V SREDIŠČU POZORNOSTI
Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
V Tekstilindusovi tkalnici delajo ponekod tudi na dvajset in več let starih tkalskih strojih. Novi bodo uvoženi iz ^nvjetske zveze.
Kvaliteta zahteva nove stroje
-V, Prvo polletje so v kranjskem i ekstilindusu dobro zaključili, po-
če upoštevamo vse težave, s I^terimi so se morali kot delovna ^^ganizacija, ki je močno odvisna od p'Voza, boriti. Načrtovani obseg pro-^Vodnje je bil presežen za dobre tri-^-stotke. Proizvodnja preje je za 60 presegla lanskoletno, proizvodna gotovih tkanin pa je zaostala od kar za 450 tisoč tekočih metrov, _ ^ sse po drugi strani spet lahko po-Jt v^alijo, da so bile njihove tkanine V^uovno na višji tehnološki in tržni To je zahtevnejše, pestrejše, jj^'j moderne. Zahtevna kvaliteta j^*11. je uspela kljub starajoči se vCj,°jni opremi, kljub nihajoči kako-I t,?®1' domačih surovin, kljub nego-* j^rVi oskrbi, občasnim pomanjka-ff	in desortiranostjo posameznih
^.^terialov. Le dober posluh za or-V?Mizacijo proizvodnje in dela, pra-t^asni premiki k novim progra-prirejenim razmeram doma in V J tujem, prizadevnost vseh in V^kogar, so pogojevali uspeh. Kljub kj^m težavam "je letošnje prvo iTMletje pokazalo celo boljšo sliko t lansko prvo polletje: popravil se izbor izdelkov, gospodarnost, do-*^snost, akumulativna in reproduk-vna sposobnost in osnovna fizična likvidnost.
.Celotni prihodek od prodanih 14 5 ^lijonov metrov tkanin je znašal : ^Milijardo in 235 milijonov dinarjev i^^je pokril za skoraj dve petini višje 1 j^^terialne stroške od lanskih, d&bro tretjino večje dajatve in - ^pevke za splošno ' in skupno habo iz dohodka, nreko dve petini ^i~večane osebne dohodke na zapo-^i^ega in dstalo je še 307 milijonov farjev ostanka čistega dohodka za ^tiovanjske potrebe in za sklade. ^ tem-se je poprečni obseg zaposle-v^ti od lanskega polletja znižal
za in
36 ljudi, ali za dober odstotek
(četrtino ustvarjene proizvodnje je TeTistilindus letošnje prvo polletje izvozil, kar pomeni še enkrat več kot lani v istem času. Njihova prizadevanja pa gredo v to smer, da bi izvoz, kar ga zre na vzhod, preusmerili na zahod. Vse to pa Svetla zahteva še večji poudarek na kvaliteti. Te pa brez novih investicij
ne bo moč doseči.
Najprej bo na vrsti nova kotlarna, ki naj bi bila dokončana marca 1984 in priključena na nov plinovod. Nov parni kotel na plinsko gorivo je že naročen. S to investicijo bo, vsaj tako obljubljajo, rešeno tudi onesnaževanje okolja, nad katerim se danes Kranjčani upravičeno pritožujejo. Investicija, ki pa bo vezana na povečani izvoz in višjo kvaliteto, pa bo naložena v nove brezčolnične .statve v tkalnici: najprej 60 strojev, potem pa še 70. Nove stroje in naprave bo morala dobiti tudi
oplemenitilnica. V bližnji prihodnosti se bodo pa morali spopasti tudi z izgradnjo novih prostorov za oplemenitilnico. Že v tem srednjeročnem obdobju naj bi bilo vse
Eripravljeno za gradnjo okrog 5.500 vadratnih metrov veliko proizvodno halo v obratu I., z gradnjo pa naj bi pričeli v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja.
Polletje je Tekstilindus torej končal celo nad pričakovanji. Gospodarski rezultati so na ravni kranjskega poprečja ali celo nad njim. Veliko pomeni tudi to, da nimajo kreditov in razen enega kratkoročnega kredita vse svoje poslovne naloge uresničujejo z lastnimi sredstvi. Drugo, leto bo z vsemi novimi ukrepi okrog uvoza in deviz položaj tekstilne industrije pri nas drugačen. Veliko težji. Vendar pa, pravijo v Tekstilindusu, bodo storili vse, da bodo svoj ritem obdržali na zadovoljivi ravni.
D. Dolenc
Omejili porabo elektrike
Koncem minulega tedna so morali v jeseniški Železarni ugasniti električne peči, saj je slovensko elektrogospodarstvo omejilo porabo električne energije
Slovensko elektrogospodarstvo je koncem minulega tedna, od srede do sobote, omejilo električno energijo za 800 tisoč kilovatnih ur. Pri omejitvah so seveda najprej na vrsti industrijske električne peči v slovenskih železarnah, v tovarni dušika v Rušah in še v nekaterih tovarnah. Tako so morali tudi v jeseniški Železarni ugasniti električne peči, v
v
i i
Preddvor - Prelepo bi bilo ko bi se 10. folklorna Manya i Preddvoru končala ob idilični Crnavi, a kaj jo je
zato prireditev v preddvorski osnovni soli n, bila nič manj pnsrčna^ Zadovoljni so otroci s Koroške, Tržaškega in z naučili veliko novega iz naše folklore, nas , veliko PJiJ^eljei zadovoljni so organizatorji in vodje folklorne kolonije Tone Roblck Mirko Udir, Lenka Krišelj in ravnatelj šole Vinko ^ko ter isi Preddvorčani, da je kolonija, ki je resnično ena ^temejsihiea mladih doma in iz zamejstvu, tako lepo uspela. I pajmo da bo preddvorski vzgled dobil posnemalce tud, na drugih osnovnih so/ah Hrom Slovenije. - Foto: D. Dolenc	__
petek, 27. avgusta, kar od 9. do 22. ure. Vsled tega je seveda prišlo do izpada izdelave jekla. Obe električni peči v jeklarni dajeta na dan okoli 500 ton jekla.
Do omejitve porabe električne energije je prišlo zaradi več vzrokov. Jedrska elektrarna v Krškem še vedno ne daje električne energije, na njeno proizvodnjo pa so letos že računali. Zaradi suše so upadle vode in v vodnih elektrarnah so pridobili 20 odstotkov manj električne energije, kot so predvideli. Sobotno in nedeljsko deževje je vodne struge malce napolnilo, zato zdaj vodne elektrarne lahko delajo z vso zmogljivost jo. Ljubljansko toplarno so v preteklih dneh zaradi rednih popravil ustavili, z zmanjšano močjo so delali tudi vsi bloki v šoštanjski termoelektrarni in oba bloka v trboveljski elektrarni. Med vzroke za omejitve porabe moramo prišteti še vračila električne energije Avstriji, ki nam je pomagala pozimi. Tako slovensko elektrogospodarstvo te dni vrača Avstriji 2,4 milijona kilovatnih ur električne energije na dan. V Sloveniji pa te dni porabimo 23 milijonov kilovatnih ur električne energije na dan.
Zadnje omejitve so še bolj pokazale, kako napeta je tudi v Sloveniji oskrba z električno energijo in kako ne moremo pričakovati pomoči iz drugih republik, kjer prav tako že omejujejo porabo električne energije. Slej ko prej bomo morali bolj varčevati z energijo, saj bomo sicer zimo težko prebrodili. Napovedujejo omejitve, ne le redukcije, temveč tudi prepoved večernih Športnih tekem in skrajšanje televizijskega spoieda in podobno.
M.Volčjak
Izkušnje preizkusnega leta
V prve letnike šol srednjega usmerjenega izobraževanja vstopa jutri nova generacija petnajstletnikov, ki imajo to srečo, da niso kot njihovi leto starejši sošolci, prvi okušali preobrazbe srednjega šolstva v praksi. Vendar pa to prvo leto vendarle ni prineslo toliko zatikanj in težav, kot so nekateri sprva, kot sicer ob vsaki novosti, napovedovali. Tudi pričakovane težave s proizvodnim delom so se večinoma uredile ob zglednem sodelovanju gospodarskih organiza-cij.
Čeprav je večina od 2700 učencev na Gorenjskem vpisanih v 34 vzgojn oi zob raže va In ih programov imela v preteklem šolskem letu dobre pogoje za delo, ponekod, tako v Škofji Loki,je zrasla tudi nova šola, pa povsod ni šlo tako gladko. Na najslabšem so bili verjetno učenci Šolskega centra Iskre, ki so morali gostovati po drugih šolah, prav tako tudi niso imeli na voljo kabinetov. Ob vseh težavah in tudi opozorilih med letom, da učni uspeh ni zadovoljiv, se je to poskusno obdobje pravzaprav končalo brez posebno velikih pretresov. Šolski uspeh prvih letnikov ni bil letos nič slabši kot prejšnja leta, z uspehom je zaključilo prvo leto 70 odstotkov dijakov, popravni izpiti pa bodo ta odstotek gotovo še popravili. Najboljši uspehi so bili seveda v programih, v katere so se vpisovali učenci z dobrimi osnovnošolskimi spričevali, predvsem v elektroniki, gradbinci, slikopleskarji, naravoslovni programi. Res pa je tudi, da so se šole potrudile in bolj kot kdajkoli prej organizirale dopolnilni pouk za učence, ki jim ni šlo učenje najbolj od rok. Tudi pedagoški delavci so se bolj usmerili v individualizacijo pouka. Preusmerjanje med letom je bilo pravzaprav malo, le 67 dijakov je izbralo druge programe, 171 pa je šolske klopi zapustilo predčasno. Vendar pa ' kaj posebno velikega menjanja programov le ni bilo, večinoma je pri menjavi šlo za prehod iz srednjega v skrajšani program, medtem koje bila obratna pot le izjemna.
Letošnji vpis v prvi letnik srednjega izobraževanja je na Gorenjskem vsklajen s predlogi posebnih izobraževalnih skupnosti. Učenci bodo dobili na klopi vsega skupaj 86 učbenikov, od tega več kot polovico v skriptah. Nekaj učbenikov bo povsem novih, drugi spet so napisani na podlagi prejšnjih le z dopolnitvami in priredbami v skladu z novimi učnimi načrti. Brez zamude seveda pri učbenikih ne gre. Učiteljem in učencem bo pomanjkanje učbenikov v prvih dneh in verjetno ftirti*fantih zagrenilo začetek šolskega leta. Še posebej to velja za učbenike strokovno teoretičnih predmetov, ki jih bodo dobili najkasneje. Tolažba pri težavah z učbeniki pa je le ta, da bodo učbeniki za nekatere predmete izšli kot tematska celota in se bodo lahko uporabljali še v tretjem in četrtem letu v rajnih usmeritvah.	^ j^j
Razstava domače in umetne obrti v Slovenjgradcu
Izvirna ročna spretnost
Aveza obrtnih združenj "Slovenije, ki deluje kot splošno združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije, in poseben organizacijski odbor organizirata vsako drugo leto v Slovenjgradcu razstavo domaČe in umetne obrti, katere namen je dvojen: spodbujati in razvijati to dejavnost v Sloveniji, obenem pa osveščati ljudi, da bodo znali bolj ločevati pristne izdelke domače in umetne obrti od kiča.
V	nedeljo na Porezen
V	nedeljo. 5. septembra lf482 bo organiziran tradicionalni poletni spominski pohod na Porezen. Proslava bo ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev na vrhu Porezna.
Tudi letošnji pohod organizirajo družbenopolitične organizacije iz Cerknega, brigada »Srečka Kosovela«, Planinsko društvo Cerkno, borci Gorenjskega vojnega področja in Inženirskega bataljona XXXI. divizije v spomin na 135 padlih borcev, ki so se v zadnji ofenzivi prebijali iz sovražnega obroča preko Porezna, Petrovega brda, Soriške planine in Jelovice v Bohinj.
Kot vsako leto. organizatorji tudi tokrat pričakujejo številno udeležbo. Na pohod vabijo nekdanje borce, pripadnike JLA, teri-rorialnih enot, planince in mladino z vse Gorenjske, Primorske in iz zamejstva, posebej pa še svojce padlih.
Na Porezen se lahko pride iz Cerknega ali Vrš preko lovske koče, iz Selške doline preko Davče, Vrhovčeve in J u reže ve kmetije ali pa s Petrovega brda. I)om na Poreznu bo odprt in bo za okrepčila poskrbljeno.
Pohod bo ol) vsakem vremenu.
Letošnja šlovenjegraška razstava bo že četrta in vsako leto je kvalitetnejša. Širok program ima razstava. Na njej je mogoče prikazati na primer ročno, tkanje, vezenje, izdelke kovaštva, lončarstva in keramike, zlatarske izdelke, izdelke lesnih obrti in pletarstva, steklarstva, gra-verstva, pasarstva, svečarstva in lec-tarstva, izdelovanje lutk, umetnega cvetja, igrač, mozaikov, noš, panj-skih končnic, kmečkega orodja, sedlarstva, usnjarstva, kozarstva, prav tako pa intarzije, barvno tkaničenje in modrotisk ter izdelke sodobnega oblikovanja. Na ta način želi razstava dokazati, da imamo Slovenci bogato tovrstno dediščino, prav tako pa tudi izvirne sodobne zamisli.
Slovenjgraška razstava bo odprta od 1. do 10. oktobra v umetnostnem paviljonu v Slovenjgradcu vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 18. uro. Na razstavi lahko sodelujejo samostojni obrtniki in organizacije združenega dela, občani, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s to dejavnostjo, zavodi in organizacije ter slovenski proizvajalci iz zamejstva. Zadnji rok za prijavo je 10. september. Prijaviti se je treba Zvezi obrtnih združenj Slovenije, organizacijski odbor IV. slovenske razstave izdelkov domače in umetne obrti, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 4, telefon (061) 211-911. V prijavo je treba napisati naslov izdelovalca, dejavnost, telefon, če ga razstavlja lec ima, krajši opis izdelkov in način dostave izdelkov do kraja razstave. Gorenjci, prijavite se!	.j^
m
Glas v vsako
gorenjsko
gospodinjstvo!
KRANJ, torek, 31. 8. 1982
CENA 9 din
Št. 66
O LAS 2. STRAN
GOSPODARSTVO, NOTRANJA POLITIKA
TOREK. 31. AVGUSTA
Slovenci na Koroškem
Bodo sledila tudi dejanja...
Enotnost v prizadevanjih za uresničitev manjšinskih pravic, sodelovanje z demokratičnimi in naprednimi silami Koroške in Avstrije ter sodelovanje z matičnim narodom so Se naprej glavna izhodišča narodnostnega boja Slovencev na Koroškem. Nasprotniki enakopravnega razvoja naše narodnostne skupnosti so obenem tudi zaviralci demokratičnega razvoja nasploh in so se zadnje čase nekajkrat »izkazali« s protislovenskimi akcijami in dejanji pronacističnega, terorističnega značaja. Predstavniki Slovencev na Koroškem so na to nekajkrat opozorili, tako na manifestacijah na Svinški planini in na Robežu, prav tako pa tudi v srečanjih z našimi predstavniki in zastopniki koroških deželnih oblasti. ...
Bo prišlo do preobrata v manjšinski politiki, se je v eni zadnjih številk vprašal Slovenski vestnik, glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager je namreč ponovno opozoril na nerešeno manjšinsko vprašanje in dodal, da manjšina potrebuje, če želi obstati, nekoliko več zaščite kot večinski narod. Za to doseči pa so potrebni pogovori, je dejal. Ne moremo zahtevati, da svet svojih problemov ne bi reševal z vojno, temveč s pogovori, če pa sami v svoji deželi svojih problemov ne moremo rešiti na ta način, je dejal in s tem tudi grajal sedanjo politiko do narodnostnih skupin. Vendar pri tem ne kaže ostati samo pri pogovoru zaradi pogovora, ampak pri iskanju konkretne rešitve. Slovenci na Koroškem soglašajo z besedami zveznega predsednika, saj je pogovor enakopravnih edini način reševanja problemov. Tudi najlepše pravno poslopje nam nič ne koristi, je dodal, če gre za diktat v odnosu do manjšine, če gre za vsiljene zakone, po drugi strani pa država razglaša po svetu vzorno reševanje manjšinskega vprašanja.
Tudi deželni glavar Koroške Wagner se je vprašal, če ima smisel vsiljevati manjšini nekaj, kar noče. To ne velja samo za sosvete, ampak tudi za druga vprašanja, začenši s šolskim vprašanjem, dvojezičnostjo, navideznim vključevanjem manjšine v sodelovanje s sosednjimi državami itd.
Manjšinsko vprašanje je torej spet v ospredju avstrijskega m še posebej koroškega političnega življenja. Želimo, da bi bila ta razmišljanja iskrena s ciljem nekaj rešiti in zboljšati v praksi in ne le igra političnih sil pred jesensko in zimsko politično sezono in majske volitve, na katere se avstrijske stranke pripravljajo in želijo pridobiti vsaka na svojo stran čim več glasov.
J. Košnjek
L
Radovljica bo vrtno naselje
V radovljiški »Čebelici« je do 15. septembra na ogled informativna razstava o zazidalnem načrtu Radovljica Ureditev mesta so si arhitekti zamislili kot »vrtno naselje«
konceptu.
Brigadirji v boju za kubike
Te dni se po vsej domovini zaključujejo mladinske delovne akcije. Tudi Kranjčani, ki so se na republiških in zveznih deloviščih borili za kubike, se vračajo s priznanji, udarniškimi značkami, trakovi akcije in drugimi dokazi svojega truda.
Nedavno se je devet kranjskih mladincev vrnilo z zvezne mladinske delovne akcije »Vlasina«, kjer so skupaj z brigadirji iz Bitole, Banja Luke, Hercegnovega, Osijeka in Zemuna sestavljali bratsko brigado »Mladi šestih prijateljskih mest«. Letošnji organizator, mladina Osijeka, je brigadirje najprej zbrala v okviru akcije »Osijek«, od koder so družno krenili na pogozdovanje Vlasine. V izmeni so pogozdili 270 hektarov. V obeh dekadah so bili brigadirji udarni, bratska brigada je prejela tudi trak akcije, devet udarniških značk, osem pohval, tri zlate in pet srebrnih »goranskih« značk. V okviru svobodnih dejavnosti so se najraje odločali za tečaje krojenja in šivanja, foto tečaj, tečaj za košarkarskega in nogometnega sodnika, avto moto tečaj . .. Ker je delovišče
oddaljeno od brigadirskega naselja skoraj 50 kilometrov, so žal veliko časa izgubili na vožnji. Na kraju so se vse brigade pobratile, pred vrnitvijo pa so si ogledali še Osijek.
V tretji izmeni mladinske delovne akcije »Novi Beograd«, kjer sodeluje 16 brigad iz vse Jugoslavije dela tudi kranjska »Jože Celar-Tugo«. Brigadirji so nastanjeni v Pionirskem naselju in Zelenem gaju. Kranjčanov je 51, kar 13 je deklet, med fanti pa sta tudi dva pionirja. Kljub tekmovalnemu duhu v boju za kubike so Kranjčani sosedni nepopolni brigadi iz Zaboha, odstopili nek a i brigadirjev. Razen na trasi so se odrezali tudi v popoldanskih dejavnostih. Izdelovali so stenske časopise in biltene, priredili nekaj tematskih večerov, sodelovali v oddajah »Radio brigadir«, pn tehničnih dejavnostih pa jih je najbolj privlačila avto šola, padalski tečaj, radioamaterski tečaj, tečaj za frizerje in elektrovarilce. Zvečer so radi zaplesali ob disco glasbi. Obiskali so jih tudi Djordje Balaševič in Riblja
čorba.	_ _ ,
D. Papler
Radovljica — Ker današnja podoba mesta Radovljice kaže na organizacijsko in prostorsko neurejeno območje, ki sta posledica dosedanje stihijske gradnje, je izdelan nov zazidalni načrt, ki ponuja nove možnosti in nadaljnje bolj sistematično urejanje naselja. Avtor si je koncept zazidalnega načrta zamislil kot vrtno mesto, pri tem pa je imel v mislih zlasti kontinuiteto pri urejanju mesta, to pa pomeni čim manj rušenja in čim več kvalitetnega dograjevanja.
Današnjo Radovljico sestavljajo štirje naselitveni tipi: srednjeveško jedro, ki oklepa Linhartov trg, Predtrg z značilnostmi vaške naselbine, novejše stanovanjske predele na obrobjih in slednjič vmesni prostor širitve zgodovinskega jedra v smeri Lesc, ki je tudi predmet zazidalnega načrta. Dosedanja zazidava z začetka stoletja vzdolž Gorenjske ceste kaže vse značilnosti »vrtnega mesta«, zato je tudi v prihodnje temeljni motiv zasledovanje prvotnega koncepta. Žal je bila tendenca po dograjevanju vrtnega naselja kasneje zanemarjena, zato ima prostor številne slabosti.
Temeljni motiv zazidave je začrtan s podobo Gorenjske ceste, ki služi za orientir pri oblikovanju mestne mreže na eni strani in odprtih prostorov na drugi. Koncept vrtnega naselja naj bi bi nekakšna protiutež negativnim stranem življenja v mestih. Radovljica je sicer upravno središče občine, pa hkrati tudi turistični kraj, tako je zazidalni načrt to dvojnost vpel v svojo vsebino. Zato tudi oblikuje podobo mesta v zelenju. Ta vtis naj bi osi-skovalec dobil že pri vstopu v mesto. Kranjska cesta se bo po odcepu nove povezave z Gorenjsko cesto preuredila v zeleno avenijo, ki bo obiskovalce vodila mimo Donice, Grajskega parka s pogledi na srednjeveško mestno jedro do naravnega roba radovljiške ravnice. S tem so povezani trije naravni zunanji elementi, ki pomenijo krajevno posebnost Radovljice zaradi svoje medsebojne raznolikosti: naravna ponev Donice, ki se z zidom naslanja na urejeno zasnovo grajskega parka, z druge plati pa naravni pejsaž Lan-covega.
Ob Gorenjski cesti je predviden trg, ob njem pa zbrani vsi pomembni objekti občinskega središča: sodišče, občinska zgradba, banka, pošta, družbeni center. Ob današnji avtobusni postaji naj bi bila tržnica na
Erostem. Ce je Gorenjska cesta
rbtenica poslovno upravnih dejavnosti, je Kranjska z zelenim prodorom na rob radovljiške ravnice os turistično hotelskih in gostinskih uslug. Širitev hotela Grajski dvor je
■v
Bomo pekli kruh zgolj iz domače moke
Vsako zrno vredno zlata
Znojno čelo kombajnista na stroju, ki golta klasje in lušči zlato-rumeno zrnje,., ropot snopovezalke, ki brez reda raztresa povezane pšenične bili... bolečine v križu žanjic, ki se v julijski pripeki sklanjajo h krušnemu zlatu... žetev... bitka za polne kašče, silose ... za naš kruh, vsakdanji...
V vseh jugoslovanskih žitorodnih pokrajinah se najpomembnejše petletno opravilo poljedelcev približuje koncu Po ocenah kmetijskih strokovnjakov bo letošnji pridelek pšenice med pet in pet in pol milijonom ton. Rekordna letina iz leta 1974 se kljub .obsežnim in načrtnim pn-jravain ne bo ponovila, vsekakor pa no to ena boljših letin v zadnjem Detletju. Za primerjavo povejmo, da smo lani v Jugoslaviji pridelali le 4,29 milijona ton pšeničnega zrnja. Ob tako siromašni letini smo bili prisiljeni uvoziti milijon in 300 tisoč ton predragocena zrnja, s čimer smo olajšali devizno blagajno za 150 milijonov dinarjev. Kako bo letos: bomo jedli kruh iz uvožene pšenice (če že bodo devize) ali pa bo mlinarsko-predel ovalnim organizacijam le uspelo odškrtniti od pšenične pogače večji delež za svoje potrebe?
DOGOVOR ZA VSAKO KOŽO
Ob rekordni letini pred osmimi leti 6,28 milijona ton) Jugoslavija ni ivozila niti kilograma pšeničnega zrnja. Od takrat dalje pa pnde-ovalci, kot da se sramujejo pokazati vse svoje zmogljivosti in sposobnosti. Predelovalce spravljajo v neugoden položaj, saj morajo le-ti razliko med odkupom in potrebami nadomeščati z ne tako poceni lakupom v tujini. Tudi letošnji »beti niso dosti ugodnejši. Mlinarji n peki potrebujejo za normalno pre-skino 3.3 milijone ton pšenice, med-
tem ko se napovedi o odkupu gibljejo okoli 2,9 milijona ton. Za 400 tisoč-ton pa bodo predelovalci pristavili vreče v tujih žitorodnih pokrajinah, če se seveda doma ne bodo izkazali z rekordnim odkupom.
Po mnenju zveznega izvršnega sveta je letošnja odkupna cena pšenice dovolj spodbudna, da bodo tudi zasebni kmetje večji del letine oddali v družbene silose. Cena prvovrstnega zrnja znaša skupaj z dinarjem premije 13 dinarjev za kolo-gram, medtem ko drugo in tretjo vrsto odkupujejo po 12 in 11 dinarjev. Vsaj tako bi moralo biti, če bi se vsi držali enotnega jugoslovanskega dogovora o cenah. Toda nekateri so ga prikrojili za svojo kožo in kmetom povsem uradno nudijo tudi po dva din več. Po svoje so ga izigrali prekupčevalci in mešetarji raznih vrst, ki so kmetom v prid in dogovoru v posmeh navili dogovorjeno ceno tudi za osem dinarjev.
PRIŠLI DTRGOVCI Z »NOVCI«
Zakaj protizakonit odkup pšenice? Glavni razlog za to je njeno pomanjkanje. Drugi, nič manj pomembnejši, je ne ravno posrečena »pšenična politika« v državi, ki izgleda takole: vsaka republika naj sama poskrbi za svoje potrebe, za primanjklaj pa naj tudi sama zbere devize. Tako se dogaja, da v času žetve pridej o »trgovci z novci« iz ne-žitorodnih pokrajin in poberejo
republiki velik del pridelka, za katerega je priskrbela seme, gorivo, kombajne in rezervne dele ... ni nenavadno, da sta bili lani prav Srbija in Hrvatska, naši najbogatejši žitarici, tudi največja uvoznika dragocenega zrnja.
Zanimiv je letošnji primer naših sosedov Hrvatov. Z inšpektorji in miličniki skušajo zavarovati odtok pšeničnega zrnja predvsem v nežito-rodno Bosno in Hercegovino. Geslo njihove žetve in odkupa je: dober inšpektor več velja od najboljšega kombajnista. Nenehno nadzirajo poti in ozka grla - mostovi so za to najprimernejši - da bi republiški blagajni privarčevali 30 milijonov dinarjev. Toliko je namreč Hrvatska lani plačala za uvoz pšenice. Toda vse kaže, da tudi »cestni boj proti pšeničnim švercarjem«, ne bo dal
£
Že naravnana k temu Načrt predvideva izgradnjo trgovske hiše s tržnico, manjše trgovske lokate pa bodo razporedih vzdolž Kranjske ceste v pritličjih teh stavb. Nekaj prostora namenja načrt tudi stanovanjem, saj mora n^o ohra-niti živ utrip. V podaljšku Prešerno ve ulice se bo zvrstilo nekaj blokov-vil, zapolnili pa naj bi tudi vrzeli ob
Ulici Staneta Zagaija. Tudi__
ciji so namenili prostor, gradnja -objektov je predvidena prostoru p letnim kopališčem. Tam bo prihodnje tu$i zimski bazen.
Tudi prometna ureditev je po s Črtu tako zastavljena, da mesa' obremenjuje, temveč pomeni a«f vo obogatitev. Idealno pa dopec jejo načrt »vrtnega mesta« se*' površine: drevoredi, parki, refc** ske površine, naravno zelen* notranji prostori uličnih otokov D. Z. Ziea
o vsem željenih rezultatov. Prekupčevalci. prevladujejo službeni predstavniki mlinarskih in drugih organizacij združenega dela, ne bi bili mojstri svojega posla, če ne bi ubrali druge taktike. Zaradi poostrenega nadzora na-cestah so opustili misel na takojšnji prevoz, zdaj le nagovarjajo kmete in sklepajo pogodbe.	...
Iz te zgodbe ni težko izluščiti nauka: odkupa ne bodo rešili niti strogi nadzori miličnikov in inšpektorjev niti visoke kazni, tudi do 10 tisočakov. Zajec tiči v drugem grmu, v enotnosti jugoslovanskega trga, v sovlaganju in sodelovanju med pridelovalci in predelovalci, v združevanju dela in sredstev.
VOJVODINA ZA ZGLED
Iz Vojvodine, naše največje žito-rodne pokrajine poročajo o vzornem

NAŠ SOGOVORN

ALOJZ MALOVRH
Nazornejši
pouk
S širjenjem celodnevnih šol, izkušnjami ki smo jih dobili na rer področju imamo tudi novi zakon o osnovni soli, se je pojavila potrebi no vsebinski prenovi koncepta celotnega življenja in dela osnovne šok Razprave o tem tečejo že nekaj časa, zato je razumljivo, da * pojavljajo vprašanja, kdaj bo novi vzgojno izobraževalni Pjopam x* živel tudi v praksi O tem smo se pogovarjali z Lojzetom Malovrha* predstojnikom Zavoda SRS za šolstvo - organizacijska enota Kranj P Ob preobrazbi srednjega šolstva se obetajo spremembe ™ v osnovnem šolstvu. Kaj je bistveno novega?
»Letos jeseni bo po vsej verjetnosti že sprejet nov vzgojno i, Sevalni oroCTam ki ga je pripravilo več strokovnih komisij pn Za,, SRS za šolstvo! uvaja ti pa naj bi ga postopoma začeli v šolskem 1 1983/84. Seveda pa bodo nekatere sestavine novega programa, - — so Smernice za delo osnovnih šol ter učni načrti za fakultati^ mete šolniki začeli uvajati že to jesen ko bodo sprejeli svoj delovni načrt, pri pripravi vzgojnoizobraževalnega dela ter se> -opredelitvi oblik in načinov uveljavljanja učencev v vzgojne ževalnem procesu ter pn opredelitvi vsebinein obik pove, pouka z drugimi oblikami vzgojnoizobraževalnega dela «
1 Osnovni šoli smo med dosedanjimi pomanjkljivostmi vali tudi deloma preslabo vključevanje v življenje. Ali napovedanimi spremembami obeta drugačna osnovna šola?
»Prenovljen predmetnik osnovne šole bo V veliki meri otr da se bodo lahko s svojim programom približale programu celo šole Več bo možnosti za uveljavitev vzgojne funkcije šole, predmetnik časovno opredeljeval kulturne, naravoslovne ln dneve ter dneve za družbeno potrebno delo ki se neposredno
s poukom. Vsakemu učencu 60 tako ^JlTJ^nZf^ manj eni interesni dejavnosti m v delu oddelčnih skupnosti om< pa bo po določenih kriterijih vključevanje učencev v dopolnilni
datnAHse pedagoški delavci že pripravljajo na uvajanje
predmetnika^ učnih ^rtoj^	Solgtvo , sodelovanj
kadrovskimi šolami in drugimi organizacijami organiziral seminarji delavce na osnovnih šolah. Seznanili se bodo z osnovnimi op> dehtvami in koncepti nadaljnega samoupravnega ^ osnovni šole z vsebinskimi in metodičnimi novostmi, uveljavljanj osnovne soie, l v.c	marksistično n delovno vzgojo, govor
samoupravnih odnosov, z marKsisticno ...	» j s'-vor pa
seveda tudi o aktivnost h učencev. Poleg teh pa Doao se seminar: Sle ^celodnevni osnovni šoli in podaljšanem bivanju, 2a družbeno moralne vzgoje ter obrambe in zaščite ter razpisni senunr za učitelje fakultativnih predmetov.«	^ ^
odkupu in o prizadevanjih vseli, da vsako zrno najde pot v družbene silose. V tej pokrajini so odkupili ze 98 odstotkov pšenične letine; družbeni pridelovalci niso zadržali niti kilograma, kmetic pa so jo v kasee znosili le za peko kruha in druge družinske potrebe. Organiziran odkup z velikim številom odkupnih mest in takojšnjim plačilom je zožil »manevrski prostor« prekupčevalcem; ni pa tudi pretirane bojazni, tla bise pšenica v velikih količinah
nosila v iasli in korita.
Ce je Vojvodina za zgled, pa v na-keterih drugih Srbskih občinah predelovalci še vedno čakajo z oa-kupom. »Čakajo«, da se zrno osuši n postane lažje, da si torej na račun tujega znoja ustvarijo dob^ek Kmetje, ne meneč se za druzneno akcijo, vozijo pšenico v domače shrambe. Verjetno pa se bo nj pot podaljšala v hleve m svinjake, fta srečo ja takih primerov malo akcija za večji odkup ima vendarle
več podpornikov.	s«.;«!,*
Pšenica v živinske jasli m svinjske korita - da ali ne? Moraliziranja Ob tem je veliko, ker smo fc vedno pod vplivom svetopisemskega oa
Kosa do pšenice. Pšenica - >>nebeški dar«. Toda pšenica je danes posta a tudi strateška surovina m « začetka stoletja io tudi pn nas uporabljamo za krmljenje. Po nekaunh podatkih živina poje v -lugoslavi ^ odstotkov pšenične letine V ^ nem je to pridelek kmetov lu ^o ae odločili za intenzivno živinorejo. Opravičeni so sedanji dnilh.ro...-,,,'v, da preprečimo pSemci pot v Si in korita. Gledano dokon*o
P* >»0 .«<*» SSSTt OTS tidi
za ljudsko prehrano in ob U za krmljenje živine. Ho držalo, da
sta nam ob nšenici potrebi« meso in mleko?
SLOVENIJA: TRETJINA LETINE ZA ODKUP »Za kruh in sladkor«. Tak
Socialistična zveza, kmetiji ganizacije ter zasebni in ^ pridelovalci iz Slovenije i>s> akcijo za večji pridelek in odfcif? niče z domačih polj. Ce so v desetih letih mlinarsko-prede!cr organizacije odkupile le 10 do stotkov pšenične letine, poten-letos z omenjeno akcijo, ki se * { čela že krepko pred setvijo, šn * dvignili na 30 do 36 odstotka tisoč ton naj bi zbrali pridekr-s družbenem sektorju in 26 tise*
kmetje, člani in kooperant je Žetev v Sloveniji se je šele ker' toda že do 21. julija so pne* odkupili v žitne silose 15.500 kovostnega pšeničnega zrnja ^ bo potekal še vso jesen že številke dajejo veliko upanje, " dogovor Slovenskih kmetijce* ^ stvarnost. Največje pšenična za to nosijo pomurske občim1 " veseljivo je, da bitka za v* zrnje poteka tudi v pokrajinah so kmetje še pred letom aH r>T sejali pšenico le za neko kr-> krmljenje svoje živinske čmie nje sodi tudi Gorenjska k* 'favna nosilca akcije K2K K TOZi) Kmetijstvo ter čis*, kooperante Gorenjske krs£ zadruge. Problemov- 8 p»kup£ v naši republiki ni. IW,nv--ceno so dvignili še za pol dic^ iih prispeva Republiška žit^H nost, 40 par za kilogram pa,-' pridelovalci za prevoz na
mest o.	pripravil: C. Zap>'-
Ji
Lepša bodočnost domačega stripa
Razmišljanje ob izidu prve številke mesečnika »Naš strip«, ki je namenjen objavljanju del jugoslovanskih avtorjev
Trenutno izhaja v naši deželi že več kot petindvajset najrazličnejših stripskih publikacij, ki pa skoraj vse objavljajo zgolj dela tujih avtorjev. Le redke med njimi nekaj prostora odstopajo domačim stvaritvam (Spunk novosti, Strip zabavnik, Strip art). ena sama (Yu strip) pa objavlja zgolj dela jugoslovanskih avtorjev.
Tej izjemi se bo v začetku septembra pridružila nova slovenska revija »Naš strip«, ki bo izhajala mesečno, vsebovala pa bo samo dela domačih avtorjev. To sledi že iz samega naslova revije, pa tudi iz vsebine prve številke je moč razbrati, da bo temu prav zanesljivo tako. Prve strani so namenjene kompletnemu stripu »Zvitorepec in Trdonja na divjem zahodu« Mikija Mustra. Tega stripa ni potrebno posebej predstavljati, saj je to delo bralcem slovenskega stripa zelo poznano. Sledi realistični strip zagrebškega akademskega slikarja Vladimirja Hercega »ErazemPredjamski«, ki temelji na legendah, ki so se ohranile o »slovenskem Robinu Hoodu« iz šestnajstega stoletja. Poleg tega pa je v prvi številki »Našega stripa« moč najti tudi intervju z Vladimirjem Hercegom, recenzije različnih knjig, ki obravnavajo deveto umetnost, nagradno detektivsko uganko v obliki stripa, prvi del igrice »Smučarski veleslalom«, ki jo uredništvo propagira kot posebno darilo vsem kupcem novega slovenskega mesečnika, strip v nadaljevanjih »Obroč smrti« (na temo NOB) ter drugo.
Posebej je treba opozoriti na rubriki »Mladi avtorji« in »Šola stripa«. Očitno je namreč, da si uredništvo prizadeva, da bi tudi s pomočjo omenjenih rubrik prispevalo k razvoju domačega stripa, saj je očitno, da se bo treba tudi na tem področju slej ko prej opreti na lastne sile.
Revija je za svoje področje razmeroma draga, vendar j)a je treba reči, da uredništvo svojim bralcem tudi to dejstvo razloži; gre namreč za manjšo naklado, kar pa razmeroma precej podraži tisk revije glede na posamezni izvod. Na uredništvu upajo da se bodo izmazali brez izgub. Sicer pa zaželimo reviji srečen začetek in dolgo življenje saj za dobro domačega stripa. Kulturno umetniško društvo »Klub devete umetnosti« iz Ljubljane, ki je izdajatelj tega mesečnika,si prizadeva uveljaviti strip pri nas kot deveto umetnost m eden od rezultatov naporov članov tega društva pa je tudi pričujoča revija. Pustimo času, da prinese resnično sodbo--------K
Slavko Ferkolj razstavlja v Preddvoru - Že večletna želja, da bi njihov domačin, kipar Slavko Ferkolj iz Tupahč pri Preddvoru svoje kipe iz korenin razstavil v domačem kraju, seje v soboto Preddvor-čanom le uresničila. Ob pričetku praznovanja 50-letnice Turističnega društva Preddvor, je razstavo priredilo društvo samo. Umetnik je razstavnim primerkom, ki smo jih imeli Gorenjci priložnost spomladi občudovati na Jesenicah, dodal Se nekaj novih stvaritev. Razstava bo odprta vsak dan, tudi ob nedeljah in sobotah do vključno 5. septembra v hotelu Grad Hrib v Preddvoru. Zares vredno ogleda! - Foto: D. Dolenc
Jože
Kramberger razstavlja v Kranju
»Ne vem, kako bi se počutil, če ne bi mogel opazovati pisanega življenja in naravnih lepot in jih upodabljati«, piše v svojem zanimivem življenjepisu delavec — zidar Jože Kramberger iz Slovenj Gradca, ki te dni razstavlja v galeriji Prešernove hiše v Kranju. »Lepo je slikati domače vzdušje v hiši, živali, predmete, spoznavati ljudi, njihovo dobroto pa tudi slabosti in trpljenje ter ta spoznanja prenašati na platno.«
Leta neutrudnega dela so skrita v portretih in tihožitjih, ki so razstavljene v Prešernovi hiši. Naslikani so z naklonjenostjo in spoštovanjem do ljudi, ki jih predstavljajo, do spominov, ki jih krijejo.
Čeprav je Jože Kramberger veliko ukvarjal s problemi oblike, kopiral stare mojstre, študiral anatomijo, je vendar v vsakem motivu, ki si ga je izbral za slikarski objekt, skušal najti tudi delček sebe, svojih skrbi in otožnosti, predvsem pa svetlobe, ki jo je v njem mnogo več kot mraka.
Krambergerjevi portretiranci živo zro v nas, pa bodi da so naslikani en face ali v profilu. Najbolj zgovorne so njihove oči in nič manj roke, ki jih slikar ne zakriva, saj mora z njimi izraziti tisto, o čemer ostalo telo molči. Tihožitja z naslikanim starim posodjem, s svetili, z dobrotami za lačne oči, z belimi vezenimi prti spominjajo slikarja na mladost in na domačnost toplega doma.
V Krambergerjevem delu se prepletajo sedanjost in preteklost, spomini in otipljiva stvarnost. Prav ob teh nasprotjih se topi slikarjeva govorica in postaj vedno bolj neposredna in zaupljiva. Cene Avguštin
Večer slovenskih
podoknic
Škofja Loka - V petek, 3 septembra ob 19. uri bo Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka skupaj z Zvezo kulturnih organizacij občine bkorja Loka priredila tradicionalni Večer slovenskih podoknic. Tako kot vsako leto bo prireditev na Mestnem trgu. V sporedu bodo sodelovali oktet Jelovica, oktet Cvetko Golar, oktet Donit iz Medvod, oktet Blegoš, Gorenjevaški oktet, nonet Mladi zadružniki in ena od folklornih skupin.
Fotografska razstava
Radovljica — V petek, 27. avgusta so v fotogaleriji v pasaži radovljiške graščine odprli razstavo fotografij Foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja. S svojimi deli se predstavljajo: Marko Aljančič, Dušan Fišer, Sašo Ignaščenko, Branko Ko-mac, Peter Kranjc, Mirko Križnar, Valentin Križnar, Marjan Kukec, Jurij Kurillo, Tone Marčan, Janez Marenčič, Ciril Pokorn, Jože Primožič, Sergio Sebeglia, Rafael Šenk, Janez Šorli in Alojz Zibert.
Ohrid v paketu (z biserom)
Z ladjo k Sv. Naumu
»Kdor ni videl Nauma, ni videl Ohrida«, sicer ni pregovor, govori pa se. Šarmantna Kompasova vodička Milica, ki te kraje dobro pozna in postreže z marsikakšnim zanimivim podatkom, kakršnih v uradnih vodičih m, vabi na izlet k Sv. Naumu. Široka rečna ladja - nekoč je plula po Djerdapu -sprejme čredo turistične drobnice, ki z daljnogledom radovedno opazuje albanske vode in boje, s katerimi je označena meja. A videti ni kaj. Gladina je pusta. Zasebniki na oni strani ne smejo imeti čolnov.
Na naši strani obale pa se od Ohrida proti Naumu vrste stara naselja in moderna nomadska pribežališča. Hotelski kompleks Gorica, lepa plaža Sv. Štefan, veliki, udobni Metropol, malo naprej pa bahato, z okoljem ne posebno uglašeno počitniško naselje z domiselnim, zafrkljivim imenom Lagadin (kar pomeni lahko prislužen denar), v katerem ima svojo valekajžico letos tolikanj popularni Miljan Miljanič. Na peščenem obrežju in zložnem pobočju ob vznožju paličice ležijo Peštane, vas ki slovi po obilju starih, pestrih običajev, po živo-pisanih nošah, številnih zdomcih in tri dni trajajočih svatbah, ki veljajo petične očete vaške tudi po 50 starih milijonov (kar nam »šparovnim« Kranjcem sploh noče v glavo). Med Peštani in Tarpejo, 5 kilometrov daleč od obale,so izmerili tudi največjo globino tega 350 kvadratnih metrov velikega jezera, 286 metrov, kar je seveda
rekord med jugoslovanskimi jezeri. Na ilirsko pleme Desaretov spominja dandanes hotel z mičnimi bungalovi, kakšen kilometer naprej pa stoji sredi razkošnih krošenj in se
—	s kopnega nedostopen — ogleduje v bistri vodi sv. Naum. Cerkvica iz 14. stoletja je zelo elegantnih oblik in še posebej privlačna s pestro razporeditvijo opečnih zidakov.
Drugi Ciril in Metodov učenec, ki je širil pismenost in kulturo na naših tleh, je bil Naum, ki je leta 900 postavil samostan na najlepšem kraju ob jezeru, na skali, nedaleč od kraja, kjer v čudoviti igri barv pridere v jezersko sinjino Črni Drim. Samostan, ki je bil stoletja - celo pod osmansko nadvlado
-	kulturno žarišče z bogato knjižnico, je Naum posvetil nadangelu Mihaelu. Od prvotne Naumove cerkve, v kateri so ga leta 910 tudi pokopali, so ostali le temelji, današnja je bila zgrajena v 16. stoletju in pozneje še nekajkrat prezidana. Veliki lko-nostast je okrašen z močno stiliziranimi in poslikanimi rezbarijami. V spodnji vrsti ikonostasa je šest velikih oltarnih ikon, ki jih je naslikal zograf Konstantin in so zanimive predvsem zato, ker je v njih očiten vpliv baročnih elementov, ki so prek zahodne Evrope prodrli v Grčijo.
Tudi kapela z Naumovim nagrobnikom je okrašena s freskami. V zgodnjem delu so prizori »Čudeži sv. Nauma«, nad grobom pa kompozicija, ki predstavlja Naumovo smrt Samostansko poslopje, ki je pogorelo 1802, so pozneje obnovili, žal pa je ognjena ujma uničila veliko dragocenih spisov.
Pri Petru na Veliki Poljani je vedno veselo — Foto: D. Dolenc
Peter Verbič, oskrbnik na Veliki Poljani:
Hribovcu se ni treba bati za zdravje
Ce bi ga ne poznala že tako dolgo, bi ne verjela, da je že v pokoju. Pa je Peter Verbič, izkušen planinec in oskrbnik planšarske koče na Veliki Poljani pod Storžičem, februarja dopolnil šestdeset let. Ne kaže jih toliko. Prej štirideset!
Od malega že hodi v hribe. Hribovsko slo je povzel po očetu, pravi. Oče je nič kolikokrat, ko je doma na Bregu pri Komendi prišel pod večer s polja, še rinil na Krvavec. Mama se je jezila, a ni nič pomagalo. Fantje pa za njim! Eno leto je bil oskrbnik koče na Cemše-niku nad Kokro. Tam je sam tudi kruh pekel. Takšen je bil, da ga je komaj iz peči potegnil. In Ljubljančani so samo na njegov kruh in mleko hodili. Potem je bil štiri leta oskrbnik na Kališču. Zdaj je že dvanajst let tu ,na Veliki Poljani. Standard iz Kranja je imel včasih kočo, potem je vse skupaj prišlo pod Savo. Vsa zapuščena in razdejana je bila, ko so jo dobili in se je lotili s popravili. Strop je bil v sobi udrt, iz shrambe so kar z lopatami metali staro milo, čaje, staro šaro. Peter Ceferin, on in Kožarjev Janez iz Save so največ naredili. Peter je prevzel mesto oskrbnika in vseh dvanajst let je v koči za vsak konec tedna. Od petka popoldne, do nedelje zvečer. Včasih je tu še med tednom. Zdaj že gre, ko je upokojen. A tiste dni rad izkoristi, da gre še kam drugam v hribe. Te dni bo šel v kamniške. Ali pa kam s kolesom. Moraš migati, pravi, ko pridejo leta, pa še bolj, sicer postaneš ves trd.
Posebno veselje moraš imeti, da te tako žene v hribe. 1300 metrov visoko leži Velika Poljana. In pot je strma. Toda zanj je to le sprehod, pa čeprav si vsakič naloži težak nahrbtnik. Po mleko hodi kar na Konjšči-co. Planinci že vedo, kako daleč je to. Peter pride sem in tja v sedmih urah. Verjetno je sicer še enkrat toliko daleč... Uren je, kot planinski kozel, pravijo, in le malokdo se upa meriti z njim. Tudi mladi ne! Nak, s tabo pa nikamor več, sem slišala mladega planinca, ki je pri njem pil čaj in ga je Peter vabil, da
bi skočila na Psico. Petra pa kar žene. Pa ga je neka Vogljanka zadnjič vprašala, kako zmore tole vsak konec tedna gor in nazaj, pa ji je dejal, da gor se že pomatra, nazaj gre pa kar z zmajem ... Presneto, da so verjeli, se smeje Peter.
Dober čaj ima Peter skuhan za planince, ki prihajajo k njemu s Storžiča, Kališča, Male Poljane, Tolstega vrha, Križke. Pa tudi skuha jim kaj dobrega. Vampe, svinjsko obaro, juho. Nobene kuharice se ne boji. Le divjih prašičev, teh pa. Tako orjejo tam okrog njegove koče, a kadar je treba, ni lovca blizu. Ujeli bi ga, ja, prašiča, če bi bil v steklenici, se priduša. Ko je zadnjič spet lomastilo tamle za kočo, je šel s svetilko pogledat. V svinjo in mladiče je posvetil, pa se je svinja tako zadrla, da je samo v kočo stekel ...
Sicer je pa tu gori lepo. Peter je zaljubljen v to svojo kočo. Rad ima planince, ki prihajajo. Vse pozna že v dno duše. Ne mara pijančevanja in že v začetku je red naredil. Zdaj prihajajo le taki, ki so res pravi hribovci. Poleti in pozimi. Da, tudi pozimi. Koča na Veliki Poljani je odprta vse leto. Peter prvi dela gaz. Kar naravnost gor iz Povelj. Drugi pa za njim. To je rekreacija! Lepo je tod tudi pozimi. Tudi za smučarje so lepi tereni. Le vlečnic ni. Še bolj prav. Je le ostala tista prava zimska idila. Poleti pa je tu rož. Letos so ljudje kar ponoreli za materino dušico in arniko.
Tudi prenočiti se da pri Petru. Blizu dvajset ležišč ima. In posebnost, ki jo vidiš samo pri Petru in v Švici, pravijo: na vsaki odeji je namreč označeno, kje so noge in kje glava. In tako je treba postiljati. Ne pa, kot v drugih kočah, da kakorkoli že obračaš odejo, ti smrdi »švic« pod nos. Vode ima dovolj, saj ima velik bazen za kapnico urejen, pa drva tudi, da jih čez zimo ne bo zeblo. Sicer pa, tisti, ki pogosto prihajajo k Petru, že vedo, da se jim ni bati, da bi pri njem kaj pogrešali. Še najmanj pa prijetne družbe in dobre volje.	d. Dolenc
Od Nauma nas vodi pot v našo karavlo tik ob albanski meji. »Sejem bil je živ«, ko nas je sprejel komandant sredi vzorno urejenega vrta z vrtnicami vseh barv, bil pa je Še večji, ko smo odkrili, da je od dveh mladih vojakov Slovencev eden iz mojega kraja in iz naše ulice! Tokrat so na svoj račun prišli tudi otroci, saj jim je dresiran štirinožec, pravi
Pasji playboy, priredil imenitno predstavo, ri mejnem kamnu so se pa menda fotografirali prav vsi.
Poslovili smo se od prijaznih graničarjev in se napotili k Izvirom. Crni Drim vre iz tal na 3000 mestih in če človek hoče obhoditi le delček teh smaragdnih očes, je to poldrugo uro dolg sprehod. Tudi plaža, dolga in pešče-
na, je živo otroško igrišče, v senci visokih, veličastnih topolov pa je prijetna senca. Seveda tudi tu ne gre brez postrvi ki so hrustljavo zapečene, na terasi ob zeleni vodi, polni rac in labodov, kulinarična poezija.
Vendar se je treba posloviti. Na ladji postanemo spet pravi Kranjci in čez jezero, kamor se steka voda iz Biljaninih izvirov, iz Izvirov pri Naumu in iz podzemnih virov iz višjega Prespanskega jezera na višini 863 m - nadmorska višina Ohrida je 695 m — se razleže slovenska pesem, opomin, da bomo naslednji dan spet doma. Ohrid v paketu pa bo ostal lep spomin (z Biserom).
Alenka Bole-Vrabec
TOREK, 31.AVGUSTA 1982	KULTURA, REPORTAŽA
O LAS 4. STRAN.
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
TOREK. 31. AVGUSTA
KAREL LESKOVEC
TRNU L JE
5
Mati je odprla vrata in iz veže je butnil za njo val mrzlega zraka. Segla je pod strop po petrolejko, jo prižgala in odšla iz hiše z naročilom: »Dokler ne opravim z delom in ne skuham večerje, ostanite na peči! Molite lahko tudi v temi.« Vsi do najmanjšega smo zelo dobro vedeli, kaj pomeni Miklavžev večer. Prejšnje večere smo zmolili že vse, kar smo znali, in zmeraj spet začenjali od začetka. Vse molitve so se nam zdele premalo vredne, da bi prišle do Miklavža. Največ jih je znal dve leti starejši brat Vinko. Najstarejše sestre Micke ni bilo več doma, ker je že služila v vasi za pestunjo. Ce bo tam dovolj molila, jo bo obdaroval Miklavž pri gospodarju, je povedala mati. Vinko je sedel v kotu, s hrbtom naslonjen na zid. V rokah je držal velik očetov molitvenik in v temi listal po njem, da se je laže spomnil molitev. On je molil naprej, mi pa smo ponavljali za njim ali pa mu odgovarjali, kakor je pač zahtevala molitev.
Molili smo vsi v en glas. Včasih smo z glasovi pritisnili malo močneje, da je zadonelo po hiši, in potem skoraj popolnoma utihnili. Najmlajši, ki niso vedeli, zakaj tako žlobudranje, so zdaj pa zdaj zave-kali, ker niso mogli pričakati, kdaj bo prišla mati s koruznim močnikom. Sem in tja je kdo od njih zacvilil, kakor da bi mu hoteli potegniti kožo s telesa. To je pomenilo, da ga je nekdo krepko uščipnil. Drugi smo se zadrli nanj, naj bo tiho, drugače bo še huje padlo po njem. Najmanjšega, ki je bil še v plenicah, smo tiščali v kotu, da ga je bilo komaj videti iz cunj in je imel le toliko zraka, da je dihal.
Oče je sedel na klopi ob peči in tiho in mirno poslušal regljanje, ki je neprestano prihajalo s peči. Kadar se je kaj zataknilo in nismo znali naprej ali smo jo zavozili po svoje, je obrnil glavo in z glasom urezal proti peči, da ne gre tako, temveč drugače. Ko naj je postavil na pravi tir molitve, smo spet vsi hkrati zažebrali kot žabe v mlaki.
Tako je trajala naša molitev vse dotlej, dokler ni mati prišla v hišo z večerjo v rokah in postavila petrolejko na okno zraven mize. Kakor da bi odprl kurnik, smo se usuli s peči in že so zaropotale žlice po prsteni skledi. Kot bi mignil, smo jo spraznili. Takrat je oče sam začel moliti naprej. Mati je odvila stenj v v luči, da ne bi pogorelo preveč petroleja, ker se človek lahk« z bogom pogovarja, tudi če ni luči. Kakor kipci smo klečali okoli peči in na ves glas odgovarjali na očetovo molitev. On je vedno klečal pri mizi. Prepričan je bil pač, da bo molitev segla bolj visoko, če kleči pri mizi, kjer je bilo dosti bolj mrzlo kot pri peči, saj se je ledeni srež na zidu v kotu nasproti peči kar svetlikal. Oče je potreboval za rožni venec več kot pol ure. Ob drugih prilikah je moral marsikoga potipati z molitvenikom po glavi, ker sicer ni bilo miru, a na Miklavžev večer je bil tak red, da si ga večjega ni mogel želeti. Ko smo končali z rožnim vencem, smo se otroci kot veter pobrali spet na peč.
Oče in mati sta z najmlajšima kmalu odšla spat. Mi trije, ki nas ie Miklavž imel že zapisane v svojih bukvah in nas bo gotovo obiskal, smo z molitvijo nadaljevali, vse dokler nas ni premagal spanec. Iztegnili smo se po peči in prespali noč kar na njej. Zvečer smo se sicer domenili, da bomo toliko Časa čuli, da vidimo, kako bo prišel. Vse zaman! Že čez kakšno uro ali pa še prej, smo pospali, da bi nas lahko postavili v sneg, pa še ne vem, če bi se prebudili.
Kot vedno je tudi tisto jutro mati vstala prva. Komaj je prižgala luč, smo že krmežljavo odpirali oči. Kakor da smo zamudili kaj važnega, tako urno smo se skobacali iz cunj in pogledovali naravnost na mizo, če je sveti Miklavž ponoči pustil kaj za nas In res, naše molitve niso bile zaman! Na mizi so stali trije slamnati peharji. V hipu nam je zaigralo srce, še posebno potem, ko je mati začutila, da smo se prebudili. »No, dobro jutro* otroci! Le pojdite pogledat, kaj vam je prinesel dobri svetnik!« je dahnila, kakor da se darov prav tako veseli kot mi.
In poglej čudo prečudno! Ob peharjih smo ostrmeli in otrpnili, kakor da si nobeden ne upa stopiti k mizi. Z nekakšnim strahom smo čakali na peči in ugibali, kaj neki nam je spustil v peharje. Potem pa smo z nepopisnim veseljem poskakali s peči in obstali pri mizi. Zapičili smo svoje poglede v peharje. Mati je povedala, čigav je kateri, ker je na vsakem pisalo, komu
obramba
gre. Vsi trije so bili pokriti s papirjem. Kakor da bi se zbali, da nam bodo pobegnili, smo hitro potegnili vsak svojega k sebi. Skrbno in počasi smo odkrili papir in že so se pokazale dobrote. Kako pravično je Miklavž razdelil darove vsakemu enako! Ta ali drugi je potiho upal, da bi v njegov pehar lahko spustil kaj več, ker je menil, da ima več zaslug kot drugi. Starejši brat Vinko ni prav nič skrival, da je pričakoval več darov, saj je vendar on imel na skrbi molitev. A pokazalo se je, da Miklavž njegove vneme ni upošteval. Vsakdo je dobil pest suhih hrušk in krhljev, potem peščico bonbonov in svinčnik. Seveda ni pozabil na opomin k pridnosti, zato je Čez vsak pehar visela suha vrbova šiba, kar je pomenilo, da svetnik z nami še zdaleč ni zadovoljen. To je potrdila tudi mati, ki je ves čas stala sredi hiše in se z nami vred veselila Miklavževih daril. »Da ja ne bo kdo dal prej kaj v usta, preden boste molili,« je skrbno naročila. Poslušni kot ovčke smo zgrabili vsak svoj pehar, se pognali nazaj na peč in vsi hkrati zaregljali jutranjo molitev. Vse dokler nismo končali, nas mati ni pustila samih. Šele potem je vzela luč in se kot senca umaknila iz hiše.
Šele zdaj, ko je vsak stiskal svoj pehar med nogami, se je v nas zbudila radovednost, kaj neki je prinesel Miklavž drugim otrokim. Komaj smo čakali, da smo smeli odriniti v šolo. Nekaj prej smo jo mahnili od doma kot po navadi. Po ozki snežni gazi smo šli, ko da nas nosi burja, samo da čimprej pridemo v razred in da vsem pokažemo, kako svetnik ni pozabil na nas. Slehernemu otroku v razredu je na obrazu igralo neznansko veselje, ker je dobrotnik otrok stopil tudi v njegovo hišo. Povsod so se gnetle skupinice in tiščale glave skupaj, fantje in deklice pa so skrivnostno kazali drug drugemu, kaj so dobili v svojih peharjih. Največ nas je bilo deležnih podobnih darov. Takrat me je prvič prešinila pregrešna misel, kako je s to obdaritvijo. Seveda je nisem vsakemu razkrival in tudi doma si tega nisem upal povedati.
Gozdni Slave, ki je bil sin bogatega in uglednega kmeta, se je postavljal s takšno igračo, da se nam je zdelo, da jo je Miklavž mogel prinesti edinole iz nebes. Med učiteljevo mizo in prvimi klopmi je bilo precej prostora in tu se je zbralo največ otrok. Ležali so in čepeli na podu in gledali v majhno pločevinasto lokomotivo, ki je bila pisano pobarvana, da je kar sijalo od nje.
Ali to ni bilo še nič! Kar se nam je zdelo do kraja nemogoče — in skoraj bi dejal čudež — ta prelepa ig-. račka je tekla sama. Tisti, ki so bili doma bliže Slavca, so ga kar naprej spraševali, kako da je prav njemu Miklavž prinesel tako čudovito igračo. To skoraj nadležno spraševanje je kazalo, da so med nami otroci, ki niso verjeli vsega o dobrem svetniku.
Brat Vinko je z nami vred sveto verjel, da sam Miklavž nagradi pridne otroke za opravljene molitve, zato je s strahom dahnil: »Ja, Slave, koliko si pa premolil, da ti je prinesel tako lepo darilo?« Ob bratovih besedah je postalo nekaj obrazov resnih, drugi pa so se spustili v smeh. Za božjo voljo, kaj naj to pomeni? Saj to vendar ni nič smešnega. Slave nas je pogledal vse skupaj, mimogrede zamahnil z roko in dejal: »Vprašaj mojega očeta!« Še nekaj časa smo občudovali prelepo igračko, potem so se odprla vrata in učitelj nas je nagnal v klopi.
Po Slavčevih besedah se mi je začelo v glavi nekaj kuhati. Kaj naj vprašam očeta in le kaj ima oče pri tem? Saj mora vsak otrok moliti zase, in kolikor bo molil, toliko bo dobil. To nam mati ni le enkrat povedala. Kaj se skriva za tem? Vprašanje mi je vrtalo po glavi, da sem skoraj pozabil, da sem v šoli. Učitelj me je zalotil, da ne pazim in me je zaradi tega nagnal v kot.
Tudi med potjo domov smo se pogovarjali o tem. Skoraj vsi smo menili, da je z obdaritvijo nekaj narobe. Saj nismo videli le Slavca, ki je bil iz najbogatejše hiše v vasi, tudi pri drugih premožnejših otrocih smo se prepričali, da ni Miklavž prav nič skoparil. Po vsem, kar smo doživeli v šoli, smo občutili nekakšno razočaranje, kakor da nas je nekdo prevaral.
Doma smo najprej zaupali svoje dvome materi. Pa nismo dobili takega odgovora, kot smo ga pričakovali. Mati se je celo razjezila, kako nam je moglo kaj tako pregrešnega pasti na um, saj bi vendar morali vedeti, da je bog neskončno pravičen in da je prav on poslal na zemljo Miklavža z darili. »So že najbrž drugod več pomagali cerkvi in bogu kot pri nas in jim je zaradi tega Miklavž tudi več prinesel,« nam je razlagala. Verjeli smo, da ima mati prav, ali sumnja, ki se je naselila v naši notranjosti, le ni popustila.
Pozneje sem slišal od tistih, ki so hodili v višje razrede, da je vse o Miklavžu čista izmišljotina. Da pri tem, koliko bo temu ali onemu spustil v pehar, svetnik nima prav nič zraven, temveč da je vse odvisno od tega, koliko denarja premoreta oče in mati, ko naku-pujeta v trgovini. Čeprav sem take zaupne govorice slišal z več strani, še vedno nisem bil gotov, da je res tako.
Črtomir Zoreč
POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH
NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN
l oSa radovednost mojih bralcev (kot tudi moja lastna!) mi le ne da miru, zato skušam na vprašanja odgovoriti, če le morem. (Sicer pa me pomirja dejstvo, da tudi učeni strokovnjaki pri marsikaterem imenu zapišejo, da mu ne vedo izvora, da še ni razjasnjeno, skratka, da ne vedo!).
Tako smo se v teh zapisih srečali že z Jeprco ob gorenjski veliki cesti. No, povedati je le še treba, da je zaselek dobil ime po nekdanjem počivališču, namenjenem utrujenim popotnikom in voznikom. Takih prenočišč (hospitalov) smo imeli ob cestah, posebno pa ob gorskih prehodih, na slovenskih tleh kar precej. Omenim le še dobro ohranjeno »Jenkovo kasarno« ob cesti na Jezerski vrh. Drug primer je Špitalič, velik kraj v Tuhinjski dolini, ki je dobil svoje krajevno ime po starem hospi-talu, hospicu s prenočišči za potnike.
No, naša Jeprca, je dobila ime po nemški besedi »Herberge«, ki pomen j a prav tako le krajevno popot-niško prenočišče. Sicer pa je znan tudi ljudski izraz, ki izvira iz nemške besede: me sprejmeš na »jeprgo« — torej, če me boš prenočil? Od tod pa do »Jeprce« ni daleč. Sicer pa tudi dejstvo, da je bila vedno poleg takih srednjeveških hospitalov, postavljena kapela ali celo preprosta cerkvica, govori za obstoj popotniškega prenočišča na Jeprci.
Drugo tako ime iz krajev, ki se jih dotikajo naši zapisi, je prav gotovo vrh Jeterbenk (772 m) vzhodno od doline Ločnice ali severno od Sv. Katarine (Topola). Menda so tu okrog še v 12. stoletju gospodarili »roparski« vitezi Hertenberški — v ljudski govorici se je njihovo ime presnovalo v — Jeterbenk (iz Her-tenberg).
Sicer pa se vprašanja o »pravi« pisavi krajevnih imen, ustavijo celo pri Goričanah, ki naj bi bile Goriče, kot jih je pisal še Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, pisal je »Gortschach« ali Gorzach«. Raztegnjeno ime (Goriče — Goričane) je menda prišlo v rabo šele pozneje, ko so si domačini nadeli ime Goričanje.
Celo za rečno ime Soro pravda še ni končana. Nekateri trde. da Poljanščica in Selščica pri Škofji Loki »sovreta«, se združita torej v »Sovro«. — No, kar ostanimo pri lepi Sori! Je blagoglasnejše kot neka sovasta Sovra!
riw\ i č
PRAVLJICA
e sem zašel v (da bo malo oddiha nejše snovi V naj še povem, ker sem se že izvora imena Jeterbenk. — dovinarju Antonu Koblarju mam:
»Na vrhuncu hriba kjer se odkrijejo kakih S m =š razvaline, pravijo kraju na &1 Gospodovali so tukaj v 12. 2 stoletju roparski vitezi Herte:> ki so se kakor jastrebi več spuščali raz svoje višine dei: uboge seljane in vlačili nanl blago nazaj gor v stolpu pttf grad. Ti roparji so si bili i* graščaki v Polhovem Gradcu.1 vraštvu pa z onimi v Smlak Imeli so vitezi Hertenberški konje narobe kovane, da se p ' ni znalo, jahajo li v dolino * vračajo s plenom obloženi v gnezdo. - V Hutnah so imd lovske pse, v Turnčku je imel 5 svojo postojanko, na Kašči ji žitna zaloga, spodaj, na Pršti živeli grajski posli in Živina. N* kmetu tu blizu se še vedno prs »Pri slugi.«
Torej sledovi o starem grs: Leterbenku so živi še v krajev:, ledinskih-imenih.
Ljudsko izročilo pravi, da zadnji graščak in njegova dobra človeka in da sta se krivic, ki so jih delali njuni Zato sta dala zidati dve
obližju in ju poimenovala imenih: graščak Jakob H je dal sezidati cerkev sv 806 m visokem vrhu Sv. njegova žena Marjeta pa je postavila cerkev sv\ Zlebah, severno od JeterbenkZ
Temelji obeh cerkva pričajo, bili vzeti iz grajskih raz tudi dejstvo, da revna kateri sta postavljeni kar dve. ni mogla sama obeh zgradir da sta bili cerkvi zidani denarjem.
Toliko naravnih, kulturr?' zgodovinskih znamenitosti s*1 N zgostilo na razmeroma nu"
ozemlju od Sore do Merfv.v obeh bregovih reke Sore : osojnem dolomitskem hribovit
Med zaselkoma Rakovnika Vašami, v podnožju 639 m vt>
, Breznika, so se znašle še čvrsto stoječe Goričane ,gra&
vas.
Graščina - dvorcc Goričane
cSbramba
Sbramba
Sbramba-
26 Radovan Timotijević
I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO
Najprej ga je zadržal boj za »Citadelo« in sejmišče, kjer naj bi po njegovem bil Tito z Vrhovnim štabom, nato pa, ko tam ni bilo nikogar , imel poročati drugega kot o hudih izgubah padalcev. Imel pa je še to smolo, da se mu je med pristajanjem v enem izmed jadralnih letal razbila prav tista radijska postaja, prek katere naj bi vzdrževal zvezo z n~ n-škim letalskim poveljstvom v Zag- ou. General Rendulic je tako samo prek izvidniških letal zvedel, da so padalci prispeli do tal. To pa je bilo tudi vse.
Ko je podporočnik Sieg zavzel »Citadelo«, je kapetan Rybka postavil svoje poveljniško mesto na koto 520 na vrhu Šobiča glave.
»Martelli! Postavite radijsko postajo na najprimernejšem mestu in ukažite, naj vzpostavijo zvezo s štabom armade,« je naročil svojemu adjutantu.
Medtem je z daljnogledom pregledoval teren na desnem bregu Unca m iskal primerno mesto, kamor bi se lahko spustil drugi val padalcev. Ugotovil je namreč, da se njegove zde-
setkane bojne skupine ne bodo mogle prebiti na nasprotni breg, kjer je bila Pečina. Prav tedaj je za njegovim hrbtom zadonela močna
eksplozija. Radijska postaja je umolknila, njena posadka pa je bila pobita. To so storili borci iz orožarske delavnice 6. Iiške pro-letarske divizije z eno samo minometno mino.
General Rendulic je po nestrpnem pričakovanju novic, ki pa jih ni bilo, ob 9.45 prek štaba 15. gorskega armadnega korpusa poslal kapetanu SS Rybki kratko radijsko brzojavko t v kateri ga je spraševal:
»Ali je *Reiner' že krenil?«
Ker tudi na to vprašanje ni prejel nobenega odgovora, je Rendulic poklical generala von Leyserja.
»Ste morda prejeli odgovor na mojo brzojavko?«
»Nisem, gospod general. Moji radiote-legrafisti ji*i nenehno kličejo, toda njihova radijska postaja sploh ne odgovarja,« je odgovoril von Leyser.
»Kaj pa vi, Le vse r, menite? Ali so opravili nalogo?« ga je vprašal Rendulic.
»Sicer ne poznani tako dobro njihovega načrta, vendar mislim, da so nekaj le storili, ko pa že vse jutro ni od njih nobenega glasu,« je odgovoril von Leyser.
»Toda v tem primeru bi se mi morali javiti vsaj s kratko brzojavko, da bi lahko obvestili Vrhovno poveljstvo. Od tam so me že klicali. Ali naj bi jim spustil še eno radijsko postajo?« je vprašal Rendulic.
General von Leyaer je pogledal na uro, nato pa dejal:
»Gospod general, kmalu sledi drugi val in bržkone res ne bi bilo slabo, če z njim pošljete kako močno radijsko postajo.«
machta. Najprej je poročal, kako s* i« V ■jev skok« in kako daleč so prisi* -gove enote. Nato je generala Rendulic; ?f
HITLER SPRAŠUJE ZA IZID
Tisto popoldne se je general Rendulic spet pogovarjal z Vrhovnim poveljstvom Wehr-
niHtin«. ""jr-j V i i* ** »konjev skok« in kako daleč so
e enote. Nato je g	^
■cal feldmaršal Keitel.
Takrat je Rendulic lahko poroča -ostrih bojih na vsej fronti in o zajeta niških oficirjev. Iz Abwehra v Sisku k> ? ; namreč obvestili, da ima specialna fc-doška skupina »Zawadil« v svojih | G u n te rja Ezro Fovvlerja, ki je bil oficir' službe ameriške mornarice, Reuteijevr? *-pisnika Johna Chetwina Talbota in anr> ga vojaškega fotoreporterja Johna Fnv >
Šlada.	, . ••• . i«
Med njimi je bil tudi ameriški r
Stojan P ribiče vič, ki pa mu je kmalu ~ zbeža ti iz ujetništva. Ko so se padalci T .spuščati na Drvar, se jim ni dalo h Njihov spremljevalec Jovan De lic pa hotel pustiti same in se je tako tudi or. ? ? v nemškem ujetništvu.	j r
»Dobro, kaj je pa s Titom?« Je R. direktno vpraševal feldmaršal Keitel
»Od padalcev nimamo §e iv obvestil, gospod feldmaršal. Zveza t kmilu vzpostavljena in takrat vurr lahko poročal kaj natančnejšega^
govoril Rendulic.	.
. Firer me že povprašuje, kako ae rs-
tuacija in kakšen uspeh ste dosegli. V nnvelistvo je pričakovalo ugodnejših ** da ra zen a>h prvih informacij nimaw »» ve ga «je pripomnil Keitel.
Nemška radijska postaja na&običa Glavic,
EK, 31. AVGUSTA 1982
KRONIKA, OBVESTILA OGLASI OBJAVE
.9. STRAN O
a krivih poteh
H
irav je senat temeljnega sodi-
__-anj, enota Radovljica za več
ivih dejanj izrekel Milanu Kop-- iz Radovljice omiljene kazni, pa ^oqčna prostostna kazen za mla-21-letnega povratnika vendarle - pet let. Sodišče ie namreč _5»*alo upoštevati še sodbo za več j^Hivih dejanj pred dvema letoma, celotne kazni zaradi pogojenega plasta ni odslužil.
^elo več, le nekaj tednov kasneje, fnu je bil odobren pogojni odpust, ^e spet stopil na staro pot. Od ja-^rja letos pa do začetka maja, ko ga odkrili, je šestkrat vlomil v sta-vanjske hiše ali vikende, devet-t je vlomil v zaklenjene avtomo-k in si jih »sposodil«, priznal pa je " eh poskus voloma in dve majhni
^Ved sodiščem je Milan Kopše vedal, da niti sam ne ve, čemu *Hlja. Po prihodu iz zapora si je 1 zaposlitev kot natakar, dobro Zaslužil, tako da zaradi finančne e nikakor ni segel po tuji last-

Omaj je prišel iz zapora na pogojni dopust, je Milan Kopše
>va zagrešil več kaznivih dejanj
nini. Vsakič je bil sicer vinjen, ko se je odločil za vlom v tujo hišo ali tudi za vlom in odvzem avtomobila, vendar pa se sodišče potem ko je poslušalo in sprejelo mnenje sodnega izvedenca psihiatra, menilo, da je bil obtoženi ob izvrševanju kaznivih dejanj v takem stanju, da se je lahko zavedal vseh posledic.
Kopše je odkritosrčno povedal tudi za več dejanj, ki jih je zagrešil že pred dvema letoma. Tako je junija v Radovljici zelezl v klet hiše na Ljubljanski cesti in odnesel poleg puške — floberta še več drugih predmetov. Vlomil je še isti mesec tudi v vikend na Taležu, od koder je odnesel spalno vrečo, anorak, plinsko pištolo. V začetku septembra 1980 pa ie po strelovodu splezal na stavbo Špecerije Bled in v pisarnah iskal vredne predmete, odnesel pa je dva žepna kalkulatorja in kasetofon.
Letos marca pa je vlomil v stanovanjsko hišo na Planinski cesti na Bledu in odnesel kasetofon, žepni računalnik in druge predmete. V začetku aprila je vlomil tudi v kino Bled, kjer je nasilno odprl zaklenjeno blagajno, odnesel pa je iztržek od prodanih kart v višini 5550 din in za polovico manjši iztržek točilnice. Januarja je vlomil tudi v mesnico KŽK Gorenjske na Bledu, vendar ni vzel ničesar, konec marca letos pa je iz stanovanjske hiše na Bledu, kamor je vlomil,odnesel za 9500 din vrednih predmetov od srebrnega jedilnega pribora, ročne ure do orodja in knjig. Del predmetov, nabranih v vlomih,je prodal,del obdržal ali skril.
Senat temeljnega sodišča v Radovljici mu je za vsa ta dejanja izrekel enotno kazen petih let zapora. Pri tem je sodišče v veliki meri upoštevalo, da je Kopše še zelo mlad, nelahko otroštvo, vsa dejanja je obžaloval in je tudi pripravljen povrniti materialno škodo iz vlomov in tudi škodo za karambolirane avtomobile. Pred sodiščem je zatrdil, da se je resno odločil spremeniti dosedanje življenje, ki ga ie doslej vodilo le za zapahe. Med obteževal-nimi okolnostmi pa sodišče ni moglo tudi mimo tega, da je toliko kaznivih dejanj zagrešil v razmeroma kratkem času in da je bila povzročena škoda čeprav so oškodovanci del medmetov že dobili povrnjenih, vendarle zelo velika. Sodba še ni pravnomočna.	L- M.
Kje je mesto kulturnozgodovinskim dragocenostim?
Minuli teden je iz cerkve v Crngrobu izginil dragocen kip svete Uršule iz pozne gotike — Storilca še iščejo — Dogodek je porodil razmišljanja o zavarovanosti kulturnozgodovinskih predmetov
Crngrob — Iz cerkve v Crngrobu je prejšnji teden izginil pozlačen kip svete Uršule iz 16. stoletja. Kipec predstavlja svetnico, ki v desnici drži puščico, v levici pa odprto knjigo, stal pa je na malem zlatem oltarju. Cerkev ima poleg tega poznogotskega kipa neprecenljive vrednosti še vrsto drugih dragocenosti, že sama po sebi pa predstavlja lep primer kulturnozgodovinskega spomenika. Gotsko cerkev so postavili v 13. stoletju na romanskih osnovah, kasneje so jo nekajkrat dozidavah, današnjo obliko pa je dobila pred več kot sto leti. Ta kulturnozgodovinski spomenik z lepimi primerki likovne umetnosti, je mea ljubitelji umetnosti sila cenjen, zlasti tujci ga radi obisku -jejo.
Ključarka Marija Jamnikova, ki skrbi za cerkev, je vajena odklepati vrata turistom in jih voditi po cerkvi. Minuli petek, ko je nameravala odzvoniti poldne, pa je v cerkvi zalotila mlajšega moškega; vrata, ki so v njeni odsotnosti nenehno zaklenjena, pa so bila le priprta. Sumljivega obiskovalca si je Jamnikova dodobra ogledala in si zapisala
njegovo številko, potem ko je odpeljal z avtomobilom. Vaščani so takoj obvestili miličnike, ki so nemudoma začeli raziskovati. V cerkvi so našli še nekaj kipcev, ki jih je storilec snel s podstavkov in očitno pripravil, da jih odnese. Široko razpredena mreža kriminalistov je še vedno na lovu za storilcem in izginulim kipcem svete Uršule.
Kraja je krepko osiromašila kulturnozgodovinski spomenik v Crngrobu, čeprav se mnogi obiskovalci niso zavedali velike zgodovinske in tudi denarne vrednosti nekaterih primerkov likovne umetnosti. Očitno pa se je dobro zavedal storilec, ki mu ni bilo težko stegniti tatinskih prstov po kulturnozgodovinski dragocenosti. Dogodek ponuja priliko, da se zamislimo nad tem, kako varujemo bogato zapuščino stoletij. Cerkev z ustreznim ambientom je morda najprimernejši prostor za kulturno zgodovinsko dragocene na-
božne kipe. 2e prav, da je ta hram kulture vsem dostopen, vendar bi bilo ob tem treba pomisliti tudi na negativno plat »odprtih vrat«" »Umetnostnim tatovom«, ki sicer niso vsakdanji pojav, a je vseeno treba računati z njimi, ki se kajpak dobro zavedajo vrednosti razstavljenih predmetov (še posebej, če pridejo dodobra poučeni in z nečednimi nameni), ni težko poseči po nezavarovanem predmetu. V državah, kjer znajo varovati svojo kulturnozgodovinsko dediščino jim ni škoda denarja za drage alarmne naprave ali posebne muzeje. Naši kulturi pa denarja vedno manjka, saj bi sicer nešteti dragoceni predmeti ne životarili v depojih ali se nezavarovani ponujali dolgoprstnežem.
Tatvina nas je oropala za veliko dragocenost, zato naj bo tudi dragocen poduk, naj skrbneje varujemo zgodovinsko dedeščino. Morda bo to razgibalo tudi kroge, ki odmerjajo kulturni dinar ustanovam spomeniškega varstva, ki se bo tako rado posvetilo tudi manjšim a važnim spomenikom slovenske kulture, ki jo imamo tudi v vaških cerk-vah.	^ j

oga je še ogoljufal?
j ra
anj - Zaradi suma kaznivih nj goljufije delavci Uprave za anje zadeve v Kranju obravna-° Simona Dovžana, starega t, iz Tržiča. Osumljeni je z izgo-da bo pomagal pri nakupu mobila, da bo priskrbel določene nete iz inozemstva ali da nujno buje denar, ki ga bo takoj njega dne vrnil, izvabljal om z območja Gorenjske, pa od drugod, večje zneske v dinarji tuji valuti.
rava za notranje zadeve v Kra-prosi vse, ki jim osumljeni Je kakršnekoli zneske, pa ve še niso prijavili, da se zglase Najbližji postaji milice ali na vi za notranje zadeve v Kranju.
Iščemo očividce
Meja — Na Meji je v petek, 27. avgusta, voznik osebnega avtomobila Milan Diokid, star 24 let, doma iz okolice Sarajeva, prehiteval osebni avtomobil. Nasproti je pripeljala voznica Marija Marinšek, stara 22 let iz Pšate pri Domžalah. V čelnem trčenju je bila MarinŠkova huje ranjena, prav tako Djokič in oba njegova sopotnika Milanka Dragutin in Mustafa Ibrahimagič. Vsi okrevajo v ljubljanskem Kliničnem centru. Gmotna škoda znaša 500.000 dinarjev.
Prometna milica Kranj naproša očividce, zlasti voznika in sopotnika v osebnem avtomobilu renault 4, ki ga je Djokič prehiteval pred trčenjem, naj se oglasijo zaradi razjasnitve do-godka.	D
Osnovna šola Stane Žagar Kranj
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge ZA NEDOLOČEN ČAS	oni tit A
_ UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
Pogoj: - učitelj razrednega pouka _ UČITELJA TELESNE VZGOJE
Pogoj: - PU ali P
Z_A o Sč?TEWEV RAZREDNEGA POUKA
za delo v OPB - nadomeščanje delavk v času porodniškega dopusta	.
Pogoj: - učitelj razrednega pouka
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh Po razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja xua.
Stanovanj ni.
POKLICNA ŠOLA KRANJ Cankarjeva 2
Delovna skupnost razpisuje dela in naloge
1	ITČITEI J \
' za poučevanje samoupravljanja s temelji makroma (STM) za polni delovni čas za določen čas od 1. 9.1982 do 31. 8. 1983 Pogoj: profesor ali PRU STM
2	zfm,upanje gradbeniških predmetov za polni delovni čas za določen čas od 1. 9. 1982 do 30. 6. 1983 Pogoj: visoka ali višja izobrazba gradbene smer.
3	TtPooučevanje elektrotehniških predmetov za polni delovni čas za določen čas od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1983
Pogoj: visoka ali višja izobrazba elektro smeri
4' ^7a 'mjuČMPvanje obrambe in zufcčite z obsegom 8 ur tedensko za določen čas od 1.9. 1982 do 30.6.1983 Pogoj: učitelj obrambe in zaščite
5. UČITELJA	_ ,, in orcanizaciie OZD z obsegom 10 ur tedensko
£fiSK-« od 1. 9. 1982 dog30. 6. 1983.
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smer.
Pismene nriiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dnerpo ob^vi na naslov: Poklicna šola Kranj, Cankarjeva 2, Kranj.
Za večjo
prometno varnost
Rumene rutice
Jutri bo na cestah, ki vodijo proti osnovnim šolam, veliko otrok z rumenimi ruticami okoli vratu, po čemer jih bodo vsi udeleženci v prometu lahko spoznali, da so novinci. Republiški zakon o varnosti cestnega prometa namreč v 52. členu določa med drugim tudi to, da morajo otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole,na poti v vzgojno varstveni zavod oziroma v šolo in iz nje nositi poleg odsevnega telesa tudi rumeno rutico okoli vratu.
Rumeno rutico nosijo prvošolci okoli vratu že vrsto let, pa menda ni odveč, če ob začetku šolskega leta znova opozorimo voznike motornih vozil in druge udeležence v prometu, naj bodo do malih šolarjev še posebej obzirni, posebno pri prečkanj u ceste. Na ta način se da preprečiti marsikatero nesrečo, ki jo otroci v svoji nebogljenosti v gostem prometu lahko povzročijo, ali pa v otroški brezskrbnosti pozabijo, kar so jim naročili starši ali vzgojiteljice v vrtcu.
Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščin gorenjskih občin pozivajo vse voznike motornih in drugih vozil, da so še posebej obzirni do prvošolcev z rumenimi ruticami t^r tako preprečijo morebitno nesrečo.
Vozniki, bodite previdni in pazite na otroke, ko prečkajo ceste. Na ta način boste lahko preprečili marsikatero nesrečo!
-tom
J
IN
TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ PRIREJATA
XIV. TRADICIONALNO
ŠUŠTARSKO NEDELJO
Tržič,5o9o'82
ŠUŠTARSKI SEMENJ RAZSTAVA OBUTVE MODNE REVIJE VESELICA
TRŽIČ VAS PRIČAKUJE!
O LAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 31. AVGUSTA
OBVESTILO
Cestno podjetje v Kranju obvešča, da bc» cesta II/r. 1: kll VISOKO-POLJANE v Poljanski dolini 2apr'
°vl proniet v ^asu od 2. 9. 1982 do 1 10 1982 m sicer ^ . kfh četrtkih in petkih od 9.45 do 11.45 in od 15. do l*.
Obvoz za ves promet .je
LOKA - LJUBLJANA - LQGAI FX - ZIRI m obrs
Občasna popolna zapora je nujno potrebna zaradi nja brežin in izravnave ni velele ceste pri gradnji UF
« 11 .„ini^mcc v prometu, da z razumevj razlogov ne moremo iz\ ajau h«?m y
RAN
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Komisija /.a delovna razmerja objavlja prosta dela in nale* ORGANIZIRANJU OBDELAV	^
SU gozdarske ali računalniške smeri.
leta prakse.	mROL tečaj operacijskega v>
tečaj programerskega jezika < um «	^
RRG in C 18, tečaj za urejevalca datoteki, pasivno znan je angleščine
i i	njtftoImVn čas s poskusnim časm;
Delovno razmerje se sklepa /a necioiottn	i
mesecev.	naslov: Gozdno gospodarstvo
Vloge z dokazili pošljite » ' , , Cesta Staneta t n. sol. o. Delovna^upnost »kupnih h^ ^ ^ 27, Komisiji za delovna ra/nurja,
časopisu.	__'. '
obM>!
Naša državna reprezentanca v padalstvu, ki nas je zastopala na svetovnem prvenstvu Od leve proti desni trener Srečo Medven, Uroš Šumar, Dušan Intihar, Darko Svetina, Iztok Jug m Bogdan Jug
Darko Svetina najuspešnejši
Lesce - V Lučencu na Češkoslovaškem ie bilo letošnje svetovno prvenstvo v padalstvu, na katerem je sodelovalo skoraj 2UO padalcev in padalk iz 26 držav. Našo reprezentanco so sestavljali Uroš Šumar iz Novega Sada, razen njega pa kar štirje padalci Alpskega letalskega centra iz Lesc: brata Iztok in Bogdan Jug, Darko Svetina in DuSan Intihar. Naša reprezentanca je bila najmlajša na letošnjem svetovnem prvenstvu, Bogdan Jug pa je bil z 18 leti najmlajši udeleženec. Tako je naša reprezentanca v glavnem na tem svetovnem prvenstvu nabirala izkušnje. Nekajkrat so bili že blizu uspeha, pa je prav neizkušenost naredila svoje. Tudi padal naši niso imeli najboljših, saj so bili bolj občutljivi na nenadne zračne tokove. Ekipno je bila najboljša reprezentanca Nemške demokratične republike, naši pa so bili 21. Darko Svetina
*	• -i m _ _	:_ :„ u:i
srečen skok Bogdana Juga, v katerem je zgrešil čili za dobra dva metra, je pokopal upe za dobro uvrstitev.
Z malo več vsreče bi naši dosegli izjemne rezultate.
Nekateri problemi pa vseeno še ostajajo. To so v prvi vrsti padala. Naši izdelovalci ne sledijo dosežkom na svetu. Ce bi kupili tuje, bi bilo vprašanje, če bi jih pri nas priznali. Padalstvu zato kaže bolj pomagati. Leški padalci so redki primeri v našem športu, da morajo celotno svoje udejstvovanje plačati s svojim delom. V marsikaterem drugem športu razmetavamo denar, čeprav so uspehi manjši kot na primer pri padalstvu.
M. Hudovernik
je osvojil 58. mesto in je bil naš najuspešnejši, 66.Je bil Iztok Jug, 70. Dušan Intihar, 92. Bogdan Jug in 95. Uroš Šumar.
Tečaj za nogometne sodnike
Kranj - Društvo nogometnih sodnikov Kranj vabi simpatizerje nogometa, nai se udeležijo tečaja za nogometne sodnike. Tečaj se bo začel septembra, rok ne bi ponesrečil.	oriiave je 15. september. Prijavite se
V figurativnih skokih so naši dosegli [ahJko na naslov: Društvo nogometnih pričakovane in solidne rezultate. Najus- sodnikov Kranj, c. Staneta Žagarja 27. pešnejši je bil Iztok Jug, ki je v štirih skokih zbral 36,49 sekunde. Upamo, da njegov odhod v JLA ne bo zavrl napredovanja v tej disciplini. Od naših smo veliko pričakovali v skupinskih skokih na cilj, vendar nam je tu sreča obrnila hrbet. Ne-
Tekmovalo je 121 padalcev. Darko Sveti na je bil z 19 centimetri v posamičnih skokih 44., enako dober pa je bil tudi Dušan Intihar, če se mu en skok, v katerem je zgrešil cilj za okrog pol metra,
Strelsko tekmovanje
Tržič - Člani športnega društva Lom pod Storžičem so pred dnevi pripravili prvo športno srečanje po počitnicah. Kar
30	njihovih članov se je pomerilo v strelskem prvenstvu Loma. Tekmovali so z zračno puško, zmagal pa je Milan Rozman, ki je zbral 36 krogov, drugi je bn s krogom manj Darko Meglič, tretje mesto pa je pripadlo Jožetu Rozmanu z
31	krogi, četrto in peto sta si razdelila Franci Meglič in Vinko Perne s po 29
^	J.Kikel
Trgovska in gostinska DO ŽIVILA-CENTRAL KRANJ Naklo 252
Komisija za delovna razmerja DO Živila Central. TOZI) Gostinstvo objavlja prosta dela in naloge
DVEH NATAKARJEV
(za novi lokal Tinkara na Maistrovem trgu)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	poklicna šola gostinske smeri,
-	eno leto delovnih izkušenj,
-	poskusni rok dva meseca.
Prijave sprejema kadrovska služba DO ŽIVILA -CENTRAL, Maistrov trg 11, 15 dni po objavi.
Maraton treh src
V soboto, 28. avgusta, je športno društvo »Pomurje« v Beltincih pod pokroviteljstvom Radenske in v sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava priredilo tradicionalni kolesarski maraton »treh src«. Letošnji maraton je že tretji po vrsti, kot običajno kolesarji vozijo na velikem maratonu 120, na malem pa 50 kilometrov. Proga velikega maratona je potekala od Radencev prek Ljutomera, Razkrižja, Crencovcev, Lendave, Moravcev, Murske Sobote in Gornje Radgone do Radencev. Mali maratonci pa so kolesarili od Radencev do Križevcev, Veržeja, Rakičana, Murske Sobote, Gedorovcev, Radencev, Gornje Radgone in nazaj do Radencev.
Razgibana vsebina
Tržič - Izšla je že šesta številka »Biltena«, glasila tržiške telesnokulturne skupnosti. Uvodno besedo mu je tokrat napisal predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Slavko Teran, ki povzema nekatere organizacijske značilnosti skupnosti in njeno preteklo delo.
Vsebina je bogata, saj zajema športni utrip tržiške občine, od atletike, balinanja, streljanja, plavanja, kegljanja, rokometa, košarke, nogometa, motokrosa, zmajarstva, tenisa, do rekreativnega športa in šaha. Bilten tokrat piše tudi o svojem podmladku, o šolarjih, ki jih šole vključujejo v občinske športne klube. Najbolj množično so se odzvali atleti. Tudi cicibani kažejo zanimanje za šport, kar dokazujejo prireditve, namenjene posebej njim. Bilten je zabeležil tudi nekatere važne športne dogodke tržiškega poletja in športna dogajanja ob državnih praznikih.
Mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju
Naši ne razočarali, ne presene
INNSBRUCK, 29. avgusta - Po štirih dneh napetih bojev se je v tem tirolskem mestu, ki ima nad 150.000 prebivalcev, končalo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v plavanju, skokih v vodo in umetnostnem plavanju. Nad štiristo udeležencev iz šestindvajsetih evropskih držav je v ponedeljek že zapustilo to zim-sko-športno mesto, ki se je v teh dneh predstavilo tudi s plavalno prireditvijo. Kot vse kaže so Tirolci boljši organizatorji zimskošportnih prireditev, kot takih, kot je bilo to evropsko mladinsko prvenstvo. Organizacija je namreč šepala na vsakem koraku. Na vsakem koraku se je poznalo, da pri takih prireditvah nimajo izkušenj. Vse preveč so organizatorji vso stvar jemali z levo roko. Mislili so si pač; kaj nam pa kdo more? Vseeno je tuko prvenstvo na evropski ravni in udeležencem ni vseeno kako se skrbi za njih in kako je prvenstvo organizirano. Prvenstvo je bilo v odprtem bazenu in voda je imela komaj 23 stopinj. Vreme se v Alpah spreminja iz ure v uro. Nekaj ur je bilo vroče, že naslednje ure te je zeblo kot za stavo. In kako naj bodo udeleženci zadovoljni, če morajo v tako mrzlo vodo.
Ce gledamo na uspehe, ki so jih dosegli udeleženci plavalnega dela prireditve ,ne moremo mimo ugotovitve, da je plavanje v Evropi v stalnem vzponu. Ne samo v evropskih plavalnih velesilah, temveč tudi v tistih državah ^ v katerih na plavanje ne dajo dosti. Res so bile v ospredju plavalke iz NDR in SZ. Pokazalo se je, da vse bolj in bolj v ospredje prihajajo plavalci in plavalke iz Poljske, Romunije, Švedske, Švice in Velike Britanije. Vsi ti so pobirali najboljša mesta, od prvega do tretjega. Ta mesta prinašajo tudi evropska odličja. Med vsemi temi tekmvalkami in tekmovalci, ki so se borili za evropske plavalne nasloveiso bili tudi Jugoslovani. Štirinajst naših reprezentantov in repre-zentantk ni ne razočaralo ne presenetilo, čeprav so že na startu imeli kup nevšečnosti. Začelo se je že doma, saj naši že dolgo niso dobili opreme. Spet smo bili na prvenstvu neenotno oblečeni. Eni so imeli stare trenirke, drugi nove. In kako naj taki predstavljajo našo socialistično samoupravno Jugoslavijo. Že tu so naj-skromnejši in tako je bilo tudi vzdušje v reprezentanci. Druge reprezentance so glasno vzpodbujale svoje v vodi, v našem taboru pa se je komaj slišal glas.
Čeprav so bili zapleti v našem taboru, so vsi svoje discipline odplavali le tako, kot smo si predstavljali. Nekateri so popravljali svoje osebne rekorde, drugi so bili blizu njih. Le malo je bilo takih, ki so odpovedali na vsej črti. To predvsem velja za Zagrebčana Coviča. Le-ta je v predtekmovanju na 200 m kravi plaval tako dobro, da se je uvrstil v včliki finale. A v finalu je plaval za štiri sekunde slabše kot v predtekmovanju. Še in še bi lahko naštevali o »kiksih«, a vseeno ni bilo tako slabo kot je kazalo.
V velikem finalu je Splitčan Glavurdič na 200 m hrbtno zasedel osmo mesto, enako mesto je dobil tudi CoviČ v disciplini 200 m kravi, osma je bila tudi moška štafeta na 2X 400 rn kravi. Med štirinajstimi jugoslovanskimi reprezentanti so bili tudi štirje Kranjčani. Mateja Kosirnik. Andrej Marenčič, Simon Šolar in Bojan Bešter so svoje discipline odplavali solidno, čeprav je bilo pričakovati, da se bosta vsaj dva uvrstila v veliki finale. Dosti ni manjkalo, a opravičilo zanje je, da so prvič nastopili na tako velikem tekmovanju. Andrej Marenčič je bil na 400 m kravi sedemnajsti, na 200 m kravi devetnajsti in na 100 m kravi štiriindvajseti. Simon Šolar je plaval solidno, saj je bil na 200 m prsno štirinajsti, na 400 in 200 m mešano ter na 100 m prsno je bil trikrat sedemnajsti. Bojan Bešter je bil na 400 m mešano petindvajseti, na 200 in mešano je plaval v malem finalu, a žal je bil z dobrim rezultatom, ki bi bil najboljši od Jugoslovanov, diskvalificiran. Mateja Kosirnik je plavala 400 in 200 m mešano. Na 400 m mešano je zasedla sedemnajsto mesto, medtem ko je bila v malem finalu osma, v skupnem seštevku pa šestnajsta
TVener Drago Petrič je takole ocenil nastope Kranjčanov: »Na 200 m mešano je Mateja Kosirnik v predtekmovanju to disciplino odplavala solidno, saj je dosegla enajsti najboljši čas. V malem finalu je plavala nekoliko slabše, a vseeno ni razočarala. Na 400 m kravi je bil vzrok /.a slabše mesto prevelika trema. Dopoldanski del je Mateja odplavala veliko bolje kot popoldanski.«
»Andrej Marenčič je po državnem članskem prvenstvu v Kranju staknil močan prehlad. Že rezultati na treningu so pokazali, da na tem evrop-
Osnovna šola LUCIJ AN SELJAK Kranj	v
Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge
SNAŽILKE
na podružnični šoli Orehek. Prijave pošljite v 15 dneh.
skem prvenstvu ne bo dosegel tistega kar smo pričakovali. Da je bila nesreča še večja, je Andrej na poti v Innsbruck dobil še želodčni virus in bruhanje ga je vrglo še bolj iz tira. I o se je pokazalo prvi dan ko je Andrej nastopil na 400 m mešano. Ko je šlo prvenstvo h koncu ,je bil vse boljši. Najboljši rezultat je dosegel v štafeti
4	X 200 m kravi.«
»Simon Šolar je plaval 400 in 200 m mešano ter 100 in 200 m prsno. Je edini, ki je plaval svoje osebne rekorde, čeprav je bil na 400 m mešano slabši kot sem pričakoval. V tej disciplini bi Simon s svojim osebnim rekordom lahko plaval v velikem finalu. V ostalih treh disciplinah je bil dober, saj je z osebnimi rekordi dosegel zvezni razred. Tega je naskokoval celo sezono in na tem prvenstvu mu ga je uspelo dobiti.«
»Bojan Bešter je 200 in 400 m mešano odplaval z osebnimi rekordi.
5	temi je potrdil tudi zvezni razred. Na 200 m mešano je bil boljši kot na 400 m mešano. Vemo, da daljša mešana disciplina ni Bojanova disciplina.«
Trener Miran Praprotnik: »Nastopi naših so bili od zadnjih dveh prvenstev, leta 1978 in 1980, vendarle boljši. To je generacija, ki veliko obeta. Ce bi naši plavali v predtekmo-vanjih svoje osebne rekorde bi jih več plavalo v velikem in malem finaj"-Našim se pozna, da nimajo mednarodnih izkušenj. Doma so nepremagljivi in tu so doživljali poraze ki jim bodo pri nadaljnem delu še kako koristili. Jugoslovanom bi koristili močni mednarodni mitingi. Na teh bi si nabirali izkušnje. Toda naša osrednja zveza za to nima posluha. Prav v PZ Jugoslaviji so neurejene razmere in to se pozna tudi v reprezentanci. Ni pravega kolektivnega duha, čeprav je plavanje šport posameznikov. Kolektivni duh se ustvarja na skupnih pripravah, ki pa jih ni. Ta reprezentanca
je imela v Innsbrucku prvi ropo. Bešter, Marenčič ii fantje, ki bodo prihodnje na evropskem prvenstvu liko več. So proizvod selekcioniranja«.
Izjave kranjskih re Mateja Kosirnik — »Na tem so presenetili Poljaki, plavali tako kot smo p: naši reprezentanci so se samezniki. Sama sem od t stva pričakovala več kot gla. Ce bi ponovila sve. rekorde, bi svoje uvrstitve prvenstvu izboljšala«.
Bojan Bešter - »Rezultat n* mešano ni dober. Lahko bi hitreje. Več sem pričakoval dosegel. Na 200 m mešaš dosegel osebni rekord in mali finale. To sem si tudi iefci prišlo je do moje diskv« sem napravil nepravilen predtekin na 200 m mešano gel osebni rekord in s te: zvezni razred«.
Simon Šolar: »Na splošno jimi štirimi nastopi v po ciplinah zadovoljen, saj 200 m prsno in 200 m m« svoje najboljše rezultate, pričaka v al od 400 m disciplino pa sem odplaval sem pričakoval«.
Andrej Marenčič: ___
nad svojimi uspehi. Edino plaval v štafeti 4x200 m drugo mi je šlo po zlu. Res doma močno prehlajen, prvenstvo me je dajal Se pa je vplivalo tudi na uspebe prvenstvu. Na 400 m kravi bi' jim osebnim rekordom 4:11 ga dosegel na mladinski uvrstil v veliki finale. Toda Treba je gledati naprej«.
Besedilo in slike D.
Innsbrucku niso ne presenetili, ne razočarali.
Start mladincev no 100 m kravi r predtekmovanju. Na 7. startnem kamnu je kranjčan Andrej Marenčič.
S**tfK. 31.AVGUSTA 1982
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
11. STRAN
sproti porodnišnice tJLA 16
uprava
komerciala
ekonomska
propaganda 28-463
Prodam
^Iku. rv%t>dar
^Vodarn LES za brunarico, velikost
* M. Telefon 24-221	8633
*^odam več PRAŠIČEV, težkih od 40 jI20 k«. Posavec 16, Podnart	7994
Razprodajam eno leto stare KOKOŠI '*Vice ali za zakol. Drinovec, Strahinj jJVaklo	8337
^/■odam močnejši POLNILEC akumu-h ,»"jev (do 25 A), cena 7.500 din. Kranj, Sorlijeva 10 4» 8363
^odam 6 mesecev brejo TELICO fri-Anica Goltez, Tržič, Bistrica 24, tel. S-4	8374
^odno prodam rabljena OKNA: 3 v - - 140 X 140 brez rolet, in 2 kosa -- 140 z roletama. Naslov v oglasnem lku.	8478
odam domače SADJEVO in SLI-O ŽGANJE. Stanonik, Log 9, Škofja
8505
Odam dva meseca stare, rjave OKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka
8509
odam SILOKOMBAJN mengele, v m stanju. Dolinar, Sv. Duh 47, Loka	8510
cuC odam 5 mesecev brejo TELICO.
Ij, Kopačnica 19, Gorenja vas nad ^joLoko	8583
^Todam 3 »klaftre« suhih bukovih v-Apno 5, Cerklje	8584
odam JABOLKA na drevju in je-te in zimske pobiravce za žganje-Cirče8,Krani	8585
l^odam POLKAVČ in garderobno dvo-„ OMARO. Jeram, Uleta Gabrovška ^Tanina	8586
C^jk^Hlam zelo dobro ohranjen žitni jpt BAJN zmaj 810, letnik 1974. Nace ^pivec, Roje 15, Šentjernej 68310
8587
odno prodam 1200 kosov modularne KE, 200 kosov betonskih KVA-K 200 kosov OPEKE za pregradne in nov akumulator za R-4. Lahko
na stanovanjski kredit. Mato Gostiša, Bavdkova 50, Kranj-Straž iS če, Tel. 24-381 dopoldan	8588
Prodam PAPIGE. Jože Klemenčič, Trojarieva 37, Kranj-Stražišče 8589 Proclam par kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Nasovče 10, Komenda &590 Prodam 47 kv. m jesenovega PARKETA. Informacije po tel. 064-75-074 8591 Prodam 2000 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec, nekaj ŠPIROVCEV, »glaj-ten«, klešč (dolžine 9 m) in 0,5 ha silažne KORUZE. Trboje 75, Kranj	8592
Prodam OMARO, primemo za v dnevno sobo ali jedilnico. Kokalj, Naklo 164,tel. 47-252	8593
Prodam 2 kW električni RADIATOR. Telefon 77-755	8594
Prodam TELETA simen talca. Pre-bačevo 36, Kranj	8595
Prodam starejšo SPALNICO. Borut Bratuša, Zlatnarjeva 9/B, Kranj, tel. 21-418	8596
Prodam 3 leta starega KONJA lipicanca za jahanje, Sp. Gorje 80/D 8597
AKVARISTI POZOR! Prodam 4 mesece star AKVARIJ, v brezhibnem stanju, angleški JUWEL, 255-litrski. 120 x 42, 5 X 50cm, luč 2X 40 W. Vse skupaj — akvarij s pokrovom opremljen s pro-filnim aluminijem, v kovinsko sivi barvi in EHEIM filter, najnovejši model 2013 s pretokom 390 l/h, po želji tudi lesen podstavek; ter tropske RIBE: skalarke in diskuse in drug dekorativen material; in biološki MIKROSKOP biolan S-l, povečanje 56 - 1350x. Ogled možen vsak dan. Telefon 064-75-784	8623
Prodam 2 kub. m suhih smrekovih COLARIC. Naslov v oglasnem oddelku.
8626
Prodam PRALNI STROJ indesit za 5.000 din. Finžgar, Tavčarjeva 28, Kranj
8627
Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 30 do 110 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka	8628
Prodam PEČ za centralno kurjavo stadler. 4000 kalorij. Puštal 58, Škofja Loka	8629
Prodam vhodna VRATA iz aluminij okvirja in mrežastega stekla, primerna za vhod v pisarno, mere 100x 200. Radovljica, Trubarjeva 3	8630
KUPIM
Kupim malo rabljeno SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku.	8598
Kupim FOTELJE fjord. Ponudbe dopoldan po tel. 22-929	8599
Kupim mlado KOZO, belo, brez rogov, ali dam zanjo rjavo, z rogovi. Alojz Na-drag Na Plavžu 19. Železniki	8633
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, a ta, brat m stric
JOŽE KERN
mizarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek 31 avgusta 1982, ob 16. uri
na pokopališču v Preddvoru
ŽALUJOČI: žena Kati, otroci Jože, Rajko, Ani, Jelka z dru žinami in drugo sorodstvo
Zg. Bela, 29. avgusta 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, brat, stric, nečak, bratranec in tast
VINKO KONC
krojač v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 31 avgusta 1982, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: žena Angelca, sin Miro in hčerka Zdenka z družinama, sestra Slavica, brat Francelj in Slavko z družinami, vnuki Aleš, Jaka in Klemen
Kranj, 29. avgusta 1982
Gradimo tudi jeseni
Za vse, ki gradijo bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji.
V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah in v Ptuju bo v dneh do 10. 9. posebno bogata izbira gradbenega materiala.
Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, porolit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, Schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, vse vrste ograj.
Novost na našem trgu so tudi celotne betonske montažne garaže.
Prodajamo za gotovino, gradbene kredite, za dinarje deviznega porekla (s popustom v višini temeljnega davka).
Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče!
Z Metalko sodelujejo: Gradnje Žalec, Marmor Hotavlje, Izolirka, Termika iz Ljubljene, Plutotehnika Beograd, Bitumenka Sarajevo. Železarna Jesenice, RŠC Velenje, LIKO Vrhnika, GLIN Nazarje.
0 metalka
Kupim otroški ŠPORTNI VOZIČEK (marelo). Telefon 28-961	8612
VOZILA
Prodam ZASTAVO 750 S, letnik 1979. Ogled popoldan. Benčič, Rudija Papeža 5, Kranj-Planina	8409
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Hrast, Rudija Papeža 5, Kranj-Planina ali tel. 28-311 popoldan
8410
ZASTAVO 101, prodam p delih. Ogled možen po 15. uri ali po telefonu 81-441 -int. 3350 od 6. do 14. ure. Beznik, Zasip, Stagne 26, Bled	8579
Prodam VW motor z menjalnikom 1200. Kokalj, Kopačnica 19, Gorenja vas nad Škofjo Loko	8600
Prodam ZASTAVO 750 )ux, letnik 1973, cena 20.000 din. Ogled popoldan. Levačič, Frankovo naselje 46, škofja Loka	8601
Po delih prodam ZASTAVO 101. Niko Delošević, Bistrica 165 pri Tržiču 8602 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Franc Ferjan, Luže 63 proti Olševku, Šenčur	8603
Prodam MOTORNO KOLO MZ 250, 16.000 km Matjaž Tilinger, Mlakarjeva 13, Kranj	8604
Prodam RENAULT 4, letnik 1977. Selo 8/A, Žirovnica, tel. 89-404	8605
Prodam ZASTAVO 750 L, letnik 1976. Potočnik - Gostilna pri »Štihlnu«, Selške Lajše 12, Selca	8606
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1983. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje	8607
Prodam WARTBURG standard, letnik 1970, za 45.000 din. Informacije po tel. 74-449	8608
Prodam AUSTTN 1300, december 1971, potreben kleparskih del, lahko tudi po delih. Informacije po tel. 064-81-718 popoldan	8609 Prodam ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik 1974. Ogled popoldan. Urban Legat, Lesce, Tovarniška 20 8610 Prodani ZASTAVO 750. Slavko Legat, Alpska c. 12, Lesce 8611 Prodam PEUGEOT 404, registriran do julija 1983, cena 6 S M in dele za peugeot; dve PEČI na olje in dva rabljena telefona. Kranj, Mlekarska 10 — Čirče
8631
R-4 TL, letnik 1976, registriran do 20. julija 1983, prodam.Vrečko, Dvorska vas 5, Begunje	8632
STANOVANJA
Kupim novejše ali novo dvosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe sporočite po tel. 47-002 - Kranj	8545 Mirnemu dekletu oddam SOBO. Kern, Zanova 18, Kranj 8613 STANOVANJE v KranjU, oddam zidarju za 5 let, brezplačno za zidarska dela pri hiši. Šifra: Omet 8614 Fant in dekle iščeta STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Badič, Milje 21, Kranj 8615 Prodam večjo SOBO s prostorom za kuhanje in kopalnico, s posebnim vhodom. v centru Radovljice, cena 19 SM. Informacije: Partizanska 9, Bled 8616 Oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice, najraje poštnemu samskemu dekletu. F. Grošelj, tel. 064-74-769 -le sce-Bled 8617
1 POSESTI
Za dobo 8 let, v centru Radovljice oddam v najem primeren PROSTOR za
Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga
ANICA BROVČ
roj. Vižintin
Od drage pokojnice se bomo poslovili v torek, 31. avgusta 1982, ob 16.30 na kranjskem 6	pokopališču.
VSI NJENI
Kranj, 29. avgusta 1982
preureditev v bife, celotna najemnina znaša 18 SM, celotno predplačilo. Partizanska 9, Bled	8618
ZAPOSLITVE!
ČISTILKE za nočni lokal, zaposlimo redno ali honorarno. Ugoden delovni čas, pogoji in OD Ponudbe: Pibernik, Prešernova 33 Bled	8562
čaj 1. septembra 1982. ob 15. uri in 2. septembra 1982, ob 8. uri. Delavski dom - vhod 6, ali tel. 47-256	8622
OBVESTILA
Opravljam VRTANJE za centralne m DOLBLJENJE (štemanje) za elektriko. Informacije popoldan po telefonu 064-24-788	8329
OBNAVLJAM IN POPRAVLJAM zavore ter izpušni sistem za zastavo in re-nault. Petrič, OrehovIje, Kranj	8566
IZDELUJEM vse vrste ročno kovanih okenskih mrež, balkonskih ograj, ter vse ostale kovane izdelke. Šolar, Kamna gorica 57, tel. 79-562	8619
SERVIS! za čiščenje »tepih o v«, tapi-soma in itisona! Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure	8620
AVTOMOBILISTI! V Naklem, nasproti pošte je odprta nova avtoelektri-karska delavnica. Telefon 26-954 — stanovanje; 47-044—delavnica	8621 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni te-
OBVESTILO KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA
Kinološko društvo Škofja Loka prireja nastop ŠOLA-NIH PSOV, dne, o. septembra 1982 ob 10. uri na nogometnem igrišču v Pušta-hi.
ZAHVALA
Vsem krajanom in gasilcem se zahvaljujem za pomoč ob požaru, prav tako ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV iz Kranja za hitro izplačano odškodnino. Franc Selak, Kladje 2, Gorenja vas	8621
OSTALO
Profesorica uči angleško konverzacijo — otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Telefon 28-071	8625
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Kranj
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
DVE ČISTILKI
za vrtec Mojca na Planini
in vrtec Maksa Rozman-Tatjana v Stražišču
Pogoji:
—	vsaj 6 razredov osnovne šole,
—	1 mesec delovnih izkušenj
VZDRŽEVALCA - ŠOFERJA Pogoji
—	končana osnovna šola,
—	vozniški izpit B kategorije,
—	1 mesec delovnih izkušenj.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi v kadrovski službi VVZ Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj. Kandidate bomo povabili na razgovor.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja in OD Delovne skupnosti skupnih
služb TELEMAT1KE objavlja dela in naloge
VODJE ODDELKA ZA DRUŽBENE ZADEVE
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba s področja socialnega dela in organizacije dela,
—	aktivno znanje tujega jezika.
—	zaželene so delovne izkušnje s področja socialnega dela, zadovoljevanja stanovanjskih potreb in ostalih vidikov družbenega standarda;
—	kandidata brez delovnih izkušenj bomo zaposlili kot pripravnika
SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA PREDHODNI POSTOPEK IZ VARSTVA PRI DELU
ZA
Pogoji:
—	diplomirani inženir strojništva,
—	aktivno znanje tujega jezika,
—	zaželene so delovne izkušnje s področja vključevanja ukrepov iz varstva pri delu v tehnološko in investicijsko dejavnost
SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA IZOBRAŽEVANJE
Pogoji:
—	diplomirani psiholog,
—	opravljen andragoški izpit,
—	aktivno znanje tujega jezika,
—	4 leta ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
Ne le, da je voda potrebna življenju. Voda je življenje! In nič čudnega, da so vaščani Strahinja oni dan zagnali vik in krik, kajti zasuli so jim studenec, ki je ob suhih dneh dajal vodo ne le Zadnjemu koncu, temveč vsemu Strahinju. In biti brez vode za kuho, za živino, za pranje, namakanje vrtov ...
Več kot sto let že teče studenec v Zadnjem koncu po žlebu v korito. Eden najmočnejših studencev je in tak, ki nikoli ne presahne. Tudi ob najhujši suši je vode dovolj. Stra-hinjčani so mu naredili najprej leseno korito. Pred več kot sto leti je bilo to. Poten: so se vzeli skupaj in mu naredili betoniranega. Velikega, širokega, da je več žena hkrati lahko pralo perilo na njem, da so iz njega napolnili, sode za napajanje živine. Vsa vas je pod večer s kimpeži in vozovi hitela v Zadnji konec. Edina voda je bila to za Strahinj dolga desetletja. Pred vojno so potem naredili vodovod, ki pa je bil speljan le v premožnejše hiše. Ko so prišli Nemci, so ta dotrajani vodovod malce popravili, da bi se pač prikupili vaščanom. V samem začetku je bilo. Kakšnih trideset hiš v Strahinju je tedaj imelo vodo v hišah: Toda še vedno je vse hodilo na studenec, na Kadunčevo korito.
Pred nekako tremi leti je bil v Strahinj na novo napeljan vodovod. Pred tem so si ljudje, ki so imeli hiše v bregu, pomagali z rezervoarji in črpalkami. Vsi presrečni, da bo tu vodovod, res pravi vodovod, v katerem ne bo nikoli zmanjkalo vode, pritiska, so metali ven hidroforje, ki so strahotno ropotali in se vključevali ob najbolj nepravem trenutku. A glej šmenta, ko so se spet ušteli. Voda s pipe poleti po dva meseca ne teče, pozimi pa tudi najmanj en mesec. Ob sobotah in nedeljah navadno le grgra v pipah. In seveda, ne delajo tudi pralni stroji. Kam sedaj? Nikamor drugam kot na Kadunčevo korito! Tam je edina zanesljiva voda, ki ne bo presahnila ob sobotah in nedeljah in ne ob suši
Vsak mesec enkrat so ga očistile gospodinje, da so v lepem prale, gospodarji pa so skrbeli za žleb, za dohod do korita. Tu se je zbirala vsa vas. Zdrava, čista voda je to. Pozimi topla, poleti mrzla. In vedno vsaj za prst na debelo teče iz korita. Za odžejati in skuhati je je vedno. In če danes v vodovodu še teče, ne veš, če bo še jutri. Voda s Kadunčevega studenca je bila edino zanesljiva.
Pa se ti najde nekdo, prišlek, ki se je spravil prav v hribu nad stu-
dencem ravnati zemljo in jo porivati na vse strani. Buldožer je ril in z zemljo zasipal tudi studenec. Najprej sam izvir, tam kjer je iz temne luknje naravnost iz zemlje izviral studenec, potem pa vse do korita. Tam na začetku korita se je ustavil. Voda ne teče več po žlebu, temveč si je pod vso tisto zemljo, ki so jo nasuli nanj našla pot spodaj, pod koritom in se zliva po poti. Samovoljno, neodgovorno dejanje. Nič čudnega, da so vaščani jezni. Ce se je novi lastnik že lotil takšnega dela, naj bi
studenec poprej zaščitil, ali pa vsaj povedal, da bo z deli šel tako daleč. Zahtevajo, da pri studencu takoj odstrani zemljo, očisti korito in da je
§ri njihovi vodi tako, kot je bilo. tudenec je last vseh, ne le tistega, ki je zemljišče kupil. Kot smo izvedeli, krajevna skupnost že ukrepa, a kako so se okrog studenca dogovorili, še ne vemo. Upamo le, da bo Kadunčevo korito kmalu spet nared in bo Strahinjčanom spet tekla čista studenčnica:
D. Dolenc
Slovo od Jošta
»Enkrat se pride, enkrat pa gre,« pravita Marica in Mirko Lipanovič, dobra znanca vseh Kranjčanov in okoličanov, ki redno obiskujejo Jošt. Pred dobrimi petimi leti sta prevzela dom kranjskega smučarskega kluba na Joštu in ga, priznati moramo, odlično vodila. Vsi, onadva, otroci in še številni sorodniki so poprijeli, kadar je bil največji naval. Ob sobotah, nedeljah. Prav zaradi njih in solidne postrežbe v hiši, je postal
Marica in Mirko, oskrbnika v domu na Joštu nad Kranjem, se bosta danes popoldne poslovila od svojih stalnih gostov — Foto: D. Dolenc
OBVESTILO
delavcem in obrtnikom na Gorenjskem
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske organizira ogled
jesenskega
zagrebškega velesejma
Datum: petek, 17. in sobota, 18 septembra 1982 in ponedeljek, 20 in torek, 21. septembra 1 982
Odhod avtobusa iz Kranja ob 6 uri zjutraj izpred hotela Creina Program:
•	ogled velesejma, nočitev v Čatežu;
•	drugi dan ogled vrtnarije, ki jo ureja Agraria, TOZD Vrtnarija Brežice; popoldan povratek domov.
Cena 2000 din, za delavce Sklad povrne 70 % stroškov, 30 % prispevajo sami. Obrtniki plačajo polno ceno.
PRIJAVE do 5. septembra 1982, na Sklad ali Združenje obrtnikov.
dom tako obiskan. Saj je bil včasih tudi, toda tako kot ta leta, še nikoli. Oni dan sem lahko v knjigi razbrala, da ga je samo letos obiskalo čez 13.000 obiskovalcev. Samo tistih, ki se vpišejo. Pa je veliko takih, ki se sploh ne vpišejo in ne štejem zraven tudi obiskov tistih, ki se vpisujejo v »ta lepo« knjigo, ker so prišli letos sem gor že večkrat kot tridesetkrat. Kočar iz Stražišča je bil letos že 190-krat, Marn nekajkrat manj. Sicer pa Kočar letos že tretje leto vodi. Lani je bil 319 krat!
1978. so se začeli »Joštarji« vpisovati. Stražiška šolnika Tilka Medvedova in Omanov Matko sta prišja na misel, da bi spremljali te obiske. In tako se je to razvijalo, oskrbnika sta pridala še značke in zadnje leto celo plakete za tiste, ki največkrat na leto pridejo sem gor. Kar nekakšno tekmovanje je nastalo in menda skoraj ni stražiškega planinca, ki bi bil tu manj kot šest-desetkrat na leto.
Pa ni to tisto, kar vleče Kranjčane sem gor. Ravno prav daleč je za turo po delu, da si premigaš kosti, pa hitro in prijazno si postrežen. Zdi se, da tu kuhajo najboljši čaj, pa vrsto dobrot imajo na jedilniku. In kar je menda najbolj pomembno: čistoča vlada v tem domu. Takoj ko sta prišla, sta mize pregrnila z damstni-ini prti in belimi nadprti. Cista miza je zahtevala tudi lepo obnašanje. Nobenega čika jim danes ni treba pobrati. Vseh pet let ni bilo nobenega pretepa, nobenega posredovanja miličnikov.
»Ni važno, kako gosta sprejmeŠ,« pravi Mirko, »važno je, kako ga odpraviš iz hiše. Če vem, da je bilo že preveč pijače, mu je ne dam več. Pa ne zato, ker bi potem razgrajal, pač pa zato, da bo jutri lahko spet zdrav prišel sem gor. In dobro smo se razumeli.
Danes, 31. avgusta, se bodo prijatelji Jošta poslovili od Marice in Mirka. V Ljubljano odhajata. Hrib je postal prevelik napor zanju. Otroci so odrasli in so v službah, tako da nanje ne moreta več računati za pomoč, pa tudi utrudila sta se. Po dvesto, tristo, pa tudi petsto obiskovalcev na dan ni majhna reč. Žal jima bo za ljudi. Toliko dobrih prijateljev sta tu našla. Skoda bi bilo, da bi se Jošt z novim oskrbnikom spremenil. Ta dinamika mora ostati. Težko delo bo imel novi oskrbnik. Njima je bilo lažje, kajti tedaj sta začela vse znova. Zdaj smo vsi, priznajmo, tudi razvajeni. Ko prideš, je čaj takoj na mizi, pa šilce, pa presta, pa pivo, brizganec in iz kuhinje pride v najkrajšem času zaželjena jed. Tako smo bili navajeni. Tudi novi oskrbnik se bo trudil po najboljših močeh, ga pozna Mirko. Le da bi mu prehitro ne vzeli volje!
D. Dolenc
Zakaj na Trig
Spravilo sira v dolino - ^^ i^J^i
Vogar, Blato, Vodičru ^Jj^fna slednjih dveh. Na La* polje, Ovčar,ja in Laz, Se pasejo na ^j bohin,$ki*\ ima,o največ žn-ine, .hirajo ml ko n delV J	. .
s, hlebcev nabere dovolj, j ff"mtfjf laniJne Pri jezeru pm ? sliki: mamljivi tovor na poti od La^a in Fužini. (S) - Foto: S. Saje	____- ^
Voda iz Kadunčevega korita je napajala vso vas
Janko Knific, 40-letni vzdrževalec stavb v škofjeloški Termiki, doma iz Škofje Loke:
»Od otroških let zahajam v planine. Izučil sem se za sobnega slikarja in z očetom sva veliko opravljala to delo tudi po hribovskih kmetijah. Ugajala sta mi prijaznost tamkajšnjih ljudi pa mir v višinskem svetu, zato sem začel hoditi v gore tudi za razvedrilo.
Največkrat grem na planinski izlet z družino; z ženo, 13-letnim sinom Tomažem in 17-letno hčerko Vesno. Prav otroci, ki jih navdušujejo lepote gorske pokrajine, so me nagovorili za tokratni obisk Triglava. Jaz sem tod že osmič, drugi člani družine pa prvič. Odločili smo se za vzpon z Rudnega polja in vrnitev prek Triglavskih jezer v Bohinj, vendar je uresničitev zamišljene ture odvisna tudi od vremena. Sicer pa bomo na Triglav zagotovo prišli v bodoče še iz drugi n smeri. Upamo samo, da t>o prenovi doma na Kredarici, tod kaj laže priti do prenočišča.«
Ančka Triler, 54-letna ku-rirka v kranjski Kokri, doma
iz Kranja:
»Z domačimi, predvsem sestro, pogosto obiskujem nižje planine, zlasti Jelovico in vrhove okrog Kranja. Kadi nabiramo razne
Kredarica - 2e iz davnin je Triglav privlačil mnoge ljudi iz doline. Daleč v goro so najprej zahajali trentarski lovci pa bohinjski pastirji. Zanimivo pogorje so raziskovali številni znanstveniki. 2e pred dvema stoletjema so se na mogočni vrh povzpeli štirje srčni možje. Njim je sledila vrsta znanih gornikov, tujih in domačih. V tem stoletju, med obema svetovnima vojnama, je v boju proti ponemČevanju nase dežele veliki očak postal celo nacionalni simbol slovenstva.
Tudi danes mnogim veliko pomeni vzpon na našo najvišjo goro To dokazuje nepopisna gneča v triglavskih postojankah, posebno kadar slabo vreme preseneti obiskovalce na poti. I ako je bilo konec minulega tedna, ko se je množica planincev - nekaj tudi pomanjkljivo opremljenih -premočena selila od koče do koče in čakala ugodnejših razmer za vzpon na goro ali spust z nje.
Vendar naša pozornost tokrat ni veljala pripravljenosti planincev za hojo po gorah. rl n izmed obiskovalcev Triglavskega doma na Kredarici smo poprašali, zakaj jih privablja Triglav in kaj jih sploh vodi v planine. Takole so strnili svoje planinske vtise.
gozdne sadeže in tako koristno s prijetnim,-planine mi namreč po
delu pomeni ugodno s
Tako visoko sem sem pri delu stalno na hojo nisem imela težav vzpon -iz Vrat zelo sem z delavci iz našega ki so organizirali izlet Rada bi prišla na vrt zaradi razgleda, če bo malo pa zato, da se h™ pohvalila z osvojitvijo vrha.
Sedaj, ko imam odra
bom imela še dovolj _
planinske izlete. Vseeno da se bom raje odločila nižjih vrhov, kar je porno.«
Anton Povše, 30-lei tromehanik v Energoinvestu, doma n
gorja: »Ze okrog osem let narim kot član Planici društva iz Zagorja. M0j :
planinski izlet, ki me '"je ' prevzel zaradi lepe pokra o prijetne družbe, je bil mVt prav na Triglav. Na te? gon * letos že sedmič PrihaTar. različnih poteh, da je bo'i
mivo. Zakaj? Enkrat bi rad doživel zares lepo vreme šr-Triglav privablja bolj k^
težavnostjo s svojo nar* višino.
Med hojo po gorah ne i-' žigov; več mi pomeni užitek ; najdem v prijetnem vzdu> postojankah. Vendar pče-: dren v kočah, posebno trs skih, vse večji. Večkrat snv c na Kredarici kar po tleh da bi se morali lotiti pn Triglavskega doma že prei.* Besedilo in sit* Stojan Saje