Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. z« inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10,344 za inserate, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Dima j 24.747
U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
1'elefoui uredništva: dnevna služb» 2050, — nočna 24%. 2444 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dueva po prazniku

• v»* "f
Pojav sSarokaloticizma v Jugoslaviji
Svetovna vojna je prinesla človeštvu nobroj gorja, ki še danes ni jireboljeno, čeprav si državniki in narodni vzgojitelji prizadevajo, da bi razvaline pozidali. Najhujše razdejanje je bilo na moralnem polju, kjer se je izvršil resničen j>re-vrat. Zmaterijalizirami povojni človek si je postavil za najvišji in edini cilj življenja uživanje in zopet uživanje; za idealizem, žrtve, trjiljenje jki jo izgubil ves zmisel. Nič čudnega ni, če je vrtinec prevratnega duha zajel ludi nekatere katoliške duhovnike in jih dovedel do odpada. Da mi se j«i odpadli duhovniki med srboj organizirali, da bi tako vsaj pred državo dosegli priznanje svojega položaja, je dandanes popolnoma razumljivo.
Iz povojno bolestne j>sihoze lorej in njenih razmer je leta 1910 pognalo t;iko zvano hivnlsko reformno gibanje« in se leta 1920 |>od vodstvom St. Zagorca obnovilo. Najvišja cerkvena oblast njihovim zahtevani, ki so jih slavili v prvi številki »Preporoda ni ugodila, dasi so zatrjevali, da hočejo ostati na »legalni bazi.. Stopili so v zvezo z srbskimi in češkimi reformami — sedanjo češko narodno cerkvijo.
Vzporedno z reformnim gibanjem svetne duhovščine so se ]K)javili odpadi med dalmatinskimi frančiškani in reškima kupucrai; najbolj na glasu je bil frančiškan Božo Miloševič. Relorniisti izprva niso hoteli imeti zveze z odpadlim Miloševičem, toda ko so bili nekateri med njimi suspendirani in so uvidevali, da država njihovega početja ne bo priznala, so začeli zapuščati »legalno bazo. in iskali zvez z Miloševičem, s katerim so skupno îgitiraJd za ustanavljanje nerodnih cerkvenih občin.
Vendar so do lela 1923 še vedno zatrjevali, da so pripravljeni pokoriti se sv. slolici in episko-patu; ko pa so končno veljavno videli, dn država njihovega pokreta ne bo legalizirala, -o za božič leta 1923 javno prislonili v staro katoliško cerkev, ki ne samo, da ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja, ampak se tudi v drugih naukih bistveno loči od rimo-katoMške cerkve. (Prini. članek v /Slovencu. 29. inarca.) Naša država je si a roka toi iško cerkev javno pravno priznala 18. decembra 1923.
Če upoštevamo razmere in duh, iz katerega Je izšla starokatoliška cerkev v Jugoslaviji, in njen nadaljnji razvoj, dvomimo, da so se vsi odjvadi in preslepi v starokalolioizem izvršili iz čistega evan-geljf\k**gu idealizma In gorečnosti ./.a reševanje duš in blagor naroda. Posebno zanimivo je dejstvo, da •o ee slarokaloliški duhovniki hiteli ženiti in da je celo njihov škof g. Marko Kalodjera oženjen, česar ločene ej>i8kopiilne cerkve ne poznajo.
O. Marko Kalodjera, bivši stolni kanonik v Splitu, je posrtal škof starokaloliške cerkve v naši državi leta 192-1. Posvetil ga jo starokatoliški škof v Utrechtu. Škofijska slolica g. Kalo<ljere je Zagreb. Zanimivo jioroča liberalna »Nova <loba iz Sj>lita o tem dogodku: Don Markove intrige za mitro so uspele. Ker ni mogol post ait i rimo-katoli-№ škof. je jKistal kakršenkoli, čeludi za ceno •preincmbe vere. Prav lako bi bil pestal pravoslavni vladika ali judovski nadrabln ali muslimanski reis-ni-ulema .
I Že leta 1924 in ponovno 1928 je bil g. Kalodjera па tem, da ga odstavijo, vendar jc ostal na svojem položaju.
Tako je dobila starokatoliška cerkev v Jugoslaviji škofa in duhovščino; kako je pa z verniki? Razlikovati moramo mesta in vasi. Po mestih so pristopali v starokatolicizem po ogromni večini ljudje, ki so hoteli čimprej priti do druge žene, kar je neki zagrebški odvetnik izrazil s stavkom: starokatoliška sekta je društvo za izmenjavanje žena; |>o vaseh pa zbirajo okrog sebe ljudi, ki so z župniki v prepiru, največkrat zaradi biro. Večkrat so nastopali nasilno, vdirali v katoliške cerkve, sramotilno napadali katoliške duhovnike, škofe in papeža. Do leta 1928 število vernikov ni presegalo ÔOOt) duš v vsej Jugoslaviji, pa ludi z novima cerkvenima občinama v Belgrudu iu Ljubljani se niso znatno opomogli. Kljub pičlemu številu vernikov je dobivala SKC od države razmeroma visoke proračune: leta 1925-20 249.000 Din, 1926-27 398.540 Din, 1927-28 449.520 Din (na vernika torej po 80 Din, a katoličani 1 Din). Škofa jim plačuje država, že leta 1928 so dobili od države plačanega konzultorja, kateheta (za 5 učencev), višjega vojnega duhovnika za 2 vojaka v vsej državi, poleg tega še dvoje duhovnih sodišč za za-, konske zadeve v Zagrebu in Sarajevu.
Notranje življenje SKC se je najbolje pokazalo na zborovanjih v Zagrebu. Navadno sla bili sklicani dve zborovanji obenem. Enega je sklical škof, drugega »Uj>r avni svet', drug drugega sla proglašala za nezakonitega, celo vrhovna upriiv-na sveta sla bila jio dva. Zgodilo se je, da jc »upravni svete tožil škofa pri ministru ver. Pravdna ja in prerekanja v SKC je bilo toliko, da ga ne morem« obravnavati na lem mestu. Needinost je namreč usoda vseh, ki zavržejo skalo edinosti, nezmotljivost Vrhovnega poglavarja prave Kristusove cerkve, zakaj vsak izmed njih hoče bili prvi in nezmotljiv.
Zunanje delo SKC je bilo doslej bolj negativno kot jiozilivno. Ni se namreč |xikazalo na ka ril al i vnen i ali versko obnovitvenem polju, ampak le v agitaciji |>roti katoliški cerkvi, koleri očitajo, da ni narodna, da je protidržnvna, itali-, jnnska, največkrat pa jim je na jeziku beseda ultra m o n lanska. Samozavestno kažejo na škofa Strossmayera, ki je po njihovem mnenju bil prvi tlarokatolik v Jugoslaviji, in pridno ponnliskujejo «njegove govor na vatikanskem koncilu. Toda le * Umi k in lahkoveren človek more verjeli njihovim \ besedam; kajti da katoliška cerkev v naši državi ni pro'tidržavua. italijanska in prolimirodnu, jo
Državni proračun za 1931-32
Proračun znižan za 137 miljonov dinarjev
Belgrad, 30. marca. 1. Finančni minister dr. švcrljuga je danes predložil Nj. V. kralju predlog državnega proračuna za 1. 1951-32. ki mu je priložil zelo obširen, 25 strani obsegajoč eks|k)ze. V ekspo/.oju se najpreje naštevajo glavne številke, ki znašajo 13.348,013.160 Din dohodkov in i/.du t kov, k.ir je zu 117.70У.200 Din manj od lanskega pioračunu. Predloženi načrt splošne državne uprave znaša 8.322.539.292 Din, proračun državnih podjetij 4.6Î7.444.662 Din. kur znaša skupno 15.210.305.934 Din. torej od lanskega proračuna 137.704.206 Din manj.
Posamezni razdelki proručunu vsebujejo te-le podu tke:
Vrhovna državna uprava:
Proračun zu I. 1430-51 znaša 332.167.032 dinarjev. Po novem proračunu 259,910.427 Din. lo je zu 72.25(>.()05 Din manj. To znižanje se je izvršila n,i dotacijah banovinam za pokritje izdatkov njih ustanov, ki mi se od države preneslo * njihovo pristojnost. Na drugem mestu so dotacije 14 milijonov Din prenesene v proračun ministrstvu za socialno jxilitiko in narodno zdravje za vzdrževanje bolnišnic v dravski iu primorski banovini. Pokojnino in invalidske pod|>ore so znižane za 64.337.000 Din. V proračunu jc določenih 1.035,662.000 Din.
Državni dolgovi.
Iu predlog proračuna predstavlja največje povečanje, in sicer z.a 1.016.944.244 Din. Ta razlika je nastala avtomatično I. radi raznih državnih posojil, 2. po raznih naknadnih in specialnih sjiorazuiuih. predvsem rudi sporazuma « Francijo za plačilo predvojnih dolgov. To stalno |K»vcčavanje proračuna državnih dolgov se uc more smatrati kot presenetljivo. S povišanjem tega proračuna se mora šc vedno računati, ker se bodo najela nova posojila, ki so naši državi potrebna rudi razvijanja njenega gospodarstva in izkoriščanja njenega velikega priroilnega bogastva.
Pravosodno ministrstv o.
Predloženi krediti znašajo 433.6H3.00Q Din. Po dosedanjem proraču n u je znašal kredit 446.511 .(HM) Din. To je z.a IJ.S228.000 Din manj. krediti za sodno stroko znašajo 345,456.000 Din, z.a versko upravo 40.226.000 Din. Izdatki za verske šole so v proračunu prosvetnega ministrstva.
P ros vet no m in ist rst vo.
Krediti znašajo S43.077.000 Din. Sedanji proračun znaša 872.166.000 Din. Torej več 22.410.000 Din. To |Kivečunje je prišlo največ od tod. ker /.nuwujo |мм1јм>ге Sokolu S milijonov Din. Prav lako so se povečali krediti za vseučilišča in zu nastavitev 200 učiteljev in 200 veroučitcljcv.
Zunanje ni in ist rst vo.
Proračunski načrt je manjši oil dosedanjega za З.Д45.000 Din. Sedanji proračun znaša 154.511.000 Din. predlog pu 156,015.000 Din. /.nižanje se je izvršilo pri osebnih izdatkih.
Notranje ministrstvo.
Predlog določa 614.000.000 Din. Sedanji proračun ima 671.093.000 Din kreditov /nižanje znaša 27.950.000 Din.
Finančno ministrstvo.
Načrt določa 400.4l0.0iHl Din izdatkov. Sedanji proračun pa initi 4ll.2s5.000 Din. /nizanje znaša IO.374.lKHI Din.
Ministrstvo zu vojno in mornarico.
Predlog določa 2.595.406.IMMI Din. Proračun z.а 1430-51 znaša 2.522.S88.000 Din.
Ministrstvo zu javna dola.
/a I. 1430-31 je imel proračun tega ministrstvu še |)ostuvkf za gradbo železnic, telefona in brzojava. I i razdelki proračuna pa so sedaj sestavni dol prometnega ministrstva, tako da je v številkah znatna razlika. Nu ta nu-čin dobljena številka znaša 279.249.000 Din v nasprotju s proračunom za I. 1430-31 v \išini 319,490.000 Din. kar pomeni 40,240.000 Din manj.
Protne t no m i n ist rst vo.
Proračun lega ministrstvu je razdeljen na tri oddelke: ministrstvo II8.470.IHI0 Din. prometne ustanove 2.837.7S7.IHH) Din. |xištne in brzojavne ustanovi' 34-i.286.000 Din. Ilu/.lika med sedanjim proraču nom in predlogom je neznatna. Za gradnjo novih železniških prog niso določeij,i nobeni krediti.
Kmetijsko ministrstvo.
Proračun je znižan za 19,386.000 milj. Din. Predlog z na šii 85.463.000 Din, sedanji proračun |ki K)2.s3O.0(K) Din. Znižanje kmetijskih kredi-
tov pa ne |K>inenja, da so se znižale podj>ore, ki jih vlada nudi kmetijstvu. Razlog jc v okol-nostili, <|a se je največji del strokovnih in ma-tcrijalnih izdatkov za kmetijstvo prenesel iiz državnega v banovinske proračune.
Trgovinsko ministrstvo
Krediti so določeni nn 71 milj. V primeri s sedanjim proračunom je predlog znižan za nekako 2 milj. dinarjev.
Sorialnopolitično in niirodnozdravstveno ministrstvo
Krediti so določeni na 229 milj. dinarjev (lorej za več kot 14 milj. manj).
Proračun rezervnih kreditov
znaša 10 milj. dinarjev (— 34 milj.).
V nadaljnjem prehaja finančni minister ua razdelek
o državnih dohodkih.
Predlog za 1. 1031-32 ne vsebuje nobenih novih dohodkov, razen davka na samce. Dosedanji dohodki so v glavnem predloženi v znižanem iznosu nasproti dosedanjemu proračunu. Razlog znižanja dohodkov je razumljiv. Neposredni davki so do-
ločeni zn približno 30 milj. dinarjev manj od lanskega leta. Od vseli neposrednih davkov sc je najbolj znižal davek na zemljišča. Davek na poslovni promet se je zvišal za 170 milj. dinarjev. Dohodki so v glavnem tako-le določeni:
1.	Neposredni davki: 1601 milj. dinarjev. Posebni davki, davek na poslovni promet 400 milj. dinarjev, vojnica 5 milj. Din, dohodki od dolgovanih davkov prejšnjih lot 50 milj. Din, skupno 2106 milj. dinarjev.
2.	Posredni davki: trošarina 803 milj. dinarjev, takse in pristojbine 1215 milj. dinarjev, carine, carinske takse in ažije 1488 milj. dinarjev.
3.	Monopoli: 1839 milj. dinarjev.
4.	Vojna odškodnina od Nemčije: 406 mili. dinarjev.
5.	Razni dohodki: a) prosvetnega ministrstva 1.05 milj. dinarjev, b) državnega jiosestva Belje 22.3 iti ilj. dinarjev, Topolovec 0.15 milj. dinarjev,
c)	državne tovarne za sladkor na čukarici 6.8 milj. dinarjev, č) državnih železnic 118.5 milj. dinarjev,
d)	pošte in brzojavn ter telefona 144.3 milj. dinarjev, e) Pošlne hran. 39.9 milj. dinarjev, f) DHB 27.7 milj. dinarjev, g) gozdov 5.? milj. dinarjev, h) rudnikov 69.4 milj. dinarjev.
Gospodarsko stanje države
V drugem oddelku ekspozeja govori finančni minister o odnosu proračuna naeproti gospodarskemu stanju v državi. Gosjiodarsko stanje države, v periodi neposredno pred sestavo proračuna, se je v naši javnosti nepravilno označevalo. Ta perioda se je leta 1930, ki je posebno radi padca cen cerealij in krize v lesni industriji, obeležilo kot zelo slabo leto. Ce sc stavba podatkov bolj skrbno pregleda, se vidi, da stanje vendar ni bilo tako slabo.
Eksjioze našteva jKxlatke o gibanju cen, o trgovskih bilancah, katere številke je .Slovenec« že večkrat objavil. Glede brezposelnosti je naša država v privilegiranem položaju nasproti ostalim evropskim državam, kajti statistični podalki dokazujejo, da je bilo leta 1930 7989 brezposelnih. Znatno je padlo število konkurzov.
Državni dohodki so v letu 1930 dotekali [>o-polnoma normalno in niso se samo dosegli določeni dohodki, marveč zaznamujejo celo presežek. Stabilnost denarja je bila [lopolna. Splošni pregled na stanje bi bil ta-lc:
Čeprav je svetovna kriza,
ki je karakterizirala leto 1930, pokazala svoj vpliv v naši državi, je vendar ta vpliv znaluo manjši kakor v drugih večjih državah. To se jasno vidi iz podatkov o gospodarskem stanju v naši državi. Da j je naša država v takem stanju, se je predvsem zahvaliti različnosti in raznovrstnosti naše kmetijske produkcije. Radi padca žilnih cen je bila ]>redvsem prizadeta donavska banovina V drugih jiokrajinah pa ni čutiti tega, ker se žilo tam j>ri-deluje v glavnem le toliko, kolikor jo potrebo zn našo državo. Pesimizem v presojanju našega splošnega gospodarskega položaja ne bi bil upravičen. Pa tudi politika, ki bi temeljila na jiopolnoina optimističnih tleh, ne bi odgovarjala položaju.
Kraljeva vlada je mnenja, da je glede vseh Ieli okolnosti našla pravo pot. Če -se motri predloženi
proračun v odnosu na državne jMitrebe, se vidi, da višina določenih kreditov in razdelitev leh kreditov popolnoma odgovarja državnim potrebam. Prav lako se pokaže, da proračun, če gledamo na odnose do gospodarskega stanja drŽave, odgovarja zahtevani, na katere se je treba pri sestavi proračuna ozirali, da proračun ne j>resega gosj>odar-skih moči države. Kratko rečeno, jasno je, da bo treba bili jiri izvajanju proračuna zelo oprezen glede na nenajKivcdljive možnosti.
Proračunski predlog je v glavnem
Potreba velikega varčevanja
To varčevanje je potrebno ne samo v državnem proračunu, marveč v narodnem gospodarstvu sploh. Brez dvoma je potrebno, da bo moči sedanjo krizo lažje prebresti, ali jo vsaj lažje prenašati, da »e nu vseh koncih in krajih v vseh družabnih vrstah razumno varčuje. Potrebno je, da se varčuje. Samo . na ta način se lahko [Histavi soliden temelj za povzdigo blagostanja ljudstva. Brez materielne-ga bogastva si je težko zamisliti usjiešno delovanje in življenje, kulturno in socialno napredovanje našega ljudstva. Primeri nekaterih drugih narodov so v leni jmgledu zelo jioučni. Ti j»rimeri oči vid no kažejo, da je ljudsko varčevanje naj-sigurnejša podlaga javnim financam. V lej smeri se mora delati pri nas v vseh smereh. Da bodo široke ljudske maso varčevale, morajo imeti zgled od zgoraj. Tu morajo prednjačiti proevitljeni društveni krogi. To akcijo na široko organizirani podlagi morejo podpirali in izvajati šola, cerkev in vsi drugi organi, vsak v svojem delokrogu. Tako l>o moči doseči čimprejšnji in jrojfolnejši rezulta'. Tako se bo splošni kulturni nivo hitreje dvignil.
S lenti besedami zaključuje finančni minister svoj eksjioze in prosi Nj. Vel. kralja, da j>roračun odobri.
Važne odredbe Sinančnega zakona
Proračunu je priložen obsežen finančni zakon, ki daje posameznim ministrstvom pooblastila in uza konju je sklepe posameznih ministrstev v preteklem letu. Prosvetni minister se pooblašča, da lahko uvede vstopnine za muzeje za pokritje muzejskih vzdrževalnih stroškov. Okrajnim šolskim nadzornikom se bodo izplačevali potni stroški in dnevnice pavšalno za dvakratni pregled šol. Pavšal znaša glede na razmere 8, 6 in 4 tisoč Din. Državna gledališča v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani prejemajo podpore z.a pokritje osebnih in vzdrževalnih izdatkov. Vsi ostali honorarji gredo na breme dohodkov teh gledališč. Ostala, takozvann oblastna gledališču se morajo vzdrževati z lastnimi dohodki in podporami, ki jih odobri finančni minister. Sokolu se odobri 8 milj. dinarjev kredita, ki se bo izplačeval v mesečnih obrokih.
Gozdarski minister se pooblašča, da lahko |io pristanku finančnega ministra črta stare dolgove, zu katere ni možnosti, da bi se izterjala.
Med raznimi odredbami so ludi te-le:
Iz svobodnega kredita uradnika višje kategorije in skujiine je moči postaviti samo enega uradnika nižje kategori je in skupine. Ministri lahko premeščajo in poslavljajo uslužbence svoje stroke v mejah celokupnega in skupnega kredita, odobrenega za osebne izdatke |io proračunu brez. ozira nn številčno stanje uradništvn in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom v posameznih ban-skili upravah ali finančnih direkcijah ali njihovih področjih.
najbolj jasen dokaz zadnja okrožnica jugoslovanskega episko|>ala glede molitev z.a versko svobodo naših narodnih bratov v Ilaliji!
l'es je, da je škof Slrossmayer na vatikanskem koncilu govoril proli definiciji dogme o papeževi nezmotljivosti. toda prav lako je ros. da je papeževo nezmotljivost priznal in kot katoliški škof ludi umiri. Govor jmi. na katerega se slarokatoli-čanl sklicujejo, je polvorjen in izmišljen, kur sla izjavila SUcestuaver in njegov vatikanski Iculou
dr. VorSak.
Zadnji belgra.i-ki Gl"«iiik (25. niarrn) jo prinesel daljši članek, v kule.rcni nastopa prof i agitaciji stnrokntoličanov v Belgradu. ki med nepoučenimi katoličani agitirajo v tem, da je njihov verski nauk isti kol katoliški, le da ne priznavajo [lapeža. Tudi naš članek je bil napisan baš radi legi. da vsakdo lahko vidi. kako daleč je ono od drugega in da ne more bili uit I prnuiu, d.i so katoliki in «slarokttloličanii eno in i»iu.
Odobravajo se izplačila doklad nn stanarine po čl. 22 zakona o dodatkih na draginjske doklade. ki jo jc izdajala bivša finančna delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani u|iokojenceni, ki sc bili upokojeni pred dovršitvi jo polnih službenih let.
Za nadurno delo se ne bodo izplačevali nobeni honorarji, v kolikor se to delo po službeni potrebi mora vršiti. To pa ne velja za slučaj, v katerem je Ia pravica in višina določena z zakonom Najemnine z.a tiste državne zgradbe, ki se uporabljajo z.a urade banske uprave, se ne bodo izplačevale. Prav lako se ue bodo izplačevale najemnine za tiste banovinske zgradbe, ki se uporabljajo za državne urade in ustanove. V mestih, kjer se meščanska in ljudska šola nahajata v državnih šolah, ne pa občinskih, so šolske občine dolžne, izvrševati jiopravila. Vzdrževanje teh zgradb gre na račun njihovih sredstev, če ne plačujejo nobene najem, nine.
Tiste mestne občine, ki so že doslej pobirale mitnino, smejo isto še pobirati eno leto. Višino bo odredil finančni minister.
Nujno opozorilo glede ljudskega štetja
V Popisnicalu z.a ljudsko štetje je tudi rubrika glede pismenosti iu nepismenosti prebivale-siva. Njen namen jc ugotoviti višino analfabetov. Sestovljulei tiskovin in navodil pa nikjer niso pojasnili, kako naj se vpiše otroke v predšolski dobi Povsod na svetu je navada, da se kot nepismene označi le odrasle, ki ne znajo brati in pisati, dočim se otroci pred 7 leti še ne smatrajo za analfabete. Poživljamo oblasti, da izdajo nemudoma odredbe v tem smislu, ker se siccr izpostavimo nevarnosti, de bo lo šlelje izkazalo pri nas petkrat ali celo desetkrat večje število analfabetov, nego jih pn v resnici je. ('e je pa za to prepozno, naj pu dajo oblasti vsaj občinskim popisovnlnim organom navodila, da se pri sestavi zaključnih občinskih poročil »Popis-niče« v tem zmislu |irirede. oziroma pojiravijo.
Dunajska vremenska napoved: Hladno vreme,
zjutraj hud mraz. j>o<liievi večinoma solnčno, na vzhodnem robu Alp večinoma spremenljivo vreme.
Podpis jugosl.-češke trg. pogodbe
Demetrović o nemško-avstrijshi carinski uniji
Proga, HO. marca. kk. češkoslovaški zunanji minister dr. Benei in jugoslovanski trgovinski mi-lisler Demelrovič sla danes podpisala češkoslov.iško-jngoslovansko carinsko tarifno pogodbo Demelrovič je popoldne sprejel zastopnike češkoslovaškega li-s ka in jim izjavil: »S pravkar podpisano pogodbo pridobijo medsebojni trgovinski odnoiaji mnogo Uršo podlago in mnogo boljše pogoje za nadaljnji razvoj, kakor dosedaj. Njen pomen je mnogo daleko-sežnejši kakor se zdi. S to pogodbo je konlano delo, ki se je začelo pred drema letoma. S carinsko-larif-skim delom so določbe splošnega dela pogodbe iz leta 1928. dobile svojo carinsko-tehnično podlago. Razen s tarifsko dopolnilno pogodbo se je razširila prejšnja pogodba z determinirano konvencijo. Sed'ij bo odvisno od naših ekspertov in narodnih gospo-
darjev, da se možnosti pogodbe popolnoma izkoristijo. Smatram, da bo sedaj potrebno, da obe driavi pazljivo premotrila vprašanje smotrenv organizacije skupnega trgovinskrgu življenja. Trgovinska pogodba še ni izkoristila vseh moinosti gospodarskega zbližanjii in sodelovanja. Pri tem tudi nc oomo ostali. Svojim že obstoječim plemenskim ir, kulturno-političnim odnošajem moramo dali tudi potrebno solidno gospodarsko podlago
Minister je nalo odgovarjal na razna vpr"ian,-a o nemško-avstrijski carinski pogodbi. Izjavil je, da gre pri tem, dasi se je izbralo ime: regijonalna pogodba, za pravo pravcato carinsko unijo, pri Icaleri je sicer formalno varovana samostojnost obeh držav, praktično pa ukinjena. V tej presoji je mala antanto solidarna. Jugovzhodne evropske agrarne dr.ave so na raznih agrarnih konferencah v zadnjem času
skušale doseči odpravo največjih ugodnosti in ustvaritev preferenc za agrarne proizvode, "a prizadevanja se bodo nadaljevala. Po njegovem mnenju bo korak Avstrije in Nemčije prej zadrževal kot ]iospešcvul nadaljnji razvoj procesa. Jugovzhodne evropske agrarne države so iskale rešitev potom Društva n ar a do v. Razlika med njimi 1er med Avstrijo in Nemčijo je v metodi. Svoječasno med Jugoslavijo in Romunijo predlagana carinska unija je bila polovična carinska unija in pri Ieli vmesnih carinah je ostalo. Pogajanja se niso nadaljevala, ker je bila Romunija zaposlena z drugimi pogajanji. Primera z ncmško-itrslrijsko carinsko unijo torej ni mogoča. O gospodarski utrditvi temeljev ekonomskega življenja male anlante se je izrazil Uemclrov\ć samo zelo splošno.
Pîsmo z Dana'a
ZAKAJ SKLtPA AVSTRIJA KONKORDAT
Dunaj, marca 1931.
Pred približno enim mesecem je krščansko-socialni poslanec Kunschak namignil, da bo treba resno misliti na konkordat ined Avstrijo in med Vatikanom. Od takrat se je ta želja že tolikokrat javno izrazila, bodisi po časopisju, ali pa ob priliki važnejših katoliških shodov, da je sumnja o sploh že tekočih pogajanjih med Dunajem in Vatikanom postala unravičena. Pogajanja se vršijo, akoravno še ne oficielno, vendar že poluradno in baje so uspela že tako daleč, da končni sporazum ni več daleč. Jaz sem imel nedavno priliko govoriti z dr. Schr., znanim strokovnjakom za zakonsko-pravna vprašanja, ki mi je potrdil, da se pogajanja v resnici vršijo, glede katerih točk želi Avstrij:. jasnosti v konkordatu in zakaj ie krščansko-socialna stranka sama začela siliti na sklenitev konkordatne pogodbe s sv. Stolico.
Kakor znano, vlada v Avstriji že dolgo dobo let koalicija, sestavljena iz meščanskih strank, to se pravi iz krščanskih socialcev ter njihovih vse-nemških in liberalnih zaveznikov. Akoravno vlada v tem čudnem društvu soglasje, vendar pride vsaj enkrat ali dvakrat na leto ob priliki proračunske debate do nesporazumov, ki vsaj na zunaj ogrožajo obstoj vlade. Nesporazumi se tičejo dveh stvari. Prvič zakonodavstva o zakonu, drugič verskih šol na Oradiščanskem. Svobodomiselci potegnejo ob tej priliki redno s social-demokrati ter zahtevajo izenačenje avstrijske zakonodaje o zakonu z nem-Sko, to se pravi uvedbo civilne poroke in možnost razporoke. Glede Oradiščanskega (Burgenland), kjer obstojajo še nadalje verske šole v smislu še vedno veljavnega madiarskega šolskega zakona, zahtevajo svobodomiselci takojšnjo uvedbo avstrijskega šolskega zakona, kar je istovetno z ukinitvijo verskega šolstva.
Krščanski socialci se upirajo enemu in drugemu predlogu s trmasto odločnostjo, kateri se naposled svobodomiselci vedno podvržejo. Sedaj pa je treba priznati, da je svetost in nerazdružljivost zakona, katero s tako vnemo branijo katoliški poslanci, že zelo okrnjena v praktičnem življenju, ker obstoji v avstrijski ustavi neki nerazumljivi člen, ki daje deželnim vladam, torej politični upravi pravico dajati dispeiuo »od zadržka še vedno obstoječe zakonske zveze». S tem je praktično dana možnost, da se sodnijski ločenec lahko takoj zopet poroči, čim mu je ljubezniva politična uprava dala dispenzo od zadržka zakonske zveze. To prakso je uvedel zloglasni deželni glavar Sever, po katerem se tudi te poroke na kratko imenujejo »Sever poroke« (Se-verehen). Ti zakoni so civilno in državno priznani, ne prizna jih pa sodnija, in če eden zakonski del toži drugega, ki se je na novo poročil po receptu Sever, mora to novo poroko sodnija razveljaviti, ker sodniku se ni treba brigati za ukrepe politične uprave. Iz tega je nastala čudovita zmešnjava in danes je nad 25.000 zakonov v Avstriji, katere priznava politična oblast, zametuje in razveljavlja pa sodnijska. Iz tega je razvidno, da se mora ustvariti vsaj za katoličane jasen, nedvoumen položaj. Krščanski socialci so na tem interesirani v toliko, ker na eni strani zakonskih neredov ne morejo za-branjevati, na drugi strani pa odbijajo mnogo volivcev, ki ravno nje delajo odgovorne za to, da se še ni vpeljal v Avstriji civilni zakon, veljaven v Nemčiji. Iz tega razloga so krščanski socialci prišli do prepričanja, da bi bilo magari le boljše, če bi vprašanje zakona uredili s pomočjo konkordata na način, kakor se je rešilo v Italiji z lateranskimi pogodbami. Drugo je, če Avstrija s konkordatom slovesno pripozna veljavnost zakona, sklenjenega v cerkvi ter tiho sprejme veljavnost civilne poroke, kakor pa, če bi morala sprejeti civilno poroko in razporoko pod navalom kulturnobojnih strank, ki veljavnosti cerkvenega zakona sploh nočejo pripo-znati. Isto velja tudi glede verskih šol na Oradiščanskem. Nekega dne bi se lahko znašla v državnem zboru kulturnoboina večina, ki bi obstoj teh ! šol onemogočila. Ta izhod pa se lahko reši s tem, 1 da se Avstrija na splošno sporazume s sv. Stolico o verskih šolah, kar bi njihov obstoj zavarovalo proti vsakemu političnemu neurju. Verske šole bi namreč nehale biti predmet političnih debat v parlamentu, napadati veljavnost mednarodnih pogodb, oziroma oncinogočavati njihovo redno poslovanje pa je po bistvu in naravi mnogo težje.
To so bili razlogi, ki so dovedli krščanske sodnice do pogajanj s sv. Stolico. Pogajanja se vršijo na tihem in daleč proč od političnega šundra. Kaj hočejo doseči? Prvič, da se zavarujejo potom konkordata oni privilegiji vere in cerkve, katere so krščansko-socialci ščitili do sedaj edinole s pomočjo svojega političnega vpliva. Drugič sprejmejo proti tej ugodnosti pravno izenačenje z nemško zakonodajo glede zakona. Tretjič hočejo doseči svobodo šolske v/goje za vse vrste šol od ljudske šole do univerze, četudi bi te šole bile izključno na verski podlagi.
K temu bl jaz osebno dodal, da vsi katoliški Krogi ne mislijo v teh vprašanjih soglasno s krščansko socialno stranko, ker stališče, ki ga je zavzela, nc predstavlja, kadar smo odstranili vse olepševanje, nič drugega, kakor popust v vprašanju, ki jc načelno in glede katereifa ni dovolien noben kon-promis.	Dr> • • • И.
Etaiirancm prikrivajo resnico
Nemški tisk ob so'a taUtiko rimske vlade napram Î a! hanu
Berlin, 30. marca. Pod naslovm »Rim proti Belgradu« priobčuje »Gcrmania« izpod peresa svojega rimskega dopisnika uničujočo kritiko o zadržanju fašističnega tiska v sporu, ki ga je povzročila med Jugoslavijo in Italijo okrožnica jugoslovanskih š; -"V proti preganjanju Jugoslovanov v Italiji. »Pomanjkanje tiska, ki bi bil glede notranje in zunanje politike širokopotezno usmerjen, se je v Riinu posebno čutilo med obravnavanjem tega spora med Jugoslavijo in Italijo. Povprečni čitatelj fašističnih listov sicer ve, da je italijanski poslanik protestiral pri jugoslovanski vladi radi molitev na Jožefovo, ki jih je odredil jugoslovanski episkopat in se jih je udeležil tudi minister Srnec, ni pa zvedel iz italijanskih listov, zakaj so se pravzaprav jugoslovanski škofje odločili za tako izreden in resen korak pred svetovno javnostjo; fašistični tisk ni o vzrokih tega koraka črhnil besedice. Sicer bi cenzura niti ne dovolila listom, da osvetlijo italijansko manjšinsko politiko napram Slovencem. Tako je vzrok pritožbe jugoslovanskih škofov ostal veliki večini italijanskih državljanov tja do politično in-teresiranih krogov prikrit.«
Tiste Italijane, ki bi radi bili objektivni, to boli in pritožbe čuješ vsak dan. Z. ljubeznivostjo in postrežljivostjo italijanskega ljudstva napram tujcu se nasilno raznarodovanje narodnih manjšin ne sklada. Seveda so tudi v pravično mislečih krogih v skrbeh radi vrenja na meji. Vsled skrbi za trajnost sedanje meje marsikateri Italijan odobra va tudi najostrejše ukrepe fašistične vlade napram Slovencem. Vendar na'etiš pogosto tudi na skeptike, ki so prepričani, da fašistični organi obmejne
napade politično pobarvajo, med tem ko gre za spore in krvava obračunavanja med Italijani samimi; gre menda za zločine, ki jih Italijani izvršijo iz nevoščljivostf in maščevanja, kakršni so v Južni Italiji zelo pogosli. Gotovo so tudi med Italijani ljudje, ki menijo, da so jugoslovanski škofje vendar morali imeti važne razloge, da so iz inozemstva u/i^nili g'as. O italijanskih škofih in duhovnikih vendar ne moremo domnevati, da smatrajo čin svojih sobratov v Jugoslaviji za preračunjeno izzivanje. Ako fašistični tisk kratkomalo zanika vzroke, ki so dovedli jugoslovanske škofe do tega ukrepa, kaže v tem svojo šibko stran. V rimskih vladnih krogih so se skušali obraniti ukrepa jugoslovanskih škofov s sredstvi, ki nikakor ne izdajo stvarne premoči. »Giornale d'Italia« je pisal o »molitvah za sovraštvo«, »Popolo d'ltalia« o »vojnih pripravah« itd. To je samo kričanje in napihovanje samega sebe, ki končno ne napravi nikakega vtisa.
Mi smo na podlagi izvirnih poročil večkrat poudarili, da gre v zadnjem času za celo vrsto takšnih politično pobarvanih in vprav uprizorjenih atentatov, ki jih naročajo fašistični oblastniki sami, samo da bi z njimi lahko zagovarjali v Rimu svojo tezo, da je treba slovanski živelj kratko malo iztrebiti. Kako naj si sicer razlagamo zadnja dva »atentata« v Bovcu, in tretjega pri Cerknem, pri katerih nihče ni bil ranjen. In zakaj se goriški oblastniki že pet mesecev trudijo, Ha bi dali umoru navadnega carinika v Koprivišču političen pečat, ko vendar vsa dežela ve, da gre za sicer težko, a v ljubezenskih analih pogostno lantovsko obračunavanje?
Itaiifa grozi Nemčiji z represaUfami
Rim, 30. marca. Po sistematični gonji proti Jugoslaviji, čas, da bo.kotira italijansko blago, se I je fašistični tisk spravil z istim očitkom nad Nemce. | »Giornale d1 Italia-c toži, da je italijanska bilanca ; napram Nemčiji za 000 000 lir pasivna. List dostav- I lja, da je bil v nemškem državnem zboru stavljen predlog, naj se uvoz kmetijskih pridelkov iz Italije še skrči. Kljub odporu industrijcev jo poljedelski minister ugodil kmetijcem. če se bo predlog tudi izvedel, se bo Italiji prizadela vel'ka škoda in preostalo ji ne bo drugega kakor seči po represali-jah, in sicer omejiti uvoz iz Nemčije ali kratkomalo odpovedati trgovinsko pogodbo.
Rim, 30. marca. Glede na grožnje fašističnega tiska z odpovedjo trgovinske pogodbo z Jugoslavijo, in glede na zahtevo, da mora priti v trgovinskih odnošajih med državama do izprememb, doznavnjo iz dobro informiranih krogov, da bo ostalo vse pri starem. Italija krije skoro vso potrebo lesa z uvozom jugoslovanskega lesa, in sicer po tako nizkih cenah, ki bi jih nikjer drugod ne dosegla. Radi tega so zopet opustili že večkrat sproženo misel, da bi se trgovinska pogodba z Jugoslavijo odpovedala. Vse ostane pri starem in kupčije se redno sklepajo med obema državama.
Anglija protestira
Hendersonova izaia o nekorektnosti Avslrife in Nemčije
London. 30. marca. kk. Danes popoldne je zunanji minister Henderson podal v pos'anski zbornici težko pričakovano izjavo o stališču angleške vlade glede nemško avstrijske carinske pogodbe. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Prav tako diplomatske lože in galerije. Novi govor zunanjega ministra Hendersona nima nič novega, razen, kar je žo bilo v angleških listih. Nova je kvečjemu emfatična izjava, da bo on sam pri glavnem tajniku Društva Narodov Siru Eric Drummondu predlagal, da se postavi vprašanje le carinske pogodbe na dnevni red prihodnje seje sveta D. N. Henderson je izrazil upanje, in sicer z ozirom na odgovor Nemčije, da ss pogajanja med tem vrše dalje, da detajli carinske pogodbe še niso tako trdno določeni, da bi bila s lem razprava pred svetom D. N. prejudicirana in da bi postali razgovori v prijateljski atmosferi nemogoči.
Inlerrsantnejši kot stvarna vspb'na njogovegn govora pa je tenor tega govora. Vedno znova je govoril Henderson o nesrečnem načinu, kako jo bila ostala Evropa obveščena o nemškoavstrijskih namerah. S tem je bila na najobčutljivejši način skaljena prijateljska atmosfera v Evropi, ki je tako izredno potrebna za bodočo razorožitvene konferenco. Kazorožitvena konferenca je oni politični rilj, ki si ga je zastavil zunanji minister Henderson v angleški delavski vladi in pomeni uspeh in časti-hlrpnost negovega političnega življenja. To je treba vedeti, da razumi mo globoko nevoljo, ki je zvenela iz njegovega govora. Disciplina poslanske zbornice je bita pri tej priliki vzorna. Gotovo je, da je dosti poslancev v delavski in liberalni stranki, pn tudi pri konservativcih, ki so mnenja, da so carinska pogajanja med svobodnimi suverenimi državami samo po sebi umevna pravica teh držav in da nikakor ne gre, da bi se še danes po 12 letih postopalo z Nemčijo iu Avstrijo kot z varovanci, da ne rečemo grše besede, toda med vsemi poslanci se je dvignil samo en konservativni poslanec, ki se je skliceval na neki članek mirovne pogodbo in vprašal, ali irrn Nemčija sploh pravico, dati kaki državi gospodarske koristi, kalere ne da zavezniškim državam.
Schober prosi tu'e poslanike
Dunaj, 30. inarca. kk. Dr. Schober je danes popoldne povabil k sebi šefe zunanjih misij in v svojem nagovoru še enkrat pojasnil nastanek nemško avstrijskega pakta o zennčenju carinskega postopanja. Ponovno je naglnSal, da dogovor med Nemčijo nikakor ne pomeni dovršenega dejstva, temveč samo temelj zn bodoči modus vivendi nn gospodarskem polju ločno v smislu panevropskega cilja.
Dr. Schober je ponovno zagotavljal,, da se ni zgodilo ničesar, kar bi bilo proti določbam saintger-mainske in versaillske mirovne pogodbe ter ženevskega protokola. Prosil jih je, naj pri svojih vladah ponovno intervenirajo v tem smislu.
Nove iarttazi;e o HabsbtirgovciU
Dunaj, 30. marca. kk. Kakor se poroča iz Budimpešte, namerava bivši nadvojvoda Oton v kratkem nastopiti študijsko potovanje po Evropi, ki bo trajalo eno leto. Ostal bo tudi delj časa na Madjarskein, če mu bo to madjarska vlada omogočila. Spremljali ga bedo tudi nekateri mladi madjarski arislokrati Princ Sikst Burbonslti je z letalom dospel iz Pariza čez Prago na Dunaj, kjer ga je pri prihodu pozdravil francoski poslanik grof CIauzel. Potem je odlelel v Budimpešto, kjer je govoril z légitimiste tudi o nameravanem potovanju Otona, nato pa je nadaljeval pot v Ilel-grad, od tam pa v Bukarešto, kjer se bo njegovo potovanje končalo. Ne more se kar lako zavreči misli, da ne bi znani Sikstus napravil to hitro pot v zvezi z načrti nemško-avstrijske carinske unije, šo bolj pa je vzbudilo pezorciost, da se j« na Dunaju sestal s francoskim poslanikom. Pri tem jo ludi zanimivo, da se zdi, kakor da se gotovi francoski krogi poslužujejo brata bivše cesarice Zite, da morda na ta način na novo poživijo stari načrt donavske konfederacije, na kar so habsburški le-gilimisli vedno stavili p&sebno upanje.
Drobne vesli
Belgrad, 30. inarca. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom sv. Save I. stopnje dr. Matija Murko, profesor univerze v Pragi o priliki 70 letnice rojstva.
Belgrad, 30. marca. ЛЛ. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za namestnika trgovinskega ministra dr. Mate Drinkovič, minister brez listnice, dokler bo trgovinski minister odsoten v inozemstvu.
Praga, 30. marca. kk. Dr. Beneš bo na svojem potovanju v Atene sredi aprila obiskal tudi Belgrad.
Pariz, 30. marca. AA Senat je sprejel finančni zakon o ravnovesju proračuna z 280 proti 18 glasovom. Izdatki bodo znašali 50 408,211.079, dohodki pa 50 043,958 563. Proračun bo sedaj vrnjen zbornici, da ga tudi ona sprejme.
Bombay. 30 marca A A. Gindy'ju se je posrečilo, da je dobil nn svojo Mrun večino iudski ga ■ narodnega kowritea.
Propad tržaške
paropîovne družbe
Trst, 30. marca. kk. Včeraj zvečer se je razširila v Trstu senzacionalna vest, da se popolnoma razpusti največja tržaška pnropkivna družba »Navi-gazione Libéra Triestina«. Ta vest je povsod povzre-čila največjo razočaranje, ker je zaposlovala nad 2000 delavcev kljub temu, da se je imela v zadnjih letih boriti z velikimi težkočami. Čuje se, da se bo ladijski park razdelil med novo ustanavljajočo strunsko paroplovno družbo in neko paioplovno družbo iz Genuac-. Pri tem gre za skoro 300.000 ton ladijskega prostora, ki bo s tem zginil iz Trsta.
Sorava na romunskem dvoru
Rukarošta, 30. marca. AA. Romunski prestolonaslednik Mihael, ki je "bil več dni smrtno bolan na influenci, je toliko okreval, da jo izven vsake nevarnosti. Kraljica Helena je dnevno posečnla svojega sina. Poročajo, da sta so kralj Karol in prince-ziuja Helena pomirila.
„ZeppeVn" na Madžarskem
Friedrlchshafen, 20. inarca. A A. V nedeljo .jutraj je zrakoplov »Grof Zeppelin« odplul v Bu-iin.pešlo. Na tamošnjem letališču je zrakoplov nekaj časa pristal. Nato so stopili na zrakoplov admiral Ilorthy, predsednik vlado Bethlen in drugi ndžarski dostojanstveniki k poletu po madžarskem ozemlju, led poletom je zrakoplov zašel v snežne viharje in se popoldne vrnil v Budimpešto. Nato jn nadaljeval polet nazaj v Friedrichshafen, kamor je prispel danes zjutraj. Zrakoplov je krmaril kapetan Lehmann.
Dr. Eckener bo v kratkem odpotoval v Nizozemsko Indijo, kjer se bo pogajal z dvema finančnima skupinama o uvedbi rednega Zeppelinskegn prometa z Nizozemsko.
Dr. Plotnikov o toplotnih žarkih
Na povabilo ljubljanske sekcije jugoslovanskega kemijskega društva je predaval prof. 1. Plolni-kov v predavalnici kemičnega instituta o svojih najnovejših raziskavah s toplotnimi žarki. Podajajoč časovni razvoj teh del je omenil predavatelj, da so bile povod raziskavam fotografske plošče, sensibilizirane za infrardeči del spektra, ki j ili uporablja vojaštvo za fotografiranje skozi meglo. S pomočjo teli plošč je uspelo prof. Plotnikovu dokazati, da propuščajo snovi toplotne žarke v različni meri. Posrečilo se mu je dobiti s toplotnimi žarki silhu-etne fotografije. Ze začetni rezultati teh preiskav so pokazali presenetljiv praktični pomen. Mogoče je bilo n. pr. skozi zapečateno kuverto fotografirati pismo, bankovci so dali tem potom tako značilno slike, da je upravičeno upanje, da je uporabno fotografiranje s toplotnimi žarki za ugotovitev po-tvorjenih bankovcev. Tudi arheologija jo deležna dobrot nove metode. Prof. IJankworttu se je posrečilo s pomočjo toplotnih fotografij reproducirati napise na slarogrških glinastih predmetih, ki jih sicer že ni bilo več mogoče razbrali. Največ ima morda medicina pričakovati od fotografiranja s toplotnimi žarki. Pionirska dela na tem polju je opravil prof. Gigon v Bazelu, ki ga je prof. Plot-nikov sam uvedel v novo metodiko.
1'rof. Plotnikov |>a ni obeliti pri znCetnih .uspehih. Dejstvo, da slike dobljene s toplotnimi:žarki nikdar niso bile oslre, je dajalo smer daljšemu raziskovanju. S pomočjo posebne, za to svrho konstruirane aparature je dokazal predavatelj, da se razpršijo toplotni žarki v telesih. Če torej toplotni žarek ne gre skozi plast gotove snovi, potom to ni povzročeno po absorpciji, kakor so do sedaj mislili, temveč po razpršenju.
Nadaljnjo etapo raziskovanj tvori potem kvantitativno zasledovanje razpršenja toplotnih žarkov v vodnih raztopinah. Tu so se pojavile najprej največje težkoče, zato so pa bili po mukepolnem delu najdeni rezultati za znanost največje vrednosti. Kol merilo za razpršenje je namreč, ob uporabi že zgoraj omenjene aparature, služil fotomeir'čno ugotov-ljen premer slik, ki jih je dal žarek, katerega je poslal eksperimentalor skozi točno dimenzionirano plast snovi. Meloda je dala pri trdnih snoveh na 1 mm natančne rezultate. Pri raztopinah pa na enkrat ni bilo mogoče dobili stalnih vrednosti, merjeni premeri so se cesto med seboj razlikovali za celih 20 do SO mm. torej razlike, ki so mnogokrat presegale poizkusne napake. Na tisoče fotografskih plošč je bilo porabljenih, preden je bilo mogoče osvetlili tudi te razmere.
Pojasnila pa je prineslo Iti časovno zasledovanje razpršenja. Za dobivanje slike razpršenja na fotografski plošči torej zadostuje, če jo izpostavimo le 1 sekundo učinkovanju žarkov. Če je torej meril predavatelj v zaporednih časovnih intervalih razpršenje toplotnih žarkov v raztopinah (preiskoval je raztopine sladkorja in alkoholu v vodi, pa tudi vodo samo), potem je našel periodično naraščanje in padanje razpršenja. Pojasnil je na ta ntčin prvotne neujeinajoče se rezultate. Kakor znanslvo. nik pa je moral najti tudi razlago za to posebno: !. Jz dosedanjih del mu je bilo znano, da je razpršenje toplotnih žarkov zelo občutljiv reagent na vsako snovno spremembo. O vodi pa so kemiki že dalj časa vedeli da vsebuje poleg navadnih tudi tako zvane polynr rizirane molekalo (molekulo, ki so sestavljene iz več enostavnih). Tu rn-veže prof. Plotnikov in razlaga pri razpršenju to-plot n ili žarkov ugotovljeno periodičnost s periodičnim medsebojnim pr, tvarjanjem raz ično visoko polynn riziranih vodnih molekul. To raz'nganjo jo toliko révolu, ijonarnega značaja, da se je predavatelj zanj odločil šele nn pod'agi prav številnega in eksaklnega poizkusnega materija la. Toda po sedanjem stanju na drugo razlago ni misliti. Znanstveno dalckosižnost te ugotovitve pa si živo predeč'mo. če pomislimo, da je voda ona snov, v kateri se vrši ogromna množina kemičnih preosnov, da so^ dalje vsi biološki procesi nujno vezani na navzočnost vode. Mogcče bo ravno ugotovitev, da voda ni nič stalnega, fiksnega, temveč nekaj periodičnim spremembam podvrženega, doprinesla k razjasnitvi loliko labilnih bioloških procesov.
Ob neki seriji poizkusov glede razpršitve toplotnih žarkov v vodi pri počasnem hlajenju je dobil prof. Plotnikov poli g okroglih slik ludi polv-gonalne, torej nekaj, kar spominja na Laueji ve diagrame, ki jih dobimo pod vplivom RBntgetiovih žarkov. Tu se odpira perspektiva za ujiorabo toplotnih žarkov pri določitvi sestave materije.
Po kratkem pregledu periodičnih reakcij, kl leže skoraj vsa na polju fntokemije, je izrazil predavatelj naziranje. da mora vladali tesna vez mer periodii ileto v niikrokozitiu in ono v m«krokoznul Opozoril je pri lem nn slališče, ki ga je že mol štirimi loti zastopal, da jo namnč Irebn principi o neuničljlvosli energije dodati kakor enakopravnega tudi princip o periodicileli. kateri je ravio potom zgoraj navedenih izsledkov pomaknjen v |«>-vsom novo luč. S tem je zaključil |т dnvatelj svilje n.v'w v "nmivo vivdnvanje, /.n katero jo ludi Žel obilno priznanju
Naša domovina in tujci
Premišljevanje s potovanja s „Kraljico Marijo"
Split, 28. marca.
Danes smo se vrnili in pristali na obal našega Priniorja, s katere smo bili točno pred dvanajstimi dnevi odpluli v tujino.
Nepozabna ostane Grčija zu onega, ki je bil vzgojen v duhu humanizma, ker more le učenec klasičnih mojstrov duhovnih ved do dna uživati umetnine, ki so jih kulturnemu svetu zapustili, bodisi v knjigi bodisi v ostankih svojih lepih del. /a onega pa, ki mu je humanistična izobrazba llokuba — in teh je spričo sodobne antiidealistične civilizacije med potujočo buržuazijo pretežna večina — potovanje v Orčijo pomeni v prvi vrsti svež zrak, kopanje iu solnčenje ter temeljit oddih od ikčrpujočega dnevnega dela sedanjosti, kakršnega nikjer drugod na svetu ne najdeš ko na palubi; za one pa, ki tudi tu ne morejo pozabiti načina velemestnega življenja, je na ladji za te vrste zabavo preskrbljeno več ko zadosti. Moderna Orčija pa. izvzemši Piroj in Atene, katerima le malo manjka do milijonskega mesla, mislim, da potovnlcem ob neposrednem pogledu veliko no nuja. Zelo jak vtis pa je zapustila v vsakem, ki je imel na tem potovanju prvič priliko pluti po naših vodah, obal Dalmacije.
Podajam objektivno in točno. čomur so čisto spontansko, prevzeti od lepote in osebitosti našega Primorja, dali izraza inozemci ua naši palubi, med katerimi niso bili samo ljudje iz gospodarskega in finančnega sveta, ampak tudi zastopniki velikih časopisnih in književnih koncernov, »Neue Freie Presse«, Ullsteina. angleškega, francoskega in polj-kega tiska.
Naša obal — taka je enodušnn sodba — je po
svoji krajevni in etnografski pa kulturni karakteristiki nekaj edinstvenega in neprimerljivega. Zeleni otoki s svojimi zgodovinsko znamenitimi, starimi pa čistimi mesti, kakor opranimi od solnatega morja, se ostro odražajo od profila visoke bleščeče-sive skalnate celine. Gradovi sami so polni znamenitosti iz vseh dob kulturne zgodovine: dorijske, jonske, rimske, bizantske, beneške, do spomenikov iz francoske in angleške okupacije. Inozeinct niso mogli prehvaliti velikega znanja, s katerim so jim naši duhovniki, učenci slavnega dnu Buliča. razkazovali dragocenosti, nakopičene po dalmatinskih cerkvah. Bujni Lokrum, sijajoči livar, aristokratska Korčula so tujcem, ki so videli toliko sveta, od Kordiljer do .lapana, izvabili navdušeno občudovanje. Zelo se jim je dopadel tudi izlet na Lov-čen in na Cetinje. ki je nanje napravilo vtis zelo ličnega in čistega mesta, česar na primer o grških mestih pri najboljši volji ni mogoče trditi. V obče so rekli, da se v naši državi pozna redoljubnost, pridnost in kulturnost prebivalstva. Pri tej priliki je zašel pogovor na to. knj je resnična kultura, in j" nek intelektualec .približno rekol: »To na primer, kako se oblači internacionalna publika za večerno zabavo pri zvokih jazzbandn, pa kako znajo ljudje pri taki priliki spletati skupaj uljudne fraze, pri tem pa si misliti v svojem srcu o svojem bližnjem bogvekaj in brezobzirno plesti dalje svoje osebne posle v škodo drugega, to ni kultura, ampak kultura je, kar sem jaz sam pred dvemi leti doživel v Črni gori. Gospodar nas je sprejel v svoji hiši ko kralj in nain ni izkazoval samo največje gostoljubnosti, ampak nas je počastil s celo. ob tej priliki samozloženo pesnitvijo, ki je bila prava na-
rodna umetnina! In ko smo Sli, je z ogorčeno do-stojanstvenostjo odklonil vsako odškodnino. Zdaj pa pomislite, s kakšno preračunjeno vsiljivostjo vas drugod sprejemajo! Naš človek je ponosen pa dober in globoke čudi.« Vsa družba mu je pritrdila.
Priznati moram, da sem bil pri tej priliki ponosen nn svojo kri in domovino! Med družbo je bil tudi inozeinec, ki pozna slovenske Alpe in vsako leto v naših hribih biva pa jih ne more prehvaliti. Res, velike vrednote hrani duša jugoslovanskih rodov; da bi jih le kot svobodni možje prav in do viška znali razviti pa da bi se ne dali okužiti od lužikulture propadajočih vvodivnilu narodov Evrope I
Na koncu tega poglavja moram izreči odkrito priznanje našemu »Putniku«. Ta naš potovalni biro je pokazal z aranžmanom potovanja na >Kraljici Mariji«, da se sme meriti z nnjboljšimi inozemskimi napravami te vrste. Uredil je predpriprave za pot, kakor izlete po Dalmaciji in obisk grških znamenitosti tnko praktično, udobno in po ceni ter funkcioniral tnko točno, da je uslrezel tudi onim. ki imajo najvišje zahteve. Kdor se je zaupal >Put-niku«. temu ni treba imeti več nobene skrbi. Naj bo zato na tem mestu izrečena zaslužena zahvala velikemu organizatoričnemu talentu gospoda Vladimirja Peršeta, direktorja Putnikovega biroja v Belgradu in našemu rojaku, ki je z nami potoval, kakor gospodoma P r i m u S u in našemu rojaku Ulčakarju, ki z nedosežno postrežlji-vostjo in nkuratnostjo stalno vodita posle potovalne pisarne na palubi; a takisto gospodu direktorju zagrebške pisarne Dragomanoviču, ki nam je bil najprijetnejši družabnik na tem potu! — e —.

Nagla smrt duhovnika
Vreme pri Divači, 29. marca.
Župni upravitelj župnije Vreme, g. Josip Gabrovšck se je vračal preteklo soboto zvečer iz Škocijnna pri Divači, proti domu. Odšel je iz. ftkocijana okoli devetih zvečer in bi moral priti domov oh H). Davi, na Cvetno nedeljo zjutraj, so gn našli župljani pet minuit daleč od župnišča nn levi strani Roke oh bregu pri brvi, ki pelje na desno stran vode proti župnišču mrtvega. Pol telesa je bilo v vodi, pol T» z.unaj na bregu naslonjenega nn komolce. Kaj je bil vzrok smrti, ni še dognano. Ker je pokojni bolehal že več časa vsled oslabelosti srca in ledic, sodijo, da je umrl zadet od srčne kapi.
Rajnki je bil doma od Sv. Jošta pri Polhovem gradcu, rojen I. 1889 in ordiniran leta 1915. Služil je kot kaplan v Košani in Vremah. kot kurat v Suhoriji in od 1. 1927 nadalje kot župn". upravitelj v Vremah. Bil je silno uslužen gospod, priden in deilaven v dušnem piistir-stvu, pos« h no pa je bil znan po svojem dobrem srcu.
Pogreb Io v Vremah dne t. aprila ob tO dopoldne s s\. mašo. Blag mu spomin!
Ljudsko štetje se \e pričeto
Ljnibljana, TO. marca.
Ljudsko štetje se je pričelo!
Prvi začetki popisa prebivalstvu in premoženja segajo daleč nazaj v najstarejšo zgodovinsko dolio vseh kulturnih narodov. Ko so države dosegle višje in močnejše organizacijske forme 1er prevzele važnejše m komplicira-nejše upravne posle, so nujno morale izvesti ljudsko štetje radi ugotovitve davčne, produkcijske, obrambne itd. moči svojega prebivalstva.
Še pred no so se na bregovih Nila začele dviguti ogromne piramide — prvi čudeži sveta — so že faraoni izvedli ljudsko štetje. Mojzes, prvi in največji judovski državnik, je cehi tekom 40. letnega blodenja svojega naroda po Snajski puščavi izvršil štetje l/.raelcev ter statistične podatke zaibeležil v eni svojih petih knjig imenovani »Numeri«. Skoraj tisoč let preje, predno je nastopil Konfucij, so Kitajci imeli prvi popis prebivalstva in zemljišča. Ako omenimo samo še prvo ljudsko štetje obeh najkulturnejših narodov, starega veka, Grkov
V prvi vrsti sedé četrti od leve na desno je polkovnik Nedič med prostovoljskimi častniki na solunski
fronti. Med njim i je več Slovencev.
za časa Likurga in Solona in Rimljanov /a časa kralja Servijusa Tulijusa, potem bo važnost in pomen ljudskega štetju vsakeimu dovolj jasen.
Začetek zgodovine krščanstva je »udi vezan z ljudskim Metjein. Vsakemu je znano, da sta morala Marija in Jožef iz Naza rot a v Be-tlehem radi popisa prebivalstva, katero se je vršilo na povelje rimskega cesarja Avgusta. Tako se je rodil Kristus v Betleheniu. a no v Na^aretu.
V bivši Avstriji se jo vršilo ljudsko štetje vsakih tO let in sicer po stanju zadnjega decembra o jiolnoči. Nnše pokrajine so doživele od tedaj toliko političnih sprememb, da je primerjanje tozadevnih rezultatov sedanjih in bivših popisov prebivalstva zelo otežkočeno ako ne celo nemogočo.
Mesto Ljubljano (brez šiške) je imelo 31. decembrn 1910 skupno 1769 stanovanjskih hiš s 7.R88 strankami in 41.727 prebivalci.
Vsak bralec 1к> glodal brez dvoma z nekim pomilovanjem nn staro Ljubljano v letu 1910, dasiravno nas ločita od nje komaj dve desetletji, od katerih je eno rudi svetovne vojne izgubljeno za napredek. Kako bodo šele naši zanamci gledali na našo sedanjo Ljubljano v luči podatkov sedanjega ljudskega štetju čez recimo sto let, ko l»o imela Ljubljnna toliko in toliko kilometrov podzemeljske železnice, toliko in toliko nebotičnikov z aerodromi na strehah, toliko in toliko hangarjev zn preko-oceanske in transikontineritnlne Zeppeline. toliko in (oliko vzletišč za stratosferne in vse-mirske rakete itd itd.
Trošarina na brezalkoholne pijače
Ljubljana, 30. nuiroa. AA.
Kraljevska banska uprava razglaša:
Po odobrenju ministra financ se prične s t. aprilom 1931 pobirati v dravski banovini banovinska trošarina na umetne lire/alkoholne pijače, ki znaša I Din od vsake steklenice pod t litrom vsebine, jiri večjih steklenicah pa I dinar od vsakega začetega litra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij, so te trošarine proste.
Glede pobiranja te trošarine se odreja začasno sledeče:
V Ljubljani pobira to trošarino mestni do-
/?as/(ošje, Usje negovali z PixavonoM
svaki moze z Shampoonom
ФлхаАНУп-^Лалтјст
ima sve prednosti tekućeg Pixavona.
1.	Ne vsebuje sode,
2.	daje polnu mehku penu
3.	podeluje lasjema vonj, sjaj In mehko polnost.
Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja in stane samo
Din. 3-50 Odol Kompanija d. d., Beograd
hodarstveni urad skupno /. mestno užitnino. V krajih izven Ljubljane jo pobirajo oddelki finančne kontrole iu sicer v prvi vrsti pri pro-ducentih (proizvajalcih) brezalkoholnih pijač. Le-ti so dolžni voditi od I. aprila t. I. dalje točen mesečni register o proizvodnji in prodaji brezalkoholni: pijač. Register se mora voditi v treh izvodih s kopiranjem. Koncem meseca gn je zaključiti in najkasneje do 8. dne prihodnjega meseca predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole ter likratu plačati odgovarjajočo trošarino s |x>štno [loložnico na račun kraljevske banske uprave.
Prodajalci in gostilničarji, ki nabavljajo brezalkoholne pijače izven dravske banovine, so dolžni vsnk prejem v 24 urah prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in obenem plačati trošarino na čekovni račun kraljevske banske uprave.
Vsako nasprotno postopanje od strani pro-duccntov in prodajalcev Ln gostilničarjev, ki inio namen prikrivati ali izbegavati plačilo te trošarine, se bo kaznovalo.
Vzorec registra kakor tudi vse ostale informacije dobijo interesenti j>ri pristojnem oddelku finančno kontrole.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospo de in deco nudi v na'večji izbiri Ivrrlha J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12
Sin ubil očeta
Za vrče, 30. marca.
Pretresljiva in grozna je ža'oigra, ki se je dopolnilu v Križancih ob hrvatski meji. Pri Lukučecevili ui bilo že dolgo sem pravega miru iu mirnega sožitja, kur jc imelo svoj vzrok v tem, ker je hišni gospodar večkrat prihajal domov pijan. Zlasti med očetom in sinom je prišlo radi tega večkrat do prepira in ruzjKira, dokler ni ta napetost prinesla nečesa groznega. Oče je pijan prišel domov in v prepiru udaril sina po ušesih. Sin je planil proti očetu ter ga pričel obdelovati po trebuhu in prsih s toliko silo, da je oče naslednjega dne podlegel smrtonosnim poMkodlvaro. Očetovo truplo so prenesli na pokopališče, sina pa so orožniki peljali v zapor.
Polkovnik Mih. Medic in in slovenski prostovoljci
Ljubljana, 29. marca 1931.
V soboto zvečer 28. t. m. so priredili slovenski prostovoljci poslovilni večer priljubljenemu bivšemu komandantu Ljubljanskega vojnega okrožja g. polkovniku Mihajlu Nediču, ki se vrača v prestolnico v pokoj, za katerega je sam zaprosil.
Slovenski prostovoljci poznajo gospoda polkovnika še iz dobe onih težkih let, ko so pod njegovim poveljstvom v trdih borbah na solunski fronti ž njim vred postavljali temelje novi Jugoslaviji.
Ko je namreč T. Jugoslovanski prostovoljski bataljon Slovencev. Hrvatov in Srbov na svojem potu iz. Odese 2. (15.) januarja 1917 preko Mur-maua, Severnega ledenega morja, Anglije, Francije, Severne Afrike in Grčije dospel 20. aprila (3. maja) 1917 na položaj Petelin do štaba Donavske divizije, je bila polovica bataljona s 13 častniki in 467 možmi dodeljena S. pešpolku Knjaza ! Aleksandra, kateremu jo poveljeval podpolkovnik j Nedič.
Tedaj so imeli slovenski dobrovoljci priliko j občudovati v komandantu Nediču častnika odličnih vojaških vrlin, moža, ki je z izredno osebno hrabrostjo združeval preudarno modrost starešine in globoko vero inleligenta, da je Previdnost božja, ki vodi usodo narodov in držav. Dobršen del srbske narodne zgodovine je izražen v dogodkih, ki prepletajo življenje našega polkovnika.
Rojen lela 1870. v Majdami izpod Rudnika, i je 1898 po končani spodnji realni gimnaziji in pod-oficirski šoli naredil izpit za častnika ter bil 1899 kot podporočnik komandiran v Pirot. Leta 1002 je postal poročnik in komandir 4. čete, 2 batnljona, 10. pešpolka v Nišu (moravska divizija). L. 1900. je dobil čin knpetana II. razreda in leta 190!) ka-petana I. razreda. Do pomladi 1912 je ostal komandir čelo, nato je pa bil imenovan zn adjutanla 10. pešpolka v Nišu Cnrn Nikole II V tem svoj-stvu se je udeležil vojne s Turčijo, ki se je tega leta začela. S svojim polkom je 11. (24.) oktobra 1912 ukorakal v Kumanovo, isti polk je 13. (?3.1
oktobra tudi prvi stopil v Skoplje. Udeležil se je vseh nadaljnjih borb za Prilep in Bilolj ter bil v januarju 1913 imenovan za majorja za vojne zasluge in obenem za komandanta bataljona 3. pešpolka moravske divizije. V drugi balkanski vojni je pregnal Bolgare iz Vardarske doline ter se z bataljonom udeležil strašnih rovskih borb na Gr lenskem položaju, kjer se je prvič vršila te vrste vojna. Po demobilizaciji je bil oktobra 1913 imenovan za pomočnika komandanta Prištinskega vojnega okrožja.
Ob mobilizaciji zn svetovno vojno 12. (25.) julija 1914 je postal poveljnik 1. bataljona. 10. polka, II. poziva šumadijske divizije v Gornjem Mila-novcu. V borbah odreda Užička Vojska je s svojim bataljonom pri Starem Rrodu vrgel dva bataljona 10. avstrijskega pešpolka v Drino. Po prehodu čez Drino pri lian Pjesku v Bosni je zavzel 7. naskokom avgusta Pločnik pri Vlasenici ter odbil pet protinapadov na en dan. Po umiku srbske vojske čez Drino septembra meseca na Užice-Maljen je bil pri protinapadu na položaj Zajčien ranjen in 15. (28.) novembra odpeljan v bolnišnico v Skop- i Ije. Čez štiri mesece je že zopet prevzel poveljstvo nad bataljonom. Vsled bolgarskega vpada v Srbijo je bila šumadijska divizija septembra 1915 postavljena od Drine proti Bolgarom v odseku Knjaževuc-Sveti Nikola. Major Nedič je bil s 1. (14.) oktobrom imenovan za podpolkovnika in komandanta 11. pešpolka I. poziva šumadijske divizije. Pri obrambi Drinove glave je ponovno pokazal svoje sijajne | vojaške zmožnosti. S svojim polkom in štirimi ba- i terijanii je odbil 10. (23.) oklobra 1915 besne nočne in celodnevne nnskoke neprijatelja, ki je napadal postojanke z dvema in pol polkoma ter šestimi baterijami, pa se je kljub temu moral umakniti, pustivši okoli 1000 mrtvih. Nalo je s polkom branil umik srbske vojske preko Tresibabe in Grmade pri Nišu ter pri Leskovcu 29. oktobra (11. novembra) napadel Bolgare, ki so že presekali Srbom umik na črti Leskovac—Priština. Bolgari so bili vrženi nazaj in so pretrpeli strašne izgube v narasti! Pusti reki. V borbah pri Rcdkoceru je bil Nedič lažje ranjen v nogo. toda je ostal pri četah. Po bojih pri reki Sitnici in Han Komorani se je začel strašni umik srbske vojske skozi Albanijo čez Peč do Sv. Ivana Meduanskega, kjer je pod-
polkovnik Nedič s polkom oslal mesec dni in varoval izkrcavanje živeža in ukrcavnnje čel. Dne 10. (23.) oktobra 1910 je podpolkovnik Nedič vodil svoj polk v Drač in od tam v Valono, vse peš, odkoder so bili prepeljani na Krf.
Tu se je izvršila reorganizacija srbske vojske. Nedič je bil prideljen za pomočnika komandanta 17. pešpolka drinske divizije. Ko je 1910 reorganizirana srbska vojska zavzela svoje mesto med združenimi zavezniškimi armadami na solunski fronti, je podpolkovnik Nedič poveljeval enemu izmed odredov v borbah na Suinovitem Visu ter pri Gorničevu s. z. Ostrovskega jezera zadržal Bolgare, ki so tam prebili fronto, 1er 10. (29.) avgusta prevzel poveljstvo nad 8. pešpolkom Knjazn Aleksandra donavske divizije, kateremu je poveljeval do konca vojske. Vodil ga je v ogorčenih bojih pri proboju prve bolgarske črte pri Gorničevu. pri napadu na Malkanidje 1er v petdeset dnevnih strašnih bojih za Črne Čuke v ovinku Črne reke, kjer je polk ves čas brez vsake izmene končno z naskokom osvojil glavni vrh 29. oktobra (11. novembra). Ko je po bojih za kolo 1212 in pri vasi Makovo nastopilo zatišje, je polk prevzel novi odsek v podaljšku planine Sokol proti Brazdasti Kosi, kjer so ga našli strašno razredčenega naši prostovoljci v aprilu 1917.
V veliki zavezniški ofenzivi septembra 1918 je polk zavzel močno utrjeno Rovovsko koso. 3. (10.) oklobra drugo bolgarsko Črto ob reki Gradež-nici. naslednji dan pa z naskokom silne bolgarske pozicije na Pandeli ter vrgel neprijatelja na levi breg Črne reke. Polk s svojimi prostovoljci je dr-\el dalje in po zavzetju treh Bukev presekal bolgarski vojski umik na. črli Prilep—llavadacij ter prodiral proti Velesu mimo Kumanova na Ovčjem polju. Tu se je zaključilo premirje z Bolgari. V sestavu in na čelu divizije je polk nadaljeval pohod proti severu in pri selu Samulicali — Novo mesto zadel nn celo IX. avstrijsko divizijo, s katero se je spustil snin v boj. Pri vasi Pečenjevcu pred Nisem pa je polk zopet na čelu divizije naletel na nemške čete, s katerimi se je vnel strašen boj. Dvn enako vredna nasprotnika sta si stala nasproti, odločena na vse. Naskok je sledil naskoku z obeh strani so delali samo bajoneti. Polk je zavzel vas Brestovac in vrgel Nemce nazaj, ter jih deloma
ujel. Drugi dan pa so Nemci izvršili silovit protinapad, toda bili so ustavljeni in prisiljeni, dn se umaknejo. Pot k Donavi je bila prosta.
Nedičev polk je med prvimi prestopil Donavo pri Žarkovu ter stopil na tla bivše avstro-ogrske monarhije. 28. oktobra (10. novembra) 1918 je dospel v Zemun in naslednji dan v Sremske Karlovce, nato pa v Novi Sad; 1. (14.) novembra je prvi bataljon korakal v Subotico ter držal fronto od Tise do Donave.
Kot so preje vsi slovenski prostovoljci v tem polku sodelovali v bojih za osvobojenje Srbije, iako je leta 1919. hrabri polk pod poveljstvom junaka Nediča povrnil zvestobo za zvestobo, ko je bil prestavljen v Ljubljano ter poslan na Koroško, da reši ta biser slovenske zemlje. Prodiral je čez Jezersko na Železno Kapljo in čez Dravo ter zavzel položaj med Vrbskim in Osojskim jezerom. Samo ena čela (kapetan Djure Djurešiča 3.-1. VIII. pešpolku) je po določbi Zavezniške komisije smela ostati v Celovcu. Polk je izvršil svojo nalogo.
S 1. (14.) oktobrom 1920 je bil Nedič imenovan za polkovnika ter prejel poveljstvo III. obmejnega odseka s sedežem v Skoplju. Vrhovna komanda pa je znala ceniti njegove odlične spo-I sobnosti in ga 1. (14.) decembra 1922 postavila zn ' poveljnika vojnega okrožja v Ljubljani, enega največjih v državi. Kot tak si je tekom osemletnega službovanja med vsemi slovenskimi krogi pridobil s svojim ljubeznivim, strogo korektnim in viteškim nastopom ne samo spoštovanje, temveč prisrčno nnklonjenost in ljubezen.
Dne 24. februarja 1931 je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti poveljnika vojnega okrožja ter ob tej priliki v priznanje velikih zaslug za kralja in domovino odlikovan z redom Jugoslovanske krone III. razreda.
Temu junaku in prijatelju so slovenski dobrovoljci priredili ob slovesu iz Ljubljane poslovilni večer, ki gn je s svojim obiskom počastil tudi g. ban Marušič, sam bivši prostovoljec. V govorih, ki so izzveneli v izrazili ljubezni do polkovnika Nediča, so se spominjali minulih borb in dela za zedinjeno Jugoslavijo tov. prof. dr. Turk, npelac. sodn. svetnik tov. dr. Mastnak, tov. dr. o. Stanko Marija Aljančič ter predsednik društva slovenskih prostovoljcev tov. dr. Lovšin.
Oiai pravite ?
Pomilovanja vreden je trud. s katerim razni ločenci iščejo po »J uho vik« predalih »kakriiwkoli iensko*. Tem potrebnim genllemançm dajemo brezplačen in koristen nasvel. Naj te ob dneh policijskih racij zglnsijo na pristojnem mestu »n si ogledajo plen. Ni zlomka, da ne bi naili 'kakršnekoli ženske sebi primerne in enake*. In ie denar si lahko prihranijo, ki ga troiijo za oglase.
Duhovna usmerjenost »Jutra* je vsekakor omembe vredna, zlasti če pomislimo, da je lisi še pred Ieli reklamiral zase slorensko inteligenco. Osvaja si kol oglasilo »najširše* plasti naroda, pri čemer mu je v toliko čestitati, da je na lem po-prišču v Jugoslaviji brez tekmeca. Njegovega po-poldnevnika »Slov. Naroda* mu namreč ne moremo iteli v konkurenco.
- rt0
.Sr
Ljubljana
f. ropa
Na zapor obsojen lekarnar
Lekarnar r. mr. Milan Wacha nam pošilja naslednje pojasnilo:
»Ni resnica, da sem kakšno zdravilo za Okrožni nrad namenoma nepravilno ekspediral. temveč je resnica, da sem jaz onako, kakor sem po svoji vesti in gramatičnem znanju latinskega jezika smatral potrebnim. 2 recepta sta glasila: »Morph. mur. 0.01 dosim II, a po mojem mišljenju je to rečeno v jedinici in glasi, dva praha Kadar bi bilo napisano pravilno, potem bi moralo stati doseg duas. Ni resnica, da sem jaz računal za izdana 2 praška eeno za deset praškov, temveč je resnica, da iaz ta recepta sploh taksiral nisem. Recepti Okrožnega urada se v moji lekarni taksirajo koncem meeeca in dela to moj sotrudnik magistra, katera je ta recepta taksirala, mislila je, da sta to dve dosi, t. j. deset praškov in tako taksirala, a ni opazila, da je to na receptu nepravilno napisano in tudi ni vedela, da sem jaz izdal dva praha. t. j. onako kakor je po smislu latinskega jezika zahtevano. Diferenca je na receptih okoli 12 dinarjev in za to vsoto ne dela nobeden prevare.
Ni resnica tedaj, da sem nekako nepravilno manipuliral pri oddaji zdravil, namenjenih delavcem. Moia razsodba ni pravomočna, ker sem proti njej vložil priziv na drugo inštanco. ln bomo slišali nje mišljenje na takšno delo in kampanjo proti meni. — Mr. Milan Wacha, lekarnar.
Kolo odtrgalo roko
Murska Sobota, 29. marca.
Zadnji čas se je v okoliških mlinih pripetilo več večjih in manjših neyjgod. Sedaj se jc zgodila zope4 ena, ki ima precej usodne jx>ele-dice.
23-letni Jančar Avguštin je bil zaposlen na veržejskem mlinu na Muri. Dne 26. marca je zdrknil s kolesa pogonski jermen Jančar ga je takoj jxKrrabil in je skočil z njim h kolesu, da bi ga dal nazaj. Pri delu je hil precej nagel. Kolo je jermen z veliko silo pograbilo se preden ga je mlinar izpustil. Roka je ostala pod jermenom. Kolo je mlinarja dvignilo, zavrtelo v zraku. Nesrečnežu so takoj prihiteli na pomoč. Rešili so ga in mu slekli suknjo, da bi videli, ka j se je z roko /godilo. Pretresla jih je groza. Roka je bila takoj pod ramo zlomljena in kost je predrla kožo.
Ponesrečenega Jančarja so takoj pripeljali v tuik. bolnišnico. Ker ni bilo nobenega upanja, da bi roka ozdravela, so mu jo odrezali.
16 let ugrabVena p ri ciganih
Slovenska Bistrica, 30. marca.
Prav veliko zanimanje je vzbudilo med Slo-venjebistričani usoda Marice Kukovičeve. Kukovi-čeva ie te dni prispela v Slovensko Bistrico ter naprosila tukajšnje svoje sorodnike, da jo sprejmejo pod svojo streho in rešijo ciganske usode.
Kakor sama pripoveduje, so je I. 1010 komaj 4 leta staro ugrabili cigani. Prav za prav niti sama ne ve, na kak način so jo ugrabili in tudi ne ve, kje se je to zgodilo, ker se še ni toliko zavedala svojin ranih let. Vzgojili so jo |X>r>olnoma kot ciganko.
Družba, ki jo je ugrabila staršem, je imela tudi nekak vaški potujoč cirkus. Izvežbali so jo v toliko, da je nastopala tudi kot akrobatka. Ko pa ni bilo predstav, je morala iti prosjjftit z nekim lantkoin, ki so ga cigani tudi ugrabili in mu iz-taknili sno oko, da bi na tak način prosjaček lažje vzbudil usmiljenje pri ljudeh.
Dekle se je pri neki predstavi celo ranilo, in sicer v prsa, kjer ima veliko rano, ki jo je dobila pri nekem skoku, ko si je zapičila sabljo v telo. Tako je pred desetimi leti prispela v mariborsko bolnišnico, kjer so jo ozdravili. Te dni se je vrnila v Slovensko Bistrico ter prosila svoje sorodnike, naj jo sprejmejo.
Kje so njeni starši in kam spada, se še ne ve. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se izkaže njen rojstni kraj in da se ugotovi, kje živijo njeni starši In ali še živijo. Prav bridko govori Kukovičeva o življenju pri ciganih. Loti se je obupen jok, čim spregovori o ciganih. Tako je dekle v nedeljo, 29. marca, ko so se cigani zopet utaborili v bližini Slovenske Bistrice, naravnost zbežala, da je ne bi ugrabili. Ce io vpraša kdo glede njenega življenja, lo ga je imela med cigani, ji privro solze na oči. Zatrjuje, da mi svobodni ljudje niti ne vemo, kaj Je prostost, poštenje in dostojno ime. Seveda z željo pričakuje rešitev korakov, ki so jih podvzele oblasti.
O Za moderno šol«. Da bi bilo naše učitelj-stvo informirano o pedagoških pridobitvah sodobnosti in da bi dobilo vpogled v sodobno jiedago-giko, je iniuietrotvo »a proevoto povabilo letos tri nemàke strokovnjake, naj bi " Jugoslaviji priredili tečaje o rmderni šoli. Ti trije strokovnjaki, g. ministrski svetnik Erich Hylla iz Berlina, šolski nadzornik okraja Sproti au g. Schmidt in upravnik Delovnega &ols'<ega seminarja v Essenu g. B il n g e r eo se povabilu odzvali in predavali na tečajih, ki jih je organiziralo UJU. Tečaja v Bel« rad u se je udeležjlo nad 1200 učiteljev in učiteljic, tečaja v Zagrebu nad 700, tečaja ki se je včeraj zjutraj pričel v Ljubljani, pa nad 450 slovenskih učiteljev in učitelj;c Neinškrm strokovnjakom. ki so se nastanili v hotelu »Union«, je bila v soboto zvečer prirejena intimna večerja, ki so se je udeležili tudi prosvetni šef dr. Lončar, in-8[>ekitor dr. Kotnik in odborniki UJU. V nedeljo so se nemék! si rokov nia kri pedali na izilet na B'ed ln \ Bohinj Spremljali pa so jih zastopniki naših prosvetnih oblasti in UJU. Včeraj zjutraj se je pričel v vellk,: dvorani tečaj. Udeležuje se ga vse Ijubljinsko in okoliSko učiteljstvo, mnogo meščan-skoêolskeça učMMjstva. učiteljice-redovnice in gojenci V. letnika učiteljišča. Pred pričetkom tečajn st jxv/dravili predivaite'je; poverjenik UJU grep. Skulj. prosvetni šef dr. Lončar in v imenu univerze univ prof. dr. Ozvald. Zahvalil se je za fiozdrave rrum istrski svetnik g. Hylla. Po pozdravnih nagovorih so sledila tečajna strokovna predavanja. Predavanja se vrše vsak dam od 9. do 12. in od 3. do 5. popoklne. Zadnja ura je namenjena diskusiji.
O Prlčetek ljudskega šteta v * jubljanL Na cvetno nedeljo in včeraj so raznesli popisovalci popisne pole za ljudsko štetje v Ljubljani Kot popisovalci fungirajo poleg mnogih državn h uradnikov tud: učitelii osnovnih in meščanskih šol in sredn;ešolski profesorji Vseh popisovalcev ie 154, katerim so določene posamezne ulice, da vrše tam popis prebivalstva Največ popisnh pol so razdelili v Kolizeiu na Gosposvetski cesti dalje pa tudi v justični palači, kier ie poleg 9 tam stanujo-čih rodbin ie nad 200 začasnih «tanovalcev v zaporih.
0 t'mrla ie gdč. Elizabeta Cedilnik, vpoko jenka tobačna tovarn«. I ogreb se vrii danes ob
5	iz bolnišnic«. Naj v miru počival
O Javo« zahvala. Krščansko žensko društvo se tem potom iskreno zahvaljuje v prvi vrsti c«n> občinstvu, da j* v tako obilnem številu poselilo »Materineko proslavo« Dalje se zahvaljujemo g. dr. Romanu Temincu za njegov krasen govor, gos >ej Pavli Lovšetovi za piekiasno petje dalje g. ing. arh. Pengovu. pianistu g. Lipovšku. g. režiseriu prof Šestu. Ne smemo pa pozabiti na<e drsj« gospodične Slavice Vencajzove, ki je - svojo ljubeznivostjo zopet ?b'»]a okoli seb« iepo krdelce otrok. Lepa hvala godbi »Zarja«, upravi gledališča za vso naklonjenost. — Odbor.
© D »avnl korservatorlj v Ljiibl'ani. Drevi ob
6	bo v Filharmonični dvorani VII. interna produk-
cija gojencev drž. konservatorija. Vstop prost. Natančen spored se more dobiti pri vstopu v dvorano za ceno 2 Din.
0 Klavirska koncert Ivana Noča. Jutri, v sredo, dne 1. aprila se vrši klavirski koncert priznanega slovenskega pianista g. Ivana Noča. Domači in inozemski kritiki mu v polni meri priznajo visoko muzikalnost in izredno tehnično spretnost. Brez dvoma je Noč eden najboljših -^aših nastopajočih pianistov. Program je izredno bogat, za umet-uiško izvršbo njegovo pa jamči pianist sam. Opozarjamo, da se vrši koncert v Filharmonični dvorani. Začetek točno ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni.
© Koncert "avle in Maj-'e Lovšctove. Kakor že javljeno ponovi gospa pavla Lovšetova z vsemi svojimi sodelovalci: Maida Lovšetova, Marjan Li-povšek in Leon Pleifer koncert, ki ga je imela v razprodani Filharmonični dvorani dne 6. marca v sredo, dne 8. aprila t. 1 ob 20 v Filharmonični dvorani. Spored je natančno isti kakor ->a prvi izvedbi začetkom marca t. I. Vstopnice v Matični knjigarni, cene nižje kakoi prvem Koncertu.
O Predsedstvo SK Ilirije vabi člane klubo-vih rvdborov in klube vobče, da spremijo umrlega ustanovnega sočlana gosp. Petra Stepiča na njegovi zadnji pot dan"s ob 15 izpred njegovega doma v Spodnji Šiški.
0 Pametr- odredba. V Spodnji Šiški te je se je vgnezdila zadnja leta grda navada, da so ljudje dovažali na prostor poleg župne cerkve smeti, tako, da se je ves prosto* •premeni! v eno samo smetišče. Sedaj pa je mestna občina to grdn navado prepovedala. Prostor poleg cerkve bo o(Jra jen, mesto smetišča pa bo tam nastal lep vrt. Tako je prav!
0 Divjanje kolesarjev. Brezobzirnost nekaterih kolesarjev, ki brez pomsleka drvijo po ulicah, je včeraj dopoldne zah'evala hudo nesrečo v Mostah. 5letni Hinko Orel, sin sprevodnika državnih železnic v Udmatski ulici 17, se je včeraj dopoldne igral pred domačo hišo. Naenkrat je pridrvel neki kolesar podrl malčka na tla. nato pa izginil, ne da bi se zmenil za žrtev svojega divjanja. Mali Hinko je obležal na tleh nezavesten in z hudimi poškodbami. Še vedn» nezavestnega otroka so prenesli v bolnišnico. Tam so ugotovili da ima Hinko poleg drugih resnih poškodb na telesu tudi ranjeno lobanjo in da si je najbrže pretresel možgane. Neznanega povzročitelja te nesreče pa išče polciia.
gk dobi. zasluži možak strogo kazen. Pripomn ti ie tudi treba, da je Vodmatska ulica manj prometna ulica in bi do nesreče ne prišlo, če bi bil kolesar količkaj previden.
© Vinc. konferenci sv. Fianč. As. v Šiški je daroval g. Jernej Štele, vinski trgovec, 300 Din namesto venca pokojnemu g. Petru Štepicu. Konferenca se iskreno zahvaljuje v imenu siromakov.
© Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in naiceneie pri Sterk nasL Karničnik, Stari trg 18
0 Damsko p« Uo, moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice, naso idnejše cene pri šteik nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Pristne
Aspirin
tablete
so neškodljive, toda morajo imeti Bayer- ev kr i
Za btižn^o spomlad smo izdelali veliko zalogo
modernih plašrev
za gospode ш dame - Vabimo na Izbiro v to n«Irf»nef?o oblačilnieo.
DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubliana, Miklošičeva cesta St. 161.
J
Maribor
□	V limbuiu je umrla v cvetu mladosti vzor- \ na mladenka 25 letna Katarina Urbasova, gojenka gospod, šole v Vesni in hčerka uglednega posestnika Urbasa. Podlegla je hripi, ki so se ji pridru- I žile še druge komplikacije. Pokojnica je bila dobro, | vzgledno dekle, ki je bila svojim ljubečim staršem
v ponos. Počivaj v Bogu, blaga duša! Težko priza ; detim in žalujočim svojcem nase prav iskreno sožalje! Pogreb plemenite pokoinice bo jutri ob pol 9 dopoldne iz hiše žalosti na limbuško pokopališče.
□	Ob ogromni udeležbi od strani vseh slojev prebivalstva se je razvil v nedeljo popoldne iz Kapele na mestnem pokopališču v Pobrežju veličasten žalni sprevod Zadnja pot blagopoko nega K. Ro-bausa. V sprevodu so šli gasilci iz Maribora pod poveljstvom gasilskega načelnika I Vollerja ter iz cele mariborske okolice. Na njegovi poslednji poti so ga poleg globoko užaloščenih sorodnikov in prijateljev pospremili tudi številni občinski svetniki г mestnim županom dr. Juvanom na čelu. Na grobu je spregovoril pretresljive in tople poslovilne besede stolni župnik msgr. Umek. Blagemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin!
□	Pogreb smrtno ponesrečenega 7 letnega posestniškega sina Josipa Dermote — poročilo je prinesel Slov. list — bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
□	Servirni tečaj priredi mariborska Zveza gostilničarskih zadrug do vključno 2. aprila pri Orlu. Večaj se bo vršil vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18.
□	Težko sta obolela predsednik mariborskega Zdravniškega društva dr. Jankovič, ki se bo podvrgel operaciji v Gradcu, ter docent dr. Matko, ki je srexno prestal operacijo na oddelku za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni v tukajšnji splošni bolnišnici. Odličnima in uglednima mariborskima zdravnikoma želimo prav iskreno čimprejšnjega okrevanja.
□	Za ljudsko štetje, ki se bo izvršilo prihodnje dni, je mesto razdeljeno v devet rajonov in 146 popisnih krogov. V vsakem rajonu posluje popisni pododbor v posebni pisarni. Prebivalstvo se poziva, da podpre popisovalce pri njih delu. Vsa pojasnila se dobe pri popisovalcih in v pisarnah popisnih odborov. Prostori posameznih popisnih bdbo rov so: v mestni posvetovalnici za prvi rajon, v državni realki za drugi, v bivši porotni dvorani za tretji, v telovadnici v Cankarjevi ulici za četrti, v otroškem vrtcu, v Erjavčevi ulici 3 za peti, v deški šoli v Samostanski ulici za šesti, v šob na Mag-dalenskem trgu za sedmi, v telovadnici šole na Ruški cesti za osmi fn deveti rajon.
□	V Astoriji se drevi poslovi od mariborskega občinstva priljubljeni tenor Stjepan Ivelja, ki je s 1. aprilom angažiran pri ljubljanski operi. Zapel bo nekaj arij in pesmi. Posebnega poslovilnega večera mu žal radi nenadnega angažmana in mariborskih razmer navzlic želji občinstva ni bilo mogoče dati. Želimo mu n« ljubljanskem odru prav lepih uspehov in spopolnjevanja.
□	V Nabsvljalnt zadrugi (gostilniška soba) daje vsa pojasnil« in nasvete v društvenih in stanovskih zadevah in sicer vsako sredo od 15—16 mariborska podrnžnica državnih upokojencev in upokojenk, lstotam se sprejemajo tudi novi člani.
O Romunsko odlikovanje. Te dni je bil odlikovan z romunskim križem »Serviciul Credencios« prve stopnje tukajšnji trgovec Rado Lenard. Predmetno odlikovanje mu je bilo podeljeno kot priznanje za njegovo dobrovoljsko delovanje med svetovno voino. Čestitamo!
□	Važno za dobrovoljce. Vsi jugoslovanski dobrovoljci, ki so svoječasno zamudili rok za vlaganje prošenj za novo dobrovoljsko nvererje in so radi tega izgubili pravico in priznanje dobro-voljskega svojstva in na zemljo, naj se v lastnem interesu nemudoma prijavijo na naslov: Sreska organizacija Saveza ratnin dobrovoljaca v Mariboru.
□	Mariborskega trgovskega gremija nadaljevanje nedeljskega precej burneça občnega zbora, o čemer ie poročal že včerajšnji Slov. list, bo šele po velikonočnih praznikih.
□	V dvorani drž. klasične gimnazije bo danes ob 6 koncert, ki ga priredi zavodovo glasbeno društvo Na sporedu so orkestralne, pevske in solovske točke. Podprimo idealna stremljenja naše dijaške mladine!
□	Mariborsko mestno načelstvo naznanja in opozarja: S 3. aprilom se prične s pometanjem cest in trgov. Hišni posestniki se pozivajo, da pustijo temeljito očistili hodnike in pešpoti pred svojimi hišami iti vrtovi v nočnem času. Več na uradni deski mestnega načelstva. — Ponovno so se dogodili slučaji, da so stranke po cesti uvozile razno blago brez tozadevne prijave mestnemu knjigovodstvu in da so bile radi tega kaznovane. Kazni se bodo odmerjale v smislu 20 kratnega zneska pripadajoče davščine.
П Inženerska podčastniška šola sprejme 150 mladeničev iz meščanstva kot gojence. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. septembra t. I. Pogoji v mestnem vojaškem uradu.
□	Padec s strehe. Včeraj je 75 letni Leonold Roškar iz Ruševja padel s strehe 7 metrov globoko ter si pri padcu zlomil desno nogo. Njegovo stanje je spričo starosti 75 let precej resno.
П Zastrupila se je z ogljikovim dvokisotn 40 letna Antonija Božič, zasebnica, stanujoča na Cesti na Brezje 76. Sosedje so jo našli nezavestno v kuhinji. Vendar se je posrečilo, obuditi jo k življenju. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico.
П SSK Maraton. Drevi ob 20 na Livadi trening težkoatletske sekcije.
Naše diiaštvo
Na občnem zboru kršč. soc. akad. kluba »Borba« dne 27. marca 1931 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: France Žen, phil.; podpredsednik: Kužnik Henrik, iur.; tajnik: Ilija Alojzij, iur.; blagajnik- Kužnik Henrik, iur ; knjižničar: Jago-dič Boris, med.; gospodar: Uršič Alojzij, phil.; revizorja: Slatider Joško, iur. In Jug Stanko, phil.
Dijaško podporno društvo sporoča, da jc bil na 16. rednem polletnem občnem zboru, ki se je. vršil 23. marca t. I. ponovno izvoljen dosedanji odbor, tako: predsednik Ilauc Franjo, cand. Iur.; tajnik Kovačič Maks. stud. tech.; blagajnik Lah Ivan, cand. ing.; gospodar Slander Jože. cand. Iur.; revizorja: Avsenak Miro, dipl. phil.; Kunič Jože, cand. iur. Odbornika: dr. Božič in dr. Ehrlich.
Celic
& Občinski popisni odbor za mesto Celje je
sestavljen sledeče: Predsednik: dr. Goričan AL, mestni načelnik celjski; prescduikov namestnik-magstratni ravnatelj ftubic Ivo; člana odbora: Brinar Ji sip, meèfnnekoèoleki ravnatelj v pok • Cestnik Anton, profrsor v pok.; dr. Kranftič. sodni nadevetnik; Maelnak Martin, profesor; Mrav-ljnk Franc, profesor; Svetek Franc, upravitelj Ljudske kuhinje.
& f Josip Acbleitner. V soboto, 28. marca opoldne je na svojemi dc.mu na Kralja Petra cesti umrl ugledni pekovski mojster in hišni poeewliwik Josip Achleitner star 74 let. Pokopali so ga včeraj jiopoldne na eeljekem meetnem pokopališču. Naj počiva v miru!
es Posestno gibanje. Znano Joštovo vilo na Ljubljanski oeeti je te drvi kupil goejiod Slavko Brglez, ravnatelj llote'skf driržbe v Celju.
в Občni ihnr Katol prosvetnega društva nn bo r>o sklepu odbora vršil v ponedeljek, dne 13. aprila t- 1. ob osmih zvečer v stranski dvorani Ljudskega doma. Dnevni red je običajen.
Pit ti
Cenjene interesente v Ptu|u in okolici opozarjamo, da oddajo lahko vsa svoja naročila za velikonočne oglase v naši ptujski podružnici, kjer se tudi sprejemajo vsa druga naročila za »Slovenca« in plačuje naročnina.
Slovenigradec
Nezgode. V soboto zjutraj je delavcu Maksu Ramšaku v tovarni usn a Fr. Potočnig v Slovenj-gradcu pri val îanju kož zgrabil valjar levo roko in mu jo v zapestju zmečkal. Nezgoda se je'zgodila ravno ob navzočnosti gospodaria ki ie valjar hitro ustavil, nesrečneža rešil in ga takoj z avtomob iom prepeljal v luk. javno bolnišnico. - Gasilec Ivan Kristan je pri ruvanju tramovja ob priliki požira pri Pečolarju v Gradišču stopil na žrebelj, kateri se mu ie globoko zaril v levo nogo
Občni zbor Olepševal ega in tujskopromet-nega društva v Sloverig-adcu se je vršil v soboto 28. t. m. Društvo šteje '08 članov, od katerih se je nabralo 1344 Din članarine. Društvo je priredilo veselico, katera je vrgla 2301.60 Din čistega dobička. Blagainik poroča, da ima društvo Din 4087.75 imovine. Društvo je v preteklem letu iz-vršilo več del v mestu kakor tudi v okolici. Mest-ni park se ie primerno uredil, od Volka do Suho-dolnice se je ob cesti napravil trotoar, na raznih pripravnih kraiih so se postavile klooi ter uredilo še marsikaj druzega 7a vsa ta dela, dobrodelne namene in druge malenkosti je izdalo društvo 10.151.25 Din. V tekoči sezoni se bo popravila pot do kolodvora, kar je nujno potrebno.
tVovo mest o
Polhovski »hudič« izpuščen iz zapora. Pred kratkim smo poročali, da je bil Lila Friderik, ki je služil za hlapca pri pos. Dragmanu na Polhovici
ln l»m HlrtSil ter ee i/dn'll rn hudfCa, prcp.oljan
z nekim drugim fantom, na č;gar pobudo j« delal pri svoiem gospodarju že ooisane budalosti. v zapore tuk. okr. sodi<ča. Pred mladinskim sodiščem sta oba svoj pregrešek priznala ter ju je sodišče za enkrat spustilo na svobodo z grožnjo, če se ne poboljšata, da bosta potem izročena v poboliše-valnico.
Javna seja mes'nega občinskega zastopa novomeškega se ie vršila v petek 27. t. m. ob 17 popoldne v mestni posvetovalnici. Odobril se je računski zakbuček. Regulacijski načrt Novega mesta je kr. banska uprava odobrila Kolavdacija nove ljudske šole je bila izvršena. Kar je bilo nedo-statkov, so ali še bodo popravlieni. Ustanovil se je po odredbi kr. banske uprave občinski prehranjevalni odbor, v katerega sta bila izvo'i"na kot flana kmetijskega odbora tf<*. Kastelic in \V:n. diseher. od poljedelcev pa gg. Košak Ivan in Kovačič. Sokolsko društvo v Novem mestu in Stavbna zadruga »Prosvetni dom« sta zaprosili za po-deli'ev koncesije za nroizva;anje filma. Dočim se je Sokolu tako! dovolilo, ie b:la prošnja Prosvetnega doma odklonjena, češ, da ni podana krajevna potreba za tri kinopodjetja, ki bi nastala z dosedanjim kinom.
Trgovsko-obrtni industrijski »Lel"ik«, ki jc pravkar izšel, vsebuje poleg mest Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj tudi izčrpno podan adresar Novega mesta, kjer je vsa naša trgovina, obrt in industrija po strokah prav lepo in svojevrstno razvrščena. Tudi ostali material je zelo zanimiv in prikrojen vsem praktičnim potrebam vsakega podjetnika, tako da vlada za ta prvi slovenski adresar našega mesta opravičeno velik interes. Cena trdo ve. zani knjigi z dostavo ali s poštnino vred ie 75 Din. Naroča se pri upravi »letnika« v Ljubljani, Wol-fova ulica 1, oziroma pri njenem zastopniku, ki se mudi nekaj dni v na?em mestu.
P. MAVRICIJ TERAS, O. Cap.:
„Pii studencih
zdr?»v!a m mo ii"
Izdala Prodajalna K. T. D. (Ničman) v Ljubljani
Čeprav smo to knjigo ie enkrat naznanili slovenskemu občinstvu, vendar smatramo za primerno, da zopet opozorimo na njo. Knjiga ima I ascetično vsebino in razpravlja o najaktualnejših I vprašanjih religioznega življenja, zato bo dobrodošla tisti slovenski inteligenci, ki se v zadnjem času obrača k tradicijam svojega naroda, ki je bil vedno globoko veren. Naša mlada inteligenca čuti potrebo po religiozni prenovitvi in poglobitvi ter hoče rasti v duhovnost in božje otroštvo. Da pa bo njeno stremljenje postalo meso in kri, se mora seznaniti z religioznim slovstvom, mora imeti v svoji knjižnici poleg znanstvenih in leposlovnih del tudi ascetične knjige. Naj bi torej ne bilo nobenega katoliškega inteligenta brez gori omeniene knjige, saj je ta knjiga prvi poskus slovenske ascetike, katere do sedaj še sploh imeli nismo. Prvi del ascetike je izšel pod naslovom »Za visokim ciljem« ter ima 170 strani, drugi del pod gornjim naslovom pa ima 200 strani. Vsak del stane 24 Din, s pošto vred 2 Din več. Upajmo, I da bo tudi tretji del kmalu prišel na dan, da bomo Slovenci imeli enkrat celotno ascetiko, kakor jih imajo drugi narodi. Do tedaj pa naj bi slovenska javnost pridno segala po prvih dveh knjigah, zlasti sedaj ob velikonočnem času. ker sle obe knjigi kffkor nalašč, da iih lahko poklonit« komu za pirhe.
Dnevna kronika
Koledar
Torek, 31. marra: Mod est, škof krški; Benjamin; Balbina, devica. — Dan je danes dolg 12 ur in 45 minut in je ta mceec zrastel za 1 uro 40 minut.
Notri grobovi
-f- V Komendi je umrla včeraj zjutraj gdč. •vanka Z a v r S a n. Pokopali jo bodo v sredo, dne I. aprila ob 10 dopoldne. Svetila ji večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ribnici je umrl g. Josip A n S1 h star., ekarmtr v pok., star 74 let. Dlag mu spomin!
Osebne vesli
—	Poročila sta se dne 30. marca gdč. Justa S ta r c, učiteljica pri Sv. Juriju v Slov. gor., in g. Vlado Pipan, geodet v Mariboru. Mlademu paru obilo sreče!
= P.emestltev v sodnopisarriškl službL Na ' lastno prošnjo je premeščen sodni sluga pri okrajnem sodišču v Ložu Fran Januša k okrožnemu sodišču v Celju. 7a služitelja pri okrajnem sodišču v Ložu je postavljen Fian Zabukošek, doslej sodni pomožni sluga v Marenberku.
= U železniško službe. Upokojeni so zvaničuiki I I/l : Zima Ivan. čuvaj proge, progovna sekcija Jesenice; Voh Valentin, čuvaj proge, prog. sekcija Maribor kor. proga; Vrhovnik Ivan, desetar, prog. sekcija Jesenice; Kozina Lovrenc, čuvaj proge, prog. sekcija Zidani most; Lužnik Ivan, kretnik, Otilki vrh; fleršič Matija, čuvaj proge, prog. sekcija Ljubljana glav. proga; Je'č;č Alojzij, vratar, Maribor glav. kol.; Kolšek Jožef, čuvaj proge, progov. sekrlja Maribor glav. proga; Marčič Vrane, kretnik. Pragersko; Lah Martin, čuvaj progo. prog. sekcija Maribor glav. proga; Božič Alojz, kretnik, Prevalje; Gosar Jakob, čuvaj proge, prog. sekcija Ljubljana glav. proga; Ulaga Tomaž, kretnik, Rimske toplice; Zupan Anton, čuvaj proge, prog. sekcija Jesenice; Zupančič Frane, kretnik, , Brežice; Mlakar Alojzij, čuvaj proge, prog. sekcija | Celje; slnžitelj I. skupine: Cergol l'ranc, kurilnica Ljubljana II. gor kol. — Premeščeni so zva-ničnika 1 kategorije: Selevšek Frnuc, prometnik, Breg, zn šefa postaje Breg; lstenič Viktor, prometnik, Medvode, na Breg; zvaničniki II. kategorije: Poženel Martin, vozov, zapisovalec. Postojna, v Celje; šuštaršič Franc, sprevodnik. Rakek, v Zidani most; Mlaker Marlin, kretnik, Ponikva, v lirobehio.
—	Napredoval jp za zvaničnika 1/3 Gorup Karel. promet zvaničnik, Šmartno ob Paki. do sedaj zvaničnik 11/2. — Stalnost je priznana uradniku III/4 Klopčar Izidorju, prometniku na Vrhniki.
—	Nameščeni so za zvaničnike II/8: Plahutn'k Jožef, vozov, zapisovalec, Ljubljana gor. kol.; El-trin Jožef, sklad, desetar, Trliovlje: Kos Matija, premikat, Trbovlje; Virant Anton, sklad, desetar, Ljubljana glav. kol. — V službo so sprejeti kot dnevničarji: Zupan Anton v Kranj; inž. Sluga Janez k gradbenemu oddelku direkcije in Kraigher Franc v kurilnico Ljubljana I. glav. kol.
Oslale vesti
—	Položnice za obnovitev naročnine za mesec april oziroma II. četrtletje tekočega leta smo priložili zadnji nedeljski številki »Slovenca« celi poštni nakladi Cenjeni naročniki, ki fiin s 1. aprilom poteka naročnina, naj se jih izvolijo poslu «iti kolikor največ mogoče že v prvih dneh aprila, da se jim more zagotoviti redno daljnje pre'emanje lista. Naročniki, ki imajo naročnino plačano že za naprej, naj izvolijo položnice prihraniti za prihodnje plačilo ali pa jo oddati prijatelju, ki še ni naročnik uaïega lista, da si ga s tem naroči.
—	Slovenska študija o Dostojevskem. Letos dne 10. februarja je minulo 50 let, odkar je umrl veliki ruski mislec in pisatelj F. M. Dostojevskij. Ob tej priliki je zelo narasla literatura, ki se bavi h problemi njegovega življenja, njegovih nazorov o svetu in njegovega pisateljstva. Pomembnega jubileja smo se spomnili tudi Slovenci; največ z nz-uiini informativnimi predavanji. Te dni je izšla daljša razprava pod naslovom »Fjodor Dostojevskij in Vlad. Solovjrv, ki jo je napisal na podlagi novejših raziskav vseuč. prof. dr. Franc G r i v o c. Razprava, ki je zanimiva zlasti zaradi osvetlitve razmerja obeh velikih mož, predvsem njunih misli o katoličanstvu, izide v založbi ^Bogoslovne Akademije« in vsebuje naslednja poglavlja: Uvod. Pregled življenja in del Dostojevskega, Vodilne ideje Dostojevskega. F. M. Dostojevskij In Vladimir Solovjev, Veliki inkvizltor, Govori Vlad. So-lovjeva o Dostojevskem in Zaključek. Cena knjižici je 10 Din.
—	Obrtniki in trgovci! Dnevno so priglaša pri krajevnem odboru društva Rdeči križ v Gu-štanju mladina, ki se želi učiti razne obrti. Prosimo gornje, ako se zanimajo za mladino mežiške doline, da se javijo pri krajevnem odboru društva ltdeči križ v Guštanju. ki jim bo preskrbel primernega naraščajnika ali naraščajnico za kalerikoli obrt. Upoštevati je pa Ireba, da se ta mladina nabira le iz ubožnih slojev, to je iz delavskih in baj-tarskih družin in niso zmožni plačevati učnine. —
Krajevni odbor društva Rdeči križ Guštanj.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 22 od 28. marca t. 1. jo objavljen >Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško o pokojninah, odrejenih od prejšnje avslr. vlade, in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo iu Italijo o pokr. in občin, pokojninah;, daljo 5.Pravilnik o uporabi orožja pravosodno straže kazenskih in drugih podobnih zavodov« in >0bja-ve banske uprave o občinskih slrošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1031 .
—	Počitniška kolonija na Boh. Beli. Kakor smo informirani, bo letos priredila Zveza slušateljev Aleksandrove univerzo v Ljubljani na Bohinjski Beli posebno počitniško kolonijo za študente Male anlante. Kolonija bi trajala dva meseca, od 15. junija do 15. avgusta. Tozadevne pripravo vrši poso-ben odsek ZSAU, katerega načelnik je stud. med. Kulovic Tomaž.
—	Tiskovna pomota. Ker je v našem nedelj-чкет poročilu iz potresnega ozemlja izostalo več slik, se je pripetila neljuba pomota, da je pod «Pravoslavni samostan Sv. Spasa.« prišel podpis »Katoliški samostan«.
—	Raprava proti Ivanu Hribarju iz Ihana sc bo pred vel'kim senatom ljubljanskega deželnega sodišča v Ljubljani vršila 8. aprila radi poskušenega umora.
—	Ba<-ovi-ska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejme s 15. majem 1931 20 učencev v pripravljalni gospodarski tečaj. Ti učenci imajo dnevno po dve uri pouka v šoli, ostali čas se uporabljajo pri vseh delih na šolskem posestvu, dobivajo vso oskrbo na zavodu brezplačno in so pod stalnim nadzorstvom, kot redni učenci. Tečaj
Organizacija lesne industrije
je priprava za vstop v redno šolo predvsem za one
kmetske sinove, ki imajo slabo predizobrazbo iz osnovne šole. Iz tega razloga su opozarjajo vsi kmetski gospodarji, ki žele poslati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm, da v redno šolo, ki se prične v začetku novembra 1931, ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil z dobrim uspehom vsaj štiri razrede osnovne šole, če ni prej obiskoval pripravljalnega tečaja. Učenci pripravlabega tečaja imajo po dovršenem tečaju prednost pri sprejemu v redno šolo v šolskem letu 1931 32 pred vsemi drugimi prosilci in sicer na brezplačno mesto v celoletni in zimski šoli. Pogoji sprejema v tečaj so: 1. Starost ne manj kot 16 in ne več kot 19 let. 2. Dovršena osnovna šola (četudi le eno-razredna). 3. Telesna in duševna sposobnost. 1 Prošnjam, kolkovanim s 5 in 20 Din |e priložiti krstni list, domovnico in zadnje šolsko izpričevalo ter jih poslati najpozneje do 20. aprila 1931 ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. — O sprejemu se obveste prosilci pravočasno pismeno. Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
—	Otrok padel z balkona. V Hrastniku se je v nedeljo popoldne pripetila hu^a nesreča. 6 letni Viljem Kohne, sinček rudarja v Hrastniku 140, se je igral na balkonu domače hiše. pri tem je padel z balkona. Deček je dobil resne poškodbe na glavi. Prebil si je namreč lobanjo in pretresel možgane. Včeraj zjutraj so ga prepel ali v ljubUansko bolnišnico. Njegove poškodbe so zelo nevarne.
—	Davkoplačevalci pozor! Glasom razglasov davčnih uprav je odmera zgradarine za leto 1931 dovršena in se dostavljao že plačilni nalogi. V par mesecih se bodo dostavljali tudi plačilni na'ogi za pridobnino. V vafem lastnem interesu je, da preizkusite pravilnost odmere osnovnega in dopolnilnega davka. To izvršite najhitrej'e in najs gur-nejše s pomočjo, po strokovnjaku sestavljene knil-žice »Zgradarira», ki se dobe v vseh knjigarnah. Slane 25 Din. Knjižica vas na kratko informira o vseh važnejših zakoritih dolo'lah glede zgradarine, posebno o nravilni sestavi in pravilnem kol-kovanju različnih vlog na davčno upravo. Vsled tega ima knjižica stalno praktično vrednost. Po izjavi hišnih posestnikov, ki eo si knjižico že nabavili, je ta neobhodno potrebna za vsakega hišnega posestnika.
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju
in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef«
grenčdca v najkrajšem času tudi večje teži-oče pri odvajanjih Spričevala bolnic potrjujejo, da je »Franz-Josefs voda radi »vojepa olajSu-jočega učinkovanja lire/, bolečin prav posebno primerna ?a neprestano porabo pri mladih in starih. >Franz-Josef« grer"«ca se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Krp/nnik
»Društvo K m-ik« je v nedeljo vprzoril igro »Žrtev spovedne molčečnosti«. Pri tej igri je bil zaooslen celoten dramatični odsek, čigar predsednik je nedavno postal naš kaolan, g. Miha Jenko. Igralci so vsi svoje vlo'e izborno rešili. Posebno dobro je igral m'adi Maks Bernant v glavni vlogi župnika Meliharja Tudi Sipo Kolman e uvelavil svoj gledališki talent v vlogi cerkovnika Loserja. : Pri igri so tudi mlajši igralci pokazali svoje zmožnosti, tako Ivan Stražar, ki je prvič nastopil na ! odru — pa je prav dobro rešil vlogo župana 7a-I čuyja, dalje Viktor RepanJek v vlog: zagovornika ! dr. Meninskega. Igra je gledalcem zelo ugajala.
Kranj
OlepSava vrta. Preteldi te*en so pričeli z delom na vrtu ho'ela »Jelen«, čigar lastnik je g. Zabret iz Bobovka. Na proš-vo g. Zabreta je občina kranjska na ovinku Jelenovega klanca odstopila nekai metrov sveta, ki ga bodo porabili za to, da bodo lahko pozidali visoko škarpo. zgoraj pa na ta način vrt razširili Dosedanje z dovje, ki ie služilo za ograjo vrta, je bilo pozidano na skali in na bivšem mestnem obzidju in se ravno sedaj pri izkopavanju prav lepo vidijo obrisi nekdanjega mestnega z dovja. Or'stran li so rekaj dreves, obsekali in očistili skalovje, tako da bo poleg lepe slike vrta, ki bo hotelu v ponos in tudi sicer mestu v okras, pridobil Jelenov k'anec, ki bo na ovinku razširjen in bolj zaokrožen.
Preddvor nad Kranjem
V	četrtek ie imel občinski odbor v prisotnosti okr. načelnika razgovor o zd-už tvi občin. V načrtu je, da naša starodavna občina še nadalje ostane. Začeli pa so nekateri z agitacijo, da bi bil sedež občine prenešen v Predorije. Naša žunnija obstoja že tri stoletia ter so spadale k njej še Kokra, Trstenik in Predoslje, ki so danes samosvoje župnije. Je torej mati teh treh župnij. Imamo poštni urad, šolo s 4—5 učitelji, žunni urad, orožn'ško postajo ter veliko lesno industrijo. Vse to bi bilo tako od občine daleč oddal'eno. I epa želja posameznikov še nikoli ni bila vol;a l;ud-stva. Ce v današnjih ma'erijalistično moder-ih časih stoletja stara ztfodov na nič ni. nai pa ljudsko glasovanie odloči, k<e želi njen sedež. Jasno trdimo, da Preddvor n koli ne bo za premestitev glasoval, če je komu ljubo ali ne.
Križe pri Tržiča
V	nedeljo 29. t. m. je priredil PodmVek Rdečega križa v Križah predavanje o Oberammer-gauu. Predavanje je bilo zelo prijetno za cvetno nedeljo. Zelo umestno je, da si je Podmladek Rdečega križa nabavil najmodernejši ekioptikon, kate-rega mu jc oskrbela Prosvetna zveza v LjuMjani. Je izum in patent mlad, po mesecih, a praktičen, kakor da bi bil že preizkušen v letih. Predavanje samo je bilo zelo dobro ob skano poleg lepih ski-optičnih slik pa smo slišali izborne skladbe, ki se nanašajo na pasijonske igre. Prvič smo videli kako se poleg skioptikona uporablja tudi gramofon za povzdigo ljudske prosvete. V kratkem bo «led lo predavanje o Koroški, katero bo poleg sl;k tudi opremljeno z gramolonskimi ploščami koroških narodnih pesmic.
Mrtfl»'"' Sohofn
Grad p odan. Tukajšnji grad grofa Szapa-ryja je bil že dolgo časa predmet občega zanimanja. Sedaj je prodan. Kupila ga je obfina s parkom vred za 2 milijona Din. Vse kaže, da bo ta kupčija povzročila mnogo prahu.
Nov župan. V sosednih Nemčavcih je bil Gomba Josip razrešen dolžnosti župana. Njegovo mesto je prevzel Kuhar Štefan.
Pretep — rož. Dva bratonska fanta sta se razgreta od vina na poti domov spoprijela. Ker se je bilo bati hudih posledic, je posegal vmea tretji, ki je razkačena fanta začel miriti Posredovanja ni bilo uspešno. Borca sta ga napadla. Fden j« privlekel iz žepa nož in ga zasadil posredovalcu v roko.
V zagrebških »Novostih« z dne U. t. ul. je bil objavljen pod naslovom: »Nakon ankete o krizi šuniske industrije« članek izpod peresa g. .Miloša Vuksana, industrijalca ter predsednika pododbora d. š. i. savske in dravske banovine. Članek je pisan v precej ostrem tonu, a zasluži v vsakem pogledu naše zanimanje, ker veljajo vsa izvajanja neposredno tudi za nas.
Pisec se v prvi vrsti odločno zoperstavlja mnenju, da bi predstavljali zastopniki takozvaue velike šuinske industrije, ined katero je tudi mnojjo tujih koncernov, našo šumsko industrijo sploli; kajti naša mala in srednja industrija s svojimi 1500 do 2000 pogoni ima neprimerno večjo kapaciteto, kot vse takozvane velike industrije.
Z ozirom na to, pravi pisec, je napačno pripisovati anketi, ki se je pred kratkim vršila v Beogradu. ono va/nost, kot ji jo pripisuje naša javnost, ki o bistvu stvari ni informirana, kajti reševanje te krize brez sodelovanja naše male in srednje šuinske industrije sploh ni mogoče.
Znano je, veli članek, koliko so pri raznih koucernih (in med temi je mnogo tujih) zgubile naše banke, ki so jim prej odpirale svoje blagajne, sedaj, po teh zgubah pa so odrekle vsak Kredit tudi domači industriji, češ. da imajo slabe izkušnje, ne da bi pri tem vpoštevale, da pri mali m srednji šumski industriji niso skoro, ali pa prav nič izgubile.
Krize ni, pravi piscc, vsaj v obsegu ne, kot se jo hoče predstavljati, nego e današnje stanje slično nekako onemu, ki smo ga doživeli pri stabilizaciji in oscilaciji naše valute. To ni katastrofa, nego zdrav pojav.
Vsak, kdor se bavi s šumsko industrijo, vc, da je vse le vprašanje cene, pa je jasno da ne tnore ostati cena lesu enako visoka, kadar slane 1 kg koruze izpod 1 Din. Moramo tedaj spraviti v sklad cene našega lesa s cenami ostalih produktov, da tako obdržimo tudi naša mnanja tržišča, za kar imamo vse pogoje in možnosti. Za dosego tega je potrebno sodelovanje ne samo naše šumske industrije, nego vseh zaiteresiranih, predvsem pa države in narodnega kapitala.
Člankar veli dalje: prosto trdim, da pri nas zdaleka ni takšne krize, kakor pa v drugih državah, a trdim še dalje, da bi niti tolikšna ne bila, če i bil ves nacijonalni kapital na mestu, ne pa, da se nahaia danes v trezorjih naših bank neizkoriščenih 2 in pol milijardi dinarjev.
Tako članek. Naša mala in srednja lesna in dustrija ga bo gotovo z obema rokama podpirala. K temu nad vse zanimivemu članku, ki sem ga podal le površno, bi pripomnil le sledeče:
Naravnost neverjetna ie res drznost nekaterih lesnih podjetij, osobito onin, ki so v tujih rokah, kako pritiskajo na driavo za razne olajšave. Kot naljubsi argument, navajajo, ako se jim ne bo ugodilo, bodo .priinoraui. ustaviti delo na žagah, kar da bo imelo za posledico odpust delavstva in urad-ništva in s tem v zvezi naraščanje brezposelnosti. Ako so navedbe g. Vuksana o domnevnih pritiskih na državo resnične — in g. Vuksan je brezdvoinno odkritosrčna in verodostojna oseba — potem so argumenti, kot je zgoraj navedeni, prosta socijalna hiuavščina; kajti ti gospodje vidijo le svojo brezposelnost, nočejo pa niti viditi, uiti nič slišati o brezposelnosti, ki vlada v mali lesni industriji — v precejšnji meri tudi po krivdi teh gospodov
r l.l • .. -1. i__!__.,_,_!._ .i._. _....
in, ki ie v slučaju krize daleko večja, kot ona pri njihovih podjetjih, katera — v kolikor so v rokah tujega kapitala — itak ves dobiček, nabran s tole-
njihovih
jih, katera — v kolikor so v rokah
t
rantnostjo »a e države, odnesejo v inozemstvo. Primeri, da bi nekatera podjetja, kot se čuje, hoteia vrniti državi svoje pogoje, morajo prenehati, ker je dopuščanje takega početja pod častjo vsakega zavednega Jugoslovana.
Naš pregovor pravi: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Mi pa pravimo: začnimo sami t lastnimi moimi, pokažimo naš interes iu žilavost in država ne bo ostala, niti hotela ostat» ob strani, saj je baš interes nas in s tem tudi države, da se brezobzirno Izkoriščanie s strani gotovih, »gospodarskih krogov« neha. Skrajni čas je tedaj, da se organizira naša mala in srednja lesna industrija v lastno prodajno zadrugo. Baš nam Slovencem je kot dobrim zadrugarjem s tem dana prilika, poka/ati svojo zmožnost in pravilno umevanje nalog, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, v kateri bo imela besedo le močna organizacija, kot so sedaj nekateri koncerni.
Mnogo bo intrig in koskusov, zadušiti tak pokret. ki gotovim krogom pomeni toliko kot smrt že v kali, kar pa nas ne sine plašiti. Kajti le oni ima sovražnike, ki je nevaren, zato nas moraio \se intrige le opogumiti. Ustvarimo si tedaj lastno prodajno organizacijo-zadrugo, združimo v njej vso našo malo in srednio lesno industrijo (v dravski banovini okrog 800 podjetij) in v trenotku se bo izkazalo, da ta organizaciia razpolaga « silo, ki je večja, kot sila mnogih »koncernov». lir
Delo Privilegirane agrarne banke. ^JugosIoT. Lloyd« prinaša ob priliki občnega zbora Privilegirane agrarne banko uvodni članek, iz katerega je posneti, da je višina vlog banke minimalna. Banka se ni poel»žila 600 milijonov Din odobrenih kreditov. Znto list kritizira, da se uprava banke ni znala približati niti zadružnim zvezan, ka.- bi bila v prvi vrsti njena do'žnost. Odnošaji me'! banko in zvezami niso posebni. List zahteva nnonlje. dn naj bi banka oblavila tudi podatke o likvidaciji ravnateljstva za kmetijski kredit Predvsem je banka dajala posojila zadrugam ki so bile osnovane na podlagi zakona o kmetijskem kreditu iz leta 1925. Banka bi morala predvsem biti za zadružne kredite. dočim naj bi hipoteksrne posle prevzela Drž. hipotekama banka. Dolžnost bančne oprave bi bila, čim prej stopiti v st'k s predstnvnlki svobodnega zadružništva in z njimi bolj sodelovati, kakor je doslej.
Davek na poslovni promet. Belgrad, 80. marca. AA. Carinski oddelek finančnega ministrstva je predpisal postopik pri pobiranju «kopnega davka na poslovni promet na podlagi uredbe o reguliranju pobiranja tega davka.
Strojne tnvarne In livarne, ГјпМјчпа. Gospodarska kriza Je tudi na razvoj tega podjetja vplivala slabo in se le povpraševanje za proizvode tega podjetja zmanjšalo. Poročilo pa pravi, da bi Slo lahko podjetje boljše, če bi država dala vsaj nekaj naročil, kakor drugim tovarnam. Računski zaklju» ček podjetja izkazuje zmanjšanje donosa od 6.1 na 5.5 mili. Din in znaša Izguba za 1930 0.2 milj. Din (leta 1929. Je bilo čistega dobička 0 5 milj. Din in je bila izplnč*na ћ% dividenda) in to po odpisih od nepremičnin v znesku 0.88 mili. Din in dvbioz 0.1 milj. Din. Izkazana irguba se pokrije iz rer.Tv-neça fonda tako. da znašajo sedaj rezervni fondi 7.7 milj. Din. Bilanca izkizuie povečanje upn'kov od 12.8 na 17.3 milj. Din. Istočasno na so s» zaloge podjetja zvišale od 9.6 na 11.9 milj. Din, dolžniki pa od 4 6 na 8.6 milj Din. — Podjetje bo osnovalo v Belgradu svoj direkeiiski oddelek, da bo lahko v stalnih Mikih z drž oblastmi.
Aea - Ruše so protokoUrsIe pri belgr. trgov, sodišču evoio delavnico v Rakovlcl nrl Belgradu.
Za inišan'e telefonskih pristn'liin. Belgrad, 30. marca. AA. Dogovorno z vaemi gospodarskimi organizacijami v državi je trgovsko - iiidtistrllsko-obrtniška zbornica v Novem Padu vložila prošnjo na ministra prometa, da se znižajo telefonske pristojbine.
Borra
Ljubljana, 30. marca.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji večinoma nespremenjeni, deloma pe slabejSI. Promet je bil prav znaten, posebno v deviz! Newvork, kalere je bilo zaključeno 1 in *A mil). Din. Privatno blago je bilo zaključeno v devlzl Trst, dočim je devize Berlin, Curih, Dunaj, Newyork in Praga dala Narodna banka.
LJubljana. (V oklepallb zaključni tečap.) Amsterdam 9288 bi.. Berlin 1355 75—1358.75 (1357.25), Bruselj 792.3« bi., Rudimpeita 992 61 bl„ Curih 1004.10 1097.10 (1095 60), Dunaj 79910—807.10 (800.66), I,ondon 276.67 bi., Newvork 56.78—56.93 (56.83). Pariz 222.88 bl„ Praga 168.38-169.18 (168 78). Trsi 297.10—299.10 (298.10).
Zagreb. Amsterdam 2280—2286, Dunaj 799.16 —802.16. Berlin 1S')5.75-1368.75, Bru»elj 792.39 bl„ Budimpešta 99261 -995 61. London 276 27—277.07, Milan 297.242—299 242. Newvork kabel 56.85 do 57.04. ček 56.78—56.98. Pariz 221.20- 223.20, Praga 168.38-169.18 Curih 1004.10—1097.10.
Skupni promel brez kompenzacij 6.9 mili. Din.
Belerad. Amsterdam 2280-г^П, Berlin 1355.75 185875. Budimpešta 991.11-994 11. Curih 109110 do 1097 10. Dunaj 798 16—802.16, LenHon 276 ->7— 277.07, Newvork 56.78 - 56.93, Pariz 221.72—228.70, Praga 168.38-169.18.
Curih. Bekrnd »1290, Pariz 20 88 London 25 2"25, Newyork 519 725, Bruse'j 72.325, Milan 17 22. Madrid 56.50, Amsterdam 208.375. Berlin 128.86. Dunaj 73.09, Stockholm 139.23, G«lo 139 04, Kopenbngen 180.03, Sofija 3.765. Praga 15.40. Varšava 58.25, Budimpešta 90.60. Atene 6.73. Carigrad 2.405, Bukarešta 8.09125, Helsingfors 13.075.
Vrednostni papirji
Državni papirji so bili danes čvrstejRI. Edino vojna škoda je nekoliko popustila. Promet je bil v vojni škodi (samo promplni) mnn'ši. Nadalje so bila zaključena Blerova posojila in 77« investicij-
sko posojilo. Med bančnimi delnicami so ostale delnice Union in Jugo-banke na višini pretekli gu ledna. kakor tudi Zemeljska bnuka. Praštediona je bila nekoliko elabejša, pa vendar zaključena po 910. Industrijski papirji belrïljo zakljvïke v delnicah Slavonije iu Osiješke lijevaonlce po nespremenjenem tečaju 200. Nadalje je bila zaključena Oceanin po s'nliejšem tečaju 200.
LJubljana. 8% Bler. jk». 98.50 bi.. 7"e Bler pos. 83.50 bi.. Celjska nos. 150 den_ Ljublj. kred. 128 den, Praštediona 90(1 den.. Kred. zavod 100— 170, Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Rušo 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. po». 88.50- 89 (89). agrarji 51-52 50. volna Skoda ar. 42Г1-425ПО (4251. kasa 425 den., 5. 425.50 bl„ 7. 424.50—125.80. 12 42Г) 425.50 (425.50). 8?« Bler. pos. 93.125-93^1 (93.25). TA »1er. pos 82.50-82.875 (82.75). 7'. pos. Drž. hip. banke 88 50 bl„ 6?i begi. obv. «9.25 do 60.75. — Bančne delnice: Ravna gora 80 dçn . Hrvatska 50 den., Poljo 52 den.. Kreditna 128-129. Union 190—191 (190), Jugo 80.575 - 81.75 (81, 80. 81). LJ. kred. 128 den... Medjunarodna 66."0 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 007.50—912 60 (910). Etno 123 den., Srbska 196—198, Zemaljska 140-142 (140). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Guttmann 132 -140, Slaveks 40—45. Slavmn ja 200-205 (200), Danica 96 bi., Drava 219—262 Šečerana Osjek 282- 288. Nar. ml. 20 den., Osj. lje\. 200—220 (200). Brod. vag. 62 den., Union 00—!Kl, Vevče 128 den., Isis 43 45, Ragusea 870 den.. Oceania 200-205 (200), Jr.dr. plov. f80—550, Trboveljska 302—306.
Belgrad. Narodna banka 7.920 -7.950, 74 inv. pos 88—89, agrarji 51—52 vojna Skoda 42175— 425. 7. 425. 6?r begi obv. 69, Tob. srečko 22 -23. 8% Bler. pos. 03-08.50, 7",', Bler. pos. 82.75 - 83. 7% pos. Drl hip. banke 83.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 88.20. Wiener-Rnnkve-rein 16.25, Creditanstalt 46.25. Escompteges. 150.11). Union 23.80. Alpine 18.00. Trboveljska 37.75, Lej-kam 3.20, Rima Murany 55.60.
Žitni trff
Svetovna žitna tržišča so zelo negotova in nervozna. Naš trg ne beleži skoraj nikakega povpraševanja, ker je konsum zelo majhen in zelo previden pri nakupih ter se zalaga samo za najnujnejše potrebe. Trgovina počiva, predvsem pa zahteva nespremenjene cene, ker blaga itak ne more prodati in čaka na nadaljnji razvoj. Cene so ostale nespremenjene in zahtevajo za pšenico Novi Vrbas 157.50. Srbobran pa 162.50, za koruzo 93, za ječmen bč. 64—65 kg 155, za bar. blago 67—68 kg 165.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Nori Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenice 12 vagonov, ovee 1 vagon, koruza 19 vagonov, moka 4 vagone, otrobe 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca; prijazna. Promet: miren. Pšenica: maj 16.00 16.12, zaklj. 16.03—16.00 Rž: maj 12.10—12 30. zaklj. 12.30-12.31. Korrzi-maj 12 60-12.62. zaklj. 12.60-12.61, julij 12.78 -12.80, zaklj. 12.80—12.81.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky In Comp., Dunaj.) Na trg je bilo pripe ljanili 2810 goved, in sicer; 1703 jiitani voli in 007
Slav klavne živine. Iz Jugoslavije Jo bilo 249 glu\ ene: voli najboljši 1.65-1.&5, I. 1.30-1.60, Ji. I do 1.25, III. 0 85-0.95, biki 0.80-1.15, krave 0.7G do 1.15, klavna živina 0.50—0.75. Kupčija je bila slaba in cene so se splošno znižale za 5 do 10 grošev. Mnogo živine je eslalo neprodane.
Spori
ASK Primorle — lahknaHetekn sekcija. Danes, v torek, sc vrši ob 20 seja lahkoatletskoga odbora v dvorani hotela Miklič. Na dnevnem redu so prijave novih sodnikov in tekmovanje v bodoči sezoni. Sledeči gg naj se je sigurno udeleže: geom. Cerne, Kermavner, Tomšič, PetkovŠek, Vidic, Luln, Žorea, Peharič I. in J. - Načelnik.
Upravni edbor SK Ilirijo sklicuje izredni občni zbor kluba, ki se bo vrSil dne 14. aprila t. 1. ob 20.30 v damskem selonu kavarne »Emona«. Dnevni red: Izprememba pravil in izpopolnitev odbora. V slučaju nesklepčnosti se vrii pol ure po zgoraj navedenem času nov občni zbor ne glede na število prisotnih.
SK Ilirije — nogometna sekcija. Trening na igrISču bo od danes do potka vsak dan od 16 dalje. Igralci I. moštva in rezerve se opozarjajo, de m» ralo absolvirati vsai dva trenlnea v tednu.
Blagoslov ali prokletstvo stroja?
Znani llerbort Casson piše o napredku industrijske tehnike, knko se tovarne izpopolnjujejo ter pravi :
V	Mešava ltange v Ameriki sem videl, kako kopljejo železno rudo, Eden od rovov jc skoro kar ua površini. Tam kopljejo rudo, kakor zemljo. Kuda leži na površju kakor ilovica, iz katere žgo opeko. Kopljejo pa orjaške lopate, ki jili goni para. Pri vsakem zamahu take lopate zgrmi pet ton železne rude v jekleni železniški vagon. Vagon odrinejo naprej in prazen vagon pride na njegovo mesto. Ko je napolnjenih 20 vagonov, jih lokomotiva odpelje 80 milj daleč v Lake Superior, kjer rudo tope. Osem mož z eno parno lopato opravlja delo, ki bi ga drugače moralo opravljati 500 delavcev.
V	Pittsburghu in Essenu sem gledal, kako izdelujejo jeklo. Ogromne, beložareče jeklene klade lete po zraku kakor mehurji iz milnice. Stopljeno kovino prevažajo električni tanki. Vse delo vodi samo eden, ki regulira obrat z električnim gumbom po tanki žici. Uočnega dela delavcev skoraj ni.
Ogledal seni si 13 tovarn, katere vse skupaj na leto izdelajo 44 milijonov kosov za poljedelske stroje. Ena vrsta strojev dela samo člene zn verige, ki jih izdela 50 milijonov na leto. Štirje stroji iz-
delajo vsak dan 400.000 osi. Ta stroj s'ane le 10.000 mark (1:10.000 Diu).
Najbolj popolno iu uspešno je s stroji uredil svoje obrate llenry Ford. Ford pravi, da mu ne nese, da bi dal delati kak kos samo na roko, če ga more napraviti s strojem. Kadi varčevanja kupuje stroje. Celo v pisarnah se dandanes velika večina dela opravi na strojih. Knjigovodstvo je na nov način vpeljano tako, da ga lahko izvršujejo mehanično. So stroji za seštevanje, stroji, ki urejajo statistične tabele, pismo lahko narekuješ v ediphon, da gn pisalni stroj spiše, drug stroj na ovitek napiše naslov, poseben stroj prilepi znamko in ku-vertira.
Kar so iznašli iznajditelji, posebno pa kemiki, da zmanjšajo produkcijske stroške, to že skoro nima nobene meje več Vsaka tovarna si v svoji notranjosti lahko s stroji ustvarja ozračje, kakršno hoče, ah vlažno ali suho. Stroji znajo čistiti zrak skoro bolje kakor veter. Zrak v londonskih podzemskih železnicah je mnogo bolj čist kakor pa zrak na londonskih ulicah. Stroji so upanje sveta. Na nekem nebotičniku v Pittsburghu sem videl poslikano okno. Slika je kazala duha moderne industrije, ki jezdi na kolesu, katero ima peruti. Industrija ne koraka
več peš. Kolo s perutmi je končalo trudapolno hojo
človeštva.
Tako piše Casson. Mi bi pristavili: Ce stroj z osmimi delavci opravlja isto delo, kakršno opravlja brez stroja 500 delavcev, to pomeni res napredek v produkciji. Pomeni tudi ogromno pocenitev proizvodnje. Toda, ali je to v blagoslov človeštvu? Kaj bo delalo sedaj onih 500 delavcev, ki jih je izpodrinil od dela en sani stroj? In takih strojev je na svetu na tisoče in stotisoče. Kdo bo tem delavcem odslej dajal kruha in dela? Kdo bo preživljal njihove družine? To so velika vprašanja, ki ne spadajo več v tehniko, ampak posegajo globoko v notranjost človeške družbe, v njeno zdravje, dobrobit in blagor. Če slroji res cenejše producirajo — kar bo brez dvoma držalo — in da en stroj opravi delo mesto 500 delavcev, tedaj bi moralo izdelano blago v tem razmerju biti toliko cenejše. Ali je? Dobrobiti moderne tehnike so danes deležni samo tako-zvani poslovni ljudje. Njihove žepe polni moderni stroj zato, da radi njega stradajo tisoči in tisoči živili človeških bitij. Kakor je tehnika zvezana z današnjim gospodarstvom, moramo reči, da je vsaj danes še drzno trditi, da bi modemi stroji bili v blagor vsemu človeštvu.
Tragedija v snežnem viharjju
Žalostna usoda poljskega izseljenca v Kanadi
Kari Mol 1er popisuje svoje potovanje po Kanadi Med drugim pravi:
»V Viktoriji lepem mestu province Britanske Kolumbije na čarobni obali Tihega Oceana med raasežn.imi vrtovi stoji velika zidana hiša. Po zunanjosti bi mogla biti ali šola, uli knjižnica. V resnici pa je norišnica... MoraJ sem obiskati znanca nekega farmarja, ki ini je za svojega prijatelja dal s seboj pismo. Pri tem sem se seznanil s strežnikom v blaznici, ki nui je povedal marsikaj zankiiivega... Kamadci so krepak, zdrav in vztrajen narod. Toda v tej hiši prebivajo obžalovanja vredne žrtve naporov, kii so jim izpostavljeni vsi taseljemei. Večina bolnikov je obolelo v samoti pragozda, v dolgih, ostrih zimah. 1«) se med divjanjem strašnega snežnega viharja cele dneve in tedne samevali in trpeti. Nihče ni jiozdravil radia z večjim veseljem, kakor samotarji v svojih naselbinah, ker jih vsaj v dnevih največje samote in prisilnega brezdelja veže z ostalim človeštvom. Toda včasih viharni zameti razdero tudi to napravo, lodnn veter piha skozi lesene sleme, v bližini tulijo toljie volkov. Tedaj v takem času marsikdo zapade otownosti s tako silo, da ga morajo oddati v bhiznico.
-Če se zanimate. Vam pokažem enega teh revežev, loi je skoro že popolnoma ozdravel, ki pa noče več v Kun an ji svet.« mi je rekel strežaj. Po-vedel me je v čedno in lepo sobico, kjer je mož z obrazom starca popravljal čevlje. (KI njega sem :vedel eno izmed mnogih velikih tragedij, Ui se k* vedno dogajajo v daljnem divjem zapadu Ka-aarteu
Leta 1025 se je mož s svojo družino s Polj-Fkegn našel il v Kanadi. Ko je nekaj let delal pri driffrem farmninju. je od v'nd" dobil daleč gori na
severu zemljišče zastonj. V dveh letih je obdelal že velik del svoje zemlje, zgradil si malo hišo ter se je nadejal, da bo nekaj dobrih pšeničnih letin kmalu poplačalo ves trud. Okrog iu okrog njegovega domovanja pa je bila sama pušča, nizko grmičevje in le daleč je bilo naseljenih še nekaj drugih farmarjev. Toda bil je veeel, da je sedaj sani svoj gospodar, ko se je le z žalostjo spominjal tistih časov in domovine, ko .je delal le za druge. Tako je napočila zima leta 1920. Naenkrat je čez noč nametaio pol metra snega in potem je prišel čas, ko zunaj hiše ni bilo nič dela in ko se je vsa družina lahko odpočila od naporov poleti. Jo,u arja leta 193<) je začel divjati strašen vihar, tako da ni nihče mogel i-z hiše in da je začelo primanjkovati premoga. Medtem pa se je naenkrat nebo zjasnilo in solnce je posijalo. Bilo je v nedeljo. Farmar je napregel s-voje konjiče v sani in z njimi oddirjal v mesto |>o novo kurivo. Komaj je bil v mestu, je vihar znova izbruhnil. Med tem ko so se krmili konji, je nakladal premog. Predno |>a je naložil, je zadivjul nad mestom strahovit orkan. Debeli oblaki so zatemmili pravkar še jasni dan v temno noč, ko v snežnem inetežu nisi videl dva metra pred se. Farmar je kljub temu napregel konje in poskušal odpeljati. Toda živali se nista hoteli premakniti nikamor. Žival je vedela, da je nemogoče v lakem vremenu s težkim tovorom na saneii dirjati 30 milj daleč.
Celili pet dni so divjali zameti nepretrgoma. Šele čez pet dni je farmar mogel zapreči in se z dragocenim tovorom odpeljati proti domu. Glava mu je bila polna Črnfii slutenj. tolkel je po konjih, ki so že itak komaj gazili visoki sneg. Ko je slednjič prišel domov, se je prestrašil. Nihče mu ni priïol naproti. W da bi bil poskrbel 7:1 konje, ki
ipppppawiipi
'>•	,, v* ifcSfj. -v
Sëfc® «te
Celo mosto uničil požar. Kazvalin« mesta Bagneli v sevoroiunoriški državi Missouri, katero je požar popolnoma uničiL
SIMM) 111 gioboko padla iu ostala živa. Ellinor Smith, znana ameriška letniku, je skušala doseči nov višinski rekord. Ko se je dvignila 8000 m visoko, je nenadoma padla in se onesvestila. Zavedla se je, ko je bila še 3000 111 visoko. Zopet je obvladala krmilo in se ji je posrečilo pristati. Letalo so je popoliuoma razbilo, letal ka pa ni bila resno poškodovana.
je sicer zanje vedno najprvo skrbel, je planil v izbo. Vse prazno. Skozi odprto okno je nametalo snega. Omaire. miza in stoli so izginili. Peč je mrzlo samevala. Sedaij še v malo spalnico! Morda so tam njegovi svojci. Počasi, poln groznega strahu je odprl vrata in je moral videti najhujše, kar si je mogel misliti: Vsa njegova družina je zmrznila. Otročički s« ležali na postelji, čez nje je mati pogrnila vse odeje, blazine in obleko in kljub temu so bili trdi, mrtvi. Pred njimi je klečala mali, steza joč nad svojimi malimi roke, kakor bi jih hotela z rokami in lastnim truiplom rešiti smrti. Toda mrzla zima je neusmiljena, ne pozna pri-zanašanja. Mati je požgala vse pohištvo in potem ni bilo ničesar več, s čemur bi se bila mogla obraniti krutega mraza. Ko bi imela vsaj sekiro, da bi bila izseka!a podnice, toda sekira je ležala v šupi, kamor v besnečem viharju in metežu ni bilo mogoče prili. Tako jih je počasi ugonabljal mraz, medtem ko so še vedno upali, da bo pravočasno prišel njihov oče, ki jinn bo prinesel rešilno pomoč.
In prišel je prepozno. Ubogi oče je najbrže dolgo sedel pri svojih dragih mrličih. Med tem časom mu je najbrže ostarelo njegovo lice, da je sedaj njegov obraz, kakor obraz starca, ki som vanj gledal poln groze, ko mi je pripovedoval svojo strašno usodo. Mimo nesrečneža je slučajno prišel sosednji farmar, ki se mu je čudno zdelo, da sla se konja z vprego potikala okrog hiše brca voznika. Našel je s osi-d a v sobi smrti in ga odpeljal s seboj. I?ad se je dal odpeljati, toda govoril je divje zmešane stvari iin ni bil za niktiko delo več. Med pogrebom se je venomer smejal. Takega so pripeljali v norišnico v Viktoriji. Po zaslugi skrbne nege, je bil kmalu ozdravljen, toda nazaj domov noče več. Če bi še enkrat iznova zagledal dolgočasno puiščo, kjer je enkrat stal srečni njegov dom, bi brez dvoma obolel še hujše. Zato je ostal v zavodu, ee imičil za čevljarja in šiva. Čevlji mu g.redo hitro izpod rok, toda njegove oči se mrzlo in brez vsebine upirajo vame, ko md podaja roko v slovo.
klobuki v vseh modnih barvah in oblikah.
Radio
Programi Kadio-Lfubtjano >
Torek, 31. marca: 12.15 Plošče (jugoslovanska glasba): Vojničko kolo — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče (šlagerji) — 13.30 liorzu — 18.00 Uudio-orkester — 19.00 Dr. I. Rakovee: I/ življenja predpotopnih živali — 19.30 Dr. Ivan Grafenoiier: Nemščina — 20.00 Dr. Kneblowsky: Poljska in lugoslavija — nato plošče. — 20. 30 Prenos iz Zagreb: Koncert komornega pihalnega ensambla državne glasbene akademije — 21.40 Vokalni koncert komornega zbora hrvatskega obrtnega in deluvskega pevskega društvu »Sloboda«. — 22.00 Časovno napoved in poročila.
Sreda, 1. aprila: 12.15 Plošče (solo instrument) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, (orkestralna glasba) — 18.00 Radio orkester — 19.00 Dr. A. Campa: Enotna zakonodaja — 19.30 Dr. N. Pre-obraženskij: Ruščina — 20.00 Prenos iz Prage: Koncert češke Filharmonije — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Sreda, 1. aprila:
Belgrad: 12.45 Koncert Radio orkestra — 17.00 Narodne - 17.30 Popoldanski koncert — 18.00 Ruska ura — 20.00 Glasbene uganke — 20.30 »Borec«, drama — 21.15 Violinski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.00 Praga — 22.10 Večerna glasba. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert 18.00 Orgle — 20.00 Umetniški večer — 22.15 Pianinski koncert — Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert — 18.30 Ptički pojo — 20.10 Vesel koncert. — Milan: 12.15 Pestra glasba — 19.30 Komedija — 21.10 -Donna luanita«, opera. N. Riggi. — Praga: 19.05 Saksfon — 19.50 Uvod k prenosu — 20.00 Koncert češke Filharmonije. — Langenberg: 17.00 Popoldanski koncert — 19.45 Večerna glasba — 20.30 April. — Rim: 17.00 Instrumentalni koncert — 21.00 Opera. — Berlin: 20.30 Balade in romance. — 22.30 Večerni koncert. — Katovice: 20.30 Koncert. — London: 12.00 Orgle — 12.45 Radio orkester — 20.35 Orkestralni koncert — 21.45 Pevski zbor. — Miihlacker: 12.20 Promenadni koncerl — 10.30 dopoldanski koncert — 19.45 Koncert — 20.45 »Mešana salata«, veseloigra — 21.35 Lep večer. — Mor. Ostrava: 17.30 Koncert radio orkestra — 18.25 Radio orkester — 19.50 Praga. — Leipzig: 16.30 Pomladna glasba — 20.10 Simfonični koncert — 22.20 Zabavna glasba.
Vrhnika
Za občinskega blagajnika je bil na zadnji obč. seji soglasno izvoljen g. Jože Brenčič, bivši oblastni poslanec za ljubljansko okolico.
Svoj kamnolom na Verdu je odprl inž. Milan Lenarčič, in sicer za strojno in ročno pridobivanje gramoza ter lomljenega in obdelanega kamna. V svrho zgraditve ozko- in žirokotirne dovlačilnice, ki bo v zvezi z železniško postajo Verd, se bo vršil 9. aprila ob pri četrt na 9 komisijonelni ogled, h kateremu so vabljeni vsi mejaši oziroma interesenti.
Glede ljudskega štetja na Vrhniki sledeče: v Bistri se bo popisovalo v gostilni pri Zavšku, na Stari Vrhniki v gostilni Verbič, v Mali in Vel. Ligojni v pisarni osnovne šole, na Drenovem griču v gost. Trček, v Verdu v gost. Hren, na Mirkah, kjer je malo hiš, se bo popisovalo po hišah. Na Stari Vrhniki 1—10 številke dopoldne dne 1. aprila, pop. 11—20 številke. V četrtek 20-^10 št„ petek 41—60. Verd v sredo 1—36 številke, četrtek 35 do 65 štev., v petek 66—100 štev., ostalo pa v torek po veliki noči. Velika in mala I.igojna številke 1—15 dopoldne in 16—22 Male Ligojne in 1—9 Vel. Ligojne v sredo, 10—45 pa v četrtek. Drenov grič v sredo 1—10, v četrtek 11—18, petek 26—41. Za Lesno Brdo bo popisovanje na Drenovem griču.
Kulturni obzornik
Mozartova proslava
Na cvetno nedeljo je ljubljanska opera prosla- i vila 175letnico Mozartovega rojstva z uprizoritvijo i opere »Cosi fan tulte«. Za začetek je orkester igral uverturo k Čarobni piščali, potem se je čitalo dr. Mantuanijevo predavanje o Mozartovih življenjskih datih in točnem številu njegovih del (radi bi bili kaj novega tuli o Mozartovi umetnosti), nato pa se je dala imenovana opera. Zaljubljenca sta pela gg Gostič in Janko, zaljubljcnki Majdičeva iu Ko-gejeva, služkinjo 1'oličeva, cinika Betetto, orkester pa je vodil ravnatelj Polič.
Izgubljati znova besede o vrednotah te opere, naših več ko znanih pevcev in njih zmožnosti je odveč. Rekel bi pa eno. Ta glasba ne prenese nobenih surovosti, kar mora biti inerodajno tudi za režijo in inscenijo, kajti zdi se, da ena sama inanj nežna kretnja pokvari vse. In je deloma bilo tako, inscenator in režiser sta se poslužila simetrije itd. in vse je šlo lepo harmonično »mozartskii ubrano, delikatno in umerjeno naprej, dokler se ni pojavila figura služkinje, ge 1'oličeve, ki je iztrgala poslu-šavca iz vse »mozartske« iluzije. Ne samo, da nosi med rokokojskimi, a coude oblečenimi damami dokolensko zvončasto krilo a la 1929, ona ima individualen stil. Ta obstoja v treh, pred zrcalom nastudiranih pozah, dveh koketnih obratih okrog osi in v mičnem stopicanju po odru, kar se i/borno poda Musetti, ostalim stopetdeset vlogam ge Poli-čeve, katere je igraia, pa ne in /lasti pri Mozartu moti njeno scrkljano, samoljtibno frtavčenie, da ne
govorim o tem, kako je mogoče ženski ob najnež-nejši niozartski glasbi moške s hlapčevsko surovo gesto suvati v hrbet itd. Kdor tu vidi kaj umetnosti in pri režiserju kaj stilnega čuta, je slep. Kritika dopoveduje to vse že pet let, pa ni nobene najmanjše korekture pri gospej ravnateljici, za kar nam je edina razlaga to, da je gospa pač ravnateljica. Če njen soprog n j o prizna za umetnico, potem si lahko predstavljamo, zakaj so resnične umetnice, odkar je Poličeva ravnateljica, vse po vrsti zapustile našo opero. Komur je za resnično umetnost v naši operi, temu tole vse skupaj že preseda.
Gostovanje v operi
V četrtek smo culi v ljubljanski operi Prodano nevesto, v kateri je gostoval naš priljubljeni g. J. Betetto v svoji sijajni vlogi humornega Ke-cala. Mašenko je pela z velikim uspehom gospa Gjungjenac-Gavcllova. V četrtek so vprizorili po daljšem presledku zopet Hoffmannovc pripovedke, v katerih je nastopil kot Hoffmann naš rojak, g. Kijavec, ki si je pridobil zadnja leta evropski sloves in sedaj odhaja gostovat v Ameriko. Znova je pokazal velikega pevca, umetnika in sijajno, na-turno igro, kar mu je prineslo slave. Njegov glas je vedno enako prožen, lahak in gibek v vseh legah, nič svoje blesteče svežine ni izgubil. Basovske partije je pel g. Križaj, ludi ostali pevci in pevke so lepo rešili svoje naloge.
Številna gostovanja v zvezi z ogromno dolgim odmorom brez novitet so vedno nekak znak zadrege, vsaj ljudje si to tako tolmačimo. Tako dolgo kakor to pot, nas opera te več let ni pustila na cedilu glede novosti, kakršne obljublja vsakokrat početkom nove sezone.
Pri belem konjičku
Po petindvajsetih letih je naša drama spet odprla restavracijo Pri belem konjičku in v spominih na dobre stare čase izročila svoje kupčijske prostore novim najemnikom: gospodu Cesarju in drugim gospodom in gospem — še Levarja so vpregli in go. Nablocsko. Večer hrupnih, skoraj pustnih domislekov, z vsemi modernimi besednimi in stvarnimi rekviziti. Toplega humorja, ki ga ta nemška sezonska igrica nekaj ima, je bilo pri prvi
Credstavi zelo malo; pregroba, prerobata je označ-a glavnih oseb in kdor bi iskal vsaj eriega čistega, lepega trenotku, zastonj čaka nanj. Sicer pa vsakemu svoje. Krohota, fizičnega smeha je toliko, ki ga vsakemu privoščimo, zakaj igravci so se topot oddolžili tudi sebi. Vem tudi, da z igro ne bo ne idejnih ne družabnih ne stanovskih razburjenj in zamer — tudi jaz sem se smejal, dasi profesor, ki piše učene knjige o narodni pesmi, nosi metuljnico in lovi — magari muhe mesto metuljev. Vesel pa sem bil še posebej, ko sem videl, da naše gledališče res ne more več gostovati Pri beletn konjičku , tako kakor misli, ker lo ni gledališče ampak komedija. Pa vsakemu svoje.	F. K.
Zbori VIII
Najnovejša številka posveča uvodni članek literarne priloge dr. J Čerinu za štirideseti dirigentski jubilej v članku Slava delu izpod peresa Vlad. Pfeiferja. Priloga se je spomnila tudi jubileja M. Eleonorc Hudovernikove in prinaša v ostalem lepo poročilo o mariborski glasbeni sezoni v letu 1929 1930. Med dopisi je zanimiv članek z naslovom Naša hvaležnost«, podpisan z Yees. Pravi, da za : slu/i naše purgarstvo vobče grajo zaradi svoje in-I dolence do naših glasbenih kulturnih prireditev.
Opisuje reklamo, katero si dela naša Matica za svoje koncerte in ogorčen ugotavlja, da niti denar-niki, niti direktorji, niti oficirski kor, niti »mladina« ne poseča Matičnih koncertov, ker da jih »naša najvišja kulturna institucija, naša univerza, skoraj popolnoma briskira« in da cvet naše inteligence-ne hodi na te koncerte. — Gospod Yees je dober zagovornik svojega pevskega društva in prav je, da biča indolenco, vstalo v času materijahzma, ki ima smisel za klobaso, ne pa za umetnost. Toda če niti mladina, pa cvet inteligence in univerzitetni krogi briskirajo to reč, potem mora biti gotovo še kaj drugega vzrok lemu briskiranju. V »Narodu-so že otvorili celo anketo o tem. Pa se da na kratko povedati še drugi, baš lako tehtni vzrok, kakor je indolenca s strani materijalizma: dajte inteligenci tiste hrane, katero današnje usmerjen kulturni človek rabi, »prerodite si tudi vi duše in srca« in kultur-nost, pa bo kaj ljudi na koncerte! Nikakor 11e morete verjeti, koliko ljudi v Ljubljani živi od naročenih partitur novejše glasbe, in niti 11c žvižga večna tiste koncerte, kjer se stalno producira eno in tisto rokodelstvo, ki so se ga neki godbeniki naučili leta 1S4S, pa ga gonijo že vse življenje! Dajte, uvažtijte vendar še lale vidik, pa boste videli, da bo prišla mladina in univerza in cvet inteligence kupit vstopnico, pa je ne bo, kakor priporočate, dala svojim uslužbencem, nego bo sama šla poslušat!
Glasbena priloga prinaša štiri mične Adamičeve moške zbore na narodne pesmi. Brez težkoč, lahno in gladko teče, harmonija nikjer zavozlana. Osterčeve Tri belokranjske so linearno zamišljene in za najboljše zbore pisane. Zraven so še Rožan-čev mešan /bor »Da sem jaz jitičica«, Mirkov kratek mešan zbor 7. mezzosopranskitn solom »Sunce jarko in Prelovčeva prireditev koroške »So še i rn/rp u hartelnu žavovale« za bas in klavir.

9
0 в
0990099099009909®009®09900®00®®0в®009®0е®00®®0®®00®®0®®0099
In M Veliko ISOCf
Ženski čevlji na zaponko v vseh modnih barvah! Krasni modeli, elegantna peta
od Din 165"-
naprej
Ženski pumps čevlji, v laku in barvah, zelo okusni
Din 195'-
Moški polčevlji, moderni, udobni in poceni Črni M-boks
Din 165*-
rjavi M-boks
Din 1S5-
Ženski pumps čevlji, najmodernejše barve s pravo kuščarjevo kožo. Priljubljeni modeli
n 225'-
Dainski troter-čcvlji, udobna oblika, v lepih kombinacijah
Moški polčevlji v črnem laku, za fino družbo
Dm 245 -
9
999009909100980990099099009909100900990990099099009909900990990099
Ljudje slabih živcev
Moški polčevlji v Original-Goodyear-Welt izdelavi. Rjavi Boks v svetlih in	Moški polčevlji v Original-Goodyear-Welt izdelavi. Za gospoda
	
Otroški čevlji, praktični, hi-gijensko neoporečni
od Din 4ym naprej
Dekliški čevlji za šolo in ietnjo
črni boks 115'-rjavi boks 125'-
Otroški visoki čevlji ▼ vseh barvah in kombinacijah
od Din 165*-
naprej
Boga.a iebire, na,noi/ej$. modcil, iitijdutr$fne|$a tehnična lidrfata. — Izvolite nas oblshati v prtdajuth ohaiili i LJUBLJAM. ruuiBORll
niUSltl v0H0!l ne da di bili »rini o j an. nahuiMi
samo
V
rraiBlo 6roftei$eft lun.
trgovina mešanega blaga, apecijalno moke in zamenjava žita. MARIBOR, Aleksandrova 57
li brod pri Đuplehu naprodaj!
Brodska zadrega pri Sv. Martinu pod Vur-
bergom proda vsled zgraditve novega mostu namesto broda pri Zgornjem Dupleku
velik brod iz mecesnovega lesa
t vsemi pripravami in velikim čolnom ter močno železno vrvjo (160 m dolgo, ca. 4 cm debelo). Dopise je poslati do 15. aprila 1931 na Brodsko zadrugo Sv. Martin, pošta Vur-berg. Brod se lahko ogleda na licu mesta v Zgornjem Dupleku ob novem mostu. Pojasnila daje načelnik zadruge gospod župan Partlič.
Načelnik Rudolf Partlič 1. r.
Tajnik Janko Kostajnšek 1. r
Specijalna trgovina modernih steznikov (modercev), rokavic in nogavic
v bogati izbiri v zalogi pri Ulriclia nasled.
Marija Sieber - Maribor
Glavni Irg t4
INSFRIKAJTE V »SLOVENCU«!
Gradbeno podjetje
шШ Jelene Ш Minier
v Mariboru
naznanja, da se preseli dne t. aprt'a 11. v nove, lastne pisarniške prostore
v Vr.zjvi rz r. 1Ш01Ш al cl
pri mestnem рагкц (Prejšnje skladišče g stavb Baltzerja)
шШт
тГ
V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je dne 29. marca 1931 ob pol 24 naša ljuba hčerka, sestra, svakinja itd., gospodična
Katarina Urhas
po daljši mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v najlepšem cvetu svoje mladosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo iz hiše žalosti dne 1. aprila 1931 ob pol 9 zjutraj na župniško pokopališče v Limbušu. Limbuš, dne 30. marca 1931.
Blaž Urbas, oče, Magdalena Urbas roj. Hlade, mati. Ivan, Kari, Viktor Urbas, bratje. Marija Marin roj. Urbas in Jožefa Urbas, sestri. Jakob Marin, svak. Ana Urbas roj. Vidovič in Ema Urbas roj. Melin, svakinji in vsi ostali sorodniki.
Ve'ika izbira v vseh barvah
Nogavicc
dobre kakovosti, ugodne cene
R. liiklauc
pri »škofu«
L'ubUana
Medena ulica -Pred kofifo 3
izza kake bolezni, preobremenjenja. žalosti, raz-
burjenia kakor tudi stan, oslabeli liudie. ki iira pojema moč, prebava ki radi poannenta žil nimajo teka. si hitro opomoreio in se okrepe, če uporabljajo	VINO Ž1CANICA. Cena steklenice 40 Din. Proizvaia in razpoiilla stara. I. 1549 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Maiije, lekarnar Vlatko Rarlulič, Zagreb, Jelačl-ćev trg 20 Dobi se v vseh lekarnah.
Za. Velikonočne praznike.
D umski klobuki
žeto čedni, zndnle mode, naje/efrantnejii o veliki Izbiri o zalogi. Poprauila se Izori« teno hitro In poceni pri
A. Stmber, Manbor, ulica X. oktobra
Zahvala
Za dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mnogozaslužnega člana, častnega člana, bivšega poveljnika in blagajnika, gospoda
Karla Robausa
izrekamo najtoplejšo zahvalo odposlancem požarnih bramb iz Ptuja in Celja, nadalje požarnim hrambam: Pobrežje, Radvanje, Razvanje, Pekre, Studenci, Ruše, Kamnica, Sv. Miklavž, Hoče, Rače, ki so se številno udeležile njegovega pogreba.
POVELJSTVO POŽARNE BRAMBE MARIBOR.
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se jt na cvetno nedeljo ob 4 popoldne poslovil od nas naš skrbni, nad vse ljubljeni oče, stari oče, gospod
Matija Kline
posestnik in trgovec
v 89. letu starosti, večkrat previden s sv. zakramenti in odšel k Večnemu praznovat radostno Velikonoč.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 1. aprila 1931 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Zdenski vasi St. 31 na farno pokopališče. Sv. maše se bodo daroval« za dušo pokojnega v domači župni cerkvi in drugih cerkvah.
Ljubljenega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Zdenska vas, dne 30. marca 1931.
Žalujoča družina Klinčera: Terezija, hči, Franc, sin, Marija roj. Jaklič, sinaha, Mimi, Zalka, Francelj, Milan, vnuki.


MAEI OGLASI
Vaaka drobna vrstica l-SO Din (U гнкв b*t«du »O par. .*is;ssaa|ii <«!■* » . » IJIt». Oglaat nad devet vratle *e računalo «lii. Za «dgovor inami.il Na vpraianla brca anamk« a« Mlgov>r|umo I
Trgovska prodajalka
išče mesta kjerkoli. Vešča » trgovini z mešanim blagom. Pomagala bi tudi v v gospodinjstvu. Prve mesece gre za minimalno plačo. Službo lahko nastopi takoj. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 3301.
Trg. pomočnik
mlad, iz dežele želi spremeniti službo v trgovini z meš. blagom. Naslov v upravi pod št. 3245.
Zaslužek
Na kaj čakate?
Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor. - Zadruga jugoslov. pletača, Osijek.
iliižbodobe
Služkinja
zdrava, stara 20—24 let, vajena kmečkih del ie sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Poštena« na podružnico »Slovenca«, Trbovlje.
Kuharica - gospodinja
dobra, ki upravlja tudi druga hišna dela, se išče za vilo v Kranjski goli. Ponudbe na oglasni zavod Aloma Companv — Ljublj. pod »Kuharica«.
Manjše tekstilno podjetje
rabi za takojšnji nastop
nadmojstra
ki bi istodobno opravljal tudi posle mojstra in ki se dobro razume v tkanju, apretiranju in ostalih tehniških delih mehanične tkalnice, ki izdeluje mo-lino, botano. — Plača dobra, stanovanje v naravi. Ponudbe z označko plače ter prepisi dokumentov in sliko se morajo poslali v Sarajevo, poštni predal 186.
Strokovnjaka
za vodna kolesa iščem. Ponudbe pod »Gorenjsko: na upravo »Slovenca«.
Kuharico
kmečko, inteligentno, vajeno vseh gospodinjskih del, pridno in pošteno, išče večja trgovska hiša v mestu na deželi. Nastop 15. aprila. Ponudbe nasloviti na Peter Setina, Ra-deče-Zidani most.
11ДДД
Čamernikovn šoferska šola Liubliana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast koncesijonirana Prospekt zastnni. Pišite ponit
Krojači, šivilje!
Agilni z lepim vedenjem, ki se želijo izobraziti v krojenju, občevanju s strankami, je dana možnost nastopiti kot kroji-telji -ice, pomočniki -ice. Za nešivilje lahek sistem krojenja. Nov tečaj 8. aprila. Kroji po meri za gospode in dame! Ponudbe na Strokovno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19.
Citajte in širite »Slovenca«!
Zapustila nas je v brezmejni boli naša srčno ljubljena in dobra sestrica, svakinja in teta
Ivanka Završan
ter se dne 30. marca ob 1 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, preselila k Bogu v lepše življenje.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 1. aprila ob 10 dopoldne iz hiše žalos.i gostilna Zan na farno pokopališče v Komendi.
Molimo zanjo in io ohranimo v hvaležnem spominu.
Komenda -I. i ubljana, dne 30. marca 1931.
Rodbini Završan in Štrcin.
f..--::; : v ."-'M®
к||а
Globoko potrtega srca naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, stari oče, tast itd., gospod
Josip Ančtk star.
lekarnar v pokoju
v nedeljo dne 29. marca ob četrt na 8 zjutraj, v 74. letu starosti, previden z vsemi svetimi zakramenti, boguvdano izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 31. marca ob štirih popoldne.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo ob 6 zjutraj. V Ribnici, dne 30. marca 1931.
Žalujoči ostali.
МШнм
hà
Pa se zqodl. da marna le zboli la како a Ziûliuu ia n/o skrbela/ Prisrčno, vdano jo je negovala, /e zanjo kuhala in zanjo prala.
Ko mamica lo liho občuduje, se Zlatica pri sebi ie railuie: NI тпоџч dela, ni skrbi in hudo. ker milo Zlalorog usluarja čuda.
Motorna kolesa
B. S. A. • prikolicami 500 m* in Puch 220 i električno razsvetljavo, •e poceni prodasta. — Vprašati: Maribor, Ko-roščeva 32 oziroma Gor. Radgona, Trg 55.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrst« po 38 Din kg. čisto belo gosi« po 130 Din kg in čiiti puh po 250 Din kg. Razpoši-liam po poštnem povzetm. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica pcria.
Obrt
Foto Holynskl
ustreže vsakemu z dobrim delom in nizkimi cenami Ljubljana, Dunajska e. 6 Podružnica: Moste.
Kravate
majice, srajce, spodnje hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18.
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč od kolodvorov. Vhod tudi iz Bleivveisova c. Prihodnji redni tečaj se prične s 1. aprilom.
Gostilna
blizu postaje Žlebič se odda v najem, lahko takoj. Več se izve pri A. Lovšin, Breg, p. Ribnica.
Oddam lokal
na prometnem kraju za mlekarno. — Poizve se Alešovčeva št. 30, Ljubljana 7.
Lepo stanovanje
10 minut od kavarne Europe, 2 sobi velika predsoba, zaprta veranda, balkon, kopalnica in druge pritikline z vrtom se odda 1. maja. Naslov v upravi pod št. 3267.
Vsakovrstno
ZlUîfe ftunnfe
oo najvišjih cenab CERNE, fuvelir, Ljubljana Wolfova ulica it. 3.
Raznovrstnih čevljev
veliko množino imam v zalogi, zato jih razprodam po zelo znižani ceni. — Mihelič Anton, čevljar.
Gostilničarji,
hotelirji, pozor!
Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: Izborno štajersko belo vino po Din 4 in sladki prošek
po Din 16 liter. Gjuro Valjak, Maribor.
Tvrdka A. VOLK
t fnhljann. Hcslje»» cette 24. nudi najceneje rte vmte pSenično moko ln drage mleTike izdelke.
Zahtevajte cenik!
Prodam 40 krasnih
marmornatih umivalnikov in 260 umival-nih garnitur.
po nizki ceni ter 250 m' rabljenega škrilja.
Grand hotel Toplice Bled.
Oglejte si
zalogo damskih klobukov od Din 50 naprej. Preoblikovanje Din 28. — Salon »La Femme Chic«, Anica Puhek, Ljubljana, Selen-burgova ulica 6/1.
Prava bivolova kvasa
(Biiffel-Beize) za pode v rumeni, rujavi in rdeči barvi 1 kg Din 54, >/a kg Din 30 se dobi, tudi po pošti, v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica 29.
Najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, nadomestne dele in pnevmatiko dobite le pri Fran Saunig, Ljubljana Pražakova št. 2, nasproti Gospodarske Zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Specij. mehanična delavnica.
<7nserati
V\
\Slovencu•
I ima/o največji vsptrfti
Mebl. soba
se odda takoj solidnemu gospodu. Jegli'eva c. 9.
Kot sostanovalko
sprejmem dično ali
boljšo gospo.
gospo-Nasiov
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Več vagonov hrompiria
dolenjskega, štajerskega in prekmurskega, kupimo. — »Proda«, Prečna ul., Ljubljana.
Elektro motor
24 k v, vrtilno tok 380 220 ceno naprodaj. M. Švaj-
Zahvala
Ob smrti naše predobre matere, gosp«
Nezike Potokar
nam je bilo izkazano toliko sočutja in iskrenega sožalja, da »« ne moremo vsem posebej zahvaliti.
Naj nam bo tem potom dovoljeno, da se zahvalimo predvsem prečastitemu gospodu prof. dr. Snoju za njegovo prisrčno duhovno tolažbo, prečastiti duhovščini, gdč. Zinki Skulj, gg. pevcem, darovalcem cvetja, vsem, ki so našo predrago rajnko spremili na zadnji poti in vsem, ki so se nas spomnili v tem težkem času.
Mnogokrat in prisrčno zahvaljeni. Prosimo, da se blago-pokojne spomnijo v molitvi.
V Ljubljani, dne 30. marca 1931.
Žalujoči ostali.
pove uprava lista, pod ! gar, Dravlje 74, p. St. Vid št. 3338.	nad Ljubljano.
.S J P <z O ^
«-S u: ^ NO Ф O ti
ga-jS|£g
- é
«■5^2 Јј^
-	* — -r T3
3 ï =5 ■= 6C з je ад c X 0 "7 c —> 5 ..a-
. «- 55 a 'c s ® s"« . g- - 1
.goS .3
-	1 = 1
< 1 « 1 a »
U .	-r
■■• —i a. .. ..." -a
-	o, n ,ti 2 N > i a a •y il N » - e
и —i a N
n jm -- 3 .
SBiS
.c. •= a
Ciflr inO S Q
-	~ ^ -c .
c -J , — (M
« O g " *
a- s.*s N •à; . > ii «1 a o c 5
SgS g Si ^SSŽ I
I
> esj ■
Earl Derr Biggers:
Kitajčeva papiga
25
Vrata so se odprla. Vstopila sta Madden in Thorn. Kratek hip je milijonar oba pozorno motril. >Dobro jutro, gospod Holley!« je zatrobental. »Tu vam prinašam intervju. V New York ga boste brzo-javili, kajne?«
>Da. Davi sem vprašal svojega prijatelja. To bo zanj silno veselje!«
>N0, no — saj ne bo nič takega, kar bi svet na glavo postavilo. Upam, da pristavite, kje ste ga prejeli To bo nekoliko ohladilo ljubosumje vaših tovarišev, ki sem jih v New Yorku tolikokrat odklonil. Sami mojih besedi menda ne Iwste spreminjali?«
»Niti pičice!« je zagotavljal urednik. : Sedaj pa moram s svojim dragocenim zakladom brž nazaj v mesto. Odkritosrčno in iskreno se zahvaljujem, gospod Madden!«
»Le nikarte preveč, vi junak peresa. Veseli me, da sem vam mogel ustreči!«
Bob je spremil prijatelja na dvorišče. Zdi se ml, da vam nekaj roji p« glavi, ker manjka tisto orožje?« mu je šepnil časnikar.
»Hm — loteva se me občutek, kakor da bi se bilo preti kratkim zgodilo na tej farmi nekaj temnega! Toda rajši pojdite sedaj! Madden namreč ne sme opaziti najinega iskrenega tovarištva. Popoldne vas, kakor rečeno, obiščem.«
Holley je skočil v voz. »Tedaj na veselo svidenje!«
Ko je Bob s trpkim občutkom osamelosti gledal za vozilom, ki se je oddaljevalo, je trenutno v prašni dalji zapazil rjavo piko, ki se je naglo bližala. In glej — v nenadno njegovo veselje se je brzonoga pičica izpremenila v ličen majhen avto, ki je kmalu nato pod krepkim vodstvom Pavle Wendell v ko-rajžnem zaletu zavil na dvorišče.
»Lepo dobro jutro!« je pozdravljal Bob svojo znamko iz kavarne Oaza . Sem se že bal, da vas ne 1)0.«
Zal, sem zaspala! je veselo odvrnila. »To se mi v tom puščavskem kraju večkrat dogodi. Ste se ; kaj brigali za ta zrak? Ljudje, ki nekaj razumejo o teh rečeh, pravijo, da je kakor vino! Kako pa kaj j Madden? Je li tukaj?
»Res — vi imate prošnjo. Le kar vstopite!«
Thorn, ki je bil sam v sobi, je mlado dekle neprijazno pogledal. Redkim moškim bi se bilo kaj ta-! kega posrečilo; toda ta sttliec v modri suknji je bil ! menda že tak čudak.
•Thorn«, je velel Bob, 4a mlada gospodična bi i rada govorila z gospodom Maddenom.«
»Imam njegovo pismo,f je rezko dopolnila Pavla, j »pismo, v katerem mi dovoljuje, da smem na farmi i napraviti nekaj filmskih posnetkov. Saj se morda I spominjate — bila sem tukaj že zadnjo sredo zvečer.«
»Spominjam se,« se je glasil čemerni odgovor, j >In zelo obžalujem, da vas gospod Madden ne more i spre jeti. Naroči i mi je posebej, na j vas obvestim, da ! je žal prisiljen preklicali ono dovoljenje.«
»Pada bi lo čula iz ust gospoda Maddena samega!!- Pavline oči so se zasvetile kakor jeklo.
»Ponavljani: On noče imeli s tem nobenega oprav-' ka!« je vztrajal tninik.
Dekle je sedlo. »Povejte gospodu Maddenu, da je njegova raneha prekrasna. Povejte mu tudi, da sedim na stolu v njegovi sobi in da bom lu vsekakor sedela dotlej, dokler se mu ne bo zljubilo z menoj govoriti!«
Razkačen radi te ženske trme, se je Thorn brez besede pobral.
»Hudirja, se pa moško postavite!« se je veselo smejal Eden.
»To je moja častilakomnost! Vendar ne bom prenašala, da bi me takale podrejena duša metala iz hiše!«
Bobneče renčanje je naznanjalo, da prihaja gospodar. »Ja, kaj pa vendar to pomeni...«
»Gospod Madden!« Čedna obiskovalka se mu je žarko nasmehnila. »Saj sem vedela, da me vi ne zavrnete. Svojega lastnega pisma, ki ste mi ga pisali iz San Frančiška, vendar ne boste postavili 11a laž?«
Madden je vzel pismo ter ga obračal na vse strani.
Da, da seveda. Toda obžalujem, gospodična Wendell, da se je odtlej marsikaj dogodilo, popolnoma sem zn-poslen z nujnim delom ... Kratko, če bi se sedaj na-tepli na mojo raneho filmski ljudje, bi me to strašno motilo. Res zelo obžalujem, toda ...«
Smehljaj je izginil z ljubkega dekličinega obraza. »Vaš preklic je zame grozna blamaža v očeh moje družbe. Sporočila sem jim, da je vse dogovorjeno.«
»Nekoliko lahkomiselno ste se prenaglili...«
»Kako neki? Imela sem P. J. Maddenovo obljubo. Bi!a sein morda nespametna, toda verjela sem, da taka oseba zasluži neomajno zaupanje.«
Finančniku je postalo neprijetno. »Da ... jaz ... hm ... seveda nikdar ne prelomim besede. Kedaj pa pripeljete svoje ljudi?«
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani. Karel <">è.
Uduiuleli. Ituu Uukuvcc.
Urednik: Frane Krenii&r.