PRIMOR glasblo osvobodilne fronte svobodnega tržaškega ozemlja UREDNIŠTVO IN' UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi g« ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 260. četrtlcnt 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165. 330,650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primož ski dnevnik»: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6 90601-19 Leto IV . Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 11. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Sp^dizione in abbon. postale Stev. 794 PO FRANKFURTSKI KONFERENCI H0UE OBLIKE ■ STARI CILJI Upravne spremembe skoraj istočasna kakor v Trstu - Organizatorji Hitlerjevega vojnega gospodarstva so stopili zopet na plan • Odpor celo med socialnimi demokrati in demokristjani BERLIN, lO. — Upravne opre-tfiembe v angleško-ameriški biconiji 60 povzročile važne pol.t čne po-sledice. Tako francoski kakor tudi nemšk. pollt.čni krogi se bojijo, da vsebuje ncva ustaya divocone, ki Jo predložila ameriški in angleški vojaški poveljnik, za bodoč-preveč važne obveznosti. Ti jtrp?: vidijo k položaju ravnate’^ izvršilnega odbora državnega kanc-krja zapadne Nemčije. Sedanja *vlada tako imenovanega gospodar-1 Rega sveta si ne upa povedati | "oJega pravega imena in tud; par-^Jnent se imenuje samo gospodar-svet, čeprav sodelujejo v njem P°'eg tehnikov v prvi vrsti tudi j*$aaci, ki so btli izvoljeni na po-*čni osnovi. Frankfurtski načrt Je novo ustanovljenim osrednjim *?an.zmom oblast, katere obseg je 's*ko določiti. Vrhu tega so nemški demokratični politični krogi mne-“JA da so to novo ustavo izdelali uUdje in organizacije, ki nimajo 111 sebi prav nič demokratičnega. Moskovski tidk poudarja, da so ba frankfurtski konferenci se-nasprotniki nemške enotno-•’ ki skušajo ustanoviti nemško ®PVino državo, kakor 6i Jo želijo Američani. »Izvestija* ugotavljajo, a V zepadni Nemčiji nastopajo zoro zli duhovi nemškega ljudstva. ,1 to spravili človeštva že v dve 7v’a’d vojni. Stari lastniki nem-fkih monopolov, organizatorji Hit-krjevega vojnega gospodarstva so '•cplii zopet na plan in skušajo re-‘*b stare akc-Jske družbe, hočejo ^Variti nova udruženja, truste in monopole, celo sind.kate in jih tu-m voditi. »Izvestija* zaključujejo. fia se ponavljajo trag.čne zmote 7*r*allleša, ki so bde tako usodne 81 človeštvo. frankfurtsko konferenco komen-*ra tudi poljski tisk. List »Kurler ^iziennj:* p.še, da je b.lo na dnev-bem rejU molovske konference ptašanj« polKične erutnost. Nem-CJIr ^ da Je Sovjetska 2veza vztraja- , ----jv »ohuju- ** tem, da „e mogoče .zvest; de- militarizacijo in demokratizacijo nji konferenci angfleško-ameriške cone predložil ameriški general Ciao- za reorganizacijo dvoconskega gospodarskega sveta. Je nastal odpor celo med socialnimi demokrati in demokristjani. Očtvidno sta se ti dve stranki zbal! nejevolje širokih plasti nemškega ljudstva, ki odobravajo stališče komunistične stranke, ki se zatzema za enotnost Nemčije in ki je proti ysakršni delitvi, naj s: bo prikrita v tej ati oni obliki. Tako sta tudi socialdemokratska in demokristjanska stranka prisiljeni priznati, da pomeni an-gleško-acnariški načrt samo način za ustanovitev posebne vlade za za-padno Nemčija Poljska lahko zaposli vse svoje državljane VARŠAVA, 9. — Na tiskovn konferenci Inozemskih novinarjev je ravnatelj tiskovnega urada polj-skfl vlade gen. Grosz izjavil, da bo Poljska v interesu svoje varnosti utrdila in razvila dobre odnose z vsemi državami, ki sledijo istim ciljem, zlasti pa s slovanskimi državami. Grosz je poudaril, da želi Poljska navezati stike z vsemi državami, ki hočejo sodslovati s Poljsko na podlagi medsebojnega spoštovanja suverenost'. Poljska vlada bo pospešila in končala repatriacijo poljalcih delavcev Iz inozemstva, kajti prvič v zgodovini je Poljska sposobna, da zaposli vse svoje državljane. Teh izseljencev je nad tri milijone, in sicer 500 tisoč v Braziliji, 450 tsoč v Franciji, 330 tisoč v Argentinijl, 80 tisoč na tVčstfalskem, 10 tisoč v Belgiji in okoli 100 tisoč v ZDA, k: so ohranili poljsko državljanstvo. Končno je Grosz pripomnil, da se protivi načelu, na podlagi katerega naj bi imela Nemč,ja prednost za obnovo. Prav tako Je proti nemškemu revizionizmu. Glede grškega vprašanja je Grosz odklonil \sako izjavo. absolutna večina volivcev. Na osvobojenem ozemlju so izvedli agrarno reformo, tam izhajajo redno časopisi in lahko se trdi, da je tu organizirano svobodno demokratič-ro življenje, ki je ravno nasprotno od terorističnega režima, ki ga v Grčiji vsiljujejo tujci. Atenska viada pa ima danes samo oblast, ki so Jo imele kvizi inske vlade med okupacijo. Ce upoštevamo to vprašanje s stališča miru in sodelovanja med narodi, moramo priznati, da je priznanj^ začasne demokratične vlade opravičeno, ker predstavlja atenska vlada reBno nevarnost za mir. na KorosHem obsojalo slouensKe dentoms METZ. — Zaradi eksplozije, ki Je r.astala v rudniki Vuilleimin in Pe-tite Rosselle so do sedaj potegnili iz rovov pet mrtvih in štirideset ranjenih rudarjev. Ni še znano skupno število žrtev. CELOVEC, 10. — Pred angleškim vojaškim sodiščem v Celovcu, ki mu predseduje podpolkovnik Kohen, ki je do sedaj obsodil že večje število slovenskih antifašistov, je hll proces proti sedmim slovenskim demokratom, ki so Jih obtožili, da so napadli skupino nacistov. Med procesom so znani nacisti, ki so nastopili kot priče, izzivali slovenske mladince in obrekovali Jugoslavijo. Med procesom je bilo dokazano, da so te priče člani nae stične organizacije «Wurfkcmmandos», in glavna obtežilna priča je priznali, da je pripadala SS. Pri razglasitvi sodbe je predsednik Kohen izjavil, da mu- je žal, da mora oprostiti del obtožencev zaradi pomanjkanja dokazov, čeprav da Je trdno prepričan o njihovi krivdi. Predstdnik sodišča podpolk. Kohen Je dal naleg za aretacijo dop snice »Tanjuga*, ki je jugoslovanska državljanka, Tanja Majcen, ki je vršila svojo službo med procesom. Pri aretaciji niso dopisnici dovolili nit., da bi vzela s seboj svoj plašč in osebne stva- ri. Sele po številnih posredovanjih so Jo izpustili ;z zapora. To postopanje je vzbudilo med slovenskimi koroškimi antifaš Isti veliko ogorčenje. Tuli novinarji v FLRJ v letu 1947 BEOGRAD, 10. — Lansko leto je obiskalo Jugoslavijo 206 novinarjev is raznih delov sveta. 51 jii blo is ZDA (v letu 1946 jih je bilo 40), to je Četrt.ca od vseh. Od ostalih je bilo 27 ie Anglije, 15 iz Francije, 7 iz Sv.ce, 7 iz Palestine, 5 iz Indije, 4 :z Avstrije, 4 iz Italije, 3 iz Kanade, 3 .z Belgije, 3 iz Nizozem. ske, 19 iz Bolgarije, 16 iz CSR in 3 iz Poljske. Dalje so Jugoslavijo obiskali razni britanski funkcionarji, canterburij-ski nadškof Heurlett Johnson, yor-Sk; škof dr. Garbett, skupina labu. rist čnih poslancev pod vodstvom Zlliiacusa, delegacija ameriških cerkvenih predstavnikov ter številni drugi funkcionarji iz Ind je, Burme, Kitajske in slovanskih držav. Italijanski delavci nadaljujejo svojo borbo Protestne stavke iz solidarnosti do brezposelnih - Togi atti zopet izvoljen za tajnike KPI RIM, 10. — Stavka bančnih na-1 Tajnik britanske komunistične rceščencev se še vedno nadaljuje, stranke Harry Pollitt, Je ob svo-ker so delodajalci postavili nespre-1 jem povratku s kongresa v Mils- jemljive predloge. Tajnik splošne | nu izjavil, da občuduje mladinskega konfederacije dela dr. Šantl je iz- J duha in navdušenje, ki sta vladala javil, da bodo italijanski delavci! na tem kongresu. Dejal Je tudi, da izrazili v konkretni obliki svojo ■ je bil ta kongres mednarodnega po-solidamoet z bančnimi naime-' mena, ker je bilo na njean veliko ščenci. | število tujih novinarjev. Politika, Iz solidarnosti z bančnimi name- ki so jo tam začrtali, daje italijan- ščenci so v Crotone, Catanzaro, in skemu ljudstvu novega upanja. To krajih drugih stavko. Tudi brezposelni delavci nadaljujejo svojo borbo. V Via-reggio, Forll, Pistoji in drugod so proglasili splošno stavko, ker oblasti niso podvzele zadostnih ukrepov, da bi olajšale bedo brezposelnih delavcev. Zaradi zavlačevanja ureditve pokojnin invalidom, vojnim sirotam in vdovam pomorščakov so tudi pomorski delavci v Neaplju začeli s stavko. Danes s* je zaključil kongres komunistične stranke v Milanu in Togliatti Je bil ponovno Izvoljen za tajnika stranke. proglasili splošno I je politika gospodarske obnove Ita-' lije in združitev pravih demokratov. Je politika, ki čuva italijansko ljudstvo in njegovo odvisnost pred vsemi poizkusi ameriškega imperializma. ZAKLJUČEK KONGRESA N~garvdle je prečita! za ključno resolucijo kongresa, v kateri se edobrava delovanje strankinega vodstva med petim in šestim kongresom in poudarja potrebo borbe I za dosego norih demokratičnih pridobitev potom reform. Glavna naloga partije pa je njeno delovanje v demokratični ljudski fronti; „ Casi so težhi“ araiiiD Vedno večje ogorčenje nad dolarsko diplomacijo - Anglija na mrtvi gospodarski točki - Novi uspehi KP Anglije — *«imaijv iu uciyyu at-aovjjv Atenska vlada slmo 2 nadzorovano po’1- r0rr-> rntrav.irc.* n-;, o enotnostjo včc Keatičlje, di *8Sua ji6Vw1j*CS. 2C IliT so «e temu upirale ZDA. Arno so morali umakniti svoje r.a-j '6 ^.ede ustanovitve samo6*o.ne ‘aPadne nemšk« države, ker b: se aernškg ljudstvo uprlo temu načr-Zaradi tega so svoje načrte ^menili v nove oblike, katere so ~P°rabiii za organiziranje zaipad-nh zasedbenih con v Nemčiji, kjer Pa so prikrito ustanovi?, neke vr- ®e vlado zapadne Nemč.je. .List »Dricnnik Ludowy» pa ugo-da poveljnik francoske za---bene cone ni sodeloval na frank-Urtskt konferenci in francoska ®da zahteva za njeno pr znanje ^jlasovinh oklepov, da se mora . Pred sklenitvijo mirovne pogod-- z Nemčijo priznat: vključitev ^ar]a y francoski gojpodarslki sl-t ■’n in mednarodna nadzorstvo b ki bo dopuščalo Franclji ATENE, 10. — Radio »Svobodna Grčija* sporoča, da so čete gen. Markosa v bojih v srednji Makedoniji zadale vladnim četam velike izgube. Do bojev je prišlo blizu kraja Solinara in demokratična vojska je zavzela mesto Sdiro-kastro. Nadalje so grški partizani blizu kraja Agia Triada razstrelili železniški most in električno cen-inlo ter v nadaljnjih boj L. zavzeli utrjene položaje vladnih čet blizu kraja Dorjuda. Radio Svobodne Grčije odgovarja LONDON, 10. — O sedanjem gospodarskem položaju Anglije je priobčila moskovska »Pravda* članek Borisa Izakova, ki piše, da je angleška prestolnxa podobna osebi, ki ae ne more popraviti od dolge in nevarni bolezni. »Casi so težki*, te besede je slišati na vsakem koraku, v hotelih, restavracijah, pod-zemeljuk. železnici, na cesti, skratka povsod. Angleži Jih izgovarjajo z nekim obupom. Vojna, ki se vedno bolj oddaljuje, je zapustila stalno naraščajoče pomanjkanje izza vojnega časa. Angleško ljudstvo Je vedno bolj ogorčeno nad nesramnim postopanjem dolarske diplomacije. Ameriki sovražne struje so v današnji Angliji nedvomno močne. Na zborovanjih in sestankih podana izjave, ki so naperjene proti politik; ZDA, naletijo vselej na teplo odobravanje. »Pravda* peroča dalje, da uporabljajo v Angliji sedaj novo krilatico: »Izvoz*. Namen tozadevno izdelanih načrtov Je, dvigniti angleški izvoz do koncem leta 1948 zn 60% nad predvojno stanje. Nihče pa no pove, na kakšen način bo ZDA se bojijo cbnov-3 v ljatekih zepub^kah PRAGA, 10. — V zvezi s pri- na članek prof. Brailey-Ja. ki ga držanjem jugoslovanskega zlata v Je oddajal londonski radio in v 7,DA piše list »Prače*: »Stališče katerem ta zatrjuje, da nova de-; ameriškega zunanjega ministrstva mokratična vlada ne more biti do ljudskih demokracij postaja priznana, ker nima lastnega ozem- j vedno bolj nasprotno, ne samo pri lja. reševanju mednarodnih vprašanj, pač pa tudi ko gre za notranja vprašanja, ki se tičejo obnove. Go- Radio poudarja, da je demokratična vojska osvobodila velik del ■■grškega ozemlja in da so se na j »podaraki načrti ljudskih republik '-•O Udeležbo pr; izkcr.ščanju te osvobojenem ozemlju izvedle volit-1 rdso po volji ZDA. ker prepreču-®pOgoyme in industrijske cone. Ive za ljudske odbore in za ljudska Jejo ekspanzijo ameriškega kaplje na načrt, ki ga Je na zad- I sodišča; teh volitev se Je udeležila I tala.* »Verujem v Amerik ./Irramha krščanstva z atomsko bombo v e ll roki, s križem v drugr »fa/1* 2 m»]o M IS je Iponskl list. 'ormacUmcs» pisal: , *AVPtu*- Truman je pisal: »Ml- *** *e največja potreba v se-p Krn svetu preporod vere*. istega dne. odgovoril: tr0t>?"2eKca. fi in drugi branitelji tU ® Moveitva boste našit v bo- \ sode’ovanjc*. Tru- to )e hotel namreč svojo doktri- l*0,hojt'i>lnfca*t ^ tantlC0 4pja °klical za «predhodnika no-in 'vodje zapadne kr-‘t| de’ovanju V lanskem letu in pouda. vili na varno žene ln otroke." I dogovora, ki ga je sklenila Češko- zila pa je za S tl milijonov 7}6 fl-1 ril, da so zgradili 37 hii s 195 sta. V predmestjih Tel Aviva so en- slovaška z Egiptom (n ki se nnna- soč čk. Nadalje je Češkoslovaška f novonji; v kratkem bodo dogradili gleški tanki uničili arabske cestne1 š<’*-i'udi dve ŠOU. in sicer eno za bol- Služi za nakupe bombaža, ki je po- m,,i’onw sl9 ^. bolnici so lansko leto zdravili nad treben za preskrbo češkoslovaške "f**1*? M ’koti\13- ti,od oseb in izvršili nad 3000 tekstilne industrije. Češkoslovaška I operacij. se je obvezala, da bo povrnila toi r ! f "i "l I P^lrinovit je nato poudaril, da posojilo s dobavami industrijskih' ? ,, ® », J , ' uživajo tudi na kulturnem področju izdelkov. Izvos egiptskega bom ha- ZV?' 'V Italijani in Hrvati enakopravnost, ža se je pričel že lansko poletje in' Z^loZti Vplotatski ReM * 10 7 barikade. Zaradi streljanja iz mesta na tanke, so Angleži odgovorili s strojnicami. Druga obletnica albanske republike TIRANA, 10. — Jutri, 11. januarja bo druga obletnica proglasitve albanske ljudske republike. Uveljavljanje demokratičnih načel, ki Jih vsebuje ustava. Je omcgočllo med ljudstvom velik delovni polet, ki Je mogoč samo pod ljudsk m rež mom. V leUi 1947 so vložili v narodno gospodarstvo poldrugo milijardo Jekov; predvojna proizvodnja pa Je bita prekoračena. VeJik razvoj J* K reorganizaciji VU Na drugi strani našega Usta objavljamo poročilo o delni reorganizaciji anglo-ameriške vojaške uprave na Tržaškem ozemlju. Vsekakor je to prvi vidni snak tiste reorganizacije, ki se o njej že precej časa govori in piše, o kateri pa vemo le toliko, da se je VU doslej posvetovala la s predstavniki »Giunte* italijanskih nacionalističnih strank, medtem ko predstavnikov ljudskih organizacij sploh ni vzela v ozir; zato je ta reorganizacija mogoče prvi rezultat teh posvetovanj. Glavno značilnosti te reorganizacije pa so sledeče: Predvsem se opaža, da se pri preimenovanju namesto vojaških nazivov uvajajo civilni — gen Gaithtr ni «tč višji oficir, temveč »glavni ravnatelj* za civilne zadeve. 8 preimenovanjem oddelkov v tako imtnouano »departmane* se daje tem nekakšna večja veljava, kajti že sama beseda nas spominja nd nazive, ki jih imajo v ZDA ministrstva. Ravnatelji, ki so dodeljeni gen. Gaitherju, in sicer predvsem ravnatelj za javno varnost in pristaniški ravnatelj, pa spominjajo zelo na. predloge načrtov za tržaški statut, ki so Jih predložili svoječasno ameriški in angleški predstavniki. Najbolj sta pa pri vstm tem vidni še dve dejstvi: Reorganizacija vojaške uprave je prišla skoro istočasno e reorganizacijo vojaške uprave angto-ameriike bieonije v Nemčiji po Marshallovem razbitju mirovne konference v Londonu, na kater\ bi se bili morali sporazumeti glede mirovne pogodbe z Nemčijo; reorganizacija pri nas pa prihaja takoj po neuspelih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo glede imenovdnja tržaškega guvernerja, kjer je bila za neuspeh kriva De Gasperljeva vlada, za katero ni nobena tajna več, da dela pod vplivom Wdshingtona. Vsa ta dejstva nam jasno govorijo o enotnem načrtu ameriške imperialistične politike v Evropi, politike utrjevanja pridobljenih pozicij za vsako oeno in proti interesom evropskih narodov samih, ki si želijo končnega zaključen ja mirovnih pogodb In normalizacije življenja. Se več: kaže, da je anglo-ame-riška vojaška uprava v Trstu imela načrt za reorganizacijo ž$ pripravljen *za vsak primer*, da do imenovanja guvernerja nt prtde in da se sedanje stanje podaljša za nedoločen čas, češ, saj bodo tud* brez guvernerja ustvarili normalno stanje z reorganizacijo , katere daljnji korak bo najbrž pritegnitev v javno upravo političnih — ali kakor se goifori — mogoče tudi le samo »strokovnih* moči na vodilna mesta uprave. Jz katerega tabora namerava VU izbrati te moči, pa n/tm dajejo slutiti dosedanja njena pogajanja in pa odgovor gen. Gaitherja na zadnji tiskovni konferenci na vprašanje o sodčlovdnju predstavnikov ljudskih organizacij v obstoječih upravnih in posvetovalnih orgg/iih, kakor tudi zadnji poskus postavitve partizanskega gibanja odkrito nd zatožno klop. Toda ljudstvo Ima polno pravi oo do sodelovanja v javni upravi ra si bo znalo to pravico tudi priboriti kljub politiki gluhih ušes merodajnih činiteljev, zaradi katerih }» bilo pač prisiljeno spregovoriti glasneje. Ce bo potreba, bo spregovorilo tako in še glasneje tudi v bodoče. 0 zadnjem službenem obvestilu J* pokazol že velike uspehe. n,k v Pakistanu. V Benetkah pa se srednjih hrvatskih šol z 2900 dijaki Bklenitev novega kompenzacij- bosta vkrcala češkoslovaški posla- ter * osnovnih in S srednjih iia •- škrga dogovora in sporazuma g It- nik v Indiji dr. Begneka in dr. jthškth Sol. Razen tega so še de uporabe tržaškega pristanišča stan-k, ravnatelj združenih črško- zu Češkoslovaško daje Trstu veli- slovaških jeklarn. Ladja ima na kr možnosti za njegovo trgovino in krovu še nadalinjih 170 potnikov, iniciativo za obnovo njegovih trgo-l ki se vozijo večinoma v Massauo. Zadnje službeno obvestilo o pravici nošenja vojaških uniform, ki smo ga na kratko objavili včeraj, nam s svojim vpletanjem pojmov o »polvojaških* organizacijah precej jasno kaže, proti komu je bil prav za prav naperjen ukaz št. 110, ki predvideva kaznovanje celo z dosmrtno ječo in ki je iišel neposredno pred aretacijami na Opčinah, ki zaradi ljudskega odpora niso dovedle džo zaželenih uspehov. Merodajni činifelji so pač slabo ocenili razpoloženje tržaških množic. Zato tudi omejeno službeno obvestilo n ‘kako negotovo govori o pravici nošenja uniform in priznava to pravico posameznikom ter Jo oporeka le skupinam pri paradah in manifestacijah. Mi nočemo varati same sebe in vemo, da niso mislili pri tem na skavte ali pa gasilce. Obvestilo je namenjeno partizanom in trdi celo, da se bodo predpisi o uniformah najstrože izvajali, in to že v naprej ve, čeprav je major Basjhss dejal, da je povsem neodvisen sodnik vojaškega sodišča. Bolj prav bi bi 'o, da bi zakon najstrože izvajali proti tistim, ki ubijajo po kulturnih krožkih in ki mečejo bombe na partizane in ljudstvo, ne pa obljubljali, da se bodo njihova shajališča lahko ponovno odprla. druge šole za sede.rletnt pouk, ki jih obiskuje 4000 dijakov. Ze’o se je razvilo gledališko ln glasbeno delovanje. Romunska-sovjetska trgovinska pogajanja BUKAREŠTA. 10. — Včeraj je odpotovala v Moskvo gospodarska delegac.Ja pod vodstvom finančnega min stra Luk a k: se bo pogajala za nov trgovinski dogovor med Romunijo ln ZSSR. Romun ja je začela pogajanja tudi z Bolgarijo za uvoz 90 000 ton bcCg&rakfga tobaJ(a boUJie vrata. Diktatorska nagnenja g. Cosulicha Avgusta meseca je ravnateljstvo CRDA sporočilo enotnemu tovarni. Bkecnu odboru, da hoče spremeniti enotni urnik za uradnike v razdeljeni urnik, Čeprav Je vse uradni-fitvo bilo temu nasprotna Enotni odbor je sporočil raynateljstvu to voljo uradnistva. Ravnateljstvo pa Je Se enkrat obvestilo odbor, da sploh ne bo več razpravljajo o stvari in je objavilo ukaz o spremembi urnika na oglasni deski, kakor je bilo v navadi za časa fagizma. Tedaj se Je zbralo vse uradniStvo na skupščini ln raz. pravljajo o tem samovoljnem ukre. pu ravnateljstva CRDA, nato pa poverilo enotnemu odboru, naj reši spor z ravnateljstvom. 8. Januarja je ravnateljstvo ponovno poklicalo k sebi odbor ter dejalo, da se o urniku sploh ne sme več razpravljati, čeS da so nekateri uradnik! drugačnega mnenja kot pa sindikalni zastopniki. Odbor je takoj izvedel volitve, pri katerih je večina uradnikov glasovala za enotni urnik. Te rezultate so poslali rav-nateljstvu, ki Jih je predložilo Co-sulichu. Ta je grozil, da bo kaznoval uradni št vo in dal navodila osebju menze, da se ravna po novem umiku. UradniStvo osrednjih gradov CR DA-e pa se noče pokoriti ukazom g. Cosulicha in odločno zahteva enotni urni-, k. Stavka bančnih uslužbencev še traja Stavka bančnih uslužbencev se je začela 31. decembra 1947 in še traja. Stavkajo bančni uslužbenci vseh denarnih zavodov v Italiji ln v Trstu. Stavka se poostruje in je do-sedaj malo izgledov za rešitev spora, ker predstavniki bank niso pokazali nobenega raammiSvanja za ■upravičene zahteve stavkajočih. Vzrok stavke je, ker banke nočejo radostiti delovni pogodbi sklenjeni 4. oktobra 1947, po kateri so bančnim uslužbencem priznane gotove doklade. Uslužbenci tudi zahtevajo podaljšanje veljavnosti te pogodbe, ki se je iztekla 31. decembra 1947, ker smatrajo, da se splošni gospodarski pogoji, pod katerimi je bila pogodba sklenjena, niso prav nič spremenili od 4. oktobra do danes. Ker bankirji trmasto odbijajo zahteve uslužbencev, vse kaže, da bo stavka še trajala. Poštni ln telegrafski uslužbenci grozijo, da se bodo iz solidarnosti pridružili stavki. Tudi ni izključena splošna stavka, kakor je izjavil tajnik Splošne delavske zveze. Izšel le koledar GREGORČIČEVE ZALOŽBE ZA LETO 1948 Poverjenike in prosvetna dru štva prosimo, da čimprej dvi pnejo knjige pri tGregorčičevi založbi« v ni. dei Porta 16. Knjige dobite tudi v knjigarni Štoka v ul. Milano in v knjigarni Fortunat na trgu Sv. Antona Novega. V vsako družino koledar Gregorčičeve založbe, edini sloven skl koledar na Tržaškem ozemlju! Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje Torek 13. januarja ob 20: Cankar: * Kralj na Betajnovi*. Gostovanje v Skednju (Dom kulture). Četrtek 15. januarja ob 20: Cankar: *Kralj na Betajnovi*. Gostovanje pri Sv. Ivanu (Škamperle). Petek 18. Januarja ob 20: Cankar: *Kralj na Betajnovi*. Gost (manj e v Kinu ob morju. Prodaja vstopnic 16. t. fn. od 10 do lt, od IS do 18 ter eno uro pred pričetkom predstave. FIZKULTURA TRŽAŠKI DNEVNIK Delna reorganizacija angloameriške Branjevke ne bodo sprejele vojaške uprave; preimenovanje uradov TRST, 10. — Iz službenega poročila AlS-a o najnovejšem ukazu št. 55 glede spremembe v organizaciji VU in preimenovanja častnikov, oddelkov in odsekov, povzemamo glavno vsebino tega ukaza. Sef VU general R. Gaither se bo namesto viiji častnik ta civilne zadeve odslej Imenoval *glavni ravnatelj ga civilne sadevet, nJegoy namestnik pa «namestnik glavnega ravnatelja sa civilne gadevep. Višji častnik civilne policije se bo imenoval «ravnatelj za javno varnost*, njegov namestnik pa (/.namestnik tavnatelja, za javna varnost»; okrožni komisar se bo ime-novai *conski komisar*, dosedanii častnik za civilne zadeve pa sna-mestnik conskega komisarja». Glavnemu ravnatelju generalu R. Gaither Ju bo dcdel.enh pet ravnateljev in en izvršilni ravnatelj za cono; ti ravnatelji so: za javno varnost, pristaniški ravnatelj, za Jinance, za gospodarske zadeve, izvršilni ravnatelj. Dosedanji oddelki ln odseki (di-Vision, section,) se ukinejo in spremenijo bodisi v oddelke ali de-partmane, (departements), bodisi v urade. Novih oddelkov aJi deipartmanov je devet, in sicer: za favno varnost, za Jinance, za promet, za notranje zadeve, za industrijo, za trgovino, za javna dela, za delo, za pravne zadeve. Poleg departmanov (oddelkov") se ustanovi namesto dosedanjega AlS-a tUrad za obveščanje javno-sti» (skrajšano PlO.Public Information Office). Sefi poedlnih departmanov nosijo naziv načelnikom. Ravnatelj za javno varnost je obenem načelnik departmaja za Javno varnost, pristaniški ravnatelj je obenem načelnik departmaaa za promet, v katerem Je vključena tu- di svobodna tržaSka luka (Punto franco), ravnatelj za finance Je obenem načelnik departmina «a finance. V departemanu za notranje *a-deve spadajo sledeči uradi: uradi za zdravstvo, urad za prosveto, urad za skrbstvo in dobrodelnost, urad za pošto, brzojav in telefon. V departman za trgovino spadata: urad za prehrano in preskrbo, urad za nadzorstvo cen. V departman za promet spadajo: urad za upravo leleznic, urad za ceste in automobilskl promet, urad za letalski pramet. V departman za industrijo Spadata: ti rad za javna podjetja, urad za kmetijstvo in ribarstvo, ki jma nalogo pospeševati vse kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstvo. Vodje poedinih uradov se imenujejo ^uradniki* (OfficerJ za prehrano, za prosveto itd Ukaz št. 55 stopi v veljavo danes. Miličniki so bili obsojeni pred ljudskim sodiščem, ker so ropali Ker se je aaslišanje obtožilnih prič razen Malalana, ki ga tudi včeraj ni bilo, končalo, Je sodišče začelo aasllievati razbremenilne priče, katerih je okrog 40. Vse te priče, ki so imele tolmača, ker ne govore italijanščine, so iz krajev, kjer so vrž.li svojo službo pokojni republl-kinski miličniki. Te priče so marsikaj povedale o teh miličnikih ln njihovih ropih, ki so jih izvršili po Velikem Repnu, o katerih seveda njihovi sorodniki v petek niso ničesar povedali. Vzrok je ta, da so navadno vsi miličniki škvadristi in slične »nedolžne ovce», ki naj bi bili usmrčeni le zaradi tega, ker so bili Italijani; tako so hotele doka-zati nekatere obtožilne priče. Prva razbremenilna priča je bil Angel Purič iz Velikega Repna. Ta je povedal, kako so mu med nacistično okupacijo neko noč vdrli v klet trije miličniki in mu odnesli sod s 50 litri vina. Ko se je on zaradi hrupa približal k oknu ln začel vpiti na pomoč, so mu pa miličniki zagrozili z brzostrelko. Med temi miličniki je bil eden, ki so ga na so ga nato maja z dvema drugima obsodili na smrt. Njo so miličniki oropali ponoči. Ker ta ni imela vina, ki so ga oni zahtevali, so ji odnesli 700 lir in nekaj zlatnine. Josip Škabar, ki je prisostvoval razpravi proti miličnikom, je povedal, da so ti priznali poleg omenjenih obtoab še druge. Ljudstvo iz vasi, ki je prisostvovalo razpravi iin ki je poznalo miličnike, je zanje zahtevalo smrt. Ciana narodne zaščite Viljem Lazar in Angel Guštin sta omenila, da je procesu proti miličnikom prisostvovalo 40 vaščanov. Obe prifii sta povedali, da so tl miličniki ropali sami ali pa skupno z Nemci. Celo tik pred koncem vojne so miličniki nekemu kmetu iz Velikega Repna odnesli prašiča, potem ko so na kmeta streljali. Lazar Je še omenil, da je na lastno pest enkrat vprašal miličnike, al;’so res oni ropali. Ti so mu razen tatvine neke gnjati priznali vse. Priči sta priznali, da je tedaj narodna zaščita dobivala povelja od komande mesta v Sežani. Med temi ukazi je bil tudi ta, da morajo krivične odmere davkov to v Velikem Repnu obsodili na zaščitniki aretirati vse pripadnike smrt. Marija Ckabar je prav tako nemških obroženih sil in čmosrajd-povedala, kako so jo oropali milič- nike. Razprava se nadaljuje jutri niki, med katerimi je bil eden, ki [ zjutraj. Tržaške branjevke (venderigole) ‘majo važno vlogo v prehranjevalnem problemu Trsta zlasti v dobi velike draginje, ko s? mora povprečni potrošnik zatekati k cenejšemu načinu prehrane. Branjevke pa tvorijo obenem po svojem številu eno najmočnejših skupin malih trgovcev, ki so pri svojem delu in zaradi odvisnosti od veletrgovcev precej izkoriščane. Večina branjevk je iz naših okoliških vasi, predvsem s Kontovela ln Proseka, ter se morajo ubijati za svoj vsakdanji kruh. Ob vsakem vremenu bodisi v burji, dežju ali snegu jih vidiš, kako že navsezgodaj postavljajo svoje stojnice in stoje ves dan do pozne noči na nogah. Pozimi so vse zavite pred mrazom, poleti pa jim pripeka vročina. Res je sicer, da so za Časa vojne branjevke precej zaslužile, vendar pa je njihov položaj po vojni vse težji in njihov zaslužek je majhen. Na eni strani Jih izkoriščajo veletrgovci, od katerih morajo kupovati zlasti južno sadje in zelenjavo, ki prihaja po večini iz Italije, in Jim nudijo blago po visokih cenah. Ce pa kupujejo blago od okoliških kmetov, pa morajo plačati poleg stalne cene še številne pristojbine O. pr. za tehtnico, pristojbine za čuvaje, komisarje Itd., ki seveda višajo cene. Vse blago morajo kupovati bruto za neto, to pomeni, da morajo tudi taro plačevati po istih cenah kot sadje. Ker pa se zelenjava in sadje silno rado pokvari, se dogaja, da morajo zvečer zavreči veliko neprodanega blaga, ker bi sicer zgnilo. Ves rizik nosijo po ve. čini same branjevke. Ceno prodanemu blagu pa določa komisija za cene, tako da je vsako samovoljno višanje cen že samo po sebi kaznivo. Ne samo to, da jih izkoriščajo veletrgovci, marveč ne uživajo niti od oblasti nobene zaščite. Pred kratkim je finančni urad v Trstu ponovno povišal trošarino ni zelenjavo in sadje in s tem zadal nov udarec branjevkam, ki že itak malo zaslužijo zaradi težke gospodarske krize, ki jo občutijo zlasti nižji sloji. Vse doslej so namreč branjev. ke same sporočale finančni upravi, koliko približno prodajo na leto, na podlagi česar je potem finančni urad določil davčno osnovo vsaki branjevki posebej. Na podlagi star t‘stike pa so gospodje pri finančnem uradu «ugotov:li», da prodajo na trgu branjevke na leto za dve milijarda zelenjave in sadja. To vsoto so potem razdelili med vse branjevke ne glede na to, kaj katera prodaja, ali samo par limonov, ali najlepšo zelenjavo in sadje. Vsaki branjevki so kar počez določili davčno osnovo okoli 1 milijon in pol lir, od katere bi morala plačati 3% davka. Tako so Isti branjevki, ki je imela lansko leto 7 tisoč davčne osnove, povišali to vsoto na 1 milijon 458 tisoč. Popolnoma jasno je, zakaj po-stavljajo pristojne oblasti prav branjevkam takšne ovire. Radi bi namreč videli, da bi naše branjevke, ki so po večini Slovenke In zavedme žene, saj Jih je več kot 300 vpisanih v Enotne sindikate, opustile svoje delo in da bi na nji hovo mesto prišli razni esuli, ki so se iz vseh krajev pritepll v Trst in ki s pomočjo fašistov, ki so Se vedno na pristojnih oblasteh, od je dajo kruh domačinom Proti temu ukrepu finančne uprave v Trstu pa so branjevke nastopile z vso odločnostjo in so pripravljene svoje pravice tudi braniti, če davčni urad ne bo določil pravične obdavčitve, so pripravljene tudi stop.ti v stavko, dokler ne dosežejo tega, kar Jim po vsej pra. vici pripada. Skoraj vse so se obrnile za pomoč in podporo v tej njihovi borbi na Enotne sindikate, ker vidijo v ES tisto organizacijo, ki edina brani njihove interese. Kot so pomagale branjevke de. lovnim množicam v njihovi borbi za najosnovnejše demokratične pravice in so se zlasti v 12 dnevni stavki pokazale solidarne z delav. skim razredom ter so jim nudile tudi vso materialno pomoč, tako pričakujejo, da jih bodo danes te množice podprle. KOLEDAR Nedelja 11. januarja Božidar, Line Sonce vzhaja ob 7.44 zahaja ob 16.41. Dolžina dneva 8.58. Jutri 12. januarja Modest, Tatjana Spominski dnevi 1850 se Je rodil v Berševou v Istri hrvatski pisatelj Evgenij Ku-mičič. Umrl Je leta 1904. _ 1943 so Nemoi zavzeli Dražgoše ter bližnja naselja Peči in Jelen-šiice. Požgali in porušili so hiše, prebivalstvo, ki se ni umaknilo, so pobili. Luna vzhaja ob 8.18, zahaja ob 18.31. - Mlaj ob 8.44. PRESKR3& Živila na dodatne nakaznice. S ponedeljkom bodo začeli razdeljevati a mestu in podeželju živila na dodatne nakaznice in sioer: mast (namesto olja in masla) na odrezek olje in maslo za mesec Januar 1948. Sladkor, na odrezek sladkor za mesec januar 1948. Konec razdeljevanja 31. t. m. — Cena: za mesto: sladkor 355 lir, maslo 80 lir; pa podeželje: sladkor 357 lir, masla 82 lir. Razdeljevanje riža in koruznega zdroba. V ponedeC^ek 12. t. m. bodo začeli razdeljevati: Riž 1000 gr za skupine od 0 do 19 ter preko 65 let na odrezek XI - testenine. — Koruzni zdrob: po 1000 gr za vse mestne ln podeželske potrošnike Skupine L II- in III. na odrezek 28 živilske nakaznice. Konec razdeljevanja: riž 31. t. m.; koruzni zdrob za mesto 20. t. m, za podeželje 31. t. m. — Cena: za mesto: riž 170 lir, koruzni zdrob 66 lir: za podeželje: riž 172 Ur, koruzni zdrob 68 lir. Oddaja krušnih odrezkov. Do Jutri morajo vsi peki oddati občinskemu prehranjevalnemu uradu vse krušne odrezke. Peki morajo istočasno oddati odrezke prodaje. S 13 t mw občinski prehranjevalni urad ne bo več spiejemal odrezkov z datumon od 1. do 11. t. m. Urad bo zaradi tega odprt nepretrgoma od 8 do 19 ure. gNOtNl StNRS&ftTI PROSVETNA DRUŠTVA Godalno-pevski konoert pri ** monu Jenku*. Vse ljubitelje J* mome glasbe že danes opozarj«®' na koncert, ki bo v torek 13. M ob 20.30 v dvorani «M. Kraljič*; Domu pristaniških delavcev. So* lovali bodo sopranistka SlaVs Battistuta, baritonist Dušan P' tot saksofonist Radia Ljubija Srečko Dražil ter pianista Mi* Sancinova in Gojmir Demšar. •, razpolago bo koncetni klavir, jj j Prosvetno društvo Opčine gosi, v danes 11. t. m. na Kontove!«^ božično igro «Pe 11. J Civilne poroke: zidar Bruno Oj prio in zasebnica Calotta WieW Cerkvene poroke: strojnik S«; ley Jacobe in uradnica Elda M°-co, skladiščnik Cesari CuocoliJ zasebnica Bianca Salon, železni*, Stanislaw Gregorl in zasebni Marija Pečar, agent C. P. Giuli£ Visintin in zasebnica Romana t zi, uradnik Livio Lugnani in i sebnica Marcella Moroni, meha': Bruno Goruppi im prodajalka Ctf ma Barcelogna, trgoveo Gloff Trlcci in uradnica Narcisa Pl šoKr-mehanik Ottorino Ki in uradnica Rosa Givannirai, C. P. Sergio Golessi in zaset*! Rosa Mandrussani, sladiščnik Cj ' rino Della Venezia ln šivilja A-"K.S iss. Umrli so: 56-letni Jakob Ku® S2-letni Ana Cerutta por. 35-letna Palma Piščanc, 59-I*r Ivan Roselli, 43-letni Ferrucdof bini, 4 mesece stara Nevia Be»‘ 49-letna Italia Tonello por. G<& rini, 66-letna Antonia Squerro, J Saksida, 2 leti star Roberto MM lazei, 74-le(ni Ernest Krausen^ 84-letni Franc Zanon, 45-letna P na De Lorenzi por. Archer. sa P Kubi!'! ■bi, affj n Skrivnostna smrt lesnega trgovca Anglo-amerlskl vojaki so mu dali Dlti nek liker In potem Je umrl Potem ko sta razložila vaz drv, sta krenila 65-letni lesni trgovec Ivaa Majer iz S. CiUino 81 ln 58 letni voznik Franc Tomažič Iz ul. Giulla 164 v neko gostilno blizu ljudskega vtta v ul. Giulla, da bi se s kozarcem vina malo pokrep-Čala. Pri isti mizi so sedeli v gostilni trije zavezniški vojaki, s katerimi sta se oba znanca začela pogovarjata. Vojaki so imeli s seboj tekle, nico z likerjem in so tudi njima ponudili par kozarčkov. Ko sta ee zadržala nekaj časa z vojaki, sta se Majer in Tomažič dvignila, da bi odšla. Bilo je okrog 16 ure. Tedaj Je Majer začutil bolečine v trebuhu in se je zgrudil na cesti pred gostilno. Vojakom se to ni zdelo nič čudnega In so se prizoru glasno smejali ter odšli po svoji poti. Tomažič in drugi ljudje so takoj Samo nogomet in košarka na naših igriščih 8 srečanj ea prvenstvo Tržaškega ozemlja, 8 za okrožno, 4 za prvenstvo I. skupine in 6 za istrsko prvenstvo. 18 srečanj v košarki za moško In žensko prvenstvo Tržaškega ozemlja in okrožja Danainfi nopomSini spored ea prvenstvo Triaikega ozemlja: igriške na Stadionu: ob 8.30 Tovarna stroJev-SkedenJ ob 10.30 Sv. Ana-Aurora, ob 12.30 Koštalunga-Monte-bello, ob 14.30 Magdalena-Dreher; v Ankaranu ob 14. Milje-Ponzana; V Umagu ob 14. Umag-Ižola; v Nabrežini ob 14, Nabncžina-Prlstanišč-ntkl; v Piranu ob 14. Piran-Rojan. Okrožno prvenstvo: na Opčinah ob 9. Sv. Marko-Skorklja; ob 10.30 Araenal-Proleter, ob 12. Kolonja-Vesna; igrišča CRDA ob 12.30 OMMSA-INAML, ob 14. Greta-Sv. Vič; v Nabrežini ob 10. Tiskarji-Prlmorte P. K.; igTišče v Zavljah ob 10. Col ILVA-Aquila. Prvenstvo I. skupine: igrišče v Zavljah ob 8.30 Rocol-Sv. Marko, ob 12. Rinaldi-Kczmann, ob 14. Sv. IvarvGreta; na Opčinah ob 10. Op-ftinahrCol ILVA. Istrsko nogometno prevanstvo: v Koipru ob 14. Partizan-Aurora B; v Brtoniglj ob 14. Brtonigia-Olimpija, v Fiorinlh ob 14. Florentia-Ižola B; v Ankaranu ob 14. Rdeča zvezda-Petrovija v Bujah ob 14. Zaščita-Umag B; v Novemgradu ob 14. Novi grad-Meduaa. Košarka Prve nstvo Tržaškega ozemlja: igrišče DSZ KS ob 10. Skoljet-To-mažlč ob 11.30 Tovarna strojev-Jžola; igrišče Col ILVE ob 10. Col ILVA-Sv. Aloje, ob 11.30 Skedenj-DSZ ES; počiva Arzenal. Prvenstvo Tržaškega ozemlja • žmsk» ekipe: igrišče DSZ ES ob 13. DSZ TS-Ižola; igrišče v Barkovljah ob 1L Ba.rkovlje-Rinaldi; Tomažič počiva. Okrožno prvenstvo ■ moške ekipe: igrišče v Barkovljah ob 9. Gre-ta-Skoljet, ob 10. ECA-Barkovlje; igrišč« DSZ ES ob 9. Rinaldt-Sv. Alojz B. Okrožno prvenstvo - ienske ekipe: igrišče Tomažiča ob 9. Tomažič telefonirali po reSilni voz, ki je od-peljal Marjerja v bolnico, kamor je prispel, ko je bil že v agoniji in je kmalu potem umrl. Poldrugo uro pozneje, okrog 17.30, Je postalo slabo tudi Tomažiču, ki so ga tudi takoj odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli v opazovanje zaradi zastrupitve. Ce so izjave, ki Jih je dal Toma-*1J resnične, potem nastane vprašanje, kakšen je bil liker, ki so ga ponud-li vojaki civilistoma in če j*, sploh bil liker. Vsekakor zdravniki ne izključujejo možnosti, da so Majerju, ki je preje težko delni, zatekla pljuča in Je to povzročilo njegovo ur,rt. KULTURA Nov turnir v odbojki 1. Odsek odbojk* ZDTV organizira nov turnir odbojke. 2. Turnir se bo začel v nedeljo 18. t. m. na igrišču Tomažiča. 3. Trajal bo dva dni. 4. V prvem kolu bodo sodelovale ekipe Tiskarjev, Sv. Marka, DSZ ES, Tovarna strojev ter Col ILVA; v drugem kolu sodelujejo vse ostale ekipe in morebitne novo vpisane. 5. Izbirne tekme v prvem kolu bodo v nedeljo 18. t. m„ medtem ko bodo izbirne tekme drugega kola 25. t. m. na Igrišču Tomažiča. 6. Vpisnina Je 100 lir za ekipe 'n sprejema tajništvo ZDTV ul. Machiavelli 13/11 do petka 16. t. m. Istega dne bodo izžrebali tudi spored srečanj. 7. Društva, ki bodo sodelovala z več ekipami, so prisiljena nadaljevati turnir z istimi člani ekip. 8. Stroški sodniklovanja so na račun društev in sicer po 25 lir za vsako moštvo in za vsako tekmo. 9. Prve tri ekipe prvega in drugega kola bodo nagrajene. Zopet tek čez drn in strn na Montebellu Lahkoatletski odsek ZDTV organizira za nedeljo 18. t. m. moški in ženski tek čez drn in strn na 4000 ln 800 meterskl progi. Tekme bodo v okolici konjskega dirkališča na Montebillu. Vpisovanje z vpisnino 20 lir za atleta sprejema tajništvo ZDTV, ul. Machiavelli 13/11 vsak večer od 17 do 19. Vpisovanje se zaključi v petek 16. t. m. ob 19. Start bo dan ob 10 pred konjskim dirkališčem na Machiavellu, medtem ko je zbirališče atletov določeno aa 9.30. Nagrade: 1. plaketa za najboljše društvo v moškem teku ter 1. plaketa za najboljše društvo v ženskem teku. Obvestila _________________________________ Vabimo vse člane zimskotportn*- B-Skorklja; ob 10. Rinaldi -Gret*!,: ga odseka, da ee udeležb sestanka, ob 11. K:n»dalena-Vesna; igrišče' ki bo v torek 13. t. m. ob 20. url Col ILVii ob 9. Col ILVA-Flent, < sedežu v ul, Maohiavelli 13/U. Pevski koncert Zveze Italijanskih kuiiurnih krožkov V petek 9. I. zvečer je priredil tCentro di Cultura Popolare*, svoj drugi letošnji javni koncert v dvorani *Kina ob morju*. Nastopil je moški zbor *Q. Rota* pod vodstvom dirigenta T. Veoohietc* in pevci solisti: Furlan Milena, Kauoioh Ar-ma-nda, Urbani Claretta, Zuliani Silvana, Kodermao Renato in Dušan Pertot, kat er t It pri klavirju spremljata prof. fJ® Botteghelli-Petri. tipored prvega dela konoerta Je olsegal zborovska dela skladateljev iMurenta de Ril 14, Frana Ferjanči-ča, H. Vogriča in Giomnni Paoini-ja, arije odnosno duete ix oper Doni settija, Ponchiellija, Cilea-e in Mozarta ter Pavčičev samospev *Pred durmi*. Drugi del pa Je bil posvečen prtklo>sem odlomkom i» Rossinijeve opere 'Seviljski briveo*. Konoert so eaključile zborovske skladbe Borisa Kmiča, D. Themi-gnona in Andela. Konoertni poudarek prireditvi so dali brez dvoma nekateri od solistov, ki so pokazali pri izvajanju lepo, dovršeno pevsko tehniko, po-srbno sopranistka Kauoich Arrnan-da in baritonist Dušan Pertot. Posebno slednji Je podal izraait gledališki lik in bi se lahko uspešno uveljavil na opernih deskah. Pa tvdi ostali pevoi so svojo vlogo lepo reliH; i»4 razpolagajo z bogatim, glasoimim materialom, ki Jim bo cb vrstnem nadaljnjem študiju pripomogel do končno izpopolnitve. Pri tem pa ne smemo pozabiti prof. tilde Botteghelli-Petri-Jeve, voditeljice operne šole, ki ima velik/ zasluge, da »o s« mladi pevci w>el)avili. Zbor, ki ga vodi tov. Vecohiet, ima še dokaj dobre glasove KlasiI med bcLsi, dočim so tenorji šibkejši. /bor« priporočamo, da nadalje vztrajno veiba ter naj prihodnjič vzame v spored lažje skladbe., pri katerih se bo mogel v več)i merI poglobiti v tehniko zborovskega: petja. Virorana Je bi/a nabito polna po-shišalocv, ki so z navdušenjem sledili izvajalcem. Med njimi smo opazili vse sloje prrbivalqfio-*®lnosti, da Je Jjtogostanje, da OetLaff kroži, da ______________ _ Vii živijo dobro, v®hdar pa so pristavili, da vse ^upaj stoji na trh-ih temelj:h. blagostanje Izvira iz temnit Doslov: \z tihotapstva, jp trgovine zb(>1lm blagom, la sleparij, iz tat-vln. Iz ropov itd. v Genovi, kakor v vseh prist*. mest h. kjer pr.stajajo a ^riSke ladje, se je prvotno raz-v'*o tihotapstvo v neki klasični °b.:.ki. Na‘prej se Je težak ali mor-k r zadovoij-1 s tihotapstvom ne-*aJ deset.n ali stotin p/ketov ei* Zahteva in povpraševanje bilo vedno večje, ustanovi e se prave tihotapske drS^ic i •motornimi čolni, ki so hitre.1!' p tistih, ki Jih Imajo flnnncarji. _°'<:ne;e se ;e razvil boj med raz •H: tihotapskimi družbam1, k< ® se posiužile vseh sredstev, da * uničili druga drugo. Z mag-i le ^ najmočnejše, katerih vodje so ‘‘ 0 ustanovili delniške družbt, abavlii ladje in pričeli tihotapl-1 tobak direktno :a mednarod-!> pristanišč. Bk h#a del tovora llhotap ^ ®Ra brodov.a razprodajajo na p°Qno v Genovi, tako v ulic. • fcrgu Colomba, ulici del Cim-ul. Ravecca Itd. Toda med- V GENOVI „N!“ BREZPIMM - TOBAK IN TRGOVINA Z BELlM BLAGOM - TIHOTAPSKO BRODOVJE V POSLIH SO NALOŽENE MILIJARDE tem, ko se tj tihotapci na drobno dnevno izpostavljajo raznim nevarnostim od aretacij in zaplembe blaga do krogel, stojijo tihotapci na debolo v varnem ozadju in zaslužijo bajne vsote. Finan-ca in policija pa ie tu brea moči. Neki podčastnik mi je v tej zadevi dejal: «KaJ hočete, stvar je že tako razširjena in tako dobro organizirana, da bi mi morali imeti desetkrat več sredstev, če bi hoteli vaj pričeti s kakš-rio akcijo. Ce se kak nespretnež ujame, slabše aa njega. Kar pa se tiče velikih j ib, boste razumetli, tudi Jaz imam žesno in otroke.» Neki genoveški starček, ki v? mnogo stvari in ki Je med mojim razgovorom s podčastnikom ponavljal: «NRi’-edIca te trgovine pa cvete.io še dnugi tihotapski posli, kakor tihotapstvo valute, mami1, drago>:en:stl, trgovina z belim blagom ;td. Tihotapci namrsč potrebujejo za nakup roba dolarje, zato ponujajo mamila in dragocenost:. Cesto voz jo ladje tu dl deklice v iavne hiie Severne Afrike. V zadnjih mesecih, sem čul, ie odpotovalo mnogo deklic v Egipt, Alžir, Tunis in v Tanger. V Genovi je blagcstanje, Geno vežan. znajo zaslužiti! Ljudje poštenih poslov pa prtetavljajo: Delo, da, toda tako, ki privede v zapor«... GIULIANO FERANTE H IKMi MEH MATI Z OTROKOM (Foto C.T.) to rušo počiva blagi benešk slo venski rodojub kaplan Peter Podreka... Vrnimo se zopet v Domenžo. Razvil se ie živahen razgovor blagoglasnem domačem narečju. Pri «cividinu» smo si povedali to in ono. Vsako ravnico beneški Slovenec pridno obdela, a ga stane veliko truda. Mladeniči gredo radi na večja dela v Avstrijo — k gradnji železnic, v opekarne 'n Nemčijo za zaslužkom. Lepe novce izkupijo tud; za drva. Z vinsko kupčijo pa so veliko na slabšem nego mi. Ločiti sem se moral od prljaz-niti Rončanov. In zopet sem pr'-nesel prijetne vtiske iz omiljene mi Beneške Slovenije. tehniki, v času vojne J» bil na Uralu in danes dela v tehničnem oddelku ministrstva elekrotenlke. «Ali vam pri vašem delu preostaja dovolj časa za šah?» je vprašal urednik mojstra ing. Botvinika, ko mu je sprSmljieva-leo potrdil, kako velika kapaciteta je najboljši sovjetski šahist v elektrotehnični stroki. — *Ne preostaja; šah tako rekoč tudi ne igram*, odgovarja ing. Botvinik, Vsekakor nevsakdanji odgovor, najboljši šahist na svetu, edini resni kandidat za svetovnega miojstra, ki šah tako rekoč ne igra. — uigram šah zelo redko» — tako nadaljuje Ing. Botvinik — «navadno vsak mesto pred turnirjem, katerega se udeležim, igram pa seveda na zelo malo turnirjih. Letos na primer se nisem mogel udeležiti turnirja za prvenstvo Sovjetske zveze. Nadalje sem se pripravljal o letu 131(1 za zelo težki turnir za absolutnega mojstra Sovjetske zveze, tedaj sem igral pred turnirjem 2 in pol meseca. Ce se bo vršil turnir za prvenstvo srKta, bom moral igrati vsaj 5-6 mesecev pred njegovim začetkom». «In kdaj st« začeli sploh igrati šah?», je bilo drugo vprašanje. — «Ko sem bil lt let star. Ko sem imej 16 let, sam postal prvikrat mojster, to je bilo v letu 1927. Od tedaj sem bil šestkrat prvak Sovjetske Zveze, prvič leta 1081, ko sem imel 20 let*. *Kako razlagate, da je Sovjetska zveza v šahu brez konkurenci t» — «2e pred prvo svetovno vojno je bilo v Rusiji mnogo prvorazrednih šahistov, naj omenim samo Cigorina. Morda vas bo zanimalo, da sta bila odlična šar hista pisatelja Turgenjev in Puškin. Tudi Lenin js igral odlično šah. Sovjetska zvsaa je navezala na staro tradicijo, ostalo Js po napravila vzorna in odlična organizacija. tVsejuenaja šah mat-naja sekcija» je osrednje sovjetsko šahovsko društvo, katerega predsednik je g'neral-poročnik Vinogradov. Osrednje šahovsko društvo ima svoje podružnice v posameznih republikah in vseh mestih. Mnogo šahovskih krožkov V koledarju Družbe sv. | Cirila in Metoda za leto 1910 i je šolski ravnatelj Rihard 1 Orel objavil svoj zanimiv po- j topiš «Med beneškimi Slo. venci» in je v svoji črtici prikazal razmere, ki so današnjim tako podobne leakor pred 38 leti kakor da se v Benečiji ni ničesar spreme. ni/o. Rihard Orel je kot glasbenik odkril, notiral in tako marsikatero narodno beneško slovensko popevko, ki bi drugače zamrla za vedno. Posnemamo nekaj odstav. kov iz njegove poti od A/irni-ka do Ronca, iz časov ko je bila državna meja isto tam, kjer je danes. (Op. uredništva) Sence je že izšlo, ko sem pri Mirniku stopil na 20 m dolg most. Italijanski finančni stražnik zagorelega obraza Je hita’ odpirati dotgo verigo, s katero zapirajo most ob sončnem zahodu. Kren.l sem po bližnjici prot Čedadu. V Prapotnem sem sreča! kopico otrok s šolskimi knjigami v rokah. Vprašal sem Jih, kam gredo in od kod so? Odgovorili so ml seveda slovenski. Prav milo se ml je strilo, koUko slovenskega naraščaja 6e tu potujčuje. Nadaljeval sem skoz Bukovico, ki spada pod župnijo Staro gora Otroci zahajajo v šolo v. Cele. Se preko potoka Koren j ln sem b:l na glavni oestl proti Čedadu. Hodil sem točno po Jezikovni meji. V Čedadu Je bil pripravljen poštni voz na cdhod in šegavi laški pootiljon ml Je odkuzal prostor. Voz ima deset sedežev, dva pa na kozlu. — Brita je mrela sapa. Začel sem ogledovati po sopotnikih. Prijazna Benečanka —■ domačinka ml Je povedala o Slovencih, kako tež.ko Jim gre, ker so visoki davki ln vsak novčič stane dosti truda. Dobrodušen če-dadskl zdravnik Je umel nekaj slovenskih besed. Znane so mu bile razmere med nami in avstrijskimi Italijani, obsojal Je njihovo nestrpnost. Za San Guarzom SW stopil na slovenska tla. V St. Petru S'ove-nov smo £« ustavili. Trg šteje nekaj nad 900 prebivalcev. Župna cerkev Je zelo stara. Najbolj živahen dan v trgu Je praznik sv. Petra in Pavla. Na ta sejem prihajajo tudi Slovenci iz Avstrije. Predpoidan je trg ves slovenski, laiki kramarji prodajajo svojo šaro tudi «px> ffioyinsko». Popol dne se prične ples na plesnih p>o-dlh «na brjarjih» ali «na kvadri-nlh». Cedadsld godci izvajajo poskočne italijanske melodije. Naši hribovci se odpravijo domov — ta čas p>a privrči laška gospoda lz Čedada v lepih kočijah ln furlansko ljudstvo na v oseh. Rajar nje traja do ranega Jutra. Po dveumi vožnji smo dospejl v Brišče, kjer smo Izstopili. Pošta gre še par minut do Podbonesca, kjer Je njena zadnja postaja, do tja prihaja avstrijska pošta i« Kobarida. Od Podbeijesca do avstrijske meje je kakih 8 km. Po kratkem oddihu smo krenili na desno stransko pot, ki petje y Ro-nec. Občudovali smo yzorne trtne nasade (latnike) in sadovnjake. Posebno breskev je veliko. Da so se poprijel; sadjarstva, je v prvi vrsti zasluga pokojnega kaplana Petra Podreke, domoljuba in pesnika. Po dobre p>ol ure trajajoči na-po:n; hoji smo prišli do kopice hiš, izmed katerih se dviga lepe dom rodoCjubne družine Domene-žev, kj nas je sprejela z znano i:pray. slovensko gostoljubne^jo. Sedeli smo v topi; sobi krog ve-iikfe mize in govorili o minulosti beneških Slovencev. Med razgovori in spomini je mineval večer. Pa so nas poklicali, naj stopimo na dvorišče. Odprl se nam te ča- roben razgled: po hribih in gorah so plamteli kresovi. Komu ra čast ta razsvetljava in zvonenje? V Beneški Sloveniji in bližnjih drugih krajih imajo staro navado, da prižigajo kresove tudi na večer pred sv. Tremi kralji... Drugi dan smo šli v ronsko cerkev. Pri sveti daritvi Je mašnik čital slovenski evangelij, pri darovanju so zapeli. Nekdo Je zač c 3 «naprej» in nato mu ja sledila vsa cerkev. Peli so staro božično pe;em enoglasno. Po maši se Je ljudstvo razšlo. Jaz pa sem sl ogleda; njihovo pokopališče. Spomeniki so bili skromni. Le na desni strani Je Večji in lepši. Stail sem ob grobišču z dostojnim, spomenikom, na katerem je slovenski napis. Pod Najbolj« šahist na svetu Igra šah zelo mair Prvo mesto v šahovskem turnirju slovanskih mojstrov, ki se Je o božiču končal v Moskvi, je zasedel Mihail Botvinik. Ta veli-ka zvezda svetovnega šaha žari na šahovtm n-sbu že precej let Dasi Mihail Botvinik ne nosi ofi-cialnega naslova mojstra sveta, ki je ostal po smrti dr. Aljehina prazen, vendar med strokovnjaki kraljevsko igre ni prav nobenega dvoma, da bo on zasedel svetovni pr:stol za šah. Nek novinar je po končanem moskovskem turnirju slovanskih mojstrov imel daljši razgovor z Mihailom Bctvinikom. Novinar popisu ja svoje vtise, ki jih je dobil ’z razgovora z izredno prijetnim 36 let starim in-Ženirom Mihailom Botvinikom, ki ni samo najboljši šahist sveta, temveč tudi izboren strokovnjak v a voj: m poklicu — v elektrotehniki. Znanstveno deluje, na Izolaciji visoke napetosti ln pripravlja o tom obširno znanstveno delo. Pred vojno j.e bil Botvinik asistent na leningrajski poli- SMUKI — ALI SE NE BOSTE SLI Z NAMI Z BELIM VLAKOM V BOHINJ? MIHiiHtu! rn^m NAŠA NEDELJSKA ČRTICA EM M A THIEK Divji vihar je zavel po mrtvi, zasneženi planjavi. Z globoko pripognjenih vej smrek je stresal težko pezo snega. Šumel je, piskal in tulil. Njigovo hrumenje je bilo sestavljeno iz mnogih čudnih, zmedenih glasov. Prav tako je pa prinesel s seboj celo vrsto čudovitih duhov, pomešanih med seboj: grenko prijetni vonj smole, divji duh toplih teles, slani okus morja in izparivanja blatne, močvirne zemlje in vlažnih lišajev. Naenkrat se je vihra ojačila in spremenila v rop>ot, v glasno pe-ketanje. V lesenih hišicah so pri oknih zažareli pogledi pod obrvmi: — Severni jeleni! Crna čreda je drvela mimo, tesno stisnjena. Visoko so molela rogovja v zrak in boki so se kači li. Sneženi vrtinci so plesali okoli črede in noč se je ogrela za nekaj trenutkov od njenega lo-komotivskega sopenja. Hitro je čreda izginila v temi smrečja. — Prehuda zima jih je pregnetla iz severnih pokrajin, je pripomnil stari Lars. . — Da bi se vsaj medvedje ne prikazefli: je vzdihnila njegova žena Ulrika. Lars je skočil pokonci, kot vsakokrat, kadar mu je kdo govoril o teh živalih. Pogledal je Ulriko, skušal prikriti svoj strah in rezko dejal. — Nikar mi ne govori o medvedih na Jul-Afton! *) Zaprl je okno in sedel poleg odprtega ognjišča, v katerem so dogorevala velika polena. Ulrika, ki je imela modro, z rdečim obrobljeno obleko in belo črtkan predpasnik, pritrjen z verižico iz masivnega srebra, je stopala po sobi in že enkrat povsod pogledala, da li je vse t> redu za sprejem pričakovanih gostov. Da — ta Jul-Afton, kot vse druge — in bito jih je že dva in petdeset — ki jih je praznovala, je bilo vse po prastarih pravilih okrašeno in miza v redu pogrnjena. Po stenah je bilo razrrrostrto še nerabljeno platno, okrašeno z vejicami božjega drevca in nje- govimi rdečimi jagodami. Simbolična slama je bila potresena po tleh. Na sredi mize je bil jul-gažt, prekajena prašičja glava. Bila je ogromna, vsa povezana z rumenimi trakovi. Med zobmi so ji režali kosi citrone, a na krožnikih okoli nje so bile razpostavljene narodne jedi. To so bile snorga. začinjeni predkuski, ki zelo vzbujajo apetit, potem prekajena gnjat in boki servirnega jelena, mrzlo mleko, topl-o mleko, kislo mleko in slednjič veliki vrči jule-ola, božičnega piva, čaja in žganja. Lars je strmel v plamen in ni trenil z očesom. Zakaj je njegova žena omenila medvede... medveda t Kajti zanj je živeZ V’dno samo en medved~ oni, ki... Tedaj je/ Ldrs z vso natančnostjo, kakor zlačineo, ki se naslaja ob spominu na svoj zločin, spet začel premišljati davni dogodek. Videl je sprt pred seboj vasico Anders, kjer sta njegov bratra-neo OTle in on dvorila lepi Ulriki. Občudoval je njene viseče dolge svetle kite, jasnost njenega severnega poglcda in svežost njenih bc. Spet je zažarela v njem divja ljubosumnost, ko se mu je zdelo, da je opazil, da ji je Olle ljubii. Spomnil se je one zime, k{ je bila čisto podobna letošnji, ko so vsled neizprosnega mraza pnhu ttli s severa severni jeleni in divje race postale skoraj krotke in ko so pogumni gavrani prišli oelo pod dimnike prenočevat. Spet se je začul klic: *Na medveda!*, ki je kot bojni klio zadonel neki dan. In znova st je udeležil pohoda oboroženih mož in zasledovanju divjačine do najtemnejših tižin smrečja. Lovce sla vodila Olle in on. Pri lovu, ki i je bil cela strateška operacija, j so skušali obkoliti zverjad. V naglici teka sta Olle in on j daleč prehitela ostale. Slučaj je j hotel, da se je njima samima ! uprl ogromen besen medved. Zagrabil je njegovega bratran-oa. Lars bi bil samo dvignil či/kabi OGOOOOOOOO SUKE KAŽEJO: (od zgoraj navzdol): ANA PAUKER — RpMUNSKI ZUNANJI MINISTER. V NEW TORKU SO ZACELI RAJE ČISTITI ZNAMENITI KIP SVOBODE. NEKATERI PRAVIJO, DA JE SKODA, KER ČISTIJO LE KIP. S POGREBA BIVŠEGA ITALIJANSKEGA KRALJA VIKTOR JA EMANUELA UL, KI JE BIL SOKRIV SMRTI IN PREGANJANJA N AS EH LTUDL oooooooooo puško in ustrelil in Olle bi bil rešen. Toda tega ni stori Z. Peklenska misel mu je prešinila glavo: «Ce Olle izgine, poročim Ulriko*. Videl je, kako so ostri kremplji zverine trgali meso mladega moža. Cul je, kako so njegove kosti pokale pod strašnim zobovjem. Ko je videl, da je že prepozno, je pobil medveda in kričal od groze, kot ostali lovci, ki so začeli medtem prihajati bliže. Dve leti pozneje je Lars poročil Ulriko.... Petje se je začulo v noči, najprej od daleč, potem pa vedno bliže. Bili so vaški mladeniči in mladenke, ki so v skupinah hodili od vrat do vrat, prepevali prastare božične pesmi in voščili vesel ejultid*. Lars je vzdihnil. Casi so že zdaimaj minuli, ko je tudi on lahko klioal iz vstga svojega srca: eSlava na višavah in mir na zemlji!* Kljub svoji zvezi z Ulriko ni nikoli več občutil tega božjega miru. Huda vest, ta strašni rak, mu je razjedala njegovo dušo. Posebno ta Jul-Afton... mu je muka postala neznosna. Vzel je svojo kučmo, nategnil jermene spojih dokolenk in dejal: — Grem malo ven... poslušaj, kako pojejo. Zbežal je v temno noč in zapustil začudeno Ulriko. Drugi dan so ga našli v okrvavljenem snegu, na istem mestu, kjer je bil nekdaj poginil Olle. Zaostal severni jelen mu je s svojim rogovjem preparal trebuh. Zvonovi so naznanjtlli srečen Jultid praznični vas i. PREVEL PAVEL BREZNIK •) božični večer. Janko Štrukelj je najbrž bil tudi pesmk in kor-rionist. Se zdaj zapojejo barski fantje silno prijetno popevko: elzpoved*. eVse to, kar sj m j zdaj naštela, vse to sem in še več grešil!* Razen Barčanov te pesmi nihče ne zna, vsaj jaz je nisem še nikoli slišal drugje. Ko bi jo znali ljubljanski eFantje na vasi*, bi jo že, sto in stokrat zapeli. Pesem je vsebinsko šaljiva, napev pa je za preproste ljudi neznanski/ prisrčen. Razširila se ni, ker zahteva četveroglasen zbor, ki mora biti dokaj izvtžban. Solist ne opravi z njo nič. To je tako, kakor če b1 zahtevali od solista, naj zapoje sekstet iz Lucije Lamermurške. Skoda bi bilo, če bi elzpovvd* utonila v pozabljenje. To se bo kaj kmalu zgodilo, če se ne bo našel kdo, ki bi jo znal zapisati. Tudi na B(lrki je vedno manj takih, ki jo še obvladajo. Na Barki ■ namreč ni zdaj niti godbenega niti pevskega zbora več. Barčani so bili od nekdaj znani kot dobri patrioti. Pred mnogimi desetletji so izvedeli, da se bo peljal v Trst sam presvitli cesar Franc Jožef in da se bo peljal ponoči, ker bi mu sioer kraško sonce preveč opalilo nežno kožo. Takoj so Barčani zgradili ogromno grmado, da, vsaj s kresom počastijo preblagega očeta domovine. Zeleznioa gre sicer na drugi strani Reške doline in. je tri ali štiri kilometre oddaljena, vidna pa je kafror na dlani. Ko se je stemnilo, je bila vsa vas sku- FRANCE MAGAJNA IV. DEL V KATEREM PISEC RAZLAGA. DA V BRKiNIH IN DRUGOD SE VEDNO MENDA DRŽI PREGOVOR: «NOČ IMA SVOJO MOČ*. NAKAR NAČNE KOČLJIVO POGLAVJE O PiKCU. KI SE JE OD SAME HUDE LJUBEZNI DO ROZIKE UTOPIL V VODNJAKU. KAR VSE BO PA OPISAL ŠELE V PETEM DELU pa). Pozorno so poslušali, kdaj se bo ropot vlaka oglasil v daljavi. In ko se je, so naglo zapalili grmado, vpili eHurra!* in eZivio, naš cesar!* in mahali s klobuki. Kasneje so trdili zlobni jeziki, da je počaščeni vlak bil tovorni, ki je vozil madžarske vole v tržaško klavnico. V neki posebni letni dob i se je tudi zgodilo, da je prišla v Divačo sama slavna gospa Štefanija, žena prestolonaslednika Rudolfa, fci sj je tam nekje v Mejerlingu pri Dunaju odstrelil glavo. Morda mu je glavo odstrelil kdo drugi, pa to ni važno. Dejstvo je, da je habsburški Rudi izgubil glavo že prej. Marička Vtčerova mu jo je bila tako zmešala, da ni bila, uporabna niti za taksidermista več. Slavna gospa Štefanija je torej prišla v Divačo in ker ji je bilo dolg čas, je sklenila, da pogleda W IMOSKOWSKflM KREIHI Jll KDO JE TISTI SILAK, KI SE NE BI ODKRIL NA SVETEM PRAGU KREMLJA? F. GLINKA Vsak dan opolnoči vključijo sovjetske radijske postaje rrikro-fone na Rdečem trgu v Moskvi. Ob tem času se na Daljnem vzhodu že poraja zora novega dne, na obalah Amerike pa Se ne ega-ša||o barve zahajajočega sonca. Prvi se v ozračju pojavijo zvok: sovjetske prestolnice, nato zatulijo sirene avtomobilov, v Sumu vetra in naposled se zaslišijo svečani, zategli udarci stolpne •ure m Kremlju. Dvanajst močnih udarcev z zvonika omenja sovjetski prestolnici, da je zopet iztekel dan dela za novo 2 v-ljenje. Moskva, Rdeči trg, Kremelj! Draga, sveta .mena za slehernega Rusa. Z njimi je povezana večstoletna zgodovina Rusije R. li so središče vseh pomembnih dogodkov v življenju države. Moskva Je naravno m zgodovinsko aredišie Sovjetske zveze. Tu so bili položeni temelj, sovjetske moč'., tu se je rodila njena največja slava. Moskva Je središče ZSSR, Kremelj pa Je srce Moskve. V davnih časih, pred osemsto leti, ko so polagali temelje za Moskvo, so morali ljudje v prvi vrart misliti na obrambo pred so-vražn.ki. Visok hribček, kjer stoji moskovski Kremelj, je bil zelo priladen za obrambo pred pred sovražnmi napadi. Na obeh straneh sta ga objemali reki Moskva »n Negljinka. Ena teče še danes skozi Moskvo, drugo pa so speljali po ceveh pod zemljo, kjer ima svoje korito še danes Hribček sam pa Je bil tedaj še poraščen z gostim drevjem. V začetku Je bil hribček nad reko opasan z lesenim plotom, pozneje so ga nadomestili krepki hrastovi z dovi. Pred šestimi stoletji je bil Kremef.J obdan z močnim kamenltim zidom. Odtlej so ta z‘d večkrat popravljali, na me. stu porušenih stolpov pa so po-zdali nove. Kremelj in Rdeči trg sta bila priči mnogih tragičnih in junaških dogodkov v rusk; zgodovini. Od tod so se odpravljali na daljna pota ruski polki. Na Rdečem trgu je prestolnica slavila svoje Junake. Mnogo stoletij Je bil Kremelj rezidenca ruskih carjev, patriar. ha in metropolita. Vsakdo med njimi si Je prizadeval, da bi spremenil Kremelj v razkošen dvorec z mnogimi cerkvami. Mnogi izmed teh okraskov so se ohranili do današnjih dni. Nad Kremljem se v soko dviga zvonik Ivana Ve-IJkega, ki so ga zgradili pred tri stopetdesetimi ieti. Visck je 100 m In do gornje galerije drži nad 400 stopnic. V Kremlju je tudi zelo znani carski top. Vlil ga je sloviti livar Andrej Čohov 1,1586. Top tehta 2400 pudov, njegova krogla pa 120 pudov. Premer cevi meri cel meter. Top je tako ogromen, dia se v dobi, ko so ga vlij:, nihče ni upal streljati iz njega. Tako je ostal v Kremlju kot spomin na svojo dobo in kot primer u-metnosti ruskih livarjev topov. Prav tako originalen spomen.k Je carski zvon, ki se ponaša s sijajno zgodovino. Imperatorka Ana Ivanovna je r.eta 1731 naročila nekemu svojemu dvorjanu, naj poišče v Parizu mojstra, ki bi Vlil za kremeljski stolp zvon, težak 9000 pudov. Dvorjan je obletel ves Pariz, toda livarja n: na. šel. Noben francoski livar si nn upal izvršiti carskega naročla, čeprav je bila za delo razpisana veljka nagrada. Smatrali so sploh, da zvona takšne teže ni mogoče vliti. Tako je prišlo, da se Je lotil dela ruski livar Ivan Mator.n. On je delo začel, njegov sin ga je kasneje končal. L. 1735 je bil zvon ulit. Tehtal je nad «(ln(lir.viiIr HngtiHna» Objavljamo dopis tov. Dušana Furlana: V številki «Primorskega dnevnika* od dne Si-iž-101,7. je bila objavljena kritika, odnosno ocena italijanskega filma tOnorcvo-le Angelina*. Ooena je bila po-voljna. Ogledal sem si film in prišel do zaključka, da je td ooena zgrešena. V njej se prikazuje film kot dobro delo z nekoliko banalnim koncem. V resnici pa to delo sploh ni dobro in konec ni samo banalen, temveč skrajno oportunističen in škodljiv! Film je namreč eden tistih, ki se jih buržuazni razred vse češče poslužuje v svoji protiljudski in protidemokratski gonji. Na zunaj revoluoionarno pobarvan, v resnici pa poln najnevarnejšega strupa, ki je toliko bolj učinkovit, kolikor manjša je v ljudskih mnottfah politična budnost in zrelost. Razen v svoji zahrbtnosti se td film v ničemer »i dvignil nad ostale dosledno banalne italijanske proizvode amerikan-skega vzorca. O umetniški kvaliteti, takšni namreč, kot jo pojmujepto in si jo želimo mi, ■ pa ne mora bti nit i govora. Tozadevno si maramo predvsem biti na jasnem, kaj je prav za prav umetnost. Odkar je umetniški smeri tako zvanega larpurlarttzma odklenkalo in je bila razkrinkana kot prikrit, vešče maskiran zagovornik in izraz interesov buržoaznega razreda, je prišlo tudi v umetnosti do dveh ostro ločenih in popolnoma nasprotnih si smeri umetnostnega ustvarjanja. Na eni strani imamo našo ljudsko umetnost, ki nam prikazuje in izraža borbo, življenje, misn in čustva, težnje |n hotenja najširših ljudskih plasti in v zdravih, jasnih perspektivah, preko svojih umetniških proizvodov črta pot o boljšo in prijetnejšo bodočnost. Na drugi strani pa imamo buržoazno umetnost, ekspozituro buržoaznih interesov, glasnika gnilob- in dekadenoe že prržive-Hga kapitalističnega sistema. To, kar izraža ta umetnost, je protf-IJudsko, protidemokrdtično, nam tuje in sovražno, zato jo mi sovražimo. Kar sovražimo, t&ga ne cenimo. Cesar ne cenimo, to za nas ne more biti umetnost. Tudi film je ena od oblik umetniškega ustvarjanja. Lahko služi ljudstvu, pd tudi njegovim ne-prijateljem., Ena takšnih filmskih tumetn j*, ljudstvu nevarnih in škodljivih, je tudi film tOnorevole Angelina*. Podobne tel je režiserja, oziroma tistega, ki je film finans ral, so prozorne. Vplivati na italijanske delovne množice, da bi se oddaljile od svoje revolucionarne poli, zadušiti v njih živo revolucionarno silo, ki je italijanski buržoaziji In njenim gospodarjem tako nevarna, odtrgati te množios od njih avantgarde — komunistične partije in prepustiti Jih nekakšnemu spontanemu revolucionarnemu valovanju, v katerega spontanosti bi oni laže ribarili. Kompromitirati in osmešiti napredno revolucionarno gibanje italijanskih delovnih mno-žio, predvsem italijansko ženo na eni, vplivati na te množice tako, da bi se politično dezorieutirale m Iztirile, na drugi strani, to je bil končni prikriti namen te buržoazne filmske godlje, ki sna tudi .škoditi onemu, fci bi jo nalimo saužil. Naprošam v tem smislu uredništvo, da objavi ta dopis. DUŠAN FURLAN 12.000 pudov ln je s svojo veli. kostjo prekosil vse zvonove na svetu. Nekaj časa je zvon ležal na tleh v jami, kjer so ga ulili. Toda nastal je ogenj in med požarom se Je odkrhnil kos plašča. Celih sto let je zvon ležal na zemlji. L 1836 so ga končo dvignili na irramor-n. podstavek, kjer stoji še danes. Izza davnih časov imajo v Kremlju dvorano orožja. Prej so Jo imenovali cveliko blagajno« ter je predstavljala carsko zakisd-n'co, zlatih in srebrnih okraskov, žlahtnih kamnov, krzna, gobeli. nov, razkošnega posodja in drugih predmetov. Danes je dvorana orožj3 državni muzej. V prvih vitr.uah vidimo nekdanje vroče orožje: puške na kremen z rezbarijami ter. inkrustacijami. Poseb. no pozornost zbujata dve puški, ki sta bili last Petra I. Tu vidimo tud; raznotera orožja vseh časov in narodov, med drugim oklep, k; ga je podaril Ivan Greeni osvajalcu S.birije Jerma-ku, junaku mnogih narocaih pesmi. Poteg tega oklepa leži jek.eni šieim njegovega na .večjega sovražnika sibirskega carja Kučuma. Večji del muzeja zavzemajo star rinske obleke ruskih monarhov. Tu je pokrivalo Manamaha, krona, s katero so bil; kronani mno-g- carji, okrašena z najredkejšimi žlahtnimi kamni. V muzeju je mnogo predmetov, ki spominjajo na Petra I. Vidimo ogromne škornje ;z kožuhovine, ki sežejo čez kolena, ki jih je Peter I. lastnoročno izdelal. Tudi črna obleka, katero je nosil, ko je gradil ladje, se je ohranila, prav tako pipe za tobak in odlivek njegove roke iz železa. Ogromna dvorana v muzeju Je polna carsk h kočij. Poznavalci trdijo, da je to najbolj svojevrstna zbirka na svetu. Oddelek vojnih trofej je takisto zelo bogat. V nji je Napoleonov kip, ki so ga Francozi pripeljali s seboj v rusko prestolnico, da bi ga postavili v Moskvi, pa so ga na be. gu Iz Rusije pustili v Kolomej-skem. O slav. ruskega orožja pričajo mnogoštevilne zi stave m drugi predmeti. Rdeči trg in Kremelj sta še bolj prirasla k srcu ruskega državljana po velikih dogodkih v sovjetski dob;. Na Rdečem trgu poleg zidin Kremlja se danes dviga mramorni mavzolej s trup. lom velikega Lenina, utemeljitelja sovjetske države. V okolici Kremlja so pokopani heroji Velike oktobrske revolucije, v zidovih Kremlja pa so vzidane žare s pepelom zaslužn.h delavcev Sovjetske zveze. Po Rdečem trgu korakajo vsako leto na dan 1. maja in na dan obletnice social stične revo jc.je nepregledne množ.ce ljudstva Vršijo sie ljudski mitingi. S tribune mavzoleja pozdravlja ljudstvo J. Stalin, naslednik V. Lfn na . V Kremlju je sedež sovjetske vlade, tam stanuje m dela J. Stalin, v Velikem dvorcu zaseda Vrhovni sovjet ZSSR. V pritličju sed Jo poslanci, na balkonu je prostor za povabljence. V ložah pa so predstavniki tuj h držav, dop sniki domačih in tuj.h lstov itd. Del dvorane je rezerv.ran za prezidlj Vrhovnega sovjeta. Na koncu dvorane stoji kip VI. I. Lenina. V dvorani ni nič odvišne-ga, kar bi omejevalo delo in motilo misli. Vsaka reč stoji ca svo. jan mestu, vse je tako urejeno da se delo lahko poglob. in osredotoči. To je slog sovjetske drž >.-ve: kombinacija stroge enostavnosti in zavesti, da mora vsakdo dati vse od sebe. Vsak večer se nad stolpov' Kremlja prižigajo rdeče zvezde. Njih svetloba prodira daleč. To Je svetloba ln žar upanja vseh borcev za demokracijo, k; veruje. Jo v končno zmago pravičnost; Po V. ANTONOVU tudi škocijansko jamo, vsaj od zunaj. Glas o tej njeni želji st je bliskevito razširil okoli po deželi. Ko so barske žene to čule, so rekle: tAlo! Vse v Škocjan, da vidimo slavno Štefko! In so šle in so videle tisto belgijsko trlico, ki se je obnašala kakor gospodarica vesoljstva. In ko so se vrnile domov na Barko, ni bilo hvale ne konca in ne kraja. «Taka j-bila pa taka, pa v brkinske hribe se je ozrla. In tudi mvns je pogledala. In v svilo je bila oblečena. In tako se nam je smilila, ubožica! Takrat se je pa razljutll rajnki Siman, ki mu je ta strašna hvala šla na živce, tl menit na gospa je, res, pa vseeno včasih tako diši kakor moja Ančka!* In če ni to modrost, potem pa res ni več modrost nobena stvar na svttu! Kakor vsi drugi po naši deželi, so bili tudi Barčani nekoč hudo praznoverni. Rekli so: «Noč ima svojo moč!* V nočnih urah so ostajali doma, a vsem ni bila dana ta dobrota. Mežnar na primer je moral pozno zvečer odzvoniti zadnjo avemarijo in to ni bila igrača. Okoli cerkve je namreč pokopališče in človek nikoli ne ve, kdaj bo kak mrtvec pokazal glavo iz groba. Mežnar seveda ni tega priznal. V gostilni je bil zmeraj prvi jžinak sveta. Moja teta, neusmiljeno hudomušno dekle, je dobro poznala neupogljivo mežnarjevo junaštvo in zato je v svoji nespameti sklenila, da ga preizkusi. Tako je odšla neki večer na pokopališče, oborožena samo z belo rjuho. Počenila je za najnolejši grob in čakala. Mežnar, zvest svojemu poklicu, je prišel ob določeni uri. Klobuk je imel pomaknjen na oči in ni se razgledoval po grobovih. Nekaj pa je vendarle videl. In kaj je videl? Videl je, da je izza poslednjega groba vstala bela postava in se mu neslišno bližala. Prvi trenutek je otrpnil, okamenel je tako rekoč. Toda drugi trenutek ni bilo več kamenitosti v njem. Zdirjal je s pokopališča proti vasi s tako brzino, da se je kadilo za njim, čeprav je bilo vlažno vreme tisti dan. Povem vam, in jaz se nikoli ne lažem, da sto let prej in sto let pozneje ni še noben športnik dosegel take hrzine in najbrž je tudi v bodoče ne bo! To brzino bi kmalu dosegel ne ki drugi barski Vaščan. Ta je imel, tudi tam blizu pokopališča malo parcelo. Zasajena je bila z žlahtnimi hruškami. Želel je, da bi dozorele, da bi jih odnesel v Trst in da bi si tam kupd katerim je očka običaino spal, privezati za vrh žico in to odpeljati v par desetin metrov oddaljeno grapo. Kakor so sklenili, tako so tudi napravili, ti lumpi! Pozno zvečer pride oče s svojo slamnjačo in odejami. Ma'ce je bil okajen, kat je dobro za pogum, pa se je vendar skrbno oziral tja proti pokopališču. No, od tam ni kazalo, da bi pretila kaka nevarnost. Očka se se je lepo zleknil in se pogrnil z odejo po glavi. Nekaj minut je bilo vse mirno. Kar naenkrat se začne gibati vrh hruške in sočni plo dovi padajo po njem in okoli njega. Ti salamenski capini! Očka plane pokonci. Nobenega vetra ni. Očka gleda navzgor, a proti nebesnemu svodu se samo veje odražajo. Nikogar ni na drevesu, to se pa le giblje in hruške odpadajo. Kaj naj človek v takem primeru stori? Zadeva ni brez zlodja. Oče pobere slamnjačo in odeje in jo ucvre proti vasi kakor srnjak. Take brzine ni Barka se nikoli videla! Nesramni postopači so pa potem, lomeč se od smeha, mirno uživali «sadove svojega truda*. Zdaj vam moram pa povedati, kako je bilo tedaj, ko se te Pi-kec iz Vrem utopil v vodnjaku od same hude ljubezni do lepe Rozike. SLOVENSKE in hrvatske knjige dobite v KNJIGARNI IN PAPIRNICI ŠTOKA TRST, ULICA MILANO št, 37 Izšel je SLOVEN. MESEČNI KOLEDAR „Slnger“ šivalni stroj garantirano dober, za 12.000 lir in drugi z okroglim čolničkom in boljših znamk. Ni cehi, BDU prodam. COSLOVICH, ulica A. Manzoni 4, skladišče Vrt 900 m2 OB GLAVNI CESTI prodam. PADRIČE 27 Or. G A ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) 1RST, ulica Torrcbianca št. 43 (vogal ul. Carducci) ZADRUGA lilllllllillllllilllllllililllliiliilllllilllllliillilllllillllliiliiiiiiiiiiililiii PRODAiALCEV !l!li:illl!|||llll!!illll!llllllll!lllllllllllll!lllllllllllllillllllllllllllll!llllllllllllll!llllllll KURIVA URAD: Ulica Mazzini 6. SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie (Montebcllo). Dobavlja po svojih članih: oglje, trboveljski premog in drva UIVOD UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD’ — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TUZPMSTVOM IN INOZEMSTVOM TRST, uf. Cicerone 8 TELEFON 80-00 - 29-306 - 56-38 TRST, UL. VASARI 10. TRST, UL. VASARI 10. TOfiffftF- .i j. i -"M ■« i ****** m**, ••.ačm.mm BOGATA IZBIRA MOgvIH IN ZENSKIH ČEVLJEV TREVISAN ZELO NIZKE CENE TRST, UL. VASARI 10 TRST, UL. VASARI 10. Vse za Jf kmetijstvo m Močna krma za živino, semena, orodje itd. dobavlja po »Kodnih cenah in zajamčene kakovosti Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z o. j v TRSTU Uradi in skladišč«: Ul.. U. FOSCOLO St, 1 — Tel. 94 386. Prodajalna: UL S. MKRCADANTB št. 4 — Tel. 88 19.