PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
LO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, P E TEK, 25. D E C E M B R A 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 349 - CENA 1 DIN
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO ŠELIGE* ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
| » * v* IZ P A JA f
*'&?■ ' -r'Er-
C ' \ V*.	‘ C " • •	iv / ♦£••••.- • cMt -v,- •:	’
Uvodna referata na seji republiške konference SZDL (3. stran) - Pisani petek - Priloga RTV



Sadatovo
povabilo
Titu
Pogovori podpredsednika ZAR Huseina el Ša-feia v Beogradu
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Podpredsednik ZAR Husein el Šafei, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji, se je dopoldne pogovarjal s predsednikom ZIS Mitjem Ribičičem. Pojasnil je zadnje akcije ZAR in opozoril, da njegova država izredno ceni podporo Jugoslavije. Govorili so tudi o razpletu razmer na Bližnjem vzhodu in napredovanju bilateralnega sodelovanja med državama.
Gosta iz ZAR je sprejel tudi predsednik zvezne konference SZDLJ Veljko Mila-tovič s člani predsedstva izvršnega odbora. Govorili so o perečih mednarodnih vprašanjih, zlasti o sedanji krizi na Bližnjem vzhodu in o sodelovanju SZDLJ in arabske socialistične unije. Zatem je podpredsednika ZAR sprejel predsednik skupščine SR Srbije Dragoslav Markovič.
Iz Kaira poroča Tanjug, da tamkajšnji listi danes poročajo o obisku predsednika Tita, ki naj bi na povabilo egiptovskega predsednika El Sadata dopotoval v ZAR februarja. Časopisi so tudi objavili izjavo člana egiptovske delegacije, da so bili pogovori med predsednikom Titom in podpredsednikom šafei jem zelo uspešni in da je Jugoslavija popolnoma podprla boj Arabcev za osvoboditev zasedenega ozemlja. Lista o-menjajo, da bodo skupno jugoslovansko - egiptovsko sporočilo o obisku njihovega podpredsednika pri nas objavili v soboto.
Protest Vatikana
RIM, 24. dec. (Reuter) — Rimski časnik Messaggero je danes zapisal, da je Vatikan poslal protesno noto italijanski vladi, ker je sprejela zakon o razvezi.
Uradni krogi italijanske vlade in Vatikana danes te novice niso ne potrdili ne zanikali. Ce se bo izkazalo, da je resnična, bo to prva vatikanska demarša pri italijanski vladi, odkar je bil sprejet omenjeni zakon.
SEJE REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENIJE.
Foto: E. šelhaus
Podobna stališča
Dragoljub Vujiča o pogovorih s podpredsednikom ZAR, o evropski konferenci o varnosti in o sojenju Baskom
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). »Z dosedanjim potekom obiska ^podpredsednika Združene arabske republike Huseina el šafeia in njegovih sodelavcev v Jugoslaviji smo zelo zadovoljni,« je odgovoril predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča na vprašanje diplomatskega urednika Tanjuga med današnjo tiskovno konferenco.
SOBOTNA
PRILOGA
VSE VEC PRIPRAVLJENOSTI ZA SPORAZUMEVANJE Intervju
z Mitjo Ribičičem
*
Dr. Jože Benigar TRI SPORNE TOČKE Stališča zdravstvenih zavodov o financiranju zdravstvenega varstva prebivalstva *
Janez Stanič EDWARD GIEREK Portret tedna
*
Slavko Fras BONN — ZVEZNA VAS ZRN
*
Jože Snoj OD NASLOVA DO NASLOVA Petindvajsetletna leposlovna žetev Cankarjeve založbe *
Marko Jakše KJER NI TOŽNIKA, NI SODNIKA Korupcija se je zelo razpasla .
*
Primož Žagar HETERODOKSNA PRIHODNOST Pogovor z inž. Nenadom Petrovičem *
Janko Perat SAM
Odlomek iz romana »Umirajoči čas«
V pogovorih z jugoslovanskimi voditelji je podpredsednik ZAR načel vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi. Poleg tega so na široko razčlenili sedanji položaj na Bližnjem vzhodu ter možnosti za mirno rešitev in odpravo posledic agresije na podlagi resolucije varnostnega sveta in generalne skupščine OZN. Pogovori so dokazali, da so stališča zelo sorodna, velikokrat pa tudi enaka.
Ko so Dragoljuba Vujico vprašali za mnenje o pripravah na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju in ga zaprosili, naj seznani časnikarje z odgovorom vlade SFRJ na memorandum finske vlade, ki je bil izročen 21. decembra, je med drugim rekel:" »Jugoslavija se popolnoma .strinja z oceno finske vlade, da je dosedanja dejavnost ugodno vplivala na splošno politično ozračje v Evropi. Medtem se je tudi posrečilo zgladiti ali omiliti nekaj navzkrižij. Jugoslovanska vlada sodi, da bi bilo treba zdaj preiti tudi k multilateralnim stikom med zainteresiranimi državami.«
časnikarji so se pozanimali tudi za bližnji obisk iranskega zunanjega ministra v Jugoslaviji. Vujiča jim je ta-
Sindikat
priznava
krivdo
Poljsko sindikalno vodstvo razpravljalo o neredih v obmorskih mestih
VARŠAVA, 24. dec. (PAP) — Vodstvo poljskih sindikatov je na včerajnji seji obravnavalo položaj, ki je nastal po neredih v obmorskih mestih.
Predsednik centralnega sveta Ignacy Loga-Sowinski je na tej seji dejal, da lahko »delavske demonstracije razumemo tudi kot ostro kritiko sindikatov«. Prenekatera sindikalna organizacija in delavski svet po njegovih besedah nista mogla delavcem zajamčiti njihovih pravic in se nista niti potrudila, da bi bilo pravičnim delavskim zahtevam zadoščeno.
Loga-Sowinski je za konec poudaril, da morajo »sindikati spremeniti svojo dejavnost v temeljih, tako v metodah kakor v načinu dela«.
kole odgovoril: »Sodelovanje med Jugoslavijo in Iranom se je zlasti zadnja leta po izmenjavi obiskov na ravni šefov držav in na drugih ravneh izrazito okrepilo in razširilo tako na političnem kakor na gospodarskem po-
Neuspešni razgovori v Hejhoju
Kitajsko-sovjetska pogajanja o mejnih rekah se bodo nadaljevala 1.1971
PEKING, 24. dec. (Tanjug). Kitajska javnost je bila šele danes seznanjena z dejstvom, da je bilo v kitajskem mestecu Hejhoju od 10- julija do 19. decembra zasedanje kitajsko - sovjetske mešane komisije za plovbo po skupnih mejnih rekah. Ker se niso mogli sporazumeti, so sklenili, da se bodo prihodnje leto sešli ponovno, in sicer na sovjetskem ozemlju.
To je bilo že šestnajsto redno zasedanje komisije, čeprav tokrait nisio sporočili, o čem vse so razpravljali, domnevajo, da je bilo na dnevnem redu poleg plovbe po mejnih rekah tudi vprašanje obmejnega trgovinskega prometa. Ker se nikakor niso mogli sporazumeti, je verjetno, da bodo reke izkoriščali tako kot doslej, vse do morebitnega sporazuma, ki bi ga morda sprejeli na sedemnajstem zasedanju komisije. Kdaj bo to zasedanje, bodo določili med nadaljnjimi posvetovanji. Verjetno bo potrebnih več mesecev pripravljalnih del.
Hkrati s tem potekajo v Pekingu pogajanja med delegacijama SZ in LR Kitajske o mejnih vprašanjih v celoti. Ta pogajanja so se začela že 20. oktobra lani. Verjetno pa je, da so obtičala na mrtvi točki, ker je šef sovjetske delegacije ULičev že skoraj trj tedne v Moskvi, še zmeraj pa niso objavljeni nikakršni rezultati. Pričakujejo, da se bo Uličev, ki je v Moskvi skupaj s sovjetskim veleposlanikom Tolstikovim, že čez nefkaj dni vrnil v Peking. Potem se bodo pogajanja, ki jim obe strani pripisujeta največji pomen, najbrž nadaljevala.
dročju. Zaradi mnogih skupnih interesov se bo takšno sodelovanje nedvomno še naprej razvijalo«
K nedavnemu sestanku avstrijskega kanclerja s predstavniki koroških Slovencev je Vujiča pripomnil: »Upamo in smo prepričani, da bodo po tem sestanku, ki je bil koristen in konstruktiven, začeli zares uresničevati določila državnega sporazuma, s katerim so jugoslovanskim manjšinam v Avstriji (hrvat-ski in slovenski) zajamčene ustrezne pravice.«
Na vprašanje o Baskih pa je Vujiča izjavil, da je proces javnost močno razburil ter da smo tako kot demokratične sile v drugih evropskih državah izrazili svojo solidarnost s španskimi demokrati.
Debray pri Allendeju
SANTIAGO, 24. decembra (Reuter) — Francoski novinar Regis Debray je dopotoval v glavno mesto Čila, jutri pa se bo sestal s predsednikom Salvadorjem Allendejem. De-braya in še pet drugih izpuščenih gverilcev so po amnestiji v Boliviji prepeljali ▼ čilsko mesto Iquique.
Predlogi iz Slovenije za spremembe v federaciji
Včeraj je biia v Ljubljani osma seja republiške konference Socialistične zveze Slovenije, na kateri sta imela referata Stane Markič in Božo Kovač
LJUBLJANA, 24. dec. - Na današnji seji je republiška konferenca SZDL Slovenije pod predsedstvom Janeza Vipotnika razpravljala o razvoju političnega sistema in odnosov. Predvsem je opredelila svoje stališče do predvidenih sprememb v federaciji in v političnem sistemu sploh.
Na to temo sta bila pripravljena dva referata. Stane Markič je govoril predvsem o stališčih, ki so se v dosedanji razpravi izoblikovala v Sloveniji do nove vloge federacije in republik, vtem ko je Božo Kovač govoril predvsem o razvijanju delegatskega razmerja in sistema, kar je pot, po kateri naj bi de-
lovni ljudje v združenem delu odločali o družbenih vprašanjih. Na današnji konferenci so podprli predloge predsednika Tita za spremembo zvezne ustave, podrobneje pa so tudi opredelila, kakšna so stališča Slovenije do tega, katere funkcije naj bi narodi in narodnosti ter republike in pokrajine v
Za pobudo Tita
Prosvetnokulturni zbor zvezne skupščine o spremembah zvezne ustave
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 24. dec. Prosvetnokulturni zbor zvezne skupščine je na današnji seji soglasno sprejel predlog predsednika republike, naj bi se lotili sprememb ustave. Predsednik zbora dr. Avguštin Lah je razložil poslancem pomen sprememb in procedure, pri čemer je bistveno, da zbor zavzame stališča glede področij, kjer je treba izvesti ustavne spremembe. Zbor je potem sprejel sklep, da se lotijo sprememb ustave SFRJ z novo organizacijo zveznih organov kakor tudi glede funkcij, pravic in dolžnosti federacije na področju političnih in gospodarskih odnosov ter odnosov med federacijo, republikami in avtonomnima pokrajinama.
Pred tem so na seji zbora obravnavali več poslanskih vprašanj, ki so se nanašala na varnost potovanja z letak JAT, evidenco o višina premoženja zasebnikov, uvoz drobovine (torej vprašanja, ki še malo ne sodijo v področje dela tega zbora!). Večina poslanskih vprašanj se je nanašala na to, kako bomo prihodnje leto izhajali, če povečamo proračun samo za 10,7 odstotka, kolikor je zavoljo uresničitve stabilizacijskega programa predlagal ZIS. Na vprašanje poslancev je odgovarjal član ZIS Marko Bulc. Poudaril je, da je omenjeni odstotek povečanja proračuna »eden zelo pomembnih elementov stabilizacijskega programa«.
V nadaljevanju seje je zbor sprejel predlog svojega poslovnika in razpravljal o predlogu temeljev za dolgoročni program modernizacije izo-braževalno-vzgojne dejavnosti v SFRJ, o vzgojni funkciji izobraževalnih ustanov kakor tudi o aktualnih vprašanj v zvezi z izobraževanjem otrok jugoslovanskih delavcev v tujini. Na dnevnem redu je bil tudi predlog več zakonskih predpisov in predlogov za sprejetje zakonov, razpravljali pa so tudi o programu modernizacije vzgojno-izobraže-valne dejavnosti v Jugosla. viji. Poslanec Boris Lipužič iz Krškega je rekel med drugim, da je nujno potrebna dobra organizacija in koordinacija
pri modernizaciji vzgojno izobraževalnega procesa in da Je treba nujno pri učiteljih fn prt širši javnosti poglobiti zavest o potrebi po večji učinkovitosti pouka.
Več govornikov je opozorilo na problematiko Izobraževanja na nezadostno • razvitih območjih kakor tudi na to, da bo marsikje primanjkovalo materialnih sredstev za modernizacijo pouka.
skupnem interesu v prihodnje opravljali na ravni federacije. Temeljno izhodišče je, da delovni ljudje in narodi Jugoslavije uresničujejo svoje suverene pravice v republiki, v zadevah, za katere se skupaj dogovore, pa v federaciji.
V referatu Boža Kovača je posebej poudarjena misel,
STANE MARKIČ
ZDRAVKO ILIČ I BOŽO KOVAČ
Odnosi s tujino
"	t
Skupščinska zunanjepolitična odbora poslušala poročilo dr. Antona Vratuše
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Odbora za zunanjo politiko zbora narodov in družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine sta na današnji skupni seji razpravljala o odnosih na Balkanu.
Opozorili so, da je Jugoslavija najbolj zainteresirana za pozitiven razvoj odnosov med balkanskimi državami in poglobitev bilateralnega ter multilateralnega sodelovanja, upoštevaje neodvisnost, integriteto in nevme-šavanje v notranje zadeve. Poslanci so poslušali poročilo namestnika državnega sekretarja za zunanje zadeve Vratuša o novih vidikih v odnosih z Italijo in Avstrijo.
Strinjali so se, naj bi te odnose nadalje poglabljali.
Poslanci so med razpravo opozorili, da v mnogih balkanskih državah žive narodnostne manjšine kot dediščina preteklosti, v kateri so se balkanski narodi — ne po svoji krivdi — zapletli v igro velesil. Narodnostne maoijši-ne pa ne bi smele biti povod za spore, temveč za zbližanje in konstruktivno sodelovanje med balkanskimi državami.
Zima že močno zavira promet
Največ snega v Bihaču (55 cm) - Letalski promet v Zagrebu brez večjih motenj - Zamude mednarodnih vlakov - Burja ob Jadranu je naglo pojenjala
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Meteorologi pravijo, da danes in jutri ne bo snežilo in deževalo. V prihodnjih dveh, treh dneh bomo imeli spremenljivo oblačno vreme, tu pa tam bo v celinskem delu države tudi snežilo.
Začetek zime je prinesel tudi nekaj snega. Snežna odeja je bila danes zjutraj najdebelejša v Bihaču (55 cm), jr Banjaluki (45 cm) in v Ogu-linu (50 cm).
Skoraj v vsej Bosni in Hercegovini je na debelo zapadel sneg, vendar za zdaj ni zastal promet na nobeni glavni cesti. Manjši zastoji so samo na nekaterih cestah tretjega reda. Največje težave v prometu so v okolici Bihača.
V zadnjih 48 urah je snežilo tudi skoraj po vsej Hr-vatski. Na večini glavnih in drugih cest se zato promet hudo zatika. Vozniki imajo preglavice posebno na odseku Karlovac—Reka. Na cesti Kar-lovac—Plitvice—Gospič in na cesti Gospič—Karlobag pa je zaradi velikih zametov promet skoraj onemogočen, medtem ko se na avtomobilski cesti Zagreb—Beograd razvija v glavnem brez težav.
Poledica je močno zavrta promet na odseku Ptuj—Ormož —Varaždin— Zagreb — Čakovec—Letenje—madž. meja.
Letalski promet prek za-
grebškega letališča poteka brez večjih motenj. Mednarodni vlaki iz ZR Nemčije in Avstrije pa prihajajo v Zagreb s precejšnjo zamudo, medtem ko se notranji železniška promet razvija skoraj normalno.
V pomorskem, potniškem in tovornem prometu v zgornjem Jadranu ni od davi več zastojev, ker je burja naglo pojenjala. Tudi snežiti je prenehalo. Na cestah, ki držijo iz Primorja proti Ljubljani,. Zagrebu in Liki, je še vedno prepovedan promet za tovornjake s prikolicami in cestne vlačilce, druga vozila pa morajo biti opremljena z zimsko opremo.
Potem ko se je neurje uneslo, so ponoči in danes zjutraj potegnili iz snežnih zametov jveč sto vozil, ki so obtičala na jadranski magistrali.
Iz Budimpešte poročajo, da je v vsej Madžarski, razen okrog Soprona, zapadel prvi sneg. Celih deset ur je enakomerno naletaval, tako da je snežna odeja povprečno debela nekaj nad 20 centimetrov. Vlaki so imeli ponoči tudi po več ur zamude.
Bucher zbolel
RIO DE JANEIRO, 24. dec. (Reuter). Brazilska vlada je sinoči razpravljala o zadnji zahtevi ugrabiteljev, ki so zagrozili, da bodo ubili švicarskega veleposlanika Bucherja, če vlada ne bo pristala na njihove pogoje. Minister za pravosodje Alfredo Buzaid je sporočil, da so gverilci svoje zadnje sporočilo pustili v predmestju Ria de Janeira. Po neuradnih poročilih je ugrabljeni Bucher pisal papeževemu poslaniku v Riu, da je zbolel in da se v kratkem nadeja prostosti. To pismo so našli v anglikanski cerkvi v Riu de Janeiru.
da si je treba v nadaljnjih spremembah političnega sistema prizadevati za takšno ureditev, ki bo omogočila uveljavljanje vloge delovnega človeka pri vseh družbenih odločitvah. Posebnega pomena pri tem pa je prav uveljavljanje delegatskega razmerja. Povzetek obeh referatov objavljaano na 3. strani, podrobnejše poročilo o dopoldanskem delu razprave pa na 2. strani. Poročilo o nadaljnjem poteku seje bomo objavili v sobotni številki »Dela«.
Konferenca je imela na dnevnem redu še nekatere druge zadeve. Razpravljali so o pripravah na volilne konference SZDL, o predlogu kadrovskih sprememb v organih republiške konference, o dopolnitvi odloka o povračilih članom republiške konference ter o predlogu odloka o začasnem finanoiranju republiške konference v prvem trimesečju prihodnjega leta.
.	V. J.
Ukrepi za nemoteno preskrbo
O pomanjkanju kurilnega olja in elektrike na prihodnji seji ZIS
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug— — Zvezni sekretariat za informacije je sporočil, da je zvejni izvršni svet na včerajšnji seji — vodil je je Mitja Ribičič, razpravljal o perečih vprašanjih v zvezi z izvajanjem ekonomske politike. O tem je ZIS razpravljal na osnovi poročil pristojnih zveznih organov o likvidnosti bank in gospodarstva, o preskrbljenosti tržišča z živili in nekaterimi drugimi izdelki ter o pomanjkanju električne energije.
Za nemoteno oskrbo trga z živili je ZIS naročil pristojnim zveznim organom, kaj spremljajo položaj na tržišču in *po potrebi ukrepajo. V zvezi s pomanjkanjem kurilnega olja je ukazal direkciji za rezerve industrijskih izdelkov, naj intervenira na trgu s kurilnim oljem iz svojih zalog, tržni inšpekciji pa je naročil, naj ugotovi, kolikšne so zaloge pri proizvajalcih in prodajalcih: na osnovi poročila inšpekcije bo ZIS o tem problemu razpravljal na prihodnji seji. Tudi o pomanjkanju eletrične energije bo ZIS razpravljal na prihodnji seji na temelju podrobnejšega poročila zveznega sekretariata za gospodarstvo.
Podrobno poročilo o seji ZIS objavljamo na 2. strani.
Maurer spet na dolžnosti
BUKAREŠTA, 24. decembra (AFP) — Romunski premier lori Gheorghe Maurer je včeraj ponovno prevzel državniške posle, ki jih je moral prekiniti 5. oktobra zaradi hude prometne nesreče.
Fraser gre v Peking
OTTAWA, 24. dec. (Reuter) — Prvi šef kanadskega veleposlaništva v Pekingu John Fraser je izjavil, da bodo najprej sklenili sporazum o ka-nadsko-kitajski kulturni izmenjavi, zatem pa konzularni sporazum in sporazum o civilnem letalskem prometu. Po vzpostavitvi diplomatskih odnosov so Fraserja imenovali za odpravnika poslov v kitajskem glavnem mestu.
Jaser Arafat povablien v Karači
BEJRUT, 24. decembra (Tanjug) — Na konferenci zunanjih ministrov islamskih držav, ki se bo začela v soboto v Karačiju, bodo razpravljala predvsem o palestinskem vprašanju in prihodnosti Jeruzalema. Na konferenco so uradno povabili Jaserja Arafata.
Več
o izvozu
Med najbolj zaskrbljujoče pojave našega gospodarskega razvoja v letošnjem letu sodi nenavadno povečan primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci. Povzročilo ga je čezmerno povečanje notranje potrošnje kot tudi nenormalno kopičenje zalog reprodukcijskega materiala iz uvoza. Vse skupaj pa je Qdsev zaostrovanja obstoječih strukturnih odnosov v gospodarstvu, rastoče nestabilnosti na notranjem trgu kot tudi pomanjkljivosti v celotnem sistemu ekonomskih odnosov s tujino.
Ker smo že takore-koč pri koncu leta, je zelo pereče vprašanje, kaj si lahko na tem področju obetamo prihodnje leto. Razumljivo je, da sodi bistveno zmanjšanje primanjkljaja tekoče plačilne bilance med poglavitne cilje družbenoekonomske politike za 1. 1971. Zvezni izvršni svet celo računa, da bomo ta primanjkljaj lahko prihodnje leto zmanjšali najmanj na polovico letošnjega. Treba je opozoriti, da je podoben cilj zapisan tudi v resoluciji o osnovah ekonomske politike za letošnje leto. Da hi zagotovili ta cilj, pa so seveda spričo teže problema na vidiku veliko bolj zahtevni ukrepi kot pred enim letom.
Vendarle pa bi ob tem kazalo opozoriti na eno stvar. Slišati je namreč glasove, da so v ekonomski politiki na tem področju za prihodnje leto prizadevanja še vedno preveč usmerjena predvsem na omejevanje uvoza. Seveda je prav vso potrebno pozornost posvečati tudi uravnavanju uvoza, vendarle pa bi ob tem morali dati tudi večji poudarek pospeševanju izvoza. Res je, da je doslej izvoz najbrž v precejšnji meri zaostajal tudi zaradi nerealne paritete dinarja. V tem pogledu so seveda utemeljena pričakovanja tvorcev ekonomske politike za naslednje obdobje, da bo namreč realni stabilni tečaj učinkovita podlaga racionalnega ponašanja vseh dejavnikov v ekonomskih odnosih s tujino. Vendarle pa se ob tem ne bi bilo pametno odrekati že uveljavljenih učinkovitih oblik spodbujanja izvoza kot je npr. devizna stimulacija, ki je tudi pri nas v Sloveniji mnogo prispevala k povečanju izvoza. Ena drugih oblik je npr. tudi možnost, da gospodarstvo samo prevzema ri-zike pri najemanju posojil v tujini. Vsakršni ukrepi v nasprotni smeri, ki se o njih tudi pojavljajo glasovi, bi bili seveda za nadaljnje naraščanje izvoza zelo škodljivi.
Kot je nedavno poudaril predsednik ZIS, koncepcija sistema na področju ekonomskih odnosov s tujino še ni povsem jasna. Zato je po našem mnenju še toliko bolj pomembna pozornost proti vsakršnim poskusom, da bi se prek ukrepov tekoče ekonomske politike vtihotapi iale na to področje rešitve, ki bi dejansko pomenile u-vel.iavl.ianje elementov preživelega sistema.
A. JAVORNIK
Kakšen naj bo delegatski sistem
Razprava na včerajšnji 8. seji republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o razvoju političnega sistema in odnosov — Različni pogledi o nekaterih odprtih vprašanjih terjajo še nadaljnjo razpravo
LJUBLJANA, 24. dec. Na današnji seji republiške konference SZDL Slovenije se je pri obravnavanju prve točke dnevnega reda o razvoju političnega sistema in odnosov po uvodnih referatih članov izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije Staneta Markiča in Boža Kovača razvila razgibana razprava.
MARTIN KOŠIR je med drugim dejal, da so po njegovem mnenju dosedanje razprave o spremembah političnega sistema potekale v glavnem le v krogu politične samoupravne strukture federacije, republike in komune, manj pa je bilo poglobljenih razprav v samoupravni bazi naše družbe.
Govornik se je vprašal, ali Je sedanja komuna tisto, kar smo želeli in kar smo tudi proklamirali. Menil je, da to zaenkrat še ni, čeprav moramo hkrati priznati, da sta cilj in vizija naše komune dokaj jasna in nedvoumno izražena v ustavi. Obstajajo dokaj enotni pogledi na razvoj samoupravnih odnosov v komuni, zlasti pa na smer razvoja skupščinskega sistema kjer mora priti do nekaterih sprememb; zdi se namreč. da je prav skupščinski
Varstvo borcev v i. 1971
Skupščinska komisija o ustreznem poglavju predloga proračuna
LJUBLJANA, 24. decembra — Komisija za vprašanja borcev NOV skupščine SR Slovenije je na današnji seji obravnavala varstvo borcev NOV in vojaških vojnih invalidov v prihodnjem letu, kakor se le-to kaže v predlogu proračuna SR Slovenije za leto 1971. S tem v zvez; je pregledala predvsem tisto poglavje v predlogu proračuna, kd zadeva varstvo borcev NOV in VVI. Ugotovila je, da vsebuje predlog proračuna vse tiste postavke za vartvo borcev NOV in VVI, ki jih urejajo doslej sprejeti zakonski predpisi. Ce pa bo v prihodnjem letu sprejet tudi kak nov zakon kot npr. zakon o priznavalninah, za katerega je bilo izdanih že nekaj osnutkov, bo to seveda terjalo zagotovitev dodatnih sredstev, ki v sedanjem predlogu proračuna niso predvidena.
Nadalje so člani komisije za vprašanja borcev poslušali informacijo o načrtu predloga o ugotavljanju funkcij zveze glede varstva borcev in invalidov. se pravi o dosedanjih predlogih za prenos pristojnosti varstva borcev NOV in invalidov na republike. Končno pa so se seznanili tudi z informacijo o statističnem popisu borcevNOV, ki naj bi ga opravili prihodnje leto, ko je v načrtu tudi popis vsega prebivalstva. V zvezi s tem so menili, da je treba glede na to, da bi bila za izvedbo takega popisa potrebna znatna denarna sredstva, najprej temeljito preučiti, kaj bi tak popis borcev lahko dal oziroma kaj bi sploh želeli z njim izvedeti in doseči.
—vš.
Novoletna številka »Komunista« v soboto
Obveščamo bralce, da bo novoletna številka »Komunista« izšla v soboto,, 26. decembra. Večina bralcev jo bo dobila najkasneje v ponedeljek, 28. decembra. To bo bogata dvojna številka z zanimivimi prispevki najvidnejših predstavnikov slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. V njej objavljamo tudi obširno problematiko slovenske univerze, nadalje mnenja in predloge bralcev, kako v prihodnjem letu urejati »Komunista«, rezultate ankete in druge zanimive sestavke.
Slovensko izdajo »Komunista« bo mogoče kupiti tudi v kioskih.
suistem v občinah v nekem smislu v krizi, že dalj časa snusamo ookriti vzroke, zaitaj se niso boij razvili zbori delo vnm skupnosti kot izraz neposrednih odnosov in vplivov predstavnikov organizacij združenega dela na oblikovanje politike v občinah. Na to vprašanje še ni mogoče dokončno odgovoriti, in tudi ne izreči sklepa o usodi tega zbora. Problem bržčas ni povsod enak, odvisen je od oblike in metode dela posamezne skupščine. Zbori delovnih skupnosti najbrž niso bili dovolj povezani z ljudmi in organizacijami, katere predstavljajo.
Diskutant je nadalje poudaril, da ni nasprotnik teze o delegatskem sistemu, zahteval pa je, da se temu fenomenu v naših samoupravnih odnosih .pusti več prostora za razprave in da lahko tudi praksa sama ponudi nekatere rešitve. Na terenu že lahko zasledimo določene poskuse v tej smeri, potrebno pa bi jih bilo analizirati že sedaj ter povzeti najbolj pozitivne strani delegatskega načina v naših samoupravnih odnosih.
TONE SVETINA je dejal, da dosedanji razvoj naše samoupravne demokracije ni mogel peljati v drugo smer, kot je pripeljal. Tako slovenski kot vsi jugoslovanski narodi so zainteresirani, da enkrat za vselej postavimo sistem, v katerem bomo vedeli, kdo pije, kdo plača. Sedaj imamo idealno možnost, da Slovenci razvijemo svojo državnost. Izboriti si moramo sistem, v katerem se bo razvijalo vse zdravo in napredno. Zelo se je zavzel za to, I da bi dobila pravo mesto odgovornost in kontrola, da bi se čimbolj učinkovito zoperstavili raznim družbeno negativnim pojavom.
Dr. VOJ AN RUS se je pomudil ob gradivu, ki so ga dobili za to konferenco in ki ima naslov »Načela delegat- J skega razmerja in sistema«, čeprav so v današnjem referatu Boža Kovača nekatere stvari morda ublažene, neka-
Madžarsko
priznanje
NOVI SAD, 24. dec. (Tanjug). — Strokovna komisija Madžarske je priznala tri jugoslovanske sorte hibridne koruze: »NS SK 70«, »ZP SIC 6« in »OS SK 218«, ki so jih vzgojili v inštitutih v Novem Sadu, Zemun-polju in Osijeku. S tem je praktično dala »dovoljenje« za uporabo teh naših hibridov v kmetijski proizvodnji na Madžarskem.
tera stališča popravljena. Rekel je, da se mu zdi nujno potrebno govoriti prav o tem gradivu, o teh načelih delegatskega razmerja in sistema zato, ker se tu pojavlja neka ožja teza, ki tudi še danes ni prišla popolnoma z dnevnega reda, ker jo še zelo dolgo zastopajo nekateri posamezniki, nekatere ožje skupine. Del te teze je, da delavski sveti in predstavništva raznih interesnih skupnosti posredno volijo delegate za občine, potem pa občinski delegati prav tako posredno delegate za republiko itn. Drugi del te ožje teze pa je, da naj bo mandat teh delegatov fleksibilen, tako da se delegati menjajo tako rekoč pri vsaki točka dnevnega reda.
Potem je govornik opozoril na stausua, Ki so bua zavzeta v zaceuKU tega teana na posvetovanju predstavnikov štirih družbenpolitičnih organizacij mesta Ljubljane. Povedal je, da je na omenjenem posvetu prevladovalo mnenje, da bi bilo preuranjeno sprejemati kakršnekoli SKlepe ali stališča o delegatskem razmerju, načelih in sistemu, saj šele začenjamo široko javno razpravo o političnem sistemu. Socialistična zveza naj ustrezneje prikaže vsa mnenja, predloge, stališča o načelih delegatskega razmerja in sistema. V skladu z načeli dokumenta »SZDL danes« je treba vse variante enakovredno obravnavati v javni razpravi, pri čemer se mora SZDL zavzeti za najbolj argumentirana stališča in predloge. Dejal je, da so na omenjenem posvetu sodili, da je potrebno prek SZDL odpreti široko razpravo, in sicer ne samo o delegatskem razmerju, temveč 0 celoviti problematiki političnega sistema, to je o volilnem in skupščinskem sistemu, o vlogi in mestu družbenopolitičnih organizacij in podobnem. Opozoril je tudi, da je na omenjenem ljubljanskem posvetovanju prevladalo mnenje, da je to načelo sprejemljivo in koristno le takrat, ko gre za razprave v ožjih strokovnih organih, drugače pa je bila izražena bojazen, da bi vgraditev fleksibilnega mandata v skupščinski sistem vnesla vrsto negativnih pojavov.
Dr. Vojam Rus Je v svoji razpravi navedel nekatere dokumente, v katerih je bilo rečeno — med drugim na zadnji seji CK ZKS — da je treba vprašanja delegatskega sistema iod. še temeljito preučiti, raziskati in šele na osnovi tega sklepati, medtem ko
UREJA
UREDNIŠKI ODBOR:
Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik), Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika) , Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija).
Sindikat za odtalitev cen živil
Predlogi CO sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug) — Neugoden gospodarski položaj in neizenačeni pogoji gospodarjenja zavirajo nadaljnji razvoj samoupravljanja, pridobivanja in delitve dohodka po rezultatih dela v kmetijskih organizacijah, so poudarili na današnji plenarni seji centralnega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Jugoslavije, ko so razpravljali o analizi delitve dohodka in dohodkovnih razmerij v kmetijskih delovnih organizacijah.
Zato se je centralni odbor zavzel med drugim za takojšnjo odtalitev cen ižvil in kmetijskih pridelkov. Ce pa je že treba obdržati prejšnje cene nekaterih proizvodov (zaradi standarda delovnih ljudi), naj bi zanje uvedli sistem kompenzacije. Režim zajamčenih cen je treba obdržati še nadalje kot institucijo skupne politike. To pa je mogoče zagotoviti samo s specializiranimi združenji in skladi za vso državo. Politika materialnih rezerv hi morala biti sestavni del dolgoročnega in stabilnega razvoja na področju kmetijstva in živilske industrije. Predlagajo tudi, da naj bi uvedli moratorij za odplačilo anuitet za leto 1970, ki izvirajo iz tako imenovanega državnega kapitala. m:lz.SiŠza-pa
Konferenca ZK obmejnih enot
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug) —- Tukaj je bila danes prva seja konference ZK iz obmejnih enot v novi delegatski sestavi. Za sekretarja komiteja konference je bil izvoljen generalmajor Milan Krdžič.
Soglasje o sodelovanju v znanosti
Končano zasedanje predstavnikov organov za znanost republik in AP
KRANJ, 24. dec. — Na dvodnevnem zasedanju predstavnikov republiških in pokrajinskih organov, ki so pristojni za znanost, je bilo doseženo popolno načelno soglasje glede nadaljnjih oblik medrepubliškega sodelovanja po napovedani ukinitvi zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti in ustreznega fonda.
Ko so razpravljali o nekaterih odprtih problemih, ki so s tem v zvezi, so se predstavniki republik in pokrajin, (SR Makedonija in Cma gora sta svoj izostanek opravičili, prav tako AP Kosovo) sporazumeli, da republike oziroma pokrajini prevzamejo vse dogovorjene obveze in pravice zveznega fonda, ki bo odpravljen. Republike naj bi v bodoče skupno financirale le tiste mednarodne kongrese, ki izhajajo iz obveznosti Jugoslavije v mednarodnih znanstvenih organizacijah. Prav tako bi skupno financirali- tudi jugoslovanska znanstvena srečanja, ki jih bodo organizirala jugoslovanska združenja po predhodnem dogovoru v koordinacijskem medrepubliškem organu. Sklenjeno je bilo, da naj se v koordinacijskem odboru ponovno preveri zainteresiranost posameznih republik za tako imenovane znanstvene makropro-jekte in ugotovi realne finančne možnosti, predno bi se skupno odločili za njihovo realizacijo. Podoben postopek predlagajo tudi glede 82 znanstvenih časopisov v Jugoslaviji, ki jih je dosedaj sofinanciral zvezni fond.
O ostalih odprtih problemih pa bo tekla beseda na zasedanju medrepubliškega koordinacijskega odbora januarja 1971 v Zagrebu, kakor so se udeleženci kranjskega sestanka dogovorili že včeraj.
tako hitro forsiranje ene same teze, kot se je to zgodilo v današnjih materialih, ne daje možnosti za tako široko razpravo, v kateri se vse teze pojavljajo enakopravno, ob i-stem času, v istem gradivu, x enakim prostorom.
BOŽO KOVAČ je v odgovoru dr. Vojanu Rusu dejal, da ne bi z njim polemiziral, čeprav se močno razhajata. Ne bi pa hotel, da bi zamisel o fleksibilnem mandatu izzvenela, denimo, kot šala v naših odnosih in v našem bodočem sistemu. Prav to, če vsajamo fleksibilni mandat v sedanjo skupščino, v delovanje skupščinskega sistema, je vendarle še predstvaniški sistem. Upam pa verjeti, je dejal Kovač, da bo prišel čas, ki ni tako daleč, ko se bomo ljudje po svojih delegatih celo neposredno pogovarjali. Vprašanje je, ali bomo v takem primeru imeli splošne politične predstavnike, ki se bodo v vsakem primeru dogovarjali o naših zadevah, ali pa bomo izbrali tiste, ki bodo znali braniti naše interese, hkrati pa se sporazumevati z drugimi.
Kar zadeva očitke dr. Rusa na gradivo je Kovač poudaril, da je imelo delovno gradivo, ki so ga pripravili za današnjo sejo, predvsem namen, da zberemo iz njega, kakor tudi iz današnjih spoznanj vse tisto, kar osvetljuje bistvo zamisli o delegatskem načelu in sistemu. Res manjka antiteza k temu gradivu, toda kaj je antiteza k delegatskemu načelu in delegatskemu razmerju? Najbrž predstavniški mandat, predstavniški sistem. Tretje variante, čiste antiteze, še nisem opazil, je dejal Kovač, nisem pa tudi videl razloga, zakaj bi staro institu-Vcijo, predstavniški sistem ponovno osvetljevali, saj v svoji klasični podobi v naših razmerah odmira. Res je. je nadaljeval, delovno gradivo nima antiteze, niti doslej že povedanih ugovorov, niti jih ne osvetljuje in ne skuša nanje odgovarjati. To je lahko hiba ali pa tudi ne, če gledamo s stališča, da smo hoteli s tem delovnim gradivom predvsem osvetliti osnovno idejo, nikakor pa ne hkrati tudi že zmanjševati in zoževati; prav zato tudi predlog, da naj konferenca danes ne odloča, marveč pove mnenja in jih konfrontira, nakar bomo na tej osnovi pripravili predlog načel, o katerem se bomo na koncu odločili.
Dr. VOJAN RUS je odgovoril, da gre za besedilo, ki je ravno tako dolgo kot tisto, ki govori v prid fleksibilnemu mandatu. Samo to besecmo naj bi bilo vključeno. Ponovno je poudarit, da v tem smislu smatra, da je gradivo bistveno pomanjkljivo in da tovariš Kovač tu ni . točno obveščal konference. Potem je dejal, da so najbrž vsi za delegatsko načelo, ne za predstavniški ssdtem, in da je bilo to jasno povedano. Prav zato se čudi, da je Kovač to dilemo še postavil. V resnici gre le za to, ali je najbolje najbolj dosledno razumeti delegatski sistem tako, kakor je prikazan v gradivu.
Govornik je poudaril, da mu gre za natančno obveščanje članstva SZDL o različnih, a dobronamernih tezah.
JANEZ VIPOTNIK, ki Je posegel v razpravo, je dejal, da povsem razume prizadetost Vojan Rusa, predvsem okrog same priprave gradiva in demokratičnega postopka. Vendar je menil, da je Rus prepotencirano poudarjal to gradivo, ki je predvsem delovno gradivo, ker je to omenil tudi tovariš Kovač, ki je na drugi strani omenil vse pripombe, ki jih je izrekla ljubljanska skupina. Kovač je navedel razloge, ki govorijo proti gradivu, naštel pa je tudi mnenja, ki so jih pove-1 dali na konferencah SZDL po vsej Sloveniji. Zakaj je treba sedaj na tem vprašanju, ki je bilo v referatu razčiščeno, vztrajati, je dejal Vipotnik in poudaril, da moramo vendarle razumeti eno stvar; če hočemo v nadaljnjem obdobju razvijanje delegatskega razmerja, pa tudi iz delegatskega sistema nekaj napraviti, potem moramo še odločneje v boj za to, da stvari spravimo v javno razpravo in se soočimo s stališči, ki jih ima politična organizacija okrog teh zadev. Treba je dobiti vse argumente »za« m »proti« ter organizfl-
rati čimbolj široko razpravo, toda v časovni stiski, v kateri smo bili, smo za začetek nujno morali po tej poti.
Sem predvsem pristaš pogleda v prihodnost, je dejal v svoji razpravi VINKO GOBEC, pogleda vnaprej, kakšen bo naš jutrišnji dan. Cilj vseh predvidenih sprememb mora biti povečanje udeležbe občana v odločanju in da bi bili institucionalni organi pri svojem delu bolj učinkoviti. Govornik je izrazil prepričanje, da so podobno kot kamniška, tudi številne druge občine v statutih pravno uredile praktično kolektivno odgovornost pri delu. V Kamniku ima po statutu občinska skupščina predsedstvo in zbor delegatov krajevnih skupnosti. Predsedstvo koi kolektivni organ pomaga skupščini pri izvajanju sklepov in pripravi gradiva ter predlogov, nima pa pravice odločanja. Zbor delegatov krajevne skupnosti še ni v celoti zaživel in tudi še nimajo izdelanih oziroma dopolnjenih svojih statutov.. V kamniški ob-
čini so na sestanku, ki ga je organizirala občinska konferenca SZDL soglašali s predlaganimi spremembami v političnem sistemu, še posebej z ustanovitvijo predsedstva SFRJ. Vendar so menili, da nekaterih sprememb, ki jih uvajamo v federaciji, ne kaže brez predhodnih temeljitih odločitev preprosto prenesti na republike in občine. Zavzeli so se nadalje za tako izpopolnitev političnega sistema, ki bo onemogočal razne politične pritiske ter zagotovil še večjo kolektivno m osebno odgovornost, spodbujal uresničevanje družbenih dogovorov in ki bo vseboval politične in ekonomske sankcije za kršilce družbenih dogovorov. Glede oblikovanja predsedstva v republiki pa je treba proučiti, kakšne naloge naj bi imel ta organ, kajti predsedstva v republiki ne moremo istovetiti s predsedstvom v federaciji. Vsekakor pa je treba nekatere pristojnosti, ki jih dobi od federacije republika hitreje prenašati tudi na občine.
(
ZIS o likvidnosti bank in oskrbljenosti trga
Priporočilo direkcijam, naj intervenirajo z rezervami — Razprava o kurilnem olju in elektriki na prihodnji seji
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Kakor je objavil zvezni sekretariat za informacije, je ZIS na včerajšnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča obravnaval nekatera aktualna vprašanja ▼ zvezi z izvajanjem gospodarske politike. Razprava se je razvila na podlagi poročil pristojnih zveznih organov o tem, kako je z likvidnostjo bank in gospodarstva, o preskrbljenosti tržišča z živili in nekaterimi drugimi proizvodi in o pomanjkanju električne energije.
Narodna banka navaja v poročilu, da se je likvidnost bank, pa tudi gospodarstva v decembru zboljšala in da namerava v okviru svoje pristojnosti sprejemati skladno s stabilizacijskim programom samo ukrepe, ki niso emisijske narave. ZIS je sprejel to poročilo in podprl stališče Narodne banke, meneč, da so v skladu s kreditno-monetar-no politiko, začrtano v osnutku resolucije o temeljih družbenogospodarske politike v letu 1971. Na podlagi poročila Narodne banke so na seji tudi ugotovili, da je likvidnost mednarodnih plačil normalna.
Iz poročila, ki ga je predložila zvezna direkcija za re-
Zakaj primanjkuje elektrike
Premalo vode v naših rekah in pogoste okvare termoelektrarn — Edina rešitev je večji uvoz elektrike iz Avstrije
LJUBLJANA, 24. dec. Električne energije spet primanjkuje. V Sloveniji znašajo skupne potrebe dnevno 15 milijonov 800 tisoč kilovatnih ur, proizvodnja pa zmore dnevno le 11 milijonov 300 tisoč kilovatnih ur. Glede ostalih količin smo vezani na uvoz iz sosednje Avstrije in republike Bosne in Hercegovine Vzrok je premalo vode v naših rekah, saj bi hidroelektrarne v Sloveniji ob polni zmogljivosti dajale 11 milijonov kilovatnih ur dnevno, medtem ko dajejo zdaj le nekaj nad 3 milijone. Težava je pa še večja spričo dejstva, da je termoelektrarna Trbovlje zaradi slabe opreme skoro vsak drugi dan v okvari, prav tako pa je trenutno v okvari tudi termoelektrarna Brestanica.
Od 22. decembra so zaradi tega v veljavi omejitve potrošnje električne energije za
Gligorov sprejel Iona
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Kiro Gligorov je danes sprejel študijsko delegacijo romunske KP, ki jo vodi podpredsednic gospodarskega sveta CK REP Ion Ion.
Posvet predstavnikov SZDL glavnih mest
BEOGRAD, 24. dec. (Tan-ju) — Danes se je začelo dvodnevno posvetovanje predstavnikov organizacij SZDL iz glavnih mest republik in pokrajin. Na njem razpravljajo o tem, kako bi izboljšali funkcioniranje političnega sistema v velikih mestih.
Razprava o družinskem pravu
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug) — Poslanci odbora so-cialnozdravatvenega zbora za socialno in otroško varstvo so danes obravnavali nekatera pomembnejša vprašanja s področja kodifikacije družinskega prava: zakonsko zvezo, posvajanje otrok — tako naših kakor tudi otrok tnjih državljanov — skrbništvo i. dr. Na seji odbora so spregovorili tudi o civilnih žrtvah vojne, katerih status še zmerom ni zadovoljivo urejen.
takoimenovane neposredne potrošnike to je tovarno Ruše ter železarne štore, Ravne in Jesenice. Ker je trenutno največje pomanjkanje električne energije v sosednji Hrvatski, pomaga Slovenija tej republiki tako, da ji odstopa električno energijo, ki jo sicer sama pogodbeno uvaža iz Bosne, to je 2 milijona 900 tisoč kilovatnih ur dnevno, in neposredno oskrbuje z energijo tudi območje Buj v hrvatski Istri. Ce bi termoelektrarna Trbovlje delala bolij zanesljivo, bi bila ta pomoč lahko še izdatnejša.
V sedanjem položaju je potemtakem edina rešitev večji uvoz iz Avstrije. Do 22. de-
cembra nam je Avstrija dajala 3 milijone 200 tisoč kilovatnih ur dnevno. Po 22. decembru pa se je slovenska mreža po dogovoru z Juge-lom neposredno vključila v avstrijsko omrežje in se je tako možnost uvoza povečala na 5 milijonov 700 tisoč kilovatnih ur dnevno. Iz Italije pa uvoz zaradi stavke za zdaj ni mogoč, možen pa bo uvoz tamkaj razpoložiljivih količin. Vzporedno obratovanje z elektrarnami sosednjih dežel je pri nas možno, ker je Slovenija letos v ta namen zgradila ustrezne naprave, tako imenovano zanko, ki povezuje naše omrežje z omrežjem Avstrije in Italije. Uvoz iz teh dežel bi lahko enakomerno porazdelili tudi na območje ostale Jugoslavije, toda Jugel kljub opozorilu Slovenije v ta namen na ostalem območju Jugoslavije ni . ustvaril potrebnih tehničnih pogojev in tudi niso zadržali ustreznih akumulacij, ki bi bile za paralelno obratovanje potrebne kot regulatorji, ker so po njegovih ugotovitvah akumulacije tudi letos praznili tedaj, ko to ni bilo nuj-
no.
A. J.
zerve živil, sleda, da je tržišče | dobro preskrbljeno z vrsto osnovnih živil. To velja za preskrbo tržišča s pšenico, moko, rižem, svinjsko mastjo, vrtninami in sadjem, sladkorjem in kavo. Preskrba trga z mesom in mesnimi izdelki je zadovoljiva.
Zvezna direkcija za rezerve živil je obvestila ZIS tudi o sprejemanju ukrepov za uvoz jedilnega olja in mleka, ki ga v nekaterih delih države primanjkuje. ZIS je naložil zveznim organom, da spremljajo položaj, tako da bi po potrebi sprejeli ukrepe za permanentno preskrbo tržišča z živili. Pri tem je upošteval, da bodo budi gospodarstvo samo ter mesta in občine, ki skrbijo za preskrbo tržišča, prav tako sprejemali ukrepe za zagotovitev kmetijskih pridelkov in živil V zadostnih količinah.
V	zvezi s pomanjkanjem kurilnega olja so ugotovili, da proizvajalci in dobavitelji niso zagotovili zadostne preskrbljenosti tržišča. Lahko se zgodi, da bi se ponovil lanski položaj kljub temu, da so proizvajalci in dobavitelji takrat obljubili, da bodo zagotovili zadostne rezerve kurilnega olja in potrebno preskrbljenost tržišča z njim.
V	sedanjem položaju je ZIS naložil direkciji za rezerve industrijskih proizvodov, da intervenira s svojimi rezervami, ki bodo za nekaj časa omogočile zadostno preskrbo. Prav tako je naložil zvezni tržni inšpekciji, naj nujno prouči, kako je z zalogami pri proizvajalcih in dobaviteljih. Potem ko mu bo inšpekcija poročala, bo ZIS nadaljeval razpravo prihodnji teden.
Skupnost jugoslovanskega elektro gospodarstva je obvestila ZIS o pomanjkanju električne energije in o ukrepih, ki jih sprejema upravni odbor skupnosti, da bi uredili položaj. ZIS je prav tako sprejel sklep o ukinitvi depozita na uvoz električne energije. O pomanjkanju električne energije bo nadaljeval razpravo na prihodnji seji, ko bo imel pred seboj pregled položaja, ki ga bo nujno pripravil zvezni sekretariat za gospodarstvo.
ZIS je sklenil predlagati zvezni skupščini dopolnitve v sedanjih zakonih. Dokler ne
bo sprejet sklep o novih funkcijah federacije, bi s temi dopolnitvami zagotovili potekanje sredstev v korist računa federacije za investicije v gospodarstvu in kontinuiteto v izpolnjevanju obveznosti do 31. marca 1971.
V	zvezi s predlogom temeljnega zakona o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko graditev bo ZIS zvezni skupščini predlagal amandma, po katerem bi ta zakon veljal samo, dokler ne bodo sprejeti republiški zakoni. ZIS je namreč mnenja, da naj bi financiranje stanovanjske graditve samostojno urejale socialistične republike.
V	okviru ukrepov za odpravo posledic potresov na območju občin Knin, Sinj, Drniš in Gacko bo ZIS predlagal zvezni skupščini, da po hitrem postopku sprejme zakone, s katerimi bi rezervnim skladom teh občin odstopili dohodke iz zveznega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in kmetijske dejavnosti kakor tudi obresti na ooslovni sklad, ki iih plačujejo delovne organizacije na območju teh občin.
Prav tako bo predlagal zakon o odobritvi začasnega kredita za obnovo poškodo-
nh objektov, kot akontacijo pa je odobril znesek pet milijonov dinarjev.
ZIS je proučil tudi več
mašanj, ki se tičejo zvez-e ga proračuna, v zvezi s planiranimi dohodki v prvih treh mesecih 1971. leta in njihovo razdelitvijo.
Na dnevnem redu je bilo tudi več vprašanj, ki se tičejo odnosov s tujino. Med drugim je ZIS sklenil predlagati zvezni skupščini, naj ratificira mednarodni sporazum o državljanskih in političnih pravicah in mednarodni sporazum o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah. Oba sporazuma so podpisali v OZN konec leta 1966.
Izplačilo pokojnin
LJUBLJANA. 24. dec. — Na republiškem zavodu za socialno zavarovanje smo zvedeli, da je služba izračunala povečanje pokojnin za leto 1971, tako da bodo že pred 1. januarjem, začeli izplačevati povečane pokojnine, kot je bilo sklenjeno to jesen.
M. N.
Pozitivna praksa sodelovanja
Skupščinska komisija o odnosih z Avstrijo - Negativne posledice nedavnih dogodkov na Koroškem - Predlogi za premostitev zastoja v naših odnosih
Samoupravno združevanje
LJUBLJANA. 24. dec. Danes je bila prva seja zbora delegatov Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Slovenije. To je nova oblika samoupravnega združevanja, ki jo je predvidel zakon o zdravstvenem zavarovanju. Zvezo so ustanovile skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev na svojih jesenskih zasedanjih, danes pa se je konsolidirala. Za predsednika so izvolili tovariša Mirka Kocjana, nato pa so delegati zveze razpravljali o statutu in začasnem financiranju zveze.
M. N.
LJUBLJANA, 24. dec. Iz biroja za informacije skupščine SRS smo prejeli: Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov republiške skupščine je na današnji seji razpravljala o avstrijsko-jugoslovanskih odnosih. Poročal je jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Mitja Vošnjak, sodelovala pa sta tudi jugoslovanska generalna konzula v Celovcu in Gradcu inž. Karmelo Budihna in Zdenko Dostal.
Pooblastila ZIS so nujna!
Odbor za družbenoekonomske odnose: »ZIS bo tako postal vlada!«
BEOGRAD, 24. dec. — Odbor družbenopolitičnega zbora za družbenoekonomske odnose je danes sprejel predlog zakona o posebnih pooblastilih ZIS, da bi do konca aprila lahko sprejemal ukrepe s področja davkov, carin, kreditno-monetarne politike in cen. Na seji odbora je poslanec Marjan Dajčman iA Maribora dejal, da s temi pooblastili ZIS, ki je sedaj izvršnopolitični organ skupščine, lahko postane vlada v pravem pomenu besede — sprejema sklepe in ima tudi več odgovornosti. Govoril je tudi član ZIS Toma Gran-fil, ki je odločno zavrnil trditve nekaterih poslancev, da je zahteva za takšnimi pooblastili ZIS neustavna in v nasprotju z našim sistemom. Granfil je med drugim opozoril, da so taka pooblastila za ZIS nujna, če hočemo sprejemati nujne sklepe za Uresničevanje stabilizacijskega programa, pri čemer je tudi odgovornost ZIS večja.
ZDRAVKO ILIČ
Komisija slej ko prej poudarja, da so dobri sosedski odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo, še poebej pa med Slovenijo in obmejnimi avstrijskimi deželami, v življenjskem interesu narodov o-beh držav. V skladu s tem prepričanjem smo razvijali obojestransko koristno sodelovanje med državama. Pomembni so zlasti neposredni stiki ob meji, med jugoslovanskimi socialističnimi republikami in avstrijskimi deželami, med obmejnimi občinami, med nekaterimi po-litičn mi organizacijami, društvi in posamezniki. S tem se je v praksi oblikovala zamisel globljega povezovanja Furlani je-Julijske Benečije, obmejnih avstrijskih dežel, madžarskih županij in pa Slovenije.
Glede na preteklost so bila potrebna velika obojestranska prizadevanja za ustvarjanje pogojev za sporazumevanje. Slovenija je iskreno in dejavno prispevala s skupnim aporom. Izogibala se je vsega, kar bi moglo škodovati dobremu sosedstvu. Svobodno prehajanje ljudi, blaga in idej čez odprte meje je danes vzor tudi drugim področjem v Evropi.
Komisija pa žal ugotavlja, da so znani dogodki na avstrijski 'trami v zadnjem času sklalili odnose med državama. Taki pojavi so se dogajali tudi v preteklosti, vendar smo pričakovali, da jih bodo v okviru- politike dobrih odnosov avstrijske oblasti preprečile. Pred časom pa so se razširili v taki meri, da so ogrožali sadove dolgoletnih naporov. Zaskrbljujoče je zlasti dejstvo, da še vedno neovirano delujejo revanšistične sile, ki izvajajo stalen pritisk na slovensko manjšino in zavirajo sodelovanje z Jugoslavijo ozi-
roma Slovenijo- Ob tem nastaja vtis, da je vpliv ravno teh sil tisti, ki preprečuje tudi take samoumevnosti, kot je izpolnitev arhivskega sporazuma.
Negativna usmeritev se je zlasti močno izrazila v proslavljanju plebiscita tudi v protijugoslovanskem in pro-timanjšinskem duhu in v postavitvi spomenika v Gradcu. Ta spomenik, ki po vsebini predstavlja teritorialne pretenzije, je postavila organizacija, ki združuje voditelje nacističnega okupatorskega sistema, katerega žrtvi sta bili tako Avstrija kot Jugoslavija.
Vse to je nujno povzročilo proteste jugoslovanske in slovenske javnosti ter oblasti. Komisija je povsem podprla korake, ki jih je v zvezi s tem naredil državni sekretariat za zunanje zadeve. Ugo- I tovila je nadalje, da je čisto normalno, da je zlasti slovenska manjšina v Avstriji odločno reagirala; začutila je namreč, da je fizično ogrožena spričo poziva, da bo »zgodovina na Koroškem začrtala končno mejo med ole-ma narodoma, ko eden od njiju ne bo več obstajal«.
Komisija se je odločno zavzela za to, da je treba v obojestranskem interesu odstraniti vse kar moti dobre odnose. S tem v zvezi je izrazila pričakovanje, da se bodo izjave koroške deželne vlade in predsednika štajerskega deželnega zbora, zlasti pa dogovor predsednika avstrijske zvezne vlade s predstavniki manjšinskih organizacij s konkretnimi dejanji povsem uresničili in da bo duh teh izjav prodrl v delovanje vseh dejavnikov, kd oblikujejo življenjske razmere manjšine in vplivajo na sodelovanje.
Komisija je razpravljala o
vrsti predlogov, ki bi omogočili premostitev sedanjega stanja in poglobitev odnosov.
Narodnostne manjšine so po mnenju komisije dejavnik, ki naj povezuje sosednji državi- To vlogo lahko imajo te tedaj, če so jim priznane pravice in zagotovljen obstoj. Položaj nacionalnih manjšin je torej v sodelovanju med dvema državama načelno eden od stalno prisotnih elementov v meddržavnih odnosih.
Koroški Slovenci so z bojem proti nacizmu enakovredno pripomogli k obnovi neodvisnosti demokratične Avstrije. Zato upravičeno pričakujemo, da bo avstrijska država učinkovito ukrepala proti tradicijam germanizacije in da bo pomagala slovenskemu prebivalstvu na Koroškem in štajerskem ter hrvaškemu Gradiščanskem, da živi sproščeno, kot polnopravni, trajno prisotni narodnostni živelj.
Komisija je v celoti podprla izražene zahteve slovenske manjšine. Da bi realizirali pravice, za katere sta se s členom 7. državne pogodbe sporazumno dogovorili obe državi, da je treba manjšini zagotoviti- nemoten nacionalni napredek na znanem podedovanem ozemlju in zavreti proces asimilacije. Zlasti je treba zdaj po petnajstih letih, brez odlašanja uvesti poleg nemškega tudi slovenski jezik kot uradni jezik, dvojezične napise topografskega značaja, pospešiti enakovredno vključevanje manjšine kot celote in njenih pripadnikov v javno življenje, ustrezno izpopolniti zakonodajo, da bi manij šini zagotovili pouk v materinskem jeziku ter prepovedali dejavnost organizacij, ki merijo na to, da vzamejo manjšini njen značaj in njene pravice.
Komisija je nadalje ugotovila, da je jugoslovanska, še posebej pa slovenska javnost, z zanimanjem spremljala avstrijsko pozornost glede urejanja položaja nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Pričakujemo, da bodo v istem duhu urejali tudi
položaj slovenske manjšine , poglobijo.
v Avstriji.
V	razpravi o gospodarskem sodelovanju je bila komisija mnenja, da ■ bi bilo treba poglobiti obstoječe in poiskati nove oblike gospodarskih odnosov nasploh in še posebej ob meji- V razpravi so dali vrsto predlogov, ki bi jih bilo treba konkretnje proučiti, kot so: širjenje po-slovno-tehničnega sodelovanja, ustanavljanje prostih carinskih, industrijskih in trgovinskih con ob ali na meji, širjenje sejemskih sporazumov, širjenje blagovnih določb o maloobmejnem oseb-r ' prometu, obojestransko koristno usmerjanje blagovnih prometnih tokov preko obeh držav, skupno zboljšanje medsebojnega železniškega, letalskega in cestnega omrežja, bolj usklajena politika v komercialnem turizmu, zlasti nasproti tretjim državam, itd. Komisija je prepričana, da bi se dalo vrsto obmejnih vprašanj urediti v okviru obstoječih sporazumov ali z ustreznimi novimi sporazumi.
V	razpravi so se nadalje
zavzel ••	~,a sklenitev ustrez-
nih sporazumov o kulturnem sodelovanju, s katerimi bi uredili tudi medsebojno priznavanje šolskih spričeval in diplom. Opozorili so na skupen interes za sodelovanje med univerzami in drugimi znanstvenoraziskovalnimi institucijami ter za poglabljanje že obstoječih stikov na področju šolstva, kulture in umetnosti.
S posebno jaozomostjo so na seji govorili o odprtosti naših —°ja. Priporoč’li so širjenje sodelovanja ob meji z novimi oblikami, ki jih rojeva življenje.
Komisija je na koncu po-no—o brez pridržka poudarila sv~;o pod'•"O krepitvi sod°’->vv"!a, a hkrati ugotovila, da je to odvisno od obojestranske pripravljenosti. Glede na omenjene izraze želja po dobrih odnosih na avstrijski strani, obstojajo po mnenju komisije dejanske možnosti, da se odločno odstranijo ovire in medsebojni odnosi še bolj

Dogovor o novih funkcijah federacije in republik
Stane Markič, član izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je na včerajšnji seji konference SZDL Slovenije prebral referat o razvoju političnega sistema in odnosov v federaciji, republikah in pokrajinah — Katere so funkcije, ki so skupnega pomena za vse narode in narodnosti Jugoslavije?
V vseh dosedanjih razpravah dobivajo predlagane spremembe glede nadaljnje opredelitve vloge in funkcij federacije ter uvedbe predsedstva SFRJ polno podporo, ker vidijo v njih, da se federacija postavlja na samouprav-nejše odnose, v katerih se bodo lahko polneje in enakopravneje izražali in usklajevali interesi delovnih ljudi, narodov in narodnosti ter republik v vseh tistih vprašanjih, za katera sodimo, da je potreben skupen dogovor v okviru federacije. V tem tudi vidijo mc^nost stvarnejšega reševanja različnih interesov repubhk in trdnejšega medsebojnega povezovanja ter spodbudo, da se naša družba mnogo močneje organizira na samoupravnih osnovah, ie dejal uvodoma STANE MARKIČ.
Druga značilnost dosedanjih razprav je, da se spremembe v političnem sistemu ocenjuje kot logično nadaljevanje uresničevanja temeljnih osnov tega sistema oziroma uveljavljanja temeljnih ustavnih načel. Za gospodarstvo in druga področja so postali pretesni že mnogi odnosi, kakršni izvirajo iz dosedanjih normativnih določb ustave, zlasti pa zakonodaje, ter bi zadrževanje takih odnosov lahko pomenilo zavoro za nadaljnje družbene procese, za večji razmah gospodarstva in samoupravne odnose.
Potrebni bodo _ daljnosežni ukrepi
V razpravah prihajamo tudi do spoznanja, da bodo trenutno predlagane spremembe zvezne ustave zahtevale tudi dalekosežnejše ukrepe. Ugotavlja se, da je uspešno delovanje predsedstva SFRJ neločljivo povezano s potrebo po opredelitvi nove vloge in funkcij federacije ter pristojnosti njenih organov. Vedno bolj pa se tudi uveljavlja prepričanje, da se mora temeljitejše spremembe vloge in funkcije federacije povezovati z nujnimi nadaljnjimi spremembami v našem celotnem političnem sistemu.
Ob sedaj predlaganih spremembah ustave je treba opozoriti predvsem na dvoje:
1.	Da ne gre zgolj za takšne spremembe, s katerimi se parcialno prenaša določene funkcije federacije na republike in pokrajine, ampak obratno, da se opredeli vloga in funkcije federacije samo na podlagi tistih pravic in dolžnosti, ki jih v skupnem interesu narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov republike z ustavo SFRJ prenašajo na federacijo. Z drugimi besedami povedano, delovni ljudje in občani ustvarjajo svoje suverene pravice v republiki, razen tistih, za katere se dogovorijo, da jih bodo v skupnem interesu uresničevali v federaciji.
2.	Z dogovorom republik in pokrajin o prenosu določenih pravic in dolžnosti na federacijo se ne opredeljuje zgolj nova vloga federacije, ampak tudi nova vloga in položaj republik in pokrajin. To pomeni, da gre ob sedanjih spemembah ustave dejansko za ponovni dogovor med socialističnimi pokrajinami in republikami o zadevah. ki jih skupno prenašajo na federacijo.
Takšni odnosi med federacijo, republikami in pokrajinami pa naj ne hi omejevali možnosti, da se republike in pokrajine, občine in delovne organizacije v skupnih zadevah medsebojno dogovarjajo.
V vseh dosedanjih razpravah in znanih dokumentih se smiselno enako opredeljujejo kot funkcije skupnega pomena za vse narode in narodnosti Jugoslavije le funkcije na področju obrambe, neodvisnosti in boja za mir na svetu; enotnosti socialističnega samoupravnega sistema:	in enotnega tržišča z
vsemi medsebojnimi odvisnostmi. pravicami in kompenzacijami.
Izhodišča in stališča Slovenije
Opredeljevanje pravic in dolžnosti, ki naj bi jih opravljala fedaracija, ni povsem nova .naloga. O teh vprašanjih poteka razprava v Sloveniji in tudi v drugih republikah že dalj časa. * Do mnogih problemov, zlasti tistih, ki so temeljnega pomena, so se že izoblikovala dokaj enotna stališča- So pa seveda še druga, ki 'zahtevajo še jasnejše opredelitve in proučitve ter ustreznejše odgovore. O mnogih teh vprašanjih bo morala odgovoriti praksa in razprava o ustavnih spremembah.
Naj povzamem nekatera izhodišča in stališča, ki so se pojavila v dosedanjih razpravah v zvezi s konkretizacijo funkcij federacije na omenjenih področjih.
Opredeljevanja funkcije federacije na področju narodne obrambe so izhajala iz osnovnega stališča, da je dolžnost in pravica delovnih ljudi, delovnih in drugih organizacij in družbeno političnih skupnosti v okviru
svojih asociacij in določenih pravic in dolžnosti, da sodelujejo v pripravah za o-brambo države, se usposabljajo za opravljanje svojih nalog v vojni ter sodelujejo v oboroženem boju in drugih oblikah odpora ter v pomembnih nalogah za narodno obrambo. Zato bi bilo potrebno v zvezni ustavi upoštevati koncept vsesplošnega ljudskega odpora in v okviru tega opredeliti pristojnosti federacije. Kot tako se poudarja odločanje o vojni in miru, o oblikovanju in določanju načel vsesplošnega ljudskega odpora in obrambe dežele in vodenju v JLA. Republike naj bi bile v okviru določenih načel odgovorne za pripravo in vodenje vsesplošnega ljudskega odpora in teritorialnih enot. Tudi v JLA naj se uporabi načelo enakopravnosti jezikov, narodov in narodnosti Jugoslavije. Na področju narodne obrambe bi federacija morala nekatere zadeve urejati z zakoni.
Zaščita ustavnega reda je pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi, samoupravnih organizacij in družbeno političnih skupnosti, ki se zagotavlja v sistemu družbene samozaščite, in je zato tudi v skupnem interesu vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Osnovni nosilec funkcij na področju državne in javne varnosti naj bo zato republika, federacija naj bi vršila tiste funkcije in dolžnosti, ki naj bi se izrecno določile v ustavi. V okviru teh pravic in dolžnosti bi lahko normativno urejala določene odnose. V cilju koordiniranja in politične kontrole bi bil potreben pri odgovarjajočem političnem telesu federacije poseben organ.
V	vseh dosedanjih razpravah je bilo enotno izraženo načelno mnenje, da hi se morala v federaciji oblikovati in določati enotna zunanja politika ih da fedaracija določa politične in druge odnose z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Določanje jugoslovanske zunanje politike naj bi bilo predvsem stvar zvezne skupščine. pri čemer pa ima lahko predsedstvo SFRJ pomembno vlogo. Pri oblikovanju politike mednarodnih odnosov in v njenem izvajanju naj bi bile v večji meri soodgovorne republike in pokrajine.
Federacija naj bi s področij svoje pristojnosti sklepala mednarodne ^pogodbe samo s soglasjem republik in pokrajin, dočim s področij, ki spadajo v pristojnost republik in pokrajin, pa samo z njihovim predhodnim soglasjem ali pa z veljavnostjo, ko jo republika ali pokrajina ratificira. Republike bi lahko na področju mednarodnih odnosov samostojno zaključevale mednarodne sporazume v okviru mednarodnih pogodb in konvencij in v skladu z določeno zunanjo politiko, pri čemer pa bi morale spoštovati interese drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Opozarja se tudi na potrebo po čim bolj integralnem nastopu vseh dejavnikov pri oblikovanju in izvajanju politike na področju mednarodnih odnosov; nadalje spoštovanje načela paritete pri vodilnih funkcijah v DSZZ in šefih diplomatsko - konzularnih služb. Poudarja se potreoa, naj bi se z zveznim zakonom regulirali medsebojni odnosi, pravice in dolžnosti organov in organizacij, ki delujejo na tem področju.
V	smislu nadaljnje krepitve ustavnosti in zakonitosti bi bilo treba še naprej razvijati ustavno sodstvo kot tisto, ki edino lahko odloča o skladnosti ali neskladnosti zakonov z ustavo. V razpravah se izhaja iz tega, da je zaščita ustavnosti in zakonitosti pravica in dolžnost tako federacije kot republik in pokrajin, pri čemer pa naj bi se pristojnost republiškega ustavnega sodišča razširila tudi na presojanje splošnih predpisov, ki nastajajo v republiki in sicer v celoti tako glede skladnosti z zvezno ustavo in zveznimi zakoni kot z republiško ustavo in republiškimi zakoni. Izhajajoč iz načela suverenosti republik se poudarja, naj bi bilo pravosodje pravica in dolžnost republik in pokrajin, zato naj bi se vse sodni postopki, vključno z rednimi in izrednimi
pravnimi sredstvi, končali v republiki. Ne glede na takšno stališče pa se vidi potreba po zveznem vrhovnem sodišču in zveznem javnem tožilstvu. Tudi organizacija pravosodja naj bi bila stvar republike, javno pravobranilstvo pa naj bi spadalo v pristojnost vsake družbeno politične skupnosti same.
Področja družbenih služb so že do sedaj spadala med pravice in dolžnosti republik. V razpravah se zavzema, da se to načelo dosledneje uresniči. Zato naj ne bi imela na teh področjih federacija nobenih funkcij. Dosledna uresničitev tega načela pa ne pomeni, da se republike in pokrajine med seboj ne bi sporazumevale, če je to v njihovem skupnem interesu.
O čem federacija ne more odločati
Enotnost socialističnega samoupravnega sistema naj bi federacija zagotavljala z določanjem svojih pravic in pristojnosti s področja mednarodnih odnosov, narodne obrambe, državne in javne varnosti, nadalje z določanjem osnovnih institutov in odnosov na področju združenega dela, družbene lastnine, lastninskih odnosov, obligacijskih in dedno pravnih odnosov, sistema kazenske odgovornosti in sankcij ter določala kazniva dejanja, ki so pomembna za celo državo, sodne in upravne postopke, s katerimi naj bi se ustvaril enak položaj državljanov In enaka zaščita njihovih pravic ter drugih osnovnih odnosov, za katere bi jo pooblastile republike. Ob zakonodajni funkciji federacije pa se je v razpravah poudarjalo, da bi bilo potrebno izrecno določiti tiste zadeve, o katerih federacija ne more odločati brez potrebnega predhodnega sporazuma vseh republik. Sem spadajo zadeve, ki posegajo v status republik kot enakopravnih in suverenih subjektov oziroma opredeljevanje temeljnih načel razvoja političnega sistema, družbenoekonomskih odnosov in razvojne politike Jugoslavije. V federaciji bi lahko obstajali upravni organi samo na tistih področjih, kamor bi republike prenesle dolgoročne pravice in dolžnosti.
V razpravah se posebej poudarja, da spremembe v političnem sistemu izvirajo tudi iz zahtev po spremembah v družbenoekonomskih odnosih, ker sedanje rešitve v okviru obstoječega enotnega gospodarskega sistema postajajo že resna zavora za hitrejši ekonomski napredek. Funkcije federacije na gospodarskem področju bi bilo potrebno natančneje opredeliti in jih omejiti zgolj na-tiste, ki izhajajo iz enotnih ekonomskih in samoupravnih odnosov, enotnega trga in ekonomskih odnosov s tujino. Zelo odločne so zahteve za odpravo takšnega ekonomskega sistema, ki je zasnovan pretežno na regulativi države in njenih organov kot osnovni obliki usmerjanja gospodarstva, njegovega razvoja in sposobnosti, ker resno ovira hitrejše in svobodnejše delovanje tržnega gospodarstva in prilagajanje delovnih organizacij sodobnim ekonomskim tokovom ter razvijanju samoupravnih in proizvodnih odnosov. Bistvo potrebnih sprememb se zato ne vidi le v odpravljanju dominantne vloge federacije v gospodarstvu in v dekoncentraciji obstoječih funkcij in sredstev federacije, ampak v temeljitem razmejevanju bodočih odnosov med državo in ekonomijo, v opredeljevanju položaja delovnih ljudi v združenem delu ter delovnih organizacij in njihovega položaja v tržnih odnosih. Kot neločljiv del tega se zastavlja vprašanje dejanskega odločanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah o rezultatih njihovega dela, lastnem materialnem razvoju, opredeljevanju njihovih poslovnih interesov, neoviranem povezovanju «in integriranju preko vseh regionalnih'in nacionalnih meja. Odločno se zahteya odpravo starega načina investiranja in razbremenitev federacije njenih materialnih funkcij, zlasti razširjene reprodukcije. Dejanski nosilci razširjene reprodukcije naj brez državnih regula-tiv ali njenih podaljškov postanejo delovne organizacije. Splošne podpore pa so delež-
na stališča, naj bi federacija ne imela nobenih skladov (razen iz že splošno znanih razlogov sklad za nerazvite republike in Kosovo), naj ne bi prevzemala nobenih novih investicijskih obveznosti, z že sprejetimi investicijami (razen Makedonije in črne gore) pa naj bi prenehala.
Prenehale naj bi tudi druge njene finančne obveznosti, ki jih ima do gospodarstva (premije, regresi, benifioirane obrestne mere, kreditiranje), kar pa ne pomeni, da delovne organizacije in njihove asociacije ne bi mogle ustvarjata skladov na različnih nivojih in tudi na ravni zveze, če spoznajo, da to narekujejo njihovi skupni interesi. Federacija bi morala na območju Jugoslavije v smislu enotnega tržišča zagotoviti svobodno menjavo blaga, gibanje sredstev, dela in znanja. Oblikovala naj bi enoten sistem politike cen s politiko intervencij, načela davčnega sistema in skupen sistem povezovanja in razmerij s tujino. Sistemsko bi se morajo urediti tudi vprašanje kompenzacij, kadar gre za določanje cen posameznim predmetom, ki so nižje, kot bi bile sicer oblikovane • na trgu. Zelo široko podporo dobiva stališče, da federacija ne bi na fiskalni način ustvarjala lastnih virov dohodkov za svoje
delo, razen carin, katerih dohodek naj bi se uporabil za pospeševanje izvoza. Sredstva za financiranje zveznih organov in nalog iz te pristojnosti naj bi na podlagi dogovora po enakih kriterijih prispevale republike.
Vloga
predsedstva ZKJ
Predlog o uvedbi predsedstva SFRJ je bil v razpravah deležen posebne pozornosti zato, ker se njegovo formiranje na pojmovalo kot formalno spremembo funkcije predsednika republike v kolektivni organ, ampak kot kvalitetno nov organ, ki bo po svoji zasnovi in vlogi lahko pomembno prispeval k nadaljnjemu razvoju mednacionalnih in medrepubliških odnosov in tudi ustvaril osnovo za učinkovitejše reševanje družbenopolitičnih in gospodarskih problemov federacije. Splošne podpore je deležna takšna zamisel vloge predsedstva SFRJ, ki omogoča dogovarjanje republik in pokrajin o svojih interesih (na najvišji ravni svojih • predstavnikov) in skupno oblikovanje in določanje osnov politike federacije ob sočasnem prevzemanju polne odgovornosti pred lastnim narodom in narodi Jugoslavije za izvajanje
dogovorjene politike. Zato je pomembna njegova vloga v povezovanju in usklajevanju različnih stališč in različnih interesov zlasti v fazi oblikovanja politike in njenega izvajanja ter v odpravljanju konfliktov in nasprotij med republikami in pokrajinami, kadar ti nastajajo. Predsedstvo naj bi tudi zato imelo polno politično in zakonodajno iniciativo. Zelo pa se je ▼ razpravah opozarjalo na odnose med zvezno skupščino in predsedstvom SFRJ. Predsedstvo v nobenem primeru ne bi smelo kakorkoli krniti vloge zvezne skupščine kot najvišjega organa oblasti in samoupravljanja. Predsedstvo bi moralo biti odgovorno zvezni skupščini in zvezna skupščina bd morala odločati o njegovih predlogih glede politike federacije. S tem v zvezi se je opozarjalo na določene nevarnosti zaradi možnosti koncentracije politične oblasti neodvisno od skupščine. Razprave pa so pokazale tudi na to, da bi predsedstvo lahko s svojim delovanjem pri usklajevanju določenih interesov in stališč republik, v iskanju sinteze in z opredeljevanjem osnov politike lahko krepilo skupščinski sistem z ustvarjanjem takšnih -pogojev, ki bi prispevali k večji samostojno-
sti, sposobnosti in učinkovitosti odločanja kupščdne. Tudi zato bi se predsedstvo lahko uveljavilo kot faktor stabilizacije. Da pa bi predsedstvo uresničilo takšno vlogo, bi moralo bditi sestavljeno po paritetnem principu in iz tisitdh predstavnikov republik in pokrajin.
Navedel sem nekatera mnenja in stališča, ki so se pojavila v dosedanji razpravi, čeprav ne predstavljajo celotnega spektruma problematike, ki je bila omenjena v zvezi s to razpravo. O vseh omenjenih stališčih poteka razprava in mnoga od njih bodo terjala podrobnejše proučitve, analize in politične ocene, od česar bo odvisno, kakšna bodo dokončno. Poudariti je treba, da so nekatera od njih identična ali blizu tistim, ki se pojavljajo v dosedanjih razpravah tudi v drugih republikah, in se bodo v nadaljnjih razpravah še soočala.
Posebej želim poudariti, da so dosedanja razmišljanja v zvezi s predlaganimi spremembami predvsem usmerjena k novi zasnovi federacije, njeni vlogi in funkciji in na odnose med federacijo, republikami in pokrajinami. Manj pa se razpravlja, kakšna naj bo nova vloga republike, kako naj bodo zasno-
vane njene politične in materialne funkcije, usklajevalna in usmerjevalna vloga, kako naj se nadalje razvija komunalni sistem, uveljavlja delegatsko razmerje, širi samostojnost družbenopolitičnih skupnosti in razvija njihova odgovornost do lastnega razvoja dn kako se ' bodo ob tem usklajevali in uresničevali skupni interesi v republiki. Bolj bi se morali poglobiti v razmišljanja, utrditi individualno in kolektivno odgovornost. Tudi v našem skupščinskem sistemu se bo potrebno hitreje osvobajati značiilnoti parlamentarizma in prilagajati novim odnosom, krepiti in širiti vlogo skupščine in praktično prispevati k večji učinkovitosti in odgovornosti.
Prav gotovo na vsa ta in druga vprašanja ni mogoče najti takojšnjih odgovorov, ker zahtevajo temeljite proučitve tako dosedanjih izkušenj, kakor obstoječih odnosov, potreb in interesov. Ni pa mogoče teh razprav odlagati kot sestavnega dela v prizadevanjih za nadaljnje razvijanje našega družbenopolitičnega sistema.
Zato bi se morali dogovoriti, kako na čim širših zasnovah zastaviti delo ter vključiti strokovne in znanstvene institucije, vse družbe-
nopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti in druge, kj s svojim prispevkom lahko obogatijo znana in nova spoznanja.
Naj strnem to uvodno besedo v nekaj predlogov:
1.	Konferenca naj podpre spremembo ustave glede spremembe funkcije federacije in odnosov federacije, republik in pokrajin ter glede uvedbe predsedstva SFRJ,
2.	Socialistična zveza naj se tudi v bodoče zavzema, da bo delo na ustavnih spremembah v celoti temeljilo na čim širših demokratičnih osnovah, da bo vanj * vključena strokovna in znanstvena kreativnost in drugi dejavniki, ki s svojimi prispevki lahko obogatijo nadaljnji razvoj našega družbenopolitičnega sistema.
3.	Upoštevajoč dosedaj spre-'erta izhodišča v sklepih CK ZKS in v predlogu predsednika republike zvezni skupščini za spremembo ustave, naj Socialistična zveza nadalje vsebinsko razvija razprave o razvoju družbenopolitičnega sistema in v sedanjem času prispeva najprimernejše rešitve.
4.	V interesu smelejšega razvijanja samoupravnih odnosov je, da čimprej proučimo tudi druga odprta vprašanja našega družbenopolitičnega sistema.
Vpliv na družbene od
Božo Kovač, član izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze Slovenije, je na včerajšnji seji konference SZDL«Slo venije govoril o osnovnih vprašanjih, ki so povezana z načeli delegatskega razmerja in sistema
Na današnji seji naj bi predvsem,zbrali, po možnosti pa tudi že konfrontirali mnenja o osnovnih vprašanjih, ki so povezana z načeli delegatskega razmerja in sistema. Potem bi skušali izdelati predlog načel. Samo po sebi -umevno je, da bo moral predlog načel skozi demokratični postopek še pred zasedanjem konference, na katerem se bomo dokončno izrekli o načelih delegatskega razmerja in sistema, je dejal BOŽO KOVAČ.
Govornik je nato naštel celo vrsto pomislekov, ki so bili izraženi v dosedanjih razpravah o spremembah v političnem sistemu, zlasti glede zamisli o delegatskem razmerju in sistemu.
Temelj samoupravne socialistične demokracije je konkretni delovni človek, ki je z drugimi delovnimi ljudmi povezan v združenem delu in ki živi v povsem konkretnih krajevnih skupnostih. Razmere in odnosi so resda od primera do primera drugačni, vendar predvsem v teh okvirih ustvarjamo in živimo, izražamo in skušamo uveljavljati svoje osnovne, zlasti materialne interese, o marsičem tudi že odločamo. Mar ne bo v naravi samoupravne socialistične demokracije, da so vse glavne poti k odločanju izpeljane iz teh dveh osnovnih samoupravnih enot, iz delovne organizacije in iz krajevne skupnosti?
Gotovo ni vse tako preprosto kot morda zveni. Razlogov je več. Na primer: delovna organizacija tako po svojem položaju kot po notranjih odnosih še zdaleč ni popolna samoupravna skupnost. Velik del dohodka, ki ga ljudje v njej ustvarjajo, gre za družbene potrebe brez njihovega vpliva in ne da bi bili dovolj obveščeni, čeprav je znano, da se zavest oblikuje tudi z ustrezno informiranostjo o družbenih zakonitostih in nujnostih, spoznanih na podlagi sodobnih znanstvenih analiz. Notranji odnosi so še pogosto takšni, da delovni ljudje ne razpolagajo z dohodkom, ki ga ustvarjajo. Tudi težnje niso vselej samoupravljanju v prid.
Razvoj samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah, večanje njihovih pravic do dohodka, ki ga same ustvarijo, to je tedaj e-den izmed temeljnih pogojev za razvoj samoupravne socialistične demokracije.
Velika pozornost
krajevni
skupnosti
Socialistična zveza Slovenije je zlasti letošnje leto posvetila zelo veliko pozornost krajevni skupnosti. Ob tem lahko ugotovimo, kako ne manjka politične volje, da bi v krajevnih skupnostih ljudje sami, neposredno urejali vsa tista vprašanja, ki so v njihovem skupnem interesu in jih lahko sami urejajo. Bolj ali manj splošno je že spoznanje, da bi mnoge naloge, ki jih sedaj za občane opravljajo občinske službe, lahko celo bolje opravljali samoupravno združeni ljudje v krajevnih skupnostih.
Postopno se tudi uveljavlja spoznanje, da pravzaprav sploh ni mogoče samoupravno ravnati, če interes delovnega mesta ni tesno povezan s potrebami in interesi, ki jih občutimo in tudi izražamo v kraju bivanja. Delo, obnavljanje moči, zadovoljna družina, urejeno življenje, šolanje, vzgoja, vse to je konec koncev neločljivo povezano in mora biti v rokah istega konkretnega človeka — delovnega človeka in potrošnika hkrati. Predvsem osebni dohodek zaposlenih prebivalcev krajevne skupnosti je organski in stabilni vir financiranja dejavnosti, za katere se odločijo člani krajevne skupnosti.
Sekcije naj izražajo vse interese
Takšno vlogo bo Socialistična zveza lanko opravila predvsem tedaj, ko bodo zaživele njene sekcije. Se pred Konkretnimi odločitvami bi se v njih morali izraziti vsi interesi, se izoblikovati podooa realnega skupnega interesa in skozi še močno zatrpane kanale pretoka priti do vseh, ki bodo za konkretno odločitev zainteresirani in zato tudi pristojni.
Ljudje kot nosilci sredstev, ki so jih sami ustvarili kot nosilci materialnih pravic in interesov v združenem delu ter v krajevnih skupnostih nikakor ne morejo zadostiti vsem svojim potrebam in interesom samo znotraj delovne organizacije in znotraj krajevne skupnosti. Mnoge stvari je mogoče urejati samo na širšem območju, v sporazumih, v dogovorih med enakopravnimi samoupravnimi partnerji. In razume se, da bomo morali izpolnjevanje takšnih dogovorov bolj zajamčiti tudi s sankcijami. To pa seveda ne pomeni, da smemo takšne sporazume, dogovore, odločitve ljudem v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih odtujiti, jih prenesti na splošne politične predstavnike. Samouprave ni mogoče držati v ozkem okviru, sicer je ni.
Pobude, spoznane objektivne potrebe bodo nedvomno še dolgo prihajale od politično izvršilnih organov in iz političnih središč, čedalje bolj pa tudi iz temeljnih samoupravnih enot in iz samoupravnih interesnih skupnosti (izobraževalnih, bodočih kulturnih in drugih skupnosti). Bistvena prvina samoupravne demokracije pa mora biti, da bodo ljudje v vseh tistih samoupravnih enotah, od delovnih in krajevnih skupnosti dalje, ki jih vsebina pobude za dogovor, odločitev zadeva, mogli v njej neposredno spoznati svoje interese, ali pa
ugotoviti, v čem so ogroženi, se z bodočim dogovorom, odločitvijo identificirati, ali pa odkloniti, spremeniti njeno vsebino, izoblikovati torej svoje stališče. Ce hočemo doseči, da bodo takšni interesi samoupravne baze vemo zastopani in upoštevani v središčih odločanja, bo naravno, da bodo delovni ljudje, občani, ki so spoznali in izrazili svoj interes, izbrali izmed sebe tudi svojega pooblaščenca, takšnega delegata, ki bo znal v središču odločanja najbolj avtentično izraziti njihov interes. Delegiralo bo nedvomno tisto telo, ki je pooblaščeno oblikovati interese in stališča. To bo zbor občanov v krajevni skupnosti ali njen svet, to bo zbor delovne skupnosti ali delavski svet v delovni organizaciji.
Morda bo racionalneje, da bodo posamezne samoupravne skupnosti že vnaprej določile delegate oziroma delegacijo. Ta bi seveda morala biti na tekočem o vsem, kar bodo obravnavali v skupščinah, obveščati svojo samoupravno skupnost, pripravljati stališča, jih po svojem delegatu uveljavljati v skupščini. Poiskati bo treba rešitve, ki bodo uporabne, racionalne in ki bodo uveljavljale delegatsko načelo. Izražanje interesov pa v nobenem središču odločanja ne more zadoščati, kajti končne odločitve bi v takšnem primeru sprejemal nekdo drugi. Delegat mora biti zmožen tudi svobodno in ustvarjalno razmišljati, razumeti interese drugih družbenih skupin, upoštevati objektivne možnosti, z delegati drugih združenih samoupravljavcev poiskati tiste skupne interese, ki bodo .upoštevali tako potrebe kot možnosti ter hkrati tudi dolgoročne cilje. Delegat mora tudi odločati. Le tako bo delegat lahko izvrševalec samoupravnega dogovarjanja, samoupravne integracije družbe. Ljudje v posameznih interesnih skupnostih so torej tasti, ki odločajo. Delegat je izvrševalec njihovega sklepa. Vsekakor pa s pooblastilom, da usklajuje njihovo odločitev z drugimi interesi. Delovni človek na ta način odloča o skupnih družbenih zadevah, ni zaprt v delovno organizacijo, ni prisiljen s silo si utreti pot do središč odločanja. Sam postaja nosilec oblasti.
Komu mora biti
odgovoren.
delegat
Takšen delegat mora biti odgovoren tistim, ki so ga delegirali in tudi organu, v katerega je bil delegiran; odgovoren, da bo interes združenih samoupravljavcev navzoč
in upoštevan v odločitvah, odgovoren, da bo do odločitve prišlo in tudi on zavezan, da bo odločitev uresničena.
V prihodnjih razpravah bo treba jasno odgovoriti na vprašanje, ali naj bodo ti delegati (odborniki, poslanci, člani skupščin interesnih skupnosti itd.) za več odločitev isti, ali pa naj v delovnih in drugih skupnostih združeni samoupravljavci za vsako vprašanje sproti določajo svoje pooblaščence.
Temeljno pa vendarle je, da se odločanje ne odtuji samoupravni bazi. Mandat tedaj ne more biti splošno poblastilo določenega dogo-vora na podlagi poprejšnjega sklepa interesne skupnosti. Pooblastilo je možno tudi za več odločitev, vendar bo treba preprečiti, da se takšno poblatstilo ne spremeni v splošno predstavništvo. Takšno delegatsko razmerje je objektivna potreba, kj raste iz novega samoupravnega družbeno-ekonomskega odnosa.
Obema in njeni organi v naših razmerah niso samo za to, da bi lahko obstajali kot država in delovali kot tradicionalna lokalna samouprava. Zasnova je in delnof tudi že deluje kot samoupravna integracija delovnih ljudi v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih. Teh zamisli pa še zdaleč nismo uresničili. Razlogi so tako v premajhni samostojni občini, v notranjih odnosih občin, v obremenjenosti občinsko skuščrn, v notranjih odnosih občin, v obremenjenosti občinskih skupščin tu-dj s strokovno-upravmmi zadevami, kot tudi in najbrž predvsem v premalo samoupravnem družbeno-ekonom-skem položaju delovnih ljudi in v pretiranem državno-pro-računskem prelivanju sredstev iz proizvodnje v splošno porabo.
Občinske skupščine so zasnovane kot središča dogovarjanja in odločanja o tistih vprašanjih, ki jih ni mogoče urejati v delovni organizaciji in krajevni skupnosti in pm katerih je potrebn0 usklajevati posamezne interese, oblikovati tedaj skupne interese .
Interese, ki izvirajo iz dela, najbrž ne bo težko spoznati in izraziti. Navsezadnje so tudi že precej organizirani, čeprav — rečeno za primer — "gospodarstvo še vedno ni samoupravno kostituirano. Čedalje več pa se pojavlja raznih združenj.
So vse interesne
skupnosti
že samoupravne?
Toda ljudje imajo še druge interese, ne le tiste, ki izvirajo neposredno iz dela. To je zdravstvo, to je kultura, to je socialno varstvo, to je interes potrošnika, ki Je pri nas neprimerno bodj i
nebogljen kot v kapitalističnem svetu, to sO interesi, ki izvirajo iz gostinstva, družine, oddiha, iz potreb po otroškem varstvu. V šolstvu, zdravstvu, kulturi in še ponekod že nastajajo interesne skupnosti, ki povezujejo delavce v teh dejavnostih ter druge ljudi, kd so zainteresirani za te dejavnosti. Ni pa še rečeno, da so takšne skupnosti tudi dejansko že samoupravne. Imamo tudi čedalje več stanovanjskih organizacij. Po svojem sooial-no-političnem interesu se da lavci povezujejo v sindikatih. Zasebni kmetje imajo praktično samo Socialistično zvezo, potrebovali pa bi gotov0 še samoupravno organizirano zadružno zvezo. Podobno je z zasebnimi obrtniki.
Nosilci raznih interesov težijo k temu, da bi se organizirali, na nek način samoupravno institucionalizirali. Razlog je preprost. Samo tako so lahko učinkoviti, si priborijo svoj prav v družbi.
Kaj kmalu bomo morali najti uporabne rešitve, kako bodo vsi takšni interesi avtentično prišli v skupščinske klopi, se tam med seboj uskladili, vzpostavili takšno ravnovesje, ki bo sililo družbeni razvoj naprej.
En; interesi se bodo lahko ! uresničevali neposredno preko delavskih svetov in krajevnih skupnosti. Drugi bodo Po tej poti prihajali v skupščine. Tretji se bodo uresničevali v samoupravnih interesnih skupnostih, ali pa bodo po tej poti prihajali v skupščino. Četrti bodo morali priti neposredno v skupščine. In ko bomo iskali dobre odgovore na ta vprašanja, bomo hkrati dobili tudj odgovor iz katerih interesnih skupnosti naj se delegati dogovarjajo v skupščinah.
Naša družba še ni integrirana na samoupravni osnovi. To je dolgotrajen, zgodovinski proces. Zato moramo v vsa naša razmišljanja in v izpopolnjevanje političnega sistema vključiti tudi izrazito politične funkcije države, ki jih samoupravni sistem še ne more 'opravljati sam ali pa jih še ni vzpostavil. Toda vselej moramo govoriti le o državi, ki je revolucioinarni instrument delavskega -razreda.
Praktični zaključek iz tega bi bil, da iz našega političnega inventarja še ne moremo odpisati vseh elementov predstavniškega sistema, da še nekaj časa ne bomo imeli samo odposlance, marveč tudi še odbornike m poslance, ki bodo o izredno političnih vprašanjih celo samostojno odločali. Najbrž pa ne bo sprejemljivo, da bi takšne odbornike in poslance, vsekakor jedro skupščin, izbirali iz iste osnove in na enak način kot delegate. Morda bo čista sistemska rešitev v teni, da bodo to neposredno, na splošnih tajnih volitvah izbrani ljudje, ki bodo dobili
zaupnico na podlagi svoje izpričane družbene usmerjenosti, svojega znanja, razgledanosti, izkušenj, splošnega zaupanja pri ljudeh. Takšno jedro skupščin bo zagotavljalo družbeno stabilnost in usklajevanje interesov.
Bržkone ne bi bila sprejemljiva popolna enakopravnost vseh zborov oziroma vseh delegatov, pri odločanju o vsakem vprašanju, kajti to bi pomenilo, da odločajo vsi o vsem ne pa da se dogovarjajo zainteresirani. Bliže danes obravnavanim načelom bo, če bodo delegata s posameznih področij družbenega dela enakopravno odločali skupaj z jedrom skupščine, kakorkoli se že bo imenovalo, o tistih vprašanjih, ki interese delovnih ljudi na teh področjih družbenega dela neposredno zadevajo.
V tako zamišljenem delegatskem odnosu in sistemu pravzaprav ni nadrejenih in podrejenih, na primer: skupščin. Neposredno zainteresirani združeni samoupravljavci suvereno urejajo stvari na ravni, kjer je to najbolj učinkovito, usklajujejo potrebe z možnostmi.
it
žarnica
pravilno izbrana in nameščena vafm daje maksimalno svetlobo
M
A
J3L
INVALIDSKE
DELAVNICE
BRESTANICA
razpisujejo prosto delovno mesto
STROJNEGA TEHNIKA -TEHNOLOGA
Pogoj: najmanj 5-letna praksa.
Nastop službe mogoč takoj ali po dogovoru. 12149
Novi
vrhovi
Po zamenjavi na samem pat Lijsa^m vrnu m spremembah v politbiroju so v Varšavi postavili nova človeka tudi na čelo vlade in na čelo države. Novi predsednik polj. skega državnega sveta — to je novi šej države — je postal dosedanji predsednik vlade doze) Cyrankiewicz. Položaj premiera pa je namesto njega zasedel dosedanji podpredsednik vlade Piotr Jaros-zewicZ' ki je bil doslej odgovoren za gospodarska vprašanja in stike Poljske s SEV.
Oba nova predsednika, sta »nova« le po funkciji, sicer pa sta že stara in preizkušena človeka, ki sta bila dolgo vrsto let v najožjem poljskem partijskem in državnem vodstvu. V določeni meri je njuno imenovanje presenečenje, saj je bilo po odstopu Oomulke pričakovati, da se bodo na izpraznjene najvišje položaje povzpeli novejši ljudje. Mnogo se je govorilo o mladem Kocioleku, ki so ga kljub njegovim 37 letom nekateri resno omenjali celo kot Gomulkovega naslednika po Gomulkinem padcu pa kot kandidata za novega premiera. Toda Kociolek je zapustil celo mesto podpredsednika vlade z obrazložitvijo, da se bo posvetil partijskemu delu. To lahko' pomeni veliko, ali P<t tudi ne, treba bo pač počakati na razvoj dogodkov.
Jožef Cyrankiewicz spada v starejšo generacijo poljskih politikov in so ga smatrali kot enega aktivnih zagovor-nizov Gomulkove politike, ki jo zdaj že precej ostro kritizirajo. Položaj predsednika državnega sveta je samo formalno najvišji, po dejanskem | vplivu in pomenu pa je za položajem prvega sekretarja CK in tudi za položajem predsednika vlade. Cyrankie-wicz je bil več kot dvajset let član najožjega partijskega vodstva in predsednik vlade, tako da utegne biti njegovo imenovanje tudi odraz želje po zagotovitvi kontinuitete v vrhovih.
V staro in preizkušeno generacijo spada tudi novi premier, enainštiridesetletni Piotr Jaroszeioicz. Zanj pravijo, da sodi v skupino tako imenovanih »tehnokratov«, na čelu s novim prvim sekretarjem Gierkom. Pod Gomulkovim vodstvom ni bilo videti, da bi imel Jaroszetvicz kakšne posebno različne zamisli o gospodarskem razvoju Poljske, kar pa končno velja tudi za vse druge, saj ozračje ni bilo tako. da bi lahko javno razpravljali o različnih možnostih in zamislih. Vsekakor pa je že po svoji dosedanji dejavnosti tesno povezan z gospodarstvom.
Da bo io njegova glavna skrb tudi na položaju premiera priča že njegov programski govor ob prevzemu dolžnostt. Posvetil ga je skoraj v celoti gospodarskemu položaju, vendar z veliko mero previdnosti. Poudaril je namreč, da vlada še ne more dati izdelanega programa (kar je seveda razumljivo), vendar tudi v najbolj načelnih ugotovitvah ni napovedal misli o kakšnih večjih novostih. Zanimivo bi bilo vedeti ali ta sicer povsem razumljiva zadržanost izvira samo iz želje, da bi novo vodstvo pridobilo čas za izdelavo solidnega in premišljenega programa ali pa je tudi posledica novega razmerja sil v politbiroju. Razumljivo je namreč, da je bila zamenjava Gomulke in razbitje »gomulkistov« možna le zato. ker sta bila dosežena kompromis in akcijska enotnost med pristaši novega pr. vega sekretarja Gierka in pristaši drugega »močnega človeka« bivšega notranjega ministra generala Moczarja. Moczarja so vred časom imeli za zelo resnega kandidata za Gomulkovega naslednika, ocenjujejo pa, da ima tudi zdaj še precejšnjo podporo zlasti med nekdanjimi borci in da ga podpira tudi nekaj članov politbiroja. Kar se njegovih političnih pogledov ti-če. mu pripisujejo, da je bolj pristaš centralizma in politike »trde roke«. Trdijo tudi, da je bil med razpravami, ki so zadnje mesece potekale v najožjem partijskem vodstvu, med tistimi — nasprotno od Gierka — ki niso bili za to. da bi ljudstvu »povedali vso resnico« o gospodarskem položaju dežele. češ da bi to slabo vplivalo na odnos ljudi do socializma in partije.
Kakorkoli, imenovanje Cy-rankietvicza in Jaroszevoicza ter nejasen položaj Kocioleka. vse to daje misliti, da so te spremembe v določeni meri kompromisne. Seveda so to bolj ugibanja, toda če so vsaj deloma točna, potem ustvarjanje nove dolgoročne gospodarske politike — očitno je. da bo to nlovna fronta — ne bo ne lahko ne gladko.
J. STANIČ
KRILO V
DOKAZ
»Ste se zdaj prepričali, da imamo tudi mi radi naravo?«
»Krokodil«, Moskva
Ureditev odnosov
Pred sejmom je novi poljski premier Piotr Jaroszevvicz označil glavne smeri vladne dejavnosti v prihodnje
VARŠAVA, 24. dec. (Tanjug). V svoji prvi izjavi pred sejmom je novi poljski premier Piotr Jaroszewicz rekel, da programa vlade ne more podrobneje orisati, ker mora vlada med pripravami nanj upoštevati celo vrsto izredno pomembnih vprašanj. Temu se bodo posvetili v naslednjem obdobju.
Jaroszevvicz pa je lahko označil vsaj glavne smeri vladne dejavnosti. Predvsem se bodo posvetili razvozlavanju vprašanj, o katerih je včeraj v sejmu govoril prvi sekretar CK PZDP Edward Gierek. To pomeni, da si bo vlada po sklepu o povečanju dohodka slabše plačanih delavcev in tistih, ki imajo večje število otrok, prizadevala izboljšati preskrbo tržišča z živili. V prvem trimesečju naslednjega leta bo vlada morala predlagati spremembe včeraj sprejetega letnega načrta za gospodarski razvoj in državnega proračuna. Vzporedno s tem bodo pripravljali nov 5-letni načrt. Namen tega načrta bo zagotoviti skladen razvoj države. Piotr Jaroszevvicz se je v imenu vlade obvezal, da bodo v petletni načrt vnesli nove sestavine gospodarske in socialne politike, ki bodo izvirale iz razčlenitve vzrokov zadnjih dogodkov. Pri preskrbi tržišča bo moral zapihati nov veter, in to v celotnem državnem in gospodarskem aparatu, tako med podjetji kakor tudi v trgovini.
Jaroszevvicz Je v današnji izjavi zavzeto spregovoril tu-di o stanovanjski izgradnji, število stanovanj .v naslednjem letu se bo sicer le malo povečalo, po letu 1972 pa si bodo prizadevali stanovanjski sklad močno povečati.
Pri vsem tem pa poljska vlada namerava še bolj in še vztrajneje spodbujati razvoj temeljnih industrijskih vej, ki pošiljajo na trg sredstva za proizvodnjo in blago, namenjeno izvozu. Razvili bodo tudi surovinsko in energetsko bazo ter izboljšali promet. Investicijska politika bo povezana z uvajanjem dosežkov znanstvene in tehnične revolucije v proizvodnjo.
Novi šef poljske vlade se zaveda pomanjkljivosti v delovanju državnega in gospodarskega aparata. Odpravljali jih bodo sistematično, toda po pameti, brez prenapete
PIOTR JAROSZEWICZ
naglice. Izpopolnili bodo organizacijo in metodo upravljanja gospodarstva — na podlagi izkušenj socialističnih držav, na podlagi krepitve vloge osrednjega načrta in ustvarjanja ugodnejših možnosti za ustvarjalno pobudo delovnih kolektivov in posameznikov. Pri uveljavljanju vladnega programa naj bi sodelovali vsi državljani, tako verniki kakor ateisti. V zvezi s tem je Jaroszewicz dejal, da si bo nova poljska vlada prizadevala za popolno ureditev odnosov med državo in cerkvijo.
Gladovna stavka političnih jetnikov
SINGAPUR. 24. dec. (Reuter) — Več kot sto političnih jetnikov v singapuru vztraja že osem dni v gladovni stavki. Od včeraj odklanjajo tudi pitno vodo. Stavkati so začeli zaradi nemogočih življenjskih razmer v jefcniš-nici.
Vodja opozicijske socialistične stranke Li šu Co je izjavil časnikarjem, da so jetniki zaprti, ne da bi jim bili sodili. Pokazal jim je pismo, ki ga je s svojo krvjo napisala neka jetnica in ga pretihotapila iz jutnišnice.
Jetniki zahtevajo odpravo petdnevnega prisilnega dela, ki so ga uvedli pred kratkim. Z obiskovalci se želijo pogovarjati neposredno, ne pa po telefonu m ločeni s stekleno steno. Zagrozili so, da bodo gladovno stavko nadaljevali, če bo potrebno, tudi do smrti.
»Močno zatikanje"
Po mnenju Rogersa se ameriško-sovjetski odnosi v nekaterih stvareh zatikajo — Trmoglavost glede Kitajske
WASHINGTON, 24. dec. (Reuter). Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve William Rogers je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da se ameriško-sovjetski odnosi »v nekaterih stvareh močno zatikajo«. Dodal pa je, da se bodo ZDA še naprej pogajale s Sovjetsko zvezo in se poskušale dogovoriti o »delovnih sporazumih«.
V zvezi z ameriško-sovjet-skimi pogajanji o omejitvi strateškega jedrskega oboroževanja (SALT), katerih »tretja runda« se je končala ta teden v Helsinkih, je Rogers izjavil, da na njih niso dosegli takšnega napredka, kakor so pričakovali.
ZDA zelo pozorno spremljajo sovjetsko »pomorsko dejavnost na območju Kube, je rekel Rogers. Vendar tu od 11. decembra ni bilo nič novega.
Rogers je nadalje dejal, da ZDA zdaj preučujejo svoje stališče glede priznanja pravic LR Kitajski v OZN, vendar vztrajajo pri svoji zahtevi, da Tajvana ne izključijo iz svetovne organizacije. »Ne nameravamo pa spremeniti svojega stališča,« je še doda’ Rogers na tej prvi tiskovni konferenci po novembrskem glasovanju v svetovni organizaciji o sprejemu LR Kitajske v OZN. »ZDA si sicer prizadevajo zboljšati odnose z LR Kitajsko in upajo, da se bodo pogovori veleposlanikov obeh držav v Varšavi nadaljevali.«
Rogers je ponovil grožnjo predsednika Nixona, da bodo
Indijsko-sovjetski
trgovinski
pogovori
NEW DELHI, 24. dec- (Reu-ter) — V New Delhiju so se danes začeli pogovori med ministrom za zunanjo trgo-vino. ZSSR Patoličevom in indijskim ministrom za zunanjo trgovino Mišro. Gre za to, da sprejmejo dokončni sporazum o menjavi in plačilih v obdobju od 1971. do 1975. leta- Predstavniki obeh držav so navezali pogovore o novem sporazumu že prejšnji teden.
Škoti stradajo kruha
Letošnji božič in novo leto bosta v večjem delu škotske minila brez kruha. Vozniki pekamiških tovornjakov v Glasgowu, kj že šest tednov stavkajo, da bi izsilili večje plače so sklenili stavko razširiti na vsa večja škotska mesta.
Glasgowska stavka je tako učinkovita, da je moralo ustaviti delo še pet tisoč pekam. Na tisoče gospodinj ni videlo kruha že več tednov. Cvete pa »čma borza«, na kateri prodajajo kruh po dvakrat višjih cenah.
Zdaj vozijo na škotsko kruh iz angleških mest, tudi po 480 km daleč.
Stavkajoči zahtevajo približno 25-odstotno povečanje plač, to je štiri funte (120 dinarjev) na teden k osnovni plači, ki znaša 15 funtov (450 dinarjev) na teden. Peki bi jim bili pripravljeni priznati po 2 funta na teden.
Stavka se nadaljuje — Škoti pa stradajo kruha.
lov korak Libije
Nacionalizacijo vseh tujih bank razlagajo na Zahodu kot »presenetljiv ukrep« — Opozorilo petrolejskim družbam
TRIPOLI, 24. dec. V Libiji so predsinočnjim z dekretom revolucionarnega sveta nacionalizirali vse tuje banke. Zahodne agencije poročajo o »presenetljivem ukrepu« Tripolija. Očitno so v krogih zahodnega kapitala sprejeli ta libijski korak s presenečenjem, zlasti tisti, ki jih je nacionalizacija v Libiji neposredno prizadela.
7* "	C
tovariš
Iip
vsak teden 60. OG O
• slovenskih :	družin
*»»»««»«
Poučenih opazovalcev pa dogodki v Libiji po revolucionarnem strmoglavljenju monarhije in ustanovitvi republike prav nič ne presenečajo. Nacionalizacija bank in poostritev državnega nadzorstva v tuj Ri zavarovalnih družbah se jim zdi docela v skladu s prizadevanjem Mo-amerja el Gadafija in njegovih sodelavcev, da povedejo Libijo po poti ustvarjanja socializma in pravičnejšega družbenega sistema.
Dekeret o nacionalizaciji so sicer napovedovali že poleti, ko so zasegli italijansko premoženje ter nacionalizirali rimsko banko (Banco di Roma) in neapeljsko banko (Banco di Napoli).
še določneje pa je bilo to napovedano, čeprav le posredno, pred dvema mesecema, ko se je Iz Libije umaknila banka Barclays, znana trdnjava britanskega kapitala v Afriki in drugih delih sveta. Verjetno so njeni strate-
gi »zavohali«, kaj se pripravlja.
Preostale tuje banke — z britanskim, ameriškim, francoskim in libanonskim kapitalom — je prizadel paragraf, po katerem »nobena komercialna ustanova, ki ni stoodstotno libijska last, ne more opravljati bančnih transaikcij v Libiji«.
Vse delnice nacionaliziranih bank se prenesejo na državo, dosedanjim delničarjem pa bo škodo nadomestila libijska državna banka v gotovini'. Iz kapitala preostalih petih nacionaliziranih bank, kolikor ga bo ostalo potem, ko bodo izplačali nadomestilo dosedanjim delničarjem, bodo osnovali novo libijsko banko »El Vahda«.
Nacionalizacija bank je v resnici samo del dolgoročnega programa socialistične preobrazbe Libije, o čemer priča tudi drugi dekret revolucionarnega sveta. Z njim so izvedli svojevrstno nacionalizacijo vseh tujih zavaro-
valnih družb. Država bo sicer v njih imela samo 60 odstotkov delnic, preostalih 40 odstotkov pa bodo imeli v omejen; količini tudi posamezniki, vendar samo Libijci.
Vse to daje sklepati, da gre zares za še en »korak k osvoboditvi gospodarstva dežele izpod tujih vplivov«. Splošni program revolucionarne vlade zastavlja za cilj osvoboditev gospodarstva kot pogoj popolne neodvisnosti.
Libijska vlada je poleg tega opozorila tuje petrolejske družbe, da jim utegne vzeti koncesije za izkoriščanje nafte v Libiji, zato ker so te družbe, kakor poroča Reuter. skoraj povsem ustavile delo na naftnih poljih. Obratuje samo %e kakih deset vrtin, medtem ko Je tik pred strmoglavljenjem libijske monarhije obratovalo 55 vrtin.
Predstavnike teh družb je opozoril sam minister za nafto Ezedin Mabruk. Pozval jih je, naj obnove raziskave v prejšnjem obsegu.
Pretežno gre za ameriške družbe, pa tudi britanske, zahodnonemške, nizozemske, italijanske in francoske. .Zdaj v glavnem nočejo investirati v razširitev naftne proizvodnje, ker so nezadovoljne z
novimi sporazumi, ki so jih sklenile z vlado in s katerimi so se zmanjšali njihovi dobički od izkoriščanja libijske nafte. Vlada hkrati zahteva, naj družbe del dobičkov puste v Libiji, v obliki novih investicij za raziskovanje naftnih polj, namesto da jih v celoti odnašajo v svoje države.
Minister za nafto je tudi zahteval od družb, da začno izkoriščati naravni plin, namesto da bi ta plin zgoreval, kakor se zdaj dogaja- Ce družbe ne bodo upoštevale te zahteve, potem utegne država sama prevzeti izkoriščanje naravnega plina.
ameriška letala bombardirala Severni Vietnam, če bodo še naprej sestreljevali ameriška izvidniška letala, lri letajo nad sevemovietnamskim ozemljem. O izročitvi seznama ameriških vojnih ujetnikov je Rogers govoril z naduto vzvišenostjo. To potezo Hanoia je imenoval »sramoten manever«, s katerim hoče DR Vietnam odvrniti pozornost od svojega »barbarskega vedenja«.
Kar zadeva Bližnji vzhod, so ZDA pripravljene »odigrati vlogo pri zagotovitvi mirne ureditve krize«. Namignil je, da bi se ZDA utegnile pridružiti ustanovitvi sil OZN za ohranitev miru na Bližnjem vzhodu, če ba bil sprejet tak predlog v prid arabsko-izrael-skim pogajanjem. To pa ne bi bile skupne ameriško-sov-jetske sile, ker je takšna mož-
nost »povsem nepraktična«.
»Amerika je prepričana, da je vzdušje za začetek mirovnih pogojev o Bližnjem vzhodu zelo ugodno in da bo prihodnje leto odločilno za arab-sko-izraelski konflikt,« je rekel Rogers na koncu.
WILLIAM ROGERS
Vodilna jedra
Po prvem pokrajinskem kongresu KP Kitajske v državi konsolidacija bolj napreduje
PEKING, 24. dec. (Hsinhua). Hunanski pokrajinski kongres KP Kitajske — prvi na takšni ravni, odkar so bili leta 1965 pokrajinski komiteji razpuščeni — je zbudil živahno zanimanje, saj je pokazal, da je proces konsolidacije KP na Kitajskem že dokaj napredoval.
Po pisanju kitajskega tiska delujejo »vodilna jedra« tudi v mnogih drugih prokrajl-nah, kar pomeni, da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še šiirše obnavljanje najvišjih partijskih organov na ravni pokrajin.
»Prečiščevanje« partije ni potekalo tako hitro, kot so napovedovali spočetka. Da se je ta proces začel, Je opozoril julija 1969 Žen Min Ži Bao.
Zahteval je namreč, naj bi v okviru revolucionarnih komitejev ustanovdii »trdna jedra partijskega vodstva«. Iz tega je bilo mogoče sklepati, da bo fz dotedanjih pristojnosti revolucionarnih komitejev izvzeto partijsko vodstvo, dejansko razmerje med temi in partijskimi komiteji pa se šele danes kaže v jasnejši obliki.
Lanoki deveta kongres partije je obnavljanje KP Kitajske še pospešil. Z geslom, da ima »ideološka konsolidacija j milijonov ljudi.
prednost pred organizacijsko«, so začeli ha široko obravnavati in razlagati novi statut partije. Nedavni hunanski kongres je znamenje, da sta se ideološka in organizacijska konsolidacija v tej pokrajini končali. Poročilo, h so ga objavili v Hunanu, dokazuje, da so bdii v vseh osnovnih organizacijah ustanovljeni partij sl komiteji in da so imeli okrožne partijske plenume.
Proces konsolidacije je prinesel v vrste članstva kitajske KP (po nekaterih virih Je na Kitajskem 30 milijonov organiziranih komunistov) pomembne spremembe. Število tistih, ki so jih izločili, ni znano, vsekakor pa je gotovo, da so sprejeli mnogo novih članov, takšnih, ki so se »izkazali v kulturni revoluciji«. Ni dvoma, da so jih sprejeli več kot izključili, saj je kulturna revolucija zajela na desetine in stotine
■v
Španski dediči ž-a
Veliko kandidatov za špansko nasledstvo — Krščanski demokrati, socialisti in prednost KP Španije — Princ Juan Carlos, vojska in »Opus Dei«
Ko se je Vatikan ob procesu proti 16 mladim Baskom v Burgosu javno odpovedal 16. členu sporazuma s špansko državo, po katerem bi moral proces zaradi navzočnosti dveh duhovnikov na zatožni klopi potekati za zaprtimi vrati, se je 78-letni »vodja Španije po božji volji« silovito razsrdil. Hotel je pretrgati vse stike z Vatikanom in vrniti vsa odličja, ki mu jih je katoliška cerkev podelila po državljanski vojni.
Da* do tega ni prišlo, je predvsem zasluga prepričevalne spretnosti španskega zunanjega ministra Lopeza Bra-va, ki mu je v zadnjem času ravno začelo uspevati, da je vsaj malce odškrnil španske železne dveri zunanjemu svetu, predvsem Evropi. Katoliška cerkev je namreč eden od treh dedičev, katerim kani po svoji smrti izročiti v roke Španijo zadnji izmed predvojne fašistične diktatorske trojke, Francisco Franco. Druga dva dediča sta vojska in mladi princ iz burbonske kraljevske hiše Juan Carlos.
Ampak ravno ob procesu v Burgosu se je pokazalo, da so se začeli Francovi španski dediči puntati. Nihče od njih ni hotel prevzeti nehvaležne vloge Pilata: Franco se kar naprej posvetuje s svojim glavnim namestnikom, admiralom Carrerom Blancom, z vlado in z Juanom Carlosom. Iz Burgosa je vdilj prihajal k Francu poveljnik ondotne-ga vojaškega okrožja general Rebuli, sicer tudi eden »močnih« mož španskega življenja, in rotil Franca, naj prepreči, da bi »kri burgoških žrtev prišla na vojsko«.
španska cerkev je pravzaprav že davno tega začela skrivoma nastopal proti Francovemu falangizmu, presenetljiva pa je anketa, ki jo je madridska škofovska komisija v začetku letošnjega novembra izvedla med 1000 madridskimi duhovniki: od stotih se jih kar 31 zavzema za socialistično vlado, 62 pa jih je proti zdajšnjemu političnemu in družbenemu sistemu. V Malagi pa se je za socialistično vlado izreklo kar 42 odstotkov duhovnikov.
Bolj vplivna kot cerkev je pravzaprav mednarodna katoliška laična organizacija Opus Dei, ki šteje v Španiji kakšnih 37.000 članov, razrasla pa se je na vsa področja španskega javnega življenja — v šole, kulturne ustanove, bančništvo, gospodarstvo, vojsko, pa tudi v vlado, v kateri ima vsaj tri ministre. Povrhu tega pa v španskih oblastvenih vrhovih deluje cela yrsta njenih mladih tehnokratov, ki se zavzemajo za vključitev Španije v evropska politična, predvsem pa gospodarska do1 gajanja. In ne nazadnje tudi v Evropsko gospodarsko skupnost.
Vendar mladi 'princ Juan Carlos, ki ga je Franco praktično že postavil na prestol, ni preveč naklonjen Opus Dei, pa tudi vojska jo precej stežka prenaša. In razen tega se tudi vojska sama brani direktne oblasti, če je verjeti generalu Aiegriji, ki mu takoj za Carrerom Blancom pripisujejo največ možnosti v Francovem nasledstvu.
Na špansko dediščino pa prežijo s strani še drugi dediči. Nekateri tuji opazovalci pravijo, da bo Juan Carlos bržkone za krajši čas vendarle zasedel prestol, vendar pa se bo zavzemal za ustavno monarhijo in parlamentarno demokracijo. Omenjajo tudi, da ni izključeno, da bi Španija kdaj postala federacija Kastilcev, Kataloncev, Baskov in morda še katerih. Velike politične stranke naj bi se oblikovale okrog krščansko-demokratičnih voditeljev, kot je že precej znani profesor Ruiz Jimenez, in okrog socialističnih, kot je prav tako znani Tierno Galvan, ki je ob procesu proti 16 borcem ETA dejal: »ETA je problem. Problemov pa ni moč postreliti. Treba jih je reševati.«
Omeniti velja še dva izmed takoimenovanih »štirih apokaliptičnih jezdecev Španije«, vodij opozicije, ki si v tem hipu skušajo pridobiti zaveznikov predvsem na Zahodu. To sta poleg Jimeneza in Gal-vana še monarhistični libera-
lec Sastrustegui in Areilza, grof Motriški, nekdanji falan-gist, nekdanji španski ambasador v Buenos Airesu, Wa-shingtonu in Parizu ter član Don Juanovega spremstva.
Vse to so morebiti glavni dediči španskega nasledstva, hkrati z mladimi tehnokrati verskega združenja Opus Dei, ki bodo bržkone še precej časa krojili špansko javno življenje.
Ampak tu je še izredno vplivna španska komunistična partija, ki ima pred drugimi opozicijskimi silami to prednost, da je sposobna delovati v ilegali, kar je dokazala s številnimi stavkami, demonstracijami in gibanjem za pomilostitev političnih zapornikov in emigrantov.
Komunisti bodo verjetno v prihodnjem obdobju odigrali v Španiji najpomembnejšo vlogo združevanja vseh opozicijskih sil v enotno demokratično fronto. To je tudi izjavil sekretar partije Santi-ago Carrillo, ki se dobro zaveda, da »Španija ne more kar takoj preiti v socializem. Potrebno je vmesno obdobje.« In to bo, tako se vse zdi, obdobje krščanske demokracije, ki bi jo oberpč sprejeli tudi Evropa in Amerika. Tista Evropa, iz katere je letos 23 milijonov turistov prineslo Španiji 1300 milijonov dolarjev težkih deviz.
Nekateri pravijo, da je Franco še čisto čil in zdrav,
da veselo ribari in strelja fazane ter jerebice. Drugi pravijo, da ga daje srce in da so mu dnevi šteti. Ne glede na to, kaj je res, pa vse kaže, da bo španska dediščina razdeljena že jutri.
TIT DOBERŠEK
JUGOBANKA
Podružnica L|ubl|on«
Titova 32—Celovška 106
Prodaja devizna sredstva na potne liste za zasebna
iST-srsJ*:
devizne tekoče račune -
Sprejema dinarske hranilne v,oge.
Banka posluje za stranke vsak dan: od 7. do 12. ure
:	n:-™-----
	
	
	
	
	
	

mm
IVAGIlilJlDJE
BERTll
.1(71111!
Novice
BEOGRAD: velik uspeh razstave — Reprezentativna razstava iz zbirk Državnega muzeja v Berlinu (Nemška demokratična republika) — »Umetnost koptov« (starih prebivalcev Egipta) — ki so jo v Beogradu odprli konec septembra, potem spet podaljšali za mesec dni, bo zaradi izrednega zanimanja občinstva odprta vse do konca janu-’ arja prihodnjega leta. Doslej si je raastavo ogledalo blizu deset tisoč obiskovalcev. Prikazano je blizu 200 dragocenih predmetov koptske kulture od 3. do 12. stoletja. Podaljšali so tudi razstavo »Srednjeveška umetnost v Srbiji«, ki so jo v zamenjavo priredili v glavnem mestu Nemške demokratične republike. Razstavo je priredil beograjski NarodnU muzej
BEOGRAD: koordinacijski odbor — Na iniciativo Društva srbskih skladateljev so v Beogradu osnovali koordinacijski odbor republiških organizacij, ki združujejo kulturne in umetniške ustvarjalce. Novi odbor sestavljajo predstavniki 13 zvez in združenj, med njimi književnikov, arhitektov, likovnih umetnikov, filmskih delavcev, dramskih, glasbenih in estradnih umetnikov, književnih prevajalcev in skladateljev. Kot prvo bo odbor izpeljal akcijo za urejanje in zaščito družbenega položaja umetnikov. Odbor predlaga zmanjšanje davčnega prispevka od avtorskih honorarjev. Prav tako je odbor zahteval zmanjšanje davčne osnove pri izrednih izdatkih, ki jih imajo umetniki. Odbor je mnenja, da se umetniki sami oskrbujejo s sredstvi za delo, tako da na določen način kreditirajo in financiraj o-kulture kot splošno socialno vrednost. Prav tako si bo odbor prizadeval za spremembo republiških davčnih predpisov in zlasti za ugodnejše reševanje vprašanj socialnega zavarovanja za umetnike.
SPLIT: skulpture Ivana Meštroviča — Dvanajst najbolj znanih kipov Ivana Meštroviča, ki so bili v zadnjih osemnajstih mesecih razstavljene v Budimpešti, na Dunaju, v Bukarešti, Pragi in Olomucu, se bo nazadnje vrnilo v Split in bodo spet razstavljene v galeriji, ki nosi ime tega našega velikega kiparja. Omenjene skulpture, med katerimi sta tudi znana »Eva in Adam«, so gostovale v tujini v okvirih zamenjave z deli slavnega francoskega •kiparja Augusta Rodina, razstavljenimi v Zagrebu. Tako. je zdaj zbirka Meštrovideve galerije v Splitu spet kom-pletirana, kar bo vsekakor pritegnilo pozornost domačih in tujih ljubiteljev umetnosti.
PRAGA: ukinjene revije — Z novim letom bo na Češkoslovaškem prenehalo izhajati deset revij, v glavnem Kteramih in umetniških. Več drugih, strokovnih in znanstvenih publikacij bo izhajalo pod novimi imeni, nekatere pa se bodo med seboj združile. Med drugimi bo prenehal izhajati »Plamen«, ki ga je izdajala Zveza književnikov, »Literarne novosti — zgodovina«, »Literarne novosti — umetnost« pa tudi slovaški list »Ohzor socializmu«. Do konca velike večine teh listov je prišlo zategadelj, ker sestav uredništev ni bil več primeren in ker je med njihovimi sodelavci bilo malo takšnih, ki bi vodili angažirano politiko.
PARIZ: priznanje glasbenikov baletniku — Francoski koreograf Maurice Bejart je dobil nagrado »Nacionalni grand prix za glasbo«, v denarnem znesku 10.000 frankov. 42-letnega Bejarta imajo strokovnjaki za enega največjih živečih koreografov. 2e od 1959. leta je na čelu zdaj že legendarnega »Baleta 20. stoletja« iz 3ruxeilesa. Letošnjo nagrado, ki jo podeljuje žirija kompozitorjev in glasbenih kritikov, so prvič izročili koreografu.
Glasbeni dogodki
3
Beethoven za mladino
Za decembrski mladinski koncert je orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Munihom pripravil dvoje Beethovnovih skladb. Datum obeh prireditev — večerne ponedeljkove in torkove popoldanske, se je domala srečal z rojstno obletnico velikega muzika.
Spored je obsegal tretjo »Leonoro« in Peto simfonijo, kompoziciji, ki sodita med najbolj priljubljene strani mojstrove zapuščine. Vsekakor sta primerni, da mladim poslušalcem vzbudita zanimanje za veliko glasbo. Od vprašanja, če »se izvajalcem le-to posreči ali ne, pa je seveda odvisna tudi prihodnost njihovega dela.
Popoldanski koncert sta uvajala dva komentarja: prvega so dobili obiskovalci v roke med prihodom v dvorano, drugega, govorjenega je pričelo umirjanje zamudnikov, ki je potekalo nekoliko v vzdušju stroge učilnice. Spremenjena, slovesnejša dikcija je napovedala uradni del. Kaže, da tudi članov orkestra ni razgibalo navrženo dejstvo, da je Leonora ena najbolj uspelih skladb svoje vrste, čeprav so jo zaigrali z vajenostjo, ki je pričala, da jo dobro poznajo. Prav tako Peto simfonijo. Opazili pa smo precejšnjo razliko med
komentatorjevo napovedjo silovite in navdihnjene glasbe, bojevite in eruptivne tonske besede ter med izvajanjem, ki je teklo v slogu solidne informacije o zvočni podobi partiture, manjkalo pa mu je moči in gorečnosti. Nekatere kretnje trdno pripravljenega dirigenta in tudi posamezni nastopi solistov 'in skupin so kazali, da se tega zavedajo, končno pa se je celota vendarle prilagodila utrjenemu ritmu, ki ga je narekoval godalni korpus. Najbolj zadovoljivi so bili počasni odlomki: uvod k »Leonori« in drugi stavek »Pete«.
Dobra stara glasba torej ni vžgala pretiranega navdušenja. Naj naštejem tri zamujene priložnosti za »moderne ga«, »mladega« Beethovna: vihar pasaž v godalih pred sklepnim delom Leonore, ki ga ni nosila žareča energija, strahoviti zagon Code prvega stavka Pete se je sproti obrabljal, demonske iskre tretjega dela so bile kar preveč dobrodušne.
Pravijo, da je za mladino dobro samo najboljše, zato smo se težko sprijaznili, da je v sicer* dokaj skrbno pripravljenem koncertu manjkalo prav najbolj odločilno: veselja ob glasbi; »nj ga mogoče vzbuditi, če ga sam ne izkazuješ v izobilju.
y -
fjp ■
i. J: .
-4 ?
3X324»
’ * '	/. :v‘ ,
t/3 sXrv M Vi VtVV"4«a t jVfclv 1
Anton Dermota radijskim orkestrom
PRAZNIČNA PRODAJA
Za poznavalce dobre kapljice odslej tudi na našem tržišču priznane pijače: 3 STEKLENICE
100 PIPER — Sr o teh whisky CAPTAIN MORGAN — Jamaica rum BI RNETPS WHITE SATIN-GIN LIR: 2100 in N DIN: 81,60
Konsignacija: UNIVERZAL
LJUBLJANA, Gregorčičeva 11
Plačljivo v gotovini pri blagajni.	12113
večera.
Že drugič smo v letošnji | zlasti sezoni poslušali Dvorakovo Deveto simfonijo, tokrat z radijskim orkestrom pod taktirko Ericha Schmidta. Poslednja točka koncerta je torej vnovič pokazala neusklajenost našega glasbenega življenja, vendar smo pomisleke ob kakovosti igre ansambla radi pozabili. Prodorni in bleščeči zvok tretjega in sklepnega stavka, sveža in bujna razpoloženjska lestvica Larga sta namreč nudila užitek, ki je pri nas še vedno redek. Moč in širina izvajanja sta se tu in tam približala razsežnostim velikega orkestra. Toda na način, ki
je dajal vtis, kot da so ju radijski muziki našli sami, ne pa toliko po sugestiji dirigentove posebne interpretacije. Morda je naše mnenje, da Schmidtova kretnja ni bila - povsod odločilno gibalo zvočne podobe skladbe, posledica prvega stavka, kjer je dogajanje nekajkrat zdrsnilo mimo nje.
Razločneje je bilo čutiti dirigentovo prisotnost v Mar-tinujevem »Koncertu za dva godalna orkestra, klavir in timpane«. Skladba je svojski pendant k dve leti poprej« nastali Bartokovi »Glasbi za
celesto___«. Vsekakor se s
poslednjo ne more primerjati v globini in čisto podani prisotnosti muzikalne esence, vendar je gosta komcer-tantna razvejanost hitrih stavkov ponekod le spomnila na tonsko mišljenje velikega madžarskega umetnika.
Živo in podjetno izvedeni prvi točki so sledili Wolfovi samospevi, v katerih je nastopil Anton Dermota. Bil je izredno razpoložen, tako da so njegove, kot kaže še vedno rastoče pevske odlike, prišle do veljave v polni meri. Pri nekaterih pesmih je žal motila orkestracija, ki je
v pihalnih partijah takšne vrste, da neizbežno prekrije solistovo linijo, pa naj se dirigent in orkester še toliko trudijo, da do tega ne bi prišlo. Zato pa sta zvočno skromnejši Morikejevi pesmi kar presegli pričakovanja. Vzorna spremljava in vsebinsko pronicljiva in vendar popolnoma »pojoča« interpretacija Antona Dermote sta iz-; jemno lepo osvetlili dragoce-
llSSfc f- * ^4
4I I I v -
i	^	% s~ i J*

i**: ; nc
* jf
'%	1
0' f-
* l i
11 i*-
-jV-.S "'m
fc-f I "•* “ I
PRIZOR IZ »CARSKE NEVESTE« RIMSKEGA KORSAKOVA — čeva, Samo Smerkolj, Dragiša Ognjanovič in Danilo Merlak.
V ospredju so solisti
-
(od leve) Vera Laci-Fot6: J. Mally
Jutri bo v Operi SNG premiera Carske neveste Nikolaja Rimskega Korsakova. Po dolgih letih bo ta v Evropi
malo uprizarjana, v Sovjetski zvezi pa ves čas zelo čislana opera spet na sporedu; nazadnje je bila pred več kakor štiridesetimi leti, to je v Poličevih časih. Ob tej premieri je še bolj očitno, da se je ljubljanska Opera že močno orientirala k tako imenovanemu slovanskemu programu.
Sicer pa nam je dirigent predstave Bogo Leskovic dejal, da pričakuje ljubezniv
Carska nevesta
Pred premiero opere Rimskega - Korsakova v ljubljanski Operi
M T4r rSKSSft - skoraj gotovo tudfn= vega samospeva, je izzvenela — verjetno najlepši trenutek
PETER KUŠAR
TLijubljanjZ'
ilTA, M LE
P e kak
WE
-delke &>KL&Č>KL
mas
vi E H K E
L-J
KOLAČ.
čokolada
C0K0ldur/f N
bonbon fructusj^^
PBlf3ŽctC Ješprenje,c
/SENE
različne
BONBONE
wJAGODA
KOSMIČE,
ŽIVILSKI KOMBINAT „ŽITC
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 154
žvečilni gumi I MRE RIAL ovsen e kosmiče
/A PRAZNIKE IZRAZITE POZORNOST SVOJIM BLIŽNJIM Z IZDELKI UGLEDNIH TOVARN:

leningrajskega zbora ne bo
V Celju nadaljujejo s pripravami za Mladinski pevski festival
Na zadnji seji je upravni odbor Mladinskega pevskega festivala pregledal dosedanje priprave in obravnaval nekatera vprašanja, ki jih bo še treba rešiti, da bi jubilejna prireditev prihodnje leto čim bolje uspela.
Od šestih tujih mladinskih pevskih zborov so doslej vsi razen italijanskega udeležbo že potrdili, leningrajski radijski zbor pa je povabilo hvaležno odklonil, ker imajo pevci v času celjskega festivala neodložljive učne obveznosti. Mladinskemu pevskemu festivalu so ob tej priložnosti zaželeli naj lepše uspehe. V zameno za leningrajski zbor bodo prireditelji povabili ustrezni zbor iz Romunije.
Na seji je bilo govora tudi o obeh spremnih prireditvah festivala, to je o razstavi in posvetovanju glasbenih pedagogov. Dogovorili so se, da bo razstavo glasbene literature in ustreznih učnih pripomočkov pripravila založba Deblinger skupaj z drugimi avstrijskimi založbami, medtem ko naj bi v jugoslovanski del razstave vključili založniško glasbeno dejavnost od 1969. do 1971. leta.
Tudi okvirni program posvetovanja glasbenih pedagogov je v glavnem že določen. Avstrijska glasbena pedagoginja Margareta Sparber bo imela predavanje o problemih mutacije s fizioloških in psiholoških vidikov, o glasbeni vzgoji na srednji stopnji osnovne šole pa bo govorila Breda Oblak iz Ljubljane. Tretje predavanje bodo določili pozneje.
Na seji upravnega odbora MPF so na koncu izrazili upanje, da ne bo prišlo do kakšnih finančnih zapletov pri izvedbi prireditve in da bodo ustrezni dejavniki problem vendarle uredili. Poleg pretežnega deleža, ki ga bo tudi tokrat nosila celjska občina, naj bi 30 tisoč din prispevala republiška izobraževalna skupnost, 20 tisoč din odbor za stike s tujino pri izvršnem svetu, 10 tisoč din celjska izobraževalna skupnost, vtem ko so vlogo za dodelitev ustreznega zneska posredovali tudi republiškemu skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti.	D. HRIBAR
v kateri je najmanj Orienta-lizmov, pa se približuje tako imenovanim velikim operam ruskih skladateljev. Posrečilo se mu je nekaj izjemnih mest, tako je na primer sila privlačno solistično skupino op-ričnikov postavil kot nekakšno protiutež celotnemu zboru. V ljubljanski izvedbi pojejo v tej 12-članski skupini sami prvi solisti.
Sicer pa je zasedba vlog (za premiero) naslednja; naslovno vlogo bo pela Vera Lacičeva, Sobakina Dragiša Ognjanovič, Grjaznoja Samo Smerkolj, Skuratova Danilo Merlak, bojarja Likava Rajko Koritnik, Ljubašo Božena Glavakova, Bomelija Slavko štrukelj, Suborovo Vanda Ger-lovičeva, Dunjašo Nada Sev-škova, v zboru opričnikov
pa bodo nastopali Ivo Anž-lovar, Drago Čuden, Jože Gašperšič, Jaka Jerasa, Ljubo Kobal, Zdravko Kovač, Marcel Ostaševsld, Anton Prus, Jurij Reja, Edvard Sršen in Jože Stabej.
Koreografski delež za predstavo je prispeval Metod Jeras, dirigent zbora pa je Jože Hanc.
J. Z.
šen sprejem opere. Delo je bilo pri nas po krivici toliko časa pozabljeno, saj je v njem toliko izrazito opernih elementov s skoraj italijansko izpeljanimi arijami, dueti, kvarteti itd., obravnava pa tipično rusko zgodovinsko snov iz konca 16. stoletja. Libreto je za ponovno uprizoritev na novo prevedel Mitja Šarabon. Odrsko sta bila poleg dirigenta zaposlena še režiser Hinko Leskovšek in scenograf in kostumograf Vladimir žedrinski. Slednji je na našem odru nekoč veliko ustvarjal, tokrat pa je prišel k nam iz Pariza. Sceno, ki je nadvse privlačna in skoraj razkošna, je uredil zelo smotrno, da se odmori za spreminjanje ne bojo zavlekli in da tako tudi opera sama ne bo predolga.
Rimski Korsakov je poprečnemu poslušalcu ljub komponist, vendar manj kot operni. Prav s Carsko nevesto,
Kdaj medicinska fakulteta?
Redna letna skupščina študentov medicinske fakultete zahtevala primerne študijske prostore
Petdeset let dela ljubljanske medicinske fakultete je šlo mimo nas tiho da bolj ni moglo. Nasprotno pa so v Beogradu proslavili enak jubilej svoje medicinske fakultete z vsem sijajem. Tudi v tem se kaže odnos do medicinske fakultete in medicinske stroke kot take. To je povedal in na to opozoril predsednik slovenskega medicinskega društva dr. Anton Dolenc na redni letni skupščini študentov ljubljanske fakultete.
Ta zbor študentov medicine in njihovih profesorjev je bil .bolj ali manj v znamenju odločne zahteve, da naposled medicinska fakulteta v
Ljubljani dobi primerne študijske prostore. Dovolj jasno so povedali, da mineva že trideset let od prve javne zahteve po ustreznih prostorih za medicinsko fakulteto in da ves ta cas do danes nj bilo drugega kot obljube. In tudi danes se dogaja enako. Nič kolikokrat so že pripravili programe in projekte, računali obseg in ceno, predlagali, spreminjali, opozarjali — in vse zaman, še naprej se stiskajo v poslopjih, fci za študij niso primerni in ki so do zadnjega kotička — tudi v kleteh in na podstrešjih — izrabljeni, a vendarle pretesni, študij se zato podaljšuje, študentom
Likovna umetnost
Poskus polemike z vzorniki
'Milena Usenik razstavila v Koncertnem ateljeju DSS
Na torkovem koncertu v Koncertnem ateljeju smo videli, da Društvo slovenskih skladateljev spet nadaljuje kulturno plodno prakso združevanja glasbenih in likovnih prireditev. Tokrat je razstavila osem svojih kompozicij mlada slikarka Milena Usenik,
Posebno vlogo pri tem ima barva, s katero tudi poskuša oblikovati nov pojem prostora. Zlasti v kompoziciji »Zeleno v rdečem« je skoraj vsa formalna transpozioija prepuščena barvi in čistim odnosom med barvnimi ploskvami. Pogosto uporablja tudi tipizi-
ki je doma z Blok, slikarstvo I ran ornament kar vzbuja po-
pa je študirala na ljubljanski likovni Akademiji.
Za svoj slikarski problem si je očitno izbrala dialog, včasih tudi polemiko: enkrat je to fauvizem, drugič kubizem, tretjič ekspresionizem, ali določneje, Matisse in Pi-asso. Toda to je okvir, v katerem pa po svoje poskuša reševati še posamezne klasične likovne in slikarske probleme, kot problem tretje dimenzije in še posebej prostora. Najbolj dražeče pri njenem delu pa je, da poskuša prevrednotiti prostor z izrazito ploskovitostjo predvsem osrednjih predmetov kompozicije, kateri tako na poseben način izstopajo. To
so tihožitja in tudi figura __
vse pa podrejeno temu zanimivemu problemu, ki je večkrat bolj v sami gradnji, v postopku nastajanja slike, kot v filozofski shemi.
misleke na Matissova prizadevanja. Toda slikarski svet
Milene Usenik ni še niti pri-
bližno tako enovit, tako dosledno zgrajen iz vnaprej izdelanega nazora, da bi lahko primerjali. Očitno pa to tudi ni njen namen, saj za zdaj ostaja šele pri študijah prevrednotenja posameznih elementov umetnine :n, kot že rečeno, pri dialogu in zametkih polemike. Vse to pa je dovolj pogumno, resno in — sveže.
JANEZ MESESNEL
in ■ profesorjem razmere dušijo voljo do dela, vpis je omejen, potrefbe po novih zdravnikih pa so spričo gradenj novih zdravstvenih objektov v Sloveniji in tudi sicer vpijoče.
študentje in profesorji so opozarjali, da razumejo in da so zmeraj razumeli splošne gospodarske težave in nacionalne potrebe na vseh področjih. Zato so tudi molčali in potrpeli v upanju, da bo čas zanje naposled le prišel. Vendar se pa zdaj ob predlogu za ureditev problema medicinske fakultete v Ljubljani spet stvari razvijajo v meglo in spet se skuša odlagati rešitev. Ne morejo razumeti, kako Je mogoče tako kričeč primer leta in leta odlagati, med tem pa graditi palače in nekatere druge podobne objekte, ki so v nacionalnem oziru gotovo manj potrebni kot medicinska fakulteta. Zato zdaj dvigajo glas in pozivajo vse poklicane, da kaj ukrenejo.
Sprejeli so resolucijo in jo sklenili poslati slovenski skupščini in njenemu izvršnemu svetu, zvezi komunistov, socialistični zvezi in drugim republiškim ter po-litičnm organom.
Na letni skupščini so razpravljali še o študijskih problemih in izvolili nov študentski svet medicinske fakultete. Podelili so tudi priznanja zaslužnim fakultetnim | učiteljem. Letos sta to priznanje, ki ga podeljuje študentski svet te fakultete, dobila dr. Antor Širca in dr Anton Logar.
J. S.
/
Pariška razstava
Sporočilo
organizacijskega
odbora
Organizacijski odbor razstave »Umetnost v Jugoslaviji od predzgodovine do danes« je pregledal delo pri pripravah za to veliko razstavo, ki bo v Parizu med 2. marcem in 17. majem prihodnjega leta, ter v celoti podprl njeno temeljno koncepcijo.
V posebnem odborovem sporočilu je poudarjeno, da odbor podpira »vsa prizadevanja posameznih strokovnih teles in sekcij, da bi na raz-stavi bila kar se da pravično in kvalitetno prikazana umetniška preteklost na jugoslovanskih tleh, razne kulture, ki so se tu razvijale pa tudi različne narodnostne sredine, ki so se v toku časa konsti-tuiale ter nazadnje dokončno potrdile v življenju sodobne Jugoslavije«.
»Odbor se zaveda, da se je uresničevanje takšne koncepcije srečevalo s številnimi težavami, predvsem kar zadeva možnosti za uporabo umetniškega gradiva (na razstavi bodo prikazali samo izvirna dela, torej samo tista, ki jih je mogoče prenesti), ter da morebitne pomanjkljivosti niso posledica slabih strokovnih kriterijev ali pomanjkanja jasnih pogledov na namene te razstave, ampak le iz določenih tehnično-organizacijskih težav. Izposojanje posameznih predmetov, povezano z dajanjem določene garancije lastnikom, stanje posameznih spomenikov, sorazmerno slabo sodelovanje številnih institucij, ki bi po svoji funkciji morale sodelovati z organizatorji — vse to je moralo vplivati na izbor gradiva. Nazadnje je potrebno reči še to, da značaj razstave, ki jo bodo sestavljala sama originalna dela, ni zmerom omogočal, da bi se določene umetniške tendence na posameznih področjih adekvatno izrazile.
Kolikor je odboru znano, niso reakcije strokovnih krogov in širše javnosti zanikale celotne koncepcije te razstave. Kritični pomisleki so se pojavili le v razmerju do tiste selekcije, ki naj bi izbirala umetnost 20. stoletja. Odbor seveda ni poklican absolutno braniti te selekcije in še manj polemizirati s posameznimi kritičnimi mnenji.
Prisiljen pa je, da v zvezi z nekaterimi skonstruiranimi in zlonamernimi trditvami izrazi popolno zaupanje in podporo strokovnemu telesu, ki mu je bila ta selekcija naložena.
Ne more biti dvoma, da sa selektorji za 20. stoletje imeli zelo težak in odgovoren posel. Delali so s polno strokovno odgovornostjo in s prepričanjem, da zahteva prikaz sodobne umetnosti v Jugoslaviji skrbno preučevanje pomena in vrednosti umetniškega delovanja v vseh umetniških in nacionalnih področjih Jugoslavije.
Odbor želi posebej poudariti, da so bile z izborom članov vseh strokovnih teles, pa seveda tudi sekcije za 20. stoletje, že zdavnaj seznanjene ne le vse republiške komisije za kulturne stike z inozemstvom, ampak tudi odbor za likovno umetnost pri zvezni komisiji, v njem pa so tudi predstavniki združenja likovnih umetnikov. V skladu s tem to nikakor ne more biti nekakšen »anonimni organ« administracije, ampak — kakor to dokazujejo tudi posamezna imena — odbor, ki ga sestavljajo strokovnjaki, ki so po svojem poklicu, javni, strokovni in znanstveni reputaciji kvalificirani za tako odgovorno delo.
Z ozirom na nekatere protestne umike nekaterih likovnih umetnikov,« je rečeno v sporočilu, »meni odbor, da pariška razstava kot velika mednarodna prireditev, ne zasluži takšnih postopkov, še najmanj, če želijo nekateri z njimi organizirati na nekatera nerešena vprašanja našega kulturnega in umetniškega življenja sploh.«
Ker je do otvoritve razstave le še kratek čas je odbor pooblastil generalnega komisarja rastave, akademika prof. dr. Franceta Steleta da konzultaciji s posameznimi člani strokovnih sekcij odloča o vsem potrebnem v zvezi s končno realizacijo rastave, ki bo od 2. marca do 17. maja v Parizu.
(TANJUG)
JANEZ VIDIC: UJETI PETELIN (olje 1970) prireditev v Umetnostni galeriji v Mariboru.
Šolske delavnice tehniških šol
v LJUBLJANI, Gorupova 6
razglašajo prosto delovno mesto
ŠOFERJA
C KATEGORIJE za skrajšani delovni čas
POGOJI: ustrezna kvalifikacija, preizkusna doba dva meseca, urejena vojaščina.
Osebni dohodek po pravilniku našega zavoda.
Nastop službe januarja 1971. Interesenti naj vložijo pismene prijave oziroma se zglasijo v upravi zavoda, Razglas velja 15 diu od objave v časopisu.
Spomenik
Slavku
Šlandru
Postavili ga bodo na Trgu svobode v Celju
CELJE, 24. dec. — Pod predsedstvom Franca Rojška-Jake je bila včeraj seja odbora za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru.
Spomenik, tako je bilo sklenjeno, naj bi postavili priho-nje leto, ko bomo proslavljali 30-letnico naše ljudske revolucije, na Trgu svobode. Sklenili so tudi da bo upodobitev realistična, z ustrezno arhitektonsko ureditvijo okolja. Spomenik bo predvidoma stal 250 tisoč dinarjev, od tega je 150 tisoč dinarjev že zagotovljenih.
Odbor je soglasno sprejel natečajne pogoje — razpis natečaja in natečajnega elaborata bodo objavili tg. dni — in se zedinili tudi o "nagra- | dah. Žirija, ki naj bi ji predsedoval inž. arh. Boris Kobe in v kateri bodo od celjskih predstavnikov Darka Maligoj, Ivan Stopar, Avgust Lavren- | čič, Franjo Roš, Jože Marolt, inž. arh. Jurij Sadar, bo avtorjem, ki bodo svoja dela poslali do 31. marca 1971, razen prve nagrade, ki bo izvedba. podelila drugo nagrado v višini 20 m tretjo v višini 15 ' tisoč dinarjev.
D. H.
Prijeli nevarna vlomilca
MURSKA SOBOTA, 24. dec. — Včeraj dva dni po vlomu v poslovalnico soboškega trgovskega podjetja Merkur in po poskusu vloma v po-družničo Dela v Murski Soboti so miličniki iz Rogaše-vec prijeli drzna vlomilca.
Gre za 20-letnega Marjana Zdovca n 16-letnega M. ž., sta med tem priznala tudi trdta, prt do denarja za silvestrovanje.
Vlomilca, ki sta po vlomu v poslovalnico trgovskega podjetja Merkur izpraznila predale in odnesla 1800 dinarjev, večji del v devizah, sta med tem priznala tudi poskus vloma v Avstriji. Dne 20. decembra letos sta namreč prestopila ilegalno državno mejo in poskušala vlomiti neko trgovino pri Sv. Ani, vendar so ju domačini pri vlomu zasačili in pregnali.
Marjana Zdovca in mladoletnega M. 2. so organi soboške uprave javne varnosti zaradi nadaljnje preiskave pridržali v priporu.
B. B.
DEDEK MRAZ PRI MARIBORSKIH ČETVERKAH — Pred dnevi so predstavniki tovarne športne opreme Elan iz Begunj izročili mariborskim četverkam Ank i, Branki, Danijeli in Ireni Atelšek par smuči s palicami. i	*	Foto: B. Čerin
iedek 1*1 raz v Mariboru
O številnih novoletnih prireditvah smo se pogovarjali s Petrom Polajnar« jem, predsednikom odbora za novoletno jelko pri. občinski konferenci SZDL
Prisilna uprava v „Vegi“
Tako je soglasno odločila skupščina občine Ljubljana-Center — Štiri ocene položaja tovarne in njene bodočnosti — Zgovorne številke
LJUBLJANA, 24. dec. Skupščina občine Ljubljana Center je včeraj soglasno sprejela sklep, da se Vega, tovarna aparatov in instrumentov Ljubljana postavi pod prisilno upravo. V odbor za prisilno upravo je skupščina imenovala Franca Markiča (predsednika) in inž. Miloša Vehovarja ter inž. Milana Zaplotnika (člana). Delo prisilnega odbora bo nadzoroval oddelek za gospodarstvo občinske skupščine. Z dnem, ko postane odločba o prisilni upravi pravnomočna, se razreši v. d. glavnega direktorja Branko Weber in preneha mandat članom organov samoupravljanja.
Novo leto je pred durmi. Odbor za novoletno jelko pri občinski konferenci SZDL je opravil obsežno delo in omogočil, da bo prireditev s podporo občinske skupščine in delovnih organizacij uspela. O novoletnih prireditvah in o pripravah smo se pogovarjali s Petrom Polajnarjem, predsednikom odbora za novoletno jelko pri občinski konferenci SZDL Maribor.
Uvodoma je Peter Polajnar dejal, da je program prireditev bogat po vsebini, tako za
Urbanistična nasprotja v Ptuju
PTUJ, 24. dec. — Na današnji seji občinske skupščina Ptuj je Franc Kranjc, predsednik občinskega sveta za urbanizem dejal, da se odpoveduje funkciji, ker so se v industrijski coni Ptuja pojavila stanovanja ter da v občini ne delajo tako, kot so se za to zmenili na tem svetu.
Ker na seji občinske skupščine niso mogli ugotoviti krivca, so imenovali posebno komisijo, ki bo do naslednje seje skupščine proučila, zakaj so nastala nesoglasja med svetom za urbanizem ter strokovno službo. ^Pranje urbanističnega perila pa je osvetlilo tudi vprašanje vloge ter pomena svetov pri občinski skupščini.	P. P.
V nekaj vrstah
MARIBOR
Pogovor — Občinska konferenca SZDL bo danes pripravila pogovor o predlogu zakona o vodnem prispevku za leto 1971. Namen pogovora je. seznaniti poslance republiškega in gospodarskega zbora s problematiko vodnega sklada SR Slovenije.
Sestanek — Danes bo v prostorih doma družbenih organizacij sestanek predsedstva občinske konference ZMS Maribor. Pogovorili se bodo o pripravah aa volilno konferenco. GORNJA RADGONA
Odprli so prodajalno rib — V tem kraju je pred dnevi podjetje »Ribogojstvo« iz Daruvarja odprlo prodajalno živih sladkovodnih rib. Prodajalna je ob avtobusni postaji. ZBIGOVCI
Občni zbor gasilcev — V nedeljo, 27. decembra, bodo člani delovnega gasilskega društva iz Zbigovcev pri Gornji Radgoni na svojem rednem občnem zboru razpravljali o svojem delu v tem letu, izdelali pa bodo tudi načrt dela za prihodnje leto, ko bodo posvetili največ pozornosti dokončni* ureditvi gasilskega doma. Vsa dela člani opravljajo brezplačno.
SLOVENSKA BISTRICA
Spoznavajmo svet in domovino — 26. decembra se bosta v Trebnjem pomerili v finalnem srečanju ekipi iz Slovenske Bistrice ter ekipa vaškega aktiva Jožko Prijatelj-Slo-bodan s Ponikev. Ekipi bosta tekmovali na temo »Vse o Črni gori«.
RAVNE NA KOROŠKEM
Priprave za silvestrovanje — Gostinski obrati v tem kraju se pripravljajo za silvestrovanje. V domu želesarjev bodo tudi letos pripravili restavracijo in kavarno za sprejem" č' i m več j ega števila gostov. Glasba in ples bo v obeh prostorih. Tudi na smučarski koči pod Uršljo, ki sodi k domu železarjev, bo vse nared za prjeten zaključek leta. Na Rimskem vrelcu nameravajo še prav posebej lepo urediti gostišče za obiskovalce.
Predavanje ob diapozitivih — Na letnem občnem zboru tukajšnjega planinskega društva, ki je bil te dni v prostorih doma železarjev, so tudi prikazali številne barvne diapozitive o nedavnem uspelem vzponu skupine domačih alpinistov na Ararat v Turčiji. Zanimivo predvajanje je komentiral alpinist Marjan Lačen.
MARIBOR
Pogrebi danes — Pavla Svetič, 93 let, gospodinja: Ivan Lončarič, 70 let, upokojenec; Alojzija Bračko, 78 let, upokojenka.
mesto, kot za okoliške kraje v mariborski občini. Slovensko narodno gledališče ima vsak dan do 31. decembra ob 10. in 15. uri na sporedu Danila Gorinška igrico Rdeča kapica. Malo gledališče lutk DPD Svoboda Pobrežje ima na sporedu od 21. do 29. decembra Staša Jeliča igrico Rdeča kapica, ki je namenjena vsem učencem od 1. do vključno 4. razreda ter predšolskim otrokom v okoliških krajih občine Maribor. Lutkovno gledališče Jože Her-manko pripravlja zabavni novoletni program s prihodom dedka Mraza na koncu vsake prireditve ter obdaritev otrok od 25. do 30. decembra ob 15. in 17. uri, v nedeljo 27. decembra pa ob 9., 11. in 16. uri.
Kino podjetje Maribor ima od 20. do 31. decembra na sporedu otroške risanke. Odbor za novoletno jelko je odločal, da bo razveselil otroke s sprevodom dedka Mraza po mestnih ulicah.
Sprevod bo vsak dan od 27. do 30. decembra in se bo pomikal od zgradbe Uniona po Razlagovi ulici do glavnega kolodvora, po Partizanski cesti, Svetozarev&ki ulici do Glavnega trga, kjer bo kratek
postanek in govor. Sprevod bo nadaljeval svojo pot po Ulici Kneza Koclja do mariborskega sejmišča, kjer bo govoril dedek Mraz. Sprevod bodo sestavili iz štirih pravljično urejenih kamionov, ki jih je dala na razpolago Tovarna avtomobilov Maribor.
Odbor za novoletno jelko je odločil, da bo obdaril vse osnovne šole v občini Maribor s praktičnimi darili. Pri založbi Obzorja so naročili knjižne zbirke, ki so namenjene otrokom od 1. do 4. razreda. Založba Obzorja je k temu primaknila tudi svoje darilo: knjigo Krst pri Savici, njihovo tisočo knjigo, ki jo je namenila vsem šolam, ki imajo osem razredov, ostalim pa knjige iz zbirke slovenskih pisateljev. Knjižno darilo je namenila vsem osnovnim šolam tudi kreditna banka Maribor.
Ob koncu se je Peter Polajnar posebej zahvalil za pomoč občinski skupščini Maribor in delovnim organizacijam. Po njegovih bese dali otrokom ne bi mogli dati tega, če se na pismeno vlogo odbora za novoletno jelko, ki so jo dostavili 116 podjetjem, ne bi odzvala in akcije s svojimi prispevki podprla nasled-
Pomanjkanje strokovnjakov
S konference ZK v mariborski Metalni
MARIBOR, 24. dec. Mariborska Metalna mora za uresničitev srednjeročnega razvojnega programa razviti tudi ustrezne razvojne službe, da bo kos zahtevanim pogojem dela. V tem trenutku je nujno, da se Metalna odločneje vključi v integracijske procese, katerim je doslej stala več ali manj ob strani. To so med drugim ugotovili na sinočnji konferenci ZK tega mariborskega podjetja.
Na konferenci so sprejeli vrst3 sklepov za zboljšanje gospodarskega stanja in kadrovske strukture. Ugotovili so, da jim manjka vrsta visokokvalificiranih strokovnjakov, brez katerih ne bodo mogli uresničiti zahtevnih proizvodnih nalog v prihodnjem letu. Strokovnjake bo treba ustrezno nagraditi, ker jih sicer ne bodo mogli obdržati v podjetju. 2e sedaj vrsta strokovnjakov išče delovna mesta v drugih podjetjih. Razprava je pokazala, da ima industrija v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami slabše pogoje z a plačevanje strokovnjakov.
V Metalni bodo zaostrili osebno odgovornost članov ZK na delovnih mestih. Komisija za splošno aktivnost bo izdelala program usposabljanja in marksističnega izo-
braževanja članov ZK. Na konferenci so govorili tudi o nekaterih organizacijskih zadevah. Najprej so sprejeli sklep, naj sekretariat organizacije pripravi predlog organizacije po oddelkih, ki so Jo uveljavili v nekaterih drugih večjih mariborskih delovnih organizacijah. Pozneje pa smo slišali več mnenj o tem, da bi kazalo organizirati aktive, ki bi razpravljali o posameznih perečih problemih. Na konlerenc; so ugotovili, da so člani sekretariata preveč obremenjeni z odgovornimi delovnimi dolžnostmi v podjetju. Zaradi neupravičene odsotnosti s sestankov in nedejavnosti v družbenopolitičnem življenju so črtaLi iz .članstva pet članov organizacije.
M K.
Ugodnejše bo za bolnike
Murska Sobota: medobčinsko posvetovanje o financiranju zdravstva 1.1971
MURSKA SOBOTA, 24. dec. Na soboškem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje so predsedniki pomurskih občin, predstavniki delavskega in kmečkega zavarovanja, zastopniki zdravstvene službe in nekaterih delovnih ter družbenopolitičnih organizacij razpravljali o izhodiščih za financiranje zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v letu 1971.
Direktor zavoda Lojze Valenčič je udeležence seznanil s predlaganimi izhodišči, po katerih naj bi znašala prispevna stopnja za obvezne in dodatne oblike zdravstvenega zavarovanja v prihodnjem letu 6,5 odstotka, in 6troške, ki so nastali zaradi nesreč pri delu en odstotek.
Po daljši razpravi so se udeleženci zedinili za to, da bi predlagali skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev stopnjo prispevka za
obvezne in dodatne oblike zdravstvenega zavarovanja v višini 6,6 odstotka, za stroške zdravstvenega varstva v zvezi z nesrečami pri delu pa 0,80 odstotka. Tak predpis bi omogočil, da bi zdravstveni službi priznali 10,9 odstotka več denarja kot v tem letu, sicer pa je tak kriterij tudi v skladu z izhodišči zveznega izvršnega sveta glede financiranja obče družbene porabe.
Na seji »o tudi menili, da
ne bi kazalo zviševati lastne udeležbe zavarovanih oseb, ker bi na ta način poglobili pojav socialne diferenciacije. Pomeni, da reševanje problemov zdravstvenega zavarovanja ne kaže prenašati samo na bolnike, so zahtevali v razpravi.
Glede financiranja kmečkega zavarovanja pa so sklenili. da bodo skupščini skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov predložili dve varianti: po prvi bi ostali pri-
spevki in pravice zavarovanih OS6D nespremenjeni (15 odstotkov od katastrskega dohodka in 150 dinarjev pavšala na gospodarstvo). Po drugi varianti pa bi zmanjšali lastno udeležbo zavarovanih oseb prt bolnišničnem zdravljenju od 20 na 10 odstotkov za prvih trideset dni zdravljenja, po tridesetih dneh zdravljenja pa bi šli stroški v vseh primerih v celoti v breme sklada, brez lastne udeležbe.
Za to povečanje pravic pa bi morali zvišati prispevek kmečkih zavarovancev za deset odstotkov od katastrskega dohodka in pavšal od gospodarstva za trideset dinarjev.	B. BOROVIC
n ja podjetja in ustanove: skupščina občine Maribor, občinski sindikalni svet Maribor, TIS Maribor, MTT, Gozdno gospodarstvo Maribor, Elektrokovina, Swaty, CP Mariborski tisk, Vezenina, Vrtnarstvo, TP Zarja, Cestno podjetje Maribor, Strojkoplast, EGM Maribor, Ekonomski center Maribor, Dimnikarsko podjetje, Mariborski vodovod, Stanovanjsko podjetje, Obrtno tapetništvo, Obrtno sedlarstvo, TAM in Zavarovalnica Maribor.
Praktična darila pa so prispevali VEM A, TP Prehrana, TP Koloniale, INTES, Zlatorog in Povrtnina. Odbor je odločil, da bo ta darila namenil posebni osnovni šoli, domu za duševno motene otroke v Trubarjevi ulici in vzgojnemu domu v Framu.
M. K.
Niso se uresničila pričakovanja, da bo razprava odbornikov živahna kar se da. Ker so odborniki prejeli informacijo o položaju tovarne ter predlog za uvedbo prisilne uprave tik pred začetkom seje, je prvi razložil položaj podpredsednik občinske skupščine dr. Fredih. Informacija navaja vrsto podatkov, ■ med drugim, da je več kot tri četrtine vseh osnovnih in obratnih sredstev iz naslova posojil. Natančni podatki: 10 milijonov 484.743 dinarjev iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in 34.936 000 dinarjev bančnih sredstev. Izguba v tovarni (s 30. septembrom letos) znaša 9.398.111,20 dftiarjev. Informacija ugotavlja, da je naredilo podjetje v nekaj letih pri izbiri izdelkov in uvajanju tehnoloških postopkov viden napredek, vendar sta način proizvodnje in poslovna politika pripeljala tovarno v težak finančen položaj. Dr. Frelih je skupščino obvestil, da ,ie Gorenje odklonilo predlog, da se Vega priključi tej delovni organizaciji. Predsednik skupščine Tone Kolar pa je povedal, da se za Vego zanima Iskra in da so vrata v to smer »še vedno odprta«.
Bivši generalni direktor Franc Lamut je slej ko prej menil, da so za težak položaj krivi investitorji, ki niso imeli za zahteve tovarne dovolj razumevanja. Povedal je, da je tovarna namenila več kot 10 milijonov dinarjev za razvoj in izrazil prepričanje, da bi lahko dobro in gospodarno
niijo v dolgoročne, sicer bodo »obresti pojedle tovarno«.
Posamezni odborniki so od predsedstva skupščine terjali zagotovila, da bo odbor za prisilno upravo res storil vse, kar je treba in dovolj strokovno. Branko Weber, v. d. direktorja Vege, je povedal, da je kolektiv precej potrt, da je' delovna storilnost na-
gloma padla, pojasnil kako nameravajo izplačati zaostale osebne dohodke in razvijal svoje poglede na prihodnost tovarne, ki se z Lamutovimi strinjajo v oceni kaj bi morala storiti banka (več kreditov na daljši odplačilni rok). Franc Sladič predstavnik mestnih sindikatov, je podčrtal, da obstajajo pravzaprav štiri ocene sedanjega položaja tovarne: analiza SDK, ocena občinske komisije za družbeni nadzor, Lamutova in ocena novega vodstva, ki jo je izpričal Branko Weber. Miran Šubic, direktor SDK je menil, da so se v Vegi dogajali »čudeži«, da je Vega edinstven primer v Ljubljani, da podjetje ni izplačalo osebnih dohodkov (čeprav bi to lahko storilo spričo veljav-
nih predpisov), da je SDK ugotovila in še ugotavlja najrazličnejše denarne manipulacije (tako leta 1968, kot letos) in da bo treba krivce poklicati na odgovornost. Po njegovem prepričanju krivd niso izven podjetja (kot skušajo dokazati nekateri), marveč v podjetju. Ravnatelj Vegine poklicne šole Jože Kotnik je opozoril na nevzdržen položaj gojencev, potem pa se je še en odbornik ogrel za raziskovanje odgovornosti za težak položaj tovarne. Sioer pa so zahteve po raziskovanju odgovornosti odborniki naslavljali drug drugemu v uho.
Potem so glasovali o uvedbi prisilne uprave. Vsi so 'dvignili roko »za«.
IVAN VIDIC
Prva srečanje z zdomci
Naši delavci, ki delajo na tujem, se pritožujejo nad togostjo naših predpisov pri sprejemanju na delo
MARIBOR, 24. dec. Danes je bil tu prvi pogovor z delavci iz tujine, ki sta ga skupaj pripravila komunalni zavod za zaposlovanje in občinski sindikalni svet. Razprava je bila živahna, obisk pa bolj skromen, saj se je srečanja udeležilo le kakšnih 50 zdomcev.
Največ je bilo govora o tem, kaj je resničnega na tako imenovani akciji vračanja delavcev. Naši zdomci so sprejeli omenjeno akcijo z izrednim zanimanjem, saj nekateri sami povedo, da bodo pofizkusili, kaj je resničnega na tem, pa čeprav morda še ne razmišljajo o takojšnjem povratku.
Delavci, ki delajo na tujem, so odkrito povedali, da se v tujini širijo propagandne vesti, ki ocenjujejo vse to kot zvabljanje delavcev za praznike domov, da pa sicer stalno niso zaželeni. Zal največ pripomorejo k takšnim govoricam naše delovne or-
poslovala. Strinjal se je z j ganizacije same, ko prijav-uvedbo prisilne uprave in me- ljajo prosta delovna mesta.
nil, da mora prisilni odbor doseči pri kreditorjih, da kratkoročne kredite spreme-
ostajajo pa pri tako kompliciranem postopku okoli sprejemanja morebitnih kandida-
Uveljavitev mladih
Mladi v murskosoboški občini pogrešajo delež v samoupravljanju
tov, da ti pogosto izgubijo voljo, čas in zaupanje v razpise — ter razočarani odidejo nazaj v tujino.
Direktor zavoda za zaposlovanje je s svoje strani obvestil diskutante, da je njegova služba resno svetovala delovnim organizacijam, na! pooblastijo svoje kadrovske referente za hitrejše ukrepanje, če gre očitno za ustre-
zajočega kandidata za razpis-sano delovno mesto.
Zdomce močno motijo pretirane formalnosti okoli zaposlitve doma. »Med tem ko me nemški mojster takoj sprejme vsaj na poskusno delo, pa moram doma čakati tudi po več tednov, da izvem za načelen odgovor, pa čeprav me naše podjetje ravno tako lahko sprejme na po skušnjo«, je potožil vodovodni inštalater, od katerega so poleg vsega pri mariborskih vodovodih zahtevali še vozniško dovoljenje.
A. RUPNIK
Križ čez Runo
Tržiško usnjarno so morali ukiniti
TRŽIČ, 24. dec. Ker ni imela drugega izhoda, je občinska skupščina na sinočnji seji sklenila ukiniti tovarno usnja Runo, ki je že celo leto pod prisilno upravo. Republiški sklad skupnih rezerv je namreč pred tednom dni zavrnil prošnjo za sanacijski kredit in s tem pokopal zadnje upe za rešitev podjetja.
MURSKA SOBOTA, 24. dec. Vodstvi občinske konference SZDL in ZMS sta na sinočnji razširjeni seji proučili položaj mladih v občini in skupne naloge obeh organizacij. O vlogi SZDL kot glavne pobudnice za družbeno uveljavitev mladih, je uvodoma govoril Evgen Horvat, sekretar občinske konference SZDL.
Dejal je, da SZDL teži za tem, da bi v programu sodelovanja med obema organizacijama obveljal tak dogovor, ki bo v prihodnje bolj vplival na idejno rast mlade generacije. To je po njegovih besedah glavni pogoj, da se bodo lahko mladj deželani in predvsem delavska ter dijaška mladina bolj uveljavili na vseh področjih samoup-' ravljanja, kjer so pogosto povsem odrinjeni.
»Ne gre za konflikt generacij , ampak pogosto za ' nerazumevanje potreb in hotenj mladih«, je med drugim opozoril na vlogo subjektivnih sil v prizadevanjih za večjo
Pomurje:
številni
prehodi
Sto tisoč potnikov bo do praznikov prestopilo ju-goslovansko-avstrijsko mejo
MURSKA SOBOTA, 24. dec. — Tudi na mejnih prehodih v Pomurju se je promet močno povečal, saj je od minulega petka do nedelje prečkalo mejo samo na mednarodni mejni točki v Gornji Radgoni nad petdeset tisoč potnikov s trinajst tisoč osebnimi avtomobili. Vse večja pa je tudi gneča na mejnih prehodih v Gederovoih in v Kuzmi na Goričkem.
Med potniki prevladujejo naši sezonski delavci, ki prihajajo na svoje domove. Skupaj bo po oceni uprave carine v Gornji Radgoni prestopilo pred prazniki jugoslovan-sko-avtstirjsko mejo v Pomurju okrog sto tisoč potnikov z najmanj dvaindvajset tisoč motornimi vozili. Svoje domove v Pomurju bo obiskalo skupaj približno dvanajst tisoč sezonskih delavcev.
K sreči so letos prehodi sezonskih delavcev porazdeljeni na daljše časovno razdobje, zato na meji ne prihaja do večjih zastojev, pravijo v Gornji Radgoni.
B. B.
uveljavitev mladine, Karel Sukič, sekretar občinskega komiteja ZKS.
Dalje so v razprav; poudarili, da se je v tej občini, kjer deluje kar 86 vaških aktivov ZMS, mladine na vasi veliko bolj uveljavila v komunalni samoupravi, kot njihov; vrstniki v delovnih organizacijah in na šolah. Vendar so tudi na podeželju storili doslej premalo za to, da bi utrli mladim občanom pot v vodstva krajevnih družbenopolitičnih organizacij in predvsem v odbore krajevne organizacije iztrgale sedanjim zakoreninjenim oblikam dela, zgolj s poudarkom
Seji občinskih skupščin v Slovenj Gradcu in Radljah
RADLJE, 24. dec. —- Danes sta bili v Slovenj Gradcu in Radljah zadnji seji obeh občinskih skupščin v letošnjem letu. V Slovenj Gradcu so v glavnem pregledali dokaj ugodne rezultate gospodarjenja delovnih organizacij v minulem letu, . sprejeli rebalans letošnjega proračuna in odlok o začasnem financiranju proračunske porabe v prvem četrtletju prihodnjega leta ter še nekatere druge.
S podobnimi vprašanji se je ukvarjala tudi občinska skupščina v Radljah, kjer so razpravljali o osnutku resolucije gospodarskega razvoja občine in skušali realno oceniti možnosti družbene porabe v prihodnjem letu ter vse vplive, ki jih vnašajo stabilizacijski ukrepi v občinsko gospodarstvo in proračun. V razpravi so zlasti podčrtali ugodne rezultate letošnjih integracijskih gibanj v občini, ki bi jih bilo treba nadaljevati tudi v prihodnjem letu, zlasti v gozdarstvu, lesni industriji in kmetijstvu, torej v panogah, za katerih hitrejši razvoj je občina najbolj zainteresirana. Občinska skupščina je tudi dala soglasje k imenovanju novega predsednika občinskega sodišča v Slovenj Gradcu.	D. V.
na reševanje ožjih komunalnih nalog.
V teh prizadevanjih pa bo morala . tudi zveza mladine premagati nekatere pereče probleme, je menil predsednik občinske konference ZMS Banfi Bela. Predvsem bo morala veljati v prihodnje skrb številnim mladim ljudem, ki odhajajo na delo v zamejstvo in se v tem času odtujijo svojim organizacijam. Tudi mladino, ki se vrača iz mest nazaj na podeželje, bi morali z ustreznejšimi oblikami potegniti v njihovo organizacijo. To pa zahteva ustrezno materialno podlago, zato je nevzdržno, so menili, da ponekod odpovedujejo mladim celo pravico do uporabe skupnih prostorov.
Predsednik občinske konfe-renče ZMS, konference SZDL, Geza Bačič je poudaril povezovalno vlogo SZDL in opozoril na pomen združevanja idejnih m materialnih moči vseh progresivnih sil. Napovedal je, da bodo še ta mesec obravnavali na pogovorih z vodstvi krajevnih organizacij SZDL sklepe s tega posveta, da bi tako poživili sodelovanje med obema organizacijama.
Januarja in februarja prihodnje leto pa bodo po besedah Geze Bačiča posvetili v občini vso skrb volilnim konferencam, ki naj bi pomenile prelomnico pri vključevanju mladih v vodstva krajevnih organizacij SZDL.
B. BOROVIC
Ko so v Konusu v Slovenskih Konjicah zvedeli za odločitev upravnega odbora sklada, so se takoj odpovedali sanaciji tržiške usnjame. Izpeljati so Jo bili pripravljeni le pod pogojem, da dobijo 8,7 milijona dinarjev sanacijskega kredita, od tega sklada. Kot so povedali na 5,5 milijona od omenjenega sinočnji seji, so v Ljubljani odklonil j posojilo predvsem zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev v Runu in slabih obetov za razvoj usnjartsva pri nas. -
Proizvodnja v tržiški us-njami že nekaj časa upada, ker spričo nelikvidnosti in trimilljonske izgube ne morejo več kupovati materiala. Zadnje surovine so uporabili v torek, tako da imajo sedaj v obdelavi še kakih 20.000 kvadratnih metrov kož.
Ko bodo delavci v Runu, ki jih je 100, ostali v svoji tovarni brez dela, jim ne bo treba iti na cesto. S posredovanjem zavoda za zaposlovanje in občinskega sindikalnega sveta so Po drugih tr-žiških podjetjih že našli zaposlitev za dobre štiri petine
MAJŠPERK
Sprejem za jubilanta
MAJŠPERK, 24. dec — Popoldne je po seji krajevne organizacije ZK v Majšperku obiskal Antona Kolenka, ki te dni slavi 60-letnico rojstva, Franc Tetičkovič, sekretar komiteja ZK v Ptuju. Jubilantu, aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu, ki je bil sprejet v ZK že leta 1944. je Franc Tetičkovič v imenu ptujskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine izročil darilo.	p. p.
vseh. Zagotovili bodo tudi denar za začasno pomoč in prekvalifikacijo,
Občinska skupščina je na sinočnji seji za novega prisilnega upravitelja imenovala Štefka Urbanca iz Ljubljane. Odločila se je, da namesto likvidacije opravijo prisilno poravnavo, ker bo s tem zadeva hitreje opravljena, upniki pa manj prikrajšani.
L. STRUŽNIK
Ormoška razprava o šolstvu
ORMOŽ, 24. dec. — Osrednje vprašanje seje občinske skupščine je bilo posvečeno razpravi vzgoje in izobraževanja v občini.
Odborniki so največ govorili o slabi prehrani šolarjev, saj prejema malice le 67,8 odstotka učencev ormoške občine. Brez njih pa ostajajo predvsem tisti učenci, ki bi bili tople hrane najbolj potrebni.
V občini, kjer je bil v minulem letu osip na osnovnih šolah 51,2 odstotka, na osnovni šoli Tomaž pa 60,1 odstotka, bo treba posvetiti tem vprašanjem več pozornosti. Odborniki menijo, da je učni program prenatrpan. Učenci so tudi oddaljeni od šole, pa tudi v prostem času morajo delati na kmetijah. S tem vprašanjem je povezana tudi ureditev osnovne šole v Ivanj-kovcih, ki bi morala po mnenju skoraj 3000 prebivalcev tega šolskega okoliša postati popolna osemrazrednica.
Ker so nekateri odborniki zahtevali ureditev stanovanj za učitelje pri Veliki Nedelji, je skupščina sprejela sklep, da naj bi denar za graditve stanovanj združevali pri temeljni izobraževalni skupnosti.	P. P.
NAROČNIKI DELA SO
NEZGODNO ZAVAROVANI
PRI ZAVAROVALNIC! SAVA
				
PIŠČANCI		KVALITETNI MESNI IZDELKI		PO REKLAMNI CENI
PURANI CELI IN RAZKOSANI		SUNKA BREZ KOSTI ROLANA V MREŽICI		čokolada, pecivo, pijače, sokovi
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA
PEČENA
HAMBURŠKA SLANINA
COCTAIL
KR. KLOBASE IN HRENOVKE — NOVOST
PAKIRANA
DIVJAČINA
SUDIOLA KRAŠKI PRŠUT
NOVOLETNI DARILNI ZAVITKI
PREKAJENI VRAT
Z IN BREZ KOSTI
NOVOLETNI OKRASKI IN IGRAČE
GORENJSKI SOBELJ
S KAŠO
ŽABJI KRAKI POLŽI
SLADKOVODNE RIBE

V PRODAJALNAH
emona ljubljana
0
»•tak, 25. decembra 1970
v
KRONIKA — REPORTAŽA — PODLISTEK
I	^


L
■
>•*


Zaščita
Rudarski
davek
siiikozi
V Srebrnici je silikoza izterjala tri življenja
V prvi polovici decembra so vihrale zastave pred vhodom v rudnik svinca in cinka v Srebrenici trikrat spuščene na pol droga. Silikoza je v kratkem razdobju nekaj dni zahtevala tri življenja rudarjev.
Hasanu Dautbašiču je bilo petinštirideset let, Huseinu Hasiču enainštirideset let, Milovanu Milovanoviču pa dvainštirideset let, ko so preminuli. Pred njimi je letos umrlo še pet drugih. To je na j več ji davek, ki ga je ta rudnik plačal v dvajsetih letih.
Tehnika za zdaj ne pozna nikakršnih zaščitnih sredstev proti silicijevemu prahu, pravijo v rudniku. Zaščitne maske. ki jih nosijo rudarji v Srebrenici, so vredne toliko kot nič. Tudi zdravil za s kozo ni. Rudarji iz Srebrenice, ki jih je doslej vzela silikoza, so dobivali invalidsko pokojnino poprečno komaj dve leti.
Po mučnem potikanju od bolnišnice do bolnišnice, od ene do druge komisije, se bolni rudarji iz Srebrenice vračajo na svoje domove, kjer umirajo med tridesetim in petinštiridesetim letom svojega življenja s poprečno ko- l maj desetimi delovnimi leti!
M. M.
RANJENEC
Katastrofa
Foto: Dom JLA Ljubljana
Predanost
Neki znan državljan, prt delu zelo resen, po naravi pa šaljivec, je bil predložen za odlikovanje. V podjetju so mu dali obrazec, čigar rubrike naj bi izpolnil. V eno teh rubrik je kot svojo karakteristiko zapisal: »Predan nečistoči, alkoholu in ljudski oblasti!« Predvideval ie. da se bo komisija v podjetju, ki ga dobro pozna, krepko nasmejala in to — prečrtala. Toda čas ie mineval, obrazci so šli svojo pot in šele po dolgem času so ga z nekega višjega mesta poklicali in ga ponnrašali, kaj pomeni tisto o nečistosti in alkoholu. Za ljudsko oblast — ni bilo pripomb.
Pesimist
Branko Pleša, igralec in režiser uspešnega filma »Lilika«, ki je prišel k filmu od gledališča, pravi, da je dandanes gledališče v krizi, da je »gledališče v glavnem le še ponazorilo za pouk književnosti v skednjih šolah«.
Hkrati pa tudi govori o »prekletstvu filma«, ki tiči v tem. da je »film umet-iost pa industrija hkrati«.
Med ranjenci iz Ankarana
Poročilo s fronte: »Vroča vaja« republiškega odreda RKS za prvo in zdravniško pomoč uspela
Decembersko jutro. Izpod sivega neba rahlo* rosi. Nenadoma začnejo zateglo zavijati sirene. Nekje bodo ali pa so že padale bombe!... Samo trideset minut pozneje je odred zbran. Poveljnik odreda, ki je že v radijski zvezi z bombardiranim krajem, sporoča: »Odred bo čez nekaj minut pripravljen za odhod!«
Povelje je kratko: »Naložiti vozila s šotori in celotno ojp-remo za bivanje za nedoločen čas! Pripraviti kompletno postajo za dajanje medicinske pomoči! Nadalje kuhinjo z vso opremo! Vodje ekip za prvo pomoč in njihovi pomočniki naj preverijo, kaj je s torbicami prve pomoči! Zdravnik in medicinska sestra naj ugotovita, če je vsa oprema kompletna za formiranje postaje za dajanje osnovne medicinske pomoči!«
Odred je v pičlih nekaj minutah pripravljen za odhod.
Bombe na Ankaran
Med potjo dobi komandant po radijski zvezi natančnejše podatke: »Sovražna letala so bombardirala Ankaran. Lokacija vaše postaje za dajanje medicinske pomoči je na Debelem rtnču. Ekipe naj nemudoma pridejo na pomoč v Ankaran. Redna zdravstvena služba zaradi velikega števila ranjencev ne zmore vsega.
že odletela, gasilci so očitno že lokalizirali ogenj. Poročajo nam, da so enote civilne zaščite že na delu. Pod ruševinami, da je veliko zasutih. Strokovnjaki RBK enot pa so ugotovili, da bombardirano področje ni kontaminirano (okuženo) ne z radioaktivnimi delca ne z bojnimi strupi. Sovražnik je torej uporabil za napad samo klasične letalske bombe ...
Dve ekipi za dajanje prve pomoči mrzlično postavljata šotore in postajo za medicinsko pomoč, druge tri vzamejo nosila m se odpeljejo na pomoč ankaranskim ekipam civilne zaščite.
Ranjencev z različnimi, hudimi poškodbami je veliko, celo več, kot smo pričakovali. Zdaj moramo delati sistematično.	»
Prva pomoč
oe, kjer jih pripravimo za prevoz na postajo za dajanje zdravniške pomoči.
Postaja še nd popolnoma razvita, ko jih že pripeljemo — ranjence. Med njimi so trije s hudimi opeklinami druge in tretje stopnje, četrti nezavesten s poškodbo glave in možganov, peti z odtr-ganino goleni, in šesti s stisnjenim oprsjem, ki težko sope. Zdravnik kar se da hitro napravi triažo, bežen pregled poškodovancev, da bi določil, kateremu je potrebno najprej nuditi zdravniško pomoč. To so tisti, ki se dušijo ali pa so prenehali dihati in tisti s hudimi krvavitvami, potem pridejo na vrsto ostali. Skupaj z medicinsko sestro in člani ekipe zdravnik pomaga najprej nezavestnemu, ki ima poškodovano glavo in možgane. Kmalu je že pri ranjencu s stisnjenim Na kraju samem nudimo oprsjem, ki hrope. Ranjencu
z odtrganino goleni smo zelo dobro zaustavili krvavitev s prevezo uda. Zelo dobra je
najtežje poškodovanim prvo pomoč. Oživljamo jih, ustav-Poškodovan je trakt bolniš- ljamo krvavitve, obvezujemo niče in več stanovanjskih ob- ; opekline in rane, imobilizl-
jektov.«	j ramo poškodbe kosti. Tako j dobi zdaj transfuzijo krvi in
Naša kolona se ustavi pri šesterico ranjenih prenesemo j injekcijo za lajšanje bolečin Ankaranu. Sovražna letala so na zbirališče za poškodovan- | in drugo proti okužbi. *
Potem se zvrste tisti z opeklinami. Po zdravniški oskrbi prvih pet ranjencev odpeljemo z reševalnim avtomobilom na zdravljenje v bolnico. Sesti ima le manj obsežne opekline druge stopnje, zato smo ga po zdravniški oskrbi poslali v domačo nego.
Se preden je zdravnik z medicinsko sestro in ekipo bolničark oskrbel zadnjega poškodovanca šo pripeljali na postajo nove poškodovance s prelomi kosti in različnimi ranami in opeklinami.
Nismo utegnili opaziti, kdaj se je dan nagnil v večer ... še pozno v noč smo imela veliko dela in šele proti jutru smo si nekoliko oddahnili. ., Tako je odred uspešno opravil svojo nalogo.
K sreči ni šlo zares Tokrat seveda ni šlo zares. K sreči! Da ne bi nikoli šlo zares, da ne bi zatulile resnične bombe!
Bila je samo skrbno pri-
bila tudi imobilizacija. Zato pravljena »vroča vaja« Re-
' publiškega odreda za prvo in
osnovno medicinsko pomoč Rdečega križa Slovenije iz
Sosedje
Tra-ra, orkester ob meji!
Sodelovanje ob tromeji pognalo novo vejo: jugoslovansko-avstrijski orkester
Szombathely in Zalaegerszeg na Madžarskem, Jennersdorf in Radkersburg v Avstriji ter pomurska občinska središča: Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer, so v zadnjih letih premagala nizke ovire državnih mej ter združila prizadevanja ljudi ob tromeji, ki smisel življenja vidijo v miru, ker jim samo mir omogoča nemoten lasten razvoj. Tako so soboški pevci že večkrat na Madžarskem in Avstriji zapeli slovensko pesem, Madžari in Avstrijci pa v Soboti svoje narodne in umetne pesmi. Povezujejo se tudi likovniki sosednjih dežel v okviru razstave »Farmonia«. Najpristnejše vezi pa so stkali glasbeniki iz Avstrije in Pomurja.
Lani so tako kot rezultat dogovora ravnateljev štirih glasbenih šol Avgusta Lopar-nika iz Ljutomera, Josipa Na-daia in Murske Sobote, Jožeta Bezjaka in Gornje Radgone ter Helmuta Beutla iz avstrijske Radgone, ustanovili »Jugoslovansko- avstrijski obmejni orkester«, ki ga sestavljajo učitelji in učenci višjih razredov teh šol. Ansambel
je imel prvi koncert oktobra lani, ko sta predsednik Tito in Jonas slovesno odprla novi most čez Muro med našo in avstrijsko Radgono.
Razumevanje tudi brez »not«
Dr. Hainz Pototschnig. sicer naše gore list, ker je bil rojen v Slovenj Gradcu, je že
več let tajnik avstrijske radgonske občine in se aktivno zanima za glasbeno življenje ob meji. Zato so ga izvolili za podpredsednika jugoslo-vansko-avstrijskega obmejnega orkestra. Dr. Pototschnig, mi je vzroke, ki so pripeljali do ustanovitve, kakor tudi avstrijske poglede na njegovo delovanje, opisal takole:
»V Radkersburgu smo na ustanovitev takega orkestra mislili že leta 1964, ko se je utrdilo sodelovanje med našo in murskosoboško glasbeno šolo z izmeničnimi nastopi učencev obeh šol v Murski Soboti in Radkersburgu. Pozneje so se priključile glasbene šole iz Ljutomera in Gornje Radgone. Tako smo ustanovili ta mednarodni glasbeni ansambel. Lahko rečem, da je koncert, ki ga je imel jugoslovansko-avstrijski obmejni orkester 24. oktobra v Radkersburgu ob 100-letnici meščanske šole, občinstvo lepo sprejelo, posebno pa se je zagrela za nadaljnji razvoj ansambla deželna vlada avstrijske štajerske v Gradcu. Pri nas smo trdno prepričani, da bo tako sodelovanje še bolj poglobilo pristne odnose med sosedi ob naših mejah, čeprav se že tudi zdaj brez »not« dobro razumemo. Gre za to, da meja postane čim manj prisotna v življenju Avstrijcev in Jugoslovanov!« je ob koncu poudaril dr. Pototschnig.
Arničev testament
Vodstvo ansambla, predseduje mu učitelj glasbe iz Ljutomera Mirko Prelog, Jo že pripravilo osnutek statuta orkestra, ki ima pri nas ime jugoslovansko-avstrijski, pri sosedih pa avstrijsko-jugoslo-j vanski obmejni orkester.
PRISTNA SREČANJA GLASBENIKOV OB TROMEJI POSTAJAJO VSAKDANJOST j častni predsednik orkestra, — Na sliki od leve proti desni: Helmunt Beutl, ravnatelj radkersburške glasbene ! ^ 1 1 nr5nllaneCi. ,Ja“ez šole; Josip Nadai, ravnatelj murskosoboške glasbene šole; Mirko Prelog, predsed- j Pototschnig poudarja °da je nik UO Jugoslovansko-avstrijskega obmejnega orkestra ter dr. Hainz Pototschnik. | za orkester veliko veliko ra-tajnik radkersburške občine in podpredsednik tega orkestra.	Foto:	P.	P.	zumevanja tudi v naši re-
publiki. Vsaka sodelujoča pomurska občina in pa Radkersburg prispevajo po četrtino stroškov za delovanje orkestra.
Predsednik ansambla obmejnih glasbenikov Mirko Prelog pa načrte za prihodnost takole komentira:
»Predvsem želimo z ansamblom narediti konec pomanj-kanju dobre glasbe tako v Pomurju kot v obmejnih krajih sosednje Avstrije. Zato že razpravljamo, da bi z novim programom, ki ga bomo pripravili do marca ali aprila prihodnjega leta, nastopili tudi v Ptuju, Mariboru, Gradcu in Jennersdor-fu. Želimo, da bi teh naših 45 obmejnih glasbenikov vadil poklicni dirigent. To zdaj opravljajo kar ravnatelj sodelujočih glasbenih šol. Ko pa bo orkester začel delovati tudi kot— da tako rečem — »pravna oseba«, pričakujemo, da bo naša prizadevanja podprl tudi slovenski republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti oziroma repubilAka kulturna skupnost. Pomembno je tudi to, da orkester privablja mlade glasbenike. Ker je za klasična glasbila, kot so, denimo godala, na glasbenih šolah manj zanimanja, je tudi to velika prednost orkestra,« pravi njegov predsednik Prelog.
Glasbeniki Radkersburga, Gornje Radgone, Murske Sobote in Ljutomera že vadijo nov program, s katerim bodo na spomlad razveselili ljubitelje zahtevnejše glasbe ob meji. Največje pozornosti bo vsekakor deležna skladba Blaža Arniča »Simfonični vasovalec«. To je zadnje delo znanega slovenskega skladatelja, ki je lani tragično preminil v prometni nesreči. Skladbo pa je napi-šal izključno za Jugoslovansko-avstrijski obmejni orkester. Arničevo delo zato predstavlja še močnejšo vez v tem obmejnem sodelovanju glasbenikov Pomurja in Avstrije.
PETER POTOČNIK
Ljubljane, posneta tudi na film — z realističnim prikazom poškodb na »ranjencih«
—	manekenih. Poškodbe so bile — za nas seveda — približno takšne, kot bi bile v vojni ali drugi hudi katastrofi. Namen vaje je torej bil, da bi se člani usposobili v dajanju prve in osnovne medicinske pomoči, v postavljanju šotorov za bivanje odreda v različnih vremenskih o-koliščinah, pa tudi pri organizaciji socialne pomoči. Poskušali smo ugotoviti, ali je odred z opremo, ki jo ima, sposoben na planem uspešno reševati v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu. Odredovci smo prespali v spalnih vrečah pod šotori pri
-	-2° C, čeprav ob morju___
A fronta je!
K sreči niso padle na Ankaran bombe. Toda mar smo res samo »športno« trenirali reševanje bombardiranega prebivalstva? Mar ni, denimo Ljubljana, zdaj v ciklusu večjega potresa? Spomnimo se panike med prebivalci Skopja, ki so, žal kot večina jugoslovanskih meščanov, pojmovali civilno zaščito preveč športno. Zdaj pa bo kmalu v vsaki naši soseski nekaj podjetnejših mož in žena dobro usposobljenih za prvo pomoč, vedeli bodo, kje je njihovo mesto ob hudi uri in kako preprečiti zbeganost med sosedi.
Gradimo, kot da bo sto let mir. Toda, mar ne divja tudi znaj, ta hip, vojna tudi pri nas? Na naših cestah!
če bi vsakdo med nami poznal osnove prve pomoči, ali vsaj vsak tretji, koliko življenj več bi lahko že doslej rešili na cestah s hitro in pravilno pomočjo!
Brez honorarja, toda .. .
No, povrnimo se za trenutek še k »našemu« odredu. Ustanovil ga je Republiški odred RK Slovenije pred tremi leta. Danes šteje okoli 40 aktivnih članov, ki so končali najmanj 80 ur tečaja prve pomoči, dodatni tečaj nege bolnika in tečaj za socialno delo. Vse prostovoljno, v večernih urah — seveda bre2 honorarja ... Imajo vse mogoče poklice, so vseh starosti in obeh spolov. To so tisti skromni ljudje, ki so tudi spremljali invalide na »Sončnem vlaku«, ki se vse leto sestajajo najmanj enkrat mesečno in se na vajah stalno strokovno usposabljajo po vnaprej pripravljenem programu. če bo velik potres, če bo sovražnik napadel naša mesta, če bo kakšna druga večja nesreča udarila po nas: člani odreda bodo organizirano, brez panike in uspešno sodelovali pri dajanju prve in medicinske pomoči z ostalimi enotami civilne zaščite in zdravstveno službo in tako dali svoj doprinos za vseljudsko obrambo.
Od same ustanovitve odreda z njim strokovno sodeluje član strokovnega centra za prvo pomoč pri RO RKS, Miroslav Mižigoj. Zastavili smo mu vprašanje, kako je z odredom zadovoljen zdaj, po »bombardi ran j u« ?
»Lahko rečem, da so člani odreda pokazali izredno požrtvovalnost, veliko entuziaz-ma in znanja tudi. Za to so žrtvovali obilico prostega časa. Vse priznanje jim gre!«
DRAGICA RAKOČEVIČ
Prometni strokovnjak svetuje
Sivi sovražnik
Kako ravnati s »sovražnikom prometa št. 1« — v megli
Ce je kdaj potrebno kaj spregovoriti o sovražniku prometa št. 1 — megli, potem je najbolje, da to storimo sedaj. Prav zdaj, ko nam jo je že toliko, da bi je bilo za to zimsko »sezono« kar dovolj. Srečen tisti voznik, ki mu ni treba ure in ure, dneve in noči utirati pot skozi meglo, tu bolj tam manj gosto, a vendarle je vedno megla.
če je že ne moremo pregnati z naših cest, pa se vsaj naučimo boriti proti njej. Boriti se proti njej, zato, ker je trdovratna, žilava past, ki napada z vseh strani in ji tudi najboljši vozniki zlepa niso kos. No, če ji taki šoferski asi niso kos, potem kar nas je ostalih, le popri-
Konku-
renca
Na Kosovu se bije boj med avtobusnima podjetjema Kosovotransem in Autoprevozom iz Čačka.
V	Vučitrnu so dvema ča-čanskima avtomobiloma razbili šipe. Menijo, d.a se je to zgodilo zato. ker ljudem iz Kosovotransa m bila všeč nova proga avtobusnega podjetja iz čačka. Avtobusno podjetje iz Čačka je namreč odprlo nove redne proge med. Vu-čitrnom in nekaterimi oddaljenimi vasmi. Vaščani so si že zdavnaj želeli avtobus, le da njihovih želja ni hotel nihče uslišati.
Boj pa se bije naprej. Zgodi se, da šoferji iz Ko-sovotransa postavijo avtobus nekaj centimetrov pred avtobusom iz Čačka, drugega pa tik za njim, potem pa izginejo. Avtobus iz čačka mora ukleščen čakati, dokler ne uredi stvari milica. Pogosto pride do pretepov.
Vse v imenu konkurence. Ali pa je zadaj še kaj drugega?
Suša
V	okolici Karlovca ne
tiomnijo, da bi bila v tem času kdaj takšna suša, da bi ostal; brez pitne vode. Toda prav to se je zdaj zgodilo v vaseh Kestenovac,	Kosijersko
Sedlo, Grabrk, Lipa, Generalski Stol, Dubrava in v številnih zaselkih dugore-ške komune. Izviri so usahnili, vodna ravnina Mrežnice, Dobre, Kolpe in Korane pa je pod normalnim poprečjem. Pitne vode — ni. Sedaj prevažajo pitno vodo v te vasi du-goreški gasilci. Enkrat ali dvakrat na dan peljejo v ogrožene vasi cisterno z 2200 litri vode.
Poslednji
Z novim letom bo odšel v pokoj poslednji valjev-ski opankar, 70-letni Vido-je Stojanovič, ki je izdeloval opanke vsaj pol stoletja.
Valjevo pa je včasih slovelo po svojih mojstrih opankarjih.
mimo za vse, kar nam bo pomagalo proti temu sivemu sovražniku na cestah.
Vožnjo začnemo s podvojeno previdnostjo — ko smo se prepričali, da je z našim vozilom res vse v redu. Na prvo mesto sodi popolnoma brezhibna svetlobna oprema. Megla in prižgane kratke luči sodijo skupaj. Vsa svetlobna telesa naj bodo popolnoma čista, ker sicer je skodraj . isto, kot če niso prižgana (kdo bo n. pr. v megli pravočasno opazil rdeče luči za označevanje vozila, ki vozi 'pred njim, če so stekla tako zamazana, da se jih tudi sicer sploh ne vidi?). Strokovnjaki celo trdijo, da 'tanka plast umazanije na žarometih zmanjša vidljivost za 25 o/o, debelejša plast pa kar za celih 60%. No, če k temu prištejemo še gosto meglo, potem voznik res nima kaj videti. Vendar pazite, ni stvar samo v tem, da je ta voznik skoraj »slep« za volanom. Njegovo vozilo je tako postalo nevidno tudi drugim. To pa že ni brez pomena, ko se je treba nenehno srečevati z drugimi, posebno na cestah, ki nimajo vzdolžnih obeležb ali ki niso kdovekako široke.
K dobri vidljivosti nam zelo pomaga tudi vedno čista vetrna šipa- Brisalci stekla naj bodo vedno zanesljivo dobri, če brisalne metlice puščajo neočiščeno sled na šipi, jih takoj zamenjajmo.
Da nič manj nevaren
.Mnogi mislijo, da je v megli podnevi manj nevarnosti, kot ponoči. Resnica je ravno obratna. Izkušnje kažejo, da podnevi srečamo veliko voznikov, ki nimajo ' prižganih ustreznih (kratkih) luči za osvetljevanje ceste — ali nekateri sploh nič — ponoči pa nobenega. Tako mnogo prej opazimo nasproti prihajajoča vozila in se drug drugemu lažje in pravočasno umikamo.
Ko smo med vožnjo prisiljeni kjerkoli ustaviti vozilo ali zmanjšati hitrost vožnje, večkrat pritisnemo na zavorni pedal. Voznik za nami bo tako z zavornimi lučmi opozorjen na našo namero, in bo lahko tudi sam ravnal enako. S tem smo preprečili morebitni nalet vozil, ki v koloni vozijo za nami.
Ce smo se morali celo ustaviti z vozilom na cesti zaradi okvare, potem zapeljimo, če je le mogoče, dol s ceste ali vsaj na skrajno desno stran in takoj postavimo za njim v oddaljenosti najmanj 50 metrov varnostni trikotnik, ki naj stoji največ l m od roba ceste.
še nekaj o meglenkah. Te so brez dvoma voznikom zelo dobrodošle. Dobro služi jo predvsem v gosti megli za orientacijo na vozišču, ker omogočajo boljšo vidnost srednje črte ali roba vozišča. Svetlobni snop meglenk ne
sme biti daljši od 15 m. Dobro je, če so postavljene čim nižje, vendar ne manj kot 25 cm od nivoja vozišča. V nobenem primeru pa ne smejo biti vgrajene višje od luči za osvetljevanje ceste.
Vožnja v megli zahteva od voznikov mnogo večjo zbranost . in nenehno pazljivo spremljanje vsega, kar se sproti pojavlja iz meglene zavese. Izredno pomembno za varnost je tudi, da vozniki vozijo počasneje, sorazmerno s stanjem vidljivosti, ki jo megla dopušča.
MARJAN METUAK
Let ne gume: štirje
mrtvi
Strašna nesreča pri Petrovaradinu
NOVI SAD, 24. dec. (Tanjug) — Na cesti Novi Sad— Beograd prj izhodu iz Pet-rovaradina se je včeraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri so izgubili življenje generalni direktor som. borskega »Zitokopa«, Danilo Selak, njegova nečakinja, študentka Dragana Selak, komercialist v istem podjetju Stipan Pekanovič in šofer tovarniškega citroena Milan Brdar.
Zaradj prehitre vožnje glede na zasneženo in spolzko cesto je citroen zaneslo na levo stran ces.te, kjer je trčil v nasproti vozeči tovornjak tako silovito, da se je dobesedno zaril pod fap novosadske registracije.
Citroen je imel — letne gume!
Smrtno se je ponesrečil
PTUJ, 24. dec. — V Podvin-cih pri Ptuju se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil 69-letni Alojz Hrga. Šel je na skedenj lastnega gospodarskega poslopja po seno za krmljenje živine. Padel je z lestve približno 2,5 metra globoko na manjši voz Pri tem se je močno udaril na sence in zaradi poškodb umrl na kraju nesreče.	N. S.
preduzeče za medjunarodnu trgovinu, BEOGRAD, Trg Bratstva i jedinstva 3-7, telefon 645-699, 644-055, 657-241
Prodaja za dinarje in devize
MOTORNE SANKE
Vsa pojasnila lahko dobite na gornjem naslovu
Izkoristite izvensezonske popuste 10 odst. za izvenkrmske motorje do 31. XII. 1970
PRODAJA ZA DINARJE IN DEVIZE, NA ENOLETNI IN DVOLETNI POTROŠNIŠKI KREDIT
Odpiramo servise v Begunjah in Izoli
10544
\
Pogovor z bralci
Kje je politični občutek, kje je zavest, kje patriotizem?
Ureja:
FRANC ŠETINC
Tako me je vprašala tovarišica Sonja Pibernik iz Ljubljane, Dermotova 12, ko me je v sredo obiskala v uredništvu. Bila je močno razburjena, v rokah je imela novoletno »voščilnico«.
»Nisem komunistka,« je rekla, »sem pa zavedna državljanka, Slovenka in Jugoslovanka. Kot Primorka sem zelo občutljiva za vse, kar je v zvezi z mojo ožjo domovino, ki je toliko let ječala pod fašistično okupacijo. Tako me je razburilo tudi, ko sem v četrtek, 17. decembra, v Supermarketu na Ajdovščini med obiljem božičnih in novoletnih voščilnic zagledala tole __«
Pokazala mi je voščilnico, grdega estetskega videza, kič, kakor pravimo, tiskano v Milanu. Na sliki je globus, na katerem je označena predvsem Italija, čeprav se je barva razlezla, je očitno težnja, prikazati Veliko Italijo, torej Italijo z Istro in Primorsko. Okrog globusa je venec zastav zahodnih držav — prevladujejo članice NATO. Med njimi je tudi ena, ki naj bi bila jugoslovanska — brez zvezde.
»Takoj sem protestirala pri prodajalki za prodajnim pultom. Ogorčeni so bili tudi nekateri drugi naključni kupci, ko sem jim pokazala »voščilnico«. Bila je spontana majhna demonstracija. A prodajalka se je samo smehljala, češ: JCar je na pultu, je naprodaj. Nas politika ne zanima .. .* Zahtevali smo, da to javi upravi. Klicala sem uredništvo Dela, naj pošlje časnikarja, pa sem najbrž dobila slabo telefonsko zvezo, kajti novinarja ni bilo...«
V	torek, 22. decembra, je tovariš Pibernik odkril, da v Supermarketu še naprej prodajajo italijanske iredentistične »voščilnice«. Potemtakem protest kupcev ni pomagal, nekdo je bil pri vsej stvari gluh in neobčutljiv za interese Slovenije, Primorske, Jugoslavije. šele druga intervencija je pomagala, tokrat, kot nam je povedala tovarišica Pibemikova, intervencija uprave javne varnosti. »Voščilnice« — pomislite, kakšno voščilo za Novo leto — so končno umaknili iz prodaje.
Odgovor. — Pridružujemo se protestu tovarišice Pibemikove in drugih kupcev. Ogorčeni smo vsi, ne samo Primorka, saj je Primorska naša, del nas, naša kri, naša zavest, naša pravica. To nas globoko žali. To je sramota.
Bilo bi slabo, če bi vsa krivda padla na prodajalko. Vprašanje je, kdo ustvarja takšno apolitično ozračje, v katerem prodajalka ne ve, kaj se dogaja pri nas, v naši neposredni bližini in v svetu. Ob tem sem se spomnil pogovora dveh žensk v trolejbusu, ki sta, ko sta videli množico študentov na ljubljanski ulici, takole komen= tirali: »Kaj bi spet radi ti študentje. Delat naj gredo...« še preden sem utegnil kaj reči, sem zaslišal ženico: »Sram vas bodi! Kje pa živite, da ne veste, kaj se dogaja?«
Spomnil sem se dialoga iz neke knjige, ko so nemški intelektualci, potem ko je prišel na oblast Hitler s svojo tolpo, govorili: »To je zato, ker smo venomer govorili, da se nas politika ne tiče___«
Kdo usmerja in nadzira naš uvoz? Kako je mogoče, da uvažamo takšno politično diverzijo ali provokacijo, ko nam primanjkuje deviz za najnujnejše — za reprodukcijo proizvodnje?
V	podjetju so nam povedali, da je Supermarket Ljubljana, konkretno odgovorni vodja etaže, oktobra naročil pri zagrebškem »Naprijedu« med drugim tudi 300 avionskih novoletnih voščilnic. Naročilo je opravil trgovski potnik omenjenega zagrebškega podjetja. Naročnik vzorca voščilnic ni videl.
Naročene voščilnice so dostavili Supermarketu sredi novembra. Odgovorni delavci v Supermarketu so opravili le količinski prevzem, niso pa nadzirali videza in vsebine voščilnic. Prevzeto blago so dali v prodajo. To je bila po mnenju odgovornih v podjetju napaka odgovornega delavca v Supermarketu, ki je bil glede na dosedanje poslovanje z omenjenim podjetjem prepričan, da je dobavljeno blago v redu.
Sporne avionske voščilnice je uvozilo iz Italije zagrebško podjetje »Naprljed«, ki jih je prodalo tudi drugim kupcem, ne samo ljubljanskemu Supermarketu.
Je sedmi člen državne pogodbe z Avstrijo le paragraf na papirju?
Dr. Aleksander Nardin, zdravnik, Šempeter pri Novi Gorici:
»Kaže, da je .šovinistično pirovanje' nekaterih .domovini zvestih na Koroškem potrdilo, da pomeni sedmi člen državne pogodbe za mnoge v Avstriji le paragraf na papirju. Isti krogi so še pred 50 leti obljubljali koroškim Slovencem med drugim tudi enakopravnost za slovenski jezik v šoli, uradni in drugje. V resnici pa so koroški Slovenci živeli ves ta čas bedno narodnostno življenje, še več, narodni nasprotniki so jih celo obsodili na smrt. Popoln genocid je preprečil le razpad Hitlerjevega tretjega rajha, kateri je našel tudi med koroškimi šovinisti svoje zveste »kempferje«. Zato Slovenci niso prelivali svoje krvi za koroško zemljo samo v bojih s Turki, temveč tudi v boju proti nacizmu — za današnjo svobodo, neodvis-
no in demokratično Avstrijo. Prav zato nam je toliko bolj nerazumljiv mačehovski odnos te iste Avstrije do koroških Slovencev.
Včerajšnji intervju na RTV Ljubljana nam je dokazal, da sta se Vospernik in Zwitter vrnila z Dunaja v glavnem le z oljubami. Ali je kancler Kreisky. nemočan nasproti slovensko sovražnim »domovini zvestim« koroškim organizacijam, ki bi verjetno reševale problem svoje manjšine, če bi obstajala južno od Karavank, z dinamitom, kakor so do nedavna prakticirale na južnem Tirolskem?
Trditve o enakopravnosti koroških Slovencev so le burka na račun naše potrpežljivosti! Zato mislim, da lahko SFRJ kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe še glasneje reče, kakor so to storili dijaki in študenti prejšnje dni, da smo siti dunajskih- lepih besed, obljub in paragrafov na papirju.
Mislim, da nas bo podprla vsa demokratična javnost v Avstriji, ki se zaveda, da je prihodnost Evrope v odprtih mejah, dobrih sosedskih odnosih in mirnem sožitju vseh evropskih narodov, ne glede na meje, kjer živijo. Le zgled je dal Germanom in Slovanom Willy Brandt s svojim prispevkom pri podpisu nemško-poljske pogodbe.
Slovenci smo po svojih močeh mnogo prispevali h kulturnemu, gospodarskemu in tehninčemu razvoju sveta, zato nas spoštujejo veliki in mali narodi. Prepričan sem, da nas bi podprli, če bi v Haagu ali drugje sprožili problem neizvajanja sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Kaj pravi k tenu Ljubljana? Ali je bil Beograd natančno in pravočasno obveščen o šovinizmu na Koroškem?«
Odgovor. — »Tovariš Nardin« — piše Marko Kosin, strokovni sodelavec v CK ZKS — »je v pismu povedal nekaj bridkih resnic o položaju in usodi slovenske narodnostne manjšine v sosednji Avstriji. O tem smo na Slovenskem zadnje mesece marsikaj napisali. Na kratko naj ponovim, da je bila, tako kot vsaka manjšina, tudi slovenska na Koroškem podvržena objektivnim asimilacijskim procesom. Dolga leta so nad njo izvajali tudi sistematično raznarodovalno politiko. Po podpisu državne pogodbe smo upali, da bo na Koroškem končno ustvarjeno vzdušje za mimo in plodno sožitje diveh narodov in da bodo demokratične sile v Avstriji slovenski manjšini zagotovile pogoje za vsestranski narodnostni razvoj.
Dejansko je prišlo do določenega izboljšanja položaja manjšin. Nikogar ne preganjajo zato, ker je Slovenec, dovoljene so slovenske organizacije, slovenski tisk, slovenskim otrokom je v določenih pogojih omogočeno šolanje v slovenščini v osnovnih in nekaterih srednjih šolah. Vendar še daleč ni zagotovljena popolna zaščita manjšin. Večinski narod še vedno obravnava manjšino kot tujek na »svojih« nemških tleh. Javno mnenje večinskega naroda je žal z redkimi izjemami nenaklonjeno slovenskemu življenju in njegovim upravičenim zahtevam. Številnih določil državne pogodbe ne izvajajo: oblasti ne dajejo manjšini zadostne politične zaščite in gmotne podpore. Med slovenskim prebivalstvom je še vedno močan občutek negotovosti glede svoje usode, strah pred novimi pritiski.
Nedavni nacionalistični izbruhi na Koroškem so izredno pokvarili celo to, čeprav še vedno nezadovoljivo ozračje strpnosti do slovenske manjšine, saj so Slovencem napovedali boj do iztrebitve.
Razumljivi so ogorčeni protesti slovenske javnosti spričo napovedanega genocida nad slovensko manjšino v Avstriji. Protestirali so dijaki in študenti, vse družbenopolitične organizacije in tudi naša diplomacija. Mislim, da je bila naša reakcija dovolj odločna in glasna, tako da so jo slišali in se nad njo zamislili t.udi na drugi strani Karavank.
Tovariš Nardin meni, da bi bilo koristno izvajati še večji zunanjepolitični pritisk na Avstrijo, da bi izpolnila svoje obveznosti do manjšine. Sprašuje se, ali ne bi bilo pametno sprožiti spor pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Menim, da taksna zunanjepolitična akcija lahko da določene rezultate, vendar je njena učinkovitost na sedanji stopnji mednarodnih odnosov dokaj omejena. Po mojem mnenju je vprašanje zaščite manjšine, njenega vsestranskega razvoja, njene ohranitve kot etnične skupnosti odvisno predvsem od notranjih demokratičnih sil dežele, v kateri manjšina živi, od prizadevanja, moči in sposobnosti teh sil, da manjšini zagotovijo vse pogoje za njen vsestranski razvoj, da ustvarijo v javnem mnenju večinskega naroda potrebno ozračje za sožitje. Nobena država ne bo v XX. stoletju pristala na sistem kapitulacij in noben, meddržavni sporazum ne more zagotoviti, popolne zaščite manjšini, če ga domača država ni pripravljena izvajati. Kljub sodbi haaškpga sodišča in sporazuma Gruber — De Gaspari je bilo vprašanje južne Tirolske rešeno šele tedaj, ko so bile demokratične sile v Italiji tako močne, da so v italijanskem parlamentu izvojevale več zakonskih ukrepov v prid avstrijski manjšini. S tem pa •nikakor ne želimo omalovaževati ali zmanjševati pomena mednarodnih akcij. Jugoslavija ima vso pravico in mora vztrajati pri absolutnem izvajanju sedmega člena avstrijske državne pogodbe.
Prepričan sem, da zadovoljivo zaščito, ozračje za sožitje in vsestranski razvoj slovenske manjšine na Koroškem (in ne samo na Koroškem, temveč tudi v radgonskem kotu in v gradiščanski Hrvaški) lahko zagotovijo le demokratične sile v Avstriji in skupna, enotna, organizirana prizadevanja naše manjšine. Jugoslavija in Slovenija lahko podpirata ta proces s poglabljanjem meddržavnega sodelovanja, sodelovanja z obmejnimi območji, odpiranjem meja, intenzivnejšim vključevanjem manjšine v slovenski kulturni prostor, animiranjem demokratičnih sil in oblasti na Koroškem in v Avstriji, da hitreje rešujejo odprta vprašanja manjšine, in z animiranjem svetovnega javnega mnenja za položaj manjšine na Koroškem. Ce bi prišlo do novih nacionalističnih izbruhov, bi morali, seveda, misliti tudi na internacionalizacijo tega vprašanja
Osebno pa nisem kakšen velik optimist glede pripravljenosti in sposobnosti demokratičnih sil v sosednji Avstriji, da bi v neposredni prihodnosti izvojevale kakšne pomembnejše ukrepe v prid naši manjšini. Ob nedavnih dogodkih so se te sile zelo obzimo in bojazljivo obnašale do nacionalističnih sil in niso pokazale pripravljenosti, da obračunajo z nacionalizmom. Kasneje so se te sile na oblasti sicer distancirale od skrajno nacionalističnih ekscesov in kažejo do manjšine prijaznejši obraz. Ali je to iskreno ali ne gre le za obljube?
Na koncu bi rad povedal, da je bil državni sekretariat za zunanje zadeve sicer nekoliko pozno obveščen o dogodkih na Koroškem, a je nanje odločno reagiral.«
Odmevi
na naše pogovore
Zakaj tako mila kazen?
(Pogovor z bralci,. 18. 12. 1970)
E. &., Ljubljana: »Sam sem udeleženec NOB, imam priznano dvojno štetje od 1941, pa se ne strinjam z obrazložitvijo vrhovnega sodišča, zakaj tako mila kazen za upokojenega oficirja, ki je v pijanem stanju na prehodu za pešce povozil človeka, če sem kaj storil proti zakonu, naj mi sodijo kakor vsakemu drugemu državljanu. Od sodišč moramo zahtevati samo eno: enakost pred zakonom za vse — za vse enaka merila!
Pojasnilo urednika: Stavek, s katerim sem se ogradil od izjave vrhovnega sodišča SRS, so v tiskarni pomotoma izpustili.
Zakaj anonimnost?
(Pogovor z bralci, 4. 12. 1970)
Viktor Pešec, Ljubljana: »Kako ste mogli tako posplošiti primer osumljenega posilstva, o katerem je poročala Tedenska tribuna? Ali ne veste, tovariš Šetinc, za nagnusne, vsega obsojanja vredne primere posilstev? Zakaj tako branite žogobrcarje, saj dobro veste, kakšne lumparije so se dogajale med njimi?«
Odgovor. — Nič nisem posploševal, povedal sem le svoje mnenje o konkretnem primeru, o katerem je pisala Tedenska tribuna. Rezerviran sem do izjav deklet, ki se celo noč potikajo s fanti po barih, potem jih pa obtožijo posilstva. Najmanj, kar bi bilo treba storiti v takem primeru, bi bilo treba počakati, kaj bo reklo sodišče.
Sprememba v rubriki
Tako je napočil čas, da naposled končam urejanje rubrike. Drugače ni mogoče, čeprav nerad, se moram posloviti od tega dela, ki mi je bilo selo pri srcu. Druge dolžnosti, ki jih opravljam, so šal 'takšne narave, da se jih ne morem razbremeniti.
Rubriko sem urejal domala pet let. Prva je izšla IS. marca 1966 z naslovom vČlovek je prvi«, To vodilo me je • spremljalo vseh pet let, čeprav sem imel pri tem včasih več, včasih manj uspeha. Bil pa je dober namen, le čas, ki mi je bil na voljo, je bil bolj in bolj v obratnem sorazmerju z njim. Da ne bi slepil sebe in drugih, da je rubrika tisto, kar bi morala biti, sem poskušal Se večkrat prekiniti, a mi nikakor rn uspelo, ker ni bilo »prostovoljcev« za tako delo. Sedaj se mi je ponudila priložnost: uredništvo »Dela« je razumelo moje težave in se odločilo, da z novim letom prevzame rubriko nov urednik. Po kakšni zamisli jo bo urejal, bo sporočil sam in se tudi predstavil.
Zahvaljujem se bralcem za sodelovanje. Posebej sejn hvaležen tistim, ki so mi s kritiko in. predlogi pomagali pri urejanju rubrike. Opravičujem se, če sem koga užalil ali kako drugače prizadel. Zlih namenov nisem imel nikoli. Do pogostnih nesporazumov je prišle predvsem zaradi pomanjkanja prostora in zavoljo površnosti, ki je bila posledica pomanjkanja časa.
Zahvaljujem se tudi ožjim sodelavcem: Sonji Tramšek, Vlajku Krivokapiču in Matiji Murku.
Optravičujem se tudi vsem, ki so mi pisali ali poslali prispevke, pa jih doslej še nisem vključil v rubriko. Vp>am, da bo moje »dolgove« prevzel novi urednik, ki mu želim mnogo uspeha pri tem delu in še več sodelavcev, kot sem jih tmei jaz.
Vsem želim uspehov polno novo leto!
FRANC ŠETINC
j NAMIZNI TENIS	f
Po vodstvu 4:1 -poraz
LJUBLJANA — Te dni se je nadaljevalo [prvenstvo v moški in ženski republiški ligi. V zaostalem dvoboju je Olimpija premagala Ljubljano s 5:2, TK NTZS pa je prepovedala tekmo Lendava — Novo mesto, ker Lendavčani še vedno niso vplaičali kavcije za tekmovanje. O tej tekmi bo odločala komisija na prihodnji seji. Verjetno bo na tej seji tudi odločena usoda Lendave, s katero je imela TK NTZS doslej mnogo težav.
V	zelo zanimivem dvoboju sta se v Ljubljani pomerila Ljubljana in Ilirija. Slednja je povedla s 4:1, nato je Ljubljana izenačila rezultat na 4:4, pri tem izidu pa je Mikeln zagotovil Ljubljani zmago s 5:4. Zelo napeto je bilo srečanje v Murski Soboti, kjer bi bila Mariborčani kljub vodstvu domačinov kmalu premagali Soboto. Po rezultatu 4:2 za Soboto je prišlo do izenačenja na 4:4, nakar je Sobota v deveti »partiji rešila zmago.
V	ženski ligi so igralke Olimpije z zmago na Ravnah s 5:3 že praktično osvojile naslov republiških prvakinj. V derbiju ženske lige je bila pri Ljubljančankah najboljša Jelerjeva s tremi zmagami. Drugo srečanje tega kola med Ilirijo in Kočevjem, ki bi moralo biti v soboto v Kočevju, pa je preloženo na 9. januar.
Rezultati: OLIMPIJA — LJUBLJANA 5:2 (Simonka — Mikeln 1:2, Vecko — Grintal 2:0, Korpa
—	Kastelic 2:1, Vecko — Mikeln 2:0, Simonka — Kastelic 1:2, Korpa — Grintal 2:0, Vecko — Kastelic 2:0); LJUBLJANA — ILIRIJA 5:4 (Mikeln — Nišavič 1:2, Kastelic — Petronijevič 2:0, Kem Koman 0:2, Kastelic — Nišavič 0:2, Mikeln — Koman 0:2, Kem
—	Petronijevič 2:0, Kastelic —
Koman 2:0, Kem — Nišavič 2:1, Mikeln — Petronijevič 2:0); ženske: FU2INAR — OLIMPIJA 3:5 (štruc — Jeler 0:2, Petrač — Kalan 2:0, Krajger — Verstovšek 1:2, Petrač — Jeler 1:2, Štruc — Verstovšek 0:2, Krajger — Kalan 2:0, Petrač —- Verstovšek 2:0, Krajger — Jeler 0:2).	D. N.
Sezona bo pestra
S seje izvršnega odbora smučarske zveze Slovenije
LJUBLJANA, 24. dec. Predsednik smučarske zveze Slovenije Niko Belopavlovič je na sinočnjem sestanku IO zveze seznanil člane z delom organov IO v preteklem obdobju, za katerega so bile značilne priprave reprezentantov v vseh treh smučarskih zvrsteh. V obdobju med dvema sezonama se je smučarska organizacija tudi trudila, da hi se notranje še bolj utrdila, obenem pa je bilo storjeno vse za formiranje gospodarskega odbora zveze.
V	pripravah na zimsko sezono je bil zelo aktiven zbor učiteljev in trenerjev smučanja, redno so se sestajale vse tri strokovne komisije, v zadnjem času pa tudi sodniški zbor. Kakor govore poročila iz organizacij in prireditvenih odborov velikih smučarskih tekmovanj, ki bodo to zimo pri nas, je pričakovati pestro smučarsko sezono.
V	razpravi so člani IO ugotovili, da so bili zlasti mladi alpski smučarji deležni premalo pozornosti. Konec januarja nas čaka na Jahorini neuradno mladinsko evropsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki pa se ga odgovorni za reprezentanco že vnaprej bojijo, saj so imeli naši mladinci prepičel trening, da bi lahko pričakovali vsaj povprečne rezultate, če že ne morejo biti med boljš:-mi. Inž. Avgust Pohar je k temu dodal, da gre že za dolgotrajno napako: vsako leto imajo mladinci premalo priprav.
Lavoslav Kranjčič je v razpravi povdaril, da je smučarski tek pri nas v kritičnem položaju, ker nihče ne more izdelata primernih tekaških smuči, Elan pa si zaradi preozkega trga ne more privoščiti, da bi vnesel v svoj program tudi tekaške smuči. Gregor Klančnik je pripomnil, da je tre-
ba poseči' po skandinavskih smučeh, kakor to delajo vse evropske države.
Podpredsednik SZS Jože Švigelj je člane IO seznami s programom republiške smučarske zveze za naslednji dve leti. V programu je poudarek na ukrepih za povečanje množičnosti smučanja na sploh, posebej pa organiziranega članstva. Smučarska zveza se namerava še tesneje povezati z JLA in republiškim štabom za splošni ljudski odpor in prirejati smučarske tečaje na področjih, kjer ta šport ni razvit. Tem krajem je potrebna tudi pomoč v opremi. Po svoje mora prispevati k množičnosti zbor učiteljev in trenerjev. Mariborski smučarski delavci pripravljajo na Pekrski gori, kakor je povedal Lavoslav Kranjčič, rekeracijski smučarski center s sistemom skakalnic od najmanjše do 90-metrske. Tu bo tudi slalo-mišče in sankališče z razsvetljavo in napravo za umetni sneg.
Inž. Avgust Pohar je opozoril, da nimamo v Sloveniji nobene B tekme, ki bi nam bile prav v nastalem položaju potrebne, saj lahko nastopamo na A tekmah v tujini z zelo majhnim zastopstvom, na B tekmah pa le z nekoliko večjim, medtem ko je udeležba tekmovalcev na domačih B tek-
Asi pri Savskih ja
Petnajsto sankaško tekmovanje za pokal mesta Jesenic
JESENICE, 24. dec. Najboljši slovenski sankači bodo v novo sezono štartali z elitno prireditvijo: prizadevni sankaški klub SD Jesenice bo v nedeljo, 27. t. m. pri Savskih jamah, Planina nad Golico, priredil XV. mednarodno tekmovanje za prehodni pokal mesta Jesenic. ■
Jeseniškim organizatorjem — tekmovanje je v rokah prekaljenih športnih delavcev Jožeta Je-lovčana, Mihe Dečmana, Draga Dokla in drugih — je decembrsko vreme pripravilo precej hudih preglavic v zvezi s pripravo proge. Po zadnjih novicah bodo naravno progo pomaknili više proti graničarski karavli, kjer bo — na višini 1176 m — štart. proga bo dolga približno 500 m, imela pa bo 12 zavojev (Standardna proga pri Savskih jamah je sicer dolga 645 m, povprečni padec je 12,5 odst., štart je na 1075 m, cilj pa na 1000 m in ima 10 zavojev). Kljub zadregam z vremenom pa je pričakovati, da bodo Jeseničani kos vsem problemom.
KOŠARKA
4
Ženska reprezentanca v Varno
BEOGRAD — Od 27. do 29. t. m. bo v Vami (Bolgarija) osmo balkansko prvenstvo v košarki za ženske. Pod vodstvom predsednika KZJ dr. inž. Rase Saperja ter trenerjev Ladislava Demšarja in Slobodana Coroviča je v Varno odpotovalo 12 igralk: Jelica Kale-nič in Branka Jovanovič (Vožd), Snežana Zorič on Nada Miletič (Cz), Olga Djokovič in Ankica Bašič (Želj), Slavo j ka Taušan — (Bosna), Marija Veger in Irena Gal (Voj), Ružiča Meglaj — (Industor), Stanka Tofeič (Part. NS) in Jadranka Kokeza (Jugo-plastika).
Trening bo v soboto, od 9. do 12. ure, začetek tekmovanja pa bo v nedeljo, ob 8. uri. Enosedi bodo vozili štiri teke, dvosedi pa dva, tekmovale pa bodo članice in mladinke, člani' in mladinci in starejši člani. Tekmovanje bo tudi ekipno: ekipo sestavljajo 3 člani ali starejši člani, 1 članica ali mladinka in 1 mladinec. Najboljša ekipa bo dobila prehodni pokal mesta Jesenic člani vseh treh pr-voplasiranih ekip dn trije prvo-plasirani v vsaki tekmovalni' skupini pa bodo dobili kolajne.
Na lanskem XIV. tekmovanju so v posameznih kategorijah zmagali — mladinke: Vroni Scherer — (Polje), članice: Barbka Tišler — (Tržič), st. člani: Janez Ovsenik (Tržič), mladinci: Peter Duschnig (ATUS), člani: Siegfrid Wild (Polje). dvosedi: Wielsch—Misotitsch (Bekštajn), ekipe: TVN Polje.
Poleg najboljših slovenskih tekmovalcev in tekmovalk, ki se med drugim pripravljajo tudi za januarski nastop na svetovnem prvenstvu v Valdaori (Italija), bodo pri Savških jamah nastopili tudi izbrani tujci. Avstrijci so prijavili svoje najboljše, ki so triumfirali na evropskem prvenstvu na naravnih progah v Kapfenbergu. Med drugimi bo štartal evropski vice-prvak Anton Obemosterer, ki je z Gottfriedom Lexerjem (4. med posamezniki) osvojil tudi evropski naslov med dvosedi. A. Ober-nosterer bo na Jesenicah tekmoval z bratom Gabrielom. Dvojica Hil-garter (6. med posamezniki) — Sandhofer je bila tretja. Anne-marie Ebner je bila 5. med posameznicami, lanska zmagovalka v
Planinski vestnik 12-70
Malo zamujena, zato pa za več strani povečana s kazalom za letošnje leto 12. številka »PLANINSKEGA VESTNIKA« se ponaša na ovitku z bujno razčlenjenim pogledom na Razor m Planjo s Trente (po Karingerjevem originalu), je pa tudi znotraj privlačno ilustrirana. Prav očarljive so celostranske vedute Velega polja pozami, smučarskega eldorada pod Kanjav-cem, divje razorane »visoke smeri« nad Zermattom m značilna kozorogova prikazen v njegovem svetu (posneto po ing. Sušniku, Balantu in V. Straškovi). Obdelane snovi se je treba tod ali tam lotevati z globljo mislijo od poprečnih radoživih planincev.
Prelistajmo vseh 48 strani takole! Za uvod so dobili najvidnejše prostore trije slavljenci — prof. Pavel KUNAVER tudi kot visokogorski akvarelist po učakanih 80 letih ter akademski kipar Marjan KERSIC-Belač in zdravnik dr. Milan HODALIČ ob svojih srečanjih z Abrahamom. Vsi zapisi so izpod peresa Franceta Zupana.
V naslednjih treh sestavkih so opisana alpinistična doživetja. Delno tudi izvirno ilustrirana. Dve izvirata s področja najvišje gore Evrope Mont Blanca, tretje pa imata za seboj plezalca iz južne stene Dont d’H6rensa na višinah okrog Matterhoma. »Ledeno pošast v Grandes Jorasses« je obdelal Janez BRGJAN ml. iz Mojstrane, ki je tokrat v družbi s še dvema prijateljema pri njeni letni ponovitvi »užil nepopisno veselje«, drugo pa Stane BELAC, ki se je še s tremi tovariši v lanski sezoni drugič povzpel na teme tega orjaka. Spominsko smer Pellisiera z mnogimi ekstremi je skupaj a Danilom Cedilnikom dokončal Bine MLAC, ki je opisal o tem podvigu precej tveganih prijemov in še več tehtnih preudarkov.
O organizaciji odprav v tuja gorstva, ki so es v zadnjem desetletju tudi pod okriljem naše planinske zveze močno razmahnile, je razpletel nekaj načelnih misli in koristnih nasvetov znani planinski delavec ing. Pavle ŠEGULA. Zlasti se ta dobri poznavalec problemov ustavlja pri primerih, kadar gre za take akcije po posameznih društvih, pri Čemer se marsikdaj pokažejo tudi kakšne vrzeli, ki niso čisto neznatne. Povsem samostojna pobuda za tako početje skriva kopico zadreg za pobudnike in za tiste, ki bi jim radi pomagali iz njih. Prvenstveno je treba sredi vseh takih zamisli in načrtov misliti na finančno plat, ki je lahko — zlasti še v sedanji stiski gospodarstva — najbolj odločujoča za celoten uspeh.
Za prijetnim pripovedovanjem Vitamdra SMOLEJA o turnem smučanju, zlasti še o triglavski smučarski transverzali na liniji Vogel —Komna—Velo polje—Kredarica— Krma, se je treba s skoraj pesniškim zanosom zatopiti v branje dveh povsem drugačnih tem v kozerijo dr. Bibe KLINAR z nekoliko nenavadnim naslovom »Večer in noč, jutro in dan«, nato pa v prispevek Toneta STROJINA, ki se je med .obiskom Grossglockner-ja, pod katerim se je z veUice raas-gledne ploščadi zagledal v belo
goro Johannisberg (3463 m), pod njim osamljeno nevesto vladarja avstrijskih gora in se tudi odpravil na njen samotni vrh.
Tudi drobneje zlomljenega gradiva je še na kupe zanimivega! Iz društvenega življenja so zabeleženi raznoteri sestanki v domačem in mednarodnem okolju, ki naj bi še bolj poglobili planinsko misel in ji pomagali do razmaha zlasti med mladino in tudi že pionirji. Mlademu rodu so začeli v vodstvu mladinske srenje zadnji čas posvečati čedalje več skrbi in zanimanja. Na mladih je pač, da bodo našo planinsko tradicijo phranili in jo v boljših pogojih kakor nekoč razvijali še bolj zavzeto in z vidnejšimi uspehi, pa čeprav gremo (ali prav zato!) v dobi atomskih podvigov. Narava m njene lepote bodo ostale nespremenjene.
Namesto podrobnega navajanja mnogoterih drobnih posameznosti iz dobro znanih in skrbno vodenih stalnih rubrik naj ponatisnemo tukaj skromno zapisane in malone skrite domisleke iz poglavja o planinski literaturi, ki so kakor ubrani za pisce in bralce našega glasila. Neznani pisec je tam zakoličil tele premisleka vredne migljaje! Planinsko branje do bralca ne sme biti zahtevno, ker sicer do njega sploh ne prihaja, saj ga prej odloži v koš ali med smeti. Pišite kratko! Več kakor pet minut sodoben bralec ne vzdrži pri isti snovi. Kratka naj bo in zabeljena hkrati! In slik naj bo čim-več, kajti sodobnik je človek vizualnega tipa. Oči ima za branje, toda rajši samo gleda (po okusu pač!). Naj bo fotografirano kjerkoli ali karkoli, zmeraj se bolje prodaja kakor samo potiskano blago. Ge so slike dobre ali ne, vse so dokumentarne. Sodobni verizem prenaša samo reportaže in stvarna poročila, testiranje materiala, suho stvarnost. Seveda je od verizma zveriženi človek pravzaprav . uboga para. Zato je resnica nekje drugje: človek ne živi samo od stvarnosti, ampak tudi od vsega, kar jo presega. Tudi od romantike! In v tej zvrsti smo tudi — planinci ... ki *-akole radi slišimo, da smo se bolj zapisali ljubezni do gora.
H kraju naj na kratko zabeležimo še tri, že v glasilu polkrepko natisnjena besedila, ker so orientacijska za bližnjo prihodnost. Prvič:	od 1. januarja 1971 mora
Planinski vestnik dobiti nekaj materialnega priboljška v zvišani naročnini od sedanjih 30 dinarjev na 50 dinarjev, kar bo vsaj za silo odpomoglo grozečim bremenom izdajateljev. Samo s tako injekcijo bi lahko živeli v dosedanjem obsegu in skoraj enaki opremi. Drugi dve notici sta opozorili na razpisani natečaj za najboljši planinski spis s tremi nagradami po din 1.000 oziroma 800 in 500 -z rokom do 5. januarja 1971 in na nabavo dragocenega planinskega albuma — lepe in slikovno izvrstne knjige Jake Čopa — Viharnikov, ki je bo vedno znova vesel vsak pravi planinec.
To je poskus, da bi potrata časa za branje ne bila daljša od petih minut!
L. STRUNA
mladinskih konkurencah pri Savskih jamah Peter Duschnig in Vroni Scherer pa sta avstrijska mladinska prvaka.
Konkurenca bo torej huda; naši sankači bodo imeli priložnost, da se izkažejo, čeprav avstrijski gostje ne bodo zlahka dovolili presenečenj.	H.
HOKEJ NA LEDU
Celje drutjo
LJUBLJANA — Tekmovalna komisija za hokej na ledu je na zadnji seji razpravljala tudi o dveh neodigranih tekmah v skupini B. Komisija je registrirala srečanji C. zvezda — Mladost
6:0 ter Vardar p. f.
Partizan s 0:6
Partizan	10	10	0	0	104: 5	20
Celje	10	6	1	3	62:36	13
Mladost	10	5	0	5	49:43	10
Spartak	10	5	0	5	63:66	10
C. zvezda	10	3	1	6	41:35	7
Vardar	10	0	0	10	11:145	0
Kr. gora : Jesenice 4:4 C1:1, 1:1, 2:2)
JESENICE — Drsališče pod Me-žakljo, tekma mladincev za republiško prvenstvo, sodnika Benedičič in Petrič (oba Jes).
STEBELCI: F. Žbontar 2, Pavlič in Batur po 1 za Jesenice ter Smagin 2, Medved in Hiti po 1 za K. goro.
Hokejisti obeh ekip so pokazali zanimivo in borbeno igro. še posebno je bila zanimiva zadnja tretjina, ko so si igralci obeh moštev prizadevali doseči zmagoviti zadetek. Najbolj sta se izkazala vratarja Krmelj in žbontar.
T. LIPICER
Olimpija : Siavija 14:2 (6:0, 3:0, 5:2)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, tekma mladinskega prvenstva SRS. 'gledalcev 50, sodnika Ivan in Er nest Petelin (oba Ljubljana).
STRELCI: KataniČ 5, Komočar 2 ter Kokalj, Kavec, Jakič, žargi Božič, Vidmar in Zoubek po enega za domače, za Slavijo pa je oba zadetka dosegel S. Kvartuh.
Olimpijini fantje so prikazali hitro, ostro in tehnično dopadljivo igro. Na drugi strani so se neizkušeni Vevčani v glavnem branili in niso niti enkrat načrtno napadli. Kvartuh je vnesel nekaj poleta v njihovo igro, toda poteka tekme ni mogel bistveno spremeniti.
J. JANČAR
MARIBOR — Na sindikalnem prvenstvu VEME v namiznem tenisu je v finalu zmagala II. "^kipa VEME. Najzaslužnejši za zmago te ekipe je bil Ban. D. Z.
NOVO NA TUJEM
ANCONA — Jugoslovanski teniški prvak Franulovič je na mednarodnem turnirju premagal že tri nasprotnike, med njimi tudi Italijana Pietrangelija. V finalu bo igral proti Romunu Nastaseju.
SEBUTAL — Nogometaši portugalskega kluba Vitoria so se kvalificirali v četrtfinale pokala sejemskih mest, ker so v povratni tekmi premagali bruseljski Ander-lecht s 3:1 (2:1, 1:0).
TOKIO — Prvak Japonske v gimnastiki je postal Nakayama, ki je v dvanajsteroboju zbral 114,15 točke. Drugi je Kenmocu s 113,40 točke, tretji pa Kato s 113,60 točke. V ženski konkurenci je zmagala Macuhiza, ki je v osmeroboju zbrala 77,25 točke.
PRAGA — Za svetovno študentsko prvenstvo v rokometu so izžrebali skupine. Jugoslovanski rokometaši bodo v predtekmovanju igrali v skupini B, v kateri so še Romunija, Danska in Avstrija.
UTRINKI
HIDEN SPET AVSTRIJEC --Legendami avstrijski nogometni vratar tridesetih let, Rudi Hiden, je spet dobil avstrijsko državljanstvo. Dolga leta je bil francoski državljan, ko je kot profesionalec igral v Franciji. Hiden, član nekdaj slovitega »Wunderteama«, živi danes kot reven upokojenec na Dunaju, amputirali pa so mu tudi eno nogo.
OBJEKTIVNI GLEDALCI — Španec Pedro Carasco, od leta 1967 evropski boksarski prvak v lahki kategoriji, se je moral v Barceloni v dvoboju na 10 rund, ki ni veljal za naslov, zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Objektivno občinstvo je protestiralo proti tej odločitvi. Temnopolti Britanec Joe Tethe je boksal precej bolje kot domačin.
ALTIG NE BO TRENIRAL —-Kljub objavam v časopisih najbolj znani zahodnonemški kolesar Rudi Altig ne bo pripravljal kolesarjev ZRN za olimpijske igre v Munchnu 1972. Ta posel je profesionalnemu kolesarju ponudil šef sklada za športno pomoč, veletrgovec in olimpijec v jahanju Josef Neckermann. Zveza je Alti-ga odbila, ker je še zmeraj aktivni profesionalec, vrh vsega pa bi že razlika med njegovo plačo — (4100 mark) in drugih zveznih trenerjev (2500) slabo vplivala na počutje v trenerskem taboru.
mah praktično neomejena.
Predsednik gospodarskega odbora inž. Milan Marolt je na seji IO govoril o nalogah tega prepotrebnega organa, ki naj bi zagotovil zvezi sredstva za normalno delo.
Izvršni odbor SZS se je med drugim tudi zavzel za dokončno uresničevanje zamisli, da bi imeli organizirani' smučarji popuste na žičnicah v Sloveniji. Na prošnjo SZS je odbor za žičnice pri gospodarski zbornici Slovenije priporočil upravam žičnic, da bi sprejele popuste, ki bi bili približno enaki kot lani. Povsem zanesljivo je že, da bodo imeli trenerji,. učitelji dn vaditelji ter člani gorske reševalne službe 50 odstotkov popusta, če pa bodo vodili vrsto, pa bodo imeli žičnice brezplačno. Večjih težav tudi ni s popusti za kategorizirane tekmovalce, medtem ko nekatere žičnice ne marajo priznati' popusta za člane smučarskih organizacij, češ da so s tem povezane administrativne težave.	J. D.
Določeni ekipi skakalcev
LJUBLJANA — Tehnična komisija SZJ je določila ekipi smučarskih skakalcev, ki bodo nastopili na prvih velikih tekmovanjih nove sezone. Včeraj je v St. Moritz na dve tekmi odpotovala pod vodstvom trenerja Iva Čemilca četverica skakalcev:	Marjan Pre-
lovšek, Danilo Pudgar, Klemen Kobal in Vojko Blaznik. Ti bodo v petek nastopili na 80-metrski skakalnici v St. Moritzu, v nedeljo pa na nočnem tekmovanju na 65-metrski skakalnici v Engelber-tu.
Pri ekipi, ki bo nastopila na novoletni turneji, so sprejeli člani TK SZJ še dopolnilni sklep. Pod vodstvom trenerja Zdeneka Rem-ze in vodje ekipe inž. Lada Goriška bodo na vsej nemško-avstrij-ski turneji nastopili Zajc, Štefančič, Mesec in Demšar, na zadnjih dveh tekmah v Innsbrucku in Bischofshofnu pa se jim bosta pridružila še Drago Pudgar in Branko Dolhar.	S. T.
Mladinci v Planico
LJUBLJANA — Trening najboljših mladincev, ki bi moral biti od petka do nedelje na Pokljuki, je prestavljen v Planico, ker je tam zapadlo dovolj snega. Zbor skakalcev bo v petek v gostilni Žerjav v Ratečah.
Črni vrh brez snega
JESENICE, Napoved, da bo muhasto vreme pred novim letom le naklonjeno smučarjem se je uresničila samo delno. Sneg, ki je zapadel po vsej Sloveniji, je jeseniškim smučarskim delavcem vlil precej upanja, da bodo tekmovalci začeli z medsebojnimi obračuni tudi na domačih tleh. Vendar pa je na črnem vrhu nad Jesenicami zapadlo premalo snega, tako da marljivim domačinom ni preostalo drugega, kot da so prvo domače tekmovanje — kategorizacij ski veleslalom za pionirje in mladince, ki naj bi bil v soboto, 26. t. m. in nedeljo, preložili. Tako se bo domača smučarska sezona začela šele z novim letom.
L. K.
Seminar na Golteh preložen
CELJE — Seminar za smučarske učitelje in vaditelje, ki bi moral biti v soboto in nedeljo na Golteh, je zaradi pomanjkanja snega preložen.
IVER DNEVA
Priznanje
predsednikom
Predsednik zveze za telesno kulturo Slovenije Tone Florjančič je priredil večerjo predsednikom republiških strokovnih organizacij, ki. so včlanjene v ZTKS. Ob tej priložnosti je — že po tradiciji — predal posebna priznanja (lepe vaze) tudi četverici predsednikov, ki so v letu 1970 dobili naslednike. To so Jože Pavličič — (šah), Roman Vobič (nogomet), inž. Milan Naprudnik (atletika) in Miro Vesel (invalidski šport). Dosedanji predsedniki so obljubili, da bodo še naprej ostali zvesti športu.
»Olimpijska
plošča«
BEOGRAD. 23. dec. — Jugoslovanski olimpijski komite je priredil v Metropolu sprejem ob izdaji olimpijske plošče, ki so jo pripravili kot pomoč športnikom — olimpijcem športna redakcija Radia Beograd, produkcija gramofonskih plošč RTB in skupina znanih umetnikov. Poleg športnikov, funkcionarjev in javnih delavcev se je sprejema udeležil tudi član izvršnega biroja CK ZKJ Stane Dolanc.
S. sprejema so poslali predsedniku republike Josipu Brozu Titu olimpijsko ploščo s spremnim pismom s podpisi vseh umetnikov in športnikov, ki so sodelovali pri njeni izdaji.
Na olimpijski plošči je 15 kompozicij (45 minut), čisti dohodek prodaje pa je namenjen JOK. Na plošči so poleg drugih tudi posnetki Gabi Novak, Djordje Marjanoviča. Arsena Dediča in Bobe Stefanoviča.
Jugoslovani v letu 1970 16-krat zlati
BEOGRAD — Jugoslovanski športniki so v letu 1970 osvojili 69 kolajn na svetovnih in evropskih prvenstvih. Člani so osvojili 54 kolajn (12 zlatih, 18 srebrnih in 24 bronastih), mladinci pa 15 (4, 6, 5). Jugoslavija je letos dobila 16 svetovnih ali evropskih prvakov v osmih športnih panogah. Treba je omeniti, da so naši športniki in športnice nastopili v tem letu na 457 mednarodnih tekmovanjih, med njimi na 38 svetovnih in 48 evropskih prvenstvih.
Takšni so poglavitni podatki v statističnem pregledu, ki ga je pripravil sekretar JZOTK Caslav VeljiČ.
VATERPOLO
Soldatič posreduje
BEOGRAD — Predsednik plavalne zveze Jugoslavije Dalibor Soldatič je pozval na razgovor predsednike plavalnih zvez Hrvat-ske in Srbije ter vaterpolskih klubov Partizana in Mladosti — zaradi incidentov med finalom za evropski pokal klubskih vaterpolskih ekip na Tašmajdanu. Akcija predsednika je bila potrebna, kajti odnosi med našimi vrhunskimi vaterpolisti se čedalje bolj zastrupljajo.
| NOGOMET
Poraz Dinama
CADIZ — Nogometaši španskega drugoligaša Cadiz so premagali enajsterico Dinama s 5:4 (2:2, 0:1). V regularnem času se je tek-I ma končala neodločeno 2:2, v streljanju enajstmetrovk pa so bili I domačini boljši1.
Kocuvan in E. Ludvig
V Celju so izbrali športnika leta 1970
CELJE — že tretje leto sta uredništvi Novega tednika in Radia Celje izbrali najboljšega športnika in športnico mesta Celja. Medtem ko sta pred d verni leti zmagala atleta Simo Važič in Marjana Lubej, lani ponovno atleta Drago žuntar in Nataša Urbančič, sta letos osvojila lovoriko športnika leta atlet Miro Kocuvan, član AD Kladiva r in kegl javka Eva Ludvig, članica TVD Partizan —Kovinar štore. Torej prvič ne-atletski par. Miro Kocuvan je bil izbran za vrsto izvrstnih dosežkov na številnih tekmovanjih in izboljšane republiške rekorde ter nastope v državni reprezentanci. Ltidvigova pa predvsem za osvojeno bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Bolzanu.
Med športniki je dobilo glasove 29 športnikov iz enajstih športnih panog, najštevilneje so zastopani atleti, rokometaši in hokejisti na ledu, med športnicami pa devetnajst iz sedmih športnih panog, med katerimi pa so ponovno najštevilneje zastopane atletinje. Vse možne glasove je dobila Ludvigova, samo štiri manj pa Kocuvan. Preseneča visoka uvrstitev mladih Neptunovih plavalk, saj sta se kar dve uvrstili med prvo deseterico. Lanskih zmagovalcev ni med prvo deseterico: Urbančičeva je v Avstraliji in je sploh niso upoštevali. žuntar pa je za svojo nestalno formo dobil samo tri točke in pristal na koncu.
Vrstni red — športniki: 1. Kocuvan (atletika) 148 točk. 2. Vivod '(atletika) 132, 3. Tržan (streljanje) 115, 4. Urankar (dviganje uteži) 84, 5. Telič (rokomet) 59, 6. Male (atletika) 58, 7. Rančigaj (konjski šport.) 41, 8. Presinger (rokomet) 37, 9. Sagadin (košarka) 19 in 10. E. Kolenc (hokej na travi) 13 točk; športnice:	1. Ludvig (keg-
ljanje) 150 točk. 2. Urankar (atletika) 108, 3. Lubej (atletika) 105, 4. Ocvirk (kegljanje) 92, 5. Završnik (konjski šport) 79, 6. Marolt (atletika) 74, 7. Pavšer (atletika) 54,5,- 8. Perčič (plavanje 42, 9.—10. Leban (plavanje) in Grum (odbojka) 22 točk.
Vsi ti športniki bodo dobili posebna priznanja uredništev Novega tednika in Radia Celje, izročili pa jih bodo .na posebni javni radijski oddaji v januarju, kjer se bodo “poleg športnikov in športnih delavcev predstavili tudi pevci in glasbene skupine.
TONE VRABL
Petič podelili odličja
MURSKA SOBOTA — Na slavnostni seji izvršnega odbora občinske zveze za telesno kulturo v Murski Soboti, kateri so poleg članov ln nagrajencev prisostvovali tudi številni družbenopolitični in športni delavci, .med njimi Je bil tudi sekretar zveze za telesno kulturo Slovenije Zoran Naprudnik, so počastili 25-letnlico osvoboditve in delovanja telesno-kulturnih organizacij. Prvi je spregovoril predsednik občinske zveze za telesno kulturo Jože Vild, o razvojni poti in dosežkih telesne kulture in Športa v Pomurju v petindvajsetih letih po osvoboditvi pa je poročal profesor Evgen Titan. Na slavnostni seji sta udeležence pozdravila tudi predsednik občinske konference socialistične zveze Murska Sobota Geza Bačič ter sekretar zveze za telesno kulturo Slovenije Zoran Naprudnik.
Ob tej priložnosti so tudi po-
delili plakete, priznanja in nagrade najzaslužnejšim telesnovzgoj-nim delavcem in športnikom, tokrat že petič zapored. Podeljenih je bilo 11 zlatih plaket, od tega trem organizacijam in osmim posameznikom. Zlate plakete so prejeli za dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture in športa v soboški občini naslednji: komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti, nogometna pod-zveza za Pomurje v Murski Soboti, planinsko društvo Murska Sobota. Vinko Bavčar, Štefan Gorički, Franc Hrovat, Janez Kreft, Milan Petauer, Herman Rogan, Franjo škarabot in Milan Šušteršič. Denarne nagrade za strokovno delo v telesnovzgojnih organizacijah so dobili: Franc Flegar, Mirko Unger, Karel Glažar. Dragica Berlot. Vlado Roškar in Ludvik ^števančec. Posebna spominska priznanja — knjižne nagrade so dobili po oceni komisije trije letošnji najboljši športniki: Jože Žekš in Branko Benko (oba- namizni tenis) ter Anton Satler (nogomet). Po slavnostni seji je udeležence sprejel še predsednik skupščine občine Murska Sobota Boris Goljevšček.
F. MAUČEC
| PO DOMAČIH KRAJIH j
MURSKA SOBOTA — Strokovni odbor za košarko pri ObZTK M. Sobota je priredil prvenstvo starejših članov. Po drugem kolu vodi Partizan Ljutomer s 4 točkami.	F. K.
KOČEVJE — V počastitev dneva JLA je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zmagala je ekipa SD Kočevje s 320 krogi pred ekipo rezervnih oficirjev — (Kočevje) 272. Med posamezniki je bil najboljši Kužnik s 109 krogi pred Hočevarjem 108, Šafar-jem 103, itd.	A. A.
Žagar in Novačan sindikalna prvaka Maribora
MARIBOR — Končani sta sindikalni šahovski prvenstvi v skupini A (drugokategomiki in igralci z višjimi kategorijami) in skupine B. kjer so igrali tretje in nižjekategomiki. V skupini A je presenetljivo zmagal žagar — (TŽV) s 7,5 točke, pred Kranjcem (KZSZ) 7, medtem ko je bil mednarodni mojster Musil (Primat) šele tretji s 6,5 točke. V skupini B je premočno zmagal Novačan (spl. bolnišnica) z 10.5 točke, pred Plojem 8, in Jovičičem (oba IKš) 7,5, itd. Z. V.
BSBGBSG1
SALOMON
novo za smučarje:
SALOMON VEZI
Vrtimo globus
PARIZ — V manjšeun kraju Oulzu Charuresa v Francija so našli v stanovanju umirajočo 78-Ietno ženo. Imela je zvezane roke m noge. Umna je, še preden je prišel zdrav-nut. O zločincu, ki je izpraznil škatlico z denarjem, še na siedu.
Spor o ceveh za odplako
Zaradi neprečiščene odplake so Nizozemci v skrbeh za obalo in morje
FRANKFURT — Štirinajstletni fant iz Quickboma v ZRN je skusal razžagata avo-centimetrsko protiletalsko granato iz druge svetovne vojne. Ob eksploziji mu je odtrgalo desno stran obraza. Fant je umrl med prevozom v bolnišnico.
STOCKHOLM — Švedska policija je v časopisnem sestavku priznala neuspeli v boji proti trgovini s hašišem. Letos je sicer zaplenila dvakrat več hašiša kot lani, vendar se je nezakonita trgovina s tem mamilom nekajkrat povečala v primerjavi z lanskim letom.
VARŠAVA — Medicinski inštituti SZ in Madžarske se zelo zanimajo za novo poljsko umetno ledvico, ki jo preizkušajo na kliniki krakovske medicinske akademije. O poljski umetni ledvici je rečeno, da je učinkovitejša in da je z njo laže ravnati kot s tujimi napravami te vrste.
KAIRO — Blizu Abukira so zaplenile egiptovske oblasti ladijski tovor hašiša v vrednosti okoli štiri milijone dolarjev. Predstavnik egiptovske policije m sporočil podrobnosti.
LONDON — Vsaj 45 Angležev se je v nekaj let-h odločno za operacijo, med aatero so jim v bolnišnicah spremenili spol. Večino teh posegov je opravila državna zdravstvena služba. Operacije stanejo do 2.000 dolarjev.
RIM — Oceanografski inštitut v Massachusettsu je predložil organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO) poročilo, v katerem je rečeno, da steče iz pokvarjenih cevovodov na tankerjih ter iz pristaniških naprav m zaradi nesreč v morje deset milijonov ton nafte na leto.
AMSTERDAM — Delfzijl, nizozemsko mesto ob ustju reke Ems, preprosto ureja dokaj zapleteno reč: po stari šegi pošilja v Ems oziroma v Severno morje vso odplako neprečiščeno. Mestni odborniki zaradi tega nimajo slabe vesti. »V Delf-zijlu ni težav z odplako,« piše župan v prospektu, s katerim želi privabiti nove industrijske obrate. V očitni želji, poudariti ugodno lego mesta, je zapisano takole: »Spričo praktično neomejenih možnosti za odstranjevanje odplake je Delf-zijl privlačno področje za industrijo.«
Brezskrbno kakor Delfzijl ravnata tudi mesti Gronin-gen in Appingedaimm, ki izkoriščata zemljepisni položaj ter črpata neprečiščeno odplako v ustj'e Emsa in v plit-
vi zaliv Dollart. V primerjavi z nedavno objavljenim načrtom je praksa treh nizozem-
plaka tekla v zaliv Dollart povsem neprečiščena — pravijo nekateri strokovnjaki z
skih mest pravzaprav nepo- j groningenske univerze
Papiga ima nahod
Papiga, ki prenočuje v garaži, -je dobila nahod, zato je gospodinja obesila žarnico v njeno kletko. Ptič je oklju-val kabel in povzročil kratki stik, zaradi katerega se je vnela plahta na motornem kolesu v bližini. Opica, ki tudi prenočuje v garaž; in ki jo je dim dušil, je začela vreščati. Sosed, ki je predsednik krajevne gasilske čete v okolici Pasadene v Kaliforniji, je z vrtno cevjo pogasil ogenj. Papiga pa ima še vedno nahod.
Uspavanka namesto tablete
Ob glasbi je vse lažje, tudi spanje. pravijo zdravniki zdravilišča pri mestu Nas-sau. V medicinskem tedniku priporoča primarij Last uspavajočo glasbo namesto spalnih praškov in tablet.
Takšna glasba ustvarja harmonijo in odstranjuje napetost, njen ritem vpliva tudi na dihanje in srčni utrip. V j sosednjo nemško obalo. Raz-zdravilišču so skoraj vsi I ni kanali, po katerih zdaj pacienti, ki so prej tožili za. J teče odplaka v Severno mor-radi nespečnosti, ob umirje- je, delujejo kot nekakšne nih ritmih kmalu zaspali. I čistilne naprave, če bo od-
membna igrača. Province Gronimgen, Overijssel in Drenthe nameravajo zgraditi črpaJni cevovodni sistem, po katerem bi lahko pošiljale v Ems neprečiščeno odplako iz živlenja in dela 24 milijonov ljudi, torej toliko, kot jih živi v Tokiu in New Yorku skupaj.
Nizozemci se resno ukvarjajo s tem načrtom. Sredi oktobra je odobril deželni parlament v Groningenu 11.5 milijona goldinarjev za prvi odsek cevovoda, nizozemski prometni minister pa je kmalu potem izjavil, da v redu poteka vse v zvezi z graditvijo cevovodi za odplako in da je to potrebno zaradi katastrofalne, v Evropi edinstvene umazanosti nizozemske vode. To je tudi res, kajti od davnih dni sme vsak Nizozemec spuščati vso odplako neprečiščeno v kanale in reke. Posledice so na dlani: ob kanalih in rekah zaudarja zlasti poleti kakor iz greznic.
Nasprotniki zamisli opozarjajo na nevarnost, da bo v dogledni prihodnosti smrdelo kot greznica vse plitvo morje med nizozemsko in
utegne priti v obalnih vodah do nepopravljive škode. Iz-
Najvišji hotel v Tokiu
V drugi največji tokijski poslovni četrti Sinduku bo kmalu zgrajen hotel »Keio Plaza«, ki bo imel 47 nadstropij in bo visok 17 metrov, od tega tri pod zemeljskim površjem. Skupna površina znaša 115.881 kvadratnih metrov, v 1108 sobah bo 2.000 ležišč. Namenu naj bi ga izročili junija 1971. Konstrukcija v obliki črke H je iz prožnih gradbenih elementov kakor vse visoke stavbe v Tokiu, da so odporne proti potresom.
Telefon za slepe in gluhe
Gluhi in slepi ljudje se bodo lahko sporazumevali po telefonu. Strokovnjaki so izdelali aparat, ki piše na trak znake Braillove pisave in ki ga je mogoče priključiti na telefonsko omrežje. Novi teleks za slepe so prvič pokazali pred kratkim v Hannovru, kjer gradijo nov zavod za slepe in gluhe ljudi. Gojenci tega doma se bodo sporazumevali med seboj tudi z vibrirajočimi sprejemniki, ki jih bodo nosili ob telesu.
SAN FRANCISCO — Na Tihem oceanu je izginila športna jahta »Nepphite — 2«, s štirimi ljudmi na krovu namenjena z Japonskega prota Vancouvru v Kanadi. Ameriška letala in ladje iščejo brodolomce.
LONDON — Ena največjih angleških veletržnic je v svojih podružnicah ustavila prodajo tunine v komservah. Znanstveniki neke britanske vladne ustanove so ugotovili v laboratoriju, da vsebuje 25 odstotkov tunine, kj je naprodaj, pomembno količino živosrebmih spojin, ki utegnejo biti zdravstveno škodljive. Izvedenci ministrstva za kmetijstvo in prehrano razmišljajo o možnostih za uradno prepoved prodaje tunine v Veliki Britaniji.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE JE V SODELOVANJU Z BEOGRAJSKO ZALOŽBO JUGOSLAVIJA IZDALA POMEMBNO DELO:
PARIZ — Kot mojstrovino sodobne arhitekture ocenjujejo izvedenci novi stadion »Pare des Princes«, ki ga gra- | dijo Francozi na zahodnem j robu Pariza. Na pokritih tribunah bo 55.000 oštevilčenih sedežev. Stadion naj bi bil v celoti zgrajen konec februarja 1972.
TOKIO — štiriindvajsetletni Jukio Inagaki je bil sredi avgusta nad zahodno Japonsko ugrabil letalo s 74 pomiki, ker ni imel poguma za samomor, ko ga je prijateljica zapustila. Takrat so ga prijeli na letališču, kjer je imelo letalo vmesni pristanek, zdaj pa se je proti njemu začela sodna obravnava. Po japonskem zakonu ga čaka vsaj sedem let zapora.
BUDIMPEŠTA — Nedaleč od vasi Felde na južnem Madžarskem so našli ostanke naselja iz bronaste dobe. Arheologi so izkopali človeško bivališče, staro 4.000 let; pri ognjišču so našli razne predmete za vsakdanjo rabo.
MUNCHEN — Miinchenski zdravniki zavračajo mnenje, da so nekadilci, ki vdihavajo zrak s tobačnim dimom, zdravstveno enako ogroženi kot kadilci. Po njihovih ugotovitvah vdiha nekadilec z zrakom manj kot stotinko tistega dima, ki ga dobi v pljuča strasten kadilec.
LONDON — Laburistični voditelj Harold Wilson je dobil od združenja švicarskih fotografov »nasmejano kamero«. Nagrado so mu podelili zaradi izjave na nekem zborovanju, na katerem je svetoval nasprotnikom, naj ne mečejo paradižnikov in gnilih jajc, ker večinoma ne zadenejo njega, marveč fotografe, ki tam izpolnjujejo svojo poklicno dolžnost.
MUNCHEN — Režiser Ford namerava posneti film po »Prvem krogu«, romanu letošnjega nobelovca Aleksandra Solženicina. Snemali bodo deset tednov na Danskem, v Izraelu in v ZR Nemčiji.
CHICAGO — Obvestilo v izložbenem oknu neke chica-ške prodajalne gospodinjskih potrebščin: »Naši novi stroji in aparati delajo avtomatično. zato imate vmes dovolj časa za razmišljanje, kako bo- i ste plačali mesečne obroke.« I

UMETNOSTNI
ZAKLADI
UGOSLAVIJE
PODROČJE JUGOSLAVIJE
je bilo naseljeno od najstarejših časov. Prve. jasne sledove civiliziranega življenja je mogoče zaslediti v šestem tisočletju pr. n. š. Od takrat pa do našega časa so se na tem ozemlju menjale različne kulture in se razvili različni umetnostni stili, id so le izjemoma zajeli vse jugoslovansko ozemlje, kakor se je to zgodilo za rimske vladavine. Kulturni razvoj je najpogosteje potekal glede na zemljepisne, politične in etične vplive in pustil tako za sabo izredno bogat in raznovrsten mozaik kulturnih spomenikov.
UMETNOSTNI ZAKLADL JUGOSLAVIJE
je knjiga, kj uvaja braloa v to zanimivo in zapleteno snov in mu hkrati omogoča, da jo poveže s preteklostjo evropskega kontinenta. Naslovi posameznih poglavij v knjigi so zgovorni:
•	VIDIKI, OPREDELITVE IN • MEJNIKI
•	LEPENSKI VIR	•
•	NEOLITIK	•
•	OBDELOVANJE KOVIN	•
•	PO POTEH ANTIKE
•	ANTIČNI MOZAIKI	•
•	OBDOBJE PRESELJEVANJA
NARODOV	•
•	SREDNJEVEŠKO STENSKO • . SLIKARSTVO IN ARHITEKTU- •
5“ RA V SRBIJI IN MAKEDONIJI«
•	SRBSKE IN MAKEDONSKE • IKONE
MINIATURA V ROKOPISNIH
KNJIGAH
ROMANTIKA
GOTIKA
STEČ KI BOSENSKI SREDNJEVEŠKI KAMNITI NAGROBNIKI ISLAMSKA ARHITEKTURA IN OKRASNA UMETNOST RENESANSA BAROK
DEVETNAJSTO STOLETJE ARHITEKTURA XX. STOLETJA DVAJSETO STOLETJE
UMETNOSTNE ZAKLADE JUGOSLAVIJE
so napisali najuglednejši umetnostni zgodovinarji vseh narodov Jugoslavije. Med avtorji so tudi slovenski strokovnjaki (France Stele, Emilijan Cevc, Marjan Mušič i. dr.). Knjigo je uredil in ji napisal uvod OTO BIHAL.II— MERI N. V prid njeni vsebinski pomembnosti in likovni enkratnosti govori podatek, da je bila srbohrvaška izdaja takoj po izidu v celoti razprodana.
V KNJIGI JE
77 barvnih reprodukcij, 393 črno-beUh reprodukcij. 115 risb In 10 zemljevidov. Knjiga je natisnjena na umetniškem papirju, vezana v celo platno in ima 450 strani velikega formata. Cena: 380 din.
UMETNOSTNI ZAKLADI JUGOSLAVIJE
odkrivajo najpomembnejše, a velikokrat prav malo znane spomenike in dela iz naše kulturne preteklosti, zato je knjiga
Edinstveno pričevanje o našem kulturnem razvoju in dosežkih
Slovensko izdajo knjige dobile v vseh knjigarnah, pri zastopnikih zalnžbe in pri upravi
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg 26
vedenci napovedujejo »bakteriološko in virološko umazanost« plitvega morja. Prizadeta bodo tudi bližnja severnomorska kopališča, ker se bo s plimo vračala umazana voda.
Turistični strokovnjaki govorijo o mračni prihodnosti: pred obaJo se bo penilo umazano sivo morje, ob oseki bo pokrivala peščine plast nedoločljivih usedlin, vsaka plima bo prinesla novo umazanijo. Počitniških gostov ne bo, vodni športniki se bodo izogibali plitvega morja, na vsem območju bo zamrl turistični vrvež kot najpomembnejši vir dohodkov tamkajšnjega prebivalstva..
Nizozemska javnost ima pomisleke glede načrtov za cevovodno odstranjevanje neprečiščene odplake. Združenje za zaščito peščin, morskih plitvin in obalnega morja je tudi kraljico obvestilo o svojem odklonilnem stali-* šču do cevovoda, ki je zanj groningenski deželni zbor že odobril precejšnja sredstva. To združenje hoče doseči, da bodo tri province vsaj 80-odstotno prečistile odplako, preden jo bodo po ceveh poslale v ustje Emsa. Pristojne oblasti so doslej odklanjale čistilne naprave, češ da so predrage. Precejšnji del obalnega prebivalstva nasprotuje cevovodu brez čistilnih' naprav, ker je v skrbeh za zdravo okolje in predvsem za turizem kot eno najpomembnejših gospodarskih panog.
Več parkov za turizem
Z divjimi živalmi vabi Kenija tujce na oddih
NAIROBI — V Kemiji je turizem na prvem mestu med viri deviznih dohodkov. Skoraj 170.000 turistov je v minulem letu obogatilo državno blagajno za skupno 50 milijonov dolarjev, kar je petina kenijskega proračuna. Minister Shako računa z naraščanjem turizma za 15 do 20 odstotkov letno, kar pomeni, da bo leta 1974 prišlo v Kenijo kakih 400.000 turistov z vseh koncev sveta.
V Nairobiju, glavnem mestu s 400.000 prebivalci, je šest igrišč za golf in sedem mednarodnih hotelov s 1500 posteljami. Najnovejši in hkrati največji je Hiltonov 17-nadstropni hotel z 271 sobami, s štirimi restavracijami, s plavalnim bazenom in z 42 prodajalnami.
Kenijska posebnost so razen obale ob Indijskem oceanu živalski parki. To niso običajni živalski vrtovi, ker tam ni ograj. Parki pokrivajo sedem odstotkov kenijske površine, največji med njimi je Tsavo, ki ga deli na dvoje 480 kilometrov dolga cesta od pristaniškega mesta Mombasa do Nairobija. V Tsavu živi okoli 20.000 slonov.
Ob vznožju zasneženega Ki-limandžara vabi turista park Amboseli, kjer živijo bivoli in levi, zebre, gnuji in sloni, nosorogi, žirafe, šakali, gazele in noji. Turista, M je lovec in bi rad nekaj posebne-j ga. stane izlet, s katerega se vrne z leopardovim kožuhom, vsaj 5.000 dolarjev, le majhen del te vsote pa plača za znatno lepši fotografski safari.
Čifdna pot listine
Igralec je podaril de Gaullov proglas
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
PARIZ — Alain Delon je rešil domači deželi izvirni rokopis de Gaullovega proglasa svobodni Franciji junija 1940. Filmski igralec, čigar ime so lani pogosto omenjali v zvezi z zadevo Markovič, je v sedanjem škandalu nastopil ovenčan z domovinsko zaslugo.
Rokopis za proglas, v katerem je bil de Gaulle iz Londona ugotovil, da je »Francija izgubila bitko, ne pa vojne«, in ki so ga pozneje kot tiskan lepak razobesili od Anglije do severne Afrike kot poziv k nadaljnjemu odporu Francije proti Hitlerju, je izginil že med vojno. Po čudnih poteh, ki še ni^.-pojasnjene, se je zrtašel v privatni posesti neke ugledne pariške'osebnosti, ki je listino hranila doma.
Štiri dni po de Gaullovi smrti je ta človek sporočil po sumljivih kanalih, da ima de Gaullov rokopis in da ga je pripravljen prodati za 100 tisoč dolarjev v tujino, torej izven Francije. Alain Delon, ki je izvedel za ponudbo, je po svojih zvezah najel nekega Argentinca, ki se je z njegovim denarjem prijavil kot kupec in je de Gaullov rokopis tudi kupil za sicer nižjo, vendar še vedno velikansko vsoto 300.000 frankov (okoli 75 milijonov dinarjev):
V kabinetu ministra za na-
Pijanost in spomin
Prostovoljci so kmalu pozabili na vse
SEATTLE — Štirje psihiatri državne univerze v Seattlu so štiri ure opazovali, kako peša spomin pri ljudeh pod vplivom alkohola. Rezultat poskusa: alkohol povzroča izgubo tako kratkega kakor dolgega spomina. 2e čez pol ure se vsak drugi izmed 10 udeležencev ni več spominjal podrobnosti pravkaršnjega dogodka, naslednji dan pa ga je povsem pozabil.
Psihiatri so zbrali podatke o spominu desetih ljudi, med katerimi je bilo osem alkoholikov. Vsak prostovoljec je popil v obdobju štirih ur pint (0.55 litra) whiskyja. Medtem so psihiatri kazali udeležencem poskusa prizore iz erotičnih filmov, vmes pa tudi zelo zanimive otroške igrače.
Nekaj minut kasneje je lahko vseh deset prostovoljcev opisovalo tako film kakor igrače, ki so si jih ogledali, čez pol ure pa je imelo pet udeležencev težave pri spominski obnovi dogodkov. Niso se jasno spominjali niti
Zaščitni predpasniki
Britanska novost ,so zaščitni predpasniki, ki imajo gumbe stiskače namesto običajnih trakov za vratom in čez boke. Ti gumbki sicer dobro držijo, vendar se takoj odpno, če stroj zgrabi haljo in je delavec zaradi tega v nevarnosti. Podjetje izdeluje predpasnike dveh vrst. Enojni so za delo v industriji nasploh, dvojne pa priporoča delavcem pri stružnicah in drugih strojih, pri katerih je potrebna zaščita pred nevidnimi kapljicami olja. Spodnji predpasnik je iz lahkega najlona, prevlečenega s poliuretanom, ki varuje pred strojnim oljem. Čezenj je mogoče obleči še drugega, ki prestreza maščobe, tako da delavcu ne kapljajo na noge.
filmskih prizorov niti otroških igrač.
Med poskusi zbrane podatke so psihiatri strnili v ugotovitev, da alkohol povzroča izgubo spomina, in sicer tako hipnega kakor trajnega. Pokazalo se je, da izguba spomina pod učinkom alkohola ni selektivna, se pravi, da bi človek pozabil to prej in ono pozneje.
O nekaterih ljudeh bi lahko rekli, da so nagnjeni k izgubi spomina pod vplivom alkohola. To razlagajo psihiatri s hitrostjo, s katero se alkohol absorbira v krvi. Cim hitrejši je ta proces, tem prej pride do nenadnega »popolnega mrka« v spominu različnih ljudi pod učinkom alkoholne pijače.
Križanka
hammond inneš	___
ZRAČNI MOST
2. nadaljevanje
rodno obrambo Michela De-breja je Delon pred dnevi anonimno izročil to listino kot darilo Franciji v roke velikemu kanclerju »reda osvoboditve« Hetieru de Bois-lambertu. Da ne bi prišlo do različnih tolmačenj, so potem vendarle objavili, da je bil ta darovalec Alain Delon. »To je vprašanje časti — vsekakor bi težko ostal v svoji koži, če bi ravnal drugače,« 'je Delon po telefonu pojasnil svojo odločitev iz Bretagne, kjer trenutno , nastopa pred snemalno kamero.
Še vedno pa ni znano, kdo 'e koristolovec, ki se je polastil tega dokumenta in je hotel z njim skleniti mastno kupčijo. Zelo verjetno gre za zelo vplivnega, z golističnim odporom povezanega človeka, kajti de Gaullov osebni publicist Michel Troit je izjavil, da ga dobro pozna, dav se »zdaj gotovo pogreza v sramoto« in da mu poslej ne želi več seči v roko.
BOGDAN POGAČNIK
Le medilo se spominjam, kaj se je zgodilo potem. Kot v sanjah sem čutil, da me neikido na pol vleče, na pod vodi po poti, ki se je dvigala in spuščala kot v valovih. Potem sem ležal na poljski postelji v uradu, polnem jarike svetlobe. Zasliševali so me, najprej v nemščini, potem pa v angleščini. Pravzaprav je bil v sobi en sam človek — tisti, ki me je bil udaril. Dekleta nisem videl.
Neznanec je sedel na stolu in se sklanjal nadme, tako da se mi je zdelo, da njegova orjaška glava visi v zraku in da bo zdaj, zdaj treščila in me zmlela pod seboj. Poskusil sem se premakniti, a imed sem zvezane roke in noge. Čeljust me je. bolela in v glavi mi je divje razbijalo, a zasliševanje je šlo kar naprej in naprej, vmes pa sem vedno znova izgubljal zavest.' Spominjam se, da sem se po daljšem času spet zavedel, ko mi je v rano na čelu zarezala bolečina razkuževalne-ga sredstva. Potem sem se pogreznil v globok sen.
Ko sem se zbudil, je bil dan. Ležal sem in strmel v strop in ugibal, kako to, da je iz grobega, neobdelanega betona. Stene so bile iz neometane opeke. V nasprotnem kotu se je bila malta odkrušila in dolga, zobata špranja je bila zadelana s časopisnim papirjem. Počasi so se mi v spomin vračali dogodki prejšnjega večera: letališče, hangar, spopad v gozdu.
Naglo sem se dvignil in pri tem me je v glavi divje zabolelo. Čeljust sem imed zateklo in vso razbolelo, rano na glavi pa je bil nekdo prekril z gazo, prelepljeno z obldžnim trakom. Na sivi vojaški odeji, s katero sem bil pokrit, je bil madež strjene -krvi. Zavihtel sem noge s postelje, potem pa sem dolgo sedel na robu, si otipaval čeljust in si ogledoval prazno sobo.
Prostor je bil čisto majhen in so ga očitno uporabljali kot pisarno. V njej je stala cenena pisalna miza s prenosnim pisalnim strojem v kovčku, star vrtljiv stol, kovinska arhšvna omara in kup razmetanih knjig in papirjev, že na prvi pogled sem opazil, da so vse knjige strokovne — priročniki iz strojništva, mehanike, letalstva. Prevlečene so bile z debelo plastjo prahu.
Pod je bil iz grobih desk v kotu pa je stala zarjavela peč s kovinskim dimnikom, ki je izginjal v grobo zadelani luknji v stropu. Okna so bila zamrežena z rešetkami in skoznje se je odpiral pogled na kup ruševin in na porušene opečnate temelje, na pol prekrite z zmrznjeno kislico.' Vse skupaj je očitno razpadalo.
Uprl sem pogled v rešetke na oknih. Bile so iz trdnih železnih palic, zasidranih v betonu. Naglo sem se obrnil proti vratom in prevzel me je občutek, da sem v pasti. Vrata so bila zaklenjena. Poskušal sem najti čevlje, vendar jih ni bilo. Zgrabil me je strah in negibno sem stal v nogavicah sredi sobe in se boril z njim.
Naposled sem se obvladal, a postalo mi je slabo in moral sem spet leči. Cez čas je slabost prešla in možgani .so mi začeli delovati. Bil sem v vražji kaši! Cisto pošteno sem si priznaval vse. Poskušal sem bit ubiti človeka. Dobro sem se spo-
minjal, kako sem tiščal s palci ob njegov sapnik. A vprašanje je bilo, ali je on vedel, da sem ga hotel ubiti.
Počasi sem se ozri po sobi. železne rešetke, zaklenjena vrata, nogavice na nogah — o, seveda je vedel.
Nagonsko sem segel z roko po cigaretno dozo. Moj jopič je bil obešen na naslanjalo stola in ko sem tipal za dozo, sem segel v prsni žep. Bil je prazen. Listnica je izginila.
Našel sem dozo in si prižgal cigareto. Potem pa sem se naslonil nazaj. V listnici je bilo nekaj, kar je bilo pomembnejše od denarja — moje pilotsko dovoljenje in ponarejena osebna izkaznica. Vraga! Samo te dokumente bo prebral, pa_____________
Hlastno sem potegnil dim iz cigarete in poskušal misliti kljub bolečini, ki mi je parala možgane. Moral se bom rešiti od tod. A kako? Kako? Oči so mi obupano blodile po prostoru. Pogledal sem na uro. Bilo je osem in četrt. Časopisi so najbrž že izšli. Vsekakor pa je že telefoniral na policijo.
Nekje za opečnatimi zidovi so se zaloputnila vrata. Dvignil sem se in prisluhnil. Slišal sem samo razbijanje lgstnega srca in brenčanje muhe, ki se je bila ujela v pajčevino v kotu. čas je počasi tekel. Kdaj pa kdaj sem slišal nekje daleč v poslopju šume. Ob osmih in petintrideset pa je za hišo- pripeljal avto in obstal. Nekdo je zaloputnil vrata in potem je bilo slišati glasove. Pet minut pozneje je avto spet odpeljali.
Tega nisem več zdržal. Občutek nemoči mi je cefral živce. Zgrabila me je jeza, zato sem planil pokonci in začel razbijati po vratih. Tedaj so se približali koraki, trdni, čvrsti koraki, ki so kovinsko odmevali po betonu. Potem se je oglasilo: »Ali ste vstali?«
»Jasno, da sem vstal,« sem odgovoril jezno. »Ali bi morda odprli vrata?«
Glas je za trenutek pomolčal, potem pa se je spet oglasil: »Ne vem,« je rekel. »Po tistem, kar se je zgodilo sinoči, sem malo nezaupljiv. Saj ste me skoraj zadavili.«
Molčal sem, trenutek pozneje pa se je obrnil ključ v ključavnici in vrata so se odprla. Bill je isti moški — majhen, čokat, zelo močan. Imel je goste črne lase, rahlo osivele na sencah, in široko čeljust, ki je stiskala njegove ustnice v tanko, odločno črto. Oblečen je bil v pajaca, trdega od oljnih madežev, okrog vratu pa je imel svileno ruto, ki ni čisto prikrila temnil znamenj mojih prstov.
»Oprostite — zaradi sinoči,« sem rekel.
Ni vstopil, stal je na pragu z razkoračenimi nogami in strmel vame. Imel je trde, škrilavo sive oči. »Nič ne de.« Njegov glas je bil prijaznejši kot njegov pogled. »Ali ste se pogledali v ogledalo? Bojim se, da sem vam malce izmaličil čeljust.«
Zavladal je neprijeten molk. Nikakor se nisem mogel pripraviti do tega, da bi vprašal, kdaj bo prišla policija. »Rad bi se umil in očistil,« sem rekel.
Pokimal je. »Na koncu hodnika.« Odmaknil se je, da sem lahko stopil mimo. A čeprav ni bil videti jezen, sem opazil, da je stopil toliko stran, da je bil zunaj dosega mojih rok.
-J

PORTOROŽ
Hotel PALAČE Portorož nudi vsem domačim gostom do 31. marca 1971 leta priložnost zdravljenja v svojih termalnih kopelih. Cena celodnevnega
penziona (prenočišče, zajtrk, 'kosilo in večerja) v ogrevanih sobah od 45______
do 50.— din po osebi. V tej ceni je vključena uporaba pokritega plavalnega bazena (25 x 12,5 m) s toplo morsko vodo in ena od termalnih storitev dnevno: kopanje v morski vodi ali slanici, blatna kopel ali "inhalacija.
Zdravljenje je pod nadzorstvom hotelskega zdravnika — balneologa spe-cialista. Termalno kopališče uspešno zdravi vsa kronična vnetja, ženske bolezni, revmatična obolenja sklepov in živcev, bolezni nosu, grla in pljuč, posebno bronhialno astmo ter posledice poškodb.
___________________ 10470
la dobro voljo
»Bi radi kaj prodali?« — »Mar mislite, da prihajam s poročno ponudbo?«
»Francelj, poročiva sel Sama ne morem več vzdrževati tako velikega čuvaja . ..«
1 .	2	3	A	5		6	7	8	9	10	11
12			/‘			13					
U			.			15				IS	
ZD	17				18				19		
20					21			22			
23			■	2i			25				L.
2E			27				28				29
30		31					32				
33							3 4				
VODORAVNO: 1. vrsta hrošča, 6. mesto v ameriški državi Te* xas, kjer je bil ubit predsednik John Kennedy, 12. največje finsko jezero, 13. Vzhod, Jutrovo, 14. ime švedske filmske igralke Ekberg, 15. rdeča poljska cvetlica, iz katere pridobivajo opij, 16. kemični znak za telur, 17, posrednik. 19. moški potomec, 20. Kajnov brat, 21. osebni zaimek, 22. sprimek zemlje ali snega, 23. del imena francoske narodne junakinje (Jeanne D'), 24. rana od vboda. 26. kemični znak za rutenij, 27. italijanska radiotelevizija, 26. gorsko zdravilišče v Švici, 30. otok ob zahodni obali Irske, 32. tekmec, ,33. vriskanje, 34. edinica.
NAVPIČNO: 1. tuje žensko ime, 2. glavno mesto Tirolske, 3. prebivalec največjega afriškega mesta, 4. vrsta zadruge v stari Rusiji, 5. zunanji minister ZAR (Maliinud), 6. širok maškeradni plašč ali obleka, 7. riževo žganje, 8. podoba, geometrijski pojem, 9. samo, 10. stalni, topli veter, ki piha v višjih plasteh od ravnika proti severu in jugu,. H. zid, 18. italijanski aeronavtični inženir in general, ki je leta 1926 preletel severni tečaj (Umberto) 19. kraj pri Brestanici z rudnikom rjavega premoga, 20. mesto v švi-carskem kantonu Aargau, 22. pokrajina in mesto v severovzhodni Kitajski, 24. geometrijsko telo, 25. ime slovenskega igralca Ulage, 27. japonski denar, 29. krilo rimske konjenice, 31. medmet smeha.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Ttvain, 6. Urana. 11. Larsen. 13. Cronin, 14. Ate, 15. Risan, 17. tla, 18. kes, 19. omara. 20. ila, 21. rti, 23. ral. 24. ski, 25. slak, 26. oro, 27. aval, 29. Ronald, 31. salama, 33. Po-trč, 34. Kirst.
PETEK, 25. decembra 1970
Gledališče
DRAMA SNG
Mek, 25. dec., ob 16. uri: Wil-laam Shakespeare:	MACHBET.
Abonma TS 2 (razprodano).
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Fcrtek, 25. dec., ob 20. uri: Gregor Strniša: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU (Babica in E vic* — Ko-hkova). Izven. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami.
•obota, 25. dec., ob 20. uri: Dušan. Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA . . . Izven Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami, veljajo tudi že kupljene za odpovedano predstavo 19 to. — mladini do 18 let neprimerno.
OPERA IN BALET SNG
Petek, 25. dec., ob 15. uri: Rossini:	SEVILJSKI	BRIVEC —
zaključena predstava za osn. Soli Valentina Vodnika in Alojza Kebeta, Lj-—Šiška — V prodaji so vsa stojišča.
Sobota, 26. dec., ob 19.30: Rimski Korzakov: CARSKA NEVESTA. Izven abonmaja — premiera — Vstopnice so v prodaji.
Kodelja, 27. dec., ob 9. Obisk Dedka Mraza za Saturnus, ob 14. Obisk Dedka Mraza za Mladinsko knjigo, ob 16. Obisk Dedka Mraza za RTV. Zaključene prireditve.
Ob 19.30: Verdi:	AIDA. Izven
abonmaja. Gostovanje sopranistke Milkane Nikolove, prvakinje sofijske Opere — v vlogi Aiae. Vstopnice so še na voljo.
' MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Petek. 25. decembra, ob 16. url — VESELA IGRA O DEDKU MRAZU. Predstava za Tovarno kovinske galanterije in Sekretariat za gospodarstvo. Vstopnice tudi v prodaji.
Ob 19.30 — Labiche — Petan — Fritz: GOSPOD EVSTAHIJ IZ SISKE, glasbena komedija. — Abonma Petek A. Vstopnice tudi v prodaji.
Sobota. 26. decembra, ob 9. uri — VESELA IGRA O DEDKU MRAZU. Predstava za GP Gradis in izven. Vstopnice tudi v prodaji. Ob 15. uri — VESELA IGRA O DEDKU MRAZU. Zaključena predstava za podjetje Iskra.
Ob 17. uri — VESELA IGRA O DEDKU MRAZU, zaključena predstava za tovarno Pletenina. Ob 20. uri — W. D. Home: IG- \
RA V ŠTIRIH — KDO DOBI. (Molly Grbčeva). Izven.
V sredo, 30. 12., ob 16. uri bo izven abonmaja uprizorjena VESELA IGRA O DEDKU MRAZU z individualno obdaritvijo otrok. — Starše vabimo, da oddajo darila za svoje otroke pri vratarju ali pri dnevni blagajni najpozneje do začetka predstave.
Opozarjamo na jutrišnjo večerno izvenabonmajsko predstavo uspele komedije Igra v štirih — kdo dobi.
Opozarjamo tudi na zadnjo ponovitev drame Andreja Hienga, Osvajalec (Baltasar), ki bo na sporedu v nedeljo, 27. 12., ob 19. url. Vstopnice za vse predstave so v prodaji, rezervacije na telefon 21 660.
Silvestrov večer lahko preživite v MGL na »vrtiljaku vedrine, humorja in satire« kot je kritika poimenovala predstavo GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE. Ta predstava bo namreč izven abonmaja na sporedu zadnji večer letošnjega leta, ob 20. uri. Vstopnice že v prodaji, rezervacije na telefon — 21 660.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Petek, 25. dec., ob 17. uri: Spi-car: POGUMNI TONČEK. Zaključeno za Ljudsko pravico. Sobota, 26. dec., ob 16. uri: Spi-car: POGUMNI TONČEK. Zaključeno za tovarno ELMA.
Ob 19.30: Jurčič-Vozny: DESETI BRAT. Red C hi izven.
MLADINSKO GLEDALIŠČE, Ljubljana
Petek, 25. dec., ob 10.30 in 13. uri:	Danilo Gorinšek SILNI
BIC. Gostovanje v Brežicah.
®fs&>p,onirsl<i
# iom„...
©@® gresa ZKJ 1
SILVESTROVANJE V FESTIVALNI DVORANI Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 17. do 19. ure, pri blagajni Festivalne dvorane. Pojasnila dobite po telefonu — 316 124.
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
Danes je DISCO KLUB odprt od 19.30 do 22.30. vstopnina je 4 din. Jutri je DISCO KLUB za-
radi VELIKEGA NOVOLETNEGA PLESA v Hali Tivoli, zaprt. Od 20. do 24. ure vas bodo zabavali FARAONI. Vstopnice po 10 dinarjev lahko dobite jutri od 19. ure naprej pri blagajni Hale Tivoli.
STOSP DISCO KLUB je odprt v nedeljo od 19.30 do 23. ter vstopnino 5 dinarjev ter v ponedeljek, torek in sredo od 19.30 do 23. ure z vstopnino samo 4 dinarje.
V četrtek, 31. dec. bo v STOP KLUBU SILVESTROVANJE s Številnimi presenečenji. Vstopnice lahko še kupite pri blagajni STOP KLUB vsak večer od 10.30 do 22. ure. Eno glavnih presenečenj Silvestrovanja bo nedvomno to, da vas bo poleg plošč zabaval tudi ansambel JUTRO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Marionete, Levstikov trg 2
Petek, 25. dec., ob 9. uri: Josef Kainar:	ZLATOLASKA — zak-
ljučena predstava za osnovno šolo dr. Jožeta Potrča, Ljubljana s pozdravom DEDKA MRAZA.
Ob 11. uri: Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za osnovno šolo Radomlje s pozdravom DEDKA MRAZA.
Ob 18. uri: Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za sind. podruž. pri Elek-troinštitutu »Milana Vidmarja« Ljubljana s pozdravom s poz-drovm DEDKA MRAZA in obdaritvijo.
Sobota, 26. dec., ob 11. uri: Josef Kainar:	Zlatolaska	—■' za-
ključena predstava za VVZ Kodeljevo, Ljubljana s pozdravom dedka Mraza, ob 17.45 — Josef Kainar: Zlatolaska — zaključena predstava za sind. organizacijo OBRTNO KOVINSKEGA podjetja LIBIS Ljubljana. s pozdravom Dedka mraza in obdaritvijo.
Ročne lutke, Resljeva c. 36
Petek, 25. dec., ob 15.30: Nace Simončič: POSEBNA REPORTAŽA — zaključena predstava za sind. podruž. Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana in sind. podruž. Rep. sekretariata za prosveto in kulturo s poz-zdravom DEDKA MRAZA in obdaritvijo.
Sobota, 26. dec., ob 9. uri: Nace Simončič:	POSEBNA REPOR-
TAŽA — zaključna preedstava za posebno osnovno šolo Homec in VVZ Jarše Ljubljana s pozdravom DEDIČA MRAZA Ob 15.30- Nace Simončič: POSEBNA REPORTAŽA — zaklju-
čena predstava za sind. podruž. SDK — 501 Ljubljana s pozdravom DEDKA MRAZA in obdaritvijo.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Danes, 25. dec., ob 19.30: gostujejo v Verdijevi operi Trubadur prav tako gostje te Ljubljane: Azuceno poje Nada Sevškova, Manrica Arudi-no Zamaro, grofa Luno Stane Koritnik.
Na razpolago .nekaj sedežev.
Petek, 25. dec., ob 9. uri: Danilo GorinSek:	RDEČA KAPICA —
za osnovno šolo iz Starš.
Ob 19.30: Giuseppe Verdi: TRUBADUR — aa red Zeleni.
Ob 15. uri: Danilo Gorinšek: RDEČA KAPICA — za osnovno šolo iz Rač, Majšperka in Jare-nlne.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek, 25. dec., ob 15. uri — BALET — za otroke.
S. Jelič: RDEČA KAPICA ob 15.30 na Golniku in ob 17.30 na Primskovem. Lutkovna predstava za otroke z obiskom Dedka Mraza.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Petek, 25. dec., ob 10. uri: Baum: ČAROVNIK IZ OZA — gostovanje v Cepovanu za osnovno šolo Cepovan.
Ob 17. uri: Baum: ČAROVNIK IZ OZA — gostovanje v Šempasu, za osnovno šolo Šempas.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 25. dec., ob 11. uri: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za osnovno šolo Braslovče.
Ob 16. Tiri: RDEČA KAPICA IN DEDEK MRAZ. Zaključena predstava za Splošno bolnico Celje. Po končani predstavi razdelitve daril.
Koncert
V PONEDELJEK. 28. t. m. bo koncert Slovenske filharmonije za Zeleni abonma. Spored: Osterc --Mati, Beethoven — 4. koncert za klavir, Lutoslawski — koncert za orkester. Solistka Dubravka Tomšič — Srebotnjakova, dirigent Anton Nanut.	k
SfD|> danes vaš slop
RTV Ljubljana
SPORED ZA PETEK
4.30—8.00 Dobro jutro — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za vas; 5.45 Informativna oddaja; Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 Informativna oddaja; 7.25 Naš današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja;
8.00	Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov;
30.00	Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00 do 11.35 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Iz naše starejše glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . .14.00 Poročila; 14.10 Iz albuma skladb za mladino; 14.30 Pet minut za EP; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Pet minut za
EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Igor Stravinski; 16.00 Vsak dan za vas; 16.40 »Rad imam glasbo« (studio Koper); 17.00 Poročila; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Antonin Dvorak:	Klavirski
trio »Dumke«; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Radio klub«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.00	Poročila; 22.15 Besede in Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.30 TV V ŠOLI: TV vrtec, Moj kraj. Dedne lastnosti, V visokih gorah črne gore, Slovnica — ponovitev ob 14.40 (Zagreb)
11.00	ANGLEŠČINA (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB-
RAZBE: Zemljepis (Bgd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED
(Poharje. - Plešivec do 17.00) (Beograd)
17.40 DEDEK MRAZ VAM PODARJA: Lovske zgodbe laž-mjivega Kljukča — n. oddaja (Ljubljana)
17.55	ČAROBNA PIŠČALKA	—
mladinski tlim (Ljubljana)
18.15	OBZORNIK (Ljubljana)
18.30	GLASBA ZA STARO	IN
MLADO (Beograd)
19.00	MOZAIK (Ljubljana)
19.05 POGLED NAPREJ V NOVE PERSPEKTIVE — dokumentarna oddaja " (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
10.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30	3—2—1 (Ljubljana)
20.35	OB 75-LETNICI PRVE JAVNE FILMSKE PREDSTAVE: Molk je zlato, francoski film (Ljubljana)
22.15	DOMOVINA. GLEJ UMETNIK — oddaja o Stanetu Severju (Ljubljana)
22.55	ZABAVNO GLASBENI FESTIVAL ZA VELIKO NAGRADO RTV LUKSEMBURG — IT. del oddaje v barvah (Ljubljana)
23.35	POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25	POROČILA (Zagreb)
17.30	KRONIKA (Zagreb)
17.50 TRAPOLLO HH 33 (Zagreb)
18.30	GLASBENA ODDAJA (Bgd) 19.05 MOZAIK (Sarajevo)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
20.35 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Beograd)
21.25	SERIJSKI FILM (Zagreb) 22.15 INFORMATIVNA ODDAJA
(Zagreb)
šFMž3
12.C0 Novice, aktualnosti; 12.05— 13.00 Glasbeni avtomat; 16.00 Glasba iz studia; 16.05 Novice, aktualnosti; 16.15 German o Cel ant; 16.30 —18.00 Top 30 Rš in »Mladine«. Sobota, 26. decembra
.188M
Kino
SPORED ZA PETEK KINO KRIŽANKE: amer. film STAN IN OLIO. Režija: Robert Youngson. Igrata Stan Laurel in Oliver Har-dy. Stan in Olio sta bila v času nemega filma nedosegljivi igralski par. Film, ki je sestavljen iz odlomkov njunih najboljših komedij nas bo seznanil z dvema pomembnima likoma komika, ki nas bosta zabavala ves čas filma.
Predstavi ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Cenjene obiskovalce pro-
ODSLEJ NE BOSTE NIKDAR VEČ, DA, NIKOLI, NIKOLI VEČ, POSTREGLI
Z ZREZKOM
- BREZ KNORR DODATKA JEDEM

Nobeno eksperimentiranje in tveganje ni več potrebno!
S Knorr dodatkom jedem dosežete uspeh mnogo zanesljiveje kakor pa, če bi jed pripravljali po najnovejših receptih
Kolinska
v/u-h

simo, da ne zamujajo predstav!
KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: Ob 16 in 18. uri amer. film POZABI NA SKRBI! Režija: George Marshall. Glav. vi.: Stan Laurel, Oliver Hardy, Donald
I>illaway, Jacquie Lyim.____.
Ob 20. uri japon. film SEDEM SAMURAJEV. Režija: Akira Ku-rosawa. Glav. vi.: Toshiro Mi-fune, Kumnori Kodo, Joshi Ina-ba. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
KINO UNION:
ob 15, 17 in 19. uri MOJSTROVINE WALTA DISNEYA — izbor najboljših ameriških barvnih risank. 9 filmov — 9 Oskarjev!
Starši, šole — pripeljite vaše otroke, to je pravi dedek Mraz in darilo zanje! Samo danes 3 predstave, za vnaprej spet po 2 predstavi.
Ob 21. uri »Jugoslovanski filmski petek«: SLOVESNA PREMIERA DOMAČEGA BARVNEGA WS FILMA »LLLIKA«. Najvišja nagrada VUS »Zlati jelen« kot najboljši jugoslovanski film lota po izboru občinstva. I. nagrada 23. filmskega festivala v Locamu! Po projekciji se predstavita režiser BRANKO PLEŠA in nosilka glavne vloge Lilike
—	mala DRAGANA KALABA. — Uvodoma premiera slov. barvnega kratkega igranega Cima Jožeta Bevca POSLEDNJI PE-ŠEC Po koncu prireja revija EKRAN pogovor z režiserjem v Klubu poslancev.
KINO KOMUNA: prvo predvajanje v Jugoslaviji
—	italijanski barv. CS erotični film LJUBEZENSKA IGRA * Anno Moffo, svetovno znano operno. pevko v delikatni glavni vlogi. Režija Michele Lupo. Ker Je film v prvotni verziji, ne priporočamo mladini pod 16. leti. Brez tednika! Predstave ob
15.,	17., 19. in 21. uri.
Ob 10. uri matineja amer. barv. CS kavbojke RIO BRAVO (John Wayne, Dean Martin).
KINO SLOGA:
predvidoma zadnjikrat danska barv. seksi—komedija DEVICA IN VOJAK. Režija Peer Guld-brandsen. Tednik. Predstave ob
16.,	18. in 20. uri.
KINO VIC:
JERRY LEWIS zdaj končno spet na našem platnu — nakrohotali se boste amer. barv. W kom. IDEALNA DOJILJA. Režija — Frank Tashlin. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Tednik štev. 50. KINO ŠIŠKA:
Ital.-amer. barv. CS krim.-pust. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA. Igrajo: Klaus Kinski, Walter Pidgeon, ira Fur-
stenberg 1. dr. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SAVA:
Premiera domače barv. WS komedije Lole Djukiča BOG JE UMRL ZAMAN. Igrajo: Miodrag Petrovič—Ckalja. Stanislava Pe-Šič, Mihajlo Paskal jevič, Miodrag Popovič i. dr. Tednik štev. 49. Predstavi ob 17. dn 19. uri.
KINO TRIGLAV: amer. barv. risanke o mačku Silvestru in mišku, ki so ga klicali HITRI GONZALES, samo ob 16. uri. Starši, pripeljite otroke!
Zadnjikrat ob 18 in 20. uri danski barv. film ODKRITJE LJUBEZNI. Film za mladino do 16 leta ni primeren! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje!
KINO VEVČE:
amer.-ital. barv. CS kavbojka OBRNI SE, UBIL TE BOM, ob 20. uri. Igrajo: Richard Wyler, Conrado Sanmartin in Feman-do Sancho. Zadnjič!
KINO VRHNIKA: amer. barv. film AFERA METROPOLITANSKE POLICIJE, ob 20. uri.
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: meh. barv. film VELIKI UPOR, ob 18 in 20. uri.
KINO RADOVLJICA:
amer.-- barv. kr im. film AFERA THOMASA CROWNA, Ob 18. url.
Zah odn onem. barv. krim. film ZDRAVNIK IZ ST. PAVLA, ob 20. url.
KINO CENTER, KRANJ: zahodnonem. barv. W komedija PRIDI, PRIDI. LJUBA MOJA, ob 16,-18 in 20. uri.
KINO STORŽIČ, KRANJ:
zahodnonem.-franc. barv. film LAS VEGAS, ob 17 in 19. uri. KINO TRŽIČ:
zahodnonem. barv. film POPOLNI ZAKON, ob 17.30 in 19.30. S pridržki za mladino pod 16 let.
KINO DOM, KAMNIK:
franc.-Špan. ba*rv. pust. film ČLOVEK IZ MARAKECHA, ob 17.30 in 19.30.
KINO RADIO, JESENICE: amer. barv. film KRVAVI PLEN, ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ, JESENICE: amer. barv. film CINCINATI KID, ob 18 in 20. uri.
KINO KRKA, NOVO MESTO: špan. barv. film LEPI SPOMINI, ob 17 in 19. uri.
KINO ČRNOMELJ:
amer. barv. CS film UMAZANA IGRA, ob 20. uri.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: amer. vojni barv. CS film IZKRCAVANJE V ANZIJU, ob 17 in 19. url.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI, ob 19.30.
KINO SOČA, NOVA GORICA: franc. barv. film MLEČNA POT, ob 18 in 20. url.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER: amer. barv. film POSTAJA KO-MANCEV. ob 18 in 20. uri. POTUJOČI DOMŽALE:
Jug.-nem. barv. CS film VELIKA KAČA gostovanje v Horjulu, ob 19. uri.
KINO DELAVSKI DOM,
TRBOVLJE:	____
amer. barv. W DETEKTIV, ob 17 in 19. uri.
'(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin
Vse cenjene odjemalce in dobavitelje vljudno obveščamo , da bodo zaradi ,
redne letne inventure na dan 31. 12.1970 skladišča zaprta
Prosimo, da navedeno z razumevanjem upoštevate.
ALKO
TOVARNA ALKOHOLNIH IN
BREZALKOHOLNIH PIJAČ - LJUBLJANA
Frankopanska 9
12142
ELEKTRO LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA-MESTO
obvešča cenjene potrošnike in poslovne partnerje, da so se vodstvo enote, splošna služba in tehnične službe:	obratovanje,
nižjenapetostni razvoj, priključki in instalacije preselile
v Kotnikovo 9, Ljubljana, tel. centrala št. 323-844.
12162
Mali oglasi
ŠTIRI ježevke Michelin 165 X 380 za peugeot 404 prodam. Ponudbe pod »4 x 200«.
40262-3
TELEVIZOR, lahko pokvarjen, katerekoli znamke kupim. Ceno
t in tip pišite na naslov: Ivan Boh, Partizanska 34, Grosuplje.
40265-5
IŠČEVA sobo kakršnokolii lin kjerkoli. Sva mlada zakonca brez otrok. Plačava po dogovoru. Ponudbe pod »Januar«.
40259-6
DVE ŠTUDENTKI iščeta opremljeno in ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Januar«.
40266-6
IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo s souporabo kopalnice. Veliko odsoten. Ponudbe pod »Uslužbenec — Ljubljančan«.	40149-6
medex
IM80RT — EXPORT S. j u ki ja n« *Mikl»ii<«v« Jt
VAJENKO sprejme frizerski salon »Slavka«, Titova 6 I.
40292-1
ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	40284-6
PRODAM zimske gume in verige za ford »exkord«« 6C0—12. Telefon 24 331.	40267-3
IZGUBIL sem 23. 12. 1970 ob 7.30 do 11.30 13.000 DM v Mengšu. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti veliki nagradi Hasan Ružnič, bife Cynar, Mengeš.
40274-8
ZA ODMETAVANJE snega želimo imeti upokojenca. Zglasite se v popoldanskih urah na Resljevi cesti llrr-I.. .....	.40275-1
PRODAM *a»t*vo 750, letnik 64, brezhibno. Ogled v soboto, 26. XII. 1970 od 7. ure naprej Škofljica 106!	“	40277-3
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo, po možnosti v bližini filozofske fakultete, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Takoj«.	40095-6
KUPIM 300 kg jabolk — obranih. Ivan Vovk, Vir, Šubičeva 7 pri Domžalah.	40093-5
UPOKOJENKO za pet dni v tednu od 7. do 15. ure sprejmemo takoj za varstvo dveh punčk. Nudimo lahko tudi sobo. Zajc, Igriška 4, tel. 25 803.
39940-1
KUPIM manjšo sobo in malo kuhinjo od Šiške do Šentvida. Ponudbe pod »Gotovina«.
39887-7
POTNIK
LJUBLJANA, Trg OF 15 tel. 311 542, 314 889
VESELA SILVESTROVANJA: GARDSKO JEZERO — 4-dnevni izlet 30. 12.
BUDIMPEŠTA —	3-dnevni izlet
31. 12.
CATESKE TOPLICE
RAZSTAVA POHIŠTVA V PARIZU (pohištvo, preproge, obloge tal in svetila) 3-dnevni izlet z letalom 22. Januar 1971
SMUČANJE V JANUARJU IN FEBRUARJU 71:
Avstrija — LIENZ Italija — MONTE BONDONE — (Dolomiti)
KAIRO—LUXOR DOLINA KRALJEV — 4-dnevna izleta z leta- i lom 23. januarja in 20. febru- ; anja 1971
TEKSTILNI SEJEM (HEIMTEX- j TILIEN) FRANKFURT — 4-dne- ! vno potovanje 14. januarja — vlak — letalo
___	I
SVETA DEŽELA PALESTINA — j potovanje z letalom 15. februarja 1971	— O
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna sluz ba je za nujne obiske na domu j od 19 do 7 ure. ob nedeljah m | praznikih ves dan tn to v na slednjih enotah Zdravstvenega do 1 ma — Ljubljana.
Bežigrad: Kržičeva 10. telefon - I 310-533
Center, Miklošičeva c. 24. telefon — 313 063
Moste—Polje: Prvomajska ulica 5 telefon 316 155
Šiška—Šentvid:	Derčeva ulica 5.
(za občinsko stavbo) telefon — 55 221
Vič—Rudnik: Postojnska 24. telefon 61 121
Medvode: Medvode telefon 71 215 Grosuplje—Ivančna gorica: začas no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 78 439. telefon LM štev. 87 402, 77 141 ta 78 464.
• Služba stalne pripravljenosti 'e za območje Črnuč — telefon štev 314 317 Dobrava — Polhovn Gra dec, Vnanle gorice Horjul ta Ve like Lašče.
Nočna nedeljska ta praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku Kidričeva 1, n. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo po moč v milnih primerih in to vsaV dan. od 19 do 7. ure nasledn:«^ ✓ea dne. ob nedellah ta oraznikih ves dan
fjrm» «*NA
Lekarna Ajdovščina.
IŠČEM zazidljivo parcelo na lepem prometnem kraju, 1500 kv. metrov. Pismene ponudbe na naslov: Franc Rojšek, Kresnice 77. Slovenija.
39878 7
NUJNO potrebujem garsonjero a.'i sobo s posebnim vhodom v Kopru. Plačam dobro. Ponudbe pošljite na naslov: Ing. Rudi Makuc, Ledine 15, Nova Gorica.
2956-6
PRODAM staro leseno hišo z vrtom v Mavčičah 49. vseljivo takoj. Helena Zevnik, Staneta Žagarja c. 50—A, Primskovo — Kranj.	2947-7
Z KOLAČI JSKIM dovoljenjem prodam parcelo pri Podčetrtku. Na parceli vodovod in elektrika. Ponudbe pošljite podružnici »Delo« Celje pod oznako »Podčetrtek«.	2932-7
ISCEM solo kitarista in bas kita-- rista s svojo opremo. Zglasite se na naslov: Bogomir Kralj, Privoz 17, Ljubljana.
39624-8
IŠČEM opremljeno in ogrevano sobo v Ljubljani. Najemnino plačam vnaprej za 6 mesecev. Ponudbe pod »Nujno«.
39826-6
POŠTENO in čisto dekle ali starejšo gospo iščem za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Ponudbe pod »Bežigrad« ali tel. 316 662.	40222-1
NUJNO potrebujem 2000 din. Vrnem z obrestmi. Ponudbe pod »Poštena«.	40224-8
ISCEM opremljeno sobo za dva zaročenca. Ponudbe pod »Dvoje«.	40225-6
FANT in dekle, tik pred poroko, iščeta sobo. Ponudbe pod »Redna plačnika«.	40226-6
KUPIM gradbeno zemljišče. Ponudbe pod »Širša Ljubljana«.
40227-7
SOBO. garažo In predprostor v izredno delavskem predmestju prodam. Vseljivo takoj. Primemo za skromnejšega ponudnika. Informacije tel. 25 953.
40228-7
SOBO oddam samo skromnejši upokojenki proti predplačilu. Tel. 25 953 .	40229-6
ŠTUDENT išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Nujno«.
40212-6
ZARADI osamljenosti bi rada posvojila zdravo punčko; z možem sva sama. Prijavljena sem na socialnem skrbstvu Tolmin, kamor lahko pošljete tudi svoje ponudbe!	40034-8
ŠOFER KV B, C, E kategorije išče zaposlitev v podjetju ali pri zasebniku. Ponudbe pod »Kvalificiran« ali po telefonu 320 078 Ljubljana.
40085-2
ZIMSKE gume firestone 5,60x13 kompletne z obroči, 2 komada za taunus 12M, skoraj novi — prodam. Jurjevčič, Valvazorjeva 3—1.	40145-3
MLADA ZAKONCA z enim otrokom nujno iščeta sobo, možnost kuhanja in pranja, plačata za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »1. januar 71«.
40205-6
KLAVIR zelo ugodno prodam. Telefon:	322 634.
40236-4
ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Januar 1971«.	40203-6
SOBO, tudi v širšem centru potrebuje študent za dva meseca. Plačilo vnaprej. Ponudbe pod »Diploma v februarju«.
40202-6
NSU 110 SC ugodno prodam, letnik 1967, cena s štirimi spalk gumami 20.000 ND. Informacije v petek ln soboto od 16.—17. po telefonu 310 634.
40197-3
RESNA študentka išče ogrevano sobo. v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno 25«.	40189-6
PRODAM staro škodo 1000 MB.
Telefon 21 517.	40192-3
DIJAKINJA TSŠ kemija išče inštruktorico za kemijo. Ponudbe pod »študentka kemije«.
40184-8
ŠTUDENT 4. letnika svetovne književnosti išče ogrevano sobo v središču mesta ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno«.
40235-6
KANDIDATI za šoferje B kategorije! Inštruiram praktično vožnjo. 100-odstoten uspeh! Tel. 21-236.	40237-8
PRODAM avto taunus 15 M, letnik 67 , 70.000 km. Informacije tel. 24 278.	40239-3
IŠČEM pošteno žensko za osemurno varstvo eno leto in pol starega fantka na domu v dopoldanskem času. Ponudbe nod »550 — Bežigrad«.	40241-1
FANT išče neopremljeno sobo v Ljubljani takoj. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	40243-6
SAMSKA iščem sobo, v poštev pride kjerkoli v Ljubljani. Plačam dobro, tudi samo za določen čas, po možnosti s posebnim vhodom. Liljana Stanojevič, Ljubljana, Na jami 3.
40245-6
PRODAM karambolirani ami 6, letnik 67, ogled pri avtokleparju, Draga 28, Ljubljana.
40248-3
DEKLE, ki bi bilo pripravljeno silvestrovati v družbi osamljenega intelektualca (26 let starega), naj se čimprej oglasi zaradi rezervacije. Ponudbe pošljite pod šifro: »Pogum prinaša srečo«.	40250-8
PRODAM kavč, omaro in razna oblačila. Franija Martinčič, — Ljubljana, Kvedrova 22. Ogled 20.—21. ure.	40252-4
MLAD zakonski par nujno išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite pod »Dober plačnik — dr. in sestra«.	40253-6
KUPIM več kosov starega pohištva za opremo spalnic in drugih prostorov. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Joško Kodelja, Trg Plenčiča 1, Nova Gorica.	40012-5
KUPIM 60 do 80 tonsko ekscentrično stiskalnico in strojno žago za razrez železa do 200 mrp premera — hidravlični pomik. Janez Erbežnik ml., c. Dolomitskega odreda 137.
40049-5
HITRO montiram vezi na smuči. Sedej, Tabor 5, tel. 320 401.
39915-8
VODOVODNO instalaterstvo Iglič: Izdelave in popravila vodovodnih instalacij vam opravi takoj. Naročila sprejemam po telefonu 321 223 ali Zarnikova 6.
39087-8
MLAD fant išče manjšo, lahko podstrešno soho, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »December«.
39780-6
PRODAM ogledalo zrezljani okvir — višina 1.50 m, dolžina 1.20 m. Ponudbe pod »4000«.
39862-4
POPRAVEK
. Pri osmrtnici, objavljeni v »Delu« 24. XII. t. 1., JE PRAVILNO
KATARINA FAJFAR
in ne kot je pomotoma objavljeno KATARINA SAJFAR
K sodelovanju vabimo:
trgovskega potnika
za območje SR Srbije in SR Makedonije
Zahteva se:
—	srednja izobrazba kemijske smeri z dveletno prakso,
—	VKV * ali KV trgovski pomočnik s štiriletno prakso v potniški ali komercialni službi.
Posebni pogoji:
—	odslužen vojaški rok,
—	lastni osebni avto.
Prijave pošljite v 15 dneh na naslov:
» M I T O L «
SEŽANA, Partizanska cesta 78.	12130
Sporočamo žalostno vest, da je umrl moj dragi mož
Franc
Verbič
iz Savelj 67
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 26. t. m., ob 13.30 na pokopališču v Stožicah
Žalujoči: žena Ana
in drugo sorodstvo Ljubljana, 23. dec. 1970
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl
JULIJ GLIHA
direktor v pokoju in nosilec spomenice od leta 1941
Delovna skupnost podjetja Elektro Celje poslovna enota Krško in sindikalna organizacija
Krško, 24. decembra 1970
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAS SODELAVEC
JAKOB BREGAR
HIDROTEHN1CNI DELAVEC
IZ ZAJELŠ ŠT. 6, POŠTA DOL PRI LJUBLJANI NA ZADNJI POTI SMO GA POSPREMILI DNE 24. DECEMBRA 1970 NA POKOPALIŠČE V DOLU
DOBREGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
DELOVNA SKUPNOST IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA SPLOŠNE VODNE SKUPNOSTI LJUBLJANICA—SAVA
-g
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST,. DA JE UMRL NAŠ DOLGOLETNI
SODELAVEC
VILI PFUNDNER
TEHNIČNI VODJA PODJETJA »OLIVIA«
OD NAŠEGA SODELAVCA IN PRIJATELJA SE BOMO POSLOVILI V PETEK, 25. DECEMBRA 1970
POGREB BO OB 15.30 IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE
NA ŽALAH
DELOVNA SKUPNOST PODJETJA OLMA LJUBLJANA
STVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO	ENEGA KNJIGOVOD
telefon dežurnega urednika 20-646
Ptetefc, 35. decembra 1976

V ' '	1

DONIT
Kemična industrija Medvode
telex: 31-365 yu tesnit, telefon: 71-106
Ne glede na to, kakšen poklic opravljate in kje ste angažirani — inženir, poslovni človek, elektronik, kemik, študent ali šolar, voznik, upravnik hotela ali gospodinja — vam priporočamo, da se seznanite z našo firmo.
Ko boste prvič slišali za ime »DONIT«, smo prepričani, da se vam bo zdelo neznano in se boste spraševali, za katero firmo v Medvodah gre. Morda ste nas celo zamenjali z drugo firmo. Prepričajte se, da je beseda o VAŠI FIRMI in da bi izključili morebitno zamenjavo, vas prosimo,
vzemite si čas in preberite teh nekaj vrstic.
»•
če se peljete z avtomobilom znamke Fiat, BMW, VW, Renault, Peugeot, škodo... ali katerimkoli drugim vozilom, se morda ne zavedate, da obstoji velika verjetnost, da je v vaše vozilo vgrajen FILTER naše proizvodnje.
če pomislite, da so pri vašem avtomobilu, strojni napravi, sobnem grelcu, tovarniških objektih ... potrebne ogromne količine TESNILNIH materialov in GOTOVIH TESNIL, potem pomislite, da je podjetje »DONIT« proizvajalec tesnilnih materialov in gotovih tesnil.
Oglejte si zgradbo vašega televizijskega ali radijskega sprejemnika, transistorja, katerekoli elektrotehnične naprave in ugotovili boste, koliko ELEKTROIZOLACIJSKEGA MATERIALA je za to potrebnega. »DONIT«, Kemična industrija Medvode je prvi in največji proizvajalec tega materiala v Jugoslaviji.
če imate problem za stanovanjsko gradnjo, se obvezno posvetujte z našimi strokovnjaki o prednostih naših novih izdelkov — ELEKTROINST ALACIJSKIH VOZLOV IN RAZDELILNIH OMARIC. Vaša gradnja bo tako CENEJŠA, HITREJŠA in SMOTRNEJŠA.
V	primeru, da potrebujete sintetična LEPILA za potrebe gradbeništva, industrije in splošne potrošnje, potem ZAHTEVAJTE »DONIT« lepila.
če ste zaposleni pri takšni dejavnosti, da uporabljate sintetične SMOLE, poskusite najprej Bo-rofen sintetične smole in zadovoljni boste.
V	primeru, da pri vaši dejavnosti uporabljate MASE ZA STISKANJE, vam svetujemo Fenolit — mase za stiskanje in odpreske iz teh.
če tudi to ni bilo dovolj, da pridete v stik z nami, potem se vprašajte ali imate v vaši hiši, stanovanju, restavraciji, tovarni, hotelu »DONIT« PLADNJE.
Torej — avtomobilske in industrijske filtre, tesnilne materiale in gotova tesnila, elektroizolacij-ske materiale, elektroinstalacijske vozle in razdelilne omarice, sintetična lepila in smole, mase za stiskanje in odpreske ter pladnje — kvalitetne izdelke znane doma in v svetu — DELA ZA VAS »DONIT«, Kemična industrija Medvode.
SREČNO 71
Jugoslovanska
loterija
NEURADNO POROČILO O ŽREBANJU 52. KOLA SREČK JUGOSLOVANSKE LOTERIJE:
srečke	so zadele
m končnicami	din
10
10
9260
237900
619460
685350
764520
21
911
951
097381
327371
52
04902
19442
464632
483002
3
41283
50193
675263
692223
64
74
57624
70964
561234
5
08535
23325
019485
189025
76
8256
09586
771776
7
20027
66577
217217
08
18918
47748
72058
75288
779988
781818
29
69919
84859
269669
200
150.000 10.000 10.000 10.000
10
50
100
10.000
10.000
10
500
500
IO.OCO
10.000
6
506
1.006
50.006 10.0C6
20
10
2.000
1.020
10.000
6
2.006
5C6
10.006 10.006
20
200
500
10.020
6
506
1.006
10.006
10
500
1.000
500
500
1C.000
10.000 30
500
1.000
10.000
VEČJI DOBITKI V SLOVESNI JI:
po 10.000.— din v Ljubljani na štev. 771776, v Mariboru na štev. 685350 in v Gornji Radgoni na štev. 561234;
po 2.000.— din v Ljubljani na štev. 757624 in v Kranju na štev. 108535;
po 1.000.— din v Celju in v Ljubljani na štev. 250193 oziroma 383859.
Loto
1. Končno poročilo za 50. kolo —
1.	žrebanje:
žrebanje je bilo 15. XII. 1970. Peterke	24.044,—
Četverke	522,70
Trojke	19,60
Rok za izplačevanje dobitkov je do 24 n. 1971.
2.	Začasno poročilo za 51. kolo — I. žrebanje:
Žrebanje je bilo 22. XII. 1970. Izžrebane številke: 4, 8, 9, 24, 31 m dodatna 14.
Začasna vrednost dobitkov: Peterke	22.384,50
Četverke	434,65
Trojke (konč. vredn.)	16,30
f
L
SMK3

NAH0Č\'!K1 DHLA SO
KEZGODMO ZAVA?OVA\’f j|
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
DOBITKI V SLOVENIJI: Četverke:
Ljubljana <4 kom.):
1-416623-4	1-821856-4
7-420071-4	14-648341-4
Celje (1 kom.):
24-A-075211-2 Kranj (2 kom.):
46-M-898139-4	46-651123-4
3, Končno poročilo za 50. kolo —
II. žrebanje:
Žrebanje je bilo 15. XII. 1970. 4 + 1	31.284 —
Četverke	521,40
Trojke	19,30
Rok za izplačevanje dobitkov je do 24. n. 1971.
4. Začasno poročilo za 51. kolo — II. žrebanje:
Žrebanje je bilo 22. XII. 1970. Izžrebane številke: 2, 14, 18, 21, 31 in dodatna 3.
Začasna vrednost dobitkov: Peterke	50 000.—
Četverke	421,80
Trojke (konč. vredn.)	18,95
DOBITKI V SLOVENIJI: Četverke:
Ljubljana 7 935349-4 Celje 25 642305-4 Ljutomer 53 T-712737-4 Maribor 56 407359-4
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii!
POSLOVNI ODBOR
Belokranjske trikotažne industrije
»BETI« — METLIKA
razpisuje vodilna delovna mesta:
DIREKTORJA razvojno tehničnega sektorja:
kandidat mora obvladati tehrjologijo trikotaže, poznati mora organizacijo proizvodnje in tekstilne materiale. Imeti mora sposobnost koordinacije dela v tehničnem sektorju, obvladati mora nemški jezik. Zahteva se izobrazba tekstilne smeri in praksa v tekstilni industriji, in sicer: VS in 5 let prakse, Viš in 10 let prakse in SS in 15 let prakse.
POMOČNIKA glavnega direktorja:
od kandidatov za to delovno mesto se zahteva VS izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ali Viš in 10 let prakse ali SS izobrazba in 15 let prakse. Zaželena je izobrazba ekonomske smeri in praksa v trikotažni industriji.
Od kandidatov tudi pričakujemo zlasti sposobnost koordinacije dela, poznavanje, vodenja ljudi in timskega dela, da ima sposobnost samostojnega odločanja in da pozna ekonomiko podjetja.
DIREKTORJA računovodskega sektorja:
zaželena izobrazba ekonomske smeri s prakso v tri-* kotažni industriji, in sicer: VS z 5 let prakse ali Viš ti 10 leti prakse ali SS s 15 leti prakse na vodilnem delovnem mestu.
Delovno mesto zahteva tudi poznavanje finančnih predpisov in dobro poznavanje finančnega poslovanja podjetij, ekonomiko podjetja, metode planiranja in analitike ter sistema kreditiranja. Kandidat mora biti sposoben za vodenje sodelavcev in za sprejemanje hitrih odločitev pri obračanju sredstev podjetja.
DIREKTORJA predstavništva v Ljubljani:
za delovno mesto se zahteva VS izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ali Viš ali 10 let delovnih izkušenj ali SS in 15 let delovnih izkušenj. Zaželena praksa na vodilnih delovnih mestih v trikotažni industriji.
Med drugim zahteva delovno mesto tudi poznavanje tržnih pogojev in razmer doma in v inozemstvu, da ima kandidat sposobnost kontaktiranja s strankami, smisel za hitro in ekonomično odločanje pri sklepanju poslov, da je iznajdljiv in da obvlada nemški in italijanski jezik.
DIREKTORJA splošno kadrovskega sektorja:
za delovno mesto se zahteva izobrazba pravne smeri, in sicer: VS izobrazba s 3-letno prakso, Viš s 5-letno prakso ali SS z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Kandidat mora poznati delovno pravo, metode kadrovanja in osnove industrijske sociologije. Prav tako mora imeti sposobnost samostojnega odločanja, timskega dela in vodenja ljudi.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti in praksi pošljite splošnemu kadrovskemu sektorju podjetja v 15 dneh od razpisa.	12108
MILIJONTI »MILION«
V	teh dneh bodo .prodali milijonto steklenico MILIONA.
V	čast tega jubileja, »milionovega rojstnega dne«, bodo v nekaterih zamaških šampanjskega vina MILION pozlačene značke. Ena, zlata jubilejna značka, je iz rdečega emajla, in označuje — milijonto steklenico MILIONA. Kupca te milijonte steklenice MILIONA, ki bo našel to tipizirano značko, bo proizvajalec MILIONA nagradil s FORD TAUNUSOM »L«. Najditelj jubilejne značke se mora zglasiti pri NAVIP, Zemun, Sime Šolaje 7.
Trgovino oziroma podjetje v katerem bodo prodali to jubilejno steklenico šampanjskega vina MILION, bodo prav tako nagradili.
Serijo pozlačenih značk in jubilejno značko — vlaga posebna komisija v kateri so člani, ki niso v delovnem razmerju s podjetjem Navip. Jubilejne značke so med pokrovom zamaška steklenice MILIONA in pluto. Da jih boste lahko našli, morate dvigniti samo pokrov zamaška.
Magazzini
IGLICE
TRST, Via Carducci 41
(nasproti pokrite tržnice)
so ponovno odprti in popolnoma obnovljeni.
V 80. letu starosti je končal svojo življenjsko pot
Alojz Zorič
knjigovez v pokoju
Pokojnik bo ležal v mrliški vežici v Krškem v soboto od 9. ure dalje. Pogreb bo 26. 12. 1970 ob 15. uri na pokopališču v Krškem
žalujoči:
hčerki Nada z družino, Vida z družino in drugo sorodstvo Krško, Ljubljana, 24. decembra 1970
Zapustil nas je ljubljeni
Jože Pretnar
Zagori.ška 26, Bled
Pogreb bo v soboto, 26. decembra 1970, ob 14.30 izpred hiše žalosti na Bledu
žalujoči:
mama, žena, sin, hčerka, setri, brat in drugo sorodstvo
Bled, Bohinj, Ljubljana, Hohenems, 24. decembra 1970
V veliki izbiri:
moška in ženska konfekcija, jopiči, hlače, moške srajce v modnih krojih, dežni plašči, vetrni jopiči, bunde itd.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
sp r e j m e
DIPLOMIRANEGA
INŽENIRJA
AGRONOMIJE
živinorejske smeri, na delovno mesto
VODJE CENTRA
za reprodukcijo, aa obrat Farmo bekonov.
Zaželena je praksa v prašičereji.
Prijave pošljite najpozneje do 30. 12. 1970.	12150
Umrla je draga mama
NEŽKA REDENŠEK
upokojenka
Pogreb bo v soboto, 26. decembra 1970, ob 12. uri iz Marijine mrliške vežice na Žalah
žalujoči:
sin Štefan z ženo Ivanko in drugo sorodstvo Ljubljana, Boštanj, Črnuče, 24. decembra 1970
Za vedno nas je zapustil naš predragi
JULIJ GLIHA
direktor Elektro Krško v pokoju
Pogreb bo v soboto, 26. decembra 1970, ob 15. uri iz Antonove mrliške vežice na Žalah v Ljubljani
žalujoči:'*
žena Rajka, sin Gregor, hči Alenka, mama Pepca, sestra Majda Kronegger z družino in drugo sorodstvo
Krško, Ljubljana, 24. decembra 1970
Veliko prezgodaj nas je zapustil
JULIJ GLIHA
nosilec partizanske spomenice 1941 in rezervni kapetan I. ki.
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 26. decembra 1970, ob 15. uri iz mrliške vežice na Žalah
Zvestemu članu in sodelavcu dolgujemo hvaležen spomin
Občinski odbor ZZB NOV in ZRVS občine Krško
V 82. letu starosti je dotrpela naša ljuba sestra in teta
dr. ELZA SOSS
zobozdravnica
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 26. decembra 1970, ob 16.15 iz Janezove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
sestra Marija Sedlar in družine Srebre, Sedlar, Žižek, Gal, Soss Ljubljana, Celje, Maribor, 24. decembra 1970
KONČNO IZPOLNJENA ŽET»TA — Tržaška pokrajina, občina in »Društvo Slovensko gledališče« sc> prevzeli ustanoviteljske pravice »Stalnega slovenskega gledališča«. Tako' je po 25 letih delovanja gledališče Slovencev v Italiji dobilo status javne ustanove. Na sliki z leve: župan inž. Spaccini, prof. Tavčar in predsednik pokrajine dr. Zanetti.	Foto: Magajna
VRNITEV Z JETNIŠKEGA OTOKA — Grški polkovniški režim je v sredo izpustil sto političnih zapornikov z otoka Leros, kamor so spravili po državnem udaru 21. aprila 1967 skoraj 5000 ljudi. Na sliki: jetniki se pozdravljajo s svojci ob vrnitvi v atensko pristanišče Pirej.	Telefoto: UPI
1
fc''
DEBBAY NA PROSTOSTI — Bolivijske oblasti so v sredo izpustile francoskega novinarja Regisa De-braya, ki so ga s posebnim letalom odpeljali v Čile. Na sliki: Debrav na stopnicah hotela v Iquiqueu po prihodu v Čile.	Telefoto: UPI
CICERO UMRL — Včeraj so v Miinchnu sporočili, da je tam konec minulega tedna umrl 66-letni Elyesa Bazna, ki ga svet pozna kot Cicera, enega najbolj znanih vohunov druge svetovne vojne.	Telefoto: UPI
Za drugo stopnjo1 Pravda o Poljski
Odločno za prehod višje tehniške šole v Mariboru — So pogoji za delo
MARIEOR, 24. dec. Po uvodnih besedah direktorja višje tehniške šole Maribor prof. inž. Dušana Zavadlava Je komite ZK mariborskih visokošolskih zavodov danes odločno podprl koncept za prehod strojnega oddelka mariborske višje tehniške šole v drugo stopnjo. Poudarili so. da je ta prehod z družbenega stališča povsem upravičen in v skladu s težnjami in zahtevami gospodarstva in industrije.
Vedri komentarji in po štirinajstih dneh prvi dopis iz Varšave - O sklepih in nalogah
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 24. dec. (Po telefonu). Sovjetski radijski napovedovalci danes s prijetnim in svežim naglasom berejo novice iz -Poljske, Pravda'pa je po štirinajstih dneh objavila svoj prvi dopis iz Varšave. V tem dopisu je rečeno, da so prizadevanja poljskih partijskih organizacij po VII. plenumu osredotočena na krepitev zvez s širokimi delavskimi množicami in na mobilizacijo vseh ljudskih sil v imenu socializma.
/z včerajšnje zadnje izdaje
Gierek o akcijah nove poljske vlade
V prvi vrsti je nujno treba zboljšati materialni položaj družin z najnižjimi dohodki
VARŠAVA, 23. dec. (Tanjug). Prvi sekretar CK PZDP EfcLvard Gierek je danes v svojem govoru v poljskem Sejmu izrazil prepričanje, da je Poljska že obvladala politično krizo, ki je grozila, da bo prinesla resne posledice. Po njegovih besedah je sedaj v vseh industrijskih mestih Poljske red in mir.
Ugotovili so, da Slovenija potrebuje veliko strojnih inženirjev druge stopnje. Iz razprave je bilo razvidno, da bo treba v Mariboru izdelati koncept razvoja vseh mariborskih visokošolskih zavodov in v njem ugotoviti, kako se mariborski zavodi lahko uspešno vključijo v program razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Udeleženci so poudarili, da se morajo mariborski predstavniki vključiti v delo vseh organov, ki razpravljajo o nadaljnji problematiki visokega šolstva v Sloveniji. Koncept o prehodu višje tehniške šole v Mariboru na drugo stopnjo so danes podprli tudi predstavniki združenja mariborskih visokošolskih zavodov in drugih višjih šol v Mariboru.
V	razpravi so menili, da bi morali študij za izredne študente organizirati tudi na drugi stopnji. Največja naloga bo pridobivanje akademskih nazivov pri sedanjih profesorjih in pridobivanje novih profesorjev s to izobrazbo ter nazivi.
Z rednim delom na drugi stopnji bi višja tehniška šola lahko začela s študijskim ie-tom 1972/73 s tem, da bi v tem času pripravili vse potrebno. V Mariboru so na razpolago tudi ustrezni prostori. Za drugo stopnjo je zagotovljen tudi zadosten vpis študentov.
„Zastava“
dobro
prodaja
Proizvajalci prijetno presenečeni - Posledica kreditiranja tovarne
KRAGUJEVAC, 24. dec. (Tanjug) — Prodaja avtomobilov Crvene zastave je zadnji mesec tako uspešna, da je presenetila celo same proizvajalce. To se nanaša predvsem na »fiat 1300« in na »ficka«.
V	prvi polovici decembra se je prodaja »fiata 1300« v primerjavi s prvo polovico novembra povečala za 70 do 80 odstotkov, prodaja »ficka« pa približno za 60 odstotkov. Povpraševanje še narašča. Zato pričakujejo, da bodo decembra prodali morda kar dvakrat toliko avtomobilov kot novembra. Samo v drugi polovici meseca bodo verjetno izročili kupcem 2500 do 3000 »fiatov 1300«.
Od kod tako nenaden pre-obrat? Na vprašanje ni tezaco odgovoriti: Crvena zastava je sklenila, da bo iz lastnih skladov, po svoji interni banki, daila servisno-prodajmm organizacijam sredstva za kreditiranje. Odločilen vpliv pa je verjetno treba pripisati tudi skrajšanemu roku za potrditev kredita, saj je vse formalnosti mogoče urediti v treh dneh.
Nazadnje pa ne gre zanemarjati tudi raznih ugodnosti, ki jih kupcem dajejo Crvena zastava in prodajne organizacije. Crvena zastava je prevzela nase stroške za obvezno zavarovanje, kar znaša pri »fiatu 1300« 570 dinarjev, prodajne organizacije pa prispevajo dodatno opremo (zimske gume, zračne tlačilke, radio-aparate, trikotnike ali brezplačne garaže za zimo).
V razpravi je sodeloval tudi član sekretariata CK ZKS Lojze Briški in podprl prizadevanja za prehod višje tehniške šole na drugo stopnjo. Posebej je poudaril, da bo treba najprej .v Mariboru izdelati celovit koncept razvoja mariborskih visokošolskih zavodov. Razen tega pa bo treba poiskati tudi mesto mariborskih zavodov v programu razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Strinjal se je s tistimi udeleženci v razpravi, ki so poudarili izreden pomen visokega šolstva v Mariboru ne samo za severovzhodno, temveč za vso Slovenijo in njeno gospodarstvo.
Predvsem so razpravljali o problemih glede preskrbe s krmili in o uvozu 400.000 ton ječmena in koruze. Ker kotira koruza na jugoslovanskem tržišču nad realno ceno, je nastalo vprašanje prodajne cene te uvožene koruze. Po informacijah, ki so jih dali na tej seji, je koruze na svetovnem tržišču dovolj, cena pa se giblje okoli 75 dinarjev za 100 kilogramov. Na seji so bili mnenja, da je uvoz koruze prvenstveno intervencijski in mora kot takšen svoj namen tudi doseči, če bo koruza ostala na doseženi ravni cen tudi v prihodnjem letu, je možna le ta rešitev, da razliko do realne cene krije država. V nasprotnem primeru bo cena koruze vplivala na cene drugih pridelkov. V tem primeru se bodo še nadalje podražila krmila ter seveda vsi končni izdelki in živila, kot so mleko, meso in kruh. če bo to logično reakcijo država administrativno zadržala, ne da bi regresirala koruzo, je jasno, da teh osnovnih živil ne bo. če torej ne bo konkretnih rešitev v tem smislu, je to vsekakor začetek konca stabilizacije.
Lep motel pri Grosupljem
GROSUPLJE, 24. dec. — Ob avtomobilski cesti pri Grosupljem je ljubljanski hotel Turist odprl danes nov motel. V motelu, ki je na lepem kraju in oddaljen od Ljubljane le 18 kilometrov, je zdaj 67 postelj, i^na veliko prostora v restavracijah in več delno pokritih parkirišč. To je šele prva faza, za katero so porabili 11 milijonov dinarjev, v drugi fazi pa bodo zgradili več letoviščnih hišic, v katerih bodo pridobili novih 76 postelj.
Motel vzbuja pozornost zlasti zaradi svoje izvirne arhitekture, ki je delo inž. arh. Grege Košaka. Investitorja je treba pohvaliti, ker je že v začetku poskrbel za razvedrilo gostov; tik ob hotelu so namreč zgradili bazen, v samem motelu pa je tudi bazen z ogrevano vodo.
N. I.
Pravzaprav je rečeno, da se mora ves poljski narod strniti okrog svoje partije in da je treba napeti vse sile v požrtvovalnem trudu za socialistične ideale. Po besedah Pravdinega dopisnika so v teku številna partijska zborovanja. na katerih razpravljajo o bližnjih nalogah. Pri tem prihajajo do sklepov, da je treba okrepiti vlogo osnovnih partijskih organizacij in še zlasti pospešiti ideološko delo.
Pravda poroča, da so pozivi poljskega centralnega komiteja naleteli na širok odmev med delavstvom, kmečkim prebivalstvom ter inteli-
V nadaljevanju seje so razpravljali še o razširjenem sporazumu za govedo, meso in mleko. V sporazumu, ki bo razširjen še na mleko, so Izoblikovali in korigirali posamezna določila, medtem ko predloga o ceni mleka v teh tržnih pogojih ni bilo mogoče formulirati. Predlagali so, da bi ceno konzumnega mleka oblikovali v medsebojnem odnosu do odkupnih cen mesa, cen krmil in upoštevanju družbenih regresov. Za leto 1971 so predlagali premijo 0.40 dinarja na liter mleka in sicer za vse specializirane tržne proizvajalce.
R. O:
Na sledi za uarabitelji
MONTEVIDEO, 24. decembra (AP) — Urugvajska policija je aretirala pripadnika gibanja za nacionalno osvoboditev Rattindja, ki je izjavil, da je videl brazilskega konzula Diaza Gomida, uragblje-nega pred 144 dnevi. Rattind je imel pri sebi nove Gomi-dove fotografije in njegovo pismo. Gomida so ugrabili 31. julija, teden dni zatem pa ameriškega strokovnjaka Clauda Flyja; še vedno sta v ujetništvu pri tupamarih.
Tudi o turistični propagandi
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug) — Na seji upravnega odbora Turistične zveze Jugosla-gvije so turistični izvedenci govorili o rezultatih sezone v letu 1970 in o ukrepih za izboljšanje turističnega gospodarstva. Razpravljali so tudi o naši turistični propaganda v tujini.
Ledolomilci so pripravljeni
NOVI SAD, 24. dec. (Tanjug). Danes so v bližini naše meje na Donavi pripravili štiri madžarske ledolomilce, jutri pa bosta v okolici Novega Sada nared dva naša ledolomilca. Vodnogospodarski strokovnjaki, naši in madžarski, so sklenili, da se bodo letos pripravili bolj zgodaj, da jih led ne bi presenetil, tako kat druga leta.
genco. Sovjetski časopis navaja delovne obveznosti, ki jih sprejemajo poljski delovni kolektivi, in citira njihove resolucije, v katerih je govor o neporušljivem prijateljstvu z veliko Sovjetsko zvezo. Pravda tudi ugotavlja, da se življenje v poljskih obalnih mestih, »kjer je prišlo do resnih motenj javnega reda«, normalizira.
Naloge poljskih partijskih organizacij, piše Pravda, so v teh dneh raznolike in odgovorne kot še nikoli. Partija se mora postaviti na čelo rastoči aktivnosti ljudskih množic, obenem pa mora v ljudeh razvijati občutek dolžnosti in domovinske odgovornosti. Pri tem opozarja Pravda, da ne more iti vse hkrati in vse gladko. Treba je odstranjevati težave, treba je povezovati kolektive, treba se je boriti z vplivi buržoazne propagande, treba je buditi v ljudeh socialistični odnos do dela in zavestno disciplino, treba je pojasnjevati linijo partije in razvijati ustvarjalno iniciativo itd.
Tako našteva Pravda in pristavlja, da morajo poljske partijske organizacije spričo vsega tega zelo stopnjevati svoje napore in tudi izpopolniti svoje delovne metode.
TIT VIDMAR
Stabilizacijski ukrepi v socialnem zavarovanju
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Skupščina jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja je včeraj sprejeia predloge nekaterih stabilizacijskih ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti v skupnostih socialnega zavarovanja. Te skupnosti naj bi same ocenjevale svoj položaj in pripravile programe za .stabilizacijo porabe. Zlasti so vztrajali pri tem, da bd se zmanjšaj priliv invalidskih upokojencev, kav najbolj naj bi omejili izostanke z dela, Zavrli naraščanje izdatkov za zdravila in odpravili tako imenovane dvojne cene v zdravstvu.
Govorili so tudi o napovedani reorganizaciji pokrajinskih, republiških in jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja, ki naj bi jo uresničili pred sprejetjem zakona o izpopolnitvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sporazum Zagreb - INA
ZAGREB, 24. dec. (Tanjug) — Danes so v Zagrebu nehala veljati določila o omejevanju porabe električne energije, ker sta se mestna skupščina in INA sporazumeli, da bo rafinerija nafte v Sisku začasno ustavila predelavo v nekaterih obratih in presežek mazuta prepustila termoelektrarni Si-sak, ki glavnemu mestu Hr-vatske dobavlja velik del električne energije. Skupščina mesta Zagreba bo rafineriji povrnila izgube, ki jih bo imela zaradi delne ustavitve dela.
»Ljudje delajo, življenje se vrača v normalni tek, delovni kolektivi s požrtvovanj em nadomeščajo, kar je bilo izgubljenega. Pred vlado in pred vsemi nami je naloga obnove in krepitev medsebojnega zaupanja,« je izjavil novi šef poljske partije.
Edward Gierek je nadalje dejal poslancem, da so važna vprašanja, ki jih morajo rešiti v najkrajšem času, medtem ko bodo druga reševali mesece, p« tudi leta. S tem v zvezi je poudaril, da je v prvi vrsti nujno treba izboljšati materialni položaj družin z najnižjimi dohodki in z večjim številom otrok, z ustreznimi dodatki na plače, in povečanjem otroških dodatkov in najnižjih pokojnin. Analiza finančnih možnosti in gospodarskega položaja Poljske kaže, da je v ta namen v sedanjem trenutku možno dobiti na razpolago nad sedem milijard zlotov, ker bi izdatki prek te meje lahko povzročili inflacijo, težave na trgu in poslabšanje preskrbe prebivalstva, je izjavil Gierek.
Dodal Je, da predvidena vsota ni majhna, vendar pa, da to ni dovolj, da se bistveno izboljša položaj vseh delovnih ljudi Poljske. O razdelitvi predvidenih sedem milijard zlotov se bodo dogovorili poljski sindikati in državni organi ob precejšnjem posvetovanju z delavskim razredom. Edward Gierek je sporočil, da so danes in jutri sestanki v približno sto podjetjih med predstavniki partije, sindikati, gospodarsko administracijo in delavskimi aktivi.
Ko je govoril o drugih akcijah nove poljske vlade, je Gierek opozoril, da mora de-. lata energično na dolgoročnih koncepcijah gospodarske in socialne politike, ki bo zagotovila nadaljnji harmonični razvoj gospodarskega potenciala države, hkrati pa naj bi prišlo do povečanja življenjskega standarda.
Iz njegovega govora je moč sklepati, da bodo nadaljevali z dosedanjo kmetijsko politiko, več pozornosti pa bodo posvetili izboljšanju proizvodnje širokega asortimana blaga za široko potrošnjo, kakor | tudi storitvenih dejavnosti, ki ne zadovoljujejo. Edvvard Gierek je poudaril, da se problemi formiranja nacionalnega dohodka in njegove razdelitve ne morejo reševati na birokratski način, marveč v pogojih ustvarjalne diskusije z delavskim razredom, znanstveno in tehnično inteligenoo ter z vsemi sloji delavnega prebivalstva Poljske. Ta ustvarjalna diskusija, je poudaril Gierek, bo ugodno vplivala na krepitev zaupanja med vlado in poljsko javnostjo.
Omenil Je tudi zunanjo politično usmeritev novega poljskega vodstva in vlade ter ponovil znana stališča vlade dosedanjega premiera Cyran-kiewioza, ki mu je zaradi tega daj priznanje.
Nov zakon o otroških dodatkih v ZRN
BEOGRAD, 23. decembra (Tanjug) — Uprava DSZZ za delavce, začasno zaposlene v tujinij je sporočila, da je bil v ZRN spremenjen zakon o otroškem dodatku. Jugoslovanski delavci, ki so v teh dneh prišli iz ZRN, da bi preživeli praznike na svojih domovih, naj bi ustreznim službam za delo v ZR Nemčiji pravočasno poslali prijave za ureditev otroškega dodatka.
Z novimi predpisi so pogoji za dosego pravic do otroškega dodatka liberalizirani. Tako imajo pravico, z veljavnostjo od 1. septembra letos, do otroškega dodatka za drugega otroka vsi delavci, katerih letni dohodki niso višji od 13.200 zahodnonemških mark. Do sedaj so imeli pravico do otroškega dodatka za drugega otroka samo delavci, s skupnimi letnimi dohodki do 7.800 mark. S spremembo dosedanjega zakona se je povečal dodatek na tretjega otroka od 50 na 60 mark.
Pogovori
KarHeP-šafei
BEOGRAD, 23. decembra (Tanjug) — Nocoj sta se v Beogradu sestala podpredsednik ZAR Husein el šafei s članom sveta federacije Edvardom Kardeljem. V prisrčnem in prijateljskem ozračju, ki je značilno za odnose med obema državama, je prišlo do izmenjave mišljenj o mednarodnih in drugih aktualnih problemih skupnega interesa.
Po pogovorih je Edvard Kardelj z ženo priredil intimno večerjo v čast El ša-feija in njegove žene ter drugih povabljencev.
^koli sto zbornikov na svobodi ^
ATENE, 23. dec. (UPI) — Danes so pustili iz zaporov približno sto političnih zapornikov, ki so bili zaprti na otoku Leros, od prihoda na oblast vojaškega režima 1967. leta. Zapornike so pripeljali z ladjo v Pirej. To je prva skupina od 300 zapornikov, ki so jo spustili na svobodo pred k on cepi letošnjega leta po vladnem sklepu, ‘ki so ga sporočili preteklo soboto. Novih 340 zapornikov bodo izpustili v prihodnjih štirih mesecih, če bo v Grčiji mirno.
Odstop v IhiMianski Drami
Ljubljana, 23. dec. — Ker tudi na svoji današnji seji svet delovne skupnosti ljubljanske Drame ni mogel najti enotnih poti iz težav, iz katerih so vodstvo drame in samoupravni organi že vse leto iskali iskali izhod, je del sveta, ki ga sestavljajo igralci, odstopil Prav tako je podal ostavko tudi vršilec dolžnosti ravnatelja Janez Ne-gro. S svojim odstopom so hoteli dati možnosti iskanja novih poti za urejanje problemov ljubljanske Drame.
V GRADEC po igrače
k tvrdki KOCH in nič drugače!
Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
MARJAN KOS
Zbornični svet in odbor o ukrepih za izboljšanje oskrbe z živinsko krmo
LJUBLJANA, 24. dec. Danes so na seji sveta za kmetijstvo in živilsko industrijo ter odbora za zadružništvo in kooperacijo razpravljali o ukrepilv za izboljšanje oskrbe z živinsko krmo in o razširjenem sporazumu za govedo, meso in mleko.
Telegrami
BENEDIKTOV ODHAJA — BEOGRAD. Dosedanji sovjetski veleposlanik v Beogradu Ivan Benediktov je bil na poslovilnem obisku pri predsedniku skupščine SR Srbije Dragoslavu Markoviču in predsedniku republiškega IS Milenku Bojaniču.
ŠUKEIROVA TURNEJA — KAIRO. Predsednik ljudske skupščine ZAR dr. Labib Šu-keiri bo obiskal Cejlon, Malezijo, Indonezijo, Indijo, Nepal, Pakistan, Afganistan, pozneje pa Se Kitajsko, Vietnam, Mongolijo, Tunis in Maroko. Njegovo potovanje je del široke politične pobude ZAR, s katero želijo razložiti svetu egiptovska stališča do krize na Bližnjem vzhodu.
DAUD V ANKARI — KAIRO. Diedin Daud, član najvišjega vodstva arabske socialistične unije, je na čelu delegacije ZAR odpotoval v Turčijo. Pozneje bodo obiskali tudi NDR in Češkoslovaško, šefom držav bod izročili osebne poslanice predsednika El Sadata.
FAJEK DOMA — KAIRO. Egiptovski ■ minister za informacije Muhamed Fajek se je vrnil s turneje po zahodni Afriki. Obiskal je Gvinejo, Senegal, Mali in Mavretanijo.
BUMEDIEN V LIBIJO — TRIPOLI. Alžirski predsednik Huari Bumedien bo v soboto prispel na uradni obisk v Libijo. Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Gadafi je izjavil, da bodo med Bumedienovirn obiskom določili, kakšno vlogo bo imel Alžir v boju proti Izraelu.
ŽIVKOV V MADRIDU — MADRID. Na poti iz Rio de Janeira je se predsednik bolgarske vlade za dva dni ustavil v Madridu. Izjavil je, da je njegov obisk v Španiji »strogo zaseben«.
DEMOKRATSKA STRANKA — ANKARA. Včeraj je bil za predsednika pred kratkim ustairavoljene turške demokratske stranke izvoljen Ferruh Bozbeyli. V tej stranki je štirideset poslancev in senatorjev, bivših članov vladajoče stranke pravice.
ZA TUJE DELAVCE — BONN. Občin-ski svet v \Viesbadnu bo ustanovil »posvetovalni odbor tujih državljanov«, ki naj bi pred mestnimi oblastmi zastopal koristi tujih delavcev. Najprej bo treba poskrbeti za redno šolanje otrok in za boljša stanovanja.
MINISTRSTVO ZA TURIZEM — BUKAREŠTA. Novo ministrstvo, ki so ga danes ustanovdili v Romuniji, bo usklajevalo vso turistično dejavnost in usmerjalo delo turističnih organizacij v državi.
PRAVOSODNI MINISTRI — KAIRO. V Tripoliju se bodo februarja sestali pravosodni ministri iz ZAR, Libije, Sudana in Sirije, da bi uskladili pravosodne zadeve v vseh štirih državah.
PREMIRJE — SAIGON. Tridnevno premirje je na predlog nacionalne frcnte za osvoboditev Južnega Vietnama začelo veljati včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času. Ameriško poveljstvo in saigonske oblasti priznavajo samo enodnevno ustavitev oanja.
PROTI KOLERI — DŽEDA — V Saudski Arabiji se .je’ začela množična kampanja cepljenja proti koleri, ker se je ta bolezen pojavila v več afriških in azijskih državah, iz katerih pričakujejo na tisoče romarjev, namenjenih v Meko.
OBLETNICA — KAIRO. Egipt je danes proslavil 14-letnico umika britanskih, francoskih in izraelskih čet s Sueškega prekopa in Sinajskega polotoka po vojni v letu 1956.
SMRTNE KAZNI ZA TIHOTAPCE — TEHERAN. V mestu Zandjan v Iranu so včeraj ustrelili tri tihotapce mamil, stare med 20 in 36 leti. Na smrt jih je obsodilo neko vojaško sodišče. Tako se je od lanskega julija do danes število usmrčenih tihotapcev povečalo že na 70.
SMRT IZRAELSKEGA AGENTA — AMAN. Visoko poveljstvo palestinske revolucije je sporočilo, da je bilo v nedeljo v Džablajahu severno od Gaze ubitih več policajev in neki višji oficir izraelske tajne službe, potema ko je eksplodirala bomba, ki so jo komandosi nastavili blizu policijskega komisariata.
Pa še to:
MINI-MAKSI-MIDI — Tudi prodajalci novoletnih smrečic in jelk so povzeli modno kombinacijo mini-maksi, za katero se navdušuje naš mlajši ženski svet; zato prodajajo mini smrečice po maksi cenah. Kupci pa bi bili seveda bolj navdušeni za kombinacijo midi-midi ...
SONCE
vzide 07.41 zaide 16.19
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 25. dec. 1970 ob 0,7. uri
LUNA
vzide 04.45 zaide 13.25
delno
oblačno
oblačno
dež
nevihte
&
&
<S>
sneg
*=^r' megla burja
^ jugo
topla fronta ■w. hladna ▼ fronta lf okluzija
C
Vreme in temperatura 24. decembra 1970
kraji
Ljubljana
Planica
Brnik
*vredanca
Maribor
Sl. Gradec
Celje
Novo mesto
Koper
Reka
Pulj
Hvar
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
-'arajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Milano
Genova
Miinchen
ZUricb
Rim
Pariz
Berlin
Stockholm
Moskva
vreme ob 7 uri	»C	vreme ob 13 un	oC
oblačno	—5	poloblačno	—4
poloblačno	—12	jasno	—7
oblačno	—9	oblačno	—5
oblačno	—20	poloblačno	—16
oblačno	—3	poloblačno	—2
poloblačno	—6	poloblačno	—3
poloblačno	—10	jasno	—5
oblačno	—7	jasno jasno	—3
jasno	—1		3
jasno	0	oblačno	2
oblačno	—3	jasno	5
oblačno	6	oblačno	9
ploha	3	oblačno	10
oblačno	—7	poloblačno	—3
sneži sneži	—3 —6	poloblačno jasno jasno	—1 —2
poloblačno	0		11
oblačno	0	oblačno	3
—	—	poloblačno	—4
oblačno	5	poloblačno	0
sneži	—3	sneži	—2
—	—	jasno	2
—	—	jasno	—2
mesrla	—4	jasno	5
sneži	—6	sneži	—5
sneži	—5			
poloblačno	0	oblačno	5
jasno	7	jasno	
oblačno	—2	oblačno	—2
sneži	4	jasno	—4
oblačno	—9	—	
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Spremenljivo oblačno, najnižje nočne temperature med —8 in —13, na Gorenjskem —18,. najvišje dnevne malo pod 0, v Primorju 5 stopinj. Izgledi za soboto: spremenljivo vreme.
JUGOSLAVIJA:
Drugod po Jugoslaviji bo pretežno oblačno, v južnih krajih vmes padavine.
VREMENSKA sflKA:
Nad Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, ki se še poglablja. Nad našimi kraji in Alpami je jedro najhladnejšega zraka, padavine pa nastajajo ob njegovem severnem in vzhodnem obrobju.
my>; —oblačno, lo cm snega, žičnica in sedežnica obratujeta — Žičnica na Vogel: —10, oblačno, 30 cm suhega snega, nihalka in Žič* ruce obratujejo — Žičnica na Golteh Pri Mo-^oči: —12, delno oblačno, 14 cm pršiča, žičnica in sedežnica obratujeta, cesta prevozna — Pohorska vzpenjača-. —10. oblačno, 25 — pršiča — Bohinj—Dolina:	—9, jasno, 10
suhega snega, cesta prevozna — Planica: jasno. 25 cm snega — Jezersko: —11, oblačno 14 cm snega — Ljubljana: —5, oblačno, 6 cm snega — Celje: —10, poloblačno. 11 cm snega
cm
cm
—12,
Maribor: —3, oblačno, 17 cm snega — Slovenj gradeč: —6, oblačno, 8 cm snega — Mur. ska Sobota: —0, oblačno, $ cm snega — Novo —**• hlačno, 17 cm snega — Postojna: “T1,1’ delno oblačno. 5 cm snega — Brnik: —9, oblačno, 2 cm snega — Kranjska gora: —13, jasno^ 20 cm suhega snega, vlečnice: Bukovnik. Mojca, Vrsnina in prvi del sedežnice obratujejo, drsališče zaprto — Dom na Komni: —13, oblačno, 28 cm suhega snega tov žičnica ne obratuje — Kredarica: —20, oblačno. MO centimetrov snega.
V.



■J.


ELOppDE
LOppDEL
OppD ELO
1i a I
Praznična
okrasitev
doma
Vsaka družina trna svoje čisto domače praznike, za katere je značilno tisto prijetno vzdušje, ki se ga vedno radi spominjamo, zlasti še, če smo daleč od doma. Zato je prav, da take navade gojimo, saj so pogosto izdaten vir življenjske ravni in navezanosti na dom. Ob takih dneh vsa družina prispeva svoj delež, glavna naloga pa seveda leži na gospodinji in največkrat je odvisno od njene domiselnosti, kako se bo posrečilo kljub tesn0 odmerjenemu času in denarju ustvariti lepo praznično razpoloženje.
Zelo važno je, da si ne nalagamo več, kot zmoremo: živčno izčrpani bomo praznik prej pokvarili kot polepšali! Zato si pravočasno napravimo načrt in vse, 'kar se da opraviti že prej, tudi res prej opravimo. Med glav-r	na opravila pred prazniki sodi te-
meljito čiščenje stanoanja in vsi x 'i	nakupi, razen pokvarljivega bla-
fc.^ 'v ga, ki ga nabavimo zadnji dan. '£	Pravočasno si oglejmo tudi prati	mično obleko, svojo in vseh dru-
*	0	.	žinskfh-članov, če ni potrebna či-
j	S n	Stenja, ali obnove, če bomo za to
*	: priložnost spekli domače pecivo,
potice ali torto, vse tp že lahko ]	„ kak dan prej pripravimo. Enako
* je tudi s hladnimi jedili, ki lahko počakajo. Na vse to pomislimo že prej, da nam bo ostalo za sam praznik le najnujnejše delo, ki nas ne bo prekomerno utrudilo tn nas tako prikrajšalo za dobro voljo.
Da bo dom že na prvi pogled drugačen, bolj slavnosten kot ob navadnih dneh, ne pozabimo na dekoracijo. Pri tem delu naj sodelujejo prav vsi domači, saj so take priprave prav zabavno raz-i ; vedrilo za deževno nedeljo. Premislimo, kako bomo okrasili jedilno mizo, pa tudi ves prostor
naj dobi slavnostno »obleko«, ki je seveda odvisna od vrste slavja. Za vsako priložnost se poda cvetje, ne bo pa vedno enako in edino dekoracijsko sredstvo.
Če bo npr. naš mali prvošolček pripeljal ob rojstnem dnevu svoje nove prijatelje na dom, bodo pisani balončki in trakovi navdušili slavljenca in povabljence. »Najstniki« in »najstnice« se bodo veselili velikih papirnih cvetov, ki bodo še dolgo krasili njihove sobe in jih spominjali na prijetno zabavo. Ob očetovi petdesetletnici ali dedkovi petisedemdcsetletni-ci pa bo dekoracija bolj umirjena, morda lep šopek, povezan z velikansko pentljo. Za srebrno ali zlato poroko izrežemo iz trde srebrne folije številko obletnice in jo pritrdimo na vidno mesto: za prtiče na pogrnjeni mizi pa zataknemo posrebrene ali pozlačene mirtine vejice Za novoletne praznike ali za silvestrovanje lah-
Aktualna
tema
i


r • ! - J
EP' * ”




-s:.r":f
Foto: Joco Žnidaršič
Zimska pravljica
ko namesto običajnega dekorja za novoletno jelko za spremembo napravimo vso dekoracijo iz pozlačenega suhega cvetja, trav, praproti ali podobnega. Največ fantazije lahko razvijemo pri pripravah pustne dekoracije. Ta je za maškarado prav tako nujna kot maškare same!
Pa še in še bi 'lahko naštevali priložnosti, ko želimo s spremenjenim domačim okoljem ustvariti dobro voljo. Ena najbolj spremenljivih in učinkovitih dekoracij je »mobile«. Spretne roke bodo znale obesiti nanj za vsako priložnost primeren dekor. Novoletne zvezde in krogle, pirhi, najrazličnejše fantazijske živali in cvetovi ter čisto abstraktne oblike bodo ob primerni svetlobi dajali tako različne efekte, da se jih ne bomo zlepa naveličali gledati. Zlasti če obesimo »mobile« nad pečjo, bo res vedno »mobilen«, ker ga kroženje toplega zraka vedno giblje in mu tako spreminja sliko, kar daje poseben čar tej »igrački«.
Novoletni prazniki se bližajo in zdaj je čas, da pobrskamo po svoji fantaziji in poiščemo kakšno originalno misel, potem pa se čimprej lotimo priprav, ki bodo poplačane z najboljšim slavnostnim razpoloženjem.
INZ. MARJETA KREGAR
Novoletni bife za Diijetno praznovanje
Za novoletne praznike pričakujemo obisk sorodnikov, prijateljev in znancev, da si voščimo ob
prijetnem večeru ali popoldnevu vse najboljše za prihodnje leto. Navada je, da ob takih priložnostih postrežemo goste. Za nenapovedane goste imamo hitro skuhan čaj ali črno kavo, zraven serviramo drobno pecivo, potico, drobne nadevane kruhke ali na hitro pripravljen narezek. Seveda moramo imeti za take praznike vedno nekoliko večjo zalogo raznih živil v shrambi ali hladilniku, da ni zadrege. Tudi steklenica vina ali sadnega soka mora biti na zalogi za nenapovedane goste, ravno tako nekaj sadja za otroke.
Za napovedane goste, s katerimi bomo skupaj nekaj ur, pa je najbolj praktično pripraviti bife. V njem je vse razvrščeno in pripravljeno, da lahko tudi domači mimo sede pri zbrani družbi, ker si gosti sami postrežejo. Za bife pripravimo le tiste jedi in pijače, ki lahko nekaj časa stoje, ne da bi spremenile svoj lepi videz ali se celo pokvarile. Navadno se vrste v bifeju mesni in sladki prigrizki ter razne pijače. K mesnim ploščam postavimo še zelenjavne in druge solate. Pripraviti moramo tudi primeren pribor, majhne krožnike in priložiti pribor.
Sladice lično naložimo na servirne krožnike. Suho pecivo jemljemo in jemo z roko. K skledicam s kremo, stepeno smetano, strnjenki in podobnim posladkom pa damo jemalno lopatico, male krožnike in vilice ali žličke. Enako pripravimo pribor tudi za sadne solate in kompote. Ne smemo pozabiti na prtiče, ki so lahko papirnati.
Hladne pijače nalijemo v steklenice, vrče ali posodo za bovlo, naokrog pa razvrstimo kozarce. Tople pijače, npr. punč, čaj, vrelo vino in tudi črno kavo pripravimo v kuhinji in jih prinesemo v bife v ročki za čaj ali kavo, punč pa v posebni posodi, kuhano Vino v steklenici, oviti s prtičem.
Pijačo natočimo v že pripravljene kozarce ali skodelice, gosti pa si jih vzamejo sami iz bifeja.
Gostom, ki radi pripravljajo jedi po svojem okusu, postavimo v bife še sladkornico s sladkorjem, solnico, posodo s poprom in gorčico. Za odlaganje uporabljene posode in pribora pripravimo manjšo mizo ali podoben kos pohištva, tako da se ne bo mešala s čisto, ki je pripravljena v bifeju.
Poseben poudarek bo dala našemu bifeju seveda primerna okrasitev, h kateri spada pravzaprav že okusno razporejen pogri-
njek, olepšan z vabljivimi skledami ali podstavki s sadjem. Okrasje naj ne bo vsiljivo, poudarja naj le praznično razpoloženje, ne pa ovira prost pristop k bifeju in izbiranje med ponujenimi prigrizki. Vejice zimskega zelenja na belem prtu ali nekaj na tenkih srebrnih nitkah obešenih sreberilh krogel nad mizo, a tako visoko, da se ne more nihče i glavo zadeti vanje, so skromen, a prijeten okras.
Recepte, s katerimi lahko popestrite novoletni bife, objavljamo na naslednji strani.
IZ VSEBINE:
DOM IN DRUŽINA	f
Likalni stroji	/
VRT IN BALKON
Izbor najlepših rož popenjavk
; ■'	-	: i1
TABORNIŠKI KOTIČEK
Tretja preizkušnja medvedkov in čebelic
V SVETU ČEBEL
Izrojenec
;
POGLED SKOZI MALO KAMERO	\
Strah je odveč
NA PRAGU NOVEGA LETA
Življenje riše otrokove želje
PLANINSKI LEKSIKON
Katera gora je najvišja?
Likalni stroji
V torek je bila v Potrošniško informativnem centru demonstracija likanja z likalnim strojem CORDES. Tudi zadnji torek letošnjega leta, 29. XII., bo od 17. uri demonstracija. Ker prav goto-vo ne morejo vsi, ki jih zanima likanje, priti na demonstracijo, bi vam želela o problemih, ki vas zanimajo kaj napisati.
Odkar je pri hiši pralni stroj, ki marljivo pere, se grmadijo kupi nezlikanega perila. Perila, ki ga ni treba likati, je še malo: moške srajce, nekaj osebnega perila in v zadnjih mesecih tudi posteljnina iz Bombažne tkalnice in predilnice Tržič. Likanja se marsikatera gospodinja boji. Likalni stroj bi ji delo precej poenostavil ki skrajšal. Pa kaj, ko se tudi likalnega stroja skoraj boji: najprej mu ne zaupa, potem ne zaupa v svojo spretnost in nazadnje se prestraši še cene.
Kaj boste pridobile z likalnim strojem?
Olajšal vam bo naporno in dolgotrajno likanje. Z dobrim likalnim strojem boste v istem času zlikale dvakrat več velikih in majhnih, - neoblikovanih, ravnih koso perila in enkrat več oblikovanih kosov perila. Seveda je čas privajanja na likalni stroj nekaj daljši, toda če boste znale perilo za likanje pripraviti, vam bo šlo delo laže in hitreje od rok.
Kako morate pripraviti perilo za likanje s strojem?
Gladke ravne kose perila obesite tako, da visi -tretjina na eno stran in dve tretjini na drugo stran vrvi. Niti- tkanine morajo ležati vzporedno z vrvjo, druge pa pravokotno na vrv. Robovi morajo biti poravnani in nategnjeni.
Srajce, spalne srajce in vrhnji del pižame obesite tako, da visi spodnji del čez vrv, pripnite pa jih na šivih. Spodnja krila, hlače ipd. obesite v pasu.
Suho perilo skrbno zložite, po možnosti tako, kot ga boste potem vlagale v likalni stroj.
Dve uri pred likanjem perilo navlažite z mlačno vodo. Vlažite ga na ravni ploskvi in potem ga skrbno zložite. Ko likate, si po-stavite košaro z navlaženim perilom na levo stran stroja, na desni strani stroja pa si pripravite stojala za obešanje zlikanih kosov perila. Zlikano perilo boste zložili šele na koncu, ko boste že vse polikali. Na stojalu se bo toplo perilo ohladilo, in če je še vlažno, tudi osušilo.
Kako deluje likalni stroj?
Strojno likanje je podobno navadnemu likanju. Likalni valj prevzame vlogo mize ali likalne deske, kovinska ogrevalna ploskev pa vlogo likalnika. Ko pritisnete z nogo na pedal, se začne valj avtomatsko obračati. Nanj .pritiska ogreta ogrevalna ploskev z določeno silo. Med valji in ogrevalno ploskev vložena gladko poravnana tkanina se zaradi toplote in pritiska ogreje in poravna.
. Temperatura ogrevalne ploskve mora biti za vsako tkanino drugačna. Zaželeno temperaturo nastavite z dvema termosta Iškima stikaloma, ki sta navadno name ščeni na vrhu ogrevalne ploskve.
Kako so izdelani likalni stroji?
Izberete lahko stoječi ali namizni likalni stroj.
Stoječi likalni stroji so lahko na kolescih, da ga prepeljete tja, kjer boste likale. Namizni likaliy stroji so precej težki, zato je najbolje, da ga imate postavljenega v bližini prostora, kjer navadno likate.
Dom in družina
Predno boste izbrale likalni stroj, morate vedeti tudi to, kako velik naj bo valj likalnega stroja. Ce imate veliko gladkih kosov perila, potem kupite likalni stroj, ki ima 65 cm dolg valj. če imate več oblikovanega perila, pa zadošča valj, dolg od 55 do 65 cm.
Kakšen je likalni' stroj COR-,DES? '
Na demonstraciji sem pokazala likalni stroj CORDES tip 830. Stroj je pritrjen na zložljivo o-grodje s kolesci. Ogrodje je' tudi podstavek za stroj. Zložen stroj je visok 93,5 cm, širok 76,5 cm in globok 34 om. Težak je 33 kg. Valj je dolg 65 cm in ima 15 cm • premera. Skupna priključna moč stroja je 2,05 kW, od tega je priključna moč grelcev 2 kW. Stroj morate preko varnostnega — šu-ko vtiča priključiti v varnostno vtičnico na električno omrežje z napetostjo 220 V, ki je zavarovana z 10 A varovalko.
Iz Zahodne Nemčije uvažajo stroje pri TEHNOUNION. Zagotovljen je servis, prav tako rezervni deli.
M. L.
Pletilni
tečaji
Svetovna in domača poraba pletenin stalno naraščata. Lepa zunanjost, prileganje telesu, prijeten občutek pri nošenju, propustnost zraka, toplotno varovanje ipd. so prednosti pletenin.
Med njihove pomanjkljivosti pa prištevamo razpletanje, podiranje stolpcev in krčenje oziroma nezadostno stalnost oblike. Z novimi -konstrukcijami strojev in z novimi načini pletenja z vezavo je mogoče spreminjati lastnosti pletenin. Pletilni stroji so se močno uveljavili v naših gospodinjstvih. Posebno novost predstavljajo japonski pletilni stroji znamke BROTHER. Ti stroji so opremljeni z avtomatičnim uravnavanjem vzorcev. Na njih lahko avtomatsko izdelujemo čipkaste vzorce brez snemanja pentelj. Možna je izdelava gostih vzorcev, norveško, patent in cik-cak pletenje. Posamezne vzorce z lahkoto izbiramo. Posebnost tega stroja .so možnosti z učinki tkanja. S to tehniko lahko izdelujemo plašče, kostime, jopice, okrasne blazine ter domače tkanine. Aparat ima kot dopolnilo dvojno ležišče za igle s preko 400 igel za navadno pletenje, patent in polipatent. za rebrasto in okroglo pletenje. Bro-ther stroj imajo trenutno r,a zalogi pri Metalki, sicer pa tudi v Centromerkurju in pri NAMI.
Zaradi pogosto izražene želje potrošnikov bo potrošniško informativni center CZNG ponovno organiziral tečaj pletenja z ročnimi pletilnimi stroji,vseh znamk. Tečaj pletenja se bo začel 4. januarja in bo trajal do 11. januarja. Tečajnice bodo imele 80 ur praktičnega pouka, torej vsak dan po 10 ur, vključno soboto in nedeljo. Imeti morajo svoj stroj katerekoli znamke in podstavno mizico. Cena tečaja je samo 550 novih dinarjev. Število tečajnic je omejeno. Informacije, prijave in vplačila sprejema Potrošniško informativni center CZNG Ljubljane Gradišče 2 — tel. 22-559. S prijavo pohitite, ker ji že poteka rok. '	A. P.
Predlogi za novoletni bife
NOVOLETNI PUNC Četrt kilograma sladkorja, liter ruskega čaja, sok dveh limon, liter rdečega vina, malo ruma, limonina lupinica in nekaj klinčkov. Vse skupaj dobro zmešamo, nazadnje prilijemo vrel čaj in segrejemo, da je pijača vroča pred serviranjem.
SLANI MANDELJNI Slani mandeljni so zelo priljubljeni in jih lahko postavimo na mizo skoraj k vsakemu prigrizku, pijači ali sadju.
Nekaj pesti mandeljnov damo v vrelo vodo in jih v njej pustimo nekaj minut. Nato jih bitro olupimo in dobro posušimo v prtiču ali pečici. V železni ponvi segrejemo malo olja, toliko, da je dno pomaščeno, in damo v ponev naenkrat toliko mandeljnov, da je dno pokrito. Potem jih mešamo toliko časa da porumeni;. Ce bodo mandeljni pretemno praženi, grene. Zarumenele mandeljne damo na bel papir in še vroče posolimo z drobno soljo. Serviramo jih v stekleni ali porcelanski skledici. Pripravimo jih lahko prej, hranimo pa jih v dobro zaprti škatli.
PIKANTNI ZVITKI 10 tenkih rezin pariške ali mortadela salame, 4 trdo kuhana jajca, sol, poper, zelen peteršilj ali drobnjak, gorčica, kisle kumarice, kuhano korenje.
Rezine salame olupimo' Jajca sesekljamo, jih zmešamo s soljo, poprom, sesekljanim zelenim peteršiljem ali drobnjakom in gorčico. S to zmesjo namažemo rezine salame, jih zvijemo, položimo na krožnik in okrasimo z rezinami kislih kumaric in kuhanega korenja.
OCVRTE POGAČICE 20 dkg moke, 20 dkg ocvirkov, 20 dkg sladkorja, cimet, sol, klinčki, jajca, marmelada.
Med moko razdrobimo sesekljane ali zmlete ocvirke, dodamo sladkor in zdrobljene dišave ter podmetemo v testo, ki naj počiva četrt ure na hladnem, Nato ga razvaljamo za nožev rob na debelo, ga razrežemo na kroge in jih spečemo. Po dve in dve pogačici zlepimo z marmelado.
ŠUNKINI KOLAČKI 25 dkg moke, 10 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, 1 dl mleka, 2 dkg kvasa, sol, 15 dkg šunke.
Med moko razdrobimo surovo maslo, dodamo rumenjake, v nekaj žlicah mleka ali vode razdrobljen in vzhajan kvas, osolimo, ugnetemo srednje trdo testo, in ga pustimo vzhajati. Potem oblikujemo za oreh velike kroglice in vsaki v sredini naredimo jamico. Kroglice položimo v namazan pekač, pomažemo z beljakom in spečemo v pečici. Vdolbine ohlajenih kroglic nadevamo s sesekljano šunko.
SRBSKA PITA
40 dkg moke, 15 dkg sladkorja, 4 žlice mleka, jajce, žlica rastlinske masti, 3 žlice medu, žlička sode bikarbone, krema (pol litra mleka, 3 žlice pšeničnega zdroba, margarina, 20 dkg sladkorja v prahu, rumenjak). Poliv: 2 žlici olja, 3 rebra naribane čokolade.
Iz moke, sladkorja, mleka, masti, sode bikarbone in medu naredimo testo, ki naj počiva na hladnem.
Iz mleka, zdroba, margarine skuhamo mlečen zdrob, katere-

Foto: Joco Žnidaršič
Hladen studenec
mu dodamo med mešanjem stepen rumenjak. Pripravljeno kremo postavimo na hladno. Testo razvaljamo v tri enake dele in spečemo v vroči pečici. Ohlajenega namažemo s pripravljeno kremo, pokrijemo z drugim, spet namažemo in pokrijemo s tretjim delom.
Tako pripravljeno pito polijemo s čokoladnim polivom: olje in naribano čokolado mešamo na štedilnikovi plošči, da je gladko; mešamo še toliko časa, da se ohladi.
Pito hranimo do serviranja na hladnem.
SADNI STOLPIC
Kupimo ali naredimo biskvit in ga zrežemo na rezine, lahko pa uporabimo tudi večje piškote. Na vsak košček biskvita ali piškot položimo vloženo breskev ali marelico, nanjo damo marmelado in potresemo z narezanimi mandeljni. Na pripravljeno podlago nabrizgamo stolpič sladke stepene smetane.
OREHOVI POLJUBČKI
3 beljaki, 15 dkg sladkorne moke, 5 dkg orehov, 3 dkg moke, mast in moka za pekač.
Iz svežih beljakov naredimo trd sneg in vanj počasi vtepemo sladkorno moko, ki mora biti dobro suha. S kuhalnico primešamo zmlete orehe in presejano moko ter polagamo majhne kupčke na z maščobo namazan in z moko potresen pekač. V topli pečici sušimo pecivo dobre pol ure.
Poleg mesnin, sladic in pijač naj v novoletnem bifeju ne manjka najrazličnejšega sadja, po katerem radi segajo tudi odrasli.
Kuhinjska
ura -
lepo darilo
Delo v sodobno urejeni kuhinji se odvija hitro, ekonomično in točno le, če ga spremlja merilec časa. Ura je torej naš gospodar, ki vse uravnava, daje delu ritem, ga vodi, za trenutke zaustavi in zopet začenja, Ce je nimamo ali če se pokvari, nastane v gospodinjstvu zastoj kot v obratih in tovarnah, kadar izpade električni tok. Ko se nam najbolj mudi, si želimo, da nas neizprosna ura ne bi nadzirala in če bi se dalo, bi jo najraje zadržali in zaustavili, da bi zamujeno dohiteli. Sicer pa pogledujemo avtomatično nanjo; kolikokrat na dan, niti ne vemo.
Od ure je odvisno že kuhanje drobnega jajca, želite mehko, pol trdo ali čisto trdo? Važno vlogo odigrajo minute pri peki drobnega peciva, 20 minut ne smemo odpreti pečice, če so v njej princeskini krofki. Zapomniti si moramo vsaj približno, kdaj smo
porinili v pečico potico, koliko časa pečemo rulado, kdaj bo treba pripraviti piščanca, da bo opoldne na mizi. Tudi ekonom ima svoje muhe.
Torej ne pozabite na uro — darilo, ki ga nujno potrebujete. Lepa izbira ur je na voljo v večjih trgovinah in trgovskih hišah, še posebno mikavne so one iz črne kovine s svetlimi številkami, kazalci in drobnimi okraski. Na prazni steni so kot velike snežinke z razgibanimi robovi, za spremembo temne, skozi katere se kaže pastelna barva beleža. Ure tečejo z baterijskim vložkom vse leto, torej odpade vsako navijanje.
Ko govorimo o uri, torej o času, je prav da s tem povežemo še organizacijo dela. Poglejmo na uro: koliko časa bomo prihranili, če se bomo dela lotili načrtno.
Kuhanje kosila ali večerje razpade navadno v dva dela: predpripravo in pripravo, V predpripravi lupimo, trebimo, režemo. Gospodinja, ki se bo trikrat lotila enakega dela, bo gotovo zanj potrebovala več časa kot ona, ki bo vzela enkrat nož v roke in na-lupila korenček, peteršilj in zeleno za zelenjavno juho, krompir za kašo in kumare za solato ali omako.
Po istem zgledu bomo nasekljali čebulo in zelen peteršilj za vranične vložke in mleto meso, nekaj čebule in peteršilja pa bomo prihranili še za večerni obrok, ko bomo spražili možgane.
Marsikatero delo nam olajša mešalec. Dvakrat nam ga olajša, če razmešamo najprej krompir za pire, nato špinačo, ga oplaknemo in pripravimo še sadni sok. In če je že v pogonu, napravimo še majonezo, ki bo na jedilniku šele naslednji dan. Nič zato, če stoji v hladilniku nekaj časa, nam pa ne bo treba mešalca spet sestavljati, čistiti in pospravljati.
Na času pridobimo, če jedi kuhamo v nižjih in širših posodah, ker hitreje zavrejo in se prej zmehčajo.
Ko spečemo sladico, postavimo v izklopljeno pečico posodo ali pekač, kamor smo natresli nekaj moke. Vročine je še dovolj, da se moka lahko obarva in je nared, kadar jo potrebujemo za prežganje. Počasno mešanje in praženje odpade.
Omislimo si vsaj dve proti ognju odporni posodi, ki .ju lahko iz pečice neposredno postavimo na mizo. Prihranimo si pomivanje in pospravljanje velikega okroglega ali ovalnega krožnika, ki je sicer posrednik.
Težko se privajamo na pečenje ali mehčanje jedi v foliji. Ne samo da folija obdrži jedem okus in njihov lastni sok, da jedi lahko pripravljamo brez maščobe, prednost je še večja: hkrati lahko pripravljamo več jedi, vsako zavito v svoj kos folije. Namesto trikrat po pol ure kuhanja ali dušenja potrebujemo za vse tri le pol ure. In zopet je potrebna kuhinjska ura, ki meri čas in ukazuje.	M. P.
PREGLED TRZfiSH CEN
A r t i a e i	LJUBLJANA	MARIBOR	NOVO MESTO	KRANJ	KOPER	M. SOBOTA	CELJE	|
CVETACA	6—8	6-8	4	5	3-4	3,50	4,2°	1
ČEBULA	2,50—3'	7—10	3,50	3	3-4	2,50—2,80	2,70—4	I
ČESEN		7—10	10—12	10-12	7-8	9	9—10	1
FIŽOL	5—7	6—7	7—8	6—7	6-8,5ff	5,50-7,80	*6 1
KROMPIR	1	1—1,20	L	1	-1-1,20	0,70—0,90	1,10 1
KOLERABA.	3		2	2—3	2		
KORENJE	6-8	4—5	7	6	3-4	1,80	1,50-3	1
MOTOVILEC	1	i		12	10	7—8	*	10—14	1
OHROVT	2-4	4	2.50—3	4	3	2-2,50	2,20	2,50 ~	1
OHROVT - brstični	3— ,'l		. 6		6		I
PESA	3	3	3,50	3	2-3	1,20	1,50—3	1
POR	6-8	4	4		4-5	3,50	3—4	3
PETERŠILJ	8	4—5	5	6	5—6	3,80	4,80—6	1
PARADIŽNIK	4—4,50			4	7-8	7,50	8,40	1
REPA	2	2	2	1			
REPA - KISLA	4	3	3,50	3	3,20	1,80	3 1
RADIČ	5—16	8—10	4	8	4-7		9,30	I
SOLATA - endivija	6—10	6—8	5	4—5	4-5	4,80	4—5	1
ŠPINAČA	8-10	6—7	6	6		4	6 1
ZELJE	2	3,50	2	1,80	2	1,30	1,40	1
ZELJE - kislo	4		3,50	3—4	3,50	2,80	3	|
ZELENA	6-8	4—6	4	4	3-4	4	4,80	I
FIGE — suhe	6-7		7	4		8	1
m GROZDJE	4,40-5,50	4,80—5	5,50—6	5	4.50—5,50	4,80	1
£ HRUŠKE	3-5	3—5	5	4	4-5		4	1
JABOLKA	2-3	1,20—2	4—5	1,60—2	3-4	0,80-1,50	2—3,20	1
2 KOSTANJ	4						
CO LIMONE 5	5,50	5,20	5	6	4,50	5 30	5	1
s OREHI	10	7-8	4	8-9	9	6 90	I
O OREHI - jedrca	23—28	18—21	20	25—26'	36	30	32	1
Q POMARANČE	4,60—5	5	~r	5	5	5	4,90	4,60	1
co SLIVE - suhe	3.o0	4	5	4	5,50	5	4 1
^ BANANE	5,50	5,50	5,30	6	5,50	5,30	5,60	1
< JAJCA Q				0,65—1,10	O 1 §	0,75—1	8,80—0,90	0,90—1	0,70	0,80—1	I
lu SMETANA	10	10	12	10—12			10	J
55 SIRČEK <skuta)	6-8	8	6	6			
NOVOSADSKA BORZA
Pridelek
cena za 1UU Kg sr.an.ie na oora
mehka pšenica	120	večje povpraševanje od ponudbe
trda pšenica	127	večje povpraševanje od ponudbe
koruza	119—121		večje povpraševanje od ponudbe
umetno sušena koruza	120-	-1222	večje povpraševanje od oonudbe
pšenična moka Up »600« b	165	usklajena ponudba in povpraševanje
ječmen za krmo	115	usklajena ponudba ir povpraševanje
mešanica ječmena in pšenice	110	večje povpraševanje od ponudbe
oves	100	večje povpraševanje od ponudbe
pšenični otrobi	85	usklajena ponudba in povpraševanje
rezanci sladkorne pese	70	usklajena ponudba in povpraševanje
beli fižol	350	usklajena ponudba in povpraševanje
sončnice	180	usklajena ponudbo in joovpru še vanje
svinje iz kooperacije	780	usklajena ponudba .n povpraševanje
svinje iz farme	810	usklajena ponudba in povpraševanje
krave (600-700 kg)	740	usklajena ponudba in povpraševanje
junci simentaloi (400 kg)	920	usklajena ponudba in povpraševanje
bučnice	800	večja ponudba od povpraševanja
V zadnjem tednu na produktni borzi v Novem Sadu ni bilo zabeleženih bistvenih sprememb pri kupoprodajah. Nekoliko se je dvignila cena koruzi. Prodano je bilo skupaj ^180 ton umetno sušene in 200 ton naravno sušene koruze, povpraševa-nje po njej pa je še vedno veliko. Ponudene so bile tudi manjše količine krompirja in rdeče pese za seme, ter 309 ton zelene po 115 din za 100 kilogramov. V prodaji so bile tudi večje količine zaklanih prašičev, kot tudi prašičev za krmo ter enodnevnih piščancev, zadnje s sukcesivno dobavo.
Na
štirih
kolesih
«*
Le srečneži imajo garaže
Kdor ima avto, hoče imeti tudi garažo. Garažo si želi že vsaj sto tisoč Slovencev. Nekaterim se je nasmehnila sreča in so v družinskem proračunu zbrali toliko denarja, da so si zgradili hišo. Prav gotovo so v njej predvideli tudi prostor za avto. Ti so prav gotovo na najboljšem, še posebno, če je hiša ogrevana s centralr/o kurjavo. Cev centralne kurjave pod stropom garaže, le nekoliko slabše izolirana kot sicer, dovolj ogreje garažo, da tudi v najhujšem mrazu ne pade temperatura kaj dosti pod 10 stopinj Celzija. Moker avto se kmalu dobro osuši.
Le redki, ki so kupili ali dobili stanovanje v bloku, imajo v isti stavbi tudi garažo. Drugi so pri' siljeni iskati garažo zunaj stanovanjske hiše. Na izbiro Imajo nakup montažne garaže ali gradnjo lastne, če imajo v bližin; na voljo zazidljivo zemljišče. Garažne hiše, ki so vsaj v večjih mestih že nekaj običajnega, so pri nas še precej tuj pojem. Le v Ljubljani imamo eno, v gradnji pa je druga. Garažne hiše so lahko namenjene stalnemu garažiranju ali pa le dnevnemu parkiranju. In še tretja možnost je. Ta je najbolj pogosta. Parkiranje na prostem, pod milim nebom.
Gradnja lastne garaže stane precej denarja. Pred pričetkom gradnje, si morate pridobiti vso potrebno gradbeno dokumentacijo in gradnjo prilagoditi vsem zahtevanim predpisom.
Precej laže in pogosto ceneje je kupiti montažno garažo. V Sloveniji je na voljo že nekaj proizvajalcev montažnih garaž: ljubljanski Gradis, ljubljansko podjetje Hoja, industrijsko gradbeno podjetje Monter Dravograd celjski Ingrad in gradbeno podjetje Konstruktor iz Maribora, V skoraj vseh primerih morate sami pripraviti temelje. Zadostujejo štirje točkasti temelji na oglih garaže, ki si jih pride ogledat strokovnjak tovarne, predno vam s tovornjakom pripeljejo garažo. Temelji morajo biti v istj višini, dobro vkopani, važno pa je tudi, da je dovolj prostora za obračanje tovornjaka, ki pripelje garažo.
Skoraj vse garaže imajo v notranjosti rebra, da si lastnik lahko sam stene še dodatno toplotno izolira Zavedati Pa se rno-rate, naj je garaža tega ali onega proizvajalca ali pa grajena v lastni režiji, če v njej ne bo grelnega telesa ne bo topla. V garaži bo le za nekaj stopinj bolj toplo kot zunaj, saj Jo ogreva le zemlja.
Mnogi celo trdijo, da je pozimi slabše imeti avto v neogrevani garaži kot na prostem. Ta trditev je sicer nekoliko pretirana, saj mnogo pomeni imeti avto zavarovan pred atmosferilija-mi in pred nepovabljenimi gosti. Res pa je, da sol, ki se s ceste prilepi na dno avtomobila, naredi več škode v neogret.j garaži, kot 'na prostem. Sol za nekaj stopinj zniža zmrzišče vode. Ker je v taki garaži temperatura za tri do štiri stopinje višja od zunanje, slana brozga na dnu avtomobila v garaži ne zmrzne Rja nemoteno celo noč nažira pločevino, medtem, ko sol na avtu na prostem zmrzne in ne nadaljuje uničujočega deia.
Le ena je torej prednost gara-žiranja na prostem pred neogrevano garažo.
In sedaj preostane le še zad nji, najpomembnejši način parkiranja — ob pločniku pred hišo. Avto je popolnoma nezavarovan. Le varnostna ključavnica je skromno Jamstvo, da boste avto tudi zjutraj našli na prostoru, kjer ste ga zvečer parkirali.
Ob cestah ste prav gotove že opazili parkirane avtomobile, ki so prekriti s ponjavami iz različnih materialov. Mnenja o koristnosti take zaščite, so precej deljena. Nekateri trdijo, da avto pod takim pokrivalom ne more »dihati« in da vlaga pod ponjavo načne lak in pločevino. Dru-
gi zopet trdijo, da je avto dovolj dobro zaščiten pred padavinami in da se strošek 200 ali 300 din za ponjavo prav gotovo splača. Avto je zaščiten pred nočnimi padavinami, pa tudi sicer pozimi’ v nočeh dovolj dobro ščiti avto čez dan pa je treba ponjavo odstraniti, aa se »prezrači« in po možnosti osuši.
Bolj škodljivo kot koristno pa je, avto za daljši čas pozimi pokriti g ponjavo. Avto, ko ga pokrijete, namreč nikoli ni popolnoma suh. Pa četudi je, ne morete preprečiti, da vlaga ne bi ušla pod pokrivalo, tam zastajala in uničevala pločevino.
Lastnikom, ki avto puščajo ob pločniku, ne da bi ga kakorkoli zaščitili, svetujemo, da sproti odst ranijo padavine, ki zastanejo na strdil.
»Pomoč-informacije — prihodnje leto po novem. Od prvega januarja prihodnjega leta se mehaniki Avto moto zveze Slovenije ne bodo več vozili po cestah, pač pa bodo prešli na staekmirani način dela. To pomeni, da bodo veg dan na določenih mestih čakali na pozive voznikov, ki bodo zaradi okvare obstali na cesti. S tem se delokrog rumenih avtomobilov ceio širi, saj so doslej patruljirali le po glavnih cestah, sedaj pa bodo lahko pohiteli na pomoč tudi voznikom, ki bodo zašli v težave na stranskih oestah Vprašanje je le, kako bodo vozniki, potrebni pomoči, poklicali rumen avto, saj je na mnogih cestnih odsekih telefon zelo redek. Kasneje bo ljub ljanska pozivna številka 987, ki velja sedaj tudi za Trebnje, postala enotna tudi za ostale centre: Celje, Maribor, Nova Gorica, Radovljica in Postojna.
JUGOSLOVANSKI AVTO NI VEC SKRIVNOST!
Novinarjem revije »Avto« je u-spelo naskrivoma slikati prvi jugoslovanski avto, ki so ga Pred’ stavniki Crvene zastave pripeljali, seveda dobro skritega in varovanega, v Slovenijo, kjer so snemali propagandni film. Originalnim fotografijam so priložene tudi risbe novega avtomobila z vseh strani in celo risba armaturne plošče. Novi avto Jo kar najbližji sorodnik italijanskega avtomobila fiat 128, ima pa pet vrat in potlačen zadek. Zavesa je torej odgrnjena in ostane le; da izvemo še ostale tehnične podrobnosti.
Cena za kvadratni meter:
900/160 -- 17,70 DM + 34,35 ND
500/160 -- 20.- DM + 38,85 ND
4
Takojšnja dobava iz konsignacijskega skladišča:
Celje, Mariborska 17
KOVINOTEHNAi.v;;
ZASTOPSTVO TUJIH FIRM
V ZALOGI IMAMO
JEKLENE RADIATORJE
FIRME »BUDERUS«
ČZP PRIMORSKI TISK
KOPER, Muzejski trg 7
objavi j a prosto delovno mesto
KNJIGOVEZA
Pogoji: kvalificiran ali visoko kvalificiran knjigovez, urejena vojaščina, s 5 leti delovnih izkušenj in vešč ravnanja s knjigove-škimi stroji.
Interesenti naj pošljejo pismene prijave do 15. januarja 1971 odboru za medsebojna razmerja pri ČZP Primorski tisk, Koper.
12133
ZDS OSNOVNE ŠOLE BREZOVICA pri LJUBLJANI
razpisuje za določen čas od 4. 2. 1971 do 20. 6. 1971:
1.	UČITELJA
angleškega jezika;
2.	UČITELJA
varstva
Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano.	12148
»KOP«
HRASTNIK
oglaša
LICITACIJO
za prodajo:
prekucnika Csepel — havariran
kombija Zastava — vozen grelca Termogen 50.000 KCA l/h motorja Aran 10 KS in rabljene pisarniške opreme
Licitacija bo na bivši upravi dne 29. 13. ob 8. uri za družbeni sektor in ob 10. uri aa zasebni sektor.
Pogoji licitacije so običajni, cene ugodne. 12145
Komunalno obrtno podjetje Hrastnik
sprejme takoj:
I.
GRADBENEGA
DELOVODJO
GRADBENEGA TEHNIKA
GRADBENEGA
INŽENIRJA
KOMERCIALISTA
kot vodjo komerciale
Za vse je praksa zaželena, ni pa obvezna.
Interesnti za navedena delovna mesta lahko dobijo ŠTIPENDIJO za šolanje na ustreznih šolah;
*
sprejme tudi:
II.	KV KAMNOSEKA
12146
Eden izmed najboljših tosterjev v Evropi vam bo pomagal pri pravilni prehrani AVTOMATIČNI TOSTER
ACOSTA
V pičli minuti dve rezini kruha spečeni po vaši želji Estetsko oblikovan
Avtomatično loči spečen kruh in se izključi Zelo ugodna cena Garancija 12 mesecev
Izvoznik v Jugoslaviji
HBIM^pBLBCTHIC
Berlin, NDR
Zastopnik za Jugoslavijo R A P I D , Beograd, Študentski trg 2-4
...............................................
TEHNO UNION
ZASTOPSTVA INOZEMSKIH TOVARN
LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 5
objavlja
po 33. členu temeljnega zakona od delovnih razmerjih in 80. členu ter v skladu z 82/a členom statuta — reelekcijski RAZPIS naslednjih vodilnih delovnih mest:
1.	komercialnega direktorja
2.	finančnega direktorja
Kandidati za navedeni delovni mesti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.: visoko ali višjo strokovno izobrazbo z najmanj petletno prakso na odgovornih delovnih mestih v zunanjetrgovinski stroki s tem, da ima prednost zastopniška dejavnost oziroma srednjo strokovno iaobrazbo ter osemletno prakso na odgovornih delovnih mestih v zunanjetrgovinski stroki s tem, da ima prednost zastopniška dejavnost, zunanjetrgovinska registracija, aktivno znanje nemškega in italijanskega jezika, pod 3.: visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso na odgovornih delovnih mestih v zunanji trgovini oziroma srednja strokovna izobrazba z najmanj sedemletno prakso na odgovornih delovnih mestih v zunanji trgovini.
Kandidati naj vložijo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov:
Tehno Union, razpisna komisija za vodilna delovna mesta, Ljubljana, Vošnjakova 5.	12135
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllIllllililliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA
v a b i k sodelovanju
za izvedbo popisa prebivalstva in stanovanj 31. marca 1971 več republiških organizatorjev republiških inštruktorjev
Potrebno je primemo znanje statistične teorije, praksa pri terenskih statističnih opravilih ter organizacijske sposobnosti.
Republiške organizatorje potrebuje zavod za obdobje od začetka januarja do konca aprila 1971.
Republiške inštruktorje pa za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 1971. Nekaj tudi takoj.
Glede na boljše poznavanje krajevnih razmer naj bi bili republiški inštruktorji iz vseh slovenskih občin. Sodelovanje ob popisu bo posebej nagrajeno
Delovne organizacije, iz katerih bodo sodelavci, dobijo nadomestilo osebnega dohodka v smislu Zakona o popisu prebivalstva in stanovanj 1971 (Uradni list SFRJ št 32/70).
Prijave a navedbo izobrazbe, delovnih izkušenj in zaposlitve pošljite kadrovski službi zavoda, Ljubljana, Vožarski pot 12, kjer dobite tudi podrobne informacije — telefon 23256 — 24.	12136
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave
SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-BEŽIGRAD
razpisuje naslednja prosta sistemizirana delovna mesta v upravi za dohodke
1.	DAVČNEGA INŠPEKTORJA
2.	REFERENTA za odmero od obrti
3.	DAVČNEGA KNJIGOVODJO
POGOJI:
poleg splošnih pogojev* za sprejem v delovno razmerje mora kandidat imeti: pod tč. 1.: višjo strokovno izobrazbo upravne ali ekonomske smeri in dve leti delovnih izkušenj na istih ali podobnih delovnih mestih; pod tč. 2.: višjo strokovno izobrazbo upravne smeri in pet let delovnih izkušenj na istih ali podobnih delovnih mestih;
pod tč. 3.: srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in dve leti delovnih iakušenj na istih ali podobnih delovnih mestih.
Prednost imajo kandidati, ki obvladajo strojno knji- I ženje.
Osebni dohodki so določeni po pravilniku o delitvi sredstev upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.
Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja niso zagotovljena.
12169
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
»AGRARIACOOP«,
export-import,
ZAGREB, FRANKOPANSKA 16
PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Ciril Metodov trg 16/1
razpisuje prosta delovna mesta za:
POSLOVALNICO MARIBOR
1.	šefa poslovalnice
POGOJ: kmetijski tehnik, prednost imajo kandidati z ustrezno prakso v semenarstvu in trgovini a ostalim kmetijskim reprodukcijskim materialom,
2.	mlajšega komercialnega referenta
POGOJ: srednja strokovna izobrazba ekonomske oz. administrativne smeri,
3.	skladiščnika
POGOJ: kmetijski tehnik, po možnosti s prakso v prometu s semeni in ostalim kmetijskim reprodukcijskim materialom,
4.	delavca v skladišču - šofer
POGOJ; šoferski izpit B kategorije,
SKLADIŠČE LJUBLJANA
1. odpremalca
POGOJ: kmetijski tehnik, urejena vojaščina, s šoferskim izpitom B kategorije in po možnosti z nekaj prakse v prometu s semenskim in ostalim kmetijskim reprodukcijskim materialom.
Osebni dohodki po pravilniku podjetja.
Kandidati naj pošljejo v 10 dneh po objavi tega razpis' vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov:
»AGRARIACOOP« Splošni sektor, Zagreb, Frankopan-ska 16. Podrobnejše informacije dobijo kandidati v predstavništvu »Agrariacoop« Ljubljana, Ciril Metodov trg 16/1.	12133
1

matomnosem

Za ta teden
vmBamsmmakmmmmamm
Ta teden je zadnji v letu in že se pripravljamo na praznovanje Novega leta. Najbrž smo se že odločili, kje bomo pričakali Novo leto, koga bomo povabili, koga vse obiskali, obdarili, voščili in podobno. V trgovinah je gneča, zato moramo že doma skrbno pre-misilti, kaj bomo kje kupili in se z načrtom odpravili nakupovat,da ne izgubimo preveč časa. Kljub vsem skrbem okrog praznovanja in pričakovanja pa moramo seveda misliti tudi na vsakodnevno prehrano. Jedilniki v tem tednu bodo seveda kar se da enostavni, da nam bo ostalo več časa za pripravo na praznike.
PETEK
Kosilo: rižota iz svinjskih jeter in korenja, solata, sadni sok.
Večerja: polenta z mlekom.
SOBOTA
Kosilo: ocvrt telečji jezik, krompirjev pire, dušen ohrovt, sadje.
Večerja: skutin namaz, kruh, šipkov čaj.
NEDELJA
Kosilo: zelenjavna juha, soč-
na pečenka, pražen krompir, solata.
Večerja: zmešana jajca s salamo, vložena solata, kruh, čaj ali kava.
PONEDELJEK
Kosilo: fižolova juha z zelenjavo, skutine palačinke ali praženec, kompot.
Večerja: fižolova solata s črno redkvijo, kruh, bela kava ali kakao.
TOREK
Kosilo: kostna juha z zakuho, musaka iz kislega zelja, kompot.
Večerja: testenine s sirom, solata.
SREDA
Kosilo: korenjeva juha, panirani ocrvrti ribji fileti, ra-dič s krompirjem, sadna pijača ali vino.
Večerja: mlečni zdrob ali riž, kompot.
ČETRTEK
Kosilo: jota z mesom, skutini štruklji, sadje.
Večerja: mesni narezek, raz-
ne solate, potica, sadje in pijače po izbiri.
Količine v receptih so pre-, računane na 4 do 5 oseb.
RIŽOTA IZ SVINJSKIH JETER IN KORENJA
2 dkg prekajene slanine, 2 žlički olja, pol čebule, 25 dkg Jeter, 2 korena, sol, kostna Juha, 40 dkg riža, malo paradižnikove mezge in paprike, žilca naribanega sira.
Na prekajeni slanini in olju prepražimo sesekljano čebulo in na- kocke zrezano korenje, prilijemo kostno juho, osolimo in dušimo. Na pol zdušonemu korenju dodamo narezana jetra in opran riž, premešamo, zalijemo in ponovno dušimo. Pred serviranjem dodamo jedi paradižnikovo mezgo in papriko, povrh natresemo nariban sir.
OCVRT TELEČJI JEZIK
Telečji jezik, sol, jušna zelenjava, 5 dkg moke, 1 jajce, žlica olja, žlica vode, drobtine, maščoba za cvrtje.
Jezik odrgnemo s soljo in dobro splaknemo. Skuhamo ga v. slanem kropu z jušno zelenjavo, ga olupimo, ohladimo in zrežemo na rezine. Te po-poper, pimenta, lovorov list, valjamo v moki, nato v stepenem jajcu, ki smo ga razredčili z oljem in vodo, nazadnje pa še v drobtinah. Ocvremo jih' v vroči masti.
' 2 ohrovtovi glavi, 2 žlici masti, čebula, strok česna, malo moke, sol, skodelica smetane ali mleka, pest peteršilja.
Ohrovtove liste zrežemo na rezance. Na vroči masti prepražimo najprej sesekljano čebulo in česen, dodamo ohrovt in zajemlako vode, pokrijemo in vse skupaj dušimo. Preden Je jed kuhana, jo pomokamo in moko prepražimo ali pa namesto moke dodamo nastrgan surov krompir, prilijemo zajemalko vode, osolimo, prevremo in nazadnje dodamo smetano ali mleko in sesekljan zelen peteršilj. Po okusu še popopramo in,solimo.
SOČNA PEČENKA
1 kg šimbasa, 5 dkg prekajene slanine, sol, 5 dkg masti, čebula, jušna zelenjava, cel poper, pimenta, lovorov list, timian, limonin sok, košček kruhove skorje ali po potrebi drobtin, 1/16 1 vina. Mesu odstranimo kosti in debele kože, ga pretaknemo z zrezano slanino, osolimo in hitro opečemo na vroči maščobi. Nato dodamo čebulo, vso narezano zelenjavo, dišave, kruhovo skorjo ali malo drobtin, prilijemo malo vroče vode in vse zdušimo. Med pečenjem polivamo meso s sokom. Pečenega zrežemo na rezine, sok precedimo, mu dodamo vino in ga zlijemo na meso>
FIŽOLOVA JUHA Z ŽELE-NJAVO
25 dkg fižola, malo zelene, pora, korenja, česna, čebule in soli, 3 dkg olja.
Fižol preberemo, operemo in namočimo čez noč in ga naslednji dan pristavimo v isti vodi. Ali pa kupimo fižolovo konservo. Kuhan fižol pretlačimo, ga osolimo in mu dodamo naribano zelenjavo in maščobo. Po potrebi Juho razredčimo in kuhamo, da se zelenjava zmehča. Izboljšamo Jo s kislo smetano in s sesekljanim zelenim peteršiljem.
MUSAKA IZ KISLEGA ZELI A
1 kg krompirja, 40 dkg mesa brez kosti, 5 dkg masti ali olja, čebula, zelen peteršilj, nekaj strokov česna, sol, sladka paprika, 3/4 kg kislega zelja, 3 dkg masti, 2 jajci, 3 dl mleka.
Krompir skuhamo, olupimo in zrežemo na liste. Meso zmeljemo, ga prepražimo s sesekljano čebulo, in zelenim peteršiljem, s česnom in papriko ter osolimo. Kislo zelje zrežemo, prepražimo in zdušimo.
Kozico namažemo z mastjo, naložimo vanjo najprej plast krompirja, nato plast mesa, nazadnje pa kislo zelje in spet krompir. Tako nadaljujemo, vrhnja plast naj,bo iz krompirja. Jed polijemo s polivom in spečemo v pečici. Poliv: cela jajca razžvrkljamo v mleku.
■I—II —Ulili lilll PillilllUlinil—
Pisani svet otroške
Od šestega do devetega meseca
STAJICA IZ POHIŠTVA: Ko otrok shodi, noče več v stajico. Ker pa se matere ne morejo ves čas posvečati samo otroku, si pomagajo na ta način, da napravijo stajico iz pohištva. V ta namen spraznimo en kot sobe, po možnosti tam, kjer ni nobenih električnih vtičnic. Nato kot obdamo s stoli, praznim kovčkom, prevrnjeno mizo in podobno, tako da varno ogradimo prostor. Nato damo otroku kake nenevarne in zanimive gospodinjske predmete, da se z njimi zamoti. Ni treba dati vseh »igrač« _ naenkrat. Ko se ene naveliča, mu dajte drugo in čez čas spet menjajte. Od časa do časa poglejte, kako je z otrokom v njegovem »kraljestvu« in ga spodbudite k novi igri. Tako ga boste zaposlili za lep čas.
Ce imamo tako veliko stanovanje, da lahko otroku opremimo otroško sobo, kjer lahko dela po mili volji vse, kar se mu zljubi, lahko odprtino vrat ogradimo z lesenimi vratci, tako ima otrok velik prostor za gibanje in za ograjico je na varnem.
LONCI IN POKROVKE: To je »glasna« igrača, ampak zelo priljubljena. Za spremembo skrijte vanje nekaj škatlic in pustite, da jih odkrije otrok sam. Odkritje morate podkrepiti z glasnim čudenjem.
PRAZNI KOZARCI OD JOGURTA so zelo primerni za valjanje po tleh in vtikanje drugega v drugega.
»POŠTNI NABIRALNIK«:	V
pokrov prazne škatle iz lepenke izrežite okroglo luknjo in pokažite otroku, kako različne drobne predmete lahko spravi v ’ škatlo in iz nje. Otrok bo z navdušen-njem spet in spet polnil In praznil škatlo. Od časa do časa bo potreboval vašo pomoč.
KLJUKICE ZA PERILO: Staro-
modne kljukice za perilo — brez vzmeti — pripnite na rob lonca. Otrok bo drugo za drugo snel z lonca in jih metal v lonec. Ce mu jih boste spet nataknili, bo igro prav rad ponovil.
POLNA KOŠARA PAPIRJA: V pleteno košaro namečite zmečkanega papirja, kljukice za perilo, stara pisma, cunjice in drugo drobnarijo. Otrok bo z veseljem praznil košaro in jo spet polnil. Seveda boste morali tudi sami pomagati zbirati razmetano vsebino.
IGRAČA ZA VLEKO: Ko otrok že dobro hodi, prav rad za seboj vleče igrače. V ta namen navežite na vrvico le lahke predmete, ki ne bodo uničevali pohištva, vendar morajo ropotati, da je uspeh popoln. Ravno pravšen ropot pričara oblepljena škatlica, v katero smo dali pest suhega graha.
IGRE V KUHINJI: V drugem letu starosti je kuhinja posebno privlačna. Toda kuhinja je tudi najnevarnejši del stanovanja. Zato je najbolje, če za otrokovo kramo (odrabljene kozice in lonci, pokrovke, skodelice, razne škatle od začimb itd.) damo v najnižji predal omare. Tako otrok ve, kje so njegove igrače. Njega in igrače spravimo v najvarnejši kot kuhinje in naj tam brklja po posodi, kot vidi mater, ko pripravlja hrano.
PLEZANJE:	Položite likalno
desko ali kaj podobnega na dva podstavka, tako da bo podobno mostu, seveda ne višjč kot 20 cm visoko. Otrok bo z veseljem plezal čez »most«.
Ali: veliki škatli izrežite oba dna, stranice povežite z vrvico. Skozi ta »predor« bo otrok kaj hitro in rad splezal. Ce pa prekrijete mizico s kocem in konce privežete k nogam mizice, boste pripravili otroku prekrasno skrivališče. Otroci se sploh radi igrajo pod mizo ali za kavčem.
GLASBA IN PLES:	Večina
otrok rada posluša glasbo. Nervozni ali razposajeni otroci veliko lažje zaspe ob uspavanki, podobno učinkuje tudi pridušena plesna glasba iz radijskega sprejemnika. Poskočne melodije spodbujajo otroka k plesu. S preprostimi gibi skuša ujeti ritem in veselo poskakuje po sobi. Zato so najprimernejše ljudske pesmi, ki že iz roda v rod razveseljujejo mlade ljubitelje glasbe.
VODA je za otroka sploh ena najlepših reči. Po mnenju matere ima eno samo napako: mokra je. Samo v kopalnici se da v stanovanju igrati z vodo, bodisi pred rednim kopanjem v kadi, lahko pa otroku nalijemo v skledo vodo in mil dovolimo čofotati po njej. Seveda ga v obeh primerih nadzorujemo, ker so vse igre z vodo nevarne za malega neprevidnega. Ce mu damo še lahke lesene predmete aii tesno zaprte
plastične steklenice, ki plavajo po vodi, se bo z navdušenjem igral.
KNJIGE IN PESMICE: Tudi besedni ritem prevzame otroka te starosti. Zato z veseljem posluša preproste verze. Čeprav še ne dojame vsebine. Recitiranje takih verzov lahko sitnega otroka čudežno pomiri.
Knjiga je neločljiva prijateljica vse otroške dobe. Že enoletni otrok sega po knjigi, seveda ne zaradi njene vsebine, ampak ga predvsem zanimajo barve. Kmalu pa že razločuje narisane in pobarvane predmete in živali. Slikanice naj bodo tiskane na trdem papirju in pobarvane z močnimi in jasnimi barvami. Za pastelne barve otrok nima smisla. Cez celo stran naj bo narisan en sam predmet ali žival, da se otrok laže skoncentrira.
Tudi sami lahko pripravimo slikanico a ta način, da izrežemo iz barvastega papirja preproste predmete, ki jih otrok pozna, jih nalepimo na kartone in še zaščitimo s plastično folijo. Otrok jih z veseljem opazuje in premetava in zraven čeblja. Lahko pa posamezne kartone spnemo na obroček za ključe in tako dobimo knjigo. Ce pa otrok ne kaže zanimanja za slikanice, mu jih ne vsiljujte, da mu ne boste privzgojili odpora do knjig. Poskusite spet kasneje, ko bo otrok starejši in že dojemljivejši.
Seznanimo otroka s šivanko
Nabavimo si v papirnici »šeles-hamer« papir, ki ga dobimo v raznih dimenzijah. Potrebovali bomo nekaj pisanih niti volne ali kvačkanca ter morda navadno prejico v pisanih barvah in še šivanko z velikim ušesom ter topo konico (ki naj ne bo prekratka). Razrezali bomo papir, ki ni pretrd, na poljubne oblike. Seveda je najprimernejša pravokotna oblika v izmeri 15 cm krat 20 cm, ali pa sploh oblika in velikost, ki se prilega otrokovi ročici. Na tej papirnati obliki bomo narisali ob začetku, preprosto obliko geometričnih likov. Kasneje pa bomo narisali morda hišico, živali, glasbila, primere cvetlice ali morda vejico smreke in druge oblike. Po zarisanih črtah bomo nato s šilom ali močnejšo ostro konico papir preluknjali v razdalji 0,5 cm.
Ta luknjica naj ne bo prevelika, vendar tolikšna, da bo otrok brez težave ubadal svojo iglo, vdeto v določeno nit. Zatorej poizkusimo najprej sami prvi vbod in popravimo luknjice tako, da bo tudi
odebeljeno uho šivanke z vdeto nitjo, zlahka prehajalo.
Barvne niti označimo že na obliki z barvnikd. Stran, kjer je bilo napravljeno naše vbodno mesto, ima nekoliko vdolbinice, dočim je na nasprotni strani ostala vzbokli-nica ob luknjica. Zatorej bomo smatrali stran z izboklini«) kot zadnjo, hrbtno stran, kjer bomo napravili tudi naši šivalni niti vozel.
Pripravimo otroku že prej tanjšo vrvico, na kateri ga bomo naučili delati vozle. Sedaj pa bo c-trok to svoje znanje že praktično uporabil. Odvisno nit naj previdno odstriže s škarjami, ki niso preostre in so konice tope oblike. Tako bo otrok spoznal natančnost, ki se začenja že pri vodu. S hrbtne strani je vfbod igle zaustavil napravljeni vozel ter zato nadaljuje otrok s šivanjem tako, da vbada iglo enkrat s »prave strani« in drugič s »hrbtne«.
Ko bo porabil eno nit, ki naj ne bo predolga, mu vdenimo novo. Vsaka pa' naj se konča z vozlom na hrbtni strani, kjer se tudi začne. Prazne medprostarčke na zarisani obliki izpopolni otrok, ko ponovno šiva po obliki in tedaj vbada tako, da je igla že drugič v vsaki luknjici.
Vse, nekoliko daljše ostanke niti, bo otrok spravil v pripravljeno vrečko ter jih bo porabil ob prihodnjem šivanju.
Hvala za trenutek sreče, dedek Mrazi
Foto: Janez Skok DELO — 25. decembra Krt#
Razvoj
cvetnih brstov pri sadnem drevju
Pridelek sadnega drevja je odvisen od števila zasnovanih cvetnih brstov. Pogoji, pod katerimi se cvetni brsti formirajo> so različni. Dosedanje raziskave so bile usmerjene predvsem v tri smeri:
a)	čas diferenciacije cvetnih brstov,
b)	dejavniki, ki vplivajo na formiranje- cvetnih brstov,
c)	ukrepi, s katerimi lahko stimuliramo formiranje cvetnih brstov.
Na splošno velja pravilo, da se pri večini sadnih vrst začne formiranje cvetnih brstov osem do deset mesecev pred cvetenjem. Raziskave v naših ekoloških razmerah niso bile opravljene, zato se moramo posluževati rezultatov tujih avtorjev, ki pa več ali manj ustrezajo tudi za naše razmere. Začetek, potek in trajanje diferenciacije cvetnih brstov zavisi od različnih dejavnikov. Ugotovljeno je, da se začne diferenciacija takoj po dobi najmočnejše rasti, ta pa je odvisna od vremena, zemlje, podlage, lege itd.
Gotovo ste že opazili zapoznelo cvetenje sadnega drevja v mesecu juniju in se vprašali, kaj je vzrok teh zapoznelih cvetov. Ugotovljeno je, da so ti zapozneli cvetovi posledica zgodnje pozebe cvetov, zaradi česar se začne diferenciacija cvetnih brstov maja in pride do cvetenja junija. Ti cvetovi se zelo slabo oplodijo in dajo slabe plodove, ki običajno sploh ne dozorijo.
Diferenciacija cvetnih brstov z oziroma na sadne vrste poteka približno v takemle časovnem zaporedju: jablane začno z diferenciacijo cvetnih brstov sredi junija, nato sledijo hruške in češnje konec junija. Višnje začno z diferenciacijo v začetku julija, medtem ko breskve in slive konec julija. Marelice in ribez v začetku avgusta, mandelj konec avgusta. Jagode septembra, mesečne jagode pa formirajo cvetne brste v vsej sezoni, razen zgodaj spomladi. Pri malinah je čas diferenciacije zelo različen, odvisen od položaja brstov.
To so le okvirni datumi za posamezne sadne vrste, kajti začetek formiranja cvetnih brstov lahko variira tudi za mesec dni, kar je odvisno od rezi, podlage, gnojenja, obdelave, sorte itd.
Cvetni brsti se formirajo tako, da se izoblikujejo najprej manj važni deli cveta, kot so časni in venčni listi, medtem ko se glavni spolni organi, brazda in pestič, razvijejo šele v končni fazi razvoja cveta. Dejavniki, ki vplivajo na to, so predmet mnogih znanstvenih rtAiskav v zadnjih sto letih. Mnenja znanstvenikov, ki so se s tem problemom ukvarjali so deijana, zato je nastalo o tem vprašanju več teorij, vendar nobena od njih še do danes ni dokončno pojasnila tega vprašanja.
Prvo trditev o formiranju cvetnih brstov je podal leta 1865 nemški botanik Sachs. Po njegovih trditvah se v listju rastline tvori neka snov, ki prodira iz listov v popke in izzove diferenciacijo cvetnih organov, To teorijo je dopolnil leta 1903 Klebs s trditvijo, da je formiranje cvetnih brstov odvisno od razmerja mineralni*! snovi in ogljikovih hidratov.
nizacijo sort kmetijskih rastlin. Njeno delo ureja zvezni temeljni zakon o semenu, po katerem je določeno, da se smejo v naši državi pridelovati le tiste sorte, ki so vpisane v jugoslovansko sortno listo. V to listo pa se vpišejo le tiste sorte, ki so uspešno prestale 3-letno preizkušanje v določenih pridelovalnih območjih.
Za nove v register vpisane krompirjeve sorte, so doslej potrjene le slovenske sorte, ki so last Kmetijskega inštituta Slovenije. Te so: vesna, jubilej, cvetnik, igor, Viktorija in dobrin, cio-čim je sicer potrjena slovenska sorta karmin letos na predlog lastnika sorte črtana iz registra.
Od tujih in udomačenih sort so vpisane v sortnem registru holandske sorte bea, bintje, dezi-ree (Desireee), ekstaze (Extase), saskia, sirtema in urgenta, nemške sorte ela (Ella), frimele, (Friihmolle), foran (Voran), kapela (Capella), marita (Maritta) in merkur, češki sorti kardinal in kravasa, ameriški sorti kenebek (Kennebec) in sebago, angleška sorta mažestik (Majestic), udomačeni sorti rani rožnik in tol-minec ter slovenska sorta ma-tjaž.
V letošnjem letu je zvezna komisija za potrjevanje in rajoniza-cijo sort preizkušala 19 sort krompirja. Od teh je kar 16 holandskih, tri so pa domače. Dve med njimi je prijavil v potrditev Kmetijski inštitut Slovenije. Nove sorte preizkušamo glede na ra-nost, rodovitnost, odpornost zoper- bolezni, jedilno vrednost, vsebnost škroba, beljakovin in vitamina C ter na vzdržljivost za shranjevanje čez zimo. V bodoče bo potrebno natančneje kakor doslej ugotoviti za vsako novo sorto posebej, za katero smer potrošnje je najprimernejša, zlasti pa tudi, kako prenaša obdelavo s stroji. Nekatere sorte namreč zelo rade gnijejo, čim jih nekoliko poškodujemo s strojem, ko jih obdelujemo, izkopavamo ali prebiramo. Takšne sorte niso primerne za mehanizirano obdelavo ter spravilo in jih zato ne bi smeli potrditi, ali pa moramo, če je njihova kakovost sicer zelo velika, posebej naglasiti, da sorta ni primerna za tako obdelavo.
Ker so talne in vremenske razmere v posameznih pridelovalnih območjih, tam kjer sorte preizkušamo, zelo različne, ni obvezno, da bi moryJa biti vsaka sorta na vseh preizkusnih mestih enako dobra, zato tudi vse registrirane sorte niso primerne za vsa pridelovalna območja v državi. Razi-
Foto: Joco Žnidaršič
skovalna in pospeševalna služba v naši republiki zato še s posebnimi poskusi ugotavlja, katere izmed registriranih sort so za naše talne in vremenske razmere in naše potrošnike najprimernejše. V Sloveniji že daljšo dobo preizkušamo tudi druge obetajoče domače in tuje sorte in med njimi izbiramo najprimernejše za uradni preizkus. -Domačim in tujim žlahtiteljem lahko torej svetujemo, katere njihove nove sorte so tako kvalitetne, da je upravičeno nadaljnje preizkušanje za vpis v sortno listo.
Naša pospeševalna služba od registriranih sort priporoča za pridelovanje ranega jedilnega krompirja sorti vesna in saskia, od sort, ki so v preizkušanju, pa sodijo sem predvsem holandski sorti jerla tJaerla) in primura. Za krompir za ozimnico priporočamo zlasti sorte cvetnik, igor, bintje in dobrin, za prodajo v druge jugoslovanske republike pa sorti urgenta in dezire. Od novo preizkušenih sort bosta interesantni za naše potrebe zlasti holandski sorti draga in radoza (Rado-sa). Konkurenco sortam z rdečo kožo, kakršni sta dezire in urgenta, bosta v bodoče verjetno delali holandski sorti arka in tomeo, od avstrijskih sort pa sorta lincer-roze (Linzer Rose). Kmalu bo verjetno potrjena za sajenje pri nas holandska sorta, odporna za ne-matode, z imenom maraike (Ma-rijke). V potrjevalnem postopku sta tudi nova perspektivna križanca Kmetijskega inštituta Slovenije, ki nosita sedaj še žilaht-niteljevo označbo Kr. 1-7 in Kr. 27-3. Prvi je precej ran, nekoliko rogljičaste oblike z belim mesom ter s ■ sposobnostjo, da v razmeroma zelo kratkem času zbere v gomoljih veliko škroba. Drugi križanec ima lepo obliko, zelo belo meso in dober okus. Je rodo-vitnejši od nekaterih naših sort.
Kmalu bomo imeli registriranih veliko število sort, ki bodo bolj ali manj zadovoljive za vse smeri pridelovanja. S tem se sicer niti žlahtnitelj niti kmetijska raziskovalna in pospeševalna služba ne morejo popolnoma zadovoljiti. Njihovo delo nikoli ne sme .prenehati, kajti stalno si moramo prizadevati, da sami vzgojimo ali kako drugače pridobimo še boljše sorte, ker le tako bo možen napredek in omogočeno bo tekmovanje z drugimi deželami.
IN2. VIKTOR REPANŠEK
Perspektivna sorta zgodnejšega domačega krompirja z beiim mesom ima zaenkrat namesto imena le oznako »Kr 1—7«
Ce v kritičnem trenutku prevladujejo v celicah ogljikovi hidrati, pride do formiranja cvetnih brstov, če pa prevladujejo mineralne snovi, predvsem dušik, se pospeši rast rastline. Drugo teorijo o razvoju cvetnih brstov sta razvila Garner in Alard, ki sta odkrila reakcijo rastlin na dolžino dneva in imenovala svojo teorijo teorijo o fotoperiodizmu.
Naslednja hormonalna teorija je imela mnogo zagovornikov med ameriškimi fiziologi. Ti so trdili, da je za formiranje cvetnih brstov potreben hormon, ker pa tega hormona še niso uspeli izolirati in ugotoviti njegovega kemičnega sestava, ta teorija nima trdne osnove.
Na osnovi dosedanjih ugotovitev bi lahko rekli le, da se začno pri sadnem drevju formirati cvetni brsti, ko doseže rastlina določeno fazo razvoja in je dovolj preskrbljena z mineralnimi in organskimi snovmi.
Z določenimi agrotehničnimi ukrepi pa imamo možnosti, da vplivamo na zgodnejšo in rednej-šo rodnost sadnega drevja.
INŽ. MILENA JAZBEC
Nove sorte krompirja v preizkušanju
Krompir je najpomembnejša poljščina slovenskega kmetijstva. Razen tega, da se z njimi hranimo, krmimo živino, ga predelujemo v industriji, je važen vir denarnih dohodkov marsikaterega kmetovalca. Krompir ima torej zelo različne potrošnike, od katerih ima vsak svoje zahteve glede njegove kakovosti. Pridelovanje krompirja moramo zato čim bolj prilagoditi željam potrošnikov, ki postajajo iz leta v leto zahtevnejši. Pravzaprav moramo v bodoče najprej ugotoviti, koliko in kakšne kakovosti krompirja potrošnik potrebuje, in šele potem določiti obseg pridelovanja ter izbrati takšno sorto in takšno agrotehniko, ki kar najbolj ustreza za dosego velikega in kakovostnega pridelka določene smeri pridelovanja. Ce hočemo, da bo pridelovanje krompirja gospodarno in donosno, ne smemo več saditi katerekoli sorte krompirja In šele potem iskati kupca, pač pa se moramo glede na domače potrebe in zahteve kupcev že vnaprej odločiti za določeno smer- pridelovanja in pri tem upoštevati želje potrošnikov. Skratka, današnji čas zahteva tudi pri pridelovanju krompirja določeno specializacijo, 'ki gre v te smeri:
Gorenjska domačija
1.	v pridelovanje semenskega krompirja,
2.	v pridelovanje ranega jedilnega krompirja za takojšnjo uporabo,
3.	v pridelovanje krompirja za ozimnico domačega potrošnika,
4.	v pridelovanje krompirja za prodajo v druge jugoslovanske republike ali v druge države,
5.	v pridelovanje krompirja za industrijsko predelavo V tako imenovane oplemenitene izdelke, kakršni so pomfrit, čips, pire, krompirjeva moka in podobni ter
6.	v pridelovanje krompirja za industrijsko predelavo v škrob in njegove derivate.
Naj še omenimo, da krmni krompir ni tržno blago, ker za krmo porabimo predvsem droben in kakorkoli poškodovan krompir, ki ga ni moč kako drugače vnovčiti. Deloma tak krompir lahko predelamo tudi v škrobni ali špiritni industriji.
Ce hočemo doseči kar največji pridelek določene kakovosti krompirja, moramo v prvi vrsti imeti ustrezno sorto. Izbira ustrezne sorte jo za specializirano pridelovanje krompirja najpomembnejši ukrep. Na srečo imamo doma in v svetu zelo veliko Število sort z zelo različnimi lastnostmi, tako da s pravilnim preizkušanjem posameznih sort lahko izberemo tisto, ki najbolj ustreza našim potrebam, pa tudi našim talnim in vremenskim razmeram. Vendar moramo tu omeniti, da -žlahtniteljem doslej še ni uspelo vzgojiti sorte, ki- bi po svoji rodovitnosti, odpornosti zoper bolezni in kakovosti popolnoma ustrezala našim željam.
Prvo delo pri izbiri ustreznih sort je pri nas poverjeno Zvezni komisiji za potrjevanje in rajo-
Za nase
kmetovalce
DRŽAVNI
SEKRETARIAT
ZA NARODNO OBRAMBO
— Personalna uprava —
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem državljanov za učence I. razreda Letalske gimnazije »Maršal Tito« in Vojne gimnazije »Bratstvo i jedinstvo« za šolsko leto 1971/72
POGOJI NATEČAJA
Natečaja se lahko udeležijo moški kandidati, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo te pogoje:
—	da so učenci VIII. razreda osemletne šole
—	da so končali VII. razred najmanj z dobrim uspehom
—	da v VII. razredu in polletju VIII. razreda niso imeli iz matematike, fizike in kemije manjšo oceno od dobro, v polletju VIII, razreda pa slabe ocene iz ostalih predmetov
—	da se primemo vedejo
—	da so rojeni 1955. leta ali kasneje	,
—	da so zdravi in sposobni — to bo potrdila pristojna vojno zdravniška komisija
—	da niso sodno kaznovani
—	da niso v kazenskem postopku
—	da imajo priporočilo občinskega organa uprave za narodno obrambo
—	da imajo soglasnost staršev — starešin
ŠOLANJE V GIMNAZIJI, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENČEV
Šolanje se bo začelo septembra meseca 1971. leta in bo trajalo 4 leta. V času šolanja bodo učenci stanovali v internatu in imajo na stroške finančnega plana Državnega sekretariata za narodno obrambo pravico do stanovanja, hrane, obleke, obutve, šolskih potrebščin, učbenikov, zdravstvene zaščite, denarnega nadomestila za stroške prevoza za odhod domov in povratek pri polletnem in letnem dopustu in do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske gimnazije »Maršal Tito« morajo v času šolanja v gimnaziji poleg rednega programa, obvezno leteti po programu jadranja — letenja z jadralnimi in motornimi letali z dvojno komando, po končani gimnaziji pa nadaljevati šolanje v Letalski vojni akademiji.
Učenci Vojne gimnazije »Bratstvo i jedinstvo« bodo po končani gimnaziji nadaljevali šolanje v Vojni akademiji kopne vojske.
V	času šolanja v gimnaziji in na akademiji učenci ne morejo skleniti zakonske zveze.
Po končanem šolanju na akademiji, bodo prevedeni v čin podporočnika in bodo morali 'obvezno ostati v aktivni službi Jugoslovanske narodne armade najmanj osem let.
Medsebojne obveznosti učencev in Državnega sekretariata za narodno obrambo bodo uredili s pismeno pogodbo.
NAČIN KONKURIRANJA
Osebe, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo prošnjo, kolkovano z 1 din občinskemu organu uprave za narodno obrambo. Prošnjo napišite na določenem obrazou, ki ga dobite pri navedenem organu.
V	prošnji navedite gimnazijo za katero konkurirate. Osebe, ki konkurirajo za Vojno gimnazijo »Bratstvo i jedinstvo« naj navedejo tudi, če se želijo šolati v Gimnaziji v Beogradu ali Zagrebu.
Prošnji priložite:
—	potrjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige
—	potrjeno potrdilo ali prepis spričevala o uspehu v VII. in v polletju Vlil. razreda osnovne šole z ocenami po predmetih.
Natečaj volja do 15. februarja 1971.
Zaradi zavarovanja sorazmernega zastopstva vseh naših narodov in narodnosti v strukturi starešinskega kadra JLA, bodo kandidate za učence gimnazij izbrali tako, da bodo od pripadnikov narodov in narodnosti na zdravniški specialistični pregled pozivali predvsem tiste, ki imajo najboljši uspeh v VII. razredu in v prvem polletju VIII. razreda osnovne šole, in med njimi, v okviru števila za sprejem, bodo imeli prednost tisti, ld bodo v času specialističnega zdravniškega pregleda in psihometrijskih raziskovanj dosegli boljše rezultate.
O reševanju prošenj kandidatov bo komisija za izbiro učencev obvestila najkasneje do konca maja 1971. leta
Vsa pojasnila glede natečaja lahko dobite pri občinskem organu uprave za narodno obrambo ali v komandi vojnega okrožja.
? _____________________


JCOTCH W
'
mr


•v
MACFIE

IN
USPEH
A
TISTE KI
IMAJO «-I RADI
WHISKY______
£*	'	' ’' v+	II i />r
IMAC F
tSBLENDED


IplPSCOTCH fcfc iVHISKY A

ČGP»DELO«
PODRUŽNICA LJUBLJANA
sprejme TAKOJ
raznašnlca časopisa Delo
ZA TEREN VIŽMARJE
Raznašanje v zgodnjih jutranjih urah.
Delo primerno za študente in gospodinje.
Zaslužek dober.
Interesenti naj se zglase takoj v pisarni podružnice v Ljubljani, Šubičeva 1.
SVET ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE dr. Jožeta Potrča
v LJUBLJANI,
Potrčeva 1
razpisuje delovno mesto
UČITELJA
za tehnični pouk POGOJ: PU tehničnega pouka — osnove fizike.
Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesita. 12154
ZASEBNIKI IZKORISTITE ZNIŽANJE CEN ZA NAKUP MERCEDES-BENZ
MODERNEGA IN EKONOMIČNEGA
TOVORNEGA VOZILA
Kiper s kesonom in trambus kabino 85 KM, nosilnost 4500 kg
Znižane cene: DM 18.121,50 in 43.400,00 ND veljajo do 31. decembra 1970
INFORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI
in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd, Kataničeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja Tomislava 19 — Novi Sad, Bul. M. Tita 9 — Skopje, Orce Nikolov 29 — Rijeka, Rač-kog 28 — Split, Ul. Prvoboraca 101 — Koper, Verdijeva 2.
j	|
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIII
iŠf
JUGOSLOVENSKI GRADJEVINSKI CENTAR
BEOGRAD, Bulevar revolucije 84, tel. 436-132
stalno obdeluje in izdaja
MESEČNI ČASOPIS
DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO IARHITEKTURU
PREDPISE IN OSTALE KALKULATIVNE PODATKE ZA GRADBENO TRŽIŠČE ZR NEMČIJE, AVSTRIJE, FRANCIJE, LIBIJE, IRAKA, ETIOPIJE, PAKISTANA, ZAMBIJE IN ALŽIRA.	11964
iiiiiMiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!iiiiiiiiii!iiiiiiiii!imiiimiiiii
OBJAVA
o popravku razglasa
o javnem natečaju
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA LOGU,
ki je bil objavljen v časopisu DELO dne 7. decembra 1970, se popravi v smislu 6. toč. 12. čl. Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42/66) s tem, d!a se podaljša rok
za pošiljanje PISMENIH PONUDB
do 15.1.1971
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE VRHNIKA
12163
iiiiimmiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
PODRUŽNICA 527 TRBOVLJE
ponovno razpisuje
1.	4 DELOVNA MESTA
INŠPEKTORJEV
V	ODSEKU KONTROLE
2.	DELOVNO .MESTO
PRAVNEGA REFERENTA
V	ODSEKU KONTROLE
3.	2 DELOVNI MESTI
ANALITIKOV
4.	DELOVNO MESTO
VIŠJEGA ANALITIKA
POGOJI:
pod tč. 1.: druga stopnja ekonomske ali pravne fakultete ter triletna praksa v finančni službi; pod tč. 2.: druga stopnja pravne fakultete ter triletna praksa v finančni službi; pod tč. 3.: druga stopnja ekonomske ali pravne fakultete ter triletna praksa v finančni službi; pod tč. 4.: druga stopnja ekonomske ali pravne fakultete ter petletna praksa v finančni službi.
•
Osebni dohodki se bedo izplačevali po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke Službe družbenega knjigovodstva podružnice Trbovlje.
Ponudbe naj pošljejo kandidati Službi družbenega knjigovodstva, podružnici Trbovlje, v 15. dneh od dneva razpisa.	12105
iimiiiiimiiimiiiiiMiiiiiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiimiimmiiiiiiiiiiiimmiimiiii
BOLNICA IVANA REGENTA — SEŽANA
Komisija za razpis delovnih mest razpisuje
po členu 57 statuta zavoda zaradi reelekcije naslednji delovni mesti:
1.	POMOČNIKA DIREKTORJA
POGOJ: diplomirani ekonomist ali pravnik z najmanj 2 leti prakse ali diplomant višje upravne šole z najmanj 4 leta prakse na vodilnem delovnem mestu.
2.	RAČUNOVODJE
POGOJ: diplomirani ekonomist z najmanj 3 leta prakse ali diplomant višje šole ekonomske smeri s 5 leti prakse. Poizkusna doba 1 leto.
Prednost imajo kandidati, ki imajo poleg zgoraj navedenih pogojev še organizacijske in druge poslovne sposobnosti.
Osebni dohodki po pravilniku.
Stanovanje bo na razpolago.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje do 20. januarja 1971 na naslov:
»Svet zavoda Bolnice Ivana Regenta« v Sežani.
12151
iiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
K' sodelovanju vabimo delavce na naslednja delovna mesta:
1.	VODJO PROIZVODNJE
—	dipl. ing. ali inženir kemije oz. kemijske tehnologije z dveletno prakso in odsluženim vojaškim rokom.
Zaželeno je, da je kandidat sposoben sodelovati s kupci na območju Jugoslavije po tehnični smeri. Stanovanje po dogovoru.
2.	RAZISKOVALCA V RAZVOJU
—	dipl. ing. ali inženir kemije ali kemijske tehnologije.
Lahko je moški ali ženska. Moški a odsluženim vojaškim rokom.
Stanovanje po dogovoru.
3.	DVE VODJI IZMEN
—	kemijski tehnik, odslužen vojaški rok. Kandidat mora imeti poleg tehničnih, tudi organizacijske sposobnosti.
Stanovanje po dogovoru.
4.	KURJAČA
—	kvalificiran kurjač za delo na visokotlačnih parnih kotlih, z odsluženim vojaškim rokom.
Prijave pošljite v 15 dneh na naslov:
» M I T O L «
SEŽANA, Partizanska 78
Upoštevali bomo prijave s priloženim kratkim življenjepisom in overjenim prepisom spričevala o kvalifikaciji.	12129
VRT
IN
BALKON
Izbor
najlepših rož spenjavk
Spenjavke so reže z zelo dolgimi poganjki. Cesto dosežejo v enem samem poletju po več metrov dolžine. Razumljivo, da se tako dolg enoletni poganjek ne more sam držati pokonci in da poleže po tleh. Ce želimo, da bo rastel kvišku, ga moramo privezati na primemo oporo. Pravzaprav je z našo označbo spenjavka (penjavka) nekaj narobe, saj se nobena ne spenja sama kvišku, ampak moramo vsaki pomagati, da raste navzgor. Nemci ji pravijo Kletterrose,- Angleži Cleniber Rose, kar je naši označbi povsem enakovredno, malo povedano, če že ni narobe. Hoteli smo to napako popraviti, uvajali nov izraz — popenjavka, pa vseeno nismo zadeli jedra. Ker se ne spenjajo same in se tudi ne popenjajo, bi jih smeli imenovati kvečjemu pri-penjavke, ker jih pripenjamo na ogrodja. Navadili smo se na spe-njavko, pa jo obdržimo, dokler si kdo ne izmisli zanjo lepše besede.
Ne rečem, da ne obstajajo tudi spenjavke, ki nosijo svoje poganjke brez opore pokonci, vendar jih tedaj uvrščamo v neko drugo skupino, ki jo označujejo kot grmov-ke, češ da rastejo grmasto. Izrazito grmasta je znana Triez. Mnenje, da smemo spenjavke uporabljati le ob oporah, ob steni, ob stebrih, zlasti ob cvetnih hodnikih, ob latnikih, piramidah itd., je zgrešeno. Zelo se jim poda, če jih sadimo na pobočja, zlasti zahodna, kjer se lahko razvijajo na široko in hkrati prekrivajo tla. Takšna pobočja so nevrjetno lepa v javnih parkih, kjer je možno prekriti obsežne površine. Tu smemo rože saditi globlje kot ponavadi, saj je le koristno, če se ukoreninijo celo poganjki. Za južna pobočja izberemo predvsem za plesen odpornejše sorte: Ex-celsa, rdeč -cvet, Dorothy, Per-kins, rožnat, Crimson Shower, temno rdeč, Whitedorothy, bel, Leverkusen, rumen ali Dortmund, ognjeno rdeče z belim osrčjem. Za južna pobočja, ki trpijo sušo, je važno, da primešamo zemlji mnogo šotnice. Ta naj obvaruje vlago, da ne trpijo korenine zaradi pomanjkanja vode. Jeseni prekrijemo tla z drobnim hlevskim gnojem. Gnoj naj bo star in drobljiv, sicer ne more skozi poganjke pasti na tla. Tam gnoj gnoji, hkrati pa varuje korenine pred mrazom.
Vse premalo uporabljamo rože ob ograjah in plotovih. Tu najdejo oporo in zaščito, pa tildi prevroče jim ni, ker jih hladi veter, ki piha skozi late. Za rože je pripravna zlasti žična ograja, ker je možno ob njej poljubno razpeti veje. Ob njo lahko sadimo bolj zahtevne sorte: Alchymist (zlatooranžen cvet), Flammentanz (ognjeno rdeč), Raubritter (rožnat), Alexander von Humboldt (škrlaten)t Casino (rumen), Karlsruhe (rožnat), Royal Gold (zla-toramen), Sympathre (žamestasto rdeč), in Solo (ognjen cvet). Medtem ko spenjavk na pobočjih skoraj ne režemo (zaradi težkega dostopa), jih ob plotovih obrezujemo. V glavnem izrežemo star les in hkrati preredčimo preštevilne poganjke oziroma prikrajšamo pretirano dolge šibe. Pregoste rastline so podvržene okužbam, zlasti pepelnici.
Kaj radi sadimo tudi ob stene, posebno ob stenske latvike. Vrt-
nice poživijo stene, zlasti če sadimo sorte, ki vsaj dvakrat na leto cveto. Vendar ni vsaka vrtnica za južno steno. Večina jih podleže plesni zaradi vročine, ki vlada na prisojni steni. Cesto tako močno, da ne pomaga več žveplanje in ne škropljenje! Za južno hišno stran je le malo sort. Priporočamo predvsem:	Coral
Dawn (rožnat in lososen cvet), posebno odporna je Don Juan (temnordeč), lise Kron Superior (bel), Kassel (škrlaten), Royal Gold (zlatorumen) in morebiti še že omenjeno Sympathic s posebno lepo oblikovanimi cvetovi. Razume se, da so vse naštete sorte tudi za jugovzhodno ali jugozahodno steno. Za vzhodne in zahodne je izbira mnogo večja. Te stene niso tako vroče, zato so za rože prikladnejše kot južne. Na njih uspevajo vse spenjavke. Omenil bi le nekatere posebno odporne sorte: Bad Neuenahr (žametno rdeč cvet) uspeva celo na severni steni, isto velja za staro Gloire de Dijon (lososen in rumen). Koln am Rhei-n (lososno rožnat), Park direktor Riggers (krvavo rdeč), Solo, ognjen cvet z zelo lepo oblikovanim popkom.
Vse naštete rože so porabne tudi za pergole in stebre, saj so tam skoraj isti rastni pogoji kot ob zidu, zlasti če leži prečno ogrodje na širokih stebrih, ki se ogrevajo kakor stene. Izbor spenjavk narekuje višina in širina pergole, kajti večje so dimenzije, tem rastnejše morajo biti vrtnice. To so predvsem sorte, ki dosežejo 3 do 4 m dolge poganjke: American Pillar, stara znanka naših vrtov (njen rdeči cvet ima belo sredino), Aschermikvvoch (svet-lobela), Tausendschon (zelo znana sorta brez bodic, spada med najbolj razširjene sorte pri nas), isto lahko trdimo o Velichenblau z vijoličastimi cvetovi, Flammen-tanz (ognjeno rdeč cvet bujne rasti, čez 5 m dolgi poganjki), Grtiss am Heidelberg (ognjen cvet), New Dawn ( zelo razširjena, trajno cvetoča in svetlo rožnata spenjavka) in Wilhelm Han-smann (žametna temno rdeča in bogato cvetoča sorta;- je predvsem za široke stebre, ker raste močno kvišku).
Zelo znana je uporaba spenjavk na pokopališčih, kot tako imenovane žalujke. Pravzaprav gre za visoko cepljene vrtnice z deblom, ki je nad 1,5 m visoko. Cim višja je, tembolj pridejo viseči poganjki do izraza. Za žalujke izbiramo predvsem spenjavke s temnordečimi ali vsaj rdečimi cvetovi (ni pa nujno). Našteli bomo le najvažnejše, nekatere so omenjene že drugod: Alexander von Humboldt, Leverkusen, Rit-ter von Barmstede (svetlordeč cvet, cvete neprestano do zime), Raubritter (zelo odporna za mraz, rožnat cvet), Crimson Shower, Dortmund, Blaže superior (škrlaten cvet,, ki ne pobledi), Goldstein (zlatorumen, zelo odporna za plesen), Solo, Sympathic, pa morebiti še nekdaj tako cenjena, danes po krivici pozabljena Mare chal Niel. Slednjo moramo pozimi zavarovati, tako da jo ovijemo s slamo in smrečjem, ker je občutljiva za hujši mraz. Trud se izplača, kaj malo je namreč rož, ki bi imele tako lepo žveplaste popke in tako žlahten vonj. Marechai Niel je spenjavka, ki spada k čajevkam. Ravno zato, ker je žlahtna, jo napadajo uši in kaparji. Danes je redka, le kakšen star vrtnar jo zna še ceniti za piljenje v rastlinjaku, kjer cvete vso zimo (Vrtnarija Velenje). Na pokopališčih in vrtovih ni tako redka Pauls Scarlet Clim-ber; ima pa tako močne poganjke, da lahko kakega izberemo za oblikovanje debla za žalujko. Ta je zelo primerna sorta za stebre (sohe) in za latnik za lakasti železni vgrodnik nad vhodnimi vrtnimi vrati.
Poznamo še posebno skupino spenjavk, ki so ponavadi mutacije (različki) rož — čajevk. To potrjujejo tudi njihova imena: Clim-bing Glory (karmezinast cvet), Clembing, Etoile de Holland (krvavo rdeč), Clembing Gloria Dei (rumen), Clembing Super Star (lososen in oranžen) ter Clembing Sutters Gold (rumen cvet z bakrenim robom). Vse naštete in tudi druge žlahtne spenjavke iz te skupine so zelo občutljive za močnejši mraz, zato jih moramo pred zimo osipati z zemljo in poganjke pokriti s smrečjem.
Izbor spenjavk je danes dokaj bogat. Našteli smo le najboljše

i

v-v -
• •**»• ■-■r 3
s	- -


*pMr



m
hBmBB
.

Na goriškem vse več zavarovane živine
Na področju zavarovalnice Sava poslovne enote Nova Gorica, ki zavzema področje občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, je zavarovanih 14.000 glav živine, od tega okoli 500 delovnih konj. Lete vse bolj nadomeščajo manjši traktorji, ob čemer se postopno veča število plemenske živine, živinorejcem, ki so svojo živino zavarovali proti nezgodam in boleznim, je Zavarovalnica od konca oktobra izplačala 270,000 din odškodnine. Za veterinarske storitve, teh je bilo 8200, pa 200,000 din.
Kmetje vse bolj spoznavajo, da si morajo z zavarovanjem predvsem sami pomagati, da si z odškodnino za poginulo ali prisilno zaklano živinče lahko kupijo drugo plemensko kravo mlekarico ali da jo z pomočjo veterinarjev rešijo pred hujšimi posledicami bolezni. Se se spominjajo tistih časov pred vojno, ko so ostali reveži, če jim je žival poginila v hlevu ali se ponesrečila na paši v planipah. Zato vse bolj iščejo pomoč v zavarovanju živine.
Takih naprednih živinorejcev je največ na Tolminskem in deloma na Cerkljanskem ter v okolici Godoviča, v krajih, kjer rede plemenske molzne krave in kjer imajo organiziran odkup mleka. Na novo so zavarovali spomladi živino v Dolah, Gorah, Jelinčnem vrhu in nekaterih drugih naseljih okrog
in najlepše vrste, ki so dovolj odporne za mraz. Vse (razen clembing — vrste) prenesejo najmanj —10 »C. Ker so pa naše zime zelo neenake in često zelo mrzle, kaže tudi spenjavke ogrniti z zemljo in jih hkrati zaščititi s smrečjem.
VARDJAN
Vami koraki
%*•*“**** *wm
Foto: Leon Dolinšek
Godoviča. Povsod tam kjer jim je živinoreja osnovni vir dohodkov.
živina, ki se pase od pomladi do jeseni, je sicer bolj zdrava od one v hlevski vzreji, je pa bolj podvržena raznim nezgodam. Tako na primer je v letošnji pašni sezoni med poletno nevihto strela ubila dve kravi na planini Matajur. V planinah pod Krnom pa je več živali zdrknilo v brezna in prepade ali se drugače poškodovalo. V podkmskih planinah je letos prišlo do več primerov za-
strupitve z neznanimi zelišči. Zanimivo je, da prihaja do teh zastrupitev v času, ko se poletje nagiba na jesen, v obdobju, ko gre pašna sezona v planinah že h kraju.
V splošnem se kakovost živine, zlasti zavarovane, izboljšuje ob prizadevanju naprednih živinorejcev in veterinarske službe ter zar varovalnice.
JUST PERAT
’
i
I
Raba
travinja
V dvanajstletnem poskusu so ugotavljali vpliv intenzivnosti rabe in gnojenja z dušikom na trajnem travniku na pridelek in kvaliteto pride-lane krme. Ta poskus je pomemben, ker mnogi kmetijski gospodarstveniki cenijo poletno krmljenje živine v hlevu z zeleno krmo kot najboljšo obliko krmljenja.
Osnovno gnojenje je bilo z 80 kg fosforja (P2Os- in 140 kg kalija (K20) na hektar. Pred prvim odkosom so gnojili s 40 kg dušika (N) na hektar. Po vsakem odkosu so dogno-jili še z 20 kg dušika (N) na hektar. Število košenj v teku leta je bilo od ene do šest. Medtem ko se' je pri eni in dvakratni rabi prisotnost kalija in fosforja v tleh povečala, se je pa pri tri do šestkratni rabi spremenila kislost tal in tudi prisotnost fosforja in kalija v tleh.
Pridelki suhe snovi, kot tudi vpliv različne rabe, so bili pod vplivom močnih vremenskih letnih nihanj, pri katerih so imele pomembno vlogo različno razporejene padavine. Po dvanajstletnih poskusili je dvakratna košnja dala največji poprečni skupni pridelek suhe snovi.
Ko so izračunali medsebojne vplive, so ugotovili, da je največji pridelek suhe snovi

pri trikratni rabi. Prisotnost surovih proteinov, fosfora in kalija je rasla vzporedno z razstočim številom košenj. Nasprotno pa narašča prisotnost kalcija v krmi samo do štirikratne košnje. Prisotnost teh snovi v krmi je močno pogojena z dobljenimi pridelki suhe snovi. Tako je maksimum surovih proteinov in fosfatov pri petkratni rabi, kalcija (Ca) pa pri trikratni rabi.
Iz rezultatov sledi, da je pod različnimi pogoji in različnimi vremenskimi razmerami optimalni način rabe nekje med štiri in petkratno košnjo.
Inž. JOŽE TOPLAK
180 kg gnojil na hektar
Jugoslaviji smo v leta 1969 potrosili povprečno 180 kg mineralnih gnojil na hektar obdelane površine. Zasebni kmetovalci, ki so že zajeti v tem poprečju, so potrosili povprečno 97 kg na hektar. Nad jugoslovanskim poprečjem za zasebna gospodarstva sta Vojvodina z 237 kg in Slovenija s 105 kg. Najmanj mineralnih gnojil pa potrosijo zasebni kmetovalci v črni gori (26 kg) in Makedoniji (38 kg).
Taborniški
kotiček
Tretja preizkušnja medvedkov in čebelic
Za III. preizkušnjo pa naj ti mladi člani nekoliko bolje spoznajo ustroj taborniške organizacije. Popolnost lastnega kroja pa je že sama ob sebi umevna.
Vse leto, ko pridobivajo posamezne točke, naj vodnik vse popolnoma zdrave člane in članice pravila za taborjenje. Posebno važno je, da vedo, kako na taboru vsakdo skrbi za higieno, red in snago v šotoru, redno javljanje iz tabora domačim, za družabno življenje v taboru. Posebno važna je obzirnost do vseh taborečih, posebej pa do Šotorskih tovarišev! že davno pred taborjenjem naj vedo, kako bodo sodelovali pri igrah in tabornem ognju, pa tudi, kako se vsaj v osnovi ravna s kladivom, žeblji in tudi sekiro, da ne bo nezgode. Že naj vedo, kako važno in koristno je ročno delo.
Izleti postanejo posebno važne točke. Mednje spada tudi partizanski pohod (v malem obsegu) v popokii tišini skozi gozd do tabornega ognja, kjer naj si sami skuhajo čaj, spečejo ražnjiče na palicah ipd. Pomen pohoda se poveča, če se ga udeleži kdo od starih borcev. Vsaj emo uro naj bodo udeleženci pohoda absolutno tiho, kakor partizanska patrulja na opazovanju Ob tej in drugih priložnostih se lahko uče spoznavati dobro kurivo, ki ga nudi gozd za taborni ogenj, pa postavljanje piramidnega ognja, hitrega zanetenja ognja in pomena ognja za življenje na prostem za zabavo, pa tudi ob času sile!
Zahteve za mnogoboj so sedaj te večje in enostavni »lov na lisico« naj se zamenja z orientacijskim pohodom — seveda primernim tej starostni stopnji otrok. Primerna mora biti tudi predhodna vaja v orientaciji. Na drevesih najdejo nekatere znake za približno določitev severa, ob jasnem dnevu jim pomaga sonce, posebno, če imajo uro in vedo,
kdaj je sonce na V, Z in J. Prav potrebno pa je, da jih, morda ob spremljavi staršev, popeljemo zvečer na prosto in pokažemo Veliki voz pa Severnico. Najlaže storimo to na taboru.
Potrebno je tudi, da znajo medvedki in čebelice iz varnostnih razlogov ravnati z električno napeljavo, z radijskim sprejemnikom (televizijskega jim starši verjetno ne bodo zaupali). Ker pa se moderniziramo, naj vedo, kako se ravna na taboru s plinom. Kljub temu je navaden ogenj osnova za življenje ob času katastrof in sile!
Zdaj je že čas, da opozorimo mladino, da živimo od dela, ki ga moramo tudi od blizu spoznati. V kolikor je mogoče, naj spoznajo delo v kaki tovarni, pa tudi delo kmeta, na katerega smo predolgo pozabljali. Razgovor z delavci iz tovarn, z gozdnimi delavci itd., pa tudi s kmeti bo posebno koristen. Na pohodih pazimo, da bodo mladi - taborniki pazljivi do travnikov, polj, plotov, živine, cvetlic M.
V domačem kraju in njegovi soseščini je dolžnost medvedkov in čebelic, da oskrbujejo vsaj nekatere grobove padlih in spomenike.
Starim veščinam se sedaj pridružujejo nove, tudi sodobne: prometnik, novinar, partizan, kurir. Po sposobnosti in želji pa pridružimo tudi druge veščine.
! ! *v; % :
Vx
c ; •.
■B
Foto: Janez Skok
Tako dopolnimo domačo in šolsko vzgojo igraje in igraje pripravljamo že zelo mladega človeka za resnejše življenje.
Prihodnjič kaj več o sestankih in podobnem!
PAVEL KUNAVER
Izrojenec
Izrojenec je panj, ki je rojil in je zato trenutno brez matice, ima pa zato na zalogi lepo število matičnikov, iz katerih bodo že v nekaj dneh prikukale nove,
mlade matice. Oslabljena za polovico članstva gara družim s podvojenimi močmi, da mnosi dovolj hrane zalegi, ki jo je zapustila še stara matica. Z nenehnim poleganjem mlade zalege se številčno stanje kmalu spet izravna, za nov naraščaj bo pa kmalu poskrbela mlada matica. Glejte, prva je že pregrizla pokrovček matičnika in z nekakšnim kvakanjem razglaša, da je že zrela dama in popravljena sprejeti kraljevsko žezlo v svoje roke. Ker ji nihče ne ugovarja, zleze iz svoje zibelke med čebele, ošabno zakrili z zlatimi peroti in s srebrnim glaskom »tiii-tim potrdi svoje ustoličenje. To pa ni preveč zanesljivo, kajti že se iz sosednih matičnikov oglašajo rivalinje, ki bi prav tako rade zasedle prestol. Prva se besna zakadi proti njim, da bi jih uničila še kar v zibki, a čebele so budno na straži in ji v kali preprečijo to hudodelstvo. Rivalinje čuvajo za drugi in
V svetu čebel
morda še za tretji roj in jih zato celo krmijo v njihovih skrivališčih pred podivjano kraljico, če paša nenadoma popusti, popusti pri čebelah tudi sla po rojenju in čuvarji »rezervnih« matic za-puste stražarska mesta, saj več kot eno kraljico ne potrebujejo v panju. Tedaj nastopi za že ustoličeno kraljico ura maščevanja, za odvečne matice pa šentjernej-ska noč. Nekateri trdijo, da matica prebode tekmice kar v zibkah, drugi pa menijo, da se vse matice pregrizejo na prosto, kjer se med vsemi maticami začne neusmiljen boj za oblast. Zmaga najmočnejša in najspretnejša, kar je za rod zelo pomembna selekcija, premaganim pa pomagajo še čebele na »drugi svet« in jih kot nepotrebno šaro pomečejo iz panja. Potem se v panju začne spet normalno življenje; nova kraljica, ki je še devica, pa se vestno pripravlja m bližnji svatbeni izlet.
če sta vreme in paša ugodna, se kmalu po prvcu usuje iz panja drujec. Ta ima mlado matico, ki je krepka in spočita, pa zato ne sede na prvo vejo, ki ji pride pod roko, temveč se dvigne visoko v zrak in išče daleč naokoli primerno mesto za pristanek. Zato se drujec tudi prej »izgubi« kot prvec. če roji družina še tretjič, četrtič in celo petič, se tako izčrpa, da čebelar nima več kaj pričakovati od nje. Zato je nujno, da čebelar poseže v ro-jilno razpoloženje in ga prepreči. Da mu to uspe, mora poznati vzroke rojenja in znake, ki rojenje napovedujejo.
Vzrok rojenja je lahko pomnj-kanje prostora v panju, ker so se čebele že preveč razmnožile. V kranjičih z nepremičnim satjem takega stanja ne moremo izboljšati in zato tudi ne zaustaviti rojenja, v modernih panjih pa ga lahko preprečimo s prestavljanjem satov iz plodišča v medišče. Vzrok rojenju je lahko tudi prevladovanje pokrite zalege v plo-dišču, s prestavljanjem satov s pokrito zalego v medišče pa ta vzrok odstranimo. Rojenje pospešuje tudi dobra paša. medtem ko ga slaba zavira, prav tako pa tudi zelo dobra paša, ker tedaj čebele ne mislijo na drugo kot na med in ni niti časa za kake druge »neumnosti«, kot je rojenje. Tedaj morajo na pašo celo tiste čebele, ki so drugače določene za skrbnice zalegi, da je skladišče čimbolj zatrpano z medom, saj super paš ni ravno na odmet v naravi!
Znaki rojivosti so matičniki, a še prej pospešena gradnja trotov-skih celic. Te lahko čebelar izrezuje, še bolje pa je, če jih usmeri na gradilni sat, kjer jih sproti izrezuje in pripravi čebelam prostor za nove. Vendar tudi to ne prepreči vedno rojenja, zato je najbolje, če si čebelar vzgoji take družine, ki niso nagnjene k rojivosti.
V. PLEMELJ
Strah je odveč
Pri svojih razmišljanjih o tsemmilimctrskem filmu sem tu in tam seveda prisiljen obrniti pogled v prihodnost. To je nekako tako kakor če nekdo razmišlja o prometu pa napove, da avtomobili na cestah nekega dne ne bodo več smrdeli. Da bodo odpravili strupene pline iz izpuhov in končno sploh pline in izpuhe. Potemtakem se vozimo danes v silno nemodernih ti neudobnih škatlah, ki so še pretirano nevarne povrhu.
Pa vendar sc vsak v svojem avtu še kar udobno počuti, kolikor ravno ne vozi k mehaniku.
Isti odnos velja zavzeti do »navadne -osmice« in »super osmice«.
Vsi, ki snemajo na navadno osmico, bodo lahko do konca živ-
ljenja nemoteno in z vsemi užitki kakor doslej razvijali in gledali svoje filme. Tisti pa, seveda, ki razmišlja kaj bi kupil, se pač mora odločiti za kamiero super osem in za projektor, ki prebavlja obe osmici, da bi ga lahko sosed obiskal tudi s svojimi filmi. Oba bosta mirno in v slogi živela še naprej, le da bodo imeli filmi enega nekaj več to-talk, se pravi splošnih posnetkov, filmi drugega pa več bližnjih posnetkov. Pri ettem bodo gledalci sedli nekoliko dalj od platna, pri drugem pač lahko pridejo bliže.
Ni nobenega vzroka za razburjenje.
Pri takcni našem pogledu v bodočnost najdemo probleme namreč drugje.
Osemmllimetrski film je spregovoril.
Razvoj elektronike in magnetofonske tehnike je tudi proizvajalcem majhnih kamer omogočil, da gradijo mehanizme, ki omogočajo »ustnično sinhronost«.
Pravkar so se namreč spoprije-
li s snemalno tehniko, ki bi filmskemu ljubitelju omogočila isto stopnjo sinhronosti, kot jo ima profesionalni film.
Vsi, ki sodelujejo v tej bitki za sinhronost osemmilimeterskcga filma zatrjujejo, da imajo odlične rezultate.
Vsak pravi, da je njegov sistem najboljši.
In v tem grmu tiči zajec.
Filmski ljubitelj namreč toliko časa ne zaupa posameznim tehnikam, dokler jih je veliko.
Ve namreč, da od njih vedno ena, tista najboljša, zmaga in jo na koncu vsi osvojijo, če sc namreč zdaj takoj odloči za eno od njih, je zelo verjetno, da se ne bo odločil za pravo (morda pra. ve sploh še ni) in je vrgel svoj denar skozi okno.
Dolžan sem pojasniti, kaj je to »ustnična sinhronost«.
Ta izraz se bo namreč v literaturi filmskih ljubiteljev vedno bolj pogosto pojavljal.
na televiziji, iz najmanj dveh trakov, ki sta do sličice enako dolga. Na enem traku je slika, oziroma sličice, na .drugem je pa zvok, torej ponavadi tudi govor, besede.
Če je eden od obeh trakov samo za sličico krajši, stvar ni več v redu. Tista sličica ali ueltaj sličic, ki manjkajo, pomeni, da besc-de na tonskem traku ne pridejo več na Usta mesta, kjer oseba na sliki izgovarja te besede. Temu pojavu pravijo asinhronost. Če pa nekdo sredi filma reče »B«, in se točno takrat, ko je odprl stisnjene ustnice zasliši še zvok »B« potem je dosežena sinhronost na ustnice.
Včasih je s snemalno kamero ali z magnetofonom kaj narobe in zaostaja ali prehiteva. Monta-žerka tedaj že pri daljši besedi ne dobi več sinhronosti med sliko in zvokom. To za njo pomeni nekaj sivih las več.
Povejmo zdaj kar naravnost: ko ho problem sinhronosti osem-
milimeterskcga filma za vse zadovoljivo rešen (in to smo v tem trenutku tik pred zdajci), bo lahko prav vsak napravil igran film, ki se bo razlikoval od tistega v kinu samo po tem, tla ga bo vrtel na manjšem platnu.
Filmskim ljubiteljem se tako prav kmalu obetajo fantastične možnosti.	MAKO	SAJKO
1 Pogled | 1 skozi I I majhno 1
I kamero 1
Malokdo ve, da je nastal vsak film, ki ga gledamo v kinu ali

n«MMi

Mm
S
m

PODJETJE
[f§i JUGOSANiTARIJA
IZVOZ, UVOZ, INOZEMSKA ZASTOPSTVA, VELETRGOVINA
farmacevtika — medicinski, laboratorijski, znanstveni aparati in instrumenti — sanitetni material
v w
OBVEŠČA
\
cenjene poslovne prijatelje,
da se je preselilo v novo, lastno poslopje
ZAGREB, AMRUšEVA UL. 6 v neposredni bližini Trga Republike
r«.
jr
(v
>,
TELEFONI:		
Centrala:	Generalni direktor:	410-713
410-867	Pom. gen. direktorja:	410-497
410-728	Komercialni direktor:	413-301
410-903	Direktor sektorja opreme:	410-452
413-066	Direktor sektorja farmacevtike:	413-429
413-134	Direktor finančnega sektorja:	410-048
TELEX: YU YI SAN 21 445 Poštni predal: 1019
SKLADIŠČA: Zagreb, Heinzelova 53, telefon 641-534
PREDSTAVNIŠTVO: Beograd, Nemanjina 4/1, tel 657-457; Rijcka, Dolac 5/111, tel. 25-364; Split, Aljinovi-eeva 5, tel. 41-247, Skopje, .Maršala Tita 19, tel. 33-302
ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO 1971. LETO.
C*) ' *) (f*J
B
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV Odbor za postavitev spomenika Slavku Šlandru
CELJE, Gledališka 2/I - soba 26
NATEČAJ
za izdelavo osnutka spomenika narodnega heroja Slavka Šlandra z idejno urbanistično ureditvijo Trga svobode v Celju
I.
Natečaj je anonimen. Pravico sodelovanja ima vsak državljan in vse projektantske organizacije na območju republike Slovenije.
II.
Natečajna dela je treba predložiti razpisovalcu natečaja do 31. marca 1971 do 12. ure. Za udeležence, ki bodo svoja dela poslali po pošti, je veljaven poštni žig z navedenim datumom.
III.
Za natečajna dela so predvidene naslednje nagrade:
I.	nagrada v neto znesku din	izvedba
II.	nagrada v neto znesku din	20.000,— DIN
lil. nagrada v neto znesku din	15.000.— DIN
Vsak udeleženec natečaja, katerega delo ni nagrajeno oziroma kupljeno in je zadovoljilo razpisnim pogojem, ima pravico do odškodnine v znesku din 2.500.—.
IV.
Pregled m oceno prispelih del bo opravila ocenjevalna komisija v naslednjem sestavu; ing. arh. KOBE Boris, MESESNEL Janez, LAKOVIČ Vladimir, MALIGOJ ing. Darko, STOPAR Ivan, LAVRENČIČ Avgust, MAROLT Jože, SADAR Jure, ROS Pran.
V.
Natečajne elaborate lahko dobite pri razpisovalcu Odbor za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru, Celje, Gledališka 2/1 — soba št. 26 od 10. 1. 1971 do 1. 2. 1971 proti plačilu din 200.-, ki jih nakažite na žiro račun 507-8-19 pri SDK Celje ali proti denarnemu plačilu razpisovalcu.
Za vsa nadaljnja pojasnila v zveai z razpisnimi pogoji iz elaborata dobite pri Občinskem odboru ZZB NOV Celje, Gledališka 2/1 — soba 26.	12174
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmii
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA - MESTNI TRG 24
razglaša prosti delovni mesti:
IZVOZNEGA REFERENTA — za ameriško tržišče
Kandidat za razglašeno delovno mesto mora poleg splošnih, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovne dobe pri samostojnem opravljanju zunanjetrgovinskih poslov ali
srednjo šolo oziroma srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 5 let delovne dobe pri samostojnem opravljanju zunanjetrgovinskih poslov; da aktivno govori angleško.
Za delovno mesto je določeno poskusno delo 3 mesece.
SKLADIŠČNIKA — KOMISIONARJA
POGOJ: kvalificiran trgovski delavec.
Za delovno mesto je določeno poskusno delo 2 meseca.
Kandidati, ki se potegujejo za razglašena delovna mesta morajo poleg življenjepisa predložiti tudi dokaj o izpolnjevanju pogojev — določenih v razglasu. Kandidati morajo poslati prijave in dokazila v 10 dneh po objavi na naslov: Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt »DOM«, Ljubljana — Mestni trg 24.	12131
ffillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllim
»AGROSTROJ-LJUBLJANA«
LJUBLJANA, DRAGA 41
RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje v skladu z določili 217., 219. in 220. člena statuta, zaradi reelekcije, naslednj*a vodilna delovna mesta:
1.	DIREKTORJA tehničnega sektorja
2.	DIREKTORJA komercialnega sektorja
3.	DIREKTORJA finančnega sektorja
4.	DIREKTORJA splošnega sektorja
5.	VODJE servisne enote
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: dipl. ing. strojništva z najmanj 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v kovinski industriji ali strojegradnji, z znanjem enega tujega jezika, pod 2.: fakultetna izobrazba z najmanj 8-letno prakso v komercialni stroki in znanjem nemškega in italijanskega jezika,
pod 3.: dipl. ekonomist z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v finančni stroki,
pod 4.: dipl. pravnik z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih,
pod 5.: dipl. ing. strojništva z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali ing. organizacije dela z najmanj 15-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev poslati razpisni komisiji. Rok za prijavo je 15 dni od dneva razpisa.	13168
PODJETJE
.»SIGMA« ŽALEC
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE montaže zunanjih vodov
POGOJI: visoka, višja ali srednja izobrazba strojne ali gradbene smeri in 2, 5 ali 8 let prakse na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Hkrati objavljamo VEČ prostih delovnih mest PK - KV KLJUČAVNIČARJEV in MONTERJEV centralne kurjave.
Organiziramo začetni varilski tečaj.
Iščemo MLAJŠE NK DELAVCE, ki imajo veselje do poklica varilca.
Vsa morebitna pojasnila dobite v splošni službi podjetja.	12114
Kadrovska komisija pri
OSNOVNI ŠOLI KOČEVJE
razpisuje:
1.	delovno mesto POMOČNIKA DIREKTORJA (reelekcija)
POGOJ: U in 10 let vzgojno izobraževalne prakse, ali PRU in 8 let prakse, ali P in 5 let prakse. Stanovanja ni. Rok prijave 15 dni po objavi.
2.	prosto delovno mesto
UČITELJA razrednega pouka v podružnični šoli Kočevska Reka za določen čas od 4. januarja 1971 do vključno 18. aprila 1971 (porodniški dopust).
POGOJ: U, ali absolvent srednjih ali višjih šol, ali upokojenec. Samsko stanovanje zagotovljeno. Rok prijave do zasedbe delovnega mesta.	12147
’• ..................................... !

dLaL.

mm
.	** x
. *”* ;\i
; •** vrj
m m i '• ■■
’
_________
*.

.../
■7............ , ';\:
HMHH
hhhme
HhmmmHhB
H
Povabilo na sprehod
Foto: Leon Dolinšek
Ta zakon daje pravico do delov* nega časa, krajšega od 42 ur na teden, za dela na delovnih mestih, kjer so posebni delovni pogoji in ti škodljivo vplivajo na delavčevo zdravje in njegovo delovno sposobnost. Teh vplivov pa z varstvenimi ukrepi ni mogoče popolnoma odvrniti oziroma odpraviti. Že sam zakon našteva nekatere posebne delovne pogoje kot so: posebuo težko in naporno delo, delo pod povečanim zračnim pritiskom, delo v vodi ali vlagi, delo, izpostavljeno ionizira, jočim sevanjem, delo v ozračju strupenili plinov, strupenega prahu in podobno, dela z jedkimi snovmi, delo letalskega osebja in drugo.
Posebne delovne pogoje, stopnjo negativnega vpliva na zdravstveno in delovno sposobnost delavca, ki pogojujejo krajši delovni čas, določa delovna skupnost v soglasju s pristojnim republiškim organom v svojem splošnem aktu. Organizacije združenega dela v delovni organizaciji, sindikalne organizacije kot tudi pristojni organ za delo imajo pravico zahtevati, da delovna skupnost prične postopek za ugotovitev posebnih delovnih pogojev.
Delovni čas se sme skrajšati tudi z zakonom.
Delovni čas, skrajšan na način, opisan v prejšnjih odstavkih, velja za poln delovni čas ter delavcu. ki dela na takih dčlovnih mestih, pripadajo vse pravice, izhajajoče iz polnega delovnega časa.
Delavcem, ki poučujejo, se v delovni čas ne šteje samo efektivni čas poučevanja, ampak tudi čas, potreben za pripravo in za druge izvenučne aktivnosti, ki jih določa program delovne organizacije. V to kategorijo delavcev se prištevajo znanstveni delavci, umeVsiki in drugi. čas, potreben za pripravo in za druge izvenučne aktivnosti, ki se prišteva v redni delovni čas. se določa z zakonom ali statutom.
Zakon predvideva še nekatere primere skrajšanega delovnega časa. ki se štejejo za poln delovni čas. Tako ima delavka z otrokom, starini do osem mesecev, pravi- ' co delati štiri ure na dan. Ta pravica pa ne pripada delavki že po samem zakonu, ampak je njena stvar, ali bo to pravico izkoristila ali ne. Zaradi tega mora ob koncu porodniškega dopusta zahtevati, da želi delati 4 ure na dan zaradi hranjenja otroka Za ostanek delovnega časa nad 4 ure dnevno pa pripada delavki nadomestilo osebnega dohodka, ki ji ga izplača pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje po predpisilt o zdravstvenem zavarovanju.
Veliko otrok je v najnežnejši otroški dobi bolehnih in neodpornih. Zato zakon daje pravico delavkam delati po štiri ure na dan od dopolnjenih 8 mesecev starosti otroka pa do njegove starosti S let, če otrokovo splošno zdravstveno stanje zahteva skrbnejšo materino nego. To potrebo po skrbnejši negi ugotavlja zdravniška komisija. Tudi v tem primeru se delavki prizna skrajšala delovni čas za poln delovni čas, drugačna pa je pravica do osebnega dohodka. Delavka ima pri delitvi sredstev za osebne dohodke pravico le do deleža, ki ustreza njenemu dejanskemu delu 4 ure na dan. Nima pa pravice do kakršnegakoli nadomestila za čas nad 4 ure pa do polnega delovnega časa.
Dipl. iur. JANEZ LAMPRET
Kakšno
krzno?
Proučevalci kulture in zgodovinarji si (baje) belijo glave z vprašanjem, ali se je pračlovek oblačil v kožuhovino zato, da si je zaščitil telo pred mrazom, ali pa je bila kožuhovina znak zmage nad ubito živaljo oziroma sovražnikom. Bilo je pač tako, da se je primitevnj človek oblačil v kožuhovino iz potrebe. Človek na višji kulturni ravna pa si je nadel krzneno oblačilo z namenom, da pokaže svoj družbeni položaj.
Nekoč so uporabljali le kožuhe divjih živali. Pozneje so uvedli farmarsko rejo za nekatere najbolj dragocene kožuharje* Med temi sta krvoločni živalci pomorec (nemško nerc) in sobolj ter rastlinojed činčila.
Cene krznenih plaščev so zelo različne. Tako zvemo iz -tujih revij, da stane pomorcev krzneni plašč od 3500 (12.000 Ndin) do
28.000	DM (96.000 Ndin), kar je odvisno od kakovosti. Na to pa vpliva dolžina in gostota d-lafc, lesk, svilnati sijaj, barva in podobno. Ponorčevo krzno z globoko čmkastorjavo dlako je naj-dražje in ga prodajajo kot orni diamand. Najnovejša vzgoja po-noreev pa gr e za tem, da dobijo živali z gosto spodnjo ' dlako in s čokato kratko resasto dlako, zakaj le takšno krzno zagotavlja »vitko linijo« osebe, ki nosi takšen plašč. Prav tako so nove tudi Tazlične barve . na eni kožici. Ponorčevo krzno je zelo trpežno. Pri nas velja jopa iz kanadskega pomorca (nerca) 15.000 dinarjev. Svetli pomorcev plašč pa 23.500 din.
Ponorcu so podobne kožice murmla ter živalice, ki jo imenujemo kolimski.
V modi je tudi lisičje- krzno, pa naj bo to od navadne rdeče lisice, srebrne, modre pa do bele polarne lisice. Plašč stane o-d 1250 DM (4300 dim) do 3800 DM (13.000 din). Moderen pa je tudi plašč iz volčjega kožuha. V Italiji stanejo takšni plašči od
200.000	(4000 din) do 600.000 lir (12.000 din). Posebno dragoceni pa stanejo tudi milijon lir (20.000 din). Stepska lisica ima sivkasto rjavo melirano krzno. Iz njega delajo moške m športne ženske plašče, če všijejo med krzno še usnjene trakove. Srebrna lisica mora imeti dolgo im gosto gornjo dlako,' ki je modro čme do črne barve. Modra lisica ima čisto moder ali rdečkasto rjav lesk. Za rdečo lisico pa je značilna svilenkasta, gosta in zelo
dolga dlaka. Križasto lisico spoznamo po značilnih znamenjih na ramah in tilniku. Spada med plemenite lisice. Polarna lisica je navadno snežno bela. Lisičje krzno ni posebno trpežno. Pogosto se osipLje in resaste dlake se hitro ogulijo.
Po bizamu, po naše po pižmov-ki ali vodni podgani, je bilo vedno veliko povpraševanje. Nova moda propagira jasne barvne odtenke. Cena je različna za trebušne in hrbtne dele bizarna. So pa še druge vodne živali in še bolj dragocene, na primer bober, vidra, nutrija ali močvirski bober. Plašč iz pižmovke stane od 2500 (8600 din) do 3000 DM (10.300 din) v Italiji je najcenejši 500.000 lir (10.000 din), najdražji iz pižmovke pa 2 do 3 milijone lir (40.000 do 60.000 din). Plašč iz mutrije stane od 2500 (8600 din) do 4500 DM, (15.000 din) toliko stane tudi plašč iz bobrovega krzna, plašč iz vidrinega krzna pa velja 4500 (15.400 Ndin), v Italiji 600.000 do 1,000.000 lir (12.000 do 2.000 din). Krzna naštetih vodnih živali so praktično neuničljiva. Najbolj trpežno pa je vidrino krzno. Naravno krzno n,u-trije z dolgimi resastimi dlakami je primernejše za moške plašče in za ovratnike ter kučme, če pa so te dlake populjene, tedaj dobimo žametno mehko krzno, ki je tipično za ženske plašče. Vlage pa ne prenese. Pri nas velja plašč iz nutrije 14.000 din.
Perzijaner in »brajtšvamc« dobimo od posebnih pasem ovac in to od komaj rojenih mladičev. To so tolstorepe ovce, imenovane tudi karakul. Perzijaner je bil in bo vedno moderen plašč. Iz tega krzna lahko naredimo različne modele in ga lahko kombiniramo z drugim krznom. Modne barve so kostaojevo-bronasta, bež, siva ter črno belo lisasti perzijanair. Značilni so klasični ter rebrasti kodrčki na krznu. Plašč iz perzi-janarja stane 980 (3300 din) do 5800 DM (20.000 din). Plašč iz naravnega rjavega, a dragocenega sur — perzijanarja pa stane od 3500 do 6500 M (12.000 do 22.200 din). V Italiji stane navadni per-zijanar od 250.000 . do 1 milijon lir (5000 do 20.000 din). Plašč od brajtšvanca ni tako trpežen in je bolj občutljiv na vlažnost. Traja okoli 15 let. Modne so svetle barve. Dragoceni »sur-brajtšvanc« pa je rjav z zlatim odtenl.com. Cena navadnega brajtšvanca je od 6500 do 18.000 DM (12.000 do
62.000	din), surbrajtšvanc pa velja od 10.000 do 28.000 DM (34.000 do 96.000 dm). V Italiji je plašč iz brajtšvanca od 50.000 do 1,600.000 lir. (10.000 do 12.000 din), črni astrahan plašč s ponorčevim ovratnikom velja pri nas 12.000 din. Najcenejši plašč, ki ga dobimo
iz dragocenih pasem ovc je plašč iz perzijaner tačk.
Krzno kunca in zajca pride v trgovino na različne načine striženo in pobarvano. Tako predelano postane prav zanimivo krzno. Zadnji krik mode je valovito postrižen kunec v različnih barvah za kratke 5/8 dolge plašče. Če so takšni plašči normalno dolgi, jih prodajajo po 800 DM (2700 din).
Tudi mačje krzno prevladuje za 5/8 dolge plašče. Edina škoda je, ker se naglo oguli; stane okoli 1000 DM (3400 din).
Zelo lep plašč izdelujejo iz ozelota, to je žival iz družine mačk. Krzno je rjavo ali rdečkasto rjavo s črnimi in rdečkasto-sivimi progami in pikami. To krzno velja od 3500 do 50.000 DM (12.000 do 171.000 din).
Na splošno pa je letos krzno roparskih mačk zelo v modi, zlasti za 5/8 in drugačne športne plašče. Italijani priporočajo plašče jaguarja (rumeni z rjavimi pegami). Ti plašči so po 1,500.000 lir (30.000 din). Zelo cenjeni so tudi plašči iz risovega krzna (košato krzno belkaste barve s 6m-kasto rjavimi lisami) ter snežnega leoparda (belo košato krzno z rjavimi lisami). Plašče prodajajo od 500.000 do 3,000.000 (10.000 do 60.000 din) lir. Risovo je najdražje. Od naštetih roparskih mačk ima najbolj trpežno krzno leopard, precej manj trpežno je tigrovo krzno, najmanj pa risovo.
Telečje krzno je zopet v modi: prodajajo' ga enobarvnega ali pa v značilni čmo-beli barvi. Največ ga uporabljajo za moške kratke suknjiče, pa tudi za dekliške 5/8 plašče. Pri tem krznu je odločilna mehkoba usnja. Najboljše krzno je od na,mlajših živali in to iiz evropske Rusije, Poljske., in Skandinavskih dežel. Krzno je srednje trpežno.
Konj folen je dal v dvajsetih letu zelo priljubljeno krzno za športne plašče. Toda danes zavoljo njegove togosti ne vprašujejo več po tem krznu. Cena takšnega plašča je okoli 600 do 1500 DM (2000 do 5100 din). Tudi o krzno je srednje trpežno.
Zanimivo je, da v modnih krznarskih priporočilih letos niso navajali tjulenjevega krzna. Morda so članki o nečloveškem pobijanju mladičev teh živali vendarle pripomogli k temu, da so ženske začele odklanjati njihovo krzno ...?
Cena krznenih plaščev je odvisna od modela in kvalitete krzna. Plašči iz dragocenih kožuhar-jev so cenejši le tedaj, kadar so sešiti iz kakovostno slabših Rožic, sioer sega njihova cena navadno nad 10.000 din. Zanimivo pa je, da cena ni merilo za tr-
pežnost, krzna, temveč predvsem za lepoto in modo. Najdražja so tista krzna, ki stojijo na modni lestvici najvišje. Najdražji plašči so iz činčile in sobolja, nato sledijo plašči iz kakovostnejših po-norčevih kožic, za njimi dragoceni »sur-brajtšvanc«, nato leopardovi plašči pa navadni brajtšvanc, potem pa je velika skupina krznenih plaščev, ki veljajo od 10.000 do 20.000 din, med temi t.udi manj kvalitetni ponorčevi plašči. Najcenejši plašči so iz pižmovke, nutrije, slabši lisičji in volčji, kunčji ter zajčji, mačji iz avstralske ovce ter iz konja folena. Najbolj trpežno od vseh je Rrzno vidre, plašč traja 30 in več let. bobra, tjulenja. Za. četrtino manj •kot vidrino je trpežno krzno leoparda ter ponorca, več kot za tretjino manj pa je trpežno krzno kune zlat ice ter perzijaner ovce. Nato sledijo po trpežnosti sobolj, ruski bizani, rdeča lisica, kanadski bizam, konj folen, nutriji, opu-sum dihur, tiger. Kar za dve tretjini manj trpežno od vidre pa je krzno ruske veverice, hrčka, hermelina, divje mačke. Še manj trpežno je krzno risa, bo-linski, činčile. astrahan ovce, Roze, zelo malo trpežno je krzno afriške gazele, krta ter divjega zajca.
Kadar kupujete krznen plašč, ■tedaj ponujeno krzno natančno preglejte, kakšna je dlaka, ali se ta sveti in kakšen je zunanji videz pri dnevni svetlobi. Dalje poskusite, če se koža krzna trga. Ce se rada trga, krzno ni dobro. Krzno, ki je barvano, ne sme puščati barve. To preizkusite tako, da potegnete po Rrznu z belim robcem. Ce je krzno striženo, morate paziti na to, da ni za-striženo in da se ne bo to opazilo na plašču. Krzno mora biti čim lažje in dlaka ne predolga.
D. H.
Poln delovni čas
Ustava SFRJ jamči delavcem pravico od omejenega delovnega časa. Ta znaša največ 42 ur v tednu. To določilo ustave se ,je le postopoma uvajalo in to na podlagi Temeljnega zakona o uvedbi 42-urntga delovnega tedna. Z 8. aprilom 1979 pa je 42-urni delovni teden obvezen. 42 urni delovni teden je predpisan tudi s Temeljnim zakonom o delovnih razmerjih.

Ppfllp^ <•>:-.>
P
#
J
/
r v' ^ *»	■■ :■, -
gjjp
r

IB*
HHB35?*’x *"-T
Na pragu novega
leta
nesel, veselim se samo ateka. Želel bi, da bi vso pot nanj sijal sonček, da bo ateka lepo na vožnji k nam. Vem, da bo na strehi imel tudi smrečico. Bojim se samo, da se ne bosta z mamica kregala.«
SUKA 2
Tinka ima 5 let. »Moj atek in mamica delata zelo daleč. Jaz sem pri stari mami. Pisala sta, da ne moreta priti? Z babico bova sami. Rekla je. da bcrva na-naredili smrečico, za dinarčke, ki sta jih poslala atek in mamica meni, pa kupili takole žogo. »Zato sem narisala samo smrečico in žogo. Saj bom s staro mamo sami!«
Življenje
riše otrokove želje
Peter ima štiri leta in pol. »Dedek Mraz bo meni in bratcu prinesel veliko smreko. Večja bo kot naša hiša. Tako je rečel oče. Lučke bova midva sama prižgala. Naše mamice pa ne bo, ker je v bolnišnici. Očka je rekel, da ji bom odlomila najlepšo vejico in ji jo odnesla.«
meru izbrati nekoliko globljo posodo, da lahko položimo vanjo primemo drugo posodo iz nepropustne snovi za vodo. Med rastlinje namestimo le nekoliko malih »okraskov«, primernih določenemu »okolju«, da ne bo celotni aranžma preveč nasičen z vsem. Tudi prazni vmesni prostorčki samega mahu so pri tem potreb, ni. Ce bomo uporabili tak naš izdelek kot darilo, potem moramo še predvsem pomisliti na okus našega prijatelja.	KA
Izbiramo prave igrače?
Zopet se razgledujemo po igračah na policah in se ne moremo odločiti, kaj naj kupimo otroku, da se bo z igračo rad igral in da bo znal ob njej sam prebiti nekaj časa. V otroški sobi ali kotičku, predalu in zaboju je igrač toliko, da druga drugo prekrivajo in jih ob pospravljanju mečemo na kup kot polena v drvar-nioi. Avtomobili, ladje, letala, živali in punčke jz raznih materialov in različnih velikosti se valjajo po stanovanju, nemi in mrtvi, brez življenja, nekoristni, otrok, pa se drži mame za krilo in ure in ure sitnari, naj se z njim igra. Kako to, da ga niti ena od teh igrač ne priteguje?
Kot marsikje velja tudi za igrače, da ni pomembna količina, ampak pravilno izbrana igrača, ki bo odgovarjala stopnji razvitosti otroške nadarjenosti in njegovi starosti. V otroku moramo prebuditi zanimanje za igračo, igrača pa mora sprožati v njegovi .domišljiji vedno nove misli. Za to. niso primerni niti čudovit kužek s pravo dlako, ne dragocena polmetrska punčka, še manj draga tehnična igrača, ki jo sme otrok občudovati le pod očkovim ali maminim nadzorom.
Otroka razživimo, če ga obdarimo z igračo, ki sicer v škatli ne predstavlja veliko, nastaja pa
Vse je v pričakovanju prelepih praznikov! V trgovinah je vse polno okraskov za smrečice, izložbe so ob večerih posebno razsvetljene, otroci pišejo pisma dedku Mrazu, v gozdu ogledujemo, katera bo najlepša smrečica za praznovanje novoletih praznikov. Vsak se veseli po svoje! In zares bi le težko nanizali tisoče in tisoče drobnih želja, ki se porajajo pri ljudeh v teh dneh. In vsakega prevzame to pričakovanje, otroka, starčka in mladeniča. Vsak želi v teh dneh prinesti v svoj dom nekaj toplega, čudovite zvoke glasbe, vonj smrekovih iglic, čar barvnih lučic in osebno srečo.
Vse to vpleta v svoj sanjski svet tudi otrok! Poizkušala sem ujeti nekaj otroških misli, ki jih je spretna otroška ročica z barv-niki prav v teh dneh pričakovanja vtisnila na papir.
Pet fantkov in punčk od 4—6 let mi je pripovedovala svoje želje ob pričakovanju dedka Mraza. Poslušala sem te iskrene izlive otroškega srca, ki jih ni narekovalo samo njih življenje, temveč stvarnost v kateri žive. Nisem jih dojela samo kot psiholog, temveč kot mati. In zamislila sem se!
SUKA 1.
Jurček je star 6 let. Njegov oče dela v Nemčiji. Jurček ga v prihodnjem tednu pričakuje. Tako pripoveduje o svoji risbici: »Mojega ateka vse leto ni bilo doma. Pisal je, da bo sedaj prišel za praznike in nam bo veliko pri-
Mladen ima 6 let. živi v srečni družini, sam je vedno razigran in prisrčen. In kaj nam je povedal o svoji sličici: »Tako se že veselim dedka Mraza doma in v vrtcu. Prišel bo z lepo rdečo kučmo in krznenim plaščem V sobo bo postavil tako lepo smrečico in nanjo obesil bonbone piškote in zvončke. To bo lepo. Za vsakega bo darilce, najlepše bo za mojo mamo. To darilce tukaj sedaj obeša, na največjo vejičo.
Pet in polletna Mira je tudi narisala svojo željo: »Meni pa bo deaea Mraz prinesel medvedka.
Takega lepega rjavega in mehkega. Vsak večer ga bom vzela v posteljico, ga stisnila k sebi, da mi bo toplo. Sedaj je zunaj mraz in moram imeti medvedka.
Mamica gre vedno zvečer v službo in tako sem potem sama! če bo medvedek pri meni, mi bo Punčka med punčkami lepo?«
Maši dodatki k darilnemu aranžmaju
Mnogokrat smo opazovali v izložbenih oknih cvetličarn lične aranžmaje, nameščene v delcih debel ali v širokih nizkih poso. dah. Drobceni okraski iz lesa, umetnih mas in najrazličnejšega materiala so nas navduševali, saj so delček »malega naravnega okolja«.
Vsekakor bomo pri vseh takih pripravah uporabljali lepo raščen mah. Pri izbiri bomo segali po svežem mahu, predvsem kadar imamo posodo za pripravo naše »sestavljenke« iz nepropustnega materiala. Paziti moramo, da bomo izbrali mah z vraščeno j^stli-nico ali travico. Ob varnem in skrbnem negovanju bomo vse urejeno rastlinje obdržali sveže v rasti kar več mesecev. Na dno posode pa moramo položiti nekaj lopatic (žličk) gozdne zemlje, katero smo prinesli z mahom, če imamo večjo posodo, bomo segli po primerni praproti ter jo vključili v naš mali gozdič. V kolikor nismo že kdaj prej prinesli iz gozda kose lubja, bi nam ugaja po sestavu (morda breze, rdečega bora ali bukve), bomo istočasno poiskali sedaj poedine dele ter jih počasi osušili. Iz suhega lubja breze pripravimo mizico, klop-oo in delček lese, morda tudi ograjico. Narezane delčke zlepimo z lepilom SYNTELAN fmmaženo in po 10 — 15 minutah stisnemo). Tudi drobne leskove vejice ali vrbje bomo uspešno uporabili pri urejanju po našem okusu. Večkrat bomo napravili iz macesnovega storžka ptička ali kak drug predmet, s katerim bomo izpopolnili rastlinje v posodi. Gobice bomo napravili iz plastelina. Cešminove sadeže bomo zataknili v mah kot ovetke, dočim bomo vejico s sadeži uporabili za grmič. Pri uporabi dela debelca ali debelejše veje, morda brezove, bomo izrezali (izdolbli) leseno maso tako globoko, da bomo mogli zatakniti rastlinje, mah in ka.r smo še odločili za dodatke. Priporočljivo je v takem pri-
Kaj vse otrok pričakuje od dedka Mraza!
Zato preberimo še enkrat, še enkrat poglejmo kaj so narisale otroške ročice in zamislimo se ob tem.
Tudi naše življenje vpliva močno na otroške želje!
SLAVICA POGAČNIK-TOLIČIČ
Foto: Leon Dolinšek
in raste pod drobnimi prstki, bi gnetejo, upodabljajo, sestavljajo, prepletajo in vrtijo. Torej so to barvasti voski ah umetne mase, sistem lego kock, pisane nitke, volnene vrvice, razne sestavljenke, obročki in slično. Ima otrok že barvice? Suhe in vodene? In veliko papirja ter velik čopdč? Pozna slike s prelepkami? Vse te stvari stanejo veliko manj denarja kot marsikatera druga izredno draga, a že po nekaj urah zavržena igrača.
Da ji taka izbira zares prava, dokazujejo nekateri izrabljeni predmeti, ki mu jih prepustimo. Ali je že bil vaš otrok kdaj lastnik starega telefonskega aparata, zastarelega kavnega 'mlinčka ali zavržene budilke? Vsi predmeti, ki jih bo lahko »popravljal«, ga bodo zaposlili, ga naučili marsičesa in ga pripeljali do novih spoznanj, ki si jih bo ob pregledovanju, odpiranju in sestavljanju pridobil z lastnim zanimanjem. Torej iz poskušanja, spreminjanja, gibanja, premikanja do nastajanja in ustvarjanja se mora bočiti igra, pa mu ne bo nikoli dolg čas.	M. P.
Drobne
pozornosti
Ča okrog Novega leta je čas veselja, dobrih želja in drobnih pozornosti, ki jih izkazujemo našim najbližjim, pa tudi poslovnim prijateljem in vsem, ki jim srečujemo skozi vse leto. Ne pozabljamo tudi na tiste, ki nam z nemara neopaznim, a rednim delom skozi vse leto omogočajo udobje — npr. na raznašalko časopisa, na pismonošo, na ekipo smetarjev.. Zares ni treba, da bi se naša oddolžitev omejila na golo formalnost, na nekaj napitnine. Mpogo bolj prijetno bodo presenečeni, če bodo ob našem voščilu ugotovili, da smo ga izbrali prav zanje — pa četudi le vrečico bonbonov, zavojček cigaret, miniaturno stekleničko pijače.
Katera gora je najvišja?
Predstave o višini gora so že od nekdaj zelo subjektivne, v najstarejših obdobjih naše preteklosti pa so bile včasih tudi zelo nenavadne in po svoje originalne. Že starokitajski spis Ši-king pa vsebuje trditev: »Nič ni višjega kot gore!«. Toda Kitajci so tedaj pripisovali Tai-šanu, eno od njihovih najsvetejših gora,
Salado pa 6885,50 m, ameriška kontinenta pa sta ostala brez se-demtisočaka.
Leta 1908 je ameriška novinarka Annie Pečk v spremstvu dveh švicarskih gorskih vodnikov »osvojila« enega od stranskih vrhov Huascarana in objavila njegovo-višino — 7317 m. Brez pomišljanja ga je proglasila za najvišjega v Ameriki in na svetu. Pe-ruanska vlada pa ji je hitro izročila posebno zlato medaljo. Toda to ni bilo pogodu njeni rojakinji Fanny Bullock-Workman, ki je smatrala, da je dosegla rekordno višino'4 v Himalaji. Na lastne stroške je pod Huascaran
Planinski dom Kozjak

ekspedicije National Geographic Society, ki se je mudila v Tibetu in jugozahodni Kitajski sporoča, da je njihova odprava odkrila goro, ki je višja- kot Mo-unt Everest... Eden od vrhov naj bi bil - po mnenju dr. Rocka visok vsaj 10.000 m.« Še istega leta je The National Geographic Magazin objavil tudi članek. V njem J. F. Rock navaja, da je v Kuen-lunu opazil vrh, ki po njegovem mnenju presega višino višino 28.000 čevljev. Toda senzacij željni Američani so se kmalu pomirili. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da gre zopet, tako kot leto poprej, za Minya Gongkar. Da ne bi bilo še naprej težav, sta Švicarja Heim in Imhof vrh natančno izmerila (7587 m), Američana R. L. Burdsall in T. Moore pa sta se leta 1932 nanj tudi povzpela.
In še (upajmo) zadnja novica, ki jo tudi pri nas zaradi nepoučenosti nekateri še pogrevajo. Med drugo svetovno vojno (1944) je ameriški letalec v News Chro-nicle poročal, da se je med preletom pogorja Amne Machen na Kitajskem moral dvigniti nad višino 9300 m, da bi se lahko izognil vrhu, ki se je nenadoma pojavil pred njim. Leta 1947 je zato Life organiziral odpravo, ki naj bi raziskala novico. Vrnili’ so se z malo manj bombastično ugotovitvijo — le 9040 m! Čeprav je bila trditev po mnenju večine poznavalcev neutemeljena, ni bilo nasprotnih dokazov vse do leta 1960. Tedaj (26. januarja) je odprava pekinškega geološkega inštituta pod vodstvom Paj Tinsiaa
Najvišje gore sveta
proglašena višina dejanska višina
1745	Čimboraso	6588 m	6210 m
1818	Dhaulagiri		3172 m
1848	Kangčendzonga		8585 m
1852	Peak XV (Mt. Everest)	8840 m	8848 m
1929	Mdnya Gonkar	9145 m	7587 m
1930	(Minya Gonkar)	cd 10.000 m	7587 m
1944	pogorje Arnna Machen	nad 9000 m	
1947		9040 m	7160 m
	Mount Everest		8848 m
v-
višino 20 li (okoli 10.500 m), Ku-en-lunu, bivališču duhov pa kar 2500 li. Mimo lahko trdimo, da so bile »svete« gore v večini religij po višini daleč nad ostalimi (stare antične legende: »Olimp se dviga do neba!«).
Tako kot so bila različna pojmovanja o nastanku zemlje, tako so se pojavljala tudi različna, včasih sila nenavadna razmerja med višino gora in globino morja. Gore so dvajsetkrat(?) višje kot globina oceanov! Višine gora lahko dosegajo največ globino morij, ker so gore listale z dviganjem dna na zemeljsko površino ...
Japonci so Fudžijamo (3776 m) od davna smatrali za najvišjo goro sveta. Arabski trgovec Ibn ga je takoj proglasil za najvišjega na svetu, čeprav dosega komaj ta 1715 obiskal Kanarske otoke, Battuta, ki se je leta 1340 povzpel na Adams Peak na Cejlonu, 2245 m. J. G. Gregorius, ki je lepa je o Pico de Teyde (P. de Te-neriffe, P. de Canaria — 3712 m) zapisal: »To je brez dvoma najvišja gora sveta, saj je tako visoka, da njen vrh ne bo nikoli dosežen.« Vrhu je prisodil »kakih« 20.000 čevljev (cš 6.100 m). Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da je vrh Pico de Teyde že leta 1532 dosegel Edmund Scory!
Toda pustimo legende in stare zapiske ter poglejmo raje v manj odmaknjeno preteklost, za katero imamo tudi natančnejše podatke.
Geodeti francoske odprave so deset let (1736—1746) merili po nižinah okoli Čimborasa (6310 m). Mimogrede so izmerili tudi njegovo višino in mu naračunali 6588 m. Ker je bila to za tedaj najvišja ugotovljena viišna, je čimboraso dolga desetletja veljal kot naj višji vrh zemeljske krogle; V letu 1827 je J. B. Pentland samoljubno proglasil Illampu (6287 m) v bolivijanskih Andih za še višjega*!
Aconcagua je stopila na po-zomico kot prvakinja med najvišjimi šele leta 1835 z višino 7070 m. Kasneje, ko je že izgubila prvenstvo, pa je bila še dolgo v središču pozornosti, ko se je z Ojos del Salado borila za lovorov venec na področju obeh Amerik. Sele pred nedavnim izvršene meritve so pokazale, da ima Aconcagua 6959,77 m, Ojos del
poslala zemljemerce in rivalko ugnala. Meritve za označeni vrh so namreč dale rezultat 6650 m (glavni vrh meri 6768 m). Pecko-va je morala medaljo vrniti!
Toda z naštevanjem dogodkov v Ameriki smo se preveč oddaljili od dogajanj na »stari celini«, kjer so bili boj za najvišjo goro
že na precej višjem nivoju. Že od leta 18-18 dalje so namreč pravilno smatrali, da je to Dhaula-giri (8172 m), leta 1848 ga je zamenjala Kangčendzonga (8585 m) in leta 1852 Peak XV, sedaj poznan kot Mount Everest"*. Tedaj . so mu namerili 29.002 čevlja (8839,80 m), kar je celo nekoliko manj, kot mu priznavamo sedaj (8848 m).
Včasih kar nerazumljiva borba za najvišjo vzpetino pa s tem še ni bila končana! Leta 1923 je vodja angleške odprave general George Pereira razglasil, da je v gornjem toku Rumene reke opazil visoko belo goro, ki naj bi bila višja kot Everest. šest let kasneje pa je ameriška odprava ocenila Minya Gonkar (7587 m) v pogorju Ta-siie-šan na jugozahodu Kitajske, na 9145 m.
Nekateri se morda še spomnite senzacije iz leta 1930. Chicago Tribune je 31. marca prvi objavil: »Dr. Rock, vodja poslednje
Najvišja gorovja sveta
gorovje	najvišji vrh	višina dosežen leta	
HIMALAJA	Mt. Everest	8848 m	1953
KARAKORUM	K 2 (Chogori)	8611 m	1954
KUEN — LUN	UUugh Mustagh	7723 m	
PAMIR	Kongur-tagh	7719 m	
HINDUKUŠ	Tirič Mir	7706 m	1950
TRAN SHIMALAJA	Aling Gangri	7315 m	
TA-StlE-ŠAN	Minya Gonghar	7587 m	1932
TIEN ŠAN	Pik Pobeda	7439 m	1938
Illampu (6287m), posnet s Pico del Norte
namerila 7160 m(!) in se na vrh tudi povzpela.
FRANCI SAVENC
4 Zanimivo je, da Illampu, na katerega sta se kot tretja naveza povzpela Lojze Golob in Tine Mihelič (31. avgusta 1964), člana naše alpinistične odprave v Cordil-lero Real, v Boliviji nekateri še vedno smatrajo za sedemtisočak! Našli smo celo uradne zemljevide, ki navajajo višine prek 7300 m, čeprav ima v resnici le 6287 m. In ne samo to — celo naš »Atlas svijeta« (Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb — 1961) mu pripisuje 7014 m (str. 6).
** Bilo je to m kašmirskem vrhu Pgramid Peak, za katerega so tedaj smatrali, da je visok 7465 m. Kasnejše meritve pa so pokazale, da je njegova prava višina 7027 m in je Workmanova dosegla le okoli 6500 m.
*** Dodatno zmešnjavo okoli najvišjega vrha je povzročil Hermann von Schlagintiveit, ki je objavil, da domačini Peak XV imenujejo Gaurisankar (Boginja večnega življenja, 7145 m), čo-molungmo, kot je najbolj razširjeno ime domačinov za Everest, je namreč na potovanju po Nepalu zamenjal za okoli 65 km bolj zahodno ležeči Gaurisankar. Toda napaka se je celo v učbenikih ponavljala še v našem stoletju.
Voščilo in želje
Vsem, ki ste se odločili pričakati Novo leto sredi zasneženih gozdov in planin, naše iskrene želje, da bi praznovali lepo, saj ste izbrali zares najlepše, najprimernejše okolje za čas, ko si minulost podaja roko s prihodnostjo.
Želimo, da bi praznovali lepo, da bi na vršace sijalo sonce, da bi bila smuka dobra, želimo pa tudi, da odidete v gore pripravljeni, brez lahkomiselnosti in površnosti pni pripravljanju opreme, ki mora biti posebno pozimi zares popolna, tako da vas ne bi doletelo neljubo presenečenje, kakršne zna pripraviti vabljiva, a tudi nevarna zima v gorah.
In prav po tihem želimo tudi to, da bi praznovali veselo, sproščeno, a obenem v pravem planinskem duhu.


25 let -25 vprašanj
ta-
Peti, ki smo ga naprosili za odgovore ob Z5-letnici telesne kulture v SR Sloveniji je bil prof. Rajko Šugman, pomočnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Tudi njemu je, kot predhodnikom dr. Ernestu Petriču, Tonetu Florjančiču, Marku Rozmanu, Tonetu Lenarčiču, naš sodelavec Krešo Petrovič zastavil pet vprašanj.

■
2
Telesna vzgoja, šport, rekreacija
I
I __________________
fiSMI 1JIJMMMIMMHMMB—«

MMBM
___________________________________________• ' ' '
Rajko Šugman
Tov. Šugman, mesto, ki ga zasikate, je najvišje profesionalno mesto v republiški upravi, ki je bilo doslej dodeljeno, da tako rečem telesni kulturi. Ali nam lahko poveste, kdaj in zakaj je bil ustanovljen sektor telesne kutlu-re pri republiškem sekretarju za prosveto in kulturo (ali RSPK)?
Rajko Šugman: Sektor telesne kulture pri RSPK je bil ustanovljen konec lanskega leta. Dejansko je pričel z delom februarja letos, ko je skupščina SRS sprejela program sekretariata, torej tudi sektorja telesne kulture. Z ustanovitvijo tega sektorja je dobila telesna kultura ustrezno mesto tudi v republiški upravi.
K. P. Katere so bile najvažnejše naloge vašega sektorja v letu 1970?
Rajko Šugman: Pripraviti je bilo potrebno materiale oziroma se opredeliti do nekaterih ključnih vprašanj za nadaljnji razvoj telesne kulture pri nas. Naštejem lahko le najvažnejše:	srednjeroč-
ni program razvoja telesne kulture v SRS do leta 1975, pomen in vloga SŠD v sistemu slovenske telesne kulture, izdelava predloga za izdajo zakona o nalogah in obveznostih republike do telesne kulture ter izdelava predloga za izdajo splošnega zakona o telesni kulturi v SRS, odnos republike do stalnih mednarodnih športnih prireditev ter evropskih in svetovnih prvenstev v naši republiki, stanje in nadaljnja konkretna povezava med športom in turizmom, vrsta predlogov in ukrepov za modernejšo telesno vzgojo v šolah itd.
K. P. V popularnih spisih se da menda brati, da ni nujno, da je vsaka birokracija tudi »bio-kratska«. To je, pravijo, v veliki meri odvisno od metode dela. Naj vas s tem, napol v šali, pa vendar zares vprašam:	Kakšne
metode uporablja vaš sektor, da bi bilo delo izraz samoupravnega dogovarjanja na vseh ravneh?
Rajko Šugman: Stalni strokovni kolegij sodelavcev izven sekretariata, republiški posveti in dogovori med nosilci telesne kulture v republiki, stalna ali občasna regionalna posvetovanja s predstavniki svetov za telesno vzgojo in družbenih organizacij v občinah ter pomoč in konkretne opredelitve družbenih organizacij za telesno kulturo do predlogov in izdelanih materialov so le del metod dela, ki smo jih uvajali v tem letu. Menimo, da mora biti uprava tesno povezana z samoupravnimi asocialijami na ravni republike kot občine. To velja toliko bolj za telesno kulturo, ki je najmlajši sektor.
K. P. Omenili ste sredi),jeročid načrt telesne kulture. Kakšno pot je »prehodil« in kakšni so prvi rezultati?
Rajko Šugman: Predlog srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture v SRS so obravnavali komite IS skupščine SRS za telesno kulturo,, odbor za telesno kulturo prosvetno kulturnega zbora, odbor za znanost, prosveto in kulturo IS skupščine SRS, nekatere republiške družbene organizacije (na primer IO ZTKS) ter sveti pri občinskih skupščinah in občinske zveze za telesno kulturo. Povedati je potrebno, da je bil predlog deležen splošne podpore vseh naštetih, še posebej velja omeniti podporo tele-snovzgojnih organov in organizacij ter delavcev v občinah. Po zbranih pripombah bomo osnutek predloga dopolnili in predložili v RAZPRAVO prosvetno kulturnemu zboru skupščine SRS.
K. P. Geslo »telesna kultura tja, kjer je mladina« pomeni predvsem drugačno telesno vzgojo v šolah prve in druge-stopnje. Kakšna so prizadevanja sekreta-
riata za ureditev odprtih vprašanj šolske telesne vzgoje?
Rajko Šugman:	V predlogu
srednjeročnega programa razvoja telesne kulture smo zapisali, da je potrebno vse naše napore usmeriti v naslednjih petih letih v šolsko telesno vzgojo. To mora biti koordinirano delo tako zavoda za šolstvo, republiške izobraževalne skupnosti, visoke šole za telesno kulturo, zveze pedagogov za telesno vzgojo kot sekretariata. Ne gre samo za reševanje kadrovskih in materialnih problemov, temveč in predvsem za odnos do tega vzgojno izobraževalnega področja ter kakovost dela. Uvedba telesnovzgojnega kartona, predlog za spremembo programa in načrta, predlog za ukinitev numeričnega ocenjevanja ter uvajanje sodobnejših oblik in metod dela so le nekatere naloge v tem in prihodnjem letu.
ISSSSSfSfS,
V.........	,
\	•.


S:-
...:.,\w.

Hoja v breg
•m- '-'V*;
Prvi koraki na snegu
Piše: Franc Arnež
h' V ■ ’ 'f' ■	' ■ ■ ' i' "-J
1. lekcija: »Prvi koraki na snegu«
Vsak začetek je nekoliko težaven. Seznaniti sc moramo z novim načinom gibanja, ki mu je osnova drsenje. Prav gotovo se bodo začetniki, in tein je tudi namenjena prva lekcija, že prvi dan nekoliko »intimneje« seznanili s snežno površino. No, da bi bilo teh »neprijetnosti« čim manj, je prav, da si za prve korake na snegu izberemo kar najbolj primerno smučišče in ga za vadbo tudi dobro pripravimo (poteptamo).
Idealen prostor naj bi imel sledeče karakteristike: dolg raven iztek in blago strmino, vrh katere je ravna ploščad (sl. 1).
Nemara ne ho odveč, če opozorimo začetnika, ki je prvi dan na smučeh, naj ga nikar ne premoti veseli živ-žav oh vzpenjačah, da bi se brezskrbno odločil za tako »lagodno« vzpenjanje. Že ob prvem poskusu bo prišel do spoznanja, da se mora v povsem drugačnih okoliščinah seznaniti s specifično obliko gibanja na snegu, t. j, z drsenjem.
Ko si pripnemo smuči, načeloma preneha »refleks hoje« — dvigovanje in spuščanje noge, zakaj osnova smučanja je drsenje po snežni površini, kar pomeni nenehen stik med smučmi in snegom. Zato je namen prve vadbe na snegu izoblikovati občutek drsenja na ravnem in na blagi strmini. Ob tem pa naj smučar — začetnik spozna tudi prve obrate na mestu in teimiko vzpenjanja v breg.
PODRSAVANJE NA MESTU
Palice vbosti v sneg nekoliko pred telesom, se nanje opreti in s smučini izmenjaje podrsavati naprej — nazaj.
Opozarjamo na pogosto napako togo iztegnjenih kolen! Ko smučko potisnemo naprej, hkrati tudi zmerno .upognemo koleno iste noge.
bro oporo, sicer smuči kaj rade zdrse navzdol.
Ob takem vzpenjanju tudi teptamo sneg in pripravljamo teren za prvi smuk.
SMUK NARAVNOST
Pri smuku naravnost so smuči vzporedne, nekoliko razmaknjene in ležijo ploskoma na snegu. Teža je enakomerno porazdeljena na obe smuči. Kolena so potisnjena naprej, roke so pred telesom upognjene v komolcih, dočim so palice za telesom, privzdignjene od tal (sl, 3).
1.	Smučati v visoki preži.
2.	Smučati izmenjaje v visoki in nizki preži. Smučar se pri tej vaji prvič seznani z gibanjem gor-dol, ki je osnova razbremenitve pri nadaljnjih nalogah v šoli smučanja..
3.	Med smukom prestopati levo in desno v novo smučino. Namen vaje je prenos teže na eno in nato na drugo smučko.
Temeljne prvine pri vadbi smuka:
—naravna drža
Za zaključek omenimo še to, da pri vadbi smuka naravnost sklenjena drža smuči ni neogibno potrebna. Smuči naj bodo toliko narazen, da se smučar počuti varno in udobno.
Teren, primeren za smučarje — začetnike
na snegu. Smučar pri tem vbada palice in se na njih opira.
Drugi način je povsem enak prvemu, le da se smučar suče okoli zadnjih koncev smuči.
HOJA (DRSENJE) PO RAVNEM
Koordinacija gibanja (roke, noge) pri hoji na smučeh je močno podobna vsakdanji hoji. Začetnik naj bo pozoren na to, da ne dviga smuči, temveč z njimi le drsi po snežni površini. Pri tem si ves čas pomaga s palicami, ki jih vbada v sneg za telesom in se z njimi izdatno odriva.
Hoja na alpskih smučeh zaradi fiksirane pete ni tako lahkotna in sproščena, kot je to lahko na tekaških smučeh. Bržčas pa je za začetnike koristneje, da ob prihodu na smučišče s smučmi hodijo in jih ne nosijo le na ramenih.
VZPENJANJE — STOPNIČASTI KORAK
Za vzpenjanje v stopničastem koraku se mora smučar postaviti prečno na strmino, saj se bočno pomika v breg (sl. 2).
Dvigniti gornjo smučko, prestopiti za »stopnico« višje in nato pritegniti še spodnjo smučko. Hkrati tudi vbadati palice in se nanje opirati.
Smučar pa mora paziti, da smuči ne postavlja ploskoma na sneg, temveč na robnike, ki nudijo do-
Spust naravnost
OBRATI S PRESTOPANJEM
Dvigati zadnje konce smuči in se ob prestopanju v stran sukati okoli krivin, ki ostanejo ves čas
*WR*8W*S
Ugodnost za naročnika Dela
NEZGODNOZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA

mmmmmr
*
Z!
VODNIK
Mariboru pri roki
Pohorje je pač Pohorje, tako kakršno je, je hkrati čudovito in hkrati tudi nečudovito. Turizem nasploh, še posebej pa zimski, se na tem idiličnem in idealnem pogorju med Mariborom in Slovenj-gradcem razvija tako počasi, prav po polževo, da — če nihče drug — smučarji v mestih okrog Pohorja sploh ne morejo biti povsem zadovoljni.
Zato bodo imela bližnja koroška in štajerska smučišča tudi letos v gosteh precej obiskovalcev in prijateljev dobre smuke z jugoslovanske strani. Tam ni velikih smuških središč v visokih gorah, kakor na primer v zahodnem delu Koroške, kjer so taka središča kakor Heiligenblut pod Grossglock-nerjem; so pa manjša, Pohorju podobna, seveda pa precej bolje opremljena mini-središča.
Deutschlandsberg je prijetno mestece ob vznožju Golice (Koralpe); v okolici je več manjših smučar-skiji središč. V Traiihutten imajo pet vlečnic, od katerih vse dosežejo višino vsaj 1000 metrov. Ta kraj je 7 kilometrov oddaljen od Deut-schlandsberga. Skozi Stainz se peljemo do vlečnice pod Rosenko-glom, ki je dolga 200 metrov in dosega višino 1160 metrov. Ta kraj je kakih 20 kilometrov od Deut-schlandsberga. Tri vlečnice so še na področju gore Reinischkogel
(1465 m), ena med njimi se povzpne nad 1000 metrov. Iz Šentilja do Deutschlandsberg^ je 48 km (Do Lipnice, potem pa se obrnete na levo!). Z Radeljskega prelaza je do Deutschlandsberga komaj 26 kilometrov.
Golica je na Koroškem, vendar je blizu Mariborčanom. Temu prijaznemu pogorju, ki je precej podobno Pohorju, pravijo Nemci Koralpe. Od mejnega prelaza pri Viču do smučišč je okrog 40 kilometrov ceste. Do Riedlinga se peljemo po dolini, potem pa po dobri gorski cesti navkreber. Na smučiščih so štiri vlečnice.
Večje smuško središče je mestece Koflaeh na štajerski strani; leži ob glavni cesti med Celovcem in Gradcem. Nad njim v pobočju Stubalp je troje manjših, a precej obiskanih smučarskih izletišč. Najbolj živo je na sedlu Gaberl (1551 m), ki je 22 km od KBflacha. Na vrhu je veliko vlečnic, od katerih je najkrajša dolga 175, nadaljša pa 870 metrov. Vlečnice sežejo v nadmorsko višino nad x600 metrov. Deset kilometrov bliže Koflachu Je vas Salla z eno vlečnico. Samo kakih deset kilometrov od KBflacha Je vas Graden, ki ima tudi eno vlečnico. KBflach je od Šentilja oddaljen 70 kilometrov (proti Grazu ln potem pri Wildonu na levo!), od Viča pa 86 kilometrov.
Lučane (Leutschach) so blizu meje. Nedaleč od vasi delujeta dve vlečnici (v osojah), ki sežeta v višino okrog 800 metrov. Daljša vlečnica je dolga 340 metrov. Iz Šentilja do tja je 25 km, z Radeljskega sedla pa 28.
Pack je na sedlu z istim imenom, kjer se glavna cesta med Celovcem in Gradcem prevesi čez deželno mejo s koroške na štajersko stran. Na samem sedlu in v bližnji okolici je nad 10 žičnic. Pri sedlu, ki je v višini 1116 metrov, je troje vlečnic, najvišja seže nekaj nad 1300 metrov. Pod Packom se gorska cesta odcepi v Modriach, kjer deluje je troje vlečnic v višini nekaj nad 1000 metrov. Na drugo-stran pa gre . cesta v 5 km oddaljeni Hirschegg, kjer je pet vlečnic, ki tudi sežejo čez 1000 metrov. Pack je od Šentilja oddaljen 92
Smučišča na Golici (Koralpe) so preprostejša; tam se zbira mladina s koroške strani; vedno več pa je tudi smučarjev iz Jugoslavije.
kilometrov (pri Wildonu na levo!), od Viča pa le 65. Cesta ni prestrma (nikjer več kakor 10 odstotkov!).
Na koroški strani nedaleč od Pečka je smučarsko izletišče Rei-chcnfels, ki leži oh zgornjem toku Labotnice (Lavant) in ob glavni cesti, ki pelje iz Wolfsberga čez hribe v Judenberg. Kraj leži kakih 100 metrov pod Obdacherskim sedlom (945 m). Imajo več vlečnic, sauno in sankališča. Lepi smuški tereni predvsem za začetnike.
Na koroški strani te »mariborske interesne sfere« so še smučišča onstran Pece, ki so vedno bolj obiskana. Imajo sedežnico in dve vlečnici. Osojna stran je vedno dobro založena s snegom. Od mejnega prehoda Holmec pri Poljanah je do sedežnice komaj nekaj več kakor deset kilometrov.
Z žičnice na Peco je zelo lep razgled ne le na Podjuno, temveč tudi na Karavanke in Kamniške planine.
Blizu meje so tudi smučišča pri Sobotah. Vlečnica je dolga 170 metrov, seže pa v višino nekaj nad 1000 metrov (zmore 225 smučarjev na uro). Od Viča pri Dravogradu je do Sobote okrog 30 kilometrov.
Tudi smučišča pri Sv. Ani (St. Anna) niso daleč od meje. Z Radeljskega sedila cto tja je ko-
maj 24 km. Imajo vlečnico, ki je dolga 200 m in seže v višino 1037 metrov. Zmogljivost žičnice: 300 smučarjev na uro.
Nekaj smučišč je tudi severno od Gradca v prijetnih hribih, kjer pa se sn,eg predolgo ne drži. Tam je navadno precej smučarjev iz graškega mesta in okolice; vendar pa trdijo, da nd nikoli pretirane gneče. Ce koga mika, naj poskusi.
Schokel je največji graški smuški center. Iz vasi S. Radegund spleza gondolska žičnica na vrh SchBkla (od 784 do 1440 m). Z druge strani gore, iznad vasi Se-mriach je do vrha speljana sedežnica. Povsod je več dobrih vlečnic, smučišča pa so vsake vrste, za »ase« in za začetnike. Od Šentilja do S. Radegunde je (skozi Graz) le 62 kilometrov.
■ •
Malo naprej je smuški paradižek pri Passailu. Tu imajo vlečnico, ki je dolga 320 metrov in doseže višino 780 metrov. Kakih osem kilometrov proč je St.Kathrein, kjer imajo dve vlečnici, obe sežeta v višino čez 1000 metrov. Od Šentilja do Passaila (od Graza naprej proti Brucku in potem šele pri Prohn-leitenu na desno!) je 96 km.
Seveda so to le pomembnejša in bolje opremljena smučišča; tu in tam boste naleteli na manjša, bolj zasebna, kjer delujejo krajše prenosne vlečnice. Ce pa se boste napotili naprej od Gradca, boste se- > veda prišli v prave visokogorske f smuške kraje, toda v tem sestavku smo se lotili opisa le tistih, ki s S niso več kakor sto kilometrov od- £ daljeni od meje.
•	DRAGO KRALJ b
1 .	*	S
.1

■S ■ '
ti
2-
j*
| š
v j-
t ,
K
I
6. stran — II. DELO
CELJSKA IZDAJA
Petek, 25. decembra 1970
V ospredju — splošna
potrošnja
S seje velenjske občinske skupščine
* V ponedeljek, 28. decembra bo že druga skupna seja članov obeh zborov skupščine občine Velenje v tem mesecu. To pa bo hkrati tudi zadnja seja v letošnjem letu.
Ni naključje, da bodo odborniki že na začetku zasedanja govorili o predvidenem obsegu splošne potrošnje v prihodnjem letu. Gre pač za problem, ki je v središču pozornosti in s katerim se te dni srečujejo v vseh ob-svet za finance. Tako bodo činah.
Več predlogov je pripravil sklepali o proVnetnem davku od nepremičnin, zatem o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem tromesečju prihodnjega leta, o stopnji prispevka za neposredno varstvo otrok, o posojilu za graditev otroškega vnca v Velenju pa tudi o porabi dela posebne proračunske rezerve.
Na dnevnem redu bo tudi predlog odloka o vodenju knjig gostov. Gre za ukrep, po katerem bodo morali počitniški planinski in drugi domovi, internati, delovne organizacije, ki imajo organizirano nastanitev svojih delavcev in druge organizacije, ki sprejemajo ljudi na začasno prebivanje ali jim nudi jo začas-
DEDEK MRAZ PRI MARIBORSKIH ČETVERKAH — Pred dnevi so predstavniki tovarne športne opreme Elan iz Begunj izročili mariborskim četverkam Anki, Branki, Danijeli in Ireni Atelšek par smuči s palicami.
Foto: B. Čerin
Celjska tekstilna tovarna si prizadeva uvesti v proizvodnjo novo blago
Za tekstilno tovarno »Metka« v Celju leto 1970 ni minilo brez težav, zakaj ob-
__________________________ dobje po prvi fazi rekonstrukcije je obetalo precej ugodnejši položaj. Pa se niso
no nastanitev, ter občani, ki j vračunali. Leto 1970 je na splošno značilno zaradi porasta stroškov, v tekstilni oddajajo sobe za plačilo, vo- veji p3 je svoje negativne posledice povzročil pretiran uvoz tkanin. Slednje nam-d:-: knjigo gostov.	J reč kvalitetno ne ustrezajo deklaracijam in je zatorej povsem drugače s ceno, ki
Zaključni del zasedanja bo se oblikuje v domači trgovini za takšno blago. K sreči kupcev dolgo ne bo mogoče slepiti s takimi prevarami.
namenjen nekaterim imenovanjem pa tudi vprašanjem ter odgovorom odbornikov.
M. B.
Prijeli nevarna vlomilca
MURSKA SOBOTA, 24. dec. — Včeraj dva dni po vlomu v poslovalnico soboškega trgovskega podjetja Merkur in po poskusu vloma v podružnico Dela v Murski Soboti so miličniki iz Rogaše-vec prijeli drzna vlomilca.
Gre za 20-letnega Marjana Zdovca n 16-letnega M. Z., sta med tem priznala tudi trata, prt do denarja za silvestrovanje.
Vlomilca, ki sta po vlomu v poslovalnico trgovskega podjetja Merkur izpraznila predale in odnesla 1800 dinarjev, večji del v devizah, sta med tem priznala tudi poskus vloma v Avstriji. Dne 20. decembra letos sta namreč prestopila ilegalno državno mejo in poskušala vlomiti neko trgovino pri Sv. Ani, vendar so ju domačini pri vlomu zasačili in pregnali.
Marjana Zdovca in mladoletnega M. Ž. so organi soboške uprave javne varnosti zaradi nadaljnje preiskave pridržali v priporu.
B. B.
Ce bi strnili pozitivne dosežke, ki so »Metki« vendarle omogočili nadaljnji korak, so naslednji: uspelo jim je izdelati nove, zahtevnejše dama-ste in inlete. Gre zlasti za gostejše tkanine izredne vzdržljivosti, z vzorci pa so se že v celoti približali nekaterim najbolj znanim proizvajalcem posteljnega perila v tujini. V celoti je novi proizvod izredno gost in mehak saten mlet v enobarvnih in vzorčastih izvedbah. Kolikor se veča kupna moč in povpraševanje po kvalitetnejšem blagu, toliko večja je tudi proizvodnja tovrstnih tkanin.
Z ustvarjenim dohodkom je uspelo tovarni poravnati letošnje anuitete za razmeroma kratkoročne kredite, porabljene za rekonstrukcijo oplemenitilnice in dela tkalnice. Zaradi porasta cen življenjskih potrebščin in zaradi višjih osebnih dohodkov kolektivov v okolici. tovarne, so letos povišali v »Metki« osebne dohodke, tako da sedaj že znašajo v povprečju 1070 dinarjev mesečno. Stiskanje na račun večjih skladov pri osebnih dohodkih ne bi bilo več vzdržno.
Ker si tu izredno prizadevajo uvesti v proizvodnjo čim več plemenitejših tkanin in sploh stopati kar se da v
korak z modo (tudi pri blagu za posteljno perilo vse bolj prodira modnosti, čutijo tudi potrebo po hitrejšem prilagajanju strojnih naprav sodobnim tehnološkim zahtevam. V prihodnje računajo na modernizacijo dela tkalnice, ki bi jo izpopolnili s 36 novimi
enem letu, bi bilo kar 1 milijon metrov blaga žakardnih vzorcev.
Tudi v konfekcioniranju posteljnega perila imajo za naslednje leto v načrtu povečati obseg. Od metražnega blaga, ki ga izdelajo v svoji tovarni (tu je mišljeno blago
izvodnjo blaga z žakardnimi vzorci, po katerem je na trgu povpraševanje zelo naraslo, hkrati pa bi nove naprave
omogočile še dodatne izboljšave v kakovosti tkanin. Od 6 milijonov metrov blaga, kolikor ga izdelajo sedaj v
V nekaj vrstah
CELJE
Darila za 265 otrok — že več let v Kovinotehni pripravijo otrokom staršev, ki so zaposleni v tem podjetju, prijetno novoletno praznovanje. Tudi letos bodo za vseh 265 predšolskih otrok pripravili ogled gledališke predstave Rdeča kapica in dedek Mraz, ki jim bo tudi izročil bogata praktična darila. Otroci bodo poleg slaščic dobili še blago za pižame.
Železnica upokojencem — Tudi letos je sindikalna organizacija celjskih železnic vsem povabljenim železniškim upokojencem pripravila prijetno popoldne z zakusko in kulturnim programom.
Urejevanje taborniške sobe — Taborniki II. grupe od-redov ze dalj časa urejajo v kletnih prostorih starega sodišča klubsko sobo ki jo bodo odprli 8. januarja, za obletnico ustanovitve taborniškega odreda. Pred časom so izvolili tudi nov odbor, ki ga vodi starešina Gusti Ho-nigman, dosedanji starešina Jože Krebs pa je prevzel skupino starejših tabornikov. Poleg tega bo skrbel še za hitrejšo graditev rekreacijskega taborniškega centra v Kokarju pri Mozirju.
ŠMARTNO OB PAKI
Glasbena šola — V novo ustanovljeno nižjo glasbeno šolo se Je vpisalo kar 52 otrok. Pouk so že pričeli. Polovica jih obiskuje pripravljalni tečaj, drugi pa se učijo največ harmonike, klavir in trobila, šola je oddelek nižje glasbene šole v Velenju.
Klubska soba obnovljena — Dolgo je trajalo, da so obnovili klubski prostor v hiši Krajevnega urada, kjer bo
tudi knjižnica.
številni prehodi
Sto tisoč potnikov bo do praznikov prestopilo ju-goslovansko-avstrijsko mejo
MURSKA SOBOTA, 24. dec. — Tudi na mejnih prehodih v Pomurju se je promet močno povečal, saj je od minulega petka do nedelje prečkalo mejo samo na med-narodn2 mejni točki v Gornji Radgoni nad petdeset tisoč potnikov s trinajst tisoč osebnimi avtomobili. Vse več. ja pa je tudi gneča na mejnih prehodih v Gederovcih in v Kuzmi na Goričkem.
Med potniki prevladujejo naši sezonski delavci, ki prihajajo na svoje domove. Skupaj bo po oceni uprave carine v Gornjj Radgoni prestopilo pred prazniki jugoslovan-sko-avtstirjsko mejo v Pomurju okrog sto tisoč potnikov z najmanj dvaindvajset tisoč motornimi vozili. Svoje domove v Pomurju bo obiskalo skupaj približno dvanajst tisoč sezonskih delavcev.
K sreči so letos prehodi sezonskm delavcev porazdeljeni na daljše časovno razdobje, zato na meji ne prihaja do večjih zastojev, pravijo v Gornji Radgoni.
B. B.
v finalne izdelke (rjuhe, prevleke za blazine itd.), več kot 30 odstotkov blaga.
V letu 1971 bo zaradi naraščajočega povpraševanja po posteljnem perilu moč plasirati od proizvedenega blaga že 40 odstotkov v obliki finalnih izdelkov, a za pozneje računajo, da bodo 70 odstotkov tkanin za posteljno pe-
Urbanistična nasprotja v Ptuju
PTUJ, 24. dec. — Na današnji seji občinske skupščine Ptuj je Franc Kranjc, predsednik občinskega sveta za urbanizem dejal, da se odpoveduje funkciji, ker so se v industrijski coni Ptuja pojavila stanovanja i er da v občini ne delajo tako, kot so se za to zmenili na tem svetu.
Ker na seji občinske skupščine niso mogli ugotoviti krivca, so imenovali posebno komisijo, ki bo do naslednje seje skupščine proučila, zakaj so nastala nesoglasja med svetom za urbanizem ter strokovno službo. Pranje urbani- |
rilo konfekcionirali sami. Specializacija na zahtevnejši in modni izbor tkanin je glavna usmeritev v vsem naslednjem obdobju, pri čemer ne nameravajo količinsko izdelati letno več kot 6,000.000 met-rOv blaga.
F. K.
Prisilna uprava v „Vegi“
Tako je soglasno odločila skupščina občine Ljubljana-Center — Štiri ocene položaja tovarne in njene bodočnosti — Zgovorne številke
LJUBLJANA, 24. dec. Skupščina občine Ljubljana Center je včeraj soglasno sprejela sklep, da. se Vega, tovarna aparatov in instrumentov Ljubljana postavi pod prisilno upravo. V odbor za prisilno upravo je skupščina imenovala Franca Markiča (predsednika) in inž. Miloša Vehovarja ter inž. Milana Zaplotnika (člana). Delo prisilnega odbora bo nadzoroval oddelek za gospodarstvo občinske skupščine. Z dnem, ko postane odločba o prisilni upravi pravnomočna, se razreši v. d. glavnega direktorja Branko Weber in preneha mandat članom organov samoupravljanja.
Niso se uresničila pričakovanja, da bo razprava odbornikov živahna kar se da. Ker so odborniki prejeli informacijo o položaju tovarne ter predlog za uvedbo prisilne uprave tik pred začetkom seje, je prvi razložil položaj podpredsednik občinske skupščine dr. Frelih. Informacija navaja vrsto podatkov, med drugim, da je več kot tri četrtine vseh osnovnih in obratnih sredstev iz naslova posojil. Natančni podatki: 10 milijonov 484.743 dinarjev iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in 34.936 000 dinarjev bančnih sredstev. Izguba v tovarni (s 30. septembrom letos) znaša 9.398.111,20 dinarjev. Informacija ugotavlja, da je naredilo podjetje v nekaj letih pri izbiri izdelkov in uvajanju tehnoloških postopkov viden napredek, vendar sta način proizvodnje in poslovna politika pripeljala tovarno v težak F-mčen položaj. Dr. Frelih Je skupščino obvestil, da je Gorenje odklonilo predlog, da se Vega priključi tej delovni organizaciji. Predsednik skupščine Tone Kolar pa
iraz grozi Oto
V kotlovnici naselja zmanjkuje mazut - Bo tudi Celje občutilo krizo s kurilnim oljem?
CELJE, 24. dec. Že nekaj dni je v velikem delu stanovanj naselja Otok v Celju neprijetno hladno. Včeraj zvečer pa so se radiatorji sploh ohladili. Ljudi se je polotil nemir, kajti vse je kazalo, da je v veliki kotlovnici plinarne-vodovod, ki . ogreva dobršen del otoka II in III, zmanjkalo mazuta.
K0 smo o tem povprašali direktorja podjetja Draga Černetiča, nam je povedal tole:
»Kot v večini mest, tudi v Celju že hudo občutimo pomanjkanje mazuta. Danes bi morali pripeljati večjo količino goriva, pa so cisterne, ki so jih na Reki zaradi burje prepozno natovorili, nekje obtičale. Tako torej stanovalcem soseske Otok II in III zares grozi, da bodo to pomanjkanje občutili na lastni koži. V kotlovnici so uvedli skrajno štedn.jo in danes je celjski radio že objavil obvestilo, v katerem podjetje plinarna-vodovod prosi stanovalce da potrpijo — za nedoločen čas.«
Direktor plinarne-vodovod nam je zagotovil, da bodo storili vse, da Celje dobi ust-stičnega perila pa je osvetlilo j rezne količine mazuta. Tudi tudi vprašanje vloge ter po- | Petrol iz Ljubljane, ki gorivo mena svetov pri občinski dobavlja, se menda zaveda, skupščini.	P. P. I da Celja ne more pustiti na
cedilu. Od mazuta je odvisno 800 družin novega naselja na Otoku, kjer ni nobenih možnosti za montažo kakih drugih peči. Stanovanja imajo dimnike te v kuhinjah in ljudje bodo lahko ogrevali svoje prostore — če mazuta dokončno zmanjka — samo z elektriko. Obetana redukcija električne energije pa bi mogla uničiti še to poslednjo možnost.
Kaj zdaj? Čeprav upamo, da se najhujše ne bo zgodilo, b; vendarle morali računati tudi s tem. Plinama-vo-dovod išče mazut po vsej Sloveniji, vendar so to rešitve, ki lahko katastrofo odlo-že samo za nekaj ur. Mislimo, da je zdaj trenutek, ko bi morali pomagati tudi krajevna skupnost, stanovanjsko podjetje in ne nazadnje investitor kotlovnice — Ingrad, saj vemo, da so z njo, odkar deip, večni problemi.
I. BURNIK
je povedal, da se za Vego zanima Iskra in da so vrata v to smer »še vedno odprta«.
Bivši generalni direktor Franc Lamut je slej ko prej menil, da so za težak položaj krivi investitorji, ki niso.ime-Ji za zahteve tovarne dovolj razumevanja- Povedal je, da je tovarna namenila več kot 10 milijonov dinarjev za razvoj in izrazil prepričanje, da bi lahko dobro jn gospodarno poslovala. Strinjal se je z
Seji občinskih skupščin v Slovenj Gradcu in Radljah
RADIJE, 24. dec. — Danes sta bili v Slovenj Gradcu in Radljah zadnji seji obeh občinskih skupščin v letošnjem letu. V Slovenj Gradcu so v glavnem pregledali dokaj ugodne rezultate gospodarjenja delovnih organizacij v minulem letu, sprejeli rebalans letošnjega proračuna in odlok o začasnem financiranju proračunske porabe v prvem četrtletju prihodnjega leta ter še nekatere druge.
S podobnimi vprašanji se je ukvarjala tudi občinska skupščina v Radljah, kjer so razpravljali o osnutku resolucije gospodarskega razvoja občine in skušali realno oceniti možnosti družbene porabe v prihodnjem letu ter vse vplive, ki jih vnašajo stabilizacijski ukrepi v občinsko gospodarstvo in proračun. V razpravi so zlasti podčrtali ugodne rezultate letošnjih integracijskih gibanj v občini, ki bi jih bilo treba nadaljevati tudi v prihodnjem letu, zlasti v gozdarstvu, lesni industriji in kmetijstvu, torej v panogah, za katerih hitrejši razvoj je občina najbolj zainteresirana. Občinska skupščina je tudi dala soglasje k imenovanju novega predsednika občinskega sodišča v Slovenj Gradcu.	D. V.
uvedbo prisilne uprave in menil, da mora prisilni odbor doseči pri kreditorjih, da kratkoročne kredite spremenijo v dolgoročne, sicer bodo »obresti pojedle tovarno«.
Posamezni odborniki so od predsedstva skupščine terjali zagotovila, da bo odbor za prisilno upravo res storil vse, kar je treba in dovolj strokovno. Branko Weber, v. d. direktorja Vege, je povedal, da je kolektiv precej potrt, da je delovna storilnost na-gloma padla, pojasnil kako nameravajo izplačati zaostale osebne dohodke in razvijal svoje poglede na prihodnost tovarne, ki se z Lamutovimi strinjajo v oceni kaj bi morala storiti banka (več kreditov na daljši odplačilni rok). Franc Sladič predstavnik mestnih sindikatov, je podčrtal, da obstajajo pravzaprav štiri ocene sedanjega položaja tovarne: analiza SDK, ocena občinske komisije za družbeni nadzor, Lamutova in ocena novega vodstva, ki Jo je izpričal Branko Weber.
Miran Šubic, direktor SDK je menil, da so se v Vegi dogajali »čudeži«, da Je Vega edinstven primer v Ljubljani, da podjetje ni izplačalo osebnih dohodkov (čeprav bi to lahko storilo spričo veljavnih predpisov), da je SDK ugotovila in še ugotavlja'najrazličnejše denarne manipulacije (tako leta 1968, kot letos) in da bo treba krivce poklicati na odgovornost. Po njegovem prepričanju krivci niso izven podjetja (kot skušajo dokazati nekateri), marveč v podjetju. Ravnatelj Vegine poklicne šole Jože Kotnik je opozoril na nevzdržen položaj gojencev, potem pa se je še en odbornik ogrel za raziskovanje odgovornosti za težak položaj tovarne. Sicer pa so zahteve po raziskovanju odgovornosti odborniki naslavljali drug drugemu v uho.
Potem so glasovali o uvedbi prisilne uprave. Vsi so dvignili roko »za«.
IVAN VIDIC
riz cez Runo
Tržiško usnjarno so morali ukiniti
TRŽIČ, 24. dec. Ker ni imela drugega izhoda, je občinska skupščina na sinočnji seji sklenila ukiniti tovarno usnja Runo, ki je že celo leto pod prisilno upravo. Republiški sklad skupnih rezerv je namreč pred tednom dni zavrnil prošnjo za sanacijski kredit in s tem pokopal zadnje upe za rešitev podjetja.
Ko so v Konusu v Slovenskih Konjicah zvedeli za odločitev upravnega odbora sklada, so se takoj odpovedali sanaciji tržiške usnjarne.
Izpeljati so Jo bili pripravljeni le pod pogojem, da dobijo 8,7 milijona dinarjev sanacijskega kredita, od tega sklada. Kot so povedali na 5,5 milijona od omenjenega sinočnji seji, so v Ljubljani odklonili posojilo predvsem zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev v Runu in slabih obetov za razvoj usnjartsva pri nas.
Proizvodnja v tržiški us-njami že nekaj časa upada, ker spričo nelikvidnosti in trimilijonske izgube ne morejo več kupovati materiala.
Zadnje surovine so uporabili v torek, tako da imajo sedaj
Zapis s poti
v obdelavi še kakih 20.000 kvadratnih metrov kož.
Ko bodo delavci v Runu, ki jih je 100, ostali v svoji tovarni brez dela, jim ne bo treba iti na cesto. S posredovanjem zavoda za zaposlovanje in občinskega sindikalnega sveta so po drugih tr-žiških podjetjih že našli zaposlitev za dobre štiri petine vseh. Zagotovili bodo tudi denar za začasno pomoč ln prekvalifikacijo.
Občinska skupščina je na sinočnji seji za novega prisilnega upravitelja imenovala Štefka Urbanca iz Ljubljane. Odločila se je, da namesto likvidacije opravijo prisilno poravnavo, ker bo s tem zadeva hitreje opravljena, upniki pa manj prikrajšani.	L. ^TRUZNIK
Celje: veterinarska postaja je slavila 10-letnico obstoja
Tiho in skromno, kot poteka njihovo delo, je minila tudi proslava desete obletnice dela celjske veterinarske postaje. To pa ne pomeni, da ima veterinarska služba v Celju komaj desetletnico. Njeni začetki segajo v majske dni leta 1945, ko je dr. Anton Kovač začel s prvimi pripravami za ustanovitev veterinarske bolnišnice. Ta zavod je začel delati leta 1946 in je bil med prvimi v Sloveniji.
Veterinarska postaja Celje . Nova delovna organizacija pa je nastala leta 1960, ko se j pa se je znašla pred odgovor-
H#4*1 i
V taborniški odred »Jezerski zmaj« v Velenju je vključenih več kot 100 mladih — Največ tabornikov je iz vrst učencev in dijakov — Pomoč podjetij
je pred tem združila z enako organizacijo v Strmcu in ko je prevzela vso operativno delo od ukinjene bolnišnice.
dih
Čeprav so v Velenju ustanovili taborniški odred »Jezerskega zmaja« pred komaj dvema letoma, se število tabornikov in njihovih pristašev hitro veča, taborniki pa si vse bolj večajo ugled. Za zdaj je največ tabornikov iz vrst učencev in dijakov, čedalje več privržencev pa je tudi v delovnih organizacijah, ki v zadnjem času podpirajo delovanje taborniške organizacije.
V tem letu je bila dejavnost velenjskih tabornikov kar precej razgibana. Aktivnih je bilo 9 vodov, v katerih je bilo vključenih več kot 100 tabornikov, medvedkov in čebelic. Zraven rednega dela po vodih, to je osvajanja veščin, priprav za prvo zvezdo, izletov v naravo in tekmovanj, velenjski taborniki izvedli še nekaj večjih akcij. Tako so ob dnevu mladosti pripravili na velenjskem gradu tridnevni propagandni tabor, udeležili so se pohoda pa poteh XIV. divizije in Sremske
fronte, prvi teden počitnic so pripravili dnevna letovanja za medvedke in čebelice ter za pionirje, ki se zanimajo za taborništvo itd. Udeležili so se tudi akcije »Svobodno Pohorje 1970« ter sodelovali na manifestacijah v Velenju, Topolšici, Ravnah in Mozirju.
, Taborniki odreda »Jezerskega zmaja« iz Velenja so pripravili tudi več prostovoljnih delovnih organizacij. Manjkalo jim je denarja in delovne akcije so bila ena od oblik, da pridejo do de-
narja. Grabili so zelenice po Velenju, posadili so 2.200 smrečic v Paki, nad Termoelektrarno Šoštanj pa so urejali stezo za vleko hlodov. Za denar, ki so sl ga prislužili s prostovoljnim delom, so si kupili pet skbraj novih šotorov.
Ko so te dni na občnem zboru pregledovali opravljeno delo v zadnjem letu dni so ugotovili, da bi bili lahko uspehi še večji, če ne bi imeli težav zaradi vodniškega kadra. Nekateri so odšli na študij v Ljubljano, drugi
spet so bili preobremenjeni z delom. Vzgoja lastnega vodniškega kadra bo v prihodnje ena od poglavitnih nalog * velenjskih tabornikov, pri tem pa jim bodo pomagali tudi Šoštanjčani. V letu 1971 si bodo skušali zagotoviti in urediti tudi lasten taborniški prostor, saj se morajo shajati zdaj vsakič drugje, tam, kjer je pač prostor, težave pa so tudi zaradi shranjevanja opreme. Zagotoviti si bodo skušali tudi še vso manjkajočo opremo.
Taborniki odreda »Jezerskega zmaja« iz Velenja imajo zdaj tudi novo vodstvo. Starešina je Jože Kaker, vzgojitelj z Rudarskega šolskega centra Velenje, načelnica pa Danica Gračner.
MARIJA LIPOVŠEK
nim- nalogami, saj je morala med drugim zadržati tudi kvalitetni nivo že uveljavljene veterinarske službe.
Po premostitvi prvih težav, se je delo veterinarske postaje stalno širilo. Organizirali so stalno veterinarsko dežurno služba, že leta 1962 so prevzeli osemenjevanje goved, razširili in okrepili veterinarsko inšpekcij® v klavnici, v predelavi mesta, v skladiščih živil živalskega izvora, v trgovinah m gostinskih obratih.
Kolektiv celjske veterinarske postaje, ki šteje 12 članov, med njimi šest veterinarjev, je v desetih letih samostojnega dela zdravil 33.684 domačih živali, oepili so 98.712 prašičev proti svinjski rdečici ter 49.358 proti svinjski kugi, tuberkuliniziirali Sq 11.572 goved, proti SU-
SP'
revijo	}
tovariš
bere vsak teden
60.000
slovenskih
družin
navki jn parkljevki so cepili 9.980 goved ter 12.450 psov proti pasji steklini. Osemenili so 29.870 plemenic ter zdravili 5.388 plodonosnih' motenj. V klavnici so pregledali 119.878 zaklanih goved, 64.436 zaklanih telet ter 147.600 zaklanih prašičev itd. Pri tem so zaplenili ali spoznali za manj vredno 85.386 kilogra-mov' me«a, 129.900 kilogramov drobovine itd.
Mimo tega so člani kolek tiva sodelovali v raznih akcijah pri zatiranju slinavke in parkljevke v Vojvodini in Makedoniji, na Primorskem, v Ljubljani in Domžalah.
Vsi ti in drugi podatki govorijo o izrednem delu, ki so ga opravttt članri delovne skupnosti celjske veterinarske postaje. Z delom so si utrdili ugled in potrdiU, da je ta služba nujn0 potrebna ne samo zaradi živinoreje, marveč v enaki merj zaradi našega gospodarstva in ne nazadnje za zdravje delovnih ljudi.
M. BOŽIC
MAJŠPERK
Sprejem za jubilanta
MAJŠPERK, 24. dec — Popoldne je po seji krajevne organizacije ZK v Majšperku obiskal Antona Kolenka, ki te dni slavi 60-letnico rojstva, Franc Tetičkovič, sekretar komiteja ZK v Ptuju. Jubilantu, aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu, ki je bil sprejet v ZK že leta 1944, je Franc Tetičkovič v imenu ptujskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine izročil darilo.	p p.
Zapadel je prvi letošnji sneg, ko smo obiskali manjšo vas v žalskj dolini — Orlo vas. S ceste, ki pelje proti Mozirju, je manjši odcep, kjer se med razsež-nimi, zdaj praznimi hmeljskimi polji pripelješ v prijetno, manjšo vas. Najprej te pozdravi hiša z gospodarskim poslopjem in številnim sadnim drevjem, potem druga > na koncu ostane grozd hiš, razmetanih ob slabi poti, ki bi lahko bila tudi vaška cesta.
Ob vsaki hiši, vas šteje nekaj več kot štirideset hišnih številk, je gospodarsko poslopje. Pravijo, da je v vasi kar 35 družin, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Vas je bila odeta v mrak in novozapadli sneg j0 je delal mirno. Skoraj bi rekel, da vse spi, Ljudje ki živijo v Orli vasi, pa ne počivajo. Pravijo, da jim dela tudi v najhujših zimskih dneh ne zmanjka.
Ob Savinji, ki si je utrla pot čisto blizu Orle vasi, pe-rejo čreva. V teh dneh koline v Orli vasi niso redke in tudi pranje črev v mrzli Savinji ne. Ljudje ne pozabijo
povedati, da tako mrzle Savinje, kot je letos, še ne pom nijo. Roke postanejo skeleče, ko vlečejo čreve skozi mrzle valove Savinje.
Pr; Povšetovih, lahko bi zapisali da imajo hišo v srcu Orle vasi, se ukvarjajo tako kot ostali Orlovčani predvsem s hmeljem. V hlevu imajo sedem krav in mleko predajajo. Vsi v vasi se v glavnem preživljajo s hmeljem, pa z živinorejo, drobnimi kmetijskimi pridelki.
Kaj praiv Marija Povše. ena izmed treh, ki vodijo kme-tijsvo pri Povšetovih.
»Pred petimi leti smo s skupnimi močmi in s pomoč, jo iz Žalca skozi vso vas napeljali vodovod. Zdaj čakamo na asfaltirano cesto. Letos smo izpadli, dobili so jo drugi, prihodnje leto pa upamo, da bomo uspeli. Nekaj denarja nam je še ostalo od vodovoda, nekaj bomo prispevali sami, pa tudi pomoč drugih pričakujemo.«
Njihova cesta bo dolga več kot kilometer. Asfalt jim bo dobrodošel zlastj zaradi veli kega ševila prevozov kmetij skih pridelkov. Skoraj vsi
kmetje imajo potrebno mehanizacijo ter se trudijo, da bi uspelj čimveč pridelati. Lahko zapišemo, da je Orla vas, vas naprednih kmetov. Nekaj njihovih otrok hodi v kmetijsko šolo. Zanimanje za obstanek na »polju« se povečuje. Prav starih kmetov ni, tud] kmetije zaradi tega ne propadajo tako, kot drugje.
Orla vas je kmetijska vas. Njihovo »orožje« sta hmelj in živina. Vodo imajo, želijo si samo še boljšo cesto. Zdaj, v teh zimskih dneh, ko se po drevju obeša sneg in ko snežinke rahlo trepetajo po oknih, razmišljajo o tem. Razmišljajo o boljšem jutranjem dnevu. Pripravljeni so zanj tudi dati. Veliko.
Medtem pa opravljajo drobna kmečka opravila, ki se jim ne morejo izogniti. Njihov delovni dan je prav tako razpet, kot poleti, sredi sezone.
Poskušajo ujeti čas. Velikokrat, pravzaprav vedno, jim to uspe. Upajo, da bodo iste sreče tudi pri asfaltiranju ceste.
T. VRABL
PURANI CELI IN RAZKOSANI		SUNKA BREZ KOSTI ROLANA V MREŽICI
		
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA		PEČENA HAMBURŠKA SLANINA
		
COCTAIL KR. KLOBASE IN HRENOVKE — NOVOST		PAKIRANA DIVJAČINA
BUDJOLA KRAŠKI PRŠUT		NOVOLETNI DARILNI ZAVITKI
		
PREKAJENI VRAT Z IN BREZ KOSTI		NOVOLETNI OKRASKI IN IGRAČE
		
GORENJSKI SOBELJ S KAŠO		ŽABJI KRAKI POLŽI SLADKOVODNE RISE
		
čokolada pecivo, pijače, sokovi
¥ » PRODAJALNAH	*
/
KVALITETNI MESNI IZDELKI
PO REKLAMNI CENI
PIŠČANCI
čokolada pecivo, pijače, sokovi
PURANI
CELI IN RAZKOSANI
ŠUNKA BREZ KOSTI ROLANA V MREŽICI
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA
PEČENA
HAMBURŠKA SLANINA
COCTAIL
KR. KLOBASE IN HRENOVKE — NOVOST
PREKAJENI VRAT
Z IN BREZ KOSTI
NOVOLETNI OKRASKI IN IGRAČE
ŽABJI KRAKI POLŽI
SLADKOVODNE RIBE
GORENJSKI ŠOBELJ
S KAŠO
e m ona
Spomenik
SIa¥ko
Postavili ga bodo na Trgu svobode v Celju
CELJE, 24. dec. — Pod predsedstvom Franca Rojška-Jake je bila včeraj seja odbora za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru.
Spomenik, tako je bilo sklenjeno, naj bi postavili priho-nje leto, ko bomo proslavljali 30-letnico naše ljudske revolucije, na Trgu svobode. Sklenili so tudi da bo upodobitev realistična, z ustrezno arhitektonsko ureditvijo okolja. Spomenik bo predvidoma stal 250 tisoč dinarjev, od tega je 150 tisoč dinarjev že zagotovljenih.
Odbor je soglasno sprejel natečajne pogoje — razpis natečaja in natečajnega elaborata bodo objavili te dni — in se zedinili tudi o nagradah. Žirija, ki naj bi ji predsedoval inž. arh. Boris kijbe in v kateri bodo od celjskih predstavnikov Darka Maligoj, Ivan Stopar, Avgust Lavrenčič, Franjo Roš, Jože Marolt, inž. arh. Jurij Sadar, bo avtorjem, ki bodo svoja dela poslali do 31. marca 1971. razen prve nagrade, ki bo izvedba. podelila drugo nagrado v višini 20 in tretjo v višini 15 tisoč dinarjev.
D. H.
Prisilna uprava v
Tako je soglasno odločila skupščina občine Ljubljana-Center — Štiri ocene položaja tovarne in njene bodočnosti — Zgovorne številke
LJUBLJANA, 24. dec. Skupščina občine Ljubljana Center je včeraj soglasno sprejela sklep, da se Vega, tovarna aparatov in instrumentov Ljubljana postavi pod j prisilno upravo. V odbor za prisilno upravo je skupščina imenovala Franca Markiča (predsednika) in inž. Miloša Vehovarja ter inž. Milana Zaplotnika (člana). Delo prisilnega odbora bo nadzoroval oddelek za gospodarstvo občinske skupščine. Z dnem, ko postane odločba o prisilni upravi pravnomočna, se razreši v. d. glavnega direktorja 'Branko Weber in preneha mandat članom organov samoupravljanja.
DEDEK MRAZ PRI MARIBORSKIH ČETVERKAH — Pred dnevi so predstavniki tovarne športne opreme Elan iz Begunj izročili mariborskim četverkam Anki, Branki, Danijeli in Ireni Atelšek par smuči s palicami.
Foto: B. Čerin
Pisan program prireditev v Postojni, Cerknici in Idriji — V večini gostišč in restavracij je že vse rezervirano, le tu in tam je še prostor
£§|iia Sala krajina
Polovica prebivalstva brez vode - Zasedal je štab za pomoč v elementarnih nesrečah
ČRNOMELJ, 24. dec. Od začetka oktobra dalje v večini belokranjskih vasi ni bilo kaplje dežja. Zato so vodnjaki prazni. Tudi sneg, ki je zadnje dni pobelil pokrajino, ne pomaga. Premalo ga je, razen tega je suh.
Posledice suše so tako hude, da je v Črnomlju v torek zasedal štab za pomoč ob
Avtomobila sta trčila
SENOŽEČE, 24. dec. Včeraj ob 11.30 je Anton Rok z Rakeka vozil osebni avtomobil iz Sežane proti Postojni. V Senožečah je nekoliko zavrl, da ga je zaneslo v levo. Trčil je v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Roman Petrič, stanujoč v Augsburgu (ZRN). Poškodovan ni bil nihče, ško-de pa je za 10.000 dinarjev.
G.
MAJŠPERK
Sprejem za jubilanta
MAJŠPERK, 24. dec — Popoldne je po seji krajevne organizacije ZK v Majšperku obiskal Antona Kolenka, ki te dni slavi 60-letnico rojstva, Franc Tetičkovič, sekretar komiteja ZK v Ptuju. Jubilantu, aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu, ki je bi! sprejet v ZK že leta 1944 je Prane Tetičkovič v imenu ptujskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine izročil darilo.	p P.
elementarnih nesrečah. Odločili so se za naslednje ukrepe:	vsi gasilski avtomobili
v občini bodo v cisternah dovažali vodo vasem, zaprosili so za pomoč ljubljansko podjetje Snaga, prav tako računajo na sodelovanje pripadnikov JLA.
Najrevnejši predeli občine so v suši najbolj prizadeti. Tako je ostalo brez vode celotno območje med Adlešiči in Vinico, Tanča gora in druge vasi na obronku Kočevskega Roga, kakor tudi ves semiški predel. Kljub temu, da stane liter pripeljane vode 3 stare dinarje, so ljudje pripravljeni plačati prevoz. V vaseh blizu Kolpe lahko vsaj napajajo živino, medtem ko so v hribovskih predelih presušene tudi vaške luže.
Pri razvažanju vode s cisternami so velike težave zaradi izredno slabih cest. Sedanja suša je resen opomin, da z gradjo vodovodov ne bo mogoče odlašati. V vsej čmomeljski občini se namreč komaj 40 odstotkov prebivalstva oskrbuje s pitno vodo iz vodovodov. Sedanja suša je prizadela okoli 10.000 prebivalcev čmomeljske občine. nekaj sto pa je žejnih tudi v hribovskih predelih občine Metlika.
R. BAOER
Bližajo se novoletni prazniki in gostinska podjetja so po vseh večjih krajih pripravila silvestrovanja.
Zavod Postojnske jame iz Postojne je pripravil silvestrovanje kar v treh restavracijah. Silvestrskega mačka bodo »krstili« v novi restavraciji, ki je bila zgrajena sredi leta. V njej je prostora za skoraj 300 gostov, cena silvestrskega menuja z rezervacijo je 120 dinarjev. Goste bo zabaval ansambel Delial iz Ljubljane, peli pa bodo Metka Močnik, Majda Jazbec in Jernej Jung. Ansambel in solisti bodo igrali in peli v tej restavraciji še prvi dan v novem letu. Tedaj bo vstopnina deset dinarjev.
V	veliki Jamski restavraciji bo stal silvestrski menu sto dinarjev, igral pa bo ansambel »Viški fantje« s pevko in pevcem v narodnih nošah. Prostora je tu dovolj, saj bo lahko silvestrovalo okrog sedemsto gostov. V novi samopostrežni restavraciji ob vhodu v jamo bo prehod od starega v novo leto preživelo dvesto gostov, ki bodo plačali vstopnino, pili in jedli pa bodo lahko po svoji želji. Tu bo igral ansambel Veseli veter iz Senožeč. Vso noč bodo odprti še bife, snack bar in slaščičarna ob vhodu v jamo.
V	hotelu Kras v Postojni
bodo silvestrovali tisti, ki jih navdušuje pevka Irena Ko-hont. Cena silvestrskega menuja je stodvajset dinarjev, prostora pa ni več veliko. Menda še tri mize. V tem hotelu se bo veselje nadaljevalo še tja do tretjega januarja.
V	motelu Proteus, ki je letos nanovo »zrasel« za pet paviljonov, bo goste na silvestrsko noč zabaval ansambel Boruta Lesjaka s pevcem Ninom Robičem. Cena menuja je stodvajset dinarjev.
V	prenovljenem hotelu šport bo goste zabaval narod-no-zabavni ansambel, cena menuja pa je 90 dinarjev. Motel Erazem v Belskem pri Predjamskem gradu je že zaseden in rezervacij ne sprejemajo več. skoraj polno pa
je gostišče Stari grad v Senožečah.
V cerkniški občini bosta dve večji silvestrovanji in sicer v občinskem središču v restavraciji Jezero (menu 80 dinarjev) in v hotelu Rakov Škocjan (menu prav tako 80 dinarjev). V obeh restavracijah bo igral narodno zabavni ansambel.
Hotel Nanos v Idriji je na silvestrovanje »povabil« ansambel Ottavija Brajka iz Izole. Cena menuja z rezervacijo je sto dinarjev in vsi razpoložljivi sedeži so bili v nekaj dneh prodani. Posebno silvestrovanje pa bodo imeli tudi v Idrijskem mladinskem klubu ob igranju ansambla Horde.
A. PIRKOVIČ
Niso se uresničila pričakovanja, da bo razprava odbornikov živahna kar se da. Ker so odborniki prejeli informacijo o položaju tovarne ' ter predlog za uvedbo prisilne uprave tik pred začetkom seje, je prvi razložil položaj podpredsednik občinske skupščine dr. Frelih. Informacija navaja vrsto podatkov, med drugim, da je več kot tri četrtine vseh osnovnih in obratnih sredstev iz naslova posojil. Natančni podatki: K) milijonov 484.743 dinarjev iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in 34.936 000 dinarjev bančnih sredstev. Izguba v tovarni (s 30. septembrom letos) znaša 9.398.111,20 dinarjev. Informacija ugotavlja, da je naredilo podjetje v nekaj letih pri izbiri izdelkov in uvajanju tehnoloških postopkov viden napredek, vendar sta način proizvodnje in poslovna politika pripeljala tovarno v težak r nčen položaj. Dr. Frelih je skupščino obvestil, da je Gorenje odklonilo predlog, da se Vega priključi tej delovni organizaciji. Predsednik skupščine Tone Kolar pa je povedal, da se za Vego za-
nima Iskra in da so vrata v to smer »še vedno odprta«.
Bivši generalni direktor Franc Lamut je slej ko prej menil, da so za težak položaj krivi investitorji, ki niso imeli za zahteve tovarne dovolj razumevanja- Povedal je, da je tovarna namenila več kot
Namesto
novoletnih
voščilnic
Namesto novoletnih čestitk svojim sodelavcem iskreno čestita za novo leto 1971 in nakazuje v sklad za graditev šole — spomenika NOB v Cerknem Zveza prijateljev mladine Slovenije.

ežawe v šolstvu
OeJbornšška razprava o financiranju izobraževanja
LOGATEC, 24. dec. V Logatcu sta bili danes dve seji Najprej seja zbora delovnih skupnosti, nato pa skupna seja občinske skupščine. Na seji delovnih skupnosti so obravnavali zaključke in sklepe nedavne prve seje zbora, ko je tekla beseda o perspektivnem razvoju kombinata lesne industrije iz Logatca in o problemih, ki se pojavljajo pri odkupu lesa v občini.
V nekaj vrstah
KOPER
Knjiga o boju Primorcev v Afriki — V počastitev 25-letni-ce osvoboditve je ob partizanskem srečanju borcev, ki so se vključili v NOB po prihodu iz Afrike, v zbirki knjižnice NOV in POS republiškega odbora ZZB izšla knjiga z naslovom »Narodno osvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki«. Pisca Srečko Vilhar in Albert Klun sta s tem pomembnim delom izpolnila občutno vrzel v našem zgodovinopisju.
AJDOVŠČINA
Razlike v stanarinah? — V zadnjem času ugotavljajo, da v Vipavi z delom denarja od stanarin zmorejo plačati vsa vzdrževalna dela pri hišah, ki so družbena lastnina, medtem ko jim v Ajdovščini to doslej ni uspelo. Zategadelj komunalno podjetje plačuje tudi stroške, ki bi jih sicer morali plačevati stanovalci. Hišnim svetom namreč ostane od stanarin 14 odstotkov denarja za tekoče vzdrževanje hiš.
Gospodarske organizacije v tolminski občini si ustvarjajo pogoje za hitrejši napredek - Družbeni dogovor o štipendiranju
TOLMIN, 24. dec. Današnja seja občinske skupščine je potekala predvsem v znamenju ocenjevanja doseženih rezultatov v družbeno ekonomskem razvoju občinske skupnosti v tem letu ter programiranju bodočega dela.
Analitska služba v občinski upravi je pripravila za sejo podrobno poročilo o gospodarskih gibanjih v prvih devetih mesecih, ki ga je dopolni] predsednik skupščine inž. Ferdo Papič s številnimi podatki o investicijskih in drugih načrtih delovnih organizacij. Predvsem lahko zapišemo, da se ekspanzija tolminskega gospodarstva, ki se je začela nekako pred dvema letoma, nadaljuje. Delovne organizacije se poslovno in tehnološko navezujejo s podjetji zunaj občine, s čemer si ustvarjajo pogoje za hitrejši napredek. Klavnica v Tolminu, Bača v Podbr-
du, Metalflex v Tolminu in še nekatera druga podjetja zaključujejo obsežne investicijske programe, druge organizacije pa so sredi intenzivnih naporov za modernizacijo, širjenje ter uvajanje nove proizvodnje.
Po podatkih, ki jih je navedel predsednik skupščine, se bo realizacija industrijskih podjetij povzpela od letošnjih dobrih 200 milijonov na 348 milijonov dinarjev v 1972. letu. Industrijska podjetja bodo pridobla v novih halah 10.700 kv. metrov proizvodnih površin. Na n.ovo pa bodo zaposlila okoli 1500 delavcev.
NA TRASI Pridne roke ln sodobna- gradbena mehanizacija spreminjajo okolico Postojne. Izginjajo vzpetine in doline, nastaja pa široka, ravna trasa hitre ceste, ki ponekod pričakuje le še asfaltno prevleko.
Foto: Mirko Debevec
Eden izmed pogojev za uresničitev načrtov in nadaljnji gospodarski napredek občinske skupnosti bo zagotovitev ustreznih strokovnih kadrov. Občinska skupščina se skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami že dlje časa ukvarja s kadrovsko problematiko v občini. Zato je podprla sklenitev družbenega dogovora o štipendiranju, po katerem naj bi delovne organizacije odvajale najmanj po en odstotek od sredstev za osebne dohodke za štipendiranje. Ustrezno priporočilo bodo posredovali vsem delovnim organizacijam.
Odborniki so na današnji seji poslušali tudi poročila poslancev o njihovem dosedanjem delu v zvezni in republiški skupščini, sprejeli program dela občinske uprave za prihodnje leto ter obravnavali več drugih tekočih upravnih zadev.
L. KANTE
Tovor padel na cesto
NOVA GORICA, 24. dec, — Iz Ajdovščine proti Novi Gorici je včeraj popoldne vozil tovornjak s prikolico 24-letni Mirko Vidovič iz Maribora, zaposlen pri Interevropi. V Dobravljah je v desnem nepreglednem ovinku zaneslo prikolico na levo stran ceste. Pri tem je njena stranica udarila v obcestno drevo. Ob udarcu se je stranica zlomila, zaradi česar se je raztrgala ponjava na prikolici. Z vozila so padli štirje štedilniki in se poškodovali, škode je za 90.000 dinarjev. J. P.
Nenadoma je ustavil
NOVA GORICA, 24. dec. — Včeraj popoldne je vozil iz Tolmina proti Novi Gorici osebni avto 28-letni Peter Pavšič. Med Podselom in Do-blarji se mu je iznenada odprl pokrov prtljažnika in mu zastri pogled. Voznik je ustavil avto, da bi ga pritrdil. Ta krat je pripeljal za njim 27-letni Oskar Likar ter ga porinil za pet metrov naprej, škode je za 6500 dinarjev.
J. P.
Na skupni seji so razpravljali med drugim o rebalansu občinskega proračuna, čeprav je občina s sredstvi precej v stiski, je na pobudo odbornikov sprejela predlog, da bi vsem socialnim podpirancem ob konau leta podelili podporo v višini enomesečne pomoči. Odborniki so na seji po- ! udarili, da vsi podpiranci ži- I vij o v zelo skromnih razme- j rah in jim bo pomoč, ki jo bodo dobili vsaj trenutno pomagala iz stiske.
V precej obširni razpravi o financiranju izobraževanja v prihodnjem letu so na današnji seji ugotovili, da ne bodo mogli z lastnimi sredstvi uresničiti zvišanja osebnih dohodkov in materialnih izdatkov v šolstvu do tiste višine, kot jo predlaga republiška izobraževalna skupnost. Kljub naraščanju narodnega dohodka v logaški občini ni sorazmerno porastel proračunski dohodek in to povzroča neskladja. ki se sr: javljajo zlasti pri financiranju šolstva.
Odborniki' so izrazili upanje, da bodo pristojni republiški organi našli način za pravičnejša merila in kriterije pri dodeljevanju dotacij občinskim temeljnim izobraževalnim skupnostim, če logaška občina prihodnje leto dotacije ne bo dobila, potem se utegne pridružiti ostalim sred-njerazvitim občinam v Sloveniji, v katerih bo šolstvo bolj na psu kot v nerazvitih občinah, ki prejemajo dotacije.
To je še toliko bolj pomembno, ker predvidevajo za prihodnje leto povečanje občinskega proračuna za 11 odstotkov, izdatke za šolstvo pa naj bi se po priporočilu republiške izobraževalne skupnosti in sindikata povečali za 20 odstotkov. A. PIRKOVIČ
Na zasneženi cest! ga je zaneslo
PIVKA, 24. dec. — Včeraj ob 13.05 je Gašper Krasnič iz Zagreba vozil iz Pivke proti Postojni. V vasi Rakitnik ga je v ostrem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti zaneslo, da je trčil v betonsko ograjo mo-stu. Laže je bila poškodovana Vera Krasnič in Kata Mihaj-lovski, obe iz Zagreba, škode je za 6000 dinarjev.	g.
KOPER
Pesniško srečanje
KOPER, 24. dec. — Sinoči je bil v atriju koprske gimnazije recital mladih slovenskih pesnikov, ki sta ga pripravila mladinski klub Zarja 13 in ZKPO Koper. Svoja dela je bralo enajst mladih ustvarjalcev, pQ recitalu pa se je razvila razprava o sodobni slovenski poeziji.
B. J,
Sto tisoč potnikov bo do praznikov prestopilo ju-goslovansko-avstrijsko mejo
MURSKA SOBOTA, 24. dec. — Tudi na mejnih prehodih v Pomurju se je promet močno povečal, saj je od minulega petka do nedelje prečkalo mejo samo na mednarodni mejni točki v Gornji Radgoni nad petdeset tisoč potnikov s trinajst tisoč osebnimi avtomobili. Vse večja pa je tudi gneča na mejnih prehodih v Gederovcih in v Kuzmi na Goričkem.
Med potniki prevladujejo naši sezonski delavci, ki prihajajo na svoje domove Skupaj bo po oceni uprave carine v Gornji Radgoni prestopilo pred prazniki jugoslovan-sko-avtstirjsko mejo v Pomurju okrog sto tisoč potnikov z najmanj dvaindvajset tisoč motornimi vozili. Svoje lamove v Pomurju bo obi-kalo skupaj približno dva-lajst tisoč sezonskih delav-:.:v.
K sreči so letos prehodi sezonskin delavcev porazdeljeni na daljše časovno razdobje, zato na meji ne prihaja do večjih zastojev, pravijo v Gomj} Radgoni.
B. B.
10 milijonov dinarjev za razvoj in izrazil prepričanje, da bi lahko dobro in gospodarno poslovala. Strinjal se je z uvedbo prisilne uprave in menil, da mora prisilni odbor doseči pri kreditorjih, da kratkoročne kredite spremenijo v dolgoročne, sicer bodo »obresti pojedle tovarno«.
Posamezni odborniki so od predsedstva skupščine terjali zagotovila, da bo odbor za prisilno upravo res storil vse, kar je treba in dovolj Strokovno. Branko Weber, v. d. direktorja Vege, je povedal, da je kolektiv precej potrt, da je delovna storilnost . na-gloma padla, pojasnil kako nameravajo izplačati zaostale osebne dohodke in razvijal svoje poglede na prihodnost tovarne, ki se z Lamutovimi strinjajo v oceni kaj bi morala storiti banka (več kreditov na daljši odplačilni rok). Franc Sladič predstavnik mestnih sindikatov, je podčrtal, da obstajajo pravzaprav štiri ocene sedanjega položaja tovarne: analiza SDK. ocena občinske komisije za družbeni nadzor, Lamutova
in ocena novega vodstva, ki Jo je izpričal Branko Weber. Miran Šubic, direktor SDK je menil, da so se v Vegi dogajali »čudeži«, da je Vega edinstven primer v Ljubljani, da podjetje ni izplačalo osebnih dohodkov (čeprav bi to lahko storilo spričo veljavnih predpisov), da Je SDK ugotovila in še ugotavlja najrazličnejše denarne manipulacije (tako leta 1968, kot letos) in da bo treba krivce poklicati na odgovornost. Po njegovem prepričanju krivci niso izven podjetja (kot skušajo dokazati nekateri), marveč v podjetju. Ravnatelj Vegine poklicne šole Jože Kotnik je opozoril na nevzdržen položaj gojencev, potem pa se je še en odbornik ogrel za raziskovanje odgovornosti za težak položaj tovarne. Sicer pa so zahteve po raziskovanju odgovornosti odborniki naslavljali drug drugemu v uho.
Potom so glasovali o uvedbi prisilne uprave. Vsi so dvignili roko »za«.
IVAN VIDIC
iž t
Tržiško usnjamo so morali ukiniti
TRŽIČ, 24. dec. Ker ni imela drugega izhoda, je občinska skupščina na sinočnji seji sklenila ukiniti tovarno usnja Runo, ki je že celo leto pod prisilno upravo. Republiški sklad skupnih rezerv je namreč pred tednom dni zavrnil prošnjo za sanacijski kredit in s tem pokopal zadnje upe za rpšitev podjetja.
Ko so v Konusu v S loven- j v obdelavi Se kakih 20.000
skih Konjicah zvedeli za odločitev upravnega odbora sklada, so se takoj odpovedali sanaciji tržiške usnjame. Izpeljati so jo bili pripravljeni le pod pogojem, da dobijo 8,7 milijona dinarjev sanacijskega kredita, od tega sklada. Kot so povedali na 5,5 milijona od omenjenega sinočnji seji, so v Ljubljani odklonili posojilo predvsem zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev v Rimu in slabih obetov za razvoj usnjartsva pri nas.
Proizvodnja v tržiški us-njami že nekaj časa upada, ker spričo nelikvidnosti in trimilijonske izgube ne morejo več kupovati materiala Zadnje surovine so uporabili v torek, tako da imajo sedaj
kvadiatjuh metrov kož.
Ko &Qdo delavci v Runu, ki jih je 100, ostali v svoji tovarni brez dela, jim ne bo treba iti na cesto. S posredovanjem zavoda za zaposlovanje in občinskega sindikalnega sveta so po drugih tr. žiških podjetjih že našli zaposlitev za dobre štiri petine vseh. Zagotovili bodo tudi denar za Začasno pomoč in prekvalifikacijo,
Občinska skupščina je na sinočnji seji za novega prisilnega upravitelja imenovala Štefka Urbanca iz Ljubljane. Odločila se je, da namesto likvidacije opravijo prisilno poravnavo, ker bo s tem zadeva hitreje opravljena, upniki pa. manj prikrajšani.	L. STRU2NIK
frm
Rekonstrukcija nesreče, v kateri je izgubi! življenje 66-letni Ivan Agapšto, doma iz Elerjev pri Škofijah
KOPER, 24. dec. Dopoldne je v Škofijah posebna komisija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik koprskega okrožnega sodišča Janez Metelko, rekonstruirala prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje Ivan Agapito iz Elerjev pri škofijah.
V torek, 22. decembra približno ob 18. uri je Stanko Pohlen naletel na stranski cesti med Spodnjimi in Zgornjimi škofijami nedaleč od pokopališča na starejšega mrtvega moškega. Nedolgo zatem je pripeljal iz Zgornjih škofij fiat 750 zelene barve, ki je imel delno strto vetrobransko steklo ter tudi nekatere druge okvare. Stanko Polhen je voznika ustavil. To je bil 36-letni Danilo Pečar.
Ko so poklicali prometno milico, je Pečar izjavil, da je pravkar pripeljal iz Zgornjih škofij, kjer se je mudil pri znancih več kot tri ure. Ko so ga podrobneje spraševali in primerjali strto vetrobransko steklo, so . ugotovili, da je pešca poškodoval Danilo Pečar. Prometnim or-
ganom pa se je zdelo nenavadno, da bi pešec lahko dobil tako hude poškodbe na stranski cesti, kjer ni možno voziti z večjo hitrostjo. Preiskovali so več sto metrov stran po glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu in ankaranskemu križišču.
Približno 500 metrov stran, ob glavni cesti so našli sledove laka zelene barve in razbitine žarometnega stekla od fiata 750. Njihova domneva, da se je morala primeriti nesreča nekje drugje, je bila pravilna.
Medtem je postaji v škofijah neka očividka pripovedovala, da je videla osebni avto, v katerem je bilo videti moške noge. Po vsem tem so sklepali, da je Danilo Pečar povozil Ivana Agapita na
glavni cesti, ga naložil v avto, zapeljal na stransko pot, ki pelje proti Zgornjim škofijam in ga tam pustil.
Ko so na Pečarju preizkusili alkotest, je le-ta pomodrel. Pečar je povedal, da je pripeljal iz Kopra in da je na poti popil neka vina. Spočetka je zanikal, da bi bil povozil pešca, pozneje pa je priznal, da je imel karam-bol.
Pečarja so priprli. V preiskavi . kot tudi na današnji rekonstrukciji je vztrajno trdil, da ne ve, kako je potem pripeljal proti Zgornjim Škofijam in 'kaj se je zgodilo s ponesrečencem.
Zagonetena nesreča, ki je med prebivalci Zgornjih škofij zbudila mnogo različnih govoric, je tako pojasnjena. Nadaljna preiskava pa bo ugotovila, kako je Pečar prepeljal ponesrečenca skoraj kilometer daleč na cesto med Zgornjimi in Spodnjimi škofijami.
G. GUZEJ
l'' nekaj vrstah
NOVO MESTO
Predstava preložena — Is'ovomesčani bodo morali Se lra-k
mesec počakati na uprizoritev Klabundovega »Kroga s kreaixi, id ga pripravlja cictnace amatersko gledališče psa voastvom retziserja '.larijana Kovača. Predstavo so zaradi tehničnih ovir proiožiii na sredino januarja, ki, bo z društvom? — Upravni odbor DPD Dušan Jereb je na zadnji seji obravnaval vprašanje nadaljnjega obstoja tega novomeškega kulturnega društva, ki združuje amatersko, pevsko in glasbeno skupino. Društvo letos ni imelo občnega zbora, pa tudi svojega srebrnega jubileja ni proslavilo. Dogovorili so se, da bo otočni zbor januarja. Poleg vseh elanov s.tupin bodo na občni zbor povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Novoletne smrečice že v prodaji — Na novomeškem živilskem trgu že prodajajo novoletne smrečice vseh velikosti. Cene se gibljejo od 3 din navzgor. Kljub veliki izbiri je povpraševanje tako veliko, da so smrečice skoraj popolnoma razprodane že do 10. ure dopoldne.
ŽUŽEMBERK
Prej sekcija, zdaj klub — Zužemberški radioamaterji so do zdaj delali v sekciji, ki je spadala pod novomeški radioklub. Pred kratkim pa so v tem kraju ustanovili samostojen radioklub. .Deloval bo v domu Ljudske tehnike. ki je edini na Dolenjskem.
SEVNICA
Premije za rejo — V sevu iški občini bodo izplačali po 400 dinarjev za vsako na novo privezano telicoj namenjeno za rejo krave molznice. Tako spodbudo so uvedli, da bi pospešili rejo krav. V občini bodo uvedli tudi rodovniško službo in v ta namen popisali vse plemenice. Priložnost za šolanje — V občini zelo primanjkuje strokovnjakov ekonomske smeri, zato je na mestu pobuda, da bi mariborska tišja ekonomska šola odprla v Sevnici svoj oddelek. Organizatorji pričakujejo, da bo prijav dovolj.
Odločitev o pokopališču še ni dokončna — Po zakonu o
pokopališčih mora novo ali preurejeno pokopališče zadoščati" za prihdajih 50 let. Kot je znano, se v Sevnici niso odločili za prestavitev na desni breg Save. ker bi to terjalo preveč stroškov, ampak so nameravali sedanje pokopališče ocvečti. Ker pa tudi to povečanje ne bo zadoščalo za" naslednjih 50 let. bo svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve moral iskti nove rešitve.
Ulica po domačinu — Ena izmed novih ulic v Sevnici in šma-rju se bo imenovala po domačinu Ernestu Kruleju, zaslužnem predvojnem sevniškem županu in naprednem človeku. Poleg tega bo mesto dobilo še nekatere druge neve ulice: Majcnovo, Gubčevo, Dalmatinovo, Bohorsko in Kozjansko ulico.
Fo-na izvolitev — Sevniški sodnik za prekrške Božo
Štoi s in ravnatelj vajeniške šele le-ne stroke Franc Perme "bo^a še naprej opravljala svoji funkciji. Za ti dve de’ovni mesti je bil javni razpis, vendar sta se javila samo dva kandidata. Oba izpolnjujeta predpisane zahteve. Še vedno zaostanek — V Sevnici proračunski dohodki se vedno niso dosegli predvidenega zneska, zato ni strahu, kam s presežki ki jih je po zakonu treba odvesti na poseben račun. Ob koncu novembra je imel proračun se vedno 170.000 dinarjev zaostanka. To je ravno toliko, kot debi občinski preračun dohodka od zaposlenih na žslez-r.mU ti na so biti lete«, kot le znano, oproščeni plačevanja proračunskega prispevka, ker- je železnica v težavah.
TREBNJE
Spoznavajmo svet In domovino — 25. decembra se bosta
v Trebnjem pomenili v finalnem srečanju ekipa iz Slovenske Bistrice ter ekipa vaškega aktiva Jožko Prijatelj —Slobodan s Ponikev. Ekipi bosta tekmovali na temo *V;e o Cmi gori«.
MOKRONOG
Nezadovoljni z dostavo pošte — Prebivalci vasi Puščava
so po svojem odborniku seznanili občinsko skupščino Trebnje, da želijo imeti redno dostavo pošte. Novomeško poštno podjetje je zadevo raziskalo ter jim zagotovilo, da se taki primeri v prihodnje ne bodo več ponavljali.
KOČEVJE
Silvestrska noč ho draga — Vse dosedanje priprave na praznovanje novega leta v gostinskih lokalih kažejo, da bo letošnja silvestrska noč precej draga. Gostinci so že pripravili silvestrske jedilnike in v glavnem razprodali vsa mesta v restavracijskih prostorih. Le tu in tam je mogoče dobiti prazen prostor. Cene se gibljejo od 40 do 150 dinarjev.
Voščilnic ne bo — Delovni kolektiv stanovanjskega podjetja je sklenil, da bo namesto novoletnih voščilnic svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem ta sredstva podelil dobrodelnim organizacijam.
Žejna Bala kraji
Polovica prebivalstva brez vode - Zaseda! je štab za pomoč v elementarnih nesrečah
ČRNOMELJ, 24. dec. Od začetka oktobra dalje v večini belokranjskih vasi ni bilo kaplje dežja. Zato so vodnjaki prazni. Tudi sneg, ki je zadnje dni pobelil pokrajino, ne pomaga. Premalo ga je, razen tega je suh.
Posledice suše so tako hude, da je v Črnomlju v torek zasedal štab za pomoč ob elementarnih nesrečah. Odločili so se za naslednje ukrepe:	vsi gasilski avtomobili
v občini bodo v cisternah dovažali vodo vasem, zaprosili so za pomoč ljubljansko podjetje Snaga, prav tako računajo na sodelovanje pripadnikov JLA.
Najrevnejši predeli občine so v suši najbolj prizadeti. Tako je ostalo brez vode celotno območje med Adlešiči in Vinico, Tanča gora in druge vasi na obronku Kočevskega Roga, kakor tud:
dje pripravljeni plačati prevoz. V vaseh blizu Kolpe lahko vsaj napajajo živino, medtem ko so v hribovskih predelih presušene tudi vaške luže.
Pri razvažanju vode s cisternami so velike težave za-radi izredno slabih cest. Sedanja suša je resen opomin, da z gradjo vodovodov ne bo mogoče odlašati. V vsej Črnomelj ski občini se namreč komaj 40 odstotkov prebivalstva oskrbuje s pitno vodo iz vodovodov. Sedanja suša je prizadela okoli 10.000 prebivalcev črnomaljske občine, nekaj sto pa je žejnih tudi
ves semiški predel. Kljub te- j v hribovskih predelih občine mu. da stahe liter pripeljane Metlika.
vode 3 stare dinarje, so lju- j	R BACER
h Jš
Mf
im
prava v
Tako je soglasno odločila skupščina občine Ljubljana-Center — Štiri ocene položaja tovarne in njene bodočnosti — Zgovorne številke
PRED NOVIM LETOM — V Krškem pričakujejo v nedeljo, 27. decembra nekaj sto delavcev, ki si začasno služijo kruh v tujini. Na povabilo občinskega sindikalnega sveta se bodo v domu Svobode udeležili pogovora s sindikalnimi delavci, s predstavniki podjetij. Zavoda za zaposlovanje in Izseljeniške matice. Na tem srečanju bodo zvedeli, kakšne možnosti za zaposlovanje imajo doma, če so se namenili vrniti v domovino. Na sliki: Krško, levi breg Save. Foto: J. Teppey
IS
iifdUr
Modernizacija v Novolesu omogočatudi znatno povečanje proizvodnje
to smer »še vedno odprta«.
Bivši generalni direktor Franc Lamut je slej ko prej menil, da so za težak položaj krivi investitorji, ki niso imeli za zahteve tovarne dovolj razumevanja- Povedal je, da je tovarna namenila več kot
LJUBLJANA, 24. dec. Skupščina občine Ljubljana Center je včeraj soglasno sprejela sklep, da se Vega, tovarna aparatov in instrumentov Ljubljana postavi pod prisilno upravo. V odbor za prisilno upravo je skupščina imenovala Franca Markiča (predsednika) in inž. Miloša Vehovarja ter inž. Milana Zaplotnika (člana). Delo prisilnega odbora bo nadzoroval oddelek za gospodarstvo občinske skupščine. Z dnem, ko postane odločba o prisilni upravi pravnomočna, se razreši v. d. glavnega direktorja Branko Weber in preneha mandat članom organov samoupravljanja.
Niso se uresničila priča-kovanja, da bo razprava odbornikov živahna kar se da.
Ker so odborniki p rej č h informacijo o položaju tovarne ter predlog za uvedbo prisilne uprave tik pred začetkom seje, je prvi razložil položaj podpredsednik občinske skupščine dr. Frelih. Informacija navaja vrsto podatkov, med drugim, da je več kot tri četrtine vseh osnovnih in obratnih sredstev iz naslova posojil. Natančni podatki: 10 milijonov 484.743 dinarjev iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in 34.936 000 dinarjev bančnih sredstev. Izguba v tovarni (s 30. septembrom letos) znaša 9.398.111,20 dinarjev. Informacija ugotavlja, da je naredilo podjetje v nekaj letih pri izbiri izdelkov in uvajanju tehnoloških postopkov viden napredek, vendar sta način proizvodnje in poslovna politika pripeljala tovarno v težak r nčen položaj. Dr. Frelih je skupščino obvestil, da ie Gorenje odklonilo predlog, da se Vega priključi tej delovni organizaciji. Predsednik skupščine Tone Kolar pa je povedal, da se za Vego zanima Iskra in da so vrata v
mm
Ko se je Novoles, Straški lesni kombinat, pred tremi leti odločal za modernizacijo podjetja, je imel pred očmi dva razloga: boljši izkoristek zmogljivosti delovnih površin in boljše delovne pogoje, ki jih bo zagotovila uvedba sodobnih avtomatskih strojev.
Kolektiv, ki šteje danes že skoraj 1.400 zaposlenih, je v enajstih mesecih tega leta naredil za 110 milijonov dinarjev izdelkov in na ta na-čin že presegel svoj letni program proizvodnje. V tem času je Novoles izvozil za več kot 2,6 milijona dolarjev izdelkov — vse na konvertibilni trg. že ti podatki zgovorno dokazujejo, da je bila modernizacija podjetja utemeljena.
BELA KRAJINA
V hotelih že
razprodano
Tudi v Beli krajini se na silvestrovanje na veliko pripravljajo. Podjetje Gostur ima v metliškem hotelu Bela krajina že razprodane vse sedeže. Za 95 dinarjev bodo gostom nudili silvestrski me-nu. zabaval pa jih bo beat ansambel Abadoni. Cez cesto v gostišču »Na dragah« je še nekaj prostih mest, vendar je večina miz oddanih.
Črnomaljski hotel Lahinja ima prav tako za Silvestrov večer oddane rezervacije po 70 dinarjev, v restavraciji Grad pa so pokupili večino sedežev po 15 dinarjev. V obeh lokalih bodo imeli glasbo s pevci, le da je v Lahinji všteta tudi večerja, medtem ko v Gradcu ni zaračunana v ceni.
Tudi zasebni gostilničarji ne pričakujejo praznih lokalov v novoletni noči, čeravno vnaprejšnjih rezervacij ni. Vse kaže, da je zanimanje za silvestrovanje v lokalih vsako leto večje. Letos so hodili gostje po vstopnice, še preden je bilo sploh objavljeno. kaj pripravljajo in po kakšnih cenah.
R. B. 1
Za delavce pa seveda več povedo podatki o odpravi težkih delovnih mest. Tako je zdaj kotlovnica urejena na avtomatsko kurjenje Težko delo kurjačev, zdaj ni več potrebno. Nova, moderna žaga z avtomatskimi transportnimi napravami je prav tako delavcem mnogo olajšala delo, ki je zdaj postalo hitrejše
V modernizacijo je Novoles vložil 35 milijonov v zadnjih dveh letih. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je z 12 milijoni krepko pomagala pri uresničevanju načrtov, 8 milijonov sta prispevali Ljubljanska banka in Dolenjska banka in hranilnica, ostalo pa je dalo podjetje samo. 2e zdaj se je proizvodnja podvojila: podjetje je uredilo nov obrat stilnega pohištva, ostale obrate je moderniziralo, pred letom pa se .ie priključil Novolesu tudi novomeški Opremales. ki dela ploskovno pohištvo.
Modernizacija predstavlja trdno osnovo za hitro povečanje proizvodnje, ki ga bodo
zmogli z relativno nizkimi vlaganji in z nakupi nekaterih novih strojev in opreme. Pri predvideni novi modernizaciji bo namreč najpomembnejša odprava ozkih grl v proizvodnji, z uvedbo avtomatike pa bodo dosegli tudi boljšo kvaliteto izdelkov.
Z odpravo težkega fizičnega dela (ročni transporti težke hlodovine, ročno po-služevanje strojev), se delovni pogoji izboljšujejo, stroški pa se zaradi avtomatizi-
Namesto
novoletnih
voščilnic
Namesto novoletmh čestitk svojim sodelavcem iskreno čestita za novo leto 1971 in nakazuje v sklad za graditev šole — spomenika NOB v Cerknem Zveza prijateljev mladine Slovenije.
V Sevnici m pomiritve
Cesta tudi na seji občinske konference SZDL
SEVNICA, 24. dec. Za včerajšnjo sejo občinske konference SZDL je dnevni red kot najvažnejšo točko predvideval obravnavo uresničevanja volilnega programa. Toda dogajanju je obrnila potek cesta med Im-polco in Krškim, ki je kljub prednostnim listam, dolgoletnim obljubam in zagotovilom ni v programu modernizacije cest v prihodnjem letu.
Razprava o tem se je zavlekla več ur, tako da so morali obravnavo volilnega programa preložiti na naslednje za sedanje.
Za Sevničane in Posavce je
DEDEK MRAZ PRI MARIBORSKIH ČETVERKAH — Pred dnevi so predstavniki tovarne športne opreme Elan iz Begunj izročili mariborskim četverkam Anki, Branki, Danijeli in Ireni Atelšek par smuči s palicami.
Foto: B. Čerin
potrpljenja očitno konec. To se je izkazalo že na zasedanju občinske skupščine in drugih shodih, znova pa včeraj. Kako to, da ni mogoče v Sloveniji dobiti denarja za modernizacijo 12 kilometrov dolgega cestnega odseka zelo pomembne ceste II. reda v tolikih letih doslej, si v Sevnici nikakor ne znajo odgovoriti.
Upravičeno je predstavnik cestnega sklada Slovenije, Milan Kristan, ki se je udeležil seje, sklepal, da v Sevnici ni zaupanja v politiko upravnega odbora cestnega sklada. Od kod naj bi to zaupanje vzeli, če ugotavljajo, kako se iz republiškega denarja modernizirajo manj pomembne ceste III. in celo IV. reda, za posavsko cesto pa ni denarja?
Predstavnik cestnega sklada ni mogel pomiriti udeležencev, češ da je program začasen in da bo razširjen v skladu s povečanimi dohodki cestnega sklada, ko bo zveza odstopila več prometnega davka od goriva posameznim republikam.
Na seji so predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij izjavljali, da ne prevzamejo odgovornosti za politične razmere v občini, če zahteve za modernizacijo ceste ne bodo upoštevali. Izvolili so tudi delegacijo, ki bo s položajem izčrpneje seznanila predsednika republiške skupščine.
M. LEGAN
ranega procesa zmanjšujejo. Stroji namreč delajo hitreje, bolj natančno, mimo tega pa se ne zmotijo. Ob večji produktivnosti rastejo tudi osebni dohodki. Tako je na stari žagi bilo potrebno 7 do 10 ur ročnega dela na kubik rezanega lesa, zdaj pa stroji narede v dveh ali treh urah. Ob večji produktivnosti rastejo tudi osebni dohodki.
Mnogi se sprašujejo, kako bo avtomatizacija vplivala na zaposlene:	v Novolesu od-
ločno poudarjajo, da zaradi modernizacije nikogar ne nameravajo odpustiti. Delavce bodo samo prekvalificirali in preusmerili v tisto proizvodnjo, kjer so najhujša ozka grla. Da to niso samo besede. dokazujejo s številkami: samo v zadnjem mesecu so zaposlili 50 novih delavcev. Kljub nadaljnji avtomatizaciji kombinat še naprej zaposluje. Na ta način skuša namreč kar najbolj sposoben dočakati združevanje šesterice podjetij slovenske lesne industrije. J. SPLICHAL
NOVO MESTO
Najboljši vojaki obiskali delovne organizacije
NOVO MESTO, 24. dec. — Včeraj so vojaki in oficirji iz vojašnice Milana Majcna v Bršlinu pr j Novem mestu o-biskali nekatere novomeške delovne organizacije ob dnevu JLA. V Novoteksu so vojakom pripravili lep sprejem, pokazal; so iim proizvodnjo in jih seznanili s proizvodnimi dosežki. Ob koncu pa so jim predstavniki mladinskega aktiva izročili spominsko - darilo. Delovni kolektiv je še vsakega vojaka posebej boga-
Postavili ga bodo na Trgu svobode v Celju
CELJE, 24. dec, — Pod predsedstvom Franca Rojška-Jake je bila včeraj seja odbora za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru.
Spomenik, tako je bilo sklenjeno, naj bi postavili priho-nje leto, ko bomo proslavljali 30-letnico naše ljudske revolucije, na Trgu svobode. Sklenili so tudi da bo upodobitev realistična, z ustrez no arhitektonsko ureditvijo okolja. Spomenik bo predvidoma stal 250 tisoč dinarjev, od tega je 150 tisoč dinarjev že zagotovljenih.
Odbor je soglasno sprejel natečajne pogoje — razpis natečaja in natečajnega elaborata bodo objavili te dni — in se zedinili tudi o nagradah. Žirija, ki naj bi ji predsedoval inž. arh. Boris Kobe in v kateri bodo od celjskih predstavnikov Darka Maligoj, Ivan Stopar, Avgust Lavrenčič, Franjo Roš, Jože Marolt, inž. arh. Jurij Sadar, bo avtorjem, ki bodo svoja dela poslali do 31. marca 1971, razen prve nagrade, ki bo izvedba, podelila drugo nagrado v višini 20 in tretjo v višini 15 tisoč dinarjev.
D H.
10 milijonov dinarjev za razvoj in izrazil prepričanje, da bi lahko dobro in gospodarno poslovala. Strinjal se je z uvedbo prisilne uprave in menil, da mora prisilni odbor doseči pri kreditorjih, da kratkoročne kredite spremenijo v dolgoročne, sicer bodo »obresti pojedle tovarno«.
Posamezni odborniki so od predsedstva skupščine terjali zagotovila, da bo odbor za prisilno upravo res storil vse, kar je treba in dovolj strokovno. Branko Weber, v. d. direktorja Vege, je povedal, da je kolektiv precej potrt, da je delovna storilnost na-gloma padla, pojasnil kako nameravajo izplačati zaostale osebne dohodke in razvijal svoje poglede na prihodnost tovarne, ki se z Lamutovimi strinjajo v oceni kaj bi morala storiti banka (več kreditov na daljši odplačilni rok)'. Franc Sladič predstavnik mestnih sindikatov, je podčrtal, da obstajajo pravzaprav štiri ocene sedanjega položaja tovarne: analiza SDK, ocena občinske komisije za družbeni nadzor, Lamutova
in ocena novega vodstva, ki Jo je izpričal Branko Weber. Miran Šubic, direktor SDK je menil, da so se v Vegi dogajali »čudeži«, da je Vega edinstven primer v Ljubljani, da podjetje ni izplačalo osebnih dohodkov (čeprav bi to lahko storilo spričo veljavnih predpisov), da Je SDK ugotovila in še ugotavlja najrazličnejše denarne manipulacije (tako leta 1968, kot letos) in da bo treba krivce poklicati na odgovornost. Po njegovem prepričanju krivci niso izven podjetja (kot skušajo dokazati nekateri), marveč v podjetju. Ravnatelj Vegine poklicne šole Jože Kotnik je opozoril na nevzdržen položaj gojencev, potem pa se je še en odbornik ogrel za raziskovanje odgovornosti za te^ak položaj' tovarne. Sicer pa so zahteve po raziskovanju odgovornosti odborniki naslavljali drug drugemu v uho.
Potem so glasovali o tived-bi prisilne uprave. Vsi so dvignili roko »za«.
IVAN VIDIC
riž čez Runo
Tržiško usnjarno so morali ukiniti
TRŽIČ, 24. dec. Ker ni imela drugega izhoda, je občinska skupščina na sinočnji seji sklenila ukiniti tovarno usnja Runo, ki je že celo leto pod prisilno upravo. Republiški sklad skupnih rezerv je namreč pred tednom dni zavrnil prošnjo za sanacijski kredit in s tem pokopal zadnje upe za rešitev podjetja.
Ko so v Konusu v Slovenskih Konjicah zvedeli za od ločitev upravnega odbora sklada, so se takoj odpovedali sanaciji tržiške usnjame. Izpeljati so jo bili pripravljeni le pod pogojem, da dobijo 8,7 milijona dinarjev sanacijskega kredita, od tega sklada. Kot so povedali na 5,5 milijona od omenjenega sinočnji seji, so v Ljubljani odklonil; posojilo predvsem zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev v Runu in slabih obetov za razvoj usnjartsva pri nas.
Proizvodnja v tržiški us-njarni že nekaj časa upada, ker ■ spričo nelikvidnosti in trimilijonske izgube ne morejo več kupovati materiala Zadnje surovine so uporabili v torek, tako da imajo sedaj
v obdelavi še kakih 20.000 kvadratnih metrov kož.
Ko bodo delavci v Runu, ki, jih je 100, ostali v svoji tovarni brez dela. jim ne bo treba Iti na cesto. S posredovanjem zavoda za zaposlovanje in občinskega sindikalnega sveta so Po drugih trži ških podjetjih že našli zaposlitev za dobre štiri petine vseh. Zagotovili bodo tučli denar za začasno pomoč in prekvalif ikaci j o.
Občinska skupščina je na sinočnji seji za novega prisilnega upravitelja imenovala Štefka Urbanca iz Ljubljane. Odločila se je, da namesto likvidacije opravijo prisilno poravnavo, ker bo s tem zadeva hitreje opravljena, upniki pa manj prikrajša-1 ni.	L. STRU2NIK

Rekonstrukcija nesreče, v kateri je izgubil življenje 66-letni Ivan Agapito, doma iz Elerjev pri Škofijah
KOPER, 24. dec. Dopoldne je v Škofijah posebna komisija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik koprskega okrožnega sodišča Janez Metelko, rekonstruirala prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje Ivan Agapito iz Elerjev pri Škofijah.
V torek, 22. decembra približno ob 18. uri je Stanko Pohlen naletel na stranski cesti med Spodnjimi in Zgornjimi Škofijami nedaleč od pokopališča na starejšega mrtvega moškega. Nedolgo zatem je pripeljal iz Zgornjih Šktiij fiat 750 zelene barve, ki je imel delno strto vetrobransko steklo ter tudi nekatere druge okvare. Stanko Polhen je voznika ustavil. To je bil 36-ietni Danilo Pečar.
Ko so poklicali' prometno milico, je Pečar izjavil, da je pravkar pripeljal iz Zgor-to obdaril.”Prisrčen sprejem i njih škofij, kjer se je mudil
so doživeli vojaki tudi v tovarni perila »Labod«. Danes so še ostali vojaki, ki so se najbolj odlikovali na vseh področjih dela v vojašnici in
pri znancih več kot tri ure. Ko so ga podrobneje spraševal; in primerjali strto vetrobransko steklo, so ugotovili, da je pešca poškodoval
zunaj nje obiskali tovarno i Danilo Pečar. Prometnim or-»Krko« v Novem mestu in »Novoles« v Straži.
S. D.
Stanovanjska hiša zgorela do tal
TREBNJE. 24. dec. — Popoldne, malo pred 17. uro te začela goreti stanovanjska hiša v Kamni gori pri Trebnjem, last Julija Glavana, miličnika postaje milice v Trebnjem. Gasilci trebanjskega gasilskega društva, ki so prišli na kraj nesreče, niso mogli pomagati, ker je bilo do vode predaleč, hiša pa je naglo dogorevala. Zgorela je do do tal. V času, ko to poročamo, še nimamo podatkov o vzrokih požara in nastali škodi.	M. LEGAN
Avtomobila sta trčila
SENOŽEČE, 24. dec. Včeraj ob 11.30 je Anton Rok z Rakeka vozil osebni avtomobil iz Sežane proti Postojni. V Senožečah je nekoliko zavrl, da ga je zaneslo v levo. Trčil je v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil Roman Petrič, stanujoč v Augsburgu (ZRN).
Poškodovan ni bil nihče, škode pa je za 10.000 dinarjev.
ganom pa se je zdelo nenavadno, da bi pešec lahko dobil tako hude poškodbe na stranski cesti, kjer ni možno voziti z večjo hitrostjo. Preiskovali so več sto metrov stran po glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu in ankaranskemu križišču-
Približno 500 metrov stran, ob glavni cesti so našli sledove laka zelene barve in razbitine žarometnega stekla od fiata 750. Njihova domneva, da se je morala primeriti nesreča nekje drugje, je bila pravilna.
Med im je postaji v škofijah neka očividka pripovedovala, da je videla osebni avto, v katerem je bilo videti moške noge. Po vsem tem so sklepali, da ie Danilo Pečar povozil Ivana Agapita na
glavni cesti, ga naložil v avto, zapeljal na stransko pot, ki pelje proti Zgornjim škofijam in ga tam pustil.
Ko so na Pečarju preizkusili alkotest, je le-ta pomodrel. Pečar je povedal, da je pripeljal iz Kopra in da je na poti popil neka vina. Spočetka je zanikal, da bi bil povozil pešca, pozneje pa je priznal, da je imel karam-bol.
Pečarja so priprli. V preiskavi kot tudi na današnji rekonstrukciji je vztrajno trdil. da ne ve. kako je potem pripeljal proti Zgornjim škofijam in kaj se je zgodilo s ponesrečencem.
Zagonetena nesreča, ki je med prebivalci Zgornjih Škofij zbudila mnogo različnih govoric, je tako pojasnjena. Nadaljna preiskava pa bo ugotovila, kako je Pečar prepeljal ponesrečenca skoraj kilometer daleč na cesto med Zgornjimi in Spodnjimi škofijami-
G. GUZEJ
W V PRODAJALNAH
m ■-< -..
emoira
ona ljubljana ' *
Slavku
Šlandru
Postavili ga bodo na Trgu svobode v Celju
CELJE, 24. dec. — Pod predsedstvom Franca Rojška-Jake je bila včeraj seja odbora za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru.
Spomenik, tako je bilo sklenjeno, naj bi postavili priho-nje leto, ko bomo proslavljali 30-letnico naše ljudske revolucije, na Trgu svobode. Sklenili so tudi da bo upodobitev realistična, z ustrezno arhitektonsko ureditvijo okolja. Spomenik bo predvidoma stal 250 tisoč dinarjev, od tega je 150 tisoč dinarjev že zagotovljenih.
Odbor je soglasno spre j 61 natečajne pogoje — razpis natečaja in natečajnega elaborata bodo objavili te dni — in se zedinili tudi o nagradah. Žirija, ki naj bi ji predsedoval inž. arh. Boris Kobe in v kateri bodo od celjskih predstavnikov Darka Maligoj, Ivan Stopar, Avgust Lavrenčič, Franjo Roš, Jože Marolt, inž. arh. Jurij Sadar, bo avtorjem, ki bodo svoja dela poslali do 31. marca 1971, razen prve nagrade, ki bo izvedba, podelila drugo nagrado v višini 20 in tretjo v višini 15 tisoč dinarjev.
D H.
DEDEK MRAZ PRI MARIBORSKIH ČETVERKAH — Pred dnevi so predstavniki tovarne športne opreme Elan iz Begunj izročili mariborskim četverkam Anki, Branki, Danijeli in Ireni Atelšek par smuči s palicami.
Foto: B. Čerin
Pesniško srečanje
KOPER, 24. dec. — Sinoči je bil v atriju koprske gimnazije recital mladih slovenskih pesnikov, ki sta ga pripravila mladinski klub Zarja 13 in ZKPO Koper. Svoja dela je bralo enajst mladih ustvarjalcev, po recitalu pa se je razvila razprava o sodobni slovenski poeziji.
B. J.
Litija: pas za proračun
V prihodnjem letu bo občinski proračun le za 5 odstotkov večji kot v letošnjem letu — Več denarja bodo morali nameniti za TIS
V nekaj vrstah
JESENICE
Tečaj za kinoamaterje končan — Te dni so pri filmski skupini Odeon končali tečaj za kinoamaterje. Tečaj je uspešno končalo deset članov skupine Odeon.
Velik obisk v gorah — Po podatkih planinskega društva Javornik - Koroška Bela je letos obiskalo Prešernovo kočo na Stolu 2.000 domačih in tujih gornikov, Staničev dom pod Triglavom pa je sprejel 4.000 obiskovalcev.
Prostovoljni gasilci pri poklicnih — Na Jesenicah ob nedeljah dopoldne člani prostovoljnih gasilskih društev prihajajo na* ogled naprav, ki jih ima za gašnje poklicna gasilska enota železarne v svojem dtomu. Poklicni gasilci so povabili razna društva z željo, da bi se teh srečanj udeležilo čimveč njihovih članov.
TRŽIČ
Drsališče odprto — Ta teden so v Tržiču odprli drsališče. Tako bodo razen hokejistov, ki so drsališče uredili, lahko drsali tudi številni pristaši tega športa. Tudi letos bo drsalna šola za začetnike.
Kri so darovali — Minuli petek in soboto je bila v Tržiču rčrtna letna krvodajalska akcija, ki je zelo uspela. Izmed 600 prijavljenih krvodajalcev je darovalo kri 533 občanov. Zbrali so 190 litrov krvi. Največ krvodajalcev je bilo iz tovarne Peko ter Bombažne predilnice in tkalnice. DOMŽALE
Odstop direktorja — Direktor trgovskega podjetja Napredek Anton Repovž, ki je uspešno vodil podjetje 10 let, je odstopil. Domžalsko trgovsko podjetje bo odslej združeno s še petimi trgovskimi podjetji v Sloveniji.
Nov svet za gradbene zadeve in urbanizem — Občinska skupščina je imenovala nov svet za gradbene zadeve in urbanizem, ki šteje 13 članov. Novi svet vodi ing. Stane Omahen.
KAMNIK
Krvodajalska akcija — Te dni poteka v kamniških delovnih organizacijah in na vasi krvodajalska akcija, ki jo organizira občinski odbor Rdečega križa. Med občani je zelo dober odziv za to humano akcijo.
Lutkovne predstave za otroke — Učenci obeh kamniških osnovnih šol so si ob praznovanju dedka Mraza ogledali lutkovno igro »Zlatolaska«. Predstave so bile v marionet-. nem lutkovnem gledališču v Ljubljani.
DOB
Kronika kraja — Izpod peresa Staneta Stražarja je izšla knjiga »Kronika Doba«. Kronika, ki obsega skoraj 300 strani in številne fotografije, je izšla ob 750-letnici Doba. TRBOVLJE
Ples — V soboto, 26. decembra, bo v večernih urah v dvorani TVD Partizan novoletni ples. Prirejajo ga dijaki oziroma mladinska organizacija tehniške srednje šole. Igral bo ansambel Vihar.
Letna skupščina — V soboto, 26. decembra, bo ob 17. url redna letna skupščina avto-moto društva Trbovlje v dvorani Svobode II. Razpravljali bodo o dosedanji dejavnosti in določenem razvoju društva, podelili bodo priznanja in izvolili nov odbor.
Novoletne prireditve — V času od 26. do 29. decembra bodo v gledališki dvorani delavskega doma novoletne prireditve. Izvajali jih bodo mladi igralci gledališča Svobode-Center. učenci osnovne šole Alojza Hohkrauta, pod vodstvom režiserke Geni Rak.
LITIJA, 24. dec. Litijski občinski proračun bo za prihodnje leto najbrž samo za 5 odstotkov večji, občinska skupščina pa bi morala zagotoviti vsaj za 16 odstotkov več denarja za vzgojo in izobraževanje. To pa pomeni, da se bodo morali mnogi porabniki proračunskega dinarja odreči več željam in jih uskladiti z realnimi možnostmi.
GRADITEV CESTE PROTI PLANINI POD GOLICO — Ob koncu novega asfaltiranega dela ceste od Jesenic proti Planini pod Golico so postavljene zapornice, ker je zaradi graditve ceste le ta ob določenem času zaprta. Delavci podjetja Kovinar z Jesenic bodo še to zimo nadaljevali z odkopom na ostalem delu ceste do Križa. Da ne bi padalo kamenje in zemlja po strmem pobočju proti hišam na Jesenicah, so na nevarnem kraju ob cesti, ki je še v gradnji, postavili močno ograjo.	Foto: B. Blenkuš
Litijska občinska skupščina je danes obravnavala predlog izhodišč za zbiranje in porabo sredstev za kritje splošnih družbenih potreb v prihodnjem letu. čeprav predvidevajo v Litiji hitrejši razvoj kot v Sloveniji, je ocena skupščine, da za prihodnje leto ni mogoče sprejeti nobenih novih proračunskih obveznosti, sedanej razmere pa terjajo za občine najbolj realno oceno njenih potreb.
Da bi se vključili v prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih razmer, občinska skupščina ne bo zvišala prispevne stopnje. Enako politiko bo upoštevala tudi pri določanju stopnje prispevkov iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja za zdravstveno zavarovanje delavcev. Znano je, da bo morala skupščina zagotoviti več denarja temeljno izobraževalnim skupnostim. V skladu s stališči republiške izobraževalne skupnosti bodo tudi v litijski občini na področju izobraževanja uskladili oseone dohodke prosvetnih delavcev najmanj za rast življenjskih stroškov v letošnjem letu. Za delo na novo ustanovljene kulturne skupnosti bo občinska. skupščina prispevala najmanj toliko dohodkov kot doslej, za to pa bo dobila tudi republiška sredstva.
Na področju zdravstvenega
Praznovanje v Litiji je končano
Ob občinskem prazniku ugotavljajo splošen razvoj občine
LITIJA, 24. dec. — V litijski občini so danes končali praznovanje letošnjega občinskega praznika, ki ga slave vsak 24. december spomin na bitko borcev druge grupe odredov pred 29 leti v Tisju. Popoldne je bila v sindikalni dvorani na Stavbah sklepna slovesnost.
Predsednik občinske skupščine Stane Volk je v svojem govoru poudaril, da morajo biti v občini odločnejši pri načrtovanju nadaljnjega razvoja in iskanja poti za še hitrejši gospodarski in, družbeni napredek. »Že zdaj hitro napredujemo,« je nadaljeval Volk. »Letos v delovnih organizacijah zaključujejo prvo etapo modernizacije proizvodnje in rezultati so že vidni.« Industrijska podjetja so povečala proizvodnjo v enajstih mesecih za 15 odstotkov, izvoz za 31,7 odstotka.
Letos so v Litiji dobili novo separacijo gramoza, moderno klavnico, kmetijska zadruga Dole-Gabrovka je modernizirala obrat za predelavo sadja, v Litiji je v gradnji večja trgovska hiša. »Tudi v družbenem standardu smo napredovali,« je dejal Stane Volk. Omenil je nov varstveni oddelek v Šmartnem, graditev varstvene ustanove v Litiji, stanovanjske in komunalne prido-bitve- Predsednik Volk je tudi poudaril, da mora javna razprava o predlogu srednjeročnega načrta prispevati k realni usmeritvi razvoja občine v prihodnjih petih letih.
V kulturnem programu so nastopili tudi pionirji in mladinci ter združena pevska Zbora osemletk iz Litije in Šmartnega.
P. B.
varstva je kot nova obveznost delno kritje stroškov za zdravstveno varstvo socialno ogroženih kmetov — zavarovancev. Za to bo morala dati občina precej denarja. Prihodnje leto bo najbrž manj denarja za komunalno dejavnost. Potrebe po večjih proračunskih sredstvih se kažejo tudi na drugih področjih, vendar se je občinska skupščina odločno postavila na stališče, da se proračunska poraba ne more in ne sme zvišati nad predvidevanji.
Sestavljavce novega proračuna čaka v prihodnje zahtevno delo. O predlaganih izho-
Stanovanlska hiša zgorela do tal
TREBNJE. 24. dec. — Popoldne, malo pred 17. uro je začela goreti stanovanjska hiša v Kamni gori pri Treo-njem, last Julija Glavana, miličnika postaje milice v Trebnjem. Gasilci trebanjskega gasilskega društva, ki so prišli na kraj nesreče, niso mogli pomagati, ker je bilo do vode predaleč, hiša pa je naglo dogorevala. Zgorela je do do tal. V času, ko to poročamo, še nimamo podatkov o vzrokih požara in nastali škodi.	M. LEGAN
diščih za zbiranje in porabo sredstev za kritje splošnih družbenih potreb pa bo v Litiji še več obravnav z delovnimi in drugimi organizacijama.
P. BURKELJC
Novoletno vzdušje v Kamniku
Kamnik je že v pravem novoletnem razpoloženju. Mestne ulice osvetljujejo raznobarvne žarnice, na mestnih hišah pa svetleče svetilke. Na Titovem trgu in pred trdgovmo »Metalka« stojita visoki, lepo okrašeni, novoletni jelki, ki opozarjata občane. da je treba z nakupi pohiteti.
Lep je tudi pogled na Mah grad. ki ie ponoči lepo razsvetljen. na njegovem pobočju pa stoji hišica iz pravljice o Janku in Metki, številna izložbena okna kamniških trgovin so lepo okrašena, v trgovinah pa prodajajo številna novoletna darila. S poslopja občinske skupščine visi napis »Srečno 1971«.
Letošnje praznovanje dedka Mraza bo predvsem v delovnih organizacijah, kjer bodo pripravili obdaritev otrok svojih delavcev. Veselo bo tudi v dijaškem domu, otroškem vrtcu »Antona Medveda« in obeh osnovnih šolah. Nekatera kamniška podjetja, ki imajo patronat nad podružničnimi šolami v kamniški občini, bodo tudi letos razveselila otroke s praktičnimi darili.
T. JANČAR
Žejna Bela krajina
Polovica prebivalstva brez vode - Zasedal je štab za pomoč v elementarnih nesrečah
ČRNOMELJ, 24. dec. Od začetka oktobra dalje v večini belokranjskih vasi ni bilo kaplje dežja. Zato so vodnjaki prazni. Tudi sneg, ki je zadnje dni pobelil pokrajino, ne pomaga. Premalo ga je, razen tega je suh.
Posledice suše so tako hude, da je v Črnomlju v torek zasedal štab za pomoč ob elementarnih nesrečah. Odločili so se za naslednje ukre pe:	vsi gasilski avtomobili
v občini bodo v cisternah dovažali vodo vasem, zaprosili so za pomoč ljubljansko podjetje Snaga, prav tako računajo na sodelovanje pripadnikov JLA.
Najrevnejši predeli občine so v suši najbolj prizadeti. Tako je ostalo brez vode celotno območje med Adlešiči in Vinico, Tanča gora in druge vasi na obronku Kočevskega Roga, kakor tudi ves semiški predel. Kljub temu, da stane liter pripeljane vode 3 stare dinarje, so lju-
Prisilna uprava v „Vegi“
Tako je soglasno odločila skupščina občine Ljubljana-Center — Štiri ocene položaja tovarne in njene bodočnosti — Zgovorne številke
LJUBLJANA, 24. dec. Skupščina občine Ljubljana Center je včeraj soglasno sprejela sklep, da še Vega, tovarna aparatov in instrumentov Ljubljana postavi pod prisilno upravo. V odbor za prisilno upravo je skupščina imenovala Franca Markiča (predsednika) in inž. Miloša Vehovarja ter inž. Milana Zaplotnika (člana). Delo prisilnega odbora bo nadzoroval oddelek za gospodarstvo občinske skupščine. Z dnem, ko postane odločba o prisilni upravi pravnomočna, se razreši v. d. glavnega direktorja Branko Weber in preneha mandat članom organov samoupravljanja.
dje pripravljeni plačati prevoz. V vaseh blizu Kolpe lahko vsaj napajajo živino, medtem ko so v hribovskih predelih presušene tudi vaške luže.
Pri razvažanju vode s cisternami so velike težave zaradi izredno slabih cest. Sedanja suša je resen opomin, da z gradjo vodovodov ne bo mogoče odlašati. V vsej čmomeljski občini se namreč komaj 40 odstotkov prebivalstva oskrbuje s pitno vodo iz vodovodov. Sedanja suša je prizadela okoli 10.000 prebivalcev črnomaljske občine, nekaj sto pa je žejnih tudi v hribovskih predelih občine Metlika.
R. BAOER |
Niso se uresničila pričakovanja, da bo razprava odbornikov živahna kar se da. Ker so odborniki prejeli informacijo o položaju tovarne ter predlog za uvedbo prisilne uprave tik pred začetkom seje, je prvi razložil položaj podpredsednik občinske skupščine dr. Frelih. Informacija navaja vrsto podatkov, med drugim, da je več kot tri četrtine vseh osnovnih in obratnih sredstev iz naslova po so-jil. Natančni podatki: 10 milijonov 484.743 dinarjev iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in 34.936 000 dinarjev bančnih sredstev. Izguba v tovarni (s 30. septembrom letos) znaša 9.398.111,20 dinarjev. Informacija ugotavlja, da je naredilo podjetje v nekaj letih pri izbiri izdelkov in uvajanju tehnoloških postopkov viden napredek, vendar sta način proizvodnje in poslovna politika pripeljala tovarno v težak T' nčen položaj. Dr. Frelih je skupščino obvestil, da je Gorenje odklonilo predlog, da se Vega priključi tej delovni organizaciji. Predsednik skupščine Tone Kolar pa je povedal, da se za Vego za nima Iskra in da so vrata v
Kamnik: veterinarska
služba bo opravljala umetno osemenjevanje govedi
V kamniški občini vse do Kozjaka je veterinarska služba opravljala umetno osemenjevanje govedi. Izjema so bili kraji Motnik, Špitalič in okoliške vasi, kjer se je vse do letos zadržalo naravno oplojevanje. Občinski sklad za pospeševanje kmetijstva se je letos odločil, da bo tudi na tem območju skušal organizirati umetno osemenjevanje. Ta pobuda je toliko veljavne j ša, ker kmetje v teh krajih zamenjujejo pasmo govedi. Začeli so rediti sivo-rjavo pasmo govedi, ki tu daje najboljše rezultate. Osemenjevanje bo opravljal kamniški veterinarski zavod, pavšalna skočnina pa bo stala 32 dinarjev po plemenici. Seveda to ni ekonomska cena, za to bo sklad za pospeševanje kmetijstva primaknil še
37.000	dinarjev letno.
Tudi v Tuhinjski dolini in po okolici Komende kmetje zamenjujejo pasmo goveje živine.-Tu že dalj časa zamenjujejo gorenjsko ciko s simentalskim govedom, ki ima večji prirastek ter je težje. Ob tem pa ne trpi molznost krav. Sedaj je v občini približno 6700 glav goveje živine, vzpodbudne cene živine in mleka pa bodo število govedi še povečale.
T. J.
to smer »še vedno odprta«.
Bivši generalni direktor Franc Lamut je slej ko prej menil, da so za težak položaj krivi i-vestitorji, ki niso imeli za zahteve tovarne dovolj razumevanja Povedal je, da je tovarna namenila več kot
Obdaritev otrok v Trbovljah
TRBOVLJE, 24. dec. — Sindikalna podružnica delovnega kolektiva eletktropostavne enote Trbovlje, se je tudi letos odločila za novoletno obdaritev otrok zaposlenih članov kolektiva.	V	letošnjem,	že
petem letu zapored, ko omenjeno podjetje obdaruje otroke, bo prejelo novoletna darila 168 otrok, vključno letnik 1956.	V	ta	namen	je
sindikat poslovne enote namenil 10.000 dinarjev, otroci pa bodo prejeli darila od dedka Mraza	v	soboto,	26.
decembra	ob	10.	uri dopold-
ne na osrednji prireditvi ob praznovanju novega leta. Pripravilo ga je trboveljsko . društvo prijateljev mladine v Delavskem domu.
J. TURK
Urbanistična nasprotja v Ptuju
PTUJ, 24. dec. — Na današnji seji občinske skupščine Ptuj je Franc Kranjc, predsednik občinskega sveta za urbanizem dejal, da se odpo vedaje funkciji, ker so se v industrijski coni Ptuja pojavila stanovanja ter da v občini ne delajo tako, kot so se za to zmenili na tem svetu.
Ker na seji občinske skupščine niso mogli ugotoviti krivca, so imenovali posebno komisijo, ki bo do naslednje seje skupščine proučila, zakaj so nastala nesoglasja med svetom za urbanizem ter strokovno službo. Pranje urbanističnega perila pa je osvetlilo tudi vprašanje vloge ter pomena svetov pri občinski skupščini.	F. P.
10 milijonov dinarjev za razvoj in izrazil prepričanje, da bi lahko dobro in gospodarno poslovala. Strinjal se je z uvedbo prisilne uprave in menil, da mora prisilni odbor doseči pri kreditorjih, da kratkoročne kredite spremenijo v dolgoročne, sicer bodo »obresti pojedle tovarno«.
Posamezni odborniki so od predsedstva skupščine terjali zagotovila, da bo odbor za prisilno upravo res storil vse, kar je treba in dovolj strokovno. Branko Weber, v. d. direktorja Vege, je povedal, da je kolektiv precej potrt, da je delovna storilnost na-gloma padla, pojasnil kako nameravajo izplačati zaostale osebne dohodke in razvijal svoje poglede na prihodnost tovarne, ki se z Lamutovimi strinjajo v oceni kaj bi morala storiti banka (več kreditov na daljši odplačilni rok). Franc Sladič predstavnik mestnih sindikatov, je podčrtal, da obstajajo pravzaprav štiri ocene sedanjega položaja tovarne: analiza SDK, ocena občinske komisije za družbeni nadzor, Lamutova
in ocena novega vodstva, ki jo je izpričal Branko Weber. Miran Šubic, direktor SDK je menil, da so se v Vegi dogajali »čudeži«, da je Vega edinstven primer v Ljubljani, da podjetje ni izplačalo osebnih dohodkov (čeprav bi to lahko storilo spričo veljavnih predpisov), da Je SDK ugotovila in še ugotavlja najrazličnejše denarne manipulacije (tako leta 1968, kot letos) in da bo treba krivce poklicati na odgovornost. Po njegovem prepričanju krivci niso izven podjetja (kot skušajo dokazati nekateri), marveč v podjetju. Ravnatelj Vegine poklicne šole Jože 'Kotnik je opozoril na nevzdržen položaj gojencev, potem pa se je še en odbornik ogrel za raziskovanje odgovornosti za težak položaj tovarne. Sicer pa so zahteve po raziskovanju odgovornosti odborniki naslavljali drug drugemu v uho.
Potem so glasovali o uvedbi prisilne uprave. Vsi so dvignili roko »za«.
IVAN VIDIC
riz cez luno
Tržiško usnjarno so morali ukiniti
TR2IC, 24. dec. Ker ni imela drugega izhoda, je občinska skupščina na sinočnji seji sklenila ukiniti tovarno usnja Runo, ki. je že celo leto pod prisilno upravo. Republiški sklad skupnih rezerv je namreč pred tednom dni zavrnil prošnjo za sanacijski kredit in s tem pokopal zadnje upe za rešitev podjetja.
Ko so v Konusu v Slovenskih Konjicah zvedeli za od ločitev upravnega odbora sklada, so se takoj odpovedali sanaciji tržiške usnjame Izpeljati so j0 bili priprav, ljeni le pod pogojem, da dobijo 8,7 milijona dinarjev sanacijskega kredita, od tega sklada. Kot so povedali na 5,5 milijona od omenjenega sinočnji seji, so v Ljubljani odklonil, posojilo predvsem zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev v Runu in slabih obetov za razvoj usnjartsva pri nas.
Proizvodnja v tržiški us njami že nekaj časa upada, ker spričo nelikvidnosti in trtmilijonske izgube ne morejo več kupovati materiala Zadnje surovine so uporabili v torek, tako da imajo sedaj
v obdelavi še kakih 20.000 kvadratnih metrov kož.
Ko bodo delavci v Runu, ki jih je 100, ostali v svoji tovarni brez dela, jim ne bo treba iti na cesto. S posredovanjem zavoda za zaposlovanje in občinskega sindikalnega sveta so po drugih tr-žiških podjetjih že našli zaposlitev za dobre štiri petine vseh. Zagotovili bodo tudi denar za začasno pomoč in prekvalifikacijo,
Občinska skupščina je na sinočnji seji za novega prisilnega upravitelja imenovala Štefka Urbanca iz Ljubljane. Odločila se je, da namesto likvidacije opravijo prisilno poravnavo, ker bo s tem zadeva 'hitreje opravljena-. upniki pa manj prikrajša-1 ni.	L. STRUŽNIK
Rekonstrukcija nesreče, v kateri je izgubil življenje 66-letni Ivan Agapito, doma iz Elerjev pri Škofijah
KOPER, 24. dec. Dopoldne je v Škofijah posebna komisija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik koprskega okrožnega sodišča Janez Metelko, rekonstruirala prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje Ivan Agapito iz Elerjev pri škofijah.
Namesto
novoletnih
voščilnic
Namesto novoletnih čestitk svojim sodelavcem iskreno čestita za novo leto 1971 in nakazuje v sklad za graditev šoie — spomenika NOB v Cerknem Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Niso pozabili nanje
Dodatna pomoč revnim in ostarelim ljudem v Zasavju, z željo, da preživijo prijetnejše novoletne praznike
Naslednje dni bodo socialno-skrbstveni organi, poverjeniki Rdečega križa in drugi obiskali nekatere revne Zasavčane in jim izročili posebno novoletno pomoč, bodisi v denarju ali nakaznicah za nakup živil, oblačil in obutve.
V središču revirjev pa se bodo na pobudo občinskega odbora Rdečega križa socialno ogroženi ljudje zbrali na krajših srečanjih v svojih krajevnih skupnostih. Pripravili so jim krajše prireditve, vsi pa bodo prejeli dodatno novoletno pomoč. Razen tega bodo poverjeniki Rdečega križa te dni obiskali številne ostarele občane, v prvi vrsti tiste, ki so že dalj časa priklenjeni na domače bolniške postelje ali pa zaradi visokih let ne morejo zdoma. Izročili
jim bodo novoletna darilca. Podobno bo storila krajevna skupnost Dolce—Kisovec pri Zagorju ob Savi, ki bo na svojem območju obdarila najmanj 60 svojih ostarelih ljudi.
V hrastniški in zagorskt občina so enkratno dodatno pomoč prejeli ali pa jo še bodo vsi socialno ogroženi ljudje. Občinski odbor Rdečega križa pa je razen tega dal za te namene še oblačila v vrednosti približno 5.000 dinarjev. Trboveljski pevski
zbor Zarja bo pred Novim letom obiskal bolnike v bolnišnici in jim pripravil krajši koncert. Kolektiv Zasavskih premogovnikov, društva upokojencev in nekatera druga podjetja bodo prav tako obdarila svoje člane, ki so že dalj časa v bolnišnicah, posebno pomoč pa bodo prejeli tudi otroci ponesrečenih rudarjev kolektiva Zasavskih premogovnikov. Skratka:	v
Zasavju so se v akcijo solidarnostne pomoči vključili razen tistih, ki imajo vedno na skrbi socialno ogrožene in ostarele občane tudi številni drugi kolektivi in organizacije, z željo, da bi vsem tem ljudem omogočili preživeti nekoliko prijetnejše novoletne praznike. M. VIDIC
V torek, 22. decembra približno ob 18. uri je Stanko Pohlen naletel na stranski cesti med Spodnjimi in Zgornjimi škofijami nedaleč od pokopališča na starejšega mrtvega moškega. Nedolgo zatem je pripeljal iz Zgornjih škcfij fiat 750 zelene barve, ki je imel delno strto vetro- j bransko steklo ter tudi ne-katere druge okvare. Stanko Polhen je voznika ustavil. To je bil 36-letni Danilo Pečar.
Ko so poklicali prometno milico, je Pečar izjavil, da je pravkar pripeljal iz Zgornjih škofij, kjer se je mudil pri znancih več kot tri ure. Ko so ga podrobneje -praše-vali in primerjali strto vetrobransko steklo, so ugotovili, da je pešca poškodoval
ganom pa se je zdelo nenavadno, da bi pešec lahko dobil tako hude poškodbe na stranski cesti, kjer ni možno voziti z večjo hitrostjo. Preiskovali so več sto metrov stran po glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu in ankaranskemu križišču-
Približno 500 metrov stran, ob glavni cesti so našli sledove laka zelene barve in razbitine žarometnega stekla od fiata 750. Njihova domneva, da se je morala primeriti nesreča nekje drugje, je bila pravilna.
Mer”'■m je postaji v Škofi-j ah neka očividka pripovedovala, da je videla osebni avto, v katerem je bilo videti moške noge. Po vsem tem so sklepali, da je Danilo Pe-
Danilo Pečar. Prometnim or- | čar povozil Ivana Agapita na
glavni cesti, ga naložil v avto, zapeljal na stransko pot, ki pelje proti Zgornjim škofijam in ga tam pustil.
Ko so na Pečarju preizkusili alkotest, je le-ta pomodrel. Pečar je povedal, da je pripeljal iz Kopra in da je na poti popil neka vina. Spočetka je zanikal, da bi bil povozil pešca, pozneje pa je priznal, da je imel karam-bol.
Pečarja so priprli. V preiskavi kot tudi na današnji rekonstrukciji je vztrajno trdil, da ne ve, kako je potem pripeljal proti Zgornjim škofijam in kaj se je zgodilo s ponesrečencem.
Zagonetena nesreča, ki je med prebivalci Zgornjih ško-fij zbudila mnogo različnih govoric, je tako pojasnjena. Nadaljna preiskava pa bo ugotovila, kako je Pečar prepeljal ponesrečenca skoraj kilometer daleč na cesto med Zgornjimi in Spodnjimi škofijami.
G. GUZEJ
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE
PIŠČANCI
PURANI
CELI IN RAZKOSANI
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA
COCTAIL
KR. KLOBASE IN HRENOVKE — NOVOST
BUDJOLA KRAŠKI PRŠUT
PREKAJENI VRAT
Z IN BREZ KOSTI
GORENJSKI SOBELJ
S KAŠO
	KVALITETNI MESNI IZDELKI
	
	SUNKA BREZ KOSTI ROLANA V MREŽICI
	
	PEČENA HAMBURŠKA SLANINA
	
	PAKIRANA DIVJAČINA
	
	NOVOLETNI DARILNI ZAVITKI
	
	NOVOLETNI OKRASKI IN IGRAČE
	
	ŽABJI KRAKI POLŽI SLADKOVODNE RIBE
PO REKLAMNI CENI
čokolada pecivo, pijače, sokovi
B			l!2§
Pogovor z braki
Kje §@ politični občutek; kg& ge zavest; kge patriotizem?
Ureja:
FRANC ŠETINC
Tako me je vprašala tovarišica Sonja Pibernik iz Ljubljane, Dermotova 12, ko me je v sredo obiskala v uredništvu. Bila je močno razburjena, v rokah je imela novoletno »voščilnico«.
»Nisem komunistka,« je rekla, »sem pa zavedna državljanka, Slovenka in Jugoslovanka. Kot Primorka sem zelo občutljiva za vse, kar je v zvezi z mojo ožjo domovino, ki je toliko let ječala pod fašistično okupacijo. Tako me je razburilo tudi, ko sem v četrtek, 17. decembra, v Supermarketu na Ajdovščini med obiljem božičnih in novoletnih voščilnic zagledala tole ...«
Pokazala mi je voščilnico, grdega estetskega videza, kič, kakor pravimo, tiskano, v Milanu. Na sliki je globus, na katerem je označena predvsem Italija. Čeprav se je barva razlezla, je očitno težnja, prikazati Veliko Italijo, torej Italijo z Istro in Primorsko. Okrog globusa je venec za-I stav zahodnih držav — prevladujejo članice NATO. Med njimi je tudi ena, ki naj bi bila jugoslovanska — brez zvezde.
»Takoj sem protestirala pri prodajalki za prodajnim pultom. Ogorčeni so bili tudi nekateri drugi naključni kupci, ko sem jim pokazala »voščilnico«. Bila je spontana majhna demonstracija. A prodajalka se je samo smehljala, češ: ,Kar je na pultu, je naprodaj. Nas politika ne zanima .. Zahtevali smo, da to javi upravi. Klicala sem uredništvo Dela, naj pošlje j . časnikarja, pa sem najbrž dobila slabo telefonsko zvezo, kajti novinarja ni bilo______«
V torek, 22. decembra, je tovariš Pibernik odkril, da v Supermarketu še naprej prodajajo italijanske iredentistične »voščilnice«. Potemtakem protest kupcev ni pomagal, nekdo je bil pri vsej stvari gluh in neobčutljiv za interese Slovenije, Primorske, Jugoslavije. šele druga intervencija je pomagala, tokrat, kot nam je povedala tovarišica Pibemikova, intervencija uprave javne varnosti. »Voščilnice« — pomislite, kakšno voščilo za Novo leto — so končno umaknili iz prodaje.
Odgovor. — Pridružujemo se protestu tovarišice Pibemikove in drugih kupcev. Ogorčeni smo vsi, ne samo Primorka, saj je Primorska naša, del nas, naša kri, naša zavest, naša pravica. To nas globoko žali. To je sramota.
Bilo bi slabo, če bi vsa krivda padla na prodajalko. Vprašanje je, kdo ustvarja takšno apolitično ozračje, v katerem prodajalka ne ve, kaj se dogaja pri nas, v naši neposredni bližini in v svetu. Ob tem sem se spomnil pogovora dveh žensk v trolejbusu, ki sta, ko sta videli množico študentov na ljubljanski ulici, takole komentirali: »Kaj bi spet radi ti študentje. Delat naj gredo ...« še preden sem utegnil kaj reči, sem zaslišal ženico: »Sram vas bodi! Kje pa živite, da ne veste, kaj se dogaja?«
Spomnil sem se dialoga iz neke knjige, ko so nemški intelektualci, potem ko je prišel na oblast Hitler s svojo tolpo, govorili: »To je zato, ker smo venomer govorili, da se nas .politika ne tiče ...«
Kdo usmerja in nadzira naš uvoz? Kako je mogoče, da uvažamo takšno politično diverzijo ali provokacijo, ko nam primanjkuje deviz za najnujnejše — za reprodukcijo proizvodnje?
V podjetju so nam povedali, da je Supermarket Ljubljana, konkretno odgovorni vodja etaže, oktobra naročil pri zagrebškem »Naprijedu« med drugim tudi 300 avionskih novoletnih voščilnic. Naročilo je opravil trgpvski potnik omenjenega zagrebškega podjetja. Naročnik vzorca voščilnic ni videl.
Naročene voščilnice so dostavili Supermarketu sredi novembra. Odgovorni delavci v Supermarketu so opravili le količinski prevzem, niso pa nadzirali videza in vsebine voščilnic. Prevzeto blago so dali v prodajo. To je bila po mnenju odgovornih v podjetju napaka odgovornega delavca v Supermarketu, ki je bil glede na dosedanje poslovanje z omenjenim podjetjem prepričan, da je dobavljeno blago v redu.
Sporne avionske voščilnice je uvozilo iz Italije zagrebško podjetje »Naprijed«, ki jih je prodalo tudi drugim kupcem, ne samo ljubljanskemu Supermarketu.
Je sedmi člen državne pogodbe z Avstrijo le paragraf na papirju ?
Dr. Aleksander Nardin, zdravnik, Šempeter pri Novi Gorici:
»Kaže, da je .šovinistično pirovanje’ nekaterih .domovini zvestih' na Koroškem potrdilo, da pomeni sedmi člen državne pogodbe za mnoge v Avstriji le paragraf na papirju. Isti krogi so še pred 50 leti obljubljali koroškim Slovencem med drugim tudi enakopravnost za slovenski jezik v šoli, uradni in drugje. V resnici pa so koroški Slovenci živeli ves ta čas bedno narodnostno življenje, še več, narodni nasprotniki so jih celo obsodili na smrt. Popoln genocid je preprečil le razpad Hitlerjevega tretjega rajha, kateri je našel tudi med koroškimi šovinisti svoje zveste »kempferje«. Zato Slovenci niso prelivali svoje krvi za koroško zemljo samo v bojih s Turki, temveč tudi v boju proti nacizmu — za današnjo svobodo, neodvis-
no in demokratično Avstrijo. Prav zato nam je toliko bolj nerazumljiv mačehovski odnos te iste Avstrije do koroških Slovencev.
Včerajšnji intervju na RTV Ljubljana nam je dokazal, da sta se Voš-pemik in Zwitter vrnila z Dunaja v glavnem le z oljubami. Ali je kancler Kreisky nemočan nasproti slovensko sovražnim »domovini zvestim« koroškim organizacijam, ki bi verjetno reševale problem svoje manjšine, če bi obstajala južno od Karavank, z dinamitom, kakor so do nedavna prakticirale na južnem Tirolskem?
Trditve o enakopravnosti koroških Slovencev so le burka na račun naše potrpežljivosti! Zato mislim, da lahko SFRJ kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe še glasneje reče, kakor so to storili dijaki in študenti prejšnje dni, da smo siti dunajskih lepih besed, obljub in paragrafov na papirju.
Mislim, da nas bo podprla vsa demokratična javnost v Avstriji, ki se zaveda, da je prihodnost Evrope v odprtih mejah, dobrih sosedskih odnosih in mirnem sožitju vseh evropskih narodov, ne glede na meje, kjer živijo. Le zgled je dal Germanom in Slovanom Willy Brandt s svojim prispevkom pri podpisu nemško-poljske pogodbe.
Slovenci smo po svojih močeh mnogo prispevali h kulturnemu, gospodarskemu in tehninčemu razvoju sveta, zato nas spoštujejo veliki in mali narodi. Prepričan sem, da nas bi podprli, če bi v Haagu ali drugje sprožili problem neizvajanja sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Kaj pravi k temu Ljubljana? Ali je bil Beograd natančno in pravočasno obveščen o šovinizmu na Koroškem?«
Odgovor. — »Tovariš Nardin« — piše Marko Kosin, strokovni sodelavec v CK ZKS — »je v pismu povedal nekaj bridkih resnic o položaju in usodi slovenske narodnostne manjšine v sosednji Avstriji. O tem smo na Slovenskem zadnje mesece marsikaj napisali. Na kratko naj ponovim, da je bila, tako kot vsaka manjšina, tudi slovenska na Koroškem podvržena objektivnim asimilacijskim procesom. Dolga leta so nad njo izvajali tudi sistematično raznarodovalno politiko. Po podpisu državne pogodbe smo upali, da bo na Koroškem končno ustvarjeno vzdušje za mimo in plodno sožitje tiveh narodov in da bodo demokratične sile v Avstriji slovenski manjšim zagotovile pogoje za vsestranski narodnostni razvoj.
Dejansko je prišlo do določenega izboljšanja položaja manjšin. Nikogar ne preganjajo zato, ker je Slovenec, dovoljene so slovenske organizacije, slovenski tisk, slovenskim otrokom je v določenih pogojih omogočeno šolanje v slovenščini v osnovnih in nekaterih srednjih šolah. Vendar še daleč ni zagotovljena popolna zaščita manjšin. Večinski narod še vedno obravnava manjšino kot tujek na »svojih« nemških tleh. Javno mnenje večinskega naroda je žal z redkimi izjemami nenaklonjeno slovenskemu življenju in njegovim upravičenim zahtevam. Številnih določil državne pogodbe ne izvajajo: oblasti ne dajejo manjšini zadostne politične zaščite in gmotne podpore. Med slovenskim prebivalstvom je še vedno močan občutek negotovosti glede svoje usode, strah pred novimi pritiski.
Nedavni nacionalistični izbruhi na Koroškem so izredno pokvarili celo to, čeprav še vedno nezadovoljivo ozračje strpnosti do slovenske manjšine, saj so Slovencem napovedali boj do iztrebitve.
Razumljivi so ogorčeni protesti slovenske javnosti spričo napovedanega genocida nad slovensko manjšino v Avstriji. Protestirali so dijaki in študenti, vse družbenopolitične organizacije in tudi naša diplomacija. Mislim, da je bila naša reakcija dovolj odločna in glasna, tako da so jo slišali in se nad njo zamislili tudi na drugi strani Karavank.
Tovariš Nardin meni, da bi bilo koristno izvajati še večji zunanjepolitični pritisk na Avstrijo, da bi izpolnila svoje obveznosti do manjšine. Sprašuje se, ali ne bi bilo pametno sprožiti spor pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Menim, da takšna zunanjepolitična akcija lahko da določene rezultate, vendar je njena učinkovitost na sedanji stopnji mednarodnih odnosov dokaj omejena. Po mojem mnenju je vprašanje zaščite manjšine, njenega vsestranskega razvoja, njene ohranitve kot etnične skupnosti odvisno predvsem od notranjih demokratičnih sil dežele, v kateri manjšina živi, od prizadevanja, moči in sposobnosti teh sil, da manjšini zagotovijo vse pogoje za njen vsestranski razvoj, da ustvarijo v javnem mnenju večinskega naroda potrebno ozračje za sožitje. Nobena država ne bo v XX. stoletju pristala na sistem kapitulacij in noben meddržavni sporazum ne more zagotoviti popolne zaščite manjšini, če ga domača država ni pripravljena izvajati. Kljub sodbi haaškega sodišča in sporazuma Gruber — De Gaspari je bilo vprašanje južne Tirolske rešeno šele tedaj, ko so bile demokratične sile v Italiji tako močne, da so v italijanskem parlamentu izvojevale več zakonskih ukrepov v prid avstrijski manjšini. S tem pa nikakor ne želimo omalovaževati ali zmanjševati pomena mednarodnih akcij. Jugoslavija ima vso pravico in mora vztrajati pri absolutnem izvajanju sedmega člena avstrijske državne pogodbe.
Prepričan sem, da zadovoljivo zaščito, ozračje za sožitje in vsestranski razvoj slovenske manjšine na Koroškem (in ne samo na Koroškem, temveč tudi v radgonskem kotu in v gradiščanski Hrvaški) lahko zagotovijo le demokratične sile v Avstriji in skupna, enotna, organizirana prizadevanja naše manjšine. Jugoslavija in Slovenija lahko podpirata ta proces s poglabljanjem meddržavnega sodelovanja, sodelovanja z obmejnimi območji, odpiranjem meja, intenzivnejšim vključevanjem manjšine v slovenski kulturni prostor, animiranjem demokratičnih sil in oblasti na Koroškem in v Avstriji, da hitreje rešujejo odprta vprašanja manjšine, in z animiranjem svetovnega javnega mnenja za položaj manjšine na Koroškem. Ce bi prišlo do novih nacionalističnih izbruhov, bi morali, seveda, misliti tudi na internacionalizacijo tega vprašanja
Osebno pa nisem kakšen velik optimist glede pripravljenosti in sposobnosti demokratičnih sil v sosednji Avstriji, da bi v neposredni prihodnosti izvojevale kakšne pomembnejše ukrepe v prid naši manjšini. Ob nedavnih dogodkih so se te sile zelo obzirno in bojazljivo obnašale do nacionalističnih sil in niso pokazale pripravljenosti, da obračunajo z nacionalizmom. Kasneje so se te sile na oblasti sicer distancirale od skrajno nacionalističnih ekscesov in kažejo do manjšine prijaznejši obraz. Ali je to iskreno ali ne gre le za obljube?
Na koncu bi rad povedal, da je bil državni sekretariat za zunanje zadeve sicer nekoliko pozno obveščen o dogodkih na Koroškem, a je nanje odločno reagiral.«
Odmevi
na naše pogovore
Zakaj tako mila kazen?
(Pogovor z bralci, 18. 12. 1970)
E. š., Ljubljana: »Sam sem udeleženec NOB, imam priznano dvojno štetje od 1941, pa se ne strinjam z obrazložitvijo vrhovnega sodišča, zakaj tako mila kazen za upokojenega oficirja, ki je v pijanem stanju na prehodu za pešce povozil človeka. Ce sem kaj storil proti zakonu, naj mi sodijo kakor vsakemu drugemu državljanu. Od sodišč moramo zahtevati samo eno: enakost pred zakonom za vse — za vse enaka merila!
Pojasnilo urednika: Stavek, s katerim sem se ogradil od izjave vrhovnega sodišča SRS, so v tiskarni pomotoma izpustili.
Zakaj anonimnost?
(Pogovor z bralci, 4. 12. 1970)
Viktor Pešec, Ljubljana: »Kako ste mogli tako posplošiti primer osumljenega posilstva, o katerem je poročala Tedenska tribuna? Ali ne veste, tovariš Šetinc, za nagnusne, vsega obsojanja vredne primere posilstev? Zakaj tako branite žogobrcarje, saj dobro veste, kakšne lumparije so se dogajale med njimi?«
Odgovor. — Nič nisem posploševal, povedal sem le svoje mnenje o konkretnem primeru, o katerem je pisala Tedenska tribuna. Rezerviran sem do izjav deklet, ki se celo noč potikajo s fanti po barih, potem jih pa obtožijo posilstva. Najmanj, kar bi bilo treba storiti v takem primeru, bi bilo treba počakati, kaj bo reklo sodišče.
Sprememba v rubriki
Tako je napočil čas, da naposled končam urejanje rubrike. Drugače ni mogoče, čeprav nerad, se moram posloviti od tega dela, ki mi je bilo zelo pri srcu. Druge dolžnosti, ki jih opravljam, so žal 'takšne narave, da se jih ne morem razbremeniti.
Rubriko sem urejal domala pet let. Prva je izšla IS. marca 1966 z naslovom »človek je prvi«. To vodilo me je spremljalo vseh pet let, čeprav sem imel pri tem včasih več, včasih manj uspeha. Bil pa je dober namen, le čas, ki mi je bil na voljo, je bil bolj in bolj v obratnem sorazmerju z njim. Da ne bi slepil sebe in drugih, da je rubrika tisto, kar bi moralo, biti, sem poskušal Se večkrat prekiniti, a mi nikakor ni uspelo, ker ni bilo »prostovoljcev« za tako delo. Sedaj se mi je ponudila priložnost: uredništvo »Dela« je razumelo moje težave in se odločilo, da z novim letom prevzame rubriko nov urednik. Po kakšni zamisli jo bo urejal, bo sporočil sam in se tudi predstavil.
Zahvaljujem se bralcem za sodelovanje. Posebej sem hvaležen tistim, ki so mi s kritiko in predlogi pomagali pri urejanju rubrike. Opravičujem se, če sem koga užalil ali kako drugače prizadel. Zlih namenov nisem imel nikoli. Do pogostnih nesporazumov je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja prostora in zavoljo površnosti, ki je bila posledica pomanjkanja časa.
Zahvaljujem se tudi ožjim sodelavcem: Sonji Tramšek, Vlajku Krivokapiču in Matiji Murku.
Opravičujem se tudi vsem, ki so mi pisali ali poslali prispevke, pa jih doslej še nisem vključil v rubriko. Upam, da bo moje »dolgove« prevzel novi urednik, ki mu želim mnogo uspeha prt tem delu in še več sodelavcev, kot sem jih imel jaz.
1 Vsem želim uspehov polno novo leto!
FRANC ŠETINC
| NAMIZNI TENIS	j
Po vodstvu 4:1 -poraz
LJUBLJANA — Te dni se je nadaljevalo prvenstvo v moški in ženski republiški ligi. V zaostalem dvoboju je Olimpija premagala Ljubljano s 5:2, TK NTZS pa je prepovedala tekmo Lendava — Novo mesto, ker Lendavčani še vedno niso vplačali kavcije za tekmovanje. O tej tekmi bo odločala komisija na prihodnji seji. Verjetno bo na tej seji tudi odločena usoda Lendave, s katero je imela TK NTZS doslej mnogo težav.
V	zelo zanimivem dvoboju sta se v Ljubljani pomerila Ljubljana in Ilirija. Slednja je povedla s 4:1, nato je Ljubljana izenačila rezultat na 4:4, pri tem izidu pa je Mikeln zagotovil Ljubljani zmago s 5:4. Zelo napeto je bilo srečanje v Murski Soboti, kjer bi bili Mariborčani kljub vodstvu domačiv-nov kmalu premagali Soboto. Po rezultatu 4:2 za Soboto je prišlo do izenačenja na 4:4, nakar je Sobota v deveti partiji rešila zmago.
V	ženski ligi so igralke Olimpije z zmago na Ravnah s 5:3 že praktično osvojile naslov republiških prvakinj. V derbiju ženske lige je bila pri Ljubljančankah najboljša Jelerjeva s tremi zmagami. Drugo srečanje tega kola med Ilirijo in Kočevjem, ki bi moralo biti v soboto v Kočevju, pa je preloženo na 9. januar.
Rezultati: OLIMPIJA — LJUBLJANA 5:2 (Simonka — Mikeln 1:2, Vecko — Grintal 2:0, Korpa .— Kastelic 2:1, Vecko — Mikeln 2:0, Simonka — Kastelic 1:2, Korpa — Grintal 2:0, Vecko — Kastelic 2:0); LJUBLJANA — ILIRIJA 5:4 (Mikeln — Nišavič 1:2, Kastelic — Petronijevič 2:0, Kem — Koman 0:2, Kastelic — Nišavič 0:2, Mikeln — Koman 0:2, Kem — Petronijevič 2:0, Kastelic — Koman 2:0, Kem — Nišavič 2:1, Mikeln — Petronijevič 2:0); ženske: FUŽINAR — OLIMPIJA 3:5 (Štruc — Jeler 0:2, Petrač — Kalan 2:0, Krajger — Verstovšek 1:2, Petrač — Jeler 1:2, Štruc — Verstovšek 0:2. Krajger — Kalan 2:0, Petrač — Verstovšek 2:0, Krajger — Jeler 0:2).	D. N.
Sezona bo pestra
S seje izvršnega odbora smučarske zveze Slovenije
LJUBLJANA, 24. dec. Predsednik smučarske zveze Slovenije Niko Belopavlovič je na sinočnjem sestanku IO zveze seznanil člane z delom organov IO v preteklem obdobju, za katerega so bile značilne priprave reprezentantov v vseh treh smučarskih zvrsteh. V obdobju med dvema sezonama se je smučarska organizacija tudi trudila, da bi se notranje še bolj utrdila, obenem pa je bilo storjeno vse za formiranje gospodarskega odbora zveze.
V	pripravah na zimsko sezono je bil zelo aktiven zbor učiteljev in trenerjev smučanja, redno so se sestajale vse tri strokovne komisije, v zadnjem času pa tudi sodniški zbor. Kakor govore poročila iz organizacij in prireditvenih odborov velikih smučarskih tekmovanj, ki bodo to zimo pri nas, je pričakovati pestro smučarsko sezono.
V	razpravi so člani IO ugotovili, da so bili zlasti mladi alpski smučarji deležni premalo pozornosti. Konec januarja nas čaka na Jahorini neuradno mladinsko evropsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki pa se ga odgovorni za reprezentanco že vnaprej bojijo, saj so imeli naši mladinci prepičel trening, da bi lahko pričakovali v§aj povprečne rezultate, če že ne morejo hiti med boljšimi. Inž. Avgust Pohar je k temu dodal, da gre že za dolgotrajno napako: vsako leto imajo mladinci premalo priprav.
Lavoslav Kranjčič je v razpravi povdaril, da je smučarski tek pri nas v kritičnem položaju, ker nihče ne more izdelati primernih tekaških smuči, Elan pa si zaradi preozkega trga ne more privoščita, da bi vnesel v svoj program tudi tekaške smuči. Gregor Klančnik je pripomnil, da je tre-
ba . poseči po skandinavskih smučeh, kakor to delajo vse evropske države.
Podpredsednik SZS Jože Švigelj je člane IO seznanil s programom republiške smučarske zveze za naslednji dve leti. V programu je poudarek na ukrepih za povečanje množičnosti smučanja na sploh, posebej pa organiziranega članstva. Smučarska zveza se namerava še tesneje povezati z JLA in republiškim štabom za splošni ljudski odpor in prirejati smučarske tečaje na področjih, kjer ta šport ni razvit. Tem krajem je potrebna tudi pomoč v opremi. Po svoje mora prispevati k množičnosti zbor učiteljev in trenerjev. Mariborski smučarski delavci pripravljajo na Pekrski gori, kakor je povedal Lavoslav Kranjčič, rekeracijski smučarski center s sistemom skakalnic od najmanjše do 90-metrske. Tu bo tudi slalo-mišče in sankališče z razsvetljavo in napravo za umetni sneg.
Inž. Avgust Pohar je opozoril, da nimamo v Sloveniji nobene B tekme, ki bi nam bile prav v nastalem položaju potrebne, saj lahko nastopamo na A tekmah v tujini z zelo majhnim zastopstvom, na B tekmah pa le z nekoliko večjim, medtem ko je udeležba tekmovalcev na domačih B tek-
Asi pri Savskih jamah
Petnajsto sankaško tekmovanje za pokal mesta Jesenic
mah praktično neomejena.
Predsednik gospodarskega odbora inž. Milan Marolt je na seji IO govoril o nalogah tega prepo: trebnega organa, ki naj bi zagotovil zvezi sredstva za normalno delo.
Izvršni odbor SZS se je med drugim tudi zavzel za dokončno uresničevanje zamisli, da bi imeli organizirani smučarji popuste na žičnicah v Sloveniji. Na prošnjo SZS je odbor za žičnice pri gospodarski zbornici Slovenije priporočil upravam žičnic, da bi sprejele popuste, ki bi bili približno enaki kot lani. Povsem zanesljivo je že, da bodo imeli trenerji, učitelji in vaditelji ter člani goTske reševalne službe 50 odstotkov popusta, če pa bodo vodili vrsto, pa bodo imeli žičnice brezplačno. Večjih težav tudi ni s popusti za kategorizirane tekmovalce, medtem ko nekatere žičnice ne marajo priznata popusta za člane smučarskih organizacij, češ da so s tem povezane administrativne težave.	J. D.
Določeni ekipi skakalcev
LJUBLJANA — Tehnična komisija SZJ je določila ekipi smučarskih skakalcev, ki bodo nastopili na prvih velikih tekmovanjih nove sezone. Včeraj je v St. Moritz na dve tekmi odpotovala pod vodstvom trenerja Iva Cemilca četverica skakalcev: Marjan Pre-lovšek, Danilo Pudgar, Klemen Kobal in Vojko Blaznik. Ti bodo v petek nastopili na 80-metrski skakalnici v St. Moritzu, v nedeljo pa na nočnem tekmovanju na 65-metrski skakalnici v Engelber-tu.
Pri ekipi, ki bo nastopila na novoletni turneji, so sprejeli člani TK SZJ še dopolnilni sklep. Pod vodstvom trenerja Zdeneka Renize in vodje ekipe inž. Lada Gori-1 Ška bodo na vsej nemško-avstrij-ski turneji nastopili Zajc, Štefančič, Mesec in Demšar, na zadnjih dveh tekmah v Innsbrucku in Bischofshofnu pa se jim bosta pridružila še Drago Pudgar in Branko Dolhar.	S. T.
JESENICE, 24. dec. Najboljši slovenski sankači bodo v novo sezono štartali z elitno prireditvijo: prizadevni sankaški klub SD Jesenice bo v nedeljo, 27. t. m. pri Savskih jamah, Planina nad Golico, priredil XV.
mednarodno tekmovanje za senic.
Jeseniškim organizatorjem — tekmovanje je v rokah prekaljenih športnih delavcev Jožeta Je-lovčana, Mihe Dečmana, Draga Dokla in drugih — je decembrsko vreme pripravilo precej hudih preglavic v zvezi s pripravo proge. Po zadnjih novicah bodo naravno progo pomaknili više proti graničarstoi karavli, kjer bo — na višini 1176 m — start. Proga bo dolga približno 500 m, imela pa bo 12 zavojev (standardna proga pri Savskih jamah je sicer dolga 645 m. povprečni padec je 12,5 odst., štart je na 1075 m, cilj pa na 1000 m in ima 10 zavojev). Kljub zadregam z vremenom pa je pričakovati, da bodo Jeseničani kos vsem problemom.
| KOŠARKA	j
Ženska reprezentanca v Varno
BEOGRAD — Od 27. do 29. t. m. bo v Varni (Bolgarija) osmo balkansko prvenstvo v košarki za ženske. Pod vodstvom predsednika KZJ dr. inž. Rase šaperja ter trenerjev Ladislava Demšarja in Slobodana Coroviča je v Varno odpotovalo 12 igralk: Jelica Kale-nič in Branka Jovanovič (Vožd), Snežana Zorič in Nada Miletič (Cz), Olga Djokovič in Ankica Bašič (Želj), Slavojka Taušan — (Bosna), Marija Veger in Irena Gal (Voj), Ružiča Megla j — (Industr), Stanka Tdšič (Part. NS) in Jadranka Kokeza (Jugo-plastika).
prehodni pokal mesta Je-
Trening bo v soboto, od 9. do 12. ure, začetek tekmovanja pa bo v nedeljo, ob 8. uri. Enosedi bodo vozili štiri teke, dvosedi pa dva, tekmovale pa bodo članice in mladinke. Člani in mladinci in starejši člani. Tekmovanje bo tudi ekipno: ekipo sestavljajo 3 člani ali starejši člani, 1 članica ali mladinka in 1 mladinec. Najboljša ekipa bo dobila prehodni pokal mesta Jesenic člani vseh treh pr-voplasiranih ekip in trije prvo-plasirani v vsaki tekmovalni skupini pa bodo dobili kolajne.
Na lanskem XIV. tekmovanju so v posameznih kategorijah zmagali — mladinke: Vroni Scherer — (Polje), članice: Barbka Tišler — (Tržič), st. člani: Janez Ovsenik (Tržič), mladinci: Peter Duschnig (ATUS), člani: Siegfrid Wild (Polje), dvosedi: Wielsch—Misotitsch (Bekštajn), ekipe: TVN Polje.
Poleg najboljših slovenskih tekmovalcev in tekmovalk, ki se med drugim pripravljajo tudi za januarski nastop na svetovnem prvenstvu v Valdaori (Italija), bodo pri Savskih jamah nastopili tudi izbrani tujci. Avstrijci so prijavili svoje najboljše, ki so triumfirali na evropskem prvenstvu na naravnih progah v Kapfenbergu. Med drugimi bo štartal evropski vice-pžvak Anton Obemosterer, ki je z Gottfriedom Lexerjem (4. med posamezniki) osvojil tudi evropski naslov med dvosedi. A. Ober-nosterer bo na Jesenicah tekmoval z bratom Gabrielom. Dvojica Hil-garter (6. med posamezniki) — Sandhofer je bila tretja. Anne-marie Ebner je bila 5. med posameznicami, lanska zmagovalka v
mladinskih konkurencah pri Savskih jamah Peter Duschnig in Vroni Scherer pa sta avstrijska mladinska prvaka.
Konkurenca bo torej huda; naši sankači bodo imeli priložnost, da se izkažejo, čeprav avstrijski gostje ne bodo zlahka dovolili presenečenj.	H.
HOKEJ NA LEDU
Olimpija : K. gora 11:2 (4:1, 3:0, 5:1)
LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, zaključna tekma predtekmovanja za jugoslovanski hokejski pokal na področju Slovenije, gledalcev 200, sodnika Krisch in Petelin (oba Lj).
STRELCI: Za Olimpijo Vnuk 3, Kumar 2 ter R. Hiti, Seme, Pe-tač, Savič. Aljančič in S. Beravs po 1, za K. goro pa Cemažar in Kunšič.
Olimpija je začela precej lagodno. Kranjskogorci pa so ubrali obrambno taktiko, se omejili na protinapade in že takoj na začetku povedli z zadetkom Kunšiča. Domačini so pred golom K. gore preveč komplicirali in zato izenačili šele v 10. minuti s strelom Vnuka, do konca tretjine pa še trikrat premagali Gaskrja. Nadaljevanje ni prineslo nič novega. Rezultat bi bil lahko še višji, vendar je Gasar nekajkrat zelo dobro posredoval.
J. JANČAR
Celje drugo
LJUBLJANA — Tekmovalna komisija za hokej na ledu je na zadnji seji razpravljala tudi o dveh neodigranih tekmah v skupini B. Komisija je registrirala srečanji C. zvezda — Mladost s 6:0 ter Vardar — Partizan s 0:6 p. f.
Partizan	10	10	0	0	104: 5	20
Celje	10	6	1	3	62:36	13
Mladost	10	5	0	5	49:43	10
Spartak	10	5	0	5	63:66	10
C. zvezda	10	3	1	6	41:35	7
Vardar	10	0	0	10	11:145	0
Mladinci v Planico
LJUBLJANA — Trening najboljših mladincev, ki bi moral biti od petka do nedelje na Pokljuki, je prestavljen v Planico, ker je tam zapadlo dovolj snega. Zbor skakalcev bo v petek v gostilni Žerjav v Ratečah.
Črni vrh brez snega
JESENICE, Napoved, da bo muhasto vreme pred novim letom le naklonjeno smučarjem se je uresničila samo delno. Sneg, ki je zapadel po vsej Sloveniji, je jeseniškim smučarskim delavcem vlil precej upanja, da bodo tekmovalci začeli z medsebojnimi obračuni tudi na domačih tleh. Vendar pa je na črnem vrhu nad Jesenicami zapadlo premalo snega, tako da marljivim domačinom ni preostalo drugega, kot da so prvo domače tekmovanje — katego-rizacijski veleslalom za pionirje in mladince, ki naj bi bil v soboto, 26 t. m. in nedeljo, preložili. Tako se bo domača smučarska sezona začela šele z novim letom.
L. K.
Tudi Pohorje Ddpovedano
MARIBOR — Tekem alpskih smučarjev v slalomu in veleslalomu za kategorizacijo, ki bi morale biti v soboto in nedeljo na Pohorju, ne bo. SK Branik je moral tekmovanje preložiti, ker v tako kratkem času ne more pripraviti prog. Snega je sicer za tekme dovolj, vendar je tako suh, da prog ne morejo do jutri preparirati .
Seminar na Golteh preložen
CELJE — Seminar za smučarske učitelje in vaditelje, ki bi moral biti v soboto in nedeljo na Golteh, je zaradi pomanjkanja snega preložen.
IVER DNEVA________
Priznanje
predsednikom
Predsednik zveze za telesno kulturo Slovenije Tone Florjančič je prrredil večerjo predsednikom republiških strokovnih organizacij, ki so včlanjene v ZTKS. Ob tej priložnosti je — že po tradiciji — predal posebna priznanja (lepe vaze) tudi četverici predsednikov, ki so v letu 1970 dobili naslednike. To so Jože Pavličič — (šah), Roman Vobič (nogomet), inž. Milan Naprudnik (atletika) in Miro Vesel (invalidski šport). Dosedanji predsedniki so obljubili, da bodo še naprej ostali zvesti športu.
| VATERPOLO	j
Soldatič posreduje
BEOGRAD — Predsednik pla-valne zveze Jugoslavije Dalibor Soldatič je pozval na razgovor predsednike plavalnih zvez Hrvat-ske in Srbije ter vaterpolskih klubov Partizana in Mladosti — zaradi incidentov med finalom za evropski pokal klubskih vaterpolskih ekip na Tašmajdanu. Akcija predsednika je bila potrebna, kajti odnosi med našimi vrhunskimi vaterpolisti se čedalje bolj zastrupljajo.
f NOGOMET	|
Poraz Dinama
CADIZ — Nogometaši španskega drugoligaša Cadiz so premagali enajsterico Dinama s 5:4 (2:2, 0:1). V regularnem času se je tekma končala neodločeno 2:2, v streljanju enajstmetrovk pa so bili domačini boljši.
Jugoslovani v letu 1970 16-krat zlati
BEOGRAD — Jugoslovanski športniki so v letu 1970 osvojili 69 kolajn na svetovnih in evropskih prvenstvih, člani so osvojili 54 kolajn (12 zlatih, 18 srebrnih in 24 bronastih), mladinci pa 15 (4, 6, 5). Jugoslavija je letos dobila 16 svetovnih ali evropskih prvakov v osmih športnih panogah. Treba je omeniti, da so naši športniki in športnice nastopili v tem letu na 457 mednarodnih tekmovanjih, med njimi na 38 svetovnih in 48 evropskih prvenstvih.
Takšni so poglavitni podatki v statističnem pregledu, ki ga je pripravil sekretar JZOTK časlav Veljič.
UTRINKI
HIDEN SPET AVSTRIJEC — Legendami avstrijski nogometni vratar tridesetih let, Rudi Hiden, je spet dobil avstrijsko državljanstvo. Dolga leta* je bil francoski državljan, ko je kot profesionalec igral v Franciji. Hiden, član nekdaj slovitega »Wunderteama«, živi danes kot reven upokojenec na Dunaju, amputirali pa so mu tudi eno nogo.
OBJEKTIVNI GLEDALCI — Španec Pedro Carasco, od leta 1967 evropski boksarski prvak v lahki kategoriji, se je moral v Barceloni v dvoboju na 10 rund, ki ni veljal za naslov, zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Objektivno občinstvo je protestiralo proti tej odločitvi. Temnopolti Britanec Joe Tethe je boksal precej bolje kot domačin.
ALTIG NE BO TRENIRAL — Kljub objavam v časbpisih najbolj znani zahodnonerrlški kolesar Rudi Altig ne bo pripravljal kolesarjev ZRN za olimpijske igre v Miinchnu 1972. Ta posel je profesionalnemu kolesarju ponudil šef sklada za športno pomoč, veletrgovec in olimpijec v jahanju Josef Neckermann. Zveza je Alti-ga odbila, ker je še zmeraj aktivni profesionalec, vrh vsega pa bi že razlika med njegovo plačo — (4100 mark) in drugih zveznih trenerjev (2500) .slabo vplivala na počutje v trenerskem taboru.
Planinski vestnik 12-70
Malo zamujena, zato pa za več strani povečana s kazalom za letošnje leto 12. številka »PLANINSKEGA VESTNIKA« se ponaša na ovitku z bujno razčlenjenim pogledom na Razor m Planjo s Trente (po Karingerjervem originalu), je pa tudi znotraj privlačno ilustrirana. Prav očarljive so celostranske vedute Velega polja pozimi, smučarskega eldorada pod Kanjav-cem, divje razorane »visoke smeri« nad Zermattom m značilna kozorogova prikazen v njegovem svetu (posneto po ing. Sušniku, Balantu in V. Straškovi). Obdelane snovi se je treba “od ali tam lotevati z globljo misliio od poprečnih radoživih planincev.
Prelistajmo vseh 48 strani takole! Za uvod so debili najvidnejše prostore trije slavljenci — prof. Pavel KUNAVER tudi kot visokogorski akvarelist po učakanih 80 letih ter akademski kipar Marjan KERšIč-Belač m zdravnik dr. Milan HODALIČ ob svojih srečanjih z Abrahamom. Vsi zapisi so izpod peresa Franceta Zupana.
V naslednjih treh sestavkih so opisana alpinistična doživetja. Delno tudi izvirno ilustrirana. Dve izvirata s področja najvišje gore Evrope Mont Blanca, tretje pa imata za seboj plezalca iz južne stene Dont d’Hčrensa na višinah okrog Matterhoma. »Ledeno pošast v Grandes Jorasses« je obdelal Janez BROJAN ml. iz Mojstrane, ki je tokrat v družbi s še dvema prijateljema pri njeni letni ponovitvi »užil nepopisno veselje«, drugo pa Stane BELAČ, ki se je še s tremi tovariši v lanski sezoni drugič povzpel na teme tega orjaka. Spominsko smer Pellisiera z mnogimi ekstremi je skupaj a Danilom Cedilnikom dokončal Bine MLAč, ki je opisal o tem podvigu precej tveganih prijemov in še več tehtnih preudarkov.
O organizaciji odprav v tuja gorstva, ki so es v zadnjem desetletju tudi pod okriljem naše planinske zveze močno razmahnile, je razpletel nekaj načelnih misli in koristnih nasvetov znani planinski delavec ing. Pavle ŠEGULA. Zlasti se ta dobri poznavalec problemov ustavlja pri primerih, kadar gre za take akcije po posameznih društvih, pri čemer se marsikdaj pokažejo tudi kakšne vrzeli, ki niso čisto neznatne. Povsem samostojna pobuda za tako početje skriva kopico zadreg za pobudnike in za tiste, ki bi jim radi pomagali iz njih. prvenstveno je treba sredi vseh takih zamisli in načrtov misliti na finančno plat, ki je lahko — zlasti še v sedanji stiski gospodarstva — najbolj odločujoča za celoten uspeh.
Za prijetnim pripovedovanjem Vitomir a SMOLEJA o turnem smučanju, zlasti še o triglavski smučarski transverzali na liniji Vogel —Komna—Velo polje—Kredarica— Krma, se je treba s skoraj pesniškim zanosom zatopiti v branje dveh povsem drugačnih tem — v kozerijo dr. Bibe KLINAR z nekoliko nenavadnim naslovom »Večer in noč, jutro in dan«, nato pa v prispevek Toneta STROJINA, ki se je med obiskom Grossglockner-ja, pod katerim se je z velike raz-gledne ploščadi zagledal v belo
goro Johannisberg (3463 m), pod njim osamljeno nevesto vladarja avstrijskih gora in se tudi odpravil na njen samotni vrh.
Tudi drobneje zlomljenega gradiva je še na kupe zanimivega! Iz društvenega življenja so zabeleženi raznoteri sestanki v domačem in mednarodnem okolju, ki naj bi še bolj poglobili planinsko misel in ji pomagali do razmaha zlasti med mladino in tudi že pi*»nirji. Mlademu rodu so začeli v vodstvu mladinske srenje zadnji čas posvečati čedalje več skrbi in zanimanja. Na mladih je pač, da bodo našo planinsko tradicijo ohranili in jo v boljših pogojih kakor nekoč razvijali še bolj zavzeto in z vidnejšimi uspehi, pa čeprav gremo (ali prav zato!) v dobi atomskih podvigov. Narava m njene lepote bodo ostale nespremenjene.
Namesto podrobnega navajanja mnogoterih drobnih posameznosti iz dobro znanih in skrbno vodenih stalnih rubrik naj ponatisnemo tukaj skromno zapisane in malone skrite domisleke iz poglavja o planinski literaturi, ki so kakor ubrani za pisce in bralce našega glasila. Neznani pisec je tam zakoličil tele premisleka vredne migljaje! Planinsko branje do bralca ne sme biti zahtevno, ker sicer do njega sploh ne prihaja, saj ga prej odloži v koš ali med smeti. Pišite kratko! Več kakor pet minut sodoben bralec ne vzdrži pri isti snovi. Kratka naj -bo in zabeljena hkrati! In slik naj bo čim-več, kajti sodobnik ie človek vizualnega tipa. Oči ima za branje, toda rajši samo gleda (po okusu pač!). Naj bo fotografirano kjerkoli ali karkoli, zmeraj se bolje prodaja kakor samo potiskano blago. Oe so slike dobre ali ne, vse so dokumentarne. Sodobni verizem prenaša samo reportaže in stvarna poročila, lesti ran j e materiala, suho stvarnost. Seveda je od verizma zveriženi človek pravzaprav uboga para. Zato je resnica nekje drugje: človek ne živi samo od stvarnosti, ampak tudi od vsega, kar jo presega. Tudi od romantike! In v tej zvrsti smo tudi — planinci ... ki *-akole radi slišimo, da smo se bolj zapisali ljubezni do gora.
H kraju naj na kratko zabeležimo še tri, že v glasilu polkrepko natisnjena besedila, ker so orientacijska za bližnjo prihodnost. Prvič:	od 1. januarja 1971 mora
Planinski vestnik dobiti nekaj materialnega priboljška v zvišani naročnini od sedanjih 30 dinarjev na 50 dinarjev, kar bo vsaj za silo odpomoglo grozečim bremenom izdajateljev. Samo s tako injekcijo bi lahko živeli v dosedanjem obsegu in skoraj enaki opremi. Drugi dve notici sta opozorili na razpisani natečaj za najboljši planinski spis s tremi nagradami po din 1.000 oziroma 800 in 500 z rokom do 5. januarja 1971 in na nabavo dragocenega planinskega albuma — lepe in slikovno izvrstne knjige Jake Čopa — Viharnikov, ki je bo vedno znova vesel vsak pravi planinec.
To je poskus, da bi potrata časa za branje ne bila daljša od petih minut!
L. STRUNA
Slavija v Italiji
LJUBLJANA — Hokejisti vevške Slavi je bodo 28. in 29. t. m. gostovali v Italiji, kjer bodo odigrali dve prijateljski tekmi. Prvi dan bodo igrali v Assiagu s prvoligaškim moštvom enakega imena, drugi dan pa z državnim mladinskim prvakom v Meranu.
Pasovi - dokaz kvalitete
Ljubljanski karateisti so opravljali izpite
NOVO NA TUJEM
ANCONA — Jugoslovanski teniški prvak Franulovič je na mednarodnem turnirju premagal že tri nasprotnike, med njimi tudi Italijana Pietrangeiija. V finalu bo igral proti Romunu Nastaseju.
SEBUTAL — Nogometaši portugalskega kluba Vitdria so se kvalificirali v četrtfinale pokala sejemskih mest, ker so v povratni tekmi premagali bruseljski Ander-lecht s 3:1 (2:1, 1:0).
LJUBLJANA — Z izpiti članov TAK Olimpija in Kate za barvaste pasove se je pred dnevi končala izpitna mrzlica ljubljanskih karateistov, ki so skoraj ves prejšnji teden »polagali račun« o znanju, ki so si ga pridobili.
V torek, sredo in četrtek so se pred izpitno komisijo v mali dvorani Tivolija znašli najprej tečajniki. ki so se po dvomesečnem treniranju potegovali za 8. kyu (8. šolski beli pas). Izpit je uspešno opravilo približno 130 tečajnikov,
JK Domžale na dobri poti
Po šestih mesecih prvi uspehi na blazinah
LJUBLJANA — V času naj večjih judoističnih prireditev pri nas se je ljubljanski športni javnosti predstavila tudi mlada judoistična ekipa iz Domžal. Med prvimi, ki je uspešno zastopal barve svojega kluba, je bil Matjaž Miklavc, saj je zasedel 4. mesto med mladinci v polsrednji kategoriji za »Pckal Nagaoke«. Bojan Repovž pa se je v isti kategoriji uvrstil na 5.-8. mesto. Ekipa je nastopila tudi še na prijateljskih dvobojih z nekaterimi ekipami II. 'epubliške — zahod.
O tem, kako ;e nrišlo do ustanovitve kluba, nam ie trener Rudi Rataj povedal:	V minuli tek-
movalni sezoni je precej domžalskih mladincev obiskovalo treninge pri JK Olimpija. Ker je bilo treba na pot v Ljubljano, smo se zaradi izrednega zanimanja odločili, da ustanovimo svoj klub v Domžalah. Predsednik ObZTK tovariš Zule nam je pri tem veliko pomagal, saj nam je zagotovil nekaj ur na teden v dvorani komunalnega centra. JK Olimpija pa nam je dala stare blazine, tako da je delo lahko takoj steklo.«
Začetniški tečaj je obiskovalo kar 65 mladincev. Precej jih je do-
SALOMON
novo za smučarje:	H
SALOMON VEZI ■
■■■■■■■■■■■■■■■uai
bilo prvi šolski pas, več kot 20 pa jih že redno Uenira.
Seveda pa v teh šestih mesecih, kolikor živi novi klub. ni bilo ves “ako spodbudno kot v zadnjem času. Rudi Rataj, ki trenira fante brezplačno, je povedal, da klubu ni veliko manjkalo do razsula. »M;?d največje probleme, ki tarejo mladi kolektiv, je slaba organizacijska plat. Klub še nima tradicije, manjka nam starejših ljudi, ki bi se hoteli zavzeti za ta šport. Povrhu fega tudi ne najdemo prave podpore pri delovnih kolektivih, ki jih v naši občini ni malo. Izjema je le tovarna Napredak. od katere smo dobili prvo pomoč.«
In kaj pravi trener o načrtih: »Fantje so navdušeni judoisti. Kliub delu v - dokaj slabih razmerah vse stroške ekmovrmia nla-čujejo sami. so zelo prizadevni Prav za to imam. dn hr>"m r»-n.jo tekmovalno sezono že uspešno nastpili II. republiški judi^tični lii-	N. S.
PO DOMAČIH KRAJIH
POSTOJNA — V okviru strelske družine Center je bil troboj med člani, mladinci in pionirji v streljanju z zračno puško. V prvem srečanju so streljali po 40 strelov. Zmagali so člani s 1636 krogi pred mladinci 1580 in pionirji 1551. Med posamezniki je bil najboljši Član Jurca s 348 krogi, drug! je bil nepričakovano mladinec Mahne s 341 krogi, tretji pa pionir Šuligoj 336. V streljanju z 20 streli so znova zmagali člani z 825 krogi pred mladinci 813 in pionirji 776. Med posamezniki je zmagal član Bratož s 175 krogi pred pionirjem Šuligojem 173, članom Jurco 171, itd. Na dvoboju med mlajšimi pionirji in pionirkami SD Center so zmagale pionirke s 327 krogi, pionirji pa so dosegli 315 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Marko Lavrič s 116 krogi pred Karmen Progar 115, itd.	E. P.
sedem izmed njih pa si je zaradi zelo dobrega znanja »priborilo« celo 7. kyu. Asistentom Dušana Marinkoviča gre vse priznanje, saj so tečajnikom brezplačno nudili zares kvalitetno in pedagoško pomoč.
V nedeljo pa je bilo v telovadnici viške gimnazije »finale« izpitov za šolske pasove od 6. do 2. kvuja. Pred strogo izpitno komisijo. ki so jo sestavljali zvezni kapetan naše državne reprezentance dr. Uija Jorga. trener jugoslovanske reprezentance in prvi tre-jier Olimpije Takaši Tokuhisa ter drugi trener Olimpijinih karateistov Dušan Marinkovič, so se najprej »pomerili« člani za 6. kyu. Izpit je naredilo 22 Članov in članic. Za 5. kyu (rumeni šolski pas) je izpit naredilo 18 karateistov Izpiti za 4. kyu (oranžni šolski pas) so bili že precej težji in temu primemo je bilo tudi število članov. k»L so izpit uspešno opravili: sedem. Med njimi sta tudi najboljši ljubljanski ka-rateistki Irena štular in Nataša Pečenko, še težji so bili izpiti za 3. kyu (zeleni šolski pas). Kliub temu. da je bilo za uspeh potrebno prikazati zares blesteče znanje, sta izpit naredila dva člana — Marjan Gračner in Bine Prusnik.
»Veliki finale« v viški dvorani so bili prav gotovo izpiti za 2. kyu (modri šolski pas), kakršnega v ljubljanskih klubih nima še nihče. Za modre pasove so se potegovali trije člani. Dvema izmed njih se ie zataknilo že pri Izvaianju tehnike (udarci in obrambni bloki), tretji pa, ki je to prepreko prebrodil, je tudi zadnji element za dosego svojega cilja izvrstno izvedel, vendar je v »kati« pozabil samo en blok oziroma udarec, kar pa je strogim članom komisije zadostovalo, da so odkimali z glavo, kar je pomenilo. da modrega pasu ni dobil nihče. Tako so najvišji pasovi ljubljanskih klubov še vedno zelene barve; nosilci teh pa so: Gregor Pečenko. Vlado Pečenko, Jože Cesar. Vladimir Milič. Milan Lipuš. Vlado Frank, Marjan Gračner in Bine Prusnik.
In še mnenje dr. Ilije Jorge o Izpitih oziroma o kvaliteti ljubljanskega karateja:	»Zares sem
nadvse ugodno presenečen nad dvigom kvalitete članov Olimpije. Ljubljančane sem zadnjič videl na turnirju v Velenju avgusta meseca. Tedaj sem bil še velik pesimist glede napredovanja ljubljanskega karateja. Toda zdaj . . . Sploh ne morem primerjati. V dobrem mesecu, odkar sta v Ljubljani mojstra Takaši Tokuhisa in Dušan Marinkovič, je bilo ▼ Olimpiji storjeno za boljšo kvaliteto ogromno. Navdušen sem tudi nad napredkom Štularjeve in Pe-Čenkove, ki bosta vsak čas »zreli« za tekmovanja zveznega merila.«
L. A.
KONČNO IZPOLNJENA ŽELJA — Tržaška pokrajina, občina in »Društvo Slovensko gledališče« so prevzeli ustanoviteljske pravice »Stalnega slovenskega gledališča«. Tako je po 25 letih delovanja gledališče Slovencev v Italiji dobilo status javne ustanove. Na sliki z leve: župan inž. Spaccini, prof. Tavčar in predsednik pokrajine dr. Zanetti.	Foto: Magajna
VRNITEV Z JETNIŠKEGA OTOKA — Grški polkovniški režim je v sredo izpustil sto političnih zapornikov z otoka Leros, kamor so spravili po državnem udaru 21. aprila 1967 skoraj 5000 ljudi. Na sliki: jetniki se pozdravljajo s svojci ob vrnitvi v atensko pristanišče Pirej.	Telefoto: UPI
DEBRAY NA PROSTOSTI — Bolivijske oblasti so v sredo, izpustile francoskega novinarja Regisa De-braya, ki so ga s posebnim letalom odpeljali v Čile. Na sliki: Debray na stopnicah hotela v Iquiqueu po prihodu v čile.	Telefoto: UPI
CICERO UMRL — Včeraj so v Munchnu sporočili, da je tam konec minulega tedna umrl 66-letni Elyesa Bazna, ki ga svet pozna kot Cicera, enega najbolj znanih vohunov druge svetovne vojne.	Telefoto: UPI
o stopnjo Pravda o Poljski
Odločno za prehod višje tehniške šole v Mariboru — So pogoji za delo
MARIBOR, 24. dec. Po uvodnih besedah direktorja višje tehniške šole Maribor prof. inž. Dušana Zavadlava Je komite ZK mariborskih visokošolskih zavodov danes odločno podprl koncept za prehod strojnega oddelka mariborske višje tehniške šole v drugo stopnjo. Poudarili so, da je ta prehod z družbenega stališča povsem upravičen in v skladu s težnjami in zahtevami gospodarstva in industrije.
Ugotovili so, da Slovenija potrebuje veliko strojnih inženirjev druge stopnje. Iz razprave je bilo razvidno, da bo treba v Mariboru izdelati koncept razvoja 'vseh mariborskih visokošolskih zavodov in v njem ugotoviti, kako se mariborski zavodi lahko uspešno vključijo v program razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Udeleženci so poudarili, da se morajo mariborski predstavniki vključiti v delo vseh organov, ki razpravljajo o nadaljnji problematiki visokega šolstva v Sloveniji. Koncept o prehodu višje tehniške šole v Mariboru na drugo stopnjo so danes podprli tudi predstavniki združenja mariborskih visokošolskih za vodov.in drugih višjih šol v Mariboru. V razpravi so menili, da bi morali študij za izredne študente organizirati tudi na drugi stopnji. Največja naloga bo pridobivanje akademskih nazivov pri sedanjih profesorjih in pridobivanje novih profesorjev s to izobrazbo ter nazivi.	n '
Z rednim delom na drugi stopnji bi višja tehniška šola lahko začela s študijskim letom 1972/73 s tem, da bi v tem času pripravili vse potrebno. V Mariboru so na razj*olago tudi ustrezni prostori. Za drugo stopnjo je zagotovljen tudi zadosten vpis študentov.
„Zas£ava“ dobro -prodaja
Proizvajalci prijetno presenečeni — Posledica kreditiranja tovarne
KRAGUJEVAC, 24. dec. (Tanjug! — Prodaja avtomobilov Crvene zastave je zadnji mesec tako uspešna, da je presenetila celo same proizvajalce. To se nanaša predvsem na »fiat 1300« in na »fička«. V prvi polovici decembra se je prodaja »fiata 1300« v primerjavi s prvo polovico novembra povečala za 70 do 80 odstotkov, prodaja »fička« pa približno za 60 odstotkov. Povpraševanje še narašča. Zato pričakujejo, da bodo decembra prodali morda kar dvakrat toliko avtomobilov kot novembra. Samo v drugi polovici meseca bodo verjetno izročili kupcem 2500 do 3000 »fiatov 1300«.
Od kod tako nenaden preobrat? Na vprašanje ni tezao odgovoriti: Crvena zastava je sklenila, da bo iz lastnih skladov, po svoji interni banki, dala servisno-prodajnim organizacijam sredstva za kreditiranje. Odločilen vpliv pa je verjetno treba pripisati tudi skrajšanemu roku za potrditev kredita, saj je vse formalnosti mogoče urediti v treh dneh.
Nazadnje pa ne gre zanemarjati tudi raznih ugodnosti, ki jih kupcem dajejo Crvena zastava in prodajne organizacije. Crvena zastava je pre-
•	vzela nase stroške za obvezno zavarovanje, kar znaša pri »fiatu 1300« 570 dinarjev, prodajne organizacije pa prispe vajo dodatno opremo (zimske
*	gume, zračne tlačilke, radio-aparate, trikotnike ali brezplačne garaže za zimo).
V razpravi je sodeloval tudi član sekretariata CK ZKS Lojze Briški in podprl prizadevanja za prehod višje tehniške šole na drugo stopnjo. Posebej je poudaril, da bo treba najprej v Mariboru izdelati celovit koncept razvoja mariborskih visokošolskih zavodov. Razen tega pa bo treba poiskati tudi mesto mariborskih zavodov v programu razvoja visokega šolstva v Sloveniji. Strinjal se je s tistimi udeleženci v razpravi, ki so poudarili izreden pomen visokega šolstva v Mariboru ne samo za severovzhodno, temveč za vso Slovenijo in njeno gospodarstvo.
MARJAN KOS
Vedri komentarji in po štirinajstih dneh prvi dopis iz Varšave - O sklepih in nalogah
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 24. dec. (Po telefonu). Sovjetski radijski napovedovalci danes s prijetnim in svežim naglasom berejo novice iz Poljske, Pravda pa je po štirinajstih dneh objavila svoj prvi dopis iz Varšave. V tem dopisu je rečeno, da so prizadevanja poljskih partijskih organizacij po VII. plenumu osredotočena na krepitev zvez s širokimi delavskimi množicami in na mobilizacijo vseh ljudskih sil v imenu socializma.
Pravzaprav je rečeno, da se mora ves poljski narod strniti okrog svoje partije in da je treba napeti vse sile v požrtvovalnem trudu za socialistične ideale. Po besedah Pravdinega dopisnika so v te-kU številna partijska zborovanja, na katerih razpravljajo o bližnjih nalogah. Pri tem prihajajo do sklepov, da je treba okrepiti vlogo osnovnih partijskih organizacij in še zlasti pospešiti ideološko delo.
Pravda poroča, da so pozivi poljskega centralnega komiteja naleteli na širok odmev med delavstvom, kmečkim prebivalstvom ter inteli-
Kako iz krize?
Zbornični svet in odbor o ukrepih za izboljšanje oskrbe z živinsko krmo
LJUBLJANA, 24. dec. Danes so na seji sveta za kmetijstvo in živilsko industrijo ter odbora za zadružništvo in kooperacijo razpravljali o ukrepih za izboljšanje oskrbe z živinsko krmo in o razširjenem sporazumu za govedo, meso in mleko.
Predvsem so razpravljali o problemih glede preskrbe s krmili in o uvozu 400.000 ton ječmena in koruze. Ker kotira koruza na jugoslovanskem tržišču nad realno ceno, je nastalo vprašanje prodajne cene te uvožene koruze. Po informacijah, ki so jih dali na tej seji, je koruze na svetovnem tržišču dovolj, cena pa se giblje okoli 75 dinarjev za 100 kilogramov. Na seji so bili mnenja, da je uvoz koruze prvenstveno intervencijski in mora kot takšen svoj namen tudi doseči. Ce bo koruza ostala na doseženi ravni cen tudi v prihodnjem letu, je možna le ta rešitev, da razliko do realne cene krije država. V nasprotnem primeru bo cena koruze vplivala na cene drugih pridelkov. V tem primeru se bodo še nadalje podražila krmila ter seveda vsi končni izdelki in živila, kot so mleko, meso in kruh. če bo to logično reakcijo država administrativno zadržala, ne da bi regresirala koruzo, je jasno, da teh osnovnih živil ne bo. če torej ne bo konkretnih rešitev v tem smislu, je to vsekakor začetek konca stabilizacije.
Lep motel pri Grosupljem
GROSUPLJE, 24. dec. — Ob avtomobilski cesti pri Grosupljem je ljubljanski hotel Turist odprl danes nov motel. V motelu, ki je na lepem kraju in oddaljen od Ljubljane le 18 kilometrov, je zdaj 67 postelj, ima veliko prostora v restavracijah in več delno pokritih parkirišč. To je šele prva faza, za katero so porabili 11 milijonov dinarjev, v drugi fazi pa bodo zgradili več letoviščnih hišic, v katerih bodo pridobili novih 76 postelj.
Motel vzbuja pozornost zlasti zaradi svoje izvirne arhitekture, ki je delo inž. arh. Grege Košaka. Investitorja je treba pohvaliti, ker je že v začetku poskrbel za razvedrilo gostov; tik ob hotelu so namreč zgradili bazen. v sarnem motelu pa je tudi bazen z ogrevano vedo.
N. I.
V nadaljevanju seje so razpravljali še o razširjenem sporazumu za govedo, meso in mleko. V sporazumu, ki bo razširjen še na mleko, so izoblikovali in korigirali posamezna določila, medtem ko predlogi o ceni mleka v teh tržnih pogojih ni bilo mogoče formulirati. Predlagali so, da bi ceno konzumnega mleka oblikovali v medsebojnem odnosu do odkupnih cen mesa, cen krmil in upoštevanju družbenih regresov. Za leto 1971 so predlagali premijo 0,40 dinarja na liter mleka in sicer za vse specializirane tržne proizvajalce.
R. O.
Na sledi za ucirabitelji
MONTEVIDEO, 24. decembra (AP) — Urugvajska policija je aretirala pripadnika gibanja za nacionalno osvoboditev Rattinija, ki je izjavil, da je videl brazilskega konzula Diaza Gomida, uragblje-nega pred 144 dnevi. Rattini je imel pri sebi nove Gomi-dove fotografije in njegovo pismo. Gomida so ugrabili 31. julija, teden dni zatem pa ameriškega strokovnjaka Clauda Flyja; še vedno sta v ujetništvu pri tupamarih.
Tudi o turistični propagandi
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug) — Na seji upravnega odbora Turistične zveze Jugoslavije so turistični izvedenci govorili o rezultatih sezone v letu 1970 in o ukrepih za izboljšanje turističnega gospodarstva. Razpravljali so tudi o naši turistični propagandi v tujini.
Ledolomilci so pripravljeni
NOVI SAD, 24. dec. (Tanjug). Danes so v bližini naše meje na Donavi pripravili štiri madžarske ledolomilce, jutri pa bosta v okolici Novega Sada nared dva naša ledolomilca. Vodnogospodarski strokovnjaki, naši in madžarski, so sklenili, da se bodo letos pripravili bolj zgodaj, da jih led ne bi presenetil, tako kot druga leta.
genco. Sovjetski časopis navaja delovne obveznosti, ki jih sprejemajo poljski delovni kolektivi, in citira njihove resolucije, v katerih je govor o neporušljivem prijateljstvu z veliko Sovjetsko zvezo. Pravda tudi ugotavlja, da se življenje v poljskih obainih mestih, »kjer je prišlo do resnih motenj javnega reda«, normalizira.
Naloge poljskih partijskih organizacij, piše Pravda, so v teh diieh raznolike in odgovorne kot še nikoli. Partija se mora postaviti na čelo rastoči aktivnosti ljudskih množic, obenem pa mora v ljudeh razvijati občutek dolžnosti in domovinske odgovornosti. Pri tem opozarja Pravda, da ne more iti vse hkrati in vse gladko. Treba je odstranjevati težave, treba je povezovati kolektive, treba se je boriti z vplivi buržoazne propagande, treba je buditi v ljudeh socialistični odnos do dela in zavestno disciplino, treba je pojasnjevati linijo partije in razvijati ustvarjalno iniciativo itd.
Tako našteva Pravda in pristavlja, da morajo poljske partijske organizacije spričo vsega tega zelo stopnjevati svoje napore in tudi izpopolniti svoje delovne metode.
TIT VIDMAR
Stabilizacijski ukrepi v socialnem zavarovanju
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Skupščina jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja je včeraj sprejela predloge nekaterih stabilizacijskih ukrepov, ka bi jih bilo treba izvesti v skupnostih socialnega zavarovanja. Te skupnosti naj bi same ocenjevale svoj položaj in pripravile programe za stabilizacijo porabe. Zlasti so vztrajali pri tem, da bi se zmanjšal priliv invalidskih upokojencev, kar najbolj naj bi omejili izostanke z dela, za-vrli naraščanje izdatkov za zdravila in odpravili tako imenovane dvojne cene v zdravstvu.
Govorili so tudi o napovedani reorganizaciji pokrajinskih, republiških in jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja, ki naj bi jo uresničili pred sprejetjem zakona o izpopolnitvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Sporazum Zagreb - INA
ZAGREB, 24. dec. (Tanjug) — Danes so v Zagrebu nehala veljati določila o omejevanju porabe električne energije, ker sta se mestna skupščina in INA sporazumeli, da bo rafinerija nafte v Sisku začasno ustavila predelavo v nekaterih obratih in presežek mazuta prepustila termoelektrarni Si-sak, ki glavnemu mestu Hr-vatske dobavlja velik del električne energije. Skupščina mesta Zagreba bo rafineriji povrnila izgube, ki jih bo imela zaradi delne ustavitve dela.
Za<//i/e vesti
Za globlje sodelovanje sPZDP
Izvršni biro predsedstva ZKJ razpravljal o zadnjih dogodkih na Poljskem
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug) — Izvršni biro predsedstva ZKJ je danes razpravljal o položaju in o aktualnih idejnih vprašanjih organiziranja splošnega ljudskega odpora. Gradivo o tem je pripravila komisija predsedstva za vprašanja splošnega ljudskega odpora. Na seji so sklenili, naj komisija nadaljuje delo in pripravi gradivo o teh vprašanjih za razpravo na eni prihodnjih sej predsedstva.
Izvršni biro je tudi razpravljal o nekaterih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. V okviru tega je razpravljal tudi o nedavnih dogodkih na Poljskem. Pri obravnavanju tega vprašanja je izvršni odbor izhajal iz tega, da je urejanje nastalega položaja zadeva komunistov, delavskega razreda in poljskega ljudstva. ZKJ razume vzroke, ki so privedli do tragičnih dogodkov, pa tudi posledice, nastale zaradi dosedanjega razvoja na Poljskem; ZKJ razume prizadevanja vodstva PZDP, ki išče izhod iz tega položaja v tesnejšem povezovanju partije z delavskim razredom in delovnimi ljudmi in ki skuša zagotoviti njihovo sodelovanje pri reševanju problemov socialističnega razvoja.
■ Na seji so ponovno potrdili pripravljenost ZKJ, da še nadalje poglablja sodelovanje s PZDP zaradi prijateljskih odnosov med državama, v interesu miru in socializma.
Delegacija ZKJ odpotovala v Indijo
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Delegacija ZKJ in SZDLJ, ki jo vodi član predsedstva ZKJ in zvezne konference SZDLJ Dobrosav Cula-fič, je danes odpotovala v Indijo, kjer se bo udeležila kongresa združene sooialistič-ne stranke.
Ugrabitelja letala obsojena na smrt
LENINGRAD, 24. decembra (TASS) — V Leningradu se je končala sodna razprava proti udeležencem poskusa ugrabitve sovjetskega potniškega letala »Anž«. Dvema ugrabiteljema Marku Dimši-ču in Edvardu Kuznecovu je sodišče izreklo smrtno kazen, ker sta od konca 1969. leta aktivno delala v organiziranju skupine, v pripravah za ugrabitev letala in pri poskusu ugrabitve. Drugi udeleženci te skupine — skupno 9 — pa so bili obsojeni na zaporne kazni od 4 do 15 let.
Ugrabitelji so 15. junija letos poskušali ugrabiti sovjetsko potniško letalo in se z njim iz Leningrada odpeljati v švedsko mesto Bodn. Ob sojeni imajo pravico do pritožbe na vrhovno sodišče ruske federacije.
V GRADEC po igrače k tvrdki KOCH in nič drugače!
Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti
KOCH no Glavnem trgu
Tito čestital Cyrankiewiczu
BEOGRAD, 24. decembra (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal novemu predsedniku državnega sveta LR Poljske Jožefu Cyrankiewiczu brzojavko, s katero mu je čestital in zaželel uspeh pri opravljanju »vaše odgovorne dolžnosti«. Hkrati je predsednik Tito izrazil prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi in sodelovanje med obema državama izboljševali in krepili v obojestranskemu interesu, interesu miru in napredka v svetu.
Pogovori Milentije Popovič-Šafei
BEOGRAD, 24. decembra (Tanjug) — V stavbi ZIS v Novem Beogradu so bili nocoj pogovori med predsednikom zvezne skupščine Mi-lentijem Popovičem in podpredsednikom Z Ar Huseinom el Safeijem. Popovič in šafei sta v pogovorih še posebej poudarila, da so si pogledi obeh držav na nekatera posamezna vprašanja zelo blizu in izrazila željo, da bi se še nadalje razvijali tradicionalni prijateljski odnosi med obema državama.
Podpora mladini Južnega Vietnama
BEOGRAD, 24. dec. (Tanjug). Predsedstvo ZMJ je poslalo, z današnje seje brzojavko zvezi mladine v Južnem Vietnamu in narodnoosvobodilni fronti, v kateri ponovno izraža solidarnost in podpira pravičen boj južnovdetnam-skega ljudstva in mladine. Predsedstvo je razpravljalo tudi o deležu mladine pri razpravah o ustavnih spremembah. Sprejeli so tudi predlog o pripravah na konferenco ZMJ o mednarodnem sodelovanju in dejavnosti zveze mladine, ki bo v prvi polovici marca.
Rovwt«?,ko-en«io.
lovski politični r^movori
MOSKVA, 24. dec. (TASS)
—	V Moskvi so se danes nadaljevali sovjetsko-egiptovski politični razgovori. Sovjetski zunanji minister Andrej Gro-miko in zunanji minister ZAR Mahmud Riad sta nadaljevala s proučevanjem mednarodnega položaja in še posebej razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu. Prav tako sta se tudi sestala obrambna ministra obeh držav, maršal Grečko in general Favzi.
Mao Ce Tung sprejel Snovva
PEKING, 24. dec. (Hsin-hua) — Predsednik CK KP Kitajske Mao Ce Tung je nedavno »sprejel Američana Edgarja Snowa in imel z njim prisrčen ter prijateljski pogovor.«
Nikolaj Švernik umrl
MOSKVA, 24. dec. (TASS)
—	Znani voditelj KP Sovjetske zveze in sovjetske vlade Nikolaj Švernik je umrl v 82. letu starosti v Moskvi. Med drugim je bil član politbiroja CK KP SZ, predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR, nekaj časa je vodil tudi partijsko kontrolno komisijo CK KP Sovjetske zveze.
V Bakru bodo nradili koksarno
SISAK, 24. dec. (Tanjug) Delavski svet železarne v Sisku je danes skupaj z združenim podjetjem slovenskih železarn sklenil, da bodo zgradili koksarno v Bakru.
Telegrami
BENEDIKTOV ODHAJA — BEOGRAD. Dosedanji sovjetski veleposlanik v Beogradu Ivan Benediktov je bil na' poslovilnem obisku pri predsedniku skupščine SR Srbije Dragoslavu Markoviču in predsedniku republiškega IS Milenku Bojaniču.
ŠUKEIROVA TURNEJA — KAIRO. Predsednik ljudske skupščine ZAR dr. Labib šu-keiri bo obiskal Cejlon, Malezijo, Indonezijo, Indijo, Nepal, Pakistan, Afganistan, pozneje pa še Kitajsko, Vietnam, Mongolijo, Tunis in Maroko. Njegovo potovanje je del široke politične pobude ZAR, s katero želijo razložiti svetu egiptovska stališča do krize na Bližnjem vzhodu.
DAUD V ANKARI — KAIRO. Diedin Daud, član najvišjega vodstva arabske socialistične unije, je na čelu delegacije ZAR odpotoval v Turčijo. Pozneje bodo obiskali tudi NDR in 'češkoslovaško, šefom držav bod izročili osebne poslanice predsednika El Sadata.
FAJEK DOMA KAIRO. Egiptovski minister za informacije Muhamed Fajek se je vrnil s turneje po zahodni Afriki. Obiskal je Gvinejo, Senegal, Mali in Mavretanijo.
BUMEDIEN V LIBIJO — TRIPOLI. Alžirski predsednik Huari Bumedien bo v soboto prispel na uradni obisk v Libijo. Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Gadafi je izjavil, da bodo med Bumedienovim obiskom določili, kakšno vlogo bo imel Alžir v boju proti Izraelu.
ŽIVKOV V MADRIDU — MADRID. Na poti iz Rio de Janeira je se predsednik bolgarske vlade za dva dni ustavil v Madridu. Izjavil je, da je njegov obisk v Španiji »strogo zaseben«.
DEMOKRATSKA STRANKA — ANKARA. Včeraj je bil za predsednika pred kratkim ustainvoljene turške demokratske stranke izvoljen Ferruh Bozbeyli. V tej stranki je štirideset poslancev in senatorjev, bivših članov vladajoče stranke pravice.
ZA TUJE DELAVCE — BONN. Občinski svet v \Viesbadnu bo ustanovil »posvetovalni odbor tujih državljanovi, ki naj bi pred mestnimi oblastmi zastopal koristi tujih delavcev. Najprej bo treba poskrbeti za redno šolanje otrok in za boljša stanovanja.
MINISTRSTVO ZA TURIZEM — BUKAREŠTA. Novo ministrstvo, ki so ga danes ustanovili v Romuniji, bo usklajevalo vso turistično dejavnost in usmerjalo delo turističnih organizacij v državi.
PRAVOSODNI MINISTRI — KAIRO. V Tripoliju se bodo februarja sestali pravosodni ministri iz ZAR, Libije, Sudana in Sirije, da bi uskladili pravosodne zadeve v vseh štirih državah.
PREMIRJE — SAIGON. Tridnevno premirje je na predlog nacionalne fronte za osvoboditev Južnega Vietnama začelo veljati včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času. Ameriško poveljstvo in saigonske oblasti priznavajo samo enodnevno ustavitev ognja.
PROTI KOLERI — DŽEDA — V Saudski Arabiji se je začela množična kampanja cepljenja proti koleri, ker se je ta bolezen pojavila v več afriških in azijskih državah, iz katerih pričakujejo na tisoče romarjev, namenjenih v Meko.
OBLETNICA — KAIRO. Egipt je danes proslavil 14-letnico umika britanskih, francoskih in izraelskih čet s Sueškega prekopa in Sinajskega polotoka po vojni v letu 1956.
SMRTNE KAZNI ZA TIHOTAPCE — TEHERAN. V mestu Zandjan v Iranu so včeraj ustrelili tn tihotapce mamil, stare med 20 in 36 leti. Na smrt jih je obsodilo neko vojaško sodišče. Tako se je od lanskega julija do danes število usmrčenih tihotapcev povečalo že na 70.
SMRT IZRAELSKEGA AGENTA — AMAN. Visoko poveljstvo palestinske revolucije je sporočilo, da je bilo v nedeljo v Džablajahu severno od Gaze ubitih več policajev in neki višji oficir izraelske tajne službe, potem ko je eksplodirala bomba, ld so jo komandosi nastavili blizu policijskega komisariata.
Pa še to •
MINI-MAKSI-MIDI — Tudi prodajalci novoletnih smrečic in jelk so povzeli modno kombinacijo mini-maksi, za katero se navdušuje naš mlajši ženski svet; zato prodajajo mini smrečice po maksi cenah. Kupci pa bi bili seveda bolj navdušeni za kombinacijo midi-midi ...
SONCE
-vzide 07.41 zaide 16.19
Prognostična karta za 25. dec. 1970 ob 0,7. uri
VREMENSKO POROČILO
LUNA
vzide 04.45 zaide 13.25
	sončno
	delno oblačno
<£>	oblačno
t	dež
	nevihte
	sneg
v/	megla
	burja
	jugo
-W-	topla fronta
	hladna
	fronta
ir	okluzija
1015 T7S
išče:--------
anticiklona |
Vreme in temperatura 24. decembra 1970
Kraj] v .	vreme	»c	vreme	»c
	ob 7. uri		ob 13. uri	
Ljubljana	oblačno	—5	poloblačno	—4
Planica	polob lačno	—12	jasno	—7
Brnik	oblačno	—9	oblačno	—5
tvredarica	oblačno	—20	poloblačno	—16
Maribor	oblačno	—3	poloblačno	—2
Sl Gradec	poloblačno	, —6	poloblačno	—3
Celje	pdloblačno	—10	jasno jasno jasno	—5
Novo mesto	oblačno	—7		—3
Koper	jasno	—1		3
^eka	jasno	0	oblačno	2
Pulj	oblačno	—3	jasno	5
Hvar	oblačno	6	oblačno	9
Dubrovnik	ploha	3	oblačno	to
Zagreb	oblačno	—7	poloblačno	^3
Beograd	sneži	—3	poloblačno	—1
Sarajevo	sneži	—6	jasno jasno	—2
Titograd	poloblačno	0		11
Skopje	oblačno	0	oblačno	3
Celovec	—	—	poloblačno	—4
Gradec	oblačno	5	noloblačno	0
Dunaj	sneži	—3	sneži	—2
8enet.ke Milano	—	—	jasno jasno	2 —2
Genova	megla	—4		5
VTunchen	sneži	—6		—5
Ztirich	sneži	—5		
Rim	poloblačno	0	oblačno	5
Pariz	jasno	7	jasno	—4
Berlin	oblačno	—2		—2
Stockholm	sneži	4	jasno	—4
Moskva	oblačno	—9	—	
BPLIT fV ;
V s&gL
(^ATBNg^-^
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Spremenljivo oblačno, najnižje nočne temperature med —8 in —13, na Gorenjskem —18, najvišje dnevne malo pod 0, v Primorju 5 stopinj. Izgledi za soboto: spremenljivo vreme.
JUGOSLAVIJA:
Drugod po Jugoslaviji bo pretežno oblačno, v južnih krajih vmes padavine.
VREMENSKA SUKA:
Nad Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, ki se še poglablja. Nad našimi kraji in Alpami je jedro najhladnejšega zraka, padavine pa nastajajo ob njegovem severnem in vzhodnem obrobju.
SNEŽNE RAZMERE: žičnica na Veliko Planino: —11 oblačno, lo cm snega, žičnica In sedežnica obratujeta — žičnica na Vogel: —10, oblačno, 30 cm suhega snega, nihalka in žičnice obratujejo — žičnica na Golteh Pri Mozirski koči: —12, delno oblačno, 14 cm pršiča, žičnica in sedežnica obratujeta cesta prevozna — Pohorska vzpenjača: —10. Oblačno, 25 cm pršiča — Bohinj—Dolina: —9, jasno, 10 cm suhega snega, cesta prevozna — Planica: —12, jasno, 25 cm snega — Jezersko: —11, oblačno, 14 cm snega — Ljubljana: —5, oblačno, 6 cm snega — Celje: -rlQ, pol oblačno. 11 cm snega
Mar.bor: —3, oblačno, 17 cm snega — Slo-venjgradec: —6, o D lačno 8 cm snega — Murska Sobota: —6, oblačno, 4 cm snega — Novo mesto: —7 oblačno, 17 cm snega — Postojna: —11, delno oblačno1' 5 cm snega — Brnik: —9, oblačno, 2 cm snega — Kranjska gora: —13, jasno. 20 cm suhega snega, vlečnice: Bukovnik Mojca. Vrsnma in prvi del sedežnice obratujejo, drsališče zaprto — Dom na Komni: —13, oblačno, 23 cm suhega snega. tov. žičnica ne obratuje — Kredarica: —20, oblačno, 110 centimetrov snega.
Občanov barometer
Človeka nikar!
Kaj bi neki rekel Lojze Mercina komu, ki mu zastane dih ob pogledu na lastno kri? NIC ne bi rekel, samo nasmehnil bi se nemara. Kajti vsak dan ima opravka Se z vsem drugim, ne samo s krvjo. Lojze Mercina je namreč že 22 let prieparator v secirnici na Inštitutu za sodno medicino.
•	In vas nič ne moti, ko vsak dan obducirate trupla...?
»Zakaj vendar? Čeprav gre za truplo, ga jemljemo kot človeka. Ob njem delamo z največjim spoštovanjem. Pravzaprav delamo z ljudmi ki so že mrtvi.«
•	Če prav razumem, pri delu ne delate razlike med živim človekom in mrličem?
»Delamo z ljudmi, ki niso več fevd. Vse naše zanimanje in raziskave pa vodijo do trenutka ko se življenje spremeni v smrt. Za rad tega pojava smo pravzaprav tukaj.«
® Vas ta zavest pri delu samem kdaj gone*
»Seveda, sočutje se nenehno vsiljuje. Na primer, dobimo truplo mlade matere, ki je zapustila dva še nepreskrbljena otroka. Takrat občutiš neizmerno sočutje.«
•	Vendar se to sočutje nanaša na svojce, ne na umrlegaJ
»Z umrlim je, kar je. S-.nrt najbolj prizadene svojce.«
•	Povejte, vam pri delu postane kdaj slabo?
»Včasih se mi to še vseeno zgodi. Vendar to je od
izčrpanosti. Duševni napor me ne premaga, pač pa telesni. Toda to ni nič čudnega pri številnih obdukcijah, ki se nenehno vrstijo od 7 do 13. Nikoli pa nimam pomislekov pred svežim truplom, teže je s takim, ki že razpada. Ampak vsega se navadimo.«
9 Ali ste se kmalu navadili na vonj v secirnici?
»Saj nam nič manj ne zaudarja kot dragim ljudem. Odvisno je le od navade. Mi smo pač za to tukaj, nekdo mora biti. Opazil pa sem, da ženske zdržijo v secirnici dlje kot moški.«
•	Kaj mislite, zakaj?
»Ne vem, toda sam sem videl, kako so moška pozeleneli ob pogledu na truplo, ženske pa ne, ali vsaj ne tako zelo.«
•	Toda, kaj se vam zdi, zakaj s o ženske tako odporne? Saj je vendar znano, da takšne prizore teže prenašajo'
»Kaj bi rekel, morda prizora niti tako ne dojemajo. 2enske se pač zamotijo s klepetanjem.«
•	Ali vam kdaj med delom uidejo misli k vsakdanjemu življenju, k čisto nepomembnim stvarem?
»Med delom se moje misli sučejo predvsem okrog dela samega. če bi tega ne počel, bi ne opravil naloge, ker ne bi zasled'»val smisla svojega dela. iščemo vzrok smrti, ki je pri vsakem mrliču drugačen. Ce bi bili vsi vzroki smrti enotni, bi delo potekalo Po istem kopitu in miselni tok bi bil svobodnejši. Tudi urar ima vsak dan ure v rokah, toda vsaka ima različno napako. Zdaj se mora do teh napak dokopati pri vsaki uri posebej. In tudi to zahteva precej razmišljanja.«
9 le že moral biti prav poseben razlog, ki vas Je pripeljal /c temu delu'
»Nič takega, predvsem velika ljubezen in zanimanje za anatomijo. Pa ne samo anatomija človeka, tudi telesna sestava različnih živali me je vedno privlačila. Tako sem tudi postal preparator.«
•	Ali približno veste, kolika človeških okostij ste že preparirali?
»Kakih deset odraslih, gotovo pa še več, in 15 mlajših, med katerimi so bili predvsem nedonošenčki. Prepariral sem tudi več živalskih okostij različnih živali. Sklete uporabljamo kot študijske pripomočke.«
•	Postavite že vprašanje javnemu delavcu.
»Videli ste, v kakšnih prostorih delamo. Naša secirnica gostuje na patoanatomskem inštitutu. Delamo tudi v barakah in vsi prostori so zasilni. Kadar bi rabil kak preparat za predavanje, ga v nedogled iščeš, ker imamo v pretesnih prostorih vse natrpano. Zato me zanima kdaj bomo dobili novo, sodobnejšo stavbo.«
*
Odgovarja namestnik republiškega sekretarja zz zdravstvo in socialno varstvo dr. Stane Lajevec: »Gradbeni načrti za vse teoretske inštitute na Medicinski fakulteti so že skoraj izdelani. Prihodnje leto bo potrebno izdelati projekte, tako da bodo leta 19*2 prostori že pod streho, če bo le dovolj denarja.«
ANDREJ ARKO
Enajstletna LiSika
Premiera PSešinega prvenca v Unionu
LJUBLJANA, 24. dec. Režiser debutant, sicer znani gledališki in filmski igralec, Branko Pleša je z Liliko, za katero je napisal scenarij skupaj z Dragoslavom Mihajlovičem (ki ga poznamo predvsem zaradi drame »Ko so cvetele buče«), zadel v črno: na letošnjem puljskem festivalu je prejel številne neuradne pohvale.
Žirija občinstva tednika VUS pa mu je celo podelila Zlatega jelena, medtem ko si je film na mednarodnem filmskem festivalu v Locamu priboril Zlatega leoparda. Tako ovenčana »Lilika« prihaja jutri v okviru Jugoslovanskega filmskega petka na unionsko platno, kot predfilm pa bodo vrteli Poslednjega pešca Jožeta Bevca.
Lilika je bil eden izmed redkih puljskih filmov, ki so na ne preveč mrk in črn način spregovorili o naših socialnih tegobah, ki preže za vsakim vogalom.
Lilika je enajstletno dekletce, ki živi v neurejenih družinskih razmerah, kjer je hišni prepir obvezen vsakodnevni gost, ona sama pa v hiši velika nadloga. -Zato jo mati
Rekonstrukcija nesreče, v kateri je izgubil življenje 66-letni Ivan Agapito, doma iz Elerjev pri Škofijah
KOPER, 24. dec. Dopoldne je v Škofijah posebna komisija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik koprskega okrožnega sodišča Janez Metelko, rekonstruirala prometno nesrečo, v kateri je izgubil življenje Ivan Agapito iz Elerjev pri škofijah.
ZIMA V ŽIVALSKEM VRTU
Foto: Edi šelhaus
S seje občinske skupščine Vič-Rudnik — Več discipline v davčni politiki
LJUBLJANA, 24. dec. Seja skupščine občine Vič-Rudnik je bila nenavadno kratka, zato pa nič manj zahtevna. Največ besed je bilo izrečenih o neurejeni davčni politiki. Ta bi morala biti enotna in bi se morala tudi enotno izvajati. Vendar 28 davčnih uslužbencev tega ne zmore in skrajni čas je že, da bi moštvo okrepili.
Dejstvo je, da do socialnih razlik ne prihaja samo zaradi različno visokih osebnih dohodkov, ampak predvsem
zaradi nepravilne odmere davkov. Za boljšo organizacijo davčne službe bi na občini potrebovali vsaj še se-
dem novih uslužbencev, od tega dva davčna inšpektorja.
Odborniki so izrazili pomislek proti obdavčenju kme-
V V
■ V
oscani se o
Tudi analizo osebnih dohodkov zveznih političnih skupnosti
LJUBLJANA, 24. dec. Zadnja seja občinske skupščine Moste-Polje v tem letu bi bila prav gotovo še krajša in mirnejša, ko bi ne bilo poročila službe družbenega knjigovodstva o poslovnem uspehu in v septembru izplačanih dohodkih moščanskih delovnih organizacij Še prav posebej pa so odborniki povzdignili glas ob naj višjem osebnem dohodku v občini sploh, 11.295 dinarjev v Mladinskem prehodnem domu v Jaršah.
in očim skušata odpraviti v vzgojni dom. A bistra mlada glavica se ne da. Ko vidi nakane staršev, poskrbi za svojo usodo sama. Vendar brž vzniknejo težave, kd jih premaguje le s tesno navezanostjo na 16-letnika Peca, s katerim že tudi »ljubi« in uganja prepovedane igre, pa jo ulove in Lilika se izpoveduje ... Film je preprost, brez večjih umetniških pretenzij, kliče pa po naši socialni čutečnosti in je kot opozorilo in zelo komunikativna stvaritev vreden pozoronsti.
Poseben pečat mu dajeta še odlična igra komaj štirinajstletne Dragane Kalabe, ki potrjuje tezo, da so otroci najboljši igralci (in tokrat velja priznati, da so!) ter odlično kamero Aleksandra Petkoviča.	B. M.
Ljubljanska kronika
HOTELI
Se precej prostora — Sinoči ob 20. so bili hoteli zasedeni takole: Ljubljana transport polno. Turist 80-odstotno, Bel-levue m Ilirija 5(1-, Union 40-, Slon 30-, Lev pa 20-odstotoo. PREBIVALSTVO
Rojstva — V sredo je osebje obeh porodnišnic pomagalo na svet 10 deklicam in 15 dečkom. Oba najtežja novorojena občana sta se rodila v mestni porodnišnici — punčka je tehtala 3900 gramov, fantek pa 200 gramov manj. Poroke — Dopoldne bodo na Magistratu sklenili štiri zakonske zveze, včeraj pa sd nihče ni nadel zakonskega jarma.
Pogrebi — Na Žalah bodo svojci pospremili na poslednjo pot novorojenčka Davida Škufca (ob 12.30); Frančiško Zabukovec, 75-letno upokojenko (ob 13.15); Ivanko Špacapan, 66-letno upokojenko (ob 14. uri); Angelo Lakovndk, 68-letno upokojenko (ob 14.30); Ano Pogačnik, 73-letno gospodinjo fob 15. uri); Vilka Pfundra, 58-letnega uslužbenca (ob 15.30) in Ilija Ostojiča, 46-letnega metalurškega tehnika (ob 16. uri).
Polde Maček, predsednik občinske skupščine, je gotovo naj točneje pojasnil razburjenje. »Najti milijonarje v gospodarstvu že,« je dejal, »toda v šolstvu? To ni nava-vada. Posebej, če pomislimo na 30-odstotno sanacijo šolstva, ki jo to spet zahteva kljub drugačnim sklepom po lanskem letu.« Pojasnilo velikega dohodka so, vsaj kratko, dobili odborniki takoj. V Mladinskem domu naj bi osebje dobivalo nemajhne zaslužke za dežurstva, ki so tam potrebna. Da pa pri 14-umem delu vzgojiteljev trpi še prav posebej vzgoja mladoletnikov, je seveda na dlani. Manj pa, od kod delovni skupnosti Doma moč, da ne sprejme novih uslužbencev.
Večanje osebnih dohodkov tudi v moščanski občini ob stabilizacijskih ukrepih ie pripeljalo do marsikatere gor ke. Ni bil samo odbornik Leopold Kos tisti, ki je spraševal, ali je samovoljno večanje dohodkov na škodo
P®§n@i1i
avku andru
Postavili ga bodo na Trgu svobode v Celju
CELJE, 24. dec. — Pod predsedstvom Franca Rojška-Jake je bila včeraj seja odbora za postavitev spomenika narodnemu heroju Slavku Šlandru.
Spomenik, tako je bilo skle njeno, naj bi postavili priho-nje leto, ko bomo proslavljali 30-letnico naše ljudske revolucije, na Trgu svobode Sklenili so tudi da bo upodobitev realistična, z ustrezno arhitektonsko ureditvijo okolja. Spomenik bo predvidoma stal 250 tisoč dinarjev, od tega je 150 tisoč dinarjev že zagotovljenih.
D. H.
Nov mladinski klub
LJUBLJANA, 24. dec. — Mladina iz občine Center je dobila nov mladinski klub, ki so ga v navzočnosti predsednika občinske skupščine Antona Kolarja svečano odprli včeraj zvečer v krajevni skupnosti Poljane. Pri urejanju novega kluba so veliko pomagali tudi vojaki iz kasarne Maršala Tita. Po otvoritvi so v počastitev dneva JLA pripravili tudi kratko kulturno prireditev. M. K.
skladov še kar naprej mogoče skrivati pod plaščem samoupravljanja. Majda Žebelj pa je še dejala, da zgledi vle. čejo. »ZIS je prvi povečal osebne dohodke. Mislim da je pravilno, da vsaj naša občinska skupščina dobi podobne analize o izplačanih osebnih dohodkih v zveznih političnih skupnostih.« Mimogrede so še ugotovili, da je občinska skupščina brzda prešibka, da bi prekinila »vam-
pirstvo« nenehnega zviševanja osebnih dohodkov.
M. REPOV2
Prijeta tatova
LJUBLJANA, 24. dec. — Danes so nam iz Uprave javne varnosti sporočili, da so prijeli dva tatova iz Zagreba, ki sta operirala na področju Ljubljane. To sta bila Pero Vincetič in Ante žderič. Vdirala sta predvsem v avtomobile. Zanimali so 'ju v glavnem tehnični predmeti kot gramofoni, magnetofoni in .radioaparati. Nekaj teh predmetov so organi javne varnosti zasegli. Zanima jih zlasti, čigave so iz avtomobila .ukradene hlače, v katerih je bilo 1000 dinarjev. Tega primera namreč ni nihče prijavil.
M. S
tov, obenem pa so se zavzemali za ostrejše izvajanje davčne politike pri drugih dejavnostih, predvsem pri obrti. Dalje so menili, da bi moralo biti v odločbah jasneje navedeno, kako je izračunana davčna osnova, ker to povzroča hudo kri. Davčna odmera pa se spreminja ' iz občine v občino, kar je povzročilo selitev obrtnikov iz ene občine v drugo.
Nemogoča stvar je plačevanje za uporabo mestnega zemljišča tudi za kmete. Njihova posest je namreč zajeta v generalnem urbanističnem načrtu. Kmete bi morali čim-prej oprostiti plačevanja prispevka.
Z utajo davčnih obveznosti so še vedno velike'težave. To pri nas ni nič nečistega, zato skoraj polovica obrtnikov davek vsaj nekoliko utaji. Za 1100 obtnikov pa je pet davčnih uslužbencev. Posebne težave so še- z zastarelim katastrom, ki tudi zavira davčno politiko.
Na vprašanje odbornice, koliko prebivalcev občine Vič-Rudnik dela v tujini in kakšne so možnosti za njihovo zaposlitev v domači občini, ni vedel nihče takojšnjega odgovora. Sklenili so tudi, da bo potrebno čimprej poiskati nove prostore za glasbeno šolo, ki zdaj vedri kar na občini.	A ARKO
V torek, 22. decembra približno ob 18. uri je Stanko Pohlen naletel na stranski cesti med Spodnjimi in Zgornjimi škofijami nedaleč od pokopališča na starejšega mrtvega moškega. Nedolgo zatem je pripeljal iz Zgornjih škofij fiat 750 zelene barve, ki je imel delno strto vetrobransko steklo ter tudi nekatere druge okvare. Stanko Polhen je voznika ustavil. To je bil 36-letni Danilo Pečar.
Ko so poklicali prometno milico, je Pečar izjavil, da je pravkar pripeljal iz Zgornjih škofij, kjer se je mudil pri znancih več kot tri ure. Ko so ga podrobneje "praše-vali in primerjali strto vetrobransko steklo, so ugotovili, da je pešca poškodoval Danilo Pečar Prometnim organom pa se je zdelo nenavadno, da bi pešec lahko dobil tako hude poškodbe na stranski cesti, kjer ni možno voziti z večjo hitrostjo. Preiskovali so več sto metrov stran po glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu in ankaranskemu križišču.
Približno 500 metrov stran, ob glavni cesti so našli sledove laka zelene barve in razbitine žarometnega stekla .od fiata 750. Njihova domneva, da se je morala primeriti nesreča nekje drugje, je bila pravilna.
Me- -m je postaji v škofi-lab neka očividka pripovedovala, da je videla osebni avto. v katerem je bilo videti moške noge. Po vsem tem so sklepali, da je Danilo Pečar povozil Ivana Agapita na glavni cesti, ga naložil v avto, zapeljal na stransko pot, ki pelje proti Zgornjim Škofijam in ga tam pustil.
Ko so na Pečarju preizkusili alkotest,. je le-ta pomodrel Pečar je povedal, da je pripeljal iz Kopra in da je na poti popil neka vina. Spočetka je zanikal, da bi bil povozil pešca, pozneje pa je priznal, da je imel karam-bnl.
Pečarja so priprli. V preiskavi kot tudi na današnji rekonstrukciji je vztrajno trdil, da ne ve, kako je potem pripeljal proti Zgornjim ško-
fijam in kaj se je zgodilo s ponesrečencem.
Zagonetena nesreča, ki je med prebivalci Zgornjih škofij zbudila mnogo različnih govoric, je tako pojasnjena. Nadaljna preiskava pa bo ugotovila, kako je Pečar prepeljal ponesrečenca skoraj kilometer daleč na cesto med Zgornjimi in Spodnjimi škofijami.	G. GUZEJ
S seje komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana
Tržiško usnjarno so morali ukiniti
TRŽIČ, 24. dec. Ker ni imela drugega izhoda, je občinska skupščina na sinočnji seji sklenila ukiniti tovarno usnja Runo, ki je že celo leto pod prisilno upravo. Republiški sklad skupnih rezerv je namreč pred tednom dni zavrnil prošnjo za sanacijski kredit in s tem pokopal zadnje upe za rešitev podjetja.
ljane. Odločila se je, da namesto likvidacije opravijo prisilno poravnavo, ker bo s tem zadeva hitreje opravljena, upniki pa manj prikrajšani.	L. STRUŽNIK
Taki smo
Vljudnost na krpanu
Včeraj na postajo v Mostah, ni in ni hotelo biti krpana. Pet, deset, petnajst minut. Ljudi se je na vseh posta, jah nabralo veliko, cepetali so na mokrem asfaltu in ne. strpno pričakovali, kdaj se bo pojavil avtobus. Končno je le prilezel. Lj. 658-25. Potniki so vprašali sprevodnika, zakaj ni bilo avtobusa tako dolgo. Mislite, da jim je od. govoril? Kaj šef Tudi trenil ni, čeprav bi se moral opra-vičiti potnikom, ker krpana tako dolgo ni bilo. Odgovora mi vprašanje ni bilo. Mar je to preziranje potnikov ali pa popolno nepoznavanje pravil o lepem vedenju? O tem naj razmisli sprevodnik, pa tudi podjetje, ki ima take uslužbence.	V. K.
Ko s° v Konusu v Slovenskih Konjicah zvedeli za odločitev upravnega odbora sklada, so se takoj odpovedali sanaciji tržiške usnjame. Izpeljati so jo bili pripravljeni le pod pogojem, da dobijo 8,7 milijona dinarjev sanacijskega kredita, od tega sklada. Kot so povedali na 5,5 milijona od omenjenega sinočnji seji, so v Ljubljani odklonili posojilo predvsem zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev v Runu in slabih obetov za razvoj usnjartsva pri nas.
Proizvodnja v tržiški us-njami že nekaj časa upada, ker spričo nelikvidnosti in tiunilijonske izgube ne morejo več kupovati materiala Zadnje surovine so uporabili v torek, tako da imajo sedai v obdelavi še kakih 20.000 kvadratnih metrov kož.
Ko bodo delavci v Runu, ki Jih je 100, ostali v svoji tovarni brez dela, jim ne bo treba iti na cesto. S posredovanjem zavoda za zaposlo vanje in občinskega sindikat nega sveta so po drugih tr-žiških podjetjih že našli zaposlitev za dobre štiri petine vseh. Zagotovili bodo tudi denar za začaspo pomoč in prekvalifikacijo.
Občinska skupščina je na sinočnji seji za novega pri silnega upravitelja tmenova la Štefka Urbanca iz Ljub
vo srečanje z zdomci
Naši delavci, ki delajo na tujem, se pritožujejo nad togostjo naših predpisov pri sprejemanju na delo
MARIBOR, 24. dec. Danes je bil tu prvi pogovor z delavci iz tujine, ki sta ga skupaj pripravila komunalni zavod za zaposlovanje in občinski sindikalni svet. Razprava je bila živahna, obisk pa bolj skromen, saj se je srečanja udeležilo le kakšnih 50 zdomcev.
LJUBLJANA, 24. dec. Na drugi seji skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani so člani najprej pregledali sklepe zadnje seje te skupščine. Razpravo o novem poslovniku skupščine so preložili na naslednjo sejo. To so utemeljili s tem, da je treba poslovnik še dopolniti.
Nato so poročali o razpravi o problematiki nezaposlenosti na območju komunalnega zavoda. Razprava med drugim ugotavlja neenakost zaposlenosti v posameznih občinah tega zavoda. Velike razlike so že med samimi mestnimi občinami, še večje pa med njimi in od Ljubljane oddaljenejšimi občinami, ki sodijo pod ljubljanski komu-nalni zavod. Razprava ugotavlja, da je na tem področju malo prijavljenih brezposelnih ljudi, da pa tudi prijavljenih, povedano v odstotkih, ni veliko.
Brezposelnih, ki iščejo službo, je na področju zavoda 3259, od tega je 2185 žensk. Se pravi, da prevladujejo med brezposelnimi ženske, med moškimi pa starejši. Večina zaposlenih ni priučena nobenemu poklicu, drugi pa so priučeni ali pa imajo največ poklicno šolo. Izjema so ženske v starosti med 18. in 25. leti, številne s srednješolsko izobrazbo. Brezposelnih z visoko ali višjo izobrazbo seveda ni veliko, če pa so tisti ljudje, ki iščejo zase kakšno posebno delovno mesto in se med iskanjem slednje prijavijo na zavodu.
Raziskava je tudi ugotovila, da je dosedanji pogoj za prejemanje denarnega nadomestila za brezposelnost prestrog. Povprečje mesečnega dohodka, ki pride na enega člana družine, iz katere je brezposelni, ne sme presegati 250 din mesečno. Raziskava pa kaže, da je to povprečje na področju zavoda višje. Zato velik del brezposelnih ni zavarovan in tudi ne prejema denarnega nadomestila. Menda bodo kmalu sprejeli predlog, da se ta vsota zviša na 460 dinarjev. Vendar bo še vedno nižja
od povprečja ljubljanskega komunalnega zavoda.
Govorniki so se v razpravi zavzeli, da bi delovne organizacije sprejemale na delo tudi žensko delovno silo, če ta strokovno ustreza delovnemu mestu. Za odpravo neenakopravnosti so bili tudi pri zaposlovanju delavcev iz drugih republik. Poudarili so nujnost zaposlovanja invalidov, za katere trdijo, da je
za njihovo zaposlovanje v deželah na zahodu mnogo bolje preskrbljeno kot pri nas. S sklepi raziskave so sklenili seznaniti občinske skupščine ter njihove svete za šolstvo in za delo.
Nazadnje so zborovalci sprejeli tudi sklep o naj-, manjšem in največjem denarnem nadomestilu med začasno brezposelnostjo. Na področju tega zavoda bo znašal ta znesek najmanj 400. največ pa 1.200 dinarjev. Prav tako so menili, da bo treba sprejeti dolgoročnejši načrt za zmanjševanje osipa v osemletkah.
ILJA POPIT
Nezadovoljni s
S seje MK zveze mladine Ljubljana
LJUBLJANA, 24. dec. Seja predsedstva MK ZM Ljubljana, udeležili so se je tudi predstavniki mladinskih aktivov v delovnih organizacijah, je bila večji del časa nesklepčna. Tudi takrat, ko so člani predsedstva pod »razno«, drugo točko dnevnega reda potrdili novoletne nagrade. Predsednik Janez Dolničar je govoril o formalni sklepčnosti. Bila pa je seja, katere večji del razprave se je sukal okrog vloge, metod in vsebine dela MK ZM, torej o stvareh, ki niso bile na formalnem dnevnem redu.
Pogovor nekaterih o delu MK ZM se je začel ob poročilu o delovanju mladinskih aktivov v gospodarstvu. Četrtina teh aktivov, ki so istovetni s posamezmki ter druga četrtina, ki se izkazuje predvsem na rekreacijskem področju, pa tudi megleno delovanje vseh drugih, je bila prav gotovo vzrok iskanja na seji tolikokrat omenjene vsebine dela MK. Član predsedstva Milan Meden je dejal, da je vendar čudno spet razpravljati o vsebini, ko so s tem že razčistili vsaj na 8. kongresu ZMJ. Pribil je tudi, da so organi, preko katerih se danes v Liubljami sploh kaj rešuje, na koncu le občinske in mestna skupščina.
»Smo toliko sposobni, da po temeljitih pripravah izsilimo o kakšni stvari sejo mestne skupščine?« je še vprašal.
Na koncu pa je predsedstvo sklenilo, da s sejo razprava o delovanju mladinskih aktivov v gospodarstvu nikakor ni zaključena. Kadrovska komisija bo tudi pregledala primernost sedanjih oblik delovanja na tem področju.
Že spet nesklepčni, pa so člani predsedstva govorili še o razrešitvi finančne komiAi-je, pokritju preseženih potnih stroškov m podpori kandidatu za predsednika republiške konference ZMS.
M. R.
Največ je bilo govora o tem, kaj je resničnega na tako imenovani akciji vračanja delavcev. Naši zdomci so sprejeli omenjeno akcijo z izrednim zanimanjem, saj nekateri sami povedo, da bodo poizkusili, kaj je resničnega na tem, pa čeprav morda se ne razmišljajo o takojšnjem povratku.
Delavci, ki delajo na tujem,
I
Ustanovili sindikalno konferenco
LJUBLJANA, 24. dec. — Danes so v Ljubljani ustanovili sindikalno konferenco osnovnih organizacij zavarovalnice Sava. Konferenca bo sodelovala v okviru sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in bo sodelovala pri reševanju pomembnih . prob lemov s tega področja, zlasti v smeri napredka zavarovalništva in modernizacije poslovanja, izboljšanja samoupravljanja, delovnih razmer in oblikovanja ter delitve dohodka.
S. S.
so odkrito povedali, da se v tujini širijo propagandne vesti, ki ocenjujejo vse to kot zvabl.ianje delavcev za praznike domov, da pa . sicer stalno niso zaželeni, žal največ pripomorejo k takšnim govoricam naše delovne organizacije same, ko prijavljajo prosta delovna mesta, ostajajo Pa pri tako kompliciranem postopku okoli sprejemanja morebitnih kandidatov, da ti pogosto izgubijo voljo, čas in zaupanje v razpise — ter razočarani odidejo nazaj v tujino.
Direktor zavoda za zaposlovanje je s svoje strani obvestil diskutante, da je njegova služba resno svetovala delovnim organizacijam, nal pooblastijo svoje kadrovske referente za hitrejše ukrepanje, če gre očitno za ustrezajočega kandidata za razpis-sano delovno mesto.
Zdomce močno motijo pretirane formalnosti okoli zaposlitve doma. »Med tem ko me nemški mojster takoj sprejme vsaj na poskusno delo, pa moram doma čaka ti tudi po več tednov, da izvem za načelen odgovor, pa
čeprav me naše podjetje ravno tako lahko sprejme na po skušnjo«, je potožil vodovodni inštalater, od katerega so poleg vsega pri mariborskih vodovodih zahtevali še vozniško dovoljenje.
A. RUPNIK
Namesto
novoletnih
voščilnic
Namesto novoletnih čestitk svojim sodelavcem iskreno čestita za novo leto 1971 in nakazuje v sklad za graditev šole — spomenika NOB v Cerknem Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Tovornjak v pešca
LJUBLJANA, 24. dec. — Sinoči je po Dolenjski cesta proti Škofljici vozil s tovornjakom Edvard Vidmar. Ko je pred seboj opazil piešca Ivana Taškarja, je zavil v levo, da ga ne bi povozil. Kljub temu ga je zadel z desnim blatnikom ter ga zbil na pas za počasni promet, kjer je hudo ranjen obležal. Odpeljali so ga v bolnišnico.
M. S.
ZA NOVOLETNE PRAZNIKE

PIŠČANCI
PURANI
CELI IN RAZKOSANI
VSE VRSTE SVEŽEGA MESA
COCTAIL
KR. KLOBASE IN
HRENOVKE — NOVOST
BUDJOLA KRAŠKI PRŠUT
PREKAJENI VRAT
Z IN BREZ KOSTI
GORENJSKI SOBELJ
S KAŠO
	KVALITETNI MESNI IZDELKI
	
	SUNKA BREZ KOSTI ROLANA V MREŽICI
	
	PEČENA HAMBURŠKA SLANINA
	
	PAKIRANA DIVJAČINA
	
	NOVOLETNI DARILNI ZAVITKI
	
	NOVOLETNI OKRASKI IN IGRAČE
	
	ŽABJI KRAKI POLŽI SLADKOVODNE RIBE
PO REKLAMNI CENI
čokolada, pecivo, pijače, sokovi