265. številka Ljubljana, v ponedeljek 19. novembra. XXVII. Ho. ^94. ■a«!* va»k dan »veter, isimst nedelje in prasmac, ter velja po posti prejeman aa atitro-ogirtke desele aa »se leto if> gld., aa pol leta M gld., aa Četrt leta 4 gld., aa jeden mir 1 gld, 40 kr. — Za Ljobljano bres pošiljanja na dom ta ne leto 18 gld., la ćetrt leta -i gld. 30 kr., aa jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt lata, — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poatnin* znafta. Aa osna ni I a placnje ae od cetiriatopne petit-vrst« po 6 kr., 6e m oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrttt tiska Dopiai naj aa uvole frankirati — Rokopisi aa na vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu at. VA. Upravnistvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne atvart. Naša stranka in slovenski koaliranci. L to (iuii je tega, kar ae je slovenska državno sborsks delegacija razdvojil* Klua-VoAojakova frakcija je ostala v Hohenwartovem klubu in vstopila T koalicijo, ostali slovenski poslanci pa so se osamosvojili in ustaaovili a hrvatskimi poslanci iz Dalmacije avoj klub. Takrat smo izrekli prepričanje, da ao postopali v dobri veri, tako tiati poslanci, ki so ostsli v koaliciji, kakor tisti, ki ao isstopili iz Hobenvrartovfga kluba. Upali smo, da ae bodo vselej, kadar bodo to sabtevale koristi slovenskega naroda, takoj združili in s združenimi močmi odbijali naskoke nasprotnikov far sfoj jako ugodni parlamentarni položaj izkoriščali kar najbolj mogoče. Od aloveaakih koalirancev smo pričakovali, da ae bodo Čutili častao vezane priboriti nam vsaj nekaj tistih pravio, katere aam gredo, in zategadelj smo njih postopsoje izrecno odobravali, prav tako, kakor postopanje secesijonistov. Nafta vera v slovenske koaliraace ae je pa že kmalu sscsle podirati. Nsjprej^je gosp. VoSnjak v .Stlistr. Poet" povedal, da on in tovarili njegovi niso ostali v Hobenvrartovem klubu, da bi za to dobili narodnoatnib koncesij, ampak I« aategadelj, da ae prepreci aemlko poljska sveza. Ta Vošnjakova izpoved je bila v dijametralnom aasprotstvu s slo* vesno izjavo slovenskih koalirancev, da izstopijo iz koalicije, če ae dobe poroštva za ugodno rešitev ■asih narodnih teženj. In kmalu ae je pokazalo, da je bila »lovesna izjava slovenskih koalirancev res le pesek volilcem v oti V proračunskem odseku je Suklje molčal kakor grob o narodnostnih nadih težnjah slasti v tistih okrajih, katerih zastopniki so bili stopili is Hohea-wsrtovega kluba, in nnposled ao koaliraaci jasno in nedvoumno izrekli, da jim ni nič za koristi celega slovenskega naroda in dn saatopajo samo interese tistih volilnih okrajev, katerih poslanci ae niso ločili od Hohenvrarta. C m ao slovenski koaliranci razglasili to načelo, sme bili opravičeai, nastopiti proti njim z vso odločnostjo, a storili tega nismo, dokler niso z dejanji pokaaali, da ravnajo res tako, kakor so pisali njihovi listi. Postopanje slovenskih koalirancev glede ravnopravnosti na Primornkem je bilo naravnost kukavno. Zaradi dveh iaterskih poslancev je vlada preklicala svojo velevažao naredbo, ker je videla, da jej aloveaaki koaliranci tega ne branijo, da ae ne potegujejo za celo stvar a tisto odločnostjo, katare je vredna, da jim sploh ni bič zanjo, knkor je zopet povedala .Stidstr. Post". Kar ao slovenski koaliranci glede ravnopravnosti t Istri storili, je bilo agol slepilo volilcev, in največji humbug je bilo to, k a k o a o po m i a t i f i k a c i j i asšega Dunajskega poročevalca utihotapili v nag liat očitao nereanico, da je bil vsled prizadevanja posl. Povfiets (!) grof Hobeavrart pri ministru Scboabornu in da je ta obljubil sukcesivno izvedenje ravnoprav-aoati pri sodiščih na Primorakem. Slovenskim koalirancem zamoremo sedaj po vsi pravici očitati, da glede ravnopravnosti na Pri-morskem nalašč niso storili svoje narodne dolžnoati, da se aalaSČ niso ustavili preklicu minieterske naredbe in sicer zategadelj ne, ker slovenaki aecesijo-nisti niso člani Hobenvrartovega kluba. Tako postopsoje zssluži najbrezobzirnejšo grajo, ker je v najoatrejšem aasprotstvu s vitslnimi interesi slovenskega naroda. Koaliranci ao aedaj a de- janji dokazali, da nečejo sestopati koristi vsega slovenskega naroda, dn, žrtvovali so celo po nepotrebnem te interese in s tem so potrdili, da smo prav storili, ko amo nafte stališe proti njim že spomlad' princpijeloo premenilt. K t r amo to nafte stslilče napram slo venski m koalirancem s s^bno zadsji čas brezobzirno povdar-jali, to ie napotilo »Slovenca", da je v petek zanje prosil — par dona. .Slovenec" je aplob čuden. Daaes goii za koalicijo in za judovske zaveznike aioveuskih konservativcev, jutri pa odklanja vsako zvezo ž njo. Dne 3. novembra je prav glede primorskega vprašanja pisal: .Kakor kažejo zadaja poročila, adali so se na Dunaju grožnjam italijanskih rnsgrajnlcev, škilečib vedno čes mejo in tlačena bo v Istri Se zsnsprej v svojih pravicah slovanska raja, vaikdar zvesta svojemu vladarju is državi! Slovenski poslanci so storili v državnem zboru do sdoj vse, kar se mogli, v obrambo pravice In jednakopravaosti. Kakor se kaže, bilo je vse brez uspeha. Ako pri tem ostane, tedaj po našem mnenju noben slovenski poslanec ne more več o a tat I v koaliciji, a katero as j se podpirsjo take določbe. Mi ne vemo, kaj nameravajo storiti slovenski po aianci v koaliciji, a aaae vemo, da s koalicijo, ki bi podpirala in vzdrževala take kričeče razmere, ne moremo in nečemo biti prav v nobeni zvezi". Po tej izjavi bi vsak razsoden človek pričakoval, da »Slovenec" obnodi alovenske koalirance, ker so ostali v koaliciji, čeprav je aedaj evidentno do gnano, dn je vlada avojo naredbo prekicsla. Ksj Sel .Slovenec" jih ravno aedaj opravičuje in trdi, da so slovenski aecesijoaiati ia iaterska poslanca krivi, ds se je vlada udsla pritiska dveh italijanskih poslancev, katerih prav nič ne potrebuje, in prezrla slovenske koaliraace, katere potrebuje tako, kakor riba vode. To opravičevanje koalirancev je naravnost smešno, sakaj to ve* že danes vsak otrok, ds so koaliranci dobili veljavo v Hohenwartovem klubu žele potem, ko ae je aloveneka delegacija razdvojila. Suklje. sam je v nekem govoru opozsrjal vlndo, naj ugodi zahtevam njegove frakcije, sicer da pridejo na njegovo mesto druge moči, ki ne bodo z vlado hodile. .Slovesčevo* besedičenje more torej napraviti utis le na l|ud-, ki uimajo trezne aodbe in ne znajo logično misliti. V rečenem članku pa ni .Siovenec" samo preklical svoje izjave z dne 3 novembra glede koalicije, poskusil je izk inatiti nad članek, kateri mu je dal povoi k polemiki, v to, da bi od slovenskih se-cesijonistov ločil dra Oregorca. Naše žaljive opazke gledo Celjske utrskvistične gimnazije ao .Slovencu* kapital. Predstavlja jih kot reane in pravi de bo taka pisava pri nadih nasprot nikih obudila mnenje, da aam ni resno z našimi zahtevami. Pa Se več! .Slovenec" ae predrzne nam očitati, da zlorabljamo ime dr. Gregorca zoper Celj-ako gimnazijo. To je prav pristen judovsko-konservativen manever. Stališče alovenskih secesijonistov in naše je glede Celjskega vprašanja prav tisto, katero zavzema dr. Oregorec. Ko je prišlo na daevai red Celjsko vprašanje, so vsi slovenski poslsnci zshtevsli, nsj se uatsnove na Celjski gimnaziji slovenske psralelke. To bi bila vlada lahko koj storila, ker za to ni treba privoljenja driavnega zbora, ia take paralelke zahtevajo tudi seda) že dr. Gregorec ia ž njim slovenski secesijonlsti. Slovenci koaliranci pa ao od te zahteve odnehali in ae hočejo zadovoljiti i utrs-kviatično gimnasijo, glede katere pa tudi še na go- tovo da jo dobimo. Vlada upa še vedno, da bs izjalovi vsa stvar in prav zitegadeli ui ustanovila slovenskih paralelk. Kako more torej „Slo-nenec" govoriti, da alovenski secesijonisti niso istih misli kakor dr. Gregorec, ko je vender dognano, da da mso ni za las odnehali od prvotne zahteve, pač pa so odnehali slovenski koaliranci ? .Slovencev" poBkus, zvabiti dr. G egorca v koalicijo, oatane brez uspeha. Poslanec dr. Gregorec ve dobro, da so slovenski secesijonisti ž mim Bohdarni, da ga po vsej pravici smatrajo jedrn m pravim zastopnikom Štajerskih Slovencev, Gg. Vodnjak in Robič imata že v žepu for-melui nezaupnici — resoluciji, vzprejeti na volilnih shodih v Mozirju in v Slovenski Bistrici — in ti nezaupnici sta si pridobila prav s tem, da tlačanita koalicijski vladi, in prav zato je tudi zastonj prizadevanje .Slovenčevo", zvab ti dr. Gregorca v vladni tabor. .Slovenec" je svoja izvajanja zabtlil z zatrdilom, da smo zategadelj nastopili proti koalirancem, ker baje ne bo Štajerskih deželnih in državnih poalancev na naš shod Da to ni res, se vidi iz ttga, kar smo povedali. Naj ksk štajerski poslanec pride ali ne pride, asš program je tak, da ga mora vsak pošten slovenski rodoljub podpisati. Da pa smo s Sloveaci • aa Štajerskem tudi glede koalicije jedini, to »pričujo dr. Gregorec in to spričujeta resoluciji, vzprejeti na volilskih shodih v Mozirju in v Slovenski Bistrici. V LJubljani, 19. novembra. V .političnem pregledu" piše .Slovenec" v sobotni št. 264: .Sttdsteierische Post" je bila izjavila, ds bi Slovenci v istrskem vprašsnju bili več dosegli, ko bi bili tisti slovenski poslanci, ki niso v koaliciji, vatopili v Hohenvvartov klub. Vlada bi potem imela brez Coroninijevega kluba večino in bi se zatorej nanj ne bilo treba ozirati. Mi ne bodemo preiskavali, bi li res Slovenci potem bili več dosegli, ksjti mi v koslicijo tudi nimsmo kdo ve kskšnega zaupanja. Ns modrovaaje .Narodovo" v tem oziru pa veader moramo nekaj omeniti. .Slov. Narod" dokazuje, da južno štajerskega lista razlog je zaradi tega ničev, ker vlada ima brez Cjroniuijevega kluba 230 glasov, torej zadostno večino. Mi pravimo, ds ta večiaa koalicijski vladi zadoščati ne more in jej je neobhodno potreben Coroninijev klub, ako gospod Fer-jančič in tovariši ne vstopijo v koalicijo. Znano je, da je glavna naloga koaliciji izvesti volilno reformo. Zato je pa potrebna dvotretjinska večina, nko ne posežejo nazaj po Taaffejevem načrtu. Dvetretjiaaka večinn, katere je potreba vladi, pa ne znaša le 230, temveč 236 glasov. Vidi se, da je južnofttajerski list popolnoms pravilno računal. Da je .SUdsteierische Poat" mislila na to večino, je moral takoj poznati vsak, kdor količkaj pozna politični položaj. Kakor hitro koalicija nima več 236 članov, pa zgubi ves pomen, ker je očividno, da ae more izvršiti avoje glavne naloge, namreč tiste naloge, zsradi kstere se je osnovsla. Za sedanjo vlado je ts nsloga vprašanje obstanka ia lahko je umljivo, da je vse storila, da si ohrani Coroninijev klub. Ta izpoved .Slovenca" je jako zanimiva. Slovenci v koaliciji imajo torej prvo ia poglavitno nalogo, pripomoči vladi in koaliciji do volilne reforme. Čedalje bolj dobiva volilna reforma zunanjo obliko. Obdrže se najbrže obstoječe 4 volilne skupine in doda ae jim še jedna, skupina delavcev in morda najnižjih davkoplačevalcev. Tako bodo Nemci zavarovani v avoji neopravičeni posesti v skupini mest in kmetskih občin in aajn'žaji davkoplačevalci, l< i, In, h katerih se Nemci v »kupini mest in kmetskih občin bo]e, izroče se organiziranim delavakim krogom. Dauen sicer še nič gotovega ni z vo lilno reformo, vender se nam dozdeva, da nemška levica nobeni bistveno drugačni, kakor je ravno označena, ne bode pritrdile, ker le taka ji jamči neopravičeno politično moč. Videti hočemo, ali bodo imeli slovenski koaliranci pogum, tako ali bistveno ne drugačno volilno reformo votirati vladi in levici in zato smo to intereBantuo izpoved .Slovenca" pri« bili, da se ne pozabi. Državni zbor. Na Dana ji, 17. novembra. Današnja seja je bila velezanimiva. Črn se je končala razprava o načrtu glede skrajšanega obravnavanja o civiloopravdnem redu, utemeljeval je posl. dr. Lueger svoj nujni predlog glede ueke seu-začne afue. Njegov govor je obudil tako senzacijo, da sta se celo preslišali interpelaciji Gregorčič-Co-ron ini jeva glede itali anske epake imena občine Pod -gora pri Gorici in posl. Spinčiča glede intervencije italijanskega kabineta pri avgtriiski vladi zaradi naredbe o ravnopravnosti na Primorskem. Opozarjamo sosebno na govor dra. Luegra, ki je vreden resnega premišljevanja. Začetkom današnie Beje je min sterski predsednik knez \V i n d t hc h g r a e t z odgovoril na Gess-mannovo interpelacijo glede plačil, katere je dobivala „Neue Fr. Presse14 od bolgarske vlade, Rekel je, da ne ve nič, da pa je po tem, kar pravi list, verojetno, da ni ničesar dobival, in da stvar sploh ti>* sodi v parlament. Ministerski jiredsedmk je od govoril tudi še na Scblesiugerjevo interpelac jo glede poročil korespondenčnega urad«, za niim pa sta na ueke interpelacije odgovarjala ministra Falken-bayn in Bacquehem, potem pa se je nadaljevala razprava o civilnopravdnein redu. Generalni govornik cootra dr. Bareuther je povdarjal, da so pač vse stranke unete za rt firmo cvilnega pravdnega reda in to je dokaz, da se ni bitti specijalne debate. Vzlic temu pa bo hoče specijalna razprava na poseben način skrajšati. Stianks, ki to hoče, nima pravice nastopati kot svobodomiselna in napredna stranka. Mmoriteta ima vsaj pravico, obrazložiti svoje pomisleke in nasvetovati gotove premembe. Predloga o skrajšanem obravna-vaou 8. paragraf je napad na poslanske pravice, očitno nasilstvo. Ko bi zbornica to odobrila, storila bi samomor. Govorn k predlaga, naj se v razpravi stoječi načrt vtne odseku. Generalai govornik pro baron Morsev se izreče za asčrt, češ, da je bilo Čsss dovolj, stavljati preminjevalne predloge, dokler se je bavil s načrtom še odsek. Kmetje bodo novegs civilsoprsvd-nega reda močao veseli is če bi se napravil plebiscit, bi se izrekla velika večina prebivalstva za skrsišano obravnavanje. Tako obravnavanje je potrebno že zategadelj, da bi aiučajne večine ne spra-vile v zakon določb, katere bi razdrle jedaoto. Ko je še poročevalec posl. dr. Barnreither priporočal načrt, ga je zbornica vzprejela kot podlago specijalni razpravi. Speciialaa debata je bila precej dolga in po vaem nezanimiva. Koalicija funkcijoaira dobro in je odobrila vladni načrt brez premeab^ pri drugem in tudi pri tre tj m č tanju. Na vrsto je potem prišel nujni predlog posl. dra. Luegerja, ki se glasi: Dne' 30. m. m. ae je zaprl uradai a uga pri miaisterstvu M. Scbebek, ker je izdsl neke zavarovanja ti to če se tajnosti. Listi ao javili, ds je bil prijet v trenutku, ko je bil v pisarni neke zavarovalnice izdsl važne tajnosti, in pripovedovali so, da je svoj čaa ukradel uniformo Hvojega šef« in zeleni namizni prt, pa le ai bil od puAČen. Kmalu potem se je zapri upravni s t-mik zavarovalne* .Femks" dr. Biel zaradi iste zadeve, v katero bo bile še neke druge zavarovalnice zapletene. Kmalu na to pa sta bila oba puščena is zapora, čeA, da sta povsem nedolžna, in preiskava se je uatavila. Z ozirom na to, da so se že večkrat pri podobnih afdrah ustavile preiskave in se s takim postopanjem podkopuie zaupanje prebivalstva v pravičnost pravosodja, zahtevajo predlagatelji, naj se državnemu zboru predlože dotični akti. Poal. dr. Lueger je svoj predleg utemeljeval v i zbornem govoru, v katerem je po na tor i naal kal pravosodne razmere in vladi in koaliranim strankam povedal mnogo bridkih resnic. Poslnnca Scheicher m Gessmaaa sta ga vrlo podpirala. Odgovarjala sta ministra Scbonborn in Bacquebem, a vae njiju zatrjevanje ni naredilo nikakega utiša, ker sta se odločno zoperstavljala Luegerjevi zahtevi. Če Luegerjeva očitanja niso resnična, če je vae to res, kar sta rekla miaistra, zakaj potem oečeta tega dokazati s tem, da predložita akte — tako se je splošno govovilo in to je utis te znsčilae debate. Zbornica je Luegerjev predlog aeveda odklonila. . ' Koncem seje so prišle na vrsto interpelacije. Poslauci dr Gregorčič, grof Alfred C o roni ni in tovariši so od vlade zahtevali, naj se iz oficijelnoga imenika krajev zbriše italijanska spa ž dni, okrajni ali občinski, in privatni uradniki vseh vrst; tisti, ki so zvršili kako srednjo šolo, ki imajo pravico do jedno-letnega vojaškega službovanja ki so zvršili kako obrtno, kmetijsko ali trgovinsko Šolo; tisti, ki pla-čuiejo v m-stih 100 gld. na deželi 50 gld stanarine, in končno vsi tisti delavci, ki so vsaj dve leti člani kake bolniške blagajotce. Ta peta kurija bi volile 43 poslancev in s cer bi jih volila: Češka 10, Dalmacija 1, Gališka IG, Dolenja Avstrijska 4, Gorenja Avstrijska 1, Solnrgrašta 1, Štajerska 2, Koroška 1, Kranjska 1, Bukovina 1, Moravska 4, Šlesija 1, Trolska 2, Predarlska 1, Iatra 1, Goriška 1, Trat 1. Direktno bi bilo voliti na Dolenjem Avstrijskem 3, na Češkem 3, v Ga'hki 2, na Moravi 2 in na Štajerskem 1 teb poslancev, vsi drugi bi se volili indirektno, pač pa imajo deželni zbori pravico uvesti direktne volitve v vseh dotičnih okrajih. Vprsšanje je sedai : Ali se sprijaznijo koaliranci s tem goro »lasnim načrtom? H-kli bi da ne, dasi so kosliraoci za vse spo8 >bm. Čute ae, da se upira temu načrtu vlada, da niso ž njim zadovoljni niti koaserrativci še mani pa levičarji, katerim bi biii socijalisti ljubši kak^r prota mitje Zato je upati, da ae ne doseže porazumijeuje mei kuni race Šuklje — JStUrgkh. Kremni *v nuini predlog, naj izgubi vaak poslanic mandat, čim dobi k*»ko mesto pri državai upravi, je poslsoska zborn ca sicer odklonila, ali predlog je na javno mnenje naredil velik utis, tako velik, da ao levičarji hiteli opravičit svojega tovariša grof« Sturgkha, ki je bil postal miaisterski svetnik v nsučaem mioisterstvu asjedso s našim g Šukljejem. Ia opravičili so grofa Sturgkha na kaj znniniv način. Levičarji pravijo, da je hotel grof Siilrgkh koj, ko je bii imenovan, odložiti svoj mandat, opustil pa tega ni iz oztrov na svoje volilce, kakor je bil zatrdil posl. dr Russ pri razpravi o Kramare vem predlogu, smpak jedrno le is osirov na grof« Uubenw«rta. Zajedno s S U gkhom bi bil moral namreč tndi Šuklje odložiti mandat, ker pa takrat Sukij-'jevi volilci Še niso bili dovolj trenirani in ni bilo gotovo, da volijo zopet kakega poslanca, ki bo vNtopil v II )heLw«rtov klub, in dalje, ker mora Hoheawart za vsako ceno imeti v svojem klubu tudi v bodoče toliko slovenskih poslancev, kolikor jih ima aedaj, zato je bil SlUrgkb pnailjen, oatati v zbornici S« dh« časa, nego se po njegovih mislih spodobi. Gosp Šuklje pa je primoran poskrbeti, da ae voli ns njegovo mesto zopet koaliraaec. Mladočehi in Omladinci. V soboto se je v volilnem okrsm Kolin Neba tiče na Češkem vršila volitev drž. poslanca namesto odstopivšegs mtadočeškega poslanca Doležala. Is začetka je mladočešks stranka kandidirala Nehati-škega župana Kašiaa, očeta v pravdi zoper Omla dince obsoienega dra. Rašina. Ker so ludi Starocehi postavili svojega kandidata, in ker ae je Rašiaova kandidatura smatrala za koncesijo talsdočeške stranke Omladincem, je mladočeška stranka isposlovala, da je lUšm odatopil od kandidature ter je oficijelnim kandidatom proglasila nekega Horaks. Vzlic temu ps je bil v soboto voljen državnim poslancem župan R«Sin. Dobil je 242 glasov, dočim je dobil Horak le 94, staročeški kandidat VVacek 73 glasov. Simptomatik nega pomena ni tej volitvi odreči, zlaiti ne, če se upošteva število glasov, katero se je združilo za Rašina. 2?ixjeavstrijeki katoliški shod. Na Du naji zvraivfi se katoliški ihod je s posebnim ozirom na nsš notranjepolitični položaj in specijeino na naše slovenske razmere velikega pomena. Vsled nedoBtajanja prostora Še nismo mogli obširneje o njem govoriti, tekom prihodnjih dnij pa storimo to gotovo. Z i danes naj uonst«tujemu le dvoje: Sbod je bil slovesna manifestacija zoper koalicijo in je izrekel, da škofom v političnih stvareh ne gre nikaka avtoriteta. JProtiavstrijska tlemonstraeija Soboto teden je bil v Rimu v »palazzo deila posta veccbia" shod Rimskih vseučiliščnikov. Na tem shodu se je razpravljalo o razmerah na Primorskem. Razpravo ao bile viharne in končno je nastala taka zmešnjava, da ao moral« organi javnega reda noseči vmes. V<*eučliščniki bo kričali „Abbasso 1'Austria! Morte a ....!" in suglasno vzprejeli resolucijo, ki hloe : „Gli Btudeoti romani alle provocazioni deli' Austr a nupondooo col gndo di: Viva Oberdank!" (II nukt dijaki odgovarjajo na provokacije Avstrije a klicam: Živio Oberdank!) Komentirati te demonstracije ni treba. v nanje Uržave. Rusija, Umrlega carja truplo je razpostavljeno v Peter-burgu in na stotisoče ljudi j biti škropit. Dan pogreba Še ni natančno določen, pač pa je že določeno, da ae poroči car s svojo nevesto tri dni po pogrebu. Nameravan atentat na srbskega kralja Aleksandra. „Neues Wiener TagbSatt" javlja iz Belega grada: V Krsgujevcu zaprti hajduk BaBtuvaD je izpovedal, da ga je bil zaradi udeležbe pri Čđbinčevi zaroti zaprti zakotni politik Djakov ć najet, naj bi kralju Aleksandru v vino ulil strupa ia ga tako zavdal. Kraljev kletar je rekel poročevalcu recenega lista, da bi to ne bilo mogoče, ker pripravi vselej on sam vino za kralja. Vsa stvar diši tako po senzaciji, da je povsem neverjetna in najbrž izrodek reporterjeve fantazije. Turčija proti Armencem. V armenskem mestecu Mooch ne je prebivalstvo uprlo zoper* turška oblastva, ker so ta oblastva prav turško postopala in ljudstvo brez usmiljenja izsesovala. Ko so prišli vojaki, so se uporniki takoj udati in odlož li orožje. Komaj pa bo ja to zgodilo, je turški guverner ukazal streljati na ljudstvo. Turški vojaki so postreliii in pokla.i nad 3000 osoh. Razburjenost je velikanska. Angleški konzul je koj poročal sultsnu o dogodbah, turški guverner pa ga dolži, da huiska Armence na upor. Armenski rodoljubi so prosili angleško vlado varstva, ker se jim godi kakor svoj čas Bolgarom. Pač zadnji čas bi bil, ds evropske velesile prisilijo Turčijo k drugačnemu postopanju. Hrvatska pisma. Zagreb, 15. novembra. Kakor sem v uajprej aodil, ni bil dr. Haram-balć izvoljen v P sarovinsktm okrsju. Škoda, zakaj mož takih sposobnosti, kakeršoe ima dr. Harambašić, bi bil lepa pridobitev za sabor. Dobil je vender 103 glasove, proti 174 Te glasove si je zagotovil sam, delujoč v okraju samo štiri dni. Da torej dr. Ha-rambaš ć ni bil voljen, tega je deloma kriv raspor v opoziciji, a deloma je tega krivo vodstvo stranka prava, ker ni poprej začelo delovati zs to volitev, nego je šele zadnje štiri dni poslslo ns lice mesta dr. Harambašiča, ki je sicer mej inteligencijo in mladino jako popularen, ki pa kmetom v tem okraja ni znan. Če ae pomisli, da je vodstvo priporočilo Htrambašiča na jako slabo adreso v okraju, potem ae mora priznati, da je Harambašd a svojo vzneseno zgovornostjo v Štirih dneh napravil čudeže. Ds je nekoliko daij prej odpotoval, bi bil morda zmagal pri volitvi, a njegova zmaga bi imela lep značaj in bi bila dobro uplivala na duhove. Kakor Vam je že znano, prišel je mej aaa nadvojvoda Salvator. Kakov pomen ima njegov prihod In njegovo atalno prebivanje v Zagrebu? Splošno ae aodi, da je to povsem vojaška stvar, toda neki dopis iz Dalmacije v madjarakem .Bsdapesti Hirlap" govori, da ima ta stvsr političen značaj. Pripoveduje ae namreč v tem dopisu, ds so merodsjni visoki krogi v skrbeh zsradi agitacij Košuta, da bi ta agitacija mogla prousročiti viharje; da bi tedaj mogel iredentisem porabiti priliko da si osvoji Trst, Gorico, Istro ia Dalmacijo; a kdo naj se temu zoperatavi, kdo naj vse te posledice prepreči? Hrvatje, katerim na čelu bi bil nadvojvoda, kateremu je sojeno, da v jedao telo združi Hrvatsko, Dalmacijo, Bosno In Hercegovino. Te vesti je kszalo zabeležiti, če tudi morda samo radi njihove kurijozitete. Tudi madjarski pesnik Jokai je nt kako v skrbeh zaradi Hrvatske. V svojem pismu Košutu obžaluje agitacijo diktatorjevega sinu, ker misli, da, ako bi Ogersks zadobila tsko svobodo, kskeršoo si želi Košut, tedaj bi Hrvatska prišla v drug, svobodnejši položaj; a kaj bi bilo potem z Reko kaj bi bilo z morjem? Madjari potrebujejo Reko in morje, a imeti in obdržati morejo oboje samo če ostane v veljavi sedauji sistem, če se položaj ne premeni. Vidite, da je prvi madjarski romanopisec pri vsi svoji bujni domišljiji jako realen politik. Vsi trije delavski shodi, o katerih sem Vas obvestil, so se vrAili zadnjo nedeljo. V«*i trije so bili številno obiskani. Razprave bo b'U jako objektivne. Delavci zahtevajo dve stvari: da s»bor odkloni načrt zakona o volitvah v mestna zastopstva, kateri načrt se predloži v prihodujem zsstdaniu, Če ta načrt ne da volilne pravice vB->m mestnim prebivalcem; da uvede sabor splošno volilno pravico. V utemeljenju se poviiarjH, da v d-želi, ki ima nad dva miliiona prebivalcev, voli 29.000 volilcev 88 poslancev. Dobro bi bilo, da so delavci še nekaj prstavili: da je mej temi VolilCi G000 uradnikov in 5000 drugih, od vlade odvisnih volilcev: katehetov, učiteljev, gozdarjev, mastnih uradnikov in tako dalje. Ali bo sabor upo števal zahtevo delavcev? To je drugo vprašanje. Sabor se enide dno 22. t. m. in prva stvar, s katero se mu bo baviti, je budget za leto 1895. Zagrebški listi govore te dni o tovarni stekla v Osredku kraj Samobora. Nov narji so bili povabljeni, da si jo ogledajo. Odzvali so se puvab lu in si tovarno ogledali. Tovarna je sedaj last ^delniškega društva za hrvatsko industrijo stekla", kateremu stoji na čelu g. Milan Stankov ć. Društvo ima še dve tovarni: jedno v Karolininem delu, drugo v Zvečeru v Slavoniji. Te tovarne so urejene po najnovejših zahte-ah in povsem solidno Izdelano blago se izvaja zlasti v Bosno, Srbijo io Bolgarsko. Samo cilindrov za svetilke izdela tovarna v Osredku do 20 000 komadov. Tej vrsti domače industrije se splošno proroku e procvitanje in napredek. Trgovski in obrtnijski krogi se zanimajo za osnovanje posebnega lista za trgovino in obrtnoat. Čujem, da stoji na čelu temu podjetju g. Pongrsz, tnaoi milijonar. Listu bi bil naslov „Neues Agramer Tagblatt" Ču jem tudi, da nameravajo Srbi osnovati »Srbsko banko" in zidsti »Srbski dom". Javili ste že, da je pobegnil ravnatelj kreditne banke Franki, bivši ravnatelj komercijalne banke, kateri je poneveril 17.000 gld. Pravijo, da se mudi sedaj v Srbiji. Glede te tfere se mnogo prikriva. Ko je bil Franki izstopil kot ravnatelj komercijalne banke ter poBtal ravnatelj nove kreditne banke, je na te nove banke račun potoval v Trst, ns Dunaj, v Hamburg in imel kot človek, vreden popolnegs zaupsnja v žepu 70.000 gl. namreč sedemdeset tisočakov. Vedel je, da je poneveril večjo svoto, ia da se to poneverjenje zasledi, morda tudi že takrat premišljal o svojem begu — pa vender se je z onim densrjem vrnil, ga pošteno odštel in pobegnil zaradi 17.000 gld., pobegnil v težk h okolnoatih, dočim bi bil iz Trata lahko pobegnil na Ki f, ali iz Hamburga v Ameriko. Te dni ae je prvič pela »Afrikanka* in to — ako se upošteva, da je bilo malo skušenj — prilično dobro. Koncem leta izda inceadaatijs .Kaza-listni koledar". Domače stvari. — (Gimnazija v 2alci?) Pile ae nsm iz Žslcs dne 18. t. m.: Okrajni glavar Celjski Wagner ngitoval je osebno, naj se Žalski trg potegnje za ustanovljenje slovenske gimnazije v Žale i. Občinski odbor pa, spoznavši pravo namero, ni sel tej agitaciji na limanice, sklic«vaje se v današnji seji na svojo peticijo s dne 26. avgusta t. 1., v koji proai za slovensko gimnazijo v Celji. Torsj pozor slovenski trgi. Ogibajte se stavljenih vam ssnjk! — (Tržaška odvetniška zbornica) je imela v soboto svoj izredni občni zbor, sklicsn v namen, ds protestuje zoper jezikovno ravnopravnost ▼ okrožju višjega dež. sodišča Tržaškega. Na ta občni sbor je prišlo 71 italijanskih in 7 slovanskih odvetaikov. Nepričakovana udeležbe slovenskih odvetnikov je italijanske oči vidno deprimirala. Ko se je prečita! predlog o korakih, katere bi bilo |storiti proti slovenskemu ursdovanju pri sodiščih, je dr. Vitez ć najprej predlagal, naj ae atvar odloži ia mej člane razdeli prepis omenjenega poročila. Ko ae je ta predlog odklonil, začela ae je meritorna debata. Gg. dr. Vitezić in dr. Lagiaja sta stavljeni predlog izborno pobijala in s svojimi n?ovržoimi rszlogi nasprotnikom sapo zaprla. Noben italijanski odvetnik se jima ni upal ugovarjati in tudi poročevalec ae tega ni upal. Zbornica je sicer stavljeni predlog vzprejela z 71 proti 7 glasom, ali moralno so zmagali slovanski odvetniki. Čast jim, da se niso ustrašili nasprotnikov, ampak hrabro stopili v levov brlog branit narodove pravice. — (V zgleden oficijozus.) Že večkrat smo omenili, da se Tržaški „Mat ti no" krmi z vladnim ovsom. Ta list, čegar buiflkanje zoper Slovence je mnogo pripomoglo L splošni razdraženosti, vladajoči na Primorskem, se je te dni pokazal popolnem nagega. Sporočil je, da je bil znani ireden tovec Niederkorn, obsojen radi žaljenja Velečanstva, izpuščen iz zapora iu da ho temu »mučeniku" njegovi Tržaški prijatelji priredili sijajen vzprejem. In tak list izhaja na trojke d;spo2icijskega fonda! — (Slovensko gledališče.) Sibotna druu« predstava opere »Poljub" se je vršila ob HveiNmi razsvetljavi gledališča v postavo cesančinega godu in ju zept nap »Inila gledališče. Počastili so jo s avojo navzočnostjo tudi gosp. dež predsednik baron Heiu, gosp. dež. glavar De te I a in drugi duHtoianstvi nI ki. Občinstvo ju slušalo krasno godbo s še večjim zanimanjem, ki bode veduo raslo, č m bolj bodemo spoznavali to mnjstersko Smetanovo delo. Posebno j)ohvato je dobil tndi g B e n e š po veliki ariji v drugem dejanji; v prvem dajanji bi bil z m rnejšim petjem d< segal mnogo večji uspeh. Mej občiastvora smo opazili mnogo goBto/ z dežele. — Jutri pride na oder prvič gluma » Velikom estni zrak" z glavno ulogo g. Anica. — (Bolnica usmiljenih bratov v Kanti i j i.) V mesecu oktobru se je zdravilo v tej bolnici 67 bolnikov, izmej teh je bilo 23 ostalih od prejšnjega meseca. Popolnoma ozdravilo se jih je 34, umrla sta 2, zdravje zboljšalo se je pa 6. Bol* niča deluje prav blagodejno io zasluži, da se jo podpira z dobrovoljnimi doneski. — (Amerikanske trte) bode oddala kmetijska podružnica v Novem mestu, in Bicer več sto že cepi enih in ukoreninjenih trt najboljših vrst ia nekaj tisoč necepljenih, toda ukoreaičemh trt Riparia portslis in Rupestris. Dajale se bodo trte le Članom podi uža ce, ki nsj se zao je zglašajo do dne 1. decembra. — (Preložen semenj.) Deželna vlada je sporazumno s trgovinsko zbornico dovolils občini S app pri Vipavi, da sme preložiti letni in živinski semeDj, ki je bil doslej v ponedeljek velikega tedna na dan 1 junija, oziroms na ponedeljek, če bi na ta dan bila nedelja. — (Črne koze) so b-i pojavile v Št. Ru-pertu v Slovenskih Goricah in je zbolelo več osob v poslednjem čat-u /.a to boleznijo. — (Delavsko izobraževalno društvo v Trstu) prične jutri v torek z rednimi poučnimi večeri v društvenih prostorih. Prvi večer bode pre-daval g. M. Kamuščič o važnosti delavskih društev in bode razgovor o delavskih razmerah v Trstu. Predavanje se začne ob 7 uri zvečer, — (Istarski izgredi.) Preiskovalni šolnik v Piranu je dal zopet zapreti tri udeležence demonstracije, ki ae je vršila dne 21. m. m. Odvedli so jih v Trst v preiskovalni zapor tamošnjega dežel nega Bodišča. — (Hrvstsko-slovensko vet. društvo »Tomislav* as Duaaji) je aa aeji doc 12 t. m. volilo naslednji odbor: Predsednik Trbojev ć Evgs-nije, podpredsednik Jordan Franc, tajnik Badovinac Miroslav, blagainik Eogelmann Eimund, odboraki namestnik Korošec Anton, revizori Pozsjić Dragutin in Stegu Josip. — (Razpisane službe.) Pri davčnih uradih za Kranjsko, mesto davčnega) pristsva v XI. čin. razredu. Prošnje v štirih tedn h predsedstvu fin. ravnateljstva v Ljubljani. Definitivno se razpi-aujeti drugs učiMiska služba na štirirazrednici v Dobre ni pol ji z letno plačo 500 gld. in učiteljska službs na jednorazredaici v Got niči, s letno plačo 450 gld., ker sta do-e.lauja začasna učitelja naredila izpit osposobljenoHt'. Prošnje do dne 30. t. m. okr. šolskemu svetu v Kočevji. t----i Slovenci ln Slovenka! ne zabite dmibe nv. Cirila ln Metoda 1 F A Darila s Uredništvu našega lista je poBlal: Za družbo sv.Gi,*ila in Metoda: Gosp. Simon Bezjak, učitelj pri sv. Tomažu nsd Veliko Nedeljo 12 kron, kstere so darovsli povodom uspešno dovršenih izpitov za učiteljsko ospo-snblienost: g. A. Brence 2 kroni, gdč. Antonija Stupca in Marija Stupca, Kg- & Vodeoik, S. Pečar, H. DruzoviČ, F. Poškar, D Serajnik, A. Freuensfeld, Neimenovan in S. Bezjak, vsak po 1 krono. — A veli rodoliubni darovalci in darovalke in njih nasledniki? Bazne vesti. * (Ukraden dinamit) Iz vojne ladije, ki je prepeljala 15 ton dinamita v Cagliari, je bilo ukradenih 18 kilogramov dinamita. Sumi se, da ao anarhisti odnesli ukradeni dinamit. * (Morilec žensk na Tirolskem.) Zaradi sokrivd« zaprti zaprti zidar Jožef Maver iz Ambrasa je obstal v Inomostu, da |e on umoril ženske, o katerih umoru je bilo ob svojem času toliko razburjenosti. Brzojavke. Gorica 18. novembra. Danes ob 10. uri, ko je prišel grof Alfred Coronini z brzovlakom z Dunaja, zbralo se je na tukajšnjem kolodvoru blizo 200 ljudij, kateri so mu v zahvalo, da se v državnem zboru toliko poteguje za goriške Slovence, priredili spontano in veliko ovacijo z urnebesnim „Živio grof Alfred Coronini, naš zaščitnik!" Potniki in drugi navzoči so gledali in ugibali, kdo je tisti, katerega čaka ta množica. Nihče ni vedel, da pride naš grof Alftvd Coronini. Lahi so bili presenečeni in pobiti, ktr nikdar niso kaj tacega pričakovali. Ko se je grof odpeljal, zagrmeli so novic burni Živio klici, potem se je množica ui rno in dostojno razšla. Ost pre-srčne ovacije našemu grofu Alfredu bila je naperjena proti postopanju grofa Franca Coro-niinju, ki je v državnem zboru zatajil svoje avstrijsko prepričanje in osramotil Slovence. Dunaj 19. novembra. V današnji seji razpravlja drž. zbor o vludni predlogi glede razprodaj. Vsi govorniki so se izrekli za predlogo. Dunaj 19. novembra. Včeraj dopoludne se je sešel ministerski svet in se več ur posvetoval o volilni reformi. Po končani seji je bilo napovedano posvetovanje vlade z zaupnimi možmi koatiranih strank. Senzacijo obuja to, da se llohemvart ni udeležil te konferencije. Pred konferencijo se je bil pol ure posvetoval z ministerskim predsednikom, potem pa odšel. Na povabilo opata Treuinfelsa so se včeraj sešli tudi duhovniki-poslanci, da s cerkvenega stališča presodijo vprašanje o volilni reformi. Dunaj 18. novembra. Glede volilne reforme se tudi na včerajšnji konferenciji ni doseglo porazumljenje. Odločilno besedo ima Hohenwartov klub. Ta zahteva, naj se ustanove poleg delavskih zbornic kot nekaka proti teža obrtne zbornice, ki bi imele svoje posebne poslance. Obrtne zbornice bi ne bile povsem samostalne, ampak v zvezi s trgovinskimi zbornicami. Praga 17. novembra. Na shod staro-Češke stranke je prišlo 268 zaupnih mož. Shod je izjavil, da ni v nikaki zvezi več z Dunajskimi punktacijami in se je izrekel za porazumljenje z Nemci na novi podlagi. Rieger je prorokoval mladočeški stranki žalostno bodočnost, ker nima zaveznikov ter se je izrekel zoper koalicijo, zoper splošno volilno pravico, zoper Omladinsko stranko in zoper posebno delavsko kurijo. Nekateri govorniki so se izrekli za približanje MladoČehom, Rieger pa je ugovarjal če$, da se morajo Mladočehi približati Staro-čehom. t Peterburgf 19. novembra. Danes sa je car Aleksander slovesno pokopal, poroka carja Nikolaja je določena za petek. Včeraj se je na ulici primeril ginljiv prizor. Ko se jd ca-revna-vdova peljala iz palače Aničkov v cerkev v trdnjavi, obkolilo je ljudstvo voz, da se je moral ustaviti. Carevna se je srčno zahvaljevala za ta izraz sočutja. Pariz 19. novembra. Danes, na dan pogreba ruskega carja, je Pariz ves v črnih zastavah. Borza je zaprta. V ruski kapeli je prisostvoval maši zadušnici predsednik Perier • z državnimi dostojanstveniki. Začetek ob ' , 8. ari sveder. štev. 23. Deželno gledališče f Ljubljani. Dr.pr. 609. V torek, dne 2ftO. novembru 1804. I'rviikrat: Gluma v Štirih dejanjih. Spiaala Oskar Blurnenthal in Gustav Kadelburg. V slovenščino preložil Režiser g. Rudolf Inemann. Začetek točno ob 'ltH. uri, konec ob 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peapolka St. 27. Vstopnino na gledalilkem listu. Prihodnja predstava bo v petek, dne 23. novembra t. 1. Blagajna ae odpra ob 7. url zvečer. Meteorologično poročilo. s čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebu Mn-krina v mm. ' 17. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 743-6 mm. 743 H«. 743 7 mm. 6 4* C 10 0« C 8 8' C brezv. si. 8vz. brezv. megla megla megla 0-30». megle. 18. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 743-ft en. 743 4 mm 7443 ■■. 6-4° C 74° C 7 2° C brezv. brezv. brezv. megla megla megla 0-50««. megle. Srednja temperatura 8-4" in 7*0°, za normalom. ,r)-3° in 3-90 nad ZDuLziaJslsa, "borza dne 19 novembra t. I. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. — kr Skupni državni dolg v srebra .... 99 , 90 f A/atrijska zlat* renta.......124 , 80 „ Avstrijska kronska renta 4°/...... t«9 „ 80 , Ogerska zlat« Teuta 4"/g......123 , 50 . Ogerska kronska renta 4"/«,.....97 ( 7."> , Avstro-ogerske bančne delnico .... 1048 , — _ K reditne delnice.........392 t — , l.-inilon v ista........... 124 t HO „ Nemški drž. Imnkovci za 100 mark . . 61 , 17', 20 mark...........12 , 23 . tU frankov.......... 9 , 93 „ I':ili_JHiiski bankovci........ 46 , 20 n C kr. cekini........... h 91 Zahvala. Globoko užaljeni radi nenadomestljive izgube iskreno ljubljenega soprogi, oziroma stnjca, gosp. dr. Josipa Kapler-ja c. kr. sanitetnega svetnika, okrajnega in deželnosodnega zdravnika, izrekava tem potem za muogobrojne dokaze globokega sožiilja, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev najino nHJpnsrčuejio zahvalo. Posebno zahvalu izrekava vsem gg zdravnikom, uradnikom, vsmu prijateljem, znancem, ča stitim dumam in aploh vsem onim, ki so se v toli obileui itevilu udeležili rajnikovega pogreba, kakor tudi počastiti duhovščini in gg bog sov-cein za ginljivo petje pred domom in na pokopališču. (1317) Neža Kapler, Marija Kapler, soproga. nečakinja. os u m P aj v= 71 ^? kr., IWV ■©«» ramalli prekomorskih 1 gld. 70 kr., Heara-aaaana-a **• boljšlli evropskih 1 gld. 70 kr. pri 0. Zeehmeyer, Morlmberg. Nakup. Zamena. (927) I«Sče »e v apecerlfako trgovino dobro izurjen iu zanesljiv prodajalec ki je vojaščino prost ter zamore položiti kavcijo. — Ponudbe, v katerih ph naj navede zahtevana plača, vzprejema: 1. I.|ul>ljnuitko uradniško koiiiumno riruMtvo. Krojaške nllee it. », I. im«latrop|e. 1312-1) Učitelj ruskega jezika za poldrugo uro v. tednu se išče pod ugodnimi pogoji za več učencev skupaj. (i3i6) Dotične ponudbe najdalje do 21. t. m. pod ruščina" upravništvu „Slov. Naroda". \\Wu MS., preti jfroiit] ► > 4 ju naiboljfie sredstvo proti proti mi, revuiatlsmu itd. Lonček stane 1 gl«l. — dlluvuo Hkl»«dlMČet H. Rucker, lekarnar v I.vovu (CiallAkn). Spoitovani gospod! Izrekam Vam svojo naj top-lejAo zahvalo za Vase mazilo proti protinu, katero kaj izborno učinkuje. Pošljite mi se 2 lončka, da bom imel to izborno sredstvo vedno pri roki. (1150 6) P I as v, dne 20. julija 1894. Jo*. Knott. 3 > s? 3 n & i Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Medicinalno olje iz kitovlh jeter. (Ribje olje.) i^sa^sa^afefe^ Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 gll.; 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1 29-4) Dobiva se prt Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Poilljn ae s obratno poAto. Lekarna Trnkoczv v Gradci i o« N O I. B C. P. glavno ravnateljstvo mir, drž, želcmlc. Izvod iz voznega reda vel?fcvnoya od 1. olctolorav 1894 RMlopno omenjeni prjhajklil in odhsjalni cul omagani M r >m«lHjwi'ropi>fcf>n rasu. 8r«dnJ««^ropiU Au j« k rajnemu daan « LJnh I)mI b* ■ minuti naprej. Odhod ls lajabljaao (juž. kol.). Oh t». mH 5 t*iin. po noM oiabnl vlak t Trbia, Pontabel, Beljak, Ca-loTeo, Kraiiienifsite, Ljubno, č«» Selithal t Aimee, laohl, flmnn-dan, Solnegrad, Lenđ-flaitain, Zeli n» jeneru, Btejrr, Lina, HinieJeTioe,. PlaenJ, Marijin« vara, Bjrer, Karlora Tara, Franoore vara, Prago,. Ijipeijo, Dunaj Tla Amatetten. 06 O. uri 7 min. mjutrnl melani vlak ▼ Noto mostu, Kočarja. O0 7. «H tO min. Kl"trj><>lufln,< oaebnt vlak t Trbia, Pontabel, Heljak, Oeloveo, Franaenafaita, IJubno, Belsttial, Dunaj. OS 4. ttri 14 min. popaluilne otebni rlak t Trbii, Beljak, Oeloveo, Ljubno, 6ea Belathal ▼ Bulnograd, I.eml-Oaatein, Kali na Jaaeru, Ino- moat, Breirnio, Ourib, Oenevo, Paria, Ste/r, I.hio, Omundan, Iachl. Pu<-;><>/i 4. tri 4S min, puftoHtttn« aaebul Tlak a Dunaja, Ldnbaaga, Helathala«. Hnlji. k a, OeloToa, Franaanafeate, Pontabla, Trhli* Oh a. Mrt 34 min. «i'«-rr meiani rlak ii KoAevja, Novega Meata. Oh V. uri Ht min. mmmtmP otebui Tlak a Dunaja preko Amatettena la> ljubuega.. Beljake, CeloTca, Pontabla, Trbiaa. Odhod ts LJubljano (dr*. koU Oh t. uri H3 min. ajMtrnJ t Kamnik. i "Mi ft OB , popotudn« n „ k 0. i, aO . et-^-^v . n Prihod v LJubljano (drž. kol.). O* fl. Mri 33 n%tn. gjMfrvaj Ia Kamnik*. » I J. , 13 , dotmtudn« H „ 11 « .. »o ., (4-262> Proda se pod ugodnimi pogoji posestvo obstoječe iz mlina a tremi tnčaii, iz poslopja z vso pripravo za strojarsko obrt ter iz travnika in njive. Kje? pove iz prijaznosti upravniatvo „Slovenskoga Naroda". (1819-1> ||F |F W |F F jF IFIF |F |F !F F W W lf F F F Karol Recknagel v Ljubljani, Glavni trg1 štev. 24 priporoča perilo za gospode, kravate, rokovice, žepne robce, normalno perilo, moderce najboljšega izdelka, predpasnike, pleteno blago, nogovice, dokolenfce (ka-mašne), spodnje suknje, trikotne zo-bunce (taille). £tj Samo novo blago te* i. po najnižjih cenah. (i2nr>—2) F F Fr\WrF'W F F FIF F F F F F F ^ F Lekarna ,k zlatemu državnemu jabolku' . 9JA J. PSERH0FER kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice Dunaj, l.t Singerstrasse 15. imenovano, zaslužijo to slednje ime po vsi pravici, ker so te kroglice v mnogih boleznih izkazovale svoje zares izborno učinkovanje. — Te kroglice se HploŠno rabijo te mnogo desetletij in je brftkone le malo obitelji, kjer bi ne imeli male zaloge tega izborne*;a domaceg>i sredstva. — Mnogi zdravn ki priporocevali so in priporočujejo te kroglice kot domače sredstvo, zlnsti proti vsem boleznim, ki nastanejo valed slaba prebave in vsled zaprtja. Od t. h kroglic »tone: 1 ikatljloa s 15 kroglloaml 21 kr., 1 »vitek s 6 ikatljloaml 1 glA. S kr., če se poSlje iiefrankovano proti povzetju pa X gld. 10 kr. Co se poprej vposlje denarni znesek, potem stane postni m- prosta posiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., S zvitkd 2 gld. 30 kr, :t zvitki .'i gld 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 4<> ki-., 6 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ne more pošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne krogljice" zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake Skatljice na navodilu o uporabi fitojpči podpis j. Pssr- hofer in sicer z radečlnal Črkami. Življenjska esenca (Praške kapljice), l steklenica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, pofitnine prosto posiljatvijo 60 kr. Tannochinin-pomada najboljše sredstvo sa rast lasi j, 1 puSica 2 gld. Univerzalni obliž 50 kr., s po&tuine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol b"0- mače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih časnikih oglasen n tu- in inozemske Urina-ce\tiske specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanjo točno in najceneje. — PotUJatve po posti izvršujejo se najhitreje proti tema, da ae prej vpoSlje denar, večje naročbe tudi prati povzetju zneska. — Če se preje vpoilje denar (naJbolJAs s poiino nakaznico), potem J« poštnina mnog; o oenejla, nogo pri po si? Jat vab. proti povzetju. ^1271—2) ichsnft), ica fto kr. Balzam zoper ozeblino 1 lonček -ki kr., h poštnine prosto posiljatvijo 65 kr. Sok od ozkega trpotca £PJ& Američansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper potne noge, nine proBto posiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, ^.'a^afeŽ Angleški balzam,1 steklenica 50 kr. 1 ikatlja 35 kr., s Izdajatelj ia odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiukarue".