OKTOBER
16	S Gal., opat
17	N 22. pobinlc.
18	P Lukež
19	T Peter Alkant Q
20	S Janez Kant.
21	<5 Uršula
22	P Marija Sal. +
23	S Severin
24	N 23. pobink.
25	P Krlspinjan
26	T Evarist	g
27	S Frumencij
28	č Simon in Juda
29	P Narces	+
30	S Marcel in Kaa.
31	N 24. pobink.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Za wen in narod. — ta pravico in resnico — od boja do mogel GLASILO SLO^ KATOU DEI^VSTVS V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S LiHLAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four, Slovenian Organizations).
HAJSTAXEJII
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVEMSK1
LIST B ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 28, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Predlog, stavljen od CIO na konferenci delavskih zastopnikov, zahteva, da se CIO uvrsti v federacijo kot samostojen department, v katerem bodo organizirani delavci v masnih industrijah. — Federacija si za odgovor vzela en dan časa"
Washington, D. C. — Seja zastopnikov obeh delavskih organizacij, CIO in federacije, je bila v torek izredno kratka; trajala je namreč komaj eno dobro uro in nadaljnja seja se je določila za drugi dan, v sredo, dopoldne.
Vzrok, da so se zastopniki tako hitro razšli, je bil ta, da se da zastopnikom federacije dovolj časa za študiranje predloga za spravo med obema organizacijama, katerega Je stavila CIO delegacija. Predlog namreč sega tako globoko, da ga ni bilo mogoče kar brez pomišljanja niti sprejeti, niti odkloniti.
Prva točka predloga zahteva, da se CIO združi s federacijo na ta način, da se iz nJega ustanovi neodvisen de-parment federacije, v katerem bi bili organizirani delavci v industrijah masne produkcije, ter dalje mornariško delavstvo in delavstvo v javnih utilite-tah. To delavstvo pa ima biti Organizirano po sistemu, ka-koršen je že zdaj veljaven v
KONFERENCA SEPRELOŽI
Mednarodno zborovanje glede
Kitajske se vrši drugi teden.
Bruselj, Belgija. — Konferenca deveterih velesil, ki so pred 15. leti podpisale pakt za zaščito Kitajske, M se imela otvoriti to soboto. V torek pa se je objavilo, da se bo otvoritev preložila do'prihodnje srede. Ta preložitev se je izvršila na prošnjo Japonske, ki se je izjavila, da ji je bilo povabilo na konferenco poslano tako pozno, da se ji ni mogoče dovolj pripraviti.
- Prav pa bo prišla odložitev tudi Belgiji sami, kajti negotovo je, ali bo mogla do sobote dobiti novo vlado ;prej-šnji min. predsednik, Van Zeeland, je namreč v ponedeljek s celim kabinetom podal ostavko, in sicer zato, da se bo lahko kot privatnik zagovarjal proti obdolžbam, da je
CIO, namreč ne po strokah, krivil neke nerednosti. marveč po industrijah. Kakor omenjeno, bi ta department užival najširšo samostojnost, Predvsem glede organiziranja delavstva.
CIO predlaga nato, naj se skliče v sporazumu med federacijo in CIO narodha konvencija unij obeh organizacij
v	svrho, da se ta predlog za sporazum potrdi.
Kakor razvidno, vztraja CIO na tem, da mora v masnih industrijah ostati v velja-
vi	organiziranje po industrijah- To stališče je Lewisova struja zavzemala takoj v začetku spora in ravno zaradi tega njenega stališča je prišlo tudi do odcepa |od federacft-
Voditelji federacije so namreč trdovratno vztrajali na tem, da se mora obdržati edino sistem strokovnih unij. Zelo verjetno je, da sedanji
NOV UDAR JAPONSKE
V severni Kitajski se začela nova ofenziva.
Peiping, Kitajska. — Tukajšnje japonsko armadno poveljstvo je v torek objavilo otvoritev splošne ofenzive proti kitajskim obrambnim linijam v Šansi provinci1, katere cilj bo zavzetje mesta Tai-juan. Istočasno pa japonsko vodstvo tudi na šanghajski fronti naznanja, da se bodo tam v kratkem izvršile "velike izpremembe," kar bržkone znači novo ofenzivo. Japonci so s svojimi napadi tamkaj končno toliko dosegli, da so to sredo zavzeli Capei, kitajski del meata.
SMRT POBRALA SLOVENSKO PIJONIRKO V JOLIETU
Joliet, 111. — V torek je preminula tukaj Mrs. Mary Šetina, soproga znanega slovenskega kamnoseka, zadnja leta v pokoju, Simona Šetina, na 1013 No. Chicago Street. Počila ji je baje žila v glavi, čemur je podlegla.
NOV PTOTEST PAPEŽA V NAČRTU
Pariz, Francija.— Po diplomatskih potih se je izvedelo, da namerava papež Pij dvigniti proti nazijem zaradi njih napadov na katoliško cerl»ev nov protest, ki bo bolj oster kakor vsi dosedanji.
pred leti v narodni banki za- Pokojnica je bila nad 30 let v
KRIZEMJVETA
—	Pariz, Francija. — Iz Tunisa, sev. Afrika, se poroča, da s kaznilniškega otoka Lampedusa pobegnil bivši italijanski socijalistični vodja, G. Costa, s štirimi tovariši. Po dveh dneh veslanja so prispeli v odprtem čolnu na tuniško obrežje.
—	Berlin, Nemčija. — Po svojem povratku z obiska v Rimu, v ponedeljek zvečer, je imel nazijski poslanik v Angliji, von Ribbentrop, razgovor s Hitlerjem, v katerem je prejel navodila glede nemškega stališča o španskem vpašanju.
—	Rim, Italija. — Objavilo se je v ponedeljek, da bo Mussolini osebno počastil italijanske vojake, ki so padli v vojni v Španiji, in sicer na ta način, da bo 29. oktobra po-
RELIFARJI BODO MORALI NA DELO
Chicago, 111. — Vsi dela-zmožni moški v Chicagi, ki točasno dobivajo direktni re-lif, bodo morali tekom te zime denar, katerega prejemajo, odslužiti z delom. To sta objavila zadnji ponedeljek chi-caški relifni administrator, Lyons, in komisar za javna dela, Hewitt. Takih dela-zmožnih moških je v Chicagi okrog 28,000 in začasno se bodo uporabljali za čiščenje cest in alleys, kidanje snega ter podobno, dokler se ne bo za nje dobilo mesto na WPA projektih. Prihodnji ponedeljek se bodo morali moški začeti priglaševati za to delo in zaposlen bo vsak po pet dni na mesec. i -o-
razgovori za sporazum ne bo- EDVARD SE ODPRAVLJA V do imeli uspeha, ako federa
clJa ne bo odnehala in pridala organiziranja po indu-nj namreč pričakova-J?' da bi CIO opustila svoj sečnji sistem, kajti potem bi PHšlo zopet do istih, razmer, kakor so vladale prej, ko se Javadni delavec, ki ni bil ta-,0 srečen, da bi bil izučen v taki stroki, sploh ni mogel °r8anizirati. Ravno zato pa je ederacija, stala na eni in isti °eki cela desetletja in nika-» napredovala, kajti pred-avljaja ni splošnega ameri-eSa delavstva, marveč le iz-VoUence, nekako "plemištvo" rned delavstvom. ^ Odgovor, ki ga bodo dali "astoPniki federacije na sed'a-J.i CIO predlog, bo pokazal, se je federacija tekom zad-njlh let kaj naučila.
•-o-
Veliko odgovornost imajo "tartii radi tega, kak tisk na-
,°Cajo >n imajo pod svojo streho.
AMERIKO
Pariz, Francija.— Windsor-ski vojvoda Edvard, bivši angles kralj, ki se je pred par dnevi vrnil z obiska iz Nemčije, se pripravlja s svojo ženo Wallis za potovanje v Zed. države. Kdaj bo odplul, se še ni objavilo in bržkone se tudi ne bo do zadnjega časa pred odplutjem. Kakor trdi vojvoda, je njegov namen s temi potovanji, študirati delovne razmere v različnih državah, a govori pa se, da je prevzel vlogo nekakšnega fašističnega agenta.
—o-
Z AVTOM V VLAK IN — V SMRT
Chicago, 111. — Vozeča z veliko naglico, je 22 letna Mrs. Gunnar Taube, mati štiri mesece starega dečka, tre-ičila blizu mesta lloundout v torek zjutraj v premikajoči se tovorni vlak. Ko je bila pripeljana v bolnico, je bila že mrtva.
Joliety, zelo aktivna žena na	hrastov venec v njih društvenih poljih, ki jo bo na-' selbina zelo pogrešala. Zapušča žalujočega soproga, hčer Jose-phino, omoženo Erjavec in tri vnukinje ter enega brata. Pokojnica je bila članica številnih društev. Vsem žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje, rajnici pa mir in pokoj { ' -o-
FRANCO PREJEL ČESTITKE OD MUSSOLINIJA
Salmanca, Španija. — Nacionalistični glavni stan je v ponedeljek objavil, da je z zavzetjem mesta Gijon pod njegovo kontrolo cela severo-zapadna Španija in da je pod nacijonalistično vlado 72 odstotkov španskega prebivalstva. Isti dan se je objavila tudi brzojavka, ki jo je prejel gen. Franco od Mussolinija, v kateri mu ta čestita k zmagi na severu in povdarja, da "je novica bila sprejeta z največjim navdušenjem po celi Italiji".
spomin na grob "neznanega vojaka."	i
— Chicago,111. — Tukajšnji zdravnik dr. Lawr. Mertes ima V svojem uradu na 1511 EJ,' 53rd St. velikansko gobo, ki mu jo je poslala v dar njegova pacijentinja Mrs. Mabel Williams, katera jo je našla v bližini svojega doma pri Bass Lake, Ind. Okrog oboda meri goba 45 inčev in tehta 12 funtov.
-o-
FATHER COUGHLIN PRO-' DAL SVOJ LIST
Detroit, Mich. — Znani "radio priest", Father Cough-l|in, ki se je pred letom dni aktivno udejstvoval v ameriški politiki, se očividno namerava popolnoma odtegniti iz javnega življenja. Zadnji ponedeljek se je objavilo, da je prodal svoj tednik "Social Justice" neki organizaciji, nekaj tednov prej pa je preklical serijo govorov, ki jih je na-
NOVO
PIRATSTVO
"Neznan" aeroplan bombardiral in potopil neko francosko ladjo. — Popuščanje Francije gre v skrajnost.
Pariz, Francija. — Nov "piratski" čin se je izvršil zadnji ponedeljek na Sredozemskem morju in Francija je bila ponovno njega žrtev. Neki aeroplan, zaznamovan s črnim malteškim križem, je bombardiral in potopil neko manjšo francosko bojno ladjo, zasle-dovalko podmornic. Posadka osmerih mož je imela komaj toliko časa, da se je rešila, predno se je ladja vnela in potopila.
Cegav je bil aeroplan, je seveda "neznano", kakor se uradno tudi ne ve, katera država je odgovorna za vse dosedanje številne piratske čine na Sredozemskem morju. Kakor se trdi, je malteški križ znamenje španskih nacionalistov, toda javna tajnost je, da to delo je težko koga drugega kakor Italije.
Francoska vlada je zdaj zopet zagrozila da bo podvzela "energične korake," toda teh besed več nihče ne jemlje resno, kajti že celo leto preti z "energičnimi nastopi," a doslej ima kaj malo pokazati v tem oziru. Čimdalje bolj prevladuje prepričanje, da bo pri tem cincanju Francija tudi ostala, kajti boji se, da ne razjari obeh diktatorjev, Mussolinija in Hitlerja,• da res ne udarita. Čast ji gre sicer, da skuša ohraniti mir, toda od mnogih strani se izraža mnenje, da je v njenem popuščanju samem nevarnost za mir, ker daje samo več korajže obema brezobzirnima dikta~ torjema.
is Jugoslavije
Za dvajsetletnico smrti velikega slovenskega evangelista in obenem velikega Jugoslovana Janeza Evangelista Kreka. — Dolenjci se preveč ne vesele trgatve. —» Smrtna kosa. — Druge vesti iz stare domovine.
meraval imeti po radio. Novi detroitski nadškof se namreč ne strinja s tem, da bi se duhovnik tako aktivno spuščal v politiko, in tako se je moral ognjeviti Father Coughlin u-kloniti ukazu svojega predstojnika in umolkniti.
ANGLEŠKI FAŠIST NA SLABO NALETEL
Kadarkoli angleški fašisti javno nastopijo, jim širša javnost pokaže, kako malo simpatij ima do njih nauka. Gornja slika kaže, ko so množice s kamenjem napadle in nevarno ranile na glavi voditelja fašistov, Sir Oswalda Mosley, ko je nedavno skušal imeti govor ob nekem fašističnem zborovanju v Liverpoolu.
V spomin velikemu Kreku
Ljubljana, 9. okt. — Pred 20 leti je za vedno zatisnil oči oče majske deklaracije, oče slovenske prosvete veliki Janez Ev. Krek. Njemu se imamo Slovenci zahvaliti za svoj gospodarski dvig. Bili smo sužnji tujih narodov, v duševnem in gospodarskem pogledu. Krek je to uvidel še predno je .začel delovati v javnem življenju. Slovenska vas je bila gospodarsko na tleh. Kmet je živel človeka nevre^ dno življenje. Liberalizem mu je sesal kri, ga nečloveško odiral in skubel; oderuhi mu niso dali da bi se dvignil. Opijali so ga in mamili tako dolgo, da je pristal na vsako posojilo, čeprav je doseglo nenaravno višino. — Prav tako kot na gospodarskem in soci-jalnem stališču, je bil naš človek revež, tudi v kulturnem oziru. — Te ponižujoče razmere so talentiranega in za delo navdušenega Kreka bolele, bolelo ga je "kinkanje" naših redkih inteligentov. Prepričan je bil, da je naša lepa zemlja vredna boja in ljubezni. Kot orkan se je pognal med ljudstvo, med1 njegovo bedo in trpljenje, odločen, da mora pomagati svojemu zatiranemu narodu. Udaril je tam, kjer je najbolj bolelo, v borbo za kruh, v vprašanje življenja. Po farah je sam, ali njegovi prijatelji, ustanavljal hranilnice in posojilnice in s tem rešil kmeta oderuhov. S konsumi, ki jih je ustanavljal, nikakor ni hotel uničiti trgovcev, pač pa pomagati delavcem in meščanom, da se rešijo nekaterih trgovskih oderuhov in jih prisiliti, da postavijo raznim potrebščinam zmernejše cene. Z uspehi, ki jih je dosegel, se je množilo sovraštvo teh, k/j so mislili, da so prizadeti. Razni trgovski, gostilničarski in celo učiteljski mogotci so videli v njegovem delu smrt za svoje žepe. Stopili so skupaj v nemoralno obrambo, začeli blatiti slovenske duhovnike, l^i so edino delali za ljudstvo, in jih sramotiti po svojem liberalnem časopisju, njihovi nahujskani pristaši so jih celo dejansko napadali. Toda to Kreka rii ostrašilo, ampak ga še bolj navdušilo, da je še z večjo silo delal za gospodarsko osvoboditev našega človeka. Za delavce je leta 1894 ustanovil stanovsko organizacijo, kmetje so pa do bili 1. 1906 svojo Kmečko zvezo. Za izobrazbo, brez katere ni pravega napredka, je ustanovil 1. 1897 Slovensko krščansko sodjalno zvezo, katera je po vojni postala se-, danja Prosvetna zveza. S to ustanovitvijo je tudi kulturno preoral slovensko njivo. Namesto v gostilnah, se je mladina zbirala v društvenih do-
movih, prirejala razne igre, pevske nastope, telovadne vaje in se kulturno izobraževala. Videl je Krek uspehe svojega dela in to mu je dalo poguma, da niti sredi najhujše politične vihre ni klonil,ne idoma, ne v državnem parlamentu na Dunaju. Njegovo geslo v političnem boju je bilo: Slovenska rešitev je edino V jugoslovanski1 državi. Z ne-ustrašenostjo je kot poslanec napadal Dunaj zaradi krivic, ki jih je moral trpeti slovenski narod, zlasti se je tudi po-, tegoval za Hrvate in Srbe, nad katerimi je oblastno gospodovala avstrijska in madžarska soldateska.
In kakor bi slutil, da se mu bliža konec, je želel videti čim hitejšo uresničitev svojih želja,pri kateri naj narod sam odloča. Prišla je majska deklaracija1, ki je poleg dr. Korošca Krekovo delo, ki je prepričala vse Slovence o potrebi jugoslovanske države. . Ko je bil boj najbolj vroč in zmaga že skoro izvojevana, je ta slovenski Mozes preminul kot borec pri župniku Bajcu v Št. Janžu na Dolenjskem, s smehljajem na ustih; in široko razprostrtimi rokami.,.— Nam pa naj bodo njegova načela sveta, njegovo delo vzor. —. Slava slovenskemu Krekovemu geniju!
-o-
Trgatev na Dolenjskem
Št. Rupert, 6. okt. — Zopet odmeva po vinskih goricah vesela popevka brhkih deklet,ki posegajo z noži od grozda do grozda, od trte do trte. Vmes se oglašajo vriski krepkih mla-deničev, ki nosijo težko naložene brente grozdja v velike kadi prijaznih zidanic. Povsod je veselo razpoloženje, le gospodar sam ni tako zadovo-
XDalje na 3. str.)'
II
V VELIKO
Blasnikovo PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Stran 2
AMERlKANSKt SLOVENEC
Četrtek, 28. oktobra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ......................'..................$5.00
Za pol leta ........................................ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ....................................$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
Za četrt leta ....................................- 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
For For For
Subscription:
one year ....................................$5.00
half a year ...........................— 2.50
three months ..........................- 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............-................$6.00
For half a year __________________________ 3.00
For three months _______________«._____1-75
Single copy ....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d®poslanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._
J. M. Trunk:
Hitler - Mussolini
Zadnjič sta se sestala. Sijajno je bilo. V dveh mogočnih državah je vsa moč osredotočena v rokah teh dveh. Dvomim, da je kdaj bil kak cesar, car ali kralj, ali kak samodržec, ki bi imel tako moč in besedo. Kako ona sama mislita o ti moči, ne vem. Vsekako je to zgodovinsko zanimiva prikazen, da ima v mogočni Nemčiji vso moč v rokah mož, ki je prišel iz Avstrije in bil nekoč priprost sobar in v vojski le korporal. Morda se je le v dobi pretori-jancev zgodilo kaj sličnega. In v mogočni Italiji ima vso moč v rokah bivši učitelj in begunec in priprost časnikar. Prav Mussolini je bil v Nemčiji zadnjič kot nepoznan begunec, zdaj je zopet prišel kot pravi triumfator. Zanimivo. Ali si nista Hitler in Mussolini pomižurkovala? Nič na tem. Če hoče kdo zabavljati, naj, jaz ne bom. Pod soncem je vse mogoče. Vsako zabavljanje je nesmiselno in zlobno. Vsak kralj se ni porodil kot kraljevski sin.
Ampak zabavljajo.
V Srbiji je bil prvi Obrenovič svinjski trgovec. Nič na tem. Vsaj kolikor toliko je užugal Turka. Kadar so Obrenoviči pokazali Avstriji hrbet, so bili le — svinjski trgovci, vse je pa bilo pozabljeno, ko so zlezli pod avstrijski jarem. Tudi o Karažjorževičih sem videl zavihane nosove, češ, kaj bodo ti — kmetje, ko je bil prvi Jurij, Črni Jurij, — kmet. Nekaj je pač moral prej biti, preden je postal narodni junak v borbi za neodvisnost. Neumno in zlobno je vsako zabavljanje, če kdo kaj postane. Kaj je postal kdo in kako je kdo kaj postal, to je pa povsem drugačno poglavje, in prav ta točka je pri Hitlerju in Musso-liniju ne le zanimiva, tudi vrlo važna je za oba in za vsakega, ki je prišel iz nižav na visočino. To lahko prereše-tavajo ljudje, soditi pa ne morejo, ker sodil bo nekdo višji. (
Bivši sobar in bivši učitelj sta pa za našo dobo vrlo zanimivi prikazni.
ne, ki sedijo zdaj v raznih državnih in federalnih zaporih. Sijajno. Al Capone bo v kratkem — dosedel. To bi bil izboren najvišji sodnik.
Black je pač liberalec, in svoje krvi nihče rad ne zataji, naj se še tako zvija, ker liberalizem vseh kovov nima načel. Črnca lahko pereš, opral ga ne boš nikdar, in Blacka perejo, oprali ga ne bodo, ker ni ravnal iz — načela.

Zadeva sodnika Blacka
Osebnost je stranska zadeva, važna so načela. Najbolj je presodil zadevo katoliški list iz Alabame. Black, pravi, se je pridružil zastrtim vitezom, ko mu je politično to kazalo, in jim je obrnil hrbet, ko jih politično ni več po treboval. Enako se je pridružil Rooseveltu, ko je politično to kazalo. Morda je Roosevelt nagradil le moža, ki ga je v politiki podpiral, kakor dela vsaka politika. Prav, meni list, da je Black pustil kluksarje, in njegova zadeva je, ako je podpiral Roosevelta. Bolje bi pa bilo, ko bi bil imenovan na tako važno mesto mož, ki se ravna po načelih, ne pa mož, ki obrača plašč po vetru, kakor ta zapiše. Ali bo Black zdaj sodil po načelih, ali pa po vetru?
Ako "burbonci" zdaj nasprotujejo Blacku, je pač vprašanje, ali delajo to iz načela, ali le iz oportunitete, iz političnih ozirov. Enako je pri raznih "liberalnih" krogih, ki zagovarjajo Blacka iz — liberalnih razlogov. Trdna načela so pri burboncih in liberalcih vrlo šibka roba. Še več, ker so tudi celo precej smešna roba. New Republic n. pr. meni, da bi pomenilo iti med kluksarja toliko kot iti med rotarce ali kiwance. Nedolžna roba. List "The Nation" pa meni, da Black ni prav ničesar hudega mislil, šel je med, te viteze kot nedolžen jagenček. Dorothy Thompson hudo pikne, ker to bi pomenilo, da Black sicer ni bil hudobnež, bil pa je hudo omejen, a "sap". Tako rdeči liberalci, in tem kimajo tudi naši slovenski rdeči krogi.
Drug liberalec je znani H. Elmer Barnes. V vrlo slabo družbo je zašel Black, saj spadajo med to družbo tudi siroveži in kukavice, ki so se zbirali v "Črni Legiji" v Mi-chiganu. Ampak, meni ta Barnes, to je bila za Blacka izvrstna šola, ki ga izredno vsposablja za službo najvišjega sodnika. Spomin, da je preganjal nedolžne, ga bo čudovito spodbujal, da bo delil pravico vsem, ki pridejo zdaj pred njega.
Sijajno načelo. Po istem načelu bi bilo priporočati Rooseveltu, da gre za bodoče sodnike iskat take gentelme-
40 LETNICA DRUŠTVA SV.
FRANČIŠKA SERAF.
ŠTEV. 46, KSKJ.
New York, N. Y.
Kot je bilo že poročano, priredi društvo Sv. Frančiška Seraf. štev. 46, KSKJ. s sodelovanjem pevskih društev "SLOVAN", "DOMOVINA", ter Tamburaškim zborom, velik koncert v proslavo 40 letnice društvenega obstoja, in sicer v nedeljo dne 31. oktobra 1937.
Dopoldne ob 10. uri bo slovesna sv. maša, v slovenski cerkvi sv. Cirila, na 62 St. Mark's Place.,New York, City, katero bo daroval častiti gospod župnik Rev. Edvard Ga-brenja, ki je član in duhovni vodja našega društva. Naproša se, da še te slavnostne sv. maše v kolikor mogoče večjem številu udeležite. Članstvo našega društva pa se naproša, da pride ob pol desetih v cerkveno dvorano, da nato skupaj odkorakamo v cerkev, kakor je bilo že omenjeno v listu "G. N." pretekli teden po dr. tajniku Jerry Koprivšeku.
Popoldne se vrši veliki koncert s sodelovanjem zgoraj o-menjenih društev, v Slovenskem Narodnem Domu: 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. (Corner Bleecker Str.,) Začetek točno ob 4 uri popoldne, kar se prosi, da vsakdo vpošteva ter skuša priti o pravem času, ker program je zelo obširen ter bi bilo zares "koda, ako bi katero točko zamudili, ker bodo vse prav zanimive. Vstopnina samo 40 centov za osebo. Otroci v spremstvu staršev so prosti vstopnine. Naj omenim, da so na programu odlični govorniki: Generalni konzul kraljevine Jugoslavije dr. Božidar Stojanovič, zastopnik KSKJ., iz Chicago," 111., (imena žal še nimam). Vse navzoče bo pozdravil društveni predsednik Mr. John Cvetkovič. Nadalje upamo, da nas bo z svojo navzočnostjo razveselil, ako mu Bog zdravje da, naš najstarejši aktivni član ustanovnik Mr. Alois Ausenik, iz Tappan, N. Y. Prav radi bi videli na tej proslavi tudi ustanovnika nagega društva,Mr. Aloisa Česal ka, ter Mr. Josepha Kobe-ta.
Kot nekak "priboljšek'' na tej prireditvi pa bo brezdvom-no kazanje filmskih slik naše mile domovine Slovenije in Jugoslavije, katere nam bo iz prijaznosti predstavljala pa-robrodna družba Cunard
White Star, 25 Broadway., New York, N. Y. Ta velikanska družba, ki lastuje največje najrazkošnejše ter najhitrejše parnike sveta, bo poslala svojega izkušenega operatorja Mr. Probsta, za kazanje omenjenih slik. Kot je bilo že poročano, je ta družba gotovo edina v tej deželi ki lastuje najlepše ter najnovejše filmske slike naše stare domovin«.
Po koncertu bo ples in prosta zabava. Za ples bo igral znani Jerry's Starlight orkester, pod spretnim vodstvom društvenega tajnika Mr. Jerry Koprivšeka. Da bo vsega v izobilju za lačna in žejna grla, mi niti omenjati ni potrebno, kar bosta prav gotovo dcbro preskrbela v tej stroki dobro izurjena, rojaka Schuster in Rupnik, katera vršita toz. posle že več let v Slov. Nar. Domu.
Naj še omenim, da se vabi-ia posameznikom ne bo pošiljalo, ker so se namreč ista razdala pri društvih. Napro-šen je vsakdo da ta dopis smatra kot nadomestilo istih.
Prav prijazno ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje od blizu in daleč, da nas posetite na tej redki proslavi. Zagotavljamo Vas, da bomo tudi mi isto storili db priliki Vaših prireditev.
Z rojaškim pozdravom.
Anthony Svet, nadzornik in poročevalec.
TONE FRIPOVEDUJE ZA-KAJ JE PRATIKO KUPIL?
Joliet, 111.
Te 'dni so me obiskali agitatorji za novi list — mesečnik. Kaj boš, odrinil sem jim dva cepaka in fantje so me o-pisali, kakor bi bil na "šte-lengi." Ko so me tako le spraševali vse o mojem življenju sem mislil, da mi bo naš John Kramarich, nauau-šen vojskovodja lista "Amer. Slovenca" še prste odtisnil,da bi jim potem nikoli ne mogel več uiti na tem svetu. No, pa je že prav, fejst fantje so in ako bo tako, kakor pripovedujejo bo novi list res nekaj,kar bo za. vsakega zanimivo.
Mene so vprašali, kako je ime moji boljši polovici? Pa se jim povedal, da sploh ne vem, če se je že rodila ali ne. Ali ste samec? In komaj sem pritrdil so me pa začeli že ženiti. Prmojdunaj sem si mislil, to so pa podjetni ljudje, vse imajo v zalogi. Nazadnje
mi je John Kramarich pa še Blasnikovo pratiko prodal, rekoč da pratika je zelo praktična knjiga, da mu je nekoč neka žena pravila, da se z pratiko celo zdravi. Če jo kaj grize pa kar pratiko nase pri-veže, pa vse ozdravi. Kaj sem hotel — kupil sem jo. Zdravilne reči je dobh> pri hiši imet in kadar me bo kurje oko bolelo, zdaj že vem, kaj bom naredil.
Naš poštar pravi, da je prejel listine za štetje nezaposlenih v našem mestu. Hočejo namreč ugotoviti koliko nezaposlenih je pri nas. Jaz sem že eden, ki me bodo lahko zapisali.
Rojak Brulc, pa se zdravi radi revmatičnega trganja.
Drugih posebnih novic ne vem. Mošt po spodnjih štukih dobro brca in kmalu bo tudi v zgornjih štukih. Vse drugo je na našem hribu po starem. Da ne bom predolg naj neham in vsem lep in prijazen pozdrav.
Tone s hriba.
DAN SLOVENSKE PESMI V IVAUKEGANU
'iT
Na kratko smo že v torkovi številki od tega tedna poročali o lepem uspelem pevskem koncertu v Waukeganu, ki se je vršil v velikem auditorium šole Matere Božje na deseti cesti. Prireditev je bila poleg tega, da je lepo uspela tudi nekaj zelo pomenljivega za nas ameriške Slovence. Zakaj, dokler bodo naši zbori prirejali take le lepe slovenske koncerte, bo to znamenje, da slovenstvo v Ameriki še vedno krepko živi. Poleg tega ima pa vse to še večji pomen tudi v tem oziru, da z lepo slovensko pesmijo se tudi našo mladino vežba v našem slovenskem duhu, da bo ostala zvesta našim slovenskim tradicijam.
NA VESELICO VABIJO Pueblo, Colo.
Vsi prijatelji in znanci ste prav prijazno vabljeni na veselico, katero priredi "Slovenski ženski pevski klub" v Pueblo, Colo., in sicer v nedeljo 31. oktobra ob 8 uri zvečer v dvorani sv. Jožefa na Grovu.
- Nekaj posebnega bo tako imenovani "prajz valtz" ali ples za nagrado. Kateri par bo najlepše zaplesal amerikanski ali slovenski valček, bo namreč dobil lepo nagrado. Godba za mlade bo Mr. Jer-manova orkestra, za nas stare bo pa igral Mr. J. Germ v spodnjem štuku. Samo pridite da nas bo več. K^lnarce v lepih slovenskih narodnih n,o-šah bodo stregle lačnim in žejnim in sama prijaznost jih bo, tako pravijo. Pa tudi zapeli bomo kaj, da se bo razlegalo naše petje. Zato vas v imenu imenovanega ženskega zbora prav prijazno vabim da se v velikem številu udeležite o-menjene veselice v nedeljo 31. okt. zvečer v dvorani sv. Jožefa in vam kličem na veselo snidenje.
A. Skerjanc
Slovenci imamo slabe in dobre lastnosti. Ljudje smo. Ampak, imamo pa v svojih vrstah toliko lepega, da če se prizadevamo in to negujemo, bo lepo in dobro v naših vrstah daleč nadkrililo vse kar je slabega in nelepega. In negovati lepo in dobro je pa nas vseh dolžnost. Že naš veliki škof in vzgoje vatel j Slomšek je kakor pevci in pevke same
Slovenec, ko jih čuje tudi sam poje in žvižga z njimi v svoji slovenski duši in v svojem slovenskem srcu od veselja, ki iz tega izvira. Takega razpoloženja smo bili v nedeljo v Waukeganu. Kaj čuda, če je v takem razpoloženju predlagal č. g. župnik Ruda Potočnik iz Sheboyga-na, da naj se vsi zbori in vsa dvorana vkrca na 'special train' — posebni vlak in se naj odpelje z njim v Sheboygan, da bi koncert še tamkaj ponovili.
Vsi zbori so zelo imenitno nastopali. Vsi zaslužijo najlepše priznanje. Ako upoštevamo velikanske žrtve učiteljev petja predno svoje zbore tako-le izurijo, potem pa tudi veliko požrtvovalnost, v kateri pevci iz čiste nesebične ljubezni do slovenske pesmi žrtvujejo leta in leta čas in denar, ko hodijo na vaje, potem še le razumemo, da vsa ta pevska in glasbena umetnost je hčerka velikega truda in dela. Zato zaslužijo še posebnega priznanja, tako voditelji zborov,
nekoč dejal, da v nakitu slovenskega naroda je najlepši biser molitev k Bogu v domačem slovenskem jeziku pa lepa domača slovenska pesem. In veliki poznava tel j Slovencev je zadel v. pravo.
Jasno se vidi, da naj priredimo v naših slovenskih dvoranah ali kjerkoli kar že hočemo, takega splošnega odzh7a ne dobi od strani naroda nobena prireditev, kakor baš, kadar kraljuje pred nami slovenska pesem. In ni pretirano če zapišemo, da lepa slovenska pesem je kakor magnet, ki pritegne naše ljudi na take prireditve. Saj Slovenci smo vsi naudušeni za lepo slovensko pesem. Dvakrat lepša se nam zeli pa še, ko čujemo na tujih tleh, da jo poje pred nami naša lastna slovenska mladina, ki s tem nam daje svojo sveto obljubo, da bo ostala zvesta svojemu slovenskemu narodu, pred vsem svojim zaslužnim slovenskim pijonir-
Seveda se razne točke dopade-jo enim bolj, kakor druge, zopet morda se kje en zbor lepše in boljše odreže, kakor drugi. To je vedno bilo in bo v takih skupnih nastopih, ampak na splošno, vsi so naredili najboljše in vsi zaslužijo prav lepo laskavo pohvalo.
Pevovodje so za program zbrali tudi res najlepše narodne pesmi, katere naš narod najraje čuje.
Na splošno je bil ves program velik in bogat užitek.
Program je trajal skoro čez 7. uro, nakar je bil odmor za prigrizek in okrepčilo, nakar se je začel v dvorani ples in prosta zabava. Narod se je nato lepo po domače zabaval razveseljen od lepega programa koncerta, ki je bil res lepa in bogata kulturna prireditev, katera bo ostala v narodu v najlepšem spominu.
Dal Bog še več takih lepih
jem v tej zemlji. Saj sleherni i prireditev!
TURŠKE ŽENE IN VOJAŠKA SLUŽBA
Turška narodna skupščina je nedavno sprejela zakon, ki ureja vojaško službo za ženske v turški vojski. Ženske, ki bodo spoznane za sposobne za vojaščino, bodo morale odriniti za dva meseca, na vež-banje. Izurili jih bodo predvsem za stražno službo. Pozneje bo turškim ženskam o-mogočena tudi višja vojaška izobrazba. Velik del ženskih rekrutov bodo porabili pri sa-niteti, tiste, ki se bodo odlično izkazale, pa bodo lahko dosegle celo častniški čin. Turška vlada je objavila, da traja vojaška obveznost za moške posihmal do 60. leta starosti.
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine
i s e i i n
i i
i
i
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.55.................... 100 Din
Za	$ 5.00.................... 200 Din
Za	$ 7.20.................... 300 Din
Za	$10.00.................... 420 Din
Za	$11.65.................... 500 Din
Za	$23.00....................1000 Din
V ITALIJO:
Za $ C.50.................... 100. Lir
Za $ 12.25.................... ZO0 Lir
Za $ 30.00.:......;........... 500 Lir
Za $ 57.00....................1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50....................3000 Lir
Pri večjih, svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite .........$5.75 — Za $10.00 pošijte..
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
..$10.85
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
i i i I
1 I 1
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(132)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ti dve besedi ki jih je Walter slišal, mu nista dali zaspati. — Z jutranjo zarjo se je deklica prebudila in Walter ji je prav tako vljudno in ljubeznivo pomagal z drevesa, kot jo je včeraj vodil skozi džunglo, nakar sta nadaljevala nevarno potovanje skozi nepoznani afriški pragozd, poln divjih zveri.
Ko sta Walter in Kali Bwana počasi hodila skozi goščavo, je Walterja venomer grizlo v notranjosti, kaj naj hi pomenilo to, kar je deklica v spanju govorila. Mar je Jerry njen mož? Ni pa imel toliko poguma, da bi jo bil za to vprašal, kajti priznati si je moral, da se je bal kjij takega izvedeti.
Kali Bwana je pa bila kljub prestani nevarnosti še d6sti vesela in je v. njim prav tako kot včeraj prijazno govorila. Misli obeh so pa krožile največ nad neznanim rešiteljem, ki jima je tako nepričakovano pomagal iz nevarnosti- Kdo bi naj bil to in zakaj se skriva? Zakaj jima tudi sedaj ne pomaga ? . . .
Tako sla premišljevala Walter in Kali li wail a j — Toda, dovolj vzrokov je bilo, da nista mogla videti svojega rešitelja, ki bi ju bil prav gotovo spremil varno skozi džungo. — Tarzan je bil zvezan in tudi velike opice so bile brez moči, da bi ga mogle oprostiti močnih vezi, dasi so se zelo trudile.
Četrtek, 28. oktobra 1937

Stran C
Iz Nebraske nam je došlo veselo sporočilo, da smo-dobili novega monsignora. Ta je naš flajodličnejši zgodovinar v Ameriki Dr. John L. Zaplotnik, to-casno župnik in dekan pri sv. Družini v Lindsay, Neb. ter konzultor škofije Omaha.
RT. REV- MSG. J. ZAPLOTNIK
Za nas, ki kolikor toliko poznamo vrline in delo Dr. Zaplot-nisa, to odlikovanje ni nikako Presenečenje. Že delj časa smo kaj takega pričakovali. Prihodnjega julija bo 30 let kar deluje v škofiji Omaha. S svojim vzornim duhovniškim življenjem in Plodonosnim delovanjem si je Pridobil v škofiji ugled in spoštovanje. Že kot župnik na hrvatski župniji sv. Petra in Pav-'a v So. Omahi, ki jo je on organiziral, ji pozidal cerkev in žup-nisče, oboje plačal in vse pripravi za šolo, je obrnil pozornost višjih nase. L. 1922 je bil imenovan za škofijskega prosino-oalnega eksaminatorja. Odlična sk°fijska služba. Ko se je 1. 1925 odPovedal župniji, na ljubo mla-hrvatskemu duhovniku fjev- Juričeku, ga je tedanji Most Rev. J. Harty nameni za nadzornika škofijskih ^Pnijskih šol. V ta namen mu 3(5 dal priliko, da si izpopolni Sv°jo izobrazbo na washington-skem vseučilišču. Vedno velik Prijatelj knjig in hlepeč po iz-
obrazbi, je z veseljem pograbil za to priliko. Ker je imel do otvoritve novega akademskega leta še precej časa, je odšel na daljše učno potovanje. Videl je Evropo, Afriko, Azijo. V jeseni 1925 se je vpisal na cerkveno pravni fakulteti v Washingtonu, ki jo je 1. 1927 zapustil kot doktor cerkvenega prava. V jeseni istega leta je njegov škof umrl. Naslednik Most Rev. Rummel je istotako kmalu pregledal Dr. Za-plotnikove vrline in mu poveril vodstvo velike župnije sv. Družine v Lindsay, Nebr. ter ga obenem imenoval za dekana. Pa še drugo častno a težko službo mu je pozneje naprtil. Kot strokovnjak v cerkvenem pravu naj bi pripravil vse potrebno za napovedano škofijsko sinodo. A preden jo je mogel sklicati je bil imenovan za nadškofa v New Orleans, Cal. Nasledil ga je Most Rev. J. H. Ryan, ki je kot bivši rektor washingtonskega vseučilišča Dr. Zaplotnika in njegove vrline že dobro poznal. Imenoval ga je za škofijskega konzultorja, vloga starokrajskih kanonikov. Na njegov predlog ga je zdaj sv. oče imenoval za svojega hišnega prelata z naslovom Rt. Rev. Monsignor.
Msg. Zaplotnik je naš gorski list. Rojen je bil 19. sept. 1883 v vasi Luže pri Kranju. Gimnazijo je študiral v Kranju. Mo-droslovje in bogoslovje v St. Paul Seminary, kamor je došel 1. 1902. Posvečen je bil 11. jun. 1908. Je iz kroga "Baragovcev" in sicer drugi, ki je dosegel to čast. Prvi je Msg. J. Ponikvar. Ker je bil določen za škofijo Omaha, v kateri ni nobene slovenske župnije in tudi nobene tako močne slovenske naselbine, da bi jo zmogla, je svoje dušno-pastirsko delo večinoma posvetil tujcem. Svoje pero pa je udinjal lastnim rojakom. Vsem našim misijonarjem pijonirjem hoče postaviti spomenike. Večino je že obdelal, drugi pridejo še na vrsto. A tudi tukajšnjo angleško javnost je popeljal v lepo galerijo naših mož in njih kulturnega dela za Ameriko.
Rt. Rev. Zaplotnik: Še na mnogo plodonosnih let v novi časti!
-Or-
OS 17 LETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA
W&mig
, (Refleksi črnih dni in memen-slovenskim ljudem za obram-bo časti slovenskih Korošcev.) I.
Povedal bom marsikaj, kar bi JJtofebče ne smel, ker izpričuje deloma našo veliko krivdo —
Ljfj,,
naj bi vsaj v bodoče uvaže-
Vali.
II.
se
V jeseni leta 1920. v vasi B. je začelo.
izgubljenem plebiscitu smo y razkropili po vsem svetu. ■ je šel pač tja, kjer je imel boJ Z1vlancev ali kjer je mislil, da lažje našel možnost preživlja.
Jaz Sem se> v na(jj v varljivi olažbi, katero so nam dajali nazni nacionalni komiteji (da se *mreč skoraj vrnemo z našo sk 8onosno armado na Koro-{. y> nastanil pri notranjskem pisatelju A., v bližini (j Ve (začasne smo še takrat °jnnevaii) državne meje. Nekateri, najbolj za SHS eks-n-ani Korošci, so šli na Du-bi h-V- notranjost Avstrije, da ne ^ -"'i doma preveč izpostavljeni ^,°ntuelnemeu terorju; drugi so na Češko-in v Nemčijo; bo-oveljaki župnik Trunk se je vr-8j.. v Ameriko; mnogo borovelj-lIh Puškarjev je šlo v Rusijo JJ°magat boljševikom uredit to-lllev Stalingradu in Magneto-Vo'S)ku V Uralu J največ nas je t, 11 ar šlo, začasno ali trajno, v
u8oslavijo.
Nekega
popoldneva krasne je-
seni 1. 1920. grem proti večeru na sprehod. V vrtu, ob razkošni vili vidim postarnega gospoda obrezovati sadno drevje. Kot strokovnjaka me je stvar zanimala in sem zaradi tega začel razgovor. Upal sem tudi, da od slovenskega (?) inteligenta zvem kako vzpodbudno vest glede rer ''.*."! še vedno sporne zadeve v pogledu Koroške. Vsaj do Drave naj bi bilo naše!
Gospod, s katerim sem začel razgovor (kakor sem šele par let pozneje zvedel) je bil avstrijski upokojenec, nemškega mišljenja, čeprav je govoril pismeno slovenščino. Mlajši Korošci, ki smo poznali samo Koroško, ne pa tudi Kranjske in Štajerske smo v naši naivnosti smatrali takrat vsakega človeka, ki je v strnjenem slovenskem ozemlju govoril pismeno slovenščino, za slovenskega narodnjaka, kakor smo v strnjenem koroškem nemškem ozemlju v vsakem nemško govorečim človeku priznali samo nemškega nacionalista. Bil je zelo prijazen. Razveselilo ga je, da je našel za svoj vrt in svoje delo razumevanje. Ko pa sem med drugim omenil tudi, da sem koroški emigrant, se je namah zresnil obraz nenadnega znanca, takoj je zastal poprej tako živahen razgovor. Stari gospod mi je hladno in brezobzirno svetoval : "Al' ste nespametni, da hodite tu okoli. Pojdite nazaj, kaj boste pri nas! Vi ste dali za SHS 42% glasov, pri nas pa bi
jih ne bilo niti 30% !" *
KakQr bi me udaril s kijem po
glavi, je učinkovala name ta vest in ta nasvet.
"Zakaj nam niste tega, ljudje božji, že prej povedali? Kam naj grem, za božjo voljo, kam, ko me pa doma, kjer bi bil sicer tako srčno rad ostal, čaka gotovo poboj, najmanj pa aretacija in ječa? Saj sem bil že enkrat interniran (kot civilist) skupaj z ujetimi jugoslovanskimi oficirji spomladi 1. 1919 v Friesach! Saj se moram le intervenciji bivšega živinorejskega nadzornika in poznejšega deželnega glavarja Šumija (kateri me je hotel rešiti za kmetijsko stroko slovenskega ozemlja "nemške" Koroške) pri sedanjem avstrijskem pod-kancelarju, generalu Hulgesthu zahvaliti, da me niso na podlagi 72 ovadb radi dela in špijonaže (?) za Jugoslavijo ustrelili. Tako so ustrelili tovariša rojaka, sicer aktivnega poročnika Krajnca iz Dobrlevasi. Nemci so namreč smatrali jugoslovansko orierttirane Korošce — bivše avstrijske oficirje prve mesece 1. 1919 za veleizdajalce, katere je dovoljeno v ujetništvu po pre-kem sodu ustreliti, dočim so smatrali slovenske rojake iz Kranjske in Štajerske za člane redne, priznane antantine ali vsaj srbske vojske!
Ali naj še sedaj tvegam vrnitev, ko so moji fantje, člani Narodne straže, izvršili pred plebiscitom z revolverskimi streli atentat na deželnega predsednika Koroške; ko je celo dunajska "Freie Presse" na dolgo in široko pisala o atentatu, za katerega me je obdolžila kot inspiratorja; ko sem se moral radi atentata pred pobegom iz Koroške zagovarjati še pod antantino komisijo, obstoječo samo, iz nam takrat nenaklonjenih italijanskih oficirjev in za Nemce vnetega angleškega polkovnika (s katerim sva si sicer I. 1917 stala na Piavi kot sovražnika nasproti: jaz na avstrijski on na italijanski strani; s katerim sva bila vendar dobra prijatelja dokler je smatral, da sem Nemec; čim pa sem povedal, da sem Slovenec, je bilo namah prijateljstva konec?)."
(Dalje prih.)
--o-
PARIZ HLADEN NAPRAM EDVARDU
Pariz, Francija. — Edvard in njegova žena Wallis sta morala z razočaranjem ugotoviti, da sta svojo priljubljenost v Franciji zaigrala. Ko sta zadnjo nedeljo prispela semkaj s svojega potovanja po Nemčiji, se je malokdo zmenil za nju in tudi listi jima niso posvečali pozornosti. Sumi se namreč, da je postal Edvard nekak potujoči agent za propagando fašizma.
NASTOP JUGOSLOVANSKEGA VIJOLINISTA
Slika kaže Ziatka Balkoviča, jugoslovanskega vnclini-sta ki si je kot izredno talentirani glasbenik pridobil sloves v Ameriki in v Evropi. Ta umetnik bo nastopal kot solist v bodoči sezoni v številu večjih simfoničnih orkestrov. V Chicagi bo nastopil pri koncertih v Orchestra Hall 18. in 19. novembra, in sicer s Chicago Symphony Orchestra. Sledil bo koncert v Milwaukee 6. decembra, v Clevelandu pa 27. in 29. januarja.
RAZNE ZANIMIVOSTI
JUBILEJ
Willard, Wis.
Pred kratkim sta tukaj slavila 30 letnico poroke Mr. in Mrs. John Snedec, Sr. Obenem je Mr. John Snedec slavil tudi 31 letnico, odkar je naročnik slovenskega katoliškega lista Amerikan-ski Slovenec. Prijatelji so jima napravili v dvorani sv. Družine prav lep supra j z party.
Slavijenca se iskreno zahvaljujeta g. župniku Rev. John Trinko, za lep govor in častitke, ki jih je spregovoril ob tej priliki. Enako se zahvaljujeta tudi Mrs. Rakovec za podarjen krasen kejk. Obenem se prav lepo zahvaljujeta vsem, ki.so se udeležili in pomagali pri tem lepem večeru, ki so sledeči:
Stancer, Zupančič J., Zupančič T., Zupane, Koščak Ig., Do-bush, Ruzich, Verchay, Zager, Debevc, Routar J., Kutzler, Hor-wat Mrs., Lahon, Cellar, Pekolj F., Pekolj J. Sr., Champa, Rakovec, Trunkel, Artach, Snedic J. Jr., Perovshek, Gregorich, Je-ras, Petkovshek, Kern, Dogoski, Djubenski, Smrecek, Kolcon, Trost, Kokalj, Lucas, Drganc, Bukovec, Tolaney, Morgel Fr., Perovshek, Pernich, Bayuk, Fortuna T., Mrcumn, Lesar, Cesnik Ig. Jr., John Lesar, Go-sar F., Bozich J., Volovsek, Hor-wat J., Volarich.	(Ogl.)
ALUMINIJI IZ GLINE
V nemški kemični industriji so iznašli način pridobivanja aluminija iz gline (aluminijev silikat).
Nič ne poročajo, ali se bo to izplačalo in če bodo začeli s pridobivanjem na veliko. Na vsak način pa je to za nemško industrijo zelo eminentne-ga pomena, kaj$ Nemci se hočejo na vseh poljih osamosvojiti. Za pridobivanje aluminija pa morajo sedaj kupovati in uvažati velikanske množine aluminijeve rude (bauksita) iz inozemstva (tudi iz Jugoslavije).
-o-
NENAVADNA SVETLOBA
Že nekoliko dni opazujejo v mestu Novi pri Genovi, pojav, ki si ga doslej še niso mogli razložiti. Nekoliko brestov, ki so jih obžagali, oddaja ponoči -fosforescirajočo svetlobo in jih je že od daleč videti kakor žareče svetilke. Pojav zbuja med praznover-nim ljudstvom velik strah in je nekoliko ljudi zavolje njega iz Novija celo zbežalo.
IZ ŽIVLJENJA RUSKE CA-RICE KATARINE
Katarina II. je vselej po zajtrku sedla k miži in začela reševati korespondenco. Šele ob devetih je pozvonila služinčadi, naj se javi pri nji. Sluge pa niso bili vselej točni. Nekoč se je zdelo carici, da že predolgo čaka, pa je stopila iz sobe, da vidi, kje sedijo njeni posli. Našla je služabnike in služabnice pri kvartah. Na vprašanje, če ni nihče slišal zvonca, so ji od-
iiVi
/7 f
SE NADALJUJE!
vrnili, da so pač slišali zvone-nje, toda so hoteli najprej končati igro. Po tem pojasnilu se je vsemogočna carica vrnila v svoje sobane ter počakala, da so služabniki končali partijo in se javili na službo.
-o-
VOJNA NA VIDIKU
Nemški tisk ostro napada parlamentarnega tajnika angleškega vojnega ministra, lorda Apsleya, ki je izjavil nekemu poljskemu časnikarju, da postaja vojna nevarnost v Evropi čedalje večja. Računati je treba s tem, je dejal., da bo nastala vojna najpozneje v treh ali štirih letih, če prej ne uspe splošna razorožitev. Pri tem tiči 25 odstotkov voj- I ne nevarnosti po njegovem mnenju ob nemško-poljski meji.
DEVET DNI S A VRVI
Mladi monakovski plezalec Erich Vuzem je prebil devet dni in devet noči v višini 2300 iii na vrvi nad svojim isto tako mladim tovarišem, ki je strmoglavil v 200 m globok prepad. Mladeniča sta hotela preplezati severno steno gore Iloher Wanner, pri čemer se je zgodila nesreča.
V viharju, megli in strašnem mrazu je visel Vuzem skoraj brez hrane v steni. je dobil pri tem zelo hude o-zebline na nogah. Neka rešilna kolona ga je spravila končno v dolino, dočim do njegovega mrtvega tovariša še ni mogla priplezati.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W > o ^oooo-oooo-oo-oooo-oooooo-oo-oo-oooooo-oo-ooooooooooooooooo
V naši pekami _
dobite SVEŽ NAREZAN KRUH; vsak popoldan PRAVE MASLENE BISCUITS (butter biscuits)
V soboto pečemo prave KRANJSKE POTICE.
Sprejemamo naročila za ŽENITOVANJSKE TORTE in vse druge partije in veselice. Na zahtevo pečemo meso zastonj.
FRANK FOLTYN
DOMAČA PEKARNA
1854 W. 21st Place Tel. Canal 5481 Chicago, 111. -=====------- --
Zanimanje za novi list med slovenskimi pijenirji v Joiietu
veliko.
Agitatorji za novi list — mesečnik, ki te. dni vneto agitirajo od hiše do hiše izjavljajo, da je naš narod v Joiietu zelo naudušen za novi list mesečnik. Ponovno poročajo o zanimivih zgodovinskih dogodkih, ki jih agitatorji na agitaciji zbirajo in popisujejo in bodo objavljeni v novem listu, ko pride na vrsto slavna in ugledna slovenska naselbina v Joiietu. Zdaj še le mnogi spoznavajo, kako važno nalogo bo vršil novi list.
Naj bi bilo to naudušenje, ki so ga dosedaj doprinesle za idejo novega lista naše vrle in ugledne slovenske naselbine, kakor South Chicago, La Salle, Oglesby in okolica ter zdaj pa Joliet zgled in vzpodbuda drugim naselbinam! Dvignite se vsepovsod in agiti-rajte za nove naročnike. Saj imajo druge naselbine tudi zanimivo in slavno zgodovino, ali ne želite, da se jo ohrani pred pozab-nostjo? Zato pa zganite se, pokažite, da je še življenje v vas in storite kar morete za novi list mesečnik.
Iz Jolieta so se na novo priglasili kot naročniki novega lista — mesečnika:
MR JOHN ADAMICH .......................................... 5.00
MR. JOSEPH AMBROZICH ..................................$2.00
MR. NIKOLAJ GREGORAŠ ................................ 2.00
MR. MICHAEL GREGORAŠ................................. 2.00
MR. ANTON SKOF ..................................................2.00
MR. ANTON KRAMARICH ................................. 2.00
MR. JACOB GOMBACH ................................2.00
MR. ANTON STRMEC ................... 2 00
MR. JOHN MALESICH .	2 00
MR. FRANK STRUNA .. .	2 00
MR. NIKOLAJ J. VRANICHAR	................. 2.00
MR. ANTON JELENICH .	2 00
MR. JOHN MUTZ ...................................... 2 00
MR. ALOJZIJ STRNIŠA........................................ 2 00
MR, LEO ADAMICH .. .	........................ 2 00
MR. JOSEPH RUSS ...... ................................... 2'00
MR. MARTIN DEČMAN .................................... 200
MR. JOHN N. PASD'ERTZ.................................... 2 00
MR. JOS. kozlevchar.. .............................. 2 00
MR. LOUIS MTJRN	.................................... 2 00
MR. FRANK PETAN ..................................... 2 00
MR. JOŽEF TERLEP	............................. 2 00
MR. FRANK ZUPANClC ................................... 2 00
MR. MARTIN KRAMARICH ................... 2 00
MRS. AGNES PLANINC .............................. 2 00
MR. FRANK E. VRANICHAR.............................. 2.00
MR. LEO FLANDER	.............................. 1 oo
MR. JOHN KAMBICH ..................................... i 00
MR. FRANK ZELKO .................................... too
MR. ANTON ŠRAJ . .................................... 10Q
MR. JOHN DRAGO VAN .................................... l'oo
MR. JOHN HROVAT .................................... l'oo
MR. JOŽEF L2GAN ........................................' l'oo
MR. FRA'NK NOVLAN	.	100
mr. Joseph zamec ........................................1.00
MRS. MARY PRISTOW, Johnstown, Pa............. 3.00
... To kar se zdaJ vrši v Joiietu se naj začne tudi v drugih naših naselbinah? Kaj pa Minnesota? Kaj naš slavni Cleveland: Jvaj nas Calumet in kaj naši na zapadu/v Pueblo in Denver ju? Ni delo m kujte dokler je železo vroče. KDOR ZDAJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA!
IZ JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanje s 1. str.) Ijen, ker od letošnjega grozdja ne pričakuje preveč dobre kapljice.
Letošnje deževje je pokvarilo kakovost in povzročilo, da grozdje ni dobilo zadostne sladkobe. Grozdje je že pričelo močno gniti in je prisililo vinogradnika k prezgodnji trgatvi. Žalostno pa gledajo oni nesrečni vinogradniki, ki
J«n je toča uničila vinski pridelek.
Smrtna kos?
Pri Sv. Jakobu ob Savi jc umrl Josip Aničič,šolski upravitelj. — V celjski bolnici jc umrl Simon Grosek, orožnišk podnarednik v pokoju iz Zbe-lovega pri Poljčanah star 63 let. — V Mariboru je umri Ivan Lužnik, železniški uslužbenec v pokoju.
-o-
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoličani.	-«
m
Naročila za stenski koledar za L 1938
bomo sprejemali do 1. novembra 1937.
Velik© ve&etfe
naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938.
Da bo mogoče ustreči vsem, zato .oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej.
Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. ^
Koledar stane s poštnino vred kar pošljite v znamkah ali v gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd., Chicago, IU.


AMESfKANSKt SLOVENEC
'Četrtek, 28. oktobra 1937; ^
ROMAN 1
Spisala B. Orczy Prevedel Patilu«
"Zame bo cela večnost, ker vas ne bom več videl. Ampak — ampak ne drznem si misliti, da se vam iz istega razloga zdi čas tako dolg —."
Nekoliko je prebledela in njene oči so plašno begale po sobi.
"Ne razumete me!" je dejala hlastno. "Zelo ljubezniv ste bili, ampak Petronela in jaz, midve ne moreva več zlorabljati vašega gostoljubja. Jutri odpotujeva na Angleško —
"Vem. Je'tudi najbolje za vas. — Pa saj dovolite, da poskrbim za vašo varnost, kakor sem poskrbel materi in Anici? Moj prijatelj, gospod Percy Blakeney ima pripravljeno svojo jadrnico ob calaiškem obrežju. Preskrbel sem že tudi potne liste ter se dogovoril s Percyjem in z njegovimi prijatelji, da vas pospremijo do morja. Obljubil mi je, da bo vse storil za vas. Za potovanje po Franciji zadostuje moje ime, nihče vam ne bo ničesar storil in če dovolite, potujeta moja mati in Anica z vami. Potem —."
"Ne zamerite," ga je prekinila razburjena, "ne morem dovoliti, da bi se toliko trudili za mene. Ves vaš trud in čas mora biti posvečen njim, ki imajo prvo pravico zahtevati, da zanje skrbite. Jaz pa—.
"Gospodična, — kako ste neprijazni!"
"Nimate pravice, da bi —."
Vsa je bila razburjena in hlastno mu je odtegnila roko, ko jo je hotel prijeti.
"Oprostite! Motite se!" je začel resno. "Pravico imam, da mislim in skrbim za vas. In to pravico mi daje moja velika ljubezen do vas —!"
"Državljan Deroulede —!"
"Nikar mi ne očitajte moje predrznosti, Julietta! Vem da ste potomkinja ponosnega rodu, jaz pa privrženec republikanskega proletarijata. Ne drznem si misliti na to, da bi si pridobil vašo ljubezen. Eno pa vem, — to, da vas ljubim. In nisem se hotel posloviti od vas, morebiti za vedno, pa da bi vam tega ne povedal, — kako vas ljubim."
Umolknil je, prijel jo je za roko in ni mu je več branila. Poljubil ji jo je in njegove vroče ustnice so govorile o čustvu, ki je gorelo v njegovi duši.
Zaman je skušala udušiti burno utripanje srca, ki jo je vleklo k njemu z vso silo prve, velike ljubezni. Zaman je skušala pozabiti, da je on tisti, ki ga je — izdala, ki je mislila, da ga sovraži —.
O, — sedaj je vedela, kaj pomenijo tista neznana čuvstva —. Ljubila ga je, ljubila bolj ko svoje življenje, bolj ko maščevanje, bolj ko vso preteklost —.

v«
HIŠNA PREISKAVA.
"V imenu republike!"
Sobna vrata so bila si^er samo priprta, pa Pavel in Julietta nista čula, kaj se godi v veži.
Prva je čula ropot Anica. Pospravljala je v kuhinji.
Ko si je odvihala rokave, si popravila kuhinjski predpasnik in pohitela v vežo gledat, kaj pomeni nenadni obisk.
Odprla je vrata — in na mah je razumela.
Pet mož je stalo pred njo, štirje so bili v kroju narodne garde, peti je nosil francosko trobojnico na prsih — uradna oseba je bil.
Anica je dobro vedela, da pomen tak) obisk — hišno preiskavo.«
Merlinova postava o osumljenih je v tistih dneh delovala s polno paro. Ni je bilo skoraj več hiše, ki bi se v njej ne bi oglasili nevarni gostje in dnevno so vlačili osmuljene moške in ženske pod guillotino.
Aničina prva misel je bila, da bi skočila po hodniku in posvarila Pavla.
Pa prepozno je bilo —.
Komaj je oklenila vrata, že so vdrli vojaki v vežo in jo obkolili. Mož s troboj-nco je dal kratko, rezko povelje in naglih korakov so stopili po hodniku.
Zakričala bi bila, pa ni upala. In čutila je, da je treba ohraniti mirno kri. Tudi Pavel, si je mislila, bi ji tako rekel, če bi sedajle stal poleg nje —.
Pred vrati Pavlove sobe se je mož s trobojnico ustavil in v drugič zapovedal:
"V imenu republike!"
Topot ga je čul tudi Deroulede.
Ni takoj izpustil drobne ročice. Se enkrat si jo je nesel k ustnicam, nežno, ljubeče jo je poljubil, kot bi se hotel na večno posloviti, nato pa je odločno vzravnal svojo nekoliko kratko, pa plečato in miši-často postavo ter stopil k vratom.
Zelo bled je bil, pa strahu ni bilo in tudi ne iznenadenja v njegovih resnih očeh.
"V imenu republike!" je zadonelo v tretje in zadnje po predpisu, kratko, zapovedujoče, osorno.
Derouledove oči so za trenutek pohitele nazaj v sobo k usnjati torbici in" divja, blazna misel da bi ušel mu je šinila skoz glavo. Zganil se je kot bi hotel planiti in skriti torbico, kamorkoli, pod obleko —.
Pa prevelika je bila, opazili bi jo in preiskali bi mu obleko. Te sramote pa ni hotel doživeti.
Ujel je Jueliettin pogled.
Iz njenih oči je govoril ves njen strah' zanj, vsa globočina njene ljubezni. In minila ga je. slabost.
Miren, hladen, odločen se je spet obrnil k durim in jih odprl.
"Državljan Merlin —!" je dejal z rahlim začudenjem, ko je spoznal moža s trobojnico.
"On sam, da!" se je režal Merlin zlobno.
Merlin je sovražil Derouleda, preveč vpliva mu je imel med ljudstvom. Že par let je iskal prilike, da bi mu izpodkopal ugled, ga spravil pod guillotino, če bi bilo mogoče. Toda Deroulede je bil priljubljen pri pariškem prebivalstvu. In člani narodnega konventa so se pariške ulice najhuje bali —.
Pa končno so se Merlinu njegove želje izpolnile.
Tisti dan je prišla brezimna ovadba zoper Derouleda v roke odboru za javno varnost. In Merlin si je izlahka izposloval pravico, da sme osebno voditi hišno preiskavo pri osovraženem Derouledu in ga odvesti v zapor.
(Dalje prih.)
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih • dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Columbia plošče
25091-F—Oj pastirček!, božji ljubljenci,
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj--75c
25093-F—Moja Francka,	;" 7
Potepuh, valček, Harmonika ............................75c
25095-F—Sladke	vijolice, valček
Double Eagle, koračnica, Harmonike ............75c
25096-F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, poj. M.Udovič in J.Lavše 75c
25097-FDekle	to mi povej,
Pastir, bariton, A. Šubelj............................-.....75c
25099-F—Zvedel sem nekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše................75c
25102—Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj............-...................75c
25103—Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike................75c
25104—F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše........75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček,
Zgaga polka, Lovšn, harmonika..........................75c
25109—Je	pa davi slanca padla,
Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic........75c
25110—Ljubca,	kod si hodila,
Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic..........75c
25112—Oh, uraže bije, duet,
Narodne pesmi, M. Udovč in J. Lauše..................75c
25114-F—Dekleta	v kmečki brivnici,
Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c
25115-F—Jest	pa eno ljubco imam,
Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše—- 75c
25116—Dobro	srečo za kravo rdečo,
Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman................75c
25117—Selško	veselje,
Ljubca je videla, ženski duet................................75c
25126—Vetrček	po zraku gre,
Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše....................75c
25127—Brez	cvenka in brez soli,
Predpustna, kom. scene, Adrija, Hojer trio........75c
25130—Velikonočna,
1. in 2. del, duet, moški in ženski gl.................,»-75c
25131—Lovska,
Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c
25132-F—Na	mrtrju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio.............
25133-F—Prodana	nevesta, Oj dobro jutro junfrca............................
25135-F—Večerni valček,
Hopsasa polka, Hoyer Trio.........................
25137—F—Tam	kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c
25138—Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c
25139—Kadar	boš ti vandrat šu ..., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c
25142—Jest	pa za eno deklico vem,..........
Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše--75c
25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmonko ................75c
r
25146—Tirolska	koračnica, tSari Peter, dva krasna komada........................75c
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krnjev in Gostič................................75c
25148—Pa	moje ženske glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj............75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebri znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
75c
75c
75c
Stari kraj.
Vidim, da se v Ameriki precej zanimajo za stari kraj. Kako se zanimajo ? Jako različno pač. Za me je stari kraj
—	Koroška. Najbolj me zanimajo politični ali narodno — politični pojavi. Nekdo je g. Moleka v Pueblu informiral; "...da je Trunk zelo nesrečen človek. Namreč kot človek, silna porcija smole se ga drži vse njegovo življenje. V starem kraju je izgubil politično bitko na Koroškem in pognali so ga v Ameriko.." Naj bo. Vsaj politično se zanimam za
—	stari kraj.
Zopet naj bo. Politična bitka je bila izgubljean. Veselje nad premaganimi] kroškimi; Slovenci je bilo brezmejno v vseh slojih ne le na Koroškem, pri vseh Nemcih, saj so slavili v Hamburgu in Mil-waukeeju. Za vse Nemce je bila "zmaga" na Koroškem edina resnična zmaga v vsi krvavi vojski in pri vseh prav svetovnih zmagah. Vse druge zmage je vzel zl...le koroška zmaga je ostala. Kdo bi se ne veselil? Nikomur ne želim,da bi bil na mestu — premaganca. No . . smola se človeka drži, drugače pa sonce pm lestno sije. Nekaj zanimanja je. Zdaj "marčajo' po Koroškem cele trume, zmaga je še živa ko včeraj in te trume pojejo, da se tresejo karavan-ke. "Wir werden weiter mar, schieren, wenn auch alles in Scherben faellt. Heute ge-hoert uns Deutschland, mor-gen die ganze Welt". Kam je izginila Avstrija ? Ni je več, samole Deutschland je, in jutri ves svet. Kateri Nemec bi ne bil pri tem vzhičen? Ampak tako pojejo in marširajo ne morda pristni Nemci, tako pojejo in marširajo neki zmagoslavni in 'zmage pijani — slovenski Nemci. In — Avstrija je šla spat, in tu kapne v kupo vsenemškega veselja grenka kapljica takim, ki so se silno veselili in se še vesele "nemške" zmage, pa se vsaj morajo držati tudi neke — Avstrije, in ta je šla fuč. Tako se je zgodilo in prigodilo. da je zgrbančil čelo ultranem-ški "Kearntner Tagblatt", ko je bilo pri odkritju spomenika v Št. Jakobu v Rožu vse le
—	Deutschland in nista više.
Poreče morda kdo: "Ta
Trunk, ki "se prav nič ne obnaša kakor prist" ..je pač tudi hudo čuden — politik,da prodaja svojo koroško godlo. Ne morem pomagati,kakršen sem pa sem. Ampak ali res vas, ki ste od tam za Karavankami
ne zanima, ali bi vas prav nič ne zanimalo, kaj se godi pod Karavankami na Koroškem? Morda vas za Karavankami bolj zanima, koliko je tam za Karavankami neke demokracije, ali vas zanima, koliko pridela zdaj kmet, kako gre živina v Italijo, kam prodajajo les, kakšni so financarji pri pregledu potnih listov, ko greste tja na uro gledat, zanima morda vas, kako furajo klerikalci, kako nasprotujejo liberalci, kako tarnajo socialisti, kako rastejo komunisti..i ništa više vas ne zanima, Ne morem pomagati, ako vas ne zanima, če se tresejo Kara-* vanke. Je vaša zadeva. Nekoč sem bil slučajno v Ljubljani, ko so odhajali kočevski tur-narji na neko slavje. Bilo je to pred vojsko. Izzivalno so hajlali po kolodvoru in ulicah. V meni je vrelo. Ampak ljubljanske ali kranjske Slovence to očividno ni prav nič zanimalo. Ali vas res ne bo prav nič zanimalo, ko bi bilo za Karavankami in daleč dol,vso daljavo dol le — Deutschland 'in le Deutschland — die ganze Welt??? Jaz še — prist nisem, ko hodim kot kak mav-har okoli hiše, pa naj bi bil — politik? Stari kraj!
-o-
"ČAROVNIKA" SPRAVIL NJEGOV ČIN V JEČO
Waukegan, 111. — 41 Robert Nelson je trdil, da ima razvite v sebi nadčloveške sile, in zadnjo nedeljo je skušal to dokazati pri javni predstavi, katera se je vršila v Finnish Temperance dvorani. Pri tem je iz občinstva izbral nekega dečka in dejal, da lahko z iglo prebode njegovo lice, ne da bi ta čutil kaj bolečin. V ponedeljek pa je dečkov oče dal "čarovnika" aretirati; deček se je namreč vrnil iz šole z vnetim licem-Tako ima možakar v ječi čas študirati, 'zakaj so ga zapustile nadnaravne sile.
VABILO I
na
DORA'S
KNITTING SHOPPE
ima na razstavi novo vrsto
"Grade A-l" pavolo "G W" pavolo ....
popolno 4 unče predeno
59 CENTOV
Vsak kupec pavole dobi tudi brezplačna navodila. Tudi popolno zalogo sirom dežele oglašanih NOGAVIC IN PERILA ZA ŽENSKE 623 Main Street
(nad American Store) FOREST CITY, PA.
I DRUGI SESTANEK
l Prosvetnega krožka
ki bo v četrtek ob 8. uri zvečer
dne 28. oktobra 1937.
V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA v Chicago, 111.
Vsi, ki se zanimajo za delovanje prosvetnega krožka se iskreno in uljudno 9: vabijo k udeležbi. |	ODBOR.
& >m: m- <«■ {«-. :m< <♦>
1
v
i
(J *
V
*
V
£
: ■
i
i *
i ?
Š *
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue TeL Oanal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. »jutraj
do 8:30 zvečer.	__
1849 West Cermak Road
Chicago, Illinois
ZA OBNOVITEV VASE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete
notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 5473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.