EKVADORSKI ANDI 
// besedilo in foto: Matija Križnar
Površina:  
283.561 km2
Št. prebivalcev: 
15.868.396  
(ocena iz leta 2015) 
Št. vrst ptic:  
1.695 vrst, od tega  
29 endemičnih vrst
ORNITOLOŠKI POTOPIS
Ponekod navidezno monotona gorska in strma pokrajina z ostrim rastlinjem in po-sameznimi kaktusi še vedno nudi zatočiš-
če mnogim pticam, kot je andski kondor (Vultur 
gryphus), ter redkim sesalcem, kot sta andski med-
ved ali očalar (Tremarctos ornatus) in gorski tapir 
(Tapirus pinchaque). 
OBLAČNI PRAGOZD 
Zahodni del andskih vrhov skozi celoten Ekvador 
pokriva oblačni ali megleni tropski gozd. Ta 
vlažen in rastlinsko pester gozd se razprostira na 
višinah približno 1000−3000 m n. m. in prejme 
pol manj letnih padavin kot amazonski pragozd. 
Najznačilnejša okolja lahko najdemo v okolici 
majhnega mesteca Mindo, ki je priljubljeno tudi 
med ornitologi, ljubitelji metuljev ter pivci kave 
in kakava. V gostem rastlinju le stežka opazimo 
ptice, zato so primernejše s travo poraščene 
površine in umetno pripravljene ploščadi, ki 
omogočajo opazovanje in fotografiranje ptic. Na 
drevesih lahko na golih vejah opazujemo različne 
tukane, mravljarje (Formicaridae), slikovite kičevce 
(Cotingidae) in živahne pipre (Pipridae). Najlaže 
bomo ptice opazili v prvih jutranjih žarkih, ko jih 
na plano privabijo različne žuželke. Med večjimi 
pticami smo opazili predstavnike hokojk (Cracidae), 
kamor spada tudi srpasta šakujka (Chamaepetes 
goudotii). Seveda ob omenjenih skupinah ne 
smemo pozabiti na kolibrije, ki jih privabljajo z za 
fotografiranje nič kaj lepimi krmilnicami. A že ob 
nekajminutnem opazovanju in preučevanju navad 
kolibrijev opazimo, da običajno sedajo na isto vejico 
in s tem omogočijo boljše fotografske izdelke. 
Ekvador s svojo lego pokriva vse značilne pasove 
južnoameriškega kontinenta − zahodne priobalne 
ravnice (la Costa), visokogorje (Andi, la Sierra) in 
porečje Amazonke (el Oriente). Posrečena lega in obilje 
padavin ustvarjata izjemna naravna okolja, ki gostijo 
mnoge vrste sesalcev, ptic, plazilcev ter nešteto vrst 
nevretenčarjev. Ni neobičajno, da prav v Ekvadorju 
srečamo tudi neverjetno bero značilnih ameriških 
kolibrijev, ki s svojimi piskajočimi klici opozarjajo nase.
VISOKOGORSKI PÁRAMO IN NJEGOVA 
RAZNOVRSTNOST
Ekvadorskemu visokogorju vladajo vulkani. Mnogi 
so že ugasli, nekateri pa še vedno kažejo znake 
dejavnosti in občasno tudi uničujoče izbruhnejo. 
Pokrajina je porasla z redkimi nizkimi drevesi, 
grmičevjem, travami in visokimi bromelijevkami 
(rod Puya) in nebinovkami (rod Espeletia), ki s 
svojimi debli spominjajo na kaktuse. Ta ekosistem 
imenujejo páramo (na višini 3000−4500 m n. m.). 
Značilni páramo floro in favno najdemo pod aktivnim 
vulkanom Cotopaxi, kjer ob jezeru Limpiopungo 
lahko opazujemo gnezdišča andskih galebov 
(Chroicocephalus serranus). Gnezda so si uredili 
na nedostopnih travnatih otočkih sredi plitvega 
jezera. Med posameznimi zaplatami travnate 
ruše in nizkim gričevjem po tleh lovijo svoj plen 
različni lončarji; andski trnorepec (Leptasthenura 
andicola), kostanjevoperuta (Cinclodes albidiventris) 
in debelokljuna tresorepka (C. excelsior), ki so ime 
dobili po gnezdih iz blata. Na širokih ravnicah se 
Krater vulkana PULULAHUA je tudi 
geobotanični rezervat.
Svet ptic 02, julij 201612
Domačinka z deklico 
nad kraterjem 
QUILOTOA
MODROUHI KOLIBRI (Colibri coruscans)
K naravnim danostim in pestrosti so v Ekvadorju pripomogli tudi 
geološki dejavniki, kot so vulkani, ki so pripravili zelo rodovitno 
zemljo, ponekod še vedno preraščajočo z neprehodnimi gozdovi in 
grmičevjem. Velik del ozemlja so si prisvojili že staroselci, ki zemljo 
še vedno obdelujejo ročno, kjer je le to mogoče.
Svet ptic 02, julij 2016 13
sprehajajo andske pribe (Vanellus resplendens) in 
andska kokica (Rupicola peruvianus). Ekvadorski 
kolibriji (Oreotrochilus chimborazo) pa se hranijo na 
nenavadnih cvetovih nebinovke vrste Chuquiraga 
jussieui – rastline, razširjene zgolj v visokogorju 
Ekvadorja in Peruja. 
Primerno okolje za ptice so ustvarila tudi jezera 
v vulkanskih kraterjih. Eno izmed takšnih jezer 
je Cuicocha, ki ima na sredini kraterja dva velika 
stožca in je idealno prebivališče za mnoge vodne 
ptice. Primerna gnezdišča so si v visoki travi našle 
kravje čaplje (Bubulcus ibis), prišleki iz evropskih in 
severnoafriških dežel. Pogosti prebivalec globokega 
jezera je tudi gorska liska (Fulica ardesiaca). Na 
bolj suhih tleh in v bližini ljudi najdemo zanimive 
črnouhe grlice (Zenaida auriculata) in drozge (veliki 
kos (Turdus fuscater),  ekvadorski drozg (Turdus 
maculirostris) itd.). Nekoliko drugačna jezera, a s 
podobno favno so v parku Cajas, nad starodavnim 
mestom Cuencas. Tam poleg lončarjev opazimo tudi 
velike rumenonoge martince (Tringa melanoleuca), 
na katere prežijo različne vrste ujed. 
PTICE CVETOV
V ekvadorskih gozdovih in tudi redko poraščenih 
pokrajinah živi več kot 100 vrst kolibrijev. 
Njihovo oglašanje nam takoj pritegne pozornost 
in z nekaj potrpljenja lahko opazujemo bleščeče 
barve perja, med katerimi prevladujeta zelena in 
modra. Priložnost za opazovanje in fotografiranje 
kolibrijev se ponuja povsod. Tako smo jih lahko 
opazovali v oblačnem gozdu v okolici mesta Mindo 
in še višje, točno na ekvatorju, severno od glavnega 
mesta Quito ter v okolici mesta Alausi. Kolibrijem 
so družbo med posedanjem na vejevju delale 
tudi sladkorjevke (Coereba flaveola), z rumeno 
obarvanim trebuščkom in kratkim kljunom, ter 
pisani predstavniki tanger (Thraupidae). 
ZANIMIVE VRSTE PTIC: 
andski kondor  
(Vultur gryphus), 
agnja  
(Geranoaetus melanoleucus), 
progasta karakara 
(Phalcoboenus carunculatus), 
andski galeb  
(Chroicocephalus serranus), 
črnouha grlica  
(Zenaida auriculata), 
andska priba  
(Vanellus resplendens), 
gorska liska  
(Fulica ardesiaca), 
debelokljuna tresorepka 
(Cinclodes excelsior), 
andska kokica  
(Rupicola peruvianus), 
kravja čaplja  
(Bubulcus ibis), 
sladkorjevka  
(Coereba flaveola), 
zastavar  
(Ocreatus underwoodi), 
vijoličasti kolibri  
(Colibri coruscans), 
rjavorepi kolibri  
(Amazilia tzacatl) itd. 
LAMA (Lama glama) ANGELSKA TROBENTA ali DATURA 
(Brugmansia sanguinea)
Arheološko najdišče INGAPIRCA
QUITO − glavno mesto države
Svet ptic 02, julij 201614
Že kmalu po prvih 
sončnih žarkih so se 
kolibriji piskajoče 
prepirali na krmilnici 
ali pa na vejah za boljše 
položaje in razgledne 
točke. Kljub majhnosti 
so ti izjemni letalci zelo 
glasni. 
Mirujoči vulkan SINCHOLAGUA
RJAVOREPI KOLIBRI (Amazilia tzacatl)
SVETLOKLJUNI ARASARI (Pteroglossus erythropygius)
GORSKA LISKA (Fulica ardesiaca)
SVIŠČEVEC vrste 
Gentianella cerastioides
Svet ptic 02, julij 2016 15