563. štev.
V	Ljubljani, sobota dne 19. julija 1913.
Lelo II
Posamezna številka 6 vinarjev.
DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:t
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
a:	Telefon	številka 11 S.	:::
Srbski vojak.
PISMO IZ BELGRADA.
Belgrad, 3. (16.) jul. 1913.
Srbska kraljevina.
Ta članek napisal je pod gornjim naslovom neki zdravnik iz Švice, ki je lečil srbske ranjence tekom prve balkanske vojne in imel priliko do-voljno proučiti srbske razmere.
Morda ne bo neumestno, ako izve tudi slovenska Javnost kako sodi o Srbstvu nezainteresiran tujec.
Dotični članek je objavil dnevnik »Journal de Gdnčve« dne 8. julija.
Mala srbska kraljevina dala nam je lep in velik zgled.
Površina Srbije je malo večja od naše (48.000 km2 napram 41.000 republike Švice). Prebivalstvo Srbije pa je po Številu občutno manje kot švicarsko; srbsko ima komaj 3 milijone duš, a Švica ima skoraj štiri milijone.
h? ve»dar je Srbija dvignila in pridržala pod orožjem skoraj celih deset mesecev bojno moč najmanj
270.000 in maksimalno 350.000 mož (par mesecev celo 400.000 mož. Op. poroč.)
Sedaj ima Srbija na bojiščih
280.000 do 300.000 redne vojske.
Srbski patriotizem.
Ti ljudje so doprinesli sijajne dokaze svoje ljubavi za Srbijo. Oni so vzdržali in vstrajali v borbah po cele tedne, odnašali iz bojišč sijajne, a tudi krvaVe zmage, razvili narodne trobojnice na albanskih planinah, na obalah Egejskega in Jadranskega morja, osvobodili jn povrnili svoji domovini cele dežele, ki so ji bile odtrgane pred več stoletji. Ti možje so okrasili svoje zastave z zmagoslavnimi lavorikami in sebe ovenčali z neumrljivo, večno slavo.
Danes taisti vojaki, polni žara in navdušenja, prežeti z junaškim duhom požrtvovanja, se zopet nahajajo na mejah svoje mile, rodne grude, na onih mejah, katere so zarisale njihove lastne zmage in te hočejo braniti proti vsakemu novemu napadalcu.
Ne vemo, čemu bi se moral bolj čuditi v tej resnični epopeji. Ali velikanskemu naporu, ki je povzročil, dai z zemlje, tako male po teritoriju In tako slabe po številu prebivalstva, vznikne tako mnogoštevilna in tako hrabra vojska? Ali pa nadaljevanju tega napora, ker dober nalet in vzvišen polet ni popustil ves čas balkanske krize in je pozvročil patriotično abnegacijo in neprestane žrtve celega naroda, da omogoči, brez presledka in zmešnjav v socialnem življenju, vzdrževanje vseh zdravih mož srbskega naroda pod orožjem.
Srbski vojaki
Res je, da je Srbija, radi sestave te vojske in izvršitve tega ogrom-
nega napora, razpolagala s prvovrstnim orožjem; to orožje je srbski državljan sam, srbski vojak.
Vojaka, pravi izraz naroda, vodita in navdušujeta dve glavni lastnosti. To ste predvsem razdraženi in divji patriotizem, ki izvira iz brezmejne ljubezni, katero^ goje srbski vojaki napram svoji državi in mnogoštevilne vojne, katere je bilo treba vzdržati, da se stvori država taka, kakoršna je; dalje globoka udanost in kult za narodno zgodovino, stalno sklicevanje na slgvo domovine, ognjena želja, da se vrnejo Srbstvu njegove nekdanje meje, da se srbska država zopet stvori tako, kakoršna ie bila v dneh njene veličine.
Na prvi pogled izgleda ta patriotizem nam zapadiijakom (Slovenci bi ga zelo potrebovali. Op. por.) malo pretiran.
Srbsko ljudstvo.
Tekom časa. ki sem ga preživel med temi ljudmi, sem proučil vse vrline v srcih in dušah priprostih in primitivnih Srbov (pod: primitiven razumevam vse ono, kar še ni bilo dotaknjeno s takozvano visoko civilizacijo), mogel sem se spoznati z onim divnim vojaškim duhom, ki je vrojen pri njih in vse kar imajo specifičnih znakov vojaka visokega plemena.
Srbi se lahko ponašajo, da niso ta-korekoč niti dotaknjeni s tujo infiltracijo. Narod je tak. kakoršen je bil pred štiri sto leti, on je edini auten-tičen predstaviteij čistega slovanskega plemena na balkanskem polu-otoku.
Domovinska ljubezen.
Ljubezen, kakor jo pojmijo Srbi napram svoji domovini, je brezdvo-mno vroča in izključna ljubezen. Tu ni patriotizma puhlih besed in fraz, ampak patriotizem faktov in činov, pripravljen na vse žrtve. Ta topla ljubezen napram domovini se končno lahko razumeva. Niti ena narodnost ni toliko pretrpela za definitivno stvoritev svoje države kot srbska narodnost. Niti eden narod ni bil hujše zatiran, bolj preganjan na časti in imetju, v svojih narodnostnih težnjah, v svojih religioznih odnošajih, kot srbski narod.
Ozemlje sedanje Srbije, prena-pojeno z dragoceno krvjo, je mnogo in mnogokrat srkalo toplo kri srbskega prebivalstva in — dasi je majhen narod srbski, razrušil in nadvladal je vse ovire, celo take, ki so se dozdevale neprekoračljive. Ta patriotizem je zelo različen zapadne-mu patriotizmu, ki ima zelo malo ali celo nikake sličnosti ž njim
Strast patriotizma.
Tudi ni dvoma, da izgleda ta patriotizem na prvi pogled čestokrat krvav, kakor bi izzival na po-kolja in uboje ...
Zal, velika večina teh ubojev.
kateri dozdevno zamračujejo sijaj insvetlost najvzvišenejšega čustva, kakoršno Ie more čutiti narod, imeli so za žrtve samo Srbe-patriote, ki so se borili za osvobojenje ali veličino svoje domovine. Vsled tega, ako se ne pozna zgodovine enega ozemlja, je jako težavno definitivno obsojati dotično zemljo z ozirom na ta ali oni dogodek, ki izgleda v prvem hipu krvav in grozepoln!
Ali patriotizem in vojaška hrabrost tega naroda imata še večjo osnovo, vkoreninjeno v zemljišču domovine, osnova, ki obstoj v dejstvu, da je ogromna večina Srbov kmetskega stanu, zemljedelska.
IV. shod
avstr. Jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturijentov in abiturijentk.
Včeraj so se zbrali po dokončanih študijah zopet naši mladi bojev niki za ljudsko prosveto. Danes je tieba že poguma in navdušenja v mlacih učiteljiščnikih, ako pogledajo na razmere.
Vkljub vsemu terorizmu naša mladina ne zgubi narodnih idealov. Zato je bil včeraj sestanek lepo obi skan. Prišli so tovariši i.» tovarišice iz Ljubljane, Gorke, Kastve. Maribora in Celovca. Sii'’d je bil lepo cbiskan, bili so na nj'M< zastopniki srh oz. so shod pozdravili — edino z iju.b učiteljišča ni bilo nikogar
Zborovanje je otvjril tovariš g. Rojina, predsedoval Da mu ie gosp. Erjavec. Pozdravil ie vse navzoče, [■osebno tuje goste, predvsem pa zaitopnika mesta Ljublteie. gosp. župana dr. Ivana Tavčarja, zastopnika učiteljskega društva, g. Črnigoja, predsednika Zveze 'ugoslovan-skih avstrijskiti društev. R Jelenca, zastopnike profesorjev in zastopnike drugih korporacij. — Pozdravi: se le odzval kot prvi govornik župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar, ki je poudarjal pred vsem, la se napredna stranka dobro zaveda veiikega kulturnega pomena doorega učiteljstva. Zato mu pripozna tudi v polni meti njegovo socijalno stališče in pr.zna tudi njegove sociialne potrebe in pravice, med t2m, ko hoče postaviti nazadnjaška stranka učiteljstvo na nivo farovškili hlapcev. Zato si pa morajo učiteljiščmki obdržati to zavest in prepričanje, da pripada ravno učiteljstvo k stanu, ki je za narod najvažnejši. Glede žalostnih učiteljskih razmer na Kranjskem stojimo na stališču, da je treba storiti vse, da se odpre . čitelj-stvu boljša doba. To našo željo pa naj podpirajo tudi učiteljiščniki sami, da se čim preje uresniči pred vsem s tem, da ostanete zvesti svojemu napredku slovenskega naroda. Nato so pozdravili zborovalce gg. Črnigoj v imenu učiteljskega društva, Jelenc, predsednik Zaveze jug. avstr, uči-
Tragedija zaslepljenosti in zaupanja.
Kaj te zdaj je doletelo, ti ubogi Ferdinand — prestol svoj in vso deželo skoraj spravil si na kant!
Vsa politika in slava
zdaj je kot zavožen voz -večja zdaj ni očetnjava — večji je postal le nos.
To intrige so uspehi, če se z bratom brat bori. to so maščevani grehi, kdor pošten zaveznik ni.
Drugi so te zapeljali — zdaj naj te rešujejo — za pomoč se jim zahvali, da s teboj — žalujejo.
teljskih društev, profesor Reisner v imenu profesorjev in zastopnik iz Hrvaške Ante Rubiša iz Kastve. — Pismeno sta pozdravila zborovalce v Gorici, g. Viktor Bežek, in g. 1 jud. Pivko iz Maribora. Tem pozdravom so sledili referati: gosp. Erjavec: Ljubljana in sicer o gibanju in stanju slovenskega učiteljskega naraščaja; g. Ante Rubiša iz Kastve: o istrskih razmerah; g. Vlad. Rojina iz Ljubljane! O stiku učiteljstva s starši in rodbino In g. Cepič iz Maribora: »Naša pot«. — Po rrvem predavanju je predlagal g. Mesojedec iz Ljubljane sledeče soglasno in z odobravanjem sprejete resolucije:
Učiteljski naraščaj, zbran na IV. sestanku avstrijskih jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturijentov in abiturijentk dne 18. julija 1913 v Narodnem domu v Ljubljani poživlja:
I. Učiteljski naraščaj na vseh avstrijskih jugoslovanskih učiteljiščih, da deluje tudi v bodoče v za-početi smeri. Učiteljstvo in učiteljske organizacije se pa poživlja, naj tudi nadalje podpirajo vsestransko svoj naraščaj.
II. Vodstvo »Zaveze« se naprosi, da vzame v oskrbo »Učiteljiščni sklad«, hranilno knjižico pa naj shranjuje vedno tačasni predsednik >Za-veze«. Namenjen je sklad izključno v podporo naprednim učiHjiščni-kom pri njihovi samoizobrazbi in gibanju, predvsem v prirejanje abitu-rijentskih sestankov, kadar iste prirejajo vkupno vsaj vsi slovenski učiteljiščniki. Vodstvo »Zaveze« se poživlja, če je pripravljeno oskrbovati ta sklad in ga uporabljati tudi izključno v ta namen.
III.	Predvsem se poživlja pa še srbo-hrvaški naraščaj in učiteljstvo, da delujejo v vseh ozirih v enaki smeri in vzajemno s slovenskimi.
Po resoluciji je predsednik zborovanje zaključil s pozivom na tovariše, da gredo navdušeno na delo.
Zvečer se je vršil animiran večer, ki ga je priredilo obiturijentom »Ljubljansko učiteljsko društvo.« Danes zvečer sc vrši koncert v ;Na-rodnem domu«.
Slovenska zemlja.
Iz Šmariie.
Jutri v nedeljo so pri nas volit ve. Šmarske volitve so že tako slavne. da ni treba svetu več o njih pisati. Sodišče in vsi drugi uradi so ime-
li	že opraviti s temi volitvami, ker je vselej toliko sleparij. Volimo že tretjič to je najlepši dokaz, kako se v Smariji voli. — Za volitve so se v farovžu dobro pripravili. Preteklo nedeljo ie bilo pri nas zelo veselo. Na Selih je bilo žegnanje, godba in ples. Bila so na plesu seveda tudi dekleta
—	le neki gospodični in njeni prija-teljici-Slomškarici se je neki neljubi slučaj pripetil. Otroci so se smejali. Menda bo pomnila, kdaj je bilo žegnanje na Selih. — V sredo popoldne je treščilo v Jesihov kozolec na Lipoglavu. Bila je velika nevarnost, ker stoii vas visoko v hribih in ni blizu gasilnega društva. Naša vrla požarna bramba pa ie kljub strmemu in slabemu potu prihitela v eno uro oddaljeno vas in je požar omejila. Vaščani so ji bili hvaležni za trud. Rešili so vas večje nesreče. Tako je naša požarna bramba že zopet
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Kdo pa je oče?«
Marta je odgovorila samo z globokim vzdihom.
»Oče? Stavim, da je vojak, ki je odšel na vojno...«
Marta je vzdihnila še pomenlji-veje kakor prej.
»Ah, ta Gregor, sirovina stara, da te pahne črez prag... in oče otroka, seveda, on je na vojni... Tak kje pa je ta oče?«
»Ne vem!«
»To moraš vedeti, ali je živ ali mrtev...«
»Že mesec dni nimam več novice o njem.«
»Ah. ti vojaki... ti vojaki... Ali ga jaz poznam, tega fanta?«
Ustnice mlade ženske so vztrepetale. Toda z nenadno odločnostjo je dejala:
»Ne, teta. In tudi... rajša vam povem takoj, da ne bova več govorili o tem, ako se me usmilite. Ne morem vam povedati njegovega imena.«
»Kako da ne?«
»Zato, ker sem mu obljubila, da pred njegovim povratkom...«
»Pa če se ne vrne?«
»Ah. teta.. za Boga, ne recite tega!«
»No, dobro, pa govoriva kaj drugega. Koliko pa je stara tvoja punčka?«
»Mesec dni.«
»Kaj si počela ta mesec dni?«
»Takoj vam povem vse.«
In pojasnila ji je v kratkih besedah, kako je bila skrita pri Jeri... kako je odšla od nje ... in vse ostalo ...
Olimpija jo je prekinila kmalu:
»Torej je bogat tvoj fant?«
»Da, teta.«
»Morebiti ti ie obljubil zakon?«
»Da.«
»Ah! Potem razumem, da nočeš ravnati proti njegovi volji. Torej si odšla z dolgim Simnom? Poznam tega »dolgega Šimna.«
»Vso tisto noč. naslednji dan In še eno noč sva potrebovala, da Sva prišla v Šomon.«
»A potem?...«
»Ah, potem ni bilo trpljenja konca ne kraja ... Vse polno vagonov, polno vojakov.. ves kolodvor je bil podoben norišnici... in morala sem sesti na vlak, ki je odhajal proti jugu in ki me izprva niso hoteli pustiti vanj... Toda vojaki so se usmilili mojega otroka in naju skrili v kotiček ... Železniški uradniki me niso zapazili... in tako sem dospela preko Dižona v Pariz... Na postaji sem vzela voz ... dala sem vozniku vaš naslov...«
In s pogledom, ki bi bil genil divjo zver, je dodala:
»In zdaj sem tukaj, teta..«
»Eh, bogme, nisem se te več nadejala, kakor nisem mislila — to pač najmanj — da prideš tako... A prav si storila vseeno... Četudi ni zdaj primeren čas, ogledovati si lepoto pariškega mesta. . Veš, čudno postaja tukaj zadnji čas. In če poide tako dalje, ne vem, ali boš odšla tako lahko, kakor si prišla.«
»Ah, teta, naj vas ne skrbi! Saj vam ne bom v nadlego.«
»Beži, beži.!.-- Ali sem rekla kaj zaradi tega!.--«
»Ne mislim tako; hotela sem samo povedati, da ne prihajam brez sredstev... Tam zunaj, v kovčegu.«
»Oh, res.« lo je prekinila Olimpija ob teh besedah, »kmalu bi se zaklepetali... Plačati je treba ko~ čijaža... saj veš, voznina teče in se nabira, če tudi voz stoji.«
»Moj kovčeg! • • • Moj kovčeg je bil v kočiji... in zdaj ga ni več!«
Voznik pa se je obrriil na svojem sedežu:
»Eh. gospa, svojega kovčega mi niste zaupali v varstvo — to veste sami! Jaz nisem videl ničesar in slišal tudi ne ...«
»Kaj pa si imela v kovčegu?« je vprašala Olimpija.
»Vvse svoje malo premoženje ... Dvatisoč frankov!...«
Marta je bila okradena! Denar, s katerim je hotel Gilbert rešiti pomanjkanja njo in svojega otroka« je
bil izgubljen — o tem ni bilo dvoma; kje bo našla tatu v tako velikem mestu!
»Na policijo se ni zanašati preveč!...« je menila tudi Olimpija, ki se je pomirila prei kakor ona. »No, potolaži se... saj veš, da te zato ne zapustim; in če se policiji vseeno posreči, dobiti tvoj kovčeg nazaj, potem je vse v najlepšem redu...«
»Za najnujnejše imam tukaj, v listnici, še dvesto frankov,« je menila Marta plakaje.
»Vidiš, vse bi bila vteknila v listnico, pa bi bilo drugače!...« je dejala teta karaje. »Nehaj jokati, draga moja: saj ne bom gledala na to, ali ješ iz rnoie sklede tri dni ali tri mesece. In ko izve tvoj oče danes ali jutri, kaj sem storila zate, mi bo še všeč, ako si bo moral reči: Sestra ki sem jo gledal preko rame, ie rešila mojo hčer. da ji ni bilo treba umreti gladu v Parizu... Tak, mala, obriši si solze; denar pride in gre, to je stara reč. Upajva, da se vrne s tvojim fantom, kadar bo vojna končana ...«
Z neskončno hvaležnostjo je sprejela Marta gostoljubje tete Kava-Ijčjeve. Ta pa je porabila te potrte trenotke v to, da je razodela svoji nečakinji, kje se nahaja prav za prav. Ali Marta se je komaj začudila. Koncertna dvorana? Kaj za to! Ah, to je bila še najmanjša med strašnimi skrbmi, ki so trle mlado ženo. Človek. ki ve. da bo izdal čez oar dni
poslednji Srebrnjak in da bi moral nato — brez tuje pomoči — beračiti v ogromnem, neznanem mestu, ne gleda tako natanko kruha in zavetja, ki mu ga ponuiaio ...
Olimpija pa se je tudi čuvala, naslikati ji stvar prečrno.
»Vidiš, mala, jaz sem tukaj ta-korekoč desna roka gospoda Bur-ginjona, in vsi me gledajo s spoštovanjem ker vedo, da se gospodar ne bi obotavljal niti trenotka, če bi bilo treba izbirati med njimi in med mano. Seveda posel je težak, in rajša bi bila cesarica kakor pa vratarica pri »Sto norostih«; toda moje postranske kupčije mi neso lepe novce in denar se sveti, naj pride iz takih ali iz takih rok ... Gotovo, kakor povsod, je tudi tu več lumpov kakor poštenjakov in več malopridnic kakor spodobnih deklet... Kadar jih boš videla prihajati v pisarno in se ti ne bo moglo vohati njihovega parfuma, stopiš v obednico: tja pridejo samo ljudje, ki jih sama hočem videti pri sebi!... Tam bo včasi tvoj bratranec Teodor; pa še zanj ne vem, ali bo mogel prihajati, ubogi mucek ... zdaj, ko je moral tudi on y vojake in ga puste le vsake svete kvatre enkrat iz taborišča... In kdo še?... Tu in tam oče Florestan, ki je manj pregrešen kakor dobričina in gospod Burginjon, ki se ustavi včasih in se pošali z mano, kadar ni nikogar tu ... Drugi hodijo samo mimo.
(Dalle.)
(>okazala. kako vrši svojo dolžnost.
Na pomoč. — (Znano ie, da so klerikalci našim gasilcem zelo nasprotni in da vedno delajo proti društvu!) Zanimivo Pa je. da pri ogniu ni bilo lipoglavskega župnika, ki je menda tačas agitiral kje po šmarski dolini. Tudi šmarskih gospodov že cel teden ni doma. Zadnjič ie bilo treba iti obhajat — Pa ni bilo nobenega. Šele proti večeru se je odnekod vrnil dekan. Pa saj so zdaj volitve, glavna stvar! — Bog ve. če je Kristus tudi tako agitiral, kakor njegovi namestniki.
„Otrol5: Pariza“
ta senzacionelni film v 7 dejanjih, ki se predvaja dve uri, se bode predstavljal štiri dni, od sobote 26. do torka 29. t. m. v „Kino-Idealu”. Najboljši film poletne sezije.
Strašni viharji po Štajerskem.
O r a d e c, 17. julija 1913.
V sredo popoldne okrog druge ure. so pričeli tu razsajati grozni viharji. kakoršnih se ne spominja tu v mestu in bližnji okolici noben človek.
2e ves predpoldan je bilo videti, da se v ozračju nekaj zbira, dokler ko-nečno proti 2. uri popoldne ni začela Vdarjati strela s tako silo in naglico. da je uglušila vse ostale glasove. Hkratu je bilo, kot bi nebo odprlo vse svoje zatvornice, in vlilo še je iz oblakov kot v divjih
veletokih: voda, toča, dež
ter na mah preplavilo vsie mesto. Koder so bili večji prostori — tržišča in sejmišča — le bilo uro pozneje videti samo še — kalna jezera; da pa je bila poplava še koneč-no za vse mesto v pravem pomenu besede katastrofa, so še pridrveli divji valovi naraslih potokov Schock-la in Leonharda. Sta to navadno dva čisto priprosta, malo nevarna potoka, ki pa sta v trenotku narasla v drveče veletoke, podirajoča pred in za seboj vse. kar jima je bilo na poti Tako sta preplavila ves južno-vzhodni del mesta, a poleg tega še kraje Mariatrost, Andritz, Ragnitz, Stistingtal, St. Leonhard in Walten~ dorf. V mestu je posebno prizadet okraj Herz-Jesu, Dietrichsteinplatz in Miinzgraben. Valovje že imenovanih dveh potokov je, kot že rečeno. prišlo s tako nepričakovano hitrico, da ljudje
niso mogli rešiti kaj druzega kot svoje življenje.
Vse, kar je le količkaj zamoglo pomagati pri reševanju, je pomagalo. Na stotine in stotine vojaštva, mestna policija, požarne brambe, orožniki in civilisti. Vse te trume pa mestoma kljub vsej svoji požrtvovalnosti niso zmogle ničesar, ker je v poplavljenih krajih bila voda v pat minutah narasla ljudem do prsi. Poleg vsega ie bil še pritisk vode tako silen, da je oviral vsako brodenje. Mestoma so morali rešitelji
stati celo dolgo uro, sami do prsi v vodi
ter čakati, da se je voda vsaj nekoliko pomirila. Koder pa so pomagali, so bili to le v stanu, da so nosili rešene po ramih iz nevarnih bivališč. V neki tovarni, koder je bilo zaiposljenih
15 še zelo mladih deklet,
je voda pridrla s tako naglico, da je bilo dekletom nemogoče zbežati na prosto. Morale so se umakniti deloma na streho, deloma na stroje pod stropom, odkoder so jih potem oprostili došli vojaki, Dalje je voda vdrla v stanovanja po pritličjih in podpritličjih ter v njih uničila skratka vse. Še proti jutru je bilo na stotine in stotine stanovanj pod vodo in stotine ljudi smo videli, prezebajoče in do kože mokre, včasih jedva v spodnji obleki. Marsikakšna mati nam je jokaje tarnala,, da nima niti toliko, da bi svoje otroke oblekla. Tako silen je bil vrhu tega pritisk vode. da je mestoma
potrgal ves tlak. in ustavil tramvajski promet.
2e škoda, ki jo je napravila voda na mestnem tlaku, pomeni svote par stotisoč kron. Kaj pa šele ona škoda, ki je nastala ljudem, po veliki večini vsled uničenja n|jih hišnega orodja in hišne oprave. Neki vrtnar, ki je telefoniral na uredništvo >Gra-zer Volksblatta«, nam je pozneje pokazal svoje nasade. Vsa ogromna Ivrtnarija je docela uničena in stoji ivoda dober meter nad rastlinami Mož ima sam najmanj 10.000 K škode, ki mu jih ne bo povrnila nobena zavarovalnica. Ni se nadejal take nesreče, ni je pričakoval in ko je prišla, je ni bil v stanu razumeti. Bi! Je ves obupan. Da pa je bila prva panika še hujša, so se strgali x
Leonhardskj vojašnici konji, in začeli drveti po mestu.
Komaj je bila voda preplavila kraj krog Leonhardske vojašnice in vojašnico samo, že so se začeli plašiti konji huzarjev in predno jih je bilo možno ukrotiti, so že zdivjali popolnoma in v silnem diru podili se v dveh krdelih po 30 in 39 konj proti sredini mesta. Prva truma, se je zapodila v ozko in ravno takrat od stotin in stotin obljudeno Hof-gasse. Bila ie strašna nevarnost, da pogine grozne smrti ogromno število ljudi, kajti živali so bile neukrotljive. Tu se je pokazalo, kaj zamore en sam človek, če ima pogum in dovolj prisotnosti duha. Soproga cnjigoveza Hofbauerja, uvidevša silno nevarnost, je, tvegajoča svoje življenje za ono ostalih, pograbila veliko belo ruto in planila tik pred podečo konjsko tolpo. S tem svojim pogumnim nastopom je ustavila divje krdelo, ki se je na mah obrnilo in podilo proti enemu sejmišč. Spotoma se ie vrgel med konje neki vojaški strežnik.
konii so ga pohodili, k sreči
ne da bi mu prizadjali večjih poškodb. Šele, ko je krdelo pridirjalo v eno večjo ulico, se je nekemu pogumnemu sanitejcu posrečilo, par konj zadržati in tako strašno nevarnost zmanjšati. Drugo krdelo konj se je podilo proti Maria-Trost. a ne s tako divjostjo in naglico. Zadrževala jih je naraščajoča voda. Kmalu na to so prijezdile vojaške — huzarske — patrulje in polovile divjajoče konje ter jih zopet odvedle nazaj v vojašnico. — Pri Srca Jezusa cerkvi je bila še v noči velikanska gnječa tisočev radovednežev. Vse je hotelo videti cerkev, ki je še v poznih ponočnih urah
bila vsa preplavljena.
Kljub temu da so Gradčani delali z vsemi silami, je ta katastrofa zahtevala tudi več človeških žrtey. Tja do prvih jutranjih ur je bilo sicer vedeti samo za dve. nekega 681etnga občinskega delavca in še nekoga druzega. Prvi je prišel od svojega dela popoldne domu, da bi se preoblekel. Med preoblačenjem —starček je stanoval v nekem podpritlič-nem stanovanju — so pridrveli valovi in ga, slabotneža, vrgli nazaj, baš, ko je skočil proti vratom. Nihče mu ni mogel več pomagati. V jutranjih urah je bilo šele prav mogoče spoznati strašno škodo. Vrhu tega pa je krožila po mestu vest, da je storilo
konec še mnogo drugih l)udl|, kakor tudi mnogo živali.
Upati pa je, da je to samo pretirana ljudska govorica. Glasom te bi se bilo potopilo 27 konj od Huzarskih eskadron, ki so bili na vež-bališču in več huzarjev, kakor tudi par drugih oseb. Naj bo temu kakor že koli, eno je gotovo, da je namreč škoda v Gradcu sama silna, po drugih krajih pa direktno katastrofalna. Šlo bo tokrat najbrže za milijone im milijone.
Maribor, 17. jul. 1913.
Od srede večera ob 6. uri so tu silni nalivi, ki trpe od imenovane ure skozi celo noč in tudi še sedaj, ob 2. uri popoldne. Sinoči so se pri-podili od Gradca sem silni hudourni oblaki. Tekom slabih 10 minut je bilo vse nebo pregrnjeno svetlo-ru-menih oblakov, iz njih pa je bliskalo nepretrgoma kot iz velikanskih, orjaških barvanih reflektorjev. Prizor je bil divje-krasen. Kmalu za tem je začelo v potokih liti in na mah je bil do kože moker, kdor se je nahajal na cesti. Dežniki, plašči, vse ni nič pomagalo. Dasi smo tu imli le silne nalive in grozen veter, je bila hoja črez in po cestah smrtno nevarna, kajti vse polno je bilo voz, koje vprege, tako konii kot voli, so kot nore divjale in se komaj in komaj dale voditi, Videli smo take vprege, pri katerih je moralo držati konje po 6 rok, a še je bila skoro brezuspešno, dočim se je vole zadrževallo z vrvmii, ovitimi krog nog. V enem takem slučaju pa je podivjan vol zlomil jarem in nevarno nabodel hlapca, ki si je zastonj prizadeval, živinče ukrotiti. Proti 9. uri zvečer so došli sem iz Gradca brzojavi s sporočilom o strašni katastrofi, ki so jo imeli že ves popoldan v prvj vrsti pa v poznih popoldanskih urah. Kako je bilo po Ptujskem polju ni še do sedaj znano.	Iv.	S.
Dnevni pregled.
Kai vse lezi naše Švabe? »Gra-zer Tagblatt« Je priobčil članek pod naslovom »Slidslayische Pressbe-ziehungen«, kjer se jezi radi brzojavk srbskega tiskovnega urada v slovenskih Ustih in se pritožuje, da se slovenski listi rriti ne ozirajo na brzojavna poročila. ki prihajajo pre-
ko Dunaja, temveč samo na poročila srbskega tiskovnega urada. »Grazer Tagblattu«, seveda, to diši po veleizdaji, ali v resnici se on jezi samo za to. ker je ono slovensko časopisje, ki je verovalo v resničnost poročil srbskega tiskovnega urada, bilo do-)ro informirano o dogodkih, švab-sko časopisje pa, ki se je dalo informirati od Kanje in Wagnerja, je bilo pošteno blamlra.no. »Grazer Tagblatt« naj si nikar ne domišlja, da se bomo dali mi informirati o jugoslovanskih, torej naših zadevah, po takem Wagnerju ali pa po šefu Berchtoldovega tiskovnega urada Kaniji. 2e iz praktičnih ozirov ne, ker ne maramo biti pred občinsivom tako blamirani, kot so bili nemški listi, ki so javljali, da so Bolgari, zasedli Vranjo, med tem, ko so bežali na celi črti pred zmagovitimi Srbi. Danes je splošno znano v celi Evropi, da so dunajske informacije najbolj nezanesljive, ki jih niti v Nemčiji ne jemljejo resno in ako hoče Grazer Tagblatt« Dodajati svojim Čitateljem te nezanesljive dunajske informacije, prosto mu, mi pa nismo in nočemo biti tako neumni in nasproti občinstvu — nepošteni. Zanimivo pri tem je to, da ljubljanski Nemci čitajo »Dan«, ako hočejo zvedeti resnico o dogodkih na Balkanu, ker nemškim listom nihče več ne veruje.	o.
»Zanesljivost dunajskih poročil z Balkana. Sofija je odrezana od celega sveta, nobena brzojavka ne more več v mesto niti, iz mesta. Sosednje države dopuščajo menda samo brzojavno občevanje tujih poslanikov z njihovimi vladami in vendar priobčujejo dunajski listi brzojavke iz Sofije, da so Bolgari na tem ali onem mestu premagali Srbe! Sedaj bodo menda tudi slepci spregledali in sprevideli, da vse te brzojavke fabricira šef Berchtoldovega tiskovnega urada, prosluli Kaiiia in take brzojave naj bi mi iemali resno, kakor to želi »Grazer Tagblatt«. Ne, mi nismo neumni, te brzojave naj jemljejo resno uredniki švabskih listov, mi bomo pa resno jemali samo poročila srbskega tiskovnega urada, ki je do sedaj vedno resnično poročal, o čemur so se naši čitatelji prepričali in za to švabskim listom nič več ne verujejo in četudi jih nekateri čitajo, storijo to samo za to, ker čutijo potrebo po — zabavi. o.
Promoviral je na češki univerzi v Pragi: g. Tomo Tollazzi, c. kr. avskultant pri dež. sodišču v Ljubljani za doktorja prava. Čestitamo!
Rana se mu je prisadlla. Kokalj Valentin, 43\etni htapec pri g. poslancu Demšarju v Češnjicah je pred petimi dnevi nakladal hlode. Tu sta mu pretisnila dva hloda levo roko in zlomila prste leve roke. Rana se je prisadila.
Še druga nesreča pri nakladanju hlodov se je zgodila 231etnemu Primožiču Antonu s Pristave pri Tržiču. Predvčerajšnjem je nakladal hlode; hlod mu je pritisnil desno roko ob skalo in mu jo zmečkal.
Nečloveško ga je razmesaril z nožem. France Gabršček iz Dvora pri Polhovem gradcu je predvčerajšnjem ob pol 7. zvečer v prepiru Fr. Sivca strašno obklal na hrbtu, trebuhu, obrazu in vratu. Rane so vse več kot 20 cm dolge in nekatere gredo do kosti, Vrat je čezinčez preklan. Rane na trebuhu so grozne.
Isti dan druga nesreča. Marija Juva, dekle iz Ježice je hotela predvčerajšnjim zavreti kolo, pri tem je pa padla pod voz in le šlo kolo čez njeno desno nogo, katero ji je zlomilo.
Steklo v oko je padlo Ivanki Petrovčič, trgovski prodajalki iz Hotedršice. Rezala je steklo in pri tem ji je padel košček v oko.
Pod konje je padel Suhadolnik Jernej iz Borovnice. Dne 15. t. m. je vozil in pri tem so dobili konji pod sebe in ga poškodovali na nogah.
Samomor. Preteklo sredo okrog štirih zjutraj si je pognal krogljo v glavo 181etni trgovski pomočnik Fr. Resman iz Zabreznice na Gorenjskem pred gostilno Amalije Kocmur v Šent Petru na Krasu. Resman je bil na mestu mrtev. Resman je bil v zadnjem času uslužben pri nekem trgovcu z mešanim blagom v Radohovi vasi pri šent Petru na Notranjskem. Dne 11. t. m. je. bil iz neznanega vzroka odpuščen iz službe. Poleg mrtvega Resmana je ležal samokres, v katerem so bili še štirje ostri naboji in katerega Je Resman vzel iz nekega predala v trgovini, ko je zapustil službo. Truplo so odpeljali v mrtvašnico v Šent	.
Vlom v cerkev. Te dni je bilo vlomljeno y cerkev pri Sv. Križu pri Jesenicah. Storilec Je vlomil s sekiro v dve cerkveni puščici in ju je izpraznil. Tat je prišel v cerkev skozi okno v zvoniku s pomočjo velike lestve. Po tem potu je po izvršeni tatvini tudi zapustil cerkev.
Tatvina. Posestnici Heleni Ran* zinger iz Planine P™ Jesenicah na Gorenjskem je doslej neznan tat ukradel iz podstrešne sobe 260 kron,
deset kilogramov prekajenega svinjskega mesa in hranilnično knjižico. glasečo se na ime Tomaža Laha. Na knjižico je bilo naloženih 1047 K 6 vin. O tatu ni ne duha ne sluha.
Dvojna mera. V Krčevini pri Mariboru hočejo tamošnji nemčurji dosedanjo svojo nemško šolo iz šti-rirazrednice povzdigniti v petraz-rednico. dasi nimajo vsega skupaj niti celih 250 učencev. Ta skleD krčevinskih nemčurjev bo najbrž našel svoje uresničenje. Mi bi ne imeli ničesar proti temu, če bi se delile kulturne zahteve v isti meri pravično. Temu pa ni tako. Mi Slovenci se borimo že leta in leta za šolo v Studencih, pa je do danes še nimamo. Za šolo v Mariboru? No. tu bomo pač šele hodili svoj križev pot. Seveda, nemčurjem je vedno dovoljeno vse. pa makar. da je v veliko škodo celi, ne ravno dobro financijelno stoječi občini. Tu bi imeli naši poslanci hvaležno polje, da pokažejo, kakšna je njih narodnost. Sicer pa se čudimo tem našim gg. poslancem. Ravno šolska vprašanja bi ne smeli puščati neopažena: za vsako nemško stvar, morali bi tudi nam izposlovati to, kar zahtevamo. Če kje, tu bi najlažje lahko pokazali svojo moč — in veljavnost! Na noge torej!
Ljutomer. (Tržanom v album). Naši trški renegatje so smatrali potrebno, proti nam se nekoliko znositi. Ker se okoličani nismo hoteli vdati njih terorizmu, ki je od nas zahteval, da slovenske trobojnice ne razobesimo — se niso hoteli udeležiti slavnosti. So čisto prav storili, saj imeli bi od njih kvečjemu kakšno neljubo motenje. Tako pa je vse prav lepo in brez nadlog poteklo. Da so imeli poleg škode naši trški renegati še veliko blamažo, so pač pozneje uvideli, pa je bilo že prepozno. Mi smo slišali, kar spočetka slavnosti nekega častnika reči, da takih bebcev kot so oni — ljutomerski nemčurji — še svoje žive dni ni videl, na kar mu je drug gospod odgovoril, da s »Spis-birgerji« ni nikjer drugače. — Na tem mestu naj se pa spomnimo, poleg viteza BoBmanita in grofa Cla-ryja še prav posebno velezaslužnega našega lijaka g. Rajha. Saj je vendar on bil eden prvih, ki je z neumorno marljivostjo in vztrajnostjo, delal noč in dan, ter tudi marsikuk tisočak daroval v ta namen. Naj bo prepričan, da ostane njegovo ime vedno visoko cenjeno med rojaki!
Danes, v soboto ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu*
in veselica
naprednih jugoslovanskih učiteljiščoih abilurijentov in abiturijentk.
3 na.
—	Kainila Theimer v Ljubljani.
■ »Slovenčevcem« ure zastale. — Vsled prihoda Kamile Theimer v Ljubljano ni »Slovenčevcem« zastala samo sapa. temveč tudi ure. Poročajo. da je bila v uredništvu »Dneva« ob tričetrt na 11; v resnici je pa bila v uredništvu ob pol treh popoldne.
t Jakob Pretnar. Umrl je po mučni bolezni dne 17. jul. t. 1. gospod Jakob Pretnar, učitelj na,I. m. deški šoli v Ljubljani. Pokojnik je bil blaga duša in kremenit značaj, vesten in zanesljiv v učiteljski organizaciji. Več let je bil v nadzorstvu »Učiteljske tiskarne«, kjer se ie trudil delovati za povzdigo našega tiskovnega podjetja. Poleg tega je bil prav vesten in točen upravnik »Učiteljskega Tovariša«. Pod njegovim upravni-štvom se ie ta stanovski list povzdignil in razširil. Pokojnik je imel strogo evidenco nad naročniki in je opravljal svoje delo s pravo stanovsko požrtvovalnostjo. Med svojimi kolegi je bil zaradi blagega značaja iskreno priljubljen. — Naj mu bo mir in pokoj, ki ga ni imel na zemljH Žalujoči rodovini naše iskreno sožalje! Pogreb se vrši danes popoldne ob pol šesti uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Izbornemu šolniku in kremenitemu značaju bodi blag spomin!
—	Klerikalci v Mostah med se-boi. Tam v Novem Vpdmatu y nekem skritem kotu. da bi človek ne vedel imena, vidiš na neki mali hišici precej veliko tablo in na nj§j zapisano z velikimi črkami »Ribniška ulica«. Človek bi mislil, da je ta kraj res ribniški in da tukaj prebivajo sami Ribničanje. To pa ni tako. Oražen ko še ni bil župan v Mostah, le pripravljal teren za svoje volilce. Kupil je kos njive in na tem prostoru sezidal pet malih hišic. Te hišice je prodajal za lex> dobiček najraje le klerikalcem in če že ni bilo dosti klerikalnih kupcev, je Oražem zaradi potrebnega drobiža prodajal hiše tudi naprednjakom. Ti naprednjaki so bili seveda odvisni od klerikalcev, ker je šentpeterska posojilnica stala za hrbtom. V tej mali ribniški vasici v Novem Vodmatu je imel glavno besedo Karol Krioli in njegova žena.
Kdor se je temu protivil, ta je bil izgubljen. Tako se je zgodilo, da ie Karol Knoll postal pri zadnjih občinskih volitvah namestnik odbornikov Oražmovega kalibra. Med temi Knol-lovimi sosedi je bil vendar eden, ki za nobeno ceno ni hotel voliti klerikalce. Bilo je gorje. Mož naprednega tihega značaja ni imel pred tem! ljudmi nikdar miru. Sodnijsko preganjanje sosedov klerikalcev je bilo na dnevnem vedu. Mož ni mogel drugega narediti, prodal je svojo hišo veliko pod svojo lastno ceno in se na ta način odstranil od svojih preganjalcev. Sovraštvo vseh teh sosedov je bilo obrnjeno edinole na tega, ki se jim ni hotel vdati, zato je rajši zapustil to svoje domovje, kakor da bi bil prebival med to klerikalno sodrgo! Ko so pa ostali v tej ribniški ulici sami pristaši Oražmovega kalibra, niso mogli drugega, kakor da so prav po hribovsko začeli psovati eden drugega. Tako je prišlo, da je v četrtek stala skoraj cela ta »Ribniška ulica« pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. Tožena je Knollova žena ki je obdolžila g. Rebernjakovo. da križa kri s Knollom in posledica tega je. da Knollova žena ne more vsled tega postati mati. ker jo njen soprog sovraži. Nasprotno pa toži g. Knollova po svojem zastopniku dr. Furlanu (zakaj pa ne več po dr. Peganu) g. Rebernjaka, da je ta dosti kriv, da se v zakonu med Knollom in njegovo ženo zanetuje sovraštvo in prspir. To se je godilo dne 28., 29. in tudi en teden dni poprej. Psovali so — kakor se sliši — eden drugega pa prav po klerikalni maniri. Sedal ko jih noben človek več ne upošteva, so se začeli sami med seboj. Obravnava je bila preložena zaradi zaslišanja novih prič. Kaj se je neki zameril dr. Pegan, da je tako v kratkem času izgubil zaupanje svojih lastnih pristašev v Novem Vodmatu.
— Z ozirom na članek, prijavljen v Vašem cenjenem listu št. 562 z dne 18. t. m. pod zaglavjem: »Hišo popravili«, — zahtevam na podlagi § 19. t. z. da v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami objavite sledeči popravek: Ni res, da mi je »Kranjska šparkasa« y svrho poprave moje hiše, oziroma v namen, da bi s popravo in pobeljenjem moje hiše izginili raz zid sledovi od kro-geli izza septemberskih dogodkov, ponudila, še manj pa podarila kak denar, in sicer toliko, da bi bilo poleg vseh stroškov še za gospodarja precei ostalo; res pa je, da mi »Kranjska šparkasa« v to svrho ni niti sama od sebe ponudila kako denarno pomoč, niti jo nisem laz za kal
tacega prosil, torej od nje tudi nisem ničesar prejel, kar bo slavna »Kranjska šparkasa« tudi rada sama pripo-znala. Imenovana hiša je bila v času septemberskih dogodkov last gospe Uršule Jurkovič, ki je teta moje soproge. Ta je usodepolno hišo meni še le lansko leto prodala. Ker pa so bila okna in drugo na tej hiši precej defektna in poprave potrebna, sem to sedaj po lastni inicijatiVi in brez vsakega upliva od katerekoli strani popolnoma na svoje lastne stroške pustil popraviti, pobeliti itd. — Z odličnim spoštovanjem Tomaž Bizilj, gostilničar in posestnik hiše pred škofijo 14.
— Odbor »Sokola I.« naznanja bratskemu članstvu žalostno vest, da je preminul naš dragi brat Jakob Pretnar, mestni učitelj na Ledini. Pogreb umrlega se vrši v soboto 19. t. m. ob pol 6. uri zvečer iz deželne bolnice. Odbor vljudno vabi bratsko članstvo, da se v obilem številu udeleži v društvenem kroju pogreba. Zbiranje ob 5. uri v društvenem lokalu, trg Tabor.
— »Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški« priredi v nedeljo, dne 20 .julija v Kosezah v gostilni pri »Svedračn« vrtno veselico s sodelovanjevm tamburaškega zbora »Čitalnice v Šiški«. Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina prosta. — V, slučaju slabega vremena se preloži veselica na nedeljo, dne 27. julija.
— Notico o nesreči bletnega dečka Rožiča popravljamo v toliko, da ni padel pri zaključni slavnosti otroškega vrtca, ampak drugod.
— Rana se je zastrupila 12letni Prosen Antoniji iz Zgornje Šiške. Šla je v šolo, na pošti je pa stopila z desno nogo na steklo in se obre>-
Ztllci
 Mrtvoud na vlaku. Pogorevč-
nik Jožef, sprevodniški aspirant juž. železnice se je predvčerajšnjem peljal s tovornim vlakom proti Trstu. Na postaji Verd ga je zadel mrtvoud na desno stran ravno, predno se je vlak odpeljal. Pol mrtvega so prepeljali domov.
»Bele lilije«, ta senzacijski film s Tonnv Sylva v glavni vlogi, znano iz filma »Zenska brez srca«, se predvaja danes do pondeljka v Kino-»Idealu«. Ostale slike so sledeče: 1. Negovanje telesa v strelišču v Lo-rientu. (Naravni posnetek.) 2. Od ust do kozarca. (Drama.) 3. Lačni moskito. (Ameriška veseloigra.) 4. Beti krmiiar. (Amer. veseloigra. Sa-
mo popoldne.) 5. Osveta zapuščenega. (Humoristično. Samo zvečer.) 5. Gaumontov teden. (Kinemat. poročila o najnov. dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 7. Adolar igralec za kinematograf. (Humoreska.) V torek »Jačja sila«. (Drama v barvah.) V petek »Kdor drugim jamo koplje.« (Nordiskfilm). V soboto velika senzacija v 7 dejanjih »Otrok Pariza«.
Vlomilec.
V noči od sobote na nedeljo se Je neki vojak tukajšnjega 27. pešpolka splazil v neko hišo na Marije Terezije cesti in tam — vlomil — v neko sobo, v kateri je stanovala neka precej pobožna gospodična.
Dasi le že bilo pozno v noči, ni bila dotična gospodična vsled vloma prav čisto nič iznenadena, nasprotno jej je mogel nočni vlomilec prav prijati. kajti pravi se, da se je jelo že daniti, ko je dotična gospodična — vlomilca — odslovila, in katerega je obdržala toliko časa v sobi le iz vzroka, da ne bi padel eventualnim zasledovalcem v roke
Da se pa izogne eventualnim neprilikam, ki bi utegnile nastati za gospodično boljšega slovesa, v slučaju razkritja takega nočnega pose-ta. bilo je treba precej opreznosti pri odhodu, kajti kakor hitro bi kak sostanovalec začutil navzočnost tega nočnega posetilca, ki ga je gospodična zgolj iz dobrosrčnosti in sočutja vzela v zaščito, bi še znali hudobneži iz nedolžnega nočnega po-seta napraviti kmalu kako ljubavno afero.
Toda glej ga spaka, — zlobnost je tudi to pot pokazala svojo nagajivost.
Ko je namreč vojak oprezno prestopil prag sobe ter hitel po ka-menitem mostovžu k izhodu — je skorajda padel v odprto naročje nekega tam stanujočega gospoda, katerega so okovani čevlji vojaka, ki so ob vsaki stopnji na kamenita tla oddale doneč glas. prebudile iz sladkega sna.
Osorni glas starega gospoda, ki se je hotel pri vojaku le informirati o nočnem obisku je poslednjega spravil ob ves pogum, in ne da bi dal informacijo na udano vprašanje, jo je odkuril liki zajec po stopnicah, da se je razleglo po mirni hiši, in drl po veži k vratom, ki mu jih je prav po srečnem naključju še pravočasno odprl neki drugi gospod, ki je imel slučajno v isti hiši opraviti.
Skoda, ki jo je vlomilec napravil se ni znana — govori se pa, da razen par gorečih poljubov ni ničesar drugega odnesel._______
Nar. Del. Organizacija.
Shod šentjakobskega delavstva.
Lep je bil shod, ki ga je priredila NDO. preteklo soboto v dvorani »Delavskega kons. društva« pri Sv. Jakobu. Delavci so se zbrali v sijajnem številu in so pazno sledili izvajanjem govornikov. Tov. Volarič otvori shod ter po primernem nagovoru poda besedo predsedniku osrednjega izvrševalnega odbora NDO, tov. dr. Sosiču, ki je bil naznanjen kot glavni poročevalec shoda, V obširnem in zanimivem referatu Je govornik očrtal zgodovino gospodarskega razvoja ter postanek in razvoj NDO. Tov. dr. Sošič je bil tako ob
nastopu kakor ob koncu svojega govora burno aklamiran. Nato je nastopil tov. Mrak in je med drugim tudi razkrinkal odpadnike godbenega odseka NDO., ki so se polastili celo tuje lastnine, inštrumentov, ki so last godbenega odseka NDO. Zato jih je sodnija tudi obsodila. Proti takim ljudem, ki poleg vsega tega ru-vajo tudi proti organizaciji, bomo brezobzirno nastopali. — Tov. Bran-dner se spominja bojev šentjakobskega delavstva ter poživlja na odločen odpor proti zatiralcem. — Na tem shodu ie bil obenem izvoljen odbor podružnice NDO. za Sv. Jakob, in sicer so bili enoglasno izvoljeni: Ernest Volarič, predsednik; odborniki pa: Josip Valenčič, Anton Dekleva, Andrej Valenčič. Ivan Kranjc. Vekoslav Vrabec in Ciril Hočevar. — Ko je bil dnevni red v najlepšem redu izčrpan, je tov. predsednik Volarič zaključil shod s toplim apelom da stori vsak posameznik svojo dolžnost. da se bo podružnica lepo razvijala in napredovala.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Narodna mladina v Sv. Križu priredi v nedeljo dne 20. julija cvetlični dan, katerega čisti dobiček je namenjen v korist družbe C. M. v Ljubljani. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca ie ta. da dne 20. julija položi mali dar domovini na altar. Torej da ne ostane naš glas. glas vpijočega v puščavi. se toplo priporoča cvetlič odbor.
Shod NDO. v Mavhinjah. »Nar. del. organizacija« sklicuje za jutri v nedeljo ob 10. in pol dopoldne javen shod na trgu v Mavhinjah. Na dnevnem redu je pomen narodne stanovske organizacije.
Podružnica NDO. v Ajdovščini. Ker nam ie vlada preteklo nedeljo prepovedala shod. se bo vršil jutri, v nedeljo, ob istem času. v istih prostorih in z istim dnevnim redom.
Zaupni sestanek kamnosekov in klesarjev v Nabrežini se bo vršil danes. v soboto, ob 12 in pol popoldne v gostilni pri g. Ivanu Pertotu št. 221.
Podružnica NDO. v Skednju
(skupina delavcev v plavžih) priredi danes, v soboto, ob 7. zvečer društveni shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju.
Društva.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v
Gradcu se je preselilo z 11. julijem v Brunngasse 4.	*
Društvo jugoslovanskih želez-ničnih uradnikov v Trstu si ustanovi podružnico v Gorici. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 4. uri popoldne »Pri zlatem Jelenu« v Gorici. — Na to zborovanje so vabljeni ne le člani društva, temveč tudi narodni zastopniki in drugi prijatelji društva.
Narodna društva v Mokronogu prirede dne 3. avgusta t. 1. na prostem veliko ljudsko veselico z raznovrstnim vzporedom, nakar se opozarjajo sosednja društva.
Kakor se nam poroča, priredi znano kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu, veliko mednarodno kolesarsko dirko 20. julija t. 1. Proga je določena Trst - Postojna in obratno s 115 km. Ker so darila kaj bogata, ni dvoma, da se bode te dirke mnogo kolesarjev - dirkačev udeležilo. Dirkalo se bo ob vsakem vremenu. Prijave in vlogo je poslati na omenjeno društvo.
Mainovejša telefonska in brzojavna
poročila.
Neizpremenjena nejasnost.
Položaj na Balkanu je še neiz-preinenjen. Dosedaj še ni nobenih ofi-cielnih poročil, da bi se vršila kakšna pogajanja med Bolgarijo, Srbijo, Grško in Rumunsko. Na brzojavko kralja Ferdinanda, da naj bi prenehale sovražnosti in pod kakšnimi pogoji bi bila Rumunija v to pripravljena je kralj Karol odgovoril.
V odgovoru naglaša, da naj Bolgarija določi, pod katerimi pogoji hoče skleniti premirje ne samo z Ru-munijo, temveč tudi z ostalimi balkanskimi državami. Rumunija stoji vestno na stališču, da mora Bolgarija skleniti z vsemi mir. Silno čudno je. da tega Bolgarija še danes ne ve in s svojimi telegrami zavlačuje razrešitev in ureditev razmer: Tu sigurno računa na Avstrijo in Avstriji na ljubo je bil žrtvovan tudi Danev, ki je bil pri vsem svojem sovraštvu proti Srbom vsaj rusofil. V Avstriji vlada glede vseh korakov, ki se store v najkrajši bodočnosti, največja tajnost.
RUMUNSKO - SRBSKA POSVETOVANJA.
Bukarešt, 18. julija. V svrho hitre določitve temeljev, na katerih bi se mogel skleniti balkanski mir, se bo rumunska vlada najbrže še danes posvetovala s srbsko.
»SENZACIONALNE« VESTI IZ
rumunske.
Pariz, 18. julija. Listi poročajo, da so rumunski voji, ki prodirajo na zapadni strani proti Sofiji, danes trčili pri Belogračiku ob bolgarske čete. Vnel se je vroč boj, izid katerega še ni znan.
SRBI NA BOLGARSKEM OZEMLJU.
Pariz, 18. julija. Srbska kolona je pri Sv. Nikolaju prekoračila mejo in zadela ob donavsko bolgarsko armado, ki je zapletena v boi z rumtin-skimi četami, vsled česar ji preti nevarnost, da pride med dva ognja.
DUNAJ — PETROGRAD.
Dunaj. 18. julija. Med Dunajem in Petrogradom se vrše pogajanja glede skupnega nastopa Avstro-Ogrske In Rusije v balkanskem konfliktu. Poslanik ruski na Dunaju je dobil novih InštrukcU In bo Jutri obiskal Berchtolda.
BOLGARIJA SE POGAJA S
SRBIJO?
Berlin, 18. julija. Tu se širijo govorice, da neoflcielna pogajanja med Srbijo in Bolgarijo zelo dobro napredujejo. Vse se dobro konča, če tega ne preprečijo notranje homatije.
RUMUNI PRED SOFIJO?
London. 18. julija. Privatna poročila pravijo, da bo oddelek ru-munskih vojev že danes prišel pred Sofijo.
RUMUNI ZAPUSTILI VARNO.
Dunaj, 18. julija. Na intervencijo velesil so Rumuni zopet zapustili Varno.
TURKI PA LU1 E BURGAS.
Dunaj, 18. julija. Dospela so poročila, da so Turki zapustili Liile Burgas in se podali za linijo Enos-Midijo.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je pritožiti znamko 20 vinarjev. — Pri mallb oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnapre]; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori Št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Dva dobro ohranjena damska kolesa s prostim tekom se kupi. Več pri M. Krapeš urarju. Jurčičev trg st. 3. Ljubljana.	645—3
Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo se odda takoj ali pozneje. Zidovska steza 1. III. nad. desno.
 ______________________654—1
KORESPONDENCA.
Nesrečen poročenec želi znanja z enako gospo. Naslov »Geheimnis« glavna pošta. Trst.	655—1
Išče se
lokal
za prodajo vina v Ljubljani in sicer takoj ali za september. S koncesijo prednost. Ponudbo z navedbo najemnine pod I. A. 17 na „Prvo anončno pis.*.
Simon Praprotnik
Jenkova ulica 7.
priporoča slava, občinstvu svojo veliko zalogo ledeni!-ov. »rinih :: miz, stolov :: in sploh vsa v mi zarsko obrt spiu!;-joča dela.
Delo solidno, zmerne cene, postrežba točna.
Ceniki se pošiljajo franko in zastonj.
Moj mož Jože Stegu, posestnik na Velikih Brdih št. 9, pošta Razdrto, ni upravičen delati dolgov na moje ime in v mojem imenu gospodariti z mojim premoženjem. Za njegove dolgove nisem plačnica.
Na Vel. Brdih, dne 17. julija 1913.
Terezija Stegu,
posestnica h. štev. 9.
Ljubki in krotki
jahalni konj
je ceno na prodaj. Vpraša se pri Iv. Bu^genigu, so-darskemu mojstru v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7.
5: Sode
velike in male, stare in nove ima naprodaj
Ivan Buggenig,
sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 7,
FR. P. ZAJEC
lijuhijaitii, Sim i trg št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljonirani optik in strokovnjak svoj
MR*optični mod.*!!
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, žčipal-nikl natančno po zdravniškem recepta Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in pošt- , nlne prosto.
r-x
-o
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke	„	„	„	„	13-16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	„	40—50	„	„	14	„
prašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	»
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnizjih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Sprejema zavarovanja človeškega življenji po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili.
Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane	w	UTI	H	A	^
odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77.	w	Ak.
v z a j e m no zavarovalna
Generalno zastopstvo v Ljubljani
Vsa pojasnila daje
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo, banka v Pragi.
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
v Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjujc takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte
DCaDC3DC3DC30e3D
Otvoritev obrti dne 15. julija 19131
m
IE
Telefon St. 360 Ljubljana 1 I \ | f ^H|| 1^1 &elenburgova ulica štev. 4.
Špedicije vsake vrste, dovažanje blaga, selitve, zacarinanje, skladišča, reklamacijska pisarna za vozninske diference itd. Komisijski posli. — Prodaja premoga (en gros) za domačo in industrijsko vporabo, drv
in potrebščin. — Zastopstva.
ZrlllVfllfl in nrinnrnniln'	nfl	to> da se™ »»topil iz; službe »Balkana*, trgovske, spedicijske lil kom. delniške dr. podružnica Ljubljana In se s 15. julijem na
UUlivulQ lil jJi lUUi UuliU ■	L* t. u *i s^moSnVjjriL^> e*a^'iram» si usojam s tem vsem trgovskim prijateljem In p. n. naročnikom, ki so me osebno obilo podpirali
r	od	ustanavljanja firme »Balkan pa do mojega izstopa, izrekati najfoplejšo zahvalo in prosim te dobrohotnosti tudi pri moji lastni firmi.
Priporočam se z velespoštovanjem	FrflU	UhCF
.N
Kavarna
odprta celo noč.
O
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
FRAN KRAIGHER
fercjašlri mojster
G-ospcska -ulIIcsi šrteTr. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile in blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
Mednarodno spedieijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TJetan.ovij em.o 1070.	Telefon štev. ©O.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani.
—	Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega LIoyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulfca 3. — Centrala in skladišče: Cesta na Južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.
Dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom in deželnimi pridelki ter gostilna za okrajno cesto, z njivo, travnikom, zelenjadnim, sadonos-nim in senčnim vrtom, edina sredi velike vasi, oddaljeno dve minuti od kolodvora in 10 minut od velikega pre-mogokopa se pod ugodnimi pogoji proda. Gotovine je treba 8 do 10.000 K. Naslov v »Prvi anončni pisarni".
Lasne kite
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 In
12	kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado „Neril" po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo Št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Sirite in naročajte ,Dan‘
Učenec
boljših starišev se sprejme v trgovino s špecerilo in železnino.
Naslov pove „Prva anončna pisarna."
Laška kuhinja
I-ij-u-TolJanl.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naš presrčno ljubljeni soprog in skrbni oče, gospod
Jakob Pretnar,
mestni učitelj,
danes opolnoči po dolgi, mučni bolezni, previden s sve-totajstvi za umirajoče, vdan v voljo božjo, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega rajnika bo danes ob pol šestih popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. julija 1913.
Žalujoča rodovina.
Učiteljski zbor I. mestne deške ljudske šole naznanja žalostno vest, da je njega član, gospod učitelj
Jakob Pretnar,
po dolgi mučni bolezni danes zatisnil svoje trudne oči. Pogreb vzornega tovariša in učitelja bo jutri ob polšestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. julija 1913.
Slovensko dež. učiteljsko društvo naznanja, da je njega član, gospod
Jakob Pretnar,
učitelj na I. mestni deški ljudski šoli
danes zaspal v Gospodu. Pogreb prerano umrlega vzornega tovariša bo jutri ob pol šestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. julija 1918.
Ljubljansko učit. društvo naznanja, da je njega član in odbornik, gospod
Jakob Pretnar,
učitelj na I. mestni deški ljudski šoli,
danes ob polnoči po mučni bolezni umrl. Pogreb vzornega in značajnega tovariša bo danes ob pol šestih iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 18. julija 1913.
Upravni odbor Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev javlja tožno vest, da je njega požrtvovalni in vzorno marljivi član, gospod
Jakob Pretnar,
mestni učitelj, upravnik »Učiteljskega Tovariša", član nadzorstva »Učiteljske Tiskarne14 itd.,
lgotrajni bolezni v 56. letu svoje dobe
danes ponoči. mirno prei ‘ Pogrebni izprevod se vrši v soboto, dne 19. t. m., ob pol 6. uri popol. iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi vrlemu tovarišu, ki je z ljubeznijo in iskrenostjo vse življenje deloval za napredek šolstva in učiteljstva, ohranjen med nami najblažji spomin!
V	Ljubljani, dne 17. julija 1913.
,1 t.
Upravni svet Učiteljske tiskarne, r. z. z o. z. v Ljubljani, naznanja, da je umrl danes ponoči v deželni bolniščnici mnogoletni požrtvovalni član nadzorstva, gospod
Jakob Pretnar,
učitelj v Ljubljani.
Pogreb umrlega blagega tovariša bo v soboto, dne 19. t^ m., ob pol 6. uri popoldne iz deželne bolniščnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi vrlemu delavcu na polju učiteljske organizacije ohranjen časten spomin.
V	Ljubjani, dne 17. julija 1913.
Upravni svet Učiteljske tiskarne,
r. z. z o. z. v Ljubljani.