STOLETNIK PROF. Trdna loška korenina, odličen član nekdanjega ceha profesorja Ločanov je sredi dela. duševno nenavadno svež do čakal kaj izjemen jubilej: 12. marca 1977 je obhajal stoletnico rojstva. Zares — s ponosom in zadoščenjem lahko gleda ča stitljivi jubilant na dolgo prehojeno pot. saj mu je vse življenje en sam delovni dan, poln žrtvovanja v dobro bližnjemu. Pred sto leti se je rodil ugledni jubi lant v Skofji Loki kot tretji sin loškemu krojaču Antonu Demšarju in materi Ma riji, roj. Koblar. sorodnici odličnega člana loškega profesorskega ceha prof. dr. Fran ceta Koblarja. Ljudsko šolo je obiskoval v rodnem mestu, gimnazijo pa je študiral v Ljubljani. Kot gimnazijec je doživel razstrelitev osrednjega stolpa na loškem gradu. Živo se spominja tega dogodka, saj je detonacija temeljito odmevala po loškem mestu. Ko je končaval gimna zijski študij, je kot maturant v Skofji Lo ki doživel potres, ki je v noči med veli konočno nedeljo in ponedeljkom (14. na 15. april 1895) zamajal tudi naše mesto. Z očetom sta iskala zavetje pri Stajn- birtu, v gostilni ob cesti proti železniški postaji malo dalje od Plevne. Edino gim nazijo v Ljubljani, stala je na Vodniko vem trgu je potres tako razmajal, da so DR. JOŽE DEMŠAR Prof. dr. J. Demšar 280 morali poslopje podreti; seveda so pouk predčasno zaključili, obenem pa omogo čili, da so maturantje v redu v juliju opravili maturo. Po maturi se je naš jubilant odločil za študij na teologiji. Leta 1899 je pel novo mašo v loški šentjakobski cerkvi. V du hovniškem poklicu je doživel celo vrsto jubilejev, med drugim železno mašo 1969. pa kaj izjemen jubilej — diamantno ma šo leta 1974. Ugledni jubilant si je nabral vrsto doktoratov. Prvi doktorat mu je podelila iz teologije dunajska univerza 1906, čez dvajset let je promoviral na univerzi v Ljubljani iz filozofije in pe dagogike, 1970 pa je postal častni doktor teološke fakultete v Ljubljani. Temeljito izobražen se je vse življenje posvečal pedagoškemu poklicu. V letih 1905—1914 je deloval kot profesor na prvi slovenski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljub ljano. 1914—1932 je bil profesor na uči teljišču v Ljubljani, kjer ga je predčasno upokojil takratni režim; že od 1920 pa vse do 1964 je bil profesor katehetike in pedagogike na teološki fakulteti v Ljub ljani, v letih 1932—1945 tudi ravnati j ur- šulinskega ženskega učiteljišča v Ljub- ljani. Opravljal je torej istočasno vrsto odgovornih funkcij, pri tem pa se je skromni profesor nesebično razdajal um sko in materialno, saj levica ni nikdar vedela, kaj dela desnica. Vedno skromen in ponižen je bil pro fesor Demšar ob visokem jubileju dele žen velike pozornosti slovenskega javnega življenja. V jubilejnih dneh ga je npr. obiskal član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, ki mu je bil jubilant profesor na učiteljišču pred petdesetimi leti. Pred sednik Josip Broz Tito ga je odlikoval z visokim redom zaslug za narod z zlato zvezdo: red je jubilantu izročil predsed nik Komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman. Istočasno mu je odposlanstvo, v katerem so bili Žiga Kimovec, Tone Fajfar in Metka Anžur. izročilo v imenu prednedstva RK SZDL grafično umetnino Iveta Subica, ing. Tone Kovic pa plaketo mesta Ljubljane. Čestitkam se pridružuje tudi Muzejsko društvo v Škof j i Loki. ki je ponosno na svojega odličnega člana. Zeli mu še na prej trdnega zdravja pa delovnega elana do skrajnih meja življenja. Dr. Pavle Blaznih 281