Iz ha j n vsak čotrfok. Cona mu ■jo 8 K mi leto (z a N dnu'' ijo 4 K, Kn Amnrilco in drugo t:i]0 «iržavo e K., — PoHnmozno Rtovillrn so proHn-aio -- j 'O lo vinarjev. - Spisi in dopisi so pošli jaio; tlrodntstvu „Domoljubu* l.jublinna, Kopitar ova ulica. Naročnina roklamaoijo in in-rtornti pa: Upravnipfvu „lionn.nliuba", -J-iubliana. Kopitarjova ulioa - — -----— fr-----------——......-..... Stev. 43. E—ГУГТ."— v --.-;.- ......... .. V Liubljani, dne 25. ok tobra 1917. Li ito XXX. -- Težko katero vprašanje se danes večkrat izgovori kot vprašanje po miruj težko je bila kdaj katera želja bolj iskrena, kot je želja in hrepenenje po miru. Mir — to je vsesplošna zadeva sedanjega z vojsko prenasičenega časa. Vsak dan so listi polni mirovnih razmotrivanj in ugibanj; najraje beremo in poslušamo o vsem, karkoli bi nas utegnilo približati mirovnemu pogajanju, karkoli nas le za korak potisne naprej do mirovnega cilja. In četudi smo bili v svojem pričakovanju in upanju na mir že večkrat presenečeni z mučnim razočaranjem, vendar ne opustimo svojega prizadevanja in svojih želja. 4Nobena vojska še ni bila tako strašna in grozovita kot je sedanja, a nobenkrat tudi hrepenenje po miru ni bilo nc tako splošno, ne tako odkrito. Vendar miru še ni; komaj se malo zjasni, zarja se jame razlivati po obzorju, a že se začno kupičiti novi gromo-nosni oblaki. Če ponudimo roko za spravo in mir, se že čuje iz vrst naših sovražnikov: »Glejte jih, omagali so, brez moči so; Vdati se morajo.« Če udarimo z novo močjo in premagamo sovražnika, oponašajo, da stegujemo »krivične« roke po tuji lastnini, ali pa se zgražajo nad militarizmom, "> ga treba streti. Ko posega vmes poglavar vesoljne sv. Cerkve, da bi ogladil pot do premirja, sprave in miru, se koj zopet "fS'aso in odklanjajo milosrčno roko ter ^obroliotno srce, ki hoče vsem dobro, pa se izgovarjajo, da je to stvar in skrb vojskujočih se držav, in da naj se papež ne ymeäuje v te zadeve, Ako premišljujemo 1,1 vidimo, kako so se doslej vsa prizadevna za mir, kako sc je vse posredovanje Movüo, bi skoraj sodili, tla človešivtf ni več v stanu povrniti izgubljenega miru, . Ali naj torej obupamo? Ali naj živimo P«2 "Panja? To bi bilo najslabše. Papež r nt "eha posredovati, nc neha moliti; naši i diplomati delajo vstrajno, da bi vendarle osrečili avstrijske narode z blagoslovom miru; naši vojskovodje delajo nove načrte, da bi mir izsilili. In če ne bo drugače, bo prišlo na vrsto novo posojilo, pa se bo reklo: to je zadnje posojilo, ki mora done-sti mir , , . Toda vse človeško prizadevanje, naj bo tu ali tam, je zastonj, č e B o g ne da svojega blagoslova, »Za-sionj se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše; zastonj čuvajo stražarji mesto, če ga Gospod ne varuje,« (Ps. 126, 1. 2.) Te besede sv. pisma imajo svojo veljavo tudi za tiste »zidarje«, ki s,e trudijo za mir med narodi. Zato pa pravi sv. oče ob sklepu svoje lepe mirovne note, da se združuje v molitvi i u pokori z vsemi pobožnimi dušami, ki hrepene po miru.« In naš presvetli cesar končuje odgovor na mirovno pismo sv. Tičeta: »Prosimo Vsemogočnega, da bi od Vaše Svetosti zapo-četo mirovno delo blagoslovi!,« Molitev, to je tisto, kar vsi glede mirovnega vprašanja lahko storimo in tudi storiti moramo. In prav ta mesee je kot nalašč prilika za lo, in prav molitev rožnega venca je tako primerna, da z njo prosimo miru od Boga, Če se bo na milijone rok dvigalo k Bogu v isti namen, če se bodo otroci in starčki, mladeniči in mladenke, očetje in matere, civilisti in vojaki, častniki in moštvo, plemenitaši in priorosti kmetje, meščani in dclavci, duhovniki in svetovniki združili v molitvi rožnega venca v mirovne namene, ali je mogoče, da ne bi bili uslišani? Iz gotovega vira nam je znano, da sta celo naš presvetli ccsar in prejasna cesarica napravila sklep, da hočeta — v kolikor okoliščine dovoljujejo — vsak dan moliti sv, rožni ver.ee. Ta vzvišeni zgled naj navduši, tudi nas vse — kategakoli slami smo že. V navadnem življenju navadno pravimo: Kdor ima protekcijo (zagovornika in priporočilo!, vse doseže. Pri molitvi rož- nega venca se pa obračamo najprej do ne-beške Matere, ki je naša najboljša zagovornica. Po njeni protekciji mora priti miri Ali se je katoličanom na Ruskem za bodoče kaj boljšega nadejati? Točnega odgovora na to vprašanje še nismo zasledili, saj bi se reklo le prorokovati, če bi se kdo osmelil trditi in reči: prav tako-le bo. Pozabiti ne smemo, da točasno ni niti med voditelji revolucije, ne med višjimi državniki ali sploh med možmi, ki se v ruski javnosti in po časopisih imenujejo, niti enega katoličana. Ruska vlada je za časa ca-royanja s tankovestno strogostjo pazila, da je bilo povsod in v vsem na vrhu pra-voslavje, da katoličan ni rnogel priti do nobene veljavnejše državne službe. Ako si katoličani v sedanjih razmerah vendarle obetajo več svobode, so pač v lem upanju utrjeni edinole z ozirom na načelo, ki јз ruskim prekucuhom merodajnoi da se namreč verska svoboda ne sme nikomur kratiti, torej tudi ne katoličanom. Začasna vlada je že objavila dekret, ki jamči vsem ruskim državljanom svobodo vesti. Od dobrohotnosti revolucionarne vlade katoličanom ni pač nič pričakovatij toda kakor mora — po neki stari govorici — za novo cerkev tudi hudič kamenje znašati, tako bodo tudi ruski revolucijonarji dasi nehote pripomogli, da bo tudi katoliška Cerkev na Ruskem dobila svoje pravice in svobodo, saj imajo voditelji začasne vlade polna usta svobodoljubja in prostosti. Poleg tega bodo pa imeli ruski mogotci z uredbo svoje pravoslavne cerkvc dovolj opravili. Doslej je bil car vrhovni poglavar — papež ruske verske družba, Ljudstvo bo pa hotelo patriarha, kar je že 1» dostikrat zahtevalo. Toda absolutizem ru-«kih vladarjev je združeval svetno in cerkveno oblast. Tako je n. pr. Peter Veliki odgovoril, ko je narod zahteval lastnega ruskega patriarha: »Vaš patriarh sem jaz.« Tako sc je zgodilo, da so carji sami pro- ([lašali svetniška imenovanja. Car Niko-aj II. n. pr, je storil to sedemkrat in sicer s posebnim »ukazom« na predlog sv, sinoda (duhovnega svetovalstva). V tem oziru se bo marsikaj izpremenilo in bo ruska vlada imela dovolj skrbi in dela, preden bo vse uredila. Da bodo pa tudi katoličani dosegli za-lEeljene pravice, kažejo že dosedanje svoboščine, ki so jih deležni. Izdana je bila H. pr. naredba, da imajo odslej dostop do vseh javnih služb vsi ruski podaniki, naj bodo katerekoli veroizpovedi. — Doslej je bila akademija (visoka šola) za častnike generalnega štaba katoliškim častnikom nedostopna. Zdaj velja načelo: Enaka pravica za vse, — Isto načelo velja sedaj tudi la obisk vseh drugih visokih šol in vseučilišč. V dobi carizma in absolutizma je imelo biti sprejetih na ruska vseučilišča lamo 7 odstotkov katoliških dijakov. Ti so bili seveda sami odličnjaki, Poslcdica te prejšnje naredbe je bila, da so bili na Ru-ikem vsi najboljši zdravniki, najboljši odvetniki in inženirji — sami katoličani. Vse • večje tovarne so imele katoliške ravnatelje, vodilni inženirji so bili katoličani, V Petrogradu so dali zgraditi tri velike mostove potom javnega natečaja; katoličani so dobili delo za načrte in jih tudi izvršili. Sedaj dostop na vseučilišča ni nikomur za-branjen. Nadaljnje pripoznanje nove vlade dovoljuje zedinjenim Rusom uporabo njihovega obreda; dobili so tudi lastnega škofa Feodorova. Škofija Minsk je bila svoj čas oropana katoliškega škofa, sedanja vlada ga јз zopet vpostavila. Dne 13. avgusta t. 1, se je začasna ruska vlada posvetovala o položaju katoliške Cerkve na Ruskem ter sklenila, da se takoj odpravijo razna določila in zakoni, ki so sedaj vtesnjevali in v razvoju ovirali katoliško Cerkev na Ruskem. Država si je pridržala le samo nad-zorovalno pravico o delovanju katoliške Cerkve; ki je pa sicer popolnoma neod-»isna. »Gazela Polska« poroča iz Petro-Jrada: Notranjemu ministrstvu je začasna vlada predlagala, naj se pravno stanje katoliške Cerkve v Rusiji iznova uredi. Nad-Ikofe in škofe naj bi imenoval papež sporazumno z rusko vlado, drugih imenovanj ne bo potrebno predlagati vladi, da bi jih potrdila. Apostolska stolica sme ustanavljati nove škofije. Te dni je n. pr. sv, stolica sporočila začasni vladi v Petrogradu, da nima nič proti imenovanju dr. Roppa, sedaj škofa v Vilni, za metropolita katoliške cerkve na Ruskem, Po vsem tem sklepati, bodo tudi sibirski katoličani kmalu dobili lastnega škofa, kar je pač nujna potreba, saj je ondi povsod veliko katoliških kristjanov, potomcev nekdanjih poljskih izgnancev; samo v mestu Irkutsk jih je 25.000. Druge svoboščine, ki sc jih ruski katoličani nadejajo, bi bile: Prostost glede zakramenta sv. pokore. Poprej namreč glede sv. pokore na Ruskem ni bilo 21 svobode. Katoliškega duhovnika so kaznovali, če je odrekel sv, odvezo, ko je po svoji vesti ni mogel podeliti. Vzemimo primer: Duhovnik je katoliški nevesti, ki je vzela v zakon pravoslavnega Rusa, pa ni hotela dati zagotovila, da bodo otroci katoliško krščeni in vzgojeni, ter je sklenila zakon pred ruskim popom, moral odreči sv. odvezo. Kaj se je zgodilo? Pregnan je bil za kazen v Sibirijo. Zadnji čas je bil v takem slučaju obsojen zgolj na denarno kazen (400 rubljev) ali pa na trimesečno ječo. Enako kazen si je nakopal katol, duhovnik, ki je katoliški nevesti ali ženinu pri izpraševanju za zakon razložil in pojasnil, da je na ta način pred ruskim popom sklenjeni zakon pred državo sicer postaven, pred Bogom in vestjo pa neveljaven. Tudi popotovanja katoliških škofov na birrrovanja bodo dovoljena, kar je bilo poprej zabranieno. Od leta 1863, je sedanji voditelj škofije Petrograd-Mohilov — dobil samo enkrat dovoljenje, da sme iti na bir-movanje, a še takrat je bil brzojavno odpoklican, ker mu je katoliško ljudstvo, ki izlepa ni videlo svojega škofa, napravilo slovesen sprejem, Kaznovan je bil ludi s tem, da mu je vlada odrekla dohodke. Edini list cerkvene oblasti v Rimu, ki ga je ministrstvo dobivalo in oddajalo katoliškemu škofu, je bil »naredbeni list sv, stolice«, a še ta je bil dostikrat izstrižen in počrnjen, Katol. duhovniki, a tudi škofje so bili dostikrat kratkomalo odstavljeni, izgnani, aH vtaknjeni v kak samostan. Tako n, pr, je živel škof Simon iz Plocka 2 leti v pregnanstvu v Odesi; pozneje je dobil dovoljenje, da sme iti v inozemstvo. Sedaj je župnik v Krakovu, dasi je nadškof. Po vojski in sklenjenem miru bodo smeli brez dvoma tudi vnanji katoliški duhovniki priti na Rusko kot misijonarji katoliških Rusov. Doslej je moral vsak vnanji katoliški duhovnik dobiti posebno dovoljenje ruskega ministra za notranje zadeve, dočim so ruski pravoslavni popi šli nemoteno v inozemstvo, kamor so hoteli. Toda četudi bodo odpravljene velike krivice, kljub temu katoličani na Ruskem ne bodo še dosegli popolne enakopravnosti, kajti še zdaj obstoji § 90. ruske postave, po kateri se kaznuje vsakdo, ki bi koga na katerikoli način prigovarjal aH napeljeval za prestop v katoliško Cerkev. Sicer pa bi bilo treba pri vodilnih krogih na Ruskem le malo dobre volje in treznega premisleka in spoznanja, pa bi se dosegla združitev s katoliško Cerkvijo, Ljudstvo se povečini še ne zaveda ne, da je v razkolu, Celo bolj inteligentni ruski ujetniki trde, da priznavajo papeža kot vrhovnega poglavarja, dasi so pravoslavni. Bog daj, da bi se začeto zbližanje tudi dovršilo! V slovo t dr. Kreku. (Sotrudnica Fr, P. iz Trsta.) Ob preranem grobu nadvse požrtvovalnega, neumorno delavnega, prezasluž-nega moža dr. Kreka žaluje ludi naše ženstvo. Ko je že druge stanove organiziral, je hotel slednjič tudi priprostemu ženstvu pomagati, da tudi vstane in sc dvigne k samozavesti in samopomoči. Saj je dobro vedel, da je krščanska žena in mati zaslomba države. Kakršne so žene in matere, taka jc vzgoja otrok, take so tudi družine, ki so steber dobro urejene države, Želeč se ravnati po besedah papeža Pija IX., ki je rekel; »Dajte mi krščanskih mater — in prenovil bom svet, je zastavil pero in pisal v »Domoljubu« na uvodnem mestu tudi o ženskem vprašanju, ženskem poklicu, o ženskih pravicah in dolžnostih. Pokazal je, koliko skrb je imel tudi za tiste, ki se je zanje poprej malokdo brigal. In tudi v vojnem času ni pozabil nanje. Bodril je žene in gospodinje k vztrajnosti, tolažil matere padlih junakov in hvalil njih možato požrtvovalnost. Po-kojni si je pridobil srca vseh največ s svojo skromnostjo in preprostostjo v občevanju z vsemi, zlasti z nižjim ljudstvom. On ni zahteval poklonov in zbranih besedi, vsak se je lahko z njim prav po domače pogovoril, S priprosto, staro, brezzobo ženico se je istotako prijazno razgovarjai, kakor s kakim izobraženim gospodora, Neumorno je delal, da bi osrečil svoj narod. Imeti je hotel zadovoljno ljudstvo, ker le zadovoljno ljudstvo je sprejemljivo za vse dobro. Zastavil je plug, vrgel seme v brazdo nato pa odšel po plačilo za svoj trud. Nastala jc vrzel. Se bo li našel kdo, ki bi ideje tega velikega moža pomagal udej-stviti? Tudi to jc dedš eins» dragocena zapuščina velikega probuditelja našega naroda. Zato naprej! Dr. Krekova ideja naj živi in se udejstvi. Njemu pa slava in trajen spomin! igrivo za vojake. Naše hrabre vojake na bojišču in v bolnišnicah muči posebno hudo želja oo dobrem berivu, ki so ga tako potrebni, »To jc nekaj prav groznega v vojski,', tako piše neki vojak, »da ne dobim po cele tedne in mesece nič pravega beriva.« Da se ustreže tej silni potrebi in v znak hvaležnosti do hrabrih junakov, se je ustanovila »osrednji uprava za vojaško berivo.« Zgrajena je skozinskoz na krščanski dobrodelnosti ^ domoljubnem mišljenju ter razpošilja žc nad dve leti vojakom dobrega beriva v vseli jezikih monarhije. Že nad 2,200.000 knjig i" brošur je prišlo tako v roke vrlim vodikom, in kakor je soditi po ganljivih zahvalnih pismih, so bile te knjige in knjižice vojakom v neizrekljivo tolažbo in neprecenljivo pomoč. Ker se pa vojna zavlačuje u nam je čedalje težje dobavljati dobrega slovenskega beriva, zato silno prosimo pit' menite čilatelje Domoljuba, naj nam dajo na razpolago takega beriva. Želeti je zla5' koledarjev (tudi starejših, dobro ohrani«* nih), povesti, dobrih romanov, potopisom, pesmaric, ilustriranih časopisov, pa tu* nabožnih knjig. Najbolje je pošiljati vse 0 v zavojih po 5 kg s pripombo: »Darovi za vojake, prosto poštnine« na .Osrednl upravo za vojaško berilo«' (Zentralstelle lu Soldatenlektüre «), Dunaj 1X 4, CanisW5' gasse 16, skušajo nasprotnika vznemirjati z manjšimi napadi. Kakor hitro se nekoliko zvedri ts in razjasni, že zaropočejo na obeh straneh številni topovi. Italijani so 18. okfobra obstreljevali celo — Miramar, pa baje niso napravili posebne škode. Najhujše je bilo na Banjški planoti in na gori Sv. Gabrijela, Več italijanskih napadov je bilo odbitih. Na lazvoj bodočih bojev bodo kolikor toliko vplivale tudi velike povodnji, ki so nastale. Soča je narastla 5 metrov nad navadno površino. Zn Italijane gotovo ni nič kaj prijetno, da imajo za hrbtom deročo globoko reko, ki bi jim postala lahko silno nevarna, če se jim pripeti kaj človeškega: — da bi morali v ognju topov nazaj., t RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Nemci so se polastili otoka ösel. Od sevenozapadne obali so Nemci z velikansko naglico prodirali proti jugu in jugovzhodu. Konjenica in kolesarji so neprestano podili Ruse pred seboj. Rusi so se sicer skušali tuintam ustaviti, toda nevzdržnemu pritisku niso bili kos; bežali so Strupeni plini. — Prvo noiiios. Pregled p® svetu. Ni nmevanja. Za jugoslovansko vpra-ianje pri odločujočih krogih v monarhiji ni umevanja, ker se dajo poučiti zgolj od nasprotnega nam uradništva. Krivi smo pa tudi sami, ker smo premalo odločni, zato pa gospodje na Dunaju mislijo, da se nam dovolj dobro godi. Vsak pojav hladnosti do tega vprašanja sprejmejo kot do-l;az, da narod ni zavzet za te zahteve. Toda ljudstvo se je te ideje oprijelo, odtod množeče se izjave naših županstev, ki pozdravljajo jugoslovansko deklaracijo. Avstrijski državni zbor. V seji držav-žavnega zbora dne 17, oktobra je govoril tudi kočevski zastopnik, poslanec grof Barbo, »prijatelj« Slovencev, Nemškim poslušalcem je razlagal, da »pri slovenskih kmetih ni niti sledu želje po samostojni, ali celo jugoslovanski državi,« — Tako pa pač ni in ne bo res. Ali gospodu grofu ni. nič znano, kako celo naši mladi vojaki s fronte zahtevajo in pričakujejo, da bo po vojski tudi Slovencem zasijalo solnce boljših dni, ko se bodo veselili samostojnosti ir. enakih pravic ter svobo-šč'n pod žezlom habsburške dinastije — Vidi se, da poslanec Barbo ne bere naših časooisov. So že mehki. Poljski klub ie oktobra z 29 proti 7 glasovom sklenil, da rmejo Poljaki v proračunskem odseku glasovati za začasni proračun. Vlada je obljubila Poljakom" naslednje ugodnosti: Ko se vpeljejo' v Galiciji zopet redne ustavne razmere, se bodo na izpraznjena mesta pri centralnih oblastih nastavili poljski urad- ! niki. Vlada prizna imenovanje civilnega cesarskega namestnika za Galicijo in bo skrbela, da bo Galicija dobila zastopnike v centralah. Istotako je tudi dala pomir-iajoča zagotovila glede zgradbe porušenih krajev in glede izvršitve vcjnodaiatvei,ega zakona, kakor tudi glede plačila škode, napravljene po vojni. Baje je obljubljenih KÖ0 milijonov kron. Zaplemba zvonov in orgel jskih piščalk, Poslanec Hladnik in tovariši so in-terpelirali ministra za deželno brambo glede dajatve zvonov in piščalk. Vprašali so: 1. Ali hoče minister za deželno brambo vplivati, da se nadaljna rekvizicija zvonov in piščalk ustavi? 2, Ali hoče sedanjim razmeram primerno odškodnino za odvzete zvonove doplačati? 3, Ali se hoče minister za to zavzeti, da se te rekvizicije odvzamejo zasebnim podjetnikom? 4. Ali noče g, minister vplivati, da se pri nujno potrebnih rekvizicijah predvsem poseže po kovinah pri zasebnikih in lele poleni Pri cerkvah? Pohlep po uživanju bi radi kako legitimirali, zato si agitatorji za preosnovo zakona izmišljujejo in iščejo vsak čas no-vin potov, da bi prišli do zaželj'nega ;ci-'!a, Svoj čas so se bili vrgli na parlament ler hoteli prodreti z zahtevo po civilnem zakonu, Mislili so, da bodo dosegli postavno dovoljenje za ločitev zakonov. Zdaj so Pa staknili neko novo obliko. Uveljavili bi radi takozvani »postranski zakon«, ki bi seveda ne bil nič drugega kakor golo ne-«stevanje in prešestvovanje. No, kai tako bedastega se more roditi le v glavi kake- ga brezvernega pohotneža, ki se ga krstna voda ni dotekniia. Predlog z a mir. V italijanski poslanski zbornici je predlagal poslanec Enrico Ferri, naj se sklene mir, ker je odpravljena nevarnost, da bi nnela ena ali druga država hegemonijo nad drugimi, Da se vojska ne podaljša, da se Evropa ne po-grezne v barbarstvo, da popolnoma ne iz-krvavi, naj vlada takoj pozove zaveznike, cla zahtevajo in omogočijo mir, — Te dni so sc pripeljali najvplivnejši francoski škofje in kardinali v Rim. Cenzura pa ne dovoli, da bi se objavila njih imena, Bolgarski presioJni govor. .Sobranje v Sofiji je bilo sklicano 15, oktobra k izrednemu zasedanju. Ministrski predsednik Radoslavov je prebral najprej prestol-ni govor. V njem se omenja smrt kraljice, obisk cesarja Viljema, nato pa nota sv, očeta Benedikta XV., ki jo bolgarsko pleme z veseljem pozdravlja, Ako bo pa ta korak cerkvenega poglavarja od sovražnikov odklonjen, bodo sami nouiii odgovornost pred Bogom, pred narodi in pred zgodovino, — Istočasno se peča prestolni govor z odredbami za vojne potrebščine, o najemanju novih posojil, o e':'čenju vojnih dobičkov. Nciiu-i so popolnoma zasedli otoke Ösel, Dago. Jtfnon oh vhodu v zaliv pri Kigi. Pomorski hoji med rusko in nemško mornarico. — jSemci ujeli na otokih 15.000 mož. — Vcdiilhoji nit Plitiiderskem. — FrčiH-irska. ofenziva pri Soissonsu. — Angleška oklopna križavka potopljena. — Nemci uničili cel pomorski transport: 18 parnikov. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Vedni nalivi so ovirali večja bojna podjetja. Naše kakor tudi italijanske čete proti jugu na polotok Sworbe in proti vzhodu na otok Maon ter zažigali za seboj skladišča in mesta. Nemci so zasedli skoro brez boja glavno mesto otoka Ösel — Arensburg, nato so zajeli vso rusko posadko, ki je zbežala na polotok Swarbe in potisnili na vzhodni obali vse sovražne oddelke na olok Maon. Maon zasjdt-n. Otok Ösel je zvezan s kamenium nasipom z manjšim otokom —■ Maon, Del ruske posadke na otoku Ösel se je skušal rešiti na Maon in od tod na ladje oziroma na celino; toda Nemci so jim bili takoj za petami. Po nasipu in s pomočjo čolnov so udrle nemške sile čez ozki kanal, ki loči oba otoka, na Maon, Z morske sirani je pritisnila še nemška mornarica, ki je s svojim silnim ognjem prisilila, da so utihnile ruske baterije na otoku in da sc je moralo umakniti rusko bojno brodovje. Tako se ruska posadka ni mogla več rešiti in se je morala podati. Pomorska bitka v zalivu Rige. Ker je bil Oesel zaseden, se je morala ruska mornarica umakniti iz riškega zaliva v morske ožino Mcon — med celino in otoki Maon, ösel, Dago, Hotela je kriti rusko umikanje in zadržati nemško prodiranje; tako so se morali vneti boji, med dvema brödovjema. V noči od 16. do 17. oktobra je udrlo kakih 20 nemških bojnih ladii v riški zaliv in zadelo na rusko brodovje, ki se je po kratkem boju moralo umakniti pred premočjo v ožino Moon. Rusko umikanje jc krila bojna ladija »Slava«, ki obsega 13.500 ton. Nemci so »Slavo« večkrat zadeli; prelul njana je bila tudi pod vodno gladino, zato se je začela potapljati. Tudi več drugih ruskih boj' nih ladij je bilo precej poškodovanih, kar priznava rusko vojno poročilo. Med tem časom pa so drugi oddelki nemškega bro-dovja udrli v ožino Moon in ogražali, da odrežejo povratek ruski mornarici, ki se je morala radi tega med neprestanimi manjšimi spopadi umikali vedno bolj proti severu in severovzhodu. Teh morskih bojev se je na nemški strani baje udeležilo 10 velikih bojnih ladij, 10 križark, najmanj 50 torpedovk in 8—10 podmorskih čolnov. V boj so posegala tudi nemška letala in celo Zeppelini, ki so metali bombe na obrežno mesto Fernov. Rusi so bili okrog otokov položili polno min. Nemško brodovje je imelo s seboj sicer več iskalcev min, vendar je nekaj bojnih ladij zavozilo na mine, kakor poročajo Rusi, Dago v nemških rokah. Že zadnjič smo poročali, da so Nemci napadli tudi otok Dago. Toda napad je imel najbi-ž namen zmotiti rusko vojno vodstvo, da ne bi vedelo, kje pride glavni udarec. Prve iskr-cane čete na tem otoku so bile tako maloštevilne, da so se morale umakniti z otoka, oziroma na obrežje. 19. oktobra pa so Nemci izk-cali večje število vojaštva in v kratkem osvojili ves otok. Plen ш ujetniki. Na otoku ösel so Nemci zajeli 10.000 Rusov in 50 topov, na otoku Maon pa 5000 mož. Na obeh otokih so ujeli en divizijski in tri brigadne štabe. ZAPADNO BOJIŠČE. Neprestani boji na Flanderskem. Položaj na Flanderskem je podoben stalni, neprestani bitki. Topovi kar naprej grme in tudi pehota ne miruje, vendar pa so Angleži nekoliko ponehali z večjimi napadi. Francoska ofenziva se razvija zadnje 'dni pri Soissonsu. Več dni že divja silna kanonada, ki večkrat naraste do bobne-'čega ognja. Francozi so poslali v boj tudi že nekaj pehotnih oddelkov, vendar se splošni pehotni napad še ni začel. Potopljena oklepna križarka. Neki nemški podmorski čoln je severno od Irske potopil angleško oklopno križarko »Dra-ke«, ki ie obsegala 10.300 ton in je bila šele leta 1901, spuščena v morje. Uspeh nemške mornarice. 17. t. m. so nemške lahke pomorske sile srečale na Severnem morju blizu Setlandskih otokov 13 prevoznih ladij, ki so plule z Norveškega na Angleško. Med temi sta bila za stražo tudi dva angleška rušilca. Vse ladje, razen ene so Nemci potopili. Naš monitor zadel na mino, Skupina naših monitorjev je 22, septembra plula po Donavi iz Črnevode proti Braili. Monitor »Inn« je pri tem zadel na mino, ki je eks-4> p!odirala»in ga zelo poškodovala, Zavoziti je še mogel na plitvejšo vodo, kjer se je potopil, Nekaj mornarjev iu en korvetni kapitan je izgubilo pri tem življenje. Tedenske novice. Za spomenik dr. Kreku. V Ljubljani se je sestavil odbor, ki hoče poskrbeti, da se dvigne dostojen spomenik dr, Kreku, Z zaupno prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tudi do drugih Slovanov, ki so čislali pokojnika, da prispevajo po svojih močeh v ta namen. Odbor je tako-le sestavljen: Dr, Korošec, častni predsednik; dr. Fr. Detela, predsednik; dr, Ivan Tav-čan, podpredsednik; dr. Fr, Jež, tajnik; I, Zaplotnik, blagajničar; Anton Kristan, B, Remec, Oton Zupančič, Rih, Jakopič, M. Moškerc, odborniki, — Za spomenik je darovala »Družba sv. Mohorja« 500 K, prav toliko sveto tudi dr. J, Brejc. Vsi darovi za dr. Krekov spomenik naj se pošiljajo na naslov; »Odbor za dr, Krekov spomenik, J jubljana«. Za pokojnim dr. Kiekoin se je po raznih krajih domovine opravilo več sv. maš. Še ves teden so prihajale sožalne izjave in sožalnice posameznikov in od ^elih kor-poracij. Lepo je tudi število tistih, ki so v znak spoštovanja do pokojnega darovali večje svote za goriške begunce in v druge dobre namene. Kmetijska družba. Cesar je potrdil izvolitev deželnega odbornika msgra dr. I.ampeta za predsednika c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem. + Katoliško politično društvo za kamniški politični okraj je v zvezi z zastopniki občin naprosilo načelnika S. L. S. deželnega glavarja dr. Ivana Š u s t e r -š i č a , da za čas do novih volitev za ta okraj zastopa koristi okraja v državnem zboru in nasproti vladi. Katoliško politično društvo vabi vse volilce, naj svoje težnje sporočajo načelstvu katoliškega političnega društva v Kamniku, ki bo v to svrho v stalni zvezi z načelstvom stranke. Umrl je 17. oktobra v Kranju duhovnik g. Vinko Kavčič. Služboval je pri Sv. Križu in v Št. Janžu na Dolenjskem. Zadnji čas je bil na dopustu ter pomagal v dušnem pa-stirstvu v Kranju, kjer ga je v 35 letu ugonobila pljučna jetika. R. i. p. I Vpoklici nesposobnih črnovojnikov se bodo izvršili tudi na Kranjskem z dnem 16. novembra. Pravijo, da kdor se prej prostovoljno javi, bo po možnosti zaposlen tam, kakor sam želi. lj Uradne ure pri c. kr. deželni vladi in c. kr, deželnemu šolskemu svetu. Da se poraba električnega toka za razsvetljavo kolikor mogoče zmanjša, so se preložile uradne ure pri c. kr, deželni ylÄdl in pri c, kr. dež. šolskem svetu v Ljubljani do na-daljnega na čas od pol 9. ure dopoldne do pol 1, ure popoldne in od pol 3. ure do 4. ure popoldne, — Da zamorejo uradniki ta čas za delo popolnoma izrabiti, je bilo potrebno omejiti tudi promet s strankami, vsled česar se je za občevanje s strankami pri c. kr. dež. vladi in pri c. kr, dež. -šolskem svetu določil čas od 10. ure dopoldne. do pol 1, ure popoldne ob sredah in sobo. tah, V koriet hitre rešitve uradnih poslov, in tedaj tucji v korist občinstva je, da sc zglašajo stranke osebno le v neobhodno nujnih zadevah. Dosedanji sprejemni dnevi c. kr, dež, predsednika torek in petek so se preložili na sredo tn soboto. Čas sprejema; od 10. ure dopoldne do pol 1, ure popoldne. Za pogorelce na Koroški Beli je nabralo šolsko vodstvo Drenov grič v ondot-nem šolskem okolišču K 103,80, Vsem da-, rovalcem: Bog plačaj! Redka prikazen. Dne 7. oktobra je ustrelil v Virmašah pri Škofji Loki lovski čuvaj Franc Žontar — divjega mačka. Odkod se je priklatila nevarna zverjad, ni znano. Ponesrečena mladina. Iz Schönhausä ob Labi pišejo, da j i 16. oktobra zavozil počitniški vlak s šolskimi otroki v tovorni vlak, ki se je razbil. Mrtvih je 25 otrok, toliko tudi ranjenih. Vojaške novice. Za vojnega kurata je poklican g. Ivan Burnik, kpl. v Cerkljah, Novo odlikovanje »Karlov četni kri-žcc«, ki ga podeljuje naš cesar vrlim bo' jevnikom, ima značilen napis. Na eni strani stoji zapisano {v latinščini); »Življenje in kri 1917«; na drugi: »Hvaležna domovina in vladar, Karel, cesar in kralj.« Odlikovani z bronasto hrabrostno svetinjo so bili: Vinko Benda, Šmarca; Alojzij Vavpotič, Palovče; Štefan Rupar, Borovnica; Anton Poden, Zorko Peter, Vsi na tirolskem bojišču. Sedmo vojno posojilo je doneslo Nemčiji 12 in pol milijard mark. Edina tolažba. Črnovojnik korp. Anton Božeglav naznanja »Domoljubu« spremembo naslova ter pristavlja: »Slovenec sem s Primorskega. Ker ne znam čitati drugega kot svoj materni jezik, tukaj pa dobim samo nemške časopise, je moje edino veselje »Domoljub«. Ta me še nekoliko razvedri, drugo pa nič. Prosim Te, dragi »Domoljub«, obiskuj me vedno, dokler bom živel!« 57 ur v ognju. V 10. soški bitki je poveljeval rezervni poročnik dr. Rimassotn-bati oddelku strojnih pušk in bil 57 ur neprestano v ognju. Vzdržal je in se vrnil, ko so ga že imeli za izgubljenega, tretji dan z vsemi strojnimi puškami in mnogimi ujetniki v svojo postojanko. Njegov oddelek je pokosil cel bataljon sovražnikov. Za ta hrabrostni čin je bil povišan za nadporoc-nika, cesar ga ie pa odlikoval z Leopoi-dovim redom. Nov sneg. Jožef Šteh pri visokogorski stotniji na ital. bojišču piše, da imajo tam prav slabo, mrzlo vreme, ker so dobil' nov sneg, dasi so imeli še starega za celo radensko dolino. Pravi, da so preskrbljeni z njim tja do maja, če ne še za dalj časa. Pošilja srčne pozdrave vsem prijateljem »Domoljuba« kakor tudi vsem bojevnikom na raznih bojiščih, zlasti pa fantom m dc' kletom v Mali Račni. fm Slabo naletel. Ročno-slikano razglednico je poslal uredništvu »Domoljuba« poddes. R i c h 1 i j Ivan 87. pp. Krepak štajerski Slovenec sreča na straži Italijana, zapletenega v žično ograjo, a se ne more izmotati iz nje, Šegavo ga pozdravi češ: «Čič! Slabo si naletel. To smo Štajerci!» — »Vsem bralcem Domoljuba srčni pozdrav z bojišča od slovenskih mož in fantov!« Sopodpisani so še: Poddesetnik Kompolšek Fr., narednik Vreče Fr., des, Šabec Alojzij. Mlinarič Al., Plahuta Lovrenc; ini Čirič Jakob, Šegula Ant., Korit-nik Ant., Pukel Fr. Vrtovšek Fr„ podd. Vidmar Jožef. — Uredništvo je oskrbelo, da so te dni vse doslej doposlane lastnoročno risane in slikane razglednice in dopisnice, kakor tudi fotografije naših vrlih vojakov na vpogled v izložbenem oknu Katoliške tiskarne. Upamo, da bo to v ponos našim prijateljem na bojišču in da se bo »Domoljubov vojni muzej« še vedno večal in množil. S topovi založen mora biti Cadorna, če je res, kar povedo londonski listi, da ima na razpolago za obsoško fronto skupno 12.600 topov. Spravil je skupaj angleško, francosko, ameriško in japonsko blago. Anglija v ognju bomb, V noči pred 20. oktobrom je napadlo večje število nemških letalcev angleško ozemlje. Zmetali so za 26.000 kg. bomb na vojaške naprave v Londonu, Manchestru, Birminghamu itd. Povsod so nastali požari. Ob povratku so zašli 4 zrakoplovi vsled megle in neugodnega vetra nad francosko bojišče, kjer so jih sestrelili ali pa prisilili, da so se izkrcali, Ruski poraz na velikih otokih Oesel in Dagoe, ki sta zdaj v nemški oblasti, je močno razburil ne samo vodilne ruske oblasti, marveč vso entento. Pot do Kronstadta je sedaj takorekoč odprta, Nemci lahko opazujejo vsa ruska opirališča; zasedli bod" najbrž še veliko ruske zemlje. »R e v a 1« — važno pristanišče in železniška postaja, kamor se steka več železnic na Estlandu fsevernovzhodno od otoka Dagoe) so Rusi že izpraznili. Sicer je pa vsa ruska fronta vsled izgube Rige in zaliva dvignjena iz »vujih tečajev. Otok ösel, ki so ga Nemci zasedli, je dal in prepustil Nemcem veliko moč v Vzhodnem morju. V trenutku, ko so stopili Nemci na ta veliki otok, je ruska sila na morju zopet odrezana. Listi entente očitajo sedaj ruskemu vodstvu, da je nc-delavno. Deset sovražnikovih letal so sestrelili nemški letalci dne 16. oktobra na zahodnem bojišču. Poročnik pl. Bülow je zmagal že svojega 23., poročnik Böhme pa 30. sovražnika v zračnem boju. Na morja bojevanje in straženje podmorskih čolnov še ni prenehalo. Poročnik Forstmann je s svojim podmorskim čolnom »U-39« blizu Gibraltarja potopil pet dragocenih parnikov in sicer tekom treh dni. Ladje so vozile 31.500 ton premoga, K> je bil namenjen za Italijo, Neverjetno je sicer, a vendar značilno za sedanji položaj na Ruskem, da znaša število pobegežev (dezerterjev) iz ru- armade — do 2 milijona mož. , To fe še dobro. Ameriški vofnl urad № potrdil, da fe tretjina ameriškega streli- va pokvarjena. Tako blago naj le posoju-jejo in pošiljajo na italijansko bojišče, če ga jim hočejo — Italijani plačevati! V 11. soški bitki, o kateri se je sam vrhovni poveljnik Boroevič izrazil, da nam je Bog vidno pomagal, je bila posebna sreča, tudi v tem, da se granate niso razletele. Prijatelj »Domoljubov« nam je pripovedoval, da se je med 20. granatami, ki so padle, razletelo komaj pet. Naši pozdravljajo. Slovenski dragonci, ki sc bore z rjavimi Rusi in rmenimi Japonci, pošiljajo presrčne pozdrave, in sicer: Budje Anton, Kapela pri Radgoni; desetnik Kljun Fr., Ljubljana; desetn. Kordiš Rudolf, Dolenjsko; Krenker Martin, Slov. Gradec; Vesel Al., Vesel Jožef, Lorenčič Ignac. — Srčne pozdravčke pošiljata z visokih pečin vsem dekletom in fantom iz Vremske doline Alojzij Cer-kvenik, Samsa Franc. — Zaostali planinski ptički »Cesarjevičevega« polka pozdravljajo ceuj. čitate-Ije, posebno pa slovenska dekleta: Des. Vinko Cof; fešci Leopold Šubelj, Karel Šnajder, Ant. Bartol, tefan Bukovinski, Niko Leveč. — »Pred dobrimi tremi leti,« tako pišejo prijatelji »Domoljuba«, »smo zapustili ljubo domovje, ko smo odhajali na bojišče. Po tem dolgem času nam je Bog dal srečo, da smo se znanci zopet sešli v iepi Vipavski dolini. Mile pozdrave pošiljamo vsem priateljem in bralcem »Domoljuba«: Joško Uhernik, Franc Vene, Ant. Jeruc, Martin Losonski, Kvajačič J., Zupane Jože,« — Od tehn. inf. kompani.e »Cesarjevičeve-ga« polka pozdravljajo vse slovenske fante in dekleta ter bralce »Domoljuba«; Deset. Kapus Blaž, Bled; Čebašck Alojzij, Zupan Jože in Oblak Ant., Trboje; Mrkun Ivan, Iv. Bela; Ančnik Janez. Že-limljc; Bukovic Janez, Loka. Vsi zbrani kličejo vsem Slovencem in Slovenkam: Živeli! — Vsem slovenskim dekletom pošiljamo mnogo pozdravov z goriške fronte: Janez IConžek, Uršna Sela pri Novem mestu; korp. Franc Šuštaršič, Laze; Janez Škedelj, Uršna Seia; Jožef Župevec, Uršna Sela; Šibenik Jakob in Šibenik Jožef, Brezovica pri Lj.i Tekavec Franc, Zagradec. — Kranjski fant;e pošiljajo vsem bralcem »Domoljuba« iskrene pozdrave: Predmojster Jože Grkman, Tunjice; topničarji Jože Škerbinc, Kamnik; Jurij Sitar, Godič; Franc Juhant, Komenda; Ivan Iskra, Kamnik; Fr. Uršič, Stranje. Vsi odlikovani s Karlovim četnim križcem. Siovenski fantje z italijanskega bojišča pošiljamo iskrene pozdrave vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« in vsem slovenskim dekletom: Strelci Oražem Alojzij, Bukovica pri Ribnici; Hc Alojzij, Dolenjavas pri Ribnici; Br-niše! Matevž, DcUnj^-vas pri Cerknici; Konček Janez, Uršno Selo pri Toplicah; Tekavec Franc, Žalna; Jožef Sušnik, Šmartno pri Litiij; Alojzij Ambrožič, Spod. Vreme pri Divači; 'iakrajšek Ivan, — Sprejmite m.nigo srčnih pozdr ivov vsi bralci »Domoljuba« z visokih tirolskih planin. Pepinetu smo že večkrat Dokazali, kaj smo mi kranjski fantjel — Čelov, Franc Kankelj. Buzovice; Ant. Jerin, Kamnik; Iv, Lesko-vec, Mekinje. Vsi pri »Cesarjevičevem« polku. Razne novice. Vojaško delo za šivilje. Zavod za pospeševanje obrti je prejel obvestilo, da se rabi za neko vojaško popravljalmco za monture blizu Ljubljane več šivilj, peric in pomožnih delavk. Plača 5 K na dan, pred-delavke 6 K. Šivilje, ki pripeljejo s seboj šivalne stroje dobe za obrabo stroja 60 vin, na dan. Prenočišče dobe v podjetju brezplačno. Hrana je preskrbljena za ceno 2 K 76 vin. na dan fzajutrk, kosilo in večerja). Pismeni oglasi naj se naslove: »Papirnica Leykam-Josefsthal« v Ve.včah, pošta Dev. Mar. v Polju. Potno dovoljenje za takojšnji nastop se pošljp r,a pismeni priglas tudi po pošti. Prodajo tobaka bo finančna uprava uredila tako, da bodo tobakarji dobivali s I, januarjem 1918 smotke, svalčice in to- bak na karte. Podrobna določila o ureditvi prodaje bodo izšla pravočasno. Tatvine. Pošiljate v 30.000 egiptovskih svalčic in 11 kg puržičaca, ki je bila namenjena za Gradec, je izginila, — V Trstu so na Borznem trgu neznjini lopovi vlomili v trgovino narejenih oblek in odnesli blage za 25.000 K. Milijonsko mesto. Želja Ogrov, ki so jo že leta gojili, je izpolnjena. Med vojsko se je prebivalstvo Budimpešte tako namnožilo, da so nedavno našteli že 6138 ossb čez en milijon. Pred vojsko (1. 1910.) je bilo v Budimpešti 881.0Ü0 stanovalcev. Nemški cesar v Carigradu.. Iz Sofije se je bil cesar Viljem podal v Carigrad. Dne 17, oktobra se je zoprt vrnil. Na kolodvor so ga spremili sultan, prestolonaslednik, vsi princi, veliki vezir, ministri, nemški in avstrijski poslanik ter drugi zastopniki. Bombe v Benetkah. Naši letalci večkrat napadejo beneški arzenal, vojno luko in druge vojaške napiave. Pri nekem napadu so bombe, ki so padle v vodo, pokončale toliko rib, da jih je voda naplula na obrežje do 6 stotov. Za lačne prebivalce velika dobrota! — Človeških žrtev pa bombe niso preveč povzročile; poročevalci pravijo, da je število starcev in otrok, ki vsled pomanjkanja razsvetljave popadajo v kanale, večje, nego število mrtvih vsled bombnih napadov iz zraka. Stockholm — se ni obnesel. Rekli smo, da pozdravimo mir, od katerekoli strani bi prišel, kdorkoli bi ga zagotovil, Tam poleti je bilo toliko hrupa o socialistični mirovni konferenci v Stockholrnu, a kmalu so se valovi pomirili in danes izvemo tiho in kratko novico: »Socialistična mirovna komisija je svoje delo ustavila.« Dopisi. V Kropi pri božjepotni cerkvi (pri Kapelici) se je naselil g. Valentin Piroc, župnik iz Čepovana na Coriškem. To v vednost okolici in vsem romarjem častilcem Matere božje. Sv maše bodo delavne dneve navadno ob 8. uri. V nedeljo po sv, Lukežu je žegnan e. Škoci>n pri Mokronogu. Pri nas razsaja bolezen med ljudmi in živalmi. Začetkom septembra je prišlo mnogo beguncev — nad 150 — v našo občino, ki so pripeljali s seboj živino, bolno na gobcu in parkljih Ta živina je okužila domačo. Mnogo je bilo težav in sitnosti, poginilo je tudi nekaj mlade živine; zdaj je bolezen že precej omejena. — Ljudje pa strašno bolehajo na griži. Cele vasi so okužene. Umrlo jih je že 17, prav veliko je še resno bolnih, večina jih pa vendar okreva. To je žalostna stran. — Kaj pa vesela? Po hramih in zidanicah v vinogradih je vse židane volje. Za abstinente ni letos, da bi hodili tod mimo, morajo poiskati stranskih potov, da uidejo. Če te pa pot nanese po opravkih mimo zidanic, te pa takoj povabijo: »Sem letos od lani velik' več nabral, le pridi, da pit' ga bom dal!« Če hočeš ali nočeš — moraš! Človek je že res vesel take gostoljubnosti, pa je nazadnje te preveč. Ali pa, koliko sadjevca so letos napravili ljudje, koliko sadja posušili, koliko prodali, — kdo bo vse preštet?! Samo krompirj» in sena, tega manjka vsepovsod, pa ravno to vojašt.vo tako strogo re-kvirira. Ljudje so siti vojske do grla in komaj pričakujejo tako zaželjenega miru. Slap na Tolminskem. Nič veselega. Letina srednja. Sušo «mo imeli kakor povsod. Po vodo smo morali hoditi celo uro dateč. Pridelke smo večinoma prej pospravili nego druga leta, ker )• ßl bila nevarnost, da nam vse pokradejo. Koruzo in krompir so nam najbolj jemali. Dneve imamo sedaj mirne, pač pa nas plašijo laški Caproniji, ki kolovratijo skoraj sleherni dan nad nami ter nas tudi večkrat pozdravijo s kakšno težkih, ali do «edaj nam z bombami niso naredili niti najmanjše škode. Pač pa nam je Lah škodoval z obstreljevanjem z granatami. V enajsti ofenzivi je ubila granata gdč. Marijano Vogrič, staro 26 let. Bik je prijazna dekle ter cd vseh spoštovana. Blago pokojnico ohrani Slap v lepem spominu, —sk. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Nova odredba zaradi oddaje in klanja prešičev je mnogo gospodarjev hudo prestrašila. Bali so se, da jim bodo najlepše prešiče vzeli in da ne bodo za dom zadosti zabele imeli. Nekateri so precej drugi dan, ko so za ukaz izvedeli, poklali najlepše prešiče. To so bile večinoma živali, ki se bi še dobro redile. Čemu torej tako zapravljanje? Dosti teh prešičev bi šlo v mesta, Gospodarji bi jih radi in gotovo oddali, daj so povsod sklepali: »Dali so strašno hude zapovedi: 10.000 K kazni! Kdo jih zmore? Zapora več mesečevi Biti mora grozna zadrega, preskrbimo se, drugače bo prepozno.« Tako so mislili in se hoteli pravočasno zavarovati. — Čudno je tudi, da se naredba prav nič ne ozira na one, ki sami nimajo prešičev. Na kmetih je zdaj več kakor polovica ljudi, ki nimajo več masti. Nekateri imajo svoje prešiče, drugi jih nimajo. Gotovo se bo tudi za te poskrbelo, če bo le potrebnih živali zadosti. Veliko gospodarjev vzame precej, ko oddajo debe'e prešiče, male poletnike ali jesen-cke, ki jih imajo do druge zime. Zdaj so taki najcenejši, zimo najlažje prestanejo in drugo zimo imajo 3—4 cente. Nakuo takih mladičev bo zdaj precej otežen. V takih rečeh bi sc morala kmetom pustiti prostost. Saj nismo otroci, da bi morali vedno pestunjo zadej imeti. Šele zdaj se vidi, ko-' liko škode je napravil prešičjerep hudi zimski mraz. Prešiči, ki so se takrat polegli, niso skoro nikjer za nič. Čudno je letos z ajdo. Kjer so jo zgodaj sejali, je nimajo skoro prav nič. Pred sv. Marjeto sejana je bila večinoma za pokositi. Bolj pozna je pa jako lepa in polna. Sicer je pa tudi velik razloček med kraji. Ena vas ima zelo lepo ajdo, druga ravno zraven prav slabo. Tista, ki je začetkom dobro kazala, je zdaj malo rodila. Zaradi krompirja so r.as popred tolažili, da bomo onih 400 vagonov, katere smo dali za armado, nazaj dobili. Zclaj pravijo, da naj se Kranjska sama oskrbuje, toda onih 400 vagonov ne bodo povrnili. To breme je za nas prehudo, ker imamo skoro po celi deželi vojaštvo, ki hoče od kmeta imeti krompir; imamo tudi na tisoče beguncev, katerim se mora dajati hrana, torej tudi krompir. Sicer pa mi nismo nikdar veliko krompirja prodajali. Severne dežele Češka, Moravska, Šlezija in Galicija bodo morale založiti onih 20 milijonov stotov za vojaštvo in civilno prebivalstvo. Dve tretjini krompirja naj se pobere precej, ena tretjina pa varno spravi. Na kmetih mora ostati seme in na vsako osebo do 150 kg krompirja za 9 mesecev. Na Moravskem so Ci dovolili, da vsak sam nakupi, če posebej prosi, krompir za svojo družino, po 100 kg na osebo. Morebiti bi se to tudi pri nas doseglo. Izdala se je naredba zaradi proda'a-nja obleke, ki se bo zdaj na karte dobila. Ko je vojska izbruhnila, smo imeli po vseh prodajalnah polne zaloge. Žuo se je zaplenilo že prvo leto, govejo živino je treba popisati precej, ko se poleže; pri obleki se je pa pustilo, da so šle cene na dvajsetkratno višino. Mnogi so veliko blaga poskrili. Zdaj se je po sodnijskih obravnavah dokazalo, da so nalašč blago pokupili in na tuje poslali. Zdaj torej, ko so špekulanti milijone zaslužili in so prodajalne prazne, se je vse zaseglo, obleka pride na karte. Kakor se kaže, bo skoro prepozno. Ko bi visokim in bogatim gospem nakupičeno obleko pobrali, bi imeli reveži skoro gotovo za pre-: cej časa zadosti obleke, Švici zelo primanjkuje premoga, zlata imajo pa preveč. Zaradi zlata si bodo že pomagali, saj imajo dosti lačnih sosedov, zaradi premoga pa hočejo potrebno ukreniti. Vse železnice nameravajo na elektriko namesto na paro napraviti. Ker imajo veliko vodnih moči, jim to ne bo posebno težavno. Drugo leto hočejo v ta namen 19'2 milj. frankov porabiti. Državna pomoč. Naša država bo dala v prihodnjem letu 232,424.000 K za kraje, ki so trpeli vsled vojske. Od tega zneska je za vse južne dežele določenih 1 milijon kron, za Bukovino 5 milijonov, drugo za Galicijo, * * • * Podeljevanja nagrad rejcem pl imenskih bikov in mcrja&cev. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« bo meseca novembra t. 1. delilo nagrade za rejo plemenskih bikov in merjasccv na Kranjskem in to z namenom, da se ohrani in povzdigne živino- in prašičereja. Kraj, dan in ura, ko se bo vršila delitev nagrad, bo naznanilo »Kranjsko dežslno mesto« pred vsako delitvijo posebej županstvom. Delitev nagrad se bo vršila na sledeči način in pod sledečimi pogoji: 1, Na določeni dan morajo prignati lastniki bikov in merjascev, ako želijo prejeti nagrado, svoje živali na oni kraj in ob tisti uri, katero določi »Kranjsko dežeino mesto za vnovč. živine« ter jo naznani pristojnemu županstvu. Delitev nagrad pa bo razglašena tudi po županstvih. Kdor bi ne prignal živali o pravem času, nima pravice zahtevati nagrade, čeprav bi bili sicer vsi pogoji dani. 2, Nagrade se bodo izplačevale le za take bike in merjasce, ki so za pleme res sposobni in ki se že rabijo za pleme. Sposobnost za pleme bo določila posebna komisija, ki jo sestavi »Kr. dež. mesto za vnovč. živ. v Ljubljani« ter bodo člani komisije en strokovnjak »Kranj. dež. mesta«, uradni živino-zdravnik in žjpan kraja, kjer se vrši pregledovanje, 3. Vsak rejec, ki bi hotel dobiti nagrado, se bo moral zavezati s posebnim obveznim pismom, da bo redil nagrajeno žival vsaj še eno leto od dneva nagrade za pleme. Ako bi rejec potem živali ne redil celo leto, za pleme, bodisi vsled lastne krivde, bodisi iz kakega druzega vzroka, za katerega ni sam odgovoren — zakol v sili itd, — je dolžan vrniti za vsak mesec, katerega bi redil manj kot eno leto in sicer glede bikov 20 K, glede merjascev pa 1Q K od prejete nagrade nazaj ter izplačati te svote domačemu županstvu, katero porabi vrnjene zneske za pospeševanje živinoreje po svojem prevdarku. Prejemnik nagrade se bo moral v imenovanem zaveznem pis* mu poleg tega že zavezati, da bo žival, zn katero je prejel nagrado, dobro in pravil* no rabil za pleme ter jo pravilno pripuščal, 4. Nagrade se bodo dajale za bike v drugem letu starosti v znesku 200 K, za bike v 3. letu starosti ali pa starejše v znesku 300 K. — Za merjasce v prvem letu starosti se bodo dajale nagrade po 100 K, v drugem letu starosti ali za starejše merjasce pa nagrade po 200 K. 5. Domače županstvo rejca je dolžno ono žival, za katero se bo dala nagrada, nadzorovati ter paziti, da sc bodo živali v recr.ici za pleme pravilno redile in uporabljale. Ako bi prejemnik nagrade ne redil živali vsaj eno leto od dneva prejema nagrade, ima vrniti za vsak mesec pod točko 3, navedeno svoto županstvu. Ako bi županstvo kake občine ne hotelo prevzeti nadzorstva nad rejci, se v do-tični občini ne bodo izplačevale nagrade, Sukanec za čipke v Idriji in okolici bo razdeljeval g. katehet Franc Oswald, v Žireh in okolici g. župnik Josip Logar, za Železnike јл Zalilog županstvo v Železnikih. Prosilke na se zato v teh krajih obrnejo osebno do . navedenih poverjenikov. Za nefrolej. Poslanec Hladnik, dr. L, Pogačnik, dr. Jankovič in tovariši so v državnem zboru vložili interpelacijo na ministra Höferja zaradi preskrbe petro'e-ja. V pritožbi navajajo, koliko de'a je sedaj na kmetih; c'an sc krajša, petroleja pa ni, da bi mogli delo tudi zvečer nadaljevati. Državna ob'ast raj skrbi, da bo dovolj pe-:roIe'a na razpolago. VnV i deve*?. Država išče virov za nove r'avke, da bi pokrila ogromne stroške. F:nsnčni min'ster je predložil državnemu zboru načrt za nov vinski davek. Obdavčiti hoče vino, vinski mošt, sadni mošt, slatino vino in mcdico. Davek za HI sadnega vina ali mešta. bi znašal 8 K, za druga vina pa 32 K. Izvzeto je vino iz tropin ali vinovka. Novi davek bi vrgel 112 milijonov, Dosedaj je vinski davek dona-šal 14 milijonov. — Udarjen bi bil po tem davku v prvi vrsti revež in mali vinogrid-r'k, dasi bi bil sadjevec fmošt in vinol, kolikor ga je treba za dom, menda davka prost. Poslanci bodo morali biti na straži, da bodo čuvali koristi naših ljudi. Za naše gospodinje. . Kako shraniti jajca. Iz lastne izkušnj« vem, da ostanejo jajca eno do dveh let rabljiva, ako jih pravilno vložimo v uga-šeno apno. To se zgodi lako-le: Pripravim si dve posodi, eno za jajca, eno za apn°' Za jajca je dober lonec ali škaf, da le vod» drži. V eno posodo denem gostega ugaše-nega apna, ki mora biti vsaj tri mesece staro; prilijem malo vode in dobro s klinom zmešam. Apno mora biti tako gosto, da jajce v njem stoji. Dobro mešano apn° rej to skrb državne. Vojaška uprava na Du naju. Išče pa sedaj dovoljnih sredstev, di grobove in pokopališča primerno uredi olepša in ohrani. V ta namen se bodo po birali prispevki 31. oktobra, 1. in 2. nov, Organizacija za pobiranje prispevkov je razpletena po celi Avstriji. Prosi se tudi pomoč p. t. duhovnikov. Da tako zares upravičeni želji ustre-žemo, določujem: Duhovniki pomagajte pri sestavi župnijskih odborov, kjer so potrebni, n. pr. po mestih in trgih, Povsod pa naj se: a) na vseh svetnikov dan popoldne in na vernih duš dan pobirajo prispevki v cerkvi po načinu, kakor se Vam primeren zdi; b) v sporazumu s šolskim vodstvom naj dva bolj odrasla učenca pri vhodu na pokopališča pobirata radovoljnih prispevkov; c) na dušni dan naj se določi slovesni sv. maša de Requiem za padle vojake, b kateri naj se vsi verniki in posebej tudi županstva ter c. kr. razni uradi povabijo- Prispevki naj se do 15. novembra pošljejo ordinariatu, V Ljubljani, 8. oktobra 1917, f Anton Bonaventura, škof. Tedenska pratika. Petek", 26. oktobra; S v, E v a r i s t, pape* in muč. (f 110.) — Sv. Luc i jan U M a r c i j a n, muč, (f 250.) Sobota, 27. oktobra: Sv. Frumenci|< Sk, — S v, F1 o r e n c 1 j« Nedelja» 28, oktobra (22, pobink,], Evang.: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega.« — Sv, Simonin Juda, ap, — Sv. Lucij. — Sv. Alfred, angl, kralj, ponedeljek, 29, oktobra: Sv, Narcis. (f 212.) — Sv. Hi ja ein t, muč. Jorek, 30. oktobra: Sv, Marcel in trije sinovi, muč. (f 298.) Sreda, 31. oktobra: Sv. Volbenk, sls, (t 994,) — 3v. Lucina, dev. ietrtek, i. novembra: Vsi sveti. — Sv. B e n i g e n, * • * Solnce vzhaja ob 6, ur: 41 inin,, zahaja ob 4. uri 46 min. Luna: Ščip ob 7. uri 19 min. zjutraj, * * * Sv. Volbenk. (f 994.) Volbenk (Wolfgang) se je šolal na cerkveni šoli v Würzburgu, Notranji glas ga je vabil v samostan, a njegov tovariš, poznejši Škot v Trier-ju, grof Henrik, ga je poklical k sebi, kjer si je pri vzgoji mladine pridobil obilo i.aslug. — Po smrti svojega prijatelja-škofa se je umaknil v Einsiedeln, kjer je bil sprejet v benediktinski red. Pozneje je oznanjeval resnice sv. evangelija celo na Ogrskem, končno je bil izvoljen za škofa v Režnju (Regensburg). Kot škof se je posebno zanimal za samostane, preskrboval jim je zadostno sredstev in živil, zlasti pa pazil na strogost in resnost. Sam zase se je odpovedal vsem ugodnostim in dohodkom, nosil je reaovniško obleko tudi kot škof in se sploh ravnal po redovnih pravilih. Da bi se mogel bolj posvetiti molitvi in skrbi za svoje lastno zveličanje, se je umaknil v divjo goščo, kjer je ostal 5 let. Nihče ni vedel zanj, dokler ga ni zasledil neki lovec. Prošnjam svojih vernikov se je nered vdal ter se zopet z navdušenjem pozdravljen vrnil v svojo škofijo. Pokopan je v Režnju. Papež Leon IX. ga je prištel med svetnike, DeželnS glavar v glavnem stanu. Naš dežel, glavar dr. Šušteršič je bival preteklo soboto v glavnem stanu, da vnovič osebno intervenira o zadevi rekvizicije krme in krompirja na Kranjskem. Glede krme je dosegel, da se v kranjski kontingent všteje sploh vse, kar je Kranjska vojaštvu dala, bodisi potom okrajnih glavarstev, bodisi potom neposrednih rekvi-dcij posameznih vojaških oddelkov, — Deželni odbor je vsled tega izdal okrožnico na vsa županstva, da mu naznanijo količino neposrednih dajatev. Vsak posest-"ik. ki je vojaštvu dal kaj krme neposredno (brez naloga županstva), naj dotično količino takoj naznani svojemu županstvu, "poštevati je tudi tisto količino krme, ki se je odvzela po paši vojaških konj ali pa pičila po vojaških taboriščih. Treba pa je 10 Priglasiti prav takoj, v par dneh, ker Poznejša priglasila ne pridejo v pošlev. — "lede krompirja stoji pa stvar tako: De- želna vlada kranjska rekvirira na Kranjskem za armado 40.000 q (400 vagonov) krompirja. Vsako nadaljno dobavo krompirja iz Kranjske zavojaštvojepa najvišje armadno poveljstvo izrecno prepovedalo, Kranjska imat potem preskrbeti samo svoje lastno prebivalstvo, Vseh mrtvih dan. Tesnoba, kakor nikdar še, objema mi srce. po licih vroče in grenkč kapljajo mi solze. Predvsem spominjam ss na dan vseh mrtvih na grobeh, vas vseh, ki ste — prej hrast močan, zdaj strti v groba tleh: rojaki moji iz vasi, vrstniki mojih let, poznani, nepoznani — vsi, ki šli ste dom otet. Zdaj krije zemlja tuja vas, kdo vam rahljal jo bo? Kdo cvetja nanj natrosi kras v tujini? — Oh, nikdo! Na vas spominja se moj duh; kot bledi plamen sveč trepečem, molim: Daj o Bog vsem padlim rajskih sreč! M. J. Gorenjka. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 V4°/o brez kakega odbitka. Uradno ure %i Mulraj lo ijopoie. Glej inseral! To in ono. Vse na vojski. Oberanunergau na Bavarskem je svetovno 7.nan kraj, kjer imajo vsakih deset let pasijonske igre. Predstavljavec Kristusa, Anton Lang, ki jc leta 1910. nastopil več kc stokrat in si s svojim pretresljivim nastopom priboril svetovno slavo, je v navadnem življenju umetnostni lončar. V njegovi delavnici so-se mudili pred vojsko Angleži, Francozi, Nemci in potniki iz vsega sveta. Vojna dolžnost pa tudi temu umetniku ni prizanesla. Naliaja se sedaj pri nekem bavarskem pionirskem oddelku, _ Neka) zapovedi za matere. 1. Zacm zgodai moliti z otročičem jutranjo in večerno molitev; nobena reč naj te ne odvrne, da bi to opustila, — 2, Vzbujaj v otroku veselje do narave in uči ga', da bo znal v naravi občudovati božjo modrost, Iepo^w in mogočnost, — 3. Zahtevaj brezpogojno pokoÖMHno, a premisli poprej, preden kaj ukalei, če bo otrok mogel tvoji želji in povelju tudi ustreči, — 4, Nikar pretiti s kaznijo če je poten* ne izvršiš, ker drugače izgubiš v očeh otrokovih vso veljavo, — 5. Glej, da se navadi otrok stalnega in gotovega reda: Vsaka stvar ob svojem času, vsaka reč na pravem prostoru: knjige in šolske potrebščine na eni polici, obleke lepo zloženo v, posebni omarici! SKRIVALNICA. Uzmoviči so na delu zdaj med vojsko bolj kot kdaj v mesfu kakor v vsakem selu; varen prav noben ni kraj. Sadje je gospa obrala, da ga ne pouzma tat, dve košari ga jc dala tja na cesto blizu vrat. Sama se je umaknila; a premalo se je skrila, da latiča bi zvnbila in ga v past bi ulovita. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ona pest polna Martin" t0 J'e dl'- P'- Trnköczy-a redllnt prašek, „ffldillll Paket vetja 1 K, 5 paketov 6 K, poät-nino prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zalogo: lekarna Trnböczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin jo bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstava)): na Dunaju, v Parizu, I.ondonu In Himu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Suho, dobro dozorelo kupi Mat. Dežman, LJubljana, Kopitar« Jeva ulica 6, Vprašaja In odgovori. I A. S, — Boštanj; Postava o podpori tali ki imajo svojec v sovražnih drža vati, je v veljavi Reklo se je, da velja tudi za lake, ki imajo može v Ameriki. Treba je, da napravite prošnjo ' . jo predložite komisiji pri glavarstvu. Stanislav: Na gimnaziji se poučujejo naslednji predmeti: Verouk {zgodovina razodenja božjega, liturgika, ccrkvcna zgodovina, dogmatika, .iravo-slrivje), občna zgodovina, fizika, naravoslovje, latinščina, grščina in drugo. Knjige so večinoma v vsakem razredu druge; cene so pre;ej visoke. — List »Dom in Svet« stane 10 K na bto; dopisniki dobe deloma tudi nagrade. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 17. oktobra: 76. 58. 71. 57. 60. Bunaj, 20. oktob.; 58. 49. 61. S7. 2L Kupi se vsaka, tudi najmanjša, množina dobro posušenih od lirušek in jabolk, po 2 K kg in dobro posušene, snažne, prešenfne Wi'^Ä fvrtitia f.'i'csic Ko?, Ljutilfana, Sa;*na ul. 7. Ker se jc nekdo dovolil raztrositi na deželi neresnično vest, da sem opustil svojo trgovino z vegetalrilijami, naznanjam, da slej kakor prej — uže 37. leto nepretrgoma — kupujem fedif— m m in sem, ker so gospodje Leuz, Ivordin in P er dna umrli, sedaj najstarejši trgovec z gobami na Kranjskem. Plačujem gobe vedno vsaj toliko, kakor vsakdo drugi. Obenem naznanjam, da imam že 14 let v najemu prejemanje sadeža vseh kostanjevih dreves, rastočih ob javnih potih, drevoredih, na sejmišču in drugih mestnih nasadih v okrožju mestne občine ljubljanske in sem vsled objavljenega razglasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 9. oktobra 1017, št, 14200 edimpooblaSčenecza. prevzemanje ai v okrožju mestne občine ljubljanske. Kupim vsako, tudi največjo, čc tudi nad 100 vagonov znašajočo množino, in plačam V,a prvovrstno sulio blago in sicer divji kostanj po K 30,— in želod po K 70.— za 100 kg, postavljeno v vagon na žolczriičrii postaji. Kdor bi s j hranil kostanj in želod oddati, zapade prisüni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrliu tega se kaznujejo prestopki vsled ministrske odredbe z dne 12. sept. 1917, št. ,-178 drž. zak. z denarno globo do K 20.000. —, oziroma z zaporom do (3 mesecev. • 11. tf. ШШжттШј trgovec 7. gobami, kostanjem, žirom, želodom, raznimi medicinskimi zelišči, cvetjem, lubjem, koreninami itd. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 28. M v Ljubljani 15 po coni. in dobro zlatnino, dobroiiločo švicarske ure, uhane, prstane, svetinjco i. t. d. Velika zaloga briljaniov. Kupim, ali Lastnik tvrdke: vzz"'.ncnov Fr« Srn str.ro zlatD. »urno , v !»eller>is«i"«j©vii ii5i«i.7 Sol dna postrežba1 lil imajo znanje v l.rcijJ h vele-tr/rev, rokodelec-v, tovairarjcv, spedilcrjev, roliodelsldli društev sprejeLcvaJo se proti piv.vlifiji. Ponudbe poj : ifro „ZüCjay urfjeff" na :'iue;atno pisarno, Prarfa i'., Havličltovo nam. 10., sa «зшвдеада po K 1(5(1—, z tjoniiiiim ko osem K ISO-— .po povzetju. L70I) I». Selsabes, Buna], XX, brieisseneciieitj. 7. i Ü ШШ C'ünh dobri in'soliini*stroji so samo „Gvltznei" in „Äfrana" Prednosti • I roylj Cen tek, hlseri 'S ul'od (Pivlstidi). Pouk o veiöiiji:I in krpanju brezplačno v lilši. i Fdina 'Ovar. zaloi;a šiv al 11,1: strojev i Jos£p Peieiinc Ljubljana blizu Iranč. mostu, 3. liiin za vedo !';,v:.V" h kina ur tic nt. "t-/. 2«0 U 27$/17 ,. V iim N:ßgtvscjf! VoHčanslva Cesarja! Obtoženec Jakob Rogelj, sploh Kristane, JJ let star, ož. posestnik v Trbojah, je kriv mej dru, gim prestopka draženia po § 20,1 ces. ukaza г dne 24, 3. 1917. št. 131 d. z, storjenega s tem, da je meseca avgusta 1917. v Trbojah zahteval, izrab, ijajoč izredne razmere povzročene po vojnem stanju, za potrebščine in sicer za 25 kg pšenico 130 K, pri čemur je imel 1081 o dobiček, torej očividno čezmerno ceno 'n se obsodi po § 20 ces. ukaza z uporabo S 267 k, pr. za 14 dni v zapor in 500 K denarne globe, za slučaj nc'zierljivosti za nadalj-nih 50 dni v zapor in sc spozna po zmislu § 45 navedenega ces. ukaza, da se sodba priobči v „Domoljubu" in „S ovenskem Narodu" ter javno nabije v občini Smlednik. C. kr. okrajna sodnija Kran:, odd. I. dne 10. oktobra 1917. fШ/ WsS sveti Ц/ Шх-ш dMŠe '■i 31= eWnfc- ГМ-Ц Ш ii mm ii Г-Х ЗОМВбСННН ■ \ Spomin cjtfc se na bojisph pokopan.h •A uuiakov 1 tudi in)nnn)äi dar se • ' .iva.ežno spre tne. V i \\ o'avua poslovabßea »'.na; IX. / Y\";.C n.aiusgcssc lO. /. \ Telet, 25111 - 21.S2P. Konto /gA Ü'V>.\ poŠt. liran. 16'.'Л0. /Ту V V 4. oou- r'-'f y. H II I garje,"srbež, tirastein drugo kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Pasntoi- domačo mazilo. No maže, je popolno brez-duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K,">'5(1 dvojno - velik lonček K (S'-. Dalje Paratol. posipalniprašek,ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2 50. Oboje se dobil n ]io povzetju ali predplačilu pri 1 vrdlii le^sria M. Г1е!п-а Paralel-Werke, Budapest VII-10. n-SZE-üf. 21. r-1 .a, morete po viso'ii oc: i prodati lepe, čiste, dobro posušeno a 1 tO p t n i vneni Kupim vsako množino. Da prihranim stroške in pota, jih prevzamem lia željo tudi na domu prodajalca, ako mi naznani svoj natančen naslov in pa množino posušenih gob. Obrnite so zaupno name. Nikomur ne bode žal. ГВАМОЈШКА OPEKA, trgovka na Vrhniki. ,3 i:Hirn sloveiißki zavod brez tujega kapitala jo: 111° VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov ЦЈиђЦапа, Dunajska eesta 17, Iijubljatia. Zavarovanja sprejema proti požaru im škodam: 1. raznovrstno izdelano stavbe, kakor tmli stavbo med СЛвош zgradbe, L', vso premično blago, mobilijo, poliekc orodje. etrojo, živino, zvonove in enako, 3. vsopolisko pri-delite, žita in krmo. 4. zvonove proti pyolomu, 6 sprejema tudi zavarovanja no življonjo, oziroma doživetje in drngo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi potamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni v. o klati in uduiiie, ki so znašalo 1. 1012 K G73.86cl7, so poskočile kontom 1. 1813 na K 73Б.147'Х7. Tedn i, čimvetjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlitvo v Celju in na Prosekn, kakor tufli po vseh farah nastavljeni poverjeniki. Cene primerno, Litra conitev in takojSnje tzpia54o. мпгатис*' Sijajno bedoinost lnmio tnrške in nove srečke avs'rijskega Rdečeg-kr.ža vsled niiliove vedno zvišujoče :.p renarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka 2io7 znašata čez иг 1 [«00.000 kreni ~1M Natančno poiasniln z igralnim načrtom razpnSIHa brezplačno: Sečkovno zastopstvo 12, Ljubljana. Jaz Ana Csillag s svormi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelcjtlclmi ltimi, ki sem jih dobilu A po 14 mesečni r.bi pomade, ki sem yA io znaSla sam::. To je edino sred- ffiv jgSs» stvo proti Izpadanju las. za njih rast «двчмаж ln negovante, /u ojačitev lasišča, ЧВН pri moikll) krepko pospešuje rast IjBSB brade, in Ze do kratki dobi daje lasem ИИИ88 In brad» naravni blesk in polnost, - МјДИМ In Jih varuje pred prezgodnjim osive- ЈкЈНјжи njem do naiviSje starosti. Лим L0BŽB4 Vi i iK10 - IIK15. ЈШЦ Po poŠti se poSilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali denar МИНШНк ларгеј iz tvornlce, kamer je naslavlja» vsa naročila. ^^Н^ИЕиаИ Ana Csillag. Ш L Koiilmarkl li. ШШ Ипа џ!шт n. a. deželne življenjsko tu rentne nezgodne ln jametvene zavarovalnico v Ljubljani, Marije T .ezije cesta 12/П sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdinženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Ni;:ke premije. Najugodnejši rcROii zn vojno ravnrovatne. Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospokti zastonj in poštnino prosto. Sp^otmi zastopniki se spreje-maio pod najugodnoj&imi pogoji. 183! K390 NaSe čudovito ročno Silo za Šivanje Siva tako naglo preSivne vbode kot Šivalni stroj. — Največja Iznajdba, s katero more vsak sam krpati In Šivati usnje, raztrgane čevlje, konjsko o. remo, Hoiuhovmo, preproge, pogrinjala za vozove, Šotore klobučevino, plašče za kolesa, vrečo, platno in vsako drugo močno blaqo. Dobrota za rokodelce, kmete In vojake. Neobhodno otrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo 1аПка vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. Si!u s sukanccm, 4 raznimi Sivankami lnporabnim navodilom K 3.90, 3 kosi K 11-—• 6 kosov K 18-- PoSilja po povzetju, (na bojišče proti pred plačilu.) 1K? M. Svoboda, Dunaj. Ш/2. Hiessaasse 13-404. Suhe gobe tiurtke) lepo suSene kakor tudi prazne vreč«,, brtnjevo olje, lešnike ta orehe kupuje po najvišjih dnevnih cenah И. Rant, Kranj prva ekspertna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. 2092 Avtomatična past za podgane KS-2S, ia miži K 4 30, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, oe za puste ni-kake sledi in se same z . pet nastavijo. Past za Ščurke „Rapid" vjame na tisoče ščurkov v eni noči, po K 5-90. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetja ali proti predplačilu. Poštnina 80 v. Izvoz. tvrd. Tintnei, Dunaj III., Nealinog. 28-1«, NaEriraike ženskih uas opozarjam, da kupujem ženske lase od 1. oktobra naprej Se po višji ceni kakor do sedaj. Pošljite uzorce las do 35dLg. Izdelovalnica kit Rudolfovo. Glavni trg. ic sredstvo za pomlajc-lenie las, ki rdeče, svetle sive lave In brade za trajno temnogobar- Framydoi sive lave In bral , t steklenica s poštnino vred H. Rydyol ie rožnata voda, ki tivo pordeči bleda lica. Učinek je čc dovlL 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. Povzetje 85 vinnr;ev več. Naslov za naroČila JAN GROLICH, drožerija pri angelo, Brno 6*1, Morava. 2626 rinje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 vegisirosana zadruga z neomejeno zaoezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po №nge o JL>udshl posojilnici" so va-potaonna »armo naložene, her poso-gflnica eüape denar na varna posesioa na deželi (n o mestih. Kezeron* zakladi zuaäaio okroglo еш шШјав hran. - Stange hranilnih оЗод le bilo koncem lefa 1Ö16 okrogla 28 miliianoo bron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ah brez nje na osebni kredit proti poroštvu ah zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. fit. -'907. Srebrn prstan v 5 zveznih ? ar-vah omajlirpn K 3-50. Cene brei. povifika. Zsftel je novi cenik e koledarjem ln vojnimi urami po najnižjih cenah. Tndi po pošti zastonj. Na obilni obisk vljudno 440 vabi F. ČUDEN LJubljana, Prešernova ulica it. 1. ттшжмшш Domoljub 1917, Ustanovljeno 1.1893, ^—"^3** utttuufuo r«gul. tu ге- ^^^И^^бђЈ^^^ж/јНвР^ erebr иар ara ua elast. ^КхЗа^Blatu r.Kpust.ua ura na MU - 31 et,no pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju Nikak riziko' Zamena dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna ur JAN KONRAD o. In kr dvonji založnik Brüx 6t. iftftß (češko ) Na željo ee vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, vi Uuhllani registrovsna zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke, ts»- Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22 V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v L ubljanl, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519 848 40 krcn. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. ^asitiiK tioiiivsah naze.jo . 1110 glavni kale^ talog ur. *ro-S/ brnino, zlutni* no. gOdbenib Jt prodni. Violine j 111 više. Dobro rt ц J bar. po K it. 20, 26. Iti. 26, 35. 60. 2 vratno biti 'Domke po K 70. 80. 100. 120; 3vrstne harmoniko 1 <> K 180, 200 240, k80. ' aniona cio- JAN KOM KAD, n.l.kr.Cvcr. d b.K08t(Brl'x)5.M7j \ бебко. „GLOBIA" usnjati < o vi ji s črnim uli rujavim telečjim usnjem, loss-. box- aii 6cvr6 gornjimi deli s črnimi lo-e-111 mi podplati. — juox*by-covlji n:i zadrgo v lopi .rpe-žni izvršitvi. — Ceno za zasobn.ko: št. 2«—Г.Г» za otroke K 23*76 št. 3«— 40 za ženske K £1*40 št 41—40 za moške £5*80 Matorijal, delo in ceno v smislu znkoiutib predpisov. Pri naroebi naj so navedo st. velikosti ali dolžina noge. Pošilja po povzetju zaloga .,(jJjORjA"-i ovljev Jak. König-, Dunaj Tli., BI tcngaBso t*. črno in rdečo deteljo, кшипо, janež, repno, korenjevo, razna travna in dru^a domatla semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URoAJNlÖ, Ljubljana, Woliova ulica 12. vsak občuduje in zaželi, kajti ona je se po povzetju Neugaiajoče zamenjam Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem St. 99410 kov nasta anker Roskopf ura.......K 12 40 » 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova.....K 1680 » 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča......K 16'20 » 99865 kovinasta verižica K Г60 » 99615 Uhani atner. double zlato K ä'40 » 99022 Srebrni rožni venec K 9 50 katerega zahtevajte za-s!otij in poštnine prosio. Lastna znamka „IKO" svefavnoznana. Svetovna razpOŠi!js] IlicS Lastna protokol/rana tovarna ttr v Švici. Izdnjnkonzorclj „Domoljuba". Odgovorni urednik Jože! Gostinuar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.