\ Odgovorni vrednik MJ«ne* lilehrein. Tečaj sredo 20. oktobra (sredojesna) 1852. List Hebrejske melodije Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Jeriša. Vse je prazno ! pravi p r id i g ar. Modrost, ïjubezen , slava, oblast So juna i zdrava me obsevale. Kjer lan in konople pridelujejo, je treba sker da si vsaka soseska svojo sušnico ali paštubo beti malo dalej od vasi napravi 5 ali Pri starih hišah, ktere blizo skup stojé ktere se ena druge tišé, tudi perskednjih. kteri se da se Mje čaše znale vin so slast Krasinke mile me objemale. V očéh lepote solnčil sim Sercé, k' je něžnosti kopnelo 5 Kar drago sinom zemeljskim, V kraljevem bleski mi je cvelo. v vaséh znajdejo, se saj na to gledati mora visoko košato dre v je, posebno kakšen oreb, z a sadi, ki poslopja proti ognju hrani. Kjer se ne 9 Razšteti dneve trudim se 5 > K je zna spomin še razodéti Ce zemlje, žitja dobro vse Me vleklo bi, je še živeti. Tu dan minul ni, ura ne Veselja sladka brez grenkostij En kinč ni kril oblasti mje , morejo cele verste drevja postaviti, naj se saj na vsak i m voglu hiše ali skednja eno drevó zasadi. Vender pa drevesa, ali sicer nepotrebni plotovi ne smejo na poti biti, da potier, kadar oginj vun pride soseska od vsih plati blizo ne more. Kjer je mogoče, ima gosposka skerbeti, da se na kmetih in po vaséh namest slamnatih strčh saj lesene strehe iz desk naredé, kterih se oginj tako hitro, kakor slame ».„v, , ne prime. Le s eni dimniki se tam, kjer ni taka sila, «>1 hiše popolnama iz lesa bile, ne smejo perpu Da ne bil tišcal bi v svitlosti. Polja zna kaco vendar še Izkust al čar kvaru opleniti; A1 njo, ki serca ovije se — 0 kdo zna njo ukrotiti? Modrosti slov ne sluša ne 1 glasbe don je ne obsenéti; Na vekomaj ah! pika le Sercé. ki mora jo terpéti. štiti da , in so za naprej cio prepovedani. Zidani dimniki pa morajo pol cegla debeli in ne iz stoječiga cegla zidani biti, tuđine preniski y ampak > zadosti cez streho vzdignjeni, ne preoski in ne da se lahko skozi zleze. in da se 5 zato y ometati morejo Peči ne smejo pre blizo pri lesenih ♦ s ten ah biti, ravno tako tudi ognjiša, ali kjer se sicer kuri. kuhinjah, kjer se père, in v drugih krajih ostava zavoljo ognja na kmetih Da bi se na kmetih nesreća strašnega ognja, kjer Je dostÍ kurjave, ne smejo tla lesene biti kolikor je mogoče, odverniti mogla, je Njih cesar- ampak vsaj iz zemlje ali ilovce dobro skup sttečene sko veličanstvo s poveljem 20 oktobra 1792 za ako se ne morejo iz kamna taj arsko deželo leto postavo dalo, ktera se zdaj Leta take reci narediti. y cegla 5 y y y eštriha ali druge tudi za krajnsko deželo ponovi in oznani postava zapopade v sebi Pri hišah, za ktere postavljati je zidarjev y kako je treba varovati da m. »ituft »ttiuvau, ua oginj vun ne pnuc, —- II. kako se more hitro zvediti, da je oginj vim zastopijo pride m H WH ■ ■ sarjev ali druzih rokodeleov potreba, se ne smé drugim delo iáročiti, kakor mojstram, kteri to y in temu pravico imajo persel y III. kako se ima hitro pogasiti IV. kako se škoda odverniti more, ktera se zna zavoljo zidanja in tesarstva dane, zaderžé, zana y Da bo tedaj gosposka ložje in bolj gotovo ve diti mogla: ali se kmetje po zapovedih, ktere so goditi y kadar je oginj že pogasen • Kako je treba varovati, da oginj vùn ne pride Ker zavoljo nerodnega zidanja in cimpra oginj vùn priti in dalej seči zna, je tedaj treba, kadar prej nobena hiša, skedenj, hlev, ali kar bodi, brez privoljenja gosposke ne smé postavljena bo gosposka vselej v stanu. biti. Na tako vižo se e " ^Wtvj ^VVI ^111* ^ J uvuuj Hl/Ml hiše postavljajo, na to gledati __ I • V f 1 1 1 m ne t ena drug prostor enega sežnja med njimi ostane y da e y ampak da, ako je mogoče^ Ravno tako se imajo tudi skednj za vertmi staviti ali y kjer je mogoče dalej lego in kakošnost poslopja s svojim namestnikom ali županom pregledati, presoditi in tako nevarnost ognja odvraćati. Pri tem pa gosposka ne smé ostati, ampak mora županu ali kakim uredniku še potlej večkrat kteri zoper po gledati t ., -- — gicuuii, ali se prav delà, ali ne, aj va si po- ravnajo, morajo kaznovani biti, in to, kar ni prav y delano se mora podreti. Ker se nam pričujoci pođuk za vse d potreben zdí koníka ezele vážen in sila ga poiiatisnemo po 50. delu »deželnega za- vladnega lista za krono\ Kraj ko Vred riti skerb y Ogled pa more gosposka in soseska zastonj sto ' " privoljenje te gosposke, in zanje tudi 5 se nič ne placa. ) se p dati volj titi, i v s a j lat ernah ravno toliko skerbjo se mora tud da po neprevidnosti ogi ne vstane ne m m t ? to gle sa tega 9 m iff ted nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke 5 treti, mikati in take reci delat e v • V dob 5 klenj eni h dimnik su V « Sit Tudi klaj a se ne smé blizo ali borovje in drug les za podkuriti v peci in stvar (Dalje.) Od tatvine. Kdor zavoljo svojega dobička tujo premakljivo nj ego vega privoljenja iz posesti druzeg brez vzame, ston tat na ognjišu pokladati Tatvina postaja hudodelst ali po k Se manj pa se smé lan v zakurjenih hišah ali ali po kako vos ti djanja, ali po lastnost y t na pečnicah ponoći susiti Strelanje in vse dru h in bi tai s t ( pravilo s pulfrom reci, ali po lastnosti st , vse poziganj Po z 11 ali vrednost ku postane tatvina hudodelstvo, ako ona vse Igre 'li U £ 11J G ui , ivatvvi tuui IVI v at inu "•*■ J w ' f ---~ - » . . »v. je ojstro prepovedano. Župani sami in namestniki ti znesek ali vrednost izhaj gosposke, ako take reci pripusté ' *" 1 gnjem kakor tudi k vse leto rj P tega V kar je bilo ukradeno y 25 gold Pri tem ni nobenega razločka y ali iz enega ali iz več ravne od- nočasnih ali ponovljenih ugrabkov, ali je bil enemu ali pravijo y imajo hudo kaznovani biti Nobeden ne sme z g d k r i t o 1 u č j vec lastnikom vzet, ali se je tatvina na eni ali na raz nih rečéh doprinesla. Vrednost se pa ne sme ceniti po vaši tudi se ne smé nobeden popotni člo- tatovem dobicku, temuč po s kod i okradene mlati vek z gorečimi baklami skozi vas peljati. Hišni gospodarji imajo svojim poslom, čem in najemnikom prepovedati z od kri to lučjc zlasti pa z gorečimi treskami po hiši hoditi tudi oštirji ne smejo vozni Po kako vos ti djanja je tatvina hudodelstvo vsega y 0 y * • m I. Brez jem ali z družim orodjem previdje pogleda na znesek, če je bil tat z ni varnost i prete- ali če se je, zasačen b ? kom; kteri pri njih čez na tatvini, zares sile ali pa nevarnega pretenj noč ostanejo, pripustiti y da bi S sveco per kaceg k b lat v štali nataknili. ali sicer nemarno šesti ukradene reci ohranil P i da se v po U1 ÇA 1 d t v 1 II v v omu Iiniumim ^ "" ^'vvi uvuiui uw z njo ravnali. Ako čez to zapoved grešé, imajo ojstro kaznovani biti, in za škodo, ktera se po njih se je ob enem nemarnosti zgodi, porok biti II. Ako tatvina znese več kakor 5 goldinarjev, in (Dalj sledi.) doprinesla o priliki požara, povodni, ali kake druge bodi občne ali pa take nad loge y Gospodarske skusi\fe. (Nove posebno dobre in ne drage strehe). Na pravi si dobriga pol pavca debelih in 2 in pol do in pol pavca širocih lat. Te late naj se s slam natimi povésli (mit gewundenem Stroh) močno ovi jejo in na stropnice od spodej perbijejo. Jeto stor ktera se je samo okradenemu přiměřila; v družbi enega ali več tatvinskih tovaršev ; na kakem božji službi posvečenem kraju; na zaklenjenih rečéh na lesu, bodi v zagrajenih gojzdih , bodi z zna y jeno, čejo, naj se od zunaj in znotraj z moltram ome ki je iz dobriga apna narejen, in potem po gladijo. — Taka streha, ki veliko manj stroškov prizadene kakor zidan obok (vélb), je po poterje nih skusnjah pri štalah in druzih kmetijskih poslop jih skoraj ravno tako dobra kot zid in pred ognjem veliko bolj varna, kakor vse druge strehe, ki niso iz cegla ali plos narejene. To je poterdila aseku racijna komisija. Grof Hohenthal v Kônigsbruk-u ki so posebno dobre in ne drage. (Zeitsch. f. d. Landw.) wenitim poškodvanjem gojzda ; na ribah v ribnikih y g) na divjačini, bodi si v ograjenih gojzdih, ali s posebno derznostjo, ali pa, če se storivec s tacim delom pečá tako^rekoč kakor z redno obertnijo. Po lastnosti ukradene reci postaja tatvina hu dodelstvo: je bil pervi, ki je zaćel take strehe delati 5 (Lim y ki na šteklu, lésu in papir ju posebno dobro derit)9 se napravi takole: poldrugi lot navad niga mizarskiga nekoliko časa pejprej v vodi na makovaniga lima zmešaj s 3 loti kandiraniga cukra ( Kandiszucker) in enmalo vec kot pol lota arab dejo : I. Ne glede na znesek, če se taista stori na kaki neposrednje za božjo službo namenjeni reci z onečastenjem, ki bogočastje žali, ali na rečéh v 3. oddelku 5. iu v 7. primerleju javna posilnost i imenovanih. v ? ... # II. Ce znese več kakor 5 goldinarjev, m se ukra- skiga gumija v skledici, ki je s b loti vode napol • m à m i V • fl s- V • V • • j m njena; jo postavi nad žerjavico (ali spiritusovo lampo) in pridíno mešaj , da vsa zmes prav redka postane. To zmes namaži z mazkam (Pinsel) na papir, kte riga na steklo, les, ali kamor koli pritisniti hočeš, kaj dobro ti bo deržala. Če se je namazani pa pridelki na polju ali z dreves, in v dezelah, v kterih reja svilodov ali svilni h gosenc med obertnost in kmetijstvo spada, tudi listje mur v, s kterim se svilodi kermijo ; živina, kadar se pase ali žene; kmetijsko orodje na polju; rude, orodje ali roba notri v rudnikih * v pir posusil 5 ga poslini in pertisni, kamor hočes. (Polytech. Centralh.) nadnevnih rudarijah, rudarijskih izsipa liših ali haldah ali v pripravljavnicah. Po lastnosti storivca je tatvina hudodelstvo I. Brez vsega ozira na znesek, če je krasti sto (Misi in podgane pokončati). Ni ga boljšiga strupa zoper podgane in miši kakor fosfora sto tesio (Phosphorpaste), ki se po zapisu zdravni kovim v apoteki dobi. Ker pa je tam, kjer so psi ali mačke Dri hiši. to struněno testó nevarno mi rivcu že v navado prišlo. II. Glede na znesek, ki 5 goldinarjev preseze v ce šim in podganam pokladati, hvalijo nektere skušnje stupo strupeniga ore h a (Nux vomica), ktere nekoliko naj se v bučeve peške dene, ktere se na eni strani za ta namen izvertajo. (Wochenbl. fur L. u. F.) je bil storivec že dvakrat kažnjen zavoljo tatvine, naj je bila hudodelstvo ali prestopek; če posli (družina) svoje službne gospodarje ali gospodinje ali druge domaćine, obertniki, obertnijski učenci ali na dni-čarji svojega mojstra ali pa tište okradejo kteri so delo najeli. 335 frmír Će tatvina razun tega, cesar je za hudodelstvo na Sardinskim parobrodu, ki ga „Kastor" imenujejo treba, ni daljej obtežena, jo je kaznovati s tezko j 9 po d m d 1 t pa med 1 in 5 let Ako nkradeno j pri obtezevavnih okoisinah * v vec medzemeljskim morji iz Napole nazaj proti domu odri nih Kmalo po osmih zjutraj 24. dan imenovaniga mesca smo prišli 165 mornarskih milj dalječ, v Či vi tove- 9 kakor 300 goldinarjev znese; kio (Civita-vecchia) nekdanje „Centům cell» Tra _____v ~ „____:„«:» n/r^^î«« __:i___ __±____i „ _ _ i. • J____ i ali ce se je tatvina s posebno prederznostj jam s silo ali jačnostjo doprinesla 9 ali ce se je tat l ali na tatvini zalezen, zoper kacega cloveka djanske ega žuganja poslužil, da bi se ukradene reci; ali če je krasti sto-rivcu že v navado prišlo , gré prisojevati težko ječo Mestice je majhno, pa terdno obzidano z lepimi lukami. Ljudi steje mesto mende blizo 7000, ki večidel od kupčije živé. Zemlja okrog mesta je zlo belka- obderžal v posesti od 5 do 10 let Da je tatvina p V • sta in mende nic kaj rodovitna. Po štirih popoldne smo jo naprej potegnili. Kmalo je bilo viditi na desni kako uro od morja prek hriba majhno, obzidano štirivoglato mestice, ki mu Kornet doprinesla, to še sicer (Corneto) pravijo, in kjer je jetnišnica za malopridne samo za se ne stori vselej hudodelstva, vendar se mora duhovne Papezevih dezel. Vodja parobroda (capitano) takošna tatvina bodi si v izmeri terpeža ali v pooštrenju že siv, častivreden možak iz Dalmacie, mi ga je kazal kazni huje kaznovati, kakor če bi se bila pri enakih in moćno me je veselilo, de sim priložnost imel, na sredzemeljskim morji slovensko govoriti. 9 9 drugih okoisinah po dnevi zgodila (Dalj sledi.) Potov an Je po Las kim Spisal M. Vernè. 30. pismo. Dragi prijatel ! Proti večeru smo vidili pred seboj visok hrib, ki dalječ v morje šterli, in ki se mu „Mons argenta-rius" (Srebernek) pravi. — Po enajstih ponoći smo bili vštrie Elbe, tistiga slovečiga otoka, ki je bil nekaj časa Napoleonovo cesarstvo. Tù se nisim mogel preču-diti , kako se .tudi prebrisane, modre glave včasih mo-tijo. Kako nek so mogli misliti, de bo velikán devet-najstiga stoletja, kterimu je bila celô Europa premajhna, Drugo jutro, 20. dan maliga serpana, sim se po s tem otočkám zadovoljin! Žal mije bilo, de nisim mo prijaznim dolu, ki je poln globokih jarkov, nazaj v Ka- gel nič prav razločiti, desiravno smo bili blizo otoka, in stelamare peljal. desiravno je luna lepo sijala. Na desni sim pa 9 Elbi Kastelamare (Castrum maris Stabiœ) ni sicer ve- nasproti, pod ne ravno visocim hribam, na Toškanskim liko ske in vojne ladje tešejo. 9 pa delavno in bogato mesto, kjer posebno kupčij- mesto Piombin (Piombino) prav dobro vidil. Nek po- jí gk fa lifp K i r r potnik pa mi je pravil , de je le revno mestice, ki ne Tù > ali malo proč na zorno stran, je stalo ne- steje cez 6000 dus. Jez Ti kdanje mesto Stabi a (Stabiœ), kjer je PÍ in i o strasni ga le zato v misel vza metn, ker se je Napoleonov svak Bačioki po njem voj nesreći 9 ki je 24. dan veliciga serpana leta 79 S tab i o, voda ali kneza piombinskiga imenoval. Pompeje in Herkulan zadela, revno poginil. V Kastelamari imajo mnogo čislane zdravilne toplice, in precej visoko prek zeleniga hriba kraljevo poslopje, ki ga „Qui si sana" (tù se ozdravi) imenu- Xoviéar iz stovanskih kra jev Iz Išiska 12. okt. B. Od kar sim bil „Novícam" Mesto šteje le kacih 8000 dus, pa malo po ma- zadnjikrat pisal, se je pri nas dosta premenilo, ne samo jejo. Jim zmiram raste. Od Kastelamare v Napolo je železná cesta n tergovini, tudi zemlja ali okolica Siska je druzega Kar žitno tergovino utiče, je imenitno povedati, ogleda. napravljena; pa sim raji po navadni cesti šel, de sim da cena pšenice je padla, Beč aj ska nar lepši sorte po poti še mestica Torre dell' Annunciata, Torre na 3 45 kr. lepa iz Bečkereka na 3 il* 40 kr. ; sla 9 skozi šel, bolj ogledal. del Greco, Rez i no in Portici, kjer sim prej le beji se po 3 il. 35 kr. in tudi po 3 fl. 30 kr. dobiva. Pančovarska, med temi sortami nar slaběji spoznana, Torre delT Annunciata je nekdanje O plon ti veljá 3 fl. 20 kr. Koru za se nekak stare cene derži y pa imenitni reki „Samo". pri majhni, prijazno in šteje kacih 5000 duš. Mestice je prav zdrava roba je po 2 40 do 2 45 kr., smerdljiva ali vneta po 2 fl. 35 vagán. Soršica (napolica) po Nekoliko bliže Napole je Torre del Greco 9 ve malém dolazuje in še zmiraj 2 fl. 45 do 2 fl. 50 velja. lik prijazen terg, ki ga je ognjobljuvni Vezuvi že mno- Ječana (ječmena) je došlo pred krátkém 4000 vaga gokrat in poslednjic v letu 1794 nemilo razdjal; pa vsa-kikrat so ga spet sozidali. Toliko zamore ljubezen do domovine! nov 9 pa cena mu je po 2 20 kr. 9 nekaj slabega se po 2 6 do 2 fl. 10 kr. ponuja. Zob (ovčs) se ne kak Siska bojí in noče iz Banata po velkim gor priti 9 Se nekoliko bliže Napole je Rezi na (nekdaj Re- čeravno bi ga cena od 1 fi. 40 do 1 45 kr. vagan ti na) 9 ki sim jo ze prej v mislih imel 9 zalo mestice mikati mogla. med Vezuvjem in morjem, ki šteje blizo 6000 duš. Bliža se po vodi prek Siska novih 50000 vaganov Tikama Rezine ležé verh nekdanjiga Herkulana žita, večidel sopet pšenice, ali bati se je, da bojo 2 Portiči s krasnim kraljevim poslopjem, čez veliko ce- ali 3 tedne zaderžani, ker huda voda prihaja in pot za sto sozidanim. Nekdanjiga Herkul je pa le malo odkopaniga zivmo zagraja i Sava in Kupa, po dolgem dežju sila veliki, grozno in tudi se ga ne bo dalo veliko več odkopati, ker je potoplino vzrokujete. Sava je zgor Siska nasuto zaviro - ^ ^ ^ . v « - *