SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) XLVIII (42) Štev. (No.) 42 E SLOVENI A LIBRE BUENOS AIRES 26 de octubre — 26. oktobra 1989 DR. JURE KOCE Psihološki izvor političnih skrajnosti Preroški govor dr. Kulovca QVnr-»na ('rtvprHrsom m 1 o— in, imla.rlnst.TliVi HflTlI Pili tako. da OTO Skupna značilnost (predvsem mladih) ljudi, -ki se nagibajo k političnemu ekstremizmu ni racionalnega izvora, ampak neka duševna nagnjenost, ki ima globoke psihološke korenine. Na zasebni ravni se izraža v čustvenih konfliktih kot so negotovost, nestalnost, osamljeno-st. nezmožnost osebnega stika (inkomuni-kacija), zakonske ločitve, kronična zmedenost glede študija in poklica. V odnosu do- družbe pa tak človek zapada v naslednje skrajnosti: a) V zagrenjenost (špansko resentimiento), v prikrito rnržnjo, ki izhaja iz zavisti in vodi v škodoželjnost in privoščljivost. Nekdo je „resentido“, kadar toliko sovraži, da mu je vseeno, če sam utrpi veliko škodo, da le še drug ob tem trpi. Na primer, večina nasprotnikov kapitalizma se zaveda, da se bo njihova situacija poslabšala v socialističnem sistemu, čeprav to vedó, se zavzemajo za socializem (levi ali desni), kajti predvidevajo, da bodo „bogati“, katerim zavidajo, tudi trpeli: lažje bo prenašati revščino v socializmu, kjer bodo vsi enaki. (Na dnu srca pa pričakujejo, da bodo v taki družbi „vseh enakih“ oni uživali privilegije „bolj enakih“). Vendar je mogoče racionalno prepričati „zavistneža“, da njega v resnici zanima le izboljšanje lastnega položaja, čeprav si medtem drugi še bolj izboljšajo svojega. b) „Four.ierov kompleks“ (kot ga imenuje neoliberalni sociolog L. von Mises) pa je bolj resna stvar, skoraj duševna bolezen, ki ne sprejme racionalnih argumentov. Mogli bi ga predstaviti takole: Zelo težko je v življenju doseči „vse, kar srce si sladkega obeta“. Velike mladostne sanje, kljub vsem srečnim okoliščinam in naključjem, se s časom ude-janijo na veliko nižji ravni, kot si prizadevamo. Nešteto ovir stavi življenje na pot in prekriža načrte. Lastne zmožnosti ne zadoščajo, da se povzpemo do- višin, katere smo smatrali lahko dosegljive. Zavest teh nezmožnosti za mnoge predstavlja vsakodnevno tragedijo. Človek more reagirati na to na dva načina5: da zasovraži življenje in družbo, ki mu odrekata realizaci- jo mladostnih sanj ali tako, da gre naprej, po vsakem neuspehu z obnovljenim upanjem. Duševno zdrav človek sprejme svojo usodo, ne vara samega sebe in kljub vsem neuspehom in polomom živi naprej, v mejah danih možnosti in tako nekaj doseže. Nevrotik pa ne more prenašati življenja kakršno je. Realnost je zanj pretrda in prehuda, preveč zoprna in surova. Zateka se v iluzije, v svet fantazije in nerealnih miselnih konstruktov ali pa v nihilizem, cinizem, celo v obup in v svet umetnih paradižev. V prvem primeru se tolaži s tem, da pripisuje svoje neuspehe drugim, največkrat krivičnemu družbenemu ustroju, katerega je treba uničiti do temeljev in začeti vse znova. Marksizem in fašizem ga prepričujeta, da ni odgovoren za neuspehe v življenju, ampak da je to posledica družbenih razmer. S tako tolažbo se mu povrne izgubljena samozavest, odreši ga mučnega občutka manjvrednosti in mu odpira lahko perspektivo bodočih uspehov. Tovrstna literatura obljublja ne le bogastva, ampak tudi srečo in ljubezen, kakor tudi nesluten materialni in duhovni razvoj: pojavili se bodo u-metniški in znanstveni talenti, kot jih človeštvo še ni poznalo. Vendar po mnogih letih izkustva socializma 'vseh vrst je danes v svetu (razen v Južni Am:riki!) splošen uvid, da ta ni mogel izvesti n;č tega, kar je obljubljal. Vse sanje o družbenem raju na zemlji so se razblinile. Kaj preostane sedaj nevrotikom, katerih je več kot si predstavljamo, ob tolikem raz-očaranju? Energije, ki so se prej sproščale navzen, v organiziranju revolucij in družbenih konfliktov, se zdaj obračajo navznoter: v narcisizem, permisivnost in zatekanie v zasebne paradiže. Menim, da je temu dejstvu, pripisati uspeh spolne „revolucije“ in vedno večjo nagnjenost k uživanju mamil. Družbeni prevrat prepušča mesto osebnemu razvratu. Gorje, ki so ga povzročile socialne revolucije tega stoletja, zna zbledeti ob grožnji, ki jo človeštvu predstavlja ta novi trend... -gar Pred kratkim je preteklo petdeset let. ko se je pričela druga svetovna vojna, z njo pa delitev Evrope v dva dela, vsakega z drugačnim družbenim redom in s tem prav za prav , v dva različna svetova. Ob tej usode-polni obletnici so mnogi časnikarji segali po zgodovinskih dejstvih ih o-pisovali pojav hitlerizma, s tem pa že morali seči še v dobo pred prvo svetovno vojno, ko se je v Rusiji že pripravljala komunistična revolucija in z njo prelomnica v življenju človeštva. Ker se v zadnjih mesecih dogaja v Sovjetski zvezi tkzv. „druga revolucija“ Gorbačova, mnogi žurnalisti spremljajo njen razvoj tudi z aktualnimi prognozami. V tej zvezi je zanimivo razmotriva-nje Manfreda Hildermeierja, ki je napisal knjigo „Ruska revolucija 1905-1921“ in je izšla letos v Frankfurtu. Ta gottinški zgodovinar, Specialist za vzhodnoevropske razmere, v njej odgovarja na vprašanja mnogih sodobnikov — če je bila rusikd. revolucija res neizbežna. Le-ti se ba-vijo’predvsem s tremi pojavi: vzrok razpada carskega sistema, vzrok neuspeha meščansko-demokratične februarske revolucije ter o vzrokih zmage in obvladanja boljševikov Na te tri točke skuša Hildermeier odgovarjati. Jedro razpada caristične autokra- Na seji ministrskega sveta v Beogradu dne 5. aprila zvečer leta 1941 je dr. Franc Kulovec, minister za gradnje in predsednik Slovenske ljudske stranke, vstal in govoril: „Gospod predsednik in gospodje ministri: Vi veste, da sem jaz katoliški duhovnik. Tako sem danes kot sploh vsak dan bral mašo. A tokrat sem šel še posebej k spovedi, ker vem, da bom kmalu umrl. A sedaj vam rečem to-le: Predno smo podpisali pakt, smo vprašali za mnenje ne le generala Milana Nediča, ki ga vi ne cenite, ampak tudi tistega, ki ga vsi spoštujete —- generala Petra Pešiča. Tudi on nam je rekel, da ne bo naša vojska proti nemškemu vojnemu stroju zdržala niti 14 dni. Tudi jaz vam rečem: Vi Srbi ste imeli v prvi svetovni vojni poleg svoja hrabrosti tudi srečo. A to pot vam Bog sreče ne bo naklonil. Pred sabo vidim v naši državi milijone grobov, in ko bi srbski narod videl v prihodnost, kaj ga kot posledica puča čaka, bi vas in Boro Mirkoviča obesil na kandelaber na Terazijah.“ To mi je pripovedoval leta 1943 dr. Juraj Šutej, finančni minister v begunski vladi v Londonu. H Kulovče-vim besedam je dr. Šutej pr;pomnil: Dr. Kulovec je govoril globoko s čustvom. tako da so mu solze tekle po licih. Ne predsednik gral. S:movič ne kdo drug od nas navzočih ni na Kulovcev govor reagiral niti z eno besedo. Na nas vse-je napravil mučen vtis. * Dr. Šutej je nato zaključil svoje pripovedovanje z besedami: „Vedno imam pred očmi dr. Kulovca, kako iz groba ponavlja te besede.“ Sedaj naj dodam sledeče: Manj kot dobrih deset ur kasneje (6. aprila 1941 zjutraj) so nemška letala bombardirala Beograd. Dr. Kulovec je hotel v mesto na predsedstvo vlade. Avtomobil z njegovim voznikom je čakal pred hišo. Bombe padajo in šo- li je bile ruska revolucijo pstrebacs? cije vidi Hildermeier v „istočasni krizi starega in novega reda, v a-goniji tradicionalne agrarne družbe ter v porodnih krčih industrializacije“. Vedno večja šibkost ruskih državnih oblasti z eklatantnimi, očivid-nimi neuspešnimi gospodarskimi posegi je privedla do velikih socialnih problemov. Politična kriza je v letih 1905-1907 povzročila prvi težki pretres. Po revoluciji leta 1905 in po carskem „oktobrskem manifestu“ stari red ni bil več isti, kakor preje, čeprav je bil politično dejansko še vedno upoštevan. Nepripravljenost državnikov pa je onemogočila zadnjo možnost Integra ti vnega izenačenja — kar je končno bilo usodno za carsko avtokracijo. Februarska revolucija je z uporom mas odstranila stari režim, ne da bi naletela na večji odpor. ,Družba“ in mase, liberalno plemstvo, nova buržuazija (meščanstvo), delavci in vojaki so bili enotni v oporekanju starega režimu. V trenutku ogrožanja je bila carska oblast osamela in praktično brez branilcev. Iz proticarske koalicije je zrastlo posebno dvojno vodstvo „provizorične vlade“ — kot zastopstvo meščansko-demokratične plasti na eni strani ter „sovjet“ kot reprezentativni organ revolucionarnih mas na drugi strani. Radi pomanjkljivosti v strukturi te vlade -— poleg osebnih nezmožnosti — vidi Hildermeier glavni vzrok, da je februarska revolucija propadla. Poleg tega naj bi provizorična vlada imela krivdo za neuspeh tudi zaradi zavlačevanja zemljiške reforme, ureditve problemov raznih narodnostnih skupin, iz katerih se sestoji država ter končno tudi izavlačevanje sklenitve premirja. Vse to naj bi bila ugodna podlaga. za oktobrsko revolucijo, posebno še, ker sta se v državi 'z odstranitvijo carja zrušili državna in socialna avtoriteti. Upoštevajoč te razmere analizira Hildermeier zadnje tedne v oktobru leta 1917. Februarska vlada je zgubljala oblast, moč ceste in mas je omogočilo upor boljševikov in sledila je državljanska vojna. Sovjetski režim je kmalu razpolagal z o-srednjim ruskim ozemljem, kar je seveda bila velika prednost. Ko so se pridružili še razočarani delavci in mali kmetje, si je znal pridobiti ali pa s silo podvreči večino ozemlja. Sovjete sta vodila Trotski in Lenin in brez njune izredne politične, organizacijske in vojaške zmožnosti, bi boljševiki verjetno težko prevzeli oblast. Hildermeier meni, da so jim tudi pomagale gotbve pomanjkljivosti politične ustave in tudi kulture. Kljub raznoličnosti pa vidi pri boljiševikih v izvajanju praktične politike sličnost carskemu sistemu. Oba sistema naj bi ,imela podoben glavni cilj: velerusko nadoblast ter pospeševanje industrializacije. Zato se Hildermeier vprašuje, če ni bila ruska revolucija dejansko le nadaljevanje boja proti zaostalosti ruskega naroda — seveda z drugimi, veliko bolj rigoroznimi sredstvi? Po FAZ povzela D-ova. fer prosi dr. Kulovca, naj gre v zaklonišče, ki ga je zgradil lastnik hiše, češki inženir. Dr. Kulovec noče iti v zaklonišče. Šofer pade na kolena in prosi: „Gospod minister, prosim vas, pojdite v zaklonišče.“ Nato je dr. Kulovec res šel proti zaklonišču, a še na stopnicah ga je drobec nemške bombe zadel in ubil, medtem ko sta šofer in avtomobil pred hišo ostala nedotaknjena. In pol kilometra proč je nemška bomba ubila Kulovčevega osebnega tajnika dr. I-vana Mencingerja in njegovo ženo. Uresničitev preroškega govora 1. In kako so se preroške besede dr. Kulovca uresničile? Kot že omenjeno je Namčija napadla Jugoslavijo dne 6. aprila 1941, a že dne 17. aprila je general Kalafatovič podpisal kapitulacijo. Torej komaj 10 dni je trajalo, da je bila jugolovanska vojska poražena. Talko so se izpolnile besede dr. Kulovca, da ne bi zdržala niti 14 dni. 2. Mnogi Srbi krivijo za tako hiter poraz Hrvate, toda ne vsi. Na primer Mirko Kosič, po rodu Srb iz Vojvodine, vseučiliški profesor, ekonomist in sociolog, ki je kot znanstvenik užival ugled v znanstvenih krogih v zahodnem svetu in posebno v Angliji, bil je tudi narodni poslanec od leta 1935 do 1938, je rekel: „Velika je krivda Hrvatov, a priznati se mora, da oni niso krivi za vse. V Makedoniji je bila zelo močna koncentracija naše vojske in vkljub odličnemu strateškemu položaju ob .reki Vardar je naša vojska nudila zelo slab odpor proti sovražniku. In tam ni biku Hrvatov, torej ne moremo metati vso krivdo na Hrvate.“ Tako so se izpolnile besedo dr. Kulovca: „To pot vam (Srbom) Bog ne bo dal sreče.“ ■ 3. Naj omenim še to, kar tudi potrjuje uresničitev preroških besed dr. Kulovca. Ugrin joksimovic, ugledni narodni poslanec in podpredsednik JRZ, je dobesedno govoril: „Bog je nas Srbe kaznoval zaradi naše oholosti in arogance.“ Bilo je precejšnje število nadutih, arogantnih in domi- šljavih srbskih izobražencev, ki so javno govorili: „Ne može biti rat bez Srba“ (z drugimi besedami povedano: ne more biti vojne, v kateri se Srbi ne bi borili.) In zaradi takih ljudi je prišlo do puča in z njim do apokaliptične tragedije vseh narodov Jugoslavije. Med nje bo zgodovina gotovo prištela dva izvršilna puča, to je generala Simoviča in polkovnika Boro Mirkoviča ter organizatorja puča profesorja Dragana Knezeviča in njegovega brata aktivnega majorja. Zgodovinsko dejstvo je, da so organizatorji in izvršilci puča pahnili državo v vojno, a niso imeli poguma ostati doma .in se boriti proti sovražniku, ampak so zapustili domovino. (Razumljivo in pravilno je bilo, da je mladi komaj 17-letni kralj skupaj s člani vlade in predstavniki političnih strank šel v London.) 4. Dr. Šutej mi je pripovedoval tudi sledeče: Vlada je takoj po nemškem napadu skupaj s kraljem Petrom odpotovala v Nikšič, odkoder so z angleškimi vojnimi letali zapustili Jugoslavijo. Takrat je bilo v Nikšiču preko 300 višjih vojnih osebnosti (generalov, polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev), ki so vsi očividno želeli, da bi skupno z vlado zapustili domovino. Dr. Šutej jih je nagovorili rekoč: „Kakor vidim, vas je tukaj več sto aktivnih poveljujočih vojaških oseb, pa sem vas primoran ‘vprašati, kako da ste tukaj, v takem številu, kdo se torej bori proti sovražniku, ali samo vojaki z rezervnimi oficirji?“ Vsi so ga molče poslušali. .Torej tudi to potrjuje preroške besede dr. Kulovca, kako slabo ■se bo zaradi puča vojna končala. 5. Odkar je bila Jugoslavija pahnjena v vojno (aprila 1941) pa do konca leta 1945 je blizu 2 milijona prebivalcev Jugoslavije izgubilo življenje in to ogromna večina kot žrtev komunistične partije med vojno in p; vojni. Tako se je na žalost uresničila prerokba dr. Kulovca. 6. Znana je tragična usoda Draže Mihajloviča in njegovih oficirjev, ki so mu do konca ostali zvesti. Draža (Nadaljevanje na 2. str.) Pismo iz Slovenije Preteklo nedeljo so v Mariboru izvedli referendum — povedali naj bi svojo voljo, ali naj bo mesto še naprej razdeljeno na „vasi“ s 6 občinami ali pa naj bo mesto z eno občino odn. občinsko upravo .Pred koncem meseca naj bi bile še volitve ■— saj ne vem, kaj bomo pravzaprav volili. Danes sem v mestu videl plakat Temeljna listina Slovenije 1989 in vabilo k podpisu. Prav nič se ne bom mujal, da bi dobili tudi moj glas. Zdi se mi malo pomembno, ko pa vidim, kako se čudno vse suče in obrača. Trdno sem prepričan, da na razmere vplivajo ljudje, in „čas“ oblikujemo sami. Dokler bomo ljudje drug drugemu volk, toliko časa prav gotovo ne bo boljših časov. Včasih mi je kar zabavno, kako se vsak čuti poklicanega, da pokaže krivca oz. krivce — seveda vedno izven sebe in s kakšno vnemo delimo „zlate“ nauke, seveda edinozveličavne. Dokler bo toliko učiteljev, pač ne bo mogoče priti do soglasja. Pa pustimo to neskončno področje ali pa ga prepustimo ljubemu Bogu. On že, ve, kakšne nas ima in kako nas bo spravil v red. Veseli me, iko slišim vedno glasnejše glasove „Le pri Bogu je^ rešitev“. Večkrat se na moč čudim, kakšne članke že lahko preberemo v našem Večeru. Danes je na naslovni strani velika slika z velike včerajšnje Slomškove proslave na Slomškovem trgu pred stolnico. Naslikan je kardinal Kuharic in naš mariborski škof Kramberger. Poročilo opisuje proslavo in v naslovu je zapisano: „Slavili Slomškov prihod v Maribor. Nekaj tisoč ljudi počastilo spomin na slavnega slovenskega škofa. Molitev za Slomškovo beatifikacijo. Na slovesnosti tudi zastopniki mestne skupščine.“ V sobotnem Večeru članek: „Usoda domobrancev iz leta 1945 — Bomo zvedel podrobnosti še o eni skrbno varovani povojni skrivnosti?“ (Bojan Bauman). Braco Zavrnik pa v nadaljevanjih objavlja „Škof Anton Martin Slomšek“. Je že 11 nadaljevanj. •Česa takega si še pred dvema letoma ne bi mogli zamisliti. Tudi božič bo letos dela prost dan! — prvič po 44 letih. Na Slomškovem trgu je postavljen spomenik škofu Slomšku — skupna akcija oblasti in Cerkve. Včeraj je po mariborskem radiu spregovoril stolni župnik! Da ne omenim, koliko kritike lahko preberemo na račun monopolne partijske oblasti, o vedno večji simpatiji do zasebne lastnine in zasebnih podjetij — kaj vse! Morda smemo upati, da so to dobri pokazatelji, znanilci pozitivnih sprememb? Bog daj! Maribor, septembra 1989 Teres it? .Alenko Kermauner lil Tone Miaefrrit IZ ŽIVLJENJA V AREEOTM 8. novembra bosta prišla v Buenos Aires odlična predstavnika slovenskega kulturnega življenja. Prišla bosta tudi v razna slovenska središča. Z njima pride na obisk tudi Ladislav Lenček C'M, ‘ki prihaja na trideseto obletnico cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi. Sledi nekaj življenjskih podatkov obeh gostov. Ladislav Lenček me je povabil, da obiščeva Tarasa in Alenko Kermauner v Avberju. Tako sva konec maja zgodaj popoldne stopila v Ljubljani na vlak, ki naj bi naju popeljal v Sežano. Komaj sva ga dohitela. Vlak je pognal v smeri proti Krasu. Bil je nabito poln. „Bo že kdo odstopil sedež“, sem rekel. „Kaj misliš, kje smo?“ mi je odvrnil Lenček. Nič nisva stavila, pa vendar je Lenčkcvo vprašanje bilo ovito v porogljiv nasmeh, češ „boš že videl“. Prerila sva se v železniški voz. Ko sva odlagala prtljago, je .s sedeža vstal desetleten fant in brez besed ponudil prostor. Lenček se mu je zahvalil in ga pohvalil. Deček je ob bratu stoje nadaljeval pot. Spominjam se priimka: Troha. Izstopila sta v Borovnici. Njegova gpsta je bila malenkost, a znak vzgoje in srčne dobrote. V Sežani naju je objelo sonce in Taras Kermauner, ki sva ga takoj spoznala po visoki postavi, značilni bradi in široko odprtimi rokami Vse podrobnosti tega srečanja bi bile zanimive, a to bi raztegnilo zapis, kateremu je edini namen predstaviti tega velikana slovenske kulture in njegovo ženo Alenko. Alenka Goljevšček nas je v bližini čakala v avtomobilu. Odpeljali smo se po vijugastih cestah v Avber. V prijetni senci smo pred Ker-maunerjevo hišo nadaljevali pomenek. Tu se je gospodar razgovoril sproščeno in z nič neprijetno erudi-cijo o najrazličnejših predmetih Po nekaj mesecih obnavljam bogat razgovor, ki ga je izmenoma vodil Taras, Alenka ali Lado Lenček. Nihče ni hitel z besedo, časa je bilo dovolj do polnoči. Tedaj je razgovor nanesel tudi na našo slovensko skupnost v Argentini. OBISK IZ SLOVENIJE V naši slovenski skupnosti se pre-radi ustavljamo ob senčnih straneh in mračnih pogledih na svet. Najbrž je to posledica nesreče slovenskega naroda, ki je pretrpel drugo svetovno vojno in po njej ostal razdeljen v dva tabora. Našemu je bil usojen težji del —■ ostrakizem. Vendar izpod ruševin vojne, revolucije in več desetletij diktature vstaja nov svet. Gradi ga narod, ki je prestal preizkušnje in je zdaj v mladostnem zorenju. Katoličani strmimo v poplavo materializma, danes že ne več toliko marksističnega, ampak potrošniškega in nenravnega individualizma. Zgrozimo se ob ugotovitvi, da je materializem na pohodu in da duhovnost nima domovinske pravice tam, kjer bi jo pričakovali. Zato pa je toliko bolj razveseljiva slovenska pomlad. Navdušuje nas dejstvo, da so v Sloveniji danes vse bolj vidni znalki spoštovanja vernosti, človekovih pravic ipd. Sicer moramo biti previdni optimisti. To je zlasti jasno za ljudi, ki so izkusili kruto marksistično in revolucionarno taktiko. Vendar naj nas ta izkušnja ne zagreni in zaslepi, da ne bi mogli ceniti dosežkov tistih, ki so se sistemu uprli in ki danes postavljajo temelje svobodne, demokratične, pluralistične in humanistične slovenske družbe. Pri slovenskem prebujanju je i-mela in ima še danes slovenska politična emigracija pomembno vlogo. Njen obstoj kljubuje totalitarnim režimom. Nujnost različnih pogledov pa prihaja tudi,iz ‘Slovenije same. V ta okvir moremo postaviti letošnji obisk iz Slovenije. Na povabilo Slovenske kulturne akcije bosta prišla v Argentino Taras Kermauner in njegova žena Alenka Goljevšček. Zakaj ravno Alenka in Taras Kermauner? če izvzamemo konkretne okolnosti, med katere spada recimo omenjeni krog poznanstva in pripravljenost ravno njiju, da nas obiščeta, je načelno stališče naše organizacije SKA povsem jasno. Povabili smo dva predstavnika iz vrhov .slovenskega kulturnega življenja, da si ogledata naš slovenski „čudež“ v Argentini, predvsem pa, da bomo mi od njiju pridobili iz njunega poznanja slovenskega sveta in njunih življenjskih izkušenj. Mnogi v domovini so izgubili smisel za ideale, zato toliko pijančevanja in samomorov. Mnogi niso (več) komunisti, a tudi niso (več) katoličani, temveč le še bitja, ki preživljajo dan za dnem več ali manj prijetno. Med njimi pa .so biseri, ki so ohranili moč vere in tudi nekateri, ki so do vere prišli. Zaradi moči osebnosti teh in zaradi sile njihove vere začenja bledeti zmota. A njihova zasluga ni le v tem spoprijemu z vsakdanjostjo, temveč more biti tudi možnost pričevanja pri nas v argentinski slovenski skupnosti. Franc Sodja je zapisal: „Izpod skorje nasilnega brezboštva oživljajo nekdanjo vero slovenskega naroda. Taki ljudje so nam blagoslov nebes in upanje bodočnosti.“ (Našli so pot, str. 6) Andrej Rot OSe nadaljuje) V NASLEDNJI ŠTEVILKI LISTA BOMO OBJAVILI POSEBNO SLIKOVNO PRILOGO O 40-LETNICI GALLUSA. Kdor je pričakoval, da se bo zadeva okoli CGT hitro uredila, se je precej zmotil. Navidezno je vlada sklenila, da zaenkrat še niso časi ‘zreli. Tako je tudi predsednik Me-‘nem trenutno opustil svoje napovedano posredovanje med obema sprtima strankama, še več, novoizvoljeno vodstvo, ki mu načeljuje Guerino Andreoni, je naznanil, da bo najprej 'osebno nato pa sodnijsko zahteval, ‘da mu Ubaldini in njegovi izroče po._ ‘slopje CGT. Srečanje med obema ‘nasprotnikoma je bilo pa slučajno, in oba sta se nasmejana pojavila pred fotografijami na „družabnem sestanku“ na nunciaturi, kjer so praznovali deset let apostolata Janeza Pavla II. PEKOČI PROCENTI Nerešen problem okoli CGT pa isovpada s kritičnim obdobjem, ko se po treh mesecih znova odvijajo pogajanja paritetnih komisij za povišanje delavskih plač. Tu pridemo do 'nove, kočljive točke, kjer se odigrava usoda vladnega gospodarskega načrta. Državnim uslužbencem je vlada že namenila enotno povišico 12.000 av-stralov, kar v najboljšem primeru pomeni kakih 20%. S tem si uslužbenci le delno opomorejo. A ne smemo pozabiti, da po novih predpisih ta povišica velja za nadaljnjih šest mesecev, torej da medtem ne bo novih povišic. če pa računamo, da že ‘tri mesece nismo imeli povišic. in ‘da je medtem inflacija le naraščala, da je „septembra dosegla več kot 9 odstotkov, da oktobra računajo na 7 ■odstotni poskok cen, da je november „pod kontrolo“, a decembra doživljamo, zaradi praznikov, tradicionalne poskoke cen... neznank je preveč in zaupanja malo. V sindikatih državnih uslužbencev vlada nezadovoljstvo'. In tu obstaja dvoje sindikalnih organizacij: ena v Ubaldinijevem taboru, ena pa se nahaja med menemisti: obe sta se že izrekli proti bori povišici. Zapleten je položaj tudi v državnih pod- tisoč avstralov nižjih uslužbencev na pošti, do 239 tisoč v državni petrolejski družbi. Problemi se porajajo 'zlasti na železnicah. Potem, ko je Vladi uspel preprečiti nadaljnje stavke, je prišlo do problemov, k» so nezadovoljni uslužbenci zavlačevali delo in se je primerilo, da se je tri-četrturna vožnja raztegnila na triurno. Razjarjeni potniki so v dveh primerih grobo pretepli nekaj uslužbencev, nakar se je vrnil delni mir. A vse to kaže, kako napet je položaj in -da lahka vsaka isfera zaneti po- ni lažji. Vlada je dejansko postavila mejo 15 odstotnih povišic za ves semester. Klasični primer kovinskih delavcev kaže, da bi bili podjetniki pripravljeni popustiti do 20%, isindilkat pa zahteva najmanj 50%. Pritisk od zgoraj, pritisk od spodaj, nihče pa dobro ne ve, kako se bo stvar odvijala. Tudi zaradi tega je problem okoli CGT nekoliko zatonil v zanimanju javnosti. Morda bodo sindikati miroval. Lahko se zgodi, da Ubaldini, po sklicanju konfederalnega kongresa, okliče širšo stavko ali pa da se po posameznih podjetjih sprožijo tkim. „divje stavke“ mimo (ali celo proti) volje sindikalnih vodij. Eno je jasno: vlada je trdno namenjena, da prepreči vsakovrstne večje povišice ker smatra, da bi to hudo škodovalo njenemu boju proti inflaciji. Stabilizacija pa je o-bljuba dana zunanjim upnikom, in od nje odvisi celotna usoda gospodarskega načrta. PO VOJNI — MIR — Na zunanjem področju je Mene-mova vlada dosegla enega najbolj zanimivih uspehov: nov korak na poti zbližanja z Anglijo. Kar je Al-fonsin skozi pet let in pol zaman iskal, je Menem dosegel v nekaj me. secih, on, ki je še nedavno tega gro. zil, da bo Malvinsko otočje zavzel, le treba „za ceno krvi“, in da bo zaplenil angleška posestva v Patagoniji. No, v Madridu so se odvijala pogajanja med angleško in argentinsko delegacijo, in sklenili so nekaj temeljnih točk. Vse kar se dogaja, in kar se sklene, ne spremeni v no. beni točki zahtev enega in drugega nad južnim otočjem. Argentina je formalno oklicala konec vseh sov. ražnosti, Anglija pa je zmanjšala iz. ključno cono, s čemer se je naša država okoristila s kontrolo nad 4 tisoč kvadratnimi kilometri morja. Obe državi bosita vzpostavili konzularne odnose. Gotovo je ena glavnih točk podpisanega sporazuma ta, da bosta obe državi skušali doseči vse sporazume 'medsebojnih odnosih, tudi glede spornih otokov, v miru in brez upo-rabe sile. Ponovno se bodo delegacije sestale sredi prihodnjega fe. bruarja, da nadaljujeta z delom zbliževanja. Medtem bodo eni in drugi drugi preučevali izrabljanje ribolova v južnih vodah, stike med otočjem in kontinentom itd. Pospeševali bodo tudi medsebojne stike na kulturnem, znanstvenom, športnem in drugih področjih. Res so to uspehi, o katerih še pred nekaj meseci nihče ni niti sanjal. Kljub temu nekateri opazovalci svarijo, češ, angleški diplomaciji ni nikdar dokončno zaupati. -moj jezik še izražanje v podzavest in se bomo razumeli — vsem v korist in veselje. Vrstni red besed je važen tudi takrat, kadar neka skupina besed pomeni nekaj, kar bi moralo biti izraženo z eno samo besedo. Kratek primer: škodo delati, (mogli bi reči škodovati, a to le ni točno isto.) če ho-čemo, da ta izraz obdrži moč, ga ne smemo razrivati z drugimi besedami. Škodo delati je kot v nevidno lupino zaprta misel, ki ostane vedno e-naka, da niti ne spremeni končnice, kadar bi sicer slovnica narekovala drugi sklon zaradi zanikanja: Nisem nameraval škodo delati. Pazimo, da ostajajo skupaj besede, ki izražajo enotno misel, ne vrivajmo drugih besed. Vedno je dovolj prilike prej in pozneje. Skupina besed z določeno nalogo pa naj složno in združeno posreduje misel. — priznavam na j višjo oblast — begal pred namišljenimi sovražniki — zvesto po določeni poti Priznajmo tudi besedam pravico združevanja, saj bo v dobrobit jezika. Kar tako brez premisleka mleti in mešati besede bi pa pomenilo pripravljati salamo iz mesa dvomljive vrednosti. Milena zar. V privatnih podjetjih položaj ni «im» «m »«»«•**» ■*■*«»’ e n »mo «««»«•« a w • ■«•«»»■■■œvMK «a «ib«*»«» a m«m »«:««»» am««»« jetjih. Plače so tu različne, od 59 naučil na pamet. tllVIIIIIIIIBtlltillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllBllllllllflllllllllflllllllllllllllllllllBIII Slovenščina PROMETNI ZNAKI Vsaka beseda v našem pogovoru nekaj pomeni. Razmerje med besedami mora biti po pravilih urejeno, če hočemo izraziti točno tisto, kar mislimo. Za to skrbi slovnica. Slovnična pravila so kot prometni znalki, ki nas pripeljejo na pravi cilj. Posamezne besede morajo ponižno in pokorno ubogati: spreminjati končnice, predpone in neredko-tudi vrstni red. Res, vrstni red ni nobena šala. Prav zaradi tega bi nekateri naši stavki lahko bili objavljeni med smešnicami: To je pozdrav očetu, ki se ga je Navodilo za uporabo stroja, ki je v pismu. Če bi malo bolj pazili na besede, ki prihajajo tik pred „ki“, bi marsikateri dvom odpadel. Marsikateri kuharski recept bi bil slastnejši Ob petkih bi ne jedli mesa, ki ga lahko nadomestimo z drugimi jedili, opravili bi kakšno dobro delo, ki bi odtehtalo predpisani post. Kadar pa nismo prav trdno odločeni, da je točno tako, skrčimo stavek, da oziralni zaimek „ki“ ne bo niti potreben. Začnimo ga jemati v roke samo tam, kjer ne bo nevarnosti za zamenjave. Polagoma nam bo prišlo točnej- PREROŠKI DR. KULOVCA Nad s 1. str.) se je res boril za Jugoslavijo in dejstvo je, da je bil iskren Jugoslovan, ker je pokazal in dokazal, ko je bil pred vojno komandant polka v Celju. Tam je strogo prepovedal oficirjem srbske narodnosti odzvati se povabilom celjskih Nemcev, ki so pošiljali vabila na pojedine itd. samo njim, ne pa tudi oficirjem slovenske narodnosti (češ .mi Nemci in Srbi smo nekaj višjega kot Slovenci). In ko je bil premeščen iz Celja, poudarjam, Vsi Celjani neglede na politično pripadnost (redka stvar takrat) so priredili tako svečano poslovi tveno proslavo, kot je Celje še nikdar ni videlo. Im ta mož je moral u-mreti kot žrtev komunizma. Tako Se je žal tako zanj kot za milijone drugih nedolžnih žrtev izpolnila prerokba dr. Kulovca. 7. A če se je kariera Draže končala tragično zanj, se je vendar končala častno; kariera generala Simoviča se je pa končala nečastno in sramotno. On se je dne 13. maja 1945 vrnil v Titovo Jugoslavijo. Ko je šel kmalu po vrnitvi na sprehod po Terazijah, so ljudje, ki so ga prepoznali,. prihajali k njemu, pljuvali predenj, ob- sipali ga s psovkami in govorili: „Torej tp si nam prinesel, pahnil si nas v vojno, sam pa pobegnil in sedaj imamo to, sram te bilo.“ Takrat se je Simovič, hočeš nočeš, moral spomniti besed. dr. Kulovca: „če bi srbski narod videl v bodočnost, bi vas na kandelaber obesil.“ Od takrat Simovič ni več šel na sprehod po beograjskih ulicah. Da zaključim: Torej Simovič, kraljevski divizijski general, najodgovornejši izvršilec puča, ki je mladega kralja in domovino vrgel v katastrofalno vojno, je na koncu svojega življenja, užival zaščito in varstvo Tita in komunistične partije.' Dodatek za zgodovinarje Nerad pišem o tem. Toda moji prijatelji, med njimi zlasti ugledni pravnik Miloš Abram, niže omenjeni K. Bosnič, oba iz Melbourna. zelo ‘znani zgodovinar Jože Šavli iz Gori-*ce, Lojze Babič eden najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Torontu ■in drugi so vztrajali, da naj to napišem. Vsi so poudarili, da gre za izredno pomemben zgodovinski govor slovenskega političnega voditelja dr. Kulovca in da je prav zaradi tega važno, da se pove tudi popolnoma točen vir dr. Šutejeve izjave. Govor dr. Kulovca je bil namreč objavljen na treh mestih in sicer: V knjigi Staneta Kosa: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, kjer avtor pravi, da gre za ustni vir: dr. J. Koce, Toronto, 1. avgusta 1983), v, reviji „Savremenik“, številka 17 iz leta 1983, kjer avtor članka Alojz Povhe pravi, da je bila Šu-tejeva izjava posneta („snimljena“) na traku, in končno v Svobodni Sloveniji z dne 8. septembra 1983, kjer Miloš Stare v dobri veri navaja po Savremeniku odnosno Povhetu, da je dal dr. Šutej poročilo sneto na ,,mag-netonfonski trak“, Z ozirom na to je. K. Bosnič poslal januarja 1984 uredniku Savre-menika Vračareviču v objavo članek, v katerem pravi, da ni govora o tem, da je bila „Šutejeva izjava“ posneta na traku, ker leta 1943 niso niti v Londonu niti drugje na svetu vedeli za snemanje ma trak. In v potrditev tega je g. Bosnič citiral stran 106 in 107 v knjigi „The Timetable of Technology“, Hearst Book, New York, 1982, o važnih iznajdbah v dobi od 1900 do 1981 leta. (Moja pri-pripomba: G. Bosnič je po narodnosti Hrvat, poročen s slovensko gimnazijsko, profesorico v Melbournu. Živel je v Zagrebu nekaj let po končani vojni in mu je bilo znano, da je bil dr. Šutej stalno pod nadzorom Udbe in ni mogel dajati nobenih izjav). V članku, ki ga je poslal Vračareviču g. Bosnič navaja, da mu je znano, kdo je v Clevelandu debil polnomočenje, da objavi Šutejeve objave, če pa Povhe govori o nekem ,,tralku“, naj bi stvar pojasnil. Namesto da bi takoj v prvi naslednji številki Savremenika Vračarevič objavil članek g. Bosniča, ga oeivid-no sploh ni hotel objaviti in to vkljub temu, da je končno po več urgencah s pismom z dne 26. junija 1984 g. Bosniču obljubil, da bo njegov članek objavil v številki 22 Savremenika, in tudi vkljub temu, da je med tem najmanj 5 osebam po telefonu izjavil, da bo članek g. Bosniča go-tvo objavljen v eni naslednjih številk. članek g. Bosniča pa ni bil objavljen v nobeni od naslednjih številk 23, 24, 25, 26 in 27. Ugledni Francoz Philippe Legrand, prijatelj dr. Branka Zorna, slovenskega zdravnika v Parizu, je dne 11. julija 1988 pisal pismo Vračareviču, v katerem ga opominja, da je tudi njemu obljubil, da bo članek g. Bosniča gotovo objavil v številki 28 Savremenika. V pismu ga g. Legrand opozarja: „...Jasno in očividno je, da vi namenoma zavlačujete z objavo pisma g. Bosniča, na ta način kršite prin- cip, ki ga spoštujejo žurnalisti v vseh demokratičnih deželah: dati prvenstveno pravo objave člankom (odgovorom), ki se nanašajo na članke, objavljene v prejšnji številki.“ Taki flagrantni diskriminaciji ne .sme biti mesta v demokratski deželi. Sedaj mi je pa vaša soproga sporočila po telefonu, da številka 28 skoro gotovo ne bo več izšla, češ da ste bolan.“ iSapienti sat! Dejansko je stvar sledeča:. Septembra meseca leta 1981 sem v Clevelandu (ZDA) dal, besedilo Šuteje izjave 0' dr. Kuloveevem govoru prjatelju Rudiju Perh.ineku, podpolkovniku in najožjemu sodelavcu Draže 'Mihajloviča, da ga objavi in da bom jaz potem napisal, kako se je prerokovanje dr.' Kulovca u-resnieilo. Perhinek pa je umrl v začetku avgusta 1982. Njegova vdova ga. Vida mi je s pismom z dne 16. decembra 1982 sporočila, da ni Rudi nikjer stvari objavil, da je delal na tem, a da ga je smrt prehitela. Sedaj pa na kratko povedano: Povhe ni mogel nikjer drugje dobiti Šutejeve izjave kot iz zapuščine Rudija Perhineka, kateremu sem jo dal jaz. In ni lepo od Povheta, da ni vsaj na kratko omenil, kje odnosno, od kod je dobil v roke Šutejevo izjavo, kajti o kakem „traku“ ni niti govora. DR. JURE KOCE Buenos Aires, 26. oktobra 1989 SVOBODNA SLOVENIJA SJwa 3 NOVICE IZ SLOVENIJE STRAŽIŠČE — Na Šmarjetni gori so obnovili cerkev, ki je razpadala že dvesto let. Zdaj so se krajani odzvali župniku in jo obnovili, dr A-lojzij Šuštar jo je pa blagoslovil. Cerkev je omenjena prvič v zapisih iz leta 1272. KRANJ — Novo pošto so dobili v Kranju v preurejenih prostorih bivše pekarne. V njih naj bi boljše urejevali poštne pošiljke, saj gre skozi center dnevno po 40 ton pisem. Nova pošta je tudi poštni center za Gorenjsko. LITIJA — Svojo zadružna mlekarno bi rada postavila podružnica Slovenske kmečke zveze v Litiji. Vendar pa so odgovorni za občinsko planiranje mnenja, da bi se splačala le velika mlekarna; taka, ki bi dnevno odkupila 150 tisoč litrov mleka na dan. Na območju litijske občine se odkupi le kakih 20 tisoč litrov. Kmetje se nagibajo h gradnji manjše mlekarne a vse kaže, da ni zadosti pogojev, da bi se vrgli v tako delo. CELJE — Tovarna ležajev Žična bo do leta 1991 posodobljena. Do sedaj so vlažili tri milijone dolarjev, kot cilj pa imajo čez leta doseči proizvodnjo 20 milijonov ležajev na leto. MARIBOR — Jure in IMatjaž se i- menujeta prva dva otroka, dvojčka, ki sta bila spočeta v epruveti v Mariboru. Zaenkrat se s spočetjem v epruveti bavijo že v Ljubljani in v hrvaškem Zagrebu. JESENICE — Brez izgube so poslovali v jeseniški železarni prvo polovico letošnjega leta. Pravijo, da se je to zgodilo po dolgi vrsti let. Konjiček železarne je izvažanje kakovostnih vrst jekla. CELJE — Iz rimske Celeie so arheologi izkopali zanimive dragocenosti. Na štirih ulicah (Savinovi, Gubčevi, Ljubljanski in Zidanškovi) so odkrili: obrambni stolp, rimsko cesto z velikim prostorom, v katerem so še vidna mozaična tla in stenske slikarije, starokrščanska krstilnica ter razni odtočni kanali; seveda pridejo zraven tudi drobne stvari, kot so novci, nakit, ipd. Iz vsega odkritega arheologi postavljajo najdbe v čas med 1. in 4. stoletjem po Kr., največ pa v čas cesarja Klavdija. LJUBLJANA —- Pšenica kaže na dobro, letino. V Sloveniji naj bi je poželi kakih 176.000 ton, kar je zaenkrat največji pridelek. In tudi po višini. hektarskega pridelka je največji. Sicer pa v celotnem jugoslovanskem pšeničnem pridelku pomeni slovenski delež le kake 3%. DRAVOGRAD — Nov most pri Trbonjah bodo zgradili do konca leta. V Dravo bodo zabili pet stebrov, ki bodo nosili 220 metrov dolg most, širok pa 8 metrov in pol. S tem mostom bodo imeli Trbonjčani dosti boljše prometne zveze. MURSKA SOBOTA — Pesticidi so tudi v podtalnici soboške in lendavske občine. Sicer še niso prekoračili mej, ki so v Sloveniji dovoljene, jih je pa že več, kot pa jih dovoljujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji in v državah Evropske skupnosti. LJUBLJANA — Novi bankovci naj bi kmalu prišli iz državne tiskarne, ki 24 na dan (tiska nevredne dinarje. Zdaj so se odločili, da bi najprej izdali bankovce za dva milijona dinarjev in šele kasneje enomi-lijonske. UMRLI SO OD 19. do 23. septembra: LJUBLJANA — Jožica Zadnikar, 64; Ivana Kršinar (Markova Johana), Franc Kervina; Silva Žiberna roj. Hiibner; Justina Jagodic roj. Kramar; dr. Stojan Cigoj; Jože Zupančič, 78; Avgust Mencinger; Metka Čuk; Angelca Zupančič; Marija Razboršek; Ana Novak roj. Te-kavec; Klara Jankovič roj. Ipavec; Jožica Mlinar; Ivan Tome; Olga Kova-ček; Štefka Pertovt; Robi Delorenzo st.; Milada Mušič; Vinko Tivadar; Mirjam Turin roj. Uranič; Štefan Zver; Terezija Čibej; Franc Zakrajšek, 80. ¡RAZNI KRAJI — Zora Bevc roj. Simčič, Tržič; Mirko Bergant, Lukovica; Marija Puhovski roj. Lazar, šmarje-Sap; Štefan Tratnjek, žpk., Pertoče; Vinko šaralbun, ,61, Kranj; Pavla Holo-bar roj. Dolžan, Celje; Lojze Novak, Litija; Viktr Čučnik, 79, Sarajevo; Helena Tajnik roj. France, Šotanj; Ivan Ple-ško, Brezovica; Terezija Kordič roj. Zbašnik, 66, Kranjska gora; Jože Bračun, Zagorje ob Savi. V pisarni Zedinjene Slovenije so na razpolago sledeče nove videokasete: Obuti maček; Ostržek Pastirčki Slovenija (Štirje letni časi) Cvetje v jeseni; Pravljica o carju Saltanu Hodil po zemlji sem naši Od Triglava do Jadrana Politika: Prešernove nagrade; Dnevniki; Seja ZKJ Politika: Ustanovitev Slovenske socialno demokratske zveze; Ljubljanske slike Montaža ekstaze; kulturni miting 21. junija 1988; Sojenje četverici; Zborovanje v Ljubljani 21. novembra 1988. — Pesmi štirih; Ob 35- \ Mladinski dan v Slovenski vasi Neprijetno in mrzlo je bilo spomladansko vreme v nedeljo, 24. septembra, ko se je v Slovenski vasi vršil mladinski dan. A mladi, polni življenja, navdušenja in ognja se niso ustrašili ter delali naprej, ker so računali, da jim bo sonce posijalo. In popoldan je res posijalo sonce in lepo vreme je pritegnilo veliko rojakov, posebno še mladine v Slovensko vas. In navdušenje mladinskega dne se je stopnjevalo. Ob 8.45 ur se je zbralo v Hladnikovem domu zelo malo mladih, še manj pa starejših k dviganju zastav. Mislim, da je nujno, da se da veliko več pozornosti takemu dejanju. Zastave sta dvgnila ob petju argentinske in slovenske himne Marjana Urbanija in Janko Šmalc. Nato so se fantje in dekleta s slovensko in argentinsko zastavo in v narodnih nošah napotili proti cerkvi Marije Kraljice, ker je imel sv. mašo duhovni voditelj slovenske mladine Franci Cukjati ob asistenci krajevnega dušnega pastirja Jaka Barleta. Mašo je vodil Štefan Burja, berili sta brale Lojzka Mehle in Brigita Cerar. Petje so vodili ob zvoku kitar Marjetka Gerkman, Monika Urbanija in Viktor Koprivnikar. Po sveti daritvi smo se zopet zbrali v Hladnikovem domu. Dekleta vseh Domov so se pomerile v odbojki, fantje pa so organizrali tekmovanje med Domovi v nogometu. Ta tekmovanja so trajala do večera. V odbojki so odnesle zmago dekleta iz Slomškovega doma, v nogometu pa se je odločilna igra igrala med moštvoma iz Našega doma ter Slovenske vasi. Zmaga je bila to pot naklonjena nm-štvu Slovenske vasi. Po športnih tekmovanjih se je pričel nastop mladih iz Slovenske vasi. Program je napovedoval in vodil Dani Iglič in pozdravil vse navzoče, posebno še številno mladino iz drugih Domov. Res je človek z veseljem pogledal na tako množično udeležbo in še bolj na tako mirno in navdušeno pozornost ob nastopu mladine Predsednica krajevne dekliške organizacije Brigita Cerar je poudarila; Priprava tega mladinskega dne je zahtevalo veliko žrtev. Težko je bilo, ampak energija in navdušenje ter ljubezen do materinskega jezika premaga vse težave, da delamo naprej. Letos smo naredili vse, kar je bilo mogoče in upamo, da bomo z božjo pomočjo zmožni še kaj več narediti, da bi se tudi drugi mladi o-bogatili in da bi v njih cvetela tista ljubezen do vsega, kar je slovenska skupnost. Zato z veseljem gledamo v bodočnost, vsi združeni v delu ter zroč v skupne cilje. Kot pravi pisa- obletnici (Kovič, Zlobec, Menart, Pavček) Jezus iz Nazareta' A (Zefirelli) Jezus iz Nazareta B (Zefirelli) Mojzes telj Franc Sodja: „Mladina je bodočnost. Oni bodo gradili 21. stoletje. V sebi nosijo svet idealov, tudi bo-žji svet. Seveda, če pa v njih ne bo božjega duha, bodo nepomembni ljudje in čas bo šel mimo njih.“ Takoj nato so dekleta pričela z nastopi. Prve so nastopile dekleta pod vodstvom Andrejke Triler ter so izvajale lepo ritmično vajo z vrvjo. Nato so nastopili najmlajši od 6 do 10. leta z igranjem žoge; vodila sta jih Marjetka Gerkman in Štefan Burja. Sledil je nastop mladenk z modernim plesom, ki ga je naučila Marija Župančič. Naraščajniki mladinskih organizacij so pod vodstvom Dušana Šušteršiča pokazali, kako si lahko pomagamo ob reševanju s posebnimi vozli z vrvjo ob različnih nesrečah. (Mladino Slovenske vasi je v imenu SDO in SFZ pozdravila predsednica Ivanka Tekavec: „Dandanes, ko je toliko ljudi, ki mladim ne zaupajo, ki mislijo, da je mladina izvotlena, brez idealov, da je mladina neubogljiva, trmasta in uporna; tistim, ljudem odgovorimo, da nas boli, če tako o nas mislijo. Nas boli nezaupanje. A svet starejših je večkrat odgovoren za našo upornost. Čudno zveni, kaj ne? 'Kako naj bi se ne upirali, če vidimo in doživljamo brezvestnost, ki vlada v svetu. Ena stvar je, kar misliš in govoriš, druga pa, kaj delaš. Kako naj mladi verujemo v pravičnost, svobodo in mir, če opažamo, kako tisti, ki nas vzgajajo, govorijo o pravičnosti in so tolikokrat sami nepravični do družine in do samih sebe. Kako naj verujemo v svobodo, če so tisti, ki nam govorijo, sužnji lastnih šibkosti. In kako naj bi verovali v mir, če svet starejših povzroča zdražbo s presojanjem in obsojanjem ali obrekovanjem. Mlad človek zahteva povezavo med besedo in dejanjem. To ni kritika brez osnov, pač pa vzklik po pomoči, da nam do pravem času vržete rešilni pas v razburkanih časih. Slovencev nas je malo, veliko smo pretrpeli kot narod in ljudstvo. In kaj bi od nas ostalo, če se med seboj ne razumemo? Zato, mladi u-poštevajmo besedo in skušnjo starejših; starejši: dajte nam prostor, da bi razvili lastne misli in načrte. Zaupajte nam, stojte nam ob strani svetujte nam, ne pustite nas samih, a nadvse vas prosimo: zaupajte nam. Samo tako, s skupnim delom, bo naša skupnost rastla!“ Za konec je nastopila mlada folklorna skupina pod vodstvom Boga Rožna. Vse vaje in nastopi so bili z navdušenjem sprejeti in so želi veliko odobravanja, kar je dokazovalo, da je bilo res lepo in dobro pripravljeno. Vsekakor pa moramo poudariti, da smo vsi navzoči zelo pogrešali nastope in sodelovanje fantov. Ob zaključku so vsi nastopajoči prikorakali na prostor, kjer so na- »•■■■a: iv Gallusov vstop v peto desetletje Naš Gallus, naš pevski zbor, je tesno povezan z vsem našim skupnim delom v tem delu sveta. Moglo bi se celo reči, da Gallus povezuje vse naše kulturno dogajanje. Brez Gallusa bi bili vseh teh 40 let kot vojska brez prapora. Gallus je bil vedno del slavja — cerkvenega., kulturnega, družabnega — in v rednih presledkih je bil konfcert z novim programom doživetje, ki je poživljalo našo skupnost. Tridesetega septembra smo v Slovenski hiši obhajali 40-letnico Gallusovega delovanja. Pri sveti daritvi smo se ob petju zbora zahvalili za vsa ta plodna leta, ki so za nami, molili za vse, ki so nekoč sodelovali in jih ni več med nami. Prosili smo blagoslova za nadaljnje delo. Dvorana je bila slavnostno pripravljena. Malokdaj se prireditelji tako. potrudijo za scenski okvir kot so se tokrat. Dvorana je bila bogato okrašena s cvetjem. Oder je bil harmonično razdeljen in ozadje v klasičnem stilu je dajalo občutek mogočnosti. Troje oken v ozadju je bilo okvir nastopajočim. Oder je bil podaljšan na obe strani spred- nje stene. Že pred prihodom pevcev je publiko prevzel pogled na prikupno in bogato opremljeno prizorišče. Mojster'Tone Oblak je tokrat prekosil samega sebe. Kratki in jedrnati uvodniki so blagodejno vplivali na publiko, ki je nestrpno pričakovala začetek programa. Program je bil skrbno zbran. Kot uvod je mešani zbor zapel Gallusovo skladbo „Eoce quomodo moritur iustus“. S to pesmijo, so počastili Gallusa, ki je zboru kum, peli so jo kot poklon vsem pevcem, ki so se že preselili v angelske zbore, kot je dejal Stanko Jerebič, slavnostni napovedovalec. Mogočno petje ni skrilo ginjenosti. Pevci in poslušalci, vsi so bili prevzeti od čustveno bogate skladbe. — Kernjakovo „Rož. Podjuna, Žila“ so zapeli doživeto, z razgibanimi in žarečimi obrazi so nam pričarali v predstavo našo sončno Koroško. Za to pesmijo so zapeli Klemenčevo ,,0, poglejte ptičke“. U-balda Vrabca „Veter“ je prijetno ponazarjanje vetra. Kramolčevo skladbo „Mrzel veter tebe žene“ je dr. gavelli priredil za mešani zbor. Anica Rode je s svojim čudovitim glasom zapela .sopranski solo. Tej je sledila Srebotnjakova „Pesem“, polna melanholije. Navdušeno zapeta Foersterjeva skladba „Naše gore“ je vzbudila domotožje po domačih gorah. Izredno lepa Bizjak-Mirkova skladba „V Tamar“ je z nežno od-pevajočim zborom ponazorila odme-vanje med hribi.. Prvi del koncerta je zaključila Tomčeva skladba „Slovenija v svetu“, prav tista, ki jo je skladatelj posvetil Gallusu ob njegovi 20-letnici. Za tem je moški zbor zapel pet skladb. Ipavčevi „O mraku“ in „Danici“, s solospevom Jožeta Malovrha, Zorka Prelovca „Škrjančku“ ih še zahtevno Volaričevo „Rožmarin“, z njo so pokazali znanje in zrelost v izvajanju Vesela Verbičeva „Vasovalec“ je zaključila spored moškega zbora. Po odmoru se je arh. Jure Vom-bergar zahvalil Gallusu in njegovim pevovodjem v imenu Zedinjene Slo-vni je za vse zvesto delo v dolgi dc*. bi štiridesetih let. Dr. Starc je nadaljeval z zahvalo za sodelovanje pri cerkvenih prireditvah in za samostojne koncerte nabožne glasbe, s čimer je zbor utrjeval in poglabljal vero, prispeval za blagor Argentine in Slovencev ter dajal čast Bogu. Drugi del večera je obsegal narodne pesmi za mešani zbor. Prva je bila Hubadova priredba „Škrjanček poje“. Za njo je zbor zapel „Dečle, to mi povej“ v priredbi Vasilija Mirka. Nato smo slišali Kramolčevo priredba koroške narodne „Sem se raj-tov ženiti“. V Pregljevi priredbi pesmi „Venite rož’ce moje“ je Anica Mehle s svojim mehkim sopranskim vložkom navdušila poslušalce. Matjaž Maček je kot kmetovskl ovčar odlično zapel svojo vlogo v istoimenski pesmi v Kramolčevi priredbi. Simonitijevo' „Kolo“ so zapeli živahno in zlito. Hubadova priredba koroške narodne „N’mav čriez jizaro“ je ganila publiko, posebno starejše poslušalce je Spomnila na domovino. Velikega prijatelja Gallusa, pokojnega Draga Šijanca, je zbor počastil s petjem njegove priredbe, ki jo je bil posvetil zboru, venčka „S koroških planin“. Največjo zahvalo za odlično izvedbo. pa zasluži dirigentka Anka Savelli.Gaserjeva, ki je z močno roko, umetniškim čutom in solidnim 'znanjem dosegla velik uspeh zbora. Po tem programu je oder napolnilo še 60 nekdanjih članov Gallusa. Skupno s sedanjimi so pod vodstvom dr. Julija Savellija zapeli tri mogočne skladbe: Antona Foersterja „Pevec“, Emila Adamiča „Lipa“ in Josipa Flajšmana „Triglav“. Dvorana stopali z argentinsko in slovensko zastavo ter zapeli mladinsko himno: „Slovenska mladina“. Vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izpeljavi mladinskega dne, se je ob (slovesu mladina lepo zahvalila. K temu lahko še dodamo, da je 28. septembra izšlo poročilo o tem dnevu v uglednem dnevniku LA Nacion. Pod naslovom FESTIVIDAD A LA ESLOVENA je podan precej natančen opis slavnosti, tekem, folklore in plesov; priobčena je tudi velika slika slovenskega plesnega para v gorenjski narodni noši. Vse poročilo izzveni zelo pohvalno in zanimivo. Članek je ponatisnjen v zadnji številki Mladinske vezi. SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice Rojstvi: Družino Francija Drakslerja in cont. Nuške Belič je razveselil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Tomaž Pavel. V družini Feliksa Oblaka in ge. Marte roj. Urbančič se je 24. oktobra rodil sinček. Krsti: 14. oktobra sta bili krščeni y San Martinu Jesika Marjana Zupančič, hčerka Aleksandra O. in ge. Karmen Magliocco, ter Karolina Catania Zupančič, hčerka Gustava in Adrijane Veronike. ¡Dne 24. septembra je bil krščen v Bariločah Franci Tomaž Jerman, sin Matjaža in ge. Marte roj. Malovrh. Botrovala sta ga. dr. Lucía Angaut-Jer-man in arh. Martin Jerman. Krstil pa je Branko Jan OM. ¡Srečnim staršem čestitamo! V soboto, 21. oktobra, sta bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj: Pavel Martin Kostelec, sin Antona in Marije Reoorvž, botri sta bili Dragiča Mizerit roj. Repovž in Olga Skubic; Danijel Vasle, sin Mirka in Irene Šeme, botra sta bila Mirjam Jako« roj. Šeme in Janez Vasle; oba je krstil dr. Jure Rode. f S. EVELINA VRHOVEC S. M. Evelina Vrhovec, šolska sestra, se je rodila 11. februarja 1905 leta na Verdu pri Vrhniki. Postala je član Kongregacije 15. avgusta 1923. leta. Prostovoljno je prišla miši jonarit v Argentino s prvo skupino petih sester leta 1931, na poziv frančiškana Ruskoviča. Delovala je dolga leta v frančiškanskem misijonu v „San Francisco de Laishi“, severno od Form oz e, med Indijanci Toba. Pozneje tudi v Paragvaju pri Rdečem križu (bolnišnica) kot prednica. Leta 1956. je sprejela provincialno odgovornost za južnoameriško provinco, ki jo je vodila z veliko skrbjo in ljubeznijo. Dočakala je visoko starost 84 let. Po težki bolezni zadnjih let je izročila svojo dušo Stvarniku 4. oktobra 1989, v provincialni hiši v San Lorenzo de Santa Fe. Naj počiva v miru. s. Odilija ■se kar ni mogla umiriti po silnem aplavzu. Dodati so morali še Osano-vo skladbo na Kremžarjevo besedilo „Slovenija, zapojmo ti“. Pomagala je kajpak vsa dvorana. Po končanem programu se je napovedovalec zahvalil zborovodjem, pevcem in ostalim sodelavcem, posebej še pevki Vidi Bedenčičevi, ki je vseh štirideset let nepretrgoma sodelovala v zboru. Še šopki v zahvalo in diplome, v znak priznanja posebnih zaslug '■— in uradni del proslave je bil pri kraju. Silno doživetje! Ljudje so se razhajali obogateni in navdušeni. Letošnji koncert je bil prisrčen, kvaliteten in slovesen, kot se spodobi in kot smo pričakovali. Vendar smo vsi čutili in si priznali, da je bil drugačen. Imel je nek prizvok domovine, močnejši kot kadarkoli doslej. Cas nas ni odtujil, nasprotno: pesem v nas osveži občutek domovinske pravice. Zadihali smo vonj domačih gozdov, začutili veter z naših gora. Sedanji pevci so s svojo mlado navzočnostjo potrdili naše prepričanje, da je Gallus večno mlad, da mu je prihodnost zagotovljena. V takšnem zagonu mladih, s tem navdušenjem, s to polno zavestjo slovenstva naj nam ga Bog ohrani še dolga desetletja! M. A. BBBBBBBBBBBBBaaaBBaaaBBaBBBBBBBBaaBaaaaBaBBBBBmBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBHBBBBBBBBBBBliBB#BBBaBBBBBaBaB«BBB*«BaaaBBBBBBBBBBBaBBBaBBBBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBBBBBaaaa«iJM» Proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave 28. OKTOBRA 1989 \ SLOVENSKI HIŠI ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 MALI OGLASI PRODAJA Prodam, Ohalet v Miramaru po ugodni ceni. T. E. 441-5111. ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in petek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B . San Martin - T. E. 755-1363. ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v mestu in okolici; nepremičninski dosU — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”, Bariloche, T. E. 0944-20733. TURIZEM Potovanja, skuninske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. — T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro. T. E. 743-5985. tir. Franc Iinavs — odvetnik; ponedeljek, torek, petek od 16 do 20. Tucu-mán 1455 9. nastr. “E”, Capital -T. E. 45-0320 in 46-7991. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REB S C OR A — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge. - Bolívar 224, Ramos Mejía - T. E. 654-0352 Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martínez de Hoz 211, San Miguel - T. E. 664-4374. Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske ■ odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel - T. E. 664-165*6. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 . Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 325-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob sredah od 1*8. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). LOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 T. E. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic A 150.. za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 500.-. BOŽIČNE NALEPKE Zvezo slovenskih mater in žena (ZSMŽ) je tudi letos pripravila prodajo božičnih nalepk za pisma. Naprosila je nekaj slikarjev, da jih lastnoročno narišejo in pobarvajo. Andrejka in Marjeta Dolinar, Tone Kržišnik, Helena Klemenc in Janika Omahna Jeločnikova so opremili z božičnimi motivi nalepke v velikosti znamk, katere sedaj SZMŽ nudi v aakup. OBVCSTILA SOBOTA, 28. oktobra: Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva Slovenske zastave \ Slovenski hilši ob 19.15. NEDELJA, 29. oktobra: Mladinska sv. maša ob 9.30 v Slovenski hiši, nato srečanje s koroško mladino. V Slomškovem domu ob 20. uri ponovitev otroške spevoigre „Zajčji festival“. PETEK, 3. novembra: V Slomškovem domu razgovor z iniciativno skupino „Slovenščina moj jezik“ s Koroške ob 20.30 (po sv. uri). V Misijonskem zavodu v Slovenski vasi ob 19 sestanek bivših zavodarjev. SOBOTA, 4. novembra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. SKA: ob 20. uri razstavlja kipar in slikar Marjan Grum. V Slovenskem domu v San Martinu igra Figole-Fagole ob 20. uri. NEDELJA, 5. novembra: 24. obletnica Cankarjevega doma v Berazateguiju in 4. mladinski dan. SREDA, *8. novembra: Občni zbor ZSMŽ in predavanje dr. Jureta Rodeta. PETEK, 10. novembra: SKA: kulturni večer ob 20. uri v Slo. venski hiši. Predaval bo Taras Kermauner: Kako gledani na sedanji slovenski trenutek kot kristjan. SOBOTA, 11. novembra: Seja Profesorskega' zbora Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 9. uri. NEDELJA, 12. novembra: (Skupni mladinski dan v Našem domu v San Justo s celodnevno prireditvijo. SOBOTA, 18. novembra: Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. NEDELJA, 19. novembra: V Slovenski vasi 30-letnica slovenske cerkve Marije Kraljice. Sv. maša bo ob 11.30, ob 16.30 pete litanije. DRUŠTVENI OGLASNIK Društvo Zedinjena Slovenija kljub velikim gospodarskim težavama organizira šolsko počitniško kolonijo v Domu dr. Hanželiča med kordobskimi hribi. Prihodnji teden bomo objavili stroške oz. ceno kolonije. Kot vedno, bomo skušali še bolj letos postaviti najnižjo ceno, ki bo mogoča. Prijave bomo sprejemali le do vključno 20. novembra. Prednost za kolonijo imajo predvsem otroci, ki obiskujejo slovensko šolo. V sklad ZSMŽ je darovala ga. Mara Pleško A 1.500. — Hvala lepa! Poravnajte naročnini»! Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški, odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo 1 Argentino 1 Central (B) | FRANQUEO PAGADO . Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462 N ročnina Svobodne Slovenije za 1989: za Argentino A 6.000; pri pošiljanju po pošti A 7.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA. Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215 V soboto, 4. novembra ob 20. uri V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU predstava Suhadolčanove satire FIGOLE-FAGOLE v režiji IMaksa Borštnika Po igri vse lepo vabimo na LIKOVNO RAZSTAVO sester Andreje in Marjete Dolinar ter Toneta Kržišnika *a»MBa»aaas«Ma aaMaaBBa»waaaaaB