PoStnlns plačana v gotovini« Leto Xm, št. 92 Ljubljana, torek 11. aprila 1936 Cena 2 Dir LipravniStvo: ipuDijana, tvnafijeva ulica 5. — Telefon št 6X22, 8123. 3124, 3125, S126* liiseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova al i — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5t_ 11_ — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241. anele —A 2e pred časom smo na tem mestu opozorili, kaiko je Nemčija s tem, da se je enostransko otresla obveznosti, naloženih ji po mednarodnih pogodbah, sprožila nevaren plaz, ki mu ni videti mej. Omenili smo pri tem tudi namero turške vlade, da se osvobodi omejitev, katere ji glede oborožitve Dardanel nalaga lozanska mirovna pogodba. Tn res je Turčija začela svojo namero že izvajati. Predložila je Društvu narodov, odnosno podpisnicam lozanske pogodbe, svojo zahtevo, da se predrugačijo določbe glede razorožitve Dardanel ter se prizna Turčiji pravica, da morske ožine po potrebi tudi utrdi. Pred vsem je važno, da Turčija ni postavila po nemškem in avstrijskem zgie-diu Društva narodov in posebej zainteresiranih držav pred izvršeno dejstvo, marveč jih je pozvala na pogajanja ter s tem odprla prosto pot za povsem normalne razgovore, ki naj na novo uredijo problem v skladu z mednarodnopravnimi normami. S tem je Turčija podčrtala, da stoji na temelju mednarodnih pogodb in da se čuti po njih vezano, pa želi doseči spremembo v sporazumu z Društvom narodov in s prizadetimi državami. Dokumentirala je tako, da hoče ostati lojalno na osnovi mednarodno urejene politične skupnosti, kateri pripada, in da hoče svojo bodočnost urejati po normah te skupnosti. Ze s tem dejstvom samim si je pridobila mednarodne simpatije za svoje želje in vsi dosedanji komentarji res kažejo, kako globok in ugoden vtis je napravila s svojim postopanjem, ki se tako zelo razlikuje od berlinske in dunajske taktike. A tudi v stvarnem pogledu se ne da dosti ugovarjati turški zahtevi. Pravilno opozarja turška diplomacija, da je demilitarizacija Dardanel le iluzornega p«omena, ker se more v primeru oboroženega konflikta z modernimi vojaškimi sredstvi brez težav tu zapreti prehod vojnim ladjam ter onemogočiti izkrca-vanje čet. Zato je tem lažje pridobiti simpatije za turške zahteve, da se demilitarizacija razveljavi in se tako prizna Turčiji popolna suverenost tudi na tem clelu njenega ozemlja, posebno še, ker navaja v podkrepitev svojih zahtev tudi prav tehtne obrambne razloge. Dandanes ni več neobičajno, da se vojne začno brez vsakršne napovedi. Saj vidimo, da so se vsi oboroženi konflikti zadnjih let pričeli brez formalne vojne napovedi. Res je torej, da bi se mogle v Dardanelah nenadoma pojaviti neprija-teliiske vojne ladje ter čez noč presenetiti ožine s svojim posetom, pa morda s svojo zasedbo. Težko je Turčiji odrekati, da je njena bojazen upravičena, pa 2;ato utemeljena njena želja, da se zava-i-u je pred presenečenji. Prepričevalne so dalje navedbe turške note glede jamstva za varnost Turčije z morske strani, ki so ga dale leta 1923 skupno štiri velesile: Anglija, Francija, Italija in Japonska. Da sedaj ni mogoče več realno računati s to varnostjo, je razvidno na prvi pogled, saj so med garanti samimi nastala nasprotstva, ki celo ne izključujejo oboroženih spopadov. In kar je še posebno važno: nevarnost oboroženih konfliktov se tiče še prav posebno Sredozemskega morja ter njegovega neposrednega sosedstva. S tem je opasnost za Dardanele vidno stopnjevana. Tudi temu turškemu argumentu ni mogoče odrekati utemeljenosti. Neposredno aktualno postaja darda-nelsko vprašanje spričo skrajne poostritve konflikta med Italijo in Anglijo. V bližini Dardanel je Dodekanez, ki bi v eventualnem oboroženem spopadu igral zelo važno vlogo. A tudi če se se-canja napetost mirno likvidira, popolnoma odpravila se ne bo. Zlasti zaradi italijanskih uspehov vAbesiniji je treba računati, da bo napetost ostala in da se bo še prav posebno koncentrirala v sredozemskem področju. Na vsa ta dejstva se spretno opira turška zahteva po pravici, da se na Dardanelah tudi vojaško zasidra, kakor to narekujejo državni obrambni interesi. Omenili smo že, da je skoro vse evropsko časopisje, ne iavzemši angleškega, s simpatijo sprejelo vesti o turški akciji. Iz tega se da sklepati, da ta akcija, tudi pri vladah ne bo naletela na popotno odklonitev. Preostanejo še trgovske določbe glede dardanelskih ožin. Turška nota jih je omenila posebej ter v naprej zagotovila svoje popolno razumevanje za trgovske potrebe, Trgovina po pomorski poti skozi Dardanele in mimo Carigrada se je znova lepo razvila in zlasti Anglija je pri njej zelo močno udeležena. Tod vodi tudi velevažna pot za oskrbo s petrolejem in tako Rumunija kakor Rusija imata pri tem odlično vlogo. Nedvomno je, da v trgovskih pogledih ne bo težko priti do soglasja, zlasti ko Turčija že v naprej zagotavlja polno upoštevanje trgovskih interesov ter potreb, napredujoče trgovine. Prav poseben pomen imajo določbe glede Dardanel za države, ki ležijo ob Črnem morju. Med njimi sta Bolgarija in Rumunija, ki jima je to edino morje, do katerega imata neposreden dostop. SVET DRUŠTVA NARODOV IN NEUSPEH SPRAVNIH POIZKUSOV Včeraj je bila na seji sveta Društva narodov obširna razprava o polomu mirovne akcije odbora trinajstih Ženeva. 20. aprila o. Za zasedanje sveta Društva narodov je vladalo danes zelo veliko zanimanje. Politični krosi so že včeraj na vse strani ugibali, kakšno stališče bo zavzel svet Društva narodov elede na po~o-čilo odbora trinajstih, ki je zaključil 9vojo spravno misijo brez uspeha Na dopoldanski seji sveta ie zbudil veliko pozornost govor italijanskega delegata Aloisija in takoj po seji so se sestali predsednik odbora trinajstih Madariaga. generalni tajnik Društva narodov Avenol. angleški zunanji minister Eden in francoski minister brez portfelja Boncour, da razpravljajo o stališču, ki ga je Ireba zavzeti napram Aloi-sijevim izvajanjem. Angleško - francoski sporazum Vsekakor je bil položaj že pred pričet-kom seje precej razčiščen, ker ie prišlo do naslednjega gentlemenskega sporazuma med Anglijo in Francijo tako glede italijansko-abesinskega, kakor tudi glede porenskega problema: 1. Sankcije proti Italiji s« ne bodo poostrile. sedanje pa se bodo ukinile šele tedaj, ko bo med Italijo in Abesinijo sklenje- no premirje. 2. V Berlin bo odposlana skupno angle-sko-francoska nota. ki bo vsebovala celo vrsto vprašanj. Nota ho izročena nemški da li še ta teden. Angleški načrt za reformo DN Zanimivo je. da ie zaradi dejanskega angleškega neuspeha v Ženevi nastal v angleških političnih krogih močan pokret. ki stremi po velikih reformah Društva narodov Anglija bo po avtentičnih vesteh, zagrozila, da bo zapusti!« Društvo narodov če se te reforme ne bodo izvedle. Angleški načrti določajo: 1. Zedinjene države. Nemčija in Japonska naj vstopijo r DruštTo narodov 2. Izpremenijo naj se sankcijskp določbe statutov Društva narodov 3. Določijo se strogi generalni predpisi proti prekršitvi pogodb, sklenjenih kolektivno po vseh članicah Društva narodov. Nekateri menijo, da so zahteve po -efor-mi Društva narodov prav za nrav samo zunanja reakcija angleških političnih krogov, ki naj v posredni obliki opraviči Edenov ženevski neuspeh. Potek seje sveta Društva narodov Seja sveta Društva narodov se je pričela ob 11. dopoldne pod predsedstvom avstralskega delegata Brucea. Poleg Boncourja in Edena so se je udeležili po večini stalni delegati posameznih držav pri Društvu narodov, kot povabljenca pa tudi italijanski delegat baron Aloisi in abesinski poslanik Volde Mariam. Predsednik Bruce je po formalni otvoritvi seje izjavil, da se je svet Društva narodov sestal, da prouči in oceni poročilo predsednika odbora trinajstih Madariage o pogajanjih, ki jih je imel z zastopniki Italije in Abesinije za mirno likvidacijo njunega spora in o rezultatih, ki jih je odbor trinajstih sam označil za negativne. Nato je Madariaga prečital poročilo odbora trinajstih. Po običajni proceduri sta zatem dobila besedo delegata obeh nasprotnikov Aloisi in Volde Mariam. Italija zahteva kapitulacijo Abesinije Baron Aloisi je najprej govoril o italijanskem stališču glede na pogajanja za mirno likvidacijo spora z Abesinijo. Italijanska vlada je sprejela poziv odbora trinajstih, naj pristane na mirovna pogajanja. Nanj je pristala načelno, postavila pa je svoje pogoje zanje. Predlagala je direktna pogajanja z Abesinijo in posredno sodelovanje Društva narodov, ki naj bi se od časa do časa obveščalo o posameznih odločilnih fazah pogajanj. Abesinija je italijanske predloge odklonila, zahtevajoč pogajanja v okviru in duhu Društva narodov. Spričo izvršenih dejstev in stvarnega položaja Italija ni mogla sprejeti abesinskih zahtev. Iniciativa za mirovna pogajanja je morala iziti od Društva narodov, ki je določilo tudi proceduro, kakor predpisuje njegov pakt, pogajanja pa se vodijo lahko samo direktno med obema prizadetima državama, kakor se je doslej vedno dogajalo. Vpoštevati se mora nele besedilo nego tudi duh celokupnega pakta Društva narodov. Proti Italiji so se sploh izvajale le nekatere točke tega pakta, kakor je pač prijalo onim, ki jim je uspelo izsiliti gotove odredbe gospodarskega in finančnega značaja proti njej. Aloisi je nato govoril o akciji italijanske vojske v vzhodni Afriki, češ. da ne vrši le vojaške, nego tudi kulturno in civilizacijsko misijo. Navedel je podatke o zgrajenih cestah, šolah, bolnicah, o uvajanju redne politične uprave na zasedenem ozemlju itd. Trdil je, da so se posamezna ljudstva na ozemlju, ki ga je italijanska vojska zavzela, pridružila Italijanom in da se sedaj skupno z njimi borijo proti Adis Abebi. Pogajanja med Italijo in Abesinijo bi se morala vršiti izven Ženeve, kakor se je zgodilo pri drugih sličnih sporih. Italijanska vojska se mora boriti na težavnem terenu, zaradi česar ne more prekiniti svojih vojaških operacij v trenutku, ko je vlada v Adis AN B. Ponovno naj se poudarijo ženevski protokoli iz 1. 192£k o prepovedi vojne s strupenimi plini. O tej resoluciji so razpravljali na tajni seji sveta DN, vendar do zdai še ni prišlo do sporazuma. Odmev Aloisijevega govora v Franciji Pari«, 20. aprila g. Današnji govor glavnega italijanskega delegata v Ženevi barona Aloisija. so v tukajšnjih političnih krogih v splošnem sprejeli ugodno. Posebno pozdravljajo dejstvo, da baron Aloisi ni zahteval prekliea sklepov DN, v katerih je bila Itati^ jjnoglačeaa m ki&teljioo pogodb. Baldwin o resnosti položaja v Evropi ..Prihodnji meseci bodo odložilni" - Kolektivna varnost more biti učinkovita le, če je združena s kolektivnimi akcijami ============= Torek. 21. K. 1936. " Vasja Pire — jugoslovenski šahovski prvak V nacionalnem mojstrskem turnirju v Novem Sadu je včeraj porazil dr. Trifunoviča in si s tem zasigural prvo nagrado London, 20. aprila k. Angleški ministrski predsednik Baldwin je imel v Worcestru na političnem shodu pomemben govor o angleški zunanji politiki, zlasti o sedanjih njenih odnoSajdh napram Italiji in Nem-čijl Baldwin je spočetka govoril o amgle. škem oboroževanju, M je postalo nujno potrebno prav zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov, nakar je izjavil: Vzroki neuspeha sankcij Pojavila se je že bojazen, da bo izbruhnila vojna, in splošno mnenje je bilo, da jo je mogoče preprečiti le s sankcijami, s katerimi naj bi se kaznoval napadalec tako, da ne bi mogel izvršiti svojih namer. Društvo narodov, kakršno je danes, pa ni tako, kakršnega so si zamislili ob njegovi ustanovitvi. Predvsem v njem niso tri velike oborožene in vplivne sile, Zedinjene države, Nemčija im Japonska. Zaradi njih sankcije niti od daleč niso učinkovale tako, kakor bi bile, če bi sodelovale pri tej akciji tudi te države. Društvo narodov je spočetka storilo vse mogoče, da bi preprečilo vojno med Italijo in Abesinijo. Podalo je kolektivno izjavo, da je Italija napadalec, in je zato odredilo proti njej nekatere sankcije. Ne da bi omenjal podrobnosti te najnovejše zgodovine, moram ugotoviti, da se je že pokazalo, da sredstva, ki so na razpolago ta odpravo sleherne vojne, niso zadostna, če ne morejo enega izmed obeh nasprotnikov prisiliti, da se podvrže arbitražni razsodbi. Gospodarske in finančne sankcije učinkujejo prepočasi Sankcije so izgubil« mnogo svoje moči, ker se niso izpopolnile z drugimi vrstami sankcijskih sredstev, kakor sta blokada ali oborožena sila. Težko je reči. da bd bili sedanji člani Društva narodov pristali na blokado Italije. Interesev je neznansko mnogo in nazori so individualni. Namen angleške sankcijske politike Politika, ki jo je Eden vodil, ni izšla iz njegove osebne koncepcije, nego jo je podpirala skoraj vsa vlada in ni bila naperjena proti Italiji Njen namen ni bdi poraziti in ponižati Italije, nego utrditi in podpirati statut Društva narodov. IVO hočemo, da postane pakt Društva narodov zakon za ve« svet. To je naš namen in njemu smo posvetili tudi vse svoje delo pri Društvu narodov, kadarkoli je bil pakt v nevarnosti Bilo je verjetno, da bo take politične smernice podpiral tudi ves ostali svet; če pa je Italija menila, da je bil objekt naše politike ta, da Jo ponižamo, se je zelo motila Kolektivna varnost V drugem delu svojega govora je Bald- win govoril o kolektivni varnosti. Dejal je: Delali smo zanjo in bomo še delali Mi Jaffa, 20. aprila, o Preteklo sredo so se pričeli v Tel Avivu hudi nemiri to je priSlo do ponovnih spopadov med Arabci na eni ter žddd in policijo na drugi strani Incidenti so se kmalu prenesli tudd v druga palestinska mesta. Včeraj so dosegli vrhunec, ko se je vršil pogreb ubitih žrtev. Pri pogrebu je prišlo do spopada in je bilo 11 ljudi ubitih, med njimi 9 Židov, nad 40 oseb pa hujše in lažje ranjenih. Celo ojačena policija Arabcem ni mogla do živega in so morali pozvati na pomoč britansko vojsko. Arabci so zlasti napadali Žide v avtomobilih. Nekatere avtomobile so celo zažgali. Zaradi najnovejših dogodkov je vrtiovni komisar za Palestino proglasil izjemno stanje po vsej Berlin, 20. aprila AA- Državni kancelar Hitler je vse dopoldne sprejemal čestitke k svojemu rojstnemu dnevu. Prvi mu je čestital vodja obrambnih oddelkov Himmler, nakar je kancelar na balkonu prisostvoval mimohodu bataljona telesne 6traže in napadalnih oddelkov. Nato so mu čestitali ministri dr. Gobbels in dr. Frick. vodJa delovne fronte dr. Ley, minister Darre in druge vodilne osebnosti. Ob 10. dopoldne je prišla čestitat delegacija vojske m mornarice. Pri tej priliki je Hitler odgovoril na pozdravni govor vojnega ministra generala Blomber-ga-' »V trenutku, ko mi prinašate čestitke vojske, se mi zdi potrebno zahvaliti se vam in obenem vsej vojski za ogromno delo pri gradnji nove nemške vojske mornarice in letalstva. Tem boli sem vam hvaležen, ker sem prepričan, da to s to novo močjo narod imel možnost zagotoviti mir. od katerega sta toliko odvisna čast in blagostanje.« Dames se je vršila v Berlinu tudi vojaška parada, kakršne še niso videli. Hitler je izvršil revijo vojske, sestavljene iz oddelkov vseh vrst orožja. Poleg drugih so se revije udeležili tudd oklepni avtomobili. Zastopani so bili v glavnem motoriziram« oddelki • SodelovaAo je okrog 25.000 vojakov. Defiieju čet so prisostvovali tudi vsi člani vlade ter inozemski diplomata. K pa-radii se je zbralo na tisoče ljudi, kri so pirkrejadii viharne ovacije državnemu kancelar ju. Nemška vojska je nastanka danes prvič po svetovni vojni v veliki masi ne bomo opustili nobenega poizkusa, da bi jo dosegli. Kolektivna varnost pa ne bo nikoli splošno učinkovita, če se njenemu sistemu ne bodo pridružile vse države, ki morajo biti na drugi strani tudi pripravljene za kolektivne akcije, n. pr s pomočjo vojaških sankcij proti morebitnemu bodočemu napadalcu To pomeni, da morajo biti države, ki se bodo združile v sistem kolektivne varnosti, vselej pripravljene. Glede na italijansko.abesinski spor bi sploh ne zahtevali sankcij proti napadalcu če bi nam narod pri volitvah ne poveril naloge da znova oborožimo državo. Mnogo je pacifistov, ki so proti takemu konceptu, toda večina angleškega naroda njihovih idej ni sprejela če bi sankcije odre. dilo neko Društvo narodov, v katerem bi bil vsak član pristal v celoti na take odredbe, bi močno učinkovale, toda mnoge države so se obotavljale in so našle vse mogoče teoretične izgovore. Plinski napadi na Abesince Cule so se pritožbe zaradi prekršitve vojnih zakonov z obeh strani V ženevi se je uvedla nepristranska preiskava, če pa se bo z gotovostjo ugotovilo, da so se v tej vojni rabili strupeni plini, nastaja za ves svet nova nevarnost če se je velika evropska država kakor nalašč mimo svojega podpisa na protokolu, s katerim se je prepovedala raba strupenih plinov, teh plinov poslužila v Afriki, kakšna jamstva bomo imeli, da se ti plini v Evropi ne bodo rabili? Nihče ne sme štediti s svojimi silami, kadar gre za zavarovanje miru s sistemom kolektivne varnosti Ko bo ta dosežem, bo mogoče doseči jamstva, da se v Evropi strupeni plini ne bodo uporabljali O porenskem vprašanju je Baldwin izjavil: Nočem reči, da bi bile okoliščine ugodne Nebo je temno na mnogih straneh, toda mi baš pregledujemo francoski in nemški načrt za ureditev tega problema in oba sta vredna največje pozornosti Prvič se je zgodilo, da sta obe državi hkratu postavili svoje predloge v enem in istem vprašanju. Kdo je bolj kakor mi poklican, da jih prouči in skuša doseči sporazum med tema dvema narodoma? 2e ponovno sem izrekel trde besede proti diktatorjem, ker sem prepričan, da diktatura samo pomnožuje nevarnosti Cim dalje traja, tem več jih je. Nemški diktator Hitler ima sedaj tako oblast, da bi lahko razpršil oblake, ki se zgoščujejo nad Evropo, bolje kakor katerikoli drugi mož. Hitler ima to moč. Bog daj, da bi imel tudi to voljo. Ce bo to hotel, Anglija ne bo opustila ničesar, da ga podpre, da bo uspel. Ni ga naroda v Evropi, ki bi ne bil pripravljen sodelovati z njim, kajti srca vseh so za mir in z grozo mislimo na vojno. Zato bodo prihodnji meseci odločilni. deželi. Jeruzalem, 20. aprila b. Položaj v Palestini je še vedno zelo resen, zaradi česar so angleški vrhovni komisarji dobili vsa potrebna pooblastila Pri dosedanjih spopadih je bilo ubitih 20 ljudi, precej več pa ranjenih. -Tudi današnji spopadi so zahtevali dve smrtni žrtvi. Danes je prispelo v Jaffo 800 židovskih izseljencev, ki so jih s posebnimi vlaki spravili v Tel Aviv. Arabci so danes v vsej Palestini progla. sdli splošno stavko, ki naj bi trajala dokler ne bo mandatna država ustregla arabskim zahtevam. Položaj v Jaffi in v Tel Avivu je zelo kočljiv. Čete v Jaffi so ojačene. io v paradnem maršu pred nemškima in tujimi državniki. Pri parada se je zgodila huda nesreč«. Eden izmed tankov, kd so vozili v paradnem sprevodu, je začel po tračnicah cestne železnice drseti s tako naglico, da ga ni bilo mogoče več ustaviti in je zavozil v občinstvo na pločniku. Tank je zadel v štiri šolske otroke, ki so vsi hudo ranjeni. En otrok je prišel talko nesrečno pod vozilo, da so moraili poklicati gasilce na pomoč ter so ga šele potem oprostili iz strašnega položaja. Blomberg maršal Berlin, 20. aprila AA. Državni kancelar Hitler je kot vrhovni poveljnik vojske imenoval vojnega ministra in slavnega poveljnika nemške vojske armadnega generala Bloanberga za maršala. General topništva Fritsch je bil imenovan za armadnega generala, glavni poveljnik voine mornarice admiral Roeder za velikega admirala, državni minister in poveljnik letalstva general Goring pa za armadnega generala. Dve pomilostitvi Beograd, 20. aiprila. AA. Po najvišji milost5 v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in z ukazom kr. namestništva z dne 16. t. m. sta na predlog zastopnika pravosodnega ministra Dragiše Cvetkoviča pomiloščena Božin Simič. bivši podpolkovnik, im Ivan Kraljic, bivši narodni pcelainiec. ===== 2 ==== Beležke JNS v primorski banovini V zvezi z aikcijo za reorganizacijo JINS je sklical senator dr. Grga Andjelinovič v Splitu večji sestanek zaupnikov in delegatov strankinih organizacij iz Splita im splitskega sreza. Po dr. Andjelroovioevem poročilu o političnem položaju, sta bila izvoljena nova odbora organizacije JNS za mesto Split in sreske organizacije za splitski srez. Za predsednika sreske organizacije je bil izvoljen inž. Man f red Paštrovid, narodni poslanec iz Splita. Za predsednika mestnega odbora JNS v Splitu pa je bil soglasno izvoljen znani nacionalni delavec lekarnar Niko Bonetti. V teku meseca maja bo izvršeno reorganiziran je sresikih odborov JNS v vseh sre-zih primorske banovine ter se bo vršila konec maja bano vinska konferenca JNS. na kateri bo izvoljeno novo bamovinsko vodstvo JNS za primorsko banovino. Programatične izjave Ljube Davidoviča V nedeljo je imel Ljuba Davidovič večji shod v vasi Koračrci pri Mladenovcu. Govoril je o treh načelih, na katerih sloni življenje naroda: o svobodi pravici in resnici V časih, ko je dano besedo težko držati, je treba posebno paziti na to, da 9e vedno govori resni«a. Samo izpolnjena beseda more od vezati od dame obljube. Narodna skupščina, kakor si jo mi predstavljamo. mora dati iz svoje srede pravo vk-clo najbolj poštenih ljudi, ki bodo pošteno služili državi. Glede gospodarskih vprašanj je dejal Davidovič, da mora država pomagati obema. Pred vsem je treba znižati davke in doklade ter dati vsakemu kmetu toliko zemlje da bo lahko preživljal sebe in družino. Bomo že našli to zemljo tam, kjer je. Odrezali bomo tam, kjer je predolgo, in odlili bomo tam. kjer je prepolno. V naš? državi ne bi smeli poznati brezposelnosti. Država in družba morata dati vsakomur vsa-i kos kruha. Proti koncu je govoril Davidovič §e o hrvatskem vprašanju. Po njegovem mišljenju smo se pred zedinjenjem smatrali im čutili vsi en narod, po zedinjenju pa se je narodno edinstvo vse bolj izgubljalo. Toda treba je reče. da Hrvati ne želijo, da bi se razdelila država. Na to tudii ne bd mogel nilhče pristati, tudi mi ne, ki sodelujemo z njimi. Očuvatr celoto države, to nam je prva skrb. Druga skrb je, v tej državni celoti omogočiti zadovoljstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Na vse nase delo glejte z zaupanjem in vero, da ne mislimo uničiti te države, ki je nam in vam nad vse draga. Počasnejši tempo v pogajanjih združene opozicije Beograjska »Politika« poroča, da niso sprejeli beograjski predstavniki združene opozicije še nobenega obvestila, kdaj se bo vršil prihodnji sestanek poslovnega odbora združene opozicije, čeprav je dr. Mačkov zaupnik dr. Sutej novinarjem izjavil, da se bo odbor sestal v četrtek. 23. t m. Prepričan" pa so, da se bo to zgodilo na vsak način še ta mesec. Glede vsebine dosedanjih razgovorov v združeni opoziciji pripovedujejo njeni srbi-jansiki predstavniki, da so bila zadnja poročila malo preveč optimistična. Vendar pa pravijo, da morebitni počasnejši tempo razgovorov ne sme vzbuditi sumnje v končni njihov uspeh. Pomisliti je treba, da ne gre morda za kak medstrankarski dogovor ali kak modro izdelani sporazum, ki naj da vsakemu udeležencu nekaj, nego da je treba pripraviti veliko državno delo s katerim mora biti zadovoljen tako srbAs. kakor hrvatski del naroda. »Samouprava" še enkrat za »Slovencem" Glavno glasilo JRZ »Samouprava«, ki je zvasfco seku udirala ljubljanskemu kolegi »Slovencu« pri razkrivanju »revolucionarnih podvigov JNS«. zaključuje sedaj to poglavje z navajanjem odgovora »Slovenca« na 6tvarrne pritpombe »Jutra« o tej zadevi. Po mišljenju »Samouprave« je »Slovenec« z novimi dokumenti ovrgel vse pripombe »Jutra«. V dokaz citira »Slovemčevo« pisanje o tem. kaj so čuli njegovi informatorji po razmih slovenskih gostilnah. Sedaj je poleg »Slovenca« tudi »Samouprava« prepričana, »da je »Slovenec« s svojimi novimi dokazi popolnoma razsvetlil gotovo akoijo, ki se vodi protu volji narodnih imaš im kii ie naperjena proti pomrirjenju duhov v državi ter proti naporom sedanje vlade, da se uvede v državi popolna demokracija.« Po vsem tem izgleda, dn ie zaenkrart vprašanje »revolucije JNS« odstavljeno z dnevnega reda- Mi pa se bomo nanj še povrnili, ko bo o njem govora na mestu, ki je poklicano, da reče poslednjo besedo o teh čudovitih prigodah Hišni posestniki zahtevajo volitve v mestih V Zagrebu je bt' v nedeljo občni zibor tamkajšnjega društva hišnih posestnikov. Navzoč je bil tudi predsednik enake organizacije za Slovenijo g- Ivan Frelih is Ljubljane. Razprava je t>ila obširna in temperamentna in so zlasti na naslov zagrebškega magistrata padali hudi oiitki Sprejeta je bila resolucija z zahtevami hišnih posestnikov. Resolucija zahteva med drugim tudi, da se čim prej razpišejo občinske volitve v mestnih občinah. Dopusti za kongres dobrovoljcev Beograd. 20. aprila AA. Za izrediv kongres jugoslovanskih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije ki se bo vršil v Beogradu v nedeljo 26. aprila t L dopoldne, je predsednik vlade dovolil vsem državnim nameščencem in uslužbencem. b;všim prostovoljcem. ki se žele udeležiti tega kongresa, potrebni dopust, v kolikor to dopušča služba. Obenem se obveščajo vse organizacije vojnih prostovoljcev, da velja po naknadnem obvestilu prometnega ministrstva popust za znižano vožnjo za ta kongres samo za prostovoljce in ne tudi za njihove rodbinske člane; zato morejo to ugodnost iz-I rabiti samo moški Novi Sad, 20. aprila. Včeraj ie bilo odigrano XI. kolo, ki se je večinoma končalo nesrečno za črne. Tako je Frydman podlegel Konigu. Kostič Popoviču ln Tomovič Br5derju. Remis sta bili partiji Vukovič-Nedeljkovič in Schreiber-Pirc. prekinili so p« Pelikan-Kulžinski in Opočensky-Trifuno-vič Obe partiji bosta najbrž remis in bodo imeli Trifunovič 8 in pol, Pelikan 7. Opočen-sky 5, Kulžinski 2 točki. Stanje po XI. kolu: Pire 9. Trifunovič 8 (1), Konig. Brfider, Schreiber. FrJdman T, Pelikan 6 in pol (1), Opočensky 4 in pol (1), Kostič 4 in pol. Popovič Vukovič 3 in pol, Tomovič Nedelkovič 3. Kulžinski 1 in pol (1). Danes se je pričelo predzadnje kolo in Broder-Kostič Popovič-Frydman. Kdnig-Vu-igrajo: Pirc-Trifunovič. Schreiber-Pelikan, kovič NedeJjkovič-Opočensky. in Kulžinski-Tomovič. Ker je večina partij odločilnega pomena, igrajo zlasti favoriti zelo previdno. Največje zanimanje vlada za partijo Pirc-Trifunovič, čije izid bo odločal o prvi nagradi. Do 19. ni t-ila končana niti ena par tija. Jutri je prost dan in bodo igrali prekinjene partije, v sredo bo pa zadnje kolo. V četrtek bo razdelitev nagrad. Novi Sad. 20. aprila. (Ob 20.4o. Brzojavno sporočilo »Jutru«. Partija med Pircem in Beograd, 20. aprila, p. Rurmimski prometni minister Franasovici, ki se je e svojo soprogo predvčerajšnjim pripeljali iz Aten, je bil za svojega kratkega bivanja v prestolnici gost rumunelkega poslanika na našem dvoru Guranesoo. Včeraj dopoldne je imel daljši razgovor s prometom ministrom dr. Spahom. Opoldne je bil na obedu pri poljskem poslaniku, popoldne pa na čajanki v turškem poslanstvu. Zvečer ob 22. je s svojim spremstvom odpotovali v Bukarešto. Njegovi razgovori v Beogradu so se nanašali predvsem na pospeševanje tujskega prometa med obema državama in zgraditev železniškega mostu čez Odgoditev poljskega obiska v Budimpešti Varšava, 20 aprila d. Veliko senzacijo je zbudila vest da je ministrski predsednik Koscialkowski odgodil svoj oficielni obisk v Budimpešti. Odgoditev utemeljujejo sicer z njegovo boleznijo, menijo oa. da so bili razlog važni notranji politični dogodki. V političnih krogih pričakujejo namreč skorajšnjo preo6novo vlade zaradi krvavih dogodkov v Lvovu. Včerajšnja oficiozna >Ga-zeta Polska« je bila zaradi nekega članka o teh dogodkih zaplenjena kar tolmačijo. da obstojajo v vladnem taboru nesoglasje. »Gazeto Polsko« smatrajo kot glasilo takozvane polkovniške skupine, ki je v ostrem nasprotstvu z vlado. Triindvajseturna protestna stavka v Lvovu, ki jo je proglasila socialistična strokovna zveza, je le deloma uspela. Vse trgovine so odprte, vodovod, razsvetljava in druge javne ustanove delujejo redno Samo tramvaji in avtobusi ne vozijo. Turčija ni zasedla Dardanel Atene, 20. aprila. AA. Vsi Hstr so včeraj objavili de man ti turških listov o zasedbi Dardanel. Popoldanski listi objavljajo tudr popoldanski demanti grške vlade. List »Proja« pravi: Jasno je, da je vest netočna, ker Turčija nima nobenega interesa, da sedaj zasede Dardamele, posebno zato, ker ji bodo lozamske države priznale to pravico. Sir Austen Chamberlain v Pragi Praga, 20. aprila, b. Bivši angleški zunanji minister in znani politik sir V usten Chamberlain je danes s soprogo in sinom prispel v Sezimovi Usti, letno bivališče predsednika republike, odkoder je zvečer nadaljeval pot z avtomobilom v Prago. Jutri bo Austena Chamberlaina sprejel predsednik republike, zvečer pa se bo udeležil koncerta angleških madrigabstov. V sredo bo angleški gost obiskal tudi zunanjega ministra dr. Krofto. Za 618 mandatov 4807 kandidatov Pariš, 20- aprila d. Prijava kandidatov za francoske parlamentarne volitve, ki bodo 26- aprila in 3. maja. je končana. Za (>18 poslanskih mandatov se potegute nič manj kakor 4807 kandidatov kar predstavlja rekordno število. Volilna borba le razen nekaj manjših lokalnih incidentov potekla doslej mirno. Beg iz Španije Gibraltar, 20. aprila. A A. Reuter poroča: lz južne Španije beže polrtični begunci v stotinah Obletnica Strossmajerjeve smrti Zagreb, 20- aprila o. Obletnica smrti velikega jugoslovenskega apostola škofa Josipa Jurija Strossmayerja je bila ie 8. t m- Zaradi velike noči pa se je othaJala po iniciativi Jugoslovenske akademije znanosti m umetnosti šele danes. Vršile so se svečane msše zadušniee. ki so jim ooleg drugih prisostvovali zastopniki akademije s predsednikom dr. Bažalo na čelu. vseuSiliški rektor dr. Hondl ter dekani in profesorji posameznih fakultet Vojaška imenovanja Beograd, 20. aprila p. Za vojaškega atašeja v Nemčiji je Imenovan polkovnik za generalštabne posle žarko Verič. — Za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja je imenovan polkovnik Ljubomir iivanovič, .za poveljnika 40. polka Triglavskega polkovnik Milan Mašič, za poveljnika 2. bataljona 40. polka Triglavskega pa major | Franjo Kovačevič. dr. Trifunovičem se J« v 35- noteii končala s zmago Pirca, ki je zapletel nasprotnika v neubranljivo matovsko mrežo. Trifunovič je kot črni igral znano slovansko obrambo. Pire je že po otvoritvi prišel v prednost in je nato igral do konca izredno močno. Pire je s to zmago dosegel 10 točk in ea ne more nihfe več dohiteti. Prro mesto na turnirju, kakor tudi naslov jugoslovenskega šampio-na, sta mu že sigurna. Aljehin o Pircu in TriSunovicu Beograd, 20. aprila, p. Bivši svetovni šahovski prvak dr. Aljehin je odigral snoči v Beogradu svojo drugo simultanko proti 40 nasprotnikom. Dobil je 26 partij, izgubil 7 in 7 partij je bilo remis. Dr. Aljehin je imel ob priliki simultanke tudi razgovor z novinarji. Izjavil je. da bo na novosadskem turnirju po njegovem mnenju zmagal Pire ali pa dr. Trifunovič. Dr. Trifunovič je velik talent. To je dokazal že v Varšavi Sploh bi moral pogosteje nastopati na mednarodnih turnirjih. Dr. Tri-funoviču se odpira najlepša bodočnost. Tudi Pire je mojster visokega razreda. Toda njegovo slabo zdravje ga pogosto ovira. Dunarv, preko knlteroga bi vxxfia direktoa železniška zveza, z Rumunijo- PomočeviaJcu »Vremena« je Franasotvicii izjarviJ, da se je z minisrtroda s temi sredstvi pač ni mogla zaposliti večjega števila bodis5 ročnih, bodisi duševnih delavcev. En sam primer, ki se tiče odpusta nekega cestnega pometača iz službe, pa zgovorno izpričuje, kako sedanja mestna uprava razume svojo funkcijo kot delodajalec Cestni pometači so dovolj popularni, da jih mi treba še posebej predstavljati. Zdavnaj pred prvimj jutrnjimi zarjami, ko solidni meščani še sladko spe in ko so na ulici samo še pobožne ženice, ki hite proti božjim hramom, in zakasnel5 ponočnjaki, ki kolovratijo domov, gredo zgrbljen' v dve gube s svojimi velikimi metlami skozi mesto in čistijo trotoairje in asfalt, da jih pripravijo za promet novega dne. Nič ni čudnega, da so vsi cestni pometači zmerom tako stari: vse svoje noči in jutra prebijejo v prahu, da bi someščane obvarovali prahu, pa jim pljuča tn kri po navadi, mnogo prezgodaj obnemorejo. V onih boljših časih, ki so že zdavnaj za nami, se je med pljunki in smetmi na trotoarju našel kdaj pa kdaj kak dinar, da ga je človek pobral In je potem, ko so krčmarji začeli dvigati roleje svojih lokalov, lahko stopil čez praig in zvrnil šilce žganja, da si je po-plahrull suho zaprašeno grlo. Danes pa^ je svet tako stisnjen, da nikomur niti nežka ne pade na tla, in le kdaj pa kdaj se še primeri, da lahko cestni pometač, ki ima ženo in otroke doma, stopi v lokal. Zadnjič, prav na veliki četrtek, pa se j« pripetilo tole: Tone Bah, 62-letni cestni pometač in vojni invalid iz Gramozne jame, je najprej od 5. do 9. ure delal na ulici s svojo partijo, nato so jih vse skupaj poslali domov, ob 13. pa so se spet zbrali na dvorišču mestnega magistrata, da gredo dalje po svojih opravkih. Tedaj je eden izmed Bahovih predstojnikov poklical moža v pisarno in mu brez kakšne posebne pripombe izročil nekakšno kuverto. Bah je star mož. vid mu je že precej opešal, a ko se je vrnil na dvorišče, je brez očal vendarle utegnil razbrati naslednji dekret: Mestno poglavarstvo itd., personalna števca itd., Ljubljana, dne 2. aprila 1936, gospod Bah Anton, stalni mestm delavec v Ljubljani. Na osnovi § 31. točka 1 in 3, -»užbenega reda za delavce mestne občine ljubljanske Vas radi vaše skrajne malomarnosti v službi, ponovne pijanosti v službi (dne 23. marca ste se ponovno napili v službi in razgrajali) z današnjim dnem odpuščam iz mestne službe. Predsednik: Dr. Adlešič. Okoliščine, v katerih je bil izvršen ta odpust, so vsekakor malo nenavadne. Dekret, ki ga je g. župan podpisal že 2. aprila in ki vsebuje besede »z današnjim dnem«, je bil Ba.hu izročen šele toono čez sedem dnL da ga je dobil kakor nalašč za pirhe. Bah, ki je po rodu iz Kozjega, prebiva stalno v Ljubljani od leta 1908. Do vojne je delal najprej v neki kamnoseški delavnici, nato pa v neki tvornici kvasa. Nato je 4 leta prebil na fronti, bil na Tirolskem ranjen in se ob prevratu vrnil v Ljubljano kot vojni invalid. Do leta 1923. je užival skromno invalidsko podporo, naito pa je vstopil v službo pri mestnem magistratu. Ob 4. zjutraj je po navadi hodil ceste pometat, čez dan pa je tudi s krampom in lopato pomagal, kjerkoli je b5lo treba. Po 4.30 Din je zaslužil na uro, vsak petek je hodil po mezdo in skromno je lahko živel s ženo in hčerko. V Gramozni jami si je sam zgradil majhno hišico, in ker spada med tiste dobre, stare, delavne ljudi, ki jim tudi po opravljenem službenem delavniku žilica ne da miru, si je poleg te h5šice uredH celo majhno farmo za kunce. Bahovo ime je znano 'n spoštovano med rejci malih živali, saj je za svojo prirejo nekajkrat dobil častna odlikovanja po raznih razstavah. Vsi t» podatki, ki jih je mogel zbrati naš poročevalec, so nam dali misliti, da pri odpustu moža ki ga mnogi cenijo kot treznega gospodarja in skrbnega očeta, vendarle nista mogla >"rat5 glavne vloge samo nekakšna »malomarnost« in »pijanost«. Ne moremo si misliti, da bi mogel gospod župan zaradi tako pavšalne obtožbe brez kakšnega disciplinskega postopka in povrhu še prav na veliki četrtek vreči na cesto Premiera bogato opremljene operete! Smeh in humor od začetka do konca! Tenor berlinske opere Marcel Wittrisch Kurt Vespermann, Oskar Sima moža, ki mu je 62 let, ki je v vojni in v delu iztrošil svoje zdravje, ki je lepo vrsto let plačeval težko pristradani prispevek za pokojninsko zavarovanje, da bi mogel gospod žuipan takšnemu človeku tako naglo. brez vsakršnega zaslišanja odvzeti vsako možnost, da svoja siva leta preživi v poštenem delu in miru. Naš poročevalec je skušal na mestnem magistratu dobiti službeni' red na vpogled, da bi videl o čem govorita oni dve točki, ki se nanju sklicuje odpustiitveni dekret Toda novinarjeva radovednost je dandanes tako nezaželena na magistratu, da kaj takega sploh ni mogoče "V * * > Mi Danes premiera! Ob 16. 19.15 in 21.15 uri CAR1ČIN GARDIST KINO UNION 22-21 Zločinec, ki zažiga in strelja Samo pri župnišču v St. Vidu nad 100 tisoč škode Ptuj, 20. appiAa V noči na 16. t. m je začelo goreti poslopje posestnika Ivana Tušelra v Pobrež-ju, kjer je zločinec polil hišna vrata z bencinom in jih zažgal Ko »o hišna vraita že gorela, se je pojavil gospodar, da bi pričel gasiti. Med tem pa je požigadec oddal na njega štiri strele in nato pobegnil v smeri proti Št. Vidu- Kmalu zia tem je začelo goreti obširno gospodarsko posilon-je župraišča pri Sv. Vidu pri Ptuju. Zgorela sta oba živinska hleva, svinjaki, kolarni-ca. mlatilnica, dve slamoreznici 5 vozov in še razno drugo gospodarsko poslopje. Tudi to poslopje je zažgal isti požigajlec ia je takoj po požigu napadel posestnika Konrada Korošca ter ga preteoetl. Korošec je divjaku komaj ušel proti domu, napadalec pa je za njim oddal še deseit strelov, vendaT k isreči noben strel mi 7>?del- Zločincu pa še ni bilo dovolj, da je uničil dve gospodarski poslopji- Spravil se je nad loniž ob banovinski cesti, s katerega je snel podobo Maitere božje in jo vrgel na sredo ceste. To je seveda le še povečalo ogorčenje ljudstva nad zločincem. Škodo, ki jo trpi župnišče se ceni na 120.000 Din. Orožniki so aretirali nekega kmečkega fanta iz Spuhlje, ki ne more dokazati, kje se je nahajal knirtični večer, ko sta izbruhnila oba požara. Aretiranec sedi v ptujskem sodnem zaporu, orožniki pa vestno poizvedujejo podrobnosti o zločinu Poročali smo, da je pri zažiganju raznega dračjta na travniku padel v ogenj 50-letni hlapec Ivan Bračič iz Lomne, katerega so iz gorečega kupa rešili vsega opečenega. Težkim opeklinam je z^estn hlaoec po dvadnevnem velikem trpljeniu podlegel v ptujski bolnišnici. Epilog Kelnaričeve smrti pred sodiščem Mojster pogojno obsojen, dejanska krivda nedognana Maribor, 20. aprila. Danes je tragedija Avgusta Kelnariča našla stoj odmev pred mariborskim okrožnim sodiščem. Studenani mojster Leopo'd Kaučič je bil sicer danes radi prestopka zoper občo varnost ljudi pred sodnikom poedincem dr. Tombakom obsojen, dejstvo dejanske krivde pa ostane slejkoprej nerazčiščeno. Za današnjo razpravo je vladalo v Mariboru veliko zanimanje, saj gre za sodni zaključek tragedije, ki je globoko pretresla vso našo domovino. (Iz obširne obtožnice povzemamo: Dne 15. marca je sklenil obtoženi 46-letni Leopold Kaučič, po poklicu viničar in studenčni mojster, z Vrešak Jožefo pogodbo, s katero se je zavezail, da bo zgradil na njenem zemljišču na Pobrežju pn Mariboru. Cankarjeva ulica 27, studenec, globok 20 m in širok v premeru 120 m za 6000 dinarjev. To delo. je poveril svojemu pomočniku Avgustu Kelnariču, ki mu je dal že dne 2. februarja 1935 splošno pooblastilo, da sme pod njegovim nadzorstvom opravljati vsa studenčna dela od 4. februarja do 31. decembra 1935. Glavni poklic obtoženega Kauičiča je viničarstvo in se poleg tega ba-vi poleti tudi s studenčnimi deli. Kelnarič bi Imel prejeti po pogodbi z obtoženim Kaučičom za zgradbo studenca Vrešakove 2000 dinarjev, in sicer 100 Din za vsak meter izkopanega studenca. Kelnarič je najel kot delavca Ivana Frasa in mu obljubil za delo 800 dinarjev tako, da bi Kelnaričev zaslužek znašal 1200 dinarjev. Dne 29 maTca 1935 sta Kelnarič in Fras pričela z delom in jima je Kaučič nekaj dni poprej pokazal prostor, kjer naj bi začela kopati ter jima da.1 tudi5, na razpolago vse potrebno orodje in cement. Splošno znano je, da je teren na Po- ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO ! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! šel v studenec, marveč si le od zgoraj vse ogledal Pokojni Avgust Kelnarič stcer ni. položil pomočniškega izpita, pač pa je bil dne 10. maja 1931 oproščen za pomočnika. Delavec Ivan Fras je izpovedal, da je Kaučič vedeU oziroma opazil, da je Kelnarič krpal obod z opeko. Tudi rmu obtožnica očita, da bi moral videti, kako mešata delavca cement, ako je res z roko potipal mešanico. Tudi bi moral Kaučič kakor navaja obtoženi opaziti, da je zgradba betonskega oboda nesolidna in da grozi nevarnost, da ; kokxraturnega soprana, kakor ga ima v go-' spodični Zupevčevi. Svoje glasbene študije je dovršila v Berlinu pri svojem očetu, ki je bil priznan profesor solopevskega pouka. in ki dehrje zdaj drugo leto kot honorarni profesor solopetja na državnem konservatoriju v Ljubljani. Gdč. Župevoeva ima srebrno čist glas, tehnično pa tako izvrstno izšolan, da ji tudi največje in najtežje kolorafrure ne delajo težav. Lepote in izvežbanosti svojega glasu pa ni mogla še nikdar pokazati v toliki meri kakor sedaj, ko se poje v naši operi Lucia di Lamermoon, kjer ima ona glavno in najvažnejšo vlogo. Premiera Donizettijeve opore Lucia di Lamermoor bo jutri v sredo. hKINO SLOGA, tel. 27-30, Samo še danes! Zadnja prilika, da se oslajate ob prekrasnem petju priljubljene Marte Eggerth v filmu brežju v Cankarjevi ulici v spodnjih plasteh zelo nevaren, ker obstoja iz plasti finega peska, oziroma mivke, ki je le redko pomešana z drobnim prodcem Rad5 tega nevarnega terena se je pripetilo na Pobrez-iu v tej ulici pri izkopavanju studencev že več nesreč, pri čemur so bili delavci zasuti Ta nevarni teren obstoia le v nižjih plasteh. Gornja plast je namreč pomešana z rjavo ilovico in ni niti najmanj nevarna Ta plast je segala na mestu, kjer sta Kelnarič in Fras kopala, do globočine 3.30 m. Za napravo vodnjaka v nižjih, nevarnih plasteh, b5 morala izbrati najbolj varen način gradnje, to je napraviti najprej soliden betonski obod. Tudi bi se moralo uporabit5 boljša mešanica »z peska in gramoza m ne kakor je bilo ugotovljeno iz mivke in zelo malo srednje velikega drobca. Ker sta mešala beton kar na t'eh, se je primešala tudri blatna zemlja. Debelina betonskega oboda bi morala znašati najmanj 10 cm. znašala pa je mestoma le 3 do 5 cm. Ker se je med betoniranjem šablone ud5-ral pesek je Kelnarič delo oboda enostavno izzidal iz polovične opeke na slabo cementno malto. Ij teh razlogov betonski obod ni mogel zdržati stranskega pritiska peščenih plasti, vsled česar se je 14. aprila 1935 okrog 7. ure zjutraj, ko je Kelnarič na dnu takrat 7.90 m globokega vodnjaka pregledova! delo. porušil, pri čemer j« pokopal tudi Kelnariča. Vsi reševalni po-sksi so bili brezuspešni m je 17. aprila 1935 dopoldne zdravnik ugotovil Kelneri-čevo smrt Obtožnica nadalje pravi, da je Kaučič vedel, da obstoja nevarnost. Obtoženi Kaučič je tudi večkrat nadziral delo, in sicer zadnjič dne 13. aprila, pri tej priliki pa ni Tako je umrl Avgust Kelnarič se obod zruši in pokoplje Kelnariča. Nadalje bi tobtoženi! Kaučič moral opaziti, da se Kelnarič ni poskržil najbolj varnega načina gradnje temveč, da je Kelnarič zgradil obod na ta način, da ga je v smeri navzdol izpodkopaval in podaljševal z novim betonskim zidovjem. Da je Kaučič to opazil sledi že iz njegovega lastnega zagovora- ko pravi, da je dan pred tragično nesrečo Kelnariču naročil, naj ne vzame šablone iz studenca. Krivda Kaučiča je ta, da ni kot strokovnjak dal svojima delavcema potrebnih navodil, da ju ni zadostno nadziral in se prepričal o solidnosti betona in varnosti načina gradnje, oziroma jima naročil, naj gradita v skrajno opasnem terenu na najbolj varen način, to je, da spuščata že strnjen betonski obod od zgoraj navzdol Posledica te obtoženega Kau-čičeve skrajne malomarnosti pa je bila tudi Kelneričeva smrt. Pri razpravi je skušal Kaučič svojo krivda zmanjšati ter trd;L da je Kelnariču dal stroga in podrobna navodila. Razprava, ki je trajala tričetrt ure. se je zaključila z obsodbo obtoženega Leopolda Kaučiča, in sicer na 2 meseca strogega zapora■ pogojno za dobo 3 let. I Pride! Monumen-talni velefilm KINO UNION Mihajlo Strogov - Carjev sel Največji in najlepši film poslednjih let ! I Zvonimira župevčeva poje Lucijo Lamermoorsko Ze drugo leto deluje v našem opernem ansamblu gdč. Zvomimčra Ž-upevčeva in z veseljem poudarjamo, da slovenska opera že dolgo časa ni imela tako odličnega Smrt čudaškega milijonarja iz stare Ljubljane Kako je živel, gospodaril in samotaril Kari Kavšek Smrt Karla Kavška (Kauschegga) so sporočili ljubljanski dnevniki s kratkimi noticami, v katerih so omenili njegovo delo na gospodarskem polju. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je nepretrgano preživel 80 let. Bolj kot gospodarstvenik me je zanimal zgolj kot človek. Bil je poseben čudak. Moje poznanje z njim sega do 1. 1901, torej 35 let nazaj. Takrat je bil on 45. jaz pa 19 let star. Prva moja služba je bila pri Ljudski posojilnici, ki je bila tedaj še majhen zavod, stisnjen v tesne prostore prvega nadstropja Ovijačeve hiše na Kongresnem trgu, kjer je imel svojo odvetniško pisarno poznejši voditelj tedaj še katoliške, pozneje Slov. ljudske stranke, dr. Ivan šušter-šič. Karol Kauschegg je bfl tedaj lastnik po vsej Sloveniji znane trgovine z želez-nino (sedaj Schneider & Verovšek) na Tvr-aevi cesti. Bil je pa tudi že veleposestnik in kot tak med volilci virilisti za kranjski deželni zbor. Govorilo se je, da je bil že tedaj milijonar. Gotovo pa je, da je bil upnik dveh tretjin barjanskih in ižanskih kmetov. Kmalu ko sta dr. Ivan Sušteršič in kanonik Ivan Šiška ustanovila Ljudsko posojilnico, sta pritegnila Kauschegga v njen upravni svet. kjer je ostal dolgo vrsto let in je mnogo pripomogel do njenega velikega razmaha. Vsak dan proti 10. uri je prišel v Ljudsko posojilnico in se zadržal v nji do opoldanske ure. Ker tedanja ljubljanska dnevnika »Slovenski Narod« in »Slovenec« nista izhajala zjutraj, temveč okrog štirih popoldne, nam je Kauschegg prinesel v urad najnovejše ljubljanske novice; on je vse vedel in vse doznal. V Ljudski posojilnici ni opravljal samo poslovnih zadev, temveč je tam sprejemal svoje" zasebne poslovne prijatelje in obravnaval z njimi svoje in njihove zadeve. Izmed 100 ljudi, ki so prišli v Ljudsko posojilnico, jih ni bilo 10. da bi jih Kauschegg ne poznal in to ne samo po njihovi vnajnosti, temveč tudi po njihovih žepih in vseh intimnih zadevah. Ljudska posojilnica ni potrebovala nobenega informacijskega biroja, Kauschegg ji je bil najzanesljivejši informator in zato za njo neprecenljiva pomoč. Tri leta sem bil uslužben pri Ljudski posojilnici, v teh letih sem vsak dan občeval 8 Kauscheggom in imel priliko ga spoznavati ne samo kot poslovnega moža, temveč tudi kot človeka. In mi je bil vedno uganka. Eno vem za gotovo: kdor mu je prirasel k srcu, je lahko pri njem ln po njemu veliko dosegel. Gorje pa tistemu, ki ae mu je zameril. V svoji veliki trgovini je imel med drugimi uslužbenci tudi mlada trgovska po- močnika Sehneiderja in Verovška. Tema dvema mladima sotrudnikoma je popolnoma zaupal. Lepega dne mu je prišla misel, da opusti svojo trgovino. Poklical je k sebi v pisarno Sehneiderja in Verovška ter jima dejal: »Zdaj pa vodita vidva, kakor vesta in znata!« S tem jima je prepustil trgovino, obračunal pa je z njima šele čez par let. V dobi mojega službovanja v Ljudski posojilnici sem samo enkrat imel hudo zasebno zadevo — šlo je za rešitev našega doma. Mnogo sem o tem premišljeval, kako in kaj bi se napravilo, da bi nam dom ostal. Bil sem pripravljen prevzeti, dasi tedaj še zelo mlad. nase velike žrtve, samo da bi rešil dom. V tej stiski sem se spomnil. da bi mi mogel Kauschegg prav in previdno svetovati. Neko nedeljo dopoldne sem sp opogumil in šel k njemu na stanovanje. Stanoval je v prvem nadstropju hiše. kjer je kavarna »Evropa«. Njegovo stanovanje je bilo naravnost kneževsko. Tmel je 12 sob. od katerih je bila druga lepša od dmsre. Po krasnih parketnih tlph so ležale debele preproge, da si stopal po njih kakor po mahu. Oprema sob je bila nekaj posebnega, kar se ni videlo nikjer drugod v Ljubljani. Gospodinjili sta mu dve stari gospodični, morda njegovi sorodnici. Kauschegg me je zelo ljubeznivo sprejel in po-sadS v tak fotelj, da s« je moja majhna postava v njem kar izgubila. Potem je poslušal moje želje, mi svetoval to in ono. čez dva dni pa je bila moja zadeva usodno rešena. Mlad sem bfl, pa mu nisem bil hva- Njen največji uspeh Leo Slezak, Theo Lingen. Jesenske gobe v rani pomladi Posledice leteranje abnormalne zime se pojavljajo pri Živalstvu in rastlinstvu- Posebno pni gobah se je narava nar.ivn>::6t iztirila. Gobe, bi se v normalnih lotih prikažejo šele jeseni, so letos pognale že v začetku aprila, nekaitere pa celo že ob koncu maTca. Z Drenovega griča so ^že pred tednom javili najdbo mlade maslenke (boletus lu-teus), kri se sicer pojavlja od sept.cnbra do oktobra. Blizu Doba pri Domžalah je našel šolski upravriitelj g. MaJer več mladih zelenkastih golobic (russula virescens), ki je navadno ni najti pred julijem. Pisec sani je našel ob koncu marca v Utiških gozdih sveže zimske kolobarnice ali mraznice (tai-chclcma portentosum), ki se sicer pojavlja šele oktobra ter jih na ljubljanskem trgu poznajo pod imenom sivke- V parku ob Cesti v Rožno dolino so že pred veliko nočjo bujno poganjale iz tal gnojne glive čopasti tintar (coprinus porcelilanus), katerih sezona je tudi šele jeseni. Najbrž so marsikje, posebno na Dol en -skem, že našli užitne gobane ali juroke (boletus edulis)- Iz Fr^rna poročajo, da je 17. t. m. našla neka učenka med potjo v šolo 14 lepih, krepkih in zdravih takšntik gobanov. Najbrže se bo narava tak > wz-dHviaila, da jeseni ne bo izdatne rasti iob- A- B. ZVOČNI KLNO »SOKOLSK1 L)OM« v Šiški - Telefon 33-S7 Velefilm dunajskega humorja, veselih pesmi, smeha in zabave PRIPOVEDKE IZ W!ENERWALDA Magda Schneider, W. A. Betty, Leo Slezak. Predstave v torek, sredo in četrtek _ob 8. nri._ V petek ob 8. uri za ceno Din 3.— na vseh prostorih: _LJUDJE V BELEM_ Pride: LJUBEZEN NA ZAPOVED Tragična smrt otroka Kamnik, 20. aprila. Danes okrog pol 13. se je 4 in polletna Marjanca, hčerka kovaškega mojstra An. tona Zoreta iz Kamnika igrala pri Bistrici pod jezom, kjer delavci sejejo pesek. To je sredi struge, čez katero je napeljana deska. Voda je na tem mestu precej deroča in je po zadnjem dežju tudi znatno na. raSla. Deklica je šla čez desko in se je gu-gala, nenadoma ji je pa spodrsnilo in Je padla v vodo. Starši so otroka takoj pogrešili in ga iskali vse popoldne, okrog pol 7. zvečer sta pa Jože Možek in Holzei našla utopljeno dete pod jezom. ležen. Pregovorili so me, da sem zapustfl Ljudsko posojilnico. Kauschegg &« je mnogo trudil, da bi me obdržal Skozi 14 dni ^ne je vsak dan pregovarjal naj ostanem, toda zaman. Ko se je poleg predsednika dr. šušteršiča podpisal na moje spričevalo, sem videl, da je imel solzne oči. Takrat mi je bilo hudo. Zamoril mi pa nI Še do zadnji*] let se je vedno rad z menoj razgovar-jal in mi mnogo pametnega svetoval če sem ga vprašal za to ali ono. — Novinar Ivan štefe se mu je zameril takole: zgodilo se je nekaj v Ljubljani, o čemer je želel Kauschegg, da ne bi prišlo v dnevnike. Sel je k Stefetn in ga prosil, naj tistega ne objavi v svojih »ljubljanskih novicah« štefe mu ie obljubil, da ne bo o tistem ničesar poročal. Popoldne je pa že »Slovenec« prinesel vse, kar je Kauscegg Štefetu povedal Od tega dne Kauschegg Štefeta ni več pogledal. — Tz mržnje do Tonniesov. ki so bMi tedaj lastniki sedanjih Strojnih tovarn tn livarn, je Kauschegg pripomogel Avgustu fcabkar-jn. da je ustanovil svoje podjetje na Dunajski cesti prav nasproti TTtnniesom in jim precej občutno pred vojno konkuriral Povojni sta prišli obe podjetji v last Strojnih tovarn in livarn. — Dr. Ivan šušteršič se je že pred vojno Kauspheggn smrtno zameril s tem. da ga je ob nekih volitvah v deželni zbor pregovarjal. naj kot virilist-velepoeestnik glasuje proti Nemcem, kar pa Kauschegg ni hotel Od tega časa sta si bila nasprotnika.— Kauschegg je bfl pred vojno milijonar. Njegovi dolžniki so v letih 1901. do 1903. presegali tako po številu kot po vrednosti dolžnike Ljudske posojilnice. V teh letih so začeli nekateri ljubljanski denarni zavodi s parcelacijami veleposestev po Kranjskem in Štajerskem in tudi po Hrvatskem Ljudska posojilnica se je v teh poslih dokaj udeleževala, in sicer vedno z uspehom. Lepa premoženja so si napravili pri tem njeni upravni svetniki dr. šušteršič, Kauschegg. Jarc iz Medvod, ravnatelj Kastelic in še nekateri dragi gospodje. Na nasprotni strani so na ta način špekulirali upravni svetniki drugih denarnih zavodov. Dr. Hudniku so pa te špekulacije z Glavno posojilnico zlomile vrat. Ze več let pred vojno je Kauschegg opu stil svoje gospodinjstvo. Vso opravo je porazdelil med sorodnike in si najel v hotelu »Unionu« v tretjem nadstropju majhno sobico, v kateri je stanoval menda 15 let Po vojni so mu to sobo odpovedali, šel je stanovat v hotel »Llovd« v še skromnejšo sobico. Živel je zelo preprosto. Zajtrkoval ni nikdar. Svojčas je še kadil viržinke, po zneje je tudi to opustil. Večerjal je malo sira m kruha. V prejšnjih časfh je pil zve čer pivo; kako je bilo sedaj, ne vem. Na počitnice ali v toplice ni hodfl, pač pa poleti na svoja posestva. Oblečen je bil vedno enako, redkokdaj v kaj novega, Ce p« je bilo novo, je bilo prikrojeno vedno p« enem in istem kroju. Bil je samec. V neki ljubljanski rodbin bi ga zelo radi »ujeli« za starejšo hČ^r Po mnogih prizadevanjih se jim je posreči \ Domače vesti • Jubilej zglednega narodnjaka. V Beogradu je obhajal 20. t. m. svoio 70 letnico nekdanji znani celjski narodni trgovec g-Anton Kocuvan. Slavljenec ie bil v vrsti onih redkih neustrašenih mož. ki so orali slovenski trgovini in obrti ledino in ki pod tujim jarmom niso upognili svoiega kreine-nitega značaja, čeprav ti se iim bilo v nasprotnem taboru boljše godilo. G- Kocuvan se je vneto udejstvoval tudi v narodnih organizacijah. V Šoštanju je bil predsednik čitalnice, posebno požrtvovalno pa je deloval v eokolskih vrstah Okrog 15 let je bival v Celju, potem je bil kakih 10 let knjigovodja pri rudniku Drobni dol. ko pa je pred letom ta rudnik prenehal obratovati, se je preselil k svojim otrokom v Beograd. Nobene pokojnine si ni prislužil in v jeseni življenja mu daje zadoščen ie samo zavest, da je vedno zvesto in zgledno izpolnjeval svoje narodne dolžnosti. Želimo mu še mnogo srečnih let. • Toliko odlikovanj in zmag na mednarodnih tekmah, kakor si jih ie priboril v 35 letih svojega obstoja češki moški zbor »Smetana« iz Plznja. beleži le malo pevskih društev tudi pri največjih narodih. Ko ga vsepovsod sprejemajo s pravim triumfom, ne smemo tudi mi zaostati za ostalimi jugoslovenski nii mesti, v Ljubljani nastopijo 22 t. m., v Kranju 23. t. m. v Mariboru pa v petek 24. t- m. • Dr. Aljehin se namerava naseliti y Jugoslaviji. Kakor znano se nahaia bivši svetovni šahovski prvak dr. Aljehin na turneji po naši državi. Zdaj se mudi v južni Srbiji in je v nedeljo igral v Skoplju simultanko. V soboto je obiskal okolico Skop-lja in se ustavil v Matki. Kral mu je bil tako všeč, da se je je! posaiati za nakup zemljišča, na katerem bi zgradil vilo. Ker se mu je mudilo, je pooblastil nekega inže-njerja iz Skoplja. da ukrene vse nadaljnje korake, na kar bo o stvari sam definitivno odločil. Vse kaže, da se bo dr. Aljehin. ki biva sedaj v Parizu, stalno naselil v Jugoslaviji. „Agnus6& vitaminska moka za dojenčke • Smrt starega zaslužneaa Sarajevčana-Staro Sarajevo polagoma izumira. Te dni je umrl Hadži Mehmed Grdio ki je bil menda najstarejši Sarajevčan. Dovršil je 103 leta. Pokojni starec je imel mnogo prijateljev ne samo v mestu marveč tudi sirom Herceg-Bosne. Častili so sa kot junaškega bojevnika proti avstrijski okupaciji leta 1878, s hvaležnostjo pa so ga spominjajo tudi mnogi rojaki, ki so potovali v nekdanje osmansko cesarstvo in so pri ajem našli vso podporo. Pokojni Mehmed se je moral po avstrijski okupaciii izseliti in nastanil se je v Kosovski Mitrovici, ki je bila tedaj še turška Rojakom, ki so prihajali tja iz Bosne je bil najboljši prijatelj in zaščitnik in mnogim je pomagal, da so se naselili v Mitrovici. V Mitrovici ie živel do leta 1918 .potem pa se je vrnil v svoje ljubljeno Sarajevo. Mehmedov najstarejši sin je predsednik okrožnega sodišča v tur-5ki republiki. * Proti tuberkulozni teden bo po sklepu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje od 17- do 24. maja. * Polovično vozno ceno na državnih železnicah je dovolil prometni minister: za delegate zadrug, ki se bodo udeležili letne skupSčine Glavne živinorejske zadruge v Beogradu 26. aprila (popust bo veljal od 23. do 29. t m.), za delegate Splošnega čaovekoltjubnega služnteljskega združenja, ki se udeleže letne skupščine v Beogradu 26. t m_, in za delegate Jugoslovenskega cestnega društva, ki se udeleže letne skupščine v Beogradu 3. maja (popust bo veljal od 30. t m. do 6 maja.) * Telefonski promet med Mursko Soboto in St. Lorenzem in Unterknitfcelfeldom bo otvorjan L maja Pristojbina za razgo. vor v prvi relaciji bo znašala 3.40, za drugo pa 2.70 zlatega franka . • Zveza »a tujski promet v Sloveniji sporoča, da je odobrena polovična voznina po naših železnicah udeležencem glavne skupščine in konference Jugoslovenske hotelirske zveze v Zagrebu od 24 do 26. t. in. Popnst velja od 20. do 30. t. m. • Narodno obrambni sklad »Bran-i-bora«. Zbrale so narodne šole; Preval ie 21.75. Št, Vid pri Brdu 45. Breg pri Ptuju 71-25, Šoavnica 40, Dovje 10, Žalec 98. Cerklje pri Kranju 224, Velika Nedelja 45. Sv. Križ pri Kostanjevici 121. Gomiisko 40. Dol pri Ljubljani 40, Dobrova pri Ljubliani 102 in Tržič 1134 Din. I • Z >Nirvano« ob naši obali. Osrednji od-I bor JS v Splitu pripravlja tudi letos za lju-i bitelje morja posebna potovanja Med tem ko so bili dosedanji izleti prirejeni kot študijska potovanja po Sredozemskem morju in njegovih obalah, bo ietošnii izlet čisto pomorsko športne narave ob naši jugoSiO-venski obali. S posebno jahto »Nirvano« se bodo vršila 10 dnevna potovania. in to menjaje se od Splita do Boke odnosno od Splita do Sušaka in nazai. Ob izrazito jadralno športnem značaju potovanja bo potnikom dana prilika, temeljito opazovati kakor tudi sodelovati pri ribolovu. Jahta »Nirvana« ima le 12 kabin po 2 postelji tako da je z omejenim številom udeležencev omogočena vsem povečana udobnost potovanja kakor tudi potovanje manjših društev, odnosno zaključenih družb. Na teh potovanjih bodo mogli udeleženci spoznati vse lepote naše obale, posebno onih krajev, ki jih redni parniki običajno ne obiskujejo. Cene 10 dnevnih potovanj z vso oskrbo, s prevozom,, kabino in uporabo ribiških potrebščin bo znašala največ do 1.200 Din. Da bo mogla JS razdeliti posamezna potovanja in jih začeti že 1. junija, vabi vse one, ki se zanimajo za to vrsto potovani in bi se jih želeli udeležiti, da se prijavilo Čimprej, a najkasneje do 15 maja naibliž.lemu odboru ali zaupniku JS kjer prejmejo vsa nadaljnja pojasnila in navodila. Vsak udeleženec bo na vožnji po železnici užival polovični popust. * 12 dni na južnem Jadranu. Centrale ribarskih zadrug v Splitu priredi tudi letos 12dnevno ribarsko turistično vožnjo po južnem Jadranu in sicer letos z moderno opremljenim parnikom jahto Strossmayer. Udeleženci si bodo ogledali tudi taka letovišča, kj s parnikom redne proge niso dosegljiva. Parnik krene iz Splita in ustavi se v Trogiru. JeLsi. Bolu. Hvaru. Visu, Ko-miži Lopudu Gružu, Dubrovniku, Cavtatu, Boki' Kotorski, Budvi, Korčuli Makarski, Omišu itd Prva vožnja se prične 15. maja, potem pa vsakih 13 dni. • Sezonski brzovlaki bodo začeli voziti s 15. junijem in bodo redno vozili do 15. oktobra. Po njih bodo naši tuisko prometni kraji od skrajnega juga do Jadrana in do nas imeli izboljšan promet- Jutranji brzo-vlak iz južnih krajev bo prihaial ob 6.12 na Zidani most, ob 7-31 v Liubliano, ob 9.32 na Jesenice in ob 10.43 v Rateče-Planico. Na Zidanem mostu bo zveza z Mariborom, v Celju pa proti Dravogradu in Prevaljam, in sicer bo prihod v Celje ob 6.46. v Maribor ob 7.50. na Dunaj ob 14. in v Prago ob 21.10. Uvedene bodo tudi redne avtobusne zveze med Šmartnom ob Paki in Logarsko dolino, iz Kranja na Jezersko iz Lesc na Bled in iz Bistrice ob Bohinjskem jezeru do hotela »Zlatoroga«. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — nemoteno Ln lahko. Ogl. reg. S. sr. 30474/36. ♦ Najvažnejše zahteve bosanskih rudarjev. V Zenici se je v nedelio vršil kongres Zveze rudarjev iz Bosne in Hercegovine. Na tem kongresu, ki so se sa poleg rudarskih delegatov udeležili tudi predstavniki socialnih ustanov, se je obširno razpravljalo o položaju rudarskega delavstva. Lansko leto se upravičeno imenuje črno leto za rudarje, saj so imele nesreče v rudnikih strašno bilanco; 179 mrtvih. 220 hudo in 4.900 lažje ranjenih rudarjev. Mnoge nesreče so povzročile pomanjkljive varnostne naprave v rudniških obratih. Rudarji se upravičeno pritožujejo tudi proti sistemu dela. Nadzorstvo je silno stroao in za najmanjše zamude pri delu in za prestopke v pogledu raznih določil morajo rudarji plačevati visoke globe. V 10 letih so rudarji v Bosni in Hercegovini .plačali v globah 3,424.223 Din. Najvažnejše* zahteve bosanskih rudarjev so naslednje: Rudarska glavarstva naj se izločijo iz kompetence ministrstva za gozdove in rudnike. Pri rudarskih glavarstvih naj se osnujejo posebni odseki za preiskavo jam in varnostnih naprav. Pri rudnikih pa naj se ustanovijo odbori predstavnikov delavcev, delodajalcev in bratovske blagajne, ki bodo predlagali potrebne varnostne ukrepe. Metanske in drugače slabe jame naj se redno kontrolirajo vsaj enkrat na mesec- V metanskih in ostalih nevarnih jamah naj bo prepovedano akordno delo. » Nerihte na morju. V četrtek zvečer in v petek zjutraj je divjala v šibeniškem kanalu in ix» vsej severni Dalmaciji silna ju-govina. Nekateri parniki so se morali vrniti v pristanišče, drugi pa so imeli zaradi neviht dolgotrajne zamude. Tudi na Suša-ku in v primorskih krajih so divjale ne- to, da jim je obljubil, da bo prišel na večerjo. V tisti rodbini so skovali načrt, da ga bodo pri tej večerji ulovili v zakonsko past. Pripravili so večerjo, kupili šopek rož in se dogovorili, kdaj bo hišna gospa dvignilo roki v blagoslov srečnega para, ki R© JO našel. Ob določeni uri je čakal hišni oče na Kauschegga s šopkom v predsobi Ko je Kauschegg prišel, mu je hišni oče ponudil šopek, da ga nese hčerki. Kau schnegg je pa sprevidel manever, vzel šepek in ga vrgel v hišnega očeta, se obrnil in odšel. Rodbina je morala sama večerjati. Ce je večerja teknila, ne vem. S Kauscheggovo smrtjo je izgubila Ljubljana eno svojih najmarkantnejših osebnosti iz predvojne dobe. Znar^ev je imel nič koliko — ali tudi prijateljev, to bi dvomil! Čudaki jih navadno nimajo. V gospodarskem življenju predvojne Ljubljane je mnogo pomenil, zlasti velika vloga mu je pripadala v gospodarskih ustanovah tedanje Slovenske ljudske stranke, dasi sam ni bil nikdar klerikalec, niti veren človek. Z Ljudsko posojilnico je bil zvezan nad 40 let. Dobro vem, da ga je bolelo, ko se je moral umakniti s predsedniškega mesta, ki ga je zavzemal več let. Saj je bil pravcati diplomat v gospodarstvu, obdarjen z izredno lastnostjo, da je lahko vsakogar takoj precenil po gospodarskih zmožnostih in nič manj po duševnih vrlinah in napakah. Po vojni nekoč sva se srečala na frančiškanskem mostu in se razgovarjala. Mimo naju se je pripeljal v elegantnem novem avtomobilu neki ljubljanski podjetnik, ki je ti- sto leto ustanovil lastno veliko podjetje. Kauschegg je pokazal na ta voz in pristavil: »Ta je začel z avtomobilom, končal bo pa s konkurzom!« Par let po tem razgovoru je bil tisti podjetnik že na psu. Na ljubljanskem pokopališču je grobnica, ki nosi napis: Ruhestatte der Familie Karel Kauschegg. V to grobnico so položili danes ob 16. med svoje tudi Karla, ki je hodil zadnja leta večkrat tja gor obiskovat svoje mrtve in ogledovat svoje zadnje — veleposestvo. Naj mu bo mir v njem! Ivan Podlesnlk. Ljubljana, 20. aprila 1930. Okusen Stedljiv a poceni Izdelek: Osješke livarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železnina - VVolfova ulica. Za Maribor: P1NTER & LENARD vihte. Zaradi močnega deževja le reka Re-čina tako narasla, da se je voda dotikala železniških mostov, ki spajajo Delto z Braj-dico. Morje je bilo silno razburkano in nenavadno visoko. Tolika višina ni bila na Reki zabeležena že od leta 1916. Na Reki se je na obali Marko Polo morje razlilo ter poplavilo vso obalo. Voda ie vdirala tudi v pritličja in kleti nekaterih hiš. Ko je na Sušaku parnik »Cetina« pristal da bi prevzel pošto, je poštni voz z vso pošto zdrknil v morje- Z velikim naporom so voz še pravočasno dvignili. • Beograjske selitve. Dan 1. maja in 1. novembra sta glavna selitvena dneva v Beogradu. Pomladanski selitveni dan je vedno močnejši od jesenskega. Na sreskem sodišču za mesto Beograd je lilo za letošnji 1. maj vloženih že 2.336 stanovanjskih odpovedi. Veliko več stanovanj so seveda odpovedali posestniki in najemniki brez sodišča in bo tako tudi letos 1 mala v Beogradu veliko preseljevanje. * Stenski list prične v kratkem izdajati gledališki odsek narodne knjižnice v Šabcu. List bodo lepili po hišnih vogalih, izdajal pa se bo v tolikih izvodih da ea to dobivalo tudi 65 vaških čitalnic oo Mačvi. Izdajatelji stenskega lista v Sabcu so prepričani, da bodo njihov zgled kmalu začele posnemati vaške knjižnice in da bo tako imela vsaka naprednejša mačvanska vas svoj lastni stenski list Zvočni kino IDEAL Oglejte si prekrasno rusko muzikalno dramo PETROGRAJSKE BELE NOČI Danes ob 4., 7., in 9.15 zvečer. I II _ Elitni kino Matica — TeL 21-24 Samo Se dane« ob 7«/4 in 9yt uri SMEH, SALA IN GROHOT KOT &E NIKDAR VLASTA BURIAN — THEO LINGEN v sijajni komediji LAŽNI VITEZ v'-: * Poneverba iz sklada za uhožne šolarje. Sklad za ubožno šolarje v Užicah je že 6 let upravljal trgovec Tošič Mož ni do lani nikdar predložil obračuna o dohodkih in izdatkih, a ko ga je občina k temu prisilila, se je v blagajni sklada izkazal primanjkljaj, ki znaša preko 172 000 Din. Tošič se je izgovarjal, da je primanjkljaj nastal zaradi njegovega knjigovodskega neznanja, naposled pa je priznal, da je. denar porabil pri svojih kupčijah. Obsojen le bil na 8 mesecev zapora in na vrnitev poneverjene-ga denarja. * Cakorska cesta spet pod snezom. Cakor-ske ceste, kj vežejo Črno goro z Metohijo, so vsako zimo po nekaj tednov tako zasnežene, da je ustavljen ves promet na zelo važnih avtomocilskih progah. Letos je dolgo počival promet na progi Andrijevica-Peč, ki je najvažnejša, še dalje časa pa ni bilo mogoče urediti proge Berane-Peč- Po dolgem presledku so vozili avtomobili po tej cesti šele o veliki noči. Pred nekaj dnevi je kazalo, da ne bo več snega, zakaj temperatura se je dvignila nad 20 stopinj. V nedeljo pa je spet zdrknila na ničlo. Na ča-korski planini je spet precej snega, kar dela zlasti živinorejcem velike skrbi- * Za snaženje srebra kupniete najfinejšo pasto. Upravičeno iščete najfinejše in najboljše sredstvo, da bo srebro čisto in svetlo, a da ga pri tem ne poškodujete z najmanjšo prasko. Srebro je dragoceno, a Še bolj dragoceni so vaši zobie. Tudi zobje se morajo blesteti kakor najfinejša slonova kost. Izbirajte tudi za zobovje pravo pasto, ki temeljito očisti, a ne poškoduje zobne sklenine. Odolova zobna pasta ie najfinejši prah v obliki paste. Samo taka pasta odgovarja zahtevam idealnega sredstva za čiščenje zob. Odolova zobna pasta učinkuje tudi osvežujoče in oživljajoče * Eno srce — ena radenska. * Tovarna JOS REICH spre'ema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelava Iz Ljubljane u— Dr. Windischer častni član Znanstvenega društva za humanistične vede. Na občnem zboru Znanstvenega društva, ki se je pod predsedstvom univ. prof dr. Nachtiga-la vršil v nedeljo dopoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. le bil predsednik Narodne galerije dr. Fran Windi-scher v počaščenje njegovih zaslug za po-vzdigo naše znanosti in kulture izvoljen za častnega člana. Za novega rednega člana je bil pri tej priliki izbran tudi konservator in umetnostni zgodovinar dr. Fran Štele. u— Podelitev nagrad za osnutke sporne, nika Viteškemu kralju. Odbor za postav tev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju je za izdelavo osnutkov razpisal več nagrad v skupnem znesku 20.000 Din: prvo nagrado 10.000 Din, drugo 5.000 Din in tretjo 3.000 Din, ostanek pa je bil namenjen za odkup ostalih načrtov. Umetnostna žirija, v kateri so med drugimi pesnik dr. Gradnik, upravnik Narodne galerije Zorman, uprav, nik Narodnega gledališča Oton Župančič, predsednik Društva slovenskih umetnikov G. A. Kos, konservator dr. Štele, dr. Do-bida in direktor mestnega gradbenega urada inž. Prelovšek, se je odločila, da za prvo nagrado nobeden od predloženih osnutkov — prejala jih je 15 — ne pride v poštev. Znesek 10.000 Din, ki je na ta način preostal, pa je bal razdeljen za neka. tere druge nagrade. Tako sta bili podeljeni 2 drugi nagradi po 5.000 Din kiparju Nikolaju Pimatu in arh. SpLnčdču (geslo »Steber«) ter kiparju Kalinu in inž. Glan-zu (»V«) ln 2 tretji nagradi po 3.000 Din kiparju Lobodi (>Ac) ter kiparju Kalinu in inž Glanzu (>A Ic). Nagrajeni načrti so s tem prešli v last odbora za postavitev spomenika, za odkup pa prihajajo v po. štev še načrti pod gesli »1934«, >Zvezda repatica« ih >Karo in Uedinitelj«. Sprejeti osnutki bodo od petka do nedelje nastavljeni v Jakopičevem paviljonu. u— Simultanka dr. Aljchina preloiena- Jutri, v sredo bi se morala vršiti v Ljubljani 6imultanka bivšega svetovnega šahovskega prvaka dr. Aljehina. Ker se Aljehin sedaj mudi v južni Srbiji in bo tam odigral še nekaj simultank, je brzojavno sporočil organizatorjem njegove turneie po Jugoslaviji, da bo mogel gostovati v Ljubljani šele v sredo 29. t. m. Za liubliansko simultanko vlada v šahovskih krogih veliko zanimanje. Doslej se je prijavilo ie več interesentov, ki nameravajo nastopiti proti Al jehinu. Ljubl janski šahovski klubi so sklenili, da bodo postavili svoie najmočnejše igralce, da bi se Ljubliana Sm Sastneje odrezala. Prijave za simultanko se še spre- , jemajo. Prijavljati se je na naslov; C. Vidmar. Ljubljana. Groharjeva 2 ustmeno ali pismeno. Prijavnina znaša za člane šahovskih klubov 20, za nečlane pa 30 Din. u— Sprejem pevskega društva »Smetane« is Plzna. Iz vrst tukajšnje jugoslov.-ceško-slov. lige nam pišejo- Danes ob 18.12 prispe v Ljubljano znamenito Devsko društvo »Smetana« iz Plzna. Pevsko društvo »Smetana c je eno najboljših pevskih zborov bratske Češkoslovaške republike ki je že leta 1900- poneslo slavo češke pesmi v inozemstvo in dosegio v Parizu prvo oceno. Poživljamo vso našo slovensko iaivnost in vse prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda, da se udeleže slavnostnega sprejema tega zbora danes ob 18-12 uri popoldne na glavnem kolodvoru. u— Francoska akademij* STednjih sol. Opozarjamo cenjeno ot>činstvo na francosko akademijo ki jo bodo priredile ljubljansKe srednje šole v petek, 24. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod pokroviteljstvom francoskega konzula g Remeranda. Bogati in pestri program obsega celo vreto recitacij, pevskih in glasbenih točk ter gledaliških prizorov. Nastopili bodo diiaki in dijakinje vseh ljubljanskih sredniih šol- Vneto se pripravljajo pod vodstvom profesorja* francoskega jezika za to prireditev. Prosimo občinstvo, da si kupi vstopnice v Francoskem institutu v Narodnem domu (odprto od 10- do 12. in od 16. do 19. ure). Cene sedežev so; 10. 8. 6 Din, stoiišče velja 3 Din. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen srednješolskim knjižnicam, obisk vsem prijateljem fraucoskega jezika toolo priporočamo. u— Češki zbororski koncert v filharmonični dvorani. Jutri v sredo 22. L m. ob 20. koncertira v Ljubljani eden najboljših, naj-odličnejših Čeških moških zborov »Smetana« iz Plzna. 36 let že deluje na umetniškem polju in njegovo delo je bilo venčano doma in v tujini z neštetimi triumfi. Moški zbor, ki šteje 40 članov, je pod umetniškim vodstvom pianista, skladatelja In dirigenta Gselhoferja in nam prinaša dela iz starejše pa tudi iz novejše zborovske literature. Zbor, ki je na turneji po Jugoslaviji, je izvedel do danes 6 koncertov ki so vsi sijajno uspeli. Ponovno opozarjamo na jutrišnji koncert, za katerega se prodajajo vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Francoski institut vabi vse člane k poučnemu filmskemu predavanju, ki bo v sredo 22. t. m ob 14. v kinematografu »Ljubljanski dvor«. Predaval bo g. prof. Jean I.acroix o alpinizmu in pomladnem smučanju. Brez vstopnine! u— Bivši zdravnik abcsinskeea cesarja v Ljubljani. V Ljubljano je prispel dr. Jordan Širokov, bivši telesni zdravnik abesinskega cesarja Haile Selasija in prvi organizator abesinske sanitetske službe. Predaval bo v okviru Jugoslovensko-bolgarske lige o Abesiniji in o življenju in običajih njenega prebivalstva. Dan in kraj predavanja objavimo pravočasno. Dr. Širokov le po rodu Bolgar. Predaval je že v Beogradu in Zagrebu. Povsod je zbudilo njegovo predavanje največjo pozornost in časopisi so priobčili o njem obširna poročila. Vstopnina bo zelo nizka, da se tako omogoči vsakomur, da se lahko udeleži predavanja. ELITNI KINO MATICA FIlm napetih scen, drznih posnetkov in senzacije bo SKRIVNOST VARIETEJA u— Predavanje SPD. Drevi ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. Gries-bach iz Zagreba o planinskih izletih vzdolž jadranske obale. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike, ki bodo pokazale lepote naših gora ob Jadranu. Vstopnina le 2 Din- u— Uprava Hubadove župe JPS poziva vse ljubljanske pevske zbore da se udeleže sprejema odličnega pevskega zbora »Smetana« iz Plzna danes ob 18. uri na glavnem kolodvoru. Pevci, pridite polnoštevil-no! u— Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike, ki so vzeli vozilo izpod plombe ter stavili v promet in one. ki iz kateregakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jih v izogib posledic pripeljejo k pregledu v ponedeljek 27. t m- med 8. in 10. uro v Ljubljano na Breg št. 20. poleg Šentjakobskega mosta: dohod iz Novega trga. u— Razstava slik Matije Jame je odprta dnevno od lo. do 12. in pol in od 2. do . samo še do srede. u— V poročila o društvu posestnikov novih hiš je bilo v ponedeljskem »Jutru« navedeno, da je stavbenik Ivan Bricelj izvoljen kot predsednik razsodišča. G. Bricelj nas prosi za ugotovitev, da nI sprejel od-borniške ali druge funkcije ne v enem ne v drugem druStvu hišnih posestnikov. u— Vremenska doba 4n mučenikov od 10. marca do 30. aprila ie prinesla v 19 dneh 146.51 mm dežja, lani v istem času v 15 dneh 146.9, predlanskim 242.2 mm. Najvišja temperatura je bila letošnjo pomlad 1. aprila, 19.4 C nad ničlo Največ dežja je padlo ponoči od velike sobote na ve-likonočno nedeljo, namreč 30.2 mm. u— Zavoj s sedmimi pečati. Na državno tožilstvo je neka ženska prinesla zavoj, zapečaten s sedmimi pečati. S strahom je pravila, da so v zavoju čudne reči, ni pa dovolila, da bi zavoj odprli, za kar se na državnem tožilstvu seveda malo menijo. Ženska je podala zelo obširno prijavo proti neki tihotapki in verižnici ki se je bavi-la zlasti z nakupom hranilnih knjižic in je baje opeharila mnogo vlagateljev za čedne vsote, ki dosegajo okoli 100.000 Din. Posebno da ji ovete kupčija s cikorijo in manu-fakturo in da ima kar 44 agentov na razpolago. Državno tožilstvo bo uvedk) poizvedovanje. n— Koi in pretep okrog nedelje. Malo nenavadni način, kako se letos uveljavlja pomlad, dobiva živahnega odziva tudi v samih ljudeh. Vsa znamenja kažeto, da je izredno veliko število vsakovrstnih vznemirljivih nesporazumov, pa tudi pretepov, s katerimi ima policija zadnii čas opravka, v neki bolj ali manj oddaljeni zvezi s to rečjo. Tako sta se v soboto orotl polnoči na Tržaški cesti pri tobačni tovarni srečala dva brata, eden v družbi matere, drugi pa dekleta. Fant, ki je hodil z materjo je čutil potrebo, da da svojemu bratu nekakšno moralno lekcijo o tem, da ob tako pozni uri ni več čas za ljubezenske sorehode, pa sta vpričo obeh žensk skočila drug v drugega in je eden drugemu razhii na glavi svoj dežnik. V nedeljo dopoldne so v Gramozni jami neki Bosanci metali karte, pa je na lepem prišlo do prepira in ie eden izmed njih planil na drugega z velikim bosanskim nožem. V nedelio zvečer pa so se spoprijeli sicer dostojni gostie v neki gostilni sredi mesta, da je moral stražnik dva od njih odvesti 6 seboi. n— Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. P B I D E Rusko sovjetski velefilm ZLATO JEZERO Iz Celja e— Zanimiva predstava v gted^ffiča. Danes ob 20. bo uprizorila ljubljanska dra. ma tragDcomedijo >Gosposki dom«, učinkovito in zelo posrečeno delo znanega srbskega pisatelja Radoslava Vesnlča v režiji prof. Osipa šesta in izvrstni sasedbi-Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v Frajletovi trafiki e— Literarni večer. Društvo jugosloven-skah akademikov je priredilo v soboto v mestnem gledališču večer slovenske bese. de. Po uvodni besedi o sodobni slovenski liriki je Bogomil Fatur recitira 1 pesmi pokojnega Srečka Kosovela nato pa so Miran Jane, Tone Seliškar, Anton Vodnik. Edvard Kocbek, MHe Klopčič in B. Fatur recitirali iz svojih del. Večer je rrndil globok umetniški užitek. Pesniki so bfli deležni živahnih aplavzov. Zanimiva kultur, na prireditev je bila razmeroma dobro obiskana. e— Glavno cepljenje proti osepnicam. Redno javno cepljenje malih otrok iz mesta bo 4. in 5. maja na mestnem poglavarstvu. Pregledovanje cepljeneev ta izostal ih otrok bo teden dni pozneje e— Huda nesreča motornega kolesa. V soboto okrog 13. so se peljali 30-letm France Klun iz Sajevca pr} Ribnici na Dolenjskem, 24 letni jurist Alojzij Zidar iz Brež pri Ribnici tn še nek moški s mo. tornim kolesom iz Žalca proti Celju. Khrn je sedel zadaj na motornem kolesu. Zidar v prikolici, tretji moški pa je vozT. Med vožnjo je nenadno počila os na prikolici in vsi trije so padli na cesto. Dočim je ostal vozač nepoškodovan, si je Klim poškodoval prsni koš, Zidar si je pa zlomili levo nogo v kolenu in tudi poškodoval desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri nesreči se je prikolica razbila, motorno kolo pa je samo ne. koliko poškodovano. e— Kino Union. Danes ob 16.30 veiefSka >črne rože tn dve predigri. Iz Maribora a— Naval v mariborsko občanstvo. Na prihodnji seji mestnega sveta 23. t. m. bodo mestni očetje zopet obravnavali prošnje 14 prosilcev, ki bi radi postali mariborski občanu a— Okoli mestnega tiskovnega orada. Mestni tiskovni urad, ki je bil le pred meseci ustanovljen, pa še ni pričel funkcionirati, bo dobil sedaj osnovo za svoje konkretno poslovanje v posebnem osnutka pravilnika, o katerem bodo sklepali na seji mestnega sveta 23. t m. Visoki Dečani se obnavljajo Peč. 1&. aprila Samostan Visoki Dečani v dolini reka Bistrice v okolici Peči, ki ga je sezidal v letih 1327 do 1336 kralj Stevan Uroš IIL Dečanski. se po vsej pravici prišteva k najlepšim spomenikom naše srednjeveške stavbne umetnosti. Zidan je v romanskem slogu, v teku stoletij pa se je marsikaj prezidalo in popravljalo, kar Je le pokvarilo prvotno lepoto. Marsikaj je uničil ln pokvaril tudi zob časa. Samostan Je bil pod pokroviteljstvom turških vladarjev in tudi arnavtsko prebivalstvo ga ie čuvalo, zata je ostal v glavnem dobro ohranjen. Nepiv-cenljivo vrednost predstavljajo slike, e katerimi so pokrite notranje stene- Da bi se veličastni stavbi dalo prvotno hoe. so se pričela že pred tedni zidarska in kamnoseška dela, ki lepo napredujejo. Temelje samostana podlagajo z marmorjem ter gradijo dvokrake pristopne stopnice. Okrog vsega samostana se napravi meter visoka marmornata ograja s sedeži. Pred samim vhodom v samostan nameščajo velike marmornate stopnice. Tik ob vhodu bo stal vodnjak. Velika betonska plošča pa bo podpirala poslopje za prenočišča. Za letos namenjena dela bodo dovršena najbrže že do junija. Prihodnje leto pride na vrsto popravljanje stavbe same, katero je tudi že načel zob časa. Ko bo vse dovršeno, zašije jo Visoki Dečani spet v svoji nekdanji, občudovanja vredni lepoti- Gospodarstvo Cbčni zbor Zveze slovenskih zadrug V ponedeljek, Be je vršil ob številni udeležbi občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani- Prostorna dvorana Delavske zbornice je bila popolnoma zasedena po delegatih, ki bo prihiteli iz najrazličnejših krajev, da na občnem zbora svoje zadružne matice zastopajo svoje domače zadruge. Ob pol 11. uri je otvoril občni zbor predsednik g. Ivan Pipan s prisrčnim pozdrav vam vsem navzočim delegatom, posebno pa zastopniku kmetijskega ministra in kmetijskega oddelka banske uprave goep. inž. Jelačinu in zastopniku Zveze gospodarskih zadrug g. B. Staretu. Na predsednikov predlog je občni zbor poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravno brzojavko ministru za kmetijstvo. Sledila so nato poročila predsednika Ivana Pipana, ravnatelja Trčka in g. Ivana Kluna za nadzorstvo. Iz teh poročil posnemamo naslednje: Stanje našega zadužništva Za zadružništvo je bilo lansko leto težje, kakor prejšnja leta. Pri poslabšanih gospodarskih razmerah so zadruge le pri skrajni pridnosti in pazljivosti zdržale, kljub nervoznemu nadlegovanju od Btrani upnikov in kljub nerazpoloženju večine članov dolžnikov. Vse to kaže, da je življenjska sila našega zadružništva kot celote vendar večja. kakor se to zdi na zunaj. Zato je upati, da bo zadružništvo vzdržalo do izboljšanja razmer. Kreditne zadruge so se morale boriti za svoj obstoj. Prvotna preplašenost vlagateljev se je nekoliko umaknila povečani potrebi po uporabi prehrankov iz boljših časov za tekoče preživljanje. Tem zahtevam so zadruge ustrezale, kolikor so pač mogle izterjati od dolžnikov. Največ vplačil od strani dolžnikov in izplačil vlagateljem se je gibalo v okviru tekočih obresti. Tudi lani so se morale nekatere zadruge zateči pod zaščito. Na novo je zaprosilo lani za zaščito 18 kreditnih zadrug, tako da je bilo ob koncu leta zaščitenih 41 včlanjenih kreditnih zadrug. Kakor prejšnja leta je tudi lani najbolj ovirala delovanje zadrug kmet-ska zaščita, ki je vzbujala pri dolžnikih nade na večji ali manjši odpis dolga ali vsaj obresti in tudi mnogi dolžniki, ki so imeli denar, niso plačevali obrokov. Dočim so v letu 1934. plačali dolžniki povprečno skoro polovico obresti, so lani plačali komaj četrtino. Seveda pa so razmere pri posameznih zadrugah različne. Dočim poslujejo nekatere skoraj normalno in celo dobivajo nove vloge ter podeljujejo posojila. druge počasi likvidirajo ali pa čakajo na zboljšanje gospodarskih razmer. Doslej objavljene bilance kažejo, da so kreditne zadruge, včlanjene v zvezi. lani izplačale r-ibližno toliko, kolikor so znašale narasle bresti. Nazadovanje vlog se je nekoliko nstavilo. največ zaradi tega, ker so precej izostala vplačila dolžnikov. Ob koncu lanskega leta so znašale vloge pri včlanjenih kreditnih zadrugah okrog 550 milijonov Din nasproti 567. 599. 639 in 678 milijonom v prejšnjih štirih letih. Glavnica hranilnih vlog je torej od konca 1. 1931. nazadovala za 128 milijonov. Če še upoštevamo v teh letih natekle obresti v višini 165 milijonov, tedaj vidimo, da je bilo izplačanih v štirih letih skoro 300 milijonov Din. Seveda je šel precejšen del izplačil v obliki brezgotovinskih kompenzacij. Tudi posojila so zadnja leta precej nazadovala, dasi ne toliko, kakor vloge. Lani ob koncu leta so znašala posojila okrog 545 milijonov nasproti 559. 573. 581 in 615 milijonom v prejšnjih štirih letih. Zadruge so se močno potrudile, da izterjajo, kolikor je pač mogoče. Obrestna mera je tudi lani na-zadovala povprečno za 1%. Vloge so obrestovale zadruge po 3 do 4% (le nekatere zaščitene po 2%), za posojila pa so znižale obrestno mero pri kmečkih posojilih na 4.5 do 5%, najmanj pa na 6%, v ostalem pa računajo 6 do 9%, kakršnemu namenu pač služi posojilo. Povprečno se je v teku krize obrestna mera zmanjšala za 2.5%. Nabavljalne in prodajne zadruge so imele lani za okrog 120 milijonov Din prometa, nasproti 125. 148. 142 in 154 milijonom v zadnjih štirit letih. Mlekarske zadruge so sicer lahko prodajale pridelke, težje, pa so prišle do plačila za prodano blago in pogosto zaradi tega niso mogle redno plačevati članom mleka. Od članov so prejele nekaj manj mleka nego prejšnja leta, vendar pa še vedno znatno količino 2.78 milijona litrov, za kar so plačale članom 3.16 milijona Din, t. j. povprečno 1.16 Din za liter. Izdelale so 62.000 kg sira in ga prodale povprečno po 17 Din za kg, nadalje 25.750 kg masla, ki so ga prodale po 25.10 Din za kg. Stanje zveze Ob koncu lanskega leta je bilo v zvezi včlanjenih 150 kreditnih zadrug. 32 živinorejskih in pašniških. 31 mlekarskih. 29 na-bavljalnife in prodajnih. 24 elektrarniških. 24 stavbinskih, 19 kmetijsko-strojnih 17 obrtnih. 16 vodovodnih. 8 tiskovnih in založniških, 6 zavarovalnih. 5 vinarskih 16 raznovrstnih zadrug. Bilanca za preteklo leto izkazuje 40.000 Din čistega prebitka. Vloge članic pri zvezi so ostale skoro neizpremenjene in so znašale ob koncu leta 23.91 milijona Din nasproti 23.97 milijona Din v prejšnji bilanci. Krediti pa so bolj nazadovali, in sicer od 27.83 na 26.64 milijona Din. Zveza je odplačala del reeskontnega kredita pri Narodni banki, ki se je znižal za 0.44 na 2.93 milijona Din Lastno premoženje zve- ze (deleži in rezerve) se je povečalo na 1.20 milijona Din nasproti 1.06. 0.87, 0.86, 0.81 milijona Din v prejšnjih štirih letih. Zadružni pomožni sklad se je zmanjšal skoro na polovico, t. j. na 0.71 milijona Din. Razliko je zveza porabila v smislu pravilnika za sanacijo treh zadrug. Čeprav je sanirala zaenkrat najtežje primere, vendar kaže. da bo treba še dalje zbirati fond, da bo mogoče sanirati vse v poštev prihajajoče zadruge. Iz revizijskega poročila, ki ga je podal g. Ivan Klun je razvidno, da je lani glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije izvršila redno revizijo Zveze slovenskih zadrug. Poročilo je poleg nekaterih formalnih pripomb in poslovnih nasvetov zelo laskavo in pohvalno. Občni zbor je po kratki debati odobril lanskoletno delo zveze, proračun ter članske prispevke za tekoče leto, ki bodo v bistvu enaki, kakor v prejšnjem letu. Tudi in letos je odobril 5% prispevek od čistega dobička včlanjenih zadrug za pomožni zadružni sklad po uredbi o zaščiti kreditnih zadrug, iz katerega daje zveza prispevke zadrugam, ki zaradi krize ne morejo več vzdržati gospodarskega ravnotežja, pa so vredne da se jih ohrani pri življenju. Soglasno je nato občni zbor ponovno izvolil vse dosedanje člane nadzorstva. Sprejete so bile tudi vnčne resolucije. nakar je predsednik g. Ivan Pipan zaključil uspelo zborovanje Občinske trošarine na kmetijske pridelke Finančno ministrstvo je te dni poslalo vsem banovinskim upravam razpis z obsežnimi pojasnili*, o tem, kako na i banske uprave postopajo o priliki odobravam i a občinskih proračunov v pogledu s trošarinami na kmetijske pridelke Finančno ministrstvo utemeljuje ta korak s potrebo, da se onemogoči pogosto nepremišljeno povišanje občinskih trošarin, ki je zavzelo že tak obseg, da podražuje najvažnejše življenjske potrebščine. Finančno ministrstvo deli v teh navodilih trošarinske predmete v tri skupine. V prvi skupini navaja one predmete, ki bi jiih bilo treba sploh osvoboditi od trošarine. to so žito. koruza, navadna molka, krompir (ra-zen zgodnega), zelenjava,^sadje, drva (ki jih pripeljejo kmetje), živinska krma, mleko, jajca in slično. V drugo skupino spadajo proizvodi- na katere se lahko uvede trošarina, toda le umerjena: to so živina, perutnina, običajni mlečni proizvodi (sir. smetana), sadje in zelenjava izven glavne sezone, itd. Ta nižja trošarina pa naj se pobira samo od kmetov, ki pripeljejo te proizvode na trg zaradi prodaje. V tretjo skupino pa spadajo kmetijski pridelki, ki se imajo sma'trati kot luksaiz_ in se lahko obremenijo z dosedanjimi visokimi trošarinami; to so: zgodnja zelenjava, sušeno sadje, surovo maslo, mlada perutnina, odojfc;, vino, žganje itd. Razpis nadalje odreja, da morajo občine vračati pobrano trošarino na proizvode- ki jih kmet ne proda in jih mora peljati domov. Glede industrijskih proizvodov skuša razpis doseči izenačenje občinskih trošarin na tvorniške obleke in čevlje in določa. da' banske uprave ne smejo dovoliti postavke finančno ministrstvo samo. Ker pa se bodo gotovo ta načela pričela v bodoče uporabljati tudi pri odobravanju mestnih trošarin, naj v naslednjem navedemo nekaj pomislekov. Uvajanje nižjih trošarin na kmetijske proizvode, ki jih pripeljejo kmetje na trg. se nam ne zdi posrečeno. Znano je. da kmetovalci v bližnji oko'"ci večjih kon-zumnih centrov vedno lažje ki po boljših cenah vnovčujejo svoje pridelke, ki jih lahko prinesejo ali pripeljejo na trg. V resnici op a žimo, da gre še najbolje kmetom v okolici večjih mest im industrijskih središč. doo;m se borijo z največjimi težkočami oni kmetje ki so od takih centrov zelo oddaljeni in ne morejo donašati ali dovažati svojih pridelkov do teh konzumnih središč. Z uvedbo nižjih trošarin na blago, ki ga kmetje sami pripeljejo ali prinesejo na trg. bi v resnici pomagali le onim kmetom, ki so v okolici konzumnih središč in se jim ni treba boriti s takimi težkočami, nasprotno pa ni nič pomagano onim kmetovalcem, ki nimajo kam dovažati svojih pridelkov na trg im so najbolj potrebni pomoči. Ti kmetje so po večini primarani proda j ari pridelke trgovcem, ki jih potem po železnici dovažajo do konzumnih središč. Baš to blago pa bi bilo obremenjeno z višjimi trošarinami. Če jc sploh mogoče diferencirati občinske trošarine na kmetijske pridelke. potem bi bila edina pravična ta rešitev. da bi se pobirala nižja trošarina na blago, ki prihaja po železnici ah ga dovažajo v mesto iz oddaljenih krajev s tovornimi avtomobili. Tako diferenciran je bi bilo zlasti potrebno pri drvah, ki jih kmetje v oddaljenrh krajih sploh ne morejo vnov- loca. oa DansK-e upiavt nt »"»j« , v ušivimij^m------- — —_—- večjih trošarin nego 5% vrednosti pri cev- j čifci, ker jc voznina na železnici tako viso- ljih in 3% vrednosti pri oblekah. j ka ali pa jih morejo prodajati za prevoz Gornji razpis se očitno nanaša samo na po železnici po izredno nizkihce^,do- - rw\ Tflfco. i čim jih kmetje v bližini velikih komzum- VJVH1J1 i UV ------ trošarine, ki jih pobirajo občine po zakonu o občinah, ne pa avtonomna mesta, pri VUll Ji« AJ1IVI.JV . —--------------- nih središč, mnogo lažje prodajo, ker rh nu O ODCinan, ne pa t"' " ,------., T,.'. " katerih odobrava proračune in trošarinske i lahko v vozovih dovažajo na trg. Zanimiva odločba glede kmečke zaščite Vsi dosedanji zakoni in uredbe o zaščiti kmetovalcev so — kakor znano — določali, da izdajajo pristojna občinska obla-stva potrdila o tem, ali je kdo kmet. Do meseca avgusta 1933 je bilo mogoče taka potrdila izpodbijati z rednim pravnim le-kom zoper sklep, s katerim je pristojno izvršilno sodišče na podlagi takega potrdila izvršbo odložilo. Uredba o zaščiti kmetov iz meseca avgusta 1933. pa je odločanje o pravilnosti občinskih potrdil prenesla na upravna oblastva, sreska načelstva in ban-sko upravo ter pozneje celo na upravno sodišče. Zadnja uredba, ki je stopila v veljavo 8. oktobra 1935, pa je določila, da bodo na zahtevo zainteresiranih strank sodišča preizkušala potrdila, izdana na podlagi te uredbe na novo, in pa pravo-močna potrdila, ki so bila izdana na podlagi dosedanjih uredb. Znano pa je, da je na banski upravi še nekaj pritožb zoper potrdila občinskih obla-stev, oziroma zoper rešitve sreskih načel-stev, ki še niso rešene, dasi že dalje časa čakajo rešitve. Banska uprava je zavzela stališče, da ji teh pritožb ni treba reševati, marveč mora vsak, ki hoče biti deležen zaščite in čigar potrdilo še ni pravomočno potrjeno, predložiti pristojnemu sodišču novo potrdilo. V nekem konkretnem primeru je zahtevajoči upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, ki je biia svoje dni odložena, ker je zavezanec predložil potrdilo, da je kmet. Zahtevajoči upnik je v predlogu na nadaljevanje navajal, da se je zoper občinsko portdilo pritožil, da je sresko načelstvo potrdilo razveljavilo, zoper ta odlok banski upravi predložena zavezančeva pritožba pa da še ni rešena. Ker je banska uprava zdaj izjavila, da teh pritožb ne bo reševala, ker da je po novi uredbi za to pri-stozno sodišče, predlaga zahtevajoči upnik, naj sodišče odloči o tem, ali je zavezanec kmet ali ne in naj izvršbo nadaljuje, če zavezanec ni kmet. Prvo sodišče je predlog na nadaljevanje izvršbe in tudi predlog na preizkus potrdila zavrnilo. Utemeljevalo je ta svoj sklep s tem, da je po uredbi pač dolžno na zahtevo interesentov preizkušati potrdila, ki bodo izdana po novi uredbi in pravomočna potrdila, izdana na podlagi dosedanjih Stanje regulacijskih del v Ljubljanici Pod Gradaškim mostom — Betoniranje struge Spomini očancev Ljuibljfema, 20- aprila. Na obeh obrežjih Gradaščice stoja gruča pri gruči vztrajnih opazovalcev, kii pazljivo motrijo vsak gibljaj v strugi. Delav-ai so pravikar zabili celo vrsto zarezanih pilotov v šir malo nad mostem, drugo vrsto pa tik pred izlivom Gradbšaice- Malo višje nad to zagatno ste 1500 voz materi jal-a na Rakovnik. Dasi smo prekoračili že sredo meseca aprila in jc Dukičevo gradbeno podjetje letos že v šesitič poizkusilo svojo sreao z deli v Ljubil? mi ci, vendarle zdi, da se premalo fdrsirajo razna dela. kakor odkop. ruvanje kolov in pilotov ter noveliranje dna. Ondi robota le neznatna peščica ljudi, ki se ne premaknejo z mrtve točke, dasiravno je bilo vreme nekai tednov pred zadnjim deževjem prav prikladno. Okrog vzpenječe so v zadnjih tednih sicer zbeitomirailii v strugi par kvadratnih me- trov. Dobršen kos strugime širine je pravkar pripravljen, da ga bodo danes aH juy tri nasuli z gramozom, ki je v obilni meri vseokrog sortiran na nabrežju im nato zalili z betonom- Čakajo le še ugodnega vremena. Ljubljanica je na tem mestu široka preko 40 metrov in jo bodo tod beto-nirali v dveh presledkih. Opaž z dveh v '■-rn času zgrajenih opornikov so že odstranila. .vi.j..j p d transformatorjem postavljajo čez Ljubljanico novo zagatno steno, ker j m je prejšnjo porušila deroča^ voda. Na trunožnem visokem stolu spuščajo z motorjem težak b»t, loi zabija široke ki dolge zarezane hrastove pilote par metrov v strogo- Ta stena bo zaključila betonira-no dno Ljubljanice, odkoder pridno ubr jatoi bla s ploščadjo iz podpeškega kamna, ki ga je velika množina že pripravljenega ob levem nabrežju. Splcmiraki 90 tudi bre-žine na Jeku, kjer jih bodo morali celo primerno nasuti, da bodo zravnane z orta-Limi, fci se spenjajo tja do Spice. Na razkladalnšču gradbenega martenjala nad zatvornioo še vedno vsalk dam čolnarji pripeljejo s Podpeoi iz ondotnnh kermno" kmov po štiri ladje kamenja. Vsaka ladja len ta po 22.000 kg. Po trije m trije delavci ga nakladajo im izkladajo. Najživahnejše je na deSnem, prulskem obrežju, kjer je skupina delavcev viprav v zadnjih dneh uredila in nasula zgornji del brežiine po večini v vsej dolžini do Spice Pod nekdanjimi Koširjevim kopališčem so stale le še tri skoro 80 let stare vrbe, ki ao jih uredb, ni pa dolino preizkušati ie n« vomočnih potrdil, ker uredba tega nikjer ne predpiuje in bi po členu 100. ustave sodišče niti ne bik) za to pristojno. Zoper ta sklep je zahtevajoča stranka vložila rekurz ter je okrožno sodišče reku rzu ugodilo in prvi sklep tako spremenilo, da je ugodilo predlogu zahtevajoče stranke na nadaljevanje izvršbe. V razlogih je okrožno sodišče zavzelo v bistvu isto stališče, kakor banska uprava, da mora v primerih, ko potrdilo še ni pravomočno, prizadeta stranka predložiti novo potrdilo, katero da ima potem sodišče preizkusiti po določilih nove uredbe. Revizijskemu rekurzu zavezane stranke zoper ta sklep je stol sedmorice ugodil m vzpostavil sklep prvega sodišča iz sledečih razlogov: »Napačna je razlaga., češ če pravomočna potrdila obdrže veljavo, da še nepravo-močna potrdila izgube veljavo. Iz. čl. 9. odst. 3. uredbe ni mogoče posneti take razlage. V predmetnem primeru imamo opraviti s potrdilom, ki je hilo izdano po prejšnji uredbi, a za časa stopanja v veljavo nove, sedanje uredbe, to potrdilo še ni bilo pravomočno. Ni predpisa, ki bi za-branil postopek po prejšnji uredbi, da dooi potrdilo pravomočnost, zlasti ne zato, ker ni nikjer določeno, da je ob času veljavnosti nove uredbe treba predložiti novo potrdilo. Če bi bil zakonodavec to hotel, bi bil brezdvomno to predpisal.« (Odločba Stola Sedmorice, odd. B 24. 3. 1936. Ut 77/36). Stanje Narodne banke Narodna banka zaznamuje v svojem Izkazu od 15. t m. zmanjšanje zlate in devizne podlage za 0.2 na 1506.4 milijona Din. Pri tem je zlato v tresorih Narodne banke naraslo za 2.5 na 1450.7 milijona Din, devize pa so se skrčile za 2.7 na 12.6 milijona Din (zlato v inozemstvu je ostalo nespremenjeno). Devize izven podlage ao nebistveno nazadovale za 0.6 na 312.1 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v mklju in srebru se je povečala za 11.2 na 392.6 milijona Din tako da je bilo v prometu za 807 milijonov Din kovanega denarja. (t j. za 135 milijonov manj nego lani ob tem času) Posojila so se nadalje skrčila, ln siceir kar za 18 0 na 1609.9 milijona Din in so bila pri tem za 196 milijonov manjša nego lani in za 950 milijonov manjša v primeri z rekordnim stanjem v oktobru 1932. Menična posojila so se v drugi četrtini aprila zmanjšala za 169 na 1357-8 milijona Din, lombardna pa za Ll na 252.1 milijona Din. Obtok bankovcev se je skrči! za 82.2 na 4812 milijonov in je bil pri tem za 405 milijonov večji nego lani in za 680 milijonov večji nego predlanskem v tem času. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka so se dvignile obveznosti na pokaz za 78.8 na 1562.8 milijona Din (prevsem so narasla privatna žirovna dobroimetja za 116.5 na 658-5 milijona Din). Vrednost zlate to devizne podlage z vračunano oficielno premijo je znašala 15. t m. 1935.7 milijona Din, kritje v zlatu in devizah pa 3036% prejšnji teden 30.34%, od tega samo v zlatu v tresorih banke 29.24% (29.17%). Gospodarske vesti = Kontrola uvoia in kontingenti. Kakor poročajo iz Beograda, je novoustanovljeni odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki že začel sestavljati tisto uvoznih predmetov, katerih uvoz bo dovoljen le s predhodnim deviznim dovoljenjem. V nasprotju s prvotnimi informacijami, bodo za blago, na katero se to nanašala uvozna kontrola, določeni uvozni kontingenti. Ti kontingenti bodo določeni tako, da bo uvoz v orimeri z lanskim letom nekol.ko zmanišan. Ti skupni kontingenti bodo potem razdeljeni na posamezne države, ki prihajaio za uvoz doti čnega blaga v poštev. — Občni zbor Privilegirane agrarne banke se je vršil v nedeljo v Beogradu. Navzočih je bilo le 27 delničar jev, ki eo zastopali 564.000 delnic- Občni zbur je sklenžl iziplačilo 6% dividende- Glede na sedanji tečaj delnic na borzi se pri tej divid^ndn obrestuje denar, naložen v te delnice, po 12°/o. — Nov odtok zlata iz Francoske banke. Kakor emo že pred tednom zabeležili, je Francoska banka v tednu od 27- marca do 3. aprila morala oddati za 1670 milijonov frankov zlata- Najnovejši izkaz od 10. t. m. pa zaznamuje nadaljnji odtok za 945 milijonov, teko da je v zadnjih 14 dneh banka izgubila za 2615 milijonov zlata. Sedaj znaša zlati zakad 62-97 milijarde frankov t. j. za 18-42 milijarde frankov manj, nego lami ob tem čašu. Kn&or poročajo iz Pariza, se jc seda i okrog franco- Jedca to ^ navMcoca/ Preden se ječmen prozi, ga )• treba sladariti! Samo tako se naredi iz škroba, ki ga ima iitno zrno v sebi, sladni sladkor in pri žganju prožen sladni sladkor, dragoceno glavna sestavina Knei sladne ve skega franka zopeft nekoliko pomirilo in prihodnji izkaz najbrž ne bo več zaznamoval taiko velikega odtoka zlate. Borze 20 aprila* NU ljubljansilci borzi sta danes devizi Newyork in London za malenkost popustili. V privatnem kliringu so 6e trgovali avstrijski šilingi po 9.17, angleški funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1250 in v španskrih pezetah po 6.50. Nemški klirinški četkii so se v Ljubljani trgovali po 14, v Beogradu po 13-9575 im v Zagrebu po 13-95 odnosno za konec miaja po 13.8850. N« zagrebškem efektnem tržišču ie bsl promet v vojni škodi po 35S. Zakliučki so bili zabeleženi samo še v delnicah PAB po 241. Devizt Ljubljana. Amsterdam 2964.94 — 2979Č4, Beidin 1754J0 — 176S-0S, Bruselj 738.47 — 74333, Curih 1434-22 — 1431.2->. London 21534 _ 21739, Newyork 4533.22 — 4369-53, Pariz 288.10 — 289.54, Prage 180-76 — 181.86. , Curih Beograd 7, Pariz 30.20. London 15-16, Newvonk 306.875. Bruselj 51-92, Milan 24.15, Madrid 41.92, Amsterdam 208.15, Berlin 123.40, Dunaj 56.60, Stockbodm 78 15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.6750. Praga' 12-70, Varšava 57.7250, Atene 2-90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 357 — 357-50, 4% agrvirne 47 — 48, 6v> begluške 66 den., 6% dalm. agrarna 6150 den., 7°/o Blair 73 bi.. 8% B air 81.50 den.: delnice: PAB 243 — 244.50. Trboveljska 135 dem-, Šečerana Osi;jek 136 den Beograd. Vojna škodo 356.50 — 353-25, 4% agrarne 47 den., 6%> begluške 65.90 — 66-20 (66.10), 7% invest- 81.50 den., 7% stabiliz. — (81), 7% Blarr 71.75 — 72.-0, Narodna banka 6350 — 63<0 (6370), PAB 241 — 242.50 (242 — 243). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 30- aiprila. Začetni tečj.ju: pšenica: za maj 100.75, za julij 93.75i. za sept 91.75; koruza: za maj 63, za julij 62.625- 1 + Winnipeg, 20- aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 83-50, za julij 84.50, z>> (M. 85.50. + NovoSadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 145—147; okolica Sombor in banatska 144—145, baška, ladja Tiso 148— 150: ladja Begej 147—149: slavonska 14/ _149. Oves: baški, sremski in slavonski 125—127.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50—135. Koruza: baška, sremska in boinaitska 104—106. Mokn: baška in banatska »Og« in >Ogg« 237.50—147.50; s-2« 217 50—227.50; »5« 197.50—207.50; >6« 177.50_187.50; >7« 147.50—157.50; »8« 100—105; Otrobi: baški, sremski in banat-ski 98—102. Fižol: baški in sremski beli 170—175. + Budimpeštanska terminska borza (20. t m-). Tendenca sT.aba. Pš nica; za maj 1584 — 15 85; koruza: za maj 12.68 — 12.70, za julij 13-27 — 12-28. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! te dni posekali. Nižji del brežane nad gladino vode pa bodo do tretjine obložili z dovoženkn podpeškim kamenjem in ga zaMi z betonom, da ne bo deroča voda ob vsaJoajakih poplavah odnašala zemlje. Strugo Ljubljanice, ka pravkar kaže že svoja rebra, bo treba le minimalno poglobiti in bo s tem prihranjenega mnogo dela in truda pri poglobitvi. Tik ob strugi, kjer so položene tirnice iprav do stare zatvornice odkopava in naklada okrog 50 ljudi odvisni matential. Mnogo, mnogo časa bo še trt-ba, preden bodo izkopali ogromen kompleks zemljo, kn jo nalagajo na vozičke v treh garniturah. Lokomotiva odpelje vsake pol are p® 13 voz zrn Kolezi jo Ob faoftičkaj znosljirvih dneh je lokomotiva že ob ranih urah na delu- Službujoči vlalkovodja kolikor možno obzirno ravna s strojem. Teko ne ropota preveč in tudi brlizg stroja ob križiščih potov ne vzne-mirja mirno spečih Tmovčanov- Staro strugo Grada ščioe so večji del že zasuli. Zdai naskpljejo precejšen podaljšek Langusove ulice, ki se steka v Vetr-stovškovo ulioo im preko nje pri hišni številki 26. v ravni črti teče proti Dobri-lovi ulici ob Gra^teščioi- Treba jo bo nasuti približno meter visoko- Kakor je bil Lepi pot lansko leto do vile župnika Fšrnž-garja podMjšam do Gradaščice. tako bo tudi Langusova ulica segla do nje. Najstarej« Trnovčani vedo povedati, da 90 Se pred približno sto letti driski preko Trnovskega pristana trije jarki, po katerih so mogli trnovski čolnarji vozaia kar do skladišč mestnih opekarn. Po sedanji S vab cevi ulici, ki je precej široka, je te-W Nk iareV do mesne opekarne, današnje mestne hiše ali nekdanje Nušakojve \. j o.i. oe. Ljudje so si ta jarek, ki je bal par sto metrov dolg, koT sanroi izkopali, kajti oest v Trnovem takrart ni birlo bog-vedi koliko in tudi te so bile rmto pnda. Ti jarki so vezali opekarne z Ljubljanico. Zgodoviinar Vrhovmiik pripoved re, _ da Trnovski pristan čolnarjem mi bil pristopen od I 1795. do 1840., fcorej najmanj 50 let. ker je bila Švcbioeva ulica tedaj še vodni jarek, namenjen za promet iz mestne opekarne. V uaiadmi »Ljubljančanki« lahko čitarte, da je ob ustju Svabičeve ulice bilo kopališče za gos>pe in gospode. Flavailnico je otvoril 1. 1840- tesarski mo;ster Jurij Pa j k, ki je v vabilu pripomnil, di je kopale m na razpolago čoln za prevajanje čez Ljubljanico. Pflanrafoiro je vodil častnik- Malo nad damflšniVm apekatrSkvm mostom, kjer je bil lev« breg zaraščen s starimi divjimi kositrn.ji, je imela še pred prevratom IjuMjansflaa g&rniznia svoje odprto ko-pafišče Tjai so se hodili kopat zk-siH voia" ki iz bivše meščanske vojašnice, zdaj Dolenčeve hiše v Cerkveni trtici št. 31 rn drai»mci iz konjušnice v Švabičevi ulici it- 1«. B-fto je okrog 600 vojakov. V pretekMh stoletjih se ie največ zabav vt#Jo le na Ljubi rmici. Takrat v L:ub-1 jasni ni biflo nobenih promenad1 m izpre-hajafešč. Točno olačtil ».filtru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino e Princ Evgen Savoiski Osebnost francoskega princa, ki je bil namenjen za duhovnika, a je postal imeniten vojskovodja - Branitelj evropske civilizacije Kentski vojvoda in vojvodinja Marina Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno flabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno Dvestoletnica smrti znamenitega vojskovodje, državnika in organizatorja princa Evgena Savojskega pada globoko v čase, ko o njegovih pridobitvah ni skoro nobenega sledu več. Habsburžane, ki so vedno imeli izredno srečo, da so stopali v njegovo službo sposobni ljudje tujih narodov in gradili stavbo nekdanje slavne in močne monarhije, je v drugem desetletju našega veka doletela pravična usoda, da so izgubili državo in staroslavni prestol, brž ko so se podjarmljeni narodi zavedli, da v moderni Avstro-Ogrski služijo le ciljem prodira-jočega nemštva. Kljub vsemu pa je osebnost princa Savojskega velepomembna tudi za razvoj našega naroda in temu francoskemu plemiču gre glavna zasluga, da je prizadejal os-manski sili take udarce, od katerih si ni nikoli več opomogla. Genialni vojskovodja si je na naših tleh in s pomočjo našega naroda zvil lovorjev venec nepremagljivega pol-kovodca in v njegovih vojskah so tudi sinovi našega naroda ginili na italijanskih in nemških bojiščih ter ustvarjali moč in veličino habsburške monarhije. Zmage princa Savojskega so posredno služile osvoboditvi velikega dela našega naroda izpod stoletne barbarske oblasti aziatskih osvojevalcev. S tega stališča današnja obletnica znamenitega Francoza tudi za našo zgodovino ni brez pomena. Francois Eugšne prince de Savoi — Car-rignan se je rodil leta 1663. v Parizu kot sin princa Maurica in Olimpije Mancinije-ve, nečakinje kardinala Mazarina. Slabotnega dečka, ki je bil poleg svoje telesne šibkosti, prav po mačehovsko obdarjen z naravnost odbijajočo zunanjostjo, so star- Vozllo, ki je pripomoglo k vojaški zmagi Zanimivosti lllll......... »Kaj, ti si mu bila za model?« »Ah kaj še! Slikal me je po svojem spominu. . .< ^^ (»College Humor«) ši določili za duhovski stan in »mali abbe« je vzbujal s svojo pojavo povsod posmehe, kjerkoli se je pokazal, osobito pa na sijajnem francoskem dvoru. Prijazno naključje pa je mlademu princu naklonilo učitelja, ki je bil v teologiji prav malo podkovan, zato pa je svojemu gojencu predaval forti-fikacijska in strateška načela ter s tem nehote zadel pravo pot, ki jo je zgodovina namenila njegovi daleko nadpovprečni osebnosti. Evgenovo življenje v Franciji je bila neprekinjena veriga zapostavljanja, omalovaževanja in borbe s siromaštvom. Naposled mu je postal položaj popolnoma nevzdržen in mladi mož je v letu druge oble-ge Dunaja (1683) naravnost dezertiral iz Francije, da si poišče službo v tujini. Ogroženi Avstriji je bil v tistih časih dobrodošel prav vsak bojevnik, najsi je bil po zunanjosti še tako skromen in navidez brezpomemben. Plemiško pokolenje prinčevo je temu seveda odprlo dostop v najvišje kroge in že pri bitki pred Dunajem je imel Evgen Savojski kot adjutant raznih poveljnikov priliko, da je posegal z nasvetom v vojne operacije. Njegov izredno razviti instinkt za presojo posameznih momentov bitke, vešče izrabljanje sovražnikovih taktičnih napak in organizatorna sposobnost — vse to ga je kmalu dvignilo iz vrste povprečnih plemiških vojskovodij in mu kljub intrigam odprlo pot do najvišjih mest v cesarski armadi. Njegove zmage nad Turki pri Senti, Pe-trovaradinu in Beogradu so za vselej izpod-kopale turško silo in jo zavrnile v ožje meje na jug Save in Dunava. Avstrijska politika je princa zaplela tudi v vojno s Fran- Eno izmed avtomobilskih vozil fašističnega miličnega generala Staraceja, Id je, oboroženo s strojnicami in topovi, podilo pred seboj abesinsko vojsko in doseglo v naglem prodiranju znatne vojaške uspehe Habsburžani vstajajo iz groba Lacdon, Daun, Radecki, Tegethoff in Franc Jožef L • • Dvesto to obletni' c smrti princa Evgena Savojskega je porabila sedanja dunajska vlada za podelitev naslova polkom svoje oborožene sile. Nekateri teh naslovov obujajo prav neprijetne habsburške spomine, čeprav stojijo v eni vrsti z imeni, katerim gre v zgodovini častno mesto. Polki so dohili ime princa Evgena Savojskega, Marije Terezije, maršalov Lau-dona, Dauna, Radeckega, cesarja Maksimilijana, viceadmirala Tegethoffa in tirolskega narodnega junaka Andreja Hoferja. Francija se utrjuje Pariški listi poročajo, da so francoske •vojaške oblasti z ozi.rcm na nemško zasedbo demilitariziranega Porenja ponovno ■izvedle razne ukrepe za očuvanje meja. Taiko bodo obnovile 42. pehotni polk, ki so ga po vojnii razpustile. Ta polk bo zasedel proslulo Magmobovo črto v Zgornja Alzaški. v kolimarskem odseku. Prav tako pripravljajo niove enote teko zvaine br-dnjavske pehote. Ta pehota bo zasedli črto u'tndfb ob francoski severni meji. V nekoliko dneh se obnovi tudi 511. polk tenkov, ki so ga pred nekoliko leti isto tafco razpustili Da bi se pa ne pozabila poleg teh imen nedavna vojaška preteklost avstro-ognske monarhije, so zaslužnim imenom pritaknili še ime Franca Jožefa I., ki je sprožil svetovno vojno, in ime v isti vojni poraženega Conrada Hotzendorfa. Ti dve imeni bosta gotovo pripomogli republiki Avstriji do nove vojaške slave in bosta povedli njeno oboroženo silo v boljšo bodočnost. Predzgodovinska kultura ob Ledenem morju V Moskvo se je vrnriaa znanstvena ekspedicija, ki je v zadnjih meseofh vršiila svoj« delo na Samojedlskem polotoku ob izlivu Oba v Ledeno morje- Prinesla je s seboj kakšnih 12.000 najdb, ki dokazujejo, d1«-,urnemu programu in narodni filozofiji Slovencev. (Prevel —o.) ruskega skladatelja Rimskega Korsakova. Slovel je tudi kot pianist Iz bolgarske kulture. S 1. marcem je pričel v Sofiji izhajati franooski dnevnik »La Parole bulgare«, ki je namenjen informaciji inozemstva. V njegovih rubrikah je dostojno zastopamo tudi bolgarsko kulturno življenje, zlasti književnost. — V Narodnem gledališču, v Sofiji je bila premiera nove drame Jordana Jovkova »Navaden človek«. Igra je imela lep uspeh. — Slovansko društvo v Sofiji je pričelo izdajati poleg stare, že 30 let izhajajoče revije »Slav-janski glas« še informativni list »Slavjan-ski vesti«i, ki bo za sedaj izhajal mesečno. V prvi številki prinaša novi list vrsto krajših člankov in poročil iz slovanskega sveta, ki naj bi vzbujal med bolgarskim občinstvom zanimanje za slovanske narode. Ob istem času je izšel novi zvezek revije »Slavjamski glas«. Prinaša med drugim članke v spomin profesorja bolgarske zgodovine na sofijski univerzi dr. Vasila N. Zlatarskega, prevod Ante Dukiča pesmi »Hram« in prof. S. S. Robčeva čkuefc o novi znanstveni panogi balkanologiji, ki ima središče v Beogradu. Dr. N. Savov podaja sumaričen pregled položaja slovan-stva v letu 1935. V. S. Mjakotin se v daljši ruski študiji bavi z delom ruskega pisatelja o organizaciji :n položaju bolgarskih »Junakov«. Izmed ostalih člankov naj omenimo tople vrstice, ki jih je uredništvo »Stavjamskega glasa« posvetilo prof. dT. M. Murku ob njegovi 75-letnici. Med literarnimi poročili in beležkami sta pohvalno omenjeni tudi dve slovenski reviji: »Misel im delo« in »Slovanski svet«. Thomasa Manna, največjega sodobnega nemškega pripovednika, obravnava Ferdinand Lčon v knjigi »Thomas Mairni in sei-ner Zeit« (izšla pri M. Nichanu v Cur> bu). Iz poljske kulture. Izmed književnih zanimivosti, ki nas o njih informira nova številka »Pologne litteraire« in o katerih smo že delniO poročali, je treba ome. niti, da je bila pred letom dni, kakor kaže, 'uspešno obnovljena znana revija »Ska-mamder«, ki je imela znatno vlogo v novi poljski literaturi, a je 1. 1928. prenehala izhajati- Revija je predvsem namenjena pesniški umetlnosfci.— Izšla je nova, močno predelana izdaja 2 knjigi obsegajoče Zgodovine poljske literature (Dzieje literatur^ pieiknej u Polsce«), čije izdajatelj je Poljska akademija znanosti in književnosti. Ta pregled poljske poezije, pripovedne proze in drame so sestavili izbrani strokovnjaki. Nova izdaja je priporočljiva vsem. ki poznajo poljska jezik in se hočejo globine seznaniti s stirujami in pojavi poljskega slovstva — Stanislav Winda_ kievicz, bivši profesor krakovske univerze im ' pisec številnih literanno-krijtiičnih esejev iz francoske, italramske in angleške literature, je v knjigi »Adrm Mioknevricz. ZAPEKE neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — prenehajo naglo z uporabo naravne ^KANZ-JOSEFOVE grenčice ena časa na prazen želodec. Ogl reg. S. br. 16485/36 cztowiick i n Opočensky imata samo še nekaj izgledov, da prideta na 50 % točk. V 10. kolu sem imel za nasprotnika češkega mojstra 0ix>čenske2a. V holandski par-tiji sem skušal kot beli forsirati končnico in sem dosegel majhno prednost Z žrtvijo kmetov sem "nato kompliciral pozicijo. Opo-čensky se v časovni stiski ni znašel in ni pogodil perti k remiju. Tako sem prišel v končnico trdnjav s kmetom več. Radi nadaljnje napake nasprotnika sem dobljeno pozicijo nato prav hitro dovedel do zmage. Dr. Trifunovič je imel med tem lahko delo s S. Vukovičem. V dobro znani varianti damskega gambita je z več znanimi žrtvami v napadu hitro porazil nasorotnika. ki se očividno ni posebno trudil, da bi dal resen odpor- Konig in Kostič sta remizirala po mirni igri, Schreiber ie kot črni z lahkoto porazil Kulžinskega. Broder je remizi-ral s Pelikanom. Slednji bi bil na nekem mestu lahko dobil kmeta. F.rydman je v trdnjavski končnici porazil Nedelikoviča. To-movič je dobil proti Popoviču hitro figuro in partijo. Razburljive borbe je dalo 11. kolo. talno Beograjčana Nedeljkovič in S. Vukovič sta dala hitro remis, povsod drugod so bile partije napete. Jaz eem prišel a Schrci- berjem kot črni v damskein irambitu v malo prednost V kritičnem trenutku pa je Schreiber našel edino, eleeantno parado za obrambo svoje pozicije. Moja prednost nato v končnici ni zadostovala in sem dal partijo hitro remis. Opočensky ie igral z dr. Trifunovičem angleško otvoritev. Dr. Trifunovič je skušal takoj spočetka forsirati divjo igro. Res Opočensky ni dobro odgovoril in kmalu je bil dr. Trifunovič v prednosti. Izgleda, da je v srednji igri prehitro for-siral pozicijo. Opočenskv se le branil s kombinacijo, s katero je z žrtvijo kmeta dosegel neenake lovce. Pri tem si je napravil še silnega naprej pomaknjenega kmeta. Naenkrat je dr. Trifunovič sedai opazil, da mu grozi še nevarnost da izgubi partijo, kliub kmetu več. Ponudil ie remis. ki i« ga je Opočenskv odbiL Opočensky menda pozneje ni našel najboljšega nadaljevanja, kljub temu je dobil figuro Kmetje pa so bih menjani in sedaj je partiia prekinjena v končnici, v kateri ima Opočenskv trdnjavo in lovca proti trdnjavi Ta končnica je ena izmed redkih, ki v teoriii šaha še ni dokončno raziskana. Najbrže je sicer remis, slabša stranka pa ima le navadno velike težave, da drži partijo. Kfinig ie v slovanski obrambi z izvrstno igro ko čtrni ioraz.il Frjdmana. ki je s tem močno odpadel. Konig je elegantno žrtvoval fisruro za tri kmete in napad. Pelikan je stal ves čas bolje s Kuižinskim in končno dobil celo trdnjavo. V končnici pa ni nadaljeval najbolje. Kulžinski je z dvema prostima kmetoma sror-siral izjemno pozicijo in partiia l>o sedaj menda že remis. Senzacijo ie vzbudila zmaga Popoviča nad Kostičem. Kostič, ki je očividno izgubil interes na turnirju, je prezrl v Caro-Kanu kmeta pozneie r>a še nekorektno žrtvoval kvaliteto. Dramatičen konec je imela partija Tomovič Broder. V si''!-lijanki je Tomovič dosegel s težavo remis. pozicijo, potem pa v hudi časovni stiski spregledal mat v eni potezi. Vasja Pire- Napreusvanja v železniški službi Pri direkciji drž. železnic v Ljubljani so napredovali: za svetnike IV/2: ing. Franc Himiterlechner, Franc Zmazek, Julij Bučar, inž Drago Leskošek, Valdemar Haszlakie-wicz im Rudolf Fister: za svetnike \.: Matija Drovemk in inženjer Karol Planinsek. Za inšpektorje V-: Frid Perme Anton Cajmiko, Anton Gostič, Edmund Bevc in Peter Bradaška; za poverjenike VI.: Ivan Kepec; za višje kontrolorje VI.: Franc Zupane, Ivan Ahačič, Jožef Krainer, Alojzij Cvar, Ivan Košiček, Franc Brander Adlal-bert Krulej, Ivan Lavrin, Izidor Sersen, Franc Privšek, Avguštin Amaliefti, terdi-nand Žužek. Peter Magajma, dr- Matija Campa. Rafael Kampuš. Ivfan Kruh, Franc Stih, Rudolf Prešern. Bruno Parma, Mihael Bostele. Janez Kasteiliic. Herman Lenas-si, Franc Kessler, 'Albert Štrukelj Anton Majcen, Avguštin Ajdič. Janez NVohinz. Rudolf Jeretin. Mirko Sircelj, Karol LapaJ-ne, Rudolf Turšič. Angelo Cerkvenik. Frančišek Sedej. Jožef Drrršlar, Viktor Baudek, Hugo Mešiček, Dragotin Mateko-vič, Frančišek Jelenec. Mihael Vrabec, Frančišek Robida, Peter Romavh, Franc Pihiler, Frančišek Pavlovčič. Jožef Zakra:j-šek, Alojzij Korošec, Marcel Gruden. Franc Uršič, Vlad mir Gajšek, Alojzi j Bukovec, Otolaar Seebacher, Frančišek Lestocr vec, Josip Florjančič, M«ltej Mihalievnč, Mihael Zuoan, Konrad Višner, Vinko rur-lan, Ivan Vauda, Anton Pšeničnik. Janez Račič. Janez Klasinc, Anton Lesar. Karol Gornik. Štefan Sifrer. Ivan Uran in -knez Košir Za višje pristave VII-: imzennr naj Ivan Škofic. MiHam Pogač nitk Ivan Bolha. Mihael Kfihar. Frančišek Gasna-rič K<"rl Perko. Angela Kusar. Albert Vr tačnrik. Artur Schulz. Ana Zolli Mamila Kovač. Anton Svetic. Valentin Vriačnnk. Jame z Gaber, Simon Koren. Ma.ru ja PoVak. Mak^r-t-Tjan Hoge. M:ros'av Kogej. cenc Rabič. .Takob S^her, Kris^^a Velušček. Ljudmila Kezele, .T»bi N-cht-^ii. Otmar Rajnar in Alojzi'' Dolinar: Za prometnike VTTT: Anton Justm. Henrik Ounčar, Mihael KaltneVar. \^-a'dtimiT MarciH. Anton Pobč. Janez Kozel i. Framc Vii-anlt. Frančišek Jezovšek. Janez Kovač, Ludovik Erjavec, Jožef JelnikaT, Jožef SrakaT, Ri?doff Novak, Miroslav Jug. Alojzij Repič, Stanislav Sajoviz, 'Anton Kež-marn, MLrosllav 1'eftovar, Franc. Kozjek. Friderik Plirker, Jožef Maganja, Josip M:oa-nja, Alojzij Pavšer, Stanislav Lutman. Peter Baučer, Janez Rihter, Janez Tomažič, Stanislav Skok, Jože Herzog. Ignac Fabi-jan, Leopoild Gams, Alozii Cafuita, Fwiic Kolar, Jožef Dobič, Franc Pisanski, Franc Sircelj, Alojzij Juvam, Srečko Močavnak. Matija Petrič, Maksimiljan Frischkou-itsch. An/ton Cerne, Anton Anžiček, Adolf <^ar-man, Rihard Bkižič, Jožef Zabukovšek, Anton Žerjav, Jakob Vrečko, Frismc Brezmi-k. Franc Lukec, Jožef Strohsack, Anton Opet-nilk, Janez Sovre Franc Gerlovič, Jožef POhar, Franc Fatur, Franc Princ,' Josip Kautzner, Oto Pavlin, Franc Cerar, Jožef Sonaja, Alojz Kepec, Jamez Satiler, Janez Ketiš, Frančišek Kužnik: za strojepiske VTI.: Marija Mik.la vec. Marija Petrič, Marija Novak. Karolina Fetth-Frankheim, Marjana Ručigaj in Juliijena Jank: aa strojnega nadzornika VIII-: Emil Schvvarz: za strojevodje: Kari. Završnik. Viktor Rupret, 'Alojzij Stajer, Jožef Kastelic, Ferdinand Makovec. Jožef Dular, Ernest Ješe. Rudolf Jenčič, Gabrijel Ra-taj, Alojzi i Babnik in Jakob Toplak: za poslovodije VIII, Vinoenc Novak; za nadzornike proge VIIL: Jožef Jereb-Maksimilijan Vodišek, Janez Kališnik, .kr lij Gmkovič, Jakob Cimperman. Franc Žlebnik. Cdlsio Lovrič, Ivan Napokoj, Anton Janež, Alojzij Eršte, Viktor Knaik, Franc Lukežič. Karol Skapin, Amton Arhar. Blaž Walland. Emenik Drovenik, Framc Glažar. Jožef Divjak. Frančišek Koželj, Rudolf Bajec, Alojzij Tomšič, Frančišek Jelene, Janez Novšak. LavrenoH Gto-bočnik m Anton Bregant. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j_ Nezgoda. Viničarjev sin Cafuta Jakob iz Gruškovja je za veliko noč nabijal mož nar. Ker mu pa ni hotel počiti, je stopil bliže, da pogleda, kaj je. Tedaj se je mož-nar vžgal in mu je plamen bušnfl v obraz, da je dobil hude poškodbe. Obstoji tudi nevarnost da pride ob oči. Prepeljan je bil v bolnišnico. ★ BREŽICE. V svrho poglobitve bratskih stikov je uvedel naš Sokol družabne veče_ re, ki se vršijo mesečno. Imeli smo že dva taka večera, ki sta pokazala, da sj članstvo želi prebiti večkrat par uric v prijetnem sokolskem krogu. Program teh večerov izpolnjujejo kupleti, petje, godba itd. Neželjeno naključje je hotelo, da so se na obeh prireditvah istočasno poslovili od nas vrli in agilni sokolski delavci- Ne želimo več tega nadaljevati. Prvič smo te. gubjli br. Draga Justina ta njegovo soprogo s. Katico, ki ju težko pogreSamo — saj sta prijela za delo tam, kjer ju je Sokol potrebovali. Drugič sta se poslovila od nas pridna telovadca br. Požun in Var_ lec v svrho izvršitve vojaške obveznosti Slovo od vseh je bilo prisrčno, bratsko. Tudj naš lutkovni oder je pričel pridno delovati, tako da smo imeli v kratkem 2 uspeli lutkovni predstavi — mladini ta odraslim v veselje. Naš dramatski odsek nam tudi obeta — s pridobitvijo br. Smr. duja kot režiserja — novega življenja. Saj prihaja iz znane Spicarjeve šole v Radovljici ta ima veliko volje tudi pri nas de_ lati v tem duhu. Zdravo! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naSega nadvse dobrega soproga, očeta, brata in strica, gospoda JOSIPA JANE2IČA izrekamo iskreno zahvalo za vse številne izraze sožalja. Posebno smo dolžni zahvalo vsem darovalcem prekrasnih vencev, društvom mesarskih mojstrov iz Kamnika in Ljubljane, društvu mes. pomočnikov iz Ljubljane, gasilskim četam Domžale, Stob ta Studa, pevskemu društvu »Domžale« za v srce segajoče žalosttake ta vsem, ki so nam ob tej težki izgubi s svojim dejanjem ta sveti stali na strani. Iskrena zahvala vsem prijateljem ta znancem, ki so spremili blagega pokojnika k večnemu počitku. DOMŽALE, 20. aprila 1936. ^ „ Žalujoča rodbina JANEŽIC. H. CVETO* 40 Zadnja stran Romee je zamišljeno pozibal z glavo. »Ne vem, aii smem še določneje govorit; — zakaj konec koncev imam gospodično Senčairjevo samo na s u -m u, nič drugega ne — in kaj lahko je mogoče, da bo sama takoj ovrgla moje nezaupanje — vendar, kanec koncev — nekaj je gotovega, kakor sein pravkar rekel — tisti neznanec, nočni gost iz profesorjeve vile, je dir žal v rok, anožje, iz katerega je bffl sprožen strel na gospodično Senčarjevo in brez vzrolka gotovo na streljal nanjo! Ta napad spravljam v zvezo z nekim pismom, ki mi ga je gospodična Senčarjeva včeraj pisala — in 5 tistim pismom je spet nedvomno v zvezi njen prenagljeni odhod — da ne rečem beg! Prepričan sem, da je bila v pismu rešitev vse uganke! — Na žalost je pismo izginilo. Po u.ojem mnenju ga je moral neznanec na kak način izmakniti gospodu Justinu. Tako je pa spoznal igralkine namene-- in jo poizkusil ustreliti, da bi preprečil razikrinka-trje, ki se ga boji.« Ves čas. ko je takogovorl, je Remec sočutno gledal koncipjjenta. Zdaj je počasi končal: »Vse to so seveda le nedokazane domneve — a bojim se, da bodo še prekmalu potnjene!« Videti je biJo, kakor da bi bila vsaka teh besed zadela dr. Moravca Huje od udarca s Kijem. Onemogla groza se mu je kair p>reraizloano zrcalila oa obrazu. »Ali — — saj ni mogoče! — Nada — Nada vendar ni mogla---« Nato si je počasi potegmil s hrbtom dlani po če&u, ki je bilo pokrito z znojem. »Vse to mora biti strašen nesporazum--!« je nazadnje ves zmeden zastokal. Remec je skomignil z rameni. »2e zaradi vas bi talko upal, gospod doktor — a videz govori drugače! — In če še pomislite, da smo zdaij v osebi tistega neznanca ugotovila sleparja, ki ga angleška oblastva že dolgo iščejo s tiralico — — « S tem pa vendar še ni rečeno, da bi bila Nada z njim v zvezi!« je ves preplašen vzkliknil koncipijent. Tisti mah so se virata bolniške sobe odprla. Zdravnik je stopil na prag in vprašujoče pogledal moža ki sta govorila. Remec je bili že vstal. »To borno zvedeli zdaje iz njenih lastnih ust,« je rekel Moravcu. Nato je stopil k zdravniku: »Dovolite — komisar Remec --« »Zelo me veseli!« je pokimal zdravnik. »Prosim, stopite bliže! Bolnica je zdaj pri zavesti.« A v tem je stal že Moravec pri njiju. »Kaj pa jaz? — Ali mene ne pustite k Nadi?« Njegov glas je bil tako poln tesnobe, da Remcu srce ni dalo, da bi ga odbil. Nada Senčarjeva in dr. Moravec sta se le kratko pozdravila. Menda sta oba čutila, da je Rem- cev prihod toli važen, da ga ne smeta zadrževati. In tako se je koncipijent dir. Potnika nekoliko! odmaknil, komisar je pa sedel na stol ob ranjen- kini postelji. »Odkritosrčno me veseli, da vas vidim rešeno najhujšega — « je izpregovoril taikoj nato in pokimal iigraM. »in ne saimo zato, ker mi to daje priliko, da slišani vaše odgovore na nekaj vprašanj, ki so zame silno važna! — Včeraj ste mi pdsali pismo, kaj ne, gospodična Senčarjeva?« Na igralkinem bledem obrazu se je razločno pokazal strah. Hlastno se je ozrla na dr. Moravca in šele nato obotavljaje se poki mala. »Da — pisa'a sem vam — « »In tisto pismo ste daii gospodu Justinu, naj mi ga izroči?« »Dala sem mu ga--« »Hm — zastran tega pisma vam moram na žalost povedatli, da se je izgubilo — po krivdi gospoda Justina ali ne po njegov* krivdi — vse eno, kako! — Nato ste se odpeljali v Split, in na tej vožnji vas je hotel nekdo ustreliti. Tako na žalost rr.so«litev. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Skrojnna«, 9967-2 (Vafertm (fiej Beseda 1 Din, davek 3 Din, Z3 šifro ali dajanje naslova 5 D.n. Najmanj? znesek 17 DiL Dekle s primerno šolsko izobrazbo se želi učiti v trgovini. — Nastopi takoj aili po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9957-44 rProdatn Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aii da.ja.nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ročni voziček na kolesih, v dobrem stanju,; poceni naprodaj. — Adria, Coloniaie, Pod Rožnikom. 97533-6 Vinski ocet (jesih) vsled razprodaje ugodno naprodaj večja količina. — Prav dober domač produkt, 1 1 2.50 Din. Pri večjem odjemu obročno odplačilo. Razpošiljam od .50 1 naprej. Kranja Malus. Orešje !0„ — Bizeljsko. 9947-6 G. Th. Rotman: Miha Klapouh In njegovi prijatelji Damska krila hlačna in navadna za šport, bluze, obleke, _ športne jopice, najceneje pri F. I. GORICAR, Sv. Petra cesta 29. 9648-6 mmsm Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlade pse čistokrvne vodčjake, poceni prodom. Naslov v vseh potil tainicah Jutra. 9904-27 pes volčjak visok, močan. 1 leto star, izvrsten čuvaj, naprodaj za 1E0 Din. Tacen 11. 994r4-27 Za brejitev z nemškim ovčarjem, iščem pristno nemško ovčairko. Ponudbe na Aloma Com-pany v Ljubljani pod šifro »Pasma«. 9949-27 Nemškega ovčarja mladega, kupim. Ponudbe na Aloma Compa.ny v Ljubljani. 9950-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avtomobilisti pozor! Lastna bencinska črpalka, avto olje. Bencin cenejši kot v Zagrebu. Glavna cesta Ljubljana, čez most na Savi pri Brežicah Dobova Zagreb — Priporoča w trgovina mešanoga blaga in deželnih pridelkov A. PERGER, DOBOVA ob Savi na hrvaški meji, gl. proga Zidanimost Zagreb. 9485-10 BSA motor s prikolico, v dobrem sta-nju proda ali zamenja za špirit ali hruševec M. Jen-čič, Mengeš. 9&5&-10 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Stružnico za les. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Boljša stružnica« 97C0--3) Pohištvo Besedi 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Jedilnica dobro ohranjena, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9933-12 Vložne knjižice Mestne hranilnice ':ubljan ske, z vlogami nad Din 90 tisoč, kupimo po ugodnem kurzu proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponud be na Zadružno hranilnico. Ljubljana. Sv. Petra c. 19. 97PO--6 G ragocenosti 13 Iskala sta in iskala, toda o Menelrku ni bilo duha ne sluha! Nato sta stekla v puščavo in splezala na peščen grič. »Morda }e pa tamle v gozdu!« je rekel Tom in pokazal na skupino dreves. Spustila sta se po griču nizdol, Miha s svojo vreoo je tekel Spredaj, Tom pa za njim. »METEOR« družba z o. z. T y r š e v a cesta 46. Nakup in prodaja starega železa, kovin itd. — Skladišče železniškega materijala kot tračnice, ležaji, vozički in pragi za ozkotirne železnice, rablj. cevi, jermenica, razni uporabljivi železni materijal itd. 9811-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pre »krbi takoj. Strogo »olidno [»slovan je Bančno komis olsarna Rudolf Zore Ljnbljana, gledališka 12. Telefon 38-10. Priložite znamke! 110-16 Vsakovrstno zlato kntmie »o aalv!5!Ib reoah Cerne . juvelii i.tnhllana Wolfovs nllcs Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno in trgovino dam v najetm, tudi posamezno. zaradi smrti gospodarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9950-17 Lolcali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal za kakšnega obrtnike, oddam takoj v Sp. Šiški. Celovška cesta M. 9006-1:9 Beseda 1 Din. davek 3 Din. &a šifro ili iotujem z velikim luksuznim avtom preko Plitvic. Banjaluke, Sarajeva rn Mo-staa-ja 26. t. m. Sprejmem 3—4 osebe za režijski prispevek. Prijave v trgovini A. Goreč. 9954-31 Objava Podpisani objavljam in opozarjam vsakogar, da ni-som plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Hu-gon. Florjančič Karol, trgovec, Celje. Cankarjeva cesta 2. 9964-31 Izjava Podpisani izjavljam, da ni sem plačnik za nikake dol gove. ki bi jih napravila moja žena Marija Antloga. Franc Antlog, Ostrožno pri Celju. 9663-3: Preklicu jem klevete, katere sem v pomoti izrazil proti gospe j Jožefi Kačar. Alojz Kocijančič. Ljubljana. 9946-31 Razno Beseda 1 Din. davek 3 Din. 7A šifro ali dajanje naslova .5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. ^□□□□□□□□□□DOD Snhs drva. /% premog, Karbopakete dobite prt 1. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 Gumbe za preobieko ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. - Zahtevajte ponudbe in vzorce. A. Guttmann, z«sreb. nartkeva 4 trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov. Telef. 58-21 brezkonkurenčni v konstrukciji, kvaliteti, eleganci in udobnosti, Poraba 7'/2 lt na 100 hm! ZNATNO ZNIŽANE CENE ! ZASTOPSTVO: ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. SSEaSHBHBBBEBBSS iJCdoT offjasuie ta napredute t i trpite na tej bolezni nog? Prvi znaki to vedno rdeča koža im obeu-ttjirost med prsti. Koža med prsti je vlažna, razpokana ali luskinasta z neugodno srbe-čioo, ali pa )e bela, odebelda io neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj rvečer. Če najdete le enega od teh znakov, okre-rtrte takoj potrebno. Vodi dodajte Saitrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik v znojnice in naglo tmiči parazite gnojnega Kiaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni, čndovite Saitrat kopeli umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge, ki pečejo. Z uporabo Saitrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta tn žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saitrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. nri Torek. 21. aprila; Gosposki dom. Gostovanje v Celju. Izven Sreda, 22. aprila: zaprto. Četrtek, 23. aprila: Juarez in Maksimiljan. Red Četrtek Petek, 24 aprila: Ob 15. uri Družinski oče-D nižinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Z vso intenzivnostjo študira režiser De-tevec z delom dramskega ansambla Lave-ryjevo dramo Prva legija, ki nam prinaša življenje v jezuitskem kolegiiu. V glavnih vlogah nastopi 8 patrov jezuitov m pa župnik — monsignor. ki je izven kolegija. Zasedbo posameznih vlog in kratko vsebino dela priobčimo. Premiera bo v soboto 25. t.m. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 21. aprila; zaprto f generalka). Sreda, 22. aprila; Lucia di Lamermoor. Premiera. Red Sreda četrtek, 23- aprila; Kava lir % rožo. Red A. Petek, 24. aprila; zaprto. Doniiettijeva opera Loeia (11 Lamermoor je operno delo, ki se je celo stoletje vsdr-žalo na repertoarju vseh ooer. Posamezne melodije iz te opere so tako popularne, da 90 skoro ponarodele. Znamenite so boioira-tnrne airije, ki so najlepše arije te vrste cele operne literature. Znamenit je slavni sekstet v četrti »liki. Tudi tenorska partija je odlično napisana in spada med najlepše lirične tenorske partije. Opero dirigira ravnatelj Polič. Premiera bo v sredo 22. Um-za red Sredo. Mariborsko gledališče Torek, 21: Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa-tron. C. RADIO Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj oa kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji «a radio, gledališče, film »Naš val«. Me-sečna naročnina Din IZ Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en Izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Izvleček i* programov Torek 21- aprila Ljubljana 11: Šolska ura: S trboveljskimi slavčki po Češkoslovaškem (Drago Zupančič). — 12: Priljubljeni ntpevi (plošče). — 12.45- Vreme, poiočiia. — 13; Cas. spored, obvestila. — 13.15: r>o opernem sveta (plošče). — 14- Vreme, borza. — 18:Fran-coska glasba (Radio orkester). — 18-40; Filozofija zadmfci^a gospodarstva (dr. France Veber). - 13: Cas, vreme poročila, spored, obvestila — 19.3C; Nac ura: Turizem in pri rodne lepoto Črne Gor.; — 20i Uvodno predavanje v sledeč-: p-er,c-e (prof-L. M. SkerriancJ. — 20 30; Evropski koncert francoske si'u'onične glaste (prenos iz Pariza). — 22. Cas, vrem*. poročila, spored,— 22.15: Zvoki za oddib (Radio orkester). Beograd 16-2C; Orkestra'en konce? t — 18-30; Ruska pesmi. -- 19.50- Iz Schuberto-vega življenja. — 20.30: Kako" Ljubljana,— 22.15; Narodne pesmi. — Zaereb 12.10; Plošče,— 17.15: Koncert orkestra. — 20- Violinske skladbe. — 20-30: Kakor Liubijana. Praga 19.10: Kromatična harmonika. — 20-30: Prenos evropskega koncerta iz Pariza. — Varšava. — Prenos evrop. koncerta iz Pariza. — 21.45: Lahka plesna muzika. — Dunaj 12. Or/.vi or — 10 05- lz starih in novih zvočnih filmjv. — 1«.40- Klarinet. — 17.30; Arije in pesm-. — 2f;?-0. Prenos evroj!«ke-ga koncerta iz Pa/izi. — 22 20: Zborovske pesmi iz 16. in 17. stolotia — 23 25; najska glasba. — Berlin 18; Iz Munchena,— 20.10; Lahka glasba. — 21- Iz arhiva piošč. — 22.30: Spevoigra. — 28.10- Lahka godba, — Munchen 18; Godba na pihala. — 19-15: Klavirski koncert — 20ilO: Akordeon in drugi instmmenti. — 20.30; Prenos iz Pariza. — 22-40: Zvočna igra. — Stuttgart 18: Iz Mflnchena. — 19.30; Večerne pesmi- — 20.10; Plošče. — 21; Krilate melodije. — 24: Nočni koncert — Rim 17 55: Plošče. — 20.35; Proslava nar. praznika — 23.30: Ples. INSERIRAJ V „JUTRU4' SKLADIŠČE ZA JTJGOSL.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika. HRANILNICA MESTNE OBČINE BREŽICE razpisuje mesto URADNIKA vojaščine prostega, po možnosti že upeljanega v hranilničnem poslovanju in s predpisano strokovno Izobrazbo (trg. akademijo), ki mora biti popolnoma vešč slovenskega, srbo-hrvaškega in nemškega jezika v govoru in pisavi in tudi verziran v zemljiškoknjižnih, tožbenih, izvršilnih, kakor tudi davčnih zadevah. Začetna plača Din 1.200.—. Po dovršeni zadovoljivi p rovi zorni službi sledi definitivna namestitev v smislu hran. službene pragoma tike. Nekolkovane prošnje z vsemi prilogami nasloviti je najdalje do 1. maja 1936 na ravnateljstvo hranilnice mestne občine Brežice. V slučaju sprejema ▼ službo položiti mora sprejeti uradnik kavcijo v višini Din 50.000.— in to v obliki vloge, kritne menice, ali pa garancijske listine. BREŽICE, dne 17. aprila 1936. RAVNATELJSTVO HRANILNICE MESTNE OBČINE BREŽICE Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja n konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar, — Za Narodno tiskarno