IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR 650, Šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava.- TRST, UL. MONTECCHI 6-II - TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABB. POSTALE DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONT« SLOVENSKK«A NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri ob 9. uri bo v dvorani P. D. Škamperle zasedala teritoriji™ konferenca OSVOBODILNE FRONTE Obnovljena izdaja loto I. štev. 7. TRST SOBOTA. 19. FEBRUARJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din DA SE IZOGNEJO UMIKU SVOJIH ČET S STO •Jutrišnje zborovanje Osvobodilne fronte za STO je za vso demokratično fronto našega O-^emija zlasti pa še za nas troice Slovence nad vse važno, zadnja konferenca OF, ki je bi-Ja 26. septembra 1948. je potrdila voljo slovenskih demokra-tic;nlh množic,da ostanejo zve-ste programu OF slovenskega Naroda iz let 1941 in 1945 ter mednarodni demokratični Konti. V tem razdobju petih mesecev Da Je bilo polno važnih dogod-*ov. do katerih mora zavzema-svoje jasno stališče tudi slovensko ljudstvo po svojih delegatih. Izdajstvo Titove klike je v tem Času postalo že popolnoma °eltno, kar najbolje Izpričujejo Protisovjetski govori beograjskih voditeljev v zadnjem Času. Njihova ekonomska politika, ki vedno bolj vdlnja Jugoslavijo Jmperialistom, je povzročila nje-Po izločitev iz Sveta šestih vzhodnih demokracij za gospodarsko sodelovanje in pomoč. V resoluciji IU navedene zablode so Postale oClvidne tudi najbolj hevernlni. I,e Izdajalci stvari mednarodne borbe proti imperializmu se ztrajajo v izgubljeni igri. Med Je štejemo tudi Titovo ageiu uro v Trstu, ki je zavestno in ha najbolj neCasten naCln lz-ala slovansko-italij ansko demokratično fronto v edino ko-rist imperialistom in lokalni reakciji. Ofenziva proti delov-nini množicam in demokratičnim organizacijam se je poostrila takoj po Babičevem izdajstvu ter se iz dneva v dan stopnjuje. Razpuščeni so bili razni tovarniški odbori, izdane so bile enojezične izkaznice, za-°strlia se je borba proti slovenski šoli, uprizarjajo se pro-°esi proti demokratom. Višek Protidemokratične politike pa Pomeni ukaz 345, s katerim so ul vpisani v vollvne imenike "inogl protidemokratični elementi, ki bi po statutu STO ne melj vollvne pravice. Šovinist !ne in ostale reakcionarne Janke so začele dvigati glavo svesti sl pomoči s strani za-nadnlh imperialistov. Vse to in , Jharslkaj drugega se je moglo goditi tudi zaradi Izdajstva Ba-bl^ve skupine. Da bi premotili javno mne-je, da so še vedno v protllm-realističnem taboru, so vrgli ». e<7 hinošice parolo o enotnem ohn PU na bodočih volitvah v - nske svete. S tem so seve nP°cenl hoteli priti do sim ... J med demokratičnim ljud cioh°m' Toda ljudstvo se le pre' uDro zaveda posledic njihove-, lzdajstva. Zato o enotnosti .,.Vo SDZ. ki se je vdnjala dolarske demokracije. Plul v,<0 pa protl Bablčevl sku-sti t 1 2 razbijanjem enotno-l1zm;;-istl le tujemu lmperia- Sovie^11 dneh- ko na zahtevo 02n Ske 271226 Varnostni svet nj Ponovno pretresa vpraša-,m-nnUVernerja' nal delegati v Zahtev sl°venskega ljudstva skih - 0 umaknitev okupaclj-m0 J et iz STO, ker le tako bo sih d 02,1 Tržačani učakati bolj-Urop„ ?i mlru in gospodarskega 'v,t® STO. razr?r1?terenca Pa bo predvsem ki 'bj aviJala o bližnjih volitvah. hJu \ morale zagotoviti po mne-go ’hPerlallstov popolno zrna- nij.reaitc‘0narnim in žovinistič-mne„Sllam- kar bodo ljudske c,e prePrečlle. ilebrni hastalega položaja ln mQ °la sovražnikov, ki jim bo-nii . °rall nasprotovati v seda- j PrGrivnl^t«i i — — ii i v ocua h dVOllvnl kampanji, v ka-0 naSe gibanje izpostav- ZAPADME VELESILE ODBILE PREDLOG ÌS3fJSSS!SÌt Sovjelshe zveze o imenovanju guvernerja ZSSR za takojšnjo ureditev tržaškega vprašanja Sovjetski delegat Malik je predla gai Varnostnemu svetu OZN Imenovanje guvernerja za STO v smislu določb mirovne pogodbe z Italijo. Guverner naj bi postal po mnenju Sovjetske zveze bivši Švicarski poslanik v Moskvi, pol. Flueckiger, ki ga Je lani predlagala Velika Britanija. Predstavniki zapadnlh velesil so odbili______________ predlog sovjetskega delegata, sklicu- joč se na trostranskl zapadint predlog 20. marca 1948. Delegat ZDA Warren Ausila Je v svojem govoru dejal, da se je položaj Trsta ln STO znatno spremenil v poslednjem času. Predstavnik ZSSR pa Je ostro napadel politiko zapadnlh velesil, ki nasprotujejo vsakemu poskusu uveljavitve in spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo, ker se nameravajo trdno vsldrati v Trstu, ki naj bi postali vojaško in strateško oporišče ZDA za napade na Italijansko in jugoslovansko demokracijo. Predlog Sovjetske zveze in zavrnitev tega predloga s strani vladnih kro-gov ZDA, Velike Britanije In Franclje nam dokazujeta, da je Sovjetska zveza ostala zvesta pogodbam, ki Jih Je podpisala v Parizu, medtem 1ZP ODLETELA SPEKULACIJA Anna Luisa Strono aretirana v Z.S.S.R. MOSKVA — Moskovski listi so objavili sledečo vest: Ameriška no. vinarka Anne Louise Strong, ki ji le uspelo priti v Sovjetsko zvezo zaradj povrimosti nekaterih funkcionarjev zunanjega ministrstva, je bila 14. februarja aretirana po organih državne javne varnosti. Strongova je obtožena vohunstva in prevratniškega delovanja proti ZSSR. V najkrajšen času jo bodo izgnali iz Sovjetske zveze. Vesi o aretacij; ameriške novinarke in pisateljice Strong bo presenetila poleg zapadnlh «kulturnikov» tudi jugoslovanske vodilne kroge, ki so se v poslednjem času tako blagohotno posluževali njenih spisov o Kitajski in o kitajski revoluciji, da bi ‘skušali dokazati «u-por» kitajskih komunistov in Mao-cetunga proti «kremeljski dogmi». Aretacija in izgon Strongovc nam ponovno dokazujeta zlonamernost Titove protisovjetske skupine in njenega časopisja od «Borbe» do tržaškega «Primorskega dnevnika». ko kršijo zapadne velesile mednarodne obveznosti, da bi tako okrepile svoje strateške pozicije. Zavrnitev sovjetskega predloga o Imenovanju guvernerja nas prepričuje o resničnih namenih vlad ZDA m Velike Britanije, ki si hočeta na vsak način zagotoviti nadalnje izkoriščanje Trsta za svoje propagandne in politične namene. Njihov ponove.n predlog o vrnitvi Trsta Italiji ni nič drugega kot predvolivnl manever, ki r.aj bi služil za poživitev iredentističnih, šovinističnih in protiljudsklh tendenc tukajšnjih reakcionarnih strank. Po drugi strani pa hočejo Izrabiti ime Trsta za njekclje jugoslovanski nacionalistični skupini in ita-ljanskl klerikalni vladi. Vladi ZDA ln Velike Britanije nimata nobenega namena, da bi vrnili Trst Italiji in niti, da ga bi blagohotno ponudila Titu. Obe vladi hočeta nadaljevanje okupacijskega režima ln zato sta tudi žavrnlll predlog sovjetskega predstavnika v Varnostnem svetu. Tako so se zapadni «miroljubneži» ponovno razkrinkali pred našim ljudstvom, ki gleda t zvestobo, zaupanjem in ljubeznijo v Sovjetsko zvezo, ki je s svojim predlogom o i-menovanju guvernerja dokazala, da je najboljša pokroviteljica našega ljudstva, ki zahteva uveljavitev mirovne pogodbe, združitev obeh eon STO, imenovanje guvernerja In u-maknitev anglo-amerišklh In jugoslovanskih okupacijskih edinic. lepi lazflovori,, Tiskovni tirad ZVU je pozval na «prijateljski razgovor» našega odgovornega urednika zaradi slike, ki smo jo objavili na tretji strani-pretekle številke. Major Sasson je našemu odgovornemu uredniku dejal, da bi tista slika lahko «povzro. čila ali izzvala nerede» v mestu. Nam se zdi, da je ta razlaga v precejšnji meri pretirana, če pomislimo. da se ni še zgodilo, da bi neka slika povzročila večje nerede ali pa celo revolucijo. Torej nismo «prevratniki» in še na misel nam ni prišla kakšna večja «revolucionarna akcija». Toda ugotoviti moramo, da se je ZVU začela zanimati za «prijateljske razgovore» z odgovornimi u-redniki demokratičnih časopisov ravno v predvolivnem razdobju in to nam pove marsikaj. Misiimo, da bi taki «prijateljski razgovori», ki so opominskega značaja, izzval; pai začudenja in ogorčenja v vseh državah, kjer vlada «zapadna kultura» in prav posebno pa med novinarji. Tudi tukaj je nedopustno, da se skuša s «prijateljskimi razgovori» kratiti svobodo tiska. ZVU se bi morala zavedati, da upravlja Trst v imenu OZN in ne v imenu nekaterih držav. Zato naj vsaj na zunaj pokaže, da ne namerava kratiti svobode tiska demokratičnemu časopisju. Vsekakor pa je «prijateljski razgovor», k ga je doživel naš odgovorni urednik, nekaj zelo značilnega in nas opominja, da bomo morali v tej predvolivni kampanji premostiti marsikatero oviro, ki bo prišla s tiste strani, od koder bi morala prihajati gola nepristranost. Pravijo pa da nepristranosti ni... TREVISANI V TRSTU Ravnatelj italijanske napredne revije «Calendario del Popolo» bo prispel te dni v Trst kjer bo imel tri kulturna predavanja. Giulio Trevisani je zelo poznan novinar in politični pisatelj. Sestavil je «Maio enciklopedijo socializma in komunizma» ki je zelo razširjena med tržaškimi komunisti jn demokrati. Tov. Trevisani bo v ponedeljek predaval v DSZ v torek v Miljah in v sredo v krožu «Poligrafici» v ul. Trento 2. Vojaška uprava je dovolila njegov prihod v Trst tako da se ne bo zgodilo kot zadnjič, ko je prepovedala predavanja prof. Banfi-ja, ki je nameraval govoriti o kongresu izobražencev v Wroclavu. Tudi slovensko prebivalstvo pozdravlja z zadovoljstvom prihod Giulija Trevisanija v naše mesto. Protest demokratičnih organizacij in Pripravljalnega odbora V nedeljo 13. t.m. se je imela vršiti v Gorici Prešernova proslava. Ta kulturna prireditev Slovencev pa je bila očividno tm v očeh italijanskim šovinističnim krogom. Demokristjanski «Giornale di Trieste», je dal dužka svojemu šovinizmu z nekulturnimi in hujskaškimi izpadi proti Prešernovi proslavi. S svojim člankom je organiziral vso goriiko fašistično drhal za nastop v «obrambo italijanstva». Na ta način so goriški šovinistični krogi ustvarili okrog slovenske kulturne prireditve, pravo ozračje fašističnega in zločinskega nasllst-va. Pripadniki raznih reakcionarnih strank so že pred določeno u-ro za začetek proslave, oblegali Ljudski dom in deloma zasedli dvorano. Organi javne varnosti so vse to mimo gledali- Ko so naši ljudje, začeli prihajati v dvorano so jih številni šovinisti sprejeli z žvižgi in protiljudskiml vzkliki. Kljub vsem provokacijam je ob 16. uri otvoril proslavo zastopnik go riškega Pevskega društva. Cim je spregovoril, ga je prisotna drhal prekinala z vpitjem, živžgi in petjem šovinističnih pesmi. Ker se v prisotnosti podivjanih elementov ni morala nadaljevati kulturna prireditev, so začeli Slovenci zapuščati dvorano. Pobesneli šovinist; so začeli dajati duška svoji «visoki kulturi» s fizičnimi napadi in pretepi Večje število Slovencev je bilo pretepenih, med tem; celo 80-letne žene. Organi javne varnosti, ki so bili prisotni, bodisi v dvorani in na ulici, pa so to vandalsko početje gledali ravnodušno. Vsa odgovornost za gornje dogodke pade na De Gasperijevo klerikalno vlado, ki javno podpira s svojim pristranskim zadrževanjem narodno mržnjo napram Slovencem in daje odkrito pobudo pojavljajočemu se fašizmu, ki se v Italiji iz dneva v dan krepi. Sceibova policija, ki se vedno «odlikuje» z- nečloveškimi napadi proti italijanskim delavcem, je pr j goriških dogodkih ponovno dokazala, da je orodje v rokah reakcionarnih in protiljudskih slojev. ODGOVOR NA PROVOKACIJE JUGOSLOVANSKIH VODITELJEV VLADA ZSSR ODBILA PROTEST sedanje jugoslovanske vlade 1. februarja t.l. je jugoslovansko zunanje ministrstvo izročilo sovjetskemu ]x>slaniku v Beogradu protestno noto, v kateri se je jugoslovanska vlada pritoževala, ker jo niso povabili na ustanovno sejo «Sveta vzajemne gospodarske pomoči». Jugoslovanska vlada je v noti sitoročila, da je «pripravljena na sodelovanje pod pogojem, da se neha s sovražno kampanjo proti Ju-goslamji». Na io noto je Sovjetska zveza odgovorila z naslednjo noto, ki raz-krlnkuje lažnivo politično igro sedanjih jugoslovanskih voditeljev: «Sovjetska vlada je preučila noto vlade FLRJ z dne 1. februarja 1949. Jugoslovanska vlada izraža v tej noti svoje «začudenje», ker ni bila povabljena na gospodarsko konferenco predstavnikov ZSSR, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Češkoslovaške, ki se je vršila januarja t.l. v Moskvi. Nota pa nadalje vsebuje trditev, da je bila to «diskriminacija» napram 0 jugoslovansko - avstrijski meji razpravljajo predstavniki velesil Avstrijska vlada je pred časom zaprosila štiri velesile, da bi ponovno preučile vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo. Devetega t.m. so se zbrali v Londonu namestniki zunanjih ministrov Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije. Predstavniki zapadnlh dežel še vedno vztrajajo na svojem prej. šnjem stališču in predvsem pa kar se tiče jugoslovansko-avstrijske meje. Zarubin, predstavnik Sovjetske zveze pa se n; še izjasnil o tem vprašanju, čeprav so vsi jugoslovanski listi in predvsem pa tukajšnji proti-sovjetskj list «Primorski dnevnik» zagnali velik hrup, ko je zahteval tudi zasliševanje jugoslovanskega predstavnika, ki se te dni mud; v Londonu. In ravno zaradi te zahteve sovjetskega delegata so hoteli izdajalci in klevetniki ZSSR in držav ljudske demokracije vprizoriti veliko špekulacijo, češ da je to dokaz «dobrih odnosov» med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Podoba pa je, da so ljudje, ki špekulirajo z imenom Sovjetske zveze slabi poznavalci njene politične doslednosti. Politika Sovjetske zveze je jasna vsem demokratom in hoče na vsak način onemogočiti obnovo ultrana-cionalističnih tendenc nemških via-dajočih krogov, k; jih podpirajo imperialisti. ............ 12. pa je jugoslovanski delegat Bebler sporočil namestnikom zu- ljeno vsem protlljudskim udarcem ogromnega reakcionarnega aparata, se nam predpostavlja naloga utrditve slovansko-lta-lljanskega bratstva, bratstva in enotnosti med mestom ln podeželjem, med tovarno in kmetijo. Zavedati se moramo, da le slovansko - italijansko bratstvo orožje, proti kateremu so usmerjeni vsi sovražni napadi italijanskih in slovenskih nacionalistov. S tem orožjem pa bomo zmagalii najih ministrov, da je jugoslovanska vlada pripravljena na nadaljnja pogajanja. Sovjetski delegat pa ni pokazal, če je za ali proti zahtevam jugoslovanske vlade o meji med Jugoslavijo in Avstrijo. Jasno je, da bo vsak korak, ki ga bo p odvzela Sovjetska zveza preko svojega predstavnika, v interesu miru na svetu in predvsem v interesu svetovne demokratične fronte. Zato bodo vsi pošteni demokrati, ki gledajo z zaupanjcn in ljubez-nljo na Sovjetsko zvezo, sprejeli predloge Zarubina. SZ obtožuje Nizozemsko Sovjetska zveza je danes dopoldne pred Varnostnim svetom obtožila holandsko vlado kričeče kršitve resolucije, ki je bila sprejeta v Varnostnem svetu 28. januarja 1948, in zlasti tistih določil, ki so predpisovala, da morajo holandske cibasti izpustiti indonezijske republikanske voditelje, ki so jih zadrževale kot ujetnike ter takoj prenehali z vojaškimi operacijami. Jugoslaviji, ki je «y protislovju» s pogodbami, ki jih je Jugoslavija sklenila z ZSSR in državami, ki so se udeležile moskovske konference, Sovjetska vlada smatra, da je omenjena trditev jugoslovanske vlade neutemeljena, ker je ona sama kriva, da ni bila Jugoslavija zastopana na moskovski konferenci, vsled njenega sovražnega stališča napram ZSSR ih državam ljud-«k* demokracije. Sovjetska vlada smatra, da je potrebno poudariti, da Je sovražno stališče jugoslovanske vlade napram ZSSR v popolnem protislovju s pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči med ZSSR in Jugoslavijo ter z drugimi obvezami, Iti jih je Jugoslavija sprejela v zvezi s to pogodbo. Zato jugoslovanska vlada nima pravice, da sc čudi dejstvu, da jugoslovanski predstavniki niso bili povabljeni na moskovsko konferenco, ter nima pravice govoriti o kakršni koli diskriminaciji. Jugoslovanska vlada postavlja dva pogoja za svoj pristop k svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Jugoslovanska vlada zahteva predvsem, da se obnovi veljavnost pogodb o prijateljstvu in vzajemni pomoči z Jugoslavijo, ki naj bi jih bile prekršile ZSSR in države ljudske demokracije. Ta zahteva jugoslovanske vlade je popolnoma hinavska in skuša preslepiti jugoslovansko ljudstvo. V resnici je jugoslovanska vlada, in nihče drugi, prekršila te pogodbe in obveze s tem, da je spremenila svojo prijateljsko politiko do ZSSR v sovražno politiko do ZSSR. Po drugi strani pa jugoslovanska vlada zahteva prekinitev kampanje, ki nai bi jo vodili proti Jugoslaviji. Tudi ta zahteva je popolnoma hinavska in skuša preslepiti jugoslovansko ljudstvo, ker jugoslovanska vlada dobro ve, da Sovjetska zveza in države ljudske demokracije ne vodijo nikakršne kampanje proti Jugoslaviji, marveč kritizirajo sovražno politiko jugoslovanske vlade napram ZSSR in državam ljudske demokracije. Ni nobena tajna dejstvo, da Je začela jugoslovanska vlada široko akcijo represalij in aiutaci ji, ki niso drugo kot manifestacija sovražne politike napram ZSSR in državam ljudske demokracije. Svet vzajemne gospodarske pomoči je bil ustanovljen v svrho normalnega gospodarskega sodelovanja držav, ki zasledujejo pošteno in prijateljsko medsebojno politiko. Sovjetska vlada smatra, da je udeležba Jugoslavije v svetu za vzajemno gospodarsko pomoč zaželena. Toda pristop Jugoslavije y svet za vzajemno gospodarsko pomoč je možen samo v slučaju, če zapusti jugoslovanska vlada svojo sovražno politiko napram ZSSR in državam ljudske demokracije in se povrne k stari prijateljski politiki. Sovjetska vlada smatra, da je brez dvoma samo odločna zavrnitev ne-prijateljsk* politike in preokret do poti prijateljske politike, v prid poglavitnim interesom jugoslovanskega ljudstva ter interesom gospodarskega blagostanja in neodvisnosti jugoslovanske države.» Ravno tako so zavrnile protest jugoslovanske vlade vse druge države ljudske demokracije ki so članice Sveta vzajemne gospodar, ske pomoči. PROTEST P. O. zaradi goriških dogodkov Protest Pripravljalnega odbora ljudske prosvete itaiijenski vladi: PREDSEDSTVU ITALIJANSKE VLADE — RIM Pripravljalni odbor Za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture ogorčeno protestira zaradi nezaslišanega napada na solvensko kulturo in slovensko manjšino v Italiji, ki so ga v nedeljo izvršili fašistični in nacionalistični elementi v Gorici. Napad na Slovence in na slovensko kulturo ob proslavi največjega slovenskega pesnika Prešerna je posledica politike sedanje italijanske vlade, ki ne spoštuje najosnov- nejših človečanskih pravic in daje » svojim protiljudskim zadržanjem pobudo izpadom nacionalističnega sovraštva proti Slovencem, ki jim je zajamčena po mirovni pogodbi in po ustavi Italijanske republike nacionalna enakopravnost. Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture zahteva od Vaše vlade, da podvza-me vse potrebne ukrepe za kaznovanje krivcev in za zaščito manjšinskih pravic goriških Slovencev, da ne bodo vel izpostavljeni nesramnim in ne kulturnim izpadom peščice protiljudskih fašističnih elementov, ki dvigajo svoje glave vsled odkritega protislovenskega in protiljudskega zadržanja italijanske policije in vlade. Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture opozarja italijansko vlado, da je edino ona odgovorna za nedeljske goriike dogodke. Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje napredne ljudske kulture Italijanske delovne množice se) goriške dogodke z ogorčenjem obsodile. Vsak pošten in demokratičen državljan mora s studom obsodit; goriške škvadriste, ki niso niti z daleka vredni, da sploh govore v imenu italijanske kulture, ker so to enostavno izmečki človeške družbe. V zvezi z gornjimi dogodki, sta Podpirajte pokret "Demokratične solidarnosti,, ! poslanec Beltrame in sekretar goriške federacije KPI, takoj intervenirala na Prefekturi, kjer sta namestniku prefekta izrazila ogorčenje vsega demokratičnega prebivalstva nad nezaslišanim vandalskim početjem šovinistične drhali. Demokratične organizacije, ki so podpisale to resolucijo, ogorčeno protestirajo zaradi napada, ki Je bil organiziran od lailstlčnlh Skvader v Gorici v nedeljo 13. februarja proti slovenski kulturni manifestaciji ob priliki proslave stoletnice velikega pesnika Franceta Prešerna. Ta sramotna dejanja so plod neprestanega tčuvanja k nacionalni mrlnjf, ki se svobodno razvija v Cortei preti slovenski manjšini, kateri ovirajo na vse načine In često na odkrit način preprečuje Jo ostvarltev osnovnih narodnih pravic. Taka nedopustna nacionalna politika Ima namen odvrniti pozornost ljudskih množic od gospodarskega položaja, ki se postopoma slabša posebno še v Gorici. Dalje ima namen preprečiti mirno sožitje slovenskih In Italijanskih prebivalcev, ter vzdrževati In poglobiti razdvojenost med prebivalstvom različnih narodnosti In predvsem med delavci v korist vladajočih slojev, katere predstavlja De Gaspe-rijeva vlada. Za težke dogodke, ki so se dogodili dne 13. letamarla v Gorici pred očmi policije, katere vodilni organi so vedeli, kaj snujejo fašisti, pada vsa odgovornost na Degasperljevo vlado ln njene predstavnike v goriški pokrajini. Demokratične organizacije Trsta, med tem ko protestirajo proti vladi, podpornici fašistov, obljubljajo svojo pomoč z mobilizacijo vseh svojih stl strankam ln demokratičnim organizacijam Italije pri njihovih akcijah, da se napravi konec obstoječim razmeram v Gorici, ki so postale zlasti za slovensko prebivalstvo nevzdržne. KP STO. SIAU STO, OF STO, AS1ZZ, ZAM STO, Zveza političnih preganjancev STO, ZP STO. Za ureditev socialnega skrbstva Osnutek programa KP za obči n-; veže imeli v svojih upravnih sve-t ostal stari način uprave, ki daje \ itd. Ti ljudje imajo pravico, če ni- ške volitve je namenoma zelo širok in se namenoma ne spušča v prevelike podrobnosti, da bi tako nudil možnost diskusije in predlaganja čimvečjemu številu ljudi. Na podlagi take diskusije bomo lahko upravičeno trdili da je program KP, program ljudstva! Osnutek programa nakaiuje v svoji 9. točki naloge, ki čakajo občino v vprašanjih socialnega skrbstva. Kaj no do sedaj napravili na tem polju? Prvo kar ugotovimo je, da se lahko izve za te stvari samo iz reakcionarnih časopisov ali pa iz tistih bornih podatkov, ki jih na podlagi političnih kriterijev dajejo gospodje Pri občinskem svetu ali drugje. Vsaka javna kontrola je popotnoma nemogoča, a smešno se naravnost zdi demokristjanski in ostali reakcionarni gospodi, da bi prizadeti sodelovali v upravnih svetih odgovarjajočih ustanov pri katerih uživajo podporo. To je osnovno načelo našega bodočega skrbstva. Samo na ta način, te bodo razni domovi za starce, onemogle, invalide in re. tih tudi tiste, ki pomoč uživajo, bomo dosegli, da bodo te ustanove res domovi za te ljudi, kjer se ne bo skušalo vtihotapiti razne politične manifestacije in izrabiti bedo V politične s vrhe. O tem kar se je v lanskem Ietti naredilo nam je poročal Messaggero Veneto decembra 1948. Pod velikim naslovom prinaša, da je bilo izdanih 38 milijonov lir v razdobju enega meseca (2fi 10 -25.11.1948.) Števila in naslov so na prvi pogled zelo imponetni. A ta vsota je razdeljena na celo vrsto stroškov in panog prenočišča, podpore revežem in beguncem, drag’injske doklade, brezplačna kosila, izplačilo najemnin, podpora v najrazličnejšem materialu, ortopedski aparati itd. 1. Vprašanje zapuščenih otrok brez socialne pomoči. Trenutno je nastanjenih v rasnih otroških zavetiščih in domovih 777 otrok. Ven dar so potrebe mnogo večje! Potrebno je tudi razširiti oceno, s katero naj bi sprejemali otroke v ta zavetišča. V njih pa bo imelo bivanje prav nasproten uspeh, če bo čutiti otrokom «miloščino» in s tem Ponižanje. Odstraniti je treba prav Posebno v teh otroških zavetiščih vsak poskus, da se vnese razne po. litične tendence reakcionarnih strank. Ze zadnjič smo omenili pomoč, ki jo mora občina dati otroškim vtrcem in jaslim, zdravstvenim kolonijam itd.. Z. V raznih domovh za stare, onemogle, invalide in druge potrebne ljudi se trenutno nahaja 589 oseb, V mestu, ki ima blizu pol milijona Prebivalcev nam postaja jasno, da je ta številka prav posebno nizka. Nizka ne morda zato, ker vlada v Trstu blagostanje, nego nasprotno, ker se nahaja naše mesto v težkem gospodarskem stanju. Potrebno je zgraditi domove, ki še manjkajo, in razširiti pogoje za sprejem. V teh domovih morajo biti pritegnjeni k upravi tudi tisti, ki prejemajo Podporo. 3. Sedaj smatra občina, da je potreben podpore tisti, ki ima snmo 18.000 lir mesečnih dohodkov, 22000 če ima tudi ženo, 27.000 če so v treh so zavarovani pri bolniški blagajni, do brezplačnega zdravljenja na stroške občine. Prav ta mesec vidimo, da se delavci bore za povišanje plač. Tako sklepamo, da so meje za te ljudi daleko preniz. ke. Smešno je poleg tega, da se občina ustavlja pri tem, da daje samo zdravstveno podporo. Občina ima v svojih rokah tudi preskrba vsega mesta z vso racionirano hrano, živilske karte itd. Potrebno je povišanje podpore s ceneno hrano brezposelnim a tudi drugim slojem prebivalstva, ki so potrebni v težkem stanju. Podpora občine je revna in poniževalna za tiste ljudi, ki jim jo je morala dati, ker bi sicer umrli od lakote. Se manjše ali pa sploh nobene podpore ni dajala občina tistim, k; niso bili v tako o-bupnem stanju. Tu gre za invalide, brezposlelne, vojne oškodovance, vdove iz zadnje vojne, upokojence itd. Občina ima vse možnosti, da razim svojo podporo vsem tem ljudem z posebnimi živilskimi nakaznicami. Tako bo pokazala alt so ii res prt srcu skrbi in težav# njenih občanov, POLITIČNI OBZORNIK KIT Al SK A Edinke kitajske ljudske armade so osvobodile poslednja oporišča nacionalistov na levem bregu Jangce-kJanga ln so se Južno od Nankinga združile z nekim partizanskim korpusom, ki Je do sedaj delova; v zaledju še neosvobojenlh predelov Kitajske. Vzdolž Modre reke (Jangce-k Janga) se opaža velik promet raznih večjih in manjših čolnov, ki prevažajo moštvo in orožje ljudske armade. Nacionalistični krogi pričakujejo začetek pomlade ofenz’ve ed’nlc Maocetunga. Jasno je, da bo novi ofenziva privedla zastavo svobodne Kitajske v njene Južne predele, kter vlad» teror Kuomintangove fevdalne vlade. KOKE) A V Južnem delu kore'skega polotoka se uspešno nada'jule osvobodilna borba zasužnjega ljudstva, ki ga Pači amer'šk| Imperla'istlCnl bič Te dni je korejsko ljudstvo poslalo generallslmu Sallnu pismo, ki uosl IS milijonov podpisov. V tem pismu zahtevajo Korejčanl priključitev Južne Koreje k severnemu svub”4. nemu delu. Povdarlti moramo, da Ima Južna Koreja 17 milijonov prebivalcev. BURMA Vstaja burmskega ljudstva se raz-šlrjs iz dneva v dan. Vsako prizadevanje sedanje reakcionarne vlade, da bi vdnšlla revolucionarni pokrei usužnjenega ljudstva, je zaman. Uporniške edinice so pred nekaj tedni osvobodile mesto Ins-tn in ga te danes držijo kljub vsem napadom dobro ln moderno oboroženih vladnih čet Vstaja se je te dni razširila na burmski predel malajskega polotok*. INDONEZIJA Te dni so sestavili na javajsketa (toku novo republikansko vlado. V to novo vlado so stopili uekileri stari člani prejšnje vlade, ki Je bi-la razpuščena vsled zahrbtnega napada nizozemskih Imperialist,čnlh edinic, ln nekateri novi ljudje, ki so ostali zvesti načelom neodvisnosti In svobode Indonezijske republike. Nizozemska cenzura skuša preprečiti vsako prodiranje vesti o bojih na indonezijskih otokih. Kljub temu pa Je prodrla vest o ostavki nekaterih višjih funkcionarjev nizo- zemske uprave, ki se hočejo vrniti v domovino zaradi «nevarnosti*. Nizozemski guverner Beel se Je podal v Haag, da preuči skupno s predsednikom ministrskega sveta stanje zasedenih predelov. FRANCIJA Na pariškem sodišča se nadaljuje proces «osla svobodes. V tem tednu Je pričal proti njemu sovjetski general Rudenko, ki Je s svojimi dokazi tako razkurll Kravčenlca, da se Je moral zateči k grobim In nesramnim žalitvam. General Rudenko je v znak protesta zapustil sodno dvorano. «Prijatelji« os'a svobode so napadli ln skušali raniti sovjet ko državaljanko Gorlovo, ki Je prlča'a proli Kravčenku. Tl izpadi ln napad na Gorlovo nam dokazujejo, da so argumenti amer škega Imper a-Ilzma, ki sc posldžuje Izdajalca Sovjetske zveze za svo'e umazane propagandne namene, laž, Izsiljevanje in brutalnost. ITAL J > Nadaljujejo se t-vke Italijanskega delavskega razreda. V p ncdcljek so stavkala razna mesta. Največja provokacija Degrsperijevega klerikalnega režima Je aretacija znanega partizanskega borca Correr Ja, k' ga dolžijo, da Je ukradel nek dom nevai Mussolinijev zak'ad. Correr! Je ta.’nik Delavske zbornice v p-ir. ml ln zato so vsi delavci tega mesta stopili v znak protesta v dvourno stavko, v tem tednu se Je De-gasperl hlapčevsko po al k Papežu, Vsi napredni Ital Janški kr gi ko^ mendrajo ta obisk kot dokaz, da se politika sedanje vinde nagiba k tzobi.kovanju iteli lanske klerikalne države, ki naj bi obnovila stradi elle» zloglasne srednjeveške papeške države. Ravno tako Je Papež sklica tajno zasedanje kardinalov, k*er na se bi razpravljalo o obsodbi mad žarskega kardinala MindszenVJa. Ni tem zasedanju Je Imel papež Pa celil oster govor, ki je bil popolnoma na liniji ameriške polit ke za-sužnjevanja Evrope. Papež je odkrito pozval na «boj zoper k^mnn zrms. Vsekakor Je to ponoven dokaz «miroljubnosti ln bogaboječnosti» vatikanskih krogov. IRSKA Irska vlada Je p očila, da ne namerava pristopili At.an sktm j paktu. Stran 2 DELO Njihove „procesije“ BabiCeva nacionalistična skupina je končno uvidela, da taktika, ki Jo je doscdaj uporabljala, ni obrodila zaželenega razbijaškega uspeha. Tako so si izmislili novo demagoško frazo o «enotnosti» ki potni stolpce Primorskega In se na dolgo in široko uporablja pri vseh njihovih «resolucijah». Ta skupina skuša izrabiti v prvi vrsti 8. marec, mednarodni praznik ženi, za izvedbo svojih manevrov «enotnosti». Tako Je te dni Babič mobiliziral svoje najzvestejie «aktivistke» In jih poslal na sedeže naše ženske organizacije ASIZZ, kjer naj bi v znaku «enotnosti», ponudile svoje sodelovanje za skupno praznovanje 8. marca. Dne 16. t.m. se je zglasil na Glavnem odboru ASIZZ v ul. Machiavelli, nacionalistični ženski «vrhovni štab», ki ga sestavljajo Spela, Alma Re-schitz In gospa Rupena, Seveda so se te «aktivistke» predstavile kot članice Glavnega odbora ASIZZ, ki so, kakor so zatrjevale, «na pravi poi!». Na ta način so se le osmešile. Vsi dobro vedo, da obstaja le ena organizacija ASIZZ, ki Jo priznava Mednarodna demokratična ženska zveza. Spela in pajdašice pa se lahko predstavljajo le kot nacionalistična podružnica beograjske izdajalske skupine. Logično je, da niso naše tovarišice sprejele «velikodušnih» ponudb teh «predstavnic», ki nikogar ne predstavljajo. ASIZZ Je za resnično in iskreno enotnost demokratičnih množic. Odločno pa odklanja «enotnost», ki Jo ponujajo Spela, Janka, In Reschltz In vse ostale Babičeve «aktivistke». Taka enotnost Je farizejska tn hinavska in ima cilj, da reši prestiž Babiča In njegove ožje druščine, ki so ostali popolnoma osamljeni In se hočejo pod krinko enotnosti ponovno vriniti v naše organizacije, kjer bi skušali nadaljevati svoje Izdajalsko razdiralno delo. Vso hinavščino in farizejstvo teh ljudi pa nam jasno pokažejo njihova zadnja «kulturna» dejanja: odpust tov. Justa Košute od SNG, »rožnja z odpustom pevovodji Maliču, v slučaju, da bi sodeloval na Prešernovi proslavi na Opčinah Itd. To so dejstva, ki razkrtnkujejo vso njihovo novo razbijaško taktiko. DELO V MESTU I V ETA TASI V borbo za pravice tržaške mladine 21. februar —- dan mednarodne I sti pr j tržaški mladini. Ogromno solidarnosti a kolonialno mladino jtevilo mladincev in mladink je DAN SOLIDARNOSTI S KOLONIALNO MLADINO je za tržaško mladino posebne važnosti. Skupne in eriake prilike, ki se pojavljajo za mladino našega ozemlja, predstavljajo pogostoma značilnosti prilik, v katerih živi kolonialna mladina pod jarmcn svetovnega imperializma. Tukajšnja Vojaška uprava, ki u-pravlja naše ozemlje skupno z občinsko upravo, ni izraz ljudske volje in potreb, marveč je odraz an-glo-ameriške politike, in zato ne more biti v prid našemu ljudstvu. Ta politika se jasno odraža v raznih prottljudskih ukrepih, obsodbah partizanov, aktivistov jn demokratov. Primer tega je nezaslišana obsodba 9 mladincev vsled lonjer-skih dogodkov, ki predstavljajo dobro režirano provokacijo Babičeve nacionalistične skupine. Žalostne posledice take uprave so vidne zla- brez vsakega poklica: brezposel- nost, korupcija in prostitucija mladine, vse to Je posledica imperialistične in vojnohujskaške politike agentov anglo-amerlškegn Imperializma. Proti temu imperializmu se bori tržaška mladina, ki ima v tej težki borbi popolno zaslombo svetovne demokratične mladine. V tej borbi sc bo tržaška mladina še tesneje povezala in navezala stike tudi z mladino, ki je še izven vrst mladinskega pokreta. Vsi mladinci in mladinke, neglede na politično u-smeritev, se morajo zavedati, da je to dejanska borba za vsakdanji kruh, za delo, mir in blagostanje. S tem geslom bo tržaška mladina proslavila dan mednarodne solidarnosti s kolonialno mladino. Podpis sporazuma med koloni in veleposestniki V tem tednu beležimo pozitiven zaključek važne sindikalne pridobitve kmetijske stroke Enotnih Sindikatov. Podpisan je bil namreč sporazum svoječasno sklenjen med veleposestniki m koloni miijskega okraja. O podrobnostih tega važnega spo. razuma, ki predstavlja za kolone veliko pridobitev, smo že pred časom poročali. Dogovor »o sprejeli in podpisali »ejvečji veleposestniki miijskega okraja in sicer: bratje Orlando, Seppilli leilio, Miloch Sebastjan, Baldi dr. Ferdinand, Costanzo vd. Marija, Costanzo Evelina vd. To-matis, Costanzo-Tomatis Anita in dediči Marši, S podpisom tega sporazuma je prillano 28 kolonskih družin znatno zboljšalo svoje delovne in gospodarske pogoje. Enotni sindikati bodo tudi v bodoče vztrajali na tem, da pritegnejo v sporazum še druge veleposestnike in s tem zaščitijo v še večjem obsegu interese ostalih kolonov. Prva skupina podpisnikov je pozitiven korak naprej za nadaljnjo sindikalno akcijo. Zmaga dosežena po zaslugi ES je obenem pozitiven rezultat dolgotrajne in dosledne sindikalne borbe. Vrsta delavskih gibanj v tržaških podjetjih Izplačali bodo izredne doklade nameščencem javnih ustenov - Trdovratno stališče ravnateljstva C. R. D. A. PREJELI SMO POPIS IZ M A B MS Ž IM « Sramotno obdavčevanje Tvrdka Montecatini plačuje za svoje kamnolome 201 liro, nek gostilničar pa mora plačevati 17.343 lir na leto Ne bod’mo šalobarde Proslava stoletnice smrti našega velikana, pečatnika naie pesmi, natega jetika, prvega trdnega kamna v temelju naie narodne kulturne stavce. Padričt: pevskega zbora ni! Opčine: pevskega zbora ni! Ne, tu in tam sta pevska zbora, tu in tam je ljudstvo želelo z glasno pesmijo proslaviti velikega petiče, svojega velikega pevca. Le pevovodij ni! Odpovedala sta, ker sta morala.... V Padričah je pevski zbor enoten, pevovodja trobi v drugače uglašen rog, zato ni harmonije. Kdo naj preuglasl: številni zbor ali e-dim pevovodju? Se na predvečer proslave je pevski zbor na Opčinah vneto vadil pod vodstvom svojega pevovodje. Sele dopoldne, na dan proslave, prejme pevovodja ultimatum: zvečer ne smeš nastopiti, sicer si ob službo! Ko niso uspele grožnje pevcem, je uspel ultimatum pevovodji.,.. «Molče trobentaš mm Prešeren: Ne bod’mo šalobarde! Tako sl zamišljajo prosveto V sredo zvečer se je vršil občni zbor prosvetnega društva Ricmanj. Občni zbor je zahtevala večina članov društva, ki je opazila, da se stari odbor malo briga za svoje dolžnosti in da se nekako skriva pred članstvom ter se sestaja v tajnosti, Toda pri razdeljevanju vabil za občni zbor so se dogodile «čudne» pomote, tako da niso bili povabljeni nekateri člani društva pod pretvezo da ne plačujejo članarine. Vse je izgledalo da nekdo išče dlako v jajcu. Nacionalistični razbijači pa so se tudi tokrat izkazali, ko so začeli izzivati občinstvo preko svojega «načelnika» Božka. Zato so ostali člani društva, ki jim ni bilo pogodu, da se razni eie menti poslužujejo prosvete za svoje in tuje namene, zahtevali od. stranitev tega in še par drugih e-lementov, ki so igrali na občnem zboru svojo vlogo izzivačev in razbijačev. Zaradi tega je prišlo do neljubega prerekanja, tako da so se člani prosvetnega društva razšli Značilno je le to, da so «kulturniki» Pahorjevega tipa predlagali novo kandidatno polo v imenu... d veli oseb. To bi morala biti «večina». na katero se toliko sklicuje «Primorski dnevnik». Kako so razdeljeni davki v naši občini je zelo važno vprašanje, ki zanima prav od blizu vse delovno ljudstvo v mestu in na vesi. Tako «mo prejeli iz Nabrežine pismo, ki nam jasno prikazuje «pravičnost ln socialnost», ki vlada med demokri-«tjanskiml in ostalimi «demokratičnimi» odborniki. Kapitalistični sistem obdavči v prvi vrsti delovne ljudi, da bi iz njih izvlekel še poslednjo kapljico krvi. Nasprotno pa je obdavčevanje premožnejših slojev in velikih podjetij nesramno nizko. Gospod Battermi Ezio, lastnik stavbe, kjer «ta sedaj mirodllntca (drogerija) in lekarna, plačuje letno, reci ln piši, 41 lir. Gostilničar Vlslntln Ivan pa plačuje samo za davke na gostilno (ker hila ni njegova) 17.343 lir. Montecatini plačuje za svoja podjetja v kamnolomih 201 Uro, a mali trgovec Mavrica Ivan plačuje za trgovino ln malo hišo, ki mu ne prinašata skoraj nobenih dohodkov, 5137 lir, SMAT, tvrdka z,a kamnolome plačuje 1309 lir, n ravnatelj kavarne na nabrežinski postaji 30.360 lir., revni kmet Caha-rija Jožef pa celo 9630 lir. Upravičeno se vprašujemo, kaj Je odločilo občino, da je določila tako «mešno nizke davke podjetjem SMAT in Montecatini, čeprav je znano, da spada Montecatini med največja podjetja v Italiji, ki ima pod svojo kontrolo nešteto tovarn, rudnikov, elektrarn itd. Nasprotno pa so davki, ki težijo na srednjega in malega človeka, na delovne ljudi silno težki. Tukaj se nam pora-jajo upravičenj dvomi, da so v o-zadju tega obdavčevanja zelo «temeljiti» razlogi, ki so prepričali nekoga, da so Caharija Jožef, Mavrica Ivan, Visintin Ivan itd. boga tejšt od Montecatini ali pa SMAT, Osnutek programa KP je postavil odločno zahtevo, da se preložijo glavna davčna bremena na kapitaliste in druge premožnejše sloje, zato je sedaj pred volitvami še prav posebno važno, da se razkrinka vse take postopke in povede ostra borba v tem vprašanju. Tako bodo množice v te) borbj vi dele, kdo so njihovi pravi prijatelji, ki bodo zastopali zahteve našega ljudstva na občini. teva hitro in ugodno rešitev v prid številnim meščanom vabimo na sestanek vse zainteresirane, kjer se bo razpravljajo o vseh vprašanjih, kV ge tičejo stanovanj ali vojne odškodnine, da se bj pod vzelo skupno akcijo za obrambo skupnih interesov. Cim bo ZVU izdala dovoljenje za sestanek, bomo objavili v časopisju datum in kraj sestanka. (Skupino tiojnib oškodovancev) Za zvezo Tržačanov brez strehe Skupina vojnih oškodovancev, ki je že opozorila kompetentne oblasti o težkih razmerah v katerih se nahajajo zaradi pomanjkanja stanovanj, je sklenila, da skliče sestanek vseh vojnih oškodovancev, ki jim je bilo stanovanje poškodovano ali na uničeno, ki so bili nasilno izse ljeni, sostanovalcev in številnih mladih zakoncev, ki so prizadeti zaradi stanovanjskega problema. Ker je problem aktualen in zah- I*otrelmo je postajališče pri Sv. Ani Prejeli smo pismo tovariša Antona K. delavca škedenjske livarne. Tovariš Anton K. postavlja v svo. jem pismu problem, ki je velike važnosti za okolico Sv. Ane, kjer je v zadnjem letu znatno naraslo prebivalstvo vsled dograditve novega bloka stanovanjskih hiš. Sedanja upravna oblast, ki jo je postavila Vojaška uprava in ki j» monopol demokristjanskih krogov, že tri leta dokazuje, da j| nj mar za blagostanje ljudstva. Danes res obljublja deveto deželo našemu mestu, to pa seveda zaradi bližajočih se upravnih volitev in monopola nad upravo Trsta ne bi rada izgubila. Tako n. pr. vidimo, da so obljubili zgraditev «pasaže» med državno cesto, ki pelje na Škofije in dalje čez železnico k novozgrajenemu bloku hiš pri Sv. Ani. O tem orehodu je Pa vse nekam utihnilo in ljudje se morajo še vedno pia-žiti po strmi stezi v stalni nevarnosti, saj prečka ta steza železniške tračnice. Vprašanje, ki nam ga je nakazal tov. Anton K., pa se tiče tramvaj skega postajališča na trgu Sv. A-ne. Napravili so sicer pločnik, ki varuje potnike pred drvečimi avtomobili, postajališča pa le še ni Lahko vsak opazi, da sc zbira na drugi strani tramvaja štev, 1. t.j takoj po remizi, veliko število ljudi. V jutranjih in popoldanskih urah se tu nabere sto do dvesto oseb. Ob lepem vremenu že še gre, ko pa lije dež In razsaja burja po, stane čakanje tramvaja resna zadeva. Poleg tega je Tržačanom splošno znano, da je tramvaj št. 1. zelo muhast: pride kadar pride, da 11 je potnikom prav ali nc, mu je deveta briga. Pokrito postajališče na trgu pri Sv. Ani Jc torej nujno potrebno in ACEGAT je dolžan pobrigali se za zdravje potnikov, ki je na onem, vsem vremenskim neprilikam tako izpostavljenem prostoru, resno groženo. Istočasno ugotavljamo tudi odgovornost odgovornih krogov mestne občine in jih pozivamo, da napravijo svojo dolžnost. Vsled trdovratnega stališča, ki ga je zavzelo ravnateljstvo CRDA v pogledu upravičenih zahtev kovinarjev, sta obe sindikalni organizaciji predložili rešitev spora Uradu za delo. Dne 15. t.m. je Urad za delo sporočil ES in DZ, da se bo vršil v ponedeljek 21. t.m. ob ».36 url skupni sestanek, na katerem se bo razpravljalo o tem vprašanju. * « » Vojaška uprava je odobrila nameščencem javnih ustanov izplačilo izredne doklade «una tantum». Izplačila se bodo vršila do prihodnjega tedna. Nameščenci javnih ustanov so z zadovoljstvom zvedeli za ta ukrep, kar so si upravičeno priborili z enotno in odločno 'sindikalno borbo. Obenem so sporazumno sprejeli predloge o izenačenju mezd ln plač. >:< * * Enotni sindikati so že pred časom začeli široko akcijo za pomoč upokojencem, ki živijo v Izredno težkih ekonomskih razmerah. Zainteresirali so za problem Vojaško upravo, občinske oblasti in pritegnili v akcijo tudi Delavsko zbornico. Sestavila se je ožja komisija, ki je predložila odgovornim oblastem svoje predloge za izboljšanje težkega položaja upokojencev. Te dni so se predstavniki sindikalnih organizacij sestali s predsedstvom conskega sveta, da skupno preučijo vprašanje upokojencev. V nedeljo 20. t.m. ob 9.30 se bo vršil sestanek vseh upokojencev, na katerem bo zastopnik ES dr. Zbo, gar-Brocchi podal izčrpno poročilo o stanju upokojencev, ter bo obenem poročal o dosedanjih intervencijah in delovanju ES za konkretno delavcev za izboljšanje delovnega urnika. Ravnateljstvo podjetja je namreč pred časom le deloma upoštevalo predloge, ki jih je sestavila posebna komisija. Nameščenci pa povsem upravičeno vstrajajo na tem, da se sprejmejo vsi predlogi. V tem smislu sta te dni obe sindikalni organizaciji poslali ravnatelj, stvu pismo z zahtevo, da se končno reši delovni spor in sicer do sobote 19. t.m. V nasprotnem slučaju st pridržujejo vse pravice za ponovno in po potrebi ostrejšo sindikalno akcijo v obrambo svojih interesov. Povrnili bodo škodo Po številnih intervencijah ES se je Vojaška uprava vendar odločila za izplačilo škode, ki so jo prizadejale vojaške edinice na zemljiščih in poljih naših kmetov. Tajniku kmetijske stroke ES, ki je bil te dni v uradu za izplačilo škode so zagotovili. da je rešenih 600 pro. Senj in da bodo prizadetim začeli te dni izplačevati svoj čas ocenjeno škodo. ES so se obenem zavzeli za rešitev ostalih prošenj, posebno onih, ki so bile prepozno vložene in tistih, ki jih Je omenjeni urarl-izgubil. Te prošnje so obljubili vzeti v pretres, čim bo izvršeno izplačilo omenjenih 600 prošenj, ki so sedaj v reševanju. Smatramo za dolžnost vsakega kmeta, da se za vsako potrebno pojasnilo ali nasvet takoj obrne na ES v ul. Imbriani 5-1 . pri tov. Grbcu Vprašamo kdaj bodo začeli izplačevati našim kmetom škodo, ki so jo tekom vojne utrpeli zemljiščih, pridelku in živini? Tudi kmetje čakajo že štiri leta na izplačilo in imajo vso pravico, da sc njihove prošnje čimprej režijo. Vprašanje malih trgovcev ZNIŽATI MORAJO DOHODNINSKI DAVEK Za politične pripornike so darovali 800 lir sledeči delavci, ki so nameščeni prt občinskih Javnih nasadih v Bazovici: Krlžmančlč Ludvik, Dolenc Silvester, Renčelj Anton, Grgič Zoro, Grgič Dušan, Koncjan Franc, Bernctlč Franc, Žagar Silvan, Pečar Anton, Žagar Josip, Kralj Ludvik In Svara Oskar, Skupina prijateljev «Dela» je nabrala v Saležu pri veseli mizi 800 lir, Listek, ki ga priložili znesku pravi: «Svojemu dragemu Delu». Okrajni komitet KP STO IX. okraja izreka tovarišu Josipu Bandelj In njegovi družini iz Kontovelja svoje iskreno In tovariško sožalje za Izgubo mate. re. Naš list sc pridružuje sožalju o* krajnega komlleta. Prešernova proslava P.D. Cankar Koordinacijski odbor Prosvetnega druitva Ivan Cankar priredi drevi ob 26. uri v Ljudskem domu ul. Montcccbl S IV nd. proslavo največjega slovenskega pesnika Prešerna. N» sporedu: predavanje, petje ln recitacije. rešitev tega perečega vprašanja. Sestanek se bo vršil v dvorani Delavske športne zveze v ul. Conti 11. Vsi upokojenci se brez dvoma zavedajo važnosti tega zborovanja, na katerem se bo obširno razpravljalo o kritičnem položaju ter se bodo povzeli koristni zaključki za uspešno rešitev tega problema. * * * Tramvajski nameščenci ACE-GAT-a so ponovno v agitaciji. To je posledica pristranskega zadržanja ravnateljstva, ki noče upoštevati upravičenih zahtev te stroke V nedeljo je imela Zveza malih trgovcev sestanek svojih članov, na katerem so obravnavali vprašanje poviška dohodninskega davka, ki je občutno prizadel predvsem branjevke in obenem pa vse male trgovce. Na sestanku je predstavnik Enotnih sindikatov podrobno obrazložil izredno težki ekonom, skl položaj naših branjevk ter pro-dajalcev rib. Predlagal je skupno intervencijo ES in Zveze malih trgovcev pri Vojaški upravi za znižanje dohodninskega davka. Predlog \e bil sprejet in v torek sta šla oba predstavnika na finančni odsek VU, kjer ju je sprejel zastopnik dr. Chiriaco. Po izčrpnem poročilu, ki sta ga o stanju te kategorije, podala oba predstavnika, je zastopnik VU obljubil zavzeti sc za ugodno rešitev zadeve. Zagotovil je, da bodo znižali dohodninski davek za eno tretjino, upoštevajoč pri tem zgubo, Id jo utrpijo branjevke zaradi pokvare tržnega blaga, predvsem sadja in zelenjave. Zagotovil je, da bo VU v najkraj Seni času dala pismen odgovor. Intervencija Eti je obrodila prvi uspeh. Da vzame finančni odsek VU v pret.re« obupni položaj branjevk, je nuino potrebno. Dnevni izkupiček istih je od 3000 do 4000 lir. Od te svote imajo čistega dobička palično 600 do 700 lir. S to svoto morajo skrbeti za družino, plačati davke, tržno dovoljenje itd. Cesto morajo blago prodati celo pod ceno. da se Izognejo ie občutnejšl škodi, predvsem pri sadju, ki se hitro pokvari. Splošna situacija branjevk se je letos občutno poslabša la: temu je v prvi vrsti vzrok naraščajoča brezposelnost, saj dobro vemo, da je glavni odjemalec branjevk delavec, kar dokazuje, da je položaj branjevk tesno povezan s položajem delovnega ljudstva. Vse branjevke so ja dobavljeno blago znatno zadolžene pri veletrgovcih in zato podvržene izkoriščanju po teh tržnih monopolistih, ki si polnijo žepe z velikimi dobički na račun delovnega ljudstva. Vojaška uprava mora vse to resno upoštevati in znižati dohodninski davek, kot so predlagali prizadeti. Zgodovinski dnevi 2«. Ì. 1156 je bil rojen v Trstu slovenski skladatelj Viktor Parma, ki je skomponiral opere: «Urh grof celjski», «Pygmallon», opereto «C» rlčlne Amaconke» popularno pesem: «Mladi voja- ki» itd. 21. 2. 1*77 je bil rojen v KatunikU ori Ljubljani slovenski slikar Ivan Vaupotič, ki B» prištevamo med prve slovenske slikarje impresionizma. 22. 2.19*4 je padel v Zavodnjah nad Šoštanjem, v bojih z Nem' d, pesnik Drago Desio'-nlk-Kajuh, ki nam je ostavi! zbirko pesmi iz partizanske dobe, med katerimi je najbolj znana pesem: «Materi padlega partizana». 22. 2. 1*34 je izšei Prešernov «Sonetni venec», kot samostojni» slovenska priloga nemške-« mu časopisu «Laibacher Zeltung» v Ljubljani. 2?.. 2.1*16 se je rodit Frederlch Cho-i pin veliki poljski skladatelj. Svojo mladost je preživel v Varšavi, kjer s« je priključil naprednemu uporniškemu gibanju poljskega naroda proti carske-! mu -absolutizmu. V svoj» umetnosti, katero zajema globoko Iz narodnega duha» je ostal poljskemu narodu zvest. V svetovnem merilu je važen predvsem kot kla-i virski skladatelj. 23. 2. 1945 je umrl veliki ruski pisatelj A. N. Tostoj. Njego» gova največja dela, poleg neštetih narodnih pripovedk In raznih pripovednih spisov so: Peter Veliki, Kruh, Trnova pot. 23. 2. 1916 Slavi Sovjetska zveza dati ustanovitve Rdeče armade, Na ta dan so pred Varšavo in Pskovom do kraja razbili nemško vojsko. Sila Rdeče armade je tem. da je vzgojena v duhti enakopravnosti vseh naro« dov in v duhu spoštovanja pravic vsakega naroda ter da je resnična ljudska vojska, -ki se bojuje prot' vsakemu zatiranju in Zt svobodo vseh narodov. C ŠKODO BODO A ZEMLJE NE PLAČALI MOREJO Dobro bi bilo, da bi ki povzročajo mnogo se končno nehalo z vojaškimi vajami, nezadovoljstva med našim ljudstvom Seja Glavneqa sveta SIAU STO V soboto 19. t.m. ob 16.30 bo na sedežu na trgu Ponterosso 6-H plenarna seja Glavnega sveta SIAU STO. Dnevni red: Poročilo o upravnih volitvah ter diskusija (por. tov. rogassi); Razno. MARO skrbijo za PODLommo PREDMESTJE plin in razsvetljavo ZAHTEVAJO PODLONJERCI Kljub temu, da se mestni predel Podlonjcr nahaja v neposredni bližini mesta, se občinsko uprava prav malo briga za potrebe njegovih prebivalcev. Cestna razsvetljava je nezadostna predvsem na lonjerski cesti ln sicer od trgovine Jerman dalje. Ta del ceste je sploh brez razsvetljave, za kar je treba čimprej e poskrbeti. Zadnje hiše Podlonjerja so istotako brez luči in manjka tudi vodovod. Tudi tem hišam, katerih je približno 15. mora občina poskrbeti vsaj eno javno pipo za vodo, da se družinam prihrani dolga pot, ko morajo v središče vasi po vodo. Stranska cesta, ki veže cesto za Lo. Ujer je potrebna popravil. Stanje te ceste je izredno zanemarjeno, ker se občinska uprava ne bri-ga! da bi ugodila zahtevam prebivalstva. Razen tega Je treba uredi- li v vasi odtok za greznico in postaviti v bližini društva potrebne podzemeljske cevi. Cesta, ki pelje ob železniškem tiru je popolnoma nezavarovana ln brez vsake ograje. Vsled brezbrižnosti odgovornih oblasti je beležiti že par nesreč, slučajno brez hujših posledic. Ker je cesta ozka in ob strani ostra strmina, je nevarnost tem večja, posebno za otroke ln predvsem ponoči. Seveda je tudi ta cesta brez razsvetljave. Cesto je treba takoj ograditi, da se ljudje izognejo težjim nesrečam, ki bi «e lahko zgodile. Kar pa težko prizadene posebno gospodinje, je pomanjkanje plina. \č Podlonjerju imajo plin od 5 do 7 zjutraj in zvečer žele po ti uri. Ravno v urah kosila, ko je najbolj potreben, ga sploh ni. Zenske morajo kuhati kosilo že ob 5. uri zjutraj, ali pa v poznih urah zvečer. Da se je to lahko dogajalo v letih vojne je povsem razumljivo, nikakor pa ni dopustno, da se kaj takega dogaja v četrtem letu po končani vojni. Ali je morda temu kriv «prvovrstni» Marshallov premog? Občinska uprava naj se resno po. briga za potrebe Podlonjerja, ker imajo prebivalci tega mestnega predela, kot vestni davkoplačevttl. el, lete pravice kakor ostali Tržačani. Jutri ob 9. uri v dvorani K. K. Tiskarjev v ul. Trento 2 bo zasedal V. kongres «Centro di Cultura Popolare». Dnevni red: Izvolitev predsedstva, predlogi za spremenitev statuta, Imenovanje komisij, poročila starega odbora, Izvolitev novega odbora, razno. Škodo bodo povrnili, zemlje pa ne morejo. Te dni imajo ameriški vojni od-delkj po naši okolici svoje vojaške vaje. Za ta čas so vse ozemlje nekako vzeli v najem in obljubili povrniti škodo. Vaje bodo končane, škoda precenjena in pravično povrnjena. Čeprav bo vsa ta zadeva gotovo prizadejala našemu kmetiču dobršno zamudo časa ln nemalo tekanja, kakor je ob takih prilikah običaj, vendar bo s povrnitvijo škode zadoščeno duhu pravičnosti, demo-kratlčnostl, skrbi ameriških zasedbenih oblasti za ljudstvo Ud. itd., kar bo do podrobnosti in z zvenečimi besedami mlelo časopisje STO-ja in daleč preko naših mej vsaj teden dni. In — kar je najvažnejše! — zadovoljen bo tudi oškodovani kmetič... Sosed, stara kraška grča, pa gleda vse to početje z zadovoljnim od. čkodovanim kmetičem vred — nekam po strani. «Le poglejte», mi godrnja, «kako se naše ograde spreminjajo. Tam, kjer go nekoč bile njive in vino-gradi, je danes gmajna; kjer je bil še nedavno borovec, je danes gola skala! Danes spražijo vojaški čevlji, konjska kopita in kamionska kolesa še poslednje ostanke kraške zemlje. Vidite ono — le ogrado? Se pred vojno je bila lep travnik; kar Je ostalo Nemcem pri kopanju jar-kov in zaklonišč, so sprašlle vaje sedanjega vojaštva; burja je napravila svoje... Škodo so plačali, res je! Kdo bo pa plačal travnik, ki so ga spražili, da ga je mogla burja odpihniti? Naš človek je vesel, ko prejme nekaj «odškodnine za povzročeno škodo». Toda zakaj je vesel? Samo zato, ker so gg nau. čili živeti iz rok v usta; zato, ker so go oslepili, da vid; samo do današnjega večera. In kaj bo jutri? Mar naj bodo naši otroci obdelovali golo kamenje? Ne ostalo jim bo drugega, kakor da pojdejo služit. Seve da onemu, ki odnaša danes našo zemljo, ln tržaškim trgovcem, podjetnikom, industrijcem njegovim varovancem. Pa bo lahko mladi Kračecev žulil svoj ljubi kruhek, ki ei ga bp zaslužil kot de- lavska para, kvečjemu kot «impie-gatek». Da, da, tako izgubljamo mi svoja lastna tla pod nogami, pa naj bodo škode danes še tako pravično povrnjene. Večne škode, ki so jo ln jo povzročajo naši zemlji, pa niso in je tudi nikoli ne bodo povrnili niti z italijanskimi lirami, niti z ameriškimi dolarji. A našega človeka so oslepili, da vsega tega ne vidi in se zadovolji z grošem, ko bi mu noben dolar ne mogel povrniti škode». Zborovanje upokojencev Glavna skupščina vseh upokojencev (državnih, pol državnih ustanov, jav-nih ustanov, socialnega skrbstva, Invalidskega «druženja, privatnih Itd.), se vrši jutri 26. t.m. ob 9,30 v dvorani ul. Conti tl s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o položaju upokojencev in zahteve predložene merodajnim oblastem, 2. Sindikalno organizacijsko poročilo. 3. Slučajnosti. Priporoča se polnoštevilna udeležba vseh upokojencev, tudi onih, ki niso vpisani v ES. (( n adì o )) TRST 11 SOBOTA: 13.40 Partizanske pesmi; 18 Komorna glasba; 18.30 Iz Smetano, vlh oper; 19 Otroška ura; 20.10 Narodne pesmi pojeta Pertot ln Rastrescn; 20,45 Liszt: Preludiji; 22 Večerni •koncert. Nedelia 20. februarja 1949: 11.43 Samospevi ruskih skladateljev; 11.45 Nedeljska glasba; 13 Glasba po željah; 14.30Iz opernega sveta; 18 Komorni zbor; 18.20 To, kar vsakdo rad posluša; 20 Iz skladb Antonina Dvoraka; 21 Vesela oddaja; 22 Simfonični koncert. Ponedeljek 21. februarja 1949: 13 Jugoslovanska folklorna glasbe; 13.30 Odlomki iz violinskih koncer-tov; 18.15 Organist Downes izvaja skladbe Bacha, Francka in Regerja; 19.15 Samospeve poje sopranistka Anica Ščuka; 19 Zdravniški vedež; 20 športna kronika; 21 Verdi; «Tru-badur» - opera v 4. dejanjih. Torek 22, februarja 1949; 13 Ru- ske pesmi in plesi: 13.30 Iz Mozartu, ve glasbene zakladnice; 18 Vaški kvintet; 18.30 Klavirski koncert; 30. Iz slovanskih oper; 21 Slušna igra; 22 Tržaški trio. Sreda 23 februarju 1949: 13 Glas-ba po željah; 18.15 Schumann. Go-daini kvartet v A duru; 18.47 Kvartet Komornega zbora poje sloveti ske narodne: 19 Zenska oddaja; 19.15 Operne uverture; 20.45 Chopin: Preludiji; 21.30 Orkester Bojana A da-miča: 22.15 Rimski-Korsakov: She. Uerezada. Četrtek 24 februaria 1949: 13 Češke in slovaške melodije; 13 Beethoven: Trio v B duru: 19. Slovenščina za Slovence: 19.15 Glasbene slike; 20.00 Poje Komorni zbor, dirigent Vrabec Ubald; 20.45 Igra ki. tari st Rey de la Torre; 21 Slušna igra. Petek 23 februarja 1949: 13 Glasba po željah; 13.43 Znani ruski pev-ci; 18.15 Začetki romantike v ru-ski glasbi; 19.15 Pevski koncert so-pran ritke Vecchiet Brune; 20 Iz slo-venskih oper; 20.45 Pojejo Fantje na vasi; 20.45 Chopin: Klavirski koncert v e molu. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini čas 7,30 val. dol 25,08 25,23; čas 18,30 val. dol. 25,08 30,8; čas 20,00 val, dol, 30,8 41,12 377,4; čas 21,«0 val. dol. 30,8 41,12 377,4. v slovenščini čas 18,45 val. dol. 25,08 30,8; čas 21,0 val, dol. 30,8 41,12 377,4. » e o PRAGA čas 15,30 val. dol. 31,41; čas 17,30 val. dol. 31,41 19,35: čas 20,30 vel. dol! 39,92. « * * BUKAREŠTA čas 19,00 val, dol. 50. * * <= BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549. * m v SOFIJA čas 20,50 val. dol. 31,92; čas 22,20 val, dol. 391. * * * VARŠAVA čas 19,00 val. dol. 48,25. » * £■ TIRANA čas 21,00 val. dol, 38,22. Preteklo nedeljo se je zbrala pred pokopališčem pri Sv, Ani velika množica našega delavstva, da dostojno proslavi svoje prve žrtve, Iti »O padle pod streli avstrijskega vojaštva in policije. Vojaška upra, va pa se je tudi ob tej priliki izku zaiti. Prepovedala je zbirališče delavcev in meščanov na trgu Garibaldi, a v soboto ni hotela izstaviti dovoljenja za objavo lepakov ki so jih podpisale sindikalne organizacije, češ da je «nek» list priobčil sliko, ki ji ni pogodu in da je lepak preveč «ognjevit». Kljub tem oviram in kljub gonji, ki so jo začeli desničarski listi, ki obtoževali Komunistično partijo «sabotaže», so tržaški delavci pokazali, da se ne boje prikritih groženj in besnenja nekaterih krogov, ki sq proti vsaki obliki enotnosti delavskega razreda, kar predstavlja veliko nevarnost za njihove po, zicije posebno sedaj, ko se bližajo upravne volitve. Na zborovanju sta govorila imenu Zveze enotnih sindikatov tovariša Radich in Slavec, ki sta predviom povdarila pomen splošne stavke leta 1902. v zvezi z današnjim stanerà delavstva pri nas In v svetu. Oba govornika sta rekla, da je temelj vsake uspešne akcije tržaškega delavstva ter vseh delovnih ljudi našega mesta slovan-sko-italijansko bratstvo, ki nam omogoča razbijanje reakcionarnih in imperialističnih spletk. Ogromne važnosti za naš pokret je tudi tesna povezava med mestom in vasjo, med delavcem in kmetom, ker je ta zveza predpogoj enotnega nastopa delovnih ljudi. Po gpvorih se je razvila dolga povorka udeležencev, ki so se šli poklonit spominu svojih padlih tovarišev. Delavci so nesli na grob petnajstih žrtev mnogo vencev in cvetlic. Tako se je končalo proslava 47. obletnice krvavih dogodkov leta 1902. in ... revolucije le ni bilo. O « J A V E ) P. D. «Ravtier» — Greta priredi da-« nes ob 20. uri v društevcnl dvorani ul« Clsternone kulturni večer s pestrim sporedom! Sodeluje novo ustanovljena dramska skupina. K. K. «Perossa» — Sv. Vid: sreda 23. t.m. ob 20. uri proslava tova^ riSa Perossa; petek 25. t.m. ob 20. ur» predavanje p volitvah. Prosvetno društvo «Cebulec» ooo« zarja vse svoje člane, da bo v ponedeljek ob 20. uri občni zbor članstva; PROSVETNO DRUŠTVO «Srečk» Kosovel» - Sv. Vid, bo proslavilo st» letnico smrti Prešerna, 22. t.m. ob 26-uri v društvenih prostorih. Vabljet ni vsll PROSVETNO DRUŠTVO «Slavec» « Riemanjlh, bo izvedlo v nedeljo 20. <-m. volitve novega odbora, kar je bilo določeno že na zadnjem občnet» zboru, ki se je vršit prejšnji teden. Okrajni komitet KP STO — VU-Okraj priredi danes, ob priliki razdelitve partijskih izkaznic novim članor» KP, od 20.30 do 4. ure zjutraj v dvorani «Škamperle» pri Sv. Ivanu družabni zabavni večer s plesom. Sodeluje pevski zbor iz Skednja, italijanska dramska skupina iz Sv, Alojzija, recitacije. Enotni Sindikati - kmetijska stroka Opozarjajo se vsi mali in sredni1 posestniki, koloni in najemniki, da «e bo vršil 6. marca t.l. ob 9 url na sedežu ES, ul. Imbriani 5-1, kongre5 kmetijske strokovne zveze. Razpravljalo se bo o vseh aktualnih in važnih problemih kmetijstva, Izvolil s® bo novi odbor. Dnevni red bo pravočasno javljen. Odbor ZAM sekcije Sv. Vida organizira prosvetni miting, ki bo ponedeljek 21. t.m. ob 20. uri v dvorani kulturnega krožka Perossa. Miting bo v okviru 21. februarja, Mednarodnega dneva solidarnosti s kolonialno mladino. Odgovoriti urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.I.S. Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Montecchl 6 GOSTILNA CARGMLI Proseška cesta 19 (Greta) aj|lllllllll|l||IIIIIMI1llllllllillllllllllllll|!ll|||||lll!l|’ V«niška izbira ivtr&Siih vin E - Mrzla hrana | • E Pri|olnu ilitmučmiHl I „ ;i i m illuni im mili iiiiiiii! n n min mu m mn Celica «Učakar» s Stare Mitnice vabi vse demokrate, da se udeleže !||||||ll!l"| l ili! j' - 1 1 H-1 Na Mpoi-eilu «o razno šaljiv« iure lu tekme v valčku zn aturejče z nagradami - Za piiiticž-ho bontà skrbela bar In bnfttet - Igral Im izbran orkester iti bo danes v so boto na sedežu DŠZ v ul Conti 11 od 'dl. uve daljo TAKO SMO PROSLAVILI STOLETNICO PREŠERNOVE SMRTI FVW87I UTLmi K I m il zcimm Eli M X; m™ •wi -p*; m--: Skcucnjski pevski zbor «Velesila» ...v Sv. Križu prav veliki udeležbi Križa-l°v’ se je v nedeljo popoldne vr-611a Proslava stoletnice smrti našemi Pesnika Franceta Prešerna. Tov. «V CP ®’ranc' odbornik pr. dr. "Vesna» je otvoril slavje ter pre-oal besedo tov. Gombaču, ki nam le prav lepo orisal Prešernovo do. in pomen njegovega velikega • ela 2a slovensko kulturo in ves razvoj slovenstva. Tov. Justo Ko- ie navdušil z recitacijo •Zdravljica», prav tako tov. Jugo-a s «Krstom pri Savici». Recitira-1 so še pionirčki jn mladinke: Tret-? Tence, Delorenzijeva in Ga-rijola. Posebno je ugajala «Od dežne ceste», ki sta jo prikazala narodnih nošah najprej domača Pionirčka in nato še Soča in Alek-e J4 ^rs^a- Sodelovala sta domača sodba, ki je prav lepo igrala med ®”red°m in tržaškj pevski oktet ? , vodstvom tov. Pertota, pri ka-p'em sodeluje tudi naš stari zna-1 *C tov' VpnČPk iz Barknveli. ki n‘; Zai"adi fašističnega zločinskega '‘Pada za časa fašizma izgubil vid. -, ® 1° Prav lepa proslava in ob-nstvo se je zadovoljno razhajalo. ,v|l?meli*c vredno bi bilo, da so uborniki, in člani društva «Vesne» J,rt'd prireditvijo dosedanjemu Predsedniku sporočili na) ne ot- zari 3 °n pros^nve> ker so občani na dnjern sestanku vaškega pregia. ® odločno zahtevali naj ne pred-oetuje več društvu «Vesna» ter se m prej izvoli drugega predsedni-.11 ■ Poznajo ga kot bivšega lconjulc. tbilsta in sedanjega «babičevca», *a’" ie pač redka prikazen med Poštenimi Križani. ...na .Opčinah Prosvetno društvo Opčine je v 1 . . trn. ob 20. uri slavilo slo lamico smrti našega velikega panika Franceta Prešerna. Skrbno 0 naši prosvetni delavci pripravili Program na katerem bi moral na-°piti tudi pevski zbor Govor o Prešernu nam je prečitala tov. El-a Antonac. Kot druga točka bi ‘oral nastopiti pevski zbor, a pe-ovodje ni bilo in predsednik dru-va tov- Malalan je stopil pred n«*♦ *n PPvcdal, da zbor ne more «o i ^t’ k«r so pevovodji njegovi «aciodajalei» zagrozili, da bo odpu-h , ‘z službe ako bo sodeloval na ‘oslavi. Tako slavi torej Babiče-cd “kulturna» klika Prešerna. Si-„5r Pi.se temu ne čudimo, dokler Piej na čelu razdirač — čet-bik Drago Pahor. 'bčinstvo je vest sprejelo z Zgražanjem. . r'e<^i}e so recitacije domačih di-°v in tovarišic ter lov. Zore hr ’’?ve’. ki jo je občinstvo toplo Zdravilo. Bila je sicer skromna Prisrčna proslava. ...v Dolini v P~osve,no društvo «V. Vodnik» °olini je v petek 11. t.m, prav Prisrčno proslavilo sto letnice smr. _ našega največjega pesnika Franta Prešerna. Tov. Justo Košuta Zal'" v vznešenih besedah prika-n 1 1flv*leniepis in pomen Prešer-« bodisi s počitlčnega, kakor u-tac.Plikega vidika. Sledile so reci-t, 8 katerimi so nastopili poleg rt,., K°šute, ki ga je občinstvo nav-Ce« n° aPlQvdiralo, še pionirčki n kova, Foraus, Lavrihova in b.«jnova' Napovedovalec je bil predsednik tov. Prašelj. Pevski zbor pod vodstvom lov. Marca je i zapel nekaj prav lepih pesmi. So. delovanje domače godbe je še povzdignilo to prisrčno proslavo, katere so se udeležili dolinčani ob nabito polni dvorani. ...V Prečniku Prosvetno društvo v Prečniku je 12. t.m. dostojno proslavilo sto let-niso smrti našega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tov. Ko-; šuta je v lepih besedah orisal po-recitacijo {men Prešerna za nas Slovence, na kar so sledile recitacije spremljane s poljudno razlago ob velikem zanimanju navzočih, ki so sodelovali z" diskusijo o Prešernovi dobi, Recitirali so tudi tov. Soča in A-Ickscj in Košuta ter vsi želi prav toplo priznanje. Želimo S j še več takih večerov. ...v P.D. Tomažič Dne H, t.m. sc je vršila v društvu «Pino Tomažič» proslava v počastitev stoletnice smrti velikega pesnika Franceta Prešerna. Ob tej priliki je bila tudi razstava in prodaja slovenskih knjig. Proslava je bila prisrčna, Tov. Bufon je poljudno opisal življenje in delo pesnika in spodbujal predvsem mladino, naj čita lepo .slovensko besedo. Bil je navdušeno pozdrav Ijen. Sledil je duet «Od železne ceste» tov. Soče in Alekseja ki jima jc v znak priznanja društvo poklonil1’ šopek nageljnov. Tov. Passalacqus je recitirala «Zdravljjco». Na to je pionirski tamburaški zbor prav le po izvajal več pesmi in bil deležen pohvale s strani občinstva. Zadnjo točka sporeda je bil nastop pevske ga zbora «Rote», ki nam je nudil lep umetniški užitek in bit tudi za. to od vseh toplo pozdravljen. Ljudje so se razšli v prijetnem razpolo ženju in z željo da se kmalu ponovi podoben kulturen večer. ...v Barkovljah Prešernova proslava v Barkovljah, se je vršila v sedežu PD «Marij Matjašič-Milan» v soboto 12. t. m. ob zadovoljivi udeležbi. Po spominskem govoru, ki ga je podal tov, Blažič, je tov.ca Zora Jugova-Ko-šuta recitirala nekaj izmed najpomembnejših Prešernovih del, mladinka Ana-Marija Grbec pa Prešernovo poezijo «Ukazi». Proslavo je zaključil med splošnim odobravanjem pevski oktet, lcl je podal štiri pesmi. Vsi prisotni so bili s potekom proslave zelo zadovoljni. Proslavo je otvoril v imenu za-časnega odbora PD, predsednik tov. Venček, ki je ugotovil celotno odsotnost domačih «narodno zavednih» Intelektualcev in prosvetaiev, ki so na ta način dokazali, da je bil Prešeren v resnici sin delovnega ljudstva, za katerega je živel in ustvarjal ter mu preroško zaželel boljšo bodočnost v bratstvu z vsemi narodi. ...v Boljuncu Prosvetno društvo «Prešeren» iz Bolj unča se je v nedeljo 13. t.m. oddolžilo spominu pesnika dr. Franceta Prešerna a primerno proslavo. V zares okusno opremljeni dvorani se je zbralo okoli tristo vaščanov in okoličanov. Na sporedu proslave je bil govor, deklamacije, nastop domačega pevskega zbora; med posameznimi točkami sporeda pa je igrala okrajna godba iz Brega. Obilna udeležba občinstva ter sodelovanje pevcev in godcev nam jasno dokazuje, da so vaščani ostali zvesti idealom prave napredne ljudske kulture. Za opremo svojevrstnega odra je poskrbel marljivi lov. Stanko Žerjal. Insceniral je namreč motiv iz Vrbe, ki se mu je zelo posrečil. Ob tej priliki smo ugotovili, da se ljudska prosveta razvija lahko tudi brez Pahorja in njemu podobnih plačanih izdajalcev prave slovenske ljudske kulture. Ti agenti so pred nekaj časa hoteli vnesti razdor med člane prosvetnega društva, s svojimi provokacijami so ponovno poskušali, da bi inscenirali med vaščani take burke, ki so jim bili vajeni že pred prvo svetovno vojno. Se več, ti plačani agenti so hoteli pod krin- ko prosvete prodreti s svojimi doktrinami. Toda tudi tukaj jim ci uspelo, kajti Boljunčani sé dobro zavedajo svoje dolžnosti; držijo se prave in dosledne poti, po kateri hodijo vse napredne in svobodoljubne množice. Tako so ti Babičevi in Pahorjevi špekulanti odšli brez za-željenega uspeha. Zavedni Boljunčani so ostali zvesti tistim pravičnim idealom, katere so ti agenti že zdavnaj zapustili. Nabito polna dvorana v Sv. Krilu Nauk o postanku in razvoju živih bitij Prvotni človek, ki si ni znal raz-1 ločiti raznih naravnih pojavov, je iste pripisoval dobrim In zlem duhovom z nadnaravnimi sposobnostmi, se jih zato bal in častil. Tako so nastala božanstva, temelj raznim veram. Vendar je vprašanje o postanku in razvoju živih bitij zanimalo že stare Grke in posamezniki so se že precej približali misli o razvoju živih bitij. Znano je. da so Tales, Heraklit in Demokrit že v 6. stoletju pred našim štetjem opustili misel o stvarjenju sveta po bogovih in iskali znanstvene razlage. Za naše pojme so ti prvi začetki stvarnega razmišljanja bili seveda kaj čudni; tako je smatral Tales za izvor vseli stvari vodo. Heraklit pa ogenj. Demokrit je končno trdil, da ni bog ali kak duh osnova sveta, temveč materija, ki da sestoji iz najmanjših delcev (atomov); ti atomi so v stalnem gibanju: združujejo se med seboj in zopet razdružujejo in baš v tem je Demokrit iskal osnovo za »se pojave v naravi. Demokrit je torej prvi odrekel veljavnost religiji in njenemu nauku o delovanju bogov ter s tem postal prvi materialist. Emnedokles (490-350 pred n. it.) je učil, da so se ohranile v življenju one oblike, ki so najbolj ustre- zale zivljenskim pogojem, medtem ko so nesposobne propadle. Končno je pa le obveljal nauk Aristotela (384-322 pr.ri.il.), ki v svojem znamenitem delu «Metafizika» zopet zapada v nadnaravno stvarjenje. Ta nauk je vladal vse do poznega srednjega veka in se ga gotovi krogi še danes trdno oklepajo, ker se povsem strinja z verskim naukom o stvarjenju sveta. I' srednjem veku je glavno in skoraj odločilno besedo imela cerkev, ki se je dobesedno držala Mojzesovega izročila o stvarjenju sveta v sedmih dneh in ni trpela nikakih sprememb. Zato so tedanji «učenjaki» iskali prirodoslovnega znanja ne v živi prirodi, temveč v Aristotelovih naukih; niso pogledali koliko zob ima konj, ampak so se vprašali, koliko jih navaja Aristotel. J’*e, kar je bilo v zvezi z naravo, je bilo smotra no za nekaj nižjega, za delo hudiča; zato je vse bilo usmerjeno proč od narave v nadnaravno (metafizika). Naj navedemo le nekaj primerov iz te dobe! Doktorska razprava iz 1. 2644.. najdena v Tuebingenu (Wuertem-berška) smatra pečanje z naravo in poznavanje naravnih pojavov kot «znanje, ki se ne spodobi kristjanu» in ga prišteva k «občevanju s sumljivimi stvarmi». ŽIVINOREJSKI STROKOVNJAKI SO S SVOJIMI RAZISKOVANJI OKREPILI SOVJETSKO ŽIVINOREJO, KI JE ZA ČASA VOJNE IGRALA VELIKANSKO VLOGO V PREHRANBE-NEM VPRAŠANJU SOVJETSKEGA ČLOVEKA Vlosja i» fl'tZfiv! .'jcviiilizmii Široka uporaba traktorja v sovjetskem kmetijstvu je močno izpodrinila potrebo po vprežni živini; avtomobil je v veliki meri nadomestil vprežnega in jezdnega ko-umetnih gnojil je končno zelo zmanjšala odvisnost kmetijstva od hlevskega gnoja. Zato je bila posvečena živinoreji sorazmerno z drugimi panogami sovjetskega kmetijskega gospodarstva manjša pažnja. Motili bi se pa. če bi mislili, da gre sovjetska živinoreja rakovo pot. Nasprotno, naslednja razpredelnica nam jasno pokaže stanje živinoreje v raznih dobah in sicer: 1. 1912. pred prvo svetovno vojno, J. 1916. za časa prve svetovne vojne, 1. 1920. v dobi najtrše borbe mlade sovjetske države za svoj obstanek. 1. 1934. v dobi prvega mirnega notranjega razmaha in končno 1. 1940., torej tik pred sovjetsko domovinsko vojno. Števila označujejo glave živali v milionlh. 1912 1916 1920 1934 1940 konj 33,1 11,1 14,7 IS,6 17,S goveda 41,9 17,0 1*,S 42,4 63,0 drobnice 74,• 21,7 29,4 91,9 112,9 Jllillsi - Občinstvo na Prešernovi proslavi v P, D. Tomažič prašičev 13,5 13,6 7,9 17,3 30,6 Nazorneje nam ta razvoj kaže grafikon. Razen pri konjih je torej število glav domače živine presegel v borih dvajsetih letih predvojno stanj? v precejšnji meri. Velikega pomena za gospodarstvo skrajnega severa je severni jelen, ki daje razen vprežne sile tudi še meso in kože. V puščavskih predelih Srednje Azije gojijo kamele; tako so našteli 1. 1938. v Uzbekistanski SSR 48.300, a v Turkmenski SSR. predvsem v zahodnem delu puščave Karakum, celo 82.100 kamel. ___ Najugodnejše uspeva mlečna živi-noreja v srednjem in severnem pasu evropskega delo SZ in v Zapad-ni Sibiriji, kjer rastejo bujni pašniki; mesni živinoreji pa bolj prijajo močno razširjene krmilne rastline stepskega pasu. Drobnica uspeva posebno ob stepni paši evropskega Jugovzhoda, Kazahstana in Srednje Azije. Glavna pažnja sovjetske živinoreje je posvečena mesu. mleku ter mlečnim izdelkom in volni. V tem pravcu delujejo danes sovjetski živinorejski strokovnjaki (zootehniki!/. Delo strokovnjakov Kakor Mičurin, Lisenko in nešteti drugi v rastlinstvu, tako so dosegli tudi razni živinorejski strokovnjaki in kolhozniki velike uspehe in njihovo intenzivno raziskovalno delo ni samo okrepilo sovjetske Živinoreje kot take, temveč je tudi zelo uspešno olajšalo sicer po vsem svetu tako pereče prehranbeno vprašanje sovjetskega prebivalstva, kar se je posebno drastično pokazalo tekom domovinske vojne. Prof. Mihail Zavadovski, eden izmed najuglednejših sovjetskih biologov, redni član vsezvezne Akademije poljedelskih ved, je 15 let posvetil proučevanju izdatnejšega razmnoževanja živine. Sara pravi: «Na podlagi stalnega stika s praktičnimi živinorejci, posebno z rejci ovac, sem spoznal, da je prav ta-vijejo v polnovredne živali. In tudi to nalogo je s polnim uspehom rešil. Praktično vrednost umetnega razmnoževanja živine so je tekom domovinske vojne pokazali znatni uspehi predsvem v ovčjereji; Zavadovski pravi: «Po naših računih smo dobili kot posledico uporabe hormonalne metode nad 700.000 jagnjet več, kakor bi jih sicer.» Za svoje plodbnosno delo je Zavadovski bil odlikovan s Stalinsko premijo. Akademik M. Ivano» je v znamenitem inštitutu za križanje živali (^hibridizacijo) v Askanji Novi vzgojil ovco. ki daje letno po 18 kg izredno fine volne ln je obenem imuna za gotove ovčje bolezni. Na istem inštitutu so križali amr-rikanskega in litavskega zebra; bastarda, ki so ga dobili, so zopet križali z ukrajinskim govedom. Tako «i dobili govedo, ki je izredno vzdržljivo in daje zelo veliko mleka. V Tibeiskem gorovju živi divje govedo jak. Tega so križali z domačim govedom in dosegli izredno donosno in tudi proti najhujšemu mrazu odporno živinsko pasmo. V sovhozu «Karavaevo» v jaro-slavski oblasti (Ruska SFSR) so še pred dvajsetimi leti gojili krave pasme «Kostroma», ki so dajale ko, kakor je za tistega, ki goji rastline, važno ludi za praktičnega Živinorejca najti pot k povečanju «pridelka», najti pčft k naglemu povečanju števila živine.» «Posrečilo se mi je razviti metodo, ki omogoča rejcu ovac, da mu povrže ena ovca dva ali še več jagnjet namesto enega, ki omogoča živinorejcu, da dobi od ene krave namesto enega dve teleti itd.». Dosegel je celo še več! Dosegel je. da mu je ovca povrgla dvoje, troje, celo sedem in osem jagnjet: krava dvoje, troje telet; srebrna lisica namesto štiri do pet, pa osem do deset, v enem slučaju celo 13 mladičev. Z rešitvijo vprašanja o povečanem razmnoževanju živine pa zadeva še ni bila rešena; treba je bilo doseči, da ostanejo pri življenju vsi mladiči in da se tudi vsi raz-povprečno po komaj 10Q0 do 1500 1. mleka letno. Danes daje ista pasma po 5000 do 6000 1, boljše krave po 10.000, 12.000 in celo 16.000 1 mleka letno; vrhutega tehta krava izboljšane Kostroma-pasme po prvi oteli tvi celo nad 8 q. Za te velike uspeh? so prejeli najvišje odlikovanje-Leninov red. (Prihodnjič: «Razvoj živinoreje v posameznih sovjetskih " republikah»). M ‘Tatom koloh Italijanski film «Tatovi koles», ki oa vrtijo v kinodvorani «Fenice», jc novost za naše mesto in na splošno za vse države zapadne Evropa in tistega dela zemeljske oble, ki je še vedno pod gospostvom za-padnlh «kulturnikov». Viktor de Sica, ki ga je pod težkimi pogoji udejslvil, je eden if-med tistih redkih filmskih režiserjev, ki mu je filmska umetnost najdražji zaklad in se zato ravna po njenih striktnih načelih. Viktor da Sica je v tem filmu, o katerem že razpravlja vsa zapadna Evropa in o katerem se je vnela živa polemika med konzervativno in napredno strujo filmskih kritikov in v katero so posegli tudi politični ljudje in politične stranke, ponovno dokazal, kakor to dokazujejo so. vjetski filmski režiserji, da se mora vsaka umetnost ravnati po stanju. v katerem živi ljudstvo ter mora odražati to stanje. V malih besedah povedano: Vsaka vrsta umetnosti mora predstavljati nekaj, kar obstaja in kar čuti večina ljudstva. Samo na ta način bo žela odo. brava nje širokih ljudskih množic, zaradi katerih in iz katerih mora iziti nova. . realistična, napredna ljudska umetnost. To je de Sica s svojim filmom «Tatovi koles» dokazal. Važno pa je, da je de Sica dojfazal nekaj, kar ne morejo dokazati drugi .posebno pa ameriški filmski režiserji s svojimi na pol nagimi plesalkami in s svojimi kretenskimi komedijami, ki odražajo vso moraino in tudi telesno pokvarjenost vladajoče družbe. Dokazal je, da umetnik, ko se gre za pripovedovanje vsakdanjega življenja, vsakdanje skrbi vseh zapostavljenih, hronične bede brezposelnih in zaposlenih delavcev, ne potrebuje kdovekako izurjenih igralcev- umetnikov, marveč da je lahko umetnik vsakdanji človek, ki ga srečamo na cesti. To je velikanska zmaga ljudske, reali, stične umetnosti, nad dekadent-šivom francoskega tipa ali pa nad plitvimi in moralno uničevalnimi ameriškimi filmi. To je torej resnična umetnost, ki je ne poznajo tisti režiserji, ki so postali sokrivci vladajoče družbe v njenih poskusih, da bi pokretenila ljudske množice in jih take vlekla za nos ter jih ie nadalie izkoriščala. Lahko rečemo, da je film italijanskega režiserja De Sica eden izmed najboljših filmov povojne dobe in prekrasen znak neke nove preusmeritve nekaterih filmskih umetnikov, ki so pretrgali vse svoje vezi s filmskimi iabloni takozvn-n« zapadne kulture. To je znak neke revolucije v filmskih krogih, ln pii tem moramo pripomniti, da sc je ta preusmeritev filmske proizvodnje začela ravno s filmi, ki so jih režiser ji z velikanskimi težavami spravili na odrsko platno. To pa se ni zgodilo tam, kjer imajo na razpolago velikanska denarna in materialna sredstva. Tudi to je znak razpada tiste filmske t ameriške) proizvodnje, ki hoče monopolizirati svetovne trge z izključnim namenom obogatitve in ne na ljudskega prosvetljenja. Vsekakor pa si hočejo vladajoči krogi* ki ne morejo zanikati vrednosti in visoke umetniške dovršenosti filma «Tatovi koles», prisvojiti slavo tega velikega dogodka v evropski filmski proizvodnji. To pa jim ne uspe. ker je ta film najostrejša obsodba sedanjega sistema, ki sta mu ie začasno podrejeni dve tretjini sveta. > ...lič Leta 1652. je bila v Luzernu (Švica) obešena in nato sežgana 11-letna deklica, ker - «je delala ptiče»... O stališču do znanstva onih krogov. ki danes toliko govore o podrejenosti znanstva državi v SZ, naj nas pouče naslednja dejstva. Nikola Kopernik (1473-1543) je ugotovil, da ni naša zemlja središče vsega vse mir ja, temveč, da se vrti okoli sonca. Svoje dognanje je objavil šele po 36 letih, ko je čutil, da mu je smrt pred vrati. To je storil samo zato, da bi mu ne bilo treba predčasno žalostno končati - na grmadi... Zato je pa cerkev pokazala vso svojo neizprosnost v takih zadevah dne 17. 11. 1600., ko je kot krivoverec zgorel na grmadi v Rimu eden največjih tedanjih mož, učenjak in pesnik Giordano Bruno samo zato. ker je javno priznaval pravilnost Kopernikovih dognanj. Galileo Galilei pa, ki je istotako priznal Kopernikov nauk, a ni imel sreče, da bi pravočasno umrl, ie manj pa volje stopiti na grmado, je moral Kopernikov nauk javno zatajiti in ga prikazati kot neresnično izmišljotino. Po priznanju je baje rekel: «Eppur si muove!» Takih primerov bi mogli našteti še nebroj iz vsega srednjega, a tudi še iz novega veka, ko je obveljala Dantejeva trditev v 30. speva Raja: «tam. kjer vlada bog neposredno, nima naravni zakon veljave.» O tej dobi (15.-18. stoletje) pravi Engels: «Značilno za to dobo je. da ie človek gledal na naravo kot na nekaj nespremenljivega.» Sele 18. stol. kaže prve začetke zavestnega iskanja resnice. Sicer je švedski naravoslovec Karel Linne (1707-1778), slaven po svoii sistematični ureditvi vseh živali in rast-l:n (ta ureditev je ie danes v veljavi) bit ie vedno pristaš nauka 0 stvarjenju in torej tudi nespremenljivosti, kar je izrazil v svojem citatu: «Toliko je vrst, kolikor jih je od začetka ustvarilo neskončno Bitje.» Ko pa si je postavil vprašanje, kam naj uvrsti človeka, se je moral odločili in • uvrstil ga je med najvišje ietveronožce, med opice, ki jih je imenoval Primate* ali prvake. Francoz Georges Luis Buffon (1707-1788). sodobnik Linnejev, ni bit istih misti, temveč je, četudi še zelo nedoločno, izrazil misel o iz-pYemenljivosti vrst in celo spoznal: «Človek in opica sta potomca istih prednikov». Za take, tedaj zelo pre-v at ne misli pa je prejel mož strog vker cerkvenih predstavnikov Sorbonne (univerza v Parizu) in moral je svoje trditve preklicati. Leta 1809. je izšla knjiga «Pnilo-soptile coologigue», ki se je ie močno oddaljila od metafizike. Spisal jo je Jean Baptiste Lamarck (1744-11-29), do Darwina največji evolucionist; trdil jc namreč, da je razvoj zemlje in njenih organizmov potekal počasi, evolucionarnim potom. brez hitrih revolucij. Ugotovi! je da je priroda v stalnem spreminjanju. Lamarckova tovariša na univerzi Geoffroy Saint Hilalre (1772-1844) in Georges Cuvier (1769-1832) sta bila v stalnem medsebojnem sporu. Medtem ko je Saint Hilaire bil vnet pristaš Lamarcka, je bil Cuvier pristaš starogrškega Aristotela in trdil, da so vrste živih bitij stalne, neizpremenljive. Trdil je, da so v gotovih dobah nastale na svetu velike katastrofe (vesoljni potop. ledena doba itd.), ki so uničevale živalstvo in rastlinstvo: po katastrofi sc je življenje zopet pojavilo in se razširilo po svetu. Med julijsko revolucijo v Fron- 1 rt ji leta 1830. sta sl na S or bon», , stala nasproti nad 2000 let stara • teorija o nespremenljivosti in njena mlada nasprotnica . teorija o j spremenljivosti. Prvo je branil Cu-; t’(er, drugo Saint Hilaire. In ztna-i gai je - Cuvier... Toda še istega leta je Anglež Charles Lyell ( 1797-1885) izdal svoje delo «Osnove geologije», kjer dokazuje počasno dei manje naravnih sil na preobrazbo zemlje in torej zametuje Cuvierovo teorijo o katastrofah. . (jGIltll ICCOOiXJCCCCOOODOOCCOOOOOOOCCOCC MEKOC JESEMI 5Ck>00 Kdo? "Kruh.,. Hleb kruha... Farno moker je- Primi! K mojim nogam se je sako talit hleb, za njim pa vioja po-,.'nna voudeleženka. Jaz sem že odlomil košček, ga vlaknil v l3tajn sveUl... hi T,No' dal tudi me™- Zdaj pa morava proè od tod, Kam ten, ~~ pazljivo se je ozirala v temi na vse strani. Bilo je n°. mokro, Surnno... Glej, tam leži obrnjen ioln„. ali greva tja? in ~~ Pojdiva! — In sva Ha. Medpotoma sva lomila svoj plen Uekontrpala v usta... Deievalo ie močneje, reka je bučala, od kor i $e„ !e slikal zategel zasmehljiv iviig. Dozdevalo se je, ka-smei- ivi-0a neki velikan, ki se nikogar ne boji in se po-sens;. e vsemit zemeljskemu redu in tudi temu zanikrnemu ječo t večeru in nama, dvema njegovima junakoma... Spri--vilga se je srce bolestno krčilo; kljub temu nisem nič ttim; ,vohleVno jedel, prav tako tudi deklica, ki je hodila na ^Jevi strani. __ ti je ime? — sem jo vprašal kar. tako. Nataša/ —; ...je odgovorila, glasno cmokaje s usti. Pogledal sem jo — tra srce se mi je bolestno krčilo. nato sem pogledal v temo pred seboj in — dozdevalo se mi je, kakor da se porogljiva spaka moje usode smehlja zagonetno in gladno... —oCo— Po čolnu je neutrudno potrkaval dež, njegovo rahlo šumenje je vzbujalo ialostne miški. tra veter je žvižgal, pihajoč skozi špranjo nalomljenega dna, kjer se je otepala neka trešči-ca, se otepala in brnela z nemirnim in tožečim zvokom. Valovi reke so pljuskali ob breg enolično in brezupno, kakor da pripovedujejo nekaj neznosno morečega in težkega, kar je njim samim omrzelo in se jim do sita zagnusilo, nekaj, pred čemer bi radi zbežali in o čemer morajo kljub temu govoriti. Šumenje dežja se je zlivalo z njihovim pljuskanjem, nad obrnjenim čolnom so plavali zategli, težki vzdihljaji zemlje, užaljene in utrujene zaradi teli večnih izprememb od jarkega in vročega poletja do hladne, meglene in vlažne jeseni. Veter je valoval nad samotnim bregom iti razpenjeno reko, valoval in pel otožne pesmi... Pribežališče pod čolnom je bilo brez vsakršnega udobja: tesno in vlažno je bilo v njem, skozi prebito dno so se usipale majhne, mrzle kaplje dežja in vdirali sunki vetra. Molče sva sedela in trepetala od mraza. Spominjam se, da sem bil za- span. Nataša se je naslonila s hrbtom ob bok čolna, sključena v majhno klopko. Objemajoč z rokama kolena in opirajoč nanje brado, je strmela na reko s široko odprtimi očmi. Na belem temelju obraza so bile oči videti velike spričo podplutb pod njimi. Ni se ganila■ Njena nepremičnost in molčanje — čutil sem — sta vzbujala v meni strah pred mojo sosedo... Rad bi se bil spustil v pogovor z njo. pa nisem vedel, kako bi začel. Sama je prva izpregovorila: • - Kakšno prekleto življenje! — je rekla razločno, poudarjajoč vsako besedo in z globokim prepričanjem v glasu. A to ni bila tožba. Izpregovorila ie te besede tako ravnodušno, da je bilo premalo za tožbo. Bila je zgolj misel, ki jo človek izreče, kakor jo je razumel, in je iz te misli izvedel zaključek ter ga povedal na glas. Jaz pa mu nisem mogel ugovarjati, ie nisem hotel nasprotovati sam sebi. Zato sem molčal. Ona pa je dalje sedela nepremično, kakor da me ne vidi: — Človek bi crknil... — je zopet izpregovorila Nataša, tokrat pa tiho in zamišljeno. In zopet raj bilo v njenih besedah nobenega prizvoka tožbe. Bilo jo očitno: človek je pomislil o ~ivljenju, pogledal nase in mirno prišel do prepričanja, da ne more narediti drugega, kakor — «crkniti», če se hote izogniti roganju življenja- Spričo tolikšne jasnosti mišljenja mi je postalo neizrefiu hudo in čutil sem. da moram bruhniti v jok. če bom -'e dalji molčal- Ali tedaj bi me bilo sram pred žensko, tem bolj, ke ona ni jokala. Odločil sem se da spregovorim z njo. — Kdo te je tako pretevel" - sem vprašal, ker se visen mogel domisliti ničesar pamet nejšega. — Paška, kakor vedno. ■ — ?e rekla preproste in glasne. — Kdo pa je to? — Moj fant... Neki p,'!.. — Ali te večkrat tepe?... — Kadar se napije, tedaj me tepe-.. Iznenada se je primaknila k meni in začela pripovedova1 o sebi, o Pašku in o njunih odnosih. Ona — ena izmed «Ustil lahko-ivih deklet, ki»... ora pa pek 3 rdečimi brki, zelo lep, igra na harmoniko. Hodil je k njej v «zavod» in ji je bil ze lo všeč. ker je vesel človek in se čedno oblači, ima kamižolo zt petnajst rubljev in spodvihane» škornje. Zato se je zaljubili vanj in je postal njen «izvoljeni». Ko pa je bil njen «izvolje ni», ji je začel jemati denar, ki so ji ga dajali drugi gostje n slaščice. Za ta denar se je opil in jo začel pretepati. — pa U naj bi še bilo, — ali začel se je «mešati» z drugimi deklet vpričo nje... (Konec prihodnjič>, BISTVENA VPRAŠANJA kitajske ljudske revolucije Oglejmo si malo neposredne nauke, ki jih moremo črpati iz zmag kitajske ljudske vojske. Predvsem nam te zmage nudijo dokaz pravilne politike kitajske komunistične partije. Na novo in očitno nam potrjuje važnost in vrednost marksizma kot revolucionarne teorije, kot znanosti družbenega razvoja, kot vodnika v akciji. Onega, ki ima količkaj pojma o marksizmu, morajo zmage kitajskih komunistov le razveseliti in navdušiti, nikakor pa ne iznenadi-ti, kakor se dogaja buržoaznim novinarskim modrijanom. Ti stresajo danes na Cangkajška svojo jezo in ugotavljajo, da je njegov režim pokvarjen, nesposoben in protiljud-ski; pozabljajo pa, da so ga še nedavno Cpredno so mu pokazali hrbte zaradi porazov) prištevali med svoje «demokracije». Pred sto leti sta Marks in Engels v Manifestu ugotovila, «da delavci nimajo domovine», da «se mora proletariat dvigniti v nacionalen razred ter se razviti v narod», končno, da je «združena in enotna borba, eden prvih pogojev za osamosvojitev». S temi novimi teorijami in težnjami je delavski razred pridobil novo revolucionarno teorijo glede nacionalnega vprašanja: Zaradi osnovnih nasprotij kapitalističnega režima na mednarodnem polju, se tendenca proizvajalnih sil in izmenjalnih odnosov do združitve raznih narodnih tržišč v enotno svetovno tržišče ng vrši v smislu naprednega rušenja nacionalnih meja, temveč potom zagrenjenega spora med nasprotujočimi si nacionalizmi in potom izkoriščajoče prevlade močnejšega nad šibkejšim: ta nasprotja more dialektično premagati komunizem, ki priznava proletariatu zgodovinsko nujnost, da se povzpne v nacionalen razred, a da istočasno organizira in utrdi mednarodno enotnost v borbi proletariata vsega sveta. (Zaostritev teh nasprotij v kapitalističnem svetu — to se pravi v razvoju imperializma — spremlja vedno večja zavest delavskega razreda v nacionalnem gibanju in vedno tesnejša povezanost v protiim-perialistični fronti. Na tak način pridemo do popolne združitve narodno-osvobodilne borbe na eni in borbe proti imperializmu na drugi strani; do popolne povezanosti delavskega razreda kot nacionalnega razreda s socialističnim internacionalizmom. Cim tesnejši in povezanejži postaja dialektični odnos med razredno in na-rodno-osvobodilno borbo, tem tesnejši postane odnos med socialno in nacionalno revolucijo. Večina naše buržoazije se tem teoretskim, znanstvenim in revolucionarnim osnovam posmehuje, ker je zaradi svoje ideologije organsko nesposobna, da bi razumela ta novi svet. Toda baš te osnove so omogočile komunistom že pred enaindvajsetimi leti znanstveno prikazati ves potek kitajske revolucije do danes. Leta 1927.. je tovariš Stalin v nekem govoru v Centralnem komitetu Komunistične partije boljševikov ločil kitajsko revolucijo na tri razdobja. Prvo razdobje: revolucija enotne narodne fronte (kantonska doba), v kateri bo revolucija zadala svoje udarce predvsem tujemu imperializmu. Domača buržoazija je revolucionarno gibanje podprla. Druga stopnja: buržoazna demokratična revolucija se po prihodu nacionalnih čet na Yang-Tse, ko se buržoazija umakne iz revolucije, razvije in spremeni v mogočno agrarno revolucionarno gibanje, ki zajema desetine milijonov kmetov (na tej stopnji je kitajska revolucija danes). Tretja stopnja: sovjetska revolucija, ki ternutno ni še nastopila, pač pa bo prišla. Kdor ni razumel, da revolucija ne pride brez gotovih razvojnih stopenj in kdor ni razumel, da ima kitajska revolucija tri razvojne stopnje, ni razumel ničesar niti o marksizmu, niti o kitajskem vprašanju. Z e za časa prve faze je Stalin postavil problem povezave med na-cionalno in razredno borbo — to je za Kitajsko: narodno-osvobodilna borba in agrarna revolucija. «Prn-t(imperialistična fronta na Kitajskem» je rekel tovariš Stalin v novembru 1926. v komisiji III. komunistične internacionale, «bo toliko močnejša, kolikor bodo hitro in skladno pritegnjeni v revolucijo kitajski kmetje.» Kitajski komunisti so bili vedno navdušeni za to osnovno marksistično linijo. V nekem dokumentu tretje internacionale iz maja 1927. beremo naslednji Stalinov citat: «Najvažnejša tečka notranje politike Kuomintanga obstoja v sistematičnem razvijanju kmečke revolucije v vseh pokrajinah... z dnevno parolo: Vso oblast zvezam in podeželskim kmečkim odborom.» «To je osnova za uspeh revolucije in Kuomintanga. To je podlaga za ustvarjanje velike in močne, politične in vojaške sile proti imperializmu in njegovim agentom na Kitajskem. Brez agrarne revolucije se bo Kuomintangov centralni ko-mitet zmaličil in postal revna igrača v rokah nezanesljivih generalov. Ne sme se ločiti od delavskega in kmetskega gibanja, nasprotno: nuditi mu mora vsestransko pomoč. V nasprotnem slučaju je stvar izgubljena.» * * * V času, ko bojuje demokratična armada Kitajske odločilne zmagovite btke, objavljamo resolucijo, ki jo je sprejel Centralni komitet KP Kitajske takoj, ko je bila objavljena resolucija Informbiroja o stanju v KPJ[. Čeprav z veliko zamudo, je vendar zelo važno, da resolucijo protisovjetska skupina prikazati stvari, kakor češ, da na Kitajskem «ni vse jasno». V tem dobivajo vso pomoč imperialističnega tabora. Ravno te dni so imperialisti preko svojih radijskih postaj oddajali vest, da je Maocctung «drugi Tito». V resoluciji je rečeno: «Centralni komite Komunistične partije Kitajske soglaša popolnoma z resolucijo o Komunistični partiji Jugoslavije, ki je bila sprejeta na seji Injormbiroja komunističnih in delavskih strank Bolgarije, Romunije, Madžarske, Poljske, ZSSR, Francije, Češkoslovaške in Italije. Sklicati sestanek in sprejeti tako resolucijo je bila dolžnost, ki so jo morali izpolniti vsi komunisti vseh dežel, da tako branijo načela mark-sizma-leninizma v imenu revolucionarnih ciljev delavskega razreda vsega sveta in narodov vseh dežel. Centralini komitet Komunistične partije Kitajske smatra, da dogodki, do katerih je prišlo v KP Jugoslavije, niso slučajen in osamljen pojav. Oportunistični elementi, ki jih vodijo kontrarevolucionarna načela, bodo vedno poskušali prodreti v vrste revolucionarnega proletariata in komunistične partije in se bodo trudili, da spodkopljejo od znotraj stvar revolucije. Do takšnega stanja je v zgodovini mednarodnega pokreta prišlo že večkrat: v kitajski komunistični partiji smo videli take pojave v čenduvizmu in čangotaoizmu. Tako stanje zahteva od komunistov, da usmerijo vse svoje napore v povečanju svoje politične zavesti in v poznavanju teorije marksizma-leninizma, da bodo mogli razlikovati buržoazne elemente in nastopiti proti njim, da bodo mogli obvarovati stvar proletariata in vsega naroda pred sabotažo. Tako bodo uspešno branili idejo in politično čistočo svoje Partije. V ta namen je Centralni komitet komunistične partije Kitajske sklenil: Vsi člani Partije morajo temeljito proučiti resolucijo Informi)i-roja komunističnih partij o KPJ, da bodo tako okrepili svoje znanje v duhu partijskega internacionali-zrna ter se obenem upoznali s partijsko samokritiko in disciplino. Upokojenec nam piše Pretekli teden smo prejeli pismo upokojenca Franca Bajec, ki stanuje v Skednju štev. 164. Glavne misli tega pisma so: Ze pred par leti smo citali v časopisih, da pretresujejo položaj u-pokojencev in smo upali, da nam bodo vsaj delno povišali pokojnine. Upali smo tudi, da bomo lahko tako na svoje stare dni živeli brez večjih skrbi. Ali še vedno pretresajo naše vprašanje in še nič niso ukrenili, da bi se naš položaj zboljšal. 1. tega meseca sem šel po svojo pokojnino z upanjem, da so mj jo povišali, ampak ves moj up in ravno tako upi vseh drugih upokojencev so bili zaman. Prejeli smo tisto borno in za današnje čase smešno vsoto, medtem ko se drugi redijo ravno na žuljih ubogih upokojencev in vseh delavcev. Pravijo, da ne morejo stisniti od njkoder nekaj denarja, da bi nam olajšali teh par let življenja, toda za druge nepotrebne stroške so vedno pripravljeni trosit; denar. Kako se to razlaga? Tako zaključuje upokojenec Bajec Franc svoje pismo. O lem vprašanju smo že pisali in za to se zanima poseben odbor, ki sta ga u-stanovili sindikalni organizaciji. Videli bomo v bližnji prihodnjosti, če bodo pristojne oblasti upoštevale težko stanje, v katerem se nahajajo naši upokojenci. Na to se bomo ponovno vrnili. Studenci in palača Petrodvorjeca, ki so Jih Lenlngrajčani obnovili Naše ljudstvo za svoj list Prasel Franc 100, Škerl Ivan 50. Zbirka tov. Pertot Karleto z listo št. 352 L. 650: Podjetje Tlustos 550, Schenlanl Josip 100. Zbirka z listo št, 353 L. 500: Caharija 200, Martelanc Rudi 200, Sturm Josip 100. Zbirka z listo št 354 L. 700: Bavdaš Peter 300, Bavčer Mici 100, Poronic Antonieta 100, Stoka Viktorija 100, Ukmar Vladimir 100. Zbirka tov. Babuder Bruno z listo št. 355 L. 2050: Bruna Babuder 25, Babuder Ana 25, Babuder Bruno 50, Sternad Mario 70, Starc Roza 50, Starc Bat. 50, Starc Irma 50, Crevatin Ina 50, Berdon Olga 25, Daneu Silvester 100, Barovina G. 100, Puntar Ivo 50, Puntar Josip 50, Krečič Anton 100, Cernjava G. 50, Nlbrand Ivan 100, Maran Antonija 100, Stoka Hjeronim 50, Vlur Mario 25, Matjašič Franc 50, Žnideršič Milka 100, Bartoli Nives 50, Martelanc Ernest 50, Ghezzo Marta 50, Puntar Karla 50, Stefan N. 50, Pina De Vec- «Tajne» Titove protisovjetske politike______ Katko si zamišljajo gospodarsko sodelovanje Jugoslovanski voditelji vsiljujejo Poljski kmetijske pridelke, ki jih sama izvaža, po drugi strani pa prodajajo “dolarske„ in strateške surovine zapadnim deželam Pred kratkim je izšel v beograjski «Borbi» daljši članek, ki obravnava vprašanje trgovinskih pogodb med Poljsko in Jugoslavijo. Članek je napisal neki Pešič, ki sicer ni poznan, toda, ker je pisal v Borbi, je izval precej pozornosti v vsej javnosti. Kakšna je torej jugoslovanska zunanja trgovina sploh? Pešič pojasnjuje v Borbi z dne 9.11.1949.: «Trgovinske pogodbe so imele za cilj, da medsebojno olajšajo težave povojne obnove in da podprejo izgradnjo socializma. Resolucija Informbiroja, ki je baje naperjena proti vodstvu KPJ, je prinesla veliko škodo tem pogodbam, katerih odredbe se v pogledu Jugoslavije kršijo s strani držav, ki so jih podpisale». Vsak čitatelj in tudi mi smo pričakovali, da bodo tukaj navedeni primeri, kako in kje se kršijo podpisane pogodbe. Toda vse kar nam ve Pešič povedati je: «To se je najjasneje odrazilo ob priliki sklepanja novih, odnosno pri obnavljanju starih trgovinskih pogodb z ZSRR in deželami ljudske demokracije. «Cc so se pa kršitve» NAJJASNEJE odrazile pri sklepanju NOVIH pogodb in pri OBNAVLJANJU starih, moramo ugotoviti, da za kršitve sploh ne gre, ker so to nove pogodbe. Ze na samem začetku se torej pokaže vsa resnost pisanja organa Centralne- Zadruga «Osrednje zveze prodajnih zadrug» objavimo in Nekateri člani Vojaške uprave in občine se upajo trditi, da stanovanja ne predstavljajo nikakega problema. Kljub številnim dokazom, kljub konkretnim podatkom, ki jih lahko vsak najde v naših in tujih časopisih trdijo, da v Trstu ni tak. snega problema. Povabil bi jih, naj si sami ogledajo «barake» kjer živi v eni sobici do 6 ljudi. Da so upoznani s tem problemom sem se uveril pred dnevi, ko sem opazil pred revno konstrukcijo, ki ie bila nekoč skladišče za orodje in obenem spalnica Za nekoliko delavcev, amerikanski avtomobil «Chevrolette». Iz njega ie izstopil častnik v amerikanski uniformi in se je napotil v nizko stanovanje. Ljudje iz okolice so mi rekli, da že dolgo časa in sigurno vsak dan zahaja v tisto hišo, ker ima tam neko «prijateljico». In prav v isti baraki, kot sosedje te «prijateljice», živijo družine Visintin, Kaluža in Urbanc. Stanovanje vsake od teh družin je sestavljeno iz ene sobe. V edini sobi imajo ognjišče, premog, razno orodje, posteljo in vse kar je njihova last, celo kokoš. Družina to-variša Urbanca šteje 6 članov. On in žena, trije otroci in še stara mati. Vsi živijo pod 25 kv. metri strehe, ki se lahko podre nad njimi pri vsakem močnejšem vetru. Turi; tovariš Kaluža živi v takšni sobi z ženo in dvema otrokoma. Prvič ko sta prišla v mokro sobo, sta začela jokati in na vso silo sta se prepirala, češ, da ona dva ne bosta spala v takšni luknji. Končno sta se pa le privadila. Ali neke noči je nenadoma voda vdrla v sobo. Vsa mokra, mati je vstala iz postelje in ko se Je zabliskalo je videla kako se voda preliva skozi streho. To je sicer kasneje livarna «ILVA» velikodušno popravila „„ ________ (stanovanja, če jih tako lahko i. sicer zato, ker skuša | menujemo, so namreč njena last). Ali kdo, se vprašamo bo ozdravil otroke če zbolijo? In zboleli bodo ravno tako kot so že pred enim letom, saj takšna stanovanja niso primerna niti za živino. Njuna mati m; je rekla, da je na. pravila že nešteto prošenj, ali da ni nikoli dobila odgovora. Tako to-rej živijo naši ljudje. Demokri-stjanski upravi je to deveta briga. Do sedaj so našim ljudem obljubo-vali. Vse pa je ostalo pri obljubah. SKEDENJC ga komiteta KPJ in člankarja samega. O starih trgovinskih pogodbah ima g. Pešič silno dobro mnenje, saj piše, kot smo ga dobesedno navedli, da imajo te pogodbe cilj «o-lajšati težave povojne obnove in izgradnjo socializma». Po besedah Pešiča je torej tudi Jugoslavija prejemala tako podporo, tudi ona je uživala «pomoč pri povojni obnovi in izgradnji socializma» in je Jugoslaviji silno koristila. Saj tudi v prejšnjih letih ni nihče rekel ni-besedice proti tem pogodbam, nego so jih nasprotno vsi jugoslovanski državniki silno hvalili. Kaj pa govori danes Tito? 27.12.1948. je jmel Tito govor, v katerem je med drugim rekel: «Videli boste v čem je naš greh; vide-boste, da je stvar v tem, da hočemo zgraditi socializem čimprej in da ga gradimo. Stvar je v tem, da elektrificiramo in industrializiramo našo državo, da ne ostajamo še nadalje nekakšna zaostala a-grarna država, ki samo pošilja surovine drugim državam, da bi nam te nato pošiljale izdelane proizvode... Naši narodi pa bi ostali še nadalje revnj in zaostali, na nizki življenjski in kulturni stopnji, se nadalje ubijali in mučili, kakor bi znali in vedeli, da bi jih potem še naprej nazival «nekulturne in zaostale Balkance». NE, DOKLER BO OBSTAJALA KAPITALISTIČNA OBLIKA TRGOVINE ODNOSNO IZMENJAVA RAZNIH DOBRIN TUDI MED. SOCIALISTIČNIMI DRŽAVAMI, V KATERI VSAK GLEDA, DA CIM DRAŽJE PRODA IN CIM CENEJE KUPI...». Iz teh misli razvije Tito svojo «teorijo» da vladajo med socialističnimi državami kapitalistični ali morda celo imperialistični odnosi. Človek b| pričakoval, da se morata Tito in g. Pešič strahovito kregati, saj pravi Pešič, da so bili preje, pred resolucijo ekonomski odnosi Jugoslavije z državami ljudske demokracije dobri, a Tito govori prav nasprotno. Toda Pešič ie imel v tem članku nalogo, da okleveta bratsko Poljsko državo in je pozabil, da mora klevetati ljudske demokracije sploh zato je pisal resnico o starih pogodbah in prišel v nasprotje z govori Tita. Pešič očita Poljski, da je hotela od Jugoslavije njene najdragocenejše proizvode, kot so baker, cin-kov in svinčeni koncentrat, a da je odbijala, da sprejme od Jugoslavije, vino, koruzo in bukov les. G, Pešič seveda ne pove, da je hotela jugoslovanska vlada poslati v Poljsko proizvode, ki jih je na vseh tržiščih še preveč in, ki jih Poljska sama izvaža. V «Pregledu gospodarskega življenja v republiki Poljski», ki ga je izdal decembra 1948 Poljski biro za informacije v Beogradu lahko čitamo, da je znašal poljski izvoz lesa in živil pred vojno 42,8 odst. ta izvoz je sicer padel 1945, leta na ničlo radi povojnih težav in obnove, a je že leta 1947. znašal 5,2 odst. in je dose- gel v poslednjih mesecih 1947. in v prvih 1943. 10,3 odst. Jasno jc torej, zakaj n| hotela imeti Poljska koruze in lesa. Na Poljskem je dosegla obnova tako stopnjo, da zadošča proizvodnja lesa in živil, ne samo za lastne potrebe, nego tudi izvažajo 10,3 odst. teh proizvodov. Vendar bi se izmenjava proizvodov med obema državama povečala, če bi bila jugoslovanska vlada pripravljena nuditi tisto, kar Poljska rabi. Teda to so za Pešiča «dragoceni artikli», ki jih «lahko plasira kjer koli in kadar koli», to so «takozvani dolarski proizvodi, to je proizvodi, ki se zelo lahko prodajo na svetovnem tržišču». Tako nam gospod Pešič pove sam, za katerim grmom tiči zajec. Takozva-ne «dragocene» rude so za voditelje Jugoslavije «dolarski artikli». Ti proizvodi niso namenjeni državam ljudske demokracije nego DOLAR- JU. Zanimivo pa je, da imajo ti «dolarski artikli» tudi drugo ime. Amertkanci jim pravijo strateške surovine, zato so prepovedali vsem državam, ki so v Marshallovem načrtu, da pošiljajo te proizvode državam ljudske demokracije. Tudi jugoslovanski voditelji so očividno na «liniji» in so ocenili te proizvode kot «dolarske artikle» ter jih zato ndčejo in ne smejo pošiljati na vzhod. Zanimiva pa je tudi zunanja trgovina z živili, kakor jo izvaja izdajalska skupina po resoluciji Informbiroja. O tem nam je podal nekaj številk Kidrič, na zasedanju skupščine 27.12.1948. v Beogradu. Izvoz pšenice je porasel od 28.994 ton. leta 1947., na 70.551 ton. v letu 1948. Izvoz govejega in telečjega mesa pa je narasel od predvojnih 1312 ton. (1939) na 2430 ton. v 1947. letu in v letu 1948, na 5066. Ker na Ošpice ali varicele so akutna nalezljivo bolezen, katere povzročitelj je neznan bakcil, tako majhen, da ga ni mogoče videti niti s pomočjo največjih povečevalnih sredstev. Bolezen spoznamo po izpuščaju, ki je v obliki mehurčkov razze-' jan po vsem telesu, običajno nekoliko manj po lasišču glave, a bolj po telesu. Na ošpicah običajno ohole le o-troci od dveh do sedmih let. Starejši ljudje so mnogo manj občutljivi za ošpice; tudi novorojenčki in dojenčki so odpornejši, svojo odpornost pa črpajo iz materinega mleka. Ošpice so zelo nalezljive; za časa epidemij ohole včasih vsi ali skoraj vsi otroci v kraju. Povzročitelj ošpic je namreč precej odporen in more živeti tudi 6 dni izven človeškega.organizma. Posebno nalezljive so pa hraste, ki se napravijo na bolniku, ko počijo mehurčki. Prvega razdobja bolezni ne opazijo navadno domačini in tudi zdravnik, če ne vedo, da so na ošpicah oboleli že drugi otroci pri hi. ši. Otrok se slabo počuti, izgubi tek, boli ga glava, včasih ima nekoliko, vročine in katarja v grlu. Ti znaki so včasih bolj, včasih manj izraziti, To stanje traja eden do dva dni. Navadno je pa izpuščaj edini znak, ki ga zazna oboleli otrok in njegovi starši. Najprej se pojavijo okrogli ali jajčasti rdeči madeži, veliki 1-5 mm; spočetka so ploski kakor ostala koža. Po nekaj urah ali po enem dnevu se pojavijo na teh madežih mehurčki v velikosti prosc-nega do koruznega zrna. Tekočina v mehurčkih je začetka čista in prosojna, sčasoma pa postane motna, mehurček razpade, a tekočina se na zraku strdi v krasto. Ves izpuščaj ne nastane takoj v prvem začetku bolezni, temveč se razvija postopoma. Ponekod so se že razvile krast ice, a poleg kraste se po- javi majhen rdeč madež, iz katerega se ponovno razvije nov mehurček itd.. Tako se lahko razvijajo novi mehurčki 8 do 10, le redko tud več dni. Za izpuščaj pri ošpicah je značilno, da se pojavi lahko prav povsod. Tudi na sluznicah v ustih se pojavijo slični madeži in pozneje mehurčki, kakor na koži, le da je madeže težko ločiti od sluznice, ki je Že itak rdeča. Isti izpuščaj ima lahko tudi na drugih sluznicah, kjer more povzročiti občutne ncprilik.e. Zadnje razdobje, to je odpadanje krast, traja 4 do 8 dni. Zatem pa kraste tekom enega tedna odpadejo. Ošpice se pojavijo tudi v lažji obliki; mehurčki so neznatni ali jih sploh ni (seveda ni- tudi krast). Pri težjih oblikah ošpic pa lahko pride do gnojenj, ki morejo povzročiti celo bolnikovo smrt. Včasih imamo večje izlive krvi v okolici izpuščajev ali drugod, včasih se pa pojavi velika vročina. K sreči so pa taki težji slučaji le redki. Predvsem moramo paziti na čistoč o. Posteljnino in bolnikovo perilo menjaj vsak dan, ker s tem najlažje preprečiš gnojenja. Važna posledica obolenja na ošpicah je nadaljna imunost: človek, ki je enkrat prestal ošpice, ne oboli več na njih. Ce zboli otrok za ošpicami, odstranimo od njega takoj zdrave otroke, da se bolezen ne razširi. Bolnik mora v posteljo. Dobre so kopelji v mlačni vodi, kateri smo dodali 2 do 3 dkg škroba (štirke). Kraste izpiramo z mineralnimi vodami. Kjer so mehurčki zelo majhni, lahko uspešno uporabljamo tudi boroialk. Bolnika hranimo s kašno, predvsem mlečno in rastlinsko hrano, ki ne sme biti preveč soljena in začinjena. Ker rabi otrok . mnogo vitaminov, v prvi vrsti vitamina C, mu dajmo čimveč pomaranč in limonovega soka. vzhod ti proizvodi ne gredo, ker države ljudske demokracije same izvažajo živila, gre očividno vse na zapad. V letu 1948., k| je bilo za jugoslovanske narode najhujše v pogledu prehrane, se je usmerila torej vsa jugoslovanska zunanja trgovina proti zapadu, v področje DOLARJA in prav v tem letu so izdajalski voditelji izvažali po lastnih izjavah še enkrat več pšenice in trilcat več mesa. Preusmeritev v področje DOLARJA je prinesla jugoslovanskim narodom silne žrtve in temu se morajo zahvaliti, da morajo tako zategovati pasove. Zato je bilo popolnoma razumljivo, da dežele vzhodnega bloka na čelu z ZSSR niso povabile na sestanek glede gospodarskega sode-lovanja Jugoslavije, ker je ona že zašla v področje DOLARJA. Vendar so pa te dežele pustile vsakemu odprta vrata k sodelovanju z naprednimi deželami. Tudi jugoslovanski voditelji so imeli možnost, da vrnejo Jugoslaviji boljše življenjske pogoje, da približajo Jugoslavijo vsaj na gospodarskem polju državam napredne demokracije. Kardelj jc podal izjavo, da jè sicer pripravljen sodelovati, a nadaljuje v brezkončni ošabnosti, le pod pogojem, «da prenehajo s kampanj».in postopki, ,ki ne škodujejo samo gospodarskim potrebam...». Nesramn; predlogi Kardelja so dobili zasluženi odgovor. Vlada ZSSR je odbila vsako sodelovanje pod takimi pogoji, ker ni ZSSR vodila sploh nikoli nobene kampanje proti Jugoslaviji, nego je samo kritizirala napake, ki so jih zagrešili voditelji KPJ. Poleg tega je lažnjtva izjava, da sprejemajo voditelji Jugoslavije sodelovanje na podlagi enakopravnosti, dokaz vse njihove hinavščine, kot da te enakopravnost; prej ni bilo. Tako so jugoslovanski voditelji odbili pod krinko pozivanja na gospodarsko sodelovanje, ki predstavlja dejansko klevetanje ZSSR, poslednjo možnost pomoči in sodelovanja z naprednimi silami ter se še bolj odkrito usmerili k DOLARJU. chi 50, Miklavec 50, Starc Emil 200, Starec Milena 30, Starc Marij 100, Cernjava 100. Tovariši celite «Glauco Sabadin» L. 150, Zbirka tov.ee F. Kristina II. Okraj z listo št. 575 L. 1.215: Julijan Košuta 100, Pipan Emil 100, zvesti tovariš 100, Marino Tolz 50, Bisjak Antonija 50, Vatta Angelina 100, M. Lucija 15, Grisonich Josip 50, Košuta Anton 200, Štolfa Franc 50, Bercan Amalija 50, Viktor Bercan 50, Bartolic Kflte-rina 60, Vignava Angel 50, N. N. 100, Trabec Marij 20, Santin 50, Vidonis Marija 20. Zbirka z listo št. 588 L. 680: Ktonic Agostin 100, Sedmak Rihard 80, Mllok Lovrenc 20, Primožič Mihael 50, Starc Aleksander 100, Ber-ze Karl 100, Narcsl Olivo 50, Starc Jože 100, Delben Ivan 30, Pocecco Bogomir 50. Zbirka z listo št. 592 L. 680: Michelazzi Franc 200, Rebec Josip 300, Putlgna Paolo 50, Fortuna! Armando 50, Beuk 80. N. N. Iz Skorklje L. 500. KP STO izkupiček prodaje voznih listkov za prireditev 7. novembra v Miljah L. 5.300. KP STO: Odbor IX. Okraja na partijskem plenumu dne 12. decembra na Opčinah L. 3.224. Zbirka IV; okraja «Tomažič» z Isto št 265 L. 800: Karis Anica 100, Derln Marija 200, Jurissevich Olga 50, Počkaj Viktorija 50, Ivanka Zorn 20, Messi Beatrice 20. Daris Kristina 100, Počkaj Lidija 20, Colombin Marija 50, N. N-100, Devetak Klara 40, Karis Antonija 50. Zbirka tov. Stella II. Okraja z listo št. 570 L. 2.168: Costalunga Ga-brjel 50, Ulianic 100, Ucovich Guido 50, Fonda C 100, Nedoch Gualtiero 50, Tenci Josip 100, Stella Ermenegildo 100, Fabian Aldo 150, Cencr Rosetta 150, Paoletti Angel 50, Fui'-; lan Ivan 30, Bosic Stanislav 50, Ga-; brtellc 50, Pellizzaro 20, Troj er 50, Kristian 20, N. N. 20, Lonzarini 20, Rudes G. 50, Compagna Olj 50, Sluga Franc 50, Schuber 50, Rosso 50, Visintin 20, N. N. 50, N. N. 40, Zupani D. 80, VVerk 50, Ritorto 50, Laussegger Peter 50, Slmtich Franc 50, Kristian 30, Podboj 20, Grahonj» 18, Role 50, Olivieri 50, Gregorio Anton 100, Sodomaco Ivan 200. Zbirka sektorja SIAU «Tomasi» s polo št. 251 1. 50; Tendella s polo Sl. 256 L. 265; Mikoll Edi 50, Tedeschi Bruno 20, Morelli Jole 25, Meri Zan-glrela 20, Gegnollni 50, Geveni Ario 100; s polo št. 258 L. 1.753: Stoch Ivan 50, Pascotini Viktor 50, Giorgio Var-dabasso 500, Vardabasso F. 100, Kra-masteter Franc 50, nečitljiv 50, Konjar Renato 50, nečitljiv 20, Rančlč Silvij 100. Koslovič 50, Cavalieri Bruno 100, Tedeschi Bruno 50, Sebe* rt Marčel 100, Detrin Julij 100, Salvador 50, Jakšetič Armando 50, Kožni Adele 50, Mislej Anita 100, Furlani Rikardo 13, N.N. 20, Turk Karlo 100; s polo št_ 257 L. 275: Rs-dos Ivan 20, Jurman Amalija 50, Panger joi/ip 30, Rados Marija 35, N. N. 40, Majkuš Roza 20, Ukožič 70; $ polo št. 651 nabrano v občinski garaži v ul. Miramare L, 1.331, Stjepo-vič Faust 200, Stan Josip 100, Guido Fiuman 50, Heller Lauro 50, Sil» Ivan 100, Dolinec Alojz 31, Makovet 100, Sedmak Danilo 100, Stefančič Ivan 100, Bogotti Alojz 50, Sedmak Viktor 50, Marani Teodor 50, Milaz-zo 50, Purlnl 50, Keršovan 100, Zlobec Rafael 50, Rudec Frančiška 50, Rozallč Rugero, nabrano v USO ob priliki kulturne prireditve, dne 23-12. 48. L. 650, nabrano od tov. Al-bresht Iz IV rajona s polo št. 26* L. 460, Gustinčič Lilijana 20, Devetak Klara 20, Gerlica 20, Meu 20, Tedeschi 20, Kogoj Anita 25, Neme! 20, Dematia Elvina 20, Mislej Alojzija 20, Mordi Ida 50, Laura Milo* 40, Mislej Ana 25, Pavan Rudolf 50, Kozlovič Dcllja 50, Kobal Ivan 50, Koloni 10. Kotiček prodajalne «Gastronom la Malone vsaka naša kmečka hiša ima svoj vrtič, ki bi mogel z velikim pridom pomigati domači gospodinji, a bi včasilt dal tudi kaj za prodajo. Zal pa opažamo, da naši kmetje svojega, vrta ne Izkoriščajo tako, kakor bi ga mogli. Tam, kjer bi mogla uspevati lepa, donosna in zdrava zelenjava, kjer bi razno cvetje moglo krasiti okolje kmečke hiše, tam si moraš mašiti nos zaradi raztresenega gnoja in vseh mogočih, gnijočih odpadkov, ki nudijo odlične pogoje muham in drugi golazni za svojo raz množitev. Je to lepo? Je koristno? Doslej smo videli na kmečkih vrtih le malo zelenjadnih vrst; večina naših kmetov misli, da je solata edina, ki ima dostop na vrt, da je solata edina sprememba v njegovi prehrani. Vsakdo, ki ima količkaj vpogleda v vprašanje naše prehrane ve, da je tako mnenje že zdavnaj zastarelo in ga je torej brezpogojno odpraviti, kajti danes vemo, da nam nudi najboljšo, najcenejšo in najprimernejšo spremembo v preh. rani različna in na različne načine pripravljena zelenjava. Nujno je torej, da se vsak kmet. pa naj mu je vrtič še tako majhen, resneje oprime pridelovanja zelenjave. Pomen zelenjave in vrtnarstva Res je: sama zelenjava ne zadostuje človeku za prehrano, res je Pa tudi, da jo lahko v mnogem oziru in v veliki meri nadomesti. Nekatere zelenjave ne zaostajajo v količini hranilnih snovi mnogo za mesom, zato pa vsebujejo gotove druge snovi, ki 'jih najdemo v mesu, jajcih in drugi hrani živalskega izvora v mnogo manjši meri, ali jih sploh ni. Omenimo naj le sladkor v repi, korenju in sladkem grahu; rastlinske kisline v kislici in rabarbari, razne aromatske (dišeče) snovi v zeleni (Selen), peteršilju, korenju, redkvi, cvetači (kavolo), kolerabi, šparglju itd. Mnoge teh snovi niso tako zelo redilne kakor beljakovine, škrob, sladkor in maščobe, vendar so velikega pomena v prehrani za to, ker pospešujejo delovanje prebavil. Zelenjava vsebuje razen drugih, za nas potrebnih Hvljensklh snovi, tudi gotove količine beljakovin, šroba in maščob. Mnogo beljakovin je v zreli leči (18,2 odst.), zrelem fižolu (16,8 odst.), zrelem grahu (16,4 odst.); manj jih najdemo v- zelenem grahu (4,5 odst.) zelenem bobu (3,9 odst), rožnem ali bruseljskem kapusu (3,4 odst), zimskem kapusu (2,8 odst), špinači (2,4 odst), kolerabi (2,1 odst) itd. Maščob vsebujejo rastline od 0,1 do 0,6 odst.. Važna sestavimo zelenjave je pa škrob. Predvsem omenimo krompir z 20 odst škroba. Zelena ga ima manj (10 odst), zato pa ga najdemo več v kolerabi in tej sorodni zelenjavi, predvsem pa v zrelem sočivju '(grah, fižol in leča), ki vsebujejo do 40 odst škroba in sorodnih snovi. Velike važnosti so rudninske soli, ki jih imajo zelenjave. Tako vsebuje na pr. špinača 2 odst., zelje in kapus 1,5 odst., sočivje pa celo 2,8 do 3 odst. rudninskih soli. Sveža in sočna zelenjava povprečno 80 do 95 odst. vode in često čujemo omalovažujoča mnenja, o zelenjavi, češ, da je je sama voda. Kdor tako misli ne ve, da so v tej «vodi» raztopljene gotove__ hranilne snovi, pred- vsem rudninske soli, ki jih po prebavi raznese kri po vsem našem telesu. S tega stališča je ta «voda» že sama na sebi potrebna; razen tega je pa baš ona, ki dela zelenjavo sočno in lahko prebavljivo. . Zelenjava je pa tudi zelo zdrava, bolje rečeno zdravilna hrana. ker vsebuje mnogo vitaminov, ki pridejo s hrano v naše telo in ga delajo odpornejšega proti avitaminoznim boleznim bolezni, k> nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov). Največ vitaminov nam nudi baš zelenjava, k; jo zato cenimo kot najbolj zdravo hraniva. Raznovrstnost zelenjave in nje veliki pomen v naši prehrani nas nujno silita, da jo imamo stalno na mizi; zato nam mora bit i vedno hitro na razpolago in torej spada na vrt, ki je gospodinji najbolj pri roki. Količkaj večji vrt nam nudi še druge možnosti, ki jih nikakor ni omalovaževati. Razni vrtni odpadki so kaj dobrodošla krma kokošim, prešičem, zajcem in dru- gim domačim živalim. Kdor se pa vrtnarstva temeljito loti, mu gospodinja ne bo nikoli nosila zelenjave s trga, temveč na trg in ne bo ji šel denar iz žepa, temveč v žep. Talco bo našla priliko zadovoljiti mnogim malim potrebicam družine, ki pa vrhute-ga tudi ne bo toliko potrebovala zdravnika, ker ji oa bo v veliki meri nadomestila zdravilna zelenjava. Ni torej kaj razmišljati: pravi ča* je tu in se kar lotimo dela r.a vrtu. Zaradi zelo mile zime in precej toplih dri; lahko že kar sejemo solato, radič, redkvice, kislico in rani krompir; previdnost pa ne bo škodila, zato ostanimo na zavetnih, obsončnih mestih. Vsakemu vrtnarju, pa bodisi mestnemu ali vaškemu, zelo priporočamo setev graha. Za enkrat mu poiščimo še zavetno, soni mesto, kmalu nam bo pa š<* skrb odvzeta in bo grah dobro uspeval kjerkoli na vrtu. Zelo se izplačajo nizke sorte z debelimi stroki (mali provansalski grah). mčno š da ne rabi dušičnatih gnojil, aW pak še sam gnoji zemljo z dušikom. Kjer imamo rastlinjak ali top' lo gredo in še nismo sejali P® radižnikov, jajčevca, buč. paprike, kumaric itd-, ne odlašajmo več. Tudi glavnate solate ne P° zabimo. Čedno lice dajo vrtu razne cvetice, ki jih posejemo ali posod1' mo ob vrtnih poteh: če pa je pf’ hiši spretna roka, ki jim bo nU' dila le količkaj oskrbe, si bo domača hčerka mogla od izkupički zn cvetice nabaviti tudi kak p