Pofttntaa Leto XXI.. št. 299 Ljubljana, sobota 21. decembra 1940 Cena t Din ^pidvuist vo ujuuijaii« ivuaJijevii c — leiefoc Ste v 3122 3123 3124. 3125 il2b tnst-iairu juueieK: Ljubljana, Seien-burgovs ui - Tel 34»* U) 33»2 Pou. uznica MariDor. iirajski trg it. 7 — TeletOD <5456. Podružnica Cene Kocenova ulica 2. Telefon St 190 Računi pri posi Cek. zavodih: Ljut> Hana 4? 17 74» Izhaja vut dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo 50 dtn Uredoittvo: ujubljana Knafljeva ulica b. teieton 3122. 3123. 3124 . 3125 312«. Maribor, Grajski trg št i, teieton št 2456. Celje. Strossmayerjeva ulica Stev l, telefon št 65 Rokopisi se ne vraftaio Ameriška politika Zopet je Amerika obrnila nase svetovno pozornost z deklaracijo ki jo je podal predsednik Roosevelt glede finančne* pomoči Vekki Britaniji. O tej izjavi bo nedvomno obilo razpravi jama, saj pomeni po svoje novost v mednarodnih odnošajih Kakšna bo osnova nadaljnjim pogajanjem in sklepom o pomoči, je poglavje zase. Z njo je podan primer, kako spretno porabljajo Zedi-njene države evropsko vojno, da si sistematično gradijo svojo mogočno mednarodno pozicijo. Kakorkoli namreč obračamo novi Rooseveltov načrt, ki bo predložen kongresu, odseva iz njega, da bo Amerika- izšla iz sedanje krize oia-čena, predvsem pa. da bo ž njim do-stgla svoie oborožene sile Pri tem pa hoče predsednik Roosevelt dati pomoči za Anglijo tako obliko ki obeta biti v Ameriki najbolj popularna, ker je najbolj ameriška Polagoma se kaže, da je ameriški svet zares resno na delu. da si uredi močno obrambno organizacijo ki nai zagotovi varnost in nedotakljivost zapadne poloble. Politika Zedinjenih držav pomeni sistematično prizadevanje da se uredi vojaško sodelovanje, načelno sklenjeno že na panameri.ških konferencah Najbolj aktualna je izgraditev vojaških oporišč na britanskih otokih in kopnih postojankah ki so Zedinienim državam na razpolago po znanem dogovoru Toda Washington s-rerni za tem da še razširi mrežo oporišč kar nai mu šele omogoči. da izvede svoj celotni obrambni načrt do konca. O tem. kako naj bi se celotna zasnova razširila na področje Tihega oceana, še vedno ni razkritega nič konkretnega Avstralija in Nova Zelandija se sicer trudita, da bi se priprave v tem pogledu stopnjevale do realizacije, toda doslej svet še ni izvedel o uspehih nič pr iemliivega. Podoba je. da se še ne ?A\ dovolj nujna potreba po neposrednih ukrepih Z drugimi besedami pomeni to da se v neposredni bodočnosti še ne pričakuie od!oč:tev od japonske strani. Japonski zunanji minister Ma-cuoka je v nedavni izjavi s posebnim poudarkom govoril o vlogi Amerike ter naznačil, da bi se tudi Japonska ude-ležila vojne, ako bi se Zedinjene države zapletle vanjo. Toda njegova izjava menda v Amerki ni dovolj prepričala ir. z~!i se. da tamkaj še vedno prevladuje naziranie. da se tokijska politika ne bo dala zlepa ;zzvati v skrajnosti, ki bi ji mogle prinesti le preveč tveganj Nemara izvira iz tega premotrivania tudi nočasni tempo razgovorov glede vojaških oporišč v Pacifiku. Morda pa je točna tudi domneva, da že obstojajo za primer nevarnosti konkretni dogovori. sai je Wsshington odločno izjavil, da ne pripušča statusa quo na nekaterih področjih Tihega oceana. Pač pa ta čas napreduieio priprave za zavarovanje zapadne poloble na ameriških tleh samih. Zedinjene države so sklenile že vrsto dogovorov s posameznimi republikami, da pošljejo vanje posebne vojaške misije, ki naj pripraviio konkretno vojaško sodelovanje. Take vojaške misije so že v mnogih ameriških državah, predvsem v Guatemali ter na Haitiiu v srednii Ameriki, pa v Argentini. Čileiu, Peruju in Braziliji v Južni Ameriki; pravkar se je sklenil dogovor tudi z Ekvadorjem. Vzporeditev obrambnih ukrepov v celotni Ameriki predstavlja seveda dokaj kompliciran problem, ki ga ne bo mogoče urediti kar na hitro. V latinski Ameriki je namreč še vedno obilo nezaupanja napram Zedinjenim državam nezaupanja, ki izvira še iz dobe pred svetovno vojno ko je washington-ska politika zares stremela po gospodarski in politični nadvladi na vsej ameriški polobli. Ze davno je sicer Wa-shington opustil to imperialistično politiko. a ostali so sledovi starega razmerja in iz niih izvira boiazen, da bi se mogla nekdanja prizadevanja o priliki obnoviti. V Ameriki opozarjajo, da se ta bojazen s posebno propagando neti in iači od zunaj Zadnji tedni so zares prinesli nekatere dogodke v no-tranii politiki posameznih latinskih republik ki se v njih odsevajo zunanii vplivi oredvsem v opoziciji do Roose-veltovih zasnov Do česa utegneio dovesti ta trenia v nadaliniem razvoju, ie še negotovo toda v Washingtonu so oo-tim;sfični V tei zvezi je intQrPSanten dosovor sklenien pravkar med Argen-*:no rfT Urugvaiem ki meiita drug na drugega ob veletoku La Plati, enem naivarneiših gesrodr-rskih in prometnih žil Južne Amerike Urugvai bo z argentinsko oomočio uredil vrsto močnih oporišč ob La Plati ki bodo na razpolago tudi Argentini, a ki se jih bodo mogle posluževati tudi dm?e ameriške države Ja«?no ie da ie pod tem razumeti tudi Z»dinien° države. Urugvaj p a ie smatral za primerno da se oose-hoi vpže tudi z Ar?ent;no ki pomeni naihokše organizirano in voip?ko nai-mo^neišo iužnoameri?ko remiViko Dogovor se nanaša n z. eno naiko*liivejših pnc^nipnk na iužrnamoriSki cebni Z<=lo ko*1iivo oodrnčie predstavna ki i p nenosreden sosed Zatrepih rfržav Nieno ozemlie leži ob obeh oceanih, njena splošna lega pa je Bitka v Afriki še ni končana Položaj pred oblegano trdnjavo Bardio je neizpremenjen — Izredno živahno letalsko udejstvovanje - V četrtek je bila angleška vojna mornarica v Jadranskem morju Rim. 20. dec. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi danes v svojem 196. službenem vojnem poročilu: Na obmejnem področju Cirenajke je naše topništvo uspešno odgovarjalo na akcijo sovražnega topništva in motoriziranih čet na bardijskem odseku. Pri svojih akcijah s strojnicami in bombami so bile skupine naših ietai napadene od sovražnih letal. Pri spopadu sta bila sestreljena dva »Hurricana«. Eno naše lovsko letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. V noči od 18. na 19. december so naša letala bombardirala Aleksandri j o. V vzhodni Afriki so bile na sudanski meji v akciji naše prednje stražne čete in topništvo. V bližini Metenmaja so bile dne 19. t m poškodovane zaloge in obrambne naprave sovražnika. Naša letala so 18 t. m. bombardirala in razpršila sovražne čete, ki so bile na pohodu severno od železniške postaje Eribe. Poškodovano je bilo tudi železniško križišče Haiya Jumction. Angleška poročila Položaj pred Bardio nespremenjen — Angleški bombniki srdito napadli Derno, kjer je vse v plamenih, Italijani pa Aden in Malto Kairo, 20. dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: Egipt: Nobene spremembe v položaju okoli Bardie. Sudan: Aktivnost naših izvidnic na ozemlju pri Galabatu in Kasali se nadaljuje. Kenija: Sovražen oddelek, ki je izvedel napad na vas Barna v severnem obmejnem ozemlju, je bil prestrašen od našega vzhod-noafriškega odde'ka. Dva sovražna vojaka sta padla. 70 velblodov in mnogo vojaške opreme je bilo zaplenjene Na angleški strani ni bilo izgub. Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu v svojem današnjem poročilu: V sredo zvečer so angleški bombniki izvedli silovite napade na Bardio in Derno. Pri napadu na Derno je bi!a povzročena veHka škoda Bombe so bile vržene na vojašnice, vojaške zgradbe. po,'e'isko postajo itd. Ob koncu naoada je bi'o vse napadeno oremlje v plamenih. Angleški bombniki so napadli tudi koncentracije vojaštva in vojaške transporte sevemoza pa d no od Bardie. Vse bombe so padle med odrejene cilie. toda obseg škode ni bil točno ugotovljen. Lovska letala so nadaljevala s svojimi ofenzivnimi patrolnimi poleti v podporo kopni vojski. V letalski bitki s sovražnimi letali med Soiumom in G^mbatom so naši lovci sestrelili tri sovražne bombnike tipa Savni a in dve lovski letali tipa Fiat. Pri vseh teh ooeraciiah ni bilo izgubljeno nobeno angVško letalo. V sredo ponoči ie neko sovražno le+alo poskusilo napasti Aden Napad ni povzročil niti. š^ode niti žrtev. Iste noči. ie bil izvoren napad na Malto, ki pa ni povzročil nobene škode. Naše lovsko leta^. oboroženo z 8 strojnicami, je enega izmed sovražnih bombnikov tipa Sa-voia 73 ssstrei^o. Vsa popadka ses+re1 ^nega letala ie naš^a smrt.. Napad na MaHo ni povzročil škode niti na javnem. niti na zasebnem imetju. Tudi človeških žrtev ni bilo. Borba za Bardio Kairo, 20. dec. j. (AFI). Okrog Bardie se nadaljujejo ogorčeni boji, v katerih italijanska obramba še zmerom nudi ogorčen odpor angleškemu prodiranju. Na angleški strani operirajo vse vrste orožje, od pehote, tankov in letal pa do vojne mornarice, ki z morske strani skoraj neprestano obstreljuje Bardio in okoliške utrdbene točke. Bardia že na več mestih gori. Angleška izvidniška letala so ugotovila, da je zveza med Bardio in italijanskim zaledjem v smeri na Tobruh popolnoma pre- kinjena. Na obalni cesti ni več videti ni-kakih italijanskih vojaških transportov Italijanska posadka, ki je ostala v Bardii in okoliških utrdbah, pa se še zmerom ogorčeno brani. Italijansko letalstvo poizkuša motiti delovanje tankov in pehote, ki pa navzlic tej oviri kakor tudi navzlic raznim protitankovskim barikadam počns pridobivajo na terenu. Angleško letalstvo neprestano bombardira posamezne točke bardijskega -utrdbenega sistema in obstreljuje italHanske postojanke s strojnicami Ker je Bardia sedaj kros In krog popolnoma obkoljena od ang^ških vojaških sil ter docela odrezana od italijanskih rezerv, je treba pričakovati, da se bo mesto morda že v kratkem predalo. Akcije angleških vojnih ladij London, 20. dec. j. (Reuter) V teku zadnjih 6 dni, od 13. do 18. decembra, so angleške vojne ladje mnogokrat v kratkih zaporednih presledkih bombardirale Bardio. Kakor objavlja danes informacijska služba angleške admiraiitete, so igrala ta bombardiranja zelo važno vlogo v uničevanju nasprotnika in so mnogo pripomogla k porazu italijanskih čet na področju Bardie. Dne 16. decembra popoldne je bila ena izmed težkih edinic angleške vojne mornarice neuspešno napadena od sovražnega letala s torpedom V vsem tem razdobju so se angleške vojne ladje ponovno zapletle v topniški dvoboj s sovražnikovimi obalnimi baterijami, vendar nobena izmed naših mornariških edinic ni bila zadeta od sovražnikovih granat Po 15. decembru popoldne so izbruhnili v Bardii razsežni požari, ki so se 17. decembra še nadalje zelo razširili. Dne 17. decembra zgodaj zjutraj je neka lahka edinica angleške vojne mornarice izvršila zelo pogumen napad na bardijsko pristanišče. Prodrla je navzlic nasprotnikovemu hudemu strojniškemu ognju prav v notranjo luko. kjer je potopila tri sovražnikove transportne ladje. Angleška mornarica naialjuje odstranjevanje italijanskih ujetnikov iz frontnega pasu. Letala angleške vojne mornarice nadaljujejo vzajemne akcije z angleškim suhozemnim letalstvom in dosegajo lepe uspehe. Angleške izgube v Afriki London, 20. dec s. (Reuter) V zgornji zbornici je včeraj sporočil podtajnik vojnega ministrstva lord Croft, da je v bojih v Zapadni puščavi doslej padlo skupno 72 angleških in kolonialnih vojakov, ranjenih pa je bilo 738 vojakov. Angleško volno brodovje V svrho oviranja Italijanskih pomorskih zvez z Albanijo sta dve sktspitni angleških voinih ladij prodrli do Drača in hudo bombardirali Valoato London, 20. dec. br. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila davi naslednje poročilo o prodoru angleških vojni ladij skozi Otrantsko ožino na Jadransko morje in hudem napadu na Valono: Lahke in težke ladje sredozemskega vojnega brodovja so se pred kratkim odpravile na Jadransko morje, da bi ovirale italijanske pomorske zveze z Albanijo. V sredo ponoči je eskadra rušilcev križark pod poveljstvom vicadmirala Prilhama Whipp-lea priplula na Jadransko morje do Barija in prodrla proti severu do Drača. Nikjer ni naletela na nobeno sovražno ladjo. V tej noči Je drugi skupina vojnih ladij pod poveljstvom vrhovnega poveljnika sredozemskega vojnega brodovja Cuningha-ma prodrla skozi Otrantsko ožino ln hndo obstreljevala Valono, važno luko za oskrbovanje italijanske vojske v Albaniji. Izstreljenih je bilo skoraj za sto ton granat. Angleške vojne ladje pri teli operacijah niso nikjer naletele na kak odpor sovražnika. London, 20. dec. s. (Reuter). Admiraliteta javlja nocoj v posebnem poročilu: Angleška podmornica »Truent« je izvedla več operacij proti sovražnim ladjam ob južni italijanski obali z velikim uspehom. V noči od 13. na 14. t. m. je napadla konvoj sovražnih ladij, ki so plule težko naložene pod spremstvom Ena izmed ladij ie bila potopljena, druga verjetno prav tako. V noči od 15. na 16. t. m. je torpeairala ista podmornica veliko italijansko petro- lejsko ladjo, ki je težko naložena plula proti Jugu. Atene. 20. dec. a. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja v svojem današnjem komunikeju: V sredo zvečer so angleški bombniki napadli pristanišči Valono in Krionero v južni Albaniji. V Valoni so bile napadene vojašnice, bencinska skladišča, zbirališča motornih vozil in zgradbe v severnem delu mesta. Ko Je bil napad končan, je dim pokrival vse napadeno ozemlje. V Krioneri so bombe direktno zadele zgradbe ln povzročile požare. Pri obeh teh napadih so stopila v akcijo sovražna lovska letala in protiletalsko topništvo, vendar so se vsa angleška letala vrnila z obeh teh poletov. Nemške čete na poti v Afriko in Albanijo New York, 20. dec. j. (AR). Vesti o prihajanju nemških čet v Italijo dobivajo zmerom bolj konkretno obliko. Po neka terlh informacijah znaša število nemških čet v Italiji do 30.000, dočim po drugih verzijah število že presega 50.000. Nemške čete pa se le kratek čas mude v Italiji, nakar se s transportnimi letali odprem-ljajo v Albanijo in preko Sredozemskega morja. Po nekih informacijah je bil skoro na vseh notranjih in zunanjih italijanskih zračnih progah promet ukinjen, ker vojaško poveljstvo potrebuje veliko število transportnih letal za prevoz nemških čet. Iz tega vzroka je bil ustavljen tudi promet na važni zračni progi Lizbona—Barcelona—Rim, ki pomeni najkrajšo zvezo Italije z Zedinjenlmi državami. Napad na železniško progo Bergen—Oslo London, 20 dec. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo jav'ja. Letala obalnega poveljstva 90 snoči izvedla uspešen bombni napad na važno železniško progo Bergen-Oslo na Norveškem. Izgleda, da je bila proga na več točkah direktno zadeta. Pritisk na Francijo Angleške vesti o pravem namenu obiska nereillzega odposlanca Abetza v Vichyju London, 20 dec. s. (Ass. Press). V angleških političnih krogih izražajo mnenje, da so posvetovanja francoske vlade, ki so pravkar v teku v Vichyju najbrž v zvezi z zahtevani!, ki j'h je stavila nemška vlada prekc poslanika Abetza Franciji o prilliki Abetzovega obiska v Vichyju. Domnevajo, da te zahteve obsegajo dovoljenje za prehod nemške vojske skozi nezasedeno Francijo, uporab vojne luke v Toulonu, kako! tudi uporabo francoske vojne in trgovinske mornarice Fruncija naj bi bila najbrže sploh vključena v nemški vojaški sistem. London. 20. dec. s. Agencija Reuter javlja. da ie oo nienih inf rmaci ah m ršal Petain odločen, da se up e vsak' nemški zahtevi za prehod nem',ke voisk? sk;zi nezasedeno Francijo Po teh informacijah ie maršal Petain odkčen da v primeru. če bi Nemčiia hotela svoio za trvo uveljaviti s silo poda ostavko in p-epi-sti generalu Weygandu v s^vernoaf iš ih francoskih kolonijah vo ob'a t Vichy, 20 dec s fTassi. Ka' or jav ja anenciia DNB. se ie včerai vrš la teia francoske vlade v sobi zunan eTa m:ni-stra Fland:na ki zaradi bolezni še ne more zapustiti sobe. Rooseveltova poslanica maršalu Petainu Washington, 20. dec. s. (Ass Pr ss< Predsednik Roosevelt ie sporočil dane na konferenci tiska, da bo nov im? ovani ameriški veleposlanik v Vichyju. admiral Leahv nesel s seboi v Vichv p sebno pismeno osibno poslanico R.osevtltovo maršalu Petainu. Roosevelt ie tudi dejal, da še ni nikogar oresil za spreiem mesta ame iškega veleposlanika v Londonu ki ie po odstopu Kennedvia izpraznjeno. šest mescev Petainove vlade Vichy, 20. decembra. AA. (Havas) Danes poteka 6 mescev odkar je vodstvo države prevzela vlada maršala Petaina. Njeno deilo za notranjo preosnovo je bilo tako drzno, da predstavlja pravo narodno revolucijo. Čeprav nova ustava se ni bila objavljena, pa so števidni ustavni akti že položili temelje za nov politični red Okrog šefa države so zbrani odgovorni ministri, ki sc mu potrebni za izvrševanje izvršne in zakonodajne oblasti Seje parlamenta in senata so odložene V bodočnosti bodo nova zakonodajna telesa bržkone sestavljena na korporativnen: temelju V državni upravi se je vlada trudila, da bi ub1aži'a nepri-| jetnosti ccntra!izacije. V času dokler ne i bedo ustanovljene pokrajine katere bodo vodili guvernerji, imajo še obast prefekti. Vsa pronzvodnja je pod nadzorstvom države, ki je postavila interese delodajalcev in delavcev na svoje pravo mesto. Na ta način so izginili trusti Organizacijski odbor, ki zastopa vse panoge industrije je prvi ko-, rak v kcrporativni režim. Kmetijstvo, ka-1 teremu vlada posveča posebno pozornost, bo prav tako dobi'o razMrjeno organizacijo. Na socalrem poprišču se je vladna akcija najboljše pokazada pri dejanju številnih olajšav družinam, zlasti pa glede pravic nasiledstva vrhu tega takšna, da bi mogla nuditi zelo prikladno oporišče za sovražno invazijo. tem bolj. ker ima zelo dolgo obalo zlasti ob Tihem oceanu, kjer se obramba ne more nasloniti na otoke Preko Mehike bi mogle sovražne armade operirati tudi proti ozemlju Zedinjenih držav Njen teritorij je tem bolj važen. ker se nahajajo v njem veliki pe-troleiski vrelci, o katerih usodni pomembnosti ni treba izgubljati besed Toda orav radi teh vrelcev sta Amerika in Mehika še v sporu in težko si je mi- sliti, da bi bila možna kakršnakoli vojaška ureditev, dokler ta zadeva ni dokončno razčiščena Ze večkrat so napovedovali razgovore, ki naj bi dovedli do likvidacije tega spora, a doslej še ne z uspehom. Prav sedai javljajo, da so pogaiania vsaj v toliko usoela. da se že napoveduje prihod ameriške vojaške misije v Mehiko Ako se bodo te napovedi potrdile, bo storjen važen korak naprej v smeri obrambnega sodelovanja med vsemi ameriškimi republikami. Visoka de Brugnona Vichy, 20. decembra. AA. (Havas) De Brugnon, ki sta ga včeraj sprejela maršal Petain in Baudoin, je imenovan za vršilca dolžnosti delegata francoske vlade za zasedeno ozemlie. V bodoče bo zastopal vlado v Vichyju na čelu francoskih oblasti v zasedenih krajih, 'očim je kot poslanik predstavljal dosedaj vlado v Vi-chyju pri nemških oblasteh. Imenovanju de Brugnona ne pripisujejo nobenegr posebnega pomena. Kakor je 14. t m. rekel maršal Petain, slonijo načela med Francijo in rajhom na istih osnovah. Zakaj je bil Laval cdstavljen London, 20. dec j. (AFI) Diplomatski sotrudnik agencije AFI. Pie-re Maillaud, objavlja nekatere podrobnosti o zadnj:h dogodkih v Franciji in trdi, da so njegove ugotovitve povsem zaneslji ve. Lavalo«v odstop je v g'aviiem pos'ed;ca italijanske vojaške krize in rseir"kega načrta za voja ko pomoč Italiji Zdaj je povsem zanesljivo ugotovljeno da je Laval v načelu pristal na nenvki načrt ki je imel dvojni namen: 1. o'ajšati podelitev vojaške pomoči Italiji in 2. zaplesti Francijo daleč preko sedanjega obsega v aktivno sodelovanje z Nemčije Nem "ki načrt, s katerim je bil Laval sporazumen, je vseboval v prv vrsti prehod nenrkih čet preko francoskega ozemlja v Italijo, ter dovolitev izrabljanja pomorskih oporišč v južni Franciri v operac 'ah nemške pod m »miške floti! ;e v Sredozemskem morju. Da bi pridobil Lava za ta načrt maršala Petaina ie prcd'agal tudi njegov sestanek z nemškim' predstavnik in &"'cer-fu so bili prav tako povzročeni p ž ri Napadene so bile tudi postojanke protiletalskega topništva V Essenu so bombe povzročile 4 velike eksolozije. V Bonnu, ki ie bil napaden v prav nizkem p leta je nastal veliki požar. Včerai podnevi so letala obalnega poveljstva napadla dve sovražni letališči pri Cherboursu v zasedeni Franciji. Z vseh teh poletov 90 se vrnila vsa angleška letala. Bevin o angleških vojnih naporih London, 20 dec. s. (Reuter). Pred združenjem inozemskih novinarjev je danes govoril angleški minister za delo Bevin. ki je izjavil: Anglija se bo borila, dokler ne bo vsa Evropa osvobojena Sedanja vojna ni samo vojna za Anglijo in za angleški imperij Borimo se za princip, ki bo jamčil človeštvu razvoj za več pokc-leni Vsakdo na svetu mora biti v tem trenutku na eni ali drugi strani. Anglija m njeni zavezniki stoji seda) v prvi frontni črti. toda mi smo samo frontna linija Vsakdo na svetu se mora odločiti za eno al' drugo stran. Z uspehom male Grčije je nastopili preobrat v vojni One države ki so bile zasedene, morajo proti svoji voiji dopuščati, da Nemčija in ItaPja uporabljata njihove sile proti Angliji Angleška vojna mornarica mora v tej vojni opravljati ono naKigo ki jo je v svetovni vojni opravljalo pet vojnih mornaric. Ničesar ne bomc opustili, kar nam bi moglo pripomoči k zmagi. Bevin je hvalil pogum angleškega prebivalstva ki prena*a sovražne letalske napade. Dejal je. da anglerkega delavstva noben tak napad ne bo porazil O Rooseveltovem načrtu z? posoditev vojnega materiala Ang'ii' je Bevin poudaril, da bo ta načrt, ki postavlja nače'o bla-g c-za blago, ne bo samo pomagal Angliji, temveč tudi ob koncu vojne preprečil delo špeku'antom Roc*>eveltov načrt pomeni, da bosta ob koncu vojne od'očaia delo in na-i por. s katerim bo Anglija vrnila posojeno j b'ago. I Bevin je zaidjučil. Če b; samo mogel po-• vedati število on;h de'avcev ki so za posl e-■ ni v na-ih municijskih tovarnah, česar pa i ] ne smem, da ne b: dal informacij sovražniku, ki bi še bolj posneli občutr-k zaupanja. da bo na"a vojska gotovo *ako oborožena. da bo s svojo iniciative lahko izvo-jevala zmago. V firsuSirejo švlcarslri nrotest London, 20. dec. j. (Reuter). Včeraj le bi! ang!e"ki vladi irročen protest švicarske vlade zaradi bombard^-ania švicarskega mesta Bas'a no ang'e"kih Icta^h v minulem tenu. Kakor doznava Reuterjev politični s'jtrudn:k, ansti Kalil« je včeraj nenadno umrL Predsednik Kallio se je vozil z gradu proti železniški postaji, da bi odpotoval na svoje posestvo Nivalo. Ker je bil včeraj novi predsednik države Rity izvoljen z veliko večino, je ljudstvo priredilo dosedanjemu predsedniku prisrčno slovo. Od gradu do železniške postaje je bil gost špalir po vseh ulicah, po katerih bi moral oditi predsednik z družino in prijatelji na postajo Na postaj] so bili zbrani dostojanstveniki, vlada, visoke vojaške osebnosti, med njimi maršal Mannerheim in mnogi meščani iz finskega glavnega mesta Predsednik Kallio je naprej pregledal častni bataljon na peronu ko pa je stopal v svoj vagon ga je zadela srčna kap in je kmalu nato umrl v rokah svojih prijateljev Novi državni poglavar je že snoči ob 22 30 objavil po radiu finskemu ljudstvu novico o smrti bivšega predsednika. V globoki žalosti se finski narod klanja pred to težko izgubo, je dejal Rity. ker je Kallio vodil državne zadeve v najtežjih trenutkih in je izvajal tedaj pametno in trezno politiko. V vseh javnih prostorih in zabaviščih so bile takoj prekinjene vse predstave. KyOsti Kalilo se je rodil 10. aprila 1873 v Vlivieskj v vzhodni Botniji kot kmečki sin povsem finskega porekla 2e zgodaj se je posvetil politiki ter je bil zastopnik kmečkega stanu v stanovskih zbornicah V finskem deželnem zboru je od leta 1907 dalje nepretrgoma zastopal agrarno stranko Ta stranka je zastopala izrazito kmečko politiko ter je nasprotovala mestnim in uradniškim interesom, hkrati pa je bila močno nacionalistična. Kljub odporu šved- ske stranke je bil Kallio v letih 1920 do 1924 izvoljen za predsednika republike, čeprav ni drugega oficielnega državnega jezika. švedžčine. popolnoma obvladai. Med leti 1919 in 1920 je bil Kallio tudi večkrat minister za kmetijstvo leta 1922 pa je izdal zakon o agrarni reformi, ki je znan pod naslovom »Lex Kallfo«. Leta 1922 je sestavil lastni kabinet, ed^n n°jbomemb-nejših ukrepov njegove vlade pa je bil razpust komunistične stranke v jeseni 1. 1930. Vsi člani komunistične stranke v parlamentu so bili aretirani, komunistične organizacije in časopisi pa zatrti. Leta 1926 se je morala n-egova vlada unnknti socialističnemu Tanner^evemu kabinetu, toda tri leta pozneje je Kallio znova prevzel vodstvo vlade. Protikomunističm pokret lapon-skih kmetov pa je leta 1930 povzročil padec v'ade. ki ni mogla uveljaviti svo^e ulti-mativne zahteve v parlamentu glede popolnega zatretja komunizma na Finskem šele v oktobru leta 1926 je četrtič prevzel min strsko predsedstvo. Bil je devetkrat minister in tri desetletja član vseh deželnih in državnih zborov. 14krat pa predsednik deželnega in državnega zbora. Dne 15. februarja 1937 je bil izvoljen za predsednika finske republike za šest let. Pred kratkim je zaradi bolezni odstopil ter je bil za predsednika finske republike izvoljen Risto RytL Helsinki. 20. dec. br (SDA) Zaradi smrti bivšega predsednika republike Kallia je proglašeno za ves čas do pogreba narodno žalovanje. V vseh cerkvah zvone dvakrat na dan vsi zvonovi. Vlada je sklenila pokopati prezidenta Ka'iia na državne stroške. Pogreb bo nai-brže v nedeljo v katedrali finske prestolnice. nato pa bodo njegove posmrtne ostanke odnesli na njegovo posestvo Nivalo. Pakt Madžarske tudi z Bolgarijo Berl'n, 20. dec. p. Tuknišnji politični krogi kažejo še zmerom veliko zanimanje za odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko. Pri tem beležijo, da pričakujejo v , Budimpešti že v kratkem obisk jugoslo- ) venskega državnika. Ob tej priliki naj bi se ratificirali instrumenti pogodbe o večnem prijateljstvu, ki je bila sklenjena v Beogradu. Nadalje beležijo, da pridejo še koncem tega mesca v Beograd madžarski parlamentarci, kar bo še nadalje poglobilo prijateljske odnošaje med obema soseda- j ma na Dunavu. i Berlinski listi tudi napovedujejo, da bo v kratkem neki madžarski državnik potoval v Sofijo, kier bo sklenjena podobna pogodba z Bolgarijo. Ukrepi proti tuji propagandi v Švici Bern, 20. dec. br. (SDA) Švicarska vlada je izdala že celo vrsto ukrepov proti tuji propagandi. Sedaj so bili zadevni predpisi poostreni s tem. da imajo policijske oblasti pravico, odvzeti tujcem švicarsko državljanstvo, če njihovo vedenje ni v skladu z interesi Švice. Državljanstvo, ki je bilo pridobljeno še le pred petimi leti. se lahko razveljavi vsak čas brez posebne utemeljitve. Silni viharji ob obali črnega morja Carigrad, 19. decembra. AA. (Štefani). Ob obali Črnega morja besni silno neurje. Ladje ne zapuščajo pristanišč. Nekatere ladje, ki so bile na odprtem morju, so imele nezgode. Tako se je potopila turška ladja »Jerkendji«. Posadka se je rešila. Posadka ladje »Kaplan« pa je sama potopila ladjo, ker ji je pretila nevarnost, da se bo razbila ob pečinah. Švica in Rusija Bern, 20. dec. br. (SDA) Glede na neko vprašanje baselskega pokrajinskega sveta je zvezni svet izdal objavo, v kateri tolmači stališče Švice do Rusije. V svoji objavi naglasa, da so sedanje prilike v Evropi neugodne za vsako spremembo švicarske zunanje politike, ker bi se moglo v sedanjem trenutku priznanje Sovjetske Rusije tolmačiti napačno, kakor da bi se bila Švica priključila enemu ali drugemu vojnemu taboru Med Švico in Rusijo ni nikake napetosti in tudi nič ne more ovirati gospodarskega sodelovanja, ki si ga Švica tudi želi. Ponovno že so bili med Švico in Rusijo, kljub temu, da med nj ma ni rednih diplomatskih odnošajev, sklenjeni gospodarski dogovori, ki so se z obeh strani lojalno izvajali. Za Švico bi bilo zlasti v sedanjem času zelo prijetno in ugodno, če bi se mogla medsebojna izmenjava blaga povečati. Švica bi na ta način lahko prišla do potrebnih živil, ki jih drugod zaradi vojnih razmer ne more dobiti, na drugi strani pa bi mogla Švica izvažati v Rusijo svoje izdelke v nadomestilo za druge zaradi vojne izgublje.ne trge. Zal pa so razmere take, da bi naletel povečan blagovni promet na ve^ke in često nepremagljive ovire. Kljub temu pa si zvezna vlada prizadeva, da naveže tesnejše gospodarske stike z Rusijo, o čemer so pogajanja že v teku. Tosno sodclcvanje Anglije in špnmfe London, 20 dec. j (Reuter). Na včerajš- i nja ponovna vprašanja v okviru zunanje politične debate v s]K>dnji zbornici g'ede položaja v Tangcrju je vlada dala pojasnilo, v katerem je med drugim rečeno, da je Španija dala Angliji primerne garancije za ohranitev miru v tem pasu. Politika Velike Britanije je zmerom stremela za tem, da bodri Španijo v njenem prizadevanju, nadaljevati samostojno zunanjo politiko. Doslej je ta politika Španije zares ostala samostojna in to navz'ic močni sovražni propagandi. Angleška v'ada priznava Španiji v Tangerju posebne interese, dočim ostane skupni interes obeh držav še zmerom kar najtesnejše sodelovanje. Spopadi na meji Indtkine Bangkok. 20. dec. s. (Tass). Ass^-iated Press javlja, da so siam-ka vo a;ka letala oo poročilih najnoveišaga siamskega vojnega komunikeja zadnje dni p letala dalje ne?o kdajkoli preje nad indokitaj-sko ozemlie ter izvršila txr račilne napade za bombardiran ie siamskih mast oo frarcoskih letaMh Tako so siamrki l ta-la dospela do me;ta Vuangčenng. ki leži 85 mili od siamske meje Agencija Havas iavlia. da so 18. da-cembra s'amski t^iprvi rreko reke Me-kon» obstreMevaM m°sto Sav^n^ak^t v Indokini. BomvaHiranie ni povzročilo n'ti žrtev niti škode. Pogajanja med Indokino in Japonsko Tokio. 20. dec. s (Tass). Agencija Do-mei javlja, da ie dr-spala v Tokio francoska dele~acija. ki se bo pogajala za sklenitev trgovinrke~a sporazuma med Japonsko in Francosko Indokino. V dale-gaciji so 4 predstavniki v^de v Vichyju in 16 zastopnikov iz In^ok-ne. Tr^ov n-ska ooraiania se bodo nadalie^la v smislu razgovorov, ki 1ih ie že v Hanoj" vodila posebna iaPTrka dele?aci1a. Rač i-naio. da se bosta iaoon-ka in franorka de^aciia prvič sestali oo Božiču, pogajanja na se bodo pričela v lanuariu. Hanoj. 20. dec. s. (Tass>. Agendia Do-mei javlja da ie vodia iaponske vo1aš :e misije v Francoski Indokini eene a1 Su-nitsa odpotoval na 10-dnevno not^va-ie v južno Indokino. General bo po~etil med drugim Sai^on ter bo konfer-a^ z guvernerjem Indokine generalom Decouxom in z guvernerjem province Koči"čine Nato bo iaponriki general pren-toval tud: in-dokitaisko obmejno ozemlie ob reki Me- kong. Vremenska nanoved Zemunska Hladno. ob'ačno in megleno z nekai jasnine v severnih in zapadnih krajih Postopna r>oob'ačitev na "»nodnjem primorju Ponekod utegne nekoliko sneži- I ti Ponoči hud mraz. i Izvoz zlsta iz Slama prepovedan Bangkok, 20 dec. s (Tass). Agencija Domei iavlia da ie siamska vi da v svrho zaščite siamske valute dne 18 d c m-bra prepovedala ves izvoz zlata iz Siama. Ta ukreo ie bil podvzet oredv em zato. ker so Kitajci v Siamu zaradi nerigurna-ga mednarodnega položaja p-ičeli s.-oi kapital iz Siama izvažati v angleške kolonije na Daljnem vzhodu. Kennedy iia pzmzc Amerike A&^llji VFashington. 20. dec. j (Un. Press). V reprezentančni zbornici ie demokratski po-slancc Ludlow v okviru svojega gov< ra prečital tudi neko pismo biv?ega ameri ke-ga veleposlanika v Londonu Kennedvia. ki v njem izjavlja, da po njegovem mnenju ne bi bilo v sedanjem času primerno, ako bi se Zadinjene države predaleč anga-ra-le v dobave vojnega mater;a'a Ang'iii. Kennedy zagovarja to svoje mnenje, češ, da vojna industrija v Zedinjenih državah niti približno ne zadošča za za'aganje Anglije v večjem obsegu, akc naj hkrati v stavljenem terminu reši tudi oborožitveni načrt samih Zedinjenih držav. Razen teaa sodi bivši podanik Kennedv. da bi preučin-kovita ameriška pomoč Angliji lahko zapletla Zedinjene države direktno v vojno, kar pa bi za Zedinjene države pomen:lo samomor, ker Zedinjene države trenutno voja ko še niso dovolj pripravljena Zdravstveno stsrfe groSa Csa!:yia Budimpešta, 20. dec. AA. (DNB) Zunanjega ministra grofa Csakvja so prepeljali na kliniko, ker se je njegovo zdravstveno stanje pos'abša!o. Razen gripe je tudi nastopilo obolenje ledvic. Zdravljenje bo verjetno trajalo dalj časa. vofnTika misija v Nemčifi in Italiji Tokio, 20. dec. j. (D->mej). V kratkem odpotuje posebna japonska voja"ka misija na študijsko potovanje v Nemčija in Italijo. Berlinska in rimska vlada sta sami izrazili željo po tem obisku, ker želi tako ncm.r «*>ji ki io mesarji v v^čii množini ootreb-iieio zlasti zdai ko začela sezrma za izda'ovan1e r^z-ih nr-sni*1 izdelkov solienia mesa in slanine D legati so graiali ravnanie nekaterih poli- Iz gledališke kronike: „ Vesele žene wind$orske" Nicolaijeva komična fantastična opera »Vesele žene windsorske«. komponirana po , Shakespearovi komediji istega imena, je v -stilnem pogledu pretežno romantična s klasicističnimi vplivi Po besedfu kakor oo murkalni zasnovi je duhovita, razgibana ln odlično instrumentirana ter vsebuje potrebne mirnosti dobre komične opere v pravilnem razmerju Zlasti nekateri del' so muz'kalno kar izvrstni tako ženski in moški dueti sekstet in še nekatere obhke komornega značaia. uverture in zaključek ter zborovske p^rtiie, kar kaže avtoria kot muzikalno iznajdljivega in tehnično izobraženega skladate1 ja. Glede na svo;o višino |e omen-iena opera, ki stavi pevcem mnogo tehničn'h zahtev, gotovo zelo pozim nameščencem, da bodo ustreza e današnjim življenjskim razmeram. Monop lska uprava nai poskrbi za zadostno količ no živilske in industrijske soli da prehrana preb;valstva ne bo trpela škode Uredba o minimalnih mezdah nai se spre-neni v tem smislu, da se do1 oči višia odškodnina za prehrano in stanovanje. Po zborovanju so mesarji ost t M na skupnem kosilu, nato oa se ie večia odposlanstvo z avtobusom odoelialo k Devici Mariji v Poliu k svojemu novmu častnemu Cann Jakobu D:m->'ku na o^sk. Na^eMik MuVa^s^e^a združenja a Rre-eeljnik ie predhodniku zveze v k'e"em nagovoru čestital. zas+ooHk okoMšk^aa 7.dru^enia g. Kober ra ie jubilant'! izrodi darilo zveze leoo velik" rib:šk"> palico. V go-toliubnT« D?~n;ko-"*m domu se ie razvila prisrčna in tovariška slovesnost. Predpraznična naglica na sodišču Liubliana. 19. decembra N'a ljubljanskem okrajnem in okmžnem sodišču sc na vseh oddelkih opaža močno pospešeno delo da bi č;m manj starih zadev iz letošnjega leta prešlo v novo Tako so zlasti pred okrožnim sodiščem pred sodnikom poedmcem in pred senatom na dnevnem redu cele vrste razprav proti večjim in manjšim grešnikom Senat zaseda in razpravlja tudi i^b dnevih, ki so bili sicer rezervirani za razprave sodnika poedinca. da se je ta iz glavne razpravne dvorane na štev. 79 moral umakniti senatu v drugo sobo Kaže. da bodo ob tem pospešenem tempu vsi. ki še čakajo v sodnih preiskovalnih zaporih razsodbe, še pred prazniki ali pa vsaj pred novim letom zvedeli za svojo bližnjo usodo. Seveda pa »i od tega pospešenega tempa ne morejo obetati odrešenja vsi tisti, ki imajo na vesti težje in bolj zamotane grehe Med temi pa ima vsekakor dvomljivo prednost »najtežji kaliber* iz letošnjega leta. Tone Hace, proti kateremu je državni tožillec g. Branko G os! ar šele pred nedavnim vložil obtožnico. Ker se pričakuje, da bo prišel Hace na vrsto gotovo že prve mesce prihodnjega leta, bo vsekakor letošnji božič in novo leto prebil v preiskovalnem zaporu s precej mešanimi občutki. Slikar obsojen za nasilstvo Osebni podatki Štefana Gradišnika, ki je prišel danes pred mali kazenski senat zaradi nasilstva proti državnim organom, so vedeli povedati, da je Gradišnik, ki je pristojen v Leoben, umetniški slikar in da je zadnje čase bival v Kranju Gradišnik je menda eden izmed tistih, ki s svojo umet- nostjo kro-snjarijo pod pazduho od stranke do stranke, od starinarja do starinarja Nekaj izkupička je moral v avgustu pravkar imeti pod palcem, da se je malo naleze! vinskih duhov, v prešernem razpoloženju pa se je pojavil na kranjs&i policiji, kjer ie baje nekam naduto zahteva! naj mu dovolijo obiskati nekega njegovega pr; jate! i a. ki se je nahajal v zaporu Njegova nadutost. ki je pri polinjsKih organih naletela na primeren odziv, se je kaj naglo sprevrgla v žaljivo obnašanje, nakar so policisti najprej hoteii moža legitimirati, nato pa še vtakniti v zapor. Temu se je Gradišnik seveda odločno postavil po robu, zaradi česar je moral pred sodnike. I" obtožnica je danes navajala, da je Grad^-nik hc teč pobegniti iz rok poiiciji-jkih organov, najprej zgrabil za vrat stražnika Avgusta Belantiča in ga pritisnil na leseno posteljo naro je s pestjo udari! po ustih agenta Matka Mi-helčiča, kateremu jc z udarcem omajal pet zob. končno pa je obrcal še policijskega uradnika Franca Kukov;ča. Zaradi tega nasilja nad oblastnimi organi so sodniki obsodili Gradišnika na 4 mesece zapora. KINO MATICA, Telefon 22-41. Predstave ob 16., 19. In 21. uri. DANES PREMIERA! Neprekosljivt, fenomenalni LOUIS TRENKER v zgodovinskem vele-filmu iz Napoleonovih vojska OGNJENE Mi V R podaja sijajno igralsko partijo kot Sturmegger, voditelj vstaje zatiranega naroda proti osvajalcem... — V ostalih vlogah: Maria Holzmeister, mlada Igralka, ki jo je odkril Trenker in žanje v tem filmu silen uspeh ter Bertl Schultes in Fritz Kampers. »irnir.gfr- danjem vloge bolj aH manj odpadle, ter na malenkost, ki utegne biti za poslušalce odnosno gledalce neprijetna in velja tudi za druge uprizoritve: solisti in zboristi naj se čim manj oparno ozirajo na dirigenta, da ne bodo manjšali pristnosti svojih likov. Režiral je Zupan, ki nI Imel posebno lahke naloge, saj je take vrste operi razmeroma teže dati potrebno dinamiko. Glede na dani prostor je stal pred dovolj kompliciranimi režij, problemi, n. pr. v poslednjem dejanju, kar pa utegne biti seveda tudi vprašanje osebnega pojmovanja. Vendar je poskrbel za zadovoljivo gibljivost celotnega poteka in za učinkovite scene v mejah dane možnosti ter je značilnosti delu pravilno dojel in izrazil. Splošna kvalitetna višina »Veselih žen vvindorskih« je bila ugodna, zato bo zanimiva, po značaju komike plemenita in mikavna, po izvedbi pa uspela opera nedvomno izzvala, pravi odmev. ed.— Lirika Mirana J ar ca V drobni, a ljubki knjižici na 60 straneh z naslovom »Lirika« je zbral Miran Jarc svoje najnovejše pesmi. Jarčevo pesniško delo obsega tri knjižice, katerih vsaka označuje določeno razdobje pesnikovega razvoja. Medtem ko je v zbirki »Človek in noč« stal formalno še ves pod vplivom povojnega ekspresionizma in tipal okrog mistike življenja in človeka, izražene v simbolu noči, se je v »Novembrskih pesmih«, ki so izšle pred Štirimi leti, občutno približal življenjsko zakoreninjeni in socialno občutljivi poeziji nove stvarnosti. Nova zbirka »Lirika« je morda do neke mere sinteza prečiščenega, idejno in formalno dozorelega stila. Jar-čeve prve zbirke in tiste neposredne, čeprav umetniško vznešene naslonitve na življenjsko stvarnost, kakor jo je izpričala druga knjižica Jarčeve poezije. Knjižico »Lirika« je pesnik razdelil v dva cikla. Prvi zajema enajst pesmi, izmed katerih je najdaljša z naslovom »Narcis govori« prepesnitev pesmi Paula Va-lervja, polne zrcalne lepote, ki odraža globinsko silo duha in v kateri se pretaka spodnji tok subtilno zadržanih strasti. »Ob »Pesmi« nam prihaja v spomin 2upančičeva »Melanholija«, v »Pomladi« se izpoveduje pesnik, ki si po vseh blodnjah duha želi toplega stika z zemljo: K prsim zemlje bi se žejen privil, njenih kipečih bi sil se napiL s soncem prepojil zamrlo bi kri... V dveh pesmih se obuja motiv rodbinske poezije. V drugem delu so razen »Slovenske pesmi« in »Sejalca v zimi« sami soneti. Nastali so v zadnjih letih, v času, ko so se v naših dušah vzbudile elementarne skrbi za narodni obstoj in za človečansko svobodo. Tudi Miran Jarc, nekoč popotnik skrivnostnih daljav, je zdaj v vzdržni, vendar pa čisti in jasni formi soneta izpregovoril iz polnega občutja o narodu in domovini. V ostalih sonetih izpoveduje pesnik svoje življenjske poglede, ki so takisto spojeni bolj s problematiko časa, kakor pa z mikrokoz-mom lastnega jaza. Svojo zbirko sklepa Jarc s sonetom »Pesnik«, ki označuje pesnikovo poslanstvo. Daj iti sebe piti — bolečina naj moja ti najvišja bo radost — med smrtjo in življenjem biti most in vrh v oblakih, skrita korenina, v stoterih dušah stokrat zaživeti in pesmi slušajoč kot spev umreti. Vzlic vsemu približevanju življenja je potemtakem ostala v Jarčevi poeziji neka rahla zadržanost nasproti stvarnosti, — vesti * Zima je vedno «*>lrejša. oo v©c ali mani jasnem vremenu traja oo vsei Jugoslaviji mraz dalje in je tu in tam še občutnejši kakor uri nas čeprav nam ob jutrih zdrkne živo srebro še niže kakor 15 stopini ood ničlo Značilen dan letošnje zgodnje in ostre zime ie bil včeraiš-nji Predsinočniim je oo Ljubljani legla Poslovni gospod in zelo zaposlena gospodinja ne utegneta v miru izbrati Božička med tednom, zato imamo drogerijo v nedeljo 22. decembra 194o ves dan odprto, kjer si lahko izberete poljubno darilo kot kolinske vode, puderdoze, parfume, mila. kristalne vaze, fotoaparate itd. BHOGERHJA GREGORIČ, kr. dv. dobav. Ljubljana — Prešernova ulica 5. megla, znanilka leDeea vremena • Mraz ie že ooDuščal toda Droti iutru ie snet rst,-o nastopil in naslikal na mno^a okna ledene rože Kdorkoli ie moral zsodai na u'i-co ie prezebal do kosti Se Dozno dopoldne ie bilo živo srebro 15° pod nič o Potem oa ie oosiialo <=olnce in se ie mraz snet nekoliko onrvlil K^kor Lhibliani^a ledeni io oolagoma tud: ostale r~ke in Dotoki Iz drugih kraiev ooročaio da ie rima letos zelo ostra V Liki. zlasti Dri Zr-manji in Oračm kaknr tud: na sufaški Za smuča r j e Ml Smuča rski dresi, hlače po najnovejšem kroju, bluze iz balonske svile ali volne: po meri v prvovrstni izdelavi Modni salon S0UVAN-C0 Mestni trg 24 progi še vedno besni buria. Dač Da ie na Hrvatskem Primoriu in Dalmaciji vr-me sončno in brez vetra Železniški premet se razvija normalno Tudi Dri Zagrebu i začola Sava zmrzovati Mimogrede bedi omenjeno da ie v Droračunu banov ne Hrvatske za orihodmo leto deločerih 6 in pol mili;ona dinarjev za dovišitev regulacijskih del na Sari cd dolenjskih J sanic do Zasreba Iz Noveea Sada ooroča-jo. da ie Donava skorai že vsa za nrzia vendar Da se led premika in ea vod o '-naša Promet na D,navi ie utavljsn mea 16. in 17. uro v društveni sobi. Ostali v ponedeljek 30. L m med uradnimi urami. • N°va grobova. Umrla je v Ljubljani ga. Marija Bogatajev a, vdova po nadsprevodniku drž. žel. Pogreb bo danes ob 15. z žal kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. — Svoje drage je zapustil g. Hinko Bat. Pogreb bo danes ob 16. z Zal, kapele sv Jakoba, k Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin preostalim svojcem naše iskreno sožalje? niča ie znano, manj pa vč javnost, da je že kot vtsokofiolec zložil pesem »Slove.aac i Hrvat« * Ako ste v zadregi, kaj bi naj darovali za Božič, nabavite Album slovenskih književnikov, ki je najprimernejše darilo za vsakega ljubitelja domače književnosti. V nobeni knjižnici naj ne manjka ta krasna publikacija, v vsaki meščanski hiši naj bo na vidnem mestu. Naročite jo, dokler zaloga traja, v Knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Selenburgova uL 3. Cena krasno vezani din 160. (—) * Valvazorjev dom pod Stolom vas vabi za praznike na oddih. Iz 2irovnice je le poldrugo uro hoda po zložni sončni poti. I I SSST SERENADA LJUBEZNI Film očarljive muzike, lepih opernih arij ln sijajnih šlagerjev s priljubljeno JEANETTE Mac DONALDOVO v gl. vlogi. Sodelujejo. Lew Ayres, Jan Hunter, Frank Morgan. — Danes ob 1«., 19. in 21. uri. — KINO SLOGA, tel. 27-30. I LEV* DaSla - PAI^FUmEKaJA VEnUS, Tyrževa c. 9~f * Ob tiž-»em udarcu v Petrovičevi aru žini. Iz Litije nam poročajo: Globoko nas je presunilo sporočilo, da je umra ga. Marija Petrovičeva, roj. Koprivnikar iz znane Ferlanovčeve družine. Poročila se je z ličkim Srbom g. Rauom Petrovičem železniškem uradnikem in je teclaj tudi prestopila v pravosiavje Njen pogreb iz Petrovičeve hiše na Gornji Frtici blizu pokopališča je bil dokaz, kako smo cenili gospo Marijo, ki je bila živ vzgled materinske ljubezni, srčne vdanosti soprogu, svojemu domu in ognjišču Pogreb je vodil pravoslavni prota iz Ljubljane, udeležila pa se ga je vsa narodna Litija in zastopniki organizacij Njeno krsto smo okitili s številnimi venci Posebne pozornost je vzbudilo cvetje naših Cirilmetodartc. ki so se v posebni deputacijl poslovile od rajnke dobrotnice Na poslednji poti so blagi po-kojnici zapeh člani Lipe. Blagi pokojnici ohranimo nep zaben. svetal spomin težko prizadeti družni pa naše iskieno sožaije? Vse VOZNE KARTE pri PUTNIK U. * Po1-oka. V Beogradu sta se poročila 16. t. m- intendantski kapetan I. stopnje g. Karel P e t r i č in gospodična Cilka žertuševa. Čestitamo! ŽALEC! Danes ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu nastop glukmemib! • Stekel pes v Središču. Poročalo nam iz Središča ob Dravi: Stekel pes vo čje oasme se ie v soboto Doooldne Driklatil od ormoške strani in oklal celo vrs'o psav do dvoriščih in na cesti Ogriza! ie tudi nekai šHarčkov in nekai gosi Pa trgu 1e tekal cele ure in nazadnje neznanoksm ■'zginil Povzročena škoda ie Precej občutna ker je med o^rižsnimi živalnv tudi roknl orav drag-'h živali, kakor n? primer A"n'i?f»v3 krr^-a črna doga Caius. • Pomoč poplavljene-, m. Organizirajo se pomožne akciie za pomoč P p.avljen-cem v Bosanskem Posaviu sai ie nesreča zadela več ko 20.000 prebivalcev, ki so brez kuriva in obleke, izpostavi lenih letošnji hudi zimi Najprei so začeli denar zbirati v Vinkovcih sledila bodo ost la slavonska mesta in vsi večji kraii na Hrvatskem in do Jugoslaviji Za izeradnio nasiDa od Svilaia do Krepčiča ie dooče-nih 75 milijonov dinarjev in od te svote je banska oblast v Zagrebu zaeoto i a 20 milijonov da se bodo lahko dela pričela čim nastopi ugodno vreme. FOTO 'APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK I Ičualilelna opiikfu * Rezervnim oficirjem sporočamo, da zbira pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani železniške legitimacije v svrho podaljšanja veljavnosti voženj za leto 1941. Tovariši, ki bodo oddajali legitimacije do 23. t. m. na dan izrednega zbora, ki bo ob 18. v društveni sobi prejmejo lahko legitimacijo že naslednji dan o praznikih, če se poslužite bogate i;:Vre delikates v trgovini V.A.Janeš, Aleksandrova 12 tel. št. 3455, kjer tudi dobra vina ^orinM- tete z.a nratnike so pa štajerski kapuni. • 7.a bo*»"T>r praznike in novo '"'o !'U-pu.ite C;r 1 P Vidove razgledn-re Podpirajte slovensko šolstvo na naših meinh! t—) • 70lctn»'.a uglednega hrvatskega 1 ul-turnega drlavca. V četrtek je Dr; n t 701etnico kniiževni tajnik Jueo la e" k akademiie znanosti in umetnosti v 3 'išfci prof~**r filozofske f ku tate ;l'?a. Na pl^nar i Be i Ju ros! a ven akadenvie ie jubilant1 čestital oredsedn"- vs -učLliški profesc- d Albert Baza'a Kni!ž-vno delo dr. B ra- NAjNlijI CENE! CENIKI CRATlSt DROGE RUA ► LJUBLJANA MARIBOR * Putnik sporoča, da o božičnih praznikih ne bo skupnih potovanj in izletov zaradi pomnoženega prometa potnikov, ker ni zadosti vagonov na razpolago. To se pa ne nanaša na Putnikov izlet v Budimpešto. Ta izlet je bil te prej napovedan in se bo vršil od 29. t m do 5. januarja * Denarni zavodi v dravski banovini v torek 24. t m., t. j. dan pred Božičem, ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino. (—) * Za mai denar dobite lepo božično ln novoletno darilo. Oglejte si v knjigarni j Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbur-! gova ul. 3, zalogo knjig in videli boste, da je najlepša in najcenejše darilo knji-| ga. (—) i • Proti kašlju vam priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobi se v vseh lekar-I nah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat REMEDIA SIRUP, ki je v kvaliteti najboljši. (—) U«MHe n— Ker Je v četrtek 28. decembra pravnik sv. Štefana, je mestno poglavarstvo na podlagi pooblastila kr. banske uprave cdred'lo, da ta praznik ni brezme-a-n dan, zato bo pa ponedeljek 30 L m. ' rezmesen. Na praznik sv. Štefana mesarski obrati ne delajo, zato naj se gospodinjstva in gostilniška podjetja založe z mesom Ž3 pred prazniki. VODOVODE TALI brez razkopavanja zidu čokert — Gregorčičeva ul. 5 tel. 2470. ti— l*lpis obveznikov pom°žne vojske F! ln III. poziva, je mestni zaščitni urad ..vedel po čl. 31 in ČL 54 uredbe o pomožni vojski n dižavni cbrambi. O tem popisu e bi o prebivalstvo obveščalo v ljubljanskih dnevnikih, a kolikor so bili znam na-s'ov!. so bili vsi prizadeti pozvani še s po-set imi vabili, da se zglasie v zaščitnem ura vi. Rok za prijavo, ki je bil določen do 20 novembra t 1., je že pred tedni minul, DANES ob ZO. uri m esca vaja Akademske Jadranske straže KAZINA Posebna vabila se niso razpošiljala ! nota. ki bo ostala konstanta Jarčeve poezije. Drobno knjižico »Lirike« bo samo pozdravila majhna, vendar pa pozorna občina ljubiteljev slovenske lirične besede. Pesnikov prijatelj B Jakac je okrasil knjigo z lesorezom avtorjevega profila. — o. Zapiski DVE MINIATURNI KNJIŽICI Za božič smo dobili zopet dve miniaturni knjižici, izdaji, katerih oblika se je v zadnjem času našemu občinstvu močno priljubila. Akademika založba v Ljubljani je izdala Izbrane pesmi Josipa Murna Aleksandrova, založba »Hram« pa je poslala na knjižni trg drugo zbirko »Slovenske pesmarice«. Izbrane pesmi Josipa Murna Aleksandrama obsegajo 160 strani. Izbral jih je Avgust Pirjevec, z nekolikimi dekorativnimi risbami pa jih je opremil Miros'av Oražem Zbirka obsega vse pomembnejše pesmi, kar jih je izšlo v svoječasni Prijateljevi izdaji in pozneje. Razdeljena je takole: Prvi del obsega v treh večjih ciklih pesmi in romance Drugi del je odmerjen starim in novim pesmim, ki pa se dele v naslednje cikle: Večerne in jesenske. Med nebom. V živi naravi Sanje in misli Slike in povesti O dekletih, ljubicah in nevestah. Prijateljske. Izbor in razvrrtitev pesmi pričujeta o preudarni skrbi dobrega poznavalca Mumove poezije. Pesnik slovenskih oolj, eden najboljših poetov slovenske zemlje naše vasi in našega kmečkega žlvlienja. *je s to izdajo postal dostopen naiširšim slojem. V usnje vezano knjižico ki stane samo 20 dinarjev bo z veseljem stisnil v žep vsak prijatelj slovenske pesniške besede posebel še ko bo Sel na pot po naši zemlji ln ga bodo lahko Murnovi verzi navdihovali k večjemu ln globljemu doživljanju njene svojske lepote. Te izdaje Murna Aleksanoiova ni treba posebej priporočati, saj se najbolj priporoča sama. Založba »Hram« si je zastavila hvalevredno nalogo, da izda v seriji miniaturnih knjižic izbor slovenskih narodnih pesmi, skupaj z obnarodelimi umetnimi pesmimi. Sestavo te zbirke je izročila najbolj poklicanemu, dr. J. G 1 o n a r j u, ki je — kakor znano zaključil veliko štrelcljevo zbirko slovenskih narornih pesmi. Medtem ko je štrekljeva zbirka danes že v celoti težko dostopna in po svojem značaju in smislu bolj namenjena znanstvenemu proučevanju, kakor pa praktični rabi je »Hra-mova« zbirka namenjena čitanju, uživanju in kot tekstni pripomoček tudi petju. V krajšem presledku je izšel že drugi zvezek te zbirke v knjižici na več ko 320 straneh. Zvezek, ki ga je pa istem sfstemu kakor prvega uredil dr. Ježa G onar, vsebuje 274 pesmi. Med njimi so študentov-ske, (tu je uvrščena v latinskem tekf+.u tudi znamenita študentovska »Gaudeamus ig!tur«), dalje pivske, in ljubezenske pesmi. potlej pesmi o raznih naših krajih in drugi podobni motivi. Pretežno večino teh pesmi, ki so urejene po abecednem redu začetkov, da se laže in hitreje najdejo, tvorijo seveda narodne pesmi. Med njimi so tudi nekatere pesmi starejših in novejših slovenskih liričnih pesnikov. Za praktični pomen pesmarice sicer ni važno ali 1e avtor umetne pesmi imenoma kje označen ali ne. vendar bi si čitatelj zaradi jasnosti želel, da bi bili avtorji umetnih pesmi navedeni vsaj v kazalu Vsekakor je tudi ta zh'rka taka da bo zammala še širše kroge kakor prva Po nji bocko s pridom poseg1! zlasti podeželski pevci, ki jim pri znanih napevih večkrat nedostaja besedi'a Z n1o pa se bo priletno zabaval vsak čitatelj ki bo v prenekaterih Izmed tu objavljenih narodnih pesmi občutil originalno silo slovenskega ljudskega Izraza. Izola je Gradnikova »Italijanska lirika«. I V za žbi Umetniške propagande je pravkar izšla 392 strani obsegajoča knjiga Ai< >a Gradnika »Italijanska lirika«. Odlični slovenski pesnik je sam priredil in prt eiel izbor iz lirike več kakor 80 ita-Ljauskih pesnikov od srednjeveškega sv. F;anč 'ka A. škega do najnovejših pojavov. Tudi v tujih literaturah so redki primer- da b. en sam prevajalec prevedel tako obsežen izbor iz poezije tujega naroda, v naši literaturi pa je primer Grad-nikove »Italijanske lirike« edinstven. Ne pozabimo tudi, da je pesnik hkrati izdal knjigo svoje izvirne lirike »Zlate lestve« (Narodna tiskarna, Ljubljana). »Italijanska lirika« je opremljena tudi z uvodom in opombami. Uvod na več kakor desttih stranc-h je spisal B. Corko. V njem prikazuje skoraj tisočletni razvoj italijanske lirike in nje zvezo z zgodovino tega naroda. Knjigo bomo podrobneje prikazali po Eožiču. Dobiva se tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Rudolf Golouh, Krisalida. Mariborska Tiskovna založba je nedavno izdala v posebni, lično opremljeni knjižici svojevrstno dramatsko delo Rudolfa Golouha »Krisalida«, ki je imelo prejšnjo sezono lep uspeh v vprizoritvi mariborskega Narodnega gledališča. V knjigi ni to delo nič manj zanimivo: zdi se celo. da kot dramatika stvaritev Izrazito Idejnega, filozofsko zasnovanega in malce ironično zaostrenega značaja prihaja šelo kot čtivo dc polne veljave V »Krisalidi« zaznavamo skozi razgibano pravljično fantazijo temačne obrije naših dni. v nieno dramatsko dinamiko je vpletena problematika sodobnih prilik ln neprifik Rudolf Golouh ie ustvaril s »Krisalido« rrav značilno delo. mariborska Tiskovna založba pa Io je izdala v knjigi, ki tudi po vna-nji opremi vzbuja pozornost Knjižica stane din 29. zato je zaščitni urad tudi že pričel z dodelitvijo popisanih obveznikov pristojnim delovnim eddmcam. naknadne prijave do zaščitni urad sprejemal le v primeru utemeljenega opravičila. Opozarjamo vse prizadete. t. j. zaenkrat vse moške, ki niso vojaški obvezniki in ki bivajo v3aj že 3 mesce v Ljubljani (izvzeti so nad 70 let stari umski deiavci ter nad 65 let stari drugi delavci), da so se dolžni prijaviti, sicer bi bili kaznovani z zaporno kaznijo do 2 let in z denarno kaznijo do 5.000 din. Za BOŽIČNO DREVESCE nad 800 krasnih novih okraskov — že od 50 para dalje! Jaslice, hlevčke pastirčke, ovce ln nebroj drugih živalic Velika izbira domačih lesenih Igrač, kakor tudi vsakovrstnih Iger, železnic, vojakov, pušk. ttd Praktična božična in novoietns darila, kakor: manicure. šivalm garniture razne kasete z milom, brivske garniture itd. »MAČEK V VREČI« Din 2.- z dobitki v vrednosti do Din 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—. Za plesne venčke lepi kotiljoni od Din 1.50 dalje, pri: 7 o to Touristu Lojze Šmucu LJubljana. Prešernova 9, poleg gl. po&te. o— ROlarski K|ub v Ljubljani je imel v sredo zvečer sestanek, ki je bil posvečen posebnemu poglavju socialnega in zdravstvenega skrbstva, skrbi za pohabljeno deco. O stvari sta govorila gg dr. Viljem Krejči tn univ. piof dr Božidar Lavrič. Pokazaia sta. kako je ravno ta skupina trpinov — po rojstvu, nesreči ah bolezni pohabljena deca — potreba še prav posebne podpore. Na pobudo ljubljanskih rotar-cev je bilo ustanovljeno posebno društvo, ki Je pod predsedstvom generalnega direktorja g. Riharda Skubca že doslej zbralo okrog 180.000 dinarjev. Akciji sta se pridružila tudi oba ostala slovenska rotar-ska kluba Sestanku so na povabilo kluba prisostvovali tudi ban dr. Natlačen, načelnik oddelka za socialno politiko dr. Kosi, ljubljanski in mariborski župan dr. Adlešič in dr. Juvan ter predsednik državne ro-tarske zveze v Jugoslaviji bivši minister j dr. Ružič. Dalje so bili navaoči zastopniki ' mariborskega ln kranjskega kluba. rano od mestne občine v LJubljani. Kdor še ni izročil prispevka pisarni Združenja, naj to stori taikoj ali pa naj direktno nakaže primerni znesek akcijskemu odboru mestnega poglavarstva potom položnice, ki jo je ali jo bo še prejel. Prepričani smo, da se bodo vsi člani odzvali temu pozivu in s tem pokazali tudi letos razumevanje do najsiromažnejšlh prebivalcev Ljubljane. Kdor plača bodisi v pisarni ali akcijskemu odboru, naj zahteva potrdiio, da se bo lahko izkazal vsem ostalim nabiralcem dobrodelnih akcij, da je že zadostil zimski pomoči mestne občine, ker je sklep uprave, naj se začasno v največji meri podpre le akcija mestnega poglavarstva, ostale pa odklanjajo. — Uprava._ DGBER NASVET Vam olajša nakup božičnih daril Parfumerifa „NDda", Ljubljana, Frančiškanska ulica 1. u — Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr Ci-ber Fran. Srbska ul. št. 7, L n., teiefon štev. 36-41. še da ponedeljka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje — pranje in svetlolikanje peii'a izgotovi zanesljivo do Božiča tovarna J©$. REICH. u — Združenje brivcev in frizerjev sporoča člansivu, da bodo zaradi praznikov uradne ure v ponedeljek 23. t m. in v ponedeljek 30. t. m. vsakokrat od 9. do 12 ure. Ljubiteljem FOTOGRAFIJE Kadar so prazniki tu — ne sme manjkati fotoaparat. — Naši filmi, bliskovna luč, električni merilci Vam pripomorejo do krasnih posnetkov doma in v naravi — Priporoča iz velike zaloge spec. fotetrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyr~eva c. 20. u — Trije člani Kluba neodvisnih, akad. slikarji Omerra. Pregelj in Saiovic, razstavljajo v palači Bat'e svoja najnovejša NAROČUJTE lepssisvas revij® LJUBLJANSKI 278N Cena din 120.— Er.jigarna Tiskovne zadruge. ii u— Slovenski fakir v Zvezdi. Fakirji ne živijo samo v daljni in skrivnostni Indiji, imamo ga tudi v beli Ljubljani in se pretaka po njegovih žilah čista slovenska kri Svoje umetnije predvaja kar na prostem v Zvezdi. Ne pobira vstopnine, vsakdo si ga lahko ogleda brezplačno. Vsi, ki hodijo skozi Zvezdo, ga poznajo. Na z?.če'.ku letošnjega poletja je prišel. Nos'l je lepo novo, skrbno zlikano obleko, črne lakaste čevlje, lepo kravato M'r-no je sedel na klopico med vremensko hišico in Nunsko cerkvijo in užival prijetni hlad v senci košatih, zelenih kostanjev. Takrat so še stali, ponosni in visoki ... Sedel je od jutra do večera in mirno gledal okrog. Ce ni bilo prostora, je stal zamišljen, tih. Tako so minevale ure, dnevi, tedni, mesec... Zrasla mu je gosta brada, postal je pravi divji mož. Cas je razjedal obleko, čevlji so zazevali, kravata je izostala .. Ob deževnem vremenu je vedril pod vremensko h.šico Cas je hitel naprej, on pa je ostal Zvezdi zvest. Stari, ponosni kostanji so začeli padati, odkrit je bil kraljev spomenik — on je vztrajal. Zvezda je postajala vedno bolj gola, naš fakir pa vedno bolj suh, vedno bolj beden... Zgodilo se je. da je po par dni izostal. Dnevi so se naglo krajšali, hlad je pritisnil, on pa je ostal v Zvezdi v Isti obleki, v istih čevljih... Padel je prvi sneg, padel je zadnji kostanj ... Pritisnil je mraz. prišel je Miklavžev sejem, on pa je bil stalno v Zvezdi... Razlika je bila samo v tem, da ni več stal niti sedel — klopi so davno odnesli — temveč da je hitro hodil gori in doli na razdaljo kakšnih 15 m... Nastopil je drugi, pravcati sibirski mraz, ki še traja, on pa se še vedno sprehaja na istem mestu. Zdnj ima star hubertus. — Straar.ik. ki opravlja službo pri kraljevem soomeniku. je deial: »Je pošten, ne krade, ne sprejema miloščine. Pravi, da se mu je zgodila krivica, da so mu vzeli diplomo... Na ta način hoče demonstrirati, dokler mu je ne vrnejo. Mi smo napravili svojo dolžnost, je pristavil stražnik, dvakrat smo ga aretirali, predali smo ga na sodišče. pa mu ni kaj dokazati, je poš'en. Spi v nekern kozolcu v Dravi j ah, ob 8. pride v Zvezdo, ob 12. popije čašo mleka, ob 17. gre spet v svoj kozolec...« Slovenski fakir pa vztraja dalje — pri 15 tih in več stopinjah mraza... u— Šentjakob**: gie^iiliški oder ponovi drevi ob 20.15 zadnjikrat Bena Senečiča komedijo »Nenavaden človek« v korist Sokola n. za dograditev Sokolskega doma v Trnovem. Igra je skrbno prip:avljena in je dosegla pri vseh predstavah velik uspeh, zato opozarjamo občinstvo, da si za to poslednjo vprizoritev preskrbi vstopnice v predprodaji v Mestnem domu. u— Združenje g°stlnišklh podtjetfj v Ljubljani apelira na vse člane, da čim bolj podpro akcijo za zimsko pomoč, organizi- dela, k! si jih mora ogledati vsak ljubitelj naše likovne umetnosti. P.azstava no-meni razveseljiv dogodek med naš;mi umetniškimi prireditvami in je za ogled vsakomur brezplačno pristopna skozi prodajalno Bat e. 9 kupuje vsako množino po najvišjih cenah RUPENA LUTZ, LJI BLI.OA, ŠIŠKA, nasproti stare cerkve. u— Pevsko društvo »E>°r v Ljubljani« ponovi koncert na Viču. Pevsko društvo »Bor« v Ljubi ja,ni Ima nemalo zaslug za gojitev noše na.ro: ne, umetne in moderne vokalne glosbe. Z svojim zelo posrečer.in programom je v tekočem letu priredil turnejo po naši ožd domovini, tako v Planini. Logatcu. Kamniku, na Vrhniki in drugod, kjer je žel zbor mnogo pohval. Pevovodja. Janko Guček je dvirmil zbor na zavidljivo višino 'n danes pod njegovim vodstvom uživa ugled med našimi glasbeniki. Ker je ST>'ošna želja, da se koncert ponovi tudi v LJubljani bo »B-r« ponovil svoi program v dvorrni Sokolokega doma na Viču v nedeljo 22. t. m. ob 20. LUiKR ESENCE vseh vrst in našo priznano dobro RUMOVO KOMPO-ZICIJO nudi DBOGEm-JA KANC, Ljubljana — Židovska uL 1. Nadaljevalne plesne vaje SK Svoh>-če vseko soboto ob 20. v ve V ki dvorani Delavske zbornice. Začetniki cb 19.30. Družabne igre. (—) u— Prlncerko ln pasfroka, GoP°vo oravljtčno igro bo uprizorilo Šentjakobsko gledališče na božični dan ob 16. urL Štirideset odraslih in otrok je prinravilo mladini dve uri prisrčne zabave Škratje, vila, zajčki in medvedi, ki žive v tihem m lepem gozdu, pripomorejo revnemu pastirfku do srečnejšega življenla. Nadvse smešni stari ve4erani, ki ob vsakem obratu napravijo kako neumnost, so strahopetni lažnivi Kljukci. ki povzročajo polno smeha. Lepa pravli čna scenerija. muzi-kalna spremljava in pisana oblačila, vse bo močno ugajalo našim najmlajšim, ld gotovo ne bodo zamudili te predstave. Zaradi velikega povpraševanja si rezervirajte vstopnice že v predprodaji v soboto in v torek. ———m 1 P Ir o p e talij anski u r o g a t Najmanjši odjem kg 25. v zabojih netto. v zrnih ali mleto. Odobr. Min. Nar. zdr. pod št. 5556 SKLADIŠČA ZA JUGOSLAVIJO : »IZVOZ-UVOZ« HRIBERŠEK ANTON LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 17 Telefon 41-75. Skladišča: Komenskega 30 — Tel. 23-02 lz Celja e— zahvala celjskega župana. S posebno objavo se župan dr- Alojzij Voršič zahvaljuje vsem, ki so ob smrti dr. Korošca, celjskega Častnega meščana, sodelovali pri žalnih svečanostih ali drugače svo- je sočustvovanje. e— Prešernov v«čer. Celjski kulturni teden je priredil v četrtek zvečer v nabito polni mali dvorani Celjskega doma Prešernov večer ob 1401etnici rojstva slovenskega genija dr. Franceta Prešerna. Mešani zbor Celjskega pevskega društva je pod vodstvom g. Peca šegule skladno in učinkovito zapel Flajšmanovo-Adamičevo »Luna eijec. Nato je književnik prof. ar Lino Le-giša v globoko zajetem predavanju prikazal lik Prešerna kot mojstra slovenske besede, slovenskega narodnega kiicarja in buditelja ter poeta slovenske duše in slovenskega srca. Mr. Fedor Gradišnik je s krepkim zanosom recitiral »Zdravico« in uvod h »Krstu pri Savici«. Ga. Angela Sa-daijeva je s toplim občutjem podala odlomek Iz »Krsta pri Savici« (Bogomila). Gosp. Jožko Jurač je z močnim doživetjem recitiral »Sonete nesreče«. Altistka gdč. Kornelija Miillerjeva je ob odličnem sprem-ljevanju pianistke gdč. Brede Rajhove s »vojlm barvitim, prodornim in izvrstno šo-lanim glasom zapela Volharjeve »Ukaze«, »Kam?« in »Nezakonsko mater«. Učinkovite so bile recitacije sedmošolcev Lisije Prudičeve (»Judovsko dekle«), Alojzija Zabukcvška (»Slovo od mladosti«) in Olge Uršičeve (»Ribič«), Govorni zbor gimnazijcev je z dramatsko silo skladno recitiral Župančičevo »Mi gremo naprej«. Ob zaključku je moški zbor CPD z lepim mezzcsopranskim solom gdč. Dane Ročni-kove ob spremljevanju klavirja učinkovito podal Vilharjevo »Zdravico«. e— Prešernova razstava, ki j0 je priredil Celjski kulturni teden v sejni dvorani Mestne hranilnice, vzbuja veliko zanimanje. Obilno in pestro gradivo je zbral in razvrstil g. Milko Gerlanc. Vsa dela je zbral v Celju, škoda pa Je, da mu ni uspelo pridobiti za razstavo tudi originalnega rokopisa celotnih Prešernovih poezij, ki je v Celju. Razstava bo očprta še danes in jutri. Priporočamo vsakomur, da si jo ogleda. e— Staroka^olišKe službe božje jutri ne bo, ker bo služba božja jutri ob 9. v So-ko'skem domu v Trbovljah. e— Umrl je v četrtek na Mariborski cesti 9 v starcstl 54 let akad. slikar Avgust Seebacher. Pokojni je bil zlasti znan po svojih celih o starem in novejšem Celju. Istega dne je umrl na Sp. Hudinji v starosti 69 let trgovec g. Feliks Bauer. Pokojnima bedi ohranjen lep spomin, svojcem naše inkreno sožalje! e— Pomanjkanje moke in sladkorja, v Celju že nekaj dni p'imanjkuje krušne moke in s'adkorja. Prebivalstvo je precej razburjeno, ker to pomanjkanje nikakor ni utemeljeno. Nevo'ja je tem večja, ker smo tik pred božičnimi prazniki. Zato so nanrošeni pristojni čln'telji za cdločne ukrepe, da se tako docela nepotrebni ne-dostatki čimprej odpravijo. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri z:ravnik dr. Josip če-rin v Prešernovi ulicL nost ljubeče občinstvo ogleda. Podprimo naše slikarje z obiskom razstav in nakupom slik. a— Mariborske gospodinje bodo lahko jutri na zlato nedeljo oskrbele meso do 11. ure. a— Nočni požar v Hochmulerjevi oljarni. Včeraj ob treh zjutraj je bil opažen ogenj v Hochmulerjevi oljarni t Taborski ulici. Takoj so pribrzeAi gasflei. kj so a požrtvovalnim ga.-enjem preprečili požarno nevarnost, saj bi se bil lahko raz vi) usoden ogenj, ako ne bi bil pravočasno zapa-žen Škodo cenijo na 80.000 dinarjev; Ogenj je nastal zaradi tega ker so se vnele buč-nice, ki so se sušile v vrečah. M?*«'"] a— Štiri mesta razpisana pti pošti Maribor I. Ljubljanska postna dirakcija razpisuje pri p;j£:i Maribor I štiri mesta selskih pii»monoš. Pronje je treba vložiti pri pošti Maribor I najkasneje d< 22. januarja 1941. Nepopolne, nepravočasne ali nepravilno predložene prošnje se ne bodo upoštevale. Podrobnejša pojasnila pn pošti Maribor I. a— Rotovške no\dce Mestnega fupana g. dr. A Juvana. ki 9e nahaja n? crožnih vajah, na lome ča v času njegove odsotnosti podžupan g. Fr 2ebot — Mestri uslužbenci prejmejo, kakor vsrko let«., tako tudi letos običajno božičnico, obdarovani bodo tudi oskrbovanci mariborske mestne občine. a— O organizaciji prehrane prebivalstva je predaval včeraj dop. v mestni posvetovalnici na sestanku obmejnih županov predsednik Prevoda g. Snoj. Na tem s.e-sranku, ki so se ga udeležili banski svetniki in župan: srezov Maribor levi breg tn desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Lendava in ddloma tudi Konjice ter Slovenj Gradec, sta poročala tudi predsednik županske zveze g. N. Novak in zvezin tajnik g. J. Lesar. a— Najmrzlejša noč v letošnji zimi je bila noč od četrtka na petek. Temperatura je br!a 18.2 st. C pod ničlo. Tczonska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš pretežno jasno, mrzlo in stanovitno vreme. a— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in njihove upravičene svojce ima jutri 22. t. ra v pnmciu odsotnost pristojnega rajonskega zdravmka in v neodložljivih primerih g. dr Stanko Pogrujc, Tyr-ševa ulica št. 14 I. ' a— Zadruga »Pohotski dom«, \ kateri so včlanjeni mariborski mestn, uradniki, je imela predsnočnjim pr Birtiči. svoj redni občni zbor. Poročila društvenih funkcionarjev so pričata c marljivem dtiu, ki je koristne tudi za ocpjlarizaujo vsega ' našega Pohorja. Pri volitvah je bila po večini izvoljena dosedanja uprava a— lz gledališke pisarne Drevi ob znižanih cenah »Na cesaričin ukaz«, jutri popoldan »Petrčkove poslednje sanje« v korist šolski kuhinji, zvečer pa ^e poslovi M. Gorkega dramska slika »Na dnu«. Ta predstava gre v korist pokojninskega sklada naših igralcev a — Premiera »Petrčkovih sanj«. Jutri stopijo na oder Narodnega gledališča J učenke Slomškove dekl. meščanske šole in ! uprizorijo v režiji A. Fabjanove Goljevo j mladinsko igro »Petrčkove posledne sanje«. Ne samo za naše otroke, ampak tudi za odrasle bo uprizoritev poseben dogodek. a — Lep uspeh Verdijeve proslave v gledališču. Pred sinočnjim je bila v polno zasedenem Narodnem gledališču prisrčna proslava 40 letnice Verdijeve smrti. Pred predstavo je prof. Pugeij v topli spominski besedi zajel razvoj Verdijeve skla-dateljske sile. nakar je sledila prva predstava opere »Ples v maskah« v novi gledališki sezoni. Predstava je žela prodoren uspeh, vsi sodelujoči z gdč V. Majdičevo na čelu, ki je gostovala v vlogi Amelije, so bili deležni iskrenega priznanja in šopkov. a — Priznanje in pozornost vzbujata slikarski razstavi v beli dvorani Sokolskega doma in v Narodnem domu Še gamo par dni je prilika, da si ju umet- Gospodarstvo £veza industrijcev o aktualnih gospodarskih vprašanjih Včeraj popoldne je bila ,redna seja uprave Zveze industrijcev za dravsko banovino, ki jo je vodil predsednik g. Avgust Pra-protnik. Pred prehodom na dnevni red je g. predsednik Avgust Praprotnik počastil spomin blagopokojnega predsednika senata, ministra prosvete in bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca. Vsi navzoči so stoje poslušali spominski govor g. predsednika Praprotnika ter vzkliknili velikemu pokojniku trikratni »slava«. Predsednik je podal nato svoje predsed-stveno poročilo. Zveza industrijcev se je morala v svojem delu prilagoditi Izrednim razmeram, v katerih živimo, ter zahtevam, ki jih stavlja sedanji čas na delovanje gospodarskih organizacij. Zveza mora po svojih predstavnikih sodelovati na neštetih sejah in konferencah, na katerih se obravnavajo važna gospodarska vprašanja sedanjega časa. žai se pri ureditvi raznih vprašanj v zadostni meri ne upoštevajo interesi gospodarstva ter se morajo naknadno Izvršiti potrebne spremembe že Izdanih ukrepov. V nadaljnjem poročilu se je bavil predsednik z vprašanjem fininsira-nja izrednih državnih Izdatkov. V notranjem posojilu, ki naj bi nudilo podpisnikom primerne ugodnosti, vidi v načelu pravilno ureditev tega vprašanja. S tem bi se doprineslo k stabilnosti naše narodne valute Obenem bi se moral pritegniti tudi tesavri-rani denar ter mu zopet odpreti pot k pravilni in za narodno gospodarstvo koristni naložbi. Končno naglaša predsedstveno po ročilo zahtevo, da se pri predstoječi reorganizaciji delavskega zavarovanja zagotovi tudi industriji primerno zastopstvo v samoupravnem organu delavskega zavarovanja. Poslovno poročilo glavnega tajnika omenja znatno povečanje tekočih zadev, ki se obravnavajo po želji in v interesu posameznih podjetij. Glede gospodarskih reform, ki se napovedujejo in deloma že izvajajo, zastopa zveza načelo, da naj se pristopi k tem reformam le v okviru stvarnih potreb našega gospodarstva, upoštevajoč pri tem tudi zmogljivost našega administrativnega aparata. Predstavniki zveze sodelujejo tudi v posvetovalnem odboru za tekstilno industrijo. Z ozirom na pritožbe pletilne in- Ugsdso stacfe zaposlenosti tudi v cktsfera 2e prejšnji mesec smo poročali o splošnem izboljšanju zaposlenosti, ki je v septembru nastopilo v Sloveniji kakor tudi v ostali državi. V tem mescu se je proti sezonskemu običaju nadalje povečalo število zavarovancev pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Najnovejše številke, ki jih objavlja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani za mesec oktober nam kažejo, da je bil razvoj zaposlenosti tudi v tem mescu prav ugoden. Zaradi sezonskih razlogov je sicer skupno število zavarovancev nazadovalo za 1966. vendar je treba upoštevati, da je bil lani ta sezonski padec večji in je znašal 2830. Skupno število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev je znašalo v oktobru 111.354 in smo imeli pri tem številu za 12.497 zavarovancev več nego lani v istem mescu, in za 8515 več nego v predlanskem oktobru. Povprečna dnevna zavarovana mrzda se nadalje dviga in je tudi od septembra do oktobra narasla od 23.48 na 30.75 din, tako da je bila v tem mescu za 5.51 din ali za 21.0% višja nego pred enim letom. Skupna dnevna zavarovana mezda pa se je zaradi večjega števila zavarovancev še v znatnejšem obsegu dvignila in je znašal povprečni dnevni zaslužek zavarovancev 3,424.000 din, t. j. za 929.000 din ali za 37% več nego vlanskcm oktobru. UresSItev slttž&estsga rzz-reic&ia hor^eansih issltssfeea-cev dlrctkc^fg za likvidacija krnskih delgsv Na podlagi čl. 1 uredbe o spremembi odstoječih predpisov in o predpisovanju novih cd 16. septembra 1939 leta, je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredba o pomožnem esebjn v sl- žbi direkcije za likvidacijo kmečkih d°l-gov pri Privilegirani agrarni banki. Uredba coloča naslednje: Za opravljanje službe po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov sme finančni minister jemati v službo pri direkciji za likvidacijo kmečkih dolgov pri Privilegirani agrarni banki in njenih podružn'c?.h kot pomožno osebje honorarne uslužbence in dnevničarje. Sprejemanje honorarnih uslužbencev in dnevničarjev sme finančni minister prenesti na svoje podrejene organe. Honorarni uslužbenci se jemljejo po predpisu § 182. zakona o uradnikih. Dnev-ničarji se jemljejo v službo, ki jo vršijo zvaničniki in služitelji, in sicer po določbah 10. poglavja zakona o uradn;kih ter uredbe o višini dnevničarjev v resoru finančnega ministrstva (št. 84476/1 iz leta 1931) V času, dckler so v službi v direkciji za likvidacijo kmečkih dolgov, se bodo izplačevale nagrade honorarnim uslužbencem v breme fonda za plačevanje kmečkih dolgov po čl. 17 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Za dnevničarje veljajo glede službenih odnošajev predpisi 10 poglavja o uradnikih. glede honorarnih uslužbencih pa se bo postopalo v smisu § 182. zakona o uradnikih, v kolikor s to uredbo ni drugače predpisano. Glede dopustov, bolniških dopustov n za disciplinske kazni je pristojen predsednik Privilegirane agrarne banke. Začasni uslužbenci, ki bodo 1. januarja 1941 v službi pri direkciji za likvidacijo kmečkih dolgov in njenih podružnicah, bodo dobili z odlokom finančnega ministra, dustrije je zveza predlagala spremembo ključa glede dodelitve domače bombažne preje podjetjem pletilne stroke. Zveza je po svojih zastopnikih sodelovala tudi v mešani jugoslovensko-nemški strokovni komisiji, ki ji je bilo poverjeno vprašanje ureditev carinskega in davčnega tretiranja celulozne volne. Znatne težave so nastopile za lesno Industrijo in trgovino v zvezi z novimi predpisi o kontroli Izvoza lesa. Zveza Industrijcev je z vsem povdarkom zahtevala spremembo že izdanih ukrepov, ki so povzročili velike neprilike našemu lesnemu izvozu. S svojimi zahtevami je v celoti uspela. Zlasti je važno, da se od kontrole po direkciji za zunanjo trgovino izvzame rezan in tesan les, ki je spričo sedanjih prilik že Itak izgubil važna tržišča ter Imamo največji interes na tem, da Izvozimo čim večje količine na one zunanje trge, ki so nam ostali še odprti. V preteklem razdobju se je morala Zveza baviti z važnimi socialno-političmmi vprašanji, tako z vprašanjem nove določitve minimalnih mezd za nekvalificirane delavce ter določitve minimalnih plač za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje. Zveza industrijcev je mnenja, da utegnejo previsoke minimalne mezde neugodno uplivati na zaposlitev začetnikov ln zlasti tudi na zaposlitev ženskih delovnih moči. Veliko pozornosti je posvetila zveza vprašanju zboljšanja gmotnega položaja rudarskih upokojencev ter Je sodelovala pri posvetovanjih, ki so dovedla do popolnega sporazuma med delodajalskiml ln deloje-malsklmi zastopniki. Poročilo se nato obširno bavi z načrtom pravilnika o banovinskem skladu za izredno podpiranje delavcev in nameščencev industrijskih podjetij. Glede na rezultat pismene ankete je uprava predlog za ustanovitev omenjenega sklada v načelu usvojila. Končno omenja poslovno poročilo živahno delovanje strokovnih odsekov, zlasti odseka usnjarske in čevljarske industrije, ki se je na ponovnih sestankih bavil z vprašanjem ureditve prometa s surovimi kožami ter z usnjem. V seznam članov je bilo v pretečenem razdobju vpisanih 9, brisa-nih pa 8 podjetij, tako da šteje Zveza industrijcev po sedanjem stanju 401 člana. odnosno njegovega pooblaščenega organa kot honorarni uslužbenci, odnosno dnevni-čarji po čl. 2 te uredbe mesečno nagrado, ki bo določena z istim rešenjem. Začenši od 1. januarja 1941 leta bodo za osebe, ki bodo ostale v službi, veljali predpisi uredbe o podpornem fondu pomožnega osebja v službi države (št. 48300/1 iz leta 1932). Od časa, kolikor so ga prebili v začasni službi, ae j'm bo od 1. januarja 1934 leta vračunalo toliko, kolikor bodo naknadno vplačali. Kot osnova naknadnega vlaganja bo nagrada, določena po odstavku 1 tega člena. - G*******'*ve*tf = Uredba o skrbi vojske in prebivalstva z gozdnimi proizvodi. V »Službenih novi-| nah« od 18. decembra je objavljena uredba o skrbi vojske in prebivalstva z gozd-! nimi proizvodi. Po tej uredbi vodi ministrstvo za gozdove in rudnike (na Hrvatskem banska oblast) oskrbo vojske in prebivalstva z gozdnimi proizvodi v rednem, pripravnem, mobilnem in vojnem stanju, in sicer v smislu določb zakona o državni obrambi, uredbe o državni mobilizaciji in uredbe o rekviziciji. Zaradi izvajanja te naloge se pri ministrstvu za gozdove in rudnike ustanovi posvetovalni odbor za oskrbovanje z gozdnimi proizvodi (enak odbor se ustanovi pri banski oblasti (v Zagrebu). Ta odbor tvorijo načelnik oddelka za vrhovno nadzorstvo gozdov, šef odreka za gozdne surovine, po en predstavnik vojnega, finančnega, poštnega, notranjega, trgovinskega, kmetijskega, socialnega in gradbenega ministrstva, nadalje po sn predstavnik oddelka za upravo j državnih rudarskih podjetij in oddelka j za vrhovno rudarsko nadzorništvo ter po ! dva preisiavnika Industrijske, Trgovinske in Obrtne zbornice v Beogradu. Zaradi izvajanja določb uredbe se ustanovi tudi pri vsaki banski upravi odbor z oskrbo z gozdnimi proizvodi. V tem odboru morajo b:ti poleg uradnih predstavnikov po en industrijec, izvoznik in trgovec gozdnih proizvodov, ki jih določi ban na predlog pristojnih gospodarskih zbornic. = Opozorilo uvoznikom, ki n»so registrirani pri direkciji za zunanjo trgovino. Kakor je znano, je bilo na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine izdano že več nare-jb o kontroli uvoza posameznih predmetov. Po predpisih teh naredb se morajo uvozniki registrirati, sicer n;ma-jo pravice uvažati dotične predme+e. So pa primeri, da so neregistrirani uvozniki še pred objavo teh naredb naročili blago v inozemstvu, ki sedaj pr haja v mšo državo. Da bi se to vprašanje uredilo, je direkcija za zunanjo trgovino Fklervla pozvati vse take uvoznike, da ji takoj pošljejo prijave z listinami, iz katerih je razvidno, da je zaključek o dobavi blaga v resnici sklenjen pred objavo dotičnih naredb. V takih primerih bo direkcija izdala dovoljenje, da smejo dotični neregistrirani uvozniki prevzeti naročeno blago. = Nepravilnosti pri dodeljevanja kontingentov. Devizna direkc. Narodne banke objavlja: V zadnjem času je dobila Narodna banka sporočila, da so nekatere uvozne tvrdke na nepravilen način dobile večje kontingente /.a uvor blaga iz neklirin-ških držav od onih, do katerih so imele pravico. Cim je Narodna banka prejela prijave, je izvedla preiskavo, ki je ugotovila. da je neka uslužbenka zaradi materialne koristi vpisovala netočne podatke o prejšnjem uvozu dotičnih tvrdk. na osnovi katerih ie uvozni odbor potem dodelil kontingente in izdal dovoljenja za uvoz blaga. Tej uslužbenki je pri nedo- voljenem poslu pomagala neka oseba izven banke, in sicer v svojstvu posredovalca. Narodna banka je uslužbenko takoj izročila sodnim oblastvom, ki je takoj odredilo postopanje proti njej kakor tudi proti posredovalcu, ki je prav tako v zaporu. Podrobna kontrola izdanih uvoznih dovoljenj je pokazala, da so se zlorabe nanašale le na nekaj tvrdk in na manjše zneske. Imena tvrdk, ki so si na ta nedovoljen način izposlovale večje kontingente, je Narodna banka dostavila trgovinskemu ministrstvu zaradi nadaljnjega postopanja v zvezi z deviznimi sankcijami. = Ceno bučnemu olju je ban banovine Hrvatske za svoje področje določil z najnovejšo odredbo na isti višini, kakor velja za ostalo aržavo. to je 22.40 din za kilogram netto, franko postaja kupca s skupnim davkom na poslovni promet. — Zaradi naraščajočih poslov bo direkcija za zunanjo trgovino nastavila Se številne nove uradnike. Iz Beograda poročajo. da ima direkcija za zunanjo trgovino sedaj že okrog 280 nameščencev. Zaradi naraščajočega obsega poslov pa je to število nameščencev nezadostno. Zato želi direkcija povečati število nameščencev še za j 50 Prav tako potrebuje urad za zunanjo trgovino pri banski oblasti v Zagrebu okrog 60 novih nameščencev. = Nova rečna paroplovna družba. V Beogradu so us.anovili novo reč.io oaro-plovno družbo Brodarstvo »Sava« d. d. z glavnico 5 miljonov din. Borze 20. decembra Na beograjski borzi so se danes trgovali bolgarski klirinški čeki po 55.72 sicer pa so tečaji na vseh jugoslovenskih borzah nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za vojno škodo pri prijazni tendenci povpraševanje po 456 (v Beogradu je bil pri mlačnejši tendenci promet 455.50—456). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DE V IZB Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77, New York 4425 — 4435 Curih 1028.64 — 1038.64 Tetaji na svob dnem trgu: London 215.U0 — 219 10 New York 5480 — 5520. Curih 1271 10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792 Curih. Beograd 10. Pariz 8 60 London 16.55. New York 431 Bruseli 69 25 Mi ai 21.7750. Madrid 40. Amsterdam 2 9.50. Berlin 172.50 Stockholm 102 7750. Oslo 98 50. Kobenhavn 83 50. Sofija 4.3750. Li-sabona 17.24. Budimpešta 85. Atene 303. Carigrad 3.3750 Bukarešta 215. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 456 den.. 4% agrarne 58 d m.. 4% severne agrarne 54 — 56. 6®'« begluške 79 den.. 7°/. dalm. agrarne 74 den.. 6°'« §um-ske 73.50 — 75.50. 7"/o stabiliz. 95 d n, 7*/t invest. 101 den.. 7•/• Seligm-n 103 den. V/t Blair 97 dan.. 8% Blair 105 den.: delnice: Narodna banka 6550 den PAB 103 den.. Trboveljska 335 — 395 Sečerana Vel. Bečkerek 700 den. Beograd. Voina škoda 455 50 — 45650 (455.50 — 456). 4°/o severne agrarne 53 — 53.50. 6% begluške 80.5 0— 80.75 (80 50) 6®/* dalm. agrarne 76 — 76 50 (76 — 76.25) 6V« šumske 74 50 — 75 (74.50). 7*/» in- est 100 den.. 7% Blair 98 den.. 8% BUir 105.75 den (106). Narodna banka 6650 den.. PAB 204 den. Clagovpa tržišča ŽITO + Chicago. 20. dec. Začetni tečaji: pš" niča: za dec. 83.375. za maj 84. za iulM 79.25; koruza: za dec. C0.50. za maj 60 315. za lulil 59 875. + Novosaaska blagovna, borza (20. t. m.) Tendenca nespremen.-ena Pše n«*a: za pSenico vehalo ockupne cene p< uredbi Oves: baški. sremski 325 — 327 50 Ječmen: baški in sremski 370 — 372 50. M«ka; franko mlin v dunavski ban: krušna moka 358 Otrcbl: franko mlin brez skupnega davka in vreč 1*0 Fižol: b-^skl in sremski beli brez vreč 457.50 — 462.50. S9K0L Konico je Sokclov v Maribora Poleg Ljubljane je Maribor drugo sokolsko središče v Sloveniji. Tamkaj delujejo sedai 4 sokolska društva, poleg mst"čn -društva 5e Sokol I., n. in III. Matično druftvo ima s veje prortere v lastnem domu sredi mcs'a, p cd reč je Sokola I. je južno od Drave, Sokola II. na Pobrežju, Sokol m. pa v Ko?akih. Skupno lma'o vsa Štiri drvštva 1136 članov in 364 članic; telovadcev je 164, telovadk 103, med njimi 46 vediteljev in 18 vadlteljic. Mcškega naraščaja je 2 '5. žerr?kega naraščija 146. moške dcce 256 in ženske dece 308. Potem tak~m šteje sokolstvo v Mariboru 2419 pripadnikov, t. j. 7.57c vsega mariborskega prebivalstva. Matično društvo in Sckol IT. m'ata lastna domova, letna telovadišča pa imajo vsa štiri društva. V neposredni b'iž ni Maribora de!u-'ejo še nastopne sckolske ed'->ice: četa Kamnica, društvo Studenci in četa Radvanje. S tem se število mariborskih sukolskih edinic dvigne na 7. SC f n e m a t o f r a S i Sevnica. Zvočni kino rredva;a da^es in jutri enega rajlepoih filmov Shirley Tem-ole. remantično oripov-dko »Veliki orel« (V/innotou) oo romanu Karla Mava (—) Bled. Zvočni kino igra dre. i in jutri popoldne in zvečer »Pesem Honol la«. film čarobnih noči na Havaju. V gl~vni vlogi Elcanor Powel in Robert Young. Dodatek šala in todnik. Za božič prinašamo »Trader Hcrn« in »Brezdomci« Dolenji Logatec. Zv. čni kino Sokol bo predvajal danes v soboto ob 20.15 in iu-tri v nedeljo ob 16. in 20.15 kra en film >'Ob zatonu življenja«. Doda'ek tednik in odkritje spomenika v LJubljani. Za božične praznike predvaja »Pesem zlatega za-pada«. (—) Ribnica. Srkolski zvočni kino predvaja danes zvečer in jutri popoldne in zveo r o'j običajnih urah film »Ljubmec... do naročilu«. Za dedatek: živl enie fn usloli-čenie papeža Pija XII. Za borične P az-nike bomo predvajali velefilmsko d^lo režiserja Cecila B. De Milea »Union Pacific«. Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15). ve'efilm »Junaki z Marne« enega največjih vojnih filmov. Med dodatki kulturni film in vojni tednik. — Sledi za Božič »Materina ljubezen«. (—) Z Jesenic s— Dobrodelni koncert Kola jugoslovenskih sester na Je enicah bo v nedelo 22. t m ob 20 v Sokolskem domu. <—) Objave Zglasitev mladeničev za vpis v vojaško evidenc0. Po razglasu mestnega poglavarstva se morajo meseca januarja zglasiti v vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7/1. vsd mladeniči, rejeni leta 1921. in starejši, ki pridejo spomladi k rednemu naboru, in vsi mladeniči, rojeni v letu 1923., ki se vpl'ejo prvič v vojaško razvidnioo. Zglase naj se tudi starejši vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored, pa menijo, da niso več sposobni za osebno izvrševanje vojaške službe. Pregleiani bodo ob priliki rednega nabora. Božične p°čitn!ce na ljubljanskih stro-kovno-nadaljevalnih š°lah bodo trajale od 22. decembra do vključenega 10. januarja 1941. Odbor ruske k0l»nije v Ljubljani vabi na predavanje univ. prof. dr. A. Bilimoviča: »Korporativno gospodarstvo«. Predavanje bo v soboto 21. t. m ob 20. v prostorih Francoskega instituta (Narodni dom). Vstop prost. r Namesto venca na grob ocikoineea dr. Antona Korošca ie olrč na Radovljica obdarila reveže z belo moko mani nrem ž-nim da da'a moko do gl~boko znižani ceni ter nakazala za eradnio Slovenskega Za CMD so darovale gospe Pajničeva, Pleškova in Stebijeva namesto cvetja na krsto blagopokojnemu višjemu revid drž. žel. v p. g Franu Planincu 150 din. Za ub°ge slepe je darovala ga. Pofysce-na Kirbiscbeva 200 din namesto venca na krsto ge. Marije Jakša. DRAMA Sobota, 21.: Skrivalnice. Red B. Nedelja, 22. ob 20.: Lepa Vida. Izven Znižane cene od 20 c in navzdol. Ponedeljek, 23.: zaprto. Torek, 24.: zaprto. Sreda, 25. ob 15.: Mali lord Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven Znižane cene. Četrtek, 26. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene. Petek, 27.: zaprto. Olge Scheinpflug°ve vese-<>lgra »Skrivalnice« je delo, v katerem je pokazala češka pisateljica dve ro-bini: bogato, tovarnar jevo, ki se spričo poloma ne zna; de v novih razmerah, in dejavno, optimistično rodbino snahe Dore. V igri bodo nastopili Mira Danilova, Kralj, Avgusta Danilova k. g., Nablocka in Lipah. Režiser prof. Sest. .Prvič po znižanih cenah od 20 din navzdol bodo uprizorili sodobno dramo Ferda Kozaka »Lepa Vida« z Miro Danilovo v naslovni vlogi v nedeljo zvečer. Drama je slika iz sodobnega življenja, v kateri skuša vsak posameznik najti svojo srečo, a se zaplete pri tem v konflikte z okolico. Režiser dr. Bratko Kreft- OPERA Sobota, 21 : Grof Luksemburfki. Nedelja. 22. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Krstna predstava. Ob 20.: Carmen. Izven. Gostovanje al-tistke Elze Karlovčeve. Ponedeljek, 23.: Friiterika. Red sreda. Gostovanje tenorista J. Gostiča. Torek, 24.: zaprto. Sreda, 25. ob 15.: Friderika. Izven. Gostovanje J. Gostiča. Ob 20.: Fidelio. Znižane cene. Četrtek, 26. ob 15.: Angel z avtom Mladinska opereta. Ob 20.: Vesele žene windsorske. Izvori. Petek. 27.: zapito. L£hax, kralj Operet© je ustvaril v .teku let niz del, ki ao dosegla po vsem svetu največjo popularnost. Med starejšimi, posebno učinkovitimi celi je »Grof Luk-s e m b u r š k i«, ki ga bodo uprizorili drevi po znižan'h cenah. Naslovno partijo bo pel Franci, glavno žensko partijo pa Sonja Ivančičeva. Dirigent D. Zebre, rež'ser in scenograf E. Frelih, koieograf inž. P. Go-lovin. Vekosiav Janko, odlični bariton*st naše opere, bo igral glavno moško vlogo, sv. Petra v mladinski opereti »Angel z a v-t o m«. Naslovno vlogo bo igral lOletcn deček, poleg njega bo sodelovalo v raznih vlogah, v pevskem in plesnem zboru okrog 60 otrok, dečkov ln deklic. Režija M. Slav-čeve, dirigent R. Simoniti, koreografije B. Pilata. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 21.: Nenavaden človek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 21.: Na cesančin ukaz. Znižane cene. Nedelja, 22. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Ob 20.: Na dnu. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad. I Sobota. 21. decembra LJubliafaa 7: Jut.nji p^zd.av. nap ve-di. poročila. — 7.15: Pisan venčak \es lih zvokov (plošče). — 12: Plo.če v ve č.cu naj oajo. oa tako da vsem do vel j i bo. — 12.30: Poroči.a. objave. — 13: Naoov-di. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poroiila — 17: Otroška ura: Nastoo otrok (v:di edč. SI Vanrai-zova). — 17.30: Od baike do baike (p o-šče). — 17.50: Pregled 9poreda — 18: Orgelska koncert g. prof. Pavel Rančigai.— 1840: Po~ovori s poslušalci. — 19: N p->-vedi. poročila — 19.25: Nac. ura — 19 40: Vesela na deželi (plošče) — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzii Kuh^r). — 20.30: »Ena zvezda pori gre. ie mo"no svetla...« Br žični večer z recitaci amL petjem in godbo. Sodelujejo čloni radijske igralske družine sestre Finkove in radijski orkester — 22.15: Za vesel konec tedna (p1 cšče). Beograd 1940: Vojaške pe-Tni. — 21: Pester glasbeni spored — 22 50: La'-ika in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Plesna mu-i' a — 20 30: Večer komorne gla be. — P*t»*a 18 25: Koncertni večer — SofHa 19 5D: Mali orkester — 21: lahka in Dlesna muzika. — 22: Bolgarska narodna gl sb\ — Berlin 19.10: Koncert orkestra in s.~15st~v. — 21.10: Lahka Pla^ba — 2310" No"ni oddaja. — R»m 10 ?0- Koncert z^ ra ln orkestra. — 20 30: Komorna glasba. — 21.20: Vesela miiy.tiry Če še ne veš, zdaj izvešr da ie novi francoski voiaški Dovelmik na Vzhodu eeneral Dentz orisDel v S j-fijo. kjer ostane tri dni nato Da bo nadaljeval ootovanie preko Carigrada v Sirijo: da so v bližini Kijeva odkrili nove izvirke nafte: da ie bil te dni obnovljen promet na zračni progi Lizbona — London; da so ruski kiparji na sestanku v Moskvi sklenili izdelati kine Puškina Cer-niševskega. Sevčenka. Majako skega in Gorkega Spomenik bodo postavili v raznih mestih Sovjetske zveze: da so v Rusiji zgradili novo želeniško progo, dolgo 144 km od Tule do Suni-čičev: da so te dni ponoči opazovali krasen polarni sij v Lvovu: da so krokodili na reki Asus na Filipinih prekucnili čoln z 18 domačini ter vseb osemnajst ljudi raztrgali in požr i: da ie ostala Japonska brez železa in bencina: da ie angleška vlada določila stalne cene za kruh in moko: da ie Rušila obrazovala oboroženo flo-tiljo patrolnih čolnov za plovbo oo Donavi; da so prometne nesreče v Angliji od začetka voine do danes zahtevale 11.500 človeških žrtev: da ima Carigrad za mestni p-omet na razpolago 230 tramvajev. 120 avtobusov in 450 taksijev: da ie Italija zaradi štednie s premogom ustavila 44 osebnih vlakov; da so elavne londonske ulice zaprte 7a ves zasebni premet; da v Kanadi gradiio osem tvcrnic za ladijske topove; da ie obhajal »Volkisc^e- Beoba-hter« orošle dni dvajseto obletnico svoiega obstoja Plaz zasul drvarje S severnega Sahalina poročalo o težki nesreči. Ogromen sneln. plaz ie prkop.il 43 dravarjev Piševa, ci. ki so jih o poslali neposredno po nesreči, skozi sedim pedi visoko zasnožane gozdove ni£o mogli dovoli hitro prispeti do kraja nesreča, doslei pa se iim ie navzlic vsem naporom posrečilo izkopati 28 mož. med kat/.imi jih ie bilo samo še pet živih. Ker je cd nesreče prešlo že več dni, ni nobe eg?. upan ja, da bi izkopali še kasnega ž ve .a človeka. Tokijski list »Niči Niči« oa Doroča iz Sikoke. da ie tam snežni pla7. zasul n~kc> papirnico. Računajo s tem. da ie izgubilo življenje 50 delavcev. Novi guverner Madrida Miguel Primo de Rivera, nečak pokojnega španskega diktatorja Prima de Ri-vere, je bil imenovan za civilnega guvernerja madridskega mesta pod vlado generala Franca. ANEKDOTA Lisztu ie bosata dama poslala Di m o. naj bi igral na prireditvi, ki jo i 3 d i-pravljala z dobrodelnim namenom. Obenem nai bi ii pismeno sporočil svoie zahteve glede honorarja. Nekai časa cozneie ie Liszt svoj odgovor na ta poziv zagedal v zbirki avtogra-mov dotič.ne dame. Dejal ji je s sme'iom: »2al mi je. gospa grofica, da mi nists odkrito dejali, da si žalite od mene samo avtograma. To željo bi rade volje izoo^iL Pismo, ki ste ea uvrstili sem. pa je napisal moj služabnik. Id opravlja vso m.:jo korespondenco!« VSAK DAN ENA Vsak vidi drugače. Dvesto prič opisuje eden in Isti dogodek, vendar vsak po svoje Ječa kot gostilna Okrožje brez odvetnika, zdravnika in duhovnika Italijansko protiletalsko topništvo Koliko se lahko zanesemo na svoje oči? Dovolj pogosto se dogaja, da opisujejo priče kakšnega dogodka n. pr. kakšne prometne nezgode, svoje vtise različno in da •i v svojih navedbah naravnost nasprotujejo. Poskus ki so ga napravili ob priliki zadnjega psihološkega kongresa v Filadelfiji, da bi raziskal, opazovalno sposobnost in spomin ljudi, je bil v tem pogledu zelo poučen. Ko je zasedal kongres, so imeli v neki bližnji dvorani plesmo prireditev. Tedaj se je med mnogoštevilnimi gosti nenadno odigral nenavaden prizor. V plesno dvora- no je planil živo našminkan klovn, ki ga je zasledoval črno oblečen zamorec s samokresom v roki. Med tem ko so se plesalci plašno umaknili v kote, je zamorec dosegel klovna ln nastal je kratek spopad, med katerim je zasledovanec s krikom padel na tla. Zamorec je skočil k njemu, oddal strel, nato pa sta oba stekla iz dvorane- Ves dogodek je trajal točno 22 sekund in dve sto navzočih so prosili, naj oi takoj pismeno opisali, kaj so videli, kajti njih navedbe potrebujejo za sodno razpravo, do katere bo gotovo prišlo. To je bila seveda majhna laž Sodišče ni imelo z dogodkom, ki sta ga dva artista skrbno naštudirala, nobene zveze. Pač pa se je zborovanje psihologov zelo zanimalo za p or očila prič, ker je po skušnjah obeh artistov dobro vedelo, kako se je prizor v resnici odigral. Razen tega so bili prizor še neopazno fil-mali. Pregled vseh 200 poročil je bil v resnici zanimiv Med vsemi 200 navzočimi jih je bilo namreč samo 7, kj so dogodek videli tako. kakor se je bi) v resnici IzvršiL Vse druge Izpovedi so vsebovale deloma celo zelo grobe pomote. klovna pa so mnogi smatrali za mlado damo. čeprav je oddal zamorec samo en strel, in sicer v zrak so poročila govorila o šestih do osmih strelih in celo o pravem strelnem dvoboju med obema možema, pn čemer je bil klovn baje težko ranjen in so ga — kakor so trdili ljudje — na nosilib odnesli iz dvorane. Drugi so trdili, da je klovn z zvezanimi rokami planil v dvorano in da je imel zamorec nož med zobmi Ljudje so poročali o besedah, ki jih nista bila artista ▼ pomorskem oporišča Tobruku Kraljica Elizabeta pri ranjencih čeprav so jih priče podale neposredno po dogodku. Mnogi ljudje so bili »videli« najbolj neverjetne stvari. V 20 poročilih je bilo celo več neresnic nego resnic povprečno 30 do 40 odstotkov je bilo enostavno izmišljenih, pri čemer so priče seveda mislile, da so v resnici videle, kar so opisovale. 2e v časovnih navedbah so bile razlike do ene ure. Dogodek je trajal po mnogih poročilih 5 do 10 minut, številni opazovalci so zagotavljali. v vojaški bolnišnici nekje na Angleškem ladij zavoda Curie v Parizu so našli ter je zopet na svojem mestu nikoli izgovorila. Med tem ko je bil klovn zavpil ves čas samo »Na pomoč!«, so poročila govorila o stavkih, kakor: »Umoriti me hoče!« ali »r magajte moji ženi in mojim otrokom!« Da nista oba igralca epizode odnesla niti najmanjše rane, je opazilo samo sedem ljudi! Nemške čete so v bližini mesta Bloisa cb Loiri odkrile radij iz zavoda ge. Curie-jeve v Parizu, ki so ga Francozi poslali iz prestolnice v začetku junija. Ko so se Nemci bližali Parizu, so na zavodu dragoceno snov, skupaj 18 g, spravili v svinčene zaboje m skrili v neki skalni kleti pri Bloisu, ki je rabila prej neki pariški velebanki kot skladišče. Nemci so šli mimo te kleti, šele sedaj so jo odkrili in s tem tudi dragoceni radij v njej. Del radija, namreč 7.5 g, je zavodu posodila neka belgijska rudniška družba, ki pridobiva žarečo kovino v Belgijskem Kongu, kjer so najvažnejša nahajališča njene rude. Ta del so vrnili družbi, ostanek 10.5 g pa so poslali v Pariz, tako da v zavodu že lahko spet nadaljujejo z znanstvenim in človekoljubnim delom. Kyosti Kallio mrtev Okrožje Gail Borden v Teksasu je posebno ponosen na to, da nima med svojimi prebivalci nobenega odvetnika, nobenega zdravnika in tudi nobenega duhovnika. Okrožje meri kakšnih 1000 štirjaških kilometrov, a nima nobene zveze z drugimi deli Texasa, tudi ne železniške. Potem se ne smemo čuditi, da tam tudi ni nobenih toank in gostiln. Njegovi prebivalci se ba-vijo v glavnem z živinorejo. Le redkokdaj se kakšen potnik izgubi v te kraje in tako ni čudno, da niso poskrbeli za ljudi, ki potujejo. Ce tem ne uspe, da bi našli prenočišče pri kakšni družini. Italijanska vojska v Libiji Itarba z medvedom V plzenjsikem živalskem vrtu je ušal medved Maks z Ura a Planil ie na nekega paznika, a ko je temu p itekel na pomoč ravnateli vrta. se je obrnil proti novemu nasprotniku, ki ie končno zbežal v svojo hišo. Maks ie tedaj razbil neko okno in ie hotel splezati v sobo kier so bili tudi ravnatsljeva žTia in otroci Mož je iz peči prisebno potegni! nekoliko gorečih polen in iih pomolil zveri p~d n s. Medved se ie umaknil od okna Dr tem Da je hotel vlonrti vrata v hišo Tam ga pregnaU trije psi No beg'i ie p~sk si' Maks polomiti ogrado do k etke. v k ter' ie bila mrdve^ka Kaljo V t~ n-se' s> e tako zaveroval da n; o -»i il čet orice mož. ki so se mn ori^ržal1 in ur' vr nato nastal, pa si ie Maks zlomil tilnik Motorizirane čete na pohodu V snegu in mrazu ss spsm.tfts p$2c! Pred najkrajšim dnevom jim ne preostane drugo, nego da poiščejo ječo, ki jim je kot prenočišče na razpolago. Tako nazadnjaški (ali napredni) namreč ljude iz Gail Bordena vendarle niso, da bi poleg toliko drugih stvari ne imeli tudi ječe... Pogrešan letalski polkovnik Iz Algecirasa poročajo, da pogrešajo angleškega letalskega poikovnika sira Ar-nolda Wilsona. člana angleškega parlamenta. Sodijo, da je Wilson padel v letalski bitki Skoro ob istem časa, ko Je dobila Finska novega državnega poglavarja v osebi finančnika Rytija, sporočajo iz Helsinkov rest, da je bivšega prezidenta Kalila zadela kap Teden od 19« do 2S« decembra — Začetek astronomske zime Ce si izpišemo v decembru iz koledarja, ki podaja sončne vzhode in zahoče na minuto točno, dolžine svetlega dne. bomo opazili, da oavaja najkrajšo vrednost ne samo za dan zimskega sončnega povrata 22. decembra temveč za ves teden od 19 do 25 decembra. Ce bi šlo za sekundno točnost, bo odnesel seveda 22. december rekord. To je torej dejanske najkrajši dan, z njim se začenja astronomska zima Kaj pa je »najdaljši dan« v letu. o tem bi bili lahko drugačnega mnenja nego tisti ki mislijo na junij Naša zemlja se namreč od točnega poldneva do točnega poldneva zavrti enkrat okrog svoje osi. Ta čas smo označili kot 24-urni dan. Toda ta dolžina 24. ur ni absolutno stalna, temveč se stalno. čeprav za neznaten iznos spreminja, ker zemeljska pot okoli sonca ni prava krožna, temveč eliptična pot. Zemlja se vrti okrog svoje osi zdai počasneje, zdaj hitreje, najdaljši čas traja to njeno vrtenje od poldne 23. do po'dne 24. decembra, tako da imamo pravi najdaljši »dan« v letu baš pre.i božičem. Ta dan traja 24. ur in pol minute. Med Egiptom in Libijo Na pričujočem zemljevidu so jasno razvidni kraji, o katerih govore poročila z bojišč v Afriki: Sidi el Barani, Solum, Bardia, Tobruk itd. »Kai oa mu je? Ali je bolan?« »Ni bolan — dali so mu samo odvajalno sredstvo.« (»Ric et Ric*) Hulbert Footner: >8 IZGINULI RADŽA Kriminalni roman Iz fraka je Lee potegnil listnico, v kateri je bilo ameriških bankovcev za blizu tisoč dolarjev Kakor je vse kazalo, so bili sluge spotoma odprli samo enega izmed četvorice vel kih kovčegov ostali trije so bili zaklenjeni in ključev ni b lo nikjer. »Ako so ga umorili,« je rekel pod^olkovn k Walkley, »bi bil storilec gotovo prebrskal kovčege in ne bi bil pustil v listnici toliko denarja.« »Če je uplenil za več ko milijon dolarjev draguljev, se mu pa ni bilo treba brigati za takšne malenkosti,« je odvrnil Lee. Na pisalni mizi je ležola knjiga v rdeei vezavi; bila je naslovnik vseh velikih hotelov v Združenih državah. Lee io je za trenutpk zamišljeno pridržki v roki, preden jo je spet odložil. V peoeln;ku na mizi je našel med ogorki in cigaretnim p-nel-m nekaj podolgovatih kovčkov rumenk~s+° gum-, s kakršno zapiraio steklenice. Sk-bno ie deial gumo v en ovoj, ostanke cigaret Da v d ug gr Nato se ie ozrl po mali končnic5. k; p le^a zraven radževe spalnice Na tleh ie naš-1 majhen deloma stlačen k"s m^a in skrbno položil tud' te*-> v ovoj V stpno kopalnice ie bilo vdelana nosnd^ s pipo za mrzlo vodo. Nad pipo je bMo štirkotno stensko polnilo, ki ga je držala niikljasta zapora. Lee si je nekaj trenutkov ogledoval to napravo, potlej pa odprl zaporo in o^rimi poln.lo v st.un V odprtini se je pokazala kovinast-a posoda z.a vodo. Lee je snel pokrov, vendar ni bil d volj v sok. da bi bil mogel seči vanjo. V svoji vnemi je pr.-vlekel kar enega izmed elegantnih kovčegov. s op 1 nanj in od zgoraj pogledal v posodo Zadovoljen smehljaj se mu je pokazal na obrazu Zav hal si je rokav, iztegnil roko in potegnil iz voda mok r papirnat nalepek. Potem je odnesel svojo najdbo v sosednji oddelek ter jo položil na risalno p d-lago. Ko je bil papir osušen. so tud; druti p ebral napis. Bila je znamka g^nardre T k g wh s y.a »Moj Bog!« je tiho rekel podpo ko n'k Lee je pojasnil, kako si zamišlja vs st 'ar »Radža je zmerom iskal skrivališča zo svoi wY-sky. Ko je opazil to nikljasto zaporo io ie odp-1 in prevzela ga je ista misel kakor menQ: Kak'na dobra shramba za whisky! Skril je s^eklenko v posodo za vodo in znamka se je odlenila « »A kje je steklenka?« ie vprašal Wa kley. »Najbrže jo je vrgel skozi okno « Lee je nreiskal obe okni. Samo eno se je dalo odnreti. »Ni še dolgo, kar so ca odHraM.« ie reke' pozorno og^duioč vnanii na»u?č pr^d o^nom »Tn neko reč so pornili ven. ki i° zunai obrisala prah. B,-la ie torei obdana 7 bl^g^m « Ta pripomba je doou^al" nada1n-> skl p- in Luke se je nehote zgrozil. »Tako je torei bi'0« je oomisil. »Ubožec!« Ko so prišli v spalnico gosne in gospodična Mor-venove, je Luke še začutil rahli vonj prelestnega parfuma, ki ga je rabila Diana. Dami sta bili vzeli vse prtljago s seboj in Lee je na^el samo nekaj brezpomembnih malenkosti. Ko je naprašil prs ne odtise, si jih je bistro ogledal sk^zi povečevalno sleklo. Nazadnje ie izjavil, da je našel iste cd ise tudi v radževi sebi. Med preiskavo v vo u je podpolkovnik zdaj pa zdaj dobival poročila o tem, kako napreduje delo zunaj. Brez težave so bui našli nosača, ki sta nosila damama ročne kovčege iz voza. Dejala sta. da jih je bilo po n unih mislih pet; eden je b i nesel dva, d'ugi pa tri. Lu'ta je pri tem srce zabolelo, kajti dobro je vedel, da sta imeli gespa in gospodična Morvenova le vsa"-a po dva kovčega. Vmešal ss je v zasl sevanje. in ko e moža nekoliko resneje povprašal. s'a se prerr sta človeka zmedla, tako da nazadnje nista več zanesljivo vedela. kol;ko kočegov s*a bila prenesla. Strinjala sta se pa v tem da so bili kevče^i na rogLd dragoceni in novi ter iz svetlorumenega svinjske-ga usnia. Oblika je bila pri vseh enaka, velikost pa različna. Starejša dama je bila naročila enemu izmed po-streščkov. naj stooi po taksi, šoferia pa je b^a prosila, naj ii pove izvrsten hotel. Mož ji j® pri-poroč'1 hotel »P:lsrim« in najb-že sta se bili peljali tia. Starejša dama ie bil" dala n~saču samo čotrt dolaria češ da ie to dovoli za oba a mbjša je b'la stisnila tovarišu še č-^trt dola-ja v roko. V hotel »Piigrim« so imeM niun p~'hod še v spominu Nenavadno lepa, visoka piavrlaska ie bila zbudila pozornost vseh pažetov. ki so takrat opravliali službo. Sedli sta bili v veži in postavili kovčege zraven sebe na tla. Na vprašanje, ali že- lita, da jima odkažejo sobi, je srtarejša dama odgovorila, da se bo to cdiočilo, kakor hitio pridejo znanci za njima. Nihče izmed uslužbencev ni mogel povedati, koliko kovčegov sta imeli. V veži sta sedeli kako uro; starejša dama je nekaj časa hodila okrog, med tem ko je mlajša ostala pri prtljagi. Nazadnje sta bili spet zapustili poslopje in najbrže vzeli drug taksi. Doslej pa šoferja še ni bilo moči izslediti. »To previdno ravnanje je zelo sumljivo,« je pod-I polkovnik pripomnil. »Če gre za umor in sta ga j izvršili ti dve, tedaj sta za nas navadni potn ei in vsaka obzirnost do niiju bi b1-la odveč. Ako pa je storilec mladi indiiski princ ali radža ali kakor se že imenuie. tedaj ne bo sitnosti konca ne kraja. Potem bodo imeli prvo bos°do vnanii urad, francosko in angleško poslaništvo in jaz ne bom vedal ne kod ne kam!« 8. Lee Mappin. podpolkovnik Walklev in Luke so sedeli za veliko mizo v salonu. Črnega strežaja so poslali v sosednji voz s povabilom, nai se princ Vasinta in Šihab al Zuri udeležita kosila Šihab je prišel, a tako razburien. da ni mogel ničesar zaužiti. Luke ie na tihem nomiloval ubov prviftv^^ala tudi hrvatski ban dr Ivan Šuba ič in armnsk' generali P c -ji Nedeljkovič Genera1 v rezervi Pan-ta Dra kovič je ime! zanimive predavanje o izkušnjah sedanje vojne C-.— ----- ^ * Vi.**. ^ ^ ii pri ministru vojske Iz Eeograda poročajo, da je vojni minister general Peter Pešič včeraj v svojem kabnetu sprejel člane glavnega upravnega odbor udruženja rezervnih podofi-cirjev. Podoficirji so mu poročali o delovanju svoje organizacije, o njenih potrebah in načrtih za bodoče delo. „D2setl*ia hrvatskih za&iev" Bivši poslanec Hrvatske seljačke stranke prof. Ljudevit Tomašič je imel pred zagrebškim akademiki, včlanjenimi v akademskem klubu HSS. predavanje o političnem položaj u. Dejal je, da se je hrvatski narod že ponovno nahajal v slič-nem položaju, v kakršnem se nahaja danes. ko se Evropa preureja v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu Tokrat lahko »sodeluje hrvatski narod pri razvoju tega preufrejevanja Evrope neposredno vsaj v stvareh,, ki se ga neposredno tičejo. Hrvatski narod danes še ne odločuje popolnoma o svoji bodoči usodi, pač ima pa že svoj vpliv na njen razvoj. Letošnje leto smo preživeli kot organiziran narod in smo ravno zato uspeli preko svojega npedsednika dr. Mačka ostati izven vojnfh konfliktov. To dejstvo moramo povsod podčrtavati kot najvažnejši uspeh v našem dosedanjem delu.« »Hrvati še nismo — je nadaljeval prof. Tomašič — izvedli svojega programa v celoti. Doslej smo dosegli samo desetino svojih zahtev. Tega pa nismo krivi mi. temveč izredne prilike, v katerih živimo. Za uresničenje vsega programa HSS ki zahteva popoln preporod našega narodnega življenja, bi potrebovali tudi v normalnih prilikah vrsto let ter plejado sposobnih in požrtvovalnih ljudi. Mi tudi danes ne držimo križem rok. temveč delamo. kolikor in kar moremo. Rešili smo že celo vrsto važnih vprašanj, tudi cela vrsta pa še čaka na odločitve hrvatskega sabora, katerega potreba je vse bolj očitna.« Vloga madžarske narodne RianjjSHfse Ob sklepu prijateljske pogodbe med Jugoslavije in Madžarsko so v Jugoslaviji izhajajoči madžarcki listi poudarjali, da je položaj madžarske manišine v naši državi izhodna ročka za psihološko utrd'tev sklenjenega prijateljstva Beograjska revija »Ravnopravnost« razpravlja o tem stališču in pravi, da je povsem točno, da pa je potrebno tako utrjevanje z obeh strani Enako vlogo, kakršno naj bi oo mnenju svojih glasil igrala madžarska manišina pri nas. bi morala igrati naša manjšina na Madžarskem. Gotovo ima tudi ona dobro voljo pripomoči k zbli-žanju obeh narodov in bi brez dvoma prav tako spregovorila, kakor je madžarska manjšina pri nas, če bi mogla. Toda na Madžarskem ne more izhajati noben jugoslovenski list Eden od madžarskih listov je med drugim zahteval, naj bi se Madžarom v Jugoslaviji poleg kulturnega dovolilo tudi gospodarsko organiziranje na narodni osnovi. »Ravnopravnost« pravilno pripominja da v Jugoslaviji ni nikakih omejitev glede gospodarskega organiziranja narodnih manjšin. Ako si Madžari take organizacije niso stvorili. kakor so si jo n. pr. Nemci, je krivda na njih samih, odnosno na zelo različnem gospodarskem in socialnem ustroju njihovega življa, ne pa na kakih omejitvah ali ovirah s strani naših oblasti. Frasakovska izzivanja Hrvatski frankovci še vedno zlorabljajo liberalnost, ki jo kaže režim v banovini Hrvatski napram njim. V četrtek zvečer so uprizorili v Zagrebu nov incident, o kaierem je včeraj zagrebška policija izdala naslednji komunike: »Dne 19. t. m. ob 22.05 zvečer je eksplodirala eksplozivna naprava, ki jo je posl avL neki neznanec pred vhod v prostore uprave »Hrvatskega dnevnika« v Frankopanski ul. 8. Nekaj stekel na oknih je popokalo. Človeških žriev ni bilo. O bolgarski zunanji politiki »Neue Zurcher Zeitung« objavlja iz Sofije dopis o bolgarski zunanji politiki. Dopisnik navezuje svoje misli na znano razpravo o bolgarskem narodnem sobranju, nato pa pripominja: »Bolgarska zunanja politika ostane ne-izpremenjena. Ne govori se sicer več o nevtralnosti, verjetno zato ne, ker bi ta beseda komu ne bila všeč, toda na drugi strani tudi ne trde, da bi bila Bolgarija vstopila v stanje »nevojujoče se države«. Bolgarija torej ostaja nevtralna, vendar pa iz razumljivih razlogov ne želi, da bi se to preveč poudarjalo. Bolgarija zasleduje trenutno naslednje zunanjepolitične cilje: Ona želi ostati izven vojne, ohraniti narodu mir in zagotoviti varnost in neodvisnost države ter braniti obenem vse življenjske pravice m interese bolgarskega naroda.« Našla ?in£k forda Lotkiana v \7asliitigtonu Švicarski list »Journal de Geneve« razpravlja na uvodnem mestu o tem. kdo bi mogel postati naslednik lorda Lothiana, nedavno umrlega angleškega veleposlanika v Washingtonu. Znano je, kolikšnega pomena je v sedanjem razvoju za Veliko Britanijo prav to mesto. List navaja kot prvo ime, ki se je imenovalo v tej zvezi, ime sedanjega angleškega vojnega ministra Edena. Verjetno je, da Eden ne bo dolgo na svojem sedanjem mestu in da se bo v kratkem spet pojavil v angleškem zunanjem ministrstvu. Drugo vprašanje pa je, ali bi Eden sedaj zamenjal svoj položaj vojnega ministra za položaj veleposlanika v Zedinjenih državah. Drugi kandidat, ki se je že imenoval, je lord Halifax, zunanji minister, ki velja za enega izmed poslednjih pristašev Cham-berlaina v Churchillovem kabinetu. Z njegovim imenovanjem za veleposlanika v Washingtonu bi se ga Churchill znabiti še najbolj dostojno iznebil. Izmed drugih kandidatov je slišati še imena, kakor Lloyd George, ki je navzlic svojim 77. letom še vedno »dinamičen«, Malcolm Macdonald. vojvoda Windsorski itd. To poslednje ime je znabiti najbolj pikantno, toda kdo ve, če ni kandidatura resna, saj je znano, da so kraljevske osebe tudi v republikah zelo popularne. Kemika oporišča na francoski obali V zvezi s poslednjimi notranjimi spremembami v Franciji doznava ženevski poročevalec budimpeštanskega vladnega organa »Pester Lloyd« med drugim tudi naslednje: »O zgraditvi nemških oporišč na francoski sredozemski obali se je že dolgo govorilo. Dejansko se je Nemčija doslej odpovedala vsaki strateški prednosti na sredozemskem področju. Toda pojačenje nemških napadov na angleški otok, ki so v Londonu vzbudili bojazen o znabiti že bližnji invaziji bi utegnila spremljati vzporedna pobuda v zapadnem Sredozemlju. ki naj bi angleškemu sredozemskemu brodovju preprečila, da bi moglo ?cdel"vati pri obrambi angleškega otoka ob Rokavskem prelivu Prav tako je treba gledati na najnovejša poročila o angleških bojaznih glede tangerske politike Španije ter na poročila o morebitnem nemškem odpošiljanju čet preko Španije oroti Gibraltarju v luči stalno naraščajoče nemške ofenzive proti Angliji ter ubranega sodelovanja med obema velesilama osi.« Podržavljenje radia v Franciji Iz Vichyja poročajo, da je državni minister Baudoin takoj po priključitvi vse informativne in propagandne službe vladnemu predsedstvu odredil zaplembo vseh zasebnih radijskih postaj v nezasedenem pasu. Vse te postaje bodo odslej oddajale samo programe »Francoskega radija«. V poštev prihajajo naslednje postaje Lyon, Marseille, Toulouse in Niča. Kakor poročajo, pomeni podržavljenje teh radijskih postaj, ki so bile doslej v zasebnih rokah prvi korak k temeljitvi reorganizaciji vsega radijskega sistema v Franciji. Usmrtitev zaradi verižnijtva Dunajski listi poročajo, da je bil v četrtek v Stralsundu usmrčen tamošnji trgovec Kari Winter, ki ga je bilo posebno sodiče v Stettinu obsodilo na smrt zaradi verižništva. Winter si je s ponarejenimi dobavnicami preskrbel več stotov masla, masti m klobas ter blago nato prodajal brez živilskih izkaznic ln po višjih cenah, kakor so dovoljene. Bil je obglavljen. Starostno zavarovanje kmetov v Bolgariji Sofija. 20 decembra. AA. (DNB) V sobranju je sedaj na dnevnem redu zakonski predlog kmetijsktjja minis+«» Kagrjanuva o starostnem zava»ovan..u kmetvv Zakonski načrt določa da bo vsak kmet ki bo letno plačal 100 levov po 60 Jetj starost' dobi val rento 300 levov mt sečne. Domnevajo, da bo v prvi dob- po uvel javi it-r ju tega zakona dobivalo starostno rento 130.000 kmetov. Nov japonski poslanik v Berlinu Tokio. 20. dec. j. (Domej) Japonska vlada se je odločila zamnejati sedanjega berlinskega poslanika Kurusuja s poslanikom Oshimo. ki je bil že leta 1939 japonski poslanik pri nemški vladi. SPO Ctvorttev hokejske sezone Hašk in Ilirija sta ledu Drevi ob Zo. prva tekma, jutri dopoldne ob I0.50 revanžna istih iinštev Drevi ob 20. in jutri dopoldne ob 10.30 bomo na drsališču pod Ceklnovim gradom gledali napeto borbo dveh naših najboljših hokejskih moštev. Ilirija je državni prvak, Hašk pa poskuša letos na vse načine, kako bi se povzpel do tega naslova. Njegova moč se je letos neverjetno dvignila, saj ima v moštvo kar štiri Internacionalne igrače: PStzla, Berghauerja, Galeckega in Hemmerlinga, ki so že vsi v svojih državnih dresih nastopali na evropski igriščih. Razen teh sta odlična še prof. Friedrich in vratar Holubek, tako da naši fantje ne bodo smeli prav nič podcenjevati svojega nasprotnika. Morda to tekmo lahko smatramo kot neoficielno borbo za naslov letošnjega drž. prvaka v hokeju. Haškovci 90 postali našim izredno nevarni. Ilirijani to vedo in če ste zadnje dni hodili ob večernih urah kaj tam okoli drsališča, ste jih Skalaši na obžnem zibani AK Skala je imela te dni £e 20. redni občni zbor, ki je pokazal razveseljivo bilanco tega delavnega kluba — Proslava 20-letnice bo prve dni februarja 1941. Ljubljana, 20. decembra Sinoči je bil v sejni dvorani »Grafike XX. redni občni zbor AK Skale. Udeležba članstva je bila kar zadovoljiva, razen članov matičnega kluba so se občnega zbora udeležili tudi delegati njenih podružnic iz Celja in z Jesenic. Zaradi obolelosti predsednika Je občni zbor vodil podpredsednik dr. škerlak. Pred čitanjem poročil so vsi navzoči počastili spomin tovarišev Jurce in dr. Gaurovška, ki sta letos tragično vzela slovo v planinah. Pri registraciji vzponov moramo spet zabeležiti lep napredek. Predvsem je treba omeniti izvedbo novo začrtane poti v Široki Peči, po zaslugi tov. Krajgerja in dr. šker-laka. Razen tega so klubov! člani izvedli tudi nekaj težkih vzponov v Savinjskih al-pah. Topografski album se je obogatil z lepim številom slik z naših planin, tako da šteje danes nekaj nad 500 slik. Ena najtežjih nalog, ki si jih je lani začrtal odbor, je izdaja alpinističnega zemljevida naših gora. Za izdajo zemljevida je bilo precej ovir, vendar je slednjič klub dosegel dovoljenje pri pristojnih oblastvih, tako da zdaj lahko v najkrajšem času pričakujemo izdajo novih Specialnih zemljevidov naših gora. Tudi obe podružnici, na Jesenicah ln ▼ Celju, sta bili v minulem letu prav agilnl, vendar je bilo delo v Celju precej otežko-čeno, ker je bil njen odbor zaradi premestitve odbornikov precej okrnjen. Klubova blagajna je v aktivnem stanju. Največ dohodkov prinaša seveda Dom na Voglu, ki ie glavni vir klubovih dohodkov. Razen tega je klub prejel Se razne podpore od oblasti, predvsem za nabavo raznih turističnih potrebščin in inventarja. Skala je bila ves čas v prav prisrčnih odnošajih z vsemi sorodnimi organizacijami, tako s SPD kakor tudi z obema podružnicama. Predlog podpredsednika, naj se uvede med članstvom obvezni turistični tečaj, ki bo v Kamniških planinah, je bil sprejet soglasno. Za novega predsednika je bil izvoljen dcgoletnl član Janko Ravnik ob splošnem zadovoljstvu članstva. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik: Janko Ravnik, podpredsednik: dr. Vladimir Skerlak, tajnik: Edi Kržan, blagajnik: Gambergar, knjigovodja: žigon, odborniki: inž. Mikuž, Krajger, Kham, Virens, nadzorni odbor: Skerlep, Kopriva, Sporen, Marinko, razsodišče: Torelli, dr. Kandare, dr. Brecelj, Adi Kržan in Janez Kveder. Novi odbor ima nalogo, da pripravi vse za proslavo klubove dvajsetletnice, ki bo v začetku meseca februarja v Ljubljani. V neka] vrstah Lepo priznanje SK Iliriji O priliki proslave SO letnice športnega kluba Ilirije v Ljubljani je minister za telesno vzgojo Dušan Fantič poklonil kluba v znak priznanja za velike zasluge za napredek našega športa ln za zgraditev športnih naprav veliko plaketo, delo akademskega slikarja g. Aramhašiča lz Beograda, ki predstavlja ustoličenje koroških vojvod. ★ V nedeljo bosta kljub vse drugačni temperaturi, kakor je sicer običajna na nogometnih igriščih, pri naa vendarle dve veliki nogometni tekmi. V Zagrebu bo nastopil Ferencv&ros iz Budimpešte, v katerem srečanju se hoče Gradjanski revan-žirati za precej Izdaten poraz, ki ga je moral pred tednom dni spraviti v madžarski prestolnici. Hrvatski jesenski prvak pa bo ta dan gostoval v Beogradu, in sicer prav tako v revanžni tekmi proti BSK-u, ki je pred tednom dni tesno zmagal nad zagrebškimi zelenimi na njihovih tleh. Zanimivo je, da Jutri tudi tretji zagrebški li-gaš ne bo počival, temveč pojdejo železničarji v Borovo, kjer bodo odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjo Bato. Za nedelji po božiču bosta za nogometni spored skrbela predvsem BSK in Gradjanski, kl sta se dogovorila za dve prijateljski teknil, ln sicer za prvo dne 29 t. m. v Zagrebu in revanžno dne 5. januarja v Beogradu. Iz Zagreba odn. od glavnega tajnika kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije Ot-marja Ferrarija, smo prejeli obvestilo, po katerem Je po potrjenih pravilih »Kotu-raški savez kralj d n. k! bi mogla voditi gosti no na moj račun, na oarstotke ali po dogovoru. sprej mam Takojšnja ponudbe na »Gostilna ČaniSu-šak. Račkoga ul. 64 33659-1 m ? ■ v". V ••aRa beseda 50 par, da vel; 3 din. za .Mfro in da a:ije naslova 5 din. najmanlšl znesek 17 din Erivsko frizerska pomočnica ln brivski pomočnik — dob-a delavca, zm-žna vseh del. iščeta stalne službe s 1. januarjem. Cenj ponudbe pod šifro »Zmožna« na 03.as odd. Jutra 33307-2 Plašč popolnoma nov, modem, •a srednjo postavo, se poceni pr>da. Poo Rož-nlkom c. X. X, vila »Ma rija-. 33518-13 Smuško obleko za dsklico 14 do 16 let 15r-.-d--.ro. Gosposvet~ka 14 delavnica. 33647-13 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva 34. Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znecek 20 din Več krasnih spalnic orehove korenine, stro kovna izdelava, z večletnim Jamstvo Ti. ino-lno proda Pohištvo Gluhak, 3rezovioa. zaloga Ljub-'jana. Florlanska 19 — Forejemam tudi naročila. 33383 13 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din ■7saka besed« ? oln davek 3 dm. za da'an!e aaslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din Vsi. ki si želite oskrbeti za praznike e po starih cenah Slivovka liter din 40 Rum liter ain 40 -azni likerji liter d;n 40 Vermut vino liter din 20 Bermet liter din 20 -.a?r.a namizna vina liter din 14 in na1fine'šl šampanjec PANONSKI BISER« dobite vse v delikatesni trgovini M RAVTAR, Stari trg 19 33639-18 praznike k Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjii znesek 20 din Kostanj jedilni srbski, aet-eii m sladki. po nizki ceni naprodaj pri — Sever it Korop., LJubljana. 33561-6 Posteljno perje po din iu 111 x-'t ei_-.:ano perje ciin 25, 35 55, gosje perje od ain 80, ICO. 140, »Puh 250, 300. 350 d.bite pri Luks A, Osijek, Dtoatičina 31. — Vzorci brezp.ačno. 33029-6 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali čajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Svinjske kože kupuje p> najv.oj.il dne v nih cenah J. Lavrič, Ljubjana, Cankarjevo na'or 1. Rudnik 24. ln usnjarna v šent Vidu pri Stični. 3333S-7 Foto aparat Con ta x, ilet—o a.: Lelco kupim. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kino-fllm«. 333-15-7 Ponošene moške obleke čevlje, perilo pohištvo kupujem Pride-n na dem DoplsrJca zadostuje. — Alojzija Drame. Ljubjana. Caliusovo nbr. 29. 33-29 7 V „JUT!SU"! Mercedes Cabriolet in Wanderer limuzino. 4 cilindrsko, najnovelša modela, v zelo dobro ohranjenem stanlu. — ugodno prooa DKW zastopstvo I Lovše. Ce'ov 'ka c 93. 33538 10 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Vsakovrstno zlato, briljante in sreb.o kupuje po najvišjih cenah A. 302M, Ljubljana, FrančUitan ka uL 3. Pri Putrihu oanes in jutri p es na parke-nem pleslš u Vsi vabljeni. 33350 18 Vsaka beseda 2 6'ln: davek 3 din. za dajanje naslova 5 dm naznani šl znesek 20 din Licenco za ribji lov oroti plačilu iščem v bližini LJubljane Nadzoroval bi tuai revir Ponudbe z navedbo revirja ln cene na ogl. odd. Jutra pod »Revir« 33652 17 pianim. harmoniji: Steinway & Sons, Bliithner, Bosendorier, Fbrstrr fold, Bcchstein, nu^oilib aaJOOljŠl fabrikatl na svetu. Dobite jih le pri tvrdki 1LFONZ BKE/NIK LJUBLJANA \leKsanurova cesta 7 Majhni obroki, nizka zposojevalmna. Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam veiika izbira vseh glasbil, muzika-lij tn strun. Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din NMmaniš1 znesek 20 din »Realiteta« zavod za nakup in pro dajo necrem*čnin Je sa mo v Ljubi lani. Prešer nova ulica 54-1 Telefon 44 -20 279 2C Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Posojilo aajemo na^m ianom ln varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo ;>o 5 odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno zava-.jianL Zairuga »Moj Dom«, Ljubljna. Dvor-iakova 8. Iščemo pover-..snike. Beseda 1 din, davek 3 din, za šllro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Mesarsko klobasi- čarska delavnica s fllijaiko, a troji na motorni pogon, hladilnicami na tok konji in vozovi, v centru Zemuna, z velikim odjemom ln rentabilnostjo, se radi odpotovanja proda za 300.000 din Edinstvena prilika. Naslov v vseli posl. Jutra 33610-19 Jfokec Sfcdi in Skakec Poskoki dveh navihancev v treh ooclavjih. DRUGO POGLAVJE 20. V kolibo spleza J«"*:ec skoz oknico, pomaga vrli Skakec mu z levico Ko srečno sta se splazila v kolibo, Krčon je baš pričel loviti ribo. Tovarniško poslopje srednje veliko, s stanovanjem ln precej prostora za povečanje, z mo^no vodno silo. pripravno za vsako industrijo, z lastno e'ektrično ra^svet1 Javo. v lenem kraju Slovenije, blizu ?e'eznice, Je napro daj. Vpraša se pod šifro »370« na ogl oadel. Jutra. 33613-20 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Lesna industrija, pozor! J trostranskih skobelniko* na icrmenski pogon in vdelanim elektromotoriens ie na poti iz Nemčne po stari valuti nemške marke. Naročila spreiema I udvik llerSič, Liubiiana Cesta 29 oktobr« 13. feielon J7-J4. 33281 29 Moderne kauče in fotelje nudi solidno ln po nizki ceni F«, RADOVAN tapet nik Mestni trg IS. £NŠE31RAJ V „JUTRUW* boste imeli, če takoj pospravite svoja podstrešja — kleti in čumnate! — V njih je gotovo dosti stare želez« nine, medi, starega bakra itd. — kar vse kupuje in dobro plača železnina FR. STUPICA Ljubljana — Gosposvetska e. L m\\tukhtM Beseda 1 dtn. davek 3 din, za šifro an dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Dobro si zapomnite da Vam Je za razne uslu ge tn za pomoč v naj različnejSlh vprašanjih na razpolago »Servis biro« pa-trežna pisarna. LJubljana. Sv. Petra ce sta 27-1, telefon 21-09. 33506 31 Za dolgove ki bi jui Kdorkoli aeiai na moje ime. nisem nla<~ nlk Lavtliar J.. Kranj ska gora. 33803 31 Dopisi Stedljiva, no pa tudi lepa mora biti, pa bo moja do konca dni I Molči I Jože! 33653 24 Za Božič nudim Se priporoča Ukalnlke, kuhalnike, grelne blazine, električne peči, razne grelce za vodo, kuhalne plošče, masažne aparate, aparate za elektrizi-ranje, čistilne aparate BGGATAJ IVAN, LJUBLJANA, rrgovina % elektrotehničnimi predmeti Kongresni trg 19, pri nanskl cerkvi Telefon 20-03 za obdelovanje lesa za izdelovanje ladijskega poda (Drelseltige Hobelmaachine, Dicktenhobelmaschlne, Frasmaschine, Bands&gemaachine, Abrichtmaschine) nove ali rabljene ▼ dobrem stanju KUPIM ZA TAKOJ. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojl-gotovina«. SREBRO - PLATINO BPILJPNTE iMBRBCOESnFIR5CRU»l«E BISERE I.T.P. STR RIMSKE HAKITE TER UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEH AH STARA TVRDKI) > 30S EBERLE IJUBUPHR.TVRŠEVA 2 Vsaka beseda 2 dtn: davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj šl znesek 20 din Gospodična dobi za in..trnke.Je stanovanje z zajtrkom. Naslov * vseh posl. Jutra. 33656 23 Umrl nam Je, previden s tolaSIB s*, vere nai ljubljeni sin ln brat, gospod Hlnko Bat Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne ZL decembra ob 4. uri popoldne s 2&1, kapele sv. Jakob«, k Sv. Križu. Žalujoči rodbini: BAT—BANDIXJ f Umrla nam Je naša ljubljena mama, tašča ta stara mama, gospa Frančiška žužek roj. Gogala Pogreb bo na Bledu v nedeljo 22. decembra 1940 popoldne. Bled, Ljubljana, Beograd, dne 20. decembra 1940. Globoko žalujoči: Franc, soprog; Edo ln Ferdo, sinova; Elza tn Ivanka, snahi; Nande, Ljubo in Boris, vnuki In ostalo sorodstvo. rt«i*jl X ZNAMKO ZVEZDE "^Mlfc^ Axrxe mM f i Avefovfurztiatte cu Iz življenja na dežel" PODČETRTEK. Gcsood dr. Ferdinand Attems. veleposestnik iz Slovenske Bistrice in lastnik graščine Podčetrtek, ie daroval za božičnico revnim otrokom občine Podčetrtek 500 din. Iskrena mu hvala! Iz Ptuja j— Hud gostilničar. Na Luciiin sejem se ie Dri Sv Duhu na Sladki gori zbralo mnogo sejmarjev in kmetov, ki si do končani dobri kupčiji odšli na prigrizek v gostilno. Ker Da ie bil gostilničar vin en. se ie med niim in sejmarii vnel Drenir in pretep. Gostilničar je zabedel tik srca 40-letnega oosestnika Franca V i n č a r i a iz Gradšincev ter prizadela! tudi hud? r^n3 201etnemu Ivanu Toš.i iz Smolinc^v Dva sejmarja sta dobila z nožem lažje rane. Zadevo ima v rokah sodišče. inseriraite v »Jut*?*« Dobijo te v v»eh bolj iih trgovinah i uran« Iz Šoštanja I— Ob ukinitvi treh pararelk na tukajšnji osnovni šoli. Po premestitvah treh učiteljev s šoštanjske ljudske šole so starši in z njimi vsa javnost p:ičakovali, da bodo izpraznjena mesta zasedle nove učne moči. Namesto namestitev pa smo doživeli ukinitev treh razredov. Posamezni razredi so že pred to ukinitvijo presegali normalno število ctrok, sedaj so pa naravnost prena-trpani. Tako je b;lo prej v treh -" arelkah H. razreda po 35 otrok, sedaj je v dveh H. razredih po 55 otrok. V dveh parareikah I. razreda je sedaj po 50 in 54 otrok, v dveh IV. razr. pa celo po 60 otrok. Razumijivo je c!a pri takem stanju učni uspehi ne morejo biti zadovoljivi. Upoštevati je še treba, da razred naše šole itak niso dovolj prostorni, sončni in zračni. Zato je ukinitev treh celili razredov še bolj v napotje pouku in v škodo zdravju in telesnemu razvoju ctrok. Čudimo se, da gotovi činitelj!, ki se drugače kaj radi ozirajo po šo-štanjskl šoli, tega ne vidijo. Sedanjih razmer na naši šoli mora biti konec! V interesu šclske prosvete je, da se ukinjeni razredi čimprej spet otvorijo in da dobi tukajšnja šola vse pogoje nemotenega delovanja. 6— Jezikovni tečaji. Pcverjeništvo Društva absolventov trgovskih šol pridno deluje. Priredilo je že več članskih sestankov, na katerih je obravnavalo stanovska vprašanja. Z 10. januarjem pa bo otvorilo tečaje iz nemškega, francoskega in italijanskega jezika. Prijave sprejema in podrobne informacije caje tajnica poverjani-štva gdč. Marija Medvedova. š— Namesto venca na grob pokojnega g. Alojzija šmida, posestnika v Jurkloštru. sta darovali rodbini trgovca Senice ln notarja Kraigherja po 100 din tukajšnjemu Rdečemu križu. Posnemajte! Naiboli boste g v • w za boztc razveselili vaše otroke, ako jih obdarite s knjigami Priporočamo vam sledeče knjige: Filip Dom., Kako so se vragi ženili ter druge zgodbe......... . broš. Din 20.—; vez. Din 30.— Levstik VI., Deček brez imena ..... broš. Din 20.—; vez. Din 32.— Mllčinskl Fr., Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice.........broš. Din 16.—; vez. Din 26.— Milčlnski Fr.. Zgodbe kraljeviča Marka . vez. Din 16.— Olfers-O. Zupančič, Pokoncu izpod korenin Slikanica z besedilom.......broš. Din —.—; vez. Din 36.— florli Ivo, Bob in Tcdl, dva neugnanea . . broš. Din 10.—; vez. Din 18.— Sorll Ivo, V deželi čirimurcev — povest s slikami............broS. Din 16.—; vez. Din 24.— VaStetova lika Pravljice ..»■■■» broš. Din —.—; vez. Din 16.— Zmaj Jovan, Kalamadarija .*».•• broš. Din —.—; vez. Din 10.— Zmaj Jovan, Pisani oblaki........broš. Din —.—; vez. Din 10.— Langer-Holeček, Pes druge čete .... broš. Din 48.—; vez. Din 62.— May Karel, Old Surehand, roman v dveh knjigah ......................broš. Din 96.—; vez. Din 128.— Slenklevvicz Henrik, Z ognjem in mečem, Povest lz davnih let..............broš. Din 50.—; vez. Din 65.— Slenklevvicz Henrik, Potop. Zgodovinski roman, dva dela..................broš. Din 100.—; vez. Din 130.— Zbirko »Z začarane police« 9 zvezkov z raznimi pravljicami in večbarvnimi ilustracijami .........po broš. Din 9.—; vez. Din 12.— Knjige se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3 Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana f Umrla nam Je naša draga mama. stara mama ln tašča, gospa Marija Bogataj vdova po nadsprevodniku drž. žel. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, Osijek, dne 20. decembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI £ * m Urejuje Davorin Ravijen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.