje denarne mase in posojil večje, kot je bilo predvideno na začetku leta. Zato je sprejel sklep o omejitvi bančnih posojil, s čimer želi zavreti kreditno monetarno ekspanzijo. Povečanje posojil bodo morale omejiti poslovne banke. Tovarna traktorjev V Knjaževcu bodo novembra letos odprli novo tovarno za proizvodnjo malih traktorjev. Ko bo obratovala s polnimi zmogljivostmi, bodo v njej naredili 12.000 malih traktorjev s 5 do 9 konjskimi močmi in 32.000 priključnih strojev in drugega orodja na leto. V tovarni bodo izdelovali tudi rezervne dele za traktorje. Zborovanje v Bujah Pod pokroviteljstvom predsednika Tita je bila v Bujah v nedeljo osrednja proslava ob 30. obletnici združitve Istre, Slovenskega primorja, Reke, Cresa, Lošinja, Zadra in Lastova z Jugoslavijo. Zborovanja se je udeležilo okrog 10.000 ljudi, na njem pa je v imenu pokrovitelja govoril član predsedstva ZKJ dr. Vladimir Bakarič. J V ponedeljek je obiskala jeseniško občino 3-članska delegacija strokov- ____nih sodelavcev pri predsedstvu ZKJ- S predstavniki občinske konference ZK Jesenice ter predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o politični situaciji v občini, o pripravah na 10. kongres ZKJ in o drugih vprašanjih. D. S. Včeraj se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestala komisija za proslave. Razpravljali so o komemoraciji za dan mrtvih in o osrednji proslavi za dan republike — 29. november. Pri občinskem sindikalnem svetu se je včeraj sestala komisija za izobraževanje. Razpravljali so o programu izobraževanja za leto 1973/74 in o pripravah na proslavo za 29. novembra. — V petek pa bo~ razširjena seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo razpravljali o organiziranosti sindikatov v delovnih organizacijah in v občini. A. Z. Jesenice Kranj Radovljica Na sredini seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine je bil od- _ bornikom predložen tudi osnutek novega občinskega statuta. Sklenili so, da bodo obširno gradivo preučili do naslednje seje, ki bo predvidoma sredi tega meseca. Skupščina je tudi sklenila« da gre osnutek statuta v javno razpravo. Tržič Občinska gasilska zveza Jesenice je v okviru prireditev tedna požarne varnosti v nedeljo, 30. septembra, dopoldne pripravila tekmovanje članov prostovoljnih gasilskih društev jeseniške občine. Kljub izredno slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo pet desetin petih PGD. V postavljanju cevovoda na 105 m so se pomerili na prostoru nekdanje cementarne, v trodelnem mokrem napadu pa na Prodih v Mojstrani. Prvo mesto je dosegla desetina s Hrušice, ki je od 1000 možnih dosegla 681 točk. Drugi so bili gasilci iz Smokuča s 667 točkami, tretji člani gasilskega društva Jesenice s 603 točkami, četrti z Dovjega, ki so dobili 504 točk, in peti iz Mojstrane s 433 točkami. Tekmovanje sta ocenjevali dve komisiji, v katerih so bili poveljniki skoraj vseh gasilskih društev jeseniške občine. Ob razglasitvi razultatov v prostoru P Marketa v Mojstrani sta predsednik in poveljnik občinske gasilske zveze Valentin Kejžar ter Stane Tramte pohvalila vse ekipe, ki so se kljub nalivom udeležile tekmovanja in pa zato, ker so pri nastopu pokazale, da so dobro izurjene ter opremljene za obrambo pred požarom. — Foto: B. B. V petek se bo sestala komisija za kadrovska vprašanja pri komiteju ZKo-Dm/vhXi1i U/vJ/v /*/xri«%/\rlPregledala bo pripombe osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK na prea-YreUClll DOUO gOSPOCtStrSK1 DOlOZHl log kandidatov za občinske organe ZK in vodilne organe ZK po osnovnih ™ r »T tš organizacijah in stalnih aktivih. Na petkovem sestanku nameravajo tua» imenovati koordinacijski odbor, ki bo skrbel za idejno in politično izobraževanje komunistov. V ta namen bodo v Tržiču osnovali poseben aktiv predavateljev. Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz radovljiške občine s° minuli četrtek na posvetu v Radovljici razpravljali o predlogu za uresničitev akcije Ozimnica in o organiziranosti sindikatov. Ob tej priliki so tudi obsodili invazijo imperialističnih sil, ki so zrušile demokratično ureditev v Cilu, i° dogodke v zvezi z razstrelitvijo partizanskega spomenika v Robežu na avstrijskem Koroškem. Zahtevali so, da je storilce na avstrijskem Koroškem treba kaznovati in da vlada republike Avstrije zagotovi spoštovanje in ure* sničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe. Protestno pismo so poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve in republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije. A. %. V ponedeljek je bila v Tržiču seja komisije za splošni ljudski odpor pri __ komiteju občinske konference ZKb- Člani komisije so obravnavali poglavje osnutka statuta občine, ki govori o splošnem ljudskem odporu in o civilni zaščiti. Komisija je prav tako obravnavala predloge za nove člane ZK iz vrst rezervnih vojaških starešin. 9 C^ W Sreda — 3. oktobra 1973 Svet za industrijo radovljiške občinske skupščine se je odločil, da bo pospešil priprave za izdelavo srednjeročnega programa razvoja občine. Med drugim bodo začrtali nadaljnjo pot industrije, kjer bodo po ocenah zadnjih let potrebne precejšnje spremembe. To je eden od sklepov zadnje seje radovljiške občinske skupščine, ko so razpravljali o razvoju gospodar- Letos osrednja proslava na Spodnjem Zalogu V četrtek, 4. oktobra, zvečer bo pri spominski plošči padlega kurirja Robija na Spodnjem Zalogu osrednja proslava ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Zalog. Doslej so bile vse proslave ob tem prazniku pred spominsko ploščo pri Bolkovi hiši, v kateri je Šlandrova brigada v noči od 4. na 5. oktober 1944. leta uničila 13-članski štab črne roke za Gorenjsko. Letos pa so se odločili, da bo osrednja proslava na Spodnjem Zalogu, kajti že več kakor deset let je, odkar so v tem kraju odkrili Spominsko ploščo padlemu kurirju Sodniku Rudiju s partizanskim imenom Robi, pa tu še ni bilo nobene proslave ali druge prireditve. Pripravljajo zelo pester program. Po vseh okoliških hribih bodo zagoreli kresovi, izvedli pa bodo tudi ognjemet, kar bo praznik še posebno poudarilo. Omenimo naj še, da bo hkrati s to proslavo v Zalogu tudi proslava tamkajšnje organizacije rdečega križa in prostovoljnega krvodajalstva, na kateri bodo nekaterim prostovoljnim krvodajalcem podelili zahvale. -an Praznično razpoloženje Pred spominsko ploščo pri osnovni šoli na Senturski gori je bila minulo nedeljo osrednja poslava ob tamkajšnjem krajevnem prazniku. Kljub deževnemu vremenu je bilo na Senturski gori in okoliških krajih pravo praznično razpoloženje, številne zastave pa so dale kraju še posebno lep videz. Na osrednji proslavi je imel slavnostni govor predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Alojz Jagodic, program pa so izvajali učenci domače šole, moški in mešani pevski zbor iz Zaloga pri Cerkljah in drugi. Toliko predstavnikov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega življenja, preživelih borcev in aktivistov NOB ter domačinov na proslavi v tem kraju že dolgo ni bilo. -an Kadrovske spremembe Na seji kamniške občinske skupščine so odborniki za delovno mesto načelnika oddelka za gospodarstvo imenovali za vršilca dolžnosti Matjaža Vrboleta, referenta na premoženjsko pravni službi. Za novega komandirja postaje milice v Kamniku so odborniki izvolili Jožeta Kalana, ki je bil prej 11 let pomočnik komandirja na tej postaji. Dosedanji komandir milice Peter Kejžar je odšel na nadaljnje šolanje. J. V. stva v letošnjem prvem polletju in kjer so ugotovili, da je velik del gospodarstva v občini trenutno v precej težkem položaju. Poudarili so, da je treba čimprej misliti na preusmeritev proizvodnje in na združevanje, hkrati pa ugotovili, da je eden od vzrokov za sedanje težave in neugodne podatke tudi splošen gospodarski položaj pri nas. Kot kaže so imela največ težav v letošnjem prvem polletju industrijska podjetja v občini. Ze lanski zaključni računi so pokazali, da se položaj, slabša, zdaj pa so rezultati še bolj neugodni. Zaradi močno povečanih materialnih stroškov na eni in nespremenjenih cen na drugi strani, se je dohodek v industrijskih podjetjih močno zmanjšal. Druga takšna ugotovitev na seji je bila, da so osebni dohodki močno zaostali za življenjskimi stroški in da je hkrati precej manj denarja tudi v skladih. Konec lanskega polletja so imela industrijska podjetja na skladih še 36 milijonov dinarjev, letos pa se je ta številka zmanjšala na 14 milijonov. Precej podobne težave kot jih imajo v industriji, so tudi v gradbeništvu in trgovini. Čeprav računajo, da se bo v dr^gi polovici tega leta položaj industrijskih podjetij izboljšal, pa menijo, da je rešitev iz nenehnega nazadovanja v preusmeritvi nekaterih podjetij in v združevanju. In še nekaj, pravijo v Radovljici, trenutno botruje slabim rezultatom. To so nekateri predpisi ter poleg neskladij med materialnimi stroški in cenami tudi življenjski stroški in osebni dohodki. Delovna vnema zaposlenih marsikje namreč popušča. Prav zato so na seji imenovali posebno komisijo, ki bo problematiko preučila in seznanila skupščino ter republiške organe. A. Ž. Na zadnji seji plenuma občinskega sindikalnega sveta Tržič so se dogo v®' rili, da bodo tudi letos osnovne sindikalne organizacije organizirale pridobi* vanje krvodajalcev za krvodajalsko akcijo, ki bo 9. in 10. novembra. Zadnje krvodajalske akcije so prav po zaslugi sindikalne organizacije dobro uspeli -jk Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič razpisuje prosto delovno mesto tržnega inšpektorja. Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva višja strokovna izobrazba upravne, ekonomske ali komercialne smeri. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič 15 dni po objavi razpisa. • Gostinsko podjetje Jelen Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 3 kvalificiranih kuharic 2 kuharskih pomočnic 2 kvalificiranih natakarjev sobarice Nastop dela je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge na upravo podjetja v 15 dneh od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Novogradnja v Plamenu Tovarna Plamen v Kropi se je letos odločila za gradnjo dveh novih obratov• V zgornjem delu (na sliki) bodo zgradili obrat za proizvodnjo matic, v HP° je njem delu pa obrat za pripravo žice, kjer bodo nadomestili sedanje luženj z žvepleno kislino s peskanjem z jeklenim peskom. Površina zgornjega obrat bo znašala okrog 3800 kvadratnih metrov, spodnjega pa 1800 kvadratni metrov. Zaradi odkritja starega plavža so se dela sicer nekoliko z avle K1"' vendar predvidevajo, da bo obrat gotov še letos. Novogradnji bosta vel) okrog 10 milijonov novih dinarjev, pri čemer bo Plamen okrog 80 odstotno potrebnega denarja zagotovil sam. — A. Z. — Foto: F. Perdan __J Sklad za cenejša stanovanja v petek je bila v Tržiču 3. redna skupčina solidarnostnega stanovanjskega sklada za družbeno pomoč v '^novanjskem gospodarstvu občine r^ič. Razen članov skupščine so se SeJe udeležili tudi predstavniki gradbenih podjetij in Stanovanjskemu Podjetja Tržič. Ko je predsednik skupščine Franc Neme poročal o Gelu izvršnega odbora skupščine sleji odločila pHpo *n Potem predlagala pristojnim organom. Veliko kritike in po^b pa je ^udi na lokacije za zasebne stanovanjske hiše. Ker ni v .h načrtov oziroma urbanistične dokumentacije, je tovrstna gradnja že več let nemogoča. Številni mladi prebivalci se zato iz Krope izse-tovai0-1?)^ ^čejo tudi zaposlitev drugod. To pa povzroča precej težav tudi vfelj i11 Plamen, ki ji še vedno primanjkuje delavcev. Tako so na seji zahte-ojJpL a niorajo urbanisti in" drugi odgovorni v občini s te plati Kropo čimprej ' i/1' s*cer bo čez dve ali tri generacije ta kraj počasi zamrl. vprJj . ni bilo predstavnikov zavoda za spomeniško varstvo, pri tovrstnih panjih niso prišli v razpravi kaj dlje kot do ugotovitev, da bi bilo treba ^ajert Urec*iti stari del Krope in Kamne gorice, urediti spodnji in zgornji toavi- se dogovoriti, kakšne so možnosti pri adaptacijah hiš. Kroparji POm J™ stara Kropa in njene zgodovinske znamenitosti sicer veliko tak0 £1J0» Yendar pa se ne strinjajo, da bi zaradi ohranitve le-teh morali živeti njih i u v^asih — brez ustrezne svetlobe (zaradi majhnih oken) v stanovalk -z upoštevanja današnjih gradbenih in tehničnih dosežkov. Skratka, kontrn>ki zavoda za spomeniško varstvo bodo morali čimprej reči do-in nr: besedo o tem, pri čemer pa seveda ne bo šlo brez upoštevanja mnenj prU>omb prebivalcev. Bklen i^ru8em delu razprave so potem načeli nekatere komunalne probleme, živila * 'b Je obnova oziroma preureditev trgovine. Menili so, da podjetje jasni) h odlaša z adaptacijo. Predstavnik tega podjetja jim je po- kone ' a zaradi nekaterih tehničnih in tudi denarnih problemov to delo še ni hodn;n?" dražil je upanje, da bo do uresničitve tega programa prišlo pri-ligfca ?t Posebej so se zavzeli tudi za obnovo letnega igrišča in kopa- 2 i2 " ~#otovili so, da bodo igrišče lahko uredili kmalu, saj bo tovarna Plamen ^Jet n novega obrata sedanji prostor izpraznila, glede kopališča, ki ga je prih0 .Je. Gorenje letos začelo obnavljati, pa so izrazili upanje, da bo gotovo omaZadnje so se zavzeli še za ureditev etnografskega muzeja. Kropa sodili va Ce'°tna Lipniška dolina je zelo bogata z različnimi eksponati, ki bi faznih i etl?.°8rafski muzej. Kar 95 odstotkov vseh eksponatov danes leži po Ufejc krajih. Prav zato se vsi zavzemajo, da se to gradivo, seveda primerno Posam°' razstavi in dobi stalni prostor. Pri tem pa odločno nasprotujejo, da bi ?a*irn»- Primerki našli mesto v muzejih v Škofji Loki (kjer se menda koRatt^0 iZanJe) ab v Radovljici. »Ostanejo naj v Kropi, ker so del nas in del £ Polpretekle in pretekle zgodovine tega kraja,« pravijo. rili naG^rav bilo vseh, ki bi prebivalcem na sobotni razpravi lahko odgovoru. MV>'3rja^anja' bi lahko rekli, da je bil namen sobotne javne tribune dose-v Kron" 3 Se dolgo na nobenem podobnem sestanku ali zboru volivcev ne8odo1 7'bralo toliko prebivalcev kot tokrat. Morda bi bilo nekaj manj °dg0v vanja, če bi že v soboto dobili od posameznih strokovnjakov ustrezne ^Šitvah6' Ven^ar pa so vseeno opozorili, da za kakršnokoli odlašanje pri jav^a ? .^e^aterih problemov ni več časa. In še nekaj je pokazala sobotna vKron nbuna-. P°(l°bno kot v drugih krajevnih skupnostih, se bodo tudi 8,l)0mo^mOrali Prebivalci nekaterih problemov, ki so jim lahko kos (ne zgolj k^pn-r0 tovarne Plamen in drugih), lotiti sami. Sobotno srečanje bi lahko 0 uvod tudi v to. A. 2alar AVTO-MOTO DRUŠTVO Radovljica prodaja v nedeljo, 7. ob 10. uri oktobra 1973, osebno vozilo zastava 750 letnik 1969 v nju. Izklicna voznem sta-cena 10.000 din. Pismena licitacija z najnižjo izklicno ceno in 10 % pologom bo v prostorih AMD Radovlji- I*red štirinajstimi dnevi so v Iskri namestili nov stroj za električno navijanje žic za statorje elektromotorčkov. Izdelali so ga po zamisli domačih strokovnjakov — Foto: F. Perdan Zgled iz Iskre Z izboljšavami strojev in orodij močno povečali produktivnost in proizvodnjo Pred dvema letoma je v Iskri Železniki stekel trak za proizvodnjo električnih motorčkov za nemško Gradnja kanalskega zbiralnika Ze pred leti sta kamniška in domžalska občina podpisali pogodbo o gradnji kanalskega zbiralnika. Na območju občine Kamnik je že zgrajen glavni sušni kanalski zbiralnik do tovarne Svit na Bakovniku. Glavni projekt za dograditev kanala je bil izdelan leta 1972, po katerem znaša predračunska vrednost 3,1 milijona dinarjev. Glede na to, da bodo z dograditvijo kanala do priključka na domžalski sistem začeli šele drugo leto, se bo zaradi podražitve cen predračunska vrednost verjetno dvignila na 3,5 milijona dinarjev. Na nedavni seji občinske skupščine so pooblastili Komunalno podjetje Kamnik, da nastopa kot investitor. Le tako bo komunalno podjetje lahko dobilo pooblastilo za najetje kredita in za udeležbo iz sredstev občinskega proračuna in skladov. S priključitvijo na domžalski sistem bo v Kamniku rešen osnovni problem odvajanja in čiščenja odplak ter atmosferskih voda. J. Vidic firmo Danfos. Sprva je bilo predvideno, da bo proizvodnja tekla v treh izmenah. Namesto nočnega dela pa so se raje odloČili za boljšo organizacijo dela in s tem za večjo produktivnost. Zmogljivost traku so povečali kar za polovico. Medtem ko so lani izdelali 400.000 motorčkoy, pa letos predvidevajo, da jih bodo naredili 200.000 več. Še bolj smeli pa so načrti za prihodnje leto: za nemškega partnerja naj bi izdelali 700.000 motorčkov. Proizvodnja le-teh predstavlja po obsegu približno tretjino vseh del v tovarni, po vrednosti pa celo več. Kako so ob le nekaj več zaposlenih dosegli takšno povečanje? O tem smo se pogovarjali z vodjo proizvodnje inž. Matevžem Šmidom. »Najprej smo delali na dveh trakovih. Zaradi boljše preglednosti smo proizvodnjo preusmerili le na en daljši trak. Naši konstrukterji so izdelali in izpopolnili tudi nekaj strojev. Pred štirinajstimi dnevi smo montirali nov stroj za električno oblikovanje navitja za statorje motorčkov. Po zunanjosti je precej podoben ameriškemu .kolegu', ki nam je rabil pred tem, postopek dela pa je precej izboljšan. Na Obnovljena trgovina v Bitnjah V ponedeljek zjutraj so spet začeli prodajati v obnovljeni samopostrežni trgovini podjetja Živila Kranj v Zgornjih Bitnjah. Prejšnja samopostrežna trgovina je pogorela točno pred devetimi meseci. Sedanja, obnovljena trgovina, je precej izpopolnjena. Prodajalna mesa ima na primer namesto prejšnjih hladilnikov sedaj hladilnico mesa. Precej novosti pa je tudi v opremi. Razen tega pa je veletrgovina Živila Kranj v soboto odprla tudi prenovljeno samopostrežno trgovino na Planini. V trgovini so namreč zamenjali opremo. A. Z. Veletrgovina Mercator organizira v času od 1. do 16. oktobra 1973 v vseh prehrambenih prodajalnah Mercator j a reklamno prodajo vinjak slovin 0,70 1 26,25 din pelinkovec dana 0,70 1 13,10 din din laški rizling slov. vino 1/1 12,10 din modri burgundec slov. vino 1/1 11,50 din oranžni sirup dana 0,70 1 10,00 din rdeča pesa belsad 370 g 3,25 din sardine srce as mirna 100 g 2,75 din sardine admiral adria 115 g 3,10 din Potrošniki, obiščite prehrambene prodajalne Mercatorja v Tržiču in Kranju. Odločite se za nakup izdelkov katere vam po zelo ugodnih cenah nudijo vse prehrambene prodajalne Mercatorja. Mercator njem lahke* celo kontroliramo, če S je navitje v redu. Električni deli so j izdelani po zamisli inž. Braneta Berganta, mehanska dela pa je t načrtoval Stane Rihtaršič. Kar je še ostalo ročnih del, smo jih olajšali s posebnimi pnevmatskimi orodji. Tudi orodja smo izdelali v naši orodjarni. S temi izboljšavami je delo postalo lažje, hkrati pa smo dvignili produktivnost.« »So te izboljšave plod dela posameznikov ali za izboljšave skrbi posebna skupina?« »V tovarni imamo močno kon-struktersko skupino, ki stalno skrbi za izboljšave v proizvodnji in je tudi odgovorna za izdelavo novih orodij in naprav.« »So avtorji izboljšav za dosežke posebej nagrajeni?« »Imamo posebno komisijo za tehnične izboljšave in izume, ki vsak nov predlog prouči in tudi izračuna, kakšne bodo koristi, ter tudi predlaga nagrado. Ob tem pa se pojavlja vprašanje kaj je delovna dolžnost in kaj je posebna zasluga za boljšo proizvodnjo. Uveljavilo se je načelo, da nagradimo le večje dosežke.« »In načrti?« »V banki imamo že odobren kredit za postavjtev nove hale. V njej bo 1000 metrov delovne površine. Vanjo mislimo postaviti avtomatske stiskalnice. Te namreč povzročajo silen hrup in motijo drugo proizvodnjo. Graditi smo že začeli in se bomo po predvidevanjih vselili prihodnje leto. Sicer pa bomo za zdaj največ vlagali v nakup novih strojev in opreme. Na novo bomo opremili > orodjarno. Nameravamo izdelovati orodja iz trdih kovin, ki so zelo draga in jih sedaj uvažamo. Seveda pa ne bomo zanemarili drugih obra- \ tov in stalne skrbi za večjo { produktivnost.« L. Bogataj Frizerije ob nedeljah Naj bo v Kamniku ob nedeljah odprta vsaj ena frizerska delavnica, je bilo vprašanje, s katerim so se na ' nedavni seji občinske skupščine' odborniki ukvarjali skoraj toliko časa kot z oceno o gibanju gospodarstva v občini. Na dnevnem redu seje je bil namreč odlok o razporeditvi poslovnega časa v poslovnih enotah trgovske, gostinske, turistične in storitvene obrtne dejavnosti na območju občine. Po tem odloku imajo gostinci poslovne enote možnost, da ob sobotah in nedeljah poslujejo dve uri dlje kot ob ostalih delovnih dneh. Nekateri so menili, da bi ob nedeljah . lahko zapirali gostišča tako kot ob delavnikih, saj je v ponedeljek delovni dan, ko marsikdo pride z »mačkom« na delo. V poletnem obdobju morajo biti nekatere trgovine z živili odprte, o tem pa se morajo dogovoriti trgovske organizacije same. Lekarne bodo odprte vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa morajo imeti dežurno službo. Vse je šlo gladko, le zaradi lepih frizur ob nedeljah so odborniki porabili preveč časa, vsaj glede na pomen drugih točk dnevnega reda. J. Vidic m n J^m u Sreda — 3. oktobra 1973 Art. 6052 vel. 38-44 alpina Art. 6058 vel. 39-46 Skupnost bo združevala telesno kulturo in rekreacijo M let Starost Značaj Razvoj Konstitucija 20 let dinamičen strm, enkraten zdrav kolektiv z več kot 10.000 samoupravljavci in nad 500 strokovnjaki Delovna površina nad 400.000 kvadratnih metrov Stranke tisoče podjetij v industriji, kmetijstvu, prometu, milijon gospodinjstev Izvoz Posebni znaki Ime Znak na vseh pet kontinentov kakovost ZP Gorenje plamen Ob prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem Ustanovna skupščina temeljne telesnokulturne Mokre gasilske vaje skupnosti Kranj bo v prvi polovici novembra, ko bo končana javna razprava V Kranju je bila v ponedeljek novinarska konferenca, prek katere so želeli člani iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne telesno-kul-turne skupnosti občine Kranj seznaniti javnost o pripravah na ustanovitev nove samoupravne skupnosti. Skupščina občine Kranj je odbor imenovala julija lani, delati pa je Cesta JLA 6/1 ^ nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ v vseh na&ih poslovalnicah NOVA MODNA KOLEKCIJA JESEN'73 JL$# Sreda — 3. oktobra 1973 začel februarja letos. Pri programiranju nove organiziranosti telesne kulture v občini se je odbor opiral tudi na zakon o telesni vzgoji, napotila sekretariata za prosveto in kulturo ter na stališča in naloge republiške telesnokulturne skupnosti. Odbor je pripravil teze o organiziranosti in delovanju skupnosti, ki pravijo, da bo skupnost združevala šolska športna društva, športne organizacije, včlanjene v sedanjo občinsko zvezo za telesno kulturo, tabornike, planince, aero klub, šahovska društva, brodarsko društvo, društvo jamarjev ter nekatere dejavnosti AMD Kranj. V skupnost bo vključen tudi Zavod za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov. Kakšno bo njegovo mesto, še ni znano. Iniciativni odbor je izdelal tri variante o položaju zavoda. Pomembna naloga skupnosti bo tudi organizacija rekreacije in množičnega športa po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Ko bo nova skupnost zaživela, bo začela občinska zveza za telesno kulturo odmirati. Njene naloge naj bi prevzela odbor za rekreacijo in odbor za tekmovalni šport. Pri ustanavljanju telesnokulturne skupnosti je pomembno vprašanje financiranje. Slovenski zakon o telesni vzgoji določa, da je financiranje skupnosti zagotovljeno s samoupravnim sporazumom med delovnimi organizacijami o odstotku od bruto osebnih dohodkov, ki ga bodo organizacije nakazovale na račun skupnosti. V Kranju želijo, da bi ta sporazum dosegli dovolj zgodaj, tako da bi na novo financiranje prešli že prihodnje leto. Kljub temu bo telesna kultura vsaj prihodnje leto še vedno delno odvisna od občinskega proračuna in ostalih prispevkov delovnih organizacij. Prihodnje leto skupnost najverjetneje zaradi začetnih težav še ne bo polno zaživela. Znano pa je že, da bo skupnost za svojo dejavnost potrebovala 5 milijonov dinarjev, in sicer 3,8 milijona za redno dejavnost in 1,2 milijona za investicije, ki so v kranjski občini že nekaj let zapostavljene. Doslej je kranjski šport razpolagal z okoli 2,8 milijona dinarjev, vključno s sredstvi zavoda za vzdrževanje in izgradnjo športnih objektov. Teze predvidevajo, da bo imela skupščina skupnosti, ki je vrhovni organ, 25 delegatov iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, prav toliko pa iz telesnokul-turnih organizacij. Izvršilni organ skupščine naj bi bil izvršni odbor s sekretariatom, odbori za posamezna področja dela. in komisijami za posamezne športne panoge, ki so razvite v občini. Skupnost naj bi bila ustanovljena v prvi polovici novembra. Do takrat pa bodo številne javne razprave po TOZD, krajevnih skupnostih in tele-snovzgojnih organizacijah. J. Koftnjek V četrtek, 4. oktobra, popoldne bo prostovoljno gasilsko društvo v sodelovanju z okoliškimi društvi izvedlo tradicionalne mokre gasilske vaje, ki bodo nekje v bližini Cerkelj. Na pobudo krajevne skupnosti vsako leto ob praznovanju krajevnega praznika preizkusijo sposobnost in učinkovitost požarne varnosti tudi na tem področju. Izvedba tako obsežne mokre vaje v tem.kraju postaja težavna, ker primanjkuje vode. Letos pa te skrbi ne bo, saj so po zadnjem deževju potoki spet polni vode. Imajo pa tudi rezervoar v Vasci, ki so ga pred leti zgradili v te namene. Kakor ugotavljajo, bodo v bližnji prihodnosti morali v Cerkljah zgraditi kar dva taka požarnovarnostna bazena, sicer jim črpalke ob primeru požara ne bodo prav nič pomagale. -an turistično promet«0 podjetje KRANJ CREinn Turistična poslovalnica Creina Kranj prireja v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV Kranj udeležbo na proslavi 30-letnice osvoboditve taborišča Rab, ki bo na Rabu 27. in 28. oktobra Prijave sprejema poslovalnica Creina (v hotelu Creina) telefon 21-022 do vključno 10. oktobra 1973. rozinček jurko tonka NOVO mehko pecivo iz družine ŽUfrduf Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu,otroško varstvenih ustanovah in šolah. ZITO-LJUBLJANA TOZD GORENJSKA Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika nudi na kredit siloreznice epple (i. Dva obraza likovne popolnosti Akademski slikar Roman Savinšek z izrednim uspehom poučuje na jeseniški posebni osnovni šoli — »Vedno jemljem določene stvari akademsko in nekatere preseneča, kako zelo so otroci dovzetni za popolnoma akademsko razlago« Učenci višjih in nižjih razredov Posebne osnovne šole Jesenice so že nekaj let izredno uspešni v svojem likovnem upodabljanju. Uspešni v tem smislu, ker zelo veliko razstavljajo, njihova dela pa so vedno in povsod visoko ocenjena. Pred leti so prejeli prve nagrade na mednarodni razstavi v Londonu, udeležujejo pa se tudi vseh drugih večjih in manjših razstav doma in v tujini. V mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah so s svojimi razstavami nepogrešljivi, razen tega pa so s svojimi ilustracijami opremili knjigo otroških pesmi Poredni smeh, kar je vsekakor edini primer pri nas. Akademski slikar Roman Savinšek je mentor tega likovnega ustvarjanja na Posebni osnovni šoli na Jesenicah. Že šesto leto dela z mladimi, nedvomno na svoj, posebni način. Misel, da mladi akademski slikar tako zelo uspešno vodi likovni pouk na šoli in da poleg tega tudi sam uspešno ustvarja, je bilo osnovno vodilo za pogovor z njim. »Kako to, da ste se odločili za poučevanje likovnega pouka na osnovni šoli?« »Vsekakor je redno delo za vsakega slikarja neko breme, a vendar je neizogibno, če si hoče zagotoviti življenjsko eksistenco. Tudi zame je redna služba breme, zato pač, ker mi ostaja zelo malo časa za moje delo. Delo z učenci na Posebni šoli se mi zdi 'Z&nimivo, prav zaradi tega, ker ti učenci bolj spontano sprejemajo določene stvari, manj otrok je, kar je vsekakor dobra možnost, da se bolje izpopolnjujejo, uporabljamo lahko ,tudi več tehnik. To je raznovrstno delo. , Otroke imam rad in delo z njimi mi je kljub vsemu v veliko veselje. Dobro vem, kaj lahko otroci zmorejo in česa ne zmorejo. Mnogi zgrešeno mislijo, da pač ne zmorejo vsega, vendar bi bili presenečeni nad njihovimi sposobnostmi. Zelo pomembno je, da so vztrajni, sam pa od njih vedno zahtevam popolnost. Vsak otrok lahko nekaj naredi in če ga znaš spodbuditi, pohvaliti, lahko naredi še več. Pri nas slabih del nimamo, jih vedno uničimo. In tudi otroci sami se dobro zavedajo tega, da so nekje že uspešni, da so nekaj že dosegli. In pravzaprav si ni mogoče predstavljati boljše spodbude za njihovo nadaljnje delo.« Večer z oktetom bratov Pirnat V Kranju bo v petek, 5. oktobra, ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše koncert vokalnega okteta bratov Pirnat. Oktet bratov Pirnat zbuja pozornost že zaradi svoje sestave, saj poje osem bratov v glasovni razvrstitvi od prvega tenorja do drugega basa. Nastal je na tradicijah fantovskega petja s težnjo po kvalitetnih izvedbah ne le naše narodne pesmi, temveč v svoj repertoar uvršča tudi umetne pesmi. O kvaliteti njegovega petja pričajo številni nastopi prek radija in televizije ter številni nastopi po vsej Sloveniji. Pred koncertom bo ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave del akademskega kiparja Borisa Sajovica iz Kranja in akademskega slikarja Mihe Pirnata iz Ljubljane. Ob 18.30 pa bo v mestni hiši otvoritev razstave gorenjskih likovnikov. Razstava gorenjskih likovnikov je prva v vrsti likovnih prireditev, ki naj prikažejo delež Gorenjske v okviru slovenskih umetnostnih prizadevanj. Na razstavi je zastopanih 14 avtorjev-slikarjev: Milan Batista, Boni Ceh, Pavle Florjančič, Herman Gvardjančič, Boris Jesih, Saša Kump, Kamilo Legat, Henrik Mar-chel, Franc Novine, Janez Ravnik, Roman Savinšek, Ive Šubic, Vinko Tušek in Melita Vovk-Štih. Razstavi bosta odprti do 28. oktobra. P. L. Nov direktor glasbene šole no^aJ-ri?a Arčon iz Ljubljane je P^1 direktor Glasbene šole Kamnik, leta nj 1944- v Ljubljani, kjer je ston • opravila diplomo I. 8lashJe na akademiji za glasbo. Kot zbor -1 v°di dva pevska na r.a ln je doslej poučevala glasbo D°oSl)°yni šoli Ledina v Ljubljani, vodil o J kamniško glasbeno šolo Šola , Habe, direktor Glasbene Ulev Domžalah. J. V. XVII. gorenjska razstava fotografije na Loškem gradu Škofj a Loka privablja slikarje-umetnike od vsepovsod. Staro mesto z okolico jim ponuja polno zanimivih motivov. Vsako leto se tu zberejo tudi pionirji-likovniki in galerija na Loškem gradu postane premajhna za številne risbe. Ustvarjalna črno-bela fotografija je bila do- Jjna Zupančičeva kot Presečnikova Meta v filmu Matjaža K top čiča Cvetje v jeseni CVETJE V JESENI v kinu Center j^ilm bo na sporedu v soboto, 6. oktobra, ob 20. uri in v nedeljo, 7. oktobra, 15. in 17. uri — zadnjič Rezervacija vstopnic tel. 21-122. slej kar nekako zapostavljena. Njeno nejasno mesto v likovni umetnosti je gotovo tudi vzrok za to, je ob otvoritvi XVII. gorenjske razstave fotografije povedal Lojze Malovrh, predstavnik odbora za praznovanje 1000-letnice Škofje Loke, ki je skupaj z društvom ljudske tehnike iz Škofje Loke pripravil razstavo. V imenu pokrovitelja, občinske turistične zveze iz Škofje Loke, je razstavo odprl Roman Tržan. Zbrali so se foto klubi iz vse Gorenjske in 30 fotoamaterjev je predstavilo svoja dela občinstvu. Razstava je potrdila moč črno-belih stvaritev v prikazovanju realnosti sveta. Fotografije vsebujejo motive iz naše vsakdanjosti, trenutke, ki Posvet o gledališki dejavnosti v radovljiški občini V Mladinskem domu v Bohinju je bilo v nedeljo posvetovanje o amaterski gledališki dejavnosti v radovljiški občini. ZKPO občine Radovljica je sklicala posvet zato, da bi s predstavniki kulturnoprosvetnih društev in dramskih sekcij pregledala delo v preteklosti in pripravila načrt za prihodnjo sezono. Gledališka dejavnost je bila v obdobju zadnjih desetih let dokaj uspešna, saj so domače dramske skupine v tem času uprizorile skupno 157 premier ter 703 ponovitve. Od tega je bilo kar 55 mladinskih del. Udeleženci posveta so tudi ugotovili, da se je materialni položaj v zadnjih letih precej izboljšal, zlasti kar se tiče urejenosti domov in odrov. Predstavniki društev so predlagali večjo organizacijsko dejavnost v dramskih sekcijah, da bi delo še bolje zaživelo. Pri izbiri gledaliških del naj bi bil poudarek na mladinskih igrah, da bi tako postopoma vzgojili nove gledalce. Prisotni so še sklenili, da bodo do konca februarja prihodnjega leta pripravili prek deset premier, kar bo omogočilo tudi občinsko dramsko revijo, ki naj bi bila marca. N. R. JK3 k J^m aHH sicer tako neopazno gredo mimo nas. Nekatere pa pomenijo iskanje novih načinov izražanja in estetskega oblikovanja. Razstavljene fotografije je ocenila posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali mojster fotografije Tiho-mir Pinter ter kandidata mojstra fotografije Janez Korošin in Stovi-ček Jenda. Prehodni pokal za najuspešnejši foto klub je prejel foto klub »Janez Puhar« iz Kranja. Prvo nagrado za najboljšo kolekcijo fotografij in jubilejno plaketo 1000-letnice Škofje Loke je prejel Milojko Demšar, drugo Tone Marčun, tretjo pa Janez Marenčič. Vsi trije so člani foto kluba iz Kranja. Diplomo za kolekcijo pa je dobil Marjan Kukec — foto klub iz Tržiča. Za posamezno fotografijo je bil najbolje ocenjen prav tako Milojko Demšar iz Kranja, drugo mesto je komisija prisodila Andreju Perku iz Gorenje vasi, tretje pa Francu Slugi z Jesenic. Diplome za posamezne fotografije pa so prejeli Ciril Pokorn — foto klub Kranj, Zdravko Krvina — foto klub Gorenja vas, Franc Kolman — foto klub Jesenice in Dušan Fišer — foto klub Kranj. Razstava v galeriji na Loškem gradu bo odprta do 14. oktobra, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Obiskovalci so po otvoritvi razstave lahko prisluhnili učiteljskemu pevskemu zboru Slovenije »Emil Adamič«, ki je imel koncert v grajski kapeli. Zbor, ki ga vodi dirigent Branko Rajšter, je pripravil prijeten večer škofjeloškemu občinstvu in slavistom, ki so se te dni zbrali tu na strokovnem posvetovanju. Navdušen aplavz ni bil samo dobrodošlica prvemu gostovanju tega pevskega zbora v Škofji Loki, temveč nagrada za lepo ubrano petje. Zanimivost zbora je, da ga sestavljajo učitelji iz vse Slovenije. Na vaje se zbirajo v Celju, ki je najbližji vsem. Omejeni so seveda na sobote in nedelje ter na šolske počitnice. Ustanovljen je bil leta 1925 v Trstu in bo torej čez dve leti praznoval svojo 50-letnico. Njegov repertoar obsega poustvarjanje del slovenskih in jugoslovanskih avtorjev, partizanske pesmi in pa dela tujih avtorjev od renesanse dalje. Marija Volčjak »Kako delate z njimi? Kaj je poleg vsega tisto, kar je vodilo k uspehu?« »Morda poleg vsega tudi to, da določene stvari vedno prikazujem popolnoma akademsko. Študija glave, na primer. Kar naravnost jim povem, kako sem se sam na akademiji učil, pokažem jim, da imata glava aH trup tudi kosti, pokažem jim, kje je treba mehkeje izoblikovati. Največ seveda delamo male plastike, živali večinoma. In zakaj jim ne bi govoril tudi o tem, kakšne so, da imajo in kje imajo kosti in podobno. Nekateri menijo, da tega ne bi dojeli, vendar iz lastnih izkušenj lahko povem, da otroci še kako dobro sprejemajo, take razlage.« »Kako ste pravzaprav delali z otroci, da so nastale tako imenitne ilustracije za knjigo?« »V vsakem razredu sem prebral eno ali dve pesmi, otroci pa so po svoje risali. Potem smo zbrali vse risbe in jih izbirali. Seveda niso bile vse dobre in moral sem ponovno brati, otroci pa so risali. Bilo je zares veliko dela.« »Zelo uspešni ste tudi s svojimi deli. Kaj vas privlači, kakšni so vaši najljubši motivi?« »Zelo rad delam, kljub temu pa moje delo počasneje poteka, kot bi rad. Šola mi vzame precej časa. Vse od nove figuralike do nekega plastičnega reliefnega slikarstva mi je bilo ljubo, moj večni motiv pa je človek, njegova dobra, topla stran. Seveda se v mojih delih pojavljajo tudi motivi otroškega sveta. Na primer slika, ki je nastala ob nekem mojem srečanju, doživetju s svetom mojega učenca. Dobro ga poznam, vem, kaj ima rad, česa se najraje loti. In nastala je slika, ki prikazuje njegov otroški svet.« Akademski slikar Roman Savinšek razdaja in uporablja svoje bogato likovno znanje na dveh straneh: v šoli in v svojem ateljeju. In na obeh straneh je dosleden, natančen, vedno izviren in imeniten. Na obeh straneh je kvaliteten in. ustvarjalen do likovne popolnosti. Darinka Sedej Kmetijska zadruga Naklo objavlja prosto delovno mesto trgovskega pomočnika (ice) za nedoločen čas za poslovalnico Naklo Za delovno mesto se zahteva trgovska šola. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene prijave pošljite na upravo KZ Naklo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Sreda Jhm - 3. oktobra 1973 Natakar je zanimiv poklic V Kamniku je še M prostih učnih mest za poklic v gostinstvu, smo pred kratkim zapisali v Glasu. Zakaj Kamničanke nočejo v gostinstvo, fantje pa ne za frizerja ali mesarja? Maja letos so v Kamniku odprli preurejen Malograjski dvor. To je edini hotel v Kamniku. Šef strežbe Zdenko Potočnik je dejal: »Doma sem iz Gornjega grada. V gostinsko šolo sem šel pred osmimi leti. Zelo sem zadovoljen. Predlanskim sem opravil še dvoletno hotelirsko šolo.« »Gostinski delavec je težak poklic,« je dodal Drago Hriberšek, poslovodja Malograjskega dvora, ki je sicer gostinska enota Viatorja. Z gosti smo zadovoljni. K nam hodi tudi nogometno moštvo Olimpije na počitek pred tekmami. Tudi nogometni klub Zagreb je bil v Kamniku na pripravah, spali in hranili pa so se pri nas. Imamo 26 sob s kopalnicami in telefonom. Za zimsko sezono od januarja do marca prihodnjega leta smo v dogovoru z Nizozemci.« »Jaz pa sem Kamničanka,« se je izza točilne mize oglasila natakarica Ela Suhovršnik in povedala, da je zelo zadovoljna, ker si je izbrala ta poklic. »Poglejte rudarje, železničarje, železarje, miličnike, kaj nimajo oni še težjega poklica.« Vsak poklic ima svoje svetle in temne strani. J. Vidic SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM Zdenko Potočnik in Ela Suhovršnik pred Malograjskim dvorom v Kamniku. — Foto: J. Vidic Zaščita zajcev na Gorenjskem Direktor zavoda za gojitev divjadi »Kozorog« Kamnik Milan Kemperle je povedal, da so nekatere lovske organizacije in posamezni lovci predlagali, naj bi letos dovolili, da bi vsak lovec na Gorenjskem lahko uplenil samo enega zajca. Takšen sklep naj bi pravzaprav veljal za vse lovske organizacije v Sloveniji, razen v Prekinu rj u. Zaradi mehanizacije, umetnih gnojil in številnih sovražnikov se namreč stalež zajcev nenehno niža. J. V. (26. zapis) BRNIŠKI LUTERANI Seveda tudi tu ni šlo brez nesrečnih luteranov, ki so tako »oskrunili« cerkev s svojimi obredi, da jo je bilo treba znova posvetiti. In to kar dvakrat: prvič 4. maja 1555 in potem še 30. maja 1581! — Cerkev je bila prvotno zidana v renesančnem slogu in večkrat prenavljana: prvič 1. 1641, nato barokizirana 1. 1758 in pred nekaj leti spet. Tako, da je danes spodnje-brniška cerkev kot nova. Glavni oltar je izdelal sloviti podobar Jurij Tavčar. Tudi oltarna slika Jude in Simona je njegovo delo. Podobi sv. Urbana in sv. Jedrti v stranskih oltarjih pa je naslikal Kranjčan Leopold Layer, in sicer 1. 1779. Druga različica, zakaj imajo Spodnjebrničani svoje pokopališče že več stoletij, Zgornjebrničani pa ne, je tale: ko je tu okrog morila kolera, so Spodnjebrničani svoje umrle seveda pokopavali doma. Potem pa, ko bolezni ni bilo več — strah pred njo pa je še ostal — Zgornjebrničani niso hoteli pokopavati svojih pokojnih na bližnjem brniškem pokopališču in so jih raje nosili v Cerklje. Menda so se bali klic kolere iz spodnjebrniške zemlje? Na kratko še o cerkvenih varuhih Spodnjega Brnika, o apostolih Simonu in Judi. God obeh je 28. oktobra. Ta dan sta oba mučeniško umrla za svojo vero. Simona so v Perziji pre-žagali na pol, Judi pa so odsekali glavo. Da bi ločili podobna imena, se Simon v pratiki imenuje Zelot, t. j. gorečnik (ker je s tako vnemo oznanjal novo vero), Judi pa so vzdeli priimek Tadej, to je srčni, hrabri. Seveda ta Juda ni bil oni izdajalski Juda Iskariot, ki je svojega Učitelja tako podlo izdal. SLIKAR MEŽAN Kot skoro vse vasi Cerkljanskega, tako je tudi Spodnji Brnik dal slovenski kulturi velikega moža, dobrega človeka in pomembnega slovenskega slikarja polpretekle dobe — Janeza Mežana. Zal, tako tragično umrlega v prometni nesreči. Ko je v Ptuju ob koncu lanske jeseni pospremil svojega sina do avtobusa in se poslavljal od njega in družine, Se je pripodil avto in ubil dragocenega človeka-umetnika. Bridko je še posebej zato, ker je Janez Me-žan prav prejšnji dan slavil 75-letni-co svojega delovnega življenja. A komaj so utihnile zdravice in odzve-nele čaše napitnic na slavju v čast umetnikovega praznika, že je segla po njem smrt... Kot skoro vsi slovenski likovniki, tako je tudi Mežan ustvaril svojega Prešerna. Izdelal ga je 1. 1949; slika visi zdaj v ptujskem mestnem gledališču. Velika podoba (160x110 cm) kaže mlado, zdravo lice še čvrstega, simpatičnega moža — torej ne jokavega, kakršen je na nekaterih upodobitvah! — trdih, kmečkih potez. Pravega Gorenjca! Mežanov Prešeren je po splošni presoji ena od sprejemljivih upodobitev pesnikovega obraza. Janez Mežan, rojen 1. 1897 na Sp. Brniku, je slikarstvo študiral na akademiji v Zagrebu pri slovečih umetnikih Babicu in Krizmanu. Šolanje je končal 1. 1924. Slikar Mežan je služhoval najprej v Mariboru, od 1. 1932 do 1. 1941 je poučeval risanje na novomeški gimnaziji. Po vojni se je ustalil v Ptuju. Prav tako tudi Mežanovo slikarstvo delimo na mariborsko, novomeško in ptujsko dobo. Povsod je slikal predvsem krajino, redkeje tihožitja in portrete. Vsekakor je dosegel največ v svoji umetniški rasti s slikanjem akvarelov. V tej likovni zvrsti je bil res pravi mojster. Imel je tankočutno dovzetnost za lirična krajinska razpoloženja — prav od tod njegov smisel in ljubezen do akvarelne tehnike. Seveda pa se je slikar Janez Me-žan ukvarjal tudi z drugimi tehni- e kami, tako z lesorezom in celo s . fresko (na gradu Borlu in v Ptuju)- ,, Rojak s Spodnjega Brnika je tudi politik in publicist Tone Fajfar, rojen 1. 1913. ZA SVOBODO PADLI W* Tudi Spodnji Brnik je prispeval svoj krvavi delež v našem boju za socialno in narodno osvoboditev. Svoje življenje je dalo za lepšo bodočnost domovine kar sedem domačinov. Njihova imena so vklesana na osrednjem spomeniku v Cerkljah: Miha Bohine (7.8. 1894 do 5. 5. 1945 v taborišču Rensberg); Janez Burgar (24. 4. 1910 — kot borec Prešernove brigade padel neznano kje in kdaj); f$ Jože Burgar (12.7.1912 do 17. 2. 1942 podlegel mučenju v kranjskih zaporih), po poklicu dipl. tekstilni tehnik; \ Franc Erzar-Simon (27. 2. 1921 — kot borec v štabu IV. operativne cone padel v februarju 1945 pri Kolovratu nad Litijo); Alojz Fajfar (1. 4. 1922 — padel kot talec v Dragi pri Begunjah 1.2.1942); -M Jože Naglič (5.10.1911 — padel v borbi na Veliki Poljani pod Stor-žičem dne 3. 7. 1943), po poklicu dipl-tekstilni tehnik); Anton Stopar (4.6.1911 — irbj1 v bližnjem brniškem gozdu 5. maja 1944). Ne morem si kaj, da ne bi še p°* sebno toplo misel namenil svojima nekdanjima dijakoma, Jožetu Burgar j u in Jožetu Nagliču, katerih imeni sta med padlimi Spodnjebrničani. Oba sta bila res fanta od fare. kot se reče, čvrsta Gorenjca, zavedna narodnjaka. A sta le morala omahniti v smrt, ko sta bila prav v najlepših letih moške mladosti • • Č. z. Hotel Bor Grad Hrib v Preddvoru • v v isce za silvestrovanje v Gradu Hrib glasbeni ansambel IVO ZORMAN 49 Draga moja Iza Kaj pa sem vedel, če bi je zares ne prijeli. »... ali pa vsaj nespodobno. Sama sebi se zdim kakor luševni bolniki, ki se morajo upirati skušnjavi, da bi hodili po :esti nagi... ali da bi počeli kaj drugega, kar ne sodi med ljudi.« »To ni isto,« sem se uprl. »Isto. Rada bi se očistila. Ne moreš si misliti, kako so me amazali. O takih izkušnjah človek molči kakor grob... ali pa bi kar naprej govoril ... Cas ti jemljem.« »Ne,« sem rekel. »Zato sem tu ... V barakah za poskuse si dočakala ...« » ... konec vojske. Ameriške vojake.« Nisem veliko zapisal, samo nekaj, besed, dejstva, pa bi bil še tisto najraje prečrtal. »Nič mi nisi povedala o poskusih,« sem rekel neodločno. »Moraš vse napisati?« »Moral bi.« »Nekatere stvari je težko razumeti,« je rekla Karla. Potem mi je začela pripovedovati o zajčkih. »Doma smo imeli zajčke. Bele, z rdečimi očmi in z rožnatimi ušesi. Včasih je ob nedeljah prišel sosed kako žival odret, da sva imeli z mamo obaro. Pobijal jih je v drvarnici s sekiro, zato je bil rob tnale večkrat krvav. Ubijanja nisem gledala, zmeraj pa sem opazovala, kako jih je lovil. Z eno roko je segel v kletko, do ramena, zajčki pa so se razbežali. Včasih je katerega že zgrabil, a se mu je izmuznil, in jaz sem si mislila, ta mu je ušel, morebiti samo za teden dni, za dva, ušel mu je pa le. Živali so se tiščale po kotih, toda kakor so se že izmikale, vsakokrat je bila ena na vrsti.« Čemu sedaj zajčki? »Na zajčke sem mislila v taborišču,« je rekla Karla, »ko so nas izbirali.. .« »Za poskuse?« » ... za smrt. In večkrat sem se spomnila, kako sem bila Sreda — 3. oktobra 1973 Komun je i/dal /uvod Borec. Delo je bilo letos naKr"j('no s Kajuhovo nagrado in /. nagrado vstajo slovenskega naroda. krivična. Ko je sosed ubil podgano, mi je bila njena smrt všeč.« »Otroci... pa ne samO otroci...« »Turi podgana rada živi, čeprav nima rožnatih ušes,« je rekla Karla. In čez čas.: »V taborišču so nas imeli za podgane.« Potem sije zavihala rokav in se opravičila: »Govorim ... številke ti pa še nisem povedala ...« Tudi številko sem moral zapisati. ».. . povsod so hoteli najprej številko.« »Kaj boš sedaj?« sem vprašal. »Kaj pa naj bi?« »Pogovorila se bova s Tinkom . ..« sem rekel. In ko sem pomislil na zadnje srečanje s Karlo pri Fleku in na njeno vrnitev v mesto: »... kdo bi te mogel biti bolj vesel kakor Tinko.« »Sem že bila pri njem . ..« »Potlej ti je ...« »... pa ima tako malo časa.« V Karlinem glasu ni bilo užaljenosti, bilo je le trpko razumevanje za svet, ki se je povsem spremenil. »Kaj ti je rekel?« »Pravico imam do podpore ...« »Seveda jo imaš.« »... in če nisem sposobna delati...« »Kako ... če nisi?« »če sem toliko bolna ... naj se oglasim pri zdravniku, da mi bo dal potrebne papirje.« Tinko se ni prepuščal solzavosti, Tinko je ocenjeval ljudi samo po tem, koliko so pomenili za revolucijo .. . sedaj ... ta hip. Toda Karla bi morala biti Tinkova skrb, ne smel bi je prepuščati drugim. »Samo to?« sem vprašal. »Kaj pa naj bi drugega?« »Nekje boš morala živeti... ga ne skrbi?« »Svetoval mi je, naj grem domov. Tudi sama sem najprej pomislila na dom.« »Kje si doma?« »Sedaj nikjer. Naše bajte ni več.« »Kako ... nikjer?« »Požgano je. Mama se tudi ni vrnila.« »Od kod?« »Iz taborišča. Z mamo sva živeli sami.« »Potem Tinko ni mogel reči. . .« »Tinku tega nisem pravila.« »Zakaj ne?« »Ni me toliko spraševal kot ti. Veliko dela ima... veliko ljudi okoli sebe .. . mladih ... zdravih . ..« Mislil sem, da bo rekla lepih, pa je dejala: ».. . močnih.« . Vse sva si povedala. Za misli, s kakršnimi sva obsedela, nj bilo več besed. Zunaj je še zmeraj snežilo, po sobi se je še zmeraj širila toplota in še zmeraj sem imel v ustih okus po presladkan kavi. Greta ... - -Kaj bi ostalo od Grete, če bi jo oblekel v plašč, kakršnega Je nosila Karla ... če bi izgubila zobe? Ženska lepota je krhka m mladost je kratka. Tinko ... . J Tinko bi ne bil smel pozabiti. Anton bi jo drugače sprejel, sem si rekel. Pa bi jo res? Bi bila brezzoba ostarela ženska z očmi kako ugaslo ognjišče za Antona še zmeraj Karla, ki jo je imel rao^ Feldruhe ... vojaška vlačuga, ki je šla iz rok v roke, dokler mlad esesovec ni pritožil, da ima umazana kolena? Bi jo Anto še vodil s seboj v kamro? Resmica je bila neusmiljena, kajti tudi sam bi se še. ^L ne vznemiril, če bi mi položila roko na laket, kakor mi Je v davnem nedeljskem dopoldnevu. Ce je kdo nosil krivdo, smo jo vsi. »Z menoj boš šla,« sem se odločil. »Kam?« »V naši hiši je zadosti prostora.« »Pa kaj bom pri vas?« »Imela boš streho ... posteljo . ..« Karla se je obotavljala. »Vaši ne bodo veseli...« je rekla. Misliš, da jim boš v napoto?« »... tujega človeka.« »Saj nisi tuja,« sem rekel. »Bila si Antonova.« je Samo za hip se je nekaj zganilo v njenih očeh, potem P spet ugasnilo in v njenem glasu je bila samo radovedno*'-prava radovednost ne, ko je vprašala-»So vedeli?« »Samo jaz,« sem rekel in se pohvalil: »Z Antonom sva sl zaupala.« Doma sem povedal očetu: »Karla bo spala pri nas.« ci v;* ,:>rejšnji teden je narasla Sava Dolinka naredila precej škode pri regulacij-kih delih v bližini Zvagna na Jesenicah. Tu so delavci Vodne skupnosti Kranj pripravili vse potrebno za zgraditev dveh pregrad in naprav za usmer-anje vode pri bodočem izkoriščanju nanesenega peska. Ponovno deževje v ledeljo in v ponedeljek pa je še bolj napolnilo savsko strugo. Velika voda je igrožala del Mojstrane, trgala bregove do Jesenic in ogrožala novo klavnico, 'radisovo naselje ter nekatere hiše pod Mežakljo na Jesenicah. Na sliki: )red Žvagnovim mostom — Foto: B. B. ✓ Pri Alojzu. Podobniku v Bukovici v Selški dolini smo slikali tele buče. Najtežja je imela kar 40 kg. — Foto: F. Perdan Marija Gorjup in Jože Golob, čistilca mesta pri komunalnem podjetju Kamnik, skrbita za čistočo mesta. »Zadnjič, ko je bil dan narodnih noš, sva kar dva dni pometala okrog Malograjskega dvora. No, če je javna prireditev, pa še tako svečana, potem to razumem. Ne razumem pa ljudi, ki vse stresajo na cesto, od cigaretnih škatel, ogorkov, do raznih papirjev, praznih konzerv in starih krp. Turistično društvo se zelo zavzema za vzgojo meščanov, ki naj bi bolj skrbeli za življenje v lepšem okolju, ne pa za življenje v smeteh.« je dejal Jože Golob iz Tunjic, ki je pri komunali že skoraj 20 let. Ko bi le vsi meščani slišali ta glas; to upravičeno kritiko in prošnjo.—J. Vidic Mah oglasi: do 10 besed 15 din, ®®k.a nadaljnja beseda 2 din; na-«a-i ' imaJ° 25 % Popusta. Nepla-a»ih oglasov ne objavljamo. Prodam L.f^dam obrana jabolka in suhe 0Ve PLOHE. Dvorje 37, Cerklje p 5692 KOto?am 4 starega delovnega Ifi o• Lavtar Vinko, Dolenja vas VeIca 5693 V^dam OTROŠKI ŠPORTNI »Bi ' tranzistor in avtoradio .aupunkt«, smuči in vezi. »Sala-U u- in MOPED VN 14. Bled, pijanska 17 5694 rodam zelo ugodno, zaradi selit-, (ka ?e!Iežno garnituro »DIANA« ave, 3 fotelji). Aljaževa 17, Jeseni-tel. 81-441, int. 523 5695 f)ilT m KRAVO. Cadovlje 8, Gol-p 5696 K0STTam 8 let starega KONJA, in iJLNlCO z motorjem za samca K' KULTIVATOR. Ručigajeva 3, t J 5697 Prodam 5 let starega KONJA ali Srenjam za KRAVO ali BIKA. 19, Naklo 5698 Sk£°dam 10 tednov stare ŠKOT-41 £ OVČARJE, Klakočar, Sr. Bela preddvor 5699 C'odam male PUJSKE. Luže 21, Ur 5700 datn°dam električni štedilnik, doza V0 Peč na trda goriva, elemente ^ Kuhinjo, jedilni kot z mizo in kar i Vse dobro ohranjeno. Mle-pska 23, Cirče, Kranj 5721 Vpt£?£m KRAVO po telitvi in C?E2NI GUMI voz- Jeglič, Pod-zJe 86. 5722 4 kub- m suhih bukovih v- Kočila, Breznica 45, Žirovnic lca 5708 ko27Pim 2500 kg CEMENTA. Viso-# 5723 lyzila I Jagodno prodam ZASTAVO 750, 1966. Slevec, Kajuhova 12 p. . 5701 l9fi-Kim republiški in državni prvak. pitati: standardna pištola — Pet '' V Teržan (Olimpija) 553, 2. 7 prnel st. 547, 6. Peternel ml. 505, enel (vsi Sava) 498; hitrost Sa P^tola — člani: 1. Peternel fm v sredo, 3. oktobra, zvečer prijay,. "lubski sobi v Cerkljah Hied j jsko šahovsko tekmovanje Seny a?mačimi šahisti in šahisti iz praz rja- Tekmovanje bo posvečeno te^ obrrf1^-11 krajevnih praznikov na Certe^?' da šahovska sekcija v »kino ne orSanizira več takih • Se DoVa^' feprav ima za svoje delo 'ffralci °Je' zanimanja je med Hekcije šePa le vodstvo oj-ga^-' K1 nikakor ne najde prave niZacijske oblike svojega dela. -an časa pričakovali, saj je njihova premoč v streljanju s puško kopnela iz leta v leto. Medtem so si strelci v sosednjih pokrajinah zgradili strelišči, naši pa se še vedno niso premaknili z mrtve točke. V Kranju, na Jesenicah in v Škofji Loki tekmujejo in vadijo v nemogočih razmerah. Zato ni čudno, da pri njih ni vidnejšega napredka. Ne bo dolgo, ko bodo v obeh tekmovalnih disciplinah pristali na zadnjem mestu, saj so se jim že tudi koroški strelci močno približali. Ali pa bodo končno odgovorni občinski možje (v omenjenih treh občinah), ki skrbijo za razvoj športa in telesne kulture, le naklonili strelstvu nekaj več pozornosti in se zavzeli za izgradnjo strelišč za MK orožje. Po dvajsetih letih od ustanovitve prvih strelskih družin bi si to gorenjski strelci vsekakor zaslužili. Rezultati — ekipno: puška: 1. Furlanija-Julijska Krajina 4307 krogov, 2. Gorenjska 4297, 3. Koroška 4264; pištola: 1. Furlanija-Julijska Krajina 2192, 2. Koroška 2096, 3. Gorenjska 2037 krogov; posamezno — puška: 1. Bimbatti (Furlanija) 563, 2. Otrin Janez 556, 3. Otrin Vera 554, Prvenstvo SRS v kegljanju za ženske Domačinka Žumer šesta stil0e#^e Triglava je dva dni go-na leto*s®8ljavk, ki so merile moči fkem n nJeni posamičnem sloven-mčajej yenstyu. V disciplini 2 x 100 ASvoiila JexlnaJvišji republiški naslov MiliČev« ,anica Ljubljane Center ^ st!' kl jf Podrla 957 kegljev. < so bir P tednom dni zapisali, ženi odi-x X moški konkurenci dose-^ašaio 1 I,1. rezultati, se s temi po-^loft T ženske. Prvih šest je Jesto k" s900 keg1Jev- za šestnajsto JfŽavApl1 še omogoča udeležbo na u Pr,Venstvu' Pa 848 lenari • a imele predstavnice Jiavke A ? Štor ter domače ke-* °vWr s • prvo šestnajsterico ima >ke nt. predstavnice, Kranjca t f' NajboljSi rezultat je veteranka Francka Žumer, ki je z 925 podrtimi keglji pristala na šestem mestu. Dobro pa sta se borili tudi Farčnikova in Ivanetičeva. Obe sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo konec meseca v Trbovljah. Rezultati: 1. Culič (Ljubljana Center) 957, 2. Ludvig (Kovinar) 934, 3. Marine (Kovinar) 931, 4. Ze-leznikar (Ljubljana Center) 928, 5. Urh (Kovinar) 928, 6. Zumer (Triglav) 928, 7. Štampar (Žalec) 887, 8. Kastelic (Ljubljana Center) 879, 9. Farčnik (Triglav) 870, 10. Urbancelj (Slovenj Gradec) 861, 11. Kokolj (Branik) 859, 12. Hajnc (Konstruktor) 858, 13. Jezeršek (Fužinar) 855, 14. Skvarca (Ljubljana Center) 854, 15. Razlak (Konstruktor) 850, 16. Ivanetič (Triglav) 848. -dh Sport med vikendom — Tokrat so se za spremembo po dolgem času gorenjski conski 1 4vnika (i*ezali' °d šestih točk so osvojili štiri. Zmagala sta oba kranjska predaja pr' ,Va je bila uspešna v Tolminu, Triglav pa je na stadionu Stanka Mla- obračunal z Adrio. Tržičani so morali v goste h kandidatu za n Izidi. 5°.v°8oriškim Vozilom, kjer so morali priznati premoč favoritu, h Petem w ig,.av : Adria 3:1 <2:1>» Tolmin : Sava 2:3 (1:1>. Vozila: Tržič 2:0 (1:0). Petem S? ie Triglav s šestimi točkami na četrtem, Sava z enakim številom točk Pars ' pa je s štirimi na sedmem mestu. Prihodnjega kola: Sava : Primorje, Tržič : Triglav. dodoi^^^ — ^ predzadnjem kolu v I-A SKL je kranjski Triglav po lepi in kolektivni l^ski^P?1"" š gostujoči Litiji. V I-B ligi je loški Kroj moral priznati premoč r™ je bjja u i • ? v žensk' ligi zahod so Ločanke doma premagale Ilirijo, žirovska Etiketa ■ ? Izidi- Prednosti domačega igrišča prekratka za zmago nad Slovanom. ' .^eniCe Q"l°Ski: Triglav : Litija 107:59 (46:27), Elektra : Kroj 76:60 (43:28), Trnovo : Sfc Pari d(52:24>. ženske Kroj : Ilirija 57:46 (23:25), Etiketa : Slovan 38:44 (22:19). eX«njega zadnjega kol a: moški: Jesenice : Triglav, Kroj : Ljubljana, % ' l,n,Pija : Kroj, Ježića : Etiketa. — Rokometašice Alplesa tudi v gosteh v II. zvezni ligi prepričljivo J£ Prepreke. V tem kolu so bile uspešne v Zagrebu, kjer so odpravile zan-et®lc®' V moSki republiški ligi so Tržičani gostovali v Murski Soboti, ""a Dr«.J?Je bilo kruha, saj so jih domačini visoko premagali. Kamničani pa so P l*idi ^agali S1«ver,j Gradec. adec «»o,et®lac : Aloles 11:15 (6:4), Polet : Tržič 21:15 (10:5), Kamnik : Slovenj Parj -1.1 (7:6). Prihodnjega kola: Alples : Partizan, Tržič : Radgona, Ribnica : Kamnik. It/V. r^Pskj pob LEDU — Čeprav je lanskoletni državni prvak Jesenice v prvem kolu za re od 17- domačem l^11 v 'g1"' Prot' češkoslovaškemu prvaku Tesli v obeh srečanjih teLr®z^ntantCn° vseeno n' kos boljšim gostom. Le-ti imajo v svojih vrstah kar pet ^vanja °V sen'^an' 80 se tako že v prvem kolu morali posloviti od nadaljnjega l2ida: ženice : Tesla 4:8 (1:2, 3:3,0:3), Jesenice : Tesla 2:6 (0:1,1:2,1:3). {^•tvu^^^^STVO — V Zagrebu se je končalo letošnje državno prvenstvo v kole? ' valPtet dru^ U8p.eh.so dosegli predstavniki kranjske Save, saj je pri mladincih Ini11® vo*k- vV na kronometer, isto mesto pa je zasedel tudi v dirki (zasledo- na C®' na 4000 metrov. Odličen je bil tudi mladinec Bleda Rakuš. V dirki * jJ^nkur •