■aaiMdBaBi laaai laaaaaaaa """■■■aaaaaBBBBaaaBnBaBBaaBBB ^""■■■BBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBB Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. **■■■■■■■■■■■□■■■■■«■■■■■■■■■ Naročnina znaša: celoletna .... K 4 — polnletna......... 2 — četrtletna.......r— Posamezna štev. „ 010 g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. I Št. 43. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1913. Leto VI. Ker se leto nagiba h koncu, bo pa čas tudi letne račune poravnati. Za-vljudno prosimo p. n. gospode na-točnike, ki »Glasnik« še niso pcrav-«ali, da bi to blagovolili prav kmalu boriti. Upravništvo. Na noge! Dne 1. decembra voli na Kranjskem. splošna kurija. Somišljeniki, so-^šljenice! Takoj pričnite z vztrajno ®9itacijo. Srčno! Odločno! Neustrašeno! Pogumno! Krščansko-socialno delavstvo dokaži, da če hočeš, znaš boljše ®8itirati kakor rdeči in zeleni izdajalci koristi slovenskega delavstva. Splošna volilna pravica za deželni zbor. V deželnem zboru je bila večkrat n^ložnost pokazati liberalcem, kakšno imajo za delavce. Vsi vemo, da je mo treba šest let (,1901—1908) hudega, 'Ohega boja od zastopnikov ljudske stranke, predno so liberalci dopustili, ‘t® Se je uvedla splošna skupina, ki voli j Poslancev na podlagi splošne, enake }l tujne volilne pravice v kranjski de-'elhi zbor. Pribito ostane za vse čase, ,.a je to pravico delavstvu izvojevala Jlldska stranka. Ko je šlo za to, da se lMi v občinah da delavstvu volilna pavica, je zopet nasprotoval liberalec, pčinski volilni red, ki daje tajno vo-pravico vsem in ki daje volilno Pravico vsakemu delavcu, so liberalci z vso silo pobijali. Tudi tukaj je ogro-nien napredek v korist delavstvu edina ^asluga ljudske stranke. Saj vidimo, je. na podlagi te volilne pravice n. Pr- v Idriji in v Železnikih delavec žu-Pan. Da v Ljubljani socialni demokrat-niso dobi več nego enega samega '^stopnika, tega ni kriva volilna pra-tea, ampak krivo je to, ker imajo so-talni demokratje premalo zavednih j.ftstašev. Socialni demokratje bi pa menda, da bi ljudska stranka s 1(;hila postavo, da delavci sploh ne . -ejo drugače voliti, nego socialno-etbokratično. Ko bi se to zgodilo, šele I 0tem bi bil morebiti Kristan zadovo-^ Zato je pa več nego hinavščina, 0 je naravnost premišljena hudobi-. > ako zdaj socialni demokratje očita-q dddski stranki, da je glasovala proti ^ahglovemu predlogu v deželnem zbo-haj se uvede splošna volilna pra- vica za deželni zbor. Ganglov predlog j^hezmisel, ker je Gangl predlagal, naj veIeposestniška skupina še ohrani. ^odba z Montagnjevimi demanti. ^Sleški Rib. Marš; slovenski dr. J. K. Ko sem šla nekega mrzlega, tem-popoldne v marcu skozi bančni Hi ored, sem videla nekega moškega He ?a žensko, ki je bila prav blizu me-Vo'^mjena vame. Ko je on izprego-jei K, je obrnila glavo in pogledavši ga, ^a bežati, kakor bi šlo za življenje. jalz je obstal, gledal za njo in se sme-pa’ hato se je zabrnil na petah in šel Poln ^ Videla sem njeg'ov obraz po-zarrl0lha natančno. Besede, ki jih je hcrpral sam s seboj, sem čula: čak. i ze PravJ draga, malo boš po-svn- a‘ se še popolnoma naučila Je naloge.« f Ni bilo posebno oduren človek; zaj . a rnu je bilo nad trideset let; kast} ile ha sebi znamenja zanemarjeno-Zasr •Se -*e P^bližal, se je predrzno hii a?jab Nekaj je bilo na njem, kar 1 hi bilo všeč. Sled i sem Prišla do banke, sem za-biig ala na drugi strani žensko, ki je Polo bežala- Naslanjala se je na ograjo reke’ z eno roko se podpirajoč, iria ° sopihaje. Radovednost me je pre-Snla; vprašam jo: »Kaj je? Ali vam je slabo?« »Neki možak je govoril z menoj in Torej naj se ohrani največji privilegij pri volitvah, naj se 80 volilcev še vedno pusti, da bodo volili 10 poslancev, potem ko naj ostalih 100.000 volilcev voli 40 poslancev. Ljudska stranka je v deželnem in državnem zboru jasno povedala, da se bori slejkoprej za splošno volilno pravico tudi za deželne zbore. Pri tem svojem sklepu ostane in gotovo pride čas, ko ga bo tudi izvršila. Izvršiti se pa ta sklep danes ne da in zato je tak predlog, kakor ga je stavil poslanec Gangl, pesek v oči, prazen udarec v vodo. Najbolj smešno pa je, da so se liberalci izrekli za Ganglov predlog. Pri Ganglu in pri liberalcih vidimo vedno to, da se potegujejo za demokratične reči in za demokratične pre-osnove vedno takrat z vso vnemo in gorečnostjo, kadar vedo, da se izpeljati ne dajo. Kadar pa pride čas, da se morejo izpeljati, takrat so zo-p e r. Liberalci so n. pr. leta 1905. v deželnem zboru zahtevali splošno volilno pravico za državni in deželni zbor. L. 1908. so pa v državni zbornici to reč z vso silo pobijali. Leta 1905. je vsak vedel, da s takim predlogom ni nič, leta 1906. je pa vlada predložila državnemu zboru načrt zakona za splošno volilno pravico, torej je bila stvar v tiru in takrat je liberalec tulil proti. Tako je tudi zdaj. Dr. Tavčar je za splošno in enako volino pravico za deželni zbor, zato ker ve, da je v sedanjih razmerah nedosegljiva. Počakajmo še malo časa, da se posreči našim in vsem demokratičnim zastopnikom podreti nasprotstvo proti splošni volilni pravici za deželni zbor in stavit gremo že danes, za kar kdo hoče, da bo takrat liberlna stranka najhujša nasprotnica te pravice. Liberalci in socialni demokratje so si nateknili zdaj krinko ogorčenja. To je njihova reč. Toda svetovati jim vendarle smemo naj vzamejo, drugič tako krinko, da se izpod nje ne bo tako jasno kakor zdaj videla grda, brezsramna hinavščina. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. ZARJA SE JEZE PENI. Kršč. soc. tobačno delavstvo je pa cesarjev imendan priredilo na dvorišču tobačne tovarne sv. mašo za cesarja. To seveda ni bilo prav rdečkarjem in so z raznimi njim lalstnimi surovostmi hoteli odvračati delavce od maše. Spozabili so se celo tako daleč, da so na one delavce ki so postavljali oltar, metali steklarski kit in s tem oškodovali tovarno, ki kita menda ne kupuje za take namene. Ker je »Glasnik« kritikoval to početje so seveda rdeči podjetniki postali divji. Ta divjost kaže, da se zavedajo slabega dejanja. Ob tej priliki daje seveda Zarja duška tej zavesti surovega postopanja nje pristašev v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Obenem pa se zaganja v Gostinčarja, češ, kje je bil tedaj, ko se je kurilcem ukazalo brez odškodnine prihajati na delo ob 5. uri zjutraj. Mi tu pribijemo, da je kršč. soc. org. tob. delavstva storila v tej zadevi polno dolž-» nost. Gostinčar je bil zaradi tega pri glavnem ravnateljstvu na Dunaju, kjer je pojasnil celo zadevo in zahteval, da se čezurno delo plača. Obljubilo se je glede Ljubljane zadevo raziskati. Radovedni smo, kaj so storili v tem oziru rdeči dolgojezičneži. Najbrže nič, toda blatiti druge se jim zdi potrebno. Kršč. soc. delavstvo se takim izbruhom surovosti smeje ,ker je prepričano, da je glavni temelj soc. demokratične taktike surovost in laž. RDEČI DELAVSKI SLEPARJI. Ob zadnjem občnem zboru rdeče zveze je znani Pattermann svojim vernim sodrugom in sodruginjam zatrjeval, da niso nikaki demagogi, da ne lažejo in da se le resnice poslužujejo. Nasprotniki pa nasprotno delajo. Kako da to v resnici izgleda, si nekoliko oglejmo. V Fürstenfeldu so hoteli vlagalkam naprtiti vsaki po dva stroja. Ni potrebno dokazovati, da ni to mogoče. Ta novotacija je umevno delavke zelo razburila. Vse pritožbe pri vodju oddelka in pri ravnatelju niso pomagale. Tudi naša skupina v Fürstenfeldu je zaman posredovala. Tovariš Ul Ir eich je v tej zadevi dne 29. septembra in 2. oktobra pri glavnem ravnateljstvu posredoval. Obljubilo se je, da se zadeva preišče. Ker so cigaretne delavke v Fürstenfeldu že itak zelo razburjene, je o uspehu posredovanja tov. Ullreich skupino brzojavno obvestil. Pripomnimo še, da se je tudi fürstenfeldski ravnatelj dne 29. septembra mudil na Dunaju pri glavnem ravnateljstvu. Ko se vrne ravnatelj nazaj v Fürstenfeld, se mu je predstavil tovariš Bauer in ravnatelj mu je obljubil, da pride 1. januarja zopet k vsakemu stroju po ena vlagalka. Stvar bi se bila lahko tako začasno uredila, če bi rdečih ne bilo. Pattermann se je 25. in 26. septembra mudil v Fürstenfeldu, kjer je imel več shodov. O položaju je moral torej biti dobro poučen. Ko so naši zaupniki delavke obvestili o ravnateljevi obljubi, je pričelo rdečim agitatorjem vroče prihajati. Niso hoteli priznati, da sami niso čisto nič posredovali in da se ne morejo bahati s tujim perjem. Obrnili so se torej na Pattermanna in ga obvestili, da se je tov. Ullreich celo drznil skupini brzojaviti in da se nekaj mora napraviti. Pattermanna to ni spravilo v zadrego. Svojim sodruginjam je pisal, da Ullreich ni brzojavil in da tudi ni bil pri glavnem ravnateljstvu. Pripomnimo, da so rdečkarji tako pripovedovali, ne da bi bili našim Patermannovo pismo pokazali. Radovedni smo zato, kaj da bo Pattermann zdaj izjavil. Rdečkarija je bila zdaj rešena. Zdaj pa kriče po tvornici, češ, da je šel Pattermann h glavni direkciji vprašat, če je bil Ullreich tam. Mi bi te intervencije niti omenili ne, če bi to jasno ne kazalo, kakšnih laži se rdečkarji poslužujejo. VSE ZLO KRŠČANSKI POVZROČAJO. To je v kratkem vsebina zadnjega rdečega »Tabakarbeiterja«. Nihče se temu ne čudi. Kaj naj bi rdečkarji še znali, če bi čez »klerikalce« ne zabavljali. Niti ine čudimo se zavijanjem rdečkarije, saj znamo, da soc. demokrat pa liberalec zna lagati, kakor da bi rožice sadil. V uvodniku se obveščajo člani, da se je rdeča zveza vrgla iz strokovne komisije. Člankar se zvija na vse strani, da bi nikjer ne zadel in napada druge rdeče liste, ki so Pattermanna prijemali. Da zabavlja tudi čez klerikalce, je samoobsebi umljivo. Nadalje očita nam, da smo demagogi. Ne moremo pomagati, da se naši člani bolj zanimajo za delavske zadeve in da v sporih navadno le naši zaupniki posredujejo in izbore uspehe. Če je to demagogično, se bo to še večkrat zgodilo, ker rdečkarji za delavstvo strašno neradi posredujejo. Nekoliko se je pričelo pa le tudi v rdečih buticah svitati, ker priznavajo, da draginje ne povzroča le carina. KAKO RDEČKARJI AGITIRAJO. Iz Hajnburga se poroča: V dveh noticah se je »Tabakarbeiter« pobahal, da mu je 100 novih članov pristopilo. Kako da rdečkarija agitira, mal zgled: Neka naša delavka prosi nekega so-druga, da naj ji menja 5kronski novec. Sodrug pravi da, a nazaj ji ni dal pet kron, marveč odtegne ji vpisnino in članarino za rdečo zvezo. Šele, ko mu zagrozi, ji da vse nazaj. Taka agitacija je že, milo rečeno, zelo čudna. me je skoraj spravil z uma,« odgovori pretrgano. »Kaj vam je rekel? Kakšen možak pa je?« »O — je bil možak — ki — je bil vzrok vsega mojega gorja. Službo sem izgubila zavoljo njega.« »Kako je bilo to?« »On jim je vzbudil misel, da sem kradla, pa nisem. Zapodili so me brez izpričevala. Dozdaj še nisem mogla dobiti druge službe in skoraj da sem že omagala.« Verjela sem ji; lačne ženske sem že poznala. »Pojdi z menoj,« sem ji rekla; »dobiva kaj jedi.« Vzela sem jo s seboj v preprosto gostilno ob obrežju. Dala sem njeno roko v svojo, da je mogla priti tako daleč. Na moje vprašanje je odgovorila, da se imenuje Maggie Harris in da je bila pestunja v družini z imenom Braitbwaite v kandamskem predmestju. Stanovali so nad prodajalno, od katere so živeli. Bila je tam Armela eno leto. Potem je pa začelo zmanjkovati raznih reči iz prodajalne in iz stanovanja. Jeli so njo sumiti. Sama pa ni vedela, zakaj. V prodajalni je bil neki pomočnik z imenom Turner. Ta jo je lovil, pa ga ni marala. Nekega dne so pogrešali v prodajalni več novega bla- ga. Ko je bila z otroci z doma, sta gospodar in gospodinja preiskala njeno sobo; gotovo jima je to Turner svetoval. Blago so našli v njeni skrinji. Takoj so jo izgnali iz hiše. To se je ugodilo pred šestimi tedni. Poizkušala je najti kako drugo službo, pa dozdaj zastonj. Njen oče, je pravila, je mrtev. Mačeho ima, ki živi blizu Wisbacha v Cambridgeshüre. Pustila je mačehino hišo, ker je prišlo do prepira zavoljo nekega mladega moža. Bila je brez znanja, brez vinarja in brez razgleda, da bi kaj zaslužila. Zato sem jo vzela s seboj domu. Petnajst ali šestnajst dni je minilo, ko pozvoni nekega jutra pri mojem stanovanju in Miss Maršal prihiti v sobo, kjer sva delali z Maggia Harris. Miss Agata Maršal je stanovala neposredno pod menoj. Bila je precej izvanredna ženska nekaj nad trideset; dasi je imela dovolj premoženja ni mogla najti služkinje ki bi obstala pri nji. »Oj, Miss Lee,« je zaklicala, »tatje so bili v mojem stanovanju. Bila sem sama; lahko bi mi bili prerezali vrat od ušesa do ušesa in nihče bi ne bil vedel.« »Ali je to res, Miss Maršal, kar pravite?« Miss Lee je odvrnila: »Odnesli so moje matere biserni ovratnik.« »Morda,« sem rekla, »ste ovratnik založili. Našli ga boste, če ga še iščete.« »Miss Lee, vi ne veste, kaj pravite.« Naenkrat je bil njen glas otožen. »Sinoči sem ga dala v sladčično skalijo. Na dno sem dala ovratnik; škatljo sem pa napolnila s sladčicami. Ravno zdaj, ko pridem v obednico, so bile sladčice na mizi, škatlja prazna in ovratnika nikjer. In najgorje je, da me je nekaj budilo sredi noči. Nisem si mogla misliti, kaj bi bilo. Ležala sem in poslušala, pa menda preden sem se popolnoma zavedla, sem iznova zaspala. Morda je bilo to ravno prav; ko bi bila morda šla v obednico in našla tatove pri delu, Bog ve, kaj bi se mi bilo zgodilo.« »Par reči sem naročila Maggii Harris in šla po stopnicah z Miss Maršal.« Kar je pravila, je bilo res. Biserni ovratnik je šel in še nekaj drugih reči. Bila je skrivnost, kako se je tatvina zvršila. Naznanili sva Wheelerju, našemu vratarju in policaju, ki je bil v bližini. Oba sta bila te misli, da je moral tat odpreti zunanja vrata v stanovanju; vratar je dejal, da noben sumljiv človek ni vstopil v poslopje za Miss Maršalovo, ki se je vrnila domu malo pred polnočjo. Sladka kost rdečkarije, ki jo vedno glodajo, da kriče, kako da je katoliška cerkev bogata. Nič kaj radi pa ne ču-jejo, če se jim pove, kako da so n. pr. j udje bogati. Samo dunajski Rotšild je imel leta 1908 premoženja 11.116,594.872 kron. Če se ta glavnica obrestuje samo s 4 odstotki, pa se višje, znašajo samo obresti vsako leto 440 milijonov kron, torej na dan 1,200.000, vsako uro 50.000 in vsako minuto 833 kron! Tega seveda rdečkarija ne vidi. Cerkveno premoženje v Avstriji znaša 813,500.000 kron. Od njega pa živi več tisoč redovnikov in svetnih duhovnikov. Kaj pa obsega to premoženje? Predvsem cerkve, bolnišnice, sirotišince, šole. A če bi tudi obstajalo v denarju, pride na 10.000 du-hovnikov-redovnikov in na 14.228 svetnih duhovnikov na vsakega 740 kron! Luč z zapada. To je bilo vpitja po liberalnih in socialno - demokratičnih listih, ko so portugalski framasoni in svobodomi-selci začeli svoje grdo delo. Kakor je znano, so napadli najprej samostane in so izganjali in zapirali redovnike in redovnice, napadali cerkve in jih ropali in se sploh z vso silo vrgli proti vsemu, kar nosi katoliško ime. Delavci so se dali po večini preslepiti hujskačem, ki so jim rekli, da je zdaj tudi ^anje prišla doba rešitve in svobode. Trdili so tako, kakor znajo tudi pri nas, da je v prvi vrsti katoliška cerkev nasprotnica delavskega stanu in da z njenim porazom zasije delavstvu zlata doba. Nespametno zaslepljeni delavci so šli za temi glasovi in so se tepli in bili za tiste, ki so jim to pridigovali. Nosili so svoje kože na trg in mnogo jih je bilo, ki so pri tem v revolucijskih bojih izgubili tudi življenje. Svobodomisleci in framasoni so se res polastili vlade, toda kaj kmalu so pozabili na delavce in na vse to, kar so delavcem prej obetali. Sedanja portugalska vlada je popolnoma v službi kapitalistov. Delavci so v zaupanju na prejšnje obljube prišli s svojimi zahtevami na dan in so zahtevali, naj se jim zboljšajo sramotne plače in izpremene krivični delavski pogoji. Zahtevali so tudi, naj država izda za nje zakone v varstvo. Gospodujoči svobodomiselci so zdaj pokazali svojo umazanost in vso svojo grdo sebičnost. Sedanja vlada je kar kratko-malo razpustila vse sindikate — tako se namreč tam imenujejo delavska strokovna društva — in je delavske voditelje in sploh vsakega delavca, kdor je imel poguma postaviti se za svoj stan, kratkomalo zaprla. Taka je zdaj luč z zapada. Delavska organizacija je razbita, strokovna društva so razpuščena, delavec se v tisti državi, za katero je prelival svojo kri, ne sme ganiti in na stotine delavcev, med njimi večina družinskih očetov, je zaprta v portugalskih ječah. Od socialnih demokratov smo slišali takrat, ko se je upor na Portugalskem pričel, da bo treba delati tudi pri nas portugalsko politiko. Še sedaj je glavni trumi socialnih demokratov boj proti katoliški cerkvi in njenim napravam. Drugega ne rečemo nič, nego to: zaslepljeni slovenski socialni delavci naj pogledajo na Portugalsko in naj se tam nauče, da tisti, ki podirajo oltarje, nimajo tudi za delavca nič drugega nego sužnost, zatiranje in izkoriščanje. Dokler rabijo delavca, mu kažejo belega kruha, ko z njegovo pomočjo pridejo do moči, pa vržejo kamen vanj. Jugoslovan. Strokovna Zveza. MIZARJI, LE PAMETI BOLJŠI JE, KOT ŽAMET! Ljubljana, 20. okt. 1913. Tudi jaz stojim že dolgo vrsto let z oblom in z žago ob delavnem času za ponkom, zato so mi tudi razmere mizarjev vsaj toliko znane, kakor tistim, ki edino pravijo, da imajo patent za to, da rešijo mizarje. Četudi rdeč-karji vedno kriče in upijejo, da le mi rdeči bomo mizarje rešili in da je le tista rdeča »Zveza lesnih delavcev avstrijskih« poklicana, da mizarjem že na tem svetu nebesa napravi, jim pa le mizarji vedno manj verujemo. Saj dobro vemo, kako da stoji s to rdečo zvezo, ki redi na Dunaju nekaj dobro plačanih ljudi, ki se debele in pitajo z našimi krvavim žulji, nam pa še tistih bolniških podpor ne dajo, kadar obolimo, ki nam po pravilih rdeče zveze grej o. Če hočeš, da ti podporo izplačajo, pa ti pravijo ljubljanski zaupniki: Nič ni, nimamo denarja. Moramo vse na Dunaj poslati. Vedno se bahajo, koliko za mizarje store drugod, za naš blagor se pa čisto nič ne zanimajo in ne brigajo. Mizar, plačaj! Plačaj! To vedno čuješ, ne dobiš pa nikoli nič. Zato se nas je pa že toliko mizarjev od te rdeče, nemške dunajske zveze odcepilo in smo rajši »Jugoslovanski Strokovni Zvezi« pristopili, ker vemo, da ko nas bo še več pri njej, se bo tudi kaj za nas doseglo in ker tudi sami vidimo, da pri »Jugoslovanski Strokovni Zvezi« vsak član dobi, kar mu gre, ker je to res pravo delavsko društvo, domače društvo, ki slovenskega delavstva ne gleda od zgoraj doli, kakor to dela tista dunajska rdeča, nemška gospoda, ki se tudi za slovenske žulje masti in na Dunaju dobro živi. Čeprav pri J. S. Z. vsak dobi, kar mu gre, je pa »Jugoslovanska Strokovna Zveza« cenejša, kakor rdeča zveza. Prijatelj' moj in tovariš mizar moj sotrpin! Ti dobiš v rdeči Zvezi šele, ko si že eno celo leto plačeval bolniško podporo ali pa brezposelno podporo samo skozi pet tednov; če si že 156 tednov plačeval, jo dobiš šele šest tednov, in če si član že 260 tednov, pa imaš le do bolniške ali brezposelne podpore pravico le skozi 7 tednov. V rdeči zvezi vplača član v 468 tednih članarine 374 kron 40 vin., dobi pa v najboljšem slučaju izplačanih 219 kron 66 vin., 154 kron 74 vin. si pa vplačal rdeči centrali na Dunaju, ki ima tako veliko bisago, da tudi tistega denarja, ki ti po pravilih gre, le vidiš, ko te že mine potrpežljivost in že večkrat rdeče zaupnike pošteno nahruliš. Vse drugače je pa v »Jugoslovanski Strokovni Zvezi« vpeljano. Tu si lahko sam izbereš razred, v katerega želiš pristopiti. Razredov je pet in vplačaš v I. razred tedensko po 16, v II. 22, v III. 28, v IV. 44 in v V. razred pa po 59 vinarjev na teden. Ima pa vsak član samoobsebi pravico, da dobi pravno varstvo, dobi nadalje bolniško podporo, podporo, če izgubi delo, ima tudi pravico do popotne in do preseljevalne podpore. Za strokovni list plača na teden 3 vinarje. Pravno varstvo dobi precej, ko pristopi, tudi na bolniško podporo in na brezposelno podporo mu ni treba, da čaka nanjo celo leto, kakor pri rdeči zvezi, marveč je dobi že, ko je 26 tednov njen član in se mu takoj tako bolniška kakor brezposelna podpora skozi sedem tednov vsako leto izplačuje. Znaša pa bolniška in brezposelna podpora v I. razredu na dan 50 v., v II. razredu 75 vin., v III. razredu 1 K, v IV. razredu 1 K 50 vin. in v V. razredu 2 kroni na dan. Cenejša in boljša je torej, naša domača Jugoslovanska Strokovna Zveza, kakor pa tuja, nas Slovence sovražeča rdeča nemška dunajska zveza. Tovariši, v Jugoslovansko Strokovno Zvezo! Siti smo rediti rdeče Dunajčane! Mizar. XXX Iz Idrije. Na shodu katol. pol. društva predzadnjo nedeljo so se zanimive stvari obravnavale. Ker so ugovarjali, da bi se občinske doklade v zadnjem četrtletju za 6% zvišale, so trosili nekateri, da se bodo vsa dela, posebno ceste, vodovodi, ustavila, ker so to zakrivili klerikalci. Posestnik in obenem občinski odbornik je šel pa naravnost župana vprašat, ali so že res izčrpali, dovoljeno vsoto za vodovode in če se je ravno do njegove hiše porabil ves denar. A župan je rekel, da je pregledal vse in da je še dovolj kredita za to podjetje in da je že delavcem naročil, naj gredo ustavljeno delo nadaljevat. In stvar se je mirnim potom poravnala. — Pojasnilo se je, zakaj so rekur-zi potrebni in kako je treba gledati vedno na prste, da se drugače ne ravna, kakor se je v seji sklenilo. Ogorčeni so bili navzoči, ker je ognjegasec pojašnjeval, da pri znani hiši št. 509 se je sklenilo pripraviti prostore za brizgalno in drugo orodje. A ko so začeli zidati, so vse drugače vravnali. Ko vpraša, kje bode brizgalno orodje, se eden zadere: tega nam bo deželni odbor zidal. Prineso načrt, a čudom gleda zidarski mojster, ko je on dobil drugačen načrt. Vprašajo ga, kje je dobil načrt? In izkazalo se je, da sta bila oba od občine izdana, a za iste stavbe drugačna. Ko bi ne bili čuječi, pa bi jih bili zopet vsekali. Za osmi razred na naši rudarski šoli niso nasprotniki pet let nič storili, le protestirali so za, osmi razred, katerega so bile uršulinke otvorile. Ko je pa letos sklenila naša stranka na shodu, da ona to zadevo v roke vzame, in ko so zvedeli, da so se že storili primerni koraki, so naglo hiteli ponuditi ministrstvu občinsko sobo, kjer naj erar upelje pouk za 8. razred. Na eni strani toži županstvo, kam bode spravilo pod streho deložirane stranke, na drugi strani pa ponuja prostore bogatemu erarju, ki ima toliko hiš in sob na razpolago. Šole bi se rado otreslo ministrstvo in ponujalo jo je deželi, ki jo seveda ni hotela sprejeti. Rekla je svoje časno: Odstopite nam rudnik, pa napravimo meščansko šolo v Idriji. A erar bogatih dohodkov ne da iz rok, zato naj pa tudi sam skrbi za rudniško šolo, katero že par sto let vzdržuje. Zelo nevaren korak je storilo županstvo, ko je ponudilo prostor, kajti bati se je, da polagoma še kaj drugega občini ne odstopijo — seve na škodo rudarjev. Zna se zgoditi, da po takem potu izgubimo še prispevke za učila, katere sedaj daje erar za otroke rudarjev. — Shod je bil dobro obiskan, četudi je bilo zelo slabo vreme, ki naše ljudi tako rada vabi nedelja na prosto, ven iz mesta. Splošna želja je bila, naj se taki shodi večkrat vrše, in predsedstvo je obljubilo, da se bode taki želji radovoljno ustreglo. Skupina J. S. Z. Gorje priredi dne 2. novembra popoldne ob 3. uri javno predavanje v cerkveni dvorani. Predaval bo vlč. g. župnik in dež. poslanec Piber o* nezgodni zavarovalnici v Trstu. Ker je to za delavca velikega pomena, se vabite, da se predavanja v obilnem številu udeležite. — Odbor. XXX VOLITVE V OBRTNO SODIŠČE. Deželna vlada je razpisala volitve za obrtno sodišče za delavce za obrtno sodišče na dan 23. novembra t. 1. Važnost teh volitev obstoji za delavce v tem, da si zbero prisednike. ki bi varovali pred tem sodiščem uzakonjene delavske pravice. Zato je pa tudi potrebno, da se pripravimo na te volitve in volimo kandidate iz naših vrst. Opozarjamo naše somišljenike, da se ne bodo dali nalagati od socialnih demokratov, ki bodo z vsemi sredstvi poizkušali svojo srečo. Volitev v obrtno sodišče. DelaVci bodo volili v nedeljo dne 23. novembra, gospodarji pa v torek dne 25. novembra 1913. Volilo se bo v teh sekcijah: I. sekcija obsega občine Devica Marija v Polju, Dobrunje in Podgorica. Volilni kraj je Devica Marija v Polju. II. sekcija obsega občine Moste, Ježica in Črnuče. Volilni kraj so Moste. III. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova. Log, Rudnik in Vič. Volilni kraj so Glince (občina Vič). IV. sekcija obsega občine Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgoiinja Šiška. Volilni kraj je Št. Vid. V. sekcija obsega občino Medvode. Volilni kraj je Preska. VI. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje. Volilni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje). VII. sekcija obsega občine Iška Loka, Iška vas, Pijava Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Želimlje. Volilni kraj je Studenec. VIII. sekcija obsega ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljana. Volilni kraj Je Ljubljana. Skupni izid volitev izvršenih v posameznih sekcijah se ugotovi in razglasi priVIII .sekciji v Ljubljani. Ura pričetka in zaključka volitev ter volilni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volilni komisar, ki odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede pa število došlih volilcev in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov, odnosno delodajalcev smejo voliti ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volilnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Volilci oddajo svoje glasovnice po vrsti kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi na se absolutno večino oddanih glasov. Če se ne doseže absolutna večina, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. V ožjo volitev je privzeti dvakrat toliko udov, kolikor jih je še voliti. Pri morebitnji ožji volit vi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volit vi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovan. Kandidate, ki naj jih volijo pristaši naše stranke, še objavimjo. SOCIALNA DEMOKRACIJA PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM. Doživeli smo nekaj krasnega. Internacionalna socialna demokracija se je na Štajerskem postavila proti ustanovitvi slovenskih šol. To je nekaj novega in kaže vso nagoto rdečkarjev. Na shodih in v državnem, zboru se kar cede pravičnosti vsem narodnostim. V deželnih zborih delajo drugače. Kakor so poročali listi, je poslanec Resel nastopil v deželnem zboru proti ustanovitvi slovenske meščanske šole v Žalcu in proti slov. gospodinjski šoli v Št. Jurju. To je naravnost škandal. Naši kranjski socialni demokratje plavajo t isti vodi kot Resel, pade torej tudi na nje odgovornost za Reslov nastop proti slovenskem šolstvu, V ime enakost, bratstva in svobode, tepta ta podla stranka pravice Slovencev in osobit® slovenskega delavstva. Ni jih sram vreči vsa načela v koš, samo da moreš biti po Slovencih. Im takim ljudem in taki stranki naj bi naše delavstvo zaupaD in jo celo volilo. Menda vendar ne! Socialnopolitični odsek polslaRske zbornice je bil sklican po soc. dem-podpredsedniku posl. Hanuschu za sredo, dne 15. t. m. Seja se ni vršila, ker je prišlo premalo poslancev. O tej priliki se je »Zarja« in za njo »Narod« obdregnila ob dr. Kreka, češ, da kot prijatelj delavcev ni prišel na sejo ik1 da zasluži, da mu delavci pokažejo vrata. Mi vprašamo, ali je bilo pametn® iz cele države vabiti nekaj dni pred zasedanjem posl. zboimice na sejo odseke, ko je moral biti vsakdo prepričan, da ne pride do sklepčnosti? Vprašamo dalje, zakaj se seje ni udeležil soc. deni. poslanec Seitz, ki menda biva na Dunaju? Komu naj torej delavci pokažejo vrata? O kazanju vrat naj socialna demokracija kar lepo molči. Stranka, ki je pobarvana z liberalnim in soc. demokratičnim kur jekom, nima pravice kazati vrat možem, ki so za delavstvo postavili vedno celega človeka. Socijaldemokracija in narod* nost. (P. M. H.) Zasedanje sedanjega štajerskega deželnega zbora nas vedno bolj prepričuje, da so sodrugi »prostost, svobodo in enakopravnost«, na katero se tako radi sklicujejo, zase monopolizirali-Po njihovih načelih mora biti ravno-praven in enakopraven vsak človek brez razlike veroizpovedanja in narodnosti. A to načelo je samo na papirju, v resnici pa se ne ravnajo po njem! To nam kažejo volitve, to nam kaže protekcija, katero uživajo pri socialdemo; kratičnih podjetjih sodrugi v primeri z drugimi enako sposobnimi in zmož; nimi delavci! Kako tolmačijo sodrugi enakopravnost, nam pa v prav bengalični luči kaže obstrukcija, katero s° uprizorili zastopniki »rdečkarije« v štajerskem deželnem zboru proti kompromisu Slovencev z deželnozborsko večino. Po tem kompromisu so Slovein ci dobili vsaj nekaj v državni temeljni postavi zajamčenih pravic. A niti teh jim sodrugi ä la Ressel, Schacherl in tutti quanti ne privoščijo. Dosti sramotno za stranko, ki naj bi temeljila na strogi enakopravnosti! Nečuveno od stranke, ki kriči venomer, vsi ljudje na svetu so enakopravni! Slovenski delavec, ali ni to počenjanje socialnih demokratov naravnost hinavsko. Nemški sodrug, ki apelira pri vseh priložnosiil1 na solidarnost slovenske social dem0' kracije z nemško, ne privošči narodu, čegar sin si, niti ene borne slovenske šole, in to v onem delu dežele, ki je v tako ogromni večini slovenski, da se o kakem napadu na nemško posest niti misliti ne more, ker bilo tako domnevanje naravnost smešno. Na ta način in s takimi procenti ti plačuje nemška socialdemokracija tvojo naklonjenost-tvojo zvestobo. Kaj je v očigled takega ravnanja sveta dolžnost vsakega Slovenca ne glede na stranko, kateri pripada? Brezdvomno zasluži ta izdajalski čin nemških sodrugov nad slovenskim narodom pošten in občutljiv odgovor! In kakšen bodi ta odgovor? Slovenec, ki še količkaj čuti v sebi narodne zavesti, ne more in ne sme simpatizirati s stranko, kateri niso nit; las+na načela več sveta. Ne izgovarjal se, mi slovenski sodrugi smo mednarodni! Kajti z isto, če ne z večjo prm vico, s kakoršno se potegujejo voditelj1 nemške socialdeimokracije za pravic® svojega naroda v škodo slovenskega, 2 isto pravico pravim se mora tudi slovenski sodrug potegovati za pravic0 lastnega naroda brez škode nemškega-Kdor pa tega ne stori, je brezdomovinec, je izdajalec. Zato še enkrat Pfam*la AyvMrlvvyt/aAia. FR. P. ZAJEC, ------Izprašani optik.------------- Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Nafvečji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo [ n at a n -čno po HI Jm naročilu L/ inzdravni- l J ških pred- iv A jüüf " w/i\ tBB Naclalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših er, zlatnino is srebrnine. Zahtevajte cenik. Lem „Pri kroni“ Mr. Ph. A. Bone Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjIvanja otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladinu za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. ^nmiimiiiiiHiiuisiHiiflNmiiiaiiuifiNniiiiiuaEtimsaiiiiisisussmmiiiiiiiiiu 1 Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: § BIOGLOBIN I I Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa, s = Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = E V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki = E lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: | 1 m± R. Sušnik | E " I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. | ................................. Edina in naikrapa linija 0 tasnfsa! Samo 5 dni! f iz Hawre v New-York francoska prekmurska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek tz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni in brezplačna po- <11M fil fä jasnila daje samo EÄ#» potovalna pisarna v LJs&ljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši .Kmetske posojilnice*. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. MIH MihSIH It»* priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles In šivalnih strojev = asa rodbino in obrt. = Haiboliša, HilslnrmlSa prilika za Sledenje! LimlsRfl Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni Riši, nasproti hotela „lim“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 3| 0 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. * — 166 — 9. Opekarnice, vštevši izdelovanje proti ognja trdnih kamenov in opeke iz žlindre. Nedeljsko delo je dovoljeno: 1. Zaj oskrbovanje žgalnih peči, toda z omejitvijo, da so bile peči, v katerih gori nepretrgoma, zakurjene najkasneje v soboto pred 6. uro zvečer. 2. Za pripravljanje gline po odraslih moških delavcih skozi dve uri. Nadomestni počitek: kakor pri točki 5. 11. Industrija lončarskega dela. Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: 1. Za oskrbovanje peči. 2. V tistih obrtih, v katerih, se narejajo okrašeni predmeti, kakor so: ornamenti, pečnice i. dr., tudi še za predevanje oziroma obračanje sirove robe na sušilnih stojalih, kolikor se ta dela zde potrebna, da se zabrani izprememba oblike tega blaga. 17. Strojarstvo. Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno kvečjemu skozi dve uri do 9. ure zjutraj od meseca! maja do vštevši meseca septembra: 1. V strojariji za vdelovanje svežih kož, došlih v soboto zvečer, in za to, da se kože prenašajo in obračajo. 2. V irharstvu za strojbo kož in menjavanje vode in pa za po-tresanje volne, da se posuše. 20. Belilstvo. Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: 1. V obrtnem oddelku »belilnica« za oklorovanje, okisovanje in pranje kvečjemu dve uri do 9. ure zjutraj. 2. Za polivanje preje in tkanin, ležečih na belišču, skozi eno uro dopoldne in eno uro popldne. Nadomestni počitek: kakor pri točki 5. 21. Barvarstvo. Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: 1. V barvarstvu za črno za nadziranje oksidacijskih izb. 2. V barvarstvu z indigom za premešavanje vsebine v indigovih čebrih. — 167 — 3. V barvastvu svile za dovršbo kemičnih procesov, pričetih že v soboto predpoldnem, toda samo do 12. ure opoldne v nedeljo. Nadomestni počitek: 24 ur prihodnjo nedeljo ali kak delavnik. 22. Pisance tkanin. | Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: za nadziranje oksidacijskih izb in za premešavanje v indigovih čebrih. Nadomestni počitek: 24 ur prihodnjo nedeljo ali kak delavnik. 23. Izdelovanje lesenine, lepenke in papirja. Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: 1. Za sušenje in za nadziranje belilnih izb. — Nadomestni počitek: kakor pri točki 4 1. in 2. 2. Za vršbo aparatov za brušenje lesa, drobnomelov in kotal-nikov, toda šele v nedeljo od 6. ure zvečer počenši. Nadomestni počitek: 24 ur prihodnjo nedeljo ali kak delavnik. 24. Mlini za žito. Nedeljsko delo je z omejitvijo na neobhodno potrebne delavce dovoljeno: 1. Mlinom na veter za mlenje in za polnitev vreč z moko. Mlinom, katere goni lastna vodna sila, in če imajo manj oseb (2—3 osebe) v enakem obsegu kakor pri mlinih na veter. Nadomestni počitek za 1. in 2.: Prihodnjo nedeljo 24 ur, ako se pretekli teden vsled prestankov, ki nastanejo iz svojstva obrta, ni delavcem že dodelil počitek najmanj 24 ur. 3. Vsem mlinom. a) Razkladanje žita, dovedenega v mlin in za nakladanje moke, ki je zmleta iz tujega žita ter se mora odpraviti iz mlina, do 10. ure dopoldne; b) za prodajo moke in kruha in za razpošiljanje teh izdelkov z lastnimi vozmi v nedeljo ob urah, ki so določene za trgovino z živili in ob pondeljkih od 3. ure naprej. Nadomestni počitek pri a): 24 ur prihodnjo nedeljo ali na kak delavnik. Nadomestni počitek pri b): 24 ur prihodnjo nedeljo ali na kak delavnik ali dvakratni počitek po 6 ur ob dveh delavnikih. 25. Sladarstvo in pivovarstvo. 1. Sladarstvo. Nedeljsko delo je dovoljeno: