Letnik 18, številka 2 December – gruden 2024 Vesel božic in srecno v letu 2025! AKTUALNO Leto 2025 naj vam natrosi nešteto trenutkov veselja, nešteto uspešnih zakljuckov in radodarnih dejanj. Bodite srecni in zdravi in imejmo se radi. Blagoslov božicne noci naj vas napolni z mirom in radostjo za vse leto. Srecne in mirne praznike, preživete v krogu vaših najdražjih, vam želimo. Antonija Žumbar z Obcinsko upravo, Obcinskim svetom in NO Obcine Cirkulane Una Hasanica, 1. a Vita Belšak, 1. a Zoja Belšak, 1. a GLASILO OBCINE CIRKULANE izdaja Obcina Cirkulane. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, odgovorna urednica, clani: Mirko Lesjak, Laura Mohorko Kumer, Mateja Muršec, Mira Petrovic in Mihaela Fridauer. Oblikovanje, jezikovni pregled in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Obcina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02 795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v obcini brezplacno. Glasilo obcine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Okašen park dedišcine, foto: 2 UVODNIK Spoštovane obcanke, spoštovani obcani! Foto: Crtomir Goznik Leto 2024 s hitrimi koraki odhaja od nas. V vsak­danjem hitenju je minilo kot blisk, prineslo nam je veliko dobrega, pa tudi nekaj žalostnega. Takšno je življenje, v vseh njegovih odtenkih. Na ravni obcine je bilo to leto polno investicij, projektov in dejavnosti, ki izboljšujejo življe­nje posameznikov in skupnosti. Vsega tega ne bi zmogli brez dobrih sodelavk in sodelavcev obcine in konstruktivnega obcinskega sveta. Vesela sem in hvaležna vsem, ki pomagate so­ustvarjati lepši, boljši jutrišnji dan sebi in vsem nam. Številni posamezniki v društvih nas bogatijo s svojim delom. Hvaležna sem vsem mentorjem in trenerjem, ki se trudijo in žrtvujejo svoj cas za delo z mladimi in najmlajšimi. S podporo star­šev, mentorjev in trenerjev bodo mladi pridobili bogato popotnico za prihodnost. Zahvaliti se želim tudi kolektivu vrtca in osnovne šole, kjer se zacne dolga pot obveznega izobra­ževanja. Zahvala velja predvsem tistim delav­cem, ki so za naše otroke pripravljeni storiti tudi vec, kot jim predpisujejo zakonski normativi. Za kakovostno življenje starejših so v vsaki lo­kalni skupnosti pomembni prostovoljci. Zato hvala vsem za prizadevnost in namenjen cas pomoci potrebnim obcanom. Temelj razvoja so naši podjetniki. Iz srca hvala vsem, ki ob dosega­nju lastnih razvojnih ciljev namenjate pozornost tudi lokalnemu okolju s pomocjo društvom, po­sameznikom in s tem celotni lokalni skupnosti. Še posebej smo ponosni na tiste podjetnike, ki vidijo razvojni potencial na našem obmocju. Hvaležna sem za vse pridobitve, predvsem na podrocju turizma, kmetijstva in dopolnilnih de­javnostih. Ob koncu leta in v zacetku naslednjega ne želim izpostavljati ovir, težav. Želim vsem nam, da smo zdravi in da vlada mir. Ce bo to zagotovljeno, bomo premagali in pozitivno rešili vsak izziv. Dragi vsi, ki živite in imate radi ta delcek naše lepe domovine, ki mu recemo Obcina Cirkulane. Želim, da vam leto 2025 natrosi nešteto srecnih trenut­kov, da ste zdravi in da skupaj tkemo dobre zgodbe razvoja v dobrobit vseh nas in skupnosti. Idej je veliko, le strpnost in razumevanje sta potrebna, da jih skupaj lahko ustvarimo. Blagoslovljen božic in lepo preživete praznike. Vaša županja Antonija Žumbar DELO OBCINE Delovanje Obcinskega sveta Obcine Cirkulane v obdobju od junija do decembra 2024 Županja Obcine Cirkulane Antonija Žumbar je v obdobju od junija 2024 do decembra 2024 sklicala štiri redne seje Obcinskega sveta Obcine Cirkulane in tri dopisne seje Obcinske­ga sveta Obcine Cirkulane. Na 13. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirku­lane, ki je bila 27. junija 2024, so svetniki sprejeli sklep, da se izvede participativni proracun za proracunski leti 2025 in 2026. Svetniki so na seji potrdili najmanjše število otrok v vrtcu Cirkula­ne, pravila o odsotnosti in obracunavanju cen programov v casu otrokove odsotnosti. Na isti seji so podali soglasje k oblikovanju oddelkov predšolske vzgoje v vrtcu Cirkulane, soglasje k sistemizaciji delovnih mest za OE vrtec Cirku­lane, soglasje k poslovnemu casu vrtca Cirkula­ne, potrdili so novo ceno za vrtec Cirkulane ter sprejeli sklep o dodatnih ugodnostih placila za vrtec. Svetniki so sprejeli še sklep o sofinanciranju fakultativnega pouka racunalništva, sklep o ime­novanju novih clanov v Svet zavoda OŠ Cirkulane - Zavrc ter podali sklep o povecanem obsegu dela za v. d. direktorice JZ Belana Cirkulane. Svetniki so se na isti seji seznanili s potekom javnega razpisa za vpis otrok v vrtec Cirkulane ter s porocilom o trendih varnostnih pojavov na obmocju Obcine Cirkulane v letu 2023. Na 14. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 9. oktobra 2024, so svetniki sprejeli naslednje: oceno izvajanja obcinskega programa varnosti v Obcini Cirkulane v letu 2023, vkljucitev Obcine Cirkulane v projekt »Starej­šim prijazna obcina«, Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Obcini Cirkulane, Program dela, poslovnega in financnega nacrta OŠ dr. Lju­devita Pivka za leto 2025, Pravilnik o spodbujanju in razvoju podjetništva v Obcini Cirkulane, Pravilnik o spremembah Pravilnika o dodeljevanju pomoci za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Obcini Cirkulane v obdobju od 2022 do 2027 ter ukinitev statusa javnega dobra na nepre­micninah k. o. Veliki Vrh. Na isti seji so se svetniki seznanili s Polletnim porocilom Obcine Cirkulane za leto 2024 in Polletnim porocilom o delu Skupne obcinske uprave obcin v Spodnjem Podravju v letu 2024. Na 15. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 14. novembra 2024, so svetniki sprejeli naslednje: Re­balans proracuna Obcine Cirkulane za leto 2024, umestitev projektov participativnega proracuna v proracun Obcine Cirkulane za leto 2025, Letni delovni nacrt OŠ Cirkulane - Zavrc za šolsko leto 2024/2025, Letni delovni nacrt za vrtec Cirkulane in vrtec Zavrc za šolsko leto 2024/2025, Program dela Knjižnice Ivana Potrca Ptuj za leto 2025, Letni nacrt dela za leto 2025, Letno porocilo ZRS Bistra Ptuj za leto 2024 ter Sklep o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v oddelku vrtca s prilagojenim programom. Na 16. redni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je bila 28. novembra 2024, so svetniki sprejeli Proracun Obcine Cirkulane za leto 2025 – 1. obravnava. Na 5. dopisni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 23. do 28. maja 2024, so svetniki potrdili IP za investicijo Prizidek k vecnamenski športni dvorani Cirkulane. Na 6. dopisni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 21. do 26. avgusta 2024, so svetniki sprejeli sklep o potrditvi DIIP za investicijo Zeleno središce Cirkulan. Na 7. dopisni seji Obcinskega sveta Obcine Cirkulane, ki je potekala v dneh od 23. do 26. septembra 2024, so svetniki sprejeli sklep o potrditvi DIIP za investicijo Obnova in nad­gradnja vodovodnega sistema Ptuj. Na vseh sejah obcinskega sveta je županja Obcine Cirku­lane Antonija Žumbar sproti obvešcala svetnike o izvedbi sklepov obcinskega sveta in poteku aktualnih investicij v Obcini Cirkulane. Mihaela Fridauer, obcinska uprava Na eni do letošnjih rednih sej Obcinskega sveta Obcine Cirkulane Foto: Estera Korošec DELO OBCINE Leto 2024 zakljucujemo s številnimi investicijami Najvecja investicija v letu 2024 je bila preplastitev ceste Cirkulane–Medribniku v dolžini 746 m z izgradnjo dveh mostov cez potok Bela, z zamenjavo treh vecjih propustov, z višanjem in razširitvijo vozišca ter z 80-metrskim betonskim opornim zidom, asfaltiranjem parkirišca ob Parku etnograf­ske dedišcine ter z javno razsvetljavo. Skupna vrednost investicije je 781.038 EUR, po drugem javnem razpisu po odprtem postopku je dela izvajalo Cestno podjetje Ptuj, d. d. Izvedene so sanacije javne infrastrukture po ujmah v letu 2023: – Pod Borlom na LC 102081 v skupni vrednosti 97.580 EUR, dela je izvajalo KP Ormož, d. o. o., kot najugodnejši ponu­dnik po javnem razpisu po odprtem postopku. – Brezovec pri št. 88b v dolžini 150 m ceste in 120 m beton­ske stene v vrednosti 274.234 EUR. Po javnem razpisu po odprtem postopku je dela izvajalo KP Ormož, d. o. o., kot najugodnejši ponudnik. –  Rekonstrukcijo mostu v Dolanah št. 33 na cesti Dolane–Gradišca je izvajalo po odprtem postopku po javnem razpisu KP Ormož, d. o. o., v skupni vrednosti 259.303 EUR. –  Koncana je bila sanacija odseka ceste v Medribniku 24a v vrednosti 68.631 EUR, izvajalo jo je podjetje H.S. Nizke gradnje, d. o. o. –  Odsek ceste v Gradišcih 146 v dolžini 100 m in izgradnjo 90-metrske betonske stene s piloti je izvedlo po javnem razpisu po odprtem postopku KP Ormož, d. o. o., v vre­dnosti 247.173 EUR. –  Saniran je bil odsek ceste v Brezovcu 93 v dolžini 210 m, s 120 m stene v skupni vrednosti 340.107 EUR, izvajalec je bilo KP Ormož, d. o. o. –  V Malem Okicu 43 je KP Ormož, d. o. o., saniralo plaz in odsek ceste v dolžini 100 m v vrednosti 87.590 EUR. –  V Brezovcu št. 83 je bil saniran plaz, ki je ogrožal stano­vanjsko hišo in poslopje. Vrednost del je 109.779 EUR, izvajalec je bilo H.S. Nizke gradnje, d. o. o. –  Sanacija plazu na odseku ceste proti Slatini 59 v vrednosti 50.403 EUR z izvedbo 45-metrske utrditve brežine. –  V Slatini 13 je bil saniran vecji udor cestišca v dolžini 65 m ter utrjena brežina. Skupna vrednost del je bila 89.902 EUR. Dela je izvajalo KP Ormož, d. o. o. –  V Paradižu 63 je bil saniran odsek z utrditvijo brežine v dol­žini 10 m v skupni vrednosti 65.856 EUR, dela pa je izvajalo podjetje H. S. Nizke gradnje, d. o. o. –  Saniran je bil plaz v Pohorju 44 na cestišcu v dolžini 73 m ter utrjena brežina v dolžini 54 m. Skupna vre­dnost del je 138.733 EUR, izvajalo jih je podjetje H. S. Nizke gradnje, d. o. o. –  V Gradišcih 138 je bil saniran del ce­stišca v skupni vrednosti 62.119 EUR, dela je izvajalo KP Ormož, d. o. o. –  Izvedena je bila sanacija plazu v Brezovcu 74 v dolžini 59 m na cesti in s petmetrsko steno v skupni vre­dnosti 124.163 EUR. Dela je izvajalo KP Ormož, d. o. o. –  V Malem Okicu 3 je sanacijo plazu v dolžini 50 m izvajalo KP Ormož v skupni vrednosti 100.531 EUR. –  V Gradišcih 116b je bilo sanirano pla­zenje cestišca in brežine v dolžini 90 m v skupni vrednost 175.450 EUR. Dela je izvajalo podjetje H.S. Nizke gradnje, d. o. o. –  Prav tako smo izvedli sanacijo usada in uredili odvodnjavanje v Dolanah 21 v skupni vrednosti 47.445 EUR. Dela je izvajalo podjetje H.S. Nizke gradnje, d. o. o. –  V Gruškovcu 56 je KP Ormož, d. o. o., izvedlo sanacijo cestišca v dolžini 70 m ter izvedbo betonske stene v dolžini 50 m. Skupna vrednost del je bila 137.751 EUR. –  V Pristavi 46 je izvedena betonska izložba ter urejeno odvodnjavanje v dolžini 54 m v skupni vrednosti 96.158 EUR. Dela je izvajalo podjetje BM asfalti, d. o. o. –  Poteka sanacija cestišca v Pohorju 25a z urejanjem odvo­dnjavanja ter stabilizacijo hiše v skupni vrednosti 228.000 EUR. Dela izvaja KP Ormož, d. o. o., kot najugodnejši po­nudnik po javnem razpisu. –  V teku je izvedba sanacije plazu v dolžini cestišca in kon­zolne pilotne stene v dolžini 25 m na Mejah 16a v skupni vrednosti 95.151 EUR. –  Zaceli smo z izgradnjo gasilskega doma. Po javnem raz­pisu po odprtem postopku je bil med osmimi ponudniki najugodnejši MZ Gradbeništvo. Pogodbena vrednost projekta, ki bo zakljucen v naslednjem letu, do IV. faze, vkljucno s stavbnim pohištvom, znaša 560.000 EUR. –  Po javnem razpisu po odprtem postopku s pogajanji je bil za izgradnjo prizidka k športni dvorani najugodnejši ponudnik Lesnina. Pogodbena vrednosti je 608.758 EUR. Iz naslova razpisa smo za ta projekt prejeli 250.000 EUR nepovratnih sredstev. –  Asfaltiran je bil plato ob zadnjem vhodu v kulturno dvo­rano. –  Izvedena je bila posodobitev dveh cestnih odsekov v Slatini, in sicer v skupni dolžini obeh odsekov 330 m. Vre­dnost pogodbenih del je 54.392 EUR, izvajalec pa je bilo podjetje BM Asfalti, d. o. o. –  Pripravili smo vec projektov za sanacijo plazov iz rednega programa, ki jih želimo izvajati v naslednjih letih. Prav tako pa tudi nadaljujemo projekt Katarinine vasi, smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zace­njamo pa tudi projektiranje kolesarske poti od Borla do Cirkulan in do Pristave. –  Zaceli smo urejati planinsko in romarsko pot k cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu. S skupnimi mocmi in s pomocjo donacij podjetnikov in posameznikov smo postavili nove skulpture križevega pota, ki jih je oblikovala akademska kiparka Katja Majer. Dela ureditve poti bodo koncana v zacetku naslednjega leta. Zelo veliko pozornost smo namenili delovanju Javnega zavoda Belana, ki je v tem obdobju dokazal, da lahko zelo uspešno deluje in pospešuje turisticni razvoj tudi v širšem okolju. Prispevek JZ Belana ni samo v njegovih poslovnih rezultatih, temvec je pomemben dejavnik, ki pospešuje turizem tako v obcini kot tudi širše. Zaradi odprtja obno­vljenega dela gradu Borl v aprilu lahko trdimo, da bi obnova celotnega gradu s teraso zagotovo bistveno povecala zani­mivost tega dela s kulturnega, zgodovinskega, etnografske­ga in turisticnega vidika in omogocala zavodu, da bi lahko deloval brez financne pomoci lokalne skupnosti. Izvajali smo vse dejavnosti, ki pripomorejo k izboljšanju življenja prebivalcev naše obcine, ter spodbujali razvoj podjetništva v obcini. Zagotavljali smo vse potrebno za osnovnošolsko dejavnost ter potrebe vrtca. Prav tako smo financirali vse z zakonom dolocene dejavnosti. Poleg tega pa smo izvedli tudi javne razpise za subvencije našim ob­canom: –  sofinanciranje malih cistilnih naprav; –  sofinanciranje projektov na podrocju podjetništva in obrti; –  sofinanciranje projektov na podrocju kmetijstva; –  sofinanciranje projektov na podrocju nocitvenih zmo­gljivosti – turizma; –  sofinanciranje odvoza lesonitne opeke; –  sofinanciranje diplomskih del (za ta razpis ni bilo nobene prijave); –  sofinanciranje prehrane dojenckov z zdravstveno indi­kacijo; –  štipendiranje dijakov, ki se izobražujejo za deficitarne poklice; –  enkratna denarna pomoc ob rojstvu otroka; –  sofinanciranje sterilizacije in kastracije mack. Županja Antonija Žumbar Izgradnja novega mostu v Dolanah po neurjih v letu 2023 Sanacija cestnega odseka in plazu v Pohorju Sredi novembra ob zacetku modernizacije odseka ceste v Slatini DELO OBCINE Obcina je sanirala vec plazov vkljucno s cestnimi odseki Ob zacetku gradbenih del pri Športni dvorani Cirkulane Saniran plaz v Gruškovcu Obnovljeni cestni odsek v Gradišcih, kjer se je po neurju sprožil tudi zemeljski plaz. DELO OBCINE Na Borlu je potekal delovni sestanek z dr. Aleksandrom Jevškom, ministrom za kohezijo in regionalni razvoj. Župani in direktorji vseh šestih haloških obcin so govorili o spremembi Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki je v pripravi. Pozornost pa so namenili tudi predstavitvi projektov, ki jih obcine ne morejo prijaviti na noben razpis, in razpravljali o možnostih, da izzive uspešno rešijo. Stara posoda, mozaik, Nina Kobe, 4. razred DELO OBCINE Participativni proracun Obcine Cirkulane predlog za moj kraj Dne 30. oktobra 2024 smo zakljucili fazo glasovanja o prejetih predlogih v okviru projekta Participativ­nega proracuna »PREDLOG ZA MOJ KRAJ«. Glasovanja se je udeležilo 67 obcank in obcanov, skupaj je bilo oddanih 126 glasov. Komisija za participativni proracun je pregledala in potr­dila vse oddane glasovnice. Pri pregledu glasovnic ni bilo ugotovljenih neveljavnih glasovnic. Komisija za participativni proracun Projekti so dobili naslednje število glasov: Zap. št. Projekt Prejeti glasovi 1. Debeljakova domacija Vaški dom 35 2. Naravoslovna in kolesarska krožna ucna pot 35 3. Nakup in postavitev kompleta mize in dveh klopi na razgledni plošcadi v Gradišcih 21 4. Vzpostavitev lokalnega televizijskega programa 21 5. Obnova oglasnih panojev v vasi Gradišca 14 Skupaj glasov: 126 Gradnja opticnega omrežja v Obcini Cirkulane Obvešcamo vas, da se je podjetje Optic-Tel, d. o. o., skupaj z izvajalcem GVO, d. o. o., prijavilo na javni razpis Gradnja širokopasovnega opticnega omrežja v Obcini Cirkulane. Sklep o izboru smo od Ministrstva za digitalno preobrazbo RS že prejeli, podpis pogodbe pa je predviden še letos. Gradnja je delno sofinancirana iz evropskih sredstev v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost (preko Mi­nistrstva za digitalno preobrazbo), vecji del pa jo financira podjetje Optic-Tel, d. o. o., z lastnimi sredstvi. Projekt je trenutno v pripravljalni fazi projektiranja, zato podrobnosti o fizicnem poteku gradnje še niso znane. Casovni zacetek dejavnosti na samem terenu je predviden spomladi leta 2025, prvi uporabniki pa bodo na omrežje prikljuceni predvidoma v letu 2026. Socasno z gradnjo opticnega omrežja bo mogoce zgra­diti tudi hišni prikljucek, ki vam bo zagotavljal sodobno telekomunikacijsko povezavo in velike hitrosti prenosa podatkov, ki jih omogoca najsodobnejše opticno omrežje. Optic-Tel, d. o. o. DELO OBCINE, VAŠKI ODBORI Na zimo in zimske razmere smo pripravljeni Zimska služba obsega vec dejavnosti in opravil, po­trebnih za zagotavljanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zago­tovljenih tehnicnih lastnosti ceste. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekocega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v ob­dobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Vse ukrepe v zvezi z zimsko službo je treba opraviti pravoca­sno in v skladu s Pravilnikom o rednem vzdrževa­nju cest (Uradni list RS, št. 38/16), kjer so doloceni minimalni stan­dardi vzdrževanja cest, s cimer je usklajen Program rednega in zimskega vzdrže­vanja v Obcini Cirkulane 2024/2025. V zimskih razmerah je treba upoštevati naslednje: Pomembnejše lokalne ceste, na katerih se mora zagotoviti pre­voznost med 5. in 22. uro, so ceste, po katerih poteka promet med deli cest v obcini oziroma med obcinami in po njih poteka tudi avtobusni, šolski prevoz, na teh cestah so možni zastoji, dolgi do dve uri. Druge lokalne ceste naj bi bile prevozne med 7. in 22. uro. Tudi tu so možni krajši zastoji, v pri­meru mocnega sneženja so možni zastoji, dolgi do enega dne. Javne poti, deli cest, ki potekajo po obrobju nase­lij, so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji, dolgi do enega dne, v primeru mocnega sneženja so možni vecdnevni zastoji. Parkirišca in plocniki so glede na upoštevanje krajevnih potreb spluženi najkasneje v enem dnevu, v primeru moc­nega sne­ženja v vec dneh. Med 22. in 5. uro so možni zastoji oziroma so ceste prevozne z zimsko opremo (zimske pnevmatike in po potrebi verige). Prevoznost je zagotovljena, ce višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Dežurni telefonski številki koncesionarja za izvajanje zimske službe: 02 788 08 26, 02 788 08 24. Obcinska uprava Življenje med Pristavcani Tudi »Pristavcani« se zavedamo, da je delovanje vaških odborov srce in duša mnogih lokalnih sku­pnosti. Naše delo je tudi v preteklem letu temeljilo na prostovoljnem delu posameznikov, ki si prizadevamo za dobrobit svoje vasi in ohranjanje tra­dicionalnih vrednot. Trudili smo se krepiti obcutek pripa­dnosti in povezanosti, zato smo na robu meseca oktobra, ko je na vrata naše haloške vasice potrkal november, izvedli tradicionalno srecanje vaške­ga odbora Pristava. Izpeljali smo cu­dovito druženje, saj smo se ponovno spomnili, kako pomembno je med­generacijsko sodelovanje, ob tem pa stkali nacrte za medsebojno pomoc ter skupno ustvarjanje ugodnega okolja za življenje. Vaške skupnosti imajo kljucno vlogo pri ohranjanju social­ne povezanosti in kakovosti življenja v manjših naseljih, zato bomo tudi v prihodnjem letu stremeli k urejeni okolici in uresnicitvi ciljev v našem okolju. Želimo si, da bi kot odbor po­gosto služili kot most med vašcani in obcinsko upravo, tako da bomo veseli, ce boste predloge, prošnje in pobude krajani naslovili na nas. Le skupaj in povezani smo lahko mocnejši. V imenu celotnega Vaškega odbora Pristava vam želim cudovite in mirne praznike ter obilja polno v novem letu, ki prihaja. Primož Voglar, predsednik VO Pristava Zbrani Pristavcani na tradicionalnem srecanju VO Pristava. Foto: arhiv VO VAŠKI ODBORI Vesti iz VO Mali Okic - Slatina Poslavlja se leto 2024, ki je bilo polno izzivov in tudi uspehov. Komaj smo preboleli spomladansko poze­bo, je bilo tukaj že vroce poletje, ki ni ravno prizaneslo našim vinogradom. Žgoce sonce je botrovalo tudi zgo­dnji trgatvi, v našem koncu pa nismo smeli zamujati s postavitvijo klopotca velikana, ki je tradicija ter ponos našega kraja. V velikem številu smo se krajani zbrali ob postavitvi veli­kana, mladi harmonikarji in ljudski pevci so nam zaigrali ter zapeli. Luštno je bilo. Hvala vsem, ki so se udeležili tega dogodka, in povabljeni spet cez leto dni. Vse naše misli pa so bile po tem dogodku usmerjene k sku­pnemu prostoru, ki si ga želimo zgraditi, saj nam je nujno potreben, kajti mladi in starejši si želijo skupnega prostora za druženje. Idej je veliko. Obcina je dala v razpis partici­pativni proracun, kjer lahko vašcani podajo predloge za izboljšanje svojega kraja. V VO Mali Okic - Slatina nismo dolgo razmišljali, kaj si želimo. Po izidih glasovanja smo ugotovili, da je naš predlog vaški dom na bivši Debeljakovi domaciji obrodil sadove. Zahvaljujem se vsem, ki nas pod­pirajo pri naši ideji in projektu. Ujeli smo še zadnje jesenske dni, ko smo dobili asfaltno prevleko na našem koncu. Na novo se je asfaltiral krajši odsek Mali Okic 1 do številke 3, družina Majhen pa je s to investicijo pridobila novo dovozno pot do doma. Zahvala gospe županji in obcinskemu svetu za vztrajnost. Ker pa gre leto 2024 h koncu, vam želim lepe božicne praznike ter srecno in uspešno leto 2025. Naj bo mirno. Toni Lesjak, predsednik VO Mali Okic - Slatina Nova pridobitev v Vaškem odboru Mali Okic - Slatina je posodobljeni odsek ceste Mali Okic od hišne številke 1 do 3. Foto: arhiv VO Krajani Malega Okica in Slatine so se v velikem številu zbrali na tradicionalni postavitvi klopotca velikana. Vesti iz Gruškovca Ni še dolgo od tega, ko smo si oblekli debele nogavice in se v pustnih kostumih odpravili v Cirkulane. In ni še dolgo od zaslužene nagra­de, ki smo jo pripravili na fašenku v Cirkulanah – nedeljski piknik za vse sodelujoce akterje v naši komicni zgodbi Hiralnice in Gruškovca. Že naslednjo nedeljo smo se spet družili in letos pinki barve našega vaškega odbora predstavljali na vaških igrah in tudi letos osvojili pokal. Ponovno pa smo se odeli v svoje majice Gruškovca in VO Gruškovec zastopali na Pecenkijadi v Cirkulanah in veselo zavrteli kuhalnice. Srecamo se zato, da se ne pozabimo in da iz ure v uro ustvarjamo nove spomine. Spomini nam hitijo tudi na soncen oktobrski dan, ko smo Gruškovcani svoje delo in skrbi nekoliko dali na stran in se srecali na srecanju krajanov 2024. Ob pripra­vah na dogodek vsaka ura hitro mine. Nam je letos še posebej hitro tekla, saj smo se odlocili, da bomo hrano za srecanje pripravljali v lastni režiji. Naši pecejari so meso veselo obracali na žarih, gospodinje pa poskrbele za obilico prilog. Tudi na sladko nismo pozabili, in se razveselili videnega, da se je vec obiskovalcev srecanja odloci­lo in prineslo s seboj sladko pregreho. V letošnjem letu smo našemu, zdaj že tradicionalnemu srecanju krajanov dodali nov dodatek. Srecelov po sim­bolicni ceni dva evra in srecke, ki so v svojih paketih vsebovale precej vecje vrednosti. Nekaj smo kupili, nekaj pa se potrudili, da so nam naši prijatelji podjetniki podarili. Vsi dobitki so pošli v piclih 20 minutah – in ni jih bilo malo. Glavne nagrade, vrtnega žara, se je razveselil Ivan Štum­berger. Ob zares prijetnem druženju smo se nekateri na novo spoznali, z drugimi smo odkrivali stare spomine in ob dobri družbi in domaci muziki zaplesali in se imeli zares lepo. Naj se na tem mestu iskreno zahvalimo vsem, ki ste se povabilu odzvali in se udele­žili tudi letošnjega srecanja krajanov. Zahvala vsem, ki ste s svojimi mocmi pripomogli k ustvarjanju letošnjega dogodka na vasi. Naj velja zahvala vsem in vsakomur posebej, ki s svojo prisotnostjo in vnemo sodelujete na skupnih doživetjih celo leto. Na pragu novega leta naj vam cas na­kloni spoznati prave ljudi, storiti prave reci, ubrati prave poti, v sebi in drugih pa najti le dobre stvari! Srecno 2025! Petra Kolednik, predsednica VO Gruškovec Krajani Gruškovca na skupnem druženju v oktobru VAŠKI ODBORI Po fašenku so se sodelujoci v komicni pustni zgodbi Hiralnice in Gruškovca zasluženo srecali na nedeljskem pikniku. Foto: arhiv VO Dela v VO Cirkulane je vedno dovolj Clani VO Cirkulane smo se vklju­cili v projekt postavitve križeve­ga pota pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu. Do sedaj smo pomagali pri vseh delih, ki so se izvajala na sami trasi. Okrasili smo tudi kapelico Ma­tere Božje z novoletnimi luckami ter božicnim drevesom. Organizirali smo tudi tradicionalno prednovoletno srecanje obcank in ob­canov iz naselja Cirkulane. Zbralo se nas je veliko vašcanov, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše. Nada Koren je namrec organizirala novole­tne delavnice, kjer so otroci ustvarjali vošcilnice in okraske. Vsi skupaj se ji še enkrat lepo zahvaljujemo. Obiskala nas je tudi naša županja An­tonija Žumbar ter nas prijazno nagovo­rila. Druženje ob sprošcenem vzdušju pa je trajalo dolgo v noc. Vsem obcankam in obcanom želimo miren in vesel božic, poln topline in ra­zumevanja, ter srecno in zdravo novo leto 2025. Igo Meznaric, predsednik VO Cirkulane VO Cirkulane je organiziral dobro obiskano prednovoletno srecanje krajanov. Foto: arhiv VO AKTUALNO, DOGODKI Prvi radijski program na obisku v Cirkulanah Šestega novembra 2024 nas je obiskala radijska eki­pa Radia Slovenija. Iz Cirkulan so se ves dan oglašali novinarji Cirila Štuber, Gabrijela Milošic, Julija Kandare in Rok Valencic. Na lokaciji ob športnem parku in po terenu so s sogovorniki predstavili življenje v Halozah v preteklosti, sedanjosti in cilje za prihodnost. Radijce je med vabljenimi gosti obiskala tudi županja Obcine Cirkulane Antonija Žumbar. Mobilni studio Radia Slovenija so si od blizu ogledali otroci iz vrtca Cirkulane in ucenci OŠ Cirkulane - Zavrc. Obcinska uprava Z radijsko ekipo se je srecala tudi županja Antonija Žumbar. Foto: arhiv obcine Prvi na terenu v Obcini Cirkulane Foto: RTV SLO Arina Kojc, 1. a AKTUALNO, DOGODKI Nov turisticni katalog Visit Haloze Na Ptujski Gori je konec septembra potekala predsta­vitev novega kataloga Visit Haloze. Letošnji katalog je v okviru projekta LAS Haloze pripravila Obcina Videm, ki je s še petimi haloškimi obcinami uskladila predstavi­tev turisticnih znamenitosti in ponudnikov na tem ob­mocju. V katalog je vkljucenih vec kot 100 turisticnih ponudnikov in znamenitosti na obmocju Haloz. Župan Brane Kolednik je simbolicno predal katalog v uporabo županji Cirkulan, županoma Žetal in Majšperka ter predstavnicama obcin Podlehnik in Zavrc. Vsaka od obcin je prevzela po 1000 izvodov kataloga, pre­ostali del naklade (izšel je v 10.000 izvodih) pa je dosegljiv v turisticni pisarni na Ptujski Gori, v recepciji na gradu Borl, v TIC-u Haloze v Cirkulanah, Turisticni agenciji Majolka in drugih TIC-ih po Sloveniji. Visit Haloze Župan Obcine Videm je katalog simbolicno razdelil predstavnikom sodelujocih obcin. Foto: Rado Škrjanec Grad Borl s celostno graficno podobo V mesecu novembru je bila spreje­ta celostna graficna podoba gra­du, ki bo v prihodnje služila kot ko­munikacijsko sredstvo za promocijo in trženje gradu Borl kot destinacije v povezavi s Halozami. Avtor podobe je Aleksander Brezlan, oblikovalec, ki je diplomiral na Aka­demiji za likovno umetnost in obliko­vanje v Ljubljani, danes zaposlen kot profesor graficnega oblikovanja. Gra­ficni znak predstavlja silhueto gradu, v katerem ima vsak znak svoj pomen in simbol. Gre za prepoznavno arhitektu­ro in moc gradu, ki že od 12. stoletja stoji na pecini nad reko Dravo. Povezan je z okolico in krajinskimi potenciali. V eni obliki je združenih vec razlicnih simbolov: – rdeca barva poudarja arhitekturno znacilnost gradu s poudarkom na najvišji strehi najstarejšega dela oz. stolpa gradu; – zelena barva poudarja naše naravne danosti, to so gozd, vinogradi in gri­cevnata pokrajina Haloz; – v zeleni barvi je upodobljena silhue­ta ptice, ki ponazarja svobodomisel­nost Haložanov ali krila netopirja, ki domuje na našem gradu; – modra barva predstavlja reko Dravo, ki z gradom sobiva že stoletja. Predstavlja preteklost s trajnostnim razvojem v današnjem casu in prihodnosti. Znak dopolnjuje slogan Preteklost v sedanjosti. Logotip se bo odražal v tiskanih, digitalnih in drugih kanalih promocije in prepoznavnosti gradu Borl. Avtor pravi, da so njegovi ustvarjalni interesi mocno po­vezani s podrocjem graficnega oblikovanja, ilustracije in slikarstva ter vsem, kar je umetnost v svojem najžlahtnej­šem smislu. Prostore naše grajske kavarne je opremil s svojo zbirko umetniških del velikih formatov. Krasi jo šest slik razlicnih dimenzij, podob in izrazitih barvnih odtenkov, ki obiskovalca navdihnejo s toplino in modernostjo prostora.  Svoja slikarska dela je v preteklosti razstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Je prejemnik nekaj vidnejših priznanj na podrocju umetnosti in oblikovanja. Monika Klinc, direktorica Javnega zavoda Belana Cirkulane Logotip gradu Borl je že del promocijskih dejavnosti na digitalnih kanalih, v mesecu novembru in decembru pa je izpostavljen na jumbo plakatu v rondoju na Puhovi cesti na Ptuju, s katerim vabimo obiskovalce na grad in dogodke. AKTUALNO, DOGODKI Grad Borl gostil odmevne dogodke Borl je zaživel z letošnjim ponovnim odprtjem za jav­nost in prvi obiskovalci so bili dobrodošli 20. aprila 2024, ko je bila na gradu tudi prijetna slovesnost. Borl je 1. junija je gostil obcinski praznik Obcine Cirkulane, 8. junija pa je bil prizorišce koncerta Vokalne skupine Ve­seljaki, ki je predstavila uspešnice Slovenske popevke. Glasbeno sta bila obarvana tudi 12. in 14. junij, ko je bil na gradu koncert Komornega zbora Glasis z naslovom Cas je, 14. junija pa je bila na gradu opera Canzone in 31. avgu­sta dogodek Adijo, poletje z Evo in Mihom Kokotom. Grad Borl je bil ob sobotah v oktobru in v zacetku novembra del zgodbe Jesen v Halozah in je sprejel številne obiskovalce, 6. septembra so obiskovalci koncerta ob soju svec doživeli en­kratno glasbeno baletno doživetje, 3. novembra je potekal dogodek Opera na gradu, 9. novembra pa so se obcinstvu predstavili Mladi veseljaki in klapa Dalmari. V sredo, 13. novembra, je bil cas za predstavo Gajaš, brez maske, 17. novembra je bilo posebno doživetje na dogodku Zvocne zgodbe Haloz, nastopila je Sara Korošec - Muzika­caka. Nato se je 23. novembra obcinstvu predstavil Vokalni ansambel Elinor, 30. novembra je sledil nastop Adija Smo­larja, 7. decembra koncert Pricakovanje Komornega zbora Glasis in Vokalne skupine Ivana Cankarja, 15. decembra pa še glasbeno-baletna pravljica Hrestac ob soju svec.  »Na gradu se je odvilo tudi delovno srecanje Destinacije Šta­jerska, izvedli so študijsko turo za slovenske novinarje, srecanje clanov RRA na temo Dravske kolesarske poti, srecanje društva ravnateljev ptujskega in ormoškega obmocja,« je povedala Monika Klinc, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana Cir­kulane, in dodala, da so gostili tudi srecanje z dr. Aleksan­drom Jevškom, ministrom za kohezijo in regionalni razvoj, in ponovno blagoslovili grajsko kapelo ob namestitvi kopije slike glavnega oltarja ter imeli prvi porocni obred. »Vkljucili smo se v promocijsko snemanje video vsebin s Kri­stjanom Cehom v okviru Destinacije Štajerska, program Po­letne muzejske noci, program ob svetovnem dnevu turizma, projekt Dnevov evropske kulturne dedišcine s predstavitvijo filma in pohodniške poti dr. Vladimirja Bracica. Od odprtja gradu smo izvedli malo manj kot 50 turisticnih vodenj za or­ganizirana društva ali šolske skupine,« je zakljucila Monika Klinc, ki pestro dogajanje na gradu Borl napoveduje tudi v letu 2025. TM Foto: Javni zavod Belana Cirkulane AKTUALNO, DOGODKI AKTUALNO, DOGODKI Letošnja idilicna jesen v Halozah Vsako soboto v oktobru in še prvi dve soboti novem­bra je bilo živahno po haloških gricih, saj so v tem casu vinarji na široko odprli vrata kleti in turisticnih kme­tij. Haloške obcine, tudi Obcina Cirkulane, so v sodelovanju z vinarji in društvi pripravile nepozabno Jesen v Halozah, vinsko popotovanje v okviru projekta, ki z leti dobiva na vsebini in je odlicno sprejet. Haloški ponudniki so goste od vsepovsod pricakali na razlic­nih idilicnih haloških lokacijah in jih povabili na degustacije. Ob cudovitih razgledih in dobri družbi so jih razvajali ob moštu, mladem vinu, pecenem kostanju, ocvirkovki, haloški gibanici, kisli juhi z bucnimi žlicniki, pecenicah z zabelje­nim zeljem in praženim krompirjem, gobovi juhi, haloškem sendvicu s tunko in drugimi kulinaricnimi dobrotami. Tudi za organiziran prevoz z avtobusi je bilo dobro poskrbljeno, prepeljali so še vec potnikov kot lani, povecalo se je tudi šte­vilo ponudnikov. Jesen v Halozah se nadaljuje jeseni 2025. Besedilo in foto: TM Vinsko obarvana ponudba na gradu Borl Na obisku v Parku dedišcine v Cirkulanah AKTUALNO, DOGODKI Postavitev križevega pota Med domacini in pohodniki na planinski in pohodni­ški poti k cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu je že vec let tlela želja, da bi ob tej poti obnovili postaje križevega pota. Božjepotna cerkev sv. Ane v Velikem Vrhu stoji na vrhu 301 meter visokega hriba, imenovanega Strabolšak. Zgrajena je bila po narocilu borlskih grofov Sauer ob koncu 17. stoletja, o cemer prica njihov grb na velikem oltarju. Ob vstopu v cerkev nas presenetita kakovostna barocna oprema s konca 17. in zacetka 18. stoletja ter njena pro­stornina, ki je znacilna za romarske cerkve, namenjene za zbiranje množice vernikov. Cerkev je še danes priljubljena romarska tocka, ki jo zlasti na Anino nedeljo v juliju obišce množica ljudi od blizu in dalec. K sv. Ani se mladi zakonci obracajo s prošnjami za srecno poroko in srecen zakon, za otroke in srecen porod. V 18. stoletju so do cerkve zgradili križev pot s 13 kapelicami. Zadnja postaja križevega pota je bila cerkev sv. Ane. Zaradi dotrajanosti so jih porušili že pred drugo svetovno vojno, najvecja na vrhu hriba pa se je ohranila in jo je takratna skupna Obcina Gorišnica obnovila leta 1995. Turisticno društvo Cirkulane je takrat obnovilo celoten križev pot, na mestih nekdanjih kapelic so postavili lesene križe z napisi. Po tej poti romarji vsako leto ob godu sv. Ane množicno romajo proti cerkvi. Obstojeca pohodniška pot spada pod okrilje Planinskega društva Ptuj, od katerega je obcina pridobila soglasje, od Slovenskih državnih gozdov pa služnost, da jo lahko uredi, da bo varna in privlacna za pohodnike in romarje. Z namenom ureditve te poti je bil oblikovan organizacijski odbor, ki je skupaj z Obcino Cirkulane, Župnijo Sv. Barbara v Cirkulanah in Javnega zavoda Belana Cirkulane izvedel vse potrebne dejavnosti. Danes so postaje križevega pota po­stavljene ob poti, ki jo bo v spomladanskih mesecih obcina še dokoncno uredila. Skulpture pa so že postavljene z vašo pomocjo, s pomocjo donatorjev in sponzorjev. Za postavitev skulptur je bilo do 30. novembra 2024 do­niranih 59.770 evrov, kar nas je spodbudilo, da bi v celoti obnovili še XIV. postajo, ki v ta projekt do sedaj ni bila zajeta. Ta postaja je pod spomeniškim varstvom. Sanacija zidu in dodani elementi na XIV. postaji bodo povezani z drugimi 13 in bodo zahtevali še dodatne stroške. Skupni stroški postavitve vseh 13 postaj so do sedaj znašali 49.500 evrov, v to pa še nista všteta nasutje in ureditev okrog temeljev posameznih postaj. Želimo, da bi celoten projekt s posta­vitvijo vseh 13 postaj in z obnovo XIV. postaje križevega pota ter z urejeno potjo zakljucili v zacetku pomladi leta 2025. Soglasje pri obnovi zadnje postaje potrebujemo od Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, kar je pogoj za uspe­šno izvedbo projekta. Hvaležni smo 55 podjetnikom (od tega trem zlatim, enemu srebrnemu in šestim bronastim botrom) iz naše in drugih obcin ter najmanj 500 posameznikom (od tega osmim bro­nastim botrom). Iz srca hvala darovalcem naše obcine in darovalcem iz obcin Markovci, Gorišnica, Ptuj in drugih, ki so se na našo prošnjo zelo pozitivno odzvali. Prav tako se iz srca zahvaljujemo domacim društvom DgB, planinskemu in turisticnemu društvu, društvu upokojencev, PGD Cirkulane in Klubu Halonga. Hvala župnijama Sv. Barbara v Halozah in Sv. Miklavž v Zavrcu, ptujskim župnijam in Župniji sv. Marka za njihovo srebrno in zlato botrstvo. Antonija Žumbar za organizacijski odbor Pogled na križev pot s 13 kapelicami pri cerkvi sv. Ane med obema vojnama (izrez s fotografije) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije Skulpture so postavile pridne roke obcanov, pomagali so tudi sponzorji in donatorji. Foto: arhiv obcine Postaje križevega pota so postavljene ob poti, ki jo bo v spomladanskih mesecih obcina še dokoncno uredila. AKTUALNO Križev pot k sv. Ani je umetniško delo Križev pot k sv. Ani je skrbno obli­kovan in likovno ter izvedbeno premišljen. V ustvarjalnem procesu so najprej nastale štiri razlicne idejne zasnove in nato še dve, pri cemer je vsaka naslednja upoštevala doda­tne želje in tehnicne zahteve, ki jih je izrazil narocnik. Koncni izdelek je tehtno umetniško delo s trajno ume­tniško vrednostjo in obstojnostjo. Postaje križevega pota so oblikovane na sodoben in svež nacin, obenem pa se navezujejo na tradicijo in spominja­jo na kapele. Oblika namenoma vzbuja asociacijo na ribo, simbol Kristusa. Z budnim ocesom pa v obliki postaj prepoznamo tudi stilizirano silhueto matere z detetom (pri cemer debelejši del svetlega nosilca ponazarja postavo žene in tanjši del narocje). Na svetlih nosilcih iz brušenega betona so integrirani in v podlago zabetoni­rani reliefi iz brona, ki predstavljajo motive postaj križevega pota. Reliefi so predhodno rocno modelirani in vsak izmed njih je unikatno umetniško delo s trajno umetniško vrednostjo. Reliefi so modelirani realisticno. Postaje križevega pota so opremljene tudi z napisi, ki se organsko vijejo po izbocenem delu posameznih postaj križevega pota. Na enak nacin sta integrirana rimska številka in križ na plitvejšem delu postaj. Taka rešitev po­globljenih napisov ustvarja igro sve­tlobe in sence, ki prispeva k žlahtnosti izvedbe in namiguje na simboliko kri­ževega pota. Postaje križevega pota so prilagojene tudi terenu, na katerem so postavljene. Tako so postaje vedno obrnjene tako, da se ob vzpenjanju po poti navide­zno odpirajo, saj se srecujemo najprej s tanjšim delom in reliefom in nato z debelejšim delom pokoncne kompo­zicije in napisom na njem. Vsaka posamezna postaja križevega pota je celostno umetniško delo, ki je sestavljeno iz betonskega dela in reli­efa, ki sta nerazdružljiva celota. Razlicice predhodnih idejnih zasnov, oblike postaj križevega pota iz betona, umestitev napisov in drugih elemen­tov na betonske nosilce in unikatne reliefe za križev pot k sv. Ani je med pomladjo 2023 in jesenjo 2024 obli­kovala akademska kiparka Katja Majer iz Maribora. Katja Majer Postaje križevega pota so oblikovane na sodoben in svež nacin, obenem pa se navezujejo na tradicijo in spominjajo na kapele. Foto: arhiv obcine LAS Haloze 2021–2027 bo objavil 1. javni poziv za predložitev razvojnih projektov V sklopu izvajanja Strategije lokal­nega razvoja LAS Haloze bo za obmocje obcin Zavrc, Cirkulane, Vi­dem, Podlehnik, Žetale in Majšperk objavljen prvi javni poziv za predlo­žitev projektov za doseganje ciljev strategije LAS Haloze 2021–2027. LAS Haloze je ena izmed 37 lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji in ena izmed 3000 lokalnih akcijskih skupin iz Evropske unije. Na obmocju LAS Haloze so razlicni deležniki od leta 2007 izvedli nekaj manj kot 150 ra­zvojnih projektov. Javni razpis je namenjen fizicnim osebam, kmetijam, društvom – ne­vladnim organizacijam, s. p.-jem, pod­jetjem, obcinam ter drugim javnim ustanovam, kot so šole, javni zavodi in drugi. Sofinanciranje je namenje­no za projektne ideje, ki prispevajo k razvoju obmocja Haloz na podrocju turizma, vinogradništva, kmetijstva, ekosistemskih storitev, varovanja okolja, proizvodnje hrane višje kako­vosti, digitalizacije poslovnih proce­sov in uvajanja novih tehnologij za izboljšanje kakovosti življenja na po­deželju. Z izvedenimi projekti želimo pripomoci k razvoju Haloz kot regije in destinacije, da postane privlacna ne samo za turiste, ampak tudi za mlade, ki tu živijo ali bi radi prišli v Haloze, da tu ostanejo in si ustvarijo življenje. Evropski kmetijski in kohezijski sklad namenjata sredstva lokalnim akcijskim skupinam za razvoj celotnega obmocja za ustvarjanje dodane vrednosti. Inova­tivni projekti ustvarjajo nekaj novega, kar bo pripomoglo k izboljšanju, pove­zovanju ponudnikov in kmetovalcev v kratke prodajne verige ter širilo prepo­znavnost. Do leta 2027 bo za obmocje LAS Haloze razpisanih nekaj vec kot 1,7 milijona evrov pomoci. Od letos pa vse do vkljucno leta 2027 bo vsako leto objavljen javni razpis, ki bo potekal v dveh sklopih. Sklop A bo namenjen kmetijskemu razvoju, ki ga bo financiral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, razdeljen bo na investicijski del, za katerega se lahko prejme do 65 odstotkov kritja upravi­cenih stroškov, in neinvesticijski del, kjer je sofinanciranje do 80 odstotkov upravicenih stroškov. Sklop B je namenjen regionalnemu razvoju, ki ga financira Evropski sklad za re­gionalni razvoj, ki se prav tako deli na investicijski in nein­vesticijski del, s tem da pri obeh dveh znaša sofinanciranje do 80 odstotkov upravicenih stroškov. Vse zainteresira­ne prijavitelje projektov vabimo, da si vec podrobnosti ogledajo na spletni strani: www.haloze.org, kjer so objavlje­ni vsi dokumenti, vezani na Javni poziv LAS Haloze 2021–2027. Clanstvo v LAS Haloze je brezplacno, trenutno je vclanjenih 110 oseb. Clan­stvo prinaša dostop do tekocih aktual­nih informacij in pravico glasovanja na skupšcini in v organih LAS. Prijavnica je na omenjeni spletni strani. V novembru in v zacetku decembra so se odvile animacijske delavnice na obmocju obcin v Halozah, kjer je potekala predstavitev javnega poziva, udeleženci so imeli priložnost pridobiti informacije, kako ustvariti dobro projektno idejo in kako prijaviti projekt na javni poziv. Odvilo se je šest delavnic. Na vseh delavnicah skupaj je bilo 40 udeležencev. Vodilni partner jih je spodbu­dil k inovativnemu in pozitivnemu ustvarjanju projektov, ki bodo pripomogli k napredku in razvoju celotnega obmocja LAS Haloze. Tjaša Stiplovšek, strokovna sodelavka PRJ Halo AKTUALNO Predvideni rok za predložitev projektov je 20. januar 2025. Lahko se obrnete na vodilnega partnerja LAS Haloze za vsa do­datna vprašanja in posvetovanja po elektronski pošti: las.haloze@halo.si ali telefonu: 02 795 32 00. Po predhodni najavi se lahko oglasite tudi za svetovanje na sedežu LAS Haloze – PRJ Halo, podeželsko razvojno jedro, na naslovu: Cirkulane 56, 2282 Cir­kulane. O vplivu podnebnih sprememb na kakovost življenja … V Klubu Halonga Cirkulane so po­nosni, da lahko tudi »haloška« znanja predstavljajo širši strokovni javnosti in zasluge za to ima prav njihov predsednik mag. Stanislav Golc. Uspešno je namrec pred dne­vi na enem od simpozijev predsta­vil strokovno temo Vpliv klimatskih sprememb na kakovost življenja – var­nost pri delu. Mag. Golca obcanom Obcine Cirkula­ne ni treba posebej predstavljati. Že veckrat je nase opozoril s svojim stro­kovnim, svetovalnim in raziskovalnim delom ter nastopi na pomembnejših konferencah, delavnicah … Ob vsem tem pa je vrsto let zelo aktiven tudi v lokalnem okolju. Na osnovi pridobitve statusa samo­stojnega raziskovalca in svetovalca za projektni management in sisteme vodenja (standardi ISO) je od leta 2004 kot samostojni podjetnik (s. p.) do upokojitve izvajal dela na števnih raziskovalnih in razvojnih projektih. Od leta 2000 je zunanji pogodbeni vodilni presojevalec za sisteme vodenja (ISO 9001, ISO 45001). Leta 1991 je usta­novil tudi Lokalno razvojno agencijo HALO, d. o. o., GIZ RPT – HEI Cirkulane in leta 2000 Klub podjetniških sveto­valcev in strokovnih delavcev Halonga Cirkulane, ki še danes uspešno posluje v lokalnem in regionalnem okolju. Na simpoziju Društva strokovnih de­lavcev in varnostnih inženirjev Ptuj je Golc 3. decembra uspešno predstavil strokovno temo Vpliv klimatskih spre­memb na kakovost življenja – varnost pri delu. Od Slovenskega združenja za kakovost in odlicnost pa je hkrati dobil tudi povabilo, da se s to tematiko pred­stavi še na 33. Mednarodni konferenci kakovosti in odlicnosti, ki bo potekala marca 2025 v Portorožu. »Na predavanju želimo ozavestiti udeležence simpozija o nastanku podnebnih sprememb in predstavi­ti organizacijsko-sistemski pristop k obvladovanju sprememb in posledic­no zmanjševanju tveganj na zdravje in varnost pri delu, kot enem od po­membnih dejavnikov kakovosti življe­nja,« je o tej aktualni temi med drugim povedal Stanislav Golc. TM mag. Stanislav GOLC, univ. dipl. o. d., inž. Foto: arhiv mag. Stanislav Golc PREDSTAVLJAMO VAM Predstavljamo Familijo Posestvo Familija ja nastalo na podlagi dedovanja pre­moženja Jožefa in Terezije Brodnjak v Malem Okicu 15, ki sta posestvo prepustila Stanislavu Brodnjaku st. in Antoniji Brodnjak, rojeni Bratušek, potomki Antona Bra­tuška (Ržaka) iz Paradiža, prav tako vinogradnika. Lahko govorimo o vec kot 100-letni tradiciji vinogradništva v družini. V letu 2010 sta Jožica in Stanislav Brodnjak dokupila od naslednikov predvojnega lastnika Veselica približno pet hektarov zemljišc in vinograda v Velikem Vrhu z zidanico, znano pod imenom »Regentošak«. VINOGRADNIŠKA IN VINARSKA TRADICIJA SE NADALJUJE Celotno posestvo obsega približno 20 hektarov in družina (tri generacije) se je odlocila, da bodo posestvo obudili. V Malem Okicu so obnovili poslopja in vinograde (1974 leta približno 6000 trt). Zaradi izredno težke obdelave so vino­gradništvo na tej lokaciji opustili, skupaj s sosedi združili pa­šnike, zgradili hlev in zaceli ekološko rejo škotskega goveda. Po nakupu vinogradov v Velikem Vrhu se je družina odlocila (tri generacije), da bo obudila vinogradniško in vinarsko tradicijo svojih prednikov in razširila dejavnost kot živinorej­sko-vinogradniško-vinarsko zgodbo. Dosedanja lastnika sta prenesla premoženje na sina Tineta, ki je nosilec dejavnosti, in Blaža, vnukinja Blažka pa je po študiju enologije in ma­nagementa v Kremsu v Avstriji zacela, ob podpori prizna­nih enologov, kletariti. Osnovna vizija posestva je postati – poleg svoje dejavnosti – še osrednja tocka vzhodnega dela Haloz za predstavitev in prodajo visokokakovostnih pridelkov okoliških kmetij in obratov. Cilj je razviti ekosistem povezanih ponudnikov, ki bo cim vecjemu številu domacij omogocil ali olajšal obstanek in razvoj ter na ta nacin še pospešil razvoj Haloz, s svojo neokrnjeno naravo, v novo buticno kulinaricno in turisticno destinacijo. SORTA LAŠKI RIZLING BO POIMENOVANA S STARIM SLOVENSKIM IMENOM GRAŠICA Trenutno domacija Familija obdeluje nekaj vec kot 13 hek­tarov vinogradov, pretežno v terasah, v Velikem Vrhu, ki sodi med sam vrh svetovnih vinogradniških leg, z dolgo tradicijo izjemnih vin s te mikrolokacije v vinogradniškem podokolišu Haloze, vinorodni pokrajini Štajerska. Vinograd je v enem kosu na nadmorski višini med 250 do 320 metrov. Prevladujejo laporna tla v kombinaciji z ilovico in grozdje dozoreva do polne fenolne zrelosti ob jasno izraženih sor­tnih znacilnosti. Vina so kompleksna, zelo mineralna in z jasno izraženim rastišcem. Sorte grozdja v vinogradih so sauvignon, laški rizling, renski rizling, sivi pinot, ranfol, nekaj malega šipona, beli pinot, modri pinot in modra frankinja. Zadnji omenjeni sta bili posajeni tudi na obnovljenem vi­nogradu pod cerkvijo sv. Ane. Na posestvu želimo povrniti sloves sorti laški rizling in jo poimenovati s starim sloven­skim imenom grašica. Osnovna skrb posadke Familije, nosilca dejavnosti Tineta, Blaža, Blažke s partnerjem Mihom in vseh drugih clanov kmeckega gospodarstva in družine, je pridelati socna in pitna vina visoke kakovosti, odlicne salame iz govejega mesa proste in certificirane ekološke reje v Malem Okicu ter sadne sokove iz grozdja in kasneje jabolk. Družina Brodnjak vse izdelke predstavlja pod zašciteno blagovno znamko Posestvo Familija (Familija Estate). Vzporedno z razvojem dejavnosti Posestva Familija Barbara, Blaževa partnerka, s hcerko Brino in partnerjem Srdjanom razvija blagovno znamko Familija Craft, pod katero nasta­jajo unikatni izdelki iz keramike. NA OGLED, DEGUSTACIJO IN NAKUP V DOLANE 36 Za nadaljnji razvoj Familije je družina ustvarila pogoje z izgradnjo vinske kleti v Dolanah 36, kjer so trgovski prostor, predelava, klet in skladišcni prostori. Degustacije in nakupi so možni ob petkih, sobotah in nedeljah popoldne. Za vecje skupine tudi po dogovoru izven omenjenega casa. Naslednja razvojna faza bo izgradnja skladišcnega prostora v Velikem Vrhu v dolini, zatem pa dokoncna obnova »Regen­tošaka« v Velikem Vrhu 6 v gostinsko-prenocitveni objekt z degustacijskim prostorom. Dobrodošli pri nas! Družina Brodnjak Družina Brodnjak v Halozah ohranja vinogradniško in vinarsko tradicijo in širi dejavnost. V Dolanah je že odprta nova vinska klet, tam so trgovski in skladišcni prostori, v tej zgradbi poteka tudi predelava, ljubitelji vina pa so tja vabljeni na degustacije in nakup. PREDSTAVLJAMO VAM, DOGODKI Barbarno letos na Borlu in v Cirkulanah Tradicionalna prireditev Barbarno, ki jo v Društvu za oživitev gradu Borl že vrsto let pripravljamo ob godu farne zavetnice sv. Barbare, je letos prvic potekalo dva dni, in sicer na Borlu in v Cirkulanah. Že v soboto, 30. novembra, smo na Borlu v sodelovanju z Javnim zavo­dom Belana pripravili blagoslov graj­ske kapele Sv. trojice. Mineva namrec 350 let od pozidave, ki sta jo leta 1674 postavila grof Jurij Friderik Sauer in njegova soproga Marija Barbara. Bla­goslov je opravil domaci župnik Jože Pasicnjek, s tem pa bodo v njej po mnogo letih lahko ponovno potekali cerkveni obredi. V GRAJSKO KAPELO SE VRACAJO PREDMETI IN OPREMA Po letošnjem odprtju Borla se v graj­sko kapelo pocasi vracajo predmeti in oprema, ki so bili doslej zaradi varnosti shranjeni drugje. Tako sta bila poleti že vrnjena prižnica in vrata v zakristijo, ob tokratni slovesnosti pa smo nazaj dobili tudi srebrno napisno plošcico in oltar opremili z reprodukcijo glavne oltarne slike. Gre za sliko Marijinega kronanja, na kateri sta pod prizorom kronanja upodobljena doprsna por­treta donatorjev, grofa Jurija Friderika in njegove žene Marije Barbare, ki v rokah ponosno držita model gradu Borl. Slika je bila leta 1993 ukradena. Na osnovi ohranjene crno-bele foto­grafije je bila izdelana reprodukcija, ki vsaj nekoliko nadomešca izgubljeno dragocenost. PO 350 LETIH OD POZIDAVE GRAJSKA KAPELA SV. TROJICE PONOVNO BLAGOSLOVLJENA Srebrna plošcica z Borla, ki jo obisko­valci odslej lahko vidijo v posebni vi­trini ob glavnem oltarju, je zanimiva najdba, ki skorajda nima primere. Od­krili so jo leta 1982 ob obnovi kapele in so jo doslej hranili na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine, OE Maribor. V zidu za glavnim oltarjem so našli vzidano plošco iz belega apnenca, v sredini plošce je bila kvadratna vdolbina, pokrita s pokrovom iz crnega kamna. Pod njim so našli srebrno plošcico velikosti 12 × 11,5 centimetra iz masivnega tol­cenega srebra. Na njej je v preprostem graviranem okvir­ju navedeno, da je dal kapelo Sv. trojice in Device Marije zgraditi grof Jurij Friderik Sauer Borlski, temeljni kamen je položila njegova soproga Marija Barbara, posvetil pa jo je opat Bernard Maurisberg, arhidiakon Savinjske doline in Dravskega polja 30. oktobra 1678. Ob slovesnosti blagoslova kapele je zgodovino grajske kapele predstavila predsednica Društva za oživitev gradu Borl Mira Petrovic, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana Monika Klinc pa je povedala vec o postopkih vracanja dra­gocenosti v kapelo in naših željah ter nacrtih za prihodnost. Zbrane je v imenu Obcine Cirkulane nagovoril podžupan Jernej Golc. Za slovesno vzdušje je s cudovitim a cappella petjem poskrbela Darja Vrtacnik, sopranistka cerkvenega pevskega zbora sv. Marko. TRADICIJA NA BARBARNO NEDELJO SE NADALJUJE Na barbarno nedeljo, 1. decembra, se je v Cirkulanah ob rani in pozni maši ponovno zbralo veliko ljudi. Tudi letos sta s kocijo in v spremstvu konjenice ter castne garde v Cirkulane prispela borlska grof in grofica Sauer, ki sta se udeležila pozne svete maše. Na trgu pred cerkvijo je potekal semanji dan, kjer sta nagovorila potomce svojih nekdanjih podanikov ter sprejela plemenite goste. Letos sta nas prišla obiskat Hubert in Ana Marija Herberstein z Vurberka oz. iz Turisticnega društva Vurberk. Vse od 8. ure zjutraj smo se lahko sprehodili po stojnicah, kjer ni manjkalo rocno izdelanih obrtniških izdelkov, izdel­kov osnovne šole in lokalnih društev, ponudbe hrane in pijace ter lokalnih pridelkov. Veliki in mali smo uživali ob brezplacni vožnji s kocijo Kmetije Kelc ter obisku konjenikov Konjeniškega društva Središce ob Dravi, prav tako pa smo se zabavali ob žongliranju, loko­strelstvu, poslikavi obrazov in balonih z bratoma Malek. Vsem društvom in posameznikom, ki so tudi tokrat ponudili pomoc pri orga­nizaciji in izvedbi Barbarnega 2024, se iskreno zahvaljujemo. Zelo nas veseli, da skupaj oživljamo in ohranjamo tra­dicijo našega lokalnega okolja. Mira Petrovic Na svecanem dogodku ob blagoslovu grajske kapele Sv. trojice na Borlu DOGODKI Borlski grof in grofica Sauer sta se udeležila pozne svete maše v župnijski cerkvi. Na obisk sta prišla tudi Hubert in Ana Marija Herberstein z Vurberka. Najmlajši so se zabavali v družbi bratov Malek in domov odšli tudi s poslikavo na obrazu. Foto: Mateja Golc Pogled na prireditveni prostor na barbarno v Cirkulanah. Dogodek so z obiskom pocastili konjeniki Konjeniškega društva Središce ob Dravi. DELO DRUŠTEV Praznik zahvale za darove narave in življenja V Katoliški cerkvi vsako leto na prvo nedeljo po prazniku vseh svetih praznujemo zahvalno nede­ljo. Praznik zahvale so praznovala že starodavna ljudstva, ki so v zname­nje zahvale in prošnje za blagoslov darovala jecmenove za snope oziro­ma enoletno jagnje. Zahvalna nedelja ali praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, ki jih v življenju prejemamo: svoboda, prijatelji, cas … Zahvalna nedelja pa je tudi praznik cutov, ko strmimo nad barvitostjo in vonji zrele zelenjave in sadja. Obicaj je, da se na to nedeljo v cerkvah pred oltarjem kot zunanji znak zahvale pri­pravi nekakšna razstava celoletnih pridelkov in stvari, za katere smo ali bi morali biti hvaležni. V naši župniji je letos domiselno in barvito dekora­cijo pripravila Marija Kelc iz Gradišc s svojo ekipo, pri sveti maši, ki sta jo s sodelovanjem popestrili birmanki Nia in Ines, pa je župnik Jože Pasicnjek v pridigi poudaril, da nas zahvalna nede­lja vabi, da izrazimo hvaležnost svojim dobrotnikom, saj sami ne zmoremo in ne znamo vsega. Po prebranem pismu zahvale nadškofa Alojzija Cvikla je dodal še svojo zahvalo vsem župnij­skim sodelavcem, ki mu vse od pre­vzema župnije pomagajo pri njenem upravljanju. Prisotne vernike pa je gospod župnik nasmejal z zahvalo ve­roucencem, da ga prenašajo vsakih 14 dni, in pa njihovim staršem, da otroke vestno pošiljajo k verouku. Ker nas zahvalna nedelja »odpira« za bližnjega, smo ta dan pred oltarjem zbirali tudi bolj ali manj polne vrecke Karitasa. Te so clani župnijske Karitas na žegnanjsko nedeljo razdelili med vernike in jih povabili, da jih po svojih zmožnostih napolnijo z darovi za ljudi v stiski. Zbrane darove so clani Karitasa že razdelili med tiste obcane, ki pomoc še kako potrebujejo. Mateja Muršec Na zahvalno nedeljo v župnijski cerkvi sv. Barbare v Cirkulanah Foto: Marjan Emeršic Praznovanje 20. obletnice delovanja Sester Kopinskih Sestre Kopinske so povedale: »Ob ognjišcu domacega doma je zvenela pesem. Ljudska pesem, pesem, ki se prenaša iz roda v rod in pusti v družini sledi. Naše pre­pevanje, naši spomini, naše otroštvo. Otroštvo, ki vedno znova vzklije v nas kakor pozabljeni ogenj. Družina, dru­žinsko petje je nekaj, kar se dogaja doma, mislimo, se je dogajalo. Me sestre, Marija, Terezija, Angela, Pavla, Milena in Slavica, smo zbrale pogum pred vec kot 20 leti, da smo zacele javno delovati in se izpostavljati pred obcinstvom. Pele smo po svoje. Nauceno, ali pa tudi ne. Ni bilo lahko, preprosto. Bile smo vedno druga z drugo. Domace, ljudsko, brez strokov­nega vodenja.« Jesensko popoldne je bilo kot nalašc za pesem, ljudsko pesem, ravno tisto, ki se je Slovenci nekako sramujemo in v hitrem tempu življenja pozabimo na tiste globoke misli in nauke, ki nam jih ta ponuja. Tudi izbrani datum dogodka je bil poseben, saj je bil to rojstni dan njihovega pokojne­ga brata Franceka. Ta dogodek je bil namenjen njemu in seveda tudi bratu Zvonku, ki jih je bodril iz publike, skupaj s številnimi obiskovalci, ki so se udeležili dogodka. Ob tej castitljivi obletnici so Sestre Kopinske v goste povabi­le Fante iz Haloz, Halonga Potepuhe, ki so se jim pridružili še Ljudski godci iz Vidma, Ljubljancane, Tamburaše iz Cirkulan, Folklorno skupino KD Cirkulane, Trstenke, Ljudske godce Škorce ter stare prijatelje Ljudske pevce iz Cirkulan. In da zakljucimo tudi ta clanek z besedami sester: »Hvala, da ste nas sprejeli medse, da ste nas prenašali v vseh teh letih. Me pa smo v teh letih doživele zelo lepe kozmicne trenutke. Do­segle smo kar nekaj zavidljivih rezultatov in smo naše Haloze ponesle ter predstavile po Sloveniji.« Spoštovane Sestre Kopinske, iskreno vam cestitamo ob vašem jubileju. Želimo vam predvsem trdnega zdravja in takšne pozitivne posebne sestrske energije, ki jo oddajate med nas in ki vas spremlja skozi življenje. Petra Kolednik Sestre Kopinske ob 20. obletnici delovanja na koncertu na domacem odru Ob castitljivi obletnici so v goste povabile glasbene prijatelje. Foto: arhiv KD DELO DRUŠTEV Sanjati ni greh topiti skupaj je zacetek, ostati skupaj je napredek. De­lati skupaj je uspeh. Misli, ki nas ženejo skozi naše fol­klorno popotovanje, nekako sledijo tem besedam, pred­vsem pa to, da v tem, kar delamo, preprosto uživamo in nosimo v srcu. V srcu in v lepih spominih venomer nosimo naša gostova­nja. Spomladi nas je pot popeljala proti Sarajevu, v vrocem poletju pa smo se ustavili pri prijateljih FS Bistra. Izjemno smo veseli, da smo nov folklorni splet Koroških plesov se­stavili z našimi Sestrami Kopinski. Poletje smo zakljucili na nastopu pri Otroški folklorni skupini KD Cirkulane, tudi letos stregli na Pecenkijadi, se vrteli na Lükarskem prazniku v Dornavi ter vso sreco zaželeli abrahamovcu Robiju. Izjemno se razveselimo povabila tistih skupin, s katerimi smo se nekoc nekje že srecali. Odzvali smo se povabilu FS Jakšic in letošnjo jesen s ponosno dvignjenimi zastavami ime Slovenije ter obcin Cirkulane in Gorišnica ponesli v Slavonijo. S folklorniki iz Gorišnice smo spletli pristno pri­jateljstvo, ki se bo zagotovo nadgrajevalo. Kljub temu da je slabo vreme odpihnilo nastop v Mariboru, se jesen še ni zakljucila, saj smo pozdrave pošiljali s kožuha­nja v Parku dedišcine in kmalu za tem na jubilejnem koncer­tu Sester Kopinski ob njihovi 20. obletnici. Takoj po koncu koncerta smo vse svoje sile in moci uprli v naš tradicionalni koncert z naslovom Sanjati ni greh. Zaceli smo z reklamo na televiziji in radiju, za ceno, ki žepa ne trga, letaki in plakati, da informacija doseže cim vec ljudi. Vsak od nas je s svojo prisotnostjo in iniciativo pomemben, da svoje poslanstvo opravimo najbolje, kar se da. Tudi v letošnjem letu se je pod folklorne koreografije in kon­cert podpisala Maja Glaser Bedenik, ki svoje znanje razdaja med nas plesalce in zna svoje sanje pretvoriti v zgodbo, ki jo na odru predstavljamo obcinstvu. V letošnjem letu smo medse povabili Otroško folklorno skupino KD Cirkulane, Folklorno skupino Bistra iz Borovnice, na strune tambu­ric Tamburašev iz Cirkulan pa so zasanjano tekle melodije Razkrižja in Bele krajine. Pesmi smo združili z globokimi pesmimi, ki so jih zapele Sestre Kopinski in zaigrali mladi ljudski godci Škorci iz Podlehnika. Nekoc so društvene dejavnosti veljale za samoumevne in tiste, pri katerih noben hobi nic ne stane. Vendar ni cisto tako. Veliko materiala in dobrin krijemo sami, saj se zave­damo, da je naše potovanje tako tudi zagotovljeno. Vsako stvar pred samo izvedbo dobro predebatiramo in išcemo možnosti, kako iz »nic kaj« napraviti »nekaj«. Z minimalnimi stroški ustvariti bela krila in predpasnike, nekatere zadeve predelati in pripraviti za uporabo ter precesati splet po dolgem in po cez, kupiti pasove, trakove, ure, predvsem pa s trdno voljo in dobrimi nameni sešiti in pomagati pri na­stajanju naših kostumov. Seveda se na tem mestu moramo zahvaliti vsem prijateljem, ki nas pri našem delu podpirajo in nam stojijo ob strani, vsem, ki pomagajo iz ozadja. Hvala našim najboljšim prijateljem, našim domacim, ki z nami ner­vozno zrejo na oder, mislec, da bo le vse steklo gladko, hvala našim prijateljem, ki nam omogocajo, da lahko delujemo. Da smo naš koncert Sanjati ni greh pripeljali do zadnje note in smo uspešno opravili jesensko gostovanje v Slavoniji, pa se moramo zahvaliti podjetjem: Fric Stanko, s. p.; Andreja Lendero, s .p.; Pri Ribeku; Pri Žigi, Marjetka Drevenšek, s. p.; Okrepcevalnica Špajza; Tolic, d. o .o.; Harmonike Butolen; EMG, d. o. o.; Jerneja Cingerle Hill Cotage Haloze; S vino in Krcma Janževina (podarjena vina za darila); Vina Zavec; KZ Ptuj; Pekarna Blanka (podarjeni moški predpasniki); Villa Monde in Krona (pice); Servis cistilci; Amaris; Debeljak Anita, s .p.; Monika Kolar, s. p.; Mitja Arbaiter, s. p.; Darko Rakuš, s. p.; Žan Habja­nic, s. p.; Kmetija AS Arnecic; Majina skrinja; Jager; Mesarija Kokol in Mesnica Spirala ter cvetlicarna Vijolica (podarjena dekoracija, ki zdaj krasi poslednji dom našemu župniku Emilu Drevu). Seveda pa se je treba zahvaliti tudi KD Cirku­lane, Obcini Cirkulane ter Obcini Gorišnica, ki sta nam olaj­šali gostovanje v Slavonijo, ki je potekalo s sodelovanjem folklornih skupin iz obeh obcin. Ce strnemo vrste in strnemo misli, smo sposobni narediti cuda. In ravno to vam želimo ob prihajajocih praznikih. Veliko cudes, ki vas bodo vedno pozitivno presenetila in držala v dobri volji. Srecno 2025! Petra Kolednik, predsednica FS KD Cirkulane Na jesenskem gostovanju v Slavoniji s folklorno skupino iz Obcine Gorišnica Folklorniki na nastopu v Borovnici s Sestrami Kopinski Foto: arhiv KD DELO DRUŠTEV Utrinki s tradicionalnega koncerta Sanjati ni greh v vecnamenski dvorani v Cirkulanah Visoko priznanje za Petro Kolednik Petra Kolednik – prejemnica priznanja JSKD OI Ptuj za izjemne dosežke pri organizacijskem delu V ponedeljek, 2. decembra 2024, na predvecer sloven­skega Tega veselega dneva kulture, ko smo obeležili rojstni dan poeta dr. Franceta Prešerna in se poklonili lju­biteljski kulturi na Slovenskem, je Javni sklad za kultur­ne dejavnosti, obmocna izpostava Ptuj (JSKD OI), podelil priznanja najzaslužnejšim ljubiteljskim kulturnikom, ki so s svojim delom v kulturi vidno zaznamovali lokalno in širše okolje. V Kulturnem društvu Cirkulane smo se letos ponovno raz­veselili, saj je priznanje romalo v roke naše clanice Petre Kolednik, tokrat iz folklorne sekcije odrasle folklorne sku­pine. Petra je aktivistka, vsaj tako bi jo lahko opisali z eno besedo. Dejavna je na vec podrocjih, kjer se aktivno posveca problematiki lokalne skupnosti in posebej zavzeto skrbi za Vaški odbor Gruškovec. Zelo aktivno se angažira, da je skupnost povezana, in se zavzema za posodobitev lokalno potrebnih ureditev infrastrukturnih težav, ki še vedno pesti­jo domacine, a njena primarna vloga je vedno vidnejša na polju nematerialnega udejstvovanja v organizaciji in kulturi. Zadnja leta je vse bolj prisotna v vseh segmentih organiza­cije v KD Cirkulane, kjer zapolnjuje vrzeli med posameznimi sekcijami in jih neumorno povezuje v skupen klobcic. Tako se najde kot idejna in programsko-organizacijska vodja prireditve na ravni celotnega društva ob slovenskem kultur­nem prazniku, kjer se povezujejo in predstavijo vse sekcije kulturnega društva v sodelovanju z Osnovno šolo Cirkulane. Vse leto sodeluje z razlicnimi sekcijami, kjer se aktivno vklju­cuje in opravlja delo odlicne koordinatorke, povezovalke in moderatorke. S svojo energijo je vabljena tudi k drugim lokalnim društvom, kjer se izkaže tudi v vlogi pripravljavke scenarija prireditve, ki jo potem tudi moderira in velikokrat izpelje. Na družbenem omrežju Facebook stran Gruškovec s prijateljico Lilijano Kolednik ustvarja poucne digitalne vsebine, ki so posvecene domacemu belanskemu govoru in lokalnemu povezovanju med krajani. V narecju, ki se s svojo monoftongicno podobo in pojoco govorico uvršca med panonska narecja, na prehodu med haloškimi grici in zagorskimi brejgi. Petra je naravna govorka, ki ta govor ponosno ohranja in implementira med širšo javnost, tako v zasebni kot javni sferi, in tako zavestno skrbi za ohranjanje zelo pomembne nesnovne kulturne dedišcine haloških govorov iz vinorodnih Haloz. V njenih oceh kot lucka žari želja po tem, da združuje in tke nitke med generacijami. Njena volja povezati nepovezano in prestopiti bregove med generacijami je obcudovanja vreden dar, ki kot osvežujoc biser sveti v svetu, kjer vlada digitalno dojemanja vsakdana. Njena iskrena prepricanost, da lepa domaca beseda zmeraj najde lepo mesto, je izre­dno nalezljiva. Takšna beseda, ki je pomenska in ima težo, velikokrat vodi v dejanja, ki pripeljejo do povezovalnih do­godkov, ki so unikum. Petrina žlahtna domaca govorica, ki jo ohranja v zelo ar­haicnem tonu belanskega güca iz Gruškofca, je velikokrat pojem lokalno prepoznavnega elementa, ki dela ta govor še kako živ. Naravna govorka, ki svoje besede kaj hitro pre­tvori v pesem in kak govor. Plesalka, ki že desetletje pili in izpopolnjuje svoje korake; zadnja leta ob svojem plesalcu; z veliko navdušenja in dobre volje, predana in pripravljena pasti še v tako globoko brezno neznanega in graditi most zaupanja, tam, kjer je to najpomembneje. Haložanka. S pedigrejem. Belanka z neumorno energijo narediti vse najboljše za svoje, domace lüdi, kot sama rada poudari. Gruškovcanka. Zave­zana svoji domaciji in svoji družini. Brez razmišljanja, da bi kadar koli zapustila svoj lepi domaci breg. Organizatorka z veliko zacetnico. Snuje povezave na lokalni, regionalni in mednarodni ravni, kjer gradi prijateljstva in se trudi pred­stavljati našo bogato kulturno nesnovno dedišcino v plesu in pesmi vsepovsod, z nasmehom na ustnicah in iskricah ciste vere v to, kar pocne. Zapisovalka clankov, ki so kot kronika dogodkov, ki bodo cez desetletja dokaz življenja in dejavnosti neke skupnosti. In še mnogo. Njeni plakati velikokrat krasijo razlicna obeležja in postajajo spominska knjiga nekega casa. Vsako jutro brzi proti delovnemu mestu v Gorišnici in drugim krajem v regiji, kjer se njeni talenti izkazujejo tudi v njeni karieri, predvsem z nacelom: »Kar je nekomu težko, je meni izziv.« Konec. Ga ni. Petra je srecna ob vsem, kar pocne, najbolj pa takrat, kadar se lahko prepusti in zaupa, da bo vse dobro, da bo jutri lep dan. Med svojimi plesalci uživa status spošto­vane predsednice skupine, ki vizionarsko zre v prihodnost, kjer se rojevajo nove zgodbe, ki jim z veseljem prisluhne in pomaga pri njihovi stvaritvi. Kajti ovire so povsod, le presko­citi jih je treba. Zaupljivo strmi v prihodnost in z nasmehom se podaja novim dogodivšcinam nasproti. V plesu in pesmi zveni njeno srecno obdobje, ko se zavrti na plesnem podiju, zapoje iz srca ali pa doma raztegne meh harmonike in kot božajoca sapica v daljavi sledijo melodija in besede njej ljube pesmi: »Ti moja lipa divojcica, si šepetal in objemal me … Morska je najina pravljica ...« (Morska pravljica ansambla Petra Finka). V objemu plesa in iskrenih pogledov, ki odstirajo njene želje, se vrti njeno življenje. Petri iskreno cestitamo! Folklorniki odrasle FS KD Cirkulane, Maja Glaser Bedenik Petra Kolednik je ponosna prejemnica priznanja na podrocju ljubiteljske kulture. Foto: JSKD, izpostava Ptuj DELO DRUŠTEV Zgodbe iz stare skrinje V srcu naše obcine, kjer tradicija srecuje mladostno energijo, Otroška folklorna skupina Cirkulane s ponosom ohranja bogato kulturno dedišcino. Naši mladi plesalci in plesalke s pomocjo pesmi, igre in plesa prepletajo preteklost in sedanjost ter s svojimi nastopi navdušujejo svojo publiko. V soboto, 22. junija 2024, smo izvedli prvi in vsekakor ne­pozaben koncert z naslovom »Zgodbe iz stare skrinje«, kjer smo s plesom, pesmijo in zgodbami obudili spomine na mladost in pretekle case. Ta vecer je v marsikom vzbudil toplino, ponos in željo po povezovanju z našo zgodovino. Vsak plesni korak, vsaka melodija in vsak nasmeh na odru so pricali o trudu, ki ga otroci skupaj z mentorico vlagamo v ohranjanje folklorne umetnosti. Na koncertu so se pred­stavili tudi otroci iz vrtca Cirkulane, skupina Metulji, ki so na odru prikazali nekdanje igrarije in vragolije s spletom Ob potoku Bela. Hvala naši Ani Crnivec, ki je s svojo vnu­kinjo Geli Crnivec pripovedovala zgodbe iz stare skrinje in tako s svojim igralskim delom popestrila naš koncert. Hvala Vitu Maucicu in Teu Crnivcu za pevski del in hvala Folklorni skupini Cirkulane za odplesane korake koroških plesov in plesov iz Obreža. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tega dogodka, še posebej pa našim pokroviteljem, ki so s svojo podporo omogocili uresnicitev naših nacr­tov. Hvala podjetjem: Stanko Fric, s. p.; ADK, d. o. o.; Inovatio, d. o. o.; Pekarna Blanka; GT Gorsko skeletne hiše; KLEMM Va­rovanje, d. o. o.; S Vino; Tilen Sedlak, s. p.; D&Ž Gradnje; Žan Habjanic, s. p.; Anita Debeljak, s. p.; TOLIC, d. o. o.; Okrepceval­nica pri Žigi, Marjeta Drevenšek, s. p.; PRLEK burger, Katja Šuen, s. p.; Car Max, Maks Mlakar, s. p.; Frizi Beer kraft pivovarna; Cvetlicarna Rožmarin; Cvetlicarna Vijolica; Kmetija Vindiš­-Belšak; ter Špeli Tolic, Moniki Klinc in Dejanu Krajncu, Darku Obranu, Andreju Milošicu in Lidiji Tement. V plesni sezoni 2024/2025 z zagnanostjo vadimo in izpo­polnjujemo plesne korake, da bomo pripravljeni na nove nastope. Že 16. novembra 2024 je starejša otroška folklorna skupina sodelovala na koncertu »Sanjati ni greh«, kjer smo z veseljem in ponosom sodelovali. Ob tej priložnosti vabimo vse otroke od 1. do 7. razreda, da se nam pridružijo v carobni plesni pravljici. Skupaj bomo raziskovali bogastvo naše dedišcine, spletali nova prijatelj­stva in ustvarjali nepozabne spomine. Plesalci in plesalke OFS KD Cirkulane z mentorico Barbaro Letonja Otroška folklorna skupina Cirkulane je nastopila tudi na koncertu Sanjati ni greh. DELO DRUŠTEV Mladi folklorniki s svojim nastopi navdušujejo obcinstvo. Foto: arhiv FS Na odrskih deskah je spet živahno Jeseni, ko se zacne po dolinah vle­ci nadležna megla in so veceri vse daljši ter dnevi vedno krajši, je že tradicionalno cas, ko spet zaživijo cirkulanske odrske deske. Tudi letos ni bilo nic drugace. Tokrat smo pri­prave na premiero zaceli že nekoliko prej kot lani. Prvo srecanje sredi oktobra je bilo še bolj družabne narave. Namenjeno pa je bilo tudi preverbi, koliko je trenu­tno v skupini aktivnih clanov, in zbi­ranju predlogov, kaj uprizoriti v novi sezoni. Vsi prisotni smo se strinjali, da bi tokrat posegli po kakšnem drugem avtorju. Zadnja leta smo namrec ve­cinoma uprizarjali dela našega rež­iserja Toncka Žumbarja. Ponovno smo se srecali konec oktobra in takrat smo konkretno dorekli, kako in kaj. Soglasno smo sklenili, da v sezoni 2024/2025 uprizorimo Partljicevo ko­medijo Moj ata, socialisticni kulak in si s tem uresnicili vecletno željo. Izbira dela nas je postavila pred nekaj kon­kretnih izzivov. Naš oder zaradi majh­nosti ni ravno primeren za uprizoritev omenjenega dela, pa tudi starostna in spolna struktura skupine se nista po­krivali z razpoložljivimi vlogami. A smo s pomocjo našega režiserja Toncka, ki je delo priredil za naš oder, težave uspešno rešili. Letošnja igralska zasedba je sicer nekoliko manjša od lanske, a prav tako starostno in znacajsko mešana. Med nami so clani z bogatimi igralskimi izkušnjami in tisti, ki se šele uva­jajo v lepote gledališke igre, ter taki, ki bodo na januarski premieri naredili prve korake na gledaliških deskah. Ne­kateri igralci pa se bodo po sili razmer tokrat preizkusili v drugih vlogah. Dogajanje komedije je postavljeno v drugo polovico prej­šnjega stoletja, v burne case po koncu druge svetovne vojne, ko so se vzpostavljali novi odnosi med ljudmi. Kako se nam je uspelo vživeti v case, ki se jih spominjajo le redki posamezniki, vecina pa jih pozna samo po pripovedovanju ali iz ur zgodovine v šoli, boste lahko videli zadnji januar­ski in prvi februarski vikend. Se že veselimo ponovnega srecanja. Mateja Muršec Odrasla gledališka skupina z režiserjem Tonckom Žumbarjem pripravlja novo odrsko uprizoritev. Foto: Janja Solina Crnivec DELO DRUŠTEV Mladi s podeželja ustanovili Društvo IFYE Slovenija Mladim podeželanom odpreti okno v svet novih spoznanj, dobrih praks in osebne rasti! To je poslanstvo naše ekipe IFYE. Poslan­stvo, ki nas druži že šest let, in po­slanstvo, ki je v nas vzbudilo željo po ustanovitvi Društva za mednarodne mladinske izmenjave podeželanov Slovenije. V novembru smo predstavniki osmih društev podeželske mladine in Zveze slovenske podeželske mladine sogla­sno podprli ustanovitev IFYE Slovenija. Mateja Golc pa je postala prva predse­dnica društva. To pomeni, da ima Slo­venija po šestih letih (od leta 2018 se izmenjave izvajajo preko ZSPM-ja) tudi uradno svoje društvo za organizacijo izmenjav, ki deluje pod IFYE Europe in v tesnem sodelovanju z Zvezo sloven­ske podeželske mladine. MED NAMENI DRUŠTVA IZPOSTAVLJAMO Povezovanje, sodelovanje in druženje mladih na podeželju in tistih, ki cutijo pripadnost s podeželjem. Prek druže­nja in povezovanja jih želimo izobraziti ter opolnomociti za življenje na pode­želju. Izmenjave mladih podeželanov na kmetije gostiteljice v tujino in po Sloveniji, ki so clanice IFYE ali katere izmed drugih organizacij za izmenjave ali za mlade podeželane ter pomoc sle­dnjim pri organizaciji, financna pomoc in podpora pri mobilnosti. Sprejemanje podeželanov iz tujine in organiziranje bivanja pri kmetijah go­stiteljicah ter omogocanje podpore pri mobilnosti. Želimo si, da bi bilo to društvo društvo povezovanja, odkrivanja novih znanj in poznanstev, društvo veselih, prijaznih in solidarnih ljudi. Da bomo s svojim delom in energijo pripomogli k razvoju pode­želja in možnostih mladih s podeželja, da bomo navduševali drug drugega ter mlade podeželane po Sloveniji in svetu. Predvsem pa, da bomo cim vec mladim omogocili, da se odpravijo v svet in s tem spoznajo nove kulture, prijatelje, doživi­jo nepozabne izkušnje, se naucijo samo­stojnosti, novih kmetijskih tehnik, tujega jezika, sodelovanja in odgovornosti. Cisto vsak podeželan si zasluži, da vsaj enkrat doživi izkušnjo IFYE! Vabimo vas, da ce vas je zgoraj opi­sano vsaj malo pritegnilo, nam pišite na: ifye@zspm.si in z veseljem vam bomo našo dejavnost predstavili tudi podrobneje. Prijave za kmetije gostite­ljice in za udeležence izmenjav v 2025 pa potekajo od 16. decembra 2024, vabljeni, da obišcete spletno stran www.zspm.si, kjer boste našli veliko zanimivih in uporabnih informacij. Ekipa IFYE Slovenija Novoizvoljena predsednica IFYE Slovenija Mateja Golc Foto: Julija Kordež Skupinska fotografija vseh prisotnih na ustanovnem obcnem zboru. Foto: Julija Kordež DELO DRUŠTEV Dogodki v DVS Haloze V oktobru, novembru in decembru so vinogradniki Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze pripra­vili številne dogodke v sklopu martinovanja ter izobra­ževanja vinogradnikov, clanov društva o negi in stanju mladih vin letnika 2024. Pri Sveti Ani v Velikem Vrhu so v nedeljo, 10. novembra 2024, organizirali že tradicionalno martinovanje, ki je bilo letos še posebej obiskano, saj so ob tej priložnosti svecano odprli obnovljeno klet. Od tu se odpira cudovit razgled: na vaši desni vse do hrvaškega Zagorja, na levi pa vse do Ptujske­ga gradu in zadaj Pohorja. Seveda pa so vsi haloški grici, s katerimi je cerkev obdana, posejani s trtami. Ne smemo pa pozabiti tudi na žlahtno kapljico, ki je tukaj nikoli ne manjka. Klet je zato bogato založena z vini lokalnih vinogradnikov, ki se trudijo in živijo z in za Haloze, trte in vino. V želji, da vsakemu gostu, turistu ali domacemu mimoido­cemu ponudijo delcek mozaika, v katerega so sestavljene Haloze, so se vinogradniki DVS Haloze v letu 2023 odlocili poustvariti prostor za degustacije in hrambo vina na tej cudoviti lokaciji. Prireditev so s svojo navzocnostjo pocastili županja Obcine Cirkulane Antonija Žumbar, župan obcine Podlehnik Se­bastjan Toplak in župan Obcine Markovci Milan Gabrovec. Dogodek je s svojo pozitivno energijo in simpaticnim na­smehom popestrila tudi 9. ptujska vinska kraljica Lucija Kramer, ki je že naslednji dan na ptujski mestni tržnici pre­dala svojo krono svoji naslednici. Vinogradniki DVS Haloze so v teh mesecih organizirali tudi delavnice pokušnje mladih vin. Delavnice so se odvijale v gasilskem domu Tržec, v Cirkulanah, v kleti pri Sveti Ani in Doleni. Na vsaki delavnici je bil prisoten strokovnjak s podrocja vinogradništva in vinarstva. Vse delavnice so bile dobro obiskane, prinesena vina pa, kljub kolicinsko slabše­mu letniku, dobre kakovosti. Ob prihajajocih praznikih vam vinogradniki DVS Haloze želimo lepe in mirne praznike ter uspešen vstop v novo leto 2025. DVS Haloze Svecano odprtje obnovljene kleti pri Sveti Ani Prva delavnica v kleti pri Sveti Ani. Foto: arhiv društva Društvo gospodinj skrbi za Park dedišcine, ohranja krompirjeve jedi V Društvo gospodinj Cirkulane se cez leto veliko do­gaja. Clani redno skrbimo da je vrt v Parku kulturne dedišcine Cirkulane urejen, da so sadike okopane, zrele zeli pospravljene. Proti jeseni in zimi smo poskrbeli, da je vrt bil oplet in oci­šcen vsega plevela ter tako pripravljen na prezimovanje. Dosadili smo manjkajoca zelišca in trajnice, posadili pa tudi zimski cesen. Ker je nekaj gredic ostalo praznih, bomo spo­mladi posadili nekaj zelišc in trajnic. Skratka, urejen vrt je lahko ponos vseh gospodinj našega društva. V oktobru smo izvedli že tradicionalni krompirjev dan. Z raz­licnimi krompirjevimi izdelki, kot so krompirjev cips, pom­frit, krompirjeva gibanica, krompirjev golaž, krompirjeva solata, krompirjevi koketi, smo pogostili naše najmlajše iz vrtca, nato pa še vse osnovnošolce in ucitelje. Vsi so bili za­dovoljni in veseli pogostitve. Obljubili so, da nas v prihodnje spet obišcejo na takšnih prireditvah. Z ekipo smo sodelovali na tekmova­nju peke ciganskih pecenk. Na obcin­skem prazniku na gradu Borl smo z ekipo clanic sodelovali s pogostitvijo vseh obiskovalcev in s peko peciva za obiskovalce. Pekli smo tudi peciva za gospoda župnika ob pogostitvi vseh povabljenih duhovnikov ob njihovem srecanju. Za društvo vinogradnikov smo spekli pecivo in pripravili pogostitev ob krstu mošta, odprtju obnovljene kleti in sne­manju klopotca pri Sv. Ani. Kljub hla­dnemu in vetrovnemu vremenu so vsi obiskovalci bili zadovoljni. Ob bližajocih se prazniki vam vsem želimo vesel in blagoslovljen božic, v novem letu pa obilo zdravja, osebne srece in miru. Ivan Tetickovic, tajnik Društva gospodinj Cirkulane DELO DRUŠTEV Ekipa za urejanje vrta Vrt v Parku kulturne dedišcine Cirkulane je spet v novi preobleki. Kuhanje krompirjevega golaža Krompirjevo nabodalo Krompirjevi kroketi V oktobru smo izvedli že tradicionalni krompirjev dan. Foto: arhiv društva DELO DRUŠTEV Društvo upokojencev ob koncu leta 2024 V Društvu upokojencev Cirkulane se vedno veliko dogaja. Naši prosto­voljci v okviru programa Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Starejši za starejše so v zakljucni fazi obiskov starejših obcanov v obcini. Na špor­tnem podrocju se naši clani vsak to­rek družijo ob igranju pikada in kart, s cimer ohranjajo formo za prihajajoca tekmovanja. Vsak prvi ponedeljek v mesecu organiziramo pohode po krajih v obcini – vabimo vas, da se nam pridružite! Strelci se ob nedeljah udeležujejo tekmovanj v streljanju z zracno puško in pištolo, med drugim tudi na adventnem turnirju na strelišcu Fric v Dolanah. Rokodelci so se oktobra udeležili razstave rokodelcev pri PZDU Ptuj v Dornavi. Pred nami pa je bila še ena pomemb­na priložnost, ko smo 17. decembra 2024 v Vecnamenski dvorani Cirkulane organizirali razstavo rocnih del svojih clanov. Razstava je zajemala tudi pokale naših športnikov, osvojene na razlicnih tekmovanjih. IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI IN SODELOVANJE S STROKOVNJAKI Meseca avgusta smo sodelovali v študijskih krožkih z na­slovoma Varna vožnja starejših in Celostna oskrba starejših. V prvem krožku smo osvežili znanje o cestnoprometnih predpisih, se preizkusili v prakticni vožnji skozi križišca in vadili varno vožnjo na poligonu AMZS na Vranskem. Pri krožku Celostna oskrba starejših so sodelovali zunanji strokovnjaki, med drugim gospa Špela Tolic iz Zavoda ŠTOS, sodelavke s Centra za socialno delo Ptuj in naša županja, ki nam je predstavila vizijo oskrbe starejših v obcini ter projekt Katarinine vasi. Obiskali smo tudi dom starostnikov dr. Jožeta Potrca v Poljcanah. Krožek sta uspešno vodila dol­goletna mentorja Andragoškega centra Slovenije – Danica Ranfl, univ. dipl. oec., in mag. Stanislav Golc, oba aktivna clana Društva upokojencev Cirkulane. VESELI DECEMBER Decembra smo druženje zakljucili z razstavo rocnih del. Vsem obcanom želimo miru, zdravja, spoštovanja, strpnosti, veselja in medsebojnega sožitja. Matilda Golc Pri gasilcih dela nikoli ne zmanjka V zacetku maja smo pristopili k organizaciji 1. gasilskega tek­movanja Gasilske zveze Markovci - Cirkulane - Zavrc. Tekmovanje smo izpeljali 15. junija, društvo pa smo zastopali s kar šestimi desetinami. Naše ekipe so se odlicno odrezale, saj smo dosegli dobre rezultate. Kar trikrat smo dosegli prvo mesto, tretje mesto, peto mesto in osmo mesto. Ekipe, ki so zasedle prva mesta, so se 28. in 29. septembra udeležile regijskega tekmovanja, ki je poteka­lo v Gorišnici. Iskrene cestitke vsem ekipam. Hvala Gasilski zvezi MCZ za izkazano zaupanje ter dobro sodelo­vanje. V petek, 30. avgusta, smo se odpravi­li na strokovno ekskurzijo v Bosno in Hercegovino, natancneje v Tuzlo. Tam smo si ogledali poklicno Gasilsko bri­gado Tuzla ter njihovo PGD Tuzla, ki je drugo najstarejše prostovoljno ga­silsko društvo v Bosni in Hercegovini, saj delujejo že castitljivih 141 let. Zelo toplo so nas sprejeli, nato pa smo v njihovih prostorih izvedeli nekaj vec o samem delovanju društva, o clanih v društvu ter njihovih intervencijah, ki jih ni malo. Po koncanem uradnem delu smo si izmenjali nekaj majhnih pozornosti, ki krasijo naše prostore. Naslednji dan smo si ogledali zname­nitosti mesta Tuzla in tudi Panonska jezera, kjer smo se kasneje kopali. Na poti domov smo si ogledali tudi zna­menito jezero Modrac, ki se razlega kar na 17 kvadratnih kilometrih površine. V mesecu požarne varnosti smo 9. ok­tobra clani izvedli evakuacijo v vrtcu Cirkulane in na OŠ Cirkulane - Zavrc. Najmlajši so se opogumili ter ob priso­tnosti in pomoci našega clana pogasili požar. Osnovnošolcem smo prikazali reševanje ujete osebe v prostoru. Nato so se preizkusili z izolirnim dihalnim aparatom ter v gašenju s peno. GRADIMO NOV GASILSKI DOM Skupaj z Obcino Cirkulane smo 13. oktobra smo organizirali položitev te­meljnega kamna za naš novi gasilski dom. Na prireditvi se nam je pridružil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar. Hvala vsem govorni­kom za izrecene lepe besede. Zahvala pa gre Obcini Cirkulane, obcinskemu svetu ter županji Antoniji Žumbar, saj smo po dolgih letih pogovorov nare­dili skupni korak ter zaceli izgradnjo novega gasilskega doma. Dom, ki se sedaj gradi, ne bo služil le nam, ampak tudi Društvu upokojencev Cirkulane, Društvu mladih Cirkulane, Civilni zašci­ti Obcine Cirkulane, skratka obcankam in obcanom. V mesecu novembru so se naše clani­ce udeležile drugega srecanja clanic GZ MCZ, ki je letos potekalo vse od Ormoža do Obcine Markovci. V soboto, 23. novembra, smo gostili drugo sreca­nje veteranov Gasilske zveze Markovci - Cirkulane - Zavrc. Vse skupaj se nas je zbralo 90, kar je lepo število veteranov in veterank iz naše zveze. Hvala Gasil­ski zvezi MCZ za izkazano zaupanje. V zacetku decembra smo zaceli z obi­skovanjem naših obcank in obcanov, ko smo jim predali gasilski koledar. Go­stili smo tudi božicne delavnice gasil­ske mladine, kjer so najmlajši izdelovali vošcilnice, naše clanice in clani pa so jim pripravili palacinke, s katerimi so se kasneje posladkali. Spoštovane obcanke in obcani, želimo vam mirne in blagoslovljene božicne praznike v krogu svojih domacih. V letu, ki prihaja, pa vam želimo obilico zdravja, osebnega zadovoljstva in so­cutja do tistih, ki so pomoci potrebni! V slogi je moc, z gasilskim pozdravom NA POMOC! Kristijan Kokot, predsednik PGD Cirkulane V Cirkulanah je bilo prvo gasilsko tekmovanje novoustanovoljene gasilske zveze. DELO DRUŠTEV Gasilci na strokovni ekskurziji v Bosni in Hercegovini konec avgusta V Cirkulanah je potekalo drugo srecanje veteranov GZ Markovci - Cirkulane - Zavrc V predpraznicnih dneh smo v PGD Cirkulane organizirali tudi božicne delavnice za gasilski podmladek. Položili temeljni kamen za nov gasilski dom V Cirkulanah pred gasilskim do­mom je bilo v nedeljo, 13. ok­tobra, nadvse slovesno, saj so v središcu obcine položili temeljni kamen za izgradnji novega gasilske­ga doma. Vrednost pogodbenih del znaša 564.664 evrov z vkljucenim davkom na dodano vrednost. Slav­nostnega dogodka se je udeležil tudi Zvonko Glažar, poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Za clane PGD Cirkulane je bil to težko pricakovan dan, novo lokacijo so iz­brali v neposredni bližini starega gasilskega doma. Ceprav je Obcina Cirkulane najprej nacrtovala gradnjo gasilskega doma na lokaciji izven središca Cirkulan in celo kupila pri­merno zemljišce za gradnjo, pa so se na pobudo obcanov odlocili, da gasilski dom zgradijo v središcu Cirkulan, bližje sedanjemu domu. Želja vecine prebivalcev je bila izglaso­vana v obcinskem svetu. Županja Obcine Cirkulane Antonija Žumbar je povedala, da jih je k odlocitvi, da zgradijo nov gasilski dom, vodilo tudi dejstvo, da je obstojeci dom, star dobrih 70 let, v slabem stanju in ne ustreza vec sodobnim standardom. »Delo naših gasilcev je prostovoljno, delajo zastonj in si tudi zato zaslu­žijo gasilski dom, v katerem bodo imeli za svoje delo takšne pogoje kot vecina gasilcev v državi,« je ob položitvi temelj­nega kamna dejala županja Žumbar. Temeljni kamen so odkrili mladi cirkulanski gasilci, temeljno plošco pa so dvignili županja Antonija Žumbar, predsednik PGD Cirkulane Kristijan Kokot in poveljnik PGD Cirkulane Peter Kelc, blagoslov pa je opravil župnik Jožef Pasicnjek. Kristijan Kokot, predsednik cirkulanskih gasilcev, je na slavnostnem dogodku povedal, da je preteklo kar nekaj let in sanj v upanju na nov gasilski dom, in dodal: »Zdaj je vse to postalo resnicnost in novi gasilski dom bo vec kot le zgradba. Za nas bo naš drugi dom, za naše najmlajše pa okolje, kjer bodo odrašcali, spoznavali tehnike gasilstva, prido­bivali znanje za prihodnost. Hvaležni smo obcini in obcanom za pomoc in podporo in se veselimo slavnostnega odprtja novega doma.« TM Utrinki s težko pricakovanega slavnostnega dogodka v Cirkulanah. Foto: C. Goznik DELO DRUŠTEV Zbrani ob temeljnem kamnu v Cirkulanah, na parceli, kjer gradnja novega gasilskega doma poteka po terminskem planu. Foto: TM Podravska gasilska regija letos praznuje 40-letnico obstoja V Dominikanskem samostanu na Ptuju je bila v petek, 29. novem­bra, svecana akademija ob 40-letnici delovanja Podravske gasilske regije, ene od 17 gasilskih regij v Sloveniji. Podravska gasilska regija se razprosti­ra na obmocju 29 obcin in upravnih enot Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Lenart. Združuje 15 gasilskih zvez, 106 prostovoljnih gasilskih društev, po zadnjih podatkih pa je vanjo vkljuce­nih 15.000 clanov in clanic. Ob jubi­leju je Svet Podravske gasilske regije predstavil zbornik, kjer so na okrog 300 straneh predstavljene zgodovina, organiziranost, opremljenost in dejav­nosti regije. Zbrane na slovesnosti sta nagovorila predsednik Sveta Podravske gasilske regije mag. Dejan Jurkovic in regij­ski poveljnik Dušan Vižintin, slavnostni govorec pa je bil Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je v nagovoru izrazil spoštovanje in zahvalo vsem clanom gasilske organizacije, vodstvu in clanom regije pa cestital ob letošnjem jubileju. Ob castitljivi obletnici je gasilcem cestital tudi podžupan Mestne obcine Ptuj Boštjan Šeruga, lokalnim skupnostim, organizacijam, zvezam, društvom in posameznikom pa so ob tej priložnosti v zahvalo za sodelovanje podelili vec kot 300 spominskih medalj in plaket. TM Nagrajenci Gasilske zveze Markovci - Cirkulane - Zavrc in predstavniki obcin v gasilski zvezi na slavnostni podelitvi spominskih medalj in plaket DELO DRUŠTEV Utrinek s slavnostnega dogodka v Dominikanskem samostanu na Ptuju. Foto: Crtomir Goznik Spoštovani obcani in obcanke! Zadnji mesec leta 2024 je že tukaj in tudi v naših šolskih hiškah smo zako­rakali vanj polni decembrske energije in pricakovanj. Nedolgo nazaj smo po­novno sedli v šolske klopi, zdaj pa se že podimo novim izzivom naproti; izzi­vom, ki jih bo nasulo novo koledarsko leto. V celotnem jesenskem casu je bilo pri nas pestro, na žalost tudi žalostno, predvsem pa podobno zvedavemu poplesavanju jesenskih listov, ki so v ritmu poezije padali z dreves. Izvedli smo precej nacrtovanih dejavnosti. Tako v šoli kot v vrtcu smo se med svojim delovanjem nenehno pove­zovali z lokalno skupnostjo, društvi in drugimi deležniki, ki skrbijo, da je naš šolski in vrtcevski vsakdan lepši. Za vso pomoc in podporo se vsem iskre­no zahvaljujemo in si želimo mocnega sodelovanja in povezovanja tudi v pri­hodnje. Tako je vcasih pri nas: drvimo in hitimo v želji, da kar se da napolni­mo radovedne možgancke, pa vendar se velikokrat ustavimo in se zavemo, da se konec koncev ucimo za življe­nje. V letošnje šolsko leto smo stopili z novostmi, a smo se hitro »ulovili« in ugotovili, da so to skupni trenutki pod streho šolske hiške, ki prinašajo nove izkušnje in spoznanja. Zdaj pa že drvimo praznicnemu casu napro­ti in pridno vadimo plesne korake in deklamacije ter izdelujemo praznicne izdelke, ki jih bomo ponosno pokazali na naši prireditvi in stojnicah. Vemo, da se skrivnost praznikov, ki so pred vrati, ne skriva le v dobrih možeh in njihovih pomocnikih: toplina in luc smo mi vsi, le »zabrleti« moramo skupaj. Tako lahko za naše radovedne malcke ustvarjamo boljši in lepši jutri. Želim vam cudovite, mirne in lepe pra­znike, naj vas napolnijo s sreco, zdrav­jem in obilico notranjega zadovoljstva.  Ravnateljica Suzana Petek Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane - Zavrc. Foto: arhiv OŠ Najlepši utrinki iz vrtca V našem vrtcu Cirkulane je vedno veselo. Medse smo sprejeli novince, ki so se vrtcevskega vsakdana zelo dobro navadili in z novimi prijatelji stkali prijateljske vezi. Za nami je že kar nekaj dejavnosti in projektov. Tako smo prvi teden v oktobru praznovali prav mi – otroci – in obe­ležili teden otroka. V tem tednu so nam vzgojiteljice obogatile vrtcevski vsak­dan s pestrimi dejavnostmi, v katerih smo z veseljem in zanimanjem sodelovali. Izpeljali smo projekt Ulice otro­kom, se družili z dedki in babicami, odšli v vrtcevski kino, ustvarjali iz naravnega materiala in se posladkali z okusnimi pecenimi kostanji. Oktobra pa smo obeležili tudi mesec požarne varnosti. Uspešno smo izvedli evakuacijsko vajo, za kar se zahvaljuje­mo svojim predanim gasilcem. Ogledali smo si tudi gasilski avtomobil in se preizkusili v »gašenju«. Šlo nam je odlicno. Naše brboncice pa so razvajali clani in clanice društva go­spodinj, ki so eno oktobrsko dopoldne spekli in skuhali dobrote iz krompirja. Mmmm, kako je bilo dobro. Tretji teden v novembru pa obeležuje­mo dan slovenske hrane. Slovenski tra­dicionalni zajtrk je vseslovenski projekt, ki poudarja pomen zdrave prehrane, lokalno pridelane hrane in kulturne de­dišcine. Namenjen je ozavešcanju otrok in širše javnosti o pomenu zajtrka ter lokalno pridelanih živil. Tudi v vrtcu Cirkulane so nam vzgoji­teljice pripravile prav poseben zajtrk. V našem skupnem prostoru so pripravile mizice in pogrinjke in povabile vse sku­pine na skupni zajtrk. Za vse nas je bilo to posebno doživetje, hkrati pa smo krepili zavedanje o zdravem nacinu življenja in podpirali lokalno pridelavo hrane. Sedaj pa se že pripravljamo na »veseli december«, ki bo vse­kakor praznicno obarvan. Zelo se že veselimo luck, okraše­vanja, petja praznicnih pesmi in seveda obiska dobrih mož. Vsem vam pa želimo, da praznicne dneve preživite v krogu svojih najdražjih in ljudi, ki jih imate radi. Otroci iz vrtca z vzgojiteljicami Foto: arhiv vrtca DELO DRUŠTEV DELO DRUŠTEV V prvem razredu je živahno, ustvarjalno in poucno V ponedeljek, 2. septembra 2024, je naša šolska hiška ponovno zaživela. Ta dan je bil prav poseben za ucence, ki so prvic »preskocili« šolski prag. V Cirku­lanah je tako 18 prvošolckov zvedavo stopilo novi življenjski zgodbi naproti. Dobrodošlico jim je izrekla in jih na­govorila ravnateljica šole, ga. Suzana Petek, prav tako pa so se ji pridružili predstavniki PP Gorišnica. Ucence je nagovorila tudi županja Obcine Cir­kulane, ga. Antonija Žumbar, ki jim je zaželela cudovito popotnico na pragu nove življenjske poti. Vsem prvošolckom želiva, da bo njiho­vo šolanje kar se da uspešno in posuto z veliko znanja, ki ga bodo odnesli v življenje. Uciteljici 1. a Letošnji prvi šolski dan v 1. a na osnovni šoli v Cirkulanah Foto: arhiv OŠ ŠOLA NI ŠALA Gozd – naša druga ucilnica Ucenci 1. in 2. razreda zelo radi zahajajo v gozd. Tam po­stanejo raziskovalci, detektivi, kiparji … Spoznavajo dreve­sa in njihove plodove, poslušajo petje ptic in sodelujejo v razlicnih didakticnih igrah. Zelo radi imajo tudi prosto igro. Iz palic postavljajo hiške za škrate, izdelujejo utrdbe in iz debelejših vej gugalnico. Uciteljice 1. in 2. razreda Utrinki iz gozdicka. Foto: arhiv OŠ Projekt Pasavcek v Cirkulanah V sklopu projekta Pasavcek smo v vrtcu in v šoli v Cirkulanah v sredo, 13. novembra 2024, izve­dli poucno predavanje z delavnicami. Policist Robert Ovcar se nam je prijazno predstavil in povedal nekaj najpomembnejših pravil za nas v prometu. Ucenci so ponovili in utrdili znanje o vkljucevanju pešcev v promet. Prav tako so spoznavali, kako kot potniki v cestnih prevoznih sredstvih poskrbijo za svojo varnost. Najprej smo se naucili, kako se pravilno pripeti v razlicnih velikostih otroških sedežev. Otroci so imeli možnost preizkusiti, kako je treba pripe­ti malega potnika v avtosedežu. Za konec smo si ogledali kratke, poucne animirane filmcke o Lucku, našem prijateljskem semaforju, ki nas uci varno preckati cesto ter druga pravila vedenja v prometu. Ne pozabimo: Red je vedno pas pripet! Ucenci in uciteljice 1. triade Ismar Hasanica, 1. a Stari likalnik, mozaik, Neža Letonja, 4 a DELO DRUŠTEV Ucenci 4. a razreda razmišljali o prijateljstvu in se preizkusili v iskanju rim Pravi prijatelj je za igro, pomoc in zaupanje. Najboljši prijatelji le redko se skregajo, ampak si raje v roke segajo. Prijatelj ima posebno srce, saj o meni vse ve, vendar tega nikomur ne pove. Nina Kobe in Viktor Horvat Prijatelj je tisti, ki ti pomaga, dela ti družbo pri igri, cetudi ne zmaga. Pri delu te spodbuja, ko si žalosten, pa k tebi nikoli ne zamuja. Tinkara Krajnc in Neža Letonja Prijatelj mi pomaga in se z mano druži, kadar pa me je sram, je vedno tam. Ko sem žalostna, mi ponudi ramo in me nikoli ne pusti samo. Liam Perger in Lucija Meznaric Prijateljstvo se nikoli ne konca, vsak clovek prijatelja naj ima! Prijateljstvo za vse je veselje, saj nas v dobro voljo popelje. Aljaž Štumberger in Nina Vidovic Moj prijatelj je dober v nogometu, saj trenira najbolj pridno na svetu. Na treningu žogo mu podam, saj vem, da te igre ne moreš igrati sam. Gloria Pernek in Matic Emeršic Vsak prijatelj ima posebno srce, saj to vsak dobro ve. Vsak si zasluži prijatelja ali prijateljico, ki vcasih s tabo deli tudi pico. Vsak naj bo enakovreden in do prijatelja z besedami nikoli beden. Kaja Vilcnik in Tim Kelc Prijateljstvo je lepo, ker se nikoli ne konca. Ce se ne konca, pomeni, da sva res prava prijatelja! Ce sva prava prijatelja, si pomagava in na koncu vedno zmagava. Lan Milošic, Lucas Fekonja in Matic Šuen DELO DRUŠTEV Kulturni dan na gradu Borl V tednu otroka smo v petek, 11. okto­bra 2024, izvedli kulturni dan. Ko smo prišli v šolo, smo se odpravili v likovno ucilnico k uciteljici Karli. Tam smo iz­delovali mozaik iz papirckov. Motiv so bili stari predmeti, ki smo jih videli v Parku etnografske dedišcine Cirkulane. Ko sta minili dve uri, smo se odpravili na malico. Po malici je po nas prišel avtobus, v njem smo se peljali ucenci prve triade in ucenci 4. a razreda. Avtobus nas je odpeljal do gradu Borl, kjer nas je pricakala Tinkarina mama, gospa Monika Klinc. Najprej smo si pogledali razstavo o reki Dravi. Pred­stavili so nam tudi bobra in dravsko zlato. Kmalu zatem nam je o netopirjih govorila zelo zanimiva gospa. Z nav­dušenjem nam je razlagala o življenju netopirjev in povedala, da lahko s podstrešja poleti odleti tudi do 2500 netopirjev. Ce imaš sreco, jih lahko tudi vidiš. Potem smo bili vabljeni še v vi­teško dvorano. Tam so nam predstavili dedišcino gradu. Bilo je zelo zanimivo in poucno. Ob 12.00 je po nas prišel avtobus. Ko smo se vrnili v šolo, smo odšli na kosilo in k dejavnostim razširjenega progra­ma. Kaja Vilcnik, 4. a V tednu otroka so obiskali grad Borl. Foto: arhiv OŠ Kulturni dan v kinu in dan odprtih vrat v laboratoriju V sredo, 23. oktobra 2024, sem prišla v šolo. Za malico smo jedli sirovo štrucko in pili kakav. Po malici smo se z avto­busom odpeljali na Ptuj. V kinu smo si ogledali slovenski film Igrišca ne damo. Film je trajal eno uro in trideset minut. V kinu mi je bilo lepo, film je zelo za­nimiv. Po ogledu filma smo se sprehodili do laboratorija, kjer so imeli dan odprtih vrat. Zaposleni v laboratoriju so bili zelo prijazni, razkazali so nam prostore in razložili, kako pregledajo kri. Skozi mikroskop smo lahko opazovali celice. Tam je bila Kajina mama, ki nam je vse lepo razkazala. Naš obisk so spremljali tudi novinarji. Obisk je bil zelo poucen. Iz bolnice smo odšli do postaje, kjer nas je cakal avtobus, ki nas je odpeljal v šolo. Tam smo se še naprej zabavali. Neža Letonja, 4. a Besede decembra. Lara Glavica, 7 a Kulturni dan so cetrtošolci preživeli v Mestnem kinu Ptuju. Foto: Sonja Majcenovic Kolesarski izpit v Cirkulanah Unescov projekt Ucenec poucuje V torek, 22. oktobra 2024, smo delali kolesarski izpit. Vsi smo bili malo prestrašeni. Preden smo zaceli opravljati prakticni del kolesarskega izpita, smo morali vsi opraviti teoreticni del kolesarskega izpita. Za teoreticni del kolesarskega izpita nas je pripravljala naša razrednicarka, za prakticni del pa gospod policaj. Za teoreticni del sem se veliko pripravljal doma. Na racunalniku sem reševal teste. Ko smo se pripra­vljali na prakticni del kolesarskega izpita, sem bil bolan. Ko smo delali zares, me je bilo strah. Na mojo sreco sem nadoknadil zamujeno ucenje in mi je šlo odlicno. Tisti dan, ko smo delali kolesarski izpit, je bilo mrzlo in bilo je veliko prometa, ker so ravno zaceli gradnjo gasilskega doma. Na koncu smo vsi naredili kolesarski izpit. Bili smo veseli. Naslednji dan sem se peljal s kolesom na igrišce. Vem, da moram dobiti še veliko izkušenj v varni vožnji na cesti. Opra­vljen kolesarski izpit me ne varuje pred nevarnostmi, zato bom zelo previden. Jaša Pisanec, 5. a Ob svetovnem dnevu uciteljev in tednu otroka smo v zacetku oktobra, ko praznujemo dan uciteljev, že tradicionalno imeli prav nenavaden dan. Izpeljali smo projekt Ucenec poucuje. Projekt, v katerem devetošolci eno šolsko uro namenijo izvedbi pouka in stopijo v cevlje cisto pravih uciteljev. Priprave, dejavnosti, konferenca z go. ravnateljico in cisto vse, kar sodi zraven – vse to so naši devetošolci vzeli z veliko mero resnosti in se (s pomocjo uciteljev) podali v razred z namenom izpeljave cisto prave ucne ure. Gre za projekt, ki daje veliko izkušenjskega ucenja, saj se ucenec tako najlažje poistoveti z dejavnostjo na »drugi strani«. Devetošolci so dejali, da jim je bilo najtežje vzdrževati po­zornost ucencev in hkrati podajati ucno snov. Pa vendar je bilo videti, da so ob izkušnji zelo uživali, in tudi mlajši ucenci so jih lepo sprejeli. Tako so si nabrali novih znanj, ki jih bodo odnesli v prihodnost. s Uciteljici Mirjana Fuks in Laura Mohorko Kumer, mentorici Unescovega projekta Ucenec poucuje Z razredom smo 22. oktobra smo opravljali kolesarski izpit. Jaz in moje prijateljice smo imele tremo. Pred zacetkom se nam je pridružil policist. Zraven je bila tudi naša uciteljica. Za vajo smo prevozili veliko krogov, na zacetku me je bilo strah, nato pa mi je bilo vedno bolj všec. Tisti dan, ko smo imeli kolesarski izpit, sta zaradi gradbenih del po cesti vozila velika traktorja z velikimi polnimi prikolicami, zato me je bilo malo bolj strah. Ko smo opravljali kolesarski izpit, so imeli delavci malico, zato me ni bilo niti malo strah. Ko smo koncali kolesarski izpit, smo odšli na šolsko dvorišca, kjer smo dobili nalepke za kolo in darilo od obcine. Na koncu smo z uciteljicama postavili poligon za vožnjo s kolesom. Bilo je zelo lepo. Tega dne ne bom nikoli pozabila. Anemarie Hameršak, 5. a Dvodnevna pustolovšcina mladih planincev na Bocu Dvodnevni tabori mladih planincev PD Cirkulane so že dolgoletna stalnica. Tokrat smo preživeli dva nepozabna dneva na Bocu. Na Boc smo se podali 7. in 8. oktobra 2024 smo se podali. Pohod smo zaceli v Zgornjih Poljcanah in v prvi etapi dose­gli Majstrov kamen, se povzpeli do križa in se nato spustili proti Domu pod Bocem. Po kosilu in vmesnem prostem casu smo se pripravili na vzpon na Boc. Za varnost sta skrbela vodnika Vili in Ivo ob pomoci mentorice Maje in spremljevalke Štefke. Vsi smo družno in brez težave prisopihali na vrh Boca. Vmes smo se poucili o varnem gibanju na planinskih poteh, si nadeli varovalne celade na predelu z jeklenico varovane planinske poti, se »natlacili« v jamo Balunjaco, si ogledali ferato in nekoliko višje objekte Slovenske vojske, se razgledovali po okolici … Seveda pa smo se podali tudi na stolp. Vetrovno vreme nam je dodobra skuštralo lase, ampak tudi to ima svoj car. Spust nazaj do planinske postojanke smo opravili po drugi poti in opazovali moc narave na predelu, kjer je v zimskem casu vetrolom dobesedno izruval vec deset let stara drevesa. Pridni markacisti so že spomladi odstranili odvecna debla, ki so ovirala pot po nadelani planinski poti, tako da je pot varna. Ob vrnitvi v dom smo si po okrepcilu in krajšem pocitku cas krajšali s športnimi igrami z žogo ali pa zgolj klepetom s pla­ninskimi prijatelji. Ja klepetom, ja, cisto pravim … Telefoni so ostali doma. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na Dreveniško goro na razgledno tocko. Še malo športnih iger ali pa zgolj »martinckanja« in že se je bilo treba vkrcati na avtobus. Tudi to je doživetje, saj cesta do planinske postojanke ni ne ravna in ne položna. Iskreno se zahvaljujemo PD Cirkulane, predvsem predse­dniku Viliju Jurgecu, za ureditev poravnave stroška prevoza na tabor, poravnavo clanarin za udeležene mlade planince in že omenjeno vodenje. Mentorja mladih planincev: Maja Tašner in Ivo Zupanic Želje 5. a razreda ob prihajajocih praznikih: Da bi bili vsi srecni. (Tibor) Da vsi dobijo za Božicka vse, kar si želijo. (Zoja) Da vsi preživijo cas z družino. (Jaša) Da ostane moja družina zdrava. (Maruša) Da bi bili vsi zdravi. (Julian) Cim vec ljubezni. (Jure) Da ne bi bili slabe volje. (Faris) Da bi preživeli lepe pocitnice. (Lovro) Da se ne bi prepirali. (Anemarie) Da bi vsi lepo praznovali. (Vitan) Da bi bili vsi veseli. (Eva) Da bi vsi imeli božicno smrekico. (Mihael) Da bi zapadel sneg in bi se lahko šli smucat. (Ajša) Da bi vsi pekli božicne sladice. (Luka) 5. a razred z uciteljico vam želi lepe, zdrave, mirne in zadovoljne praznike. Planinski izlet na Boc S planinci sem se 7. in 8. oktobra sem se podal na dvo­dnevni pohod na Boc. Avtobus nas je odpeljal do planin­skega doma. V domu smo pojedli kosilo, nato pa smo šli na vrh Boca. Ko smo prišli na goro, smo šli še na stolp. Med hojo smo videli veliko podrtih dreves. Ko smo se vrnili v planinski dom, smo se do vecerje igrali razlicne igre. Ko se je stemnilo, smo se odpravili na nocni pohod. Na nocnem pohodu smo se strašili. V domu pa smo se spet igrali, posebej zanimiva je bila igra s stoli. Po tuširanju smo šli spat. Drugi dan smo šli na razgledno tocko, nato pa na zajtrk. Po zajtrku je bil cas za nogomet. Potem pa je že prišel avtobus in odpeljali smo se domov. Na pohodu sem zelo užival. Viktor Horvat, 4. a DELO DRUŠTEV Utrip dogajanja v ŠD Cirkulane V ŠD Cirkulane smo bili v drugi polovici leta 2024 zelo aktivni. Poleg jesenskega nogometnega tekmovanja v MNZ Ptuj smo v ŠD Cirkulane organizirali zdaj že tradi­cionalno 4. Pecenkijado in 16. Aninski tek. Pecenkijade, katere »ata« je Stanko Korenjak, po domace Kodi, se je udeležilo okrog 20 ekip. Tekmovanje je potekalo v petek, 26. julija, v športnem parku v Cirkulanah. Tudi letos je bila prisotna vrhunska nepristranska sodniška trojka, ki je imela zelo zahtevno delo, saj so bile vse pecenke izvrstne. Na koncu se je odlocila, da je najboljše pecenke spekla ekipa Banovih iz Medribnika. Za napeto vzdušje pred razglasitvijo in veselje po razglasitvi rezultatov je poskrbel ansambel Pomlad. Med Pecenkijado pa smo v ŠD Cirkulane izvedli 16. Aninski tek, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot 100 tekacev. Naj­hitrejši na deset kilometrov je bil Blaž Orešnik s casom 34 minut in 32 sekund, med ženskami pa Teja Crnivec s casom 49 minut in 17 sekund. Obcinski prvak na pet kilometrov je postal Žiga Krajnc, drugo mesto je pripadlo Robertu Šprahu, tretje pa je za­sedel Damjan Kokol. Med ženskami je postala obcinska prvakinja Severina Pal, druga je v cilj pritekla Teja Kolednik, tretja pa Samanta Arnecic. Po Aninskem teku je tudi letos potekal Tek malih nog, ki so se ga udeležili najmlajši tekaci. Takoj po omenjeni prireditvi so se zacele priprave na no­gometno sezono 2024/2025. V novo tekmovalno sezono je nogometna ekipa Cirkulan prijavila selekcije U9, U11, U13, U15 in clansko ekipo. Poleg omenjenih ekip enkrat na teden trenira pod vodstvom Damjana Kokola tudi selekcija U6 (otroci iz vrtca). Selekciji U9 in U11 svoje znanje predajajo Aljoša Fekonja, Tomaž Korošec in Nik Brlek. Selekcijo U13 in U15 pa vodi Kristjan Pintaric. Clansko ekipo, katere kapetan je Žan Brlek, je v jesenskem delu tekmovanja vodil Predrag Dobrotic. Zaradi nekoliko slabših rezultatov je zadnja dva kroga zacasno decke vodil Boris Kozel. Predragu se zahvaljujemo za vse, kar je naredil za Cirkulane, naše poti pa se nikakor ne bodo razšle, saj je Pedo naš nepogrešljiv veteran. V spomladanskem delu bo clansko ekipo vodil Sandi Kokot. Poleg vseh teh dejavnosti, ki zahtevajo kar nekaj ljudi v celoti vsak dan, smo postorili še veliko drugih del. Prav tako smo v zacetku meseca izpeljali tradicionalni turnir mlajših selekcij, ki se ga je udeležilo 50 ekip in 500 otrok od blizu in dalec. Damjan Kokol Na startu 16. Aninskega teka v Cirkulanah Najboljše ekipe na 4. Pecenkijadi, ki jo je organiziralo ŠD Cirkulane. Utrip z nogometnega igrišca, kjer ŠD Cirkulane uspešno zastopajo tudi mlajše selekcije. Foto: arhiv društva DOGODKI Župnijo obiskal sveti Miklavž s spremstvom December je prav poseben mesec, ki ga mnogi poime­nujejo tudi najboljši mesec leta. To je namrec mesec darežljivosti in obdarovanj. Kljub temu da v zraku že po­plesujejo snežinke in nam po dolini pogled zastira gosta megla ali nam pod cevlji škripa zmrznjen sneg, prinaša december med ljudi neko posebno toplino, s katero nas ponese v obdobje brezskrbnosti, da vsaj za nekaj trenut­kov pozabimo vsakdanje skrbi. Za trenutek ali dva se preselimo v cas otroštva, ko smo z nestrpnostjo pricakovali prihod treh dobrih mož, ki so tako ali drugace nagradili naš celoletni trud. Prvi od njih je sveti Miklavž, eden najpriljubljenejših svetnikov pri nas. V naši župniji je navada, da se na predvecer svojega godu Miklavž s spremstvom ustavi tudi v župnijski cerkvi in na­gradi otroke njihovi pridnosti primerno. Dobri mož se tudi letos ni izneveril tradiciji, in tako je v cetrtek, 5. decembra, razveselil številne zvedave malcke, ki so skupaj s starši ob prvem mraku napolnili cerkev svete Barbare. Še pred njego­vim prihodom pa smo z zanimanjem prisluhnili kratkemu programu. Veroucenki iz Zavrca sta nam v obliki pogovo­ra dveh angelov predstavili lik svetega Miklavža. Bilo je zelo poucno, a kaj, ko so zvedavi otroški pogledi begali od enih cerkvenih vrat do drugih in ugotavljali, skozi katera in kdaj bo vstopil dobri mož. In potem se je koncno zgodilo. Skozi vrata je vstopil sveti Miklavž. Po uvodnem pozdravu je preveril, kako je kaj s pridnostjo navzocih otrok. Vsi so vneto zatrjevali, da redno delajo domace naloge, ubogajo starše, ucitelje in vzgojitelje. Starši in spremljevalci so se ob njihovem zatrjevanju samo nasmihali. Le zakaj? Ko je preveril še, kako jim gre molitev in petje cerkvenih pesmi, je Miklavž koncno le odprl svoj koš in s pomocjo angelov 85 prijavljenim otrokom razdelil darila. Nad delitvijo sta ves cas budno bdela dva parkeljna, da se slucajno med nagrajence ne bi vrinil kak poreden otrok. Letos sta tako kot lani ostala praznih rok in sta se dolgih nosov odpravila nazaj domov. Brez darila pa ni ostal Miklavž, saj so mu nekateri otroci podarili svoje risbice. Je pa dobri mož potarnal, da jih je bilo letos obcutno manj kot prejšnja leta. Tako, nekaterim so se že zaiskrile oci ob prejetem darilu, tistim, ki smo tako kot parkeljna ostali praznih rok, ostaja upanje, da bosta preostala dva dobra moža darežljivejša. Mogoce pa se nam le nasmehne sreca. Mateja Muršec Sveti Miklavž je obdaril otroke v naši župniji. Foto: Darko Polajžer Aljaž Debeljak, 1. a Filip Potocnik, 1. a Dogodki v decembru BOŽICKOVA VAS – Park etnografske dedišcine Cirkulane (Ribiška sekcija Cirkulane – ŠD Cirkulane): • 18. decembra od 17. do 22. ure, • 20. decembra od 17.30 do 23.00, • 21. decembra od 17.30 do 23.00, • 22. decembra od 17. do 22. ure. V carobno okrašeni vasici vas bosta vsak dan pricakala Božicek in gospa Božickova s svojo pravljicno ekipo. Otroci se bodo lahko posladkali v »cuker jami«. Na voljo bodo napitki ter prigrizki (pokovka, sladkorna pena, hot dog). Od nedelje, 1. decembra 2024, do nedelje 22. decembra 2024: Drugi tradicionalni strelski adventni turnir 2024, Stre­lišce Fric, Dolane (Klub Halonga): • 22. decembra od 9. do 11. ure. Ponedeljek, 23. december 2024: • Božicek – obdarovanje otrok, igra »Carobna smreci­ca« ucencev dramskega krožka OŠ Cirkulane - Zavrc (Obcina Cirkulane, OŠ Cirkulane - Zavrc in vrtec Cirku­lane), ob 17. uri v Športni dvorani Cirkulane. Cetrtek, 26. december 2024: • Harmonija harfe, lutnje in penin, ob 17. uri v viteški dvorani na gradu Borl. VABLJENI NA PRIREDITVE!