Mercator glasilo delavcev in združenih kmetov Leto XXI Ljubljana, ma| 1984 št.- ^ V letu 1984 poteka 35 let, činah, v eni občini sosednje odkar se pojavlja Mercator SR Hrvatske in v eni občini na jugoslovanskem tržišču. SR Srbije. S svojimi poslov-Začelo se je v Ljubljani v po- ni mi enotami pa je Mercator djetju Živila - trgovina na de- navzoč v 42 slovenskih obči-belo; iz tega se je v treh de- nah in 16 občinah drugih re-setletjih razvila razvejena or- publik. ganizacija, ki danes združuje Organizacije, združene v 13.700 delavcev in 2500 sozd Mercator, so se spora-združenih kmetov in 2500 zumele za nekaj zadev skup-kmetov kooperantov. Poleg nega pomena, ki pomenijo 7 Integracij so bile v zadnjih stebrov sozda in brez katerih letih zaradi boljše notranje ni članstva v sozdu. To so organiziranosti preoblikova- skupno načrtovanje razvoja, ne v nove delovne organiza- skupno določanje in izvaja-cije nekatere prejšnje. Tako nje poslovne politike, skup-je z letom 1981 začela pošlo- no združevanje sredstev za vati preoblikovana Mercator- razvoj oziroma investicije, Mednarodna trgovina iz nek- skupno opravljanje bančno danjih zunanjetrgovinskih kreditnih poslov, skupna zu-tozdov in delovnih organiza- nanjetrgovinska dejavnost, cij, in Mercator-Tehna s toz- skupna in enotna elektronki servisnih storitev. Danes ska obdelava podatkov in f je v Mercator združenih 52 enotna zunanja podoba. tozdov v 11 delovnih organi- Na naslednjih straneh te zacijah in 17 enovitih delov- številke »Mercatorja« boste nih organizacij. Sedeži teh našli glavne podatke, izhodi-ozdov so v 34 slovenskih ob- §5a in usmeritve sozda. I Intervju z generalnim direktorjem sozda, Miranom Goslarjem ob 35»ietnicl Mercatorja Pripadnost firmi je pri nas še premajhna Novak: Prihodnje leto bo 10 let, odkar ste prevzeli vodenje Mercatorja. Ob vašem prihodu je bila to delovna organizacija z 29 tozdi, z nazivom »trgovsko podjetje«. Kakšne so bile značilnosti te tvorbe in kaj so ponujale ali pa preprečevale v perspektivi? Goslar: Spomnim se, daje bilo to aprila 1975 leta, ko me je delavski svet imenoval. V nagovoru sem uporabil izraz »zlepljenka« za Mercator, V bistvu je že v tej besedi bila osnovna kritika na tedanjo organiziranost; bilo je veliko notranjih sporov in neurejenih stvari, ki so se odražale na primer v tem, da so težko sprejemali letne planske akte in z veliko zakasnitvijo. Reči je treba, da je že tedaj Mercator posloval kot solidna organizacija, znana predvsem po svojih korektnih odnosih do organizacij, s katerimi je sodelovala. Čeprav so nekateri uporabljali za Mercator naziv nekakšne »kmečke trgovine«, je dejstvo, da je Mercator že takrat bila organizacija, ki je bila privlačna za združevanje. Proces integracij se je tedaj že pričel in Mercator je bil že takrat nosilec razvoja moderne koncepcije trgovine -veleblagovnic, samopostrežb širom Slovenije in tudi Po Jugoslaviji. (Takrat je že poslovala blagovnica v Beogradu). Skratka, perspektiva je bila že intenzivno zastavljena. Manjkalo je kvalitete, predvsem v tem, da proizvodnje v sestavu Mercatorja skoraj ni bilo, da je bilo delovanje zunanje trgovine simbolično in da je bilo premalo ambicij tudi za višjo kvaliteto blagovnih storitev: bolj izbrane ponudbe, specializiranih trgovin, kar je še danes pomanjkljivost, in tu nismo naredili posebnih premikov. Novak: AH ste ob prihodu že našli pripravljen teren in ozračje, ki je bilo naklonjeno razvoju, ali pa je bilo potrebno vnašati v to veliko energije? Na katerih načelih ste takrat zasnovali organiziranost Mer- catorja? V kolikšni meri in obsegu je zamisel uresničena? Ali ste danes nad rezultati presenečeni ali razočarani? Goslar: Naletel sem na absolutno pripravljenost. Vsi so stremeli za nadaljnjim razvojem, Teh ambicij ni nikoli manjkalo. Vprašanje je bilo samo, kako jih ustvariti. Ko nekdo pride v organizacijo, ne ve vsega in ne pozna vsega. Tudi jaz takrat nisem imel jasne predstave o vseh vzvodih. Koncept poslovanja se oblikuje v procesu. Vendar moram reči, da če me vprašate, ali sem presenečen ali razočaran - ne eno ne drugo. Lahko bi govoril o relativnem zadovoljstvu. Kdor skuša pri teh stvareh manevrirati - ta izgublja Zakaj relativnem? Če bi v naši ekonomski politiki uveljavljali resnično tržno ekonomijo in delovanje tržnih zakonitosti, potem bi bili naši uspehi in tudi uspehi drugih znatno večji, ker se je zlasti do trgovine in agro-živilstva vodila politika omejevanja in zaradi tega seveda nismo mogli storiti več za razvoj poslovanja kot bi lahko v normalnih pogojih. V bistvu je eno samo načelo, ki me je skozi vodilo in na katerem gradim: čim-večja notranja trdnost in povezanost članic sozda. Vse drugo je izpeljanka tega. Članice morajo čutiti pripadnost, to je notranjo trdnost v svojem lastnem poslovanju. To se dostikrat nerado prizna, mnogi pa tega tudi ne znajo izkoristiti za svoj lastni razvoj. Znano je, da smo vsi skupaj, v procesu našega poslovanja in našega samoupravnega odločanja, opredelili sedem stebrov, na katerih brezpogojno vztrajamo kot na skupnih zadevah. Kdor pri teh stvareh skuša manevrirati ali se izogibati temu -ponavadi iz napačnega predvidevanja, da bo tako ohranil svojo lastno veličino in izoliranost-tajzgublja, čeprav tega noče priznati. Naš ekonomski sistem prSmalo kaznuje takšno obnašanje. In če zdaj upoštevamo, da so zunanji vplivi na trgovino izredno veliki, zlasti tudi vplivi na organiziranost, potem je seveda razumljivo, da imamo še veliko nedoslednosti, kompro- Nadaljevanje na 2. strani Izdaja našega časopisa za mesec april 1984 prvikrat prihaja po pošti v vaše domove -razen delavcem, katerih vodstva tozdov in DO so to odklonila. Teh je res zelo malo. Pričakujemo, da bo na ta način naše skupno glasilo bolj ali bolje prebrano. S tem so nastali stroški za poštnino, ukinjeni pa s stroški za naslavljanje s plo-šlc. Z obdelavo In evidenco naslovov na domačem računalniku se je naslavljanje pocenilo, vzporedno s tem pa bo nastala evidenca delavcev sozda. Ta številka, ki jo prejemate prve dni meseca maja In Je posvečena 35-letnlcl Mercatorja, v svojem prvem delu prinaša vrsto prispevkov, s katerimi predstavljamo sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator na ta način, da bi sleherni naš delavec in kmet o njej dobil zaokroženo podobo In hkrati uporabne podatke o sozdu za daljši čas. Spremenili smo nekoliko tudi format In tipografijo ter prešli s tiskom na stroj, ki omogoča večjo sovobodo pri načrtovanju obsega časopisa. Nadaljnji razvoj glasila bo v smeri bogatitve vsebine - vse več uporabnih gradiv za poslovne in samoupravne odločitve - bogatitve pri številu sodelujočih delavcev na straneh glasila in zastopanosti kar največ naših ozdov v vsaki številki s prispevki, ki pomagajo k razvijanju zavesti o pripadnosti sistemu Mercator. Uredništvo Intervju z generalnim direktorjem sozda, Miranom Goslarjem ob 35-letnici. Mercatorja Pripadnost firmi ie pri nas še premajhna Nadaljevanje s 1. strani misov v naši organizaciji, s tem pa tudi neracionalnosti, tako da se naša upravičena kritika pogojev, ki so vsiljeni od zunaj, v veliki meri kompenzira s tem, da imamo neracionalnosti znotraj. Žal je to realnost, ki jo je težko prmagovati. Naša prednost Novak: Katera so načela ekonomske politike, ki danes navajajo k integracijam ali odvračajo od njih - nasploh in posebej v Mercatorju? Ali so in katere so omejitve pri integracijah? Goslar: Ekonomska politika sploh ne navaja k integracijam, razen deklarativno. Znano je, da so mnoge integracije nastale pod političnim vplivom. Zlasti je močan tako imenovani regionalni dejavnik, zato imamo tudi toliko slabih ocen o sozdih. Mislim, da je prednost Mercatorja v tem, da tu ni bilo takih političnih vplivov in smo znali najti elemente, ki so, to kar sem že rekel, ustvarile Mercator privlačen za integracije. To pomeni, da je to naša prednost, da smo prerasli regionalne okvire. Sa-, mo delno to velja za Emono in ABC Pomurko. Mi smo, na tem našem področju, edina takšna organizacija. Ponavadi, ker imajo regionalni dejavniki velik vpliv, velja kot dobro le, če uspejo združiti vse ali več »domačih« organizacij, tako da bi si v regiji ustvarili veliko, močno domačo integracijo. Če si povezan izven regionalnih okvirov, si najmanj sumljiv, če ne še kaj drugega. Nekateri direktorji naših organizacij so to doživeli na lastni koži. če pa te že priznajo za svojega, te seveda ocenjujejo izključno po tem, koliko denarja imaš, oziroma koliko investicij si prinesel v njihovo regijo. Tako tudi za Mercator velja, da so ti vplivi negativni. Vplivi iz regionalnih občinskih virov so najtežja stvar, ki ovira naš hitrejši nadaljnji razvoj in še večjo notranjo moč in racionalnejšo organizacijo. Druga stvar so odnosi med organizacijami, predvsem na relaciji TOZD - DO - SOZD. Glejte, mi imamo svojevrsten paradoks v našem sistemu: v ekonomski politiki se vse odločitve centralizirajo v zveznih izvršnih organih. Ogromno je predlaganj, pogovarjanj in dajanja pripomb, ampak selekcijo in odločitev naredi zelo ozek krog. V združenem delu je ravno Generalni direktor sozda Mercator Miran Goslar obratno. V združenem delu so vse odločitve decentralizirane na nivoju tozda in vsaka skupna akcija je možna samo s konsenzom, s potrpežljivim koordiniranjem, usklajevanjem in moledovanjem. Na tem področju imamo institucionalizacijo dezinte-griranosti. Lahko trdimo, da smo dobri, ko kljub tem dejstvom uspevamo izpeljati veliko stvari, kar kaže na disciplino, zrelost in določeno zavest. Pa še to: za tako organizacijo je značilna velika razbitost, ker imamo majhne enote in tu možnosti direktnega vpliva na zavest ljudi, na oblikovanje njihovega ravnanja v poslovanju, ni veliko. Imamo samo naš časopis, ki seže do vseh, pa še to ne vemo, koliko je to stvarno res in koliko to dejansko oblikuje zavest in pripadnost firmi. Vsa ostala naša telesa, pa če vzamemo delavski svet, zbor interne banke, koordinacijski odbor sindikata, poslovodni svet, vse to seže samo do zelo ozkega kroga ljudi. Konference ZK ne uporabljamo dovolj in tudi zanje vemo, da so bolehale, da sežejo premalo v širino. Medtem ko v tozdih, ko so zbori delavcev, o teh skupnih problemih v glavnem sploh ne razpravljajo, ampak samo o problematiki, ki jim je najbližja in jo morajo obravnavati. Pripadnost firmi je pri nas še-premajhna. Zaostrovanje pogojev poslovanja nam bo pomagalo Bral sem poročilo, ki so ga naredili sodelavci Studia za ekonomsko propagando, ki so obiskovali trgovine v zvezi s prodajo in pozicioniranjem vin iz Agrokombinata Krško in izdelkov Ete. To je prav neverjetno, kaj si dovoljujejo posamezni poslovodje! V Migrosu v Švici bi za to leteli iz službe. Drug primer: kako počasi se mnogi odločajo za hranilne vloge pri naši Interni banki. In čeprav so očitna prednost (višje obresti), je vendarle premalo zavesti, da s tem pomagajo poslovati tudi svoji lastni organizaciji; ki jim daje delo in kruh. Mislim, da ni dobro, da se še vedno bolj ločujemo na Štajerce, Primorce, Dolenjce, namesto da bi bili mer-catorjevci. V tem smislu bi moral naš časopis odigrati večjo vlogo - v vzgoji k pripadnosti skupni organizaciji, skupnemu delu, skupnim naporom. To se pravi, da kljub omejitvam, ki so posledica zunanjih vplivov, mi sami lahko ogromno naredimo, če bomo znali naprej uspešno lomiti primitivizem, neumnost in individualistično obnašanje. Tole sem omenil že na poslovodnem svetu: na zaostrovanje pogojev poslovanja, ki se jih bojimo, ne smemo gledati samo kot na neko grozno stvar, ki prihaja. Mogoče bo to tudi dobrodošlo in nam bo to pomagalo, da bomo nekatere naše notranje slabosti začeli reševati. Tu mislim predvsem na težnje nekaterih, n. pr. po širjenju grosistične dejavnosti. Drug primer: naša statistika produktivnosti po raznih tipih trgovin kaže na veliko razliko med posameznimi trgovinami, kjer se s približno istimi pogoji poslovanja dosegajo neverjetno različni rezultati. To mora bolj vzpodbuditi prizadevanja da se v primeru izredno dobrih ali izredno slabih rezultatov ukrepa! Neverjetno je, da 5 ljudi z istimi pogoji dela naredi toliko ali več kot drugje 10 ljudi! Vzpostavili smo zelo močno načelo solidarnosti v našem sistemu in moram priznati, da ta seže tako daleč, da pokriva tudi lastne napake v posameznih tozdih; in da nekateri zato upravičeno postavljajo vprašanja, kako daleč s tem. Prejšnji primeri in mnogo drugih kažejo na to, da nobena rešitev ni trajna in dokončna, da se moramo sproti prilagajati. Smo pred spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, ki ne prinaša sicer no-, bene temeljne preusmeritve, ampak samo utrjuje tisto, kar se je že sedaj pokazalo kot usmeritev, ki je dala rezultat. Odprti smo do vseh Novak: Katere Integracije je mogoče v prihodnje še pričakovati? Kakšna perspektiva je v tem oziru zamišljena za Slovenijo (morda dva velika sozda, ki si razdelita ozemlje, ali več konkurenčnih?) Goslar: Vprašanje ni prav postavljeno, ker mi nismo integracij nikoli planirali vnaprej in tako, da bi se zapičili v neko.orga-nizacijo in jo privlekli k nam v SOZD. To pa zato, ker menim, da je primarnega pomena spoznanje te organizacije, da se združi z nami. In ta princip velja tudi za najprej. Smo odprti do vseh. Tudi naprej bomo, pri čemer so seveda še posebej dobrodošle proizvodne organizacije, ki bi pomenile nadaljevanje stabilnosti baze trgovske mreže, zlasti tiste, ki ustrezajo našim osnovnim usmeritvam. Osnovni finančni podatki in kazalci poslovanja sozd Mercator (od ustanovitve sozda 1977 do zaključka 1983) v mio din 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 Celotni prihodek 11.321 14.017 18.274 22.885 32.016 46.273 63.913 Porabljena sredstva 9.909 12.219 . 15.791 19.784 28.010 40.501 59.419 Amortizacija po predp. min. stop. 94 108 140 177 243 481 701 Dohodek 1.413 1.797 2.482 3.100 4.005 5.772 8.494 OD 819 982 1.312 1.570 1.968 2.687 3.633 Skupna poraba 112 159 215 269 247 320 1.073 Akumulacija 155 207 352 487 546 825 1.190 Sredstva za reprodukcijo 249 315 492 664 789 1.306 1.891 Izguba - 4 6 3 2 2 43 Osnovna sred. v upor. nabav. vred. (31. 12.) - — 4.167 5.804 8.965 15.206 - Osnovna sred. v upor. po sed. vred. (31. 12.) - - 2.332 3.394 5.256 9.196 - Zaloge (31. 12.) - - 2.132 2.798 4.104 5.758 6.663 Poslovni sklad (31. 12.) - - 3.256 4.165 6.084 9.253 787 Dolgoročni krediti (13. 12.) - - 1.344 2.112 2.293 2.484 903 Kratkoročni krediti (31. 12.) - - 1.090 1.125 1.903 3.684 5.658 Rezervni sklad (31. 12.) - - 266 334 434 597 304 Združevanje sredstev 67 70 127 177 216 222 Investicije iz združenih sredstev 179 692 1.329 498 360 650 KAZALCI Dohodek na delavca (din) 144.771 180.357 231.689 286.267 353.698 462.534 645.376 Doh. v prim. s povpr. upor. posl. sr. (%) 33,0 35,25 32,71 33,05 30,78 29,76 30,22 Akumulac. v prim. z dohodkom (%) 10,99 11,50 14,17 15,69 13,57 14,21 13,90 Stopnja akumulativne sposob. (%) 3,6 4,05 4,63 5,18 4,17 4,23 4,20 OD in sred. skup. porabe na del. (din) 95.451 114.485 142.493 169.799 195.270 241.230 312.079 Čisti oseb. doh. na delavca (din/mes.) 4.491 5.665 7.056 8.144 10.308 12.942 16.284 Število DO (s TOZD) 8 (39) 10 (51) 10 (52) 10 (51) 10 (51) 11 (54) 11 (52) Število enovitih DO 15 11 12 12 13 16 17 štev. zaposl. konec XII. 10.106 10.340 11.143 11.368 11.874 13.075 13.700 — Ni pa seveda nikakršnega govora o dveh sozdih ali delitvi ozemlja. Mreže raznih konkurenčnih organizacij bi se morale prekrivati, in tega je že sedaj precej. Dobro bi bilo, da tudi druge organizacije, mislim da imamo takih 8 v Sloveniji, ki pomenijo agroživilsko preskrbo, da se čimbolj osvobajajo regionalnih pritiskov in posegajo tudi v druga področja s svojo trgovsko mrežo. Naši najboljši so vse preveč anonimni Novak: Letos je 35 let od ustanovitve Mercatorja; zakaj je obveljalo, da obletnice ne bomo posebej proslavili, ampak ji posvetili pozornost samo v našem časopisu? Goslar: O tem pravzaprav ni bilo nobenih formalnih razprav in odločanja, ampak zdi se mi, da smo tako upoštevali razna mnenja mnogih naših delavcev v večini naših organizacij - da sedaj ni niti časa niti denarja za tako proslavo. Prevladala je usmeritev, da bi imeli boljše in večje proslave samo vsakih 10 let. Poleg tega imamo nekaj organizacij v našem sestavu, ki imajo daljšo tradicijo (v tem j® rekorder Kopitarna Sevnica, ki bo imela čez 2 leti že stoletnico obstoja). To pa ne pomeni, da ne bi bila to prilika v celem leto za nove resne razprave, za nov® analize, za nove vzpodbude z® naprej. Mislim, da bi morali g°' jiti še posebej posebna prizna' nja našim najboljšim, najzve' stejšim delavcem, našim naj' boljšim organizacijskim enotah za njihove poslovne uspehe, ^a 35-letnica bi bila lahko prilika; da se to predlaga. V tej smed naj bo več konkretnih predlo; gov. Mislim, da so naši najbolj®1 dostikrat preveč anonimni, & pa jih ljudje že poznajo, jih po^' naju samo v svoji lasmi organi' zaciji, ne pa širše; lahko so vzo' i za najširši krog naših delavce in kmetov. Naporno delo v skladišču, ki se je P't nehalo šele pred nedavnim z dvečr, paletnega sistema nakladanja In danja. Z »rudijem« so sladkor priP^l-i iz vagona ali s kamiona in ga roC f zložili v velike »stolpnice«. Včasih /* , trajalo od jutra do večera, mimo da'0,, nega časa. Posnetek iz starega šča v Tobačni tovarni v letu 1965- “ K. Hvastija ■ mm sv m : Koliko kolektivnega duha je ustvf^Lf 'športna dejavnost med delavci torja, priča lepak. Naslikal ga la m,c Šipek, ki je poleg drugih številnih h™« metašev še vedno član kolektiva-' K. Hvastija y Razvojna pot Mercatorja Vesna Bleiweis Začelo se je z: vse za petletko! Mineva 35 let, odkar ugotavljamo pravno nasledstvo v ustanavljanju današnjega Mercatorja. Poglejmo nekaj časovnih mejnikov in dogodkov, ki So tesno povezani z današnjim sozdom. V času obnove domovine je bila praktično vsaka prodajalna tudi samostojno trgovsko podjetje. Vlada Ljudske republike Slovenije je sklenila na nekoliko razširjenem ljubljanskem območju združiti te drobne trgovi-uice in 4. marca 1949 izdala dekret o ustanovitvi trgovskega Podjetja z živili »Živila«, ki je 'melo sedež na Tyrševi ulici v Ljubljani. Organizacija oziroma Podjetje je bilo ustanovljeno kot rspubliški grosist za živila in kolonialno blago. Ustanovitveni akt se konča s parolo »Vse za Petletko«. Glavne niti trgovanja v tistih časih je držala v rokah Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij, ki je skrbno bedela ne samo nad notranjo organizacijo podjetij, temveč tudi nad kadri. Iz teh časov je zanimiv predpisan »Delovni red trgovskega podjetja z živili«, ki ga je po navodilih Glavne direkcije in po »zaslišanju« svoje sindikalne organizacije sprejelo podjetje. Enako uvodno določbo, kot jo ima ta delovni red, zasledimo tudi v današnjih samoupravnih splošnih aktih: »Delovni red ima namene omogočiti utrditi socialistično delovno disciplino, pravilno organizacijo dela, popolno in ra- cionalno izkoriščanje delovnega časa in povečanje produktivnosti dela.« In kako je bilo s sklenitvijo delovnega razmerja? »Delavce sprejema v podjetje ravnatelj.« Delovno razmerje pa je prenehalo delavcu brez odpovedi tudi v temle primeru: »Če je delavec pravnomočno obsojen na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom ali na kazen odvzema prostosti ali na kazen poboljševalnega dela ali na kazen izgona iz kraja, v katerem dela - daljše od 6 mesecev. Če pa je delavec razdrl delovno razmerje brez odpovedi ali pa zapustil delo pred iztekom odpovednega roka, razen če je delovno razmerje razdrl zaradi neizplačane plače, »se je kaznoval« z denarno kaznijo od 100 TRGOVSKO PODJETJE l ŽIVILI LJUBLJANA TVRŠEVA 31 R AVNATELJ MAHKOVEC ANTON KOMERCIALNI ODDELEK NABAVA PRODAJA SOLNI REFERAT PLANSKA EVIDENCA BLAGOVNA KARTOTEKA KONTROLA KVAL. BLAGA FAKTURI RANJE KALKULA- CIJA EMBALAŽA ADMINI- STRACIJA MOTOM B. JERI! V. BORBTNAR f. RODE K. CESAR A O U Č B K v. JUSTIN O. Šmid h. — MAROLT J OBSTETER M. LEBEN T Š K A NO E R A. T U G 1 N A J J C A T A R L. FABIANI M. BAJEC T. DEBELAK V. 1 1 1 _ PREDSTAVNIŠTVA BEOGRAD ZAGREB REKA PUNČUH ŠOBA LIČAN 1 1 1 1 KNJIGOVODSTVO PERSONAL- NE ZADEVE VLOŽIŠČE ARHIV E KONOMAT S K L A D 1 Š £ A POMOŽNO OSOBJE BLAGAJNA TVRŠEVA TOBAČNA TOVARNA ŠOFER KURIR SNAŽILKA DOLNICAK J. KOVAČ M. ORLICA C. HVALA M. BAJEC T. KRZIN P. NOVAK J. PECNIKAR 1. SLAK F. ZUPAN M, JUO B. SVETE A. HRIBAR 1. smerajc t. VERBIČ A. VLAJ 1. •fNČlNA j. ZRIMŠEK 1. MKŽnarJiČ d. ~ - r USTNIK A. LOBODA M. Prva organizacijska shema Mercatorja - narejena po s svinčnikom zrisanem originalu. V letu 1976 oddane trgovine kmetijskim zadrugam TOZD LITIJA, Valvazorjev TOZD JELKA, Gornji trg grad7T Postrežba, Kostrevnica, Nova Štifta, Šmartno, Sol- Kresnice, SP Litija, Jevnica, čava. Ljubno Gabrovka, Vače, Moravče, TOZD GRADIŠČE, Treb- Na Savi, Dole nje 15 TOZD HRANA, Tržaška Šempeter 37 b TOZD STANDARD, Novo Gregor, Galanterija, Gro- mesto, Gornji trg 3 suplje, Gornji trg 22 Ajdovec TOZD POLJE, Polje 36 Javor TOZD GRMADA, Čelov- Skupno so navedeni tozdi v ška 99 letu pred združitvijo v tozd Mlekarna Mala vas, Mlekar- predali kmetijskim zadru- na Celovška, Tugomir- gam 26 Mercatorjevih trgo- jeva 15 vin na podeželju. TOZD LOGATEC, Cankarjev trg 2 - Podatke zbral: K. HVA- Rovte, Vrh STI JA do 5000 din ali s kaznijo poboljševalnega dela do enega meseca. Kazni so izrekali pristojni izvršilni okrajni in mestni odbori. Določbe odsevajo čas - gospodarske in politične razmere leta 1949. Od leta 1949 do 1953 časoven skok ni velik, vendar je bilo 16. sti 33, Mesarski ulici 1 in Tržaški cesti (v opuščenih skladiščih Tobačne tovarne). Takrat smo pod vse dekrete (odločbe) še vztrajno pisali »Smrt fašizmu -svobodo narodu!« V letu 1953 smo »Mercatorju« dodali veletrgovina, export - import, potem smo leta 1963 iz uradnega Najmanjša Mercatorjeva trgovina, Gor. Ajdovec nad Dvorom pri Žužemberku - iz tozda Standard Novo mesto teta 1976 prešla v kmetijsko zadrugo. Foto: Kancijan Hvastija oktobra leta 1953 dano soglasje za ime oziroma spremembo firme v »Mercator, trgovsko podjetje Ljubljana,« s sedežem Titova cesta 31 ter s poslovnimi prostori (skladišči) na Titovi ce- 9ovnica v Novem Beogradu, odprta 18. 7. 1972 (je temeljna organizacija združenega dela v sestavu M-Rožnika Ljublana). Fotoarhiv centra za obveščanje naziva črtali export-import, leta 1966 smo spet vrnili ti dve tujki, dokler nismo leta, natančno 30. septembra 1977 začeli uporabljati ime firme »SOZD MERCATOR, n. sub. o.«. Sedež podjetja pa smo leta 1961 prenesli s Titove ulice na Aškerčevo 3, kjer je še danes. Skladno s spreminjanjem imena firme se je spreminjala tudi njena dejavnost. V ustanovitvenem aktu leta 1949 smo še republiški grosist za živila, leta 1953 smo že podjetje za nakup in prodajo živil in kolonialnega blaga. Smo uvozniki vsega kolonialnega blaga (začimb, kave, riža), južnega sadja in prehrambenih maščob. V letu 1957 smo kot predmet poslovanja registrirali še prodajo gospodinjskih potrebščin, pisarniškega materiala, pisalnih in šolskih potrebščin. 1958. leta pa smo pričeli prodajati tudi tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine za kadilce. V zunanji trgovini smo v tem času opravljali: uvoz in izvoz živine, živalskih proizvodov in izdelkov, bili smo izvozniki mineralne vode, sicer pa smo še vedno uvažali in izvažali industrijske, prehrambene ter kolonialne proizvode, dodali pa v tem letu še cigare in cigarete. Spreminjanje oziroma povečevanje obsega poslovanja je narekovalo povpraševanje in preveč bi bilo naštevanja, če bi navajali, kako se je širil, včasih pa tudi ožil predmet poslovanja. Gospodarske dejavnosti, ki smo jih opravljali in jih še opravljamo, smo nazadnje strnili kar v popolno ime firme »MERCATOR, sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o.« Fuzija je izraz, ki pomeni zlitje dveh ali več samostojnih podjetij. S fuzijami, kasneje pa na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju, je nastajal tudi današnji Mercator. Ta grdi neslovenski izraz pa so uporabljali v uradniškem jeziku leta 1957 takole: »Ker sta se podjetja »Mercator« in Ljubljana-export« sfu-zionirala in se sedanje podjetje veletrgovina import-export imenuje »Mercator«, je...« Trgovskemu podjetju Mercator so se priključevala manjša in bolj ali manj po občinskem načelu ustanavljanja trgovska podjetja. Največje število teh pridružitev ugotavljamo med letom 1962 in 1963, ko se je Mercatorju pridružilo naslednjih 11 organizacij oziroma podjetij: - Trgovsko podjetje »Polje«, Polje pri Ljubljani, 1962 - Trgovsko podjetje »Straža«, Gornja straža, 1963 - Trgovsko podjetje »Špecerija« Ljubljana, 1962 - Trgovsko podjetje »Litija«, Litija, 1962 - Trgovina »Center«, Ljubljana Črnuče, 1962 Trgovsko podjetje »Logatec«, Dolenji Logatec, 1962 . - Trgovsko podjetje »Emona«, Ljubljana, 1962 - Trgovsko podjetje »Grmada«, Ljubljana, 1962 - Trgovsko podjetje »Rožnik«, Ljubljana, 1962 - Trgovsko podjetje »Jelka«, Gornji grad, 1963 - Trgovsko podjetja »Hrana«, Ljubljana, 1963 Potem je med letoma 1964 in 1974 na področju »fuzionira-nja« zavladalo rahlo zatišje, saj se je v lO-letnem obdobju združilo v Mercator le 14 organizacij: - Trgovsko podjetje »Standard« Novo mesto, 1964 - Trgovsko podjetje »Metlika«, Metlika, 1964 - Trgovsko podjetje »Gradišče«, Trebnje, 1964 - Trgovsko podjetje »Tržan«, Mokronog, 1964 - Komunalno podjetje »Sadje zelenjava-Trgohlad«, 1966 - Trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič, 1967 - »EMBA«, 1968 - »Investa«, 1968 - Gostinsko podjetje »Kavarna Evropa«, 1969 - Trgovsko podjetje »Vrhnika«, Vrhnika, 1971 - Trgovsko podjetje »Panonija«, Ptuj, 1970 - Trgovsko podjetje »Univerza!«, Idrija, 1970 - Trgovsko podjetje »Trgo-promet«, Kočevje, 1970 - Trgovsko podjetje »Nebotičnik«, Ljubljana, 1973 Podjetje Mercator je bilo do 31. oktobra 1974 ena pravna oseba s poslovnimi in obratnimi enotami, ki niso imele lastnosti pravnih oseb, pač pa so imele določena pooblastila v prometu. Leto 1974 že pomeni prelomnico v samoupravnem preoblikovanju tako organizacij oziroma poslovnih in obratnih enot, ki so sestavljale podjetje. Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje so ta Mercator poleg prej imenovanih organizacij, ki so postale tozdi, ustanovile še naslednje, organizacije: - TOZD Grosist, trgovina na debelo Ljubljana - TOZD Hladilnica Ljubljana (nastala iz poslovne enote »Sadje zelenjava Trgohlad« - TOZD TMI Ljubljana (nastala enako kot TOZD Hladilnica) - TOZD Veleblagovnica Beograd Podjetje je dobilo svojo prvo Delovno skupnost podjetja, ki pa še ni ugotavljala svobodne menjave dela. Od leta 1975 do leta 1977, ko je bil prvič uporabljen naziv SOZD Mercator, so se podjetju pridružile: - »Univerzal« Lendava, 1975 - »Jelka« Ribnica, 1975 - »Sloga« Gornja Radgona, 1975 - Skupnost TOZD »Detajl«, 1975 - »Potrošnik-lzbira« Lenart, 1975 Leto 1977 pa ni prelomno samo v smislu spremembe samoupravne organiziranosti v sozd, temveč je pomembno tudi zaradi spremembe organiziranosti dotedanjih tozdov v nove večje temeljne organizacije. Leta 1977 so nastale nove temeljne organizacije Grmada, Golovec, Dolomiti, ki so združile -regionalno, manjše organizacije. V tem letu so nastale tudi delovne organizacije, ki so na osnovi samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela ustanovile SOZD Mercator. Te organizacije so bile: - EMBA - Panonija Ptuj - Rudar Idrija - Velepreskrba Ljubljana - Univerzal Lendava - Sloga Gornja Radgona - Rožnik Ljubljana - Potrošnik Lenart Trgovinska mreža Mercatorja po občinah Iz prikaza zastopanosti Mercatorjevih trgovskih poslovalnic po občinah v SR Sloveniji in drugih reubli-kah (na strani 5) je razvidno število naših prodajaln v aprilu 1984. V sozdu je bilo v letošnjem aprilu 1198 prodajaln, ki so v 43 občinah Slovenije, 14 občinah Hrvatske, v eni v BiH in v 2 v Srbiji. Od tega je 951 klasičnih trgovin, 214 samopostrežnih in 28 blagovnic, katerih lokacija je posebej označena, in 5 discontnih trgovin. Od leta 1962, ko zaznamujemo prve pripojitve k Mercatorju, do danes je bilo zgrajenih 127 prodajaln, od tega 24 blagovnic, 78 samopostrežnih, 24 klasičnih trgovin in 1 diskonatna trgovina. V tabeli posebej prikazujemo prodajalne zgrajene od leta 1977 dalje, ko je nastal SOZD Mercator. 1962/76 1977/84 klasične trgovine 14 10 samopostrežne 48 30 blagovnice 10 14 discont - 1 skupaj 72 55 Ko se oziramo v preteklost, ugotavljamo, da je bila načrtovana politika sozda Mercator za gradnjo večjih objektov v zgoščenih naseljih povsem pravilna, saj je zaradi večjega poslovnega uspeha potrebno usposabljati in modernizirati trgovsko mrežo, kar omogoča hitrejše obračanje zalog blaga in večji promet - v interesu proizvodnje, potrošnikov in celotne družbene skupnosti. Ob perečih problemih v gospodarstvu in pomanjkanju obratnih sredstev je sodobna prodaja blaga, ki se danes naglo uveljavlja povsod po svetu, tudi pri nas pomembna. Zaostreni gospodarski pogoji pa nam ne omogočajo pospešene gradnje večjih objektov, saj finančnih sredstev ni dovolj na razpolago. Kancijan Hvastija V letu 1979 - Jelšo iz Šmarij pri Jelšah V letu 1980 - KGZ SORA Žiri V letu 1981 - M-Tehno Ljubljana - Trgoavto Koper - KZ Logatec - IGR Ograd V letu 1982 se nam je pridružila Kopitarna Sevnica in v letu 1983 Eta Kamnik. Med podatki o organizacijah ki so se združevale v Mercator, niste zasledili nekaterih imen kot Mednarodna trgovina, Ci-bes, Zaščita in drugih. Vendar so subjekt združevanja v sozde delovne organizacije, zato se v preoblikovanja teh in temeljnih organizacij nismo spuščali. - Hoteli gostinstvo Ljubljana V letu 1977 so se v SOZD združile še organizacije: - Agrokombinat Krško - Kmetijski kombinat Sevnica - Contal Ljubljana - Sadje zelenjava Ljubljana - Preskrba Krško - Slovenija sadje Ljubljana - Zarja Ormož - Splošno trgovsko podjetje Hrastnik - Gostinsko podjetje Idrija - Nanos Postojna - Konditor Ljubljana - KZ Cerknica V letu 1978 smo postali bogatejši za - Pekarno Grosuplje L Število Mercatorjevih prodajaln po občinah v Sloveniji in drugih republikah v aprilu 1984 9 BLAGOVNICI /upoatavan«v Itavilu/ Pripravlt-.KMVASTIJA S,,n>opostrežba v Metliki, odprta 7. 3. 1968 Detajl poslovalnice v Lučah v upravljanju tozda Grmada Ljubljana. Fotoarhiv centra za obveščanje Leta 1969 je Mercator postavil ob vpadnicah v mesto reklamne panoje. Takrat je vladal tudi slogan: Pri Mercatorju dobite vse! Foto: Kancijan Hvastija Samopostrežba v Zadvoru, odprta 1971. Fotoarhiv centra za obveščanje Samopostrežba Žabja vas - Novo mesto, odprta 14. 10. 1970 Pogledi Skupne zadeve - njihova ocena in razvoj Ob 35-letnici Mercatorja želimo predstaviti nekaj pogledov na stanje in razvoj zadev skupnega pomena. V ta namen smo zaprosili odgovorne delavce v Delovni skupnosti SOZD Mercator, da povedo nekaj besed s področja, za katero so odgovorni. Vabilu k sodelovanju so se odzvati: svetovalec generalnega direktorja SOZD Mercator, Mitja Ponikvar; direktorica M-Interne banke Draga Vaupotič; direktor sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov Rudi Corn in direktor komercialnega sektorja v Delovni skupnosti SOZD Mercator, Franc Prvin-šek. Vsakemu od njih smo postavili dve vprašanji Vertikalne povezave ozdov v reproverigi se v sozdu vse bolj krepijo Kakšen naj bi bil optimalen Mercatorjev »zeleni plan« in kako priti do njega? Mitja Ponikvar: Ne glede na to, da je vprašanje zastavljeno »zelenemu planu«, moram začeti pri prodajanih kapacitetah. V mislih pa imam naslednje obstoječe možnosti plasmaja: 1. preko grosistov in detajli-stov plasma v SOZD - torej interna realizacija v trgovini SOZD, 2. preko gostinsko-turistične dejavnosti v SOZD - tudi interna realizacija, * 3. preko grosistov v sozdu plasman drugim organizacijam izven sozda 4. preko zunanje trgovine v sozdu (izjemno tudi preko zunanje. trgovine izven sozda) plasman v izvoz. (Čepav postavljen pod 4. točko, izvoz ni najmanj pomemben!) Zakaj sem začel s prodajnimi možnostmi? De facto imamo trenutno okrog 1.200 prodajnih mest, na katerih se prodaja znan asortiman hrane. Ta prodajna mesta so pomemben kapital, na katerem je moč graditi tudi naš »zeleni plan«. Resda bo promet nihal glede na spreminjajoče se navade, nadalje zaradi spreminjajoče se kupne moči - tej bo potrebno prilagajati tudi izbiro blaga - vendar stoji dejstvo, da bomo hrano uživali, torej jo bomo tudi kupovali - bodisi v prodajalnah, bodisi v gostinskih lokalih. Premalo oziroma skoraj nič še nismo izkoristili možnosti plasmaja drugim ozdom v državi, čeprav zelo veliko kupujemo in bi lahko vpeljali izmenjavo blaga. Zelo pomembno je, da čim-prej in čimbolj podrobno analiziramo izvozne možnosti in postavimo svojo izvozno strategijo. Menim, da nas viški hrane v EGS in drugih velikih proizvajalkah hrane ne smejo prestrašiti, saj globalno svetu manjka hrane, mnoge države pa so dolgoročno obsojene na uvoz hrane - zlasti naftne države, s katerimi bi dejansko lahko vpeljali menjavo »hrana za nafto«. Analiza možnega plasmaja v sozdu in širše v domovini ter analiza izvoznih možnosti nam da prvo globalno orientacijo, koliko in kakšna vrsta hrane se pretaka do potrošnika. Če upoštevamo še podatke o rasti števila prebivalstva ali pa o rasti potrošnje hrane, lahko dokaj natančno opredelimo količine, ki bodo v določenem letu potrebne oziroma iskane s strani potrošnika. Poudarjam, da je dobljeni podatek o potrebnih količinah in asortimanu hrane v določenem letu zgolj globalna orientacija, ki še ne more biti osnova našemu »zelenemu planu«. Upoštevati je namreč treba značilnosti našega sozda in njegovo veliko odvisnost od nabave cele vrste življenjsko pomembnih artiklov izven našega sistema in izven republike. Čeprav neradi, se moramo soočiti z resnico, dati »strateški« artikli vlečejo in bodo vlekli še niz drugih proizvodov višje stopnje predelave, saj je razumljivo, da vsaka ozd oziroma območje želi predelati surovino in vložiti vanjo delo svojih delavcev oziroma prebivalcev. Poleg tega je treba upoštevati artikle, katerih proizvodnja je v okviru sozda ekonomsko in tehnološko nesmotrna. Iluzorno je planirati naprimer proizvodnjo oljaric, sladkorne pese, pšenice in podobnih pridelkov v obsegu, kot znašajo naše potrebe, pa čeprav bi se pokazalo, da z intenziviranjem poljedelske proizvodnje zmoremo tudi to. Ekonomika pridelave mora pripeljati do rajonizacije poljedelske proizvodnje, saj je nesmiselno, da vsi v Jugoslaviji hočemo pridelati vse, ob tem, da je že v svetu opravljena globalna delitev proizvodnje. Je pa ob tem seveda potrebno zagotoviti odprtost in enotnost jugoslovanskega tržišča, česar danes sicer.nimamo, a zato še ni rečeno, da dolgoročno ne bi mogli načrtovati popolne samooskrbe. To pa ne pomeni, da ne bomo pridelovali tudi naštetih poljščin. Seveda jih bomo, saj so sestavni del kolobarja, ki smo ga ponovno odkrili, čeprav so ga naši predniki uporabljali tisočletja. Vendar pa bo ta pri- delava v omejenem obsegu in daleč pod potrebami sestavljene organizacije. Od globalnih potrebnih količin in vrst hrane v določenem letu, za katero planiramo, bomo torej odšteli proizvode, katerih proizvodnja je tehnološko in ekonomsko nesmotrna, nadalje pretežni del »strateških« artiklov in tudi vse tisto, kar pričakujemo, da bomo prisiljeni nabaviti z njimi. Seveda odločitve 4jri navedenem »odštevanju« ne bodo lahke, potrebno bo poglobljeno delo strokovnjakov na komercialnem, proizvodnem in finančnem področju. Na podlagi tako prečiščenih potrebnih količin in asortimana se lahko lotimo načrtovanja »zelenega plana« sestavljene organizacije. Ob predpostavki, da imamo popolno evidenco zemljišč, njihove površine in kvalitete, ter ustrezne pedološke analize, lahko izračunamo proizvodne možnosti, seveda proizvodne možnosti artiklov, za katere smo se odločili, da jih bomo proizvajali, ker jih dolgoročno potrebujemo in ker je njihova proizvodnja ekonomsko in tehnološko smotrna. Ni smela trditev, da imamo za pridelavo hrane še ogromno neizkoriščenih možnosti. Že sama intenzifikacija pridelave na obstoječih površinah bi dala pomembne rezultate, mnoge površine pa je mogoče na novo aktivirati. Za slednje so seveda potrebna občutna vlaganja, zato bi bilo smotrneje trenutno zelo omejena investicijska sredstva usmeriti v posodabljanje proizvodnje na obstoječih površinah. Z zložbo zemljišč, enotnim setvenim planom, enotno tehnologijo priprave zemljišč, pravilnim gnojenjem in zaščito ter organiziranim spravilom, bi dosegli .občutno večje hektar- ske pridelke kot doslej. Na nas je, da postavimo »zeleni plan«, koliko tega bomo storili vsako leto in katerega leta bomo dosegli proizvodni optimum. Rastlinska pridelava pa je seveda le del »zelenega plana«, a vendar je osnova za ostale veje kmetijstva. Iz podatkov, koliko in katere proizvode nam bo dala optimalno obdelana zemlja, je mogoče izračunati, za koliko bomo povečali prirejo mesa in mleka, koliko bomo imeli vrtnin za nadaljnjo predelavo, ali je smotrno nadalje razvijati predelavo sadja in tako naprej. Interpretiranje kvaliteto obstoječih povezav v agroživilski dejavnosti sozda. Imate glede na ugotovitve predloge za vsebinske in formalne spremembe? Mitja Ponikvar: Agroživilska dejavnost se lahko povezuje bodisi vertikalno bodisi horizontalno. Moram reči, da na področju horizontalnih povezav nismo storili kaj dosti, kajti naših pet kmetijskih organizacij deluje vsaka na svojem področju (občini), podobno je pri obeh mesnih industrijah (v Ljubljani in Postojni), v ostalih dejavnostih pa imamo po eno organizacijo, ki sicer imajo nekatere stične točke, vendar je to premalo za konkretnejše povezovanje. Na področju horizontalnih povezav bi največ lahko storili v kmetijstvu in mesni branži. V kmetijstvu obstajajo nerealizirane ideje o povezavi obeh kombinatov v Posavju, vsaj na podorčju sadjarstva, saj sta oba kombinata pomembna proizvajalca kvalitetnega sadja in bi s skupno strokovno službo morda dosegla še večje uspehe. Skupno strokovno oziroma pospeševalno službo bi lahko oblikovala tudi oba TOK, saj področji mejita drugo na drugo. Skupno pospeševalno službo bi nadalje lahko organizirale tudi vse tri zadruge na notranj-sko-gorenjskem področju, saj so si jarav tako sosede; kmetijski proizvajalci, člani posameznih zadrug, živijo in delajo drug ob drugem, prav gotovo pa se srečujejo tudi pospeševalci. Seveda ne morem trditi, da ni nikakršnih povezav, saj so med- Nadaljevanje na 7. strani Kmetijstvo Kmetijsko dejavnost v Mercatorju opravljajo: mercator-agrokombinat KRŠKO, Krško TOZD Sadjarstvo Krško TOZD Poljedelstvo, meso, Kostanjevica TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve, Krško MERCATOR-KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, Sevnica TOZD Proizvodnja Sevnica TOK Kooperacija Sevnica MERCATOR-KMETIJSKA zadruga CERKNICA, Cerknica MERCATOR-KMETIJSKO gozdarska zadruga SORA, Žiri MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC, Logatec Skupne kmetijske površine v družbeni lasti ter v lasti združenih kmetov in kooperantov Mercatorja obsegajo 55.800 hektarjev, od tega obsegajo: j njive, hektarjev 14.500 sadovnjaki, hektarjev 1.200 vinogradi, hektarjev 1.600 travniki in pašniki, hektarjev 38.500 Mercatorje med največjimi pridelovalci kakovostnega sadja v Sloveniji, vinogradništvo in vinarstvo pa i slovita predvsem po cvičku. Letna proizvodnja pomembnejših proizvodov v Mercatorju (1982) znaša: ^ teleta in goveji pitanci, glav 9.0$ prašiči, glav 65$ mleko, litrov 12,000.0$ sadje, ton lO.SOjj grozdje, ton________________55$ vrtnine, ton________________25$ hmelj, ton___________________\ Celotni prihodek kmetijstva v Mercatorju v letu 1983 je bil 3.266,943.962 dinarjev. V dejavnosti kmetijstva v Merctorju združuje delo 700 delavcev in 2.500 združenih kmetov in prav toliko kmetov kooperantov. Pogledi Skupne zadeve - njihova ocena in razvoj Nadaljevanje s 6. strani sebojna obveščanja in posvetovanja vsakodnevna praksa zlasti vodilnih in strokovnih delavcev vseh treh zadrug. Tudi v mesni branži obstaja oerealizirana zamisel o povezavi obeh tovarn mesnih izdelkov, s čimer bi lahko dosegli enotnejši nastop tako do dobaviteljev surovin kot do kupcev proizvodov. Ob tem je vendarle tre-ba poudariti, da je bila izpeljana delitev proizvodnega asortima-na, ki se tudi dosledno spoštuje. Do določene mere pa sodelovanje obeh tovarn vendarle poteka, saj sta obe soudeleženi v vlaganjih sozda v živinorejsko Proizvodnjo. Morda bo to sode-tevanje sčasoma preraslo tudi v ®irše sodelovanje na tehnološkem, komercialnem in drugih Področjih. če na področju horizontalnega povezovanja agroživilske Proizvodnje nismo storili veliko, Pa prav gotovo drži, da smo več dosegli pri vertikalnem povezovanju organizacij, ki tvorijo reprodukcijsko verigo. Z vse bolj kvalitetnim planiranem reprodukcijskih potreb teed seboj soodvisnih organizacij in z medsebojno pogojeno dobavo repromateriala za do-dsvijeno blago Še te povezave v?e bolj krepijo. Največ tovrst-,n|b povezav je med kmetijskimi lri mesno-predelovalnimi org-daizacijami, v letu 1983 pa čvrstejša povezava pričenja tudi na Področju pridelave pšenice in Pekarske industrije. Dobro je tudi sodelovanje pridelovalcev vrtnin s predelovalno industrijo. Mnogo pa bo še potrebno teriti, da se ag roži vi Iška dejavnost v sozdu čvrsteje poveže s tegovino, čeprav opisovanje to-rstnih povezav pravzaprav ne “Odi v ta odgovor, moram ven-darle poudariti, da smo se vsi .kopaj odločili, da bomo krepili n povečevali nekatere vrste drojzvodnje, sedaj pa odjem Proizvodov ne teče, kot bi motel. ^Gliko dohodka še uide *aradi lastnih Pomanjkljivosti Nesporno dejstvo je, da je ZHaV~ in^titut internih bank v druženem delu zagotovil samoupravno nadzorovanje in snierjanje finančnih tokov .• notraj, pa tudi izven asociaci-Združenega dela. Če odmike zakonske možnosti oziro-,. a vsebino poslov ter nalog, ki n internim bankam dopušča . ponodaja - v katero smer naj , se krepile interne banke in l^po naj bi interne banke, kon-. ®tno pa sozdova interna banjih še okrepila in stimulirala 2ančno povezovanje združena dela? Draga Vaupotič: V skladu z bonskimi opredelitvami so in-./Oe banke samoupravne orga-r).pcijske oblike za obvladovali = tokov finančnih sredstev de-cev v temeljnih in drugih or-združenega dela. be« sprejetjem teh zakonskih n. sedil je bilo prav obvladova-o?i tokov finančnih sredstev jem0™3 9osPodarienje z denar-j 11 delavcev eno najbolj odtu-do\J° Področij dela. V delu oz-bie 36 to izražal° z odloča-dip™.0 sredstvih tozdov na poba nač'n> na drugi strani d mnogih ozdih z veliko raz-$tev •enostt° družbenih sred-bpo "il Z zadrževanjem njihove rade oziroma gosodarje- njem zgolj v tozdih. Vse to je v pogojih izredno velike moči poslovnih bank pogosto vodilo do takih gibanj finančnih sredstev, ki niso bila usklajena s potrebami gospodarstva. Ti razlogi so nam v Mercatorju narekovali, da poiščemo organizacijsko obliko, ki bi nam omogočila racionalnejše gospodarjenje s finančnimi sredstvi, skupno usklajeno planiranje, združevanje in uporabljanje sredstev, da bi dosegli boljše učinke ter zmanjšali odvisnost od temeljnih bank pri financiranju enostavne in razširjene reprodukcije. V tako velikem sistemu, kot je Mercator, je to mogoče speljati le skozi inštitut interne banke. V Mercatorjevi interni banki smo se odločili za naslednja načela poslovanja: zagotoviti optimalne koncentracije finančnih sredstev ob zagotovitvi odločilne vloge članic pri upravljanju z njimi, racionalne koncentracije ' finančnih opravil, stalne likvidnosti, učinkovite cirkulacije finančnih sredstev, varnosti naložb, načelo strokovnosti in kreativnosti. Pri tem velja opozoriti, da samo ime »interna banka« pove, da ne gre za pravo banko, pač pa za specializirano organizacijo finančnega poslovanja na IV. ZADEVE SKUPNEGA POMENA IN KOORDINACIJA DELOVNEGA PROCESA 12. člen Udeleženke sporazuma bodo za dosego ciljev, zaradi katerih se združujejo, opravljale skupaj naslednje zadeve: 1. skupno planiranje, 2. skupno določanje in izvajanje poslovne politike, 3. skupno uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem sredstev, 4. skupno opravljanje bančno kreditnih poslov, 5. skupno zunanje trgovinsko dejavnost, 6. skupno in enotno elektronsko obdelavo podatkov. Izvleček iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, ki je bii sprejet 29. 3. 1977, njegove spremembe pa dve leti pozneje z veljavnostjo 6.4.1979 ravni delovne ali sestavljene organizacije združenega dela in s koncentracijo finančnih sredstev in finančnih opravil ter z učinkovito cirkulacijo združenih sredstev zagotavlja vsem svojim članom uspešnejše gospodarjenje s finančnimi sredstvi. To pa pomeni, da je združevanje sredstev in usmerjanje sredstev mogoče le znotraj članstva interne banke in da je to razširjeno le še na osebke, ki so povezani s članicami interne banke v proizvodnem, prometnem in dohodkovnem procesu. Glede na vaše vprašanje menim, da zakonskih možnosti ni moč odmisliti, ker se nam zakonske določbe vsak čas postavljajo kot ovire, čeprav moram omeniti, da smo predstavniki interne banke in Združenja bank Jugoslavije po dolgih in težkih naporih v dobrih štirih letih uspeli spremeniti zakonodajo prav na področju internega bančništva, tako da imamo danes možnosti dokaj uspešno poslovati na področjih.financiranja in združevanja sredstev. Kar zadeva vsebino poslovanja naše interne banke menim, da novih poslov ne bomo uvajali, saj opravljamo prav vse posle, ki nam jih zakon dovoljuje: razen združevanja deviznih sredstev, za kar pa se največji ustvarjalci deviznih sredstev ne navdušujejo. Mislim pa, da je skrajni čas, da začnemo z akcijami za izboljšanje kvalitete dela na področju finančnega poslovanja, kar ne velja seveda le za delovno skupnost Mercator Interne banke, pač pa predvsem za same članice Mercator-lnterne banke: da preverimo oziroma utrdimo tisto, za kar smo se dogovorili. Da sem konkretna; da vidimo, zakaj so še vedno na žiro računih tozdov ogromne vsote denarnih sredstev ob hkratni veliki zadolženosti pri Mercator-lnterni banki, zakaj se pri poslovnih bankah ne izkoriščajo vse možnosti za najemanje cenejših posojil in primarne emisije, zakaj padajo koeficienti obračanja bodisi zalog kakor tudi obratnih sredstev, zakaj so čeki po tekočih računih občanov vnovčeni šele 8., 10. dan ali celo kasneje itd. Če vse te denarje seštejemo in izračunamo letne 30% obresti, bomo ugotovili, da smo ogromno dohodka zaradi svojih lastnih pomanjkljivosti namenili za obresti, namesto za ohranjanje svoje vsaj enostavne reprodukcije. V gospodarskih okoliščinah v kakršnih smo, dobiva Mercator - interna banka 1981 - din 1982 - din 1983 - din obresti na dane kredite 44,673.000 146,198.000 444,356.550 nadomestila za bančne storitve 10,184.000 17,114.000 23,554.591 ostali prihodki 1,397.000 1,977.000 obresti za prejete kredite 36,552.000 132,774.000 394,512.579 materialni stroški ina amortizacija 1,939.000 3,687.000 5,475.668 ostali odhodki 7,717.000 11,895.000 18,564.325 skupni dohodek 10,046.000 16,933.000 49,358.572 aktiva - pasiva 686.070.000 3,185.660.000 5,641.855.758 uicomouvanjc 5>Kupnm razvojnin programov je Mercator v letu 1983 združil 332.000.000 dinarjev, vrednost vseh naložb v letu 1983, kjer so bila udeležena združena sredstva, pa je znašala 1.368.000.000 dinarjev. V obdobju 1977-1982 je Mercator združil skupaj 879,000.000 dinarjev za investicije v skupni vrednosti 3.708,000.000 dinarjev. lil. CIUI ZDRUŽEVANJA 10. člen Delavci temeljnih organizacij združujejo svoje delo in sredstva v okviru SOZD, da bi z združenim delom in združenimi sredstvi dosegli naslednje smotre: - hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov ter krepitev materialne osnove združenega dela; - združevanje temeljnih organizacij, ki so med seboj povezane s proizvodnjo, predelavo ter prometom blaga široke proizvodnje in storitev; - skupen in usklajen razvoj temeljnih organizacij; - večjo delitev dela in specializacijo v pridelavi hrane, predelavi živil in v prometu z živili ter drugega blaga in storitev, da se doseže čimboljša preskrba delovnih ljudi in občanov z osnovnimi živili in drugimi življenjskimi potrebščinami ter z blagom za široko potrošnjo. - povečanje izvoza v vseh panogah dejavnosti, za katere je SOZD registrirana; - razvijanje skupnega in lastnega raziskovalnega dela, tehnologije, skupne in enotne mehanografske obdelave podatkov proizvodnih in storitvenih procesov ter hkrati s tem tudi delovnih pogojev; - povečanje proizvodnje in prometa, produktivnosti dela ter s tem povečanje dohodka združenih temeljnih organizacij; - razvijanje odnosov pri pridobivanju dohodka na podlagi ustvarjenega prihodka oziroma ustvarjenega dohodka; - dolgoročno povezovanje in združevanje dela ter sredstev s proizvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi na osnovi medsebojnega usklajevanja razvoja in poslo- vanja temeljne organizacije pri opravljanju prometa trajno sodelujejo; - enotno in skladno načrtovanje kadrovske politike; - skupne ukrepe za izboljšanje družbenega in osebnega standarda delavcev; - razvijanje solidarnosti in krepitev socialne varnosti delavcev; - zagotovitev sodelovanja in povezovanja s krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in organizacijami potrošnikov; - razvijanje in krepitev samozaščite s skupno dogovorjenimi in usklajenimi ukrepi in akcijami ter - druge skupne smotre, ki so v interesu tako delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, kakor tudi delovnih ljudi in občanov, za čimboljšo preskrbo s prometom blaga in storitev v okviru SOZD. 11. člen Odnosi med temeljnimi in delovnimi organizacijami v sestavi SOZD pri uresničevanju skupnih ciljev so zasnovani na medsebojnem spoštovanju pravic in obveznosti, uveljavljanju in izvajanju samoupravnih, razvojnih in drugih skupnih interesov ter upoštevanju neodtujljivih in drugih ustavnih pravic delavcev. Podpisnice s tem sprejmejo načela, da organizacija združenega dela, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti in obveznosti po tem samoupravnem sporazumu, ne more istočasno izkoristiti prednosti, ki jih omogoča uporaba določil samoupravnega sporazuma. Izvleček iz Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, ki je bil sprejet 29. 3. 1977, njegove spremembe pa marca 1979, z veljavnostjo 6. aprila 1979. sposobnost za ustrezno dobro finančno gospodarjenje svoj pravi pomen. Seveda ob tem ne smemo pozabiti, da je finančno gospodarjenje neločljiv sestavni del celotnega procesa gospodarjenja v družbeni reprodukciji in da seveda samo z njim ni mogoče ničesar bistveno spremeniti, če istočasno nismo ustrezno sposobni in dejavni na drugih področjih gospodarjenja. Ob tej priliki velja ponovno naglasiti vprašanje počasnega širjenja poslovanja hranilne službe Mercator-lnterne banke, saj smo konec marca imeli komaj 2000 varčevalcev, kar predstavlja komaj 15% vseh delavcev iz Mercatorja. Tu nas čaka še ogromno in zamudno delo. Problem ni v tem, da delavci ne bi želeli imeti svojih prihrankov v Interni banki, pač pa je problem v organiziranju samih izplačilnih mest in propagandnih akcij, saj še danes marsikateri delavec ne ve, po koliko se obrestujejo sredstva pri Mercatorjevi interni banki in po koliko pri poslovnih bankah. Kar zadeva širjenje obstoječe dejavnosti, imamo na področju hranilne službe res še ogromne naloge, ki jih bo treba večji del realizirati še v letošnjem letu. Za spremljanje finančnih tokov, predvsem pa učinkovito reagiranje na rezultate sprejetih poslovnih odločitev ali sprejeto poslovno politiko je potreben poslovno informacijski sistem. Prav tako je za informiranost delavcev o delu in^ terne banke potrebna določena stopnja informacij o uresničevanju poslovne politike. Kakšen poslovno informacijski sistem oziroma kako si zamišljate višjo stopnjo obdelave finančnih podatkov? Draga Vaupotič: Nesporno je, da na informatiki nismo naredili kaj dosti, predvsem ne na tekočem sprotnem informiranju in pa tudi ne na informiranju širšega kroga delavcev. Poslovno informacijski sistem za spremljanje finančnih tokov naj bi prišel z večjim obsegom dnevnih informacij delovati najkasneje s 1 /1 1985 za kar smo že skupaj z AOP v Delovni skupnosti SOZD pripravili ustrezen program. Nadaljevanje tega je razširitev kroga, ki naj prejema informacije, bodisi dnevne bodisi tedenske, poročila o poslovanju Mercator-lnterne banke, itd. kar naj bi tozdi že sedaj posredovali delavcem; prav tako je potrebna večja prisotnost naših novinarjev na organih upravljanja Mercator-lnterne banke, da bi lahko tudi skozi časopis, ki ga bere 13.000 delavcev, uveljavili večjo informiranost širokega kroga delavcev. , Računalničarji v sozdu pri določanju ciljev obdelav povsem osamljeni Če odmislite težave, ki so povezane z opremo in drugimi pogoji, ki objektivno omogočajo razvoj računalniške obdelave poslovnih podatkov - predstavite razvoj in cilje kompleksnega poslovno informacijskega sistema, ki bo temeljil na računalniški obdelavi podat- Nadaljevanje na 8. strani Pogledi Skupne zadeve - njihova ocena in razvoj Nadaljevanje s 7. strani kov in ki bo obenem omogočal načrtovanje in konkretno oblikovanje poslovnih odločitev? Rudi Corn: Ob nakupu nove računalniške opreme v letu 1979 smo si računalničarji v sozdu Mercator zastavili cilje, ki naj bi jih uresničili v obdobju srednjeročnega plana do 1985. leta. V prvi vrsti smo upoštevali sestavljenost in dejavnosti sozda Mercator, med katerimi predstavljajo glavni delež notranja grosistična in detajlistična trgovina. Cilji poslovno informativnega sistema, ki naj bi omogočal načrtovanje in oblikovanje poslovnih odločitev, so: - prenos blagovnega (skladiščnega) poslovanja za vse naše grosistične organizacije, - obračun osebnih dohodkov za vse delavce v sozdu Mercator, - evidenca finančne nabave in prodaje blaga v sozdu Mercator, - evidenca količinske nabave blaga v sozdu Me> cator, - plačilni promet Mercator-Interne banke, - finančno poslovanje posameznih ozdov, - evidenca osnovnih sredstev v sozdu Mercator. Najprej bi rad pojasnil, kaj sploh razumemo pod imenom informacijski sistem in kaj smo od zastavljenih ciljev že uresničili: Pojem informacijski sistem, ki se danes sliši vsepovsod, je zelo širok. Sigurno pa je sestavljen iz posameznih drobnih informacij, ki so povezane v celoto. Informacija je lahko namenjena širokemu ali ozkemu krogu delavcev, lahko pa tudi posamezniku. Pomembno je predvsem to, da se prebere, analizira in na njeni osnovi odloča. Če se tako ne dela, je informacija zelo draga in jo nima smisla posredovati, nasprotno pa je lahko zelo koristna in učinkovita. Težimo k temu, da bi bila informacija v prvi fazi naših obdelav posredovana širokemu krogu delavcev, ki naj bi jim olajšala delo na primer pri prodaji blaga v poslovalnicah, pri naročanju blaga v komercialnih oddelkih, v računovodstvih, pri skladiščnem poslovanju itd. V teh dejavnostih je vključen najširši krog delavcev, ki uporabljajo informacije (poslovodje, referenti, likvidatorji, skladiščniki). Poslovodje dobijo danes z blagom izračunano maloprodajno ceno in ga lahko takoj prodajajo. Ni jim treba izračunavati cene ali iskati informacije o ceni od služb, ki so za to zadolžene. Nabavni referenti v ozdih imajo danes dnevni pregled nad zalogami posameznih artiklov, kar jim omogoča pravočasno in pravilno naročanje blaga pri dobaviteljih. Prodajnim referentom evidenca zalog omogoča, da pišejo »polna« naročila. V računovodstvih plačujejo in knjižijo zbirne račune, kar pomeni veliko skrajšanje delovnih postopkov. Po kakšni poti doseči cilje? Rudi Corn: Cilji prve faze ustvarjanja informacij so doseženi. Danes računalniški centri v sozdu Mercator posredujejo maloprodajne cene v vse poslovalnice Mercatorja, prav tako je postavljena blagovna evidenca v vseh grosističnih skladiščih. Cilj druge faze je premikanje in zajemanje podatkov po vseh fazah poslovnega sistema za oblikovanje in posredovanje informacij ožjemu krogu delavcev. Tu mislim predvsem na vodilne delavce v ozdu in na vodilne delavce v sozdu Mercator. Če so prve informacije imele namen razbremeniti delo in skrajšati delovne postopke, je cilj drugih informacij predvsem v njihovi analizi in zaključkih oziroma poslovnih odločitvah. Delno smo dosegli že tudi te cilje, vendar že takoj na začetku opažamo, da so te informacije »težje«. Potrebno jih je brati, analizirati in ukrepati. Medtem ko so informacije iz prve faze delavci osvojili, jez informacijami druge faze nasprotno. Informacije iz druge faze, ki jih že posredujemo: - rezultati periodičnih in zaključnih računov vseh ozdov v Mercatorju, - količinski pregled nabave blaga v vseh grosističnih ozdih, - finančni pregled nabave blaga v sozdu Mercator, - finančni pregled prodaje blaga v sozdu Mercator, - plačilni promet v Mercator-Interni banki Cilj vsake informacije je v tem, da se uporabi, ker je v tem primeru poceni, nasprotno pa je danes zelo zelo draga. Seveda pa je koristna le, če je točna in posredovana ob pravem času. Lahko povemo, da smo dosegli tudi ti dve kakovosti. Žal smo. pri določanju ciljev računalniških obdelav zelo osamljeni, saj razen posameznih ozdovskih želja nimamo sodelavcev izven računalniških centrov, s katerimi bi skupno opredelili želje in potrebe po informacijah. To sodelovanje pa si želimo, oziroma mislimo, da je nujno, saj uporabniki informacij nismo delavci iz AOP. Računalničarji se zavedamo, da smo eden izmed sedmih stebrov sozda Mercator, ki postaja vse trdnejši. (V tej številki dajemo pregled ozdov, ki obdelujejo podatke v računalniških centrih sozda). Trgovske organizacije pod pritiski sovlagajo sredstva pod bistveno slabšimi pogoji, kot jih pridobivajo pri svojih bankah Zagotavljanje blagovnih fondov, predvsem pomembnih za oskrbo prebivalstva z blagom življenjskega pomena ima dva vidika: finančnega in komercialnega. Ocenite obe strani uresničevanja »zelenega plana«, ki ga Mercator pomaga uresničevati skozi sovlaganje sredstev. Franc Prvinšek: V sedanjih tržnih pogojih, ko povpraševanje po blagu, zlasti po proizvodih osnovne preskrbe potrošnikov, močno presega razpoložljivo ponudbo tega blaga, je vključevanje trgovine oziroma organizacij osnovne preskrbe v zagotavljanju blagovnih fondov izredno zahtevna naloga tako s poslovnega kot finančnega vidika. V danih tržnih razmerah seveda trgovina nastopa kot partner v podrejenem položaju, saj ponudniki konjunkturnega blaga na trgu skozi omejeno ponudbo diktirajo komercialne in finančne pogoje nakupa tega blaga. V opravljanju svoje osnovne funkcije, preskrbe prebivalstva, se mora naša organizacija kot največji nosilec preskrbe trga v Sloveniji vključevati v dolgoročno zagotavljanje blagovnih fondov skozi sovlaganje v povečanje kmetijskih površin in predelovalnih kapacitet, skozi financiranje proizvodnje osnovnih kmetijskih pridelkov (pšenica, koruza, sladkorna pesa, ipd.), z združevanjem deviz za zagotavljanje potrebnih re-promaterialov iz uvoza za organiziranje te proizvodnje in skozi poslovne povezave sodeluje tudi v drugih oblikah povezovanja kmetijske proizvodnje in trgovine za zagotovitev potrebnih blagovnih fondov. Ne glede na to, da gledamo z dohodkovnega vidika, trgovina v sednjih pogojih na trgu za take oblike poslovnega sodelovanja ni ekonomsko stimulirana in poslovno zainteresirana. Sovlaganje v povečanje pridelovalnih kmetijskih površin (npr. SIRMIUM, 2.000 ha) sicer za našo organizacijo pomeni obliko dolgoročnega zagotavljanja deficitarnih blagovnih fondov, vendar, žal, v samoupravnih sporazumih ne moremo tudi dolgoročno opredeliti ugodnejših ekonomskih pogojev, ki bi jih morali kot sovlagatelj uživati pri realizaciji proizvodov iz sovlaganja v odnosu na tržne pogoje iz kupoprodajnih odnosov z drugimi poslovnimi partnerji. Kljub vloženim sredstvom v kmetijske površine in skupno organiziranje proizvodnje, investitorji pri dobavah blaga zahtevajo izdobavo blaga po veljavnih tržnih cenah in v danih tržnih pogojih ni mogoče dogovoriti delitev dohodka v skladu z vloženim delom in sredstvi in nam oblika sovlaganja zagotavlja le dolgoročno potrebne količine blaga, vendar po veljavnih tržnih pogojih. Zaradi velikega pritiska na blagovne fonde s strani kupcev, kmetijski proizvajalci vztrajajo in uspevajo v svojih stališčih, da trgovske organizacije sovlagajo finančna sredstva pod bistveno slabšimi pogoji, kot jih pridobivajo pri svojih poslovnih bankah, kar seveda še poslabšuje ekonomski položaj trgovine. S podobnimi težavami se srečujemo tudi pri financiranju tekoče proizvodnje oziroma financiranju naročene proizvod- nje v posameznem poslovnem letu. V samoupravnih sporazumih o sovlaganju smo sicer opredelili sofinanciranje tekoče proizvodnje v skladu s pogoji kreditno monetarne politike za tekoče leto, vendar proizvajalci blaga često zahtevajo od svojih sovlagateljev dvakratno financiranje proizvodnje, in sicer preko svoje poslovne banke koriščenje reeskontnih kreditov za organiziranje naročene proizvodnje in od svojih sovlagateljev še dodatna finančna sredstva za nakup teh proizvodov oh sklenitvi letne pogodbe, in sicer v obliki avansov in drugih predplačil. Ne glede na neenakopraven položaj naše organizacije v so-vlagateljskem odnosu na kmetijske proizvajalce zlasti v drugih reublikah in ne glede na dohodkovno nemotiviranost v sedanjem času za taka vlaganja' pa se moramo v sedanjih razmerah pomanjkanja blaga kot največja organizacija osnovne preskrbe v Sloveniji še nadalj® prizadevati za take oblike povečanja pridobivanja hrane in 5 tem doseči ravnotežje med blagovnimi in kupnimi fondi, kat bo omogočilo trajno in boljč° preskrbo naših potrošnikov in normalne ekonomske odnose med našo organizacijo in naši' mi poslovnimi partnerji. Interpretirajte vlogo »skupn* komerciale« (nabave in prodaje) tako glede uresničevanja skupno dogovorjenih nače (vsebovanih v samoupravni!’ splošnih aktih, ki zadevajo ko' mercialno področje) in disper' zijo istovrstnih služb v tozdih m delovnih organizacijah. Ali lah' ko med organizacijo izvajanja komercialne funkcije v sozd in podobnimi asociacijami sodobnimi prijemi na podrocj organizacije komercialne funk' cije potegnete paralelo? Zaradi pomanjkanja daea sogovornik ni uspel odgovor1'^ Bralcem se opravičujemo M upamo, da bomo njegov vor ali pa malo širše razmič') i nje objavili v eni od prihodnj številk glasila. Pripravila: Vesna Bleivveis Uporabniki storitev v računalniških centrih sozda Mercator Zgodovinski posnetek izpred 11 let, ko je na dvorišče zapeljal tovor z NCR. Foto arhiv centra za obveščanje BLAGOVNO POSLOVANJE M - Velepreskrba TOZD Grosist TOZD Standard TOZD Trgopromet TOZD TMI M - Nanos TOZD Grosist TOZD Preskrba M - Izbira Panonija TOZD Veleprodaja M - Rudar TOZD Preskrba M - Mednarodna trgovina TOZD Steklo M - Konditor M-Eta M - Tehna TOZD Investa OBRAČUN OD M - Velepreskrba TOZD Grosist TOZD TMI M - Rožnik TOZD Grmada TOZD Dolomiti TOZD Golovec TOZD Preskrba TOZD Gradišče Delovna skupnost M - Mednarodna trgovina TOZD Steklo M - Agrokombinat TOZD Kooperacija TOZD Kmetijstvo - trgovina TOZD Sadjarstvo - poljedelstvo TOZD Meso Delovna skupnost M - Tehna TOZD Investa TOZD Cibes TOZD Spectrum Delovna skupnost M - Hoteli gostinstvo TOZD Ajdovščina TOZD Hotel Mantova M - STP Hrastnik M - Kopitarna Sevnica M - Konditor M - Izbira Panonija TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja Delovna skupnost M - Zarja Ormož M - Interna banka M - Delovna skupnost SOZD EVIDENCA SALDAKONTOV M - Nanos TOZD Grosist TOZD Izbira TOZD Preskrba TOZD Sadje Koper TOZD Indus TOZD Trgovina M - Velepreskrba TOZD Grosist M - Izbira Panonija TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja Delovna skupnost M - Zarja Ormož EVIDENCA OSNOVNIH SREDSTEV M - Rožnik TOZD Golovec TOZD Grmada M - Hoteli gostinstvo TOZD Hotel Mantova TOZD Ajdovščina M - Mednarodna trgovina TOZD Steklo M - Konditor M - STP Hrastnik M - Interna banka M - Delovna skupnost SOZD M - Velepreskrba TOZD Standard M - Izbira Panonija TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Zaščita Delovna skupnost M - Zarja Ormož HRANILNE VLOGE M - Agrokombinat HKS M - Interna banka vključeni ozdi: Delovna skupnost SOZD M - Rožnik TOZD Dolomiti TOZD Golovec TOZD Grmada M - Mednarodna trgovina TOZD Steklo TOZD Slovenija sadje zunanja trgovina TOZD Slovenija sadje predelava Bohova TOZD Maloobmejni prom-M - Velepreskrba TOZD Grosist TOZD TMI TOZD Hladilnica TOZD Trgopromet M - STP Hrastnik M - Sadje zelenjava M - Emba M - Zarja Ormož M - Preskrba Krško M - Hoteli gostinstvo TOZD Hotel Mantova Vukadin Nedeljkovič Delo in razvoj Delovne skupnosti v sozdu Mercator Delovna skupnost v SOZD Mercator je bila ustanovljena leta 1977, hkrati ob sklenitvi samoupravnega sporazuma o družitvi v SOZD Mercator od strani takratnih članic spora-2uma, ki je bil sprejet na referendumu 29. 3.1977. Delovna skupnost je bila ustanovljena z nalogo, da opravlja administrativna, strokovna in pomožna dela, ki so potrebna za Uresničevanje zadev skupnega pomena in koordinira delovni proces pri opravljanju zadev skupnega pomena čla-oic SOZD Mercator. Medsebojni odnosi, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti na eni strani ln delavcev v TOZD in DO-uporabnikov storitev delovne skup-nosti na drugi strani so urejeni s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela, ki je bil sprejet na referendumu v vseh JOZD in DO v decembru 1980. teta Organiziranost delovne skupnosti in njeni cilji pri organiziranju delovne skupnosti je bil prvi cilj, da stro-K°vne službe opravljajo vsa de-'s za zadeve skupnega pomena J-lanic v sestavu SOZD Merca-t°r. Izoblikovana je bila samoupravna organiziranost, pri če-Pier so bili ustanovljeni sektorji, službe in oddelki, v letu 1980 je Pila v delovni skupnosti izpelja-a naslednja organiziranost: t- komercialni sektor 2. studio za ekonomsko pro-Pa9ando 3- razvojno planski sektor 4- računovodstvo delovne kupnosti 5- sektor za AOP 6- splošni sektor center za obveščanje 8- pravna služba rej^' tajništvo generalnega di- Drugi cilj, ki ga zasleduje or-?ahiziranost delovne skupnosti doseči kvaliteto dela s čim 2. organiziral se je sektor za investicijski inženiring v delovni skupnosti, za strokovno pomoč udeleženkam sporazuma o združitvi v SOZD, ki financirajo svoje investicije iz združenih sredstev članic sozda; 3. prvotno oblikovani splošni sektorje razdeljen na več služb, glede na specijalnost nalog; 4. opravljen je prenos del in nalog z delovne skupnosti v delovno skupnost Mercator-lnter-ne banke z namenom, da se doseže večja strokovnost in komplementarnost delovnih nalog, delavci pa naj se približajo viru podatkov in delajo v okolju tekočih dogajanj in nastajajočih potreb v temeljnih in delovnih organizacijah. Gibanje števila izvajalcev del in nalog Obveznosti med delavci delovne skupnosti in uporabniki Za nemoteno in tekoče delo delovne skupnosti so se uporabniki storitev obvezali, da bodo nudili delovni skupnosti podatke, dokumente in druga gradiva, potrebna za pravočasno in redno opravljanje nalog, določenih z letnim planskim aktom delovne skupnosti. Vsa leta poteka delo v delovnif skupnosti nemoteno in uporabniki redno izvršujejo omenjeno obveznost. 1980 1981 1982 1983 Komercialni sektor Razvojno planski sektor -■ Sektor za AOP ' 4- Center za obveščanje Splošna služba Pravna služba Tajništvo generalnega dir. Računovodstvo Studio za EP ^Jnvesticijski inženiring ^UPAJ 20 9 40 7 19 2 6 12 9 20 10 38 5 21 3 6 11 9 7 20 9 25 5 20 4 6 9 8 7 20 8 25 5 21 4 6 9 8 7 124 130 I ar>jšim številom delavcev -palcev del in nalog. I Tretji cilj, ki ga zasleduje de-£.Vr|a skupnost SOZD, je upo-g6vati prakso in spreminjati or-JJhizacijo delovne skupnosti z *fhenom, da se delavci delov-c skupnosti čim bolj približajo D'°viti problematiki v tozd in in izvajati spremembe glede ji naloge in cilje v letnih planih n|c sozda. Za dosGcjanj© tocja ^ Speljane naslednje spre-"Srnbe. b!?*reniembe> prilagojene amebam 1. dei ločena so dela in naloge j-^vcev za koordinacijo v de-zunanje trgovine in u-^istva in sprejeti delavci z %'2no strokovno kvalifika- Delovna skupnost pa se je po drugi strani obvezala za vsako polletno obdobje pripraviti poročilo o realizaciji medsebojnih Nadaljevanje na 10. strani ^J: .. ,,, Mtrcatorjtva upravna zgradba v kareju, k! ga z vhodnih strani tvorijo ulice Emonska, Bivša Jelačinov a vila. Fotoarhlv. Aškerčeva In Kardeljeva. Največji dobavitelji Mercatorja Promet največjih notranjih dobaviteljev v sozdu Naziv ozda Sadež ozda Promet 1. M - VELEPRESKRBA, TODZ GOSIST LJUBLJANA 3.921.298.934 2. M - MIP, TOZD VELEPRODAJA PTUJ 1.698.359.157 3. M - VELEPRESKRBA, TOZD TMI LJUBLJANA 1.290.141.504 4. M - NANONS, TOZD GROSIST POSTOJNA 1.244.862.557 5. M - MT, TOZD SLOVENIJA SADJE ZT LJUBLJANA 710.567.895 6. M-IZBIRA PANONIJA PTUJ 560.042.243 7.M-EMBA LJUBLJANA 521.856.913 8. M - SADJE ZELENJAVA LJUBLJANA 488.418.944 9. M - RUDAR, TOZD PRESKRBA IDRIJA 327.646.936 10. M - VELEPRESKRBA, TOZD STANDARD NOVO MESTO 140.722.052 11. M - ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK 134.961.084 12. M - NANOS, TOZD TMI POSTOJNA 130.630.872 13. M - MT, TOZD SLOVENIJA SADJE BO HOČE PRI MARIBORU 124.884.872 14. M - VELEPRESKRBA, TOZD KOČEVJE . 105.608.752 TRGOPROM. Promet z največjimi zunanjimi ozdi - dobavitelji Naziv ozda Sedež ozda Promet 1. ZAVOD SRS ZA REZERVE LJUBLJANA 771.728.008 2. KIT, LJ. MLEKARNE, TOZD MARKETING LJUBLJANA 639.479.112 3. PIVOVARNA UNION, TOZD DISTRIB. LJUBLJANA 467.470.175 4. KOVINOTEHNA, TOZD VELEPRODAJA CELJE 448.682.826 5. UNILES LESNINA, TOZD NT. LJUBLJANA 396.685.173 6. ŠIPAD SARAJEVO 349.112.819 7. HP DROGA, TOZD BLAGOVNI PROMET PORTOROŽ 346.706.302 8. TOBAČNA TOVARNA, TOZD TOBAK LJUBLJANA 322.477.332 9. MERX TKANINA CELJE 313.872.899 10. RADENSKA, TOZD MINERALNA VODA RADENCI 297.254.465 11. HP KOLINSKA, TOZD TOVAR. HRANIL LJUBLJANA 294.769.534 12. PERUTNINA, TOZD COMMERCE PTUJ 292.808.587 13. NEOPLANTA, TOZD PROIZVODNJA NOVI SAD 261.585.528 14. ABC POMURKA POTROŠNIK MURSKA SOBOTA 246.434.292 15. HELIOS, TOZD OUARNA DOMŽALE 242.587.238 16. PETROL LJUBLJANA 239.245.505 17. KIT. U. MLEKARNE, TOZD MLEKARNA LJUBLJANA 234.900.009 18. MERKUR VELEPRODAJA KRANJ 231.264.183 19. PODRAVKA-TRGOVINA KOPRIVNICA 224.477.062 20. ZVIJEZDA, TOZD TOV. OUA SLOVENSKA BISTRICA 211.036.901 Nekdanje skladišče tozda Grosist v Ljubljani za Tobačno tovarno. Promet z največjimi dobavitelji - republikami Republika Eksterni promet % 1. Slovenija 20.925.531.061 67,7 2. Hrvaška 4.772.119.041 15,4 3. Vojvodina 1.695.984.427 5,4 4. BIH 1.322.704.879 4,2 5. Srbija 1.019.867.931 3,3 6. Kosovo 571.344.728 1,8 7. Makedonija 539.220.014 1,7 8. Črna gora 27.385.237 0,0 Nadaljevanje z Istrani planskih obveznosti. Tudi delovna skupnost vsa leta redno in pravočasno pripravi in daje temeljnim in delovnim organizacijam v obravnavo svoje poročilo. Načini pridobivanja prihodka Delovna skupnost pridobiva celoten prihodek na podlagi ovrednotenih delovnih nalog po organizacijskih delovnih enotah, prikazanih v letnem planskem aktu, ki je sestavni del letnega planskega akta SOZD Mercator. Večletna praksa je utrdila in opravičila način pridobivanja prihodka v naslednjih oblikah: 1. Ciste skupne službe se financirajo preko prispevne stopnje od dohodka; 2. komercialni sektor se financira z uporabo prispevne stopnje od razlike v ceni, dosežene med članicami sozda Mercator; 3. sektor za AOP, studio za EP in sektor za investicijski inženiring se financirajo preko zaračunavanja svojih storitev. Obveznosti uporabnikov storitev, ki izvirajo iz naslova plačila za storitve, se redno poravnavajo. Delovna skupnost vsa leta nima težav pri ugotavljanju in delitvi prihodka in dohodka. Uporabniki storitev zagotavljajo delovni skupnosti delovna sredstva, s katerimi upravljajo oni, dodeljena pa so delovni skupnosti v uporabo. Po stanju na dan 31. 12. 1983 znaša nabavna vredost vseh delovnih sredstev v uporabi v delovni skupnosti 254,599.155,72 din, sedanja vrednost pa znaša 114,136.523,06 din. Največja vrednost je v upravnih poslopjih, najpomembnejša vrednost pa je v računalnikih, pri čemer se ta vrednost iz leta v leto zvišuje. To dejstvo ima dve ugodni posledici: a) za nabavo nove opreme se koristi lastna amortizacija, manj pa se koristijo združena sredstva in b) dosega se večja zanesljivost pri planiranju razširjene reprodukcije oziroma širjenje materialne osnove dela. Še so skupni interesi, ki so za zdaj zunaj obveznosti Udeleženke sporazuma pri izvrševanju zadev skupnega pomena oziroma pri prizadevanju za doseganje ciljev združevanja različno koristijo storitve delovne skupnosti. Lahko bi trdili, da je v obojestransko zadovoljstvo doseženo izvrševanje zadev skupnega pomena pri skupnem planiranju, izvajanju poslovne politike - razen celostne podobe (image SOZD Mercator) -skupnem uresničevanju razvoj- nih investicij, skupnem opravljanju bančno kreditnih poslov in skupni zunanji trgovini, manj pa ta trditev velja za skupno in enotno elektronsko obdelavo podatkov in, kot je omenjeno, pri celostni podobi Mercatorja-oboje pretežno po krivdi uporabnikov storitev. Seveda se ne more izogniti krivdi za ti dve zadevi tudi delovna skupnost, vendar je ta krivda z njihove strani močnejša. Večja pa je krivda delovne skupnosti pri pomanjkanju večje iniciative za doseganje tistih ciljev, ki niso proglašeni za zadeve skupnega pomena, pa vendar obstaja močan skupni interes, kot so to enotno in skladno načrtovanje kadrovske politike, skupni ukrepi za izboljšanje družbenega in osebnega standarda delavca in določanje skupnih meril po delitvi dohodka za osebne dohodke. Delovna skupnost ima tudi nalogo pomagati pri delovanju delegatskega sistema, funkcioniranju DRO in delovanju sistema obveščanja. Tudi pri teh nalogah se lahko postavi trditev, da je doseženo obojestransko zadovoljstvo, kar zadeva organizacijska vprašanja, ne drži pa ta trditev za kvaliteto in vsebino dela v sistemu in organizacijah. Tu nas čakajo novi napori in prizadevanja v pogledu dograjevanja sistema, usposabljanja vsakega posameznika in nenehne krepitve zavesti delavcev, ki je predpogoj funkcioniranja sistema. Šestletno obdobje je kratko, pa vendar dovolj dolgo za zbiranje izkušenj in pravih metod dela. Delavci v delovni skupnosti se zavedajo, da se naloge morajo opravljati z večjo strokovnostjo in da uporabniki pričakujejo od delovne skupnosti večjo produktivnost. Nadejamo se, da bomo ob naslednjem jubileju sozda Mercator ugotavljali še večje obojestranske uspehe. Vodja Delovne skupnosti SOZD: Vukadin Nedeljkovič Promet z največjimi dobavitelji - sozdi Naziv sozda Sedež Prom®1 1. SOZD MERCATOR LJUBLJANA 12.447.818.29« 2. SOZD KIT LJUBLJANA 1.500.922.103 3. SOZD HP LJUBLJANA 959.405.85« 4. DO ŽITO LJUBLJANA 927.623.49« 5. SOZD ABC POMURKA MURSKA SOBOTA 919.818.06« 6. SOZDVIPA AJDOVŠČINA 725.763.97« 7. SOZD TIMA MARIBOR 719.836.85« 8. SOZDUNILES LJUBLJANA 611.656.243 9. SOZD EMONA LJUBLJANA 582.049.501 10. SOZD SLOVIN LJUBLJANA 457.011.11« 11. SOZD MERK CELJE 434.160.78« 12. SOZD SLOVENIJALES LJUBLJANA 311.865.053 13. SOZD Tl MAV SEŽANA 311.664.092 14. PIK SIRMIUM SREMSKA MITROVIČA 255.156.982 15. SOZD HMEZAD ŽALEC 254.750.19« 16. AIKSENTA SENTA 246.915.19« 17. SOZD GORENJE TITOVO VELENJE 242.794.331 18. SOZD SLOVENIJAAVTO LJUBLJANA 163.710.66' 19. SOZDAGROS SUBOTICA 146.644.32« 20. SOZD AGROCOOP NOVI SAD 134.146.24« 21. AIK AGROUNIVERZAL KANJIŽA 85.866.993 22. SOZD UPI SARAJEVO 45.788.824 23. SOZD AIPK BOSANSKA KRAJINA BANJA LUKA 19.588.20« Najštevilčnejši shod vsega Mercatorja so vsakoletne športne igre delavcev in kmetov sozda, ki se Jih udeleži preko 1500 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh ozdov Iz Slo*?ji' In drugih republik. Vsakokrat Je gostitelj druga članica sozda v svojem domačem kraju. Igre organizira odbor na ravni sozda - KORŠ iz namensko združenih sredstev * centra za obveščanje. I t \ f r t 3 r n S k n t< z P Š s« je Anica Bajec: »Ne zdi se mi prav, da samo nekateri plačujemo tako visoko ceno za uspeh Mercatorja« V kolektiv Mercatorja sem prišla štiri mesece po njegovi ustanovitvi. Ministrstvo za trgovino in preskrbo me je po končani šoli razporedilo na dejo v trgovsko podjetje z živili »Živila«, ki je imelo svoj sedež na Titovi 31, v objektu nekdanjega trgovca Verliča na Bavarskem dvoru. Podjetju smo po približno štirih letih nadeli novo ime Mercator. Opravljala sem administrativna dela. Takrat je bilo v kolekti- vu približno 40 ljudi, polovica v skladišču, ostali pa smo delali v komerciali, računovodstvu in splošni službi. Naša dejavnost je bila trgovina na veliko s prehrambenim ^lagom. Kadar je bilo veliko de-'9 v skladišču, smo se ga lotili W vsi po vrsti. Razkladali smo blago, ga pakirali, prebirali in Podobno. Blago je bilo večino-hja v rinfuzi. Edina embalaža so bili sodi, vreče in kovinske škat-'e, ki so jih morali kupci dosledno vračati. Osnovna sredstva Sfho imeli skromna. Naš vozni Park je na začetku sestavljal le 6n samcat vojaški 5-tonski kamion. Blago je prihajalo po že-'6znici. Z železniške postaje do našega skladišča smo ga prevalil s konjsko vprego. Delo smo z veseljem opravlja-'■ tudi popoldne,_ seveda pa brez plačila nadur. Živeli smo za ''plektiv in tudi družabno življe-nia je bilo povezano s kolektivni, ker tedaj ni bilo nikakršnih Možnosti za razvedrilo. V kolektivu sem res že dolgo c9sa, vendar se nisem pri delu Pikoli dolgočasila. Opravljala Vrn različna dela in naloge in to P1' je dajalo poleta in vztrajala Sem v tem kolektivu. Bila sem Vrninistratorka, fakturistka, vo-aJa embalažnega oddelka, ko-PVrcialni referent, zadnja leta-P? opravljam dela in naloge vo-11® prodajnega oddelka. Pri de-u sem vedno kaj novega spoz-nia in si tako nabirala izkušnje a različnih področij. Vmes sem Pravila šolanje na srednji ko-IVrcialni šoli in potem končala Stu£'kova 1 ■ telefon 062/772-701 JJ4D Veleprodaja, 62250 Ptuj, Tn>£'kova 1 ■ telefon 062/772-701 telo, 2aš4'ta, 62325 Kidričevo, 'ton 062/796-160 Mercator-JELŠA, 63240 Šmarje pri Jelšah 118, telefon 063/821-141 Mercator-KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA, 61380 Cerknica, Cesta 4. maja 50, telefon 061 /791 -008 Mercator-KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC, 61370 Logatec, Tovarniška cesta 3, telefon 061/741-511 Merctor-KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, 68290 Sevnica, Glavni trg 41, telefon 068/81-141 TOZD Proizvodnja, 68290 Sevnica, Glavni trg 41, telefon 068/81-141 TOZD Trgovina, 68290 Sevnica, Glavni trg 41, telefon 068/81 -113 TOZD Klavnica, 68290 Sevnica, Glavni trg 41, telefon 068/81-207 TOK Kooperacija, 68290 Sevnica, Glavni trg 41, telefon 068/81-173 Mercator-KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SORA, 64226 Žiri, Stara vas 14, telefon 064/69-340 Mercator-KONDITOR, 61000 Ljubljana, Oražnova 12, telefon 061/213-495 Mercator-KOPITARNA SEVNICA, 68290 Sevnica, Prvomajska 8, telefon 068/81-160 Mercator-MEDNARODNA TRGOVINA, 61000 Ljubljana, Titova 66, telefon 061/310-688 TOZD Slovenija-Sadje - zunanja trgovina, 61000 Ljubljana, Titova 66, telefon 061/310-688 TOZD Maloobmejni promet, Vrtojba, 65290 Šempeter pri Gorici, telefon 065/32-732 TOZD Slovenija-Sadje - predelava sadja Bohova, 62311 Hoče pri Mariboru, telefon 062/61-321 TOZD Slovenija-Sadje-hladilnica Zalog, 61260 Ljubljana Polje, Hladilniška 38, telefon 061 /48-151 TOZD Contal, 61000 Ljubljana, Titova 66, telefon 061 /348-441 TOZD Steklo, 61000 Ljubljana, Titova 66, telefon 061/321-847 Mercator-NANOS POSTOJNA, 66230 Postojna, Tržaška cesta 59, telefon 067/21 -441 TOZD Izbira, 66230 Ppstojna, Tržaška c. 59, telefon 067/21 -441 TOZD Preskrba, 66320 Portorož, Lucija-Seča, telefon 066/75-053 TOZD Industrijsko blago, 66000 Koper, Vojkovo nabrežje 12, telefon 066/26-691 TOZD Opskrba, 51306 Čabar, Ivana Gorana Kovačiča 5, telefon 051 /821 -055 TOZD Sadje-Koper, 66271 Dekani, telefon 066/54-190 TOZD Tovarna mesnih izdelkov, 66230 Postojna, Ulica Luke Čeč 2, telefon 067/23-581 TOZD Trgovina Rakek, 61381 Rakek, Trg padlih borcev 2/a, telefon 061 -796-010 TOZD Grosist, 66230 Postojna, Tržaška cesta 59, telefon 067/21-441 Mercator-OGRAD,62270 Ormož, Kolodvorska 7, telefon 062/701 -211 Mercator-PEKARNA GROSUPLJE, 61290 Grosuplje, Gasilska 2, telefon 061/772-422 Mercator-POTROŠNIK, 62230 Lenart v Slovenskih goricah, Trg padlih borcev 15, telefon 062/74-257 Mercator-PRESKRBA, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 47, telefon 068/71-185 Mercator-ROŽNIK, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3, telefon 061/221-037 TOZD Dolomiti, 61000 Ljubljana, Tržaška 37/b, telefon 061/261-937 TOZD Golovec, 61000 Ljubljana, Resljeva 22, telefon 061/323-761 TOZD Grmada, 61000 Ljubjana, Vojkova 45, telefon 061/342-687 TOZD Metlika, 68330 Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 57, telefon 068/58-160 TOZD Gradišče, 68210 Trebnje, Golijev trg 11, telefon 068/44-007 TOZD Preskrba, 64290 Tržič, Trg svobode 27, telefon 064/50-393 TOZD Jelka, 61310 Ribnica, Šeškova 52, telefon 061 /861 -128 TOZD Veleblagovnica Beograd, 11070 Novi Beograd, Palmira Togliattia 7, telefon 011 /693-122 Mercator-RUDAR, 65280 Idrija, Staneta Rozmana 1, telefon 065/71-028 TOZD Univerza!, 65280 Idrija, Ljubljanska cesta 5, telefon 065/71 -028 TOZD Preskrba, 65281 Spodnja Idrija, Mokraškavas, telefon 065/71-043 TOZD Javornik, 65280 Idrija, Staneta Rozmana 35, telefon 065/71-028 Mercator-SADJE ZELENJAVA, 61000 Ljubjana, Poljanska 46/a, telefon 061/310-744 Mercator-SLOGA, 69250 Gornja Radgona, Partizanska 12/a, telefon 069/74-074 Mercator-STP HRASTNIK, 61430 Hrastnik, Trg F. Kozarja 1, telefon 061/814-784 Mercator-TEHNA, 61000 Ljubljana, Gosposvetska 10, telefon 061/315-155 TOZD Cibes, 61000 Ljubljana, Rojčeva 16, telefon 061/443-225 TOZD Investa, 61000 Ljubljana, Ciril Metodov trg 1, telefon 061 /312-233 na Bavarski dvor po blago. Bil je to čas, ko nismo imeli kaj prodajati, saj si še nismo opomogli od vojne. Čas je prinesel svoje in tudi pri nas so začele rasti samopostrežne trgovine. Teh trgovin ne maram. Zato sem ostala zvesta klasični trgovini. Tu si v neposrednem stiku s strankami, poznaš jih kot svoj žep. Ljubezniv stik prodajalca s stranko, njegova želja, da ji ustreže, naredita trgovino in potrošnika. Če tega ni, bo tudi še tako dobro založena trgovina samevala. Zaradi ljubezni do trgovskega poklica sem vztrajala. V eni poslovalnici kar 23 let. Navežeš se na sodelavce, na stranke in potem ni več nobene želje, da bi zamenjal firmo. O današnjem Mercatorju razmišljam sama pri sebi nekako takole: veliki smo -med sabo se ne poznamo niti v temeljni organizaciji - kako deluje pravzaprav stroj, ki poganja ta sistem, da se usklajujemo, dogovarjamo in na koncu tisto za kar se dogovorimo tudi uresničimo? Že v družini se včasih težko sporazumemo, kako potem v Merctorjevi družini obvladujemo vse interese in da se navsezadnje skozi to kaže en sam Mercator, ki ga poznajo potrošniki? Včasih smo se med seboj res bolje poznali' - posamezniki s posameznikom, danes pa smo stopljeni v velik Mercator in nikogar več ne zanima naprej. Meni je dovolj, če slišim potrošnika »Z Mercatorjem sem zadovoljen«. Dovolj, da sem zadovoljna sama in da sem prepričana, da ni zadovoljen samo z menoj temveč z vsemi trgovci Mercatorja.« S sodelavci tozda Dolomiti oz. delovne skupnosti M.-Interne banke se je pogovarjala Vesna Bleivveis Sodelavce iz tozda Golovec je obiska! in to zapisal Mile Bitenc V kolektivu tozda Grosist se je s sodelavkama pogovarjala in to zapisala Nada Rihtar TOZD Spectrum, 61000 Ljubljana, Celovška 275, telefon 061/572-124 Mercator-TRGOAVTO KOPER, 66000 Koper, Repičeva6, telefon 066/25-271 TOZD Trgovina na debelo, 66000 Koper, Cesta JLA 25-A, telefon 066/25-271 TOZD Trgovina na drobno, 66000 Koper, Cesta JLA-25, telefon 066/25-271 TOZD Servis, 66000 Koper, Istrska cesta 12, telefon 066/22-771 TOZD Servis Zastava, 66320 Portorož, Obala 9, telefon 066/76-489 Mercator-UNIVERZAL, 69220 Lendava, Partizanska 22, telefon 069/75-110 Mercator-VELEPRESKRBA, 61000 Ljubljana, Beethovnova 9, telefon 061/210-332 TOZD Hladilnica, 61000 Ljubljana, Mesarska 6, telefon 061/316-095 TOZD Grosist, 61000 Ljubljana, Slovenčeva 25, telefon 061/348-722 TOZD Tovarna mesnih izdelkov, 61000 Ljubljana, Mesarska 1, telefon 061/316-366 TOZD Standard, 68000 Novo mesto, Glavni trg 3, telefon 068/21-410 TOZD Trgopromet, 61330 Kočevje, Ljubljanska c. 18, telefon 061 /851 -459 Mercator-ZARJA, 62270 Ormož, Kerenčičev trg 4, telefon 062/701-052 Delovna skupnost SOZD Mercator, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3, telefon 061/218-522 Mercator-INTERNA BANKA, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3, telefon 061/221-072 Smo dali času preveč časa? Poslovni rezultati so tema, ki izzove različne odzive. Od molka do gostobesednosti, ki je pogojena z neznankami v pogojih gospodarjenja v tekočem letu. Kvalitativen premik v strokovnem pristopu k analiziranju poslovnih rezultatov je omogočil širše primerjave rezultatov poslovanja sozda med sozdu sorodnimi organizacijami in gospodarstvom SR Slovenije. Primerjave niso v naš prid. Žal nihče od referentov na poslovodnem svetu ni podal ocene doseženega v primerjavi s planom, predvsem pa globalne ocene s planom za leto 1983 načrtovane politike, razen morda na področju »notranjih rezerv« kot sta zaposlovanje in obratovalni čas ter zaloge v trgovini. Investicije kot da jih ni. Včeraj, danes ali jutri bi morali, moramo ali bomo morali na ugotovljeno dejansko stanje odgovoriti z ukrepi tudi lastne ekonomske politike. Predsednik KPO M-Nanosa Anton Černe je v svojem videnju oziroma oceni poslovnih rezultatov izhajal predvsem iz različnosti položaja posameznih dejavnosti v obstoječih gospodarskih razmerah. Iz te različnosti bi morali izhajati tudi diferencirani ekonomski ukrepi v sozdu. Dejansko stanje, še bolj pa pričakovane zaostritve, terjajo radikalne ukrepe tako na področju organiziranosti sozda in preoblikovanju medsebojnih odnosov na posameznih področjih, kot so investicijska politika, politika osebnih dohodkov, solidarnost. Pri spreminjanju obstoječega, oblikovanja ukrepov tekoče ekonomske politike, s katerimi bi preventivno ali pa vsaj blažilno delovali na siceršnje pogoje gospodarjenja, bi se morala pokazati kreativna moč in sposobnost članov poslovodnega sveta, oziroma tega organa kot celote. Dolgotrajno polemiziranje o upravičenosti posameznih ukrepov, ki naj zadevajo od politike M-ln-terne banke do politike delitve sredstev za osebne dohodke, je odveč. Ukrepati je potrebno takoj in poslovodni svet je dolžan sprejeti zavezujoče sklepe, ne pa ostati zgolj pri formalnih ocenah in ugibanju, ali so poslovni rezultati dobri, slabi in glede na dane razmere oboje tudi relativno. Tudi iz besede ostalih udeležencev razprave je bilo moč razbrati potrebo po preoblikovanju nekaterih zadev, kajti vse bolj postaja očitno dejstvo, da so plani ob bliskovitem spreminjanju pogojev gospodarjenja, ki jih predvsem za trgovino določa velika administracija, papir zaradi papirja oziroma vzorci brez vrednosti. Tudi nič kaj obetavne napovedi z meteorološkimi besedami »trajno oblačno sa me-stimičnim razvedravanjem i mo-gučim pljuskovima, pračenim grmljavinom trajno privreme-nog značaja« nam torej narekujejo to, kar se danes dogovorimo za jutri, in bi morali storiti že včeraj. Vaša banka - naša interna banka Res se čudno sliši, vendar poslovne banke dvigajo preplah na račun internih bank. Združeno delo je pričelo samoupravno obvladovati finančne tokove in v mejah zakonskih pooblastil preko svojih internih bank učinkoviteje gospodariti s svojimi sredstvi. V ta sredstva štejejo tudi hranilne vloge njegovih delavcev, to pa je kar precejšen potencial, ki odteka iz poslovnih bank, čeprav istočasno pomeni tudi dnevno vključen likvidnostni potencial teh bank. Interne banke vse po vrsti z ugodnejšimi obrestnimi merami na hranilne vloge stimulirajo varčevanje svojih članov, zato je interes delavcev za tovrstno varčevanje velik. Povsem normalno je torej, da je prišel na to tudi odmev poslovnih bank, ki zahtevajo, da se politika obrestnih mer v teh bankah in v internih bankah izenači. Vse lepo in prav, če bi bile poslovne banke samoupravni inštitut združenega dela, ne pa pogosto nekaj nad njim oziroma izven njega. Zatorej naj še naprej ostane in postane naš skupni cilj: z varčevanjem pri Mercatorjevi Interni banki pomagajmo sebi in ozdu. Če tega še niste storili - storite to raje danes kot jutri. Zahtevajte informacije, povabite predstavnike interne banke, da vam razlože, kaj in kako, da bo vaša banka - naša banka. Nov model združevanja Na poslovodnem svetu sta bili podani informaciji o dveh razgovorih o združitvi v SOZD. Medtem ko je združitev TDO »Modna hiša« v fazi priprave elaborata o združitvi, se bodo o združitvi sozdov KIT in Mercator Ljubljana šele začeli preliminarni razgovori. Gre za zanimiv projekt združitve dveh sestavljenih organizacij, s katero naj bi dosegli tako teritorialno kot reprodukcijsko zaokroženost v nov, ekonomsko močnejši sistem. Uresničitev tega projekta terja skrajno pretehtane in gospodarsko motivirane oblike povezovanja na različnih ravneh in v regijah, čvrsto pa mora sloneti na spoštovanju že uveljavljenih in dokazanih kvalitet enega in drugega sistema. Strešna konstrukcija na novi Konditorjevl tovarni. Upravičeni do solidarnostnih sredstev Vesna Bleivveis Dati - s premislekom Ljubljana, 9. april 1984 - seja odbora za ugotavljanje upravičenosti do koriščenja solidarnostnih sredstev skupne porabe. Upravičeno vseh 10 organizacij - vendar s premislekom za vnaprej. Zaostreni pogoji gospodarjenja, bi lahko na splošno ocenili, so botrovali poslovnim rezultatom organizacij, ki so zaprosile za koriščenje solidarnostno združenih sredstev skupne porabe za regres za letni dopust in prehrano med delom. Čeprav je bila to tudi kohstitutivna seja odbora (vodi ga Anton Malnar, M-Velepreskrba, TOZD Grosist), se je morala ukvarjati tudi z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo vsebino medsebojne solidarnosti. Nekajkratna zahteva po spremembi pravilnika o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe, žal, ni realizirana. Sprememba pa je bila zahtevana predvsem zaradi opredeljevanja meril oziroma usklajevanja meril za konkretne zneske za posamezne vrste regresa z družbeno dogovorjenimi merili oziroma zahteva, da oblikujemo lastna merila in opredelimo solidarnost tudi na podlagi drugih meril in ne samo poslovnih rezultatov. Odbor je obravnaval 10 vlog članic sozda in ugotovil, da sedem organizacij v celoti izpolnjuje kriterije za koriščenje solidarnostnih sredstev skupne po- rabe. Za tri pa je ugotovil, da glede povprečnih osebnih dohodkov izplačanih na delavca v letu 1983 presegajo kriterij pravilnika, ki določa, da morajo biti le ti nižji od povprečnih osebnih dohodkov, izplačanih na delavca v sozdu v devetih mesecih istega leta. Prav obravnavanje teh organizacij je odbor pripeljalo do spoznanja, da je treba pravilnik ali približati življenju in se spopasti z neprijetnim ugotavljanjem vzrokov objektivne ali subjektivne narave za poslovne rezultate, ali pa le formalno ugotavljati v skladu s črko pravilnika upravičenost oziroma neupravičenost. Še ostrejše gospodarske razmere bodo nedvomno pripeljale še večje število organizacij v položaj, ko se bo morala izkazati medsebojna solidarnost. Vendar, ali bo solidarnost upravičena tudi v tistih primerih, ko bodo razlogi za slabe poslovne rezultate očitno na strani organizacije, torej subjektivne narave, ali pa celo posledica izmikanja pri uresničevanju skupno dogovorjene politike in uresničevanja preventivnih ukrepov, s ka- terimi naj bi odstranjevali moL nje v poslovanju. Japonski pre' govor pravi: »Lačnemu ne da) ribe, nauči ga ribo ujeti«. Ta refc bo moral slej ko prej postati v0' dilo tudi za presojo meje, do kj® in kdaj solidarnost. Po sklepu odbora naj bi pt®' jele solidarnostna sredstva na' slednje organizacije: M-Nanos, TOZDIndus 1,152.000 di® TOZD Trgovina Rakek 1,055.800 di® M-Rožnik, TOZD Preskrba 1,130.000di® TOZD Gradišče 630.200 di® M-HG TOZD Jelka 837.600 di® TOZD Sremič 798.000 di® M-Rudar, TOZD Univerzal 729.600 di® TOZD Preskrba 272.400 di® M-AK, TOZD Vinogradništvo-kleti 447.400 di® M-OGRAD 1,637.000 di® Vsem organizacijam bo izpl®' čan regres za letni dopust v viš1' ni 5.000 din brutto na zaposl®' nega in 1.100 din na delavk mesečno za regres za prehra®0 med delovnim časom. Skup®0 bo potrebno za solidarnost®0 namene združiti 8,69 milijo®0 din in jih nakazati na poseb®0 račun sredstev skupne porab0 na ravni sestavljene organiza®1' je. Združena sredstva se daj®)0 upravičenkam v obliki dveletn®' ga kredita z 12% obrest®0 mero. Na strani obeh, tako tistep0, ki daje, kot tistega, ki dobi pa j0^ da čimprej najdeta take oblik0 medsebojnega gospodarske^0 usposabljanja, da kredit za sol1' darnost ne bo več najlažja p^' po kateri bomo ugotavljali, e smo uresničevali del nač®^ enakega družbenoekonomsk®' ga položaja delavcev v sozd®: Res je to mnogo težja in b® naporna tura, vendar je njen c” tako bleščeč in pošten, da se) splača začeti. 2. seja koordinacijskega odbora sindikata - 17. 4. 1984 Vesna Bleivveis Pogoji poslovanja in osebni dohodki Pogoji poslovanja v trgovini in osebni dohodki njenih delavcev so bili osrednja tema razprave, ki se je razvila ob obravnavanju poslovnih rezultatov sozda za leto 1983 -Organizirano povezovanje z delom republiških odborov sindikata posameznih dejavnosti - Soglasje k imenovanju odgovornega urednika in članov novega uredniškega odbora glasila Mercator. Čeprav je opozarjanje delavcev trgovine na položaj te dejavnosti v gospodarskem sistemu in na ukrepe tekoče eko- Predlaganl za člane uredniškega odbora pa: 1. Kristina Antolič, MIP 2. Marko Bokal, Delovna skupnost SOZD (nov član) 3. Mile Dolenc, M-Vele-preskrba, TOZD Grosist (nov član) 4. Meta Malus, M-Medna-rodna trgovina TOZD Con-tal (nova članica) 5. Sergej Paternost, M-Nanos 6. Ljuba Sukovič, M-Vele-preskrba, TOZD Standard (nova članica) 7. Mirko Vaupotič, M-Sa-dje zelenjava nomske politike že našlo mesto tudi pred najvišjimi organi, odmeva z ukrepi, ki bi olajšali že bo lahko iskala in izkoristila kadrovsko osiromašena trgovina. To so osnovne ugotovitve članov koordinacijskega odbora sindikata sozda. Na prejšnji, konstitutivni seji je odbor sprejel sklep, da bodo posamezni člani povezovalci med koordinacijskim odborom sindikata sozda in republiškimi odbori sindikata posameznih dejavnosti, ki sodijo v sozd Mercator, poročali o dogajanjih ter usmeritvah, sprejetih na teh organih. Koordinacijski odbor je soglašal s predlogom, da se za odgovornega urednika glasila »Mercator« ponovno imenuje Jaro Novak, vodja centra za obveščanje v delovni skupnosti SOZD. Koordinacijski odbor je na pobudo konference sindikata delovne organizacije Hoteli gostinstvo sprejel priporočilo, da osnovne organizacije sindikata, ki napotujejo svoje člane na klimatsko zdravljenje ali druge oblike uresničevanja preventiv- Za povezovanje med posameznimi republiškimi odbori in KOS-om so odgovorni: - za RO sindikata delavcev trgovine Jože Knavs -predsednik iz M-Rožnika, - za RO sindikata kmetijstva in agrožlvllske industrije Zvone Puppls - iz KZ Logatec, - za RO sindikata delav-’ cev gostinstva in turizma Janez Meglen - iz M-Hoteli gostinstvo, - za RO sindikata storitvenih dejavnosti Josip Kovačič - iz M-Tehne, - za povezovanje z občinskim svetom ZSS v domicilni občini sozda, Ljubljana Vlč-Rudnlk, prav tako predsednik. nega zdravstva in socialne politike, te člane napotijo v Mercatorjev hotel Bor na črnem vrhu nad Idrijo. Vse organizacije bodo prejele posebno obvestilo. Oprostite, tole je nastalo, ko sem upošteval naše vloženo delo, objektivne pogoje, delovne razmere... tako težak položaj, ni. Slabitev ekonomske moči trgovine in ^enakopraven položaj te delavnosti med ostalimi vejami Sospodarstva navajata trgov-®kega delavca k razmišljanju, -a bi tudi za ceno slabše oskrbe a ponudbe ter kakovosti svojih toritev opustil prodajo blaga, 1 prinaša izgubo. Zahteva Po povečanju storilnosti v trgo-'ni ho spričo takega razmišlja-. Ja, spričo padanja kupne moči hkrati vse manjšega deleža ^adomestil za stroške poslova-J®. ostala neuresničena in se niK 2aradi nespodbudnih oseb-v | dohodkov vse bolj oddalje-!a od delavcev. Neobjektivno “'f'10 trditi, da v trgovini ni več lo tranjih rezerv (obračanje za-9. obratovalni čas, smotrno bi r?s,°vanje itd.), prav tako pa Dl|o neobjektivno trditi, da jih Evidenca nasprotnikov evidence Kot je bilo omenjeno v prejšnji številki »Mercatorja«, žal, tudi januarja in februarja ni bilo manj nerednosti pri poročanju o realizaciji plana ZT 1984. V nadaljevanju posredujemo pregled OZD, ki niso dostavile poročil za ta dva meseca: OZD Ni poročila za januar februar M-Trgoavto Koper • • M-KGZ Sora Žiri • • M-KZ Logatec • • M-KZ Cerknica • • M-Hoteli gostinstvo • M-AK Krško • M-Univerzal, Lendava • M-Tehna • M-Konditor • M-Ograd, Ormož • • Poročilo je treba poslati tudi za mesece, v katerih ni bilo nobenega zunanjetrgovinskega prometa. Če jih ni, ni mogoče ugotoviti, ali ni bilo prometa ali pa gre le za izostanek poročila. Vse kazalce v pregledih je treba obračunati po tečaju 1 US$ = 124,80 din Ljubljana, dne 18. 4. 1984 Samoupravna delavska kontrola na ravni sozda Vesna Bleivveis Vprašanje: vsebina dela 1. seja odbora samoupravne delavske kontrole sozda -10. 4. 1984 je odprla vprašanje: kako do vsebine dela tega organa? Prerez uresničevanja določb samoupravnih splošnih aktov, uresničevanja planskih aktov in ocenjevanja dela Delovne skupnosti SOZD so bile teme, ki jih je obravnaval odbor na konstitutivni seji. Soglasno je bilo sklenjeno, da odbor delavske kontrole vodi Simon Lojk, M-Tehna, TOZD Ci-bes, njegov namestnik pa je Franc Čašarek iz M-Rožnika, TOZD Jelka. Tako delavci strokovnih služb Delovne skupnosti sozda kot tudi člani odbora so glasno razmišljali, kako od formalnega in forumskega dela (organ zaradi organa) preiti k vsebini. Vsi so se namreč zavedali, da obreav-navanje zadev zaradi obravnavanja, nima nobenega pomena. Istočasno pa so ob temah, ki bi bile lahko predmet obravnavanja ugotavljali, da je treba za tako opredeljevanje zagotoviti tako kontinuiteto kot pravočasnost informacij in ne le kampanjsko ugotavljati pojave. Zagotovila o informiranosti so člani odbora samoupravne delavske kointrole res prejeli, vendar to še ni pravi odgovor na vprašanje: kje sta mesto in vloga organa samoupravne delavske kontrole sozda tudi v primerih, ko še ni potrebno gasiti. Morda je del odgovora na to vprašanje tudi v sklepni oceni oziroma zaključku, ki ga je od- Vprašanje: vsebina dela. Fdtoarhlv centra za obveščanje bor samoupravne delavske kontrole sprejel na svoji prvi seji: »sprejemajo se ocene uresničevanja samoupravnih splošnih in planskih aktov sozda z naslednjimi ugotovitvami: »Pri uresničevanju navedenih aktov kljub zadovoljivi ravni njihovega uresničevanja še vedno obstajajo odprti problemi, kot so: delitev dela med posameznimi dejavnostmi in organizacijami; koordinacija posameznih vsebinskih in formalnih postopkov na področju uresničevanja delegatskega sistema tako znotraj kot izven sozda; zavestno ograjevanje nekaterih članic sozda do uresničevanja zadev skupnega pomena, opredeljenih s samoupravnim sporazumom o združitvi v sozd in drugimi splošnimi akti. Odbor delavske kontrole dalje ugotavlja, da bi morali prav znotraj delegatsko sestavljenih organov aktivneje in učinkoviteje zagotavljati pretok informacij z vseh nivojev in tako prispevati k širšim in morda tudi objektiv-nejšim ocenam, predvsem na tistih področjih, ki zadevajo vzpostavljanje čistih medsebojnih odnosov, pa najsi gre za poslovne, samoupravne in v končni fazi tudi za solidarnostne zadeve. V ta namen je potrebno poleg odgovornega ravnanja tako poslovodnih delavcev v temeljnih in delovnih organizacijah ter njihovih samoupravnih organih in organih družbenopolitičnih organizacij zahtevati tudi aktivnejšo vlogo edine družbenopolitične organizacije na ravni sozda, t. j. sindikata. Le z učinkovitim ter usklajenim delovanjem in sodelovanjem med delegatsko sestavljenimi organi in prej navedenimi bo mogoče doseči tolikšno medsebojno usklajenost interesov, da bo moč izpeljati načrtovane smernice razvoja in tako dati tudi vsebino in konkretno akcijo za »sedem stebrov sozda.« V uresničevanju kvalitete odnosov, ki bodo nastajali v uresničevanju najzahtevnejših preoblikovanj, povezanih tako s planskimi in drugimi dokumenti, bo organ samoupravne delavske kontrole sozda iskal namen, vsebino in odgovornost za svoje delo.« Uz 35-godišnjicu Mercatora za naše radnike sa srpskohrvatskog područja Ko sa tim stvarima pokušava da manevri še - taj gubi Objavljujemo skračeni prevod intervjua što ga je generalni direktor SOUR Miran Goslar dao uredniku »Mercatora«. ,.. Kad bi našoj ekonomskoj politici uspelo da ostvari tržišnu ekonomiju i delovanje ekonomskih zakonitosti, tada bi i naši, a i uspesi drugih, bili neporedivo veči nego do sada. Ovo naročite važi za trgovino i agrokompleks koji su bili pod udarom politike ograničevanja zbog čega, naravno, nismo bili u mogučnosti da razvijemo poslovanje u onoj meri u kojoj bi ga razvili da su uslovi bili normalni. Ustvari, samo jedno je osnovno načelo, koje me vodi i na kome sve počiva: maksimalna unutrašnja čvrstina i povezanost članova SOUR. Sve ostalo je izvedeno iz tog osnovnog načela. Članovi SOUR morajo .da osete pripadnost zajednici odnosno unu-trašnju koheziju u vlastitom poslovanju. Prečesto to nerado priznajemo, a mnogi to ne znaju pravilno da iskoriste za unapre-djivanje vlastitog razvoja. Rožnato je da smo svi zaje-dno, u procesu našeg poslovanja i samupravnog odlučivanja,^ postavili sedamstubova na koji-' ma bezuslovno insistiramo. Označili smo ih kao zajedničke po-slove, a ko na njima i sa njima pokušava da manevriše ili da se iz njih izvlači - taj gubi, obično zbog pogrešnog predvidjanja, a i zbog toga što želi da sačuva vlastitu veličinu i izolovanost, bez obzira što to ni po koju ceno neče da prizna. Naš ekonomski sistem, nažalost, nedo-voljno kažnjava takvo ponašanje. Uzevši u obzir i spoljašnje uticaje na trgovinu, koji su enormno jaki, naročito ističemo uticaj naorganizovanost-jasno je da ima još uvek mnogo nedoslednosti i kompromisa u našoj organizaciji, a sa tim i neracionalnosti. Naša opravdana kritika uslova koji su nam nametnuti spolja, na taj način se kompen-zuje sa neracionalnostima iznu-tra. To je žalosna realnost koju je veoma teško prevaziči. Naša prednost Novak: Koja su načela ekonomske politike koja nas da-nas stimuliše za integracije odnosno odvračaju od njih -uopšte, a posebno u Mercato-ru. Ima li, ako ima, koja su to ograničenja koja ometaju integracije? Goslar: Naša ekonomska politika stimuliše integracije samo deklarativno. Stvarno - ne. Rožnato je, da mnoge integracije nastaju pod političkim uticajem. Posebno je izrazit tzv. regionalni faktor, pa zbog toga ima i toliko loših ocena o SOUR-ima Mislim, da je prednost Mercatora baš u torne što nije bilo sličnih političkih uticaja. Naprotiv, mi smo znali da nadjemo prave elemente koji su Mercator uči-nili privlačnim za integracijske procese. To znači, da je to, što smo prerasli regionalne okvire naša velika prednost. Zbog uticaja tog regionalnog faktora kod nas je dobro ocenjeno samo ako uspe udruživanje svih (ili bar večine) »domačih« organizacija u regiji. A ako si povezan izvan regije, onda ti prišiju etiketu sumnjivog, a možda ne-što još i gore. Neki direktori naših organizacija su to osetili na vlastitoj koži. U slučaju, pak, da te priznaju kao »svog«, onda te ocenjuju samo po torne koliko imaš »love« odnosno po torne koliko si »spomenika« (čitaj: investicija) podigao u njihovoj regiji. Takvi uticaji su i za Mercator, veoma negativni. Ti regionalni i opštinski uticaji su, nai-me, najteža prepreka našem bržem razvoju i večoj unutraš-njoj snazi i racionalnijoj organizaciji. Druga stvar,' koja je veoma važna, su odnosi izmedju organizacija, na relaciji OOUR - RO - SOUR. U našem sistemu imamo svojevrstan paradoks u ekonomskoj politici se sve odluke centralizuju u saveznim izvršnim organima. Runo je predloga, razgovora, dogovora i dava-nja primedbi. Na kraju, selekciju obavi i odluku donese veoma uzak krug ljudi. U udruženom radu je suprotno! Sve odluke su decentraljzovane na nivo OOUR. Zajednička akcija je mo-guča samo sa konsenzusom, i to sa mukotrpnem i strpljivom koordinacijom, uskladjivanjem i, čak, moljakanjem. Na tom področju imamo institucionaliza-ciju dezintegracije. I kad mi, uprkos takvog stanja, uspevamo, treba da pohvalimo našu disciplinu, zrelost i udredjenu svest, bez kojih ne bi bilo dosa-dašnjih uspeha. Da kažem još i ovo: takvu organizaciju karak-teriše velika razbijenost, pa je u malim organizacionim jedinica-ma mogučnost direktnog uticaja na svest ljudi ( na oblikovanje njihovog ponašanja u polovanju - veoma mala. Jedino što ima-gio da dopire do svakog našeg radnika, to su ove naše novine, pa i tu nismo sasvim sigurni da li je tako i koliko one stvarno doprinose oblikovanju svesti naših radnika o zajedničkoj pripadnosti našoj SOUR. Sva naša druga tela: radnički savet, zbor Interne banke, koordinacioni odbor sindikata, poslovodno veče itd., sve to obuhvata samo uski krug ljudi. Konferencija SK je nedovoljno upotrebljena, a i za nju znamo da ne dopire do-voljno u širinu. Na zborovima radnih ljudi u OOUR, uglavnm se razpravlja o njima bliskoj problematici. Pripadnost »zajedničkoj kuči« kod nas je još uvek nedopustivo mala. Zaoštravanje uslova poslovanja može nam čak i pomoči Čitao sam izveštaj študija za ekonomsku propagandu, koji je rezultat poseta trgovinama i rezultat istraživanja u vezi sa pro-dajom i pozicioniranjem vina Agrokombinata iz Krškog i proizvoda ETE iz Kamnika. Pa to je neverovatno, šta sve sebi do-zvoljavaju poneki od poslovodja. U MIGROS-u u Švicarskoj npr. za takvo ponašanje bi izgubili posao. I drugi primer: mnogi se nedopustivo sporo odlučuju za štednju kod naše interne banke, iako je prednost više nego očigledna (veče kamate). Očigledno su premalo svesni da na taj način pomažu poslovanje vlastite organizacije, koja im obezbedjuje rad i sa tim egzi-stenciju. Mislim da nije dobro što se još uvek delimo na Štajerce, Primorce, Dolenjce itd. namesto da bi bili svi samo mer-catorovci. U tom smislu bi naše novine morale odigrati veču ulugu u jačanju svesti o pripadnosti zajedničkoj organizaciji, radu i naporima. To znači da uprkos ograničenjima, koja su posledica spoljašnjih uticaja, mi sami možemo , da napravimo mnogo, pod uslovom da znamo i hočemo da lomimo primitivi-zam, glupost i individualističko ponašanje. Na poslovodnem veču sam več rekao da na zaoštravanje Poslovni rezultati su tema koja izaziva različita reagovanja. Od potpunog čutanja, do prave poplave reči. Sve je to uslovlje-no nepoznatim elementima o uslovima privredjivanja u ovoj godini. Kvalitetni pomak u stročnoj analizi poslovnih rezultata omogučio je šire uporedji-vanje rezultata poslovanja SOUR sa sličnim organizacijama i privredom Slovenije. Rezultati uporedjivanja nisu baš najpohvalniji za nas. Nažalost, nlko od onih, koji su na poslovodnem veču podneli referate, nije dao ocenu postignutog u odnosu na planirano, a naročito globalno ocenu u odnosu na plan za 1983. godinu. Izuzetak su, moramo priznati tzv. unu-trašnje rezerve odn. zapošljava-nje, radno vreme i zalihe trgo-vačke robe. Investicije, medju-tim, kao da uopšte ne postoje. Juče, danas, sutra... Na stvarno stanje moračemo da reagujemo i sa merama vlastite ekonomske politike. Predsednik KPO M-Nanosa, Anton Černe, u oceni poslovnih rezultata pošao je, pre svega, od ra-zličitih položaja pojedinih delat-nosti u postoječim uslovima privredjivanja. Tu različitost bi morali uzeti u obzir i pri diferenciranju mera u SOUR. Mere moramo preduzeti odmah i zato je poslovodno veče dužno da donose obavezujuče zaključke, a ne da ostane samo na formalnim ocenama i da pogadja da li su poslovni rezultati dobri, slabi ili je to sve relativno u odnosu na sadašnje uslove privredjivanja. U diskusijama ostalih učesni-ka u raspravi, takodje je bila izražena potreba za prpmenom nekih elemenata, jer je sve ja-snije da su planovi u uslovima izuzetno brze promene uslova privredjivanja, koje za trgovinu donosi administracija, samo papir radi papira odnosno uzorci bez vrednosti. Vaša banka - naša Interna banka Čudno je, ali i za očekivanje je, da poslovne banke dižu veli-ku buku u odnosu na interne banke. Izgleda da je to zbog toga, što je udruženi rad počeo da samoupravno sve više sam vodi uslova poslovanja, kojih se bojimo, ne smemo da gledamo samo kao na nešto loše što nam se približava. Verovatno če nam to, za neke stvari, čak i dobro doči, pa i pomoči da končno počnemo sa reševanjem nekih naših očigle-dnih slabosti. Satim mislim, pre svega, na težnje nekih za šire-njem grosističke delatnosti. Još jedan primer: naša statistika za razne lipove trgovina, pokazuje da poštoji neverovatno velika razlika u produktivnosti. I to medju trgovinama sa približno istim uslovima poslovanja. Moramo preduzeti odgovarajuče mere, naročito u ekstremnim slučajevima - tamo gde su izrazito dobri odnosno izrazito loši rezultati. Neverovatno je, nai-me, da pet ljudi pod istim uslovima rada, ostvari isto ili čak i više od deset ljudi na drugom mestu. Načelo solidarnosti koje smo postavili pretegnulo se tako daleko, da pokriva čak i vlastite greške u OOUR. Neki zato opravdano postavljaju pitanje: dokle čemo tako. svoje finansiske tokove i da, u granicama zakonskih ovlašče-nja, preko internih banaka efi-kasno upravlja i usmerava vla-stita sredstva. Razumljivo je onda, i to što poslovne banke zahtevaj u izjed načavanje ka-matnih stopa. Zbog toga svim srcem želimo da i dalje ostane, a što pre i sasvim postane, cilj svih naših radnih ljudi u SOUR: Naši najbolj! su suviše anonimni Novak: Ove godine se navr- i šava 35 godine od osnivanja Mercatora. Zašto godišnjicu ne s slavimo posebno, nego joj po- j svečujemo pažnnju samo u našim novinama? Goslar: O torne nije bilo ni- I kakvih posebnih rasprava ili od-luka. Uzeli smo u obzir mišljenja mnogih naših radnika u večini radnih organizacija da sada nije ni vreme, a nema ni sredstava za takvu proslavu. Preovlagalo je usmerenje da takve proslave priredujemo samo svake desete godine. Osim toga u našoj SOUR ima nekoliko organizacija koje imaju dužu tradiciju (rekorder je Kopitarna Sevnica koja če za dve godine proslaviti stogodišnjicu). Mislim da moramo obratiti naročilu pažnju na naše najbolje radnike, najbolje organizacione jedinice i dodeliti im odgovarajuča priznanja za njihove posebne uspehe i zasluge. Ova 35-godišnjica je prilika da to i uradimo. Preveo: Slobodan Milinkovič štednjom kod interne banke Mercator pomozimo i sebi i svo-joj radnoj organizaciji. Drugovi iz Interne banke su spremni da vam daju sve potrebne informacije. Zato ih što pre pozovite da vam objasne šta je sve potrebno za realizacije želje svih nas: da vaša banka postane - naša banka!! Prevod: S. M. Samoupravna radnička kontrola na nivou SOUR Osnovno pitanje: sadržaj rada Prva sednica samoupravne radničke kontrole SOUR - 10. 4.1984, otvorila je osnovno pitanje: kako doči do sadržaja rada toga organa? Na ovoj, konstitu tivnoj sednici odbor samoupravne radničke kontrole obra-djivao je sledeče teme: Ostvarivanje odredbi samoupravnih opštih akata, ostvarivanje planskih akata i ocena rada radne zajednice SOUR. Jednoglasno je odlučeno da odbor vodi Simon Lojk iz M-Tehne, OOUR Cibes, a njegov zamenik je Franc Češarek iz M-Rožnika, OOUR Jelka. Radnici stručnih službi Radne zajednice SOUR i članovi odbora samoupravne radničke kontrole, zaje-dno su glasno razmišljali kako da sa formalnog i forum-skog rada (organ radi organa) predju na sadržajniji rad. Možda je deo odgovora na to pitanje u zaključnoj oceni odbora, na kraju ove prve se-dnice: »Prihvataju se ocene ostvarivanja samoupravnih opštih in planskih akata sa sledečim primedbama: I pored zadovoljavajučeg nivoa ostvarivanja, još uvek postoje otvoreni problemi kao što su podela rada izmedju delatnosti i organizacija; koordinacija sadržaja i forme nekih postupaka na po-dručju delegatskog sistema u, pa i izvan SOUR. Svesno ogradi vanje nekih članova SOUR od ostvarivanja poslo-- va zajedničkog značaja odredjenih samoupravnim sporazumom o udruživanju u SOUR i drugim opštim ak-tima.« Odbor samoupravne radničke kontrole je ustanovio da su, naročito na području uspostavljanja čistih medju-sobnih odnosa unutar delegatskih organa, morali biti obezbedjeni kanali informacija koji bi omogučili rešava-nje poslovnih, samoupravnih i solidarnostnih problema. Zbog svega toga je neop-hodno da se obezbedi, pored odgovornog ponašanja poslovodnih organa u OOUR, RO i njihovih samoupravnih organa i organa društveno-političkih organizacija, još i aktivnija uloga | jedine društveno-političke organizacije na nivou SOUP - sindikata. Samo delotvo-ran i uskladjen rad navedenih organa i organizacija, može pestiči takvu medju-sobnu uskladjenost interesa, koja je neophodna za ostvarivanje začrtanih smernica razvoja. Na taj način je jedino moguče dati sadržaj kon- j kretnoj akciji za »sedam stu-bova SOUR«. U ostvarivanja | kvaliteta odnosa koji če nastajati zbog raznih promena povezanih sa planskim i drugim dokumentima, organ samoupravne radničke kontrole SOUR mora tražiti ciljeve, sadržaj i odgovornost za svoj j rad. Prevod: S. M. ________________ 22. sednica poslovodnog veča - 11. 4.1984 Da li smo vremenu dali p revi še vremena? Mile Dolenc - M-Velepreskrba, TOZD Grosist Pet konkretnih predlogov za izboljšanje delegatskega sistema V zadnjem času se na številnih ravneh na široko razpravlja o delegatskem sistemu in išče rešitve za njegovo izboljšanje. Precej teh razprav pa je tako posplošenih, da človek včasih kar ne more razbrati, kaj je v resnici narobe, še manj pa, kaj storiti, da bo bolje. Za spreminjanje stanja potrebujemo stvarne, konkretne, vsem razumljive predloge za povečanje vpliva delavcev in občanov pri sprejemanju najvažnejših družbenih odločitev. 1. Zagotoviti je potrebno, da bodo predlogi za delegatsko odločanje vsebovali alternativne rešitve Odločanje je vedno izbira med alternativami (možnimi rešitvami). če obstaja ena sama možna rešitev, ne gre za odločanje, ampak za pristanek na nekaj, kar je neizbežno in bi se tako ali tako dogodilo. Delegatska gradiva praviloma nimajo alternativ (besedila zakonov so brez varijant, davki in prispevki so predlagani v enem procentu, na volilni listi je toliko kandidatov, kot je na voljo prostih mest ipd.), zato imajo delegati upravičeno občutek, da samo pritrjujejo nečemu, kar je dejansko že odločeno v ožjih krogih (funkcionarskih, poslovodnih), Upoštevati je treba, da delegati praviloma nimajo niti časa niti ustreznega znanja, da bi lahko sami oblikovali alternativne predloge, zato jih morajo ponuditi predvsem ustrezne strokovne službe. 2. Obrazložitve predlogov za odločanje morajo biti temeljitejše, tudi obsežnejše, vendar s kratkimi povzetki Kot refren se često ponavlja trditev, da so delegatska gradiva preobširna in da jih je zato potrebno skrajšati. V resnici bi delegati s tem več izgubili kot pridobili. Obrazložitve morajo biti strokovnejše, temeljitejše in zato tudi daljše. Vsaka obrazložitev bi morala praviloma vsebovati; - opredelitev bistva problema, - dejstva, ki so podlaga za odločanje, z navedbo virov (statistični podatki, znanstvene raziskave, poročila pristojnih organov, rezultati anket itd), da jih 'je mogoče preveriti, - oceno vseh alternativ glede na pričakovane pozitivne ali negativne posledice, - natančno razčlenitev razlogov za sprejem predlagane alternative. Take obrazložitve so seveda bistveno obsežnejše od tistih, ki jih običajno najdemo na delegatskih klopeh in katerih glavni namen je zgolj formalna zadostitev zahtevam skupščinskih poslovnikov in iz katerih skoraj nikoli ni mogoče izvedeti ničesar vsebinskega, Vsa daljša delegatska gradiva pa bi morala imeti kratek povzetek, ki naj zagotovi, da delegati zaradi dreves ne bodo spregledali gozda in da jim ne bo treba po nepotrebnem preučevati gradiv, ki zanje niso zanimiva ali se z njimi vnaprej ne strinjajo, 3. Za popolnejše informiranje delegatske baze je potrebno bolje izkoriščati sredstva množičnega obveščanja Eden poglavitnih razlogov za upadanje volje delegatov za sodelovanje v delegatskem sistemu je v tem, da se skoraj vse. pomembnejše odločitve sprejemajo po skrajšanih postopkih, brez konzultacije z delegatsko bazo, na podlagi gradiv, ki so vse pogosteje označena s »strogo zaupno«, Član temeljne delegacije krajevne skupnosti, ki šele zvečer na TV dnevniku izve za sprejem zakona v zvezni skupščini, ki utegne usodno vplivati na prihodnost celotne družbe, se bo skoraj gotovo požvižgal na sejo svoje delegacije, kjer naj bi naslednjega dne razpravljal o zazidalnem načrtu, ki zadeva Spodnjo Duplico, o odločitvi delegata v svet neke podeželske osnovne šole, ali o izvajanju družbenega plana občine, za katerega dobro ve, da je bolj ali manj sam sebi namen. Vse delegatske skupščine in njihove organe je zato potrebno čimbolj na široko odpreti televizijskim kameram in novinarskim mikrofonom, saj samoupravnega odločanja ni brez objektivne in celovite informacije. Morda lahko pogrešamo informacijo o starem kozolcu v Spodnji Duplici, ki ga bo potrebno zaradi novega zazidalnega načrta podreti, nikakor pa ne moremo pogrešati n. pr. natančnih podatkov o tem, kdo je v preteklem obdobju neodgovorno najemal milijarde dolarjev tujih posojil, sicer se nam utegne pripetiti, da bomo te.tovariše posadili na še odgovornejša mesta in jih omogočili, da svoje delo dokončajo. 4. Vsako delegatsko gradivo bi moralo vsebovati ime in priimek tistih, ki so sodelovali pri njegovem ustvarjanju Gre enostavno za to, da je nujno odpraviti skrivalnice, ki se jih vztrajno poslužujejo tisti, ki bombardirajo delegatski sistem z administrativnimi, držav-nolastniškimi, nestrokovnimi in včasih celo debilnimi predlogi. Dokler se bodo ti avtorji lahko skrivali za formalnim predlagateljem ali »delovnimi skupinami«, ni posebnega upanja, da bi jim lahko učinkoviteje stopili na prste. Pomembno pri vsem tem pa je, da avtorjev ne zamenjujemo s tistimi, ki delegatska gradiva samo formulirajo, jim dajo strokovni videz ali samoupravno preobleko. 5. Skupščinskim odborom je potrebno dati pomembnejšo vlogo Skupščinski odbori so potrebni predvsem zato, da lahko ožja skupina delegatov, ki so potrebno strokovno usposobljeni, temeljiteje preštudira delegatska gradiva in ostale delegate opozori na sporna vprašanja, Ker predstavljajo nekak predhoden filter, bi morale temeljne delegacije dobiti njihova stališča takoj ob prejemu gradiva, ko je možnost vplivanja na končno odločitev največja. Strokovno močni in vplivni skupščinski odbori so še vedno poleg javnosti dela najmočnejši obrambni mehanizem zoper izigravanje in dominacijo uprav-Ijalskega aparata nad delegatsko bazo. Vseh pet predlogov je mogoče realizirati takoj in brez kakršnih koli normativnih sprememb, Morda bi bilo potrebno le odstaviti sem pa tja kakšnega tovariša, ki se je že naučil govoriti po novem, ni se pa še odvadil delati po starem. Zanimivo računalništvo/4 ^Obodan Milinkovič Poštni sistem in sistem komuniciranja med ljudmi zadnjič smo omenili, da sta nizka cena in možnost Shranjevanja velike količine podatkov na zelo majhnem Prostoru le dve od osnovnih prednosti računalniškega za-j>jsa podatkov in informacij. K temu bomo dodali še tretjo: hhrost in lahkota prenašanja šifrirane informacije. Doigo-">ajni in nerodni postopek pošiljanja pisem (npr. iz dežele v aru9o) je zelo dober primer omenjenosti tradicionalnega Ponosa podatkov po pošti. Spomnimo se: pismo je treba |)apisati ponavadi na nekoliko 'sfih papirja. Liste potem za-Premo v ovojnice in nosimo do P°šte ali poštnega nabiralnika. ud tod jih, največkrat s poštnim avfomobilom, prevažamo do ^srednjega poštnega urada za 0rtiranje in šele potem iz strežnih predalov z najmanj verna prevoznima sredstvoma P|sma odpotujejo na željeni na- slov - na pošto v drugi deželi, prvotno postopek ponovijo v obrnjenem zaporedju. Vse " opravijo ljudje s tradicional- .jUOj lrni postopki. Cez nekaj dni na-s Ovnik dobi pismo in se lahko e^nani z informacijami v njem. ta veriga ljudi in delovnih do-lo kov i® odličen primer sode-vanja pri uresničevanju skup-®9a cilja. Skoraj neverjetno je, ta veriga sploh lahko funk-^onira. Ta način prenosa infor-z a^'i je zastarel enako, kot je v starel poštni sistem, ustvarjen 9'Ptu za časa Ptolomeja. sist °m te9a desetletja bo ta je žem zamenjan s sistemom, ki 6 zelo razširjen na zahodu in ki ima številne prednosti. Gre za elektronsko pošto. Postopek pošiljanja informacij na ta način je izredno enostaven. Informacijo odtipkamo na tastaturi računalnika za obdelavo teksta (pisalni stroj z mikroprocesorjem), ki jo hrani v memoriji vse do trenutka, ko uporabnik naroči, kaj napraviti s to informacijo (pismom, sporočilom, celo manjše knjige ali elaboratom z risbami in diagrami). Računalnik je s pomočjo poštnih linij ali mikrovalovnega sprejemnika -oddajnika, povezan z drugimi podobnimi računalniki. Pri tem je razdalja med njimi nepomembna. Vse, kar mora pošiljatelj narediti, je vnos naslova računalnika, ki naj »pismo« sprejme. V delu sekunde je vsebina »pisma« posredovana računalniku - prejemniku, ki ga shrani v spomin ter čaka na naročilo za prikaz informacije na zaslonu terminala, listu papirja, risalniku, mikrofilmu itd.). Elektronska pošta ima veliko število prednosti pred klasično, vendar so v sedanji fazi razvoja tehnoligije na našem planetu očividno tudi nekatere pomanjkljivosti. Ena od teh je tudi ta, da »poštni računalnik« za obdelavo besedila lahko komunicira le z enakim »poštnim računalnikom« na drugi strani. Vse nižja cena in vse večja kakovost vgrajenega softvvarea (programov) omogoča, da bo večina poslovnih sistemov opremljena z elektronsko pošto, ki bo postala nenadomestljiva enako, kot je to bil nekdaj telefon. Druga pomanjkljivost je relativno »ozko grlo« v telekomunikacijah (telefonske, mikrovalovne zveze ipd.). Vse večja uporaba telekomunikacijskih satelitov v te namene je izhod iz zagate. Razširjenost mikroprocesorjev v industriji telekomunikacijskih satelitov ter nosilcev satelitov, ki se lahko večkrat uporabijo (ameriški »vesoljski taksi« ter sovjetska »vesoljska krajevna skupnost« Saljut-progres) so že omogočili, da bodo stroški izdelave in postavljanja telekomunikacijskih satelitov v tirnico okrog našega planeta veliko znosnejši in da se bvcS Iz tozda Hladilnica v Ljubljani - delo v celici z divjačino pri temperaturi —20°C. Foto: arhiv Mercator. Nagradna križanka »35 let Mercator« Ker letos, sicer skromno praznujemo 35 let, odkar je bil ustanovljen Mercator, smo tem^ delovnemu jubileju posvetili tudi nagradno križanko. Za reševalce smo pripravili več nagrad, in sicer: Vsaka novost je dobrodošla. Zdaj, ko je na trgu licenčnih proizvajalcev vse manj, so domače novosti še toliko bolj dobrodošle. In novost na področju kozmetike, ki prihaja iz Ilirije Vedrog, se imenuje Deline. Kozmetika Deline je razvita na osnovi dragocenih rastlinskih izvlečkov vitaminov. To je prp-gram enostavne nege za vsako vrsto kože, v vsaki življenjski dobi. Pravijo, da s pomočjo kozmetike Deline zadostuje le nekaj minut nege - zjutraj in zvečer. S kozmetiko Deline bo koža vašega obraza sprejela bogastvo narave, ki ohranja vitalnost in lepoto vaše kože. Družina Deline je kar precej velika in prav je, da jo vsaj na kratko predstavimo. O vsakem izdelku bomo zapisali le najvažnejše podatke: - Deline čistilno mleko je namenjeno za čiščenje vseh vrst kož, Deline tonik za osvežitev vseh vrst kož in Deline tonik brez alkohola za osvežitev suhe in občutljive kože. - Deline hranljiva krema z biocelom je nočna krema za nego suhe in občutljive kože. Vsebuje aktivno substanco biocel, ki skrbi za prožnost kože in njeno mehkobo ter s tem preprečuje prezgodnji nastanek gub. - Deline aktivna krema je tudi nočna krema, vendar namenjena za nego normalne kože. Vsebuje vitamin B6 in vitamin E ter rastlinske izvlečke, ki kožo hranijo in vplivajo na pravilno delovanje žlez lojnic. Z redno uporabo kreme ohranja koža potrebno vlažnost in elastičnost, kar je pomembno za preprečitev prezgodnjega nastajanja gub. - Deline nemastna hidra-tantna krema pa je dnevna krema za nego mastne kože. Vsebuje aktjvno substanco Hygro-plex, ki preprečuje, da bi koža izgubljala lastno vlago. Varuje kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, obenem pa je idealna podlaga za make-up. - Deline polmastna hidra-tantna krema je tudi dnevna krema za nego suhe, dehidrirane kože. Vsebuje kombinacijo vitaminov, zeliščnih izvlečkov, vlažilne substance, ki uravnavajo fiziološko ravnovesje kože, ohranjajo njeno vlažnost in prožnost. Krema varuje kožo pred škodljivimi zunanjimi vplivi in je odlična podlaga za make-up. - Deline vitaminska hidra-tantna krema za dnevno nego normalne kože. Vsebuje dragocene vitamine za nego in zaščito, ohranja fiziološko ravnovesje in vlažnost kože. Je odlična podlaga za make-up. - Deline regenerativna krema proti gubam je namenjena utrujeni in zahtevni koži. Vsebuje dragocene hranljive sestavine rastlinskega izvora in kombinacijo različnih vitaminov za vzdrževanje prožnosti vezanega kožnega tkiva, kar je pomembno za preprečitev prezgodnjega nastajanja gub. - Deline čistilno mleko za čiščenje utrujene, zahtevne kože, vsebuje dragocene rastlinske izvlečke in vitamin E. Nežno in temeljito odstranjuje prah, umazanijo in ostanke ličila. - Deline tonik je namenjen osvežitvi utrujene in zahtevne kože. - Deline krema z antiseptičnim delovanjem je nočna krema za nego problematične, aknaste kože. S svojim delovanjem uravnava delovanje žlez lojnic. Vsebuje učinkovite sestavine za odstranitev mozoljev in ogrcev. - Deline čistilno mleko za čiščenje problematične in aknaste kože vsebuje blage sestavine, ki kožo mehčajo in umirjajo. Nežno in temeljito odstranjuje prah, umazanijo in ostanke ličila. - Deline tonik brez alkohola pa je za osvežitev problematične in aknaste kože. To je torej celotna kolekcija kozmetike Deline, ki varuje, kot sem zapisal, vse vrste kož. Same boste izbrale iz kolekcije tisto, kar ustreza vaši koži. Tudi cena je kar primerna, saj je izdelek domač, nastal v razvojnih laboratorijih Ilirije - Vedrog. Mile Bitenc • 5 denarnih nagrad po 500,00 dinarjev - prispevek Uredništva glasila Mercator • 10 praktičnih reklamnih artiklov - prispevek Studia za ekonomsko propagando. Pravilno rešite križanko, izpolnite kupon in vse skupaj v ovojnici, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 35 let, pošljite na že znani naslov: Mercator, Studio za ekonomsko propa* gando, 61000 Ljubljana, Breg 22. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilno rešene križanke, ki bodo na naš naslov prispele najpozneje do 18. maja 1984. Mirovno gibanje na GR Izid žrebanja za nagradno križanko Do predpisanega roka smo na naš naslov prejeli 734 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo jih izžrebali pet, ki naj nagrade prevzamejo v Mercatorjevem Studiu za ekonomsko propagando, Ljubljana, Breg 22. Izžrebani so bili: 1. Anka Krivec, Mercator-Mednarodna trgovina TOZD Slovenija sadje, Titova 66, Ljubljana 2. Dragica Omahna, Merca-tor-Rožnik, TOZD Grmada, Mengeška 49, Trzin 3. Marija Kocet, Mercator-Univerzal Lendava, SP Kobilje 4. Štefka Dolenc, M-KGZ Sora Žiri 5. Vili Oblak, M-HG, TOZD Ajdovščina, p. e. Delavski dom, Prešernova 30, Ljubljana Rešitev križanke iz prejšnje številke iSSjSi?!™ TR.A3ANT L An EL AR. “SfplsB Oli . ips -A Res k on i -OT K A Velika mirovna manifestacij3, ki je bila pred dobrim mesečen1 dni na Gospodarskem razstavi; šču v Ljubljani, je privabila tud' trgovce. Na pobudo Komiteja z3 preskrbo mesta Ljubljana st3 stojnice poleg Mercatorja p°' | stavila še Dom in Medex. Org3' nizatorji so želeli predvsem udeležencem iz Avstrije in Italij® ponuditi nekaj naših posebno' sti. Tako je skrb za mesno p0' nudbo prevzel tozd Grmad3- Pod vodstvom Daneta Reh1' Škarja sta degustacija in prode' ja pršuta, mortadele in drug|h mesnih dobrot kar dobro cve' teli. Mile Bitenc KUPON . ZA POŠILJANJE KRIŽANK^ I Ime in priimek I I | ---------------------------------— J Točen naslov delovnega mesta j (DO ali TOZD, mesto in ulica) I I ____________________________________ I I I -----------------------------------' I Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa J obvezno pripišite »Nagradna • križanka«, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne bo-I mo upoštevali. Nagradna križanka »35 let Mercator« Razpis športnih tekmovanj KORŠ SREČANJE BRIGADIRJEV-VETERANOV MD0 SEDEŽ ODBORA: TURISTIČNA POSLOVNA SKUPNOST LJUBLJANA 61000 LJUBLJANA, ŠTUDENTOVSKA 3/II, tel. 061/325-»“ Brigadirji-veterani MDB iz prvih povojnih let se bodo srečali tudi letos, in sicer v soboto, dne 16. VI. 1984 ob 9. uri na Rekreacijskem centru JEŽICA v Ljubljani, kjer sta bila že srečanji 1982 in 1983. Pričakujemo udeležbo cca 100G brigadirjev in brigadirk iz let 1945-1965. Novo - na prezrite - dopolnitev športnega programa letne mercatoriade 1984! Koordinacijski odbor sindikata in koordinacijski odbor za rekreacijo in šport SOZD Mercator razpisujeta nagradno tekmovanje na temo Tekmovanje bo organizirano v sklopu letne mercatoriade v Postojni, 2. junija 1984, med 15. In 18. uro v dvorani, kjer b° zaključna prireditev. 7. letna mercatoriada - Mercator-Nanos Postojna in KORŠ organizirata v soboto, 2. junija 1984, v Postojni že 7. letne športne igre delavcev in združenih kmetov sozda Mercator. Tudi letošnje športne igre se bodo odvijale podobno kot leta dosedaj, s tem da nameravamo tekmovanjem dodati še nekaj novosti. O tem kakšne bodo, pa kasneje! KORS je v lanskem letu • obravnaval pravilnik o organizaciji letnih športnih iger, za katerega so člani KORŠ ugotovili, da je v nekaterih členih že zastarel. Takoj je treba dodati, da bistvenih novosti ne prinaša. Letos bodo organizirali tekmovanja v naslednjih športnih panogah: 1. balinanje - moški (četvorke) 2. kegljanje - moški in ženske, ekipno - borbeno 3. košarka - moški in ženske 4. kros - moški in ženske posamezno Tekmovanje bo v različnih starostnih kategorijah, izračuna pa se tudi ekipni vrstni red tako v moški kot v ženski konkurenci. 5. mali nogomet - moški 6. namizni tenis - moški in ženske Letos se bomo strogo držali pravilnika, tako da se bo igralo na 3 dobljene igre (dosedaj običajno samo dve). 7. plavanje - moški in ženske posamezno Tekmovanje se organizira v različnih starostnih kategorijah, tzračuna pa se tudi skupni vrstni red tako v moški kot v ženski konkurenci. 8. odbojka - moški in ženske 9. streljanje - moški in ženske - samo ekipno 10. šah - moški (lahko mešano) 11. vlečenje vrvi - moški 12. tenis - moški in ženske (samo posamezno) Tekmovanje bo organizirano koncem meseca majav Ljubljani, finalni obračuni pa v Postojni. Razumljivo je, da tudi letos velja pravilo, da bo tekmovanje v posameznih skupinah izvedeno, le če bodo prijavljene naj- manj štiri skupine ali posamezniki. Rok za prijave je 18. maj, žrebanje vrstnega reda nastopov ter nasprotnikov v igrah pa bo predvidoma 23. maja. Prijavljeni bodo o vsem tem obveščeni po predloženi prijavi. Še naslednje opozorilo vsem, ki se bodo ukvarjali s prijavljanjem skupin in posameznikov: bodite v svoji prijavi kar najbolj natančni pri navajanju ekip in posameznikov ter upoštevajte rok prijave. Glede na to, da tudi letos pričakujemo množično udeležbo iz vseh krajev, kjer delujejo delovne in temeljne organizacije Mercatorja, kasnejših ali zamujenih prijav na žalost ne bomo mogli upoštevati. Prijavo pošljite na naslov: SOZD Mercator Za KORŠ (mercatoriada) 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3 Vse dodatne informacije in podrobnosti v zvezi s tekmovanji in prireditvijo samo prejmete pri Martini Hudobivnik, tele-I fon: (061) 221-044. Tekmovanja se udeležijo ekipe delovnih (ne temeljnih) organiz3; cij. Ekipe štejejo tri člane. Tekmovalni sistem je določen v oblik' kviza, z izpadanjem ekip, ki osvojijo manj točk. Vprašanja, na katera bodo odgovarjale ekipe, zadevajo področj3 organiziranosti sozda (članice sozda, regionalna razprostranjenost sozda, povezanost v delovne organizacije), samoupravne akt® sozda (temeljna določila samoupravnega sporazuma o združitviv SOZD Mercator, vrste - samo imena samoupravnih aktov, s kat®' rimi se urejajo medsebojni odnosi v sozdu) in samoupravne organ® sozda. Vir za odgovore: glasilo »Mercator«, marec in april 1984 Vprašanja ne bodo težka in odgovorov ne bo težko poiskati v glasilu. Med odgovarjanjem posameznih ekip bo organiziran tu®! zabavni program, v katerem bodo sodelovali gledalci in poslušal®1 kviza. Za tri najbolje uvrščene ekipe(ekipe z največjim število®1 točk) so predvidene praktične nagrade. Ekipe za tekmovanje naj sestavijo konference sindikata v delo'® nih organizacijah s tozdi, v enovitih delovnih organizacijah pa lL' osnovne organizacije sindikata. Objavljamo prijavnico, ki jo pošljite Centru za obveščanje soz®3 MERCATOR, Ljubljana, Aškerčeva 5, do 20. maja 1984. ---------------------------------------------------- Prijavnica za sodelovanje na kvizu »35 let Mercatorja« Konferenca sindikata(IO OOS) (ime delovne organizacije) prijavlja na tekmovanje ekipo v sestavi: Predsednik konferenc® / O vseh podrobnostih bomo obvestili vodje ekip najkasneje do 2 maja 1984. Morebitne predhodne informacije pa lahko zahtevat® Centru za obveščanje, Vesna Bleiweis (tel.#218-522 int. 74) Koordinacijski odbor sindikata SOZD Mercator in KORŠ tudi letos vabita na že tradicionalno udeležbo Mercatorjevih delavcev na Pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Organizacija pohoda bo podobna kot leta dosedaj: v soboto, 12. maja, se bomo zbrali ob 6.30 pred poslopjem Mercatorja na Aškerčevi 3 v Ljubljani. Z avtobusi se bomo nato odpeljali na štartno mesto v Hrušici. Pot bo potekala enako kot lani, čez Golovec, ter se končala na Trgu osvoboditve. Vsi udeleženci bodo prejeli tradicionalne spominske značke, za malico pa bo tudi poskrbljeno. Sezname s priimjy in imeni udeležencev pošljite do 8. maja j na naslov: | SOZD Mercator ! Za KORŠ (Pohod po poteh | partizanske Ljubljane) j 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3 Pologi in dvigi prihrankov Obveščamo vas, da lahko dvigate in polagate svoje prihranke iz Mercatorjevih hranilnih knjižic v naslednjih blagajnah: 1. Mercator DS SOZD, Aškerčeva 3, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. 2. Mercator HG Mantova Vrhnika, Cankarjev trg 6, Vrhnika, non stop v recepciji. 3. Mercator Rožnik, Tozd Dolomiti, Tržaška 37 b, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. 4. Mercator DO Emba, Slovenčeva 21, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 13.30 in 14.30. 5. Mercator Mednarodna trgovina, Titova 66, Ljubljana, 12. nadstropje, soba 1209, od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro. 6. Mercator Mendarodna trgovina, TOZD Steklo, Titova 36, Ljubljana, 14. nadstropje, soba 3-4, od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro. 7. Mercator Mednarodna trgovina, Poslovalnica Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 12. uro. 8. Mercator Rožnik, Tozd Gr-mada-Diskont, Slovenčeva 23, Ljubljana, od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. 9. Mercator Sadje Zelenjava, Ljubljana, Poljanska 46 a, od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro. 10. Mercator Velepreskrba, Tozd Tovarna mesnih izdelkov, Mesarska 1, Ljubljana, od ponedeljka do četrtka med 6.30 in 14. uro in ob petkih med 6.30 in 12. uro. 11. Mercator Rožnik, Tozd Golovec, PE Sava, Valvasorjev trg 15, Litija, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro in ob sobotah med 8. in 12. uro. 12. Mercator STP Hrastnik, Aleša Kaplja 6, Hrastnik, od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro. 13. Mercator Zarja Ormož, Mestni trg 4, Ormož, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. 14. Mercator Preskrba Krško, Cesta krških žrtev 47, Krško, od ponedeljka do petka med 6. in 14. uro. - 15. Mercator Velepreskrba, Tozd Trgopromet Kočevje, Ljubljanska cesta 18, od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro. - 16. Mercator HG, Tozd Sremič Krško, Trg Matija Gubca 3, Krško, od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. 17. Mercator Trgoavto Koper, Repičeva 6, Koper, od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro. Mercatof Glasilo delavcev in zdniŽ®' nih kmetov SOZD Mercator n. sub. o., Ljubljana, Aškef čeva 3, Izdaja Center za obvešč®' nje SOZD Uredništvo: Aškerčeva 3’ Ljubljana Ureja uredniški odbor: Kn' stina Antolič, Jože Černoš®’ Sonja Dolinšek, Sergej Patef' nost, Anton Kočevar, Nad® Rihtar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro N®' vak (telefon: 221-044) Novinarka Vesna Bleiwe's (telefon 221-010) Tajnica redakcije Katja J®' senovec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan L®' jovic Tisk ČGP Delo Oproščeno temeljnega da» ka od prometa proizvodov Izhaja zadnji petek v m® seču j Glasilo prejemajo dela* ■ kmetje, učenci v gospod® stvu in upokojenci SOZD M® cator Naklada: 12.000 izvodov