pp GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VII. ŠT. 12 DECEMBER 1983 ptujski perutnina.r II325451 Srečno uspešno 1984 Plan proizvodnje za leto 1984 Po dveh letih počasne rasti ali skoraj stagnacije proizvodnje in storitev, planiramo v naši DO v letu 1984 zopet višjo stopnjo rasti. Prvič v zgodovini Perutnine bomo presegli proizvodnjo 30.000 ton perutninskega mesa letno, saj planiramo natančno 31.862 ton. Povečanje v primerjavi z letom 1983 za 10,7 %, ko ocenjujemo, da bo dosežena proizvodnja 28.800 ton perutninskega mesa pa je najpomembnejši uspeh, ki ga pričakujemo v letu 1984 in, ki bo vplival na večino delovnih prizadevanj in uspehov našega kombinata. Priprave so bile temeljite Letošnje strokovne priprave, analize, predlogi in razprave za plan proizvod- nje v letu 1984 so bile zelo intenzivne. Trajale so od aprila do 28. oktobra, ko je bil na delavskem svetu DO dokončno verificiran sprejem plana vseh TOZD, TOK in DSSS. Največ je bilo dilem okrog tehnoloških normativov in številnih variant za najugodnejše dinamike nesnosti, valjenja in vzreje brojlerjev ter nato usklajevanja med posameznimi proizvodnimi fazami in prodajo. Vsega seveda ni bilo mogoče doseči, mislimo pa, da je dosežena optimalna rešitev. Stari starši Planiramo enako nesnost moške linije in 51 % večjo nesnost ženske linije, ali povečanje za 800.000 valil-nih jajc. Za lastno vhlevi-tev bomo potrebovali 345.000 staršev, za prodajo pa je namenjenih 546.000 staršev, t. j. za 25 oz. za 18 % več kot v letu 1983. Plan prodaje staršev je enkrat večji kot v letu 1982. Že v juliju planiramo vhle-vitev v farmo Formin, katero smo šele začeli zidati, v decembru pa že v farmo Mala vas. V Starošincih bomo začeli opuščati vzrejo starih staršev in že v novembru začeli vhlevljevati starše kjer bomo vzrejali jarčke za Kidričevo. Upamo, da bomo do konca leta dokončali zidavo valilnice DSP staršev v Markovcih in začeli z valjenjem valilnih jajc iz Male vasi v začetku leta 1985. To bo tudi začetek novega obdobja razvojnih možnosti in uspehov Perutnine, saj bo vzreja starih staršev potekala v tehnološko idealnih pogojih. Proizvodnja brojlerskih valilnih jajc in DSP Proizvodnja valilnih jajc BRO po letu 1982 v trendu pada. Zato je več razlogov: po Trnovcih nismo zidali novih kapacitet, v Kidričevem opuščamo vzrejo nes-nic v polovici farme in jo zamenjujemo z vzrejo brojlerjev, proizvodni rezultati se ne izboljšujejo temveč je opaziti trend padanja in nazadnje prehajamo na ločeno vzrejo jarčk od vzreje nesnic, kar tudi zmanjšuje kapaciteto, vendar pričakujemo izboljšanje vzrejnih rezultatov. Planiramo proizvodnjo 34,6 milijonov valilnih jajc in bo za 12,4 % nižja od leta 1983 in nekoliko nižja od leta 1982. Valilnih tjajc bomo imeli za prodajo le cca 2 milijona. Tudi v valilnici bo izva-litev nižja kot v letu 1983 za 5 %. Od planirane izva-litve 28 milijonov DSP bo BRO 26 milijona, od staršev pa preko 2 milijona. Potreben bo nakup DSP preko 1 milijon, nekaj več pa jih planiramo za prodajo. Valilne kapacitete so izkoriščene le v nekaterih konicah, v celoti pa ne. V konicah bi morda kazalo zopet pregledovati jajca na oplojenost po 6 dnevu valjenja in s tem povečati iz-valitev. Vzreja brojlerjev Omenjeno je bilo že, da v Kidričevem na polovici farme, torej v dveh skupinah planiramo vzrejo brojlerjev. Ta proizvodnja v višini 3.372 ton pa bo dosegla proizvodnjo farme Breg oz. je tista proizvodnja, katera prispeva glavni delež k povečanju rasti proizvodnje perutninskega mesa v letu 1984. V tehnološkem pogledu je to res kompromisna rešitev, vendar ima odločitev za preusmeritev proizvodnje velik pomen za celotni sektor vzreje brojlerjev: vpliva na večjo izkoriščenost kapacitet v kooperaciji, omogoča hitro porast proizvodnje in s tem večji izvoz, prinaša tudi višji dohodek. V objektih je zamenjana in izboljšana ventilacija, montirana nova o-prema, potrebno bo še urediti ogrevanje, kar pa zahteva temeljito pripravo in sredstva. V farmi Breg planiramo 7 % nižjo proizvodnjo kot v letu 1983 ali enako kot v letu 1982. Zmanjšanje je predvideno zaradi postopnega investicijskega vzdrževanja v polovici farme in izločitev A in B objektov iz proizvodnje zaradi popolne dotrajanosti (tzv. racarniki iz leta 1960). Ena starostna skupina in 14 dnevna priprava objekta je velik uspeh tega kolektiva in strokovnih služb, saj po- meni znatno izboljšanje proizvodnih rezultatov, znižanje stroškov in izboljšanje kvalitete. Nove investicije in izboljšanje vzrejnih rezultatov v kooperaciji je prispevalo k znatni rasti vzreje brojlerjev. Povečana vhlevitev za 6 % (v letu 1983 le za 2 %) in povečana vzreja za 1.500 ton žive teže ali za 4.7 % več kot v letu 1983 in normaliziranje proizvodnje so glavne značilnosti plana TOK Kooperacija. Proizvodnja perutninskega mesa Povečana vzreja brojlerjev ima za posledico povečanje perutninskega mesa, katero rast v letu 1984 planiramo za 10,7 %! Realizacija tega plana bo pomenila največji uspeh celotnega kolektiva Perutnine v zadnjem desetletju. ZAKAJ? Še leta 1973 smo imeli proizvodnjo 10.000 ton, lani ali 10 let pozneje pa 28.000 ton ali 18.000 ton več. Letna povprečna rast je torej bila 1.800 ton, v letu 1984 pa bo 3.000 ton! In bo v težkih časih, ko moramo sami osi-gurati z velikimi napori u-vozne surovine, še večje težave pa se pojavljajo pri nabavi surovin na domačem trgu, kar dosedaj nismo tako občutili. Povečujemo razrez piščancev na 8.000 ton ali za 29 %, v primerjavi z letom 1982 pa celo za 62 %!. Zaradi težav pri nabavi črev za klobase ne povečujemo plan predelave za več kot 200 ton izdelkov novega programa. Obnovili smo živinsko klavnico, kjer planiramo povečanje uslužnostnega zakola za trikrat v primerjavi z letom 1982. Krmila, storitve V proizvodnji krmil predvidevamo manjšo rast, za- Perutnimske farme Kooperacija Mesna industrija Tovarna krmil Transservis Commerce Tiskarna DSSS_____________ Skupaj v DO radi normaliziranja konverzije, z intenziviranjem receptur pa bo proizvodnja še padla. K temu teži znanost, selekcija in nižka poraba krme in s tem energije. To je tudi ena temeljnih prednostnih lastnosti perutnine pred ostalimi vrstami domače živine. To je naša prednost in to moramo tudi temeljito koristiti. Zaradi povečanja izvoza, planiramo samo 5,9 % rast prevoženih poti v transportu, v delavnicah pa ne predvidevamo povečanja. V tiskarni planiramo minimalno rast 2,4 %, kot v letu 1983. V Commercu se bo zaradi povečanega izvoza in manjše proizvodnje repro-materiala, zmanjšal promet prodaje iz naše proizvodnje, znatno pa planiramo povečati promet s tujim blagom. Izvoz Planiramo nadaljnjo rast izvoza perutninskega mesa za 2.000 ton, kateri je za naš obstoj nujen. Z devalvacijo dinarja pa bo morda postajal tudi dohodkovno zanimivejši. Zaključek V vseh TO je predvideno povečanje proizvodnje in produktivnosti kot kaže tabela. V kratkem sporočilu ni mogoče zajeti vsega, kar naš plan zajema, kot tudi v planu ni mogoče zapisati vsega, kar je potrebno storiti, >da se plan .realizira. Vsi vemo katere dolžnosti in odgovornosti imamo. Potrebno bo le, da se vsi, vsak na svojem delovnem mestu tega zavedamo, in ne bo težav pri uresničitvi nalog, katere smo sprejeli. Naloge so pa velike in dostojne ter pomenijo prispevek k skupnim stabilizacijskim prizadevanjem v DO, občini, kot tudi republiki in državi. Slavko BRGLEZ 109,8 101,7 104,7 108,3 112,8 107,0 103,1 100,2 103,4 102,9 105,1 105,1 102,4 102,6 107,3 104,6 107,3 103,7 Ind. proizv. produkt. 84/83 84/83 Sindikat v letu 1984 Letošnje leto 1983 v ptujski občini zaključujemo lahko s precejšnjim zadovoljstvom in ponosom na svoje ustvarjene rezultate, na pota nadaljnjega razvoja in premagovanja težav pri gospodarjenju in uveljavljanju ter nadaljnji krepitvi socialističnega samoupravljanja in delegatskega sistema. Ne bom našteval rezultatov, ki sicer niso taki, kot smo si jih želeli ob začetku tega petletnega obdobja, ko je še bilo precej cenenih kreditov, so pa veliki z ozirom na razpoložljiva sredstva, plačevanja dolgov in usmeritev proizvodnje za izvoz, ter rasti življenjskih stroškov. Uspehi se kažejo v nadaljevanju posodobitve kmetijske proizvodnje od ureditve zemljišč, gradnje farm vseh vrst, širjenje Ptuja v industrijskem predelu, gradnji stanovanj, dograditvi delavnic v šolskem centru ter mnogo drugega. Rezultati 9-mesečnega gospodarjenja v občini, ki so znani, so sigurno rezultat vestnega in požrtvovalnega dela vseh delavcev in delovnih ljudi. Brez izrednega naprezanja, mnogokrat tudi odrekanja takšnih indeksnih rasti ne bi beležili in dosegali, posebno če se primerjamo z drugimi. Vsi ti rezultati nam dokazujejo, da je v nas veliko moči in odločnosti, da bomo s takšno vnemo in zagrizenostjo nadaljevali tudi v letu 1984, ki je pred nami. Saj nam tudi drugo ne ostane, kot borba za večjo proizvodnjo, za več dohodka, čistega dohodka in s tem več osebnih dohodkov. Čeprav sindikat ne rešuje gospodarskih vprašanj, je nujno, da se OOZS aktivno vpljuču-jejo v analiziranje gospodarskih gibanj, saj sta standard in socialna varnost odvisna od bolj ali manj uspešnega reševanja gospodarskih problemov in reševanja konfliktnih situacij. Da pa bi bili drugo leto še učinkovitejši in uspešnejši, je potrebno še marsikaj narediti, da bi lahko bolje uresničevali vlogo in naloge Zveze sindikatov, za katere smo se opredelili na kongresih, zapisali pa smo jih v statutu Zveze sindikatov. Pri tem pa v Zvezi sindikatov delovati tako, da ob izražanju in uveljavljanju svojih posamičnih in posebnih interesov, te vsklajujemo s skupnimi splošnimi interesi celotnega delavskega razreda. Le ob skupnem delu in enotnosti nas vseh, bomo cilje lažje uresničevali. Med najvažnejše naloge sindikatov smo vnesli nadaljnjo krepitev in razvoj socialističnega samoupravljanja. Kako pa smo uspešni na tem področju? Razprave in usmeritve Občinskega sveta ZSS Ptuj kažejo na napredek v OZD, pose- bej pa še tam kjer so bile prisotne težave kot so: uvedba družbenega varstva ali zahtevki posameznikov ali kolektivov po njej, nadalje zatekanje delavcev k prisilnim metodam prekinitev dela za dosego nekih ciljev mimo samoupravljanja in razmišljanja, da samouprava ni dovolj učinkovita v sedanjem času. V občinskem svetu se zavedamo, da prisotnost teh težav in način njihovega razreševanja) zahteva temeljito politično delo v teh kolektivih. Poglobljeno delo kaže na pozitivne izkušnie, pa nrimer v TGA »Borisj Kidrič« Kidričevo. O vsem tem ie bilo letos nrecej razprav, sklenilo na se ie na seii sveta (plenuma) konec tega leta. Usmeritve za nadalinio delo po teh vprašanjih se nakazuie-io ne' samo v dokumentih in aktih, ki iih nremalo dosledno izpolnjujemo v OZD, ampak tudi v teh kolektivih v beža-niu od lastnega dela in razre-ševania. od bežania lastne odgovornosti. ki io imamo vsi no zakonu, ter klicanje na pomoč družbeno skupnost, da bi reševala nrobleme. Ali nismo tu sami s saho v nasorotiu. ko na eni strani pmaiamo vse kar diši no rentralizariii. tu na io kličemo kot rešitelja. Centralizem smo ovrgli v dosedanii graditvi Jusoslaviie ju preostane nam samnopravlianje. le več doslednosti ie potrebno in upoštevanja sotovarištva v TOZD. delovni organizaciji, občim m strse. Drugo vprašanje zadeva razreševanje problemov mimo samouprave. Takoj je potrebno reči da samoupravni sistem daje dovolj osnov v vsakem kolektivu za razreševanje težavnih situacij. Zveza sindikatov in člani ZK imamo tu pomembno nalogo in vlogo izvajanja neposrednih, predvsem pa samoupravnih pravic delavcev, povezanih s skupnimi in dolgoročnimi interesi. V teh kolektivih ali delih kolektiva delavci vse premalo sodelujejo pri nastajanju odločitev, sindikat je premalo aktiven in ni čudno, če nastajajo težave pni izvajanju odločitev samoupravnih organov, kar lahko privede do resnih nasprotij v kolektivu. Osnovne organizacije in izvršni odbori Zveze sindikatov vse prevečkrat pozabljajo, da morajo delovati tako: — da zagotavljajo uspešno delo samoupravnih organov, — da zagotavlja delovanje delegatskega sistema v samoupravljanju v OZD, v skupščinskem sistemu in delovanju samoupravnih interesov skupnosti, — da preverja delo teh delegatov vsaj četrtletno, — da predlaga in vodi kandidacijske postopke za delegate v organih upravljanja in drugih, ter izvedbo nadomest- nih volitev, če kdo ne opravlja svoje naloge iz kakršnegakoli vzroka. Spremlja pa tudi delo poslovodnih organov, to je vodilni in vodstveni kader, — da sodelujejo pri delu delegatskih organov in da zahtevajo od strokovnih služb, da tudi dajo svoja mnenja in predloge, — da skrbijo za politično usposabljanje delavcev za opravljanje samoupravnih in drugih dolžnosti, — da vztrajno deluje za uresničevanje pravic delavcev in njihovih interesov ter mobilizira delavce za uresničevanje samoupravno sprejetih odločitev, — da izpolnjujejo naloge, ki nam jih nalaga ustava, zakon združenega dela, statut vsakega kolektiva in statut zveze sindikatov Slovenije, posebno 23. in 43. člena. Na tretje vprašanje smo jasno in glasno odgovorili v zadnjem času, da druge poti za nas ni, kot socialistična samoupravna pot. Vse ostalo smo v dosedanjem času ovrgli in kakršnikoli zastoji na tem področju bi nas vračali nazaj, kar pa ni sprejemljivo. Tiste, ki razmišljajo drugače, jih je verjetno strah pred nalogami, strah pred odgovornostjo ali pa strah, da se ne bi uresničili kakšni osebni interesi ali interesi od drugod. Ob koncu leta mi je tudi dolžnost, da seznanim člane s sklepi plenuma in predsedstva o vprašanjih uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Ta dva organa sta po sklepu republiškega sveta ZS pripravila delovne usmeritve za delo vseh organov Zveze sindikatov v povečani aktivnosti. Zvezni, republiški in občinski stabilizacijski programi naj nam bodo v spodbudo in izziv za vodenje aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah. Da pa ta program ne bi bil le resolucija, je nujno, da vsi spoznamo te programe, da v vseh sredinah opredelijo svoje naloge in da jih vgradijo v samoupravne akte, predvsem pa v plane za leto 1984 in programe IO OOZS. Poleg omenjenega, delovne usmeritve opozarjajo na potrebo po: — združevanju akumulacije in zagotovitve redne proizvodnje, — temeljiti analizi pogojev gospodarjenja v družbenih dejavnostih, — dosledno izvajati analize četrtletnih in letnih rezultatov, po kriterijih, ki jih je izdelala ZS, — v ocenah obvezno spoštovati primerjanje rasti dohodka po delavcu, produktivnosti in ostalih, — izpostaviti konkretne odgovornosti; za neizvajanje predlagati kadrovske spremembe; — uvedba več izmenskega dela, uvajanje uspešnih skupin in udarnikov, — stimuliranje različnih oblik moralne stimulacije, — doseči, da bo inventivna dejavnost postala množična, — pregledati] izvajanje varčevalnih ukrepov, — izdelati programe dela delavcev režije v proizvodnji, vseh pa v dela prostem času (ponoči, sobote, nedelje), — preveritve učinkovitosti samoupravne organiziranosti in prisotnost razvojnih programov, — kako bomo zagotavljali socialno varnost, — kako bomo zmanjševali oblike neproduktivne režije, odpravi jalovih delovnih mest in kako zaposliti nezaposlene. Zavzetost za uresničitev dolgoročnega programa stabilizacije je istočasno boj za socialistično samoupravljanje. Takšna vsebina dela pa ima razredni značaj in zahtevo, da bo to v praksi uresničeno, kar je nalogoa vseh subjektivnih sil, da se borijo ne samo za socialistično samoupravi j an j e, temveč za razredno vsebino našega družbenega razvoja. Nalog za prihodnje leto ni malo, niti niso lahke. Zavedati pa se moramo, da jih bomo uspešno opravili le, če bomo delavci bolj odločni, bolj dosledni, revolucionarni, to je, da se ne bomo zanašali na druge, ali pa da ne bi bili dovolj aktivni. Že v začetku sem dejal, da je v nas dovolj moči, da uspešno delo nadaljujemo v prihodnjem letu in prepričan seim, da nas bo večina tako tudi ravnala. Ob koncu leta želim vsem delavcem in delovnim ljudem ter občanom, uspešno Novo leto 1984 ter polno uspešnih delovnih zmag. Predsednik OS ZSS Ptuj: Edvard KUPČIČ Kako v prihodnje Pred, nedavnim je bila v naši delovni organizaciji organizirana strokovna razprava o možnostih dolgoročnega raz-tvoja naše delovne'organizacije ' 'do'leta 2000: • ' • V razpravi, ki jd v sodobnem poslovanju imenujemo tudi gospodarski panel oz. panelna diskusij a, so sodelovali poleg vodstva DO še vsi direktorji TOZD, TOK in DSSS, vsi vodstveni delavci in tehno- " logi ter predsednik DS DO. Ker je razprava imela strokovni značaj so bili od DPO nayzoči, le predsednik konference sindikata, dežurni sekretar ZK in predstavnik mladin-ske organizacije,- Za razpravo so-vsi -vabljeni prejeli študijsko gradivo - in nekaj osnovnih smernic nadaljnjega razvoja. Uvod v razpravo je podal tov. Vraber, član K PO zadolžen za proizvodnjo. Glavni namen- razprave je bil zbiranje idej o možnostih nadaljnjega razvoja posameznih dejavnosti naše DO. V razpravi so sodelovali najodgovornejši delavci, ki so zadolženi za proizvodnjo in razvoj in tako nakazali svoja razmišljanja o možnosti nadaljnjega dolgoročnega razvoja posameznih dejavnosti v okviru delovne organizacije. Podano je bilo precej -idej, ki bodo koristile pri pripravi dolgoročnfe-ga razvojnega programa. Dolgoročni -plan smo namreč v skladu z odlokom Ob-• Žinske skupščine in našimi samoupravnimi' akti -dolžni pri- praviti v letu 1984. Ta plan bo istočasno služil za osnovna izhodišča. iprTrpripravi novega srednjeročnega plana za...obdobje 1986—1:990. ■ Iz-; razprave je bilo 1 možno razbrati, da se bo naš; nadalj- nji razvoj gibal po znatno-niž-' jih'stopnjah rašli;,'ki,f)^- bodo -v - količin fazi i predstavljale višje deleže povečanih letnih količin. Jz razprave nv-bilo-možno razbrati bistvenih sprememb našega osnovnega proizvodnega programa. Velik povdarek - je bil, dan dolgoročnim usmeritvam na -izboljšanju kvalitete -in. področju kvalitetnih premikov, ki morajo .stalno spremljati naše dejo;.; Iž razprave je bikrmožho 'tudi razbrati, da so naši Strokovnjaki iz proizvodnje precej angažirani z operativnim delom, kar jim ne dopušča dovolj časa za študijska in prognostična razmišljanja, kar pa je zelo pomemben dejavnik z vidika nadaljnjega razvoja. V zaključkih razprave je povzetih 25 osnovnih izhodiščnih točk, ki bodo služile kot koristna( pomoč pri nadaljnji pripravi dolgoročnega razvojnega plana naše DO. Na osnovi širših izhodišč bo pripravljena analiza razvojnih možnosti dolgoročnega razvoja, ki bo šla v širšo razpravo. Na ta način želimo zbrati čim-več kvalitetnih idej, zato pričakujemo, da se bo v razprave vključilo čim večje število delavcev, predvsem pa strokovnjakov. Le tako bo možno izdelati kvaliteten koncept dolgoročnega razvoja naše delovne organizacije, ki bo baziral na kvalitetnih in realnih zasnovah. Tone ČEH Sestanki-delovni razgovori v TOZD Novembra in decembra smo v vseh TOZD organizirali sestanke —■ delovne razgovore_ z željo, da na neformalen način analiziramo proizvodno problematiko, samoupravljanje, delovanje DPO, medsebojne odnose, delovno disciplino, vzdušje med delavci. Udeleženci razgovorov so bili predstavniki TOZD (direktor in vodstveni delavci, vodje samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij), člani KPO, direktor spl. sektorja in vodja TSO. Odločili smo se za sledeči vrstni red: TOZD Tovarna krmil 22/11-83 TOZD Mesna ind. 24/11-83 TOK Hajdina 24/11-83 TOZD Transservis 6/12-83 TOZD Perut, farme 13/12-83 TOZD Commerce 13/12-83 TOZD Pt. tiskarna 14/12-83 Uvodničar in povezovalec razgovorov je bil direktor TOZD, ostali sodelujeoči pa So se v manjšem ali večjem številu vključevali v razpravo. Največ časa in pozornosti smo namenili proizvodni problematiki, kar je povsem razumljivo, zato je za ostala področja primanjkovalo časa. Povzeti kaže naslednje bistvene ugotovitve: — v obstoječih pogojih in okoliščinah gospodarjenja moramo aktivirati naše notranje rezerve, ki so precejšnje; —■ orientacija za v prihodnje je zamenjava ekstenzivne z intenzivno proizvodnjo in selektivnost kooperantov; — največ prizadevanj in naporov gre zagotavljanju surovin, izvozu in nabavi rezervnih delov; — posebej velja izpostaviti boljšo organiziranost in odgovornost v celotni DO; — krepitev odnosov sodelovanja med TOZD je objektivna nujnost; — spodbujati lastno znanje in inventivno dejavnost; — stalno preverjati vzroke za morebitno nedoseganje normativov ter ustrezno ukrepati; — doslednost in kontrolo izboljšati in dvigniti na višji nivo, kajti zavedati se moramo, da negativni in odklonski pojavi imajo odmev navzven, pri čemer je izpostavljen u-gled celotne DO; — samoupravni organi, delegacije in DPO bi morali biti bolj ustvarjalni in kritični; — aktivneje pristopiti k družbeno političnemu delu s kooperanti; — odločno preprečevati pojave in nosilce dezinformacij; — za sistem nagrajevanja smo odgovorni vsi delavci, ne samo člani komisij. Ob koncu naj povem, da se je vnovič potrdila koristnost takšnega sestajanja. Z dialogom in analitično kritičnim pristopom se bolje medsebojno spoznavamo, obveščamo in sodelujemo vse z namenom izboljšanja dela in poslovnih rezultatov. Takšne zaključke je bilo slišati v vseh TOZD. Uveljavitev delovnih razgovorov je prava pot tudi za v bodoče. J. Tarbuk Povezovanje trgovine in proizvodnje V Perutninarju smo že pisali o povezovanju Perutnine s proizvajalci koruze v Vojvodini, kjer naš kolektiv vlaga finančna sredstva v melioracije zemljišč s čimer si bomo zagotovili določene količine koruze za daljše obdobje. Na drugi strani vodimo aktivnost za druževanje finančnih sredstev v povečanje kapacitet za proizvodnjo perutninskega mesa. V letošnjem letu smo sklenili samoupravne sporazume o sovlaganju s štirimi kupci, z nekaterimi pa še potekajo razgovori. Na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov trgovina in (prodajalec) proizvajalec skupno vlagata finančna sredstva v perutninske farme in valilnico, s čimer si kupec odnosno sovlagatelj zagotovi določeno količino perutninskega mesa odvisno od višine združenih sredstev za 10 letno obdobje. Takšne sporazume smo sklenili s Centropromom Beograd, DO Centromarket, Dubrovki-njo Dubrovnik, »Kolektivom« Arandelovac in PIK Požarevac DO Promet. Bralcem bomo predstavili vse štiri sovlagatelje v kratki informaciji. 1. SOOUR Centroprom, RO Centromarket, Beograd Centroprom je naš dolgoletni kupec piščančjega mesa in perutninskih izdelkov. Kot trgovska organizacija prehrambene stroke je že vrsto let med največjimi v Jugoslaviji. Ima široko mrežo supermar-kettov, marketov in prodajaln predvsem za oskrbo Beograda in bližje okolice. Sodelujemo že več kot 10 let in so odnosi bili vedno korektni in na visoki ravni. Že leta 1974 smo Centropro-mu prodali preko 1.0001 piščančjega mesa, da bi leta 1980 dosegli najvišjo realizacijo preko 1.500 t. Z intenzivno vključitvijo naše DO v izvoz je realizacija tudi pri Centropromu pričela upadati, tako da smo v letošnjem letu uspeli realizirati ca. 600 ti prav toliko pa piščančjih izdelkov. S podpisanim samoupravnim sporazumom bomo zopet upoštevali intenzivnejši promet in presegli rekordno realizacijo iz leta 1980, seveda na novih temeljih in novih odnosih. 2. DO DUBROVKINJA, Dubrovnik Dubrovkinja je naš dolgoletni poslovni partner, s katerim uspešno razvijamo medsebojne odnose. Dubrovkinja je nastala pred približno petimi leti z integracijo dubrovniških organizacij. Integrirali so se Budučnost, Agrum Minčeta in Rudine v novo DO Dubrovkinja. Že leta 1969 smo sodelovali z Budučnostjo in predvsem z Rudinami. Dubrovkinja je interesanten poslovni partner, zlasti v turistični sezoni, ko je na kontinentu manjše povpraševanje. S sklenitvijo SaS je dolgoletno sodelovanje dobilo novega poleta in trajnejšo veljavo. 3. »Kolektiv« Arandelovac Izhaja iz Arandelovca, ki je pobrateno mesto s Ptujem. Poleg dobrih stikov na vseh ravneh med Ptujem in Aran-delovcem bomo te stike poglobili še s konkretnim sodelovanjem pri proizvodnji piščančjega mesa in pri oskrbi Arandelovca s piščančjim mesom. Sicer pa smo o »Kolektivu« Arandelovac že pisali. 4. »Promet«, Veliko Gradište »Promet« je partner, s katerim smo sodelovali občasno preko našega skladišča v Beogradu. Sedaj se bo to sodelovanje razširilo in utrdilo. In-teresanti so tudi z vidika oskrbovalca s koruzo. Andrej Kovač Ostala bo vzor dobrega delavca Zahrbtna bolezen je iztrgala iz naše sredine najstarejšo delavko po stotu, upokojeno Marijo Horvat — Angelovo. Marija je bila prva in doslej edina delavka, ki je delala v Perutnini od prvega dne zaposlitve, do upokojitve. V najbolj temnem času zgodovine, ko je bila naša domovina teptana od sovratnega škornja in zatirana, je 11. novembra 1942 prvič prišla delat v današnjo Perutnino. Slovenski delavec je bil takrat zaničevan in zatiran, vendar je vzdrtala in hrepenela po trenutku, ko bo lahko v svobodni domovini začela soustvarjati nove druibene odnose in z delom svojih pridnih rok prispevati svoj delet k razvoju nove družbene skupnosti. Dočakala je tisti srečni trenutek in se je poleg rednega dela takoj vključila v izgradnjo porušene domovine. Pri tem. ni gledala na delovni čas, ne na vreme ali druge telave. Mi verjetno ne bomo nikoli v celoti dojeli te moči, zanosa in volje, ki jo je v tistih dneh vodila v želji, da bi čimprej zgradili normalne delovne pogoje in lepši jutri. Ob takem zanosu ni bilo nič čudnega, da je hitro postala zapaiena v kolektivu in izven njega in so jo sodelavci mnogokrat izvolili, da jih je zastopala v raznih organih upravljanja. Da bi opravičila zaupanje, se je po svojih najboljših močeh trudila in se potegovala za pravice delavcev, na delovnem mestu pa je ostala še naprej marljiva in skromna, doma pa skrbna mati svojim otrokom. S takim načinom dela in življenja je bita nenehno vzor sodelavcem, za kar so jo spoštovali in cenili. Za vzorno delo na delovnem mestu in v organih upravljanja je prejela več družbenih priznanj, najbolj pa je bila kljub svoji skromnosti ponosna, ko je, na predlog kolektiva, leta 1975 odlikoval tovariš Tito z redom dela. To visoko družbeno priznanje je sprejela kot nalogo in spodbudo, da vztraja z dobrim delom še naprej. In vztrajala je! Polnih 35 delovnih let je prebila med nami, v naši in njeni delovni organizaciji, celo pri istem delu, do februarja 1978, ko se je redno upokojila. Ob odhodu v pokoj smo ji vsi želeli sreče in trdnega zdravja, da bi v pokoju uživala sadove svojega dela, vendar ji je to preprečila zahrbtna bolezen, ki nam je Marijo iztrgala na pragu 69. leta starosti. Poslednjič smo se poslovili od naše sodelavke z zahvalo za vse, kar je storila za kolektiv, za delovno organizacijo in za družbeno skupnost. Poslovili smo se, vendar je Marija ostala z nami, ostala kot vzor dobrega delavca, skromnosti in tovarištva. Obljubili smo, da se bomo zgledovali po njej in to smo še kako dolžni, posebej v tem času preizkušenj. Sodelavci Poslovili smo se od dobrega sodelavca Dolgo se bomo spominjali Frančeka Princla in 7. decembra, ko smo našega dobrega sodelavca pospremili v prerani grob. Pred trinajstimi leti je prišel Franček Princi v našo sredino in od takrat dalje pomagal ohranjati in razvijati bogato dediščino, ki nam je zaupana v upravljanje. Še avgusta smo delili dobro in slabo. V toplem avgustu si je ždel odpočiti in nabrati novih moči za nadaljnje delo. Takrat, ko je odhajal na dopust, ni niti slutil, še manj pa mi, da naš sodelavec odhaja za vedno. V borih nekaj mesecih ja zahrbtna in kruta bolezen zahtevala njegovo življenje. Družina je izgubila očeta, mi pa sodelavca, za katerim je ostala praznina. Od njega smo se zavedno poslovili, vendar se gaj bomo še dolgo radi spominjali. Sodelavci Obnovili smo živinsko klavnico V lanskem letu meseca mar- dotrajano opremo. - Po ' zbira-ca je Republiška veterinarska nju ponudb smo izbrali izva-inšpekcija obiskala Živinsko jalce: gradbeno, obrtniška de-klavnico in ob pregledu ugo la GIF Gradis, TOZD Gradnje tovila toliko pomanjkljivosti, Ptuj, linijo za -klanje svinj da obratovanje ni bilo vec do- LIMOS Škofja Loka, kotlarno voljeno. IMF TOZD Elektrokovinar ; Takoj smo pristopili k po- Ptuj, hladilno opremo pa pišu vseh del za odpravo po- , TERMOMEHANIKA Sesvete. manjkljivosti. Potrebno je bi- Predračune izvajalcev je potrlo obnoviti celotne zgradbe In dil delavski svet delovne orga- Obnovljena zunanjost živinske klavnice ■ . • ? : • j j . «. • _ _ , ; nizacije na svoji seji dne 28.ostala dela in opremo smo fi-9. 1982. Prvoten opis del je za-nancirali iz lastnih sred-jemal naslednja dela: obnovi-stev. Po končanem obračunu tev ■ tlakov v hlevu, klavnici:, c hladilnicah, črevarni in sanitarijah; obloge s. keramiko v klavnici, črevarni, hladilnicah in sanitarijah, odstranitev vse Al pločevine z zidov v klavnici in hladilnicah, pleskanje vseh stropov in sten, obnova kanalizacije in jaškov, obnova in pleskanje fasade, prekrivanje streh ter asfaltiranje dvorišča in dovoznih poti. Pogodbena vrednost vseh teh del je znašala 7,243.485,-— din. Pri adaptacijskih delih pa so se pojavljala dodatna in več dela, ki jih prvotno ni bilo možno predvideti. Zato sta bila pozneje sklenjena še dva dodatka k osnovni pogodbi v vrednosti 4,850.000,— din in 2,500.000,-— din. Investicijska dela to je oprema kotlarne, ogrevanje, hladilna oprema ter linija za klanje svinj komplet s projekti in pripadajočimi inštalacijami pa so znašala 7,504.751,— din. Za investicijsko vzdrževalna dela smo dobili kredit iz sklada skupnih rezerv skpuščine občine Ptuj v višini 5,000,000,— din. Vsa I je porabljenih sredstev . za investicijsko vzdrževanje 14,593.485,— din to. je več kol je bilo planirano. Za osnovna sredstva pa 7,504.751.;— din kar je manj kot je bilo planirano. Vsa gradbena dela sp potekala brez zastojev kakor tudi montaža linije za , klanje svinj. Težave pa so nastale pri montaži hladilne opreme in pri montaži kotlarne, predvsem zaradi pomankanja materiala na tržišču pa tudi zaradi neresnosti izvajalcev. IMP TOZD Elektrokovinar Ptuj bi moral montažo kotlarne po pogodbi zaključiti v mesecu aprilul983, nobenega opravičila pa ni, da so bila ta dela končana šele v novembru. V začetku meseca decembra 1983 je bil izvršen pregled s strani veterinarske inšpekcije. Vse pomanjkljivosti so bile odpravljene zato smo dobili dovoljenje za obratovanje in 5. 12. 1983 je klavnica začela ponovno obratovati. Anica DREVENŠEK V' Živinska klavnica ponovno obratuje Dvajset mesecev je minilo, odkar je živinska klavnica zadnjič obratovala, oziroma služila svojemu namenu. Vedno zahtevnejši veterinarsko-sanitarni predpisi so narekovali, da se pristopi k popolnejši adaptaciji celotnega objekta. Da je adaptacija bila potrebna pove že sam podatek, oziroma številka, katera je vtisnjena na pročelju objekta in sicer 1898 — letnica izgradnje klavnice. S prekinitvijo obratovanja živinske klavnice, pa so nastopile določene težave, ki so se odražale znotraj same delovne organizacije pa tudi širše po celotnem območju občine Ptuj. Živino, katero kupujemo od naših dobaviteljev KZ Ptuj in KK Ptuj, smo uslužno klali po klavnicah širom severovzhodne Slovenije. Zaradi objektivnih težav smo se selili iz klavnice v klavnico, in sicer v Rače, Slovensko Bistrico, Celje, Maribor, Gornjo Radgono. Pri vsem tem pa je prihajalo do velikih organizacijskih težav, in pa velikih finančnih izdatkov. Vsem omenjenim klavnicam, je bilo treba plačati drago uslugo klanja, živo živino prepeljati iz Ptuja na mesto klanja, meso pa potem s hladilnikom zopet nazaj v našo Mesno industrijo. Vsekakor je razumljivo, da je to povezano z velikim številom prevoženih kilometrov, ki danes v tej naftni krizi predstavljajo celo visoko finančno postavko. S prekinitvijo obratovanja naše klavnice je prišlo tudi do velikih .težav in do negodovanj pri zasebnih kmetovalcih in kmetijskih organizacijah naše občine, kateri se bavijo z živi- norejo. Žival poslana z veterinarsko napotnico v zasilni zakol, je moral lastnik prepeljati v klavnico Slovenske Bistrice, v Gornjo Radgono ali Mursko Soboto. Vse to je zopet vezano na velike transpor- tne stroške, vprašljiv pa je tudi rizik transporta. S prekinitvijo obratovanja naše klavnice so se znašli pred problemom tudi privatni mesarji, za katere smo mi usluž-nostno klali njihovo živino. Ti Doseženi proizvodni rezultati v kooperacijski reji piščancev - povprečje za oktober in november 1983 ■ Z uvedbo avtomatske obdelave podatkov z računalnikom za kooperacijsko rejo nam je omogočeno, da zberemo izredno hitro želj ene podatke o dogodkih, ki so se že zgodili. Seveda pa je možno programirati tudi dogodke, ki se šele bodo zgodili — odvisno od tega kakšen program je nastavljen. V objavljeni tabeli je sestavljen pregled doseženih proizvodnih rezultatov skupaj za mesec oktober in november, ki kažejo kakšne razhke v rezultatih med proizvodnimi okoliši obstojajo za to obdobje. . Tabela za oktober in november priložena! Razlike so občutne v doseženi teži, konverziji in poginu — manjku piščancev. Upoštevajoč omenjene tri faktorje zajemamo v skupnem proizvodnem pokazatelju, ki ga imenujemo faktor uspešnosti. Čim višji je faktor uspešnosti dosežen, tembolj ši bruto zaslužek za oddane piščance je izkazan za posameznika ali celoto. Z ozirom na vedno ostrejše pogoje gospodarjenja v pogledu gospodarnejšega ravnanja s surovinami za sestavo krme, energijo, steljo itd., v naprej ne bo mogoče več rediti piščancev pri rejcih, ki bodo redno dosegali nizke faktorje uspešnosti, to je doseganje nizkih povprečnih tež, visokih konverzij in visokih poginov. Z ozirom na to, da je vzrejni čas v okviru isti za vse rejce so pogoji pri času reje izenačeni. Rejci, ki so zajeti v podpovprečne rezultate naj pravočasno začno razmišljati kako se približati ostali dobri sredini. Pogoji so in bodo podani za vse enako. Doseči vsaj planske normative v letu 1984 za vse leto bo osnovno merilo pri obravnavanju tistih posameznikov, ki bodo imeli stalno slabe reje. Tudi rejci, ki imajo pogoje za zimsko rejo, ne bodo mogli več »pavzirati«. Planski normativi pa so: — povprečna teža — povprečna konverzija — povprečna konverzija — povprečna manj ko — vzrejni čas — število turnusov — čas priprave hleva —• faktor uspešnosti 1,64 kg 2,24 kg (s krmljenjem moke) 2,20 kg (s krmlj. briketov) 5,5 % 47 dni 6 14 dni 1,47 Kaj bo treba storiti — kjer so hlevi iztrošeni, čimprej se odločiti za obnovo s pomočjo združene amortizacije — konce januarja in v začetku februarja 1984 priti na strokovna predavanja, ki jih bomo priredili po terenih — z vodjem proizvodnega okoliša več kontaktirati in za- htevati pomoč pri nasvetih za sprovajanje tehnologije — dosledno spoštovati določila kooperacijske pogodbe in aneksa — z vodjem proizvodnega o-koliša preveriti količino opreme za vhlevljene piščance — po potrebi večkrat izmenjati izkušnje z naj bližjim kooperantom, ki redno dosega dobre proizvodne rezultate. Jože REISMAN OBVESTILO Kooperante obveščamo, da so obračuni kooperacijske reje piščancev vsako sredo in petek od 8. do 14. ure. TOK Hajdina POVPREČJE PROIZVODNIH REZULTATOV KOOPERACIJSKE REJE ZA MESECA OKTOBER IN NOVEMBER 1983 PO PROIZVODNIH OKOLIŠIH proizvodni okoliš pov. teža kg pov. konv. kg pov. mani ko % bruto zasluž. zaslužek din kom kg čas reje dni fakt. uspeš. % oddaje od skup. število obrač. opomba: (krma) HALOZE 1,78 2,21 7,61 14,55 8,18 47,18 1,58 14,15 39 moka PTUJSKO POLJE 1,73 2,23 8,03 13,24 7,62 47,28 1,51 16,35 40 moka DRAVSKO POLJE 1,74 2,25 5,08 12,17 6,98 47,48 1,55 13,75 41 moka SLOVENSKA BISTRICA 1,70 2,27 6,09 10,90 6,41 47,42 1,48 10,00 40 moka SLOVENSKE KONJICE 1,66 2,29 6,04 9,47 5,69 47,25 1,44 9,60 33 moka KOROŠKA + KOZJANSKO 1,73 2,27 6,42 10,82 6,25 47,36 1,51 9,85 36 moka SLOVENSKE GORICE 1,76 2,28 7,61 10,88 6,18 47,63 1,50 13,25 37 moka KZ RADLJE 1,85 2,23 8,03 15,96 8,60 47,37 1,61 5,05 3 briketi KZ SLOV. BISTRICA 1,76 2,28 6,09 10,78 6,11 47,67 1,52 7,80 31 moka KZ LENART 1,74 2,29 5,08 9,77 5,61 47,56 1,52 0,20 1 moka POVPREČJE 1,74 2,26 6,12 12,04 6,91 47,38 1,53 100 301 OPOMBA: — faktor uspešnosti po planu (krmljenje z moko) je 1,406 — faktor uspešnosti po planu (krmljenje z briketi) je 1,457 so morali živali prevažati v druge klavnice ali pa na Hrvaško, kjer so privatne klavnice dovoljene. Vsi ti navedeni momenti so bili vzrok, da se je pristopilo k rekonstrukciji ptujske klavnice, da se živina vzrejena na našem zelo močnem živinorejskem območju, zakolje doma, ter da se s tem izognemo velikim prevoznim stroškom. Z adaptacijskimi deli se je pričelo koncem meseca oktobra 1982. leta, izvajanje pa je prevzelo Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, s svojimi kooperanti. Gradbena dela so še dokaj hitro napredovala, to pa se imamo zahvaliti lansko letni mili zimi, ki je bila gradbenikom naklonjena. Preurediti je bilo potrebno ves klavni prostor za govedo in svinje, vse hladilne prostore z ekspeditori, vse spremljajoče prostore kot so: črevama, vamparna, kožama, skladišče črev, kotlovnica, prostor v katerem so nameščeni kompresorji, garderobe in stranišča, ter celotni depo živine. Zemenjana je bila celotna notranja in dvoriščna kanalizacija, zamenjana celotna vodovodna in električna instalacija, prenovljeni so vsi tlaki v vseh prostorih celotnega objekta, prav tako pa tudi me-njana kritina s strelovodom na vseh objektih obrata. Z drago besedo rečeno prenovljena je bila vsa notranjost prostorov celotnega objekta, in tudi zunanjost zgradbe od fasade, asfaltne prevleke dvorišča in drugo. Nabavljena je bila linija za klanje svinj, katero je dobavil in montiral »LIMOS« Škofja Loka. Linija za klanje svinj, bo v veliki meri zamenjala dosedanjo zares težko fizično delo. Škoda je samo to, da se ni istočasno montirala tudi linija za klanje goved, z visoko drsnim tirom. Obnovljena je bila tudi kotlovnica s parnim kotlom ter toplovodnim ogrevanjem. Izvajalec »IMP« Ptuj. Do največje zamude pa je prišlo pri dobavi kompresorjev in ostale spremljajoče hladilne opreme, s strani dobavitelja in monterja »Termomehanike« Zagreb, nastavitveno servisna dela na kompresorjih še vedno trajajo. Omeniti moram, da je pri vseh izvajalcih oziroma dobaviteljih opreme prišlo do težav oziroma zamud, zaradi vsesplošnega pojava v naši deželi, pomanjkanje materiala in podobno. To bi bil v kratkem oris rekonstrukcije živinske klavnice, v katero so bila vložena sorazmerno velika finančna sredstva, da smo lahko zopet pričeli z dejavnostjo, kateri je ta obrat namenjen. Franc CARTL Napredek v tehnologiji hlajenja piščancev v TOZD MI Naša dolgoletna želja se nam je pred kratkim uresničila. Piščance hladimo z vodo ki ima temperaturo okoli nič stopinj. Doslej smo jih hladili z vodovodno vodo ki ima okrog dvanajst stopinj. Investicija v naprave za hlajenje vode je bila visoka, vendar menimo, da se bodo vložena sredstva v zelo kratkem času povrnila. Ta pomemben korak v tehnologiji obdelave piščancev nam sedaj prinaša več kakovostnih in količinskih prednosti. Piščanec je sedaj ohlajen na temperaturo, ki je primerna, da bi se plasiral na tržišče kot sveže blago. To prak- tično pomeni, če bi zračni raz-hlajevalni tunel bil v remontu ali okvari se lahko piščanci hladijo na mokri način. Poleg ohlajanja piščancev, sedaj z ohlajeno vodo hladimo še vratove, želodce in drobovino. Posebej s slednjo so bile težave ker jo je bilo potrebno ohlajevati. Obenem ne smemo zanemariti manjšo porabo energije za ohlajevanje piščancev po mokrem postopku kot po suhem, to pa predvsem zaradi tega ker se pri vodnem hlajenju izvrši boljši prenos toplote s piščanca na vodo. Ne nazadnje je tudi kvalitetni premik pri absorbciji vode. Poznamo stranski pojav da se pri mokrem hlajenju pščancev manjša količina vode absorbira v mesu piščancev. Pri starem načinu hlajenja z vodovodno vodo je absorbirana voda bila slabo vezana in je prihajalo do delnega iztoka v vrečkah in pojave ledu. Sedaj je ta težava skoraj v celoti odpravljena. S higienskega vidika je to še eden velik korak naprej. Pri tako nizki temperaturi vode je razvoj mikroorganizmov zmanjšan na najmanjšo možno mero, obstaja celo mnenje (v nekaterih strokovnih krogih) da je ta način hla- jenja bolj higieničen kot zračno hlajenje. Koliko je meni osebno poznano, v Jugoslaviji še ne deluje tak način hlajenja piščancev z mrzlo vodo, drugod po svetu je to že normalen način dela. Moramo še poudariti da se je ideja in realizacija z izvajalcem Termomehaniko iz Zagreba porodila v TOZD Ml pri hladilniški službi. Večkrat je bilo govora o tem, da pri nas v DO ni dovolj inovacij in izboljšav. Zakaj je tako, to več ali manj vsi vemo. Zanimivo je to, da v DO zaradi takega stanja nihče ni zaskrbljen. Morda bi organizirana okrogla miza na to temo na nivoju DO osvetlila določene momente. Menim, da je novi hladilni sistem v TOZD Ml zelo dobra izboljšava, če že ne inovacija. Nekdo bi celo lahko razmišljal o patentiranju cele zadeve. Moramo se zavedati, da je bilo vloženo veliko dela preden se je sistem s papirja preselil v redno obratovanje. Žal pa naš teh-nološko-tehnični kader ob obilici tekočega rednega dela ne more posvečati dovolj časa izboljšavam v delovnem procesu, ki so možne še mnogokje. MILOVANOVIČ Zoran Več pomoči komunistom TOZD OBVESTILO s katerim obveščam vse delavce, zlasti krvodajalce, da bo dne 27. 1. 1984 krvodajalska akcija delavcev Perutnine. Odvzem krvi bo ikot običajno ob 7. uri na transfuzijskem oddelku v bolnici Ptuj. Za sodelovanje prosim tiste krvodajalce, ki v zadnji akciji dne 20. 9. 1983 niste sodelovali. Svojo udeležbo sporočite svojemu vodji do 20. 1. 1984. Za sodelovanje se zahvaljuje 00 Rdečega križa, ki želi vsem krvodajalcem v letu 1984 zdravja in osebne sreče, zlasti pa prosi za nadaljnje sodelovanje. Referent za krvodajalstvo v PP Feliks Polanec Kadrovske spremembe v letu 1983 Ponedeljek 19. decembra so se komunisti DSSS zbrali na programsko volilni konferenci. Ocenili so opravljeno delo, izvolili novi sekretariat s sekretarjem in sprejeli programsko usmeritev za delo v novem mandatnem obdobju. Razprava je bila dokaj živahna, še toliko bolj, ker so 'nekateri pesimistično ocenjevali trenutno stanje v delovni organizaciji. V prejšnjem obdobju smo namreč v Perutnini beležili hiter razvoj, kar so omogočale objektivne okolnosti. Hiter razvoj pa je prinesel tudi nekatere nevšečnosti predvsem v tehmologijii vzreje matičnih jat, zato je bilo nujno sprejeti kornpronrs. Upočasniti razvoj in odpraviti tehnološke težave za ponovni hitrejši razvoj. K težavam pa je krepko prispevala tudi gospodarska situacija, saj smo bili v Perutnini vajeni da smo devize lahko dobili. V zadnjih letih moramo te ustvariti in jih prispevati tudi za družbeno skupnost, o tem je bilo že veliko 'napisanega in še več povedanega. Ni torej razloga za malodušje. Tako je stanje tudi ocenila večina komunistov DSSS. Rezultati, ki se očitno kažejo in so dobri, so zahtevali veliko naporov in so tudi odraz političnega dela vseh DPO in še posebej komunistov. Ni slučaj, da je bila prva problemska konferenca namenjena obravnavi proizvodne problematike in naslednja na temo nagrajevanja po delu. Res pa je, da: o problematiki proizvodnje preveč razpravljajo v DSSS, premalo pa v proizvodnih TOZD, kjer se pojavlja. Zato je bil sprejet eden pomembnih sklepov, da morajo komunisti DSSS več sodelovati z osnovnimi organizacijami v TOZD pri razreševanju proizvodnih problemov. Povdariti je tudi treba, da so odpravljene mnoge nevšečnosti, s katerimi smo se ubadali. V ta namen smo navezali stike s stro-kovnimi institucijami v Sloveniji in izven nje. K sodelovanju smo povabili vrhunske strokovnjake 'iz Jugoslavije in tujine. Perutnina je tudi prva slovenska delavna organizacija, ki je začela sovlagati svoja sredstva za razvoj proizvodnje surovin izven republike. Tudi druge republike sovlagajo v razširitev naše proizvodnje. Oživili pa smo tudi sodelovanje perutninarjev Slovenije. Bistveno je povečan izvoz, kar je v tem času velikega pomena, zato je nujno, da vložimo vse napore za še trdnejše politično delo in še večja prizadevanja za izpolnitev gospodarskega načrta. L. C. V začetku leta je 1418 delavcev združevalo delo v delovni organizaciji. Na lastno željo je med letom odšlo 36 delavcev in to iz TOZD Perutninske farme 9, Mesne industrije 22, Commerca 4 in DSSS 1. Zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti in zakona je odšlo 13 delavcev in sicer iz Perutninskih farm 3, Mesne industrije 6, Transservisa 2, Commerca 2. Ostali odhodi so bili zaradi upokojitve 8, odhoda na odslužitev vojaškega roka 15, prenehanje dela za določen čas 14, v dveh primerih pa je bila smrt vzrok prenehanja delovnega razmerja. Dodatno oziroma nadomestno smo zaposlili 166 delavcev. Dodatne zaposlitve so bile prisotne zaradi priprave blaga za izvoz in potreb po kadrih v skladu s planom delovne sile 1983. Po TOZD je bilo naslednje število zaposlitev: Tovarna krmil 3, Perutninske farme 36, Mesna industrija 100, Traosservis 10, Commerce 9, TOK Hajdina 2 in DSSS 6. Razporeditev delavcev med TOZD je bila prisotna v 9 primerih. Na koncu leta združuje delo v delovni organizaciji 1.496 delavcev. Nizko število odhodov delavcev na lastno željo priča o tem, da so v našem kolektivu dobri medsebojni in delovni odnosi pa tudi to, da se čuti ustrezno politično delo. Negativne pripombe, ki se od časa do časa pojavljajo so torej res nezadovoljstvo posameznikov, katerih pripomb ne kaže jemati kot objektivne. Martin Mlakar Povzetek sklepov odbora, za gospodarstvo • GO predlaga samoupravnim organom TOZD Tovarna krmil, da sprejmejo sklep o podpisu aktov za sofinanciranje 1000 ha melioracije pri »Jasinje« Slav.1, Brod, kar bo znašalo 24.500.000 din lastnih sredstev in najetje kredita pri LB 25.500.000 din kar znaša skupaj 50.000.000 din. Odbor za gospodarstvo se obvezuje pričeti postopek za združevanje sredstev v DO, če jih TK ne bi imela dovolj. Za podpis aktov v tej zvezi pooblaščamo KPO. Sretna nova godi na Iz Ptuja je Perutnina od ptujskega nema bolje. Ali, avaj, kad ga nema kako žena če da sprema, ručak svoj porodici u živinskoj nestašici. Perutnini stoga želim iskreno i srcem celim, da još dugo srečno rade piliče nam gaje, mlade. Olga NIKOLIČ poznata i draga svima, što živinsko meso vole • GO predlaga TOZD, TOK, da sprejmejo SaS o zagotovitvi sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva v letu 1984. Za podpis se pooblašča KPO. • Odobri se koriščenje sredstev v TOZD Perutninske farme za nabavo 4 kom cistern po 12001 za interni prevoz goriva v predračunski vrednosti din 1.000.000.— • Odobri se koriščenje sredstev za nakup 1 kom traktorske prikolice nosilnosti 4.000 kg za prevoz stelje v TOZD Perutninske farme v predračunski vrednosti 659.850 din. • Odobri se koriščenje sredstev za izdelavo tehnične dokumentacije za ogrevanje s termogeni na plin 18 objektov na farmi Kidričevo, TO Perutninske farme v predračunski vrednosti 380.000.— din, 5 % posebni rep. davek na proj. usluge 19.000.— din, stroški raziskav, komisij, soglasij in drugo 200.000.—• din, skupaj 599.000,— din. • Odobri se koriščenje sredstev za investicijsko vzdrževalna dela v skladišču divjadi — TOZD Commerce v predra-čunski vrednosti 8.600.102.— nepredvidena dela 2.000.000.— prestavitev dveh manjših kompresorjev iz MI ter popravilo obstoječe inštalacije 3.000.000 din, skupaj 13.600.102 din. Dela se oddajo GIP Gradis TOZD Gradnje Ptuj in Termo-mehaniki Zagreb. Odgovosme v TOZD MI, CO in TS se zadolži, da napravijo analizo uporabnosti skladišča še v druge namene. • Odobri se koriščenje sredstev v TOK Kooperacija Hajdina za izdelavo projektov za vzrejo brojlerjev pri kooperantih. Naročiti je v projekte v naslednjih izvodih: 10 pritličnih in 20 nadstropnih hlevov v predračunski vrednosti 1.090.000, — din. Projekt se izdela v treh variantah nosilnosti tal in v dveh variantah stropa. Delo projektiranja se odda Projek-ting biroju Ljubljana, kateri je ugodnejši od Projekte Ptuj. n * • Odobri se plačilo avansa za terminsko nabavo 35 silosov za TOK Kooperacija Hajdina, skupaj z dostavo in montažo v predračunski vrednosti 9.187.500.— din za fiksno ceno. Odobri se dobava in montaža od proizvajalca EMO Celje TOZD Emokontejner, kateri je najugodnejši ponudnik in se z njim sklene pogodba. Dobavni rok je do konca leta 1984 s tem, da jih proizvajalec skladišči v svojem skladišču, kupec TOK Hajdina pa jih prevzema postopno, čimprej, vendar najpozneje do konca leta 1984. • Odobri se koriščenje sredstev za vgraditev 90 m3 cistern za tekoča goriva in sicer: a) TOK Kooperacija Hajdina v predračunski vrednosti 4.800.000, — din b) TOZD Perutninske farme Farma Breg v predračunski vrednosti 5.550.000.— din c) TOZD Transservis v predračunski vrednosti 5.550.000.— din. Dela se oddajo GIP Gradis TOZD Gradnje Ptuj, kateri je najugodnejši ponudnik. • Odobri se koriščenje sredstev v TOZD Transservis za nabavo naslednje opreme oz. osnovnih sredstev: — stroj za rezanje navojev, predračun Jeklotehna Maribor v znesku 159.243.— din — 2 kom hidravlično pnevmatsko kanalno dvigalo predračun Avtocommerce Ljubljana v znesku 201.900.— din. — 4 kom omare za skladiščenje TAHO filmov po predračunu PRIMAT Maribor, v znesku 91.817,30 din — osebni avtomobil R 4 GTL po ponudbi Avtocommerce LJ, v predračunski vrednosti 314.400.— din. Avtomobil je potreben zaradi povečanega obsega del v servisnih in vzdrževalnih delih. • Odobri se koriščenje sredstev TOZD Perutninske farme za dodatna dela pri zidavi skladišča za tekoča goriva na farmi Starošinci v višini 167.434,45,— din. • Odobri se koriščenje sredstev TOZD Transservis za iz- delavo in montažo 2. nadgradenj ROBERTS na podvozju šasije TAM-170 v predračunski vrednosti skupaj 812.000.— din. • Imenujejo se strokovni timi in sestavljalci investicijskih programov za naslednje najpomembnejše naložbe v letu'1984: 1. Povečanje silosnih kapacitet v TMK Tehnološki del, proizvodnja Ribič Franc Splošni del Bolkovič Štefan Predračun investicij in teh. d. Brglez Slavko Ekonomski del Berden Martin 2. Vzrejni objekti za kooperante v TOK Tehnološki del Reisman Jože Splošni del Bolkovič Štefan Predračun in teh. dok. Brglez Slavko Ekonomski del Čeh Anton 3. Kotlarna v MI Tehnološki del Kirbiš Štefan Kolarič Franc Splošni del Bolkovič Štefan Predr. in teh. dok. Brglez Slavko Ekonomski del Čeh Anton 4. Ureditev transporta in depoja surovin ter spremljajočih objektov v kaliferiji Tehnološki del Vraber Franc Splošni del Bolkovič Štefan Predr. in teh. dok. Brglez Slavko Ekonomski del Čeh Anton 5. Idejna zasnova programa za izvozno perutninsko klavnico Tehnološki del, proizvodnja Vraber Franc Kapaciteta Pelci Boris Ocena predračuna Brglez Slavko — ROK: 1—4 do 28/2-1984 — ROK: 5 do 31/3-1984 — v kolikor v delovnem času posamezniki ne bi mogli izvršiti vsega dela, je potrebno odobriti delo v podaljšanem času. — prvoimenovani so predsedniki strokovnih timov. • Potrjuje se podpis pristopne izjave pred podpisom SaS k uvoznem poslu Emone Rudisa) za 500 ton soje po ceni 70.— din/kg. • Odobrijo se sredstva za vzdrževanje in prekomerno uporabo cest KS Dolena din 250.000.—. Cesto uporabljamo za naše farme in kooperante. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage mame MARIJE HORVAT se najiskreneje zahvaljujem sindikalnima organizacijama TOZD Perutninske farme in DSSS, kakor tudi sodelavcem za darovano cvetje in tolažbo. Še posebej se zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani grob. Hčerka Anica ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta FRANCA VTIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem Perutnine, posebno pa sodelavcem TOZD Mesna industrija za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Tilčka Lovrenčič PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič, Marija Pešec. Glavni Urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev, 421 -1/72. z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.