Politični ogled. D n e 22. lebruarja: Cesar je danes zaprisegel novega skupnega linančnega ministra viteza pl. Bilinskega. — Danes popoldne se je vršil pogreb ministra Erentala. Udeležilo se ga je veft tisoc oseb. Cesarja je nadomestoval pri pogrebu prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, Cerkvene obrode je opravil kardinal dr. Nagl. — Deželni zbor felezijski je bil danes zaključen, — Na Ogrskem je nastal razpor med Košutovci in Justovci. KoŠut se je namreč pobotal z vlado in bo glasoval za brambeno postavo. — BivSa kitajska cesarica, ki se je morala odpovedati prestdlu, je hotela izvršiti samomor. Dne 23. februarja: Novi skupni finančni minister Bilinski je danes prevzel uradne posle. — Med Cehi in Nemci na Ce&kem §e vedno ni prišlo do miru. Pri dosedanjih pogajanjih se ni mogcl doscfti sporazum, ker Nemci nočojo privoliti v upravičene češke zahteve. — Kranjski deželpi zbor jo odgodep. Dokončal in sprejel je mnoge zelo važne postave in predloge, ki bodo posebno za kmeftko in delavsko ljudstvo velikega gospodarskega pomena. — Mestni svet v Pul^u (Pola) na Primorskem je vlada razpustila. La- lii so namreS v tem zastopu tako gospodarili, da so kopičili dolgove na dolgove m zatirali Slovane, da nlti vlada ni mogla tega poBetja vcč mirno gleSati. — Nemški državni zbor je sprejel postavo proti trgovini z dekleti. D n e 24. f e b r u a r j a: Cesar je v8«raj po dolgem casu zopet Sel na sprehod na prosto in so je cutil zelo Svrstega. — Solnogra&ki deželni zbor je sprejel postavni predlog, da se uci krščanski nautf na obrtnili in nadaljevalnin Solah! ko| obvezni predmet. Liberalci in socialni demokratje so seveda po stari navadi temu nasprotovali. — Justova stranka na 0grskem hoSe povo vo.iaško-brambeno postavo obslruirati, kljub temu, da so se KoŠutovci z vlado pogodili. — V tržaškem raestnem svetu so priSeli socialni demokratje obstruirati,. — Italijanske vojne ladje so danes obstreljevale trgovsko pristanišče Beirut v Mali Aziji, Dve turški iadiji sta se potopili. Dne 25. lebruarja; Cesar se je dal poueiti o razmerah na Hrvaškem, posebno pa o spomenici, katero so mu poslali hrvaiški poslanci, v kateri opisujejo nasilno postopanje bana Cuvaja in mažaronske vlade proti Hrvatom, — Bivši minister Burian postanebajecesarskinamestnikivCarigradu. — NemŠki cesar Viljem namerava meseca marca obiskati riašega cesarja na Dunaju. — Na Hrvaiškem vre med ljudstvom, ker mažaronska vlada nastopa nasilno proti Hrvatom. Ban odstavlja vse neljube mu župane in uradnike, zaplenjujejo se hrvaški listi, prepovedujojo sbodi, zapirajo domoljubpi voditelji. Vse hrvaSke domoljubne stranke bodo pri volitvah nastopile skupno proti mažaronom. — Na Angleškem bo izbruhnil velik štrajk rudarjev in drugih delavcev, ki zahtevajo višje plače. Ce do 1, marca ne pride do sporazuina med delodajalci in delavci.t bode štrajkalo nad 5 uiilijonov delavcev. D n e 26. februarja: Danes je zafiel zborovati na Dunaju financni odsek državnega zbora. — Poli'tični položaj na Ceškem se je baje nekoliko izboljšal, Ce se doseže sporazum, bo dežeini zbor v kratkem sklican. -- V Ziagrebu je pri^lo vfieraj do pouliSnih nemirov, ki so bili naperjeni proti banu in mažaronom. Zbralo se je na ulici na tisoce ljudi, ki pa jib je policija razgnala. Tudi v SuSaku pri Reki so se vršili večji nemiri. — Ker je dosedapji pačelnik Poljskega kluba v državnem zboru, Bilinski, imenovan za rainistra, bo izvoljen za klubovega nafielnika dr. Leo. — Na Ogrskem bo prišlo najbrž do popolnega sporazuma med vlado in strankami radi brambene postave. — V Mefeiki je izbruhnila vstaja. VrŠe se krvavi boji med vladnirai in vstaškimi fietami. D n e 27. februarja: Cesar je imenoval 30 novili članov gosposke zbornice. Med temi je samo eden Jugoslovaji, vitez Vukovič iz Dalmacije. — Seja linančnega odseka državnega zbora se je danes dopoldne prekinila, ker pri seji ni bil navzoč finančni minister Zaleski. Seja se je popoldne nadaljevala. V razpravi je bila davčna predloga. Seja se je nazadnje zaključila, Prihodnja seja se vrši dne 5. marca. — Pri nadoinestni volitvi za državni zbor v okraju, ki ga je dosedaj zastopal umrli minister dr. Ebenhoch, jo zmagal krščanski socialec J. Hotzendorfer. — Socialistična stranka je izdala na Angle&kem oklic ua delavstvo, naj se ne uda bogajtim tovarnarjem in rudokopom. Uo danes &e ni prišlo do sporazuma. Iz uciteljskih krogov. Živimo v znamenju strankarstva. Clovek bi mislil, da se po volilni borbi poležejo strasti in da se prične stvarno delo, Žal, da za to na Slovenskom Se nisino zreli. Premagana stranka si nofe odpraviH volilnega ,,ma6ka" in raeče polena pod noge tistim, ki bi radi kaj storili za teptano slovensko Ijudstvo. ,,Ako inoja ne velja, naj vso hudiS vzarae!" Noben Vorak, );i ga napravi nasprotnik, mi ni po volji, samo zato, ker nisem jaz na krmilu. Vsi ne moremo biti župani. Casa pa jo bilo dovolj, da bi se bili vsi pravomisle(i strnili v mo&no vrsto proti našemu tisočletnemu sovražniku. Da, niti ena sama dlaka ni praviftna na naŠPm sprotniku, ako vzamem strankarske iiaočnike. Ako si iia dohre volje, boš sodil vse drugače. Preniotrival b'oS vpra^anja trezno, s premislekom. Mi učitelji živimo po vefiini med kmečkim ljudstvom, iz katerega smo tudi izSli. Prouftujmo njegove težnjc, njegove potrebe. Citajmo tudi ,,nasprotne" nam liste. Najbolj zagrizenemu liberalcu bo vsaj polovica filanka MGlas ljudtetva o ljudski šoli" ugajala. Kar se tifee zboljšanja naSega gmotnega stanja, podajam tu mnenje tudi nekaterih bolj trezpih tovariŠev: Kdor jasno gleda, vidi, da stoje dežele in država pred polomom. Že se Čujejo glasovi po znižanju plač. Ko se bo to zgodilo, bomo mi na boljšem. Pri državnib uradnikih so se že zacela izdajati določila: do tu in ne dalje, glede na izobrazbo sicer ne bi imelo izboljšanje ne konca ne kraja, V teh težkih časib živimo skromno! Tako bomo dajali dober vzgled. Posebno priporofiam našim učiteljicam malce ve6 zatajevapja v poši, Kakor jaz živim, kakor se jaz nosim, tako želim, da bi živelo in se riosilo naše ljudstvo; vsaj vzgajamo! Zadnja moda, zadnja maškarada je pa v izpodtiko starejim, v pofrujšanje na&im kmečkim dekletom ip v veliko veselje vaSki clečadi, Star učitelj.