ИдГдШдпкепБо^с Uprava Klagenfurt, FosUacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSaice) / Odjavo naroCbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno is le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 87. Krainburg, 4. novembra 1942. Leto 2, 730.575 6wt potopljenih v oktobwu Zopet nad 230.000 brl potopljenih \o\i iclilii uspehi naših podmornic - Vdor \ soiražne položaje pri Tuapsen liničnjoči zadetki na devet ladij \ Kaspišhem morju <- Bilka v Egiptu še traja Kakor je bilo že v soboto objavljeno po posebnem poročilu OKW, so nemške podmornice navzlic trajnim težldm jesenskim viharjem nadaljevale svoje operacije proti nunskim konvojem v Atlantiku. V teku včerajšnjega dne je neki skupini nemških podmornic uspelo, v \išini Kanarskih otokov priti v stik z nekim sovražnim konvojem, ki je phil od juga proti Angliji. V mraku so naši čolni koncentrično napadli močno zavarovani konvoj in do zore uničili 14 z dragocenimi surovinami iz Afrike natovorjenih ladij s skupno 101.000 brt. Nadalje je bilo s posebnim poročilom objavljeno: Zasledujoč sovražne prevozne ladje, so nemške podmornice vprvič prodrle iz Atlantika v obrobna vodovja Indijskega oceana in severovzhodno od rtiča A g u 1 h a s a, najjužnejšega rtiča Afrike, ter na morju pred Kapstadtom potopile osem ladij s skupno 52.518 brt. Ostanki v noči na 31. oktober 1942. leta na višini Kanarskih otokov težko udarjenega konvoja so bili tudi še naprej napadni cilj naših podmornic, ki so iz popolnoma razkropljene skupine sestrelile še štiri nadaljnje ladje s 30.131 brt, tako, da se je samo v tem konvoju zvišal skupni uspeh na 18 ladij s 131.131 brt. Tako so naše podmornice oškodovale sovražnika za nadaljnjih 82.649 brt trgovskega ladijskega prostora in v zadnjih petih dneh na daleč razprostrtih operacijskih področjih uničile 41 ladij z nadenimčetrtmilijonom brt. V boju proti angleško - amerikanskemu prevoznemu brodovju je vojna mornarica v mesecu oktobru potopila 111 ladij s skupno 72 0.5 75 brt. Za ta uspeh gre v prvi vrsti hvala neumornim naporom podmornic. S torped-nimi zadetki je bilo poškodovanih nadaljnjih 10 ladij. Zračno orožje je potopilo dve trgovski ladji s skupno 10.000 brt in poškodovalo neko večjo trgovsko ladjo in nek plavajoči dok. Angleška vojna mornarica je v istem razdobju zgubila enega rušilca, dve stražni ladji, sedem brzih čolnov in po napadih iz zraka 12 čolnov za izkrcanje. Oberkommando der Wehrmacht je dne Na fronti ob Donu so italijanske čete 1. novembra nadalje objavilo: V bojnem odseku pri T u a p s e u je uspel vdor v več sovražnih položajev. Sovražnikovi napadi so bili odbiti. Pred Tuap-eeom smo z bombnim zadetkom potopili neko sovjetsko trgovsko ladjo s 3000 brt. Zahodno od Tereka so naše, po zračnem orožju odlično podprte napadne čete presenetile sovražnikove položaje in jih, premagavši več rečnih tokov, vrgle nazaj. Vojska in zračno orožje sta uničila dva oklopna vlaka. V Kaspiške^i morju smo zopet zažgali odnosno potopili devet večjih prevoznih in tovornih ladij, med temi štiri tankerje. Južno od Stalingrada je sovražnik brez slehernega uspeha povzel svoje nasprotne napade. Tudi poskusi, "prepeljati se severno od mesta z več sovjetskimi bataljoni čez Volgo, so se popolnoma izjalovili. Večje število velikih čolnov smo potopili. Masa sovražnih sil je bila ali uničena ali ujeta. Sovražnikove topniške položaje na vzhodnem bregu Volge smo napadali z bombami in krovnim orožjem, severno od Astra-hana smo z bombami zadeli 13 prevoznih vlakov. En petrolejski vlak je zgorel. 1'el novih liidienlaublrHger Berlin, 3. novembra. Fiihrer je podelil Oberfeldweblu Max S t o t z u, vodji letala v nekem oddelku lovskih, letalcev, ob njegovi 100. zračni zmagi kot 137. vojaku, Haupt« mannu Heinrichu Schweickhardtu, vodji letala v neke^m oddelku bojnih letal, ikot 138. vojaku, Hauptmannu Wolfgangu Schencku, vodji letala v nekem oddelku razdiralnih letal, kot 139. vojaku, in Oberfeldweblu Josef Zwernemannu, vodji letala v nekem oddelku letalskih lovcev, ob njegovi 101. zračni zmagi, kot 141. vojaku n^ške oborožene sile d as Eichenlaub des Eisemen Kreuzes. Nadalje je podaril Fllhrer das Eichenlaub Zlim Ritterkrouz de« Е1.чегпеп Kreuzes Oberstleutnantu S e i t z u, poveljniku nekega polka oklopnjaSkih grenadirjev, kot 140. vojaku nem&ke oborožene mile. menskega jezera so se p6d učinkom delovanja skupin vojske in zračnega orožja zrušili sovražnikovi nasprotni napadi. Na jezeru Ladoga je sovražnik po bombnih zadetkih zgubil neko tovorno ladjo in nekega vlačilca. Nek brzi čoln smo poškodovali. Na Murmansk so se vršili ponovno napadi iz zraka podnevi in ponoči. V Egiptu je sovražnik z močnimi silami oklopnjakov in pehote vnovič prešel v napad. Po težkih bojih smo ga zaustavili z nasprotnimi napadi. Bitka še traja. Nemški in italijanski strmoglavci in lahka letala so v brezobzirnem naporu prizadejali Britancem težke zgube. Na Sredozemlju je neka podmornica potopila neko prevozno jambomico. ' Pod zaščito oblakov je majhno število brl« tanskih letal podnevi priletelo nad zasedena zahodna ozemlja, nad Nemški zaliv in do severaozahodne državne meje. Po bombnih zadetkih so na nekaterih krajih nastale stvarne škod^: Sedem letal je bilo sestre-^ 1 jenih. V boju proti Veliki Britaniji je zračno orožje včeraj in v minuli noči v vrstečih se napadih izvršilo povračilne napade na mesto Canterbury. Deloma v nizkem poletu odvržene bombe so z razstrelnim in zažigalnim učinkom povzročile znatna razdejanja. Oddelki lovskih letal zaščitnega spremstvu so sestrelili tri britanska lovska letala. Druga bojna letala so bombardirala vojaške cilje na raznih krajih na jugovzhodu otoka, med temi v Doveru. Pridobitev sveta \ Stalinqradn v dveh dneh 134 sovjetskih letal sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dfte 31. oktobra objavilo: Pri N a 1 č i k u so nemške in romunske čete uničile razgnanega sovražnika in ei izsilile nek važen prehod čez reko. V Stalingradu smo s podjetji udarnih čet zopet pridobili sveta. Zaradi svojih ponovno odbile sovražnikove poskuse, priti visokih izgub je sovražnik ustavil svoj na-čez reko. Spremljajoč v zaščito lastna boj« pad južno od mesta. Skupine bojnih letaJ na letala, so ogrski lovci letalci sestrelili so znova napadle železniške proge severno štiri sovjetska letala. Južnovzhodno od II- od Astrahana. Soirainik ob El /Uameinn zairnjen v treh tednih uničenih 306 britansltih ietal - Zanosen napad zapadno od Terelia Wehrmacht je dne Oberkommando der 2. novembra objavilo: S težko, toda uspešno borbo za položaje bunkarjev severno od železnice na Tuapse je pehota v težavnem gorskem svetu v bojih napredovala. Deli sovražnika so bili obkoljeni ali uničeni. Več nasprotnih napadov je bilo odbitih. Zahodno od Tereka smo z lastnim za- nosnim napadom v težavnem svetu vrgli trdovratno borečega se sovražnika čez številne odseke potoka nazaj. Mesto A1 a g i r smo zavzeli in s tem zaprli važno in napadlo stanovališča čet ter železniške naprave v mestu Ordžonikedže. Južno od Stalingrada so se izjalovili novi po posameznih oklopnjakih podprti sovražnikovi napadi. Severno od mesta so So-(Nadaljevanje na 2. strani.) Srečanje na Atlantiku Daleč od svojih oporišč se srečata na širokem Atlantiku nemško bojno letalo za polete na daljavo Focke-Wult »Condor« z neko nemško podmornico, ki ima polno uspehov. iPreese-Hoffmann, Italijanske in ogrske čete so na fronti ob Donu odvrnile sovražnikove poskuse, prepeljati se čez reko. Na ostali vzhodni fronti je položaj nespremenjen. Lastne udarne čete so uničile večje število sovjetskih bunkarjev in bojnih postojank in pripeljale ujetnike. Zračno orožje je v pokrajini ob izvoru Volge napadalo zbirališča, prevozna premikanja, skladišča novih pošiljk in industrijske naprave daleč v sovražnikovem zaledju. Na jezeru Ladoga smo z bombnimi zadetki potopili štiri večje, za preskrbo Leningrada namenjene ladje in poško* dovali tri tovorne čolne. Bombni napadi na Leningrad so povzročili požare. Zračne nai pade na Murmansk smo nadaljevali podnevi in ponoči. Sovjeti so zgubili dne 29. in 30. oktobra 134 letal. Pri uspehih postre-litve so bili udeleženi romunski in ogrski lovski letalci. Osem lastnih letal se ni vrnilo. V Egiptu sovražnik včeraj ni nadaljeval svojih velikih napadov. Nek krajevni britanski napad je spodletel. Nemško in italijansko zračno orožje je napadalo sovražnikove motorizirane sile in kolone novih pošiljk. Osem britanskih letal je bilo se-strelj^ih. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, je neka skupina nemških podmornic ob najtežjih vremenskih prilikah napadla nek polno natovorjen konvoj, ki je plul proti Angliji, in, čeprav je bela obramba močna, s trdovratnimi, ponovnimi podnevnimi in nočnimi padali potopila devet ladij s skupno 63.500 brt. Po treh torpednih zadetkih so bile poškodovane še druge ladje. Nadalje so naši čolni potopili na dovoznih potih proti Angliji in Ameriki šest ladij z 32.425 brt. S tem je sovražna preskrbovalna plovba mpet zgubila 15 ladij 8 100.925 brt. Nadaljnje operacije proti konvojem še tečejo. Minlslrskl predsednik SleberI umrl Miinchen, 3. nov. Ludwig Siebert, ba« varski ministrski predsednik -in predsednik Nemške akademije, SA.Obergrupp^fUhrer in EhrenfUhrer dee Reichsarbeitsdienstes, je podlegel težki srčni bolemi. Z njim je preminul preizkušeni borec Adolfa Hitlerja, izborem državnik in uradnik in Iz^Tsten fk ta oWnAi politik. Spominski dan Falange Položitev venca na grobu Prima de Rivera Madrid, 3. novembra, V Španiji so praa« novali kot narodni praznik dan 29, oktobra, ko je pred devetimi leti španska Falanga dobila svoj politični krst po ustanovitelju Jože Antoniu Primo de Rivera. V Madridu so se zbrala na Trgu neodvisnosti častna odposlanstva narodno-sindikalistične omla-dine,, milic, dljafitva, starih bojevnikov in Modre divizije, da dojmljivo počaste junake. V Escorialu so odposlanci narodno-sindikalske organizacije položili vence ob grobu ustanovitelja Falange Jože Antonia Primo de Rivera. Slovesnosti so prikipele v Madridu do vrhunca z mimohbdom 20.000 privržencev Falange. Pri pohodu skozi mesto se je večtisočglava množica, ki se je nahajala na ulicah, vedno znova navdušeno poklonila zlasti članom Modre divizije, ki so v strnjenih vrstah korakali. Svečanosti sta se udeležila tudi odposlanstvo Landes-gruppe Spanien der NSDAP in odposlanstvo fašistične stranke. ^apad na SlaUngrail se nadaljnje Britanski napad v Egipin se je izjalovil ob visokih zgnhah okiopnjakov Oberkommando der Wehrmacht je dne 30. oktobra objavilo: Na gorah eevemo in južno od ceete na Tuapse smo se ubranili sovražnikovih nasprotnih napadov. V odseku ob Tereku so sovražne sile, ki so jim bila po napadu nemških in romunskih čet odrezana pota za nove pošiljke, zaman poskušale, prebiti se proti vzhodu. V Stalingradu smo s podporo str-moglavcev nadaljevali napad in očistili v zadnjih bojih pridobljeno ozemlje. Naše topništvo je učinkovito obstreljevalo sovražnikove brodove in čolne na Volgi. Južno od mesta so se v obrambnem ognju vseh orožij in po bombnih napadih zračnega orožja tudi včeraj zrušili pred našimi črtami razbremenilni napadi, ki so jih podpirali oklopnjakL USA se boje najhujšega Poročilo iondocsliega tislia In USA po porazu na lažnem Paclfilin Ženeva, 3. novembra. Ameriški dopianiki londonskega tiska opozarjajo v sredo v svojih poročilih na vtis bojev v Pacifiku na amerikansko javnost in na to, da v Zedi-njenih državah zelo zaskrbljeni pričakujejo nadaljnje podrobnosti ter da se glede amerikanskega brodovja na Pacifiku boje, da trajno tega boja ne bo mogla vzdržati. Tako javlja »Daily Telegraph« iz Was-hingtona, da so tam mnenja, da mora biti amerikanski narod pripravljen na »najhujše«; kajti obstoji nevarnost, da bodo bojne sile na kopnem, če se Japoncem posreči, pobiti amerikansko brodovje, na otokih, ki so jih Amerikanci zasedli, popolnoma osamljene in se bodo morale brezupno boriti proti številčno ia z materialom močnejšemu sovražniku. Tudi new-yorški dopisnik »Daily Maila« podčrta veliko zaskrbljenost ameriškega naroda, ki z napetostjo pričakuje nadaljnjih podrobnosti o bojih na Pacifiku. Povdarja zlasti, da se v nekaterih krogih v Waa-hlngtonu boje najhujšega. Zlasti je, tako izvaja dalje, ameriška javnost zelo preplašena zaradi razvoja pomorskih bitk, ki so stale Amerikance toliko vojnih ladij. Tudi se boje, da se ne bo mogla vzdržati zveza po morju s četami, ki se bojujejo na kopnem. »Daily Herajd« poroča iz Washingtona v sličnem smislu in pripominja, da poskušajo Japonci sedaj na vse načine, da preženejo Amerikance z Gvadalcanara popolno« ma in tako nastopijo kot edini gosp^arji v Pacifiku. Zelo nevarno za Amerikance je, da izgubljajo vedno več bojnih letal in da ne morejo dovolj hitro pripeljati ojačenja, Sovrainik ob El Alameimn zavrnjen (Nadaljevanje s 1. strani.) vjeti zopet brez uspeha posrkušali pristati. Dva topniška čolna in več velikih čolnov za izkrcanje smo potopili, en topniški čoln poškodovali in pripeljali več sto ujetnikov. Romunski bojni letalci so z bombami učinkovito napadali železniške proge v odseku Dona. Severozahodno od Livnija so spodleteli krajevni sovražni napadi. V srednjem in severnem odseku fronte je obojestransko delovanje izvidniških in udarnih čet. Nasprotni napad nemsko-italijanskih čet v severnem odseku fronte obElAlamei-n u se je včeraj nadaljeval, sovražnik, ki je vdrl, je bil z največjimi zgubami, zlasti pri neki avstralski diviziji, vržen nazaj. Nemško in italijansko zračno orožje je predvsem napadalo sovražnikove položaje baterij. Po bombnih zadetkih je bila večina topov onesposobljena za boj. Kot zažitno spremstvo poslani lovci so brez lastnih izgub sestrelili štiri britanska letala. V času od 17. do 31. oktobra je zgubilo britansko zračno orožje 306 letal. Od teh 87 nad Sredozemljem in nad severno Afriko. V istem razdobju smo v boju zoper Veliko Britanijo zgubili 88 lastnih letal. V Kaspiškem morju je zračno orožje v minuli noči uničilo devet sovražnih prevoznih ladij, med njimi sedem pe-trolejskih ladij. Na fronti ob Donu, so romunske čete razbile nek sovražni napad in pripeljale večje število ujetnikov. Italijanske čete so zavrnile nek sovjetski poskus, priti oez reko. V prostoru južno od Ostaškova je zračno orožje napadalo sovražnikova zbirališča čet in njegova prevozna premikanja. Razdejalo je po večini 12 vasi, kjer je bilo veliko čet in materiala. Visoko na severu so bila cilj močnih zračnih napadov sovražnikova taborišča čet in mesto ter pristanišče Murmansk. Na egiptovski fronti se je tudi včeraj izjalovil britanski napad, ki je po silni bitki topništva in okiopnjakov z močnimi silami pehote poskušal izsiliti predor. Začasne vdore so odpravile nemško italijanske čete, ki so se zagrizeno borile. Uničenih je bilo 39 sovražnikovih oklopnih bojnih voz. Nek bataljon nemških grena-dirjev, na katerem je bremenila glavna teža boja, je sestrelil 13 izmed 39 britanskih okiopnjakov. Na dveh mestih izvršeni poskus, izkrcati se v prostoru pri Marsa Matruku, so preprečila protiletalsko topništvo in strmo-glavna letala. V noči na 29. oktober so nemške varovalne bojne sile imele v Rokavskem prelivu bitko z britanskimi brzimi čolni; v teku te bitke so dobili trije sovražni čolni poškodbe po topniških zadetkih. Pri dnevnih poletih slabih sil britanskega zračnega orožja nad obrežjem zasedenih zapadnih ozemelj in v Nemški zaliv ter pri ponočnih motilnih poletih nad nemškim obrežjem smo štiri sovražne bombnike zbili na tla. _ Turško letino rlia cenijo v tem letu na 65 milijonov kg. To odgovarja količini 33 milijonov kg. IzluSčenega rlža. Potrošnja rlža zne6a letno okrog 25 milijonov kg, tako da bo približno 8 milijonov kg razpoložljivih za rezerve zalog ali za Izvoz. Nemci so se obnesli v Afriki Bojne sile osi obdržijo vedno iniciativo PK. 3. novembra. Maršal Italije in guverner Libije Bastico je izjavil v nekem intervjuju v Italijanskem glavnem stanu, ki ga je dovolil k nemškim četam odposlanemu nemškemu Krlegsberlchterju Treffz-EichhSferju sledeče o tem, kako so se obnesli na libijski fronti bojujoči se nemški vojaki, in o odlični splošni drži bojnih sil osi: »Nemški vojak Je dokazal, da lahko brez truda prenaša velike težkoče podnebja in da mu uspe navaditi se v kratkem posebnim prilikam okolja. Tudi na tem ozemlju so se pokazale, tako pri napadu kakor pri obrambi krasne bojevniške lastnosti, ki so se sijajno obnesle že na vseh frontah od afriške puščave do Ledenega morja. Ravno ob teh prilikah se je presijajno obnesel to- čete USA brez novih pošiljk Obkoljene od treh strani - Učinek bitke na južnem Pacifiku Berlin, 3. novembra. Ameriški poraz v bitki na južnem Pacifiku učinkuje sedaj tudi na boje na kopnem na otoku Gvadal« canarju. Ameriške čete, ki so se tam izkr« C ale v začeUcu avgusta, so že vei tednov brez novih pošiljk. Spočetka so si sicer mogle razSiriti svojo bazo izkrcanja, ven. dar pa nieo mogle zlomiti trdovratnega od« pora številčno slabejfie japonske posadke. Japonci, ki hnajo v prostoru Salomonskih otokov gospodstvo na morju in v zraku, so pa nasprotno lahko zaporedoma pripeljali ojačenja in zavarovali nove pofilljke za čete, ki 80 stale пд otoku. Nato se je začel ve» 'liki japonski napad. V Številnih bitkah v nepreglednem, pragozdu nallkujočlm svetu je Japoncem uspelo, da so vrgli amerikan« se čete nazaj in jih tako močno oslabili, da jim ni preostajalo nič drugega kot umakniti se na tehodne položaje. Le za letalliče »Hinderson Field« so se še zadnje dni moč« no borili. To je ie edino letališče, ki je Amerikancem ostalo na razpolago na bojišču Salomonskih otokov. Tretji napad amerikanekega brodovja na Pacifiku je imel med drugm tudi smoter, HdA prealuti na Gvadalcanarju odrezane ae> џвтоашегШм iett a ftivill k muRIdjOk Ko porazu v pomorski bitki na južnem Paci» fiku so morali Amerikanci opustiti tudi to namero. Od 26. oktobra naprej se borijo ameriikainske čete na Gvadalcanarju brez upanja, da bi jih mogli kdaj osvoboditi oprijema. Celo sovražna poročwalna služ« ba mora priznati, da so Amerikanci na Gvadalcanarju obkoljeni od treh strani, in da so Japonci na morju močnejši, S tem delnim priznanjem skušajo torej Britanci in Amerikanci zmanjšati težaJi poraz v po« morski bitki na Južnem Pacifiku. Britansko lažnivo priznanje Rim, 3. novembra. Glede objave britan« ske admiralitete, da znašajo zgube britanskega brodovja od začetka vojne 423 vojnih lodij, med temi sedem bojnih ladij in 40 križark, ugotavljajo od pristojne strani v Rimu, da gre, če tudi se v prvem hipu zdi ta številka zgub visoka, vendar le za delno priznanje. Vsekakor je omembe vredno, da se sedaj priznane zgube ne skladajo z onimi, ki jih J« admiralitet« Javil« posamič, tako da se London sedaj samega sebe postavlja na laž in priznava, kako so angleško javnost varali glede dobljenih «(1«ПМГК M nOCllL variški duh med vojaki obeh oboroženih sil, ki v plemenitem tekmovanju skuša pri službi drug drugega prekositi. Vzorni vzgledi za to so med številnimi drugimi zopetno zavojevanje Kirenajke, junaška obramba prehoda Halfay v bitki od 15. do 17. junija, skoro legendami odpor v položajih pri Sollumu in v trdnjavi Bardia od decembra 1941. leta do januarja 1942. leta in zopetno zavojevanje Kirenajke«. O sodelovanju obeh generalnih štabov je izjavil maršal sledeče: »Spričo okoinosti, da je vrhovno poveljstvo nemško italijanske armade okiopnjakov podrejeno italijanskemu Commando Supreno, sta oba generalna štaba vedno skupno delovala in njuno skupno delo se vrši povsem po enakih smernicah in z enakimi cilji. Cesto se vrše pogovori, pri katerih skupno preizkušajo glavne probleme, in da napravijo kontakt še učinkovitejši, so v službi še zvezni čtstniki, ki imajo posebno nalogo, da vzdržujejo stalen stik v svrho harmoničnega in tesnega sodelovanja. Zato ni resnično, če je nasprotnik govoril o kakšnem predoru v tej armadi. Sovražnik ne le ni nikdar predrl kakšnega našega položaja, ampak se mu niti ni posrečilo, da bi zabil v njo kak klin. V taktičnem oziru je bil vsakikrat, kadar je prišel z nami v stik, poražen in premetan. Ker je znatno močnejši glede moštva in sredstev, je kljub težkim, prizadejanim mu zgubam lahko nadaljeval vojna dejanja, ker mu je bilo zelo lahko dobiti nove pošiljke iz bližnjega Egipta, in ker je razpolagal s sosednimi lukami. Mi smo se pa trenutno nahajali v krizi glede novih pošiljk, tako, da nam ni bilo mogoče nadomestiti naših zgub. Zato smo bili prisiljeni, umakniti se na manj prostrane, pa močnejše položaje, ki so bili bolje pripravni za začasno obrambo. Umik je bilo strategično premikanje, ki je bilo povsem odvisno od naše proste volje. Ko Je bila premagana kriza glede novih pošiljk, eo naše divizije prešle v napad, in eo Ш skoro bliskovito hitrostjo zopet zavoje vale Kirenajko, katero začiisno izprazniti so nas prisilile okoinosti in ne sovražnik.« KiiegBlMslehtea; "nneffk'EichhMer, II^CAIO ČASA FUhrer je podelil Oberleutnantu GUntherju R a 11 u v nekem oddelku zračnega brodovja o priliki njegove 100. zračne zmage odlikovanju Elchenlaub zum Rltterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov Ust k vi težkemu križcu železnega križa). Na Norveškem odreja ravnokar Izdan zakon ministrskega predsednika Quisllnga,. da je zaseženo za državo premoženje vseh tam bi-vajočih Židov. Ta ukrep so nemudoma uveljavili, ker sta se že javljenega poskušenega umora norveškega obmejnega policista udeležila dva Žida. Admiral Darlan, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile, se je s svojega inšpekcijskega potovanja v severni Afriki vrnil v Vichy. Admiral je izjavil, da navduienje v Afrlid stoječih čet in privrženost domačinov podkrepljujejo besede maršala Pćtaina; »Francija ostane mož beseda in bo branila Imperij.« Glavni poverjenik francoske vlade za zase« dena ozemlja, poslanik Brinon, je izjavil v ponedeljek zvečer časopisnim zastopnikom, da je on namestnik državnega tajnika Benoist-Mechina kot šefa protiboIjševiSke Legion-trlcolore. Trije nemški častniki so v bližini Oudena v departementu Loire Inferieuere rešili mater in njeni dvanajstletni in petnajstletni hčeri, da niso utanile. Mati in njeni hčeri so se kopale v Loiri, ko je obe hčeri odnesel močen vodni tok. Isto se je pripetilo tudi materi, ki je skočila na pomoč. Trije nemški častniki, ki so to videli, so skočili takoj v vodo in so s svojim odločnim dejanjem rešili mater in obe njeni hčeri gotove utopitve. Angleško letalstvo je, kot uradno poročajo, nadaljevalo bombardiranje neoboroženega civilnega prebivalstva na Madagaskarju. Brez-smiselne napade francosko prebivalstvo obsoja z zaničevanjem tembolj, ker je številčna nadmoč Angležev na Madagaskarju, ki so ga povečini že zasedli, že davno ugotovljena. Na jugu in vzhodu otoka se še nadaljujejo boji med angleško-južnoafriSklmi oddđlki in francoskimi četami. Belgrrajska potresna opazovalnica je dne 28. oktobra po polnoči zaznamovala tri močne potrese. Epicenter se je moral nahajati v za-padnem delu Anatollje. Japonski Informacijski urad je objavil v nedeljo zjutraj imenovanje državnega ministra T a z u o Aoklja za prvega ministra za zadeve Velike — vzhodne Azije, obenem je bilo objavljeno, da je bil imenovan dosedanji na-domestujoči zunanji minister Kumaiči Jama- • moto za nadomestujočega ministra novega ministrstva. Iranslil prehRUijevalnl minister je objavil podražitev kruha na dvojno ceno v Iranu, ki je s tem večkrat dražji kot pred angleSko-sovjetsko zasedbo dežele. Prehranjevalni minister je poudaril, da obstoječe žitne zaloge* niti približno ne zadostujejo za prehrano dežele. V že precej dolgo trajajočem ^ru glede vprašanja podreditve severnoameriških čet pod angleško vrhovno poveljstvo v Kairu, so morali Angleži popustiti. Na zahtevo Washingtona je pripravljeno anglefeko vrhovno poveljstvo, da stoje v Egiptu nahajajoče se ameriške čete pod lastnim poveljstvom. GoncriOfeldinarechaU pl. Kluge, vrhovni poveljnik neke skupine vojske na vzhodni fronti, je dne 30. oktobra UM2 dovršil svoje 60. leto starosti. Honmitislični pohod na Švedskem, ki se je pred kratkim že pokazal pri volitvah v deželni zbor in v občinske zastope, je bilo vnovič opaziti pri izidu cerkvenih volitev, ki so se vršile v nedeljo. V številnih mestih in občinah se je komunistom posrečilo spraviti svoje kandidate v cerkveno predstojnlštvo. »Aftonbladet« posebno povdarja izid volitev v Karlskoga, v velikem švedskem oborož^alnem središču, kjer so boljševUci zastopani sedaj v cerkvenem predstojništvu s 3 mandati. »1'rvl napad 6smc armado Jo končan«, tako je v četrtek oznanjal glasnik radlooddajne postaje v Kairu. »Britanskim bojnim silam se nI posrečilo«, tako je ugotovil, »da bi spremenile svoje pozicije, kajti sovražnik je premočan«. Znanemu angleškemu pisatelju Vemon Bar-li ttu se je izmuznilo v neki polemiki strahovito priznanje. Barlett je namreč zapisal sledeče besede: »Anglija je med zavezniki edina država, ki je zagrabila za orožje, ne da bi bila napadena.« VVondell WlUkic je podal v soboto, kot poroča Reuter iz New Yorka, časopisju izjavo, v kateri pravi: Vedno bolj in bolj se vidi pomanjkanje pogumnega vodstva v washlngton-skl vladi. Oči vidno zgubljajo pravilno razumevanje. ko opazujejo probleme vojne in miru v formulah od včeraj. Vsak, kdor je študiral razmere doma in v Inozemstvu, mora vedeti, da je uprava naših vojnih naporov konfuzna in v vsakem oziru neučinkovita.« Potreba kuriva postaja vedno v e 6 j a In zaloge Kanade vedno manjše, tako se je Izjavil kanadski municljski minister Howe pred nedavnim, kot poroča »Baltli.iore Sun«, ki je Se povedal, da so javnosti znane samo nizke številke o zgubah tankerjev. Moral je pa priznati, da so zgube tankerjev »koloialne«. Težka lutaltika nesreča v Gibraltarju je zahtevala 2в smrtnih žrtev, kot poroča španska agentura Cifra Iz La Llnea. Veliko štlrlmo-torno letalo je prispelo Iz Malte z 38 osebami na krovu. Malo pred pristankom v Gibraltarju je strmoglavilo letalo v morje. Samo 12 potnikov se je rešilo, d očim so ostali utonili. Pu uulii vei»U, ki je prispela Iz Washingtona, se namerava del emigrantskih vlad Iz Londona preseliti v Washington. Med temi ubežniml vla^ dami se nahajata tudi norveška In jugoslovanska emigrantska vlada. \ « I I ... >ii K KHriittfii OdihH. ii'i I M IK ki'i V#rl#g#ielter% Dr. Kmil НвЈит — ŠfauDto^rUUalUr: Bontmann. • когмКт AiiMltMlbteJiKi (UttZ Nemci na Каткахи Spisal Winston Cliurchiil Sedanji amgleški ministrski predsednik Churchill je svoje slavno delovanje in svoje vtise o svetovni vojni opisal v svojih spominih na svetovno vojno. V spisu »Svetovna kriza 1916-18«, 3. zvezek, je podal sledečo sliko nemškega napredovanja na Kavkazu, seveda ne da bi slutil, kako blizu resnici je danes ta opis. Za Nemčijo je bilo naravnost življenjsko vprašanje, da zlomi blokado. Ce se ji ne bi bilo posrečilo zagotoviti pomembno večje vire za pomoč, bi se bila morala končati dolga vojna, v katero je zabredel svet, nedvomno z izčrpanjem in porazom Nemčije. Ni bilo upanja, da zlomi blokado z morja. Učinkovitost te blokade so lahko morda nevtralci z udarci poslabšali, toda velikanski proces pojemanja ne samo živil, temveč tudi za moderne armade nujno potrebnega materiala, je bilo neusmiljeno in nevzdržno na delu. Moč angleške mornarice je bila vedno večja in nihče ni resno dvomil o tem, kakšen bi bil izid odprte bitke na prostem morju. Pomorska sila in kopenska sila sta si stali nasproti in če Nemčija ni mogla Anglije premagati na morju, kam naj se obrne? Samo v eni smeri je bila rešitev. Ce ni mogla zlomiti pomorske blokade, jo je morala zlomiti na kopnem. Ce so bila morja zaprta, je bila odprta Azija. Ce je bil zahod zaprt s strojnim jeklom, vzhod je bil odprt in nezavarovan. Samo na Vzhodu, na Jugovzhodu in v Aziji je mogla najti Nemčija osnovo za živila in življenjski prostor, brez katerega je bila njena vojaška moč, pa naj je bila še tako zelo učinkovita, le skromna varnost. Samo s tem, da so si osrednje sile pomaknile svoje meje preko novih velikanskih ozemelj, so se lahko razvijale v avtarkičen in iz svoje lastne moči življenjskozmožen organizem in samo kot tak organizem so lahko izvile svojim sovražnikom iz rok najvažnejše in totalno orožje: čas. Resnični in dejansko samo edini priročen političen cilj, ki je bil Nemčiji 1916. na razpolago, je bilo dokončno premaganje Rusije in pridobitev sil Romunije za stvar osrednjih sil. Oboje sta bila soglasna cilja. Uspeh pri enem bi zelo približal drugega. Romunija je bila nujno na strani Nemčije. »Kot sem sedaj popolnoma jasno videl«, piše Ludendorff o položaju v oktobru 1916, >ne bi bili mogli živeti brez romunskega žita in olja, še manj se pa vojskovati...« Toda če je bila zasedena in zavzeta Romunija koncem leta tako nepogrešljiva, koliko dragocenejša bi bila šele Romunija s svojimi viri bogastva, in svojimi armadami kot zaveznica v začetku. 1915 bi bil nemški dogovor z Romunijo osrednjim silam zagotovil za življenje potrebno žito in olje. Toda jenuarja 1916 bi bila utemeljeno Nemčija lahko pričakovala še ugodnejšega razvoja. Bolgarija se je priključila osrednjim silam. Dardanele so bile varno zaprte. Rusija je omahovala. Romunija je bila radi tega sko-ro popolnoma obkrožena in vsako nadaljnje Ali že ueite? Malo zrcalo sodobne m minule pr»st/ete in civiliiacije da tehta mladič kita ob svojem rojstvu »samo« 2000 kg in ga mati doji do sedmega meseca. V tej starosti tehta že 24.000 kg. Ko odraste je dolg kakih 23 m in tehta okrog 77 ton. Največji kit, kar so jih kdaj ujeli, je bil dolg 27 metrov in je tehtal 122 ton — toliko, kolikor približno 36 slonov... ... da sestoji človeško okostje iz 231 kosti, ki tehtajo 9800 g. ... da imajo najpočaanejSi utrip, srca kopne želve, namreč 13 udarcev na minuto. Sledijo ii^odras z 28, jegulja s 30, konj s 40, govedo s 45, žabe s 60, ovce s 65, psi z 90 in golobi s 100 utripi na minuto. ... da polž slabo vidi in ne razlikuje ostrih obrisov predmeta pred seboj, čeprav ima na svojih »rogljičkih« dve očesi. * Mikroskop Mikroskop ali drobnogled pozna človeštvo že kakih 300 let. Seveda so prvi mikroskopi bili bolj pomanjkljivi. Z razvojem tehnike se je seveda tudi drobnogled spo-polnil. Danes so drobnogledi zelo razširjani. Uporabljajo jih zdravniki, prirod<^i«4 oslabljen je Rusije jo je moralo popolnoma izolirati. Ce je hotela Sedmograško in Ogrsko, ali ni hotela tudi Besarabije od Rusije? Dalekovidna nemška politika bi bila lahko Romuniji pri takem položaju ponudila vsakršno vabilno sredstvo, da bi se bila pridružila svojim sosedom. Najvišje plačilo in najneizprosnejša nuja sta bUa na razpolago. Ce to pomislimo, bi se moralo zdeti, kot da sta bila resnična strateška cilja Nemčija 1936 Cmo morje in Kaspiško morje. Oba sta bila dosegljiva in nista zahtevala naporov, ki bi jih ne bi bilo možno premagati. Nadaljnje prodiranje na ruski jug v Ukrajino in proti Odesi bi zagotovilo z razmeroma majhnim naporom živila v zadostni meri za osrednje sile. S spretno zastavitvijo 15 do 20 nemških divizij kot hrbtenice avstrijskih in turških armad bi bilo gotovo in lahko zavzeti ozemlja, iz katerih bi se bila lahko Nemčija prehranjevala, ta- Berlin, 3. novemibra. Duce je poslal Fiih» rerju sledečo brzojavko: »Prisrčno se Vam, Fuhrer, zahvaljujem za Vašo poslanico, za pošiljatev odposlan« stva pod vodstvom dra. Leya in živahno udeležbo obstoja fašističnega režima. V tem precej dolgem zelo važnem zgo« dovinskem razdobju je fašistični režim po« skušal na miren in konstruktiven način re« šiti bistvene probleme italijanskega naro« da, ki se tičejo njegove življenjske pravice. Toda vedno in povsod je zadel na absolutno sovraštvo starih plutokratskih držav, ki je v blokadi po zvezi narodov prikipelo do Bela vrana iz US4: Stockholm, 3. novembra. »Zedinjene države ne smejo računati s tem, da jim bo zmaga predložena na srebrnem krožniku«, piše senator USA, Henry Cabot Lodge pionir v oktoberski številki mesečnika »American Magazine«. Lodge je služil pri neki severnoameriški oklopnjaški diviziji in je pri tem, kot Sam pravi, spoznal, da so »zavetniki v smrtni nevarnosti«. Vrnil se je iz severne Afrike ne samo z gotovostjo, da »lahko zavezniki izgube vojno, ampak tudi s prepričanjem, da mnogo preveč podcenjujejo udarno moč sovražnika«. »Nemško orožje«, piše senator, »ga navdaja z vražjim rešpektom«. Poleg tega je videl, da orožje izvnrtno uporabljajo. Nemška vojaška organizacija je vsekakor izvrst- ci, kemiki, profesorji, učitelji, tehniki itd. Tudi v industriji in trgovini že uporabljajo mikroskope za pregledovanje raznega blaga, kar jim omogoča ugotoviti kakovost ii*. jih varuje pred potvorbami. Ce človeško oko danes pogleda skozi mikroskop, vidi milijone in milijarde tako malih živih bitij, ki jih s prostim očesom ni možno videtL Mala kapljica vode, gledana skozi mikroskop, je kakor celi bazen z rastlinami in živalskimi posebnostmi, če je voda iz kake kaluže. Vse to se lahko tudi fotografira. Take mikroskopske slike nudijo ljudem možnosti za izobraževanje pojmov o življenju in prirodi. , Rast nohtov Pri eni in isti osebi ne poganjajo vsi nohti enako: desnica je na sploh ugodnejša od levice, kazalec pa na priliko boljši od mezinca. Na drugi strani pa zavisi rast od letne dobe, od zdravja in od hrane. Poprek se nohti na roki povečajo za približno 0.0079 na teden, torej dobre 4 cm na leto. Človek 70 let je po takem priredil 65 m roženine na koncu svojih 10 prstov. Sleherni izmed njih se je v teku svojega življenja 186-krat dočista prenovil. Most iz jajc Sloviti Karlov most v Pragi so gradili kar celih 143 let. V malto, katero so potrebovali za gradnjo tega mostu, so pomešali v teku let 202 tovora jajc, da bi bila malta bolj trdna. Vsako mesto na Češkem je moralo v ta namen darovati po 1 tovor jajc. ko, da W bila do konca poletja 1916 vsa jugovzhodna Evropa, Cmo morje, Kaspiško morje in Kavkaz v območju nemške moči. Nemška in avstrijska fronta zoper Rusijo bi se raztegala od Rige do Astrahama in to s samo malo večjimi močmi, kot so bile potrebne, da drže že obstoječo vzhodno fronto. V vsakem trenutku in v vsaki fazi te velikanske skupne igre bi se povečal pritisk na Rusijo in njene omahujoče armade; in v vsakem stadiju bi bile njene in njenih zaveznikov čete razbite pri njihovih brezuspešnih poskusih zaustaviti poplavo na Vzhodu, ali pa bi bile pokošene pri divjem naskoku na nemške strelske jarke v Franciji. In to je bil samo edini korak v procesu razširitve na kopnem in strateških možnosti, ki jih je imela na razpolago vojaška sila Nemčije... Udejstvovanje take nemške politike bi bilo moralo paralizirati vse angleško prizadevanje iz njegovega indijskega imperija. V Egiptu, v Mezopotamiji in v Indiji sami bi bile obsojene cele armade na mirovanje radi nevarnosti grozote invazije ali upora, dočim bi šel sloves nemškega orla in občutek bližajočega se preokreta daleč med azijske narode. vrhunca. Od onega trenutka najprej je bilo vsem jasno, da se morata najini obojni revoluciji v vojni in v miru združiti k bratskemu dogovoru povezanosti v vojni in v miru, in sprejeti izzivanje vsega sveta. Tako korakajo in se bojujejo že tri leta naša naroda in naše bojne sile združene z onimi sil trojnega pakta. Ni dvoma, da je preteklost zastopajoči svet namenjen poginu in da bomo mi z zmago dobili odškodnino za naše žrtve. S to dogmatično gotovostjo Vam, Fiihrer, pošiljam svoje tovariške pozdrave. Mussolini.« na in gre roko v roki z vednim bojnim pogumom in požrtvovalnostjo vsakega posameznega nemškega vojaka. Lodge izraža končno željo, da naj vsi vladni uradniki USA enkrat osebno obiščejo fronto, namesto da se naslanjajo na informacije drugih. Potem bi spoznali, da je resnica o servemoameriški nepremagljivosti samo iluzija. K temu prinaša »Daily Express« prilega-jočo se dopolnitev. Poroča o govoru konter« admirala Clarka Woodwarda, vodje oddel« ka v severnoameriškem mornariškem ministrstvu. Napačno je, je rekel med drugim, če v USA splošno menijo, da 1. proizvodnja sama dobi zmago, 2. da se bojuje čas na strani zaveznikov in 3. da je nasprotnik neumen in nespreten. Brada kot dota Dobro negovana braSa, ki raste vedno dalje in naposled zaslovi, je zlata vredna — tako si je mislil nek mož iz Montevidea v Južni Ameriki in si pustil nato štirideset let rasti brado vedno dalje in dalje. Končno je brada dosegla dolžino 85 centimetrov in postala neke vrste znamenitost. Imeji-telj brade še v svojem življenju ni bil imel prilike, da bi si kaj prihranil. To je bridko občutil, ko se je hotela poročiti njegova hči edinka, ki bi ji bil rad dal nekaj denarja kot doto. Tu se je ipomnil brade, ki jo je moral na kak način vnovčiti. Našel je v resnici nekega muhastega zbiralca, ki mu je ponudil znatno svoto za dolgo, snežnobelo brado. Ob navzočnosti kupca in več prič je potem brivec slovesno odstrigel brado. Dota hčerke je bila s tem zagotovljena. (fo svetu Na fronti pri E1 .Alametan je padel te dni 17-letnl Sergio Bresciani iz oWlne Gavardo pri Brescll. Že kot 15-letnlk se je takorekoć vtihotapil v vojsko ter je bil v bojih v Marmarikl za evojo hrabrost odlikovan. V Krlstlanseandu Je neka gospodinja, ki si je hotela napolniti kuhalnl lonec z vodo za kuhanje, dobila tudi hkrati ribo za juho v obliki jegulje, ki je padla Iz vodovoda. Ta nenavadna prikazen Je pojasnila zamaSitev mest? nlh vodovodov, ki so jo že dolgo časa zaman poskuSall odpraviti. Dognali so, da so si Jegulje ubrale pot v vodni rezervoar In zamašile vodovodne cevi 2Ivinozdm\-nl№emii za\4)dn v CHJttlng:«nii so dali na razpolago praAlčka z oemiml nogami. V zasedenem vzhodnem ozemlju Ruski sodar napravlja čebre, ki jih potrebuje nemška oborožena sila v večjem obsega za hrambo in prevoz. (Atlantic Kroll, M.) Turčija pripravljena za vse primere Govor ministrskega predsednflta Istanbul, 3. novembra. O priljki začetka narodnega praznika turške republike je ministrski predsednik Sirki Saracoglu govoril po radiu turškemu narodu. V svojem govoru je med drugim izvajal: »Ce gledamo v bodočnost, se znajdemo pred težavami, ki jih je treba premagati, in pred nevarnostmi, ki se jim je treba izogniti, občutime pa pri tem, da se pričnejo naša srca krepiti in jekliti. Ves svet ve, da je turški aarod pripravljen na vsb eventualmestL Atatiirk živi in mi smo ozko povezani z Inoniijem. Za dobe sultamev ni kilo аоћеже države, ki bi Turčiji priznala pravico ebsteja. Zato je tako osrečevalno za nas, da dan«« ni ne ene države, da, niti enega človeka na svetu, ki nam te pravice ne bi priznali.« (!anterburyšl(i nadšiiol mora na fronto Stockholm, 3. novembra. Angleški tisk ponovno ostro graja politično delovanje nadškofa v Canterburyu in tudi enodušne odklanja njegove načrte tako zvane »socialne reforme.* Z vso resnostjo in pri vsem respektu« zahtevajo, naj nadškof takoj odpotuje na egiptovska bojišča, kjer bo жје-gova prisotnost gotovo »duševne »pogu-mila« britanske čete. Potovanje nadškofa na fronto bi v ostalem tudi spodbudno ilustriralo pojem »praktičnega kristjanstva* »Daily Express« izraža v neki karikaturi, da le čevlje sodi naj kopitar. Dva bančna ravnatelja stavita na sliki vprašanje; »Kaj neki bi nadškof porekel k temu, če bi mi* dva hotela začeti s tem, da bi sama podeljevala cerkveni blagoslov«! Dočlm sta glava in prednji del života normalno razvita, Je zadnji del živeta dvojen In ima vsak del po dve nogi, dočim sta dve nogi poraščeni Se na hrbtu. Zastavljalnica v Ftisnu je stopila v likvidacijo. Uslužbenci so že dobili nova mesta. Opu* stitev zavoda utemeljujejo s tem, da je zastavljalnica zaradi izboljšanja socialnega poIo» žaja v širokih plasteh postala nepotrebna. V državnem glavnem mestu si je nek Trupp-flihrer der SA pridobil naslov nekronanega »kralja zbiralcev«. Kadar eo zbirali, je bil оц vedno zraven In Je tekom sedaj že desetletna« ga prostovoljnega nabiranja izročil socialnim pomožnim ustanovam vsega skupaj 20.000 RM. Izmed pet siivov nekega kmeta v Wolperteau pri HUttingu, ki stojijo na fronti, je sedaj tudi najmlajši na vzhodni fronti prejel odlikovanje Kisernce Kreuz II (železni križ H razreda). Tako Je sedaj vseh pet kmetovih sinov odliko* vanih z Eisernes Kreuz. »Raj gob«. Letos Je povsod Izredne velike gob, nikjer pa baje ni toliko najraznovrstnejšli gob kakor v pokrajini Tuchel blizu Danzlga. Četrtina vseh gob, kar jih Ima Nemčija, zrase tu. Zato so dali temu kraju ime »raj gobe Pred petnajstimi leti so tam postavili največje evropsko tovarno za predelavo in kenzervlrao nje gob. V tovarni je zaposlenih 250 ljudi, katerih posel je v glavnem ta, da goke suše jih devajo v škatle In na ta način kenzervlraja, Pred vojno 80 gobe v veliki meri tudi Izvažali, zlasti v Švico, Italijo In celo v Južno Ameriko. Danes pa vse gobe, eveže, posušene ali drugače konzervirane, porabijo za domačo potrebo. Lansko leto so v omenjeni največji tovrstni evropski tovarni dali v škatle nad 50.000 kg gob. Velika večina tega živila Je zdaj name* njena vojski. V času nabiranja gob predelajo t tovarni v Dateigu vsak dan 200 metrskih sto« tov gob. Tudi pri nas se bodo letos gospodinje lahko v obilni meri založile z gobami. Zmaga bo poplačala žrire Duce se Fiilirerju zalivaijuje za' poslanico 9,l\epremaglgivost ge ж1и%ца Odkrile besede senalorja ISA po obisliu severnoafriške Ironle jefte 4. — Nr. 87. KARAWANKEN BOTE Mtttwoch, 4. November 194%, Alagir genommen GssetlsAe HeerstraBe gesperrt - Erfolgreldier Gegenangrlff an der El-Alameta-Front - In drel WoAen 306 brltisdie Fiugzcuge abgesđiossen Aui dem FUhrerhauptquartier, a. November. D»s Oberkommando der Wehrmacht gibt fcekannt: In echwerem, aber erfolgreichem Ringen Bm BunkersteUungen nordlich der Bahn nach ^ u » P»e kampfte »ich die Infanterie in •chwierigem Berggelande vor. Teile des Fein-dee wurden eingeschlossen und vernichtet, mehrere Gegenangriffe abgeschlagen. Weetlich des Terek warf der eigene •chwungvolte Angriff in schwierigstem Ge-lande den hartnackig kampfenden Feind fiber xahlreiche Bachabschnitte luriick. Die Stadt A1 a g i r wurde genommen und damit die iwichtige ossetische HeerstraBe gesperrt. Die Luftwaffe unterstiitzte die Kampfe des Heeres und griff Truppenquartiere und Bahnanlagen der Stadt Ordschonikidse an. Siidlich Stalingrad scheiterten neue, von einzelnen Panzern unterstfitzte Angriffe des Feindes. Nordlich der Stadt versuchten die Sowjets wiederum erfolglos zu landen. Kwei Kanonenboote und mehrere groBe Lan-dungsboote wurden versenkt, ein Kanonen-boot beschJdigt und mehrere hundert Ge-fangene eingebracht. Rumanische Kampfflieger bekampften Bahn-»trecken im Donabschnitt wirksam mit Bom-ben. Nordwestlich Liwny scheiterten ortliche feindliche Angriffe. Im mittleren und nord-lichen Frontabschnitt beiderseitige Spah- und StoBtrupptatigkeit. Der Gegenangriff der deutsch-italienischen Truppen ira Nordabschnitt der El-Ala-mein-F ront wurde gestern fortgesetzt und warf den eingebrochenen Feind unter •phwersten Verlusten, besonders bei einer «iistralischen Division, zuriick. Angriffe der deutschen und italienischen Luftwaffe richte-tfn sich vor allem gegen Batteriestelhingen des Feindes. Durch Bombtntreffer wurde eine gruBere Anzahl von Geschiitzen zum Schwei-gen gebracht. Zum Begleitschutz eingesetzte Jager schossen ohne eigene Verluste vier britische Jagdflugzeuge ab. ' In der Zeit vom ii. bis 31. Oktober verlor idie britische Luftwaffe 306 Flugzeuge, dayon 187 uber dem Mittelmeer und fiber Nordafrika. Wahrend der gleichen Zeit gingen im Kampf gegen GroBbrltannien 88 eigen* Flugzeuge verloren. Wodie des Rolen Kreuzes in Finnland Helsinki, 3. Nov. Am letzten Sonntag be-gann in Finnland die Woche des Roten Kreuzes, die durch eine Bundfunkansprache seiner Schutz-herrln, der Gattin des flnnisdien Staaupriislden-ten Rvtl, eingeleitet wurde. Alle Blatter rufen In AufsStzen zur aktiven TeUnahme an der Hilfsarbelt auf und sdilldem die Arbeit dleser eegenereichen Elnriditung. Dae flnnische Rote Krcuz, da# selt 1922 unter der Frasidentschaft itt Marschalls von Finnland, v. Mannerheim. steht. begann Im Jahre 1876 seine Arbeit als Vereinlgung zur Pflege von verwundeten und kranken Soldaten. Es entsandte u. a. Ambulan-zen in den nusitch-turkischen, den griechisdi- tilrkisdien und den nissisdi-japanischen Krieg. Zu eeinen Patienten gehorte audi der heutige Marschall und damalige Oberst Gustav von Mannerheim. Neues Olfensivgerede Eđens tc. Stodiholm, 3. Nov. „GroBbrltannien hat Jetzt seine defensive Haltung aufgegeben", be-hauptete AuBenmlnieter Eden in einer Rede in Glasgow. „Der Krieg werde nunmehr einen ncuen Charakter annehmen." In edit englisdier Anmafiung erklarte Eden dann: „Unsere Ge-sdiidite und Geographie verlangen, dafi wir eine Weltmadit bleiben mit weltweiten Interessen, und die Lage der Welt verlangt dies audi. (?) Wir haben die Hauptrollen der Welt zu spielen wKhrend des Krieges und nadi dem Kriege." SdiUeSIidi wurde Eden audi nodi unversdiamt, denn er sagte: „Ein Problem, dem wir ins Auge sehen miissen, das unheilvollste von align, ist Deutsdiland. Wenn Hitler und selbst der Hitle-rismus In seiner krassen Form ein Bild der Ver-gangenheit seln wird, haben wir es nodi immer mit dem Problem Deutsdiland zu tun. Zweimal innerhalb unserer Zeit und fiinfmal im JLaufe eines Jahrhunderts hat Deutschland es sidi er-laubt, von der gleidien Eroberungswut besessen zu sein. Diesmal miissen wir mit dem Problem Deutsdiland fertig werden bis zu einer voll-standigen Ldsung. Die H8he der Torhelt wKre es. nachsiditig zu sein und uns dariiber Wunsch-gcdanken hinzugeben, wie wir nadi dem letzten Krieg nadisiditig waren." UlKikie erinnsrt sldi nun Nener Rnnilfnnk-Appell fiir Stalin - DSA-Presse gegen „Vemebelang" hI. Stockholm, 3. Nov. In einer nenen Rund-fnnkanspradie an das amerikanische Volk erySnzt Wendell Willkie sein? letzte Rede dnrdi einige Mit-teilungen von recht fragwiirdi.cero Wert und Wabr-heitsgehalt. Er erinnert sich plotilidi daran. daB er angeblidi in der Sow]etunion anch einige bedentende Fabriken besiditigt habe, von dcnen man ..nnr mit Respekt sprechen konne". Besonders ein "Werk von 25.000 Mann Belegsdiaft, in d cm Tag und Nacht ge-arbeitet werde, habe starken Eindruck auf ihn ge-madit. Wenn die sowjetisdie KapazUat wirklich so bedcutend ware, batten Willkie und Stalin schwerllA 60 arg um Hllfe schrelen mussen. SdilicRlich machte Willkie eine nene Offenbarung fiber seine Auespradie mit Stalin: „Den starketen Eindruck von Stalina Ausfiihrungen hat auf mich seine Feststellung gcmacht", so eagt er wSrtlich. „dafi a us dcm von den Dcutsdien besetzten sowjetisdien Gebiet durchschnittlich 94 Prozent aller lowjetischen Arbeiter nadi Deutschland geschickt worden sind." Damit wurde wieder Willkiea und Stalina Absicht offenkundig. durch dicse Phantasiezahl zu nnter-streidien, wie notwendig es fiir die Alliierten eel. endlich den deutschen Vormarscb zu bremsen und damit die angebllch unaufhorliche Zufiihrung neucr Arbeitskrafte nach Deutschland zu stoppen. Willkie melnte, dafi die sowfetisdie Produktion nidit aus-reidie, um den Deutschen Widerstand leisten м konnen. Auch fiir Tschiangkaisdiek verlangte er sofortige materielle Unterstiitzung. Der Sturm In der amerikanisdien Offentlicbkeit Ober die Versdileppungstaktlk Washingtons bei der Veroffentlichung von Schiffsversenkungen und anderen amerikanlschen Verlumten hat sich noch immer nicht gelegt. Nach einer New-Yorker Meldung in „Dagens Nfheter" kritisiert die amerikanische Presse nach wie vor auf das scharfste die von der amerikanisdien Re-gierung geiibte Zcnsur. die besonders im Falle der Versenkung des FlugzeugtrSgers ..W a s p" und • der drei bel den Salomon Inseln verlorengegangenen mo-dernen amerikanischen Kreuzer aufs kraeseste zutage kam. Nachdem vor einigen Tagen die ..New York Times" in einem sdiarfen Leitartikel ihrem llnwillen hieriiber Luft gemarht hatte. spricht heute ..New York Herald Tribune' der sich audi andere fiihrende Zeitungen ansdiliefiea von „Nebeischleiem", die um die Armee und Flotte gehangt wurden. Die amerikanische Methode «ei um 8o sondcrbarer mit Riicksidit auf die wiederliolt sdiarfe Kritik, die fruber oft in Amerika gejicn die vom Ausland. besonders auch von England verhaugte scharfe Zeneur erhoben wurde. Horrisiin will епћШиШШш Bie Scewege sind zu lang - VerblUmte VorwHrfe an die Adresse Washtagfons hi, StoAholm, 3. November. Ale trstes englisdies Echo auf die von London wie iibllch totgeschwiegenen deutschen U-Boot-Sondermcldiingcn darf man eine Rede des brltischen Innenminl.iters Morrison am Sonntag betrachten. die sich fast aussdiliel^lich mit der SAiffahrtelage befafite, Obwohl Morrison der britischcn Offentlichkeit zweifcMoi durdi einige nn-kontrollierbare Zahlenangaben das morallsdie RfiA-grat stSrken wollte, wurden seine Angaben doch unbcabsichtigt %n einer neuen Bekriftigung daffir, d«6 die britische Flotte fiir die immer umfangrcicher ge-wordcnen Aufgaben nicht mchr ausreicht, und daS Das ш#и vom reichen Holland br. Anuterdun, Im Oktober- In eInen land#, das wit Holland darauf ttolz ist, die beite Butter, die zarteitin Ciemiisc, den gehalt-ToUsten Kits« und die felojte Sahoe tu errcugcn, in einem Lande, dessen safMje Welden und bunt-tchedcigen Klihe die schdnsten Stilleben abgeben, unterhMIt nan eldi iiber diet« Ding« viil mehr alf ■ndertwo. Sdion tut rtin wirtschaftlidien i£rwaguo-gen. Wer detbtib mil gutem Aastand eint Unter-redung mil bolliindiecben Bekannten bestreiten will, tut gut, hin und wieder einige freundliche Worte iiber die Freuden der Tafel in die Unterhaltnng zu ttreuen, Er wIrd demit sofort Sympathie ftnden iind auSerdem vicl zur gegenseltlgen VerstSndlgnng bcitragen. Ober das, wu man morgens, mittags oder abends gegesseo hat, zn spredien, und zwar mit einem llebevollen EIngehen auf die Details, ver-ttSBt keinetfalli gegen den gnten Ton. Im Gtgen-teill Dtt itt nun (inmtl hierzulande to. Wir babcn uns dcshalb auch nIAt lange darOber gewundcrt, dafi die holltindlsdien Zeitungen |ede Neuigkeit, die irgendwle die Lebensmlttelzutellung betrifft, audi die nach nnserer Melnung gering-ftiglgtt«, auf der ertten Scite. dazu noch an auf-faliender Stelle, verdffentlidien. 50 Gramm Kiite, 100 Gramm Nudein mehr oder weniger tind Dinge, di« fast «inem Leitartik«! den Plati ttreitig machca kdnnten. So verfolgt der Niederlind^r audi jede Aufiertrng, di« irgendwie und irgendwo iiber die gcgenwartige europaischa Emiihrungslage gemacht wird, mit einem gcradeiu fanatitdien Interese. Sie wird flberall dle-kutiert, im Getchaft, auf d«i StraBe, In der Tram, In der Eitenbtha und lelbtt wiihrend der Zwischcn-■ktmuslk im Thetttr. M«| tein, daB tuf diete Einitellung det Hoi-landert much di« tuB«rordemlldi ttarke Entwicklung det Sdiwarzhandelt lurlickiufilhren itt Denn wer gutet Etten und Trinken Uber allet adiaut, 1st )cdenfallt and: geme berelt, in Zelten unangenehmer Verknappung fOr GanuBmittel Preite zu bezahlen, die man In normalen Verh<nitteo alt geradezu irr-•innlg beteidinen wiird«. Und dodi itt «1 v6Ilig faltdi, von der zweifelios nngeheuren Aotbreitung det Sdiwarzhandelt mit Le-bent- end GenuBmlttelo itif dlt Gtttmteraiihrungi-lag# d«r Diederllodisdien Bev&lkemng n tdilltBen, Unter der tibertehrlft ..Zoo rwirt illo wl) nl«t" brtdvte der ,,TeIegraaf" dieaer Tage elnrn redit auf-tchluBreidien Artikel. Dei Schwtrzhandel, so schrieb 1^ Blatt, lit In ertter Lini« von dem guten Kun- !■ 4* mWw W |w .С«ч ridit nnđ auch nicht darauf za neben braucht, um die eine oder andere begehrte Ware zu kaufen, Aber dicse Kunden, go weist da.s Blatt n! 1st, Irgend etwa* vom Schwarzhandel zu bezlehen, selbet wenn sle es wollte. 90 v. H. des niederlfindisdien Volkes sind also auf die Lebensmittelzuteilung. auf die Lebcns-mittelmarken angewlesen. Ganz zu schweigen von denjenigen, die finaliziell nicht einmal In der Lage sind, die imroerhin sehr billigen Lebensmittel auf Marken zu kaufen, Der Schwarzhandel, so sdilleCt der „Telegraaf, wird von der (IbergroGen Mehrheit des nicderlindi-schen Volkes abgelehnt, Es begreift, dafi jedes Gut, das der Schwarzhandel In die Htinde bckcmmt, fiir den ehrlichcn Handel verloren 1st, und dafi die Vor-rite, die der Allgemeinheit zur Verfiigung stchen, nicht dem Egoismus und der Gewlnnsucht des Schwarzhandels geopfert weiden dOrfen. Die BehSrden ftihren eInen z&hen und verbissenen Kampf gegen die Hyanen unserer Zeit. Aber es 1st unendlidi sdiwer, die Schlupfwinkel aufzustobem, und die Lager au.szuheben, In dcnen die Schlelcfa-hSndler zu Hause sind. Gerade Amsterdam bletet hiefUr das beste Belspiel. Erst kiirzlidi noch fiihrte eine Grofirazzla In den obskuren Kneipen In der Umgebung dee Rembrandt-Plcin zu Uberra.schenden Ergebnissen. Ilier pflegten die Schicber Ihre Ge-winne zu verprassen. Hier knlstcrten nur grofic Banknoten. Hier lebte eine Unterwelt auf Kosten einer arbeltsamen und anstiindlgen BevBlkenmg all-abendlidi In Saus und Braus. Die Nachrlcht, dafi eine ganze Reihe dleser zwcldeutigen Lokale nun polizeilich geechlossen wurde. hat niemanj mehr be-grilfit als der kleine Mann, der mit seinen Lebens-mlttelmarkeo sdilecht und recht von einem Tag zum anderen Ubt. Ob man den Schwarzhandel auf dl« Diu«r ganz lahmlegen kann? Die Beintwortung dleser Frage diirfte selbst den Fachleuten der elgens zu seiner Uekimpfung elngesetzten Pollzelformation nicht leldit f#U«& London aufierdem von den angeblidi so gewaltigen Produktionsleistungen der amerikanisdien Schiffe-werften durdiaus nidit vollig befriedigt 1st. Da in der britischen Offentlidikeit offenbar In der letzten Zeit immer lauter die Frage gestellt worden war, warum man entgegen alien Ankiindigungen und Prophezeiungen der U-Boot-Gefahr nodi immer nicht Herr jeworden sel, wles Morrison besonders nach-drii&lidi auf das gewaltige Arbeitepensum der britl-sdien Kriegsflotte hin. Etwa 80000 Mellen Seewege eeien gegeniiber dcn Angreifern zn sdilitzen und nach MBglichkelt freizuhalten. betonte er. auRerdem erfor-derte die Bewadiung und Begleltung der angeblidi noch vorhandenen 2000 bis 3000 Handelsfahrzeuge auf alien Weltmeeren starkate Anspannung der Kriegssdiiffeinbelten. Morrison behauptete welter, England stelle mtt seinen 45 Millioncn Einwohnern verh<nismiifilg mehr Schiffe her als Irgendcin anderer Staat auf feindlidier oder alliierter Seite. Nachdem sidi London noch vor wenigen Monaten von den phantastisehen Produktionszahlen Roosevelts hatte berauschen lassen, darf man diese Feststellun-gen Morrisons wohl als einen besdieidenen eng-lisdien Hinweie an die Adresse des amerikanischen Alliierten betrachten. dafi die amerikanischen Ver-sprechungen gerade In punkto Tonnage-Ersatz dodi von den praktisdien Ergebnissen der Wirklichkeit bcdauerlicherweise recht wcit entfernt sind. I Faktor Zeit I Wendell Willkie hat, wie Reuter out Nev 1 York berichtet, Montagabenđ dem ameriko- 1 nischen Volk eine Art GenercUbericM Uber i seine „Weltreiae, die ihn auch nach der i Sowjetunion gefiihrt hatte", iiber den Ru»d- = funk ги geben versucM, Dieser Bericht ent- i hčlt toenig Neues. Es ist die alte OescUehte, i dafi eine tipeite Front dringetid vonndten i sei, dafi die versprochenen Kriegsmaterialien i geliefert werden milfiten, da& Indien ein I Problem sei, dafi man aufhčren mUsse, I zwlschen erstklassigen und zweitklassigen I Alliierten tu unterscheiden. Willkie verglich I die Verbiindeten der VSA und Qroftbritanf I niens mit einem „Reservoir des guten I lens" und meinte, wenn die USA ihren Ver- S pflichtungen nicht naehkommen, werde et I tu einem „Reservoir des UnwiUemf warden. 1 „Denn," sagte er wOrUich, „wir achulden = ihnen mehr als PrahlereieA und gebrochen* E Versprechungen". — Willkie steht nUt dieten i Forderungen keineswegs allein. General i Smuts, der eben in London weilt, macht sick I gleichfails ги einem dringlichen FUrsprtcher = der zweiten Front, um den Sowjets ги helfen, 1 Wie Garvin im ,Sunday Exprefi" schreibtf = ist die Frage der VnterstMawng des rus- i sischen Kampfes umertrennbar mit jedem I anderen Faktor verbunden, von welcher Se«# E auch der Konflikt beobachtet werde. — I Garvin aUerdings meint, die Alliierten hOtten i ihre Chance zur Erdffnung einer tweiten f Front in Europa verpafit. Willkie jedoch, der I von derlei technischen Erw^gungen мпбв" 1 bcschwert ist, stellt unbekiimmert um die Uog^ I lichkeit, ob sie auch durchgefUhrt werden 1 кбппеп, seine Idealforderungen auf. Und 1 darln erweist sich eben der grundlegende 1 Vnterschied in der KriegfUhrung: Wdhrend i die Mđchte des Dreierpaktes von allem Anfang i an die Mdglichkeiten und Notwendigkeiten 1 dieses Krieges erkannt und entsprechend vor- E bereitet hahen, d&mmert im Lager der Alii- E ierten die Erkenntnls immer erst, wenn der i Zeltpunkt fiir eine Vorbereitung und Durch- 1 fiihrung bereits verpafit ist. Auch in dieser = Uinsicht arbeitet die Zeit far uns, I —ej S ^птттпипипиишпнпниншпштнитшнштштштитт Sangiufge aul Direktorenposten Genf, 3. November. Der kflrzlich von Rooee. velt ernannte Letter der WirtsdiaftsttAbili« sierungsbehorde, Jajnei F. Byrnes, hat fine Reihe von Verordnungen erlassen, durch die alle Lahne und GehSIter stabillsiert werden sollen. Danach diirfen Lohn- oder GehaltserhShungen in Zukunft nur nodi mlt Zustimmung de« Krlegs-arbeitsamtes oder des Flnanzministeriume vor-genommen werden. Die Auszahlung aller Ge-halter, sowle sie nadi Abzug der Bundes-Eln-kommensteuer die Summe von 25.000 Dollar iibersteigen. 1st verboten. Das Kriegsarbeitsamt iibernimmt die Kontrolle aller Ldhne und Ge-halter bis zu 5000 Dollar, dariiber binaus das Finanzamt. Prasident Roosevelt hat groBartlg erkllrt. daS die 25.000-Dollar-Grenze auch sein Gehalt von 75.000 Dollar berilhre. Aber bekanntlich hat die Famllie Roosevelt aus ihrer politischen und gesellschaftlichen Position so viele flnanzlelle Vorteile gesdilagen und auBerdem ist PrSsident Roosevelt persdnlich so vermSgend, dafi ihm diese Kiirzung seines Gehaltes nicht sdiwer fallt. Er wird sich auf andere Weise sdiadlos halten. Die Hdchstgrenze von 25.000 Dollar erscheint auf dcn ersten ВПЛ ftlr amerikanische VerhSlt-nisse hart, wenn man bedenkt, daB es 1941 trots der gewaitlgen Besteuerung hoher Einkommen Immer noch eine grofie Zahl von Amerikanern gcgeben hat, die iiber 100.000 Dollar Im Jahr Nettoeinkommen aufweisen konnten. Daran wird voraussichtlldi auch die neue Gehaltsgrenze nichts Kndern, denn sie wird. wie alle amerikanischen Gesetze, umsangen werden. So verlautet, dafi eine jroBe Zahl Industrieller ihre » 8 m t-lichen Famillenmltglieder, einschliefi-lich S a u g 11 n g e n. schon vor Monaten %u Direktoren mit einem Mindestgehalt von 25.000 Dollar ernannten. IKA-Gsstandnis auf Stottern BIsher nur ein Viertel der Verluste der Salomonensdiladit elngestanden hI, Stockholm! 3. November. Nach elqlgen nnbe-trachtlicben ersten Teiigestiindnissen bat sich Washington |etzt dazu entschlossen, den Verlust einee w e 11 e r e n USA-Flugzeuglriigers In der Salomonen-achladit zuiugeben. Das USA-Marlnedcpartement (sili dazu lakonisch mit, der berelts als sdiwer be-scbiidlgt gemeldete Flugzeugtragcr sel inzwiscben ge-sunken. Kr sei am 26. Oktober zweimal binter-elnander von feindliehen Bomben- und Torpedoflug-zeugen In der Niihe der Santa-Cruz-Inseln im sUd-lichen Pazifik angegriffen worden. Bet d-m ersten Angriff. der am Vormittag erfolgte, habe das Sdiiff BesA^dlgnngen eriitten, so daB es ins Schlepptiu genommen werden muBte; bel dem zweiten Angriff um Nacbmittag erhielt es welter« Treffer unter der Wasserlinie. so daB es Sdilagselte bekam. Die Be-satzung verlieB den'Flugzeugtriiger der zu sinken be-gann. „Dleser Flugzeugtriiger und der amerikanisdie Zerstdrer „Porter", so sdiloB die amtlidie Verlaut-barung, ..waren die einzigcn amerikanischen Fahr-zeuge. die in der obengenannten Seeschiacbt ver-loreogingen." Dieses neue Teilgestlndnls Washlngtons erwe&t schon auf den ersten Biick den Eindruck, daB es nur veroffentlicht wurde. um dahinter die Verluste der drei welteren vcrsenkten Flugzeugtriiger z u v e r -berg en. Wiihrend das VersenkungseiBsestSndnis des OSA-Flugzeugtrlgers ..Wasp" noA den Namen des Sdiiffes entbilt. feblt dlesmd |ed* naber« An-gab*. Wenn Washington in dieser SeesAlacht wlrk-IIA our «lnen einzigeo Flugzeugtriger verloren hitte. bestinde aber gar kein Grund, seinen Namen zu verhelmllchen. Wie der Sprtcher der (apaoischtn Regierung onter Hlnvtli tof dlt geetchladit Im Sli^gviflk ktgp(k sel der ertte groSangelegtr »DerikanUdie Versndi einer Offensive gegen Japsn im Pazlflkgsbiet kllg-lich gcsdieitert. Dabei bštten die Verelnigten Staa-ten fUr diese Offensive nldit nar ausgedebnte Vor« bereitungeo getroffen, sondem auch faa( tli* tur Verfiigung atebenden Seestreitkriifte elngeiettt E# helfe Roosevelt nichts, wenn *r auf dringende Ло-frage der Presse erkliire. daB der Ausgang der gegen-wiirtlgen Seeschiacbt Im Pazi f'k „noch nidit alar sel". Der Verlust dleser Schlacht tel vdllig eln-deutlg. Sle habe zum vemichtendin Sdilag fUr di* USA-Streitkrafte gefiihrt. Audi Knoz hoffe ver« gebllch, die Verlautbarung des Kaiserlldien Hanpt-quartiers dadurch abzuschwXchen, daB «r die licher-lidie Behauptung aufstelle. die Japaner versuditea auf diese Weis* nach Informatlonen und Tataachen zu fischen. Jedenfalls. so fuhr der Spredier fort квппе det ..Fischfang" der lapanlsdien Marine al; lafierat er-folgreicb bezeldinet werden Die USA Krlegsichiff« selen wle Uberraschte Bnten erwisdit und tSdlich getroffen worden. Was auch i*lc USA-Regierung nn-ternehmen mfige. die wahreii Tataadieo кбпп« tie auf die Dauer nIdit unterdriidien. Allein die kOrzllche Abbemfung des Admirals Gormley zeige dentlldi genug, dab man sidi trou aller Propaganda in Amerika iiber dcn Ernst der Lage Im Pazlflk Im klaren sei. Seln Nodifolger На1а#т hab# arkUrti ..Wenn wir dies* Schlacht verlleren . . Dl*tM „Wenn" s«l wenig* Tage nach der Obcrnahme d** neueo P*-stena beantwortat worden. Dl* USA haben die** Schladit verloren and die gcsami- Welt — vielleldil mlt An^nabme einlger LehnstiihNfrategen In Washington — kenn* bereita dl* wahr*m TttMdics пв4 .Wleit |1« tlllNlAltMlb Posiiesewanje narodne knllnre na (ioreniskem l!VS.-Volk$kulturwerk kot skupnost vseh kulturno delujočih v vas: 2e v zadnji številki smo poročali o usta-Bovitvl NS-Volkskulturwerkee v Kralnburgu. To je delovna skupnost, v kateri so združene Vse kulturne organizacije Kreisa, ki so združene za skupno delovanje. Kot nam je Leiter des NS-Volkskulturwerkes v Gauu Kamten, Gaukulturhauptstellenleiter Dr. W a 1 z e 1 sporočil, bodo tudi v ostalih Kreisih ustanovljena enake delovne skupnosti. V vaških skupnostih bodo uastanovljeni »Dorfkulturrlnge« (vaški kulturni krožki), ki stoje pod vodstvom krajevnega Hioheitstragerja stranke, kateremu pomagajo vse v vasi kulturno vodeče moči, tako zborovodja pevskega druStva, vodja skupin narodnih noš, vodja gledališča, kapelnik kmečke godbe In drugi. Imamo že poročila, da se je ustanovilo več takih vaških kulturnih krožkov In računati smemo, da se bo v kratkem ravno-tako kot v Altgauu Karnten lahko pričelo z delom tudi na Gorenjskem. To priliko hočemo ukoristiti, da podamo bralcem lista »Karawan-ken Bote« pojasnilo o namenu in cilju NS-Volkskulturvverka (NS-narodna prosveta), ki je pripravno, da zbudi domače navade in šege k novemu življenju in pripravi tudi že pogoje, da bo umetnost vsemu narodu dostopna. Narodu je treba najboljšega Pogosto mislijo, da je umetnost določena samo za ljudi, ki so za to Izbrani že z rojstvom in izobrazbo. S tem pa zastopajo stališče, ki spada že v preteklost, v kateri so celo pogosto umetnost uporabili za to, da se okre-pe razrednobojne Ideje. »To so bogati«, tako 60 govorili marksisti, »ki lahko obiskujejo koncerte, vabijo v goste pesnike, si puste slikati Bilke in si krase svoje vrtove s kipi, toda ti ubogi proletarijalec nimaš drugega ko skrbi In delo.« Ko je FUhrer prevzel v Isemčiji moč, je bila kmalu nato ustanovljena JJS-skupnost >Kraft durch Freude«, ki je dotlej v glavnem izključenim širokim masam dala možnost, da lahko obiskujejo koncerte in vživajo v gledališčih dela velikih umetnikov. Številne druge organizacije so zasledovale isti cilj. »Richard Wagner-Festspiele« v Eayeruthu in »Salzbur-ger Festspiele«, kateri radi svojih visokih cen nikdar niso mogli obiskovati delavci, so postale pozori&ča na-jbolj vzvišenega umetnostnega uiitka ravno za oue, ki so o teh prireditvah doslej brali samo v časopisih. Val ti ljudje pa, ki napolnjujejo koncertne dvorane In gledališča, jih posečajo, da pozabijo za nekaj ur skrbi in se povzpnejo na krilih umetnosti v višave lepšega življenja. Vseeno je, če se oder nahaja v nalašč za to se-zidanem gledališču, ali v kaki kmetski gostilni, daleč stran od mestne civilizacije. Važno je samo, kako ljudje sprejemajo in doživljajo igro ali koncert, že samo dejstvo, da jim kino sam ne zadostuje, da se oopoči-jejo, kaže višjo stopnjn njihovega kulturnega nivoja. Oni ne zahtevajo več ali manj plitke zabave, temveč zahtevajo spodbude, ki jim jo film n. pr. večinoma da le v zelo mali meri. Nočejo ostati na površini, ampak streme za tem, da vse v globine svojega srca občutijo. To pa ni nič drugega, kot da hočejo doiiveti življenje na odru. Dela, ki jih sami ustvarjamo Razumevanje za umetnost, ki naj tudi kot takozvana narodna umetnost stoji na čim višji višini, 88 zbudi naj'bolje z lastnim kulturnim udejstvovanjem. Ali se ne bo veliko lažje poglobil mož, ki je sam nekoč Iz kosa lesa rezljal podobo, v umetnino rezbarja, kot pa oni, ki uživa lesno plastiko samo a svojil »kritičnim očesom?« Ali ni že marsikateri gorenjski lončar poleg svojega poklicnega dela poskušal modelirati? Ali ne bo Imel tisti več užitka od koncerta, ki doma som ali s svojo ženo, ali prijateljem ali celo s svojimi otroci igra kak inštrument? Ali nima preprosta od očeta ali matere spesnjena in uglasbena uspavanka za nje tisočkrat več vrednosti, kat pa najboljša umetnostna pesem iz knjige? Koliko dragocenih umetnin imamo, ki jih je napravila ljudski roka. Najlepše uspavanke so narodne pesmi, katerih pesnikov in uglasbiteljev niti ne poznamo. Koliko ljudi je odkrilo svoje zmožnosti slikarja, kiparja ali pesnika, ko so pričeli snovati iz čistega veselja, ko so zložili vez, izrezljali kip ali slikali. Ali niso odkrili nebroj velikih pevcev ni igralcev šele, ko so peli v svojem prijateljskem krogu ali igrali na vaškem odru ? »Vaški kulturni krožek« je skupnost vseh kulturno delu« jočih v vasi Ali moremo ta razmišljanja kakorkoli uresničiti na Gorenjskem? Da, celo v zelo veliki meri. Gorenjec poje in rad igra. (Kjer se jih je šele malo zbralo v pevskih društvih, naj se pomnože.) Koliko nadarjenih rokodelcev se bo med ljudmi dobilo, id snujejo najdragocenejšo narodno umetnost, in bi hoteli pokazati svoje misli in svoje hotenje. Svojega ustvarjanja pa ne morejo pokazati, ker nimajo za to priložnosti. Toda mnogo bi se jih oprijelo, če bi jih mogel dobiti, enakega delovanja, in Štirje ali pet ali Se več bi se morda lahko združili v rokodelsko skupino. Industrijska enotnostna proizvodnja je zastrla izvire, iz katerih je izšla naša naj- Kralnburg. (Ortsgruppen Kraln-bur g-m esto In Falkendorf sta ee združili.) Pred kratkim se je v etraakinem. domu v Kralnburgu vršila slovesna združitev Ortsgruppen Kralnburg-mesto In Falkendorf. Nekaj senatov, ki jih je prednašal komorni trlo, Je dalo prireditvi svetostno obeležje. Po otvoritvi po Ortegruppenleiterju K1 6 s c h u je govoril Kreleleiter K u Q v nagnečeni dvorani in proglasil združitev doslhmal ločeno vodenih Ortsgruppen Kralnburg-mesto in Falkendorf, ki je potrebna Iz razlogov, ki jih povzroča vojna. Stranka daje 8 tem zgled pri olajšanju stanovanjske bede, ker so sedaj doslej za službene svrhe uporabljeni prostori zopet na razpolago za stanovanja. Kreislelter se je zahvalil dosedanjemu Ortagruppenleiterju iz Falkendorfa za njegovo odlično delo in poudaril dobre uspehe Kralnburga pri vojni zimski pomoči. Navzoči so Kreislelterjeva izvajanja sprejeli z velikim odobravanjem. Kralnburg. (Predaja NSKK-Sturma 4 2 m/3 0.) V okviru izgraditve NSKK na Gorenjskem se je №daj izvršila tudi izročitev v Kralnburgu-okollea postavljenega Sturma 4j2 m/90 Sturmfiihrerju Wilhelmu K1 e m b e r-8 u. Po predaji je SturmfUhrer govoril navzočim Unterfiihrerjem o pomenu In svrhi NSKK; njegovim izvajanjem so sledili z velikim zanimanjem. SturmfUhrer Han* L o -s C h e r je opisaJ na kratko dolžnosti moštva NSKK; navzoči možje so dali roko, do bodo služIli nemškemu narodu. HbflPln. (Osebne spremembe.) Na mesto odpoklicanega Ortsgruppenleiterja je vstopil Pg. Hans m a z e C k, Schulungslelter der NSDAP v iHOflelnu. Otrožko skupino H6f-lelna Je prevzela LanddlenstfUhrerln Her] In da dragocenejša domača kultura. Treba jo Je zopet odkriti. Nočemo samo uporabljati obstoječo kulturo, temveč hočemo sami snovati novo. Namen in smisel te proevete je, da se zbere v veliko skupnost vse one, ki hočejo tudi kot laiki kakorkoli kulturno delovati. Življenje posameznih društev ne bo s tem ovirano, ampak bo doživelo nasprotno dragoceno pospeševanj* v vaškem kulturnem krožku. T\idi ni treba napraviti kakega vzorca. Ustvarjeni bodo tudi še drugi krožki, za katere še nihče ni dal pobude. Vsi naj Imajo samo možnost poživiti narodno delo in ga uresničiti v vaški skupnosti. Božični prazniki bodo letos v mnogih občinah nudili prvo priliko za tako udejstvovanje. AU more biti vaško življenje lepše obnovljeno kot na ta način? Posvetovalnice V mestih Kreisov NS-Volkskultuwverk (narodna prosveta) nima namena poveljevati ampak hoče bodriti. V mestih Kreisov bodo ustanovljene posvetovalni v zvezi s K&mtner Heimatwerkom — v kolikor bo z ozirom na vojno na razpolago sposobnih moči —, da ima vsak rojak možnost, da se posvetuje s strokovnjakom. Vojna bo napravila temu hotenju marsikatere težave. To more biti razlog za to, da ne bi že sedaj vsega ukrenili, da se življenje vaške skupnosti najbolj smiselno pospešuje. Vaški kulturni krožki naj zato napravijo vse pogoje. Sodelavci so Gorenjci sami. Friedrich Horstmaim. Mazeck namesto Hlldegarde Polanez, ki je omožila v Schwarz. St. Martin unter dem OroB-Oallenberg. (D e-lovanje NSV.) Obširna, toda goeto naseljena občina ima radi požrtvovalnega delovanja Ortsgruppenleiterja Franza Barbltsćha preko 700 plačujočih članov in Je podpirala 175 družin v letu 1M2. Poleg tega Je podpirala »Mutter und Kindf 200 družin. Zbirka fižola NSV za WHW je znesla 260 kg. Jabolk se je pa nabralo 100 kg. Pridni Blockwalterjl so zbrali 1700 cigaretnih odrezkov za WHW. Delovanje NSV dokazuj« radi neuthidljlvoetl Ortsamtslelterja, Kaesenwartih, pridnih Block-waJterjev In pomočnikov zaupanje, ki #1 ga Je znala pridobiti med prebivalstvom. Flodnig. (Strankino delo.) Pred kratkim Je bilo svečano sprejetih 100 novih članov v KVB. Zirklach. (Vodovod.) Zlrklach In nekaj okoliških vasi je moralo doslhmal vso svojo potrebo pitne vode kriti iz nekega Javnega potoka. Anallstlčna preiskava vode v potoku je pa Imela neugoden uspeh, tako da so ee po prevzemu ozemlja po Veliki Nemčiji lotili projekta glede gradnje vodovoda. Z velikopotezno podporo od strani Landrata je bilo omogočeno, izvršiti to za zdravstvene prilike prebivalcev tako potrebno gradnjo. Cevi so že dobavljene in talna dela, ki jih opravljajo interesenti skupno, so že v polnem teku, tako da se lahko računa z dovršitvijo vodovoda pred nastopom zime. Projekt Je izdelal In tehnična navodila je dajal Reichswasserwirtschaftsamt (državni zavod za gospodarstvo z vodo). Selzach. (Razdelitev članskih Izkaznic.) Pred kratkim so v občinski dvorani v Selzachu razdelili 300 članskih izkaz- nic KVB. Ortsgruppenleiter Lixl Je imel na novo sprejete člane nagovor, v katerem je opozoril na pomen članstva. Nato so mu novi člani dali roko, da bodo sodelovali. Godba is Belzacha Je olepšala slavje. Oallenfels. (Oskrba ranjencev.) Zopet je bil referat »Soldatenbetreuung« der NSV, Krelsamt Kralnburg, na obisku prt ra^ njencih v ( allenfelsu. S pomočjo Ortsfrauen-fUhrerln Gallenfels so razdelili med ranjence ljudomlle darove. Ranjenci so bili zelo veseli te oskrbe, ki jo opravlja navedeni referat redno. Vrh tega je dobilo ljudomlle darove 110 vojakov za slovo iz Gorenjskega. Qebletsrohrer v Bannn Kralnburg Te dni je obiskal vodja ozemlja Kamten, Hauptbannf Uhrer Regger-Schoas, več edinic Hitler-Jugenda v Bannu Kralnburg. Vodja poveljstva Gorenjske, BannfUhrer R a u t e r In vodja Banna Kralnburg, Haupt-gefolgechaftsfUhrer Ebner so se nahajali v njegovem spremstvu. Povspd, posebno pa v Laaku in St. Veltu Je GebietsfUhrer ugotovil pri mladini dobro Izobrazbo In strumno zadržanje. Posebno Je bilo opaziti Izvrstne uspehe v izobrazbi iz šole Landskron, poveljstva Gorenjske. Dekleta vojne pomožne službe v Kralnburgu Zaposlitev v državnlli in strankinih uradih Dne 26. oktobra Je dospelo v Kralnburg 40 deklet vojne pomožne službe. Na kolodvoru jih je sprejela Kreiswaltung in so Jih popeljali v njihove skupno blvaliče v strankinem domu. Mlada dekleta bodo v Kralnburgu zaposlena pet mesecev v javnih uradih stranke in države. Poleg tega, da mlade nemške delovne moči pomagajo pri obnovnem in organizacijskem delu na Gorenjskem, olajšujejo tudi vpeljavo gorenjskih moči. Po vrnitvi domov v svojo domovino bodo pa* še znanilke lepe pokrajine In delovne pridonstl na Gorenjskem in bodo na ta način rojakom v Reichu napravile Gorenjsko bolj znano. Za smeh In zabavo »Tako sem jezna, da bi z zobmi škripala.« »Pepček, prinesi mami zobe. V kozatcu na nočni omarici so.« * »Ali al prebral knjigo Kako postanem odločen?« »O, seveda.« »Upam, da z uspehom.« »2e, že — toda moja žena jo je tudi prebrala.« Naročnikom KARAWANKEN BOTEI Ce Vam raznaSalec Vašega okraja v začetku meseca predloži pobotnico za tekoči mesec, se mora naročnina takoj plačati. To je tudi potrebno, ker imajo sicer raznašalci teikoče pri obračunavanju z našim založništvom. Opozarjamo, da dospe naročnina v plačilo v prvih dneh vsakega meseca, Der Verlag. fius dem Hrefse Krainiiurg Коргненје $a dfaguCji 1 PRIPOVEDUJE JDRG REHOFF Slabe volje je stal Jakobus Jonkher, potomec starih burskih naseljencev, pred zemeljsko votlino, ki so jo bili zarana izkopali črni delavci njegovega očeta. Ves brezupen svet — gola zemlja, divje raztresene keipe skalovja, vmce sivozedena bodljivka, ki ao ji redki, trnovi listi ob popoldanski hudi vročini klapasto viseli navzdol — je nalikoval pokrajini, na kateri so se na videz zabavale trume orjaških krtov. Vsepovsod si videl velike kupe, zraven njih pa globoke, na videz bre^ vsakega smisla izkopane luknje. Kapnice to niso mogle biti, k^jti voda je v tej pokrajini padala z neba ob deževnem času, sicer se pa niti en ®blak ni pokazal na pekočem nebu. Bilo je to leta 1934. Ze osemnajst let je poskušal Jakobus Jonkher starejši s svojimi domačini, da bi Đašel nekaj dobrih diamantov. Na malem posestvu so pridelali baS toliko, da se je rodbina z delavci za silo preživljala. Časa je imel dovolj. Vrh tega ga je lahko pri nadzorstvu črncev nadomestoval njegov sin Jakobus. Od leta do leta je trajalo to iskanje. Nekajkrat 80 ostre oči nekega črnca zasledile majčkene drobce diamantov, kar je neslo oekaj funtšterlingov. Večinoma so pa iskali zaman. Jonkherjevim se je godilo ravno tako, kot mnogim malim krdelom iskalcev diamantov, ki jih včasih srečuješ v južnoafriški pu-ifevL Odrezani od ljudi, žde na goli, eivl zemlji s kladivom v roki, razrivajo pesek z rokami, razbijajo s kladivom male, že-leznotrde posušene kepe zemlje. Ta ali oni bo morebiti vendar enkrat našel velik dragulj — dragulj, za katerim koprni. Kaj neki je razmišljal 21-letni fant, ko je gledal na črnca Jima. Domači dolgin je s cepinom počasi razrival po soncu razbeljeno zemljo. Bržkone sta mislila oba, da bo sedaj kmalu zopet en dan pri kraju. Dan, ko sta upajoč vstala in ko bosta razočarana šla spat. En dan ko vsi drugi v teku minulih osemnajst let. Zopet je črnec udaril s svojim cepinom in nato z rokami prerival v odlomi jeni kepi zemlje. »Mister, mister!« je znenada za jecljal Jim. »Kaj pa je?« Leno se je Jakobus približal. Črnec je držal v roki kepo zemlje in jo prožil svojemu gospodarju. Mladi Bur je prevzel kepo. Naenkrat je začutil, da mu srce utriplje gor do vratu. Pretežka je bila ta gruda, da bi bila zgolj iz zemlje ali zgolj iz kamenja — kaj če bi bil Jim navsezadnje n*šel kepo zlata? Tudi zlato je bilo'dobro, če je tehtalo toliko ko ta kos! Najmanj 50 funtšterlingov bi nesel — dovolj, da se rodbina preživi nekaj mesecev. Premišljeno je potegnil svoj zaklepni nož iz irhastih hlač in začel strgati. »Mister — mierter«, je vzikliknil zamorec z izbuljenimi očmi, »to ne biti zlato, to biti diamant! O moj Bog! Pravi diamant, mister, diamant!« Bur si je z roko potegnil čez oči. Ali se je ujemalo? Pusta goljava м J« sačela po^ časi vrteti pred njegovimi očmi. To vendar ni mogla biti resnica! Takega diamanta vendar sploh nikjer ni! Kaj takega ae pač ni moglo dobiti tik pod zemljo, samo s cepinom in kladivom! Jim pa je imel prav. V roki je imel diamant, enega izmed največjih diamantov, kar so jih kedaj našli na južnoafriških poljih! Minuto pozneje sta tekla Jakobus Jonkher mlajši in zamorec Jim, vpijoča, ihteča od veselja, preko brezupne prodovine proti farmi, katere žalostna senčna slika se je v somraku prikazala na horizontu. Cepin in kladivo, še celo ztoiorčev jopič, so ostali ob robu zemeljske luknje, ki je Imela podobo, kot da so mogočni krti predrli skorjo zemlje. Težko je popisati večer v ubožni farmi Jonkher je v. Ure in ure so govorili vsi križem — oče in mati in sin Jakobus, črna kuharica, oba konjušnika in Jim, junak dneva. Le polagoma so se umirili. Jakobus starejši je segel po svoji stari, na klinu viseči lovski puški in jo skrbno nabasal z najde-belejšimi šibrami za srne, ki jih je imel. »Mati, boljše je, če to noč bdimo. Kdo ve — mogoče je kakšen tujec videl sina in Jima, ko sta našla dragulj.« Jonkherjeva mati je vzela staro nogavico v roke in skrbno zavila dragulj v njo. Nato si je nogavico zavila okrog vrata in se usedla na že razipraskom trstaeti stol. . »Sedaj pa naj le pridejo tatovi!« j* dejala. Vtem, ko Je eedel oče na etraži na majh« ni verandi hiše s puško preko nur&avih ko« len 1ц H cvojiaU »tiirlini oimi itrmel x no puščavo, je hodil sin Jakobus okrog hiše tudi a staro puško v roki. Jonkherjeva mati je pa tiho sedela in bdela na stolu in imela roke prekrižane nad volneno nogavico. Noč je bila mirna. Le tu pa tam je prodiralo skozi tišine hehetanje kakšne lačne hijene. Toda nobenih stopinj ni bilo slišati, pa najsi sta oba moža še tako vlekla na ušesa. V večji daljavi od hiše so se bili postavili-trije domačini, vsak je krčevito držal v roki cepin — morilsko orožje v roki vsakogar, ki ga zna vihteti. Oba Jonkherjeva sta imela enake misli; koliko denarja bosta pač dobila za njun dragulj? Ce je dragulj čist, brez madežev? Ce je obdajajoča ga skorja zemlje le tanka, morda tiči kak težji dragulj v kepi! Treba bo pogledati — toda ne, matere nočeta motiti. Gotovo že spi. Jonkherjeva mati pa še ni spala. Roke je imela še vedno prekrižane nad draguljem in z žgočimi očmi zrla v počasi pojemajočo svetlobo stare, vtisnjene petrolejke, ki je stala na surovo Btesani mizi iz knihovca. ,Ali bo zadostovalo tudi za avtomobil za mene'? je premišljal Jakobus mlajši in se smehljal. .Gotovo bo zadostovalo za več kot za eo avtomobil, tako mi vere'! ,Ce je v reenici velik diamant, kupim vendar enkrat večjo farmo za ovce na pošteni zemlji ne pa na taki prodovini in puščavi, ka^or je tukaj'! je pomislil Jakobus starejši. V svojem ercu je ostal še vedno pristen Bur. Ce tudi je že 18 let s svojim sinom B kladivom tolkel prah iz puščave, upajoč, da zadene na dragulj, za katerim je Slo vse kopmeoje. _ дШмДдј*# Me Ehre des Herzoglnms Kraln^ čast (slava) vojvodlne Kranjske Pod tem naelovom je Izšlo leta 1689 v NUrn-bergu v nemSkem jeziku zgodovinsko-kraje-plano delo, ki je postalo dragocena zakladnica za spoznavanje naših krajev in na&ega ljudstva v 17. stoletju. V tem delu, ki obsega štiri debele knjige, je opisal baron Johann Weikhard Valvasor svojo domovino na podlag lastnega Študija, osebnega gledanja In lastnoročnega skrbnega zapisovanja in lastnih risb. Valvasorjeva rodbina se je v prvi polovici 16. stoletja priselila Iz italijanskega Bergama na Kranjsko, kjer si je pridobila znatno imetje In uživala velik ugled. Johann Weikhard, rojen leta 1641., se je šolal v Ljubljani, nakar je nad 13 let neprestano potoval po Evropi ter temeljito proučeval posamezne dežele. Leta 1672. je kupil grad Wagensperg pri Llttal-u ter osnoval in uredil v njem veliko zbirko najrazličnejših astronomskih instrumentov, knjig, rokopisov In izrednih starin. Prepotoval je potem znova In znova Kranjsko in sosedne istrske in hrvatske krajine ter si temeljito ogledal mesta, trge, vasi, gradove, samostane, gorovje in vodovje. Zapisoval In narisaval si je vse, kar je količkaj zanimivo In značilno za domače pokrajine In njih ljudstvo; iz-praSeval je ljudi, iskal podatkov po arhivih in starih tiskanih in napisanih virih, se zanimal za šege in navade, za noše, prehrano, orodje, za značaj in način življenja prebivalstva, pa tudi za vraže, podnebje, zdravstvo itd. Po teh pripravah se Je lotil ogromnega literarnega dela, da z obširnim opisom vojvodlne Kranjske »stori prijetno uslug# ne le sodobnemu učenemu svetu, ampak tudi zanamcem, če odkrije poleg drugih posebnosti dežele tudi naravne zakladnice v njej ter tako prežene sence nervednoeti in mrak dvoma vedoželjnih tuj-cev.< V gradu Wagensperg al je napravil bakro retnico; »Ne da bi se hvalil, sem bil jaz prvi, ki je v tej slavni vojvodini uvedel bakrotlsk. Da, tukaj v Wagenepergu sem leta 1680 sam napravil tako delavnico In več let vzdrževal pri sebi na gradu bakrorezce in tiskarje.« Najel je nekaj slikarjev In risarjev, da so mu Izvršili slike in risbe za njegova dela, a & м.гЗГТ"'Arrii tfU Л ^ /i' Mirfii' T ' ^#wmfgw J* ' ^frtri^ i. /ir ^Atf0 rt.i^ i Naslovni Ust v prvi izdaji iz leta 1689. največ jih je napravil eam. Valvasorjevo glavno in največje delo je >Dle Ehre dee Herzogtums Kraln«, ki je izšlo, kakor smo že omenili, v štirih debelih foliantib prvič leta 1689 in naslednjega leta, v ponatiaku pa leta 1877. do 1879. Kljub mnogim nedostatkom, pomotam, praznovemim nazorom in drugim pomanjkljivostim je to Valvasorjevo delo neminljive zgodovinske vrednosti In predstavlja neizčrpno zakladnico za zgodovinarja. Valvasor Je rešil Slani« žiilne in zaloge krme se morajo ujemali Radi dalekoeežnega podpiranja po prehranjevalnih uradih, poeebno z dobavo gnojil, kot tudi radi boljše oekrbe in obdelave ploskev, posejanih a krmo, so te posebno lepo kazale v pogledu rasti začetkom preteklega poletja na Gorenjskem. Pričakovati je bilo dobre pridelave krme. Zaradi dolge suše mesece julija in v zgodnji jeseni je pa to upanje šlo po vodi. Čeprav je prva košnja še nekako zadovoljila, je pa druga košnja, posebno pa pridelek jesenskih krm zelo razočarala. V splošnem je zato stanje krme na Gorenjskem oceniti kot zelo skromno. Radi predpisane oddaje sena so bile zaloge krme posameznih kmetov še nadalje zmanjšane, tako gredo gorenjski kmetje s skromnimi knnskimi zalogami v zimo. Potrebno je, da me stanje živine prilagodi zalogam krme. Nikakor ni mogoče, da bi si dodeljevala pozimi klaja, obstoječa iz sena in slame, a ne zob, oz. da bi jo posamezen kmet lahko kupil. Zato mora vsak kmet Se pred začetkom zimskega krmljenja svoje stanje živine prilagoditi lastni zalogi krme. Marsikateri kmet bi rad imel kolikor mogoče veliko število domačih živali v hlevu, tudi takrat, če so zaloge krme radi slabe letine mejhne. V takih primerih se poklada po večini seno a slamo in stičnim manjvrednim krmilom, ali pa živine sploh ne nakrmimo do sitega. V obeh primerih nastopi posledica, da živina shujša in ni zmožna za delo. Mlada živina zaostane v rasti in razvoju, krave dajejo malo mleka, in slabo razvita teleta, delovna živina pa zgubi veliko svoje delazmožnosti. Domača žival lahko samo takrat zadovoljuje, če ni samo do sitega nakrmljena, ampak pred vsem dobi s krmo one množine prebavljivih hranil, ki ao ravno se njem# naloge potrebne. Ni vredno, da kmet redi več živine, kot pa kolikor jo more s svojo krmo tudi res dobro in zadostno krmiti. Veliko bolje je rediti nekaj manj živine, zato pa to živino dobro in zadostno krmiti, Uspehi so potem pri tem nižjem številu živine ob dobrem krmljenju večji, kot pa pri večjem številu živine pa ob slabem krmljenju. Ne smemo pa živinskega stanja znižati šele tekom zime, ko je že prepozno. Nasprotno, to se mora izvršiti Se pred zimo, da ostalo živino lahko vso zimo res zadostno krmimo. Vsak kmet naj zato te dni dobro pregleda svojo zalogo krme in preračuna za koliko glav živine bo zadostovala skozi vso zimo. Ce je živinsko stanje večje, ga je treba znižati. Pri tem je v prvi vrsti treba izločiti tako živino, ki že itak le malo koristi. To so stare krave, ki ne jiestanej« že dolgo časa več breje ih »stala stara živina. Ravno sedaj je brez težav mogoče tako živino oddati, ker jo na sejmih kupujejo. Cene so zelo različne z ozirom na kakovost živine. Na vsak način naj pa noben kmet ne zamudi, da še pred zimo ne prikroji stanje svoje živine skladno z lastno zalogo krme. ilreb Radmannulort ABUnK. (V ев 1 D o Imajo dečki.) V me-•eclh juliju, avgustu in septembru je bilo v ob-eini rojenih 52 zdravih novorojenčkov, od teh ai dečkov in 21 deklic med njimi dva para dvojčkov. V istem času je umrlo 22 o#eb. AOUng. ((Prebrisana tatica.) Pred kratkim je ■topila kot hlAna pomočnica pri ing. Oroezyu v službo poročena hišna pomočnica Theresla T. Po treh dneh si je stanovanje v toliko ogledala, da je v času, ko je bila sama doma, ukradla več oblek in okrasja in s tem zginila. Takoj uvedene poizvedb« so vedle do njene aretacije v Stelnu, kjer se je hotela skriti pozabnoeti marelkaj, kar nI bilo pred njim še nikoli nikjer zabeleženo ali naslikano. Toda stroški za Izdanje monumentalnega dela so bili ogromni in so Valvasorja tako upropastili, da je moral prodati večino svojih posestev, svojo velikansko knjižnico z bakrorezi vred ter tudi grad Wagensperg. Idealni mož je žrtvoval vse svoje premoženje; ostala mu je samo skromna hiša v Gurkfeldu, kjer je umrl 19. septembra 1693. Valvasor Je napisal svoje delo v nemškem jeziku, kar odobrava slovenski zgodovinar I. Vrhovec z naslednjiim besedami; »Valvasor si je za narod gotovo večje zasluge pridobil s tem, da je izdal svoje delo v nemščini, kakor če bi bil izdal svoje foliante v slovenskem jeziku, in meni se zdi vsekakor bolje, da se je drugI natis izdal v originalu (nemščini), kakor če bi se bile knjige slovensko prestavile.< Valvaeor o »kranjski šprahl« Valvasor se zanima za vse; tudi o jezikovnih razmerah v tedanjih časih kramlja prav mično in zabavno. O Gorenjcih piše, da govorijo tri jezike: »Med njimi je slišati tri jezike, pravi kranjski jezik, pravo nemščino (med potomci brižinskih in tirolskih naseljencev) in tretjič mešanico kranjščine in nemčlne.« Tukaj misli Valvasor na tisti jezik, ki ga govorijo v okrajih nemških naseljencev (Feichling, Zeier). Kakor ljudje, sta se pomešala tudi nemški in slovenski jezik, pravi Valvasor, tako da govorijo ljudje pol nemški, pol slovenski. Zanimiv vzgled za to nam podaja v sledečem primeru: >(Nlm du Лв Netze, teb <И« BOchiiMV wir werden V6gel fangen..eo wtrd ee au£ Felchtlngerlsch also herauskommen: Nlm du Mrescha (mreža), Ich die Buscha (bufla), Werner titscha (tlda) fangen. Auf Kralnerlech aber alao: Uzeml ti mrescho, lest pukeo, bo-demo tlce lovjle. Oder: Mit elnem Schelt Holti abschmieren, helBt auf Felchtlngerlsch: IM šeltelcam opauchat, und auf Kralnerlech: Ш polencam otepste.« V obče pravi o kranjskem Jeziku — Izraza; »slovenski« takrat Se niso poznali — da je zelo popačen: >2e več let je jezik kot ga govorijo, zelo in vedno bolj spakedran, tukaj manj, tam bolj, zlasti pa v Ljubljani In ljubljanski okolici, pa tudi na Gorenjskem. Temu je vzrok, da ga velikokrat pomešajo z nemSčlno In spa-kedrajo, kot na pr.: taužent — tausend, lultra — Letter, tlStah — Tlschtuch, masat — slch m&Blgen, Spancirat — spazieren, fruštu-kat — frtihstUcken.« Te In še mnoge, mnoge nemške besede so bile gladko ukoreninjene v ljudstvu In so deloma Se danes. Valvazor piše: >Z neStetlml drugimi takimi besedami je sedaj pomešan kranjski jezik.« Kakor, o jezikovnih razmerah, tako pripoveduje Valvasor tudi Iz drugih področij marsikaj zanimivega — sploh je «Dle Ehre des Herzogtums Krain« neizčrpen vir domoznanstva. Ka-rawanken Bote je že večkrat priobčil odlomke Iz tega dela in bo tudi v bodoče ponatisnil najzanimivejša mesta. Dr. K. M. ^ipartni porocepglcc Samo ena prvenstvena lekma Igra v ARIinga je radi slabega vremena odpadla - Letalci so odnesli 2 lofki ABUng, 2. novembra. Radi izredno slabega igrišča je odpadla prvenstvena tekma, ki bi se morala v nedeljo vršiti v ASllngu med KAC-Rapidom In telovadno In športno skupnostjo ABllng (sodnik Staesny Iz Klagenfurta). 2e pred glavno igro Igrane nogometne tekme obeh mladinskih moštev niso mogli dokončati. Ker je prišlo na to pomembno tekmo veliko število gledalcev, so se po odpovedi prvenstvene tekme zedlnlll, da odigra tekmo AQUng zoper mladinsko moštvo KAC Raplda, v kateri so, kot je bilo pričakovati, zmagali Afillogerjl 8 4:0. To je bil obenem tudi polčas. Potem, ko je šel Finger, ki Je prej igral napadalca, zopet nazaj na svoje mesto v gol (na vrata), niso zabili AQllngerjl nobenega gola več. Vratarja sta bila v prvem polčasu Janeschltz in Abraham. S tem je Izostalo razjaanjenje prvenstva Gaua K&rnten in posedujejo celo štiri športna društva po dve točki. To so: Villach, KAC Rapid, ABllng in letalsko športno društvo Kla-genfurt, dočlm imata po eno točko SS-Sport-gemelnschaft Klagenfurt in Krainburg. LSV KUgenfurt — SG Krainburg 2:0 (0:0) Sodnik: Haschay. Postava: Luftwaf-fenaportvereln Klagenfurt: Rum-polt; Wenninger, Braune; Kastner, Tschelnlg, Betzlng; Petratschek, Fronmier, Zuber. Itzio-rek, MUhlenberg. Sportgemeinschaft Krainburg: Kowatschlt&ch; Engelmann, Wretscbek; Polschak, Jortsch, Malez; Hokan, Slapar, Pomonsch, Zlchar, Deschmann. Vsako moštvo je imelo en dober polčas. Po začetni mrzlici Kralnburgerjev so prešli po desetih minutah v napad, ne da bi Imeli uspeha. Pri njih sta se Slapar In sprednji tekač močno potrudila, da bi dala napadom sistem, toda levi zvezni napadalec In srednji napadalec sta bila očitno slaba. Tudi je Imel vratar letalcev, R u m p o 11, sijajen dan, njegov na-eprotni vratar pa nI bil nič slabši. Videli smo lepe obfambe, ker so bili oboji branilci na višku. Tudi tokrat na« niso letalci prepričali o evoji moči In so bili za razrede slabejši kot pomladi, čeprav so igrali tokrat že boljši igralci kot zadnjič v AQllngu. Gotovo Krainburg nI slabo moštvo, ne more pa v nobeni Igri doseči pravega uspeha. Temu eo krivi napadalci, kajti elcer bi bill Kralnburgerji v prvem polčasu dosegli gole. Gol v drugI minuti drugega polčasa po Pe-tratscheku je zmede! goste, s čemer je prešla premoč na letalce. Ce je vratar Kralnburgerjev po dvakratni obrambi klonil, se je pa Izkazal pri oetrem prostem etrelu Prommerja. Po nadaljnji dobri obrambi nI pravočasno napadla obramba Kralnburga, kar je nudilo Zuberju priliko za. gol, katero je na mah Izrabil. Zadnjo četrt ure 80 Kralnburgerji zopet dobro napadali, toda. Rumpolt se je Izkazal za nepremagljivega In tako so odšli gostje iz Kralnburga popolnoma, prazni domov. ' Predpriprave Afillnšklh table-tenlsov Pred kratkim eta aBllnška ig^ralca Strumbl in Knlfltz nastopila na velikem table-tenlškem turnirju v Heppenbelmu (GauHeseen-Naesau), Od rekordnega Števila 150 nastopajočih igralcev od 23 klubov zapadnega dela Reicha eta nepoznana ABllngerja v veliko presenečenj« Številnih sodelujočih In prleoetvujvMh dosegla v singlu In dvojicah prvo meeto In в tem prim nesla svoje, kakor tu^ ime kluba do poznanstva tudi Sirom Reicha. IVoia nemška nogometna zmaga Hrvatska premagana v meddržavni tekmi 5:1 Stuttgart, 2. novembra. NemSko nogometno nacionalno moStvo je uspehu v Bernu priključilo novo zmago. V tretjem srečanju s Hrvatsko je bilo tepeno v Stuttgartu pred okoli 50.000 gledalci moStvo naSih hrabrih sobojevnikov s 5:1. Bila je napeta Igra, v kateri ni nemSka enajstorlca Igrala tako povezano kot pred nekaj tedni v Svlcl, včasih pa je le pokazala svoje blesteče znanje. Mroll SiBin Steln. (Naloge trgovcev.) Vprvlč s« je vrSll v Stelnu apel DAF za vse trgovce In njih uslužbence. Kreisobmann H u e m e r je jasno obrazložil naloge DAF In potem govoril o bistvenih nalogah trgovca v naSl državi In zlasti med vojno. U'odltx. (Lep uspeh cestne zbirke.) Cestna zbirka z dne 24.—25. oktobra, katero je Izvedla Deutsche Arbettnfront, je nabrala čez 500 RM, kar se smatra za naSe razmero prav povoljno. U'oditz. (Porok a.) 26. X. se je poročil naS dolgoletni tovariš gasilec Alois Gubanz z gospodično Julie Jerouschek. DAF je zbrala 503.686 RM v Oauii Kanilen Htouditlotiiu |>o\IAunje nnpnun lanskem Irlu Proti vsakemu pričakovanju je Izpadla druga državna cestna zbirka v Gauu K&rnten Izvrstno. Začasni uspfh znaSu 503.086,77 RM. Neutrudljlvl zbiralci in zblralke DAF In seveda tudi darežljivo prebivalstvo KUrntna so s tem zopet najboljše dokazali svojo pripravljenost in se Izkazali vredne bojujoče se fronte. V naslednjem podajamo uspehe posameznih Kreisov po vrstnem redu: Kvota na RM osebo v Rpf St. Velt 73.700,— 132,15 Klagenfurt 12&800,— 110,32 SpIttaJ 50.059,02 « 90,83 Villach 85.200,— 82,M Wolfsberg 40.468,94 &1,59 Hermagor 14.767,94 79,78 Radmannsdorf 32.500,— 65,97 Vtilkermarkt 32.506,39 65,46 Llenz 18.347,64 57,59 Krainburg 30.336,84 42,74 Steln ai.ooo,- 34,53 6Ua.Ut«6,77 79,16 Nekatere Ortsgruppe so se prt tej zbirki zopet zelo Izkazale. V Kreisu Rt. Velt so to Ortsgruppe Mblbllng z RM 2990, Friesach RM 10.339, Trelbach-Althofen RM в<Ш la Oris- Nekatere Ortsgruppe so se prt tej zbirki zopet zelo Izkazale. V Kreisu Rt. Velt so to Ortsgruppe Mblbllng z RM 2990, Friesach RM 10.339, Trelbach-Althofen RM в<Ш la Oris- gruppe St. Velt z RM 15.850. V Krelsu Klagenfurt je kot po navadi med najboljšimi Maria worth z RM 1913,81, nadpovprečno se je Izkazala Ortsgruppe Httrtendorf z RM 1469,17 In posebne pohvale je vredna sicer siromašna Ortsgruppe Wlndlsch Bleiberg, ki je zbrala RM 1272,23. V vsem ozemlju Gaua »e je nabralo RM 273.239,67 več kot prejšnje leto. Poklicna vzgoja tudi na Gorenlsltem Spored predavanj ztt Uulrli bsluluei ju In itotrudnike v obratu V Kralnburgu se Je pred kratkim pričela vrsta predavanj o poklicni vzgoji In vodstvu obratov s predavanjem Hauptabtellungslolterja Im Amt fiir Berufeerzichuug und Betrlebefuh-rung, Pg. B u d 1 a n a Iz Berlina, ki Je govoril o »gospodarstvu nemških delovnih moči« Govornik je znal odlično prikazati v svojem zanimivem predavanju pred gorenjskimi Be-trlebefUhrerjl In njihovimi sotrudnlkl jasno in nedvoumno potrebe, ki določajo delovno službo velike naloge Reicha sedaj med vojno In po zmagi. Nadaljnja predavanja bodo kmalu Blodila. Tako bo razven že sporočenega sporeda Pg. Mlchllgk dne 7. novembra predaval o »pravici predlaganja v obratih« In dne 20. novembra ho v sporedu predavanj predaval Pg. Bchofer Iz Borilna o snovi »vodstvo naj dovede do •toritve«. Prvi sneg in sadno drevje т jeseni Kakor je mesec september čas za spravljanje poljskih pridelkov, tako je mesec oktober čas za spravljanje sadnih pridel-kov, predvsem jabolk poznejših jesenskih sort. Toda kdor misli, da se ni treba za sadno drevje nič več brigati v jeseni, čim je sadje obrano in pospravljeno v shrambe, ta Se jako moti, in ga ni smatrati za pravega sadjerejca. Kajti poudariti je treba, da je Poznojejenski čas zelo kritičen čas za sad-ao drevje, radi naglih vremenskih sprememb. Da, čas meseca oktobra in novembra zahteva od slehernega sadjarja, da budno pazi na sleherne vremenske spremembe, posebno za časa deževnih in hladnih dni. Zakaj pa? V jeseni, če je topla, kot Je letošnja, se listje na drevju, posebno na jablanih kaj dolgo obdrži in ostane zeleno. V deževnih dnevih se ozračje kaj rado shladi zlasti pa Še v jeseni. V takem jesenskem deževnem vremenu kaj rada zapiha tudi burja, in posledica je, prvi jesenski sneg je tu ! Sedaj si pa predstavite posledice nekaj ur močnega sneženja in pa sadno drevje še v vsej zeleni obleki na sebi. Vejevje se pričuj pripogibati pod sneženo težo mokrega snega, in dostikrat se pod takim bremenom snega nagne jablana, se izruje iz tal, ter P3de po tleh. To se ?ado dogaja pri mladem drevju. Pri starejšem sadnem drevju se pa Vejevje lomi, da je strah pogledati po sadovnjakih. Ali se pa da proti temu zlu kaj pomagati? Z dobro voljo zelo veliko. Da, z malim trudom ob takem času se obvarujemo lahko velike škode. Zelo dober in zanesljiv pripomoček zoper poškodovanje sadnega drevja po snegu je ta, da pustimo, po končanem obiranju in spravljanju sadja, vse p o d p o r e, ki so varovale vejevje sadnega drevja pred polomijenjem radi preobloženega sadu. Zato pustimo podpore iz previdnosti med vejevjem sadnega drevja, dokler listje ne odpade. Šele tedaj jih spravimo na suho, z namenom, da jih bomo prihodnje leto — če Bog da srečo — spet lahko uporabili. Toda z podporami si lahko pomagamo samo pri manjšem in srednji velikosti sadnega drevja. Pri visokodebelnem sadnem drevju si pa pomagamo z dolgimi smrekovimi drogovi, na katerih koncu so nasajeni nalašč zato narejeni kaveljni (»hake«) iz železa, s katerim primemo vejo, obloženo s težkim snegom in jo stresemo in tako sneg pade z nje. Za vsak slučaj moramo imeti vsaj dva taka drogova, nasajena z železnima kaveljnima, katera lahko naredi vsak vaški kovač, in sicer enega velikega (vsaj 10 m velikosti) za visokode-belno drevje, drugi naj bo pa manjši za malo drevje. Ce sneži, ko ima sadno drevje še listje na sebi, moramo iti takoj na delo, da razbremenimo sadno drevje sneženega bremena, najprej malo in mlado sadno drevje, potem pa še starejšega. Kajti, zamuditi ne smemo niti ene ure, če je sila moramo tudi ponoči iti na delo, da se obvarujemo škode. Na sadno drevje je treba paziti in ga varovati, kajti v sadnem drevju imamo neizčrpne zaklade. J. N. Iz vseh krajev sveta Velikanskega gobam (jurčka) je našla neka prebivalka Iz Frledrlchsroda. Goban je bil 30 cm visok, Imel je premer 25 cm In je tehtal nič manj kot 850 gramov. Prvi vbod X lopato za gradnjo nove vaei Edelstal v Kreisu Bruck an der Leltha (Nle-derdonau) je pred dvema mesecema izvršil Gauleiter dr.' Jury. Od takrat je zraslo iz tal severno od vasi 18 hiS, ki so v prvi vrsti na-mnejene za poljske delavce in maJe kmetovalce. Napravo dovršuje Oberbaurat Sturm od Relchestatthalterei Nlederdonau po takozva-nem Hlmitzer-tipu. Tatinsko drznost^ ki ji nI primera, so te dni Izsledili v Hammerju na Norveškem. Iz neke prodajalne za moško konfekcijo je bila ukradena ena obleka. Polletja je ravno vršila poizvedbe glede te tatvine, ko je prišel v prodajalno nek mož, da zamenja obleko, ki mu je bila prevelika. Prodajalec je takoj spoznal, da Male gospodarske novice Neposredno po zaključdtvl zadnjih prireditev o priliki slavja pohoda na Rim se je v petek Zvečer ^od vodstvom Duceja sestal Intermlnl-sterialnl odbor za določitev cen In preskrbo z živili ter bklenil. povišati krušne krušne obroke za deco od 9. do 18. leta In za delavce. V ®ejl 80 ponovno poudarili izredno koristno sodelovanje med Nemčijo In Italijo na področju preskrbe z živili in napovedali, da se bo na podlagi nskega dogovora z Reichoni izvršila Posebna dodelitev krompirja v večjih mestih, ki nimajo neposrednih kmetijaklh pomožnih virov. Ker krompir v Italiji ni temeljna hrana, anipak prikuha, pomenja to občutno in hvaležno občuteno razbremembo Italijanskega preživninskega gospodarstva. Vrh tega bodo povišali tudi dodelitev marmelade in sladliorja za starejše ljudi in de^o. Kakor poroča »Financial Ne%v»a so pričeli v Zedlnjenlh državah nanovo zbirati staro železo. Pri tem gredo tako daleč, da zahtevajo, da je staro železo vsak stroj, ki ga niso rabili v zadnjih treh meaaclh In ki bi ga tudi v na^-daljnjih treh mesecih ne rabili. Relchskommlsear fUr die Prolsblldungr (državni komisar za določitev cen) je na novo Uredil trgovske pribitXe v prodaji usnjenih reči, torbic In kovčegov na drobno. Uredba ■Ustanavlja odstotke nakupne cene po kakovosti in vrednosti blaga. N1 dopustno prekoračiti te odstotke pri Izračunavanju prodajne cene. Da se preprečijo posebne trdote all Iz narodno- gospodarskih razlogov, lahko Relchskonunls-sar ali po njem pooblaščena mesta dovolijo Izjeme. Naredba je stopila 1. novembra v veljavo. Anglešld položaj v pogledu gonilnih sredstev se je tako zelo poslabšal, da za talni obrat RAF nI več na razpolago bencina. Kot »Dally Mail« poroča, so prepovedali osebni prevoz z avtomobili na angleška letalliča RAF. Vse letalno moktvo naj se vozi s kolesi. Po poročilu »Daily Malla« morajo vsa vozila na plinski pogon radi odredbe angleškega ministrstva za gonilna sredstva ustaviti svoj obrat. Francoska žetev je — kot zvemo od dobro podučene strani — zelo zadovoljiva. Francija bo zato lahko zvišala krušne obroke za rudarje in delavce pri težkem delu. Blizu francoskega mesta Grenoble je trčil neki delavec s svojim krampom ob neki razstrelilni naboj, ki poprej nI eksplodiral. Vsled eksplozije se je odtrgal večji plaz kamenja, ki je na mestu ubil tri delavce, dočim je bil neki četrti delavec težko ranjen. V Orazu je šel Зв-letnl delavec Porfido, rodom iz Genove, po .Un-lverslttltplatzu. Nenadoma se je nad njim utrgala žica električne cestne železnice ter ga hudo udarila pa hrbtu. K sreči je imel Porfido na nogah lesene coklje, ki so ga obvarovale pred gotovo smrtjo. Coklje so ga namreč izolirale od zemlje ter mu tako rečlle življenje. izvira obleka Iz njegove trgovine In se tudi spomnil, da je ravno ta obleka ukradena. »Odjemalec« je pred policijo, ki je bila hitro na mestu, lepo priznal. Mlad mož Iz UUehammerja Je v svojem kosilu požrl rezilo za britje. Upal je pa, da se bo te reči znebil po naravni poti in je šel naprej na delo. Prihodnji dan je pa že občutil tako močne bolečine, da se je moral kar najhitreje podati v bolnišnico, kjer so rezilo za britje odstranili z operacijo. Pacientu se je že obrnilo na bolje, V WaeenweUerju na Kaleerstuhlu je v pre-tečeni spomladi nek kmet slučajno dobil nekaj zelenih kavlnih zm, ki jih je za poekušnjo vtaknil v vročo zemljo na Kaiserstuhlu. Kakor znano, je zemlja na Kalserstuhlu ob zgornjem Rhelnu najtoplejši pas v celi Nemčiji. Sredi maja izvrženi poskus je popolnoma uspel. V Izvrstni zemlji na bregtf nad cerkvijo v Wasenweilerju, kjer pripeka sonce od ranega jutra do poznega večera, so zrasli kavovci do visokosti nizkega fižola, imeli so cvetje, In sadje je popolnoma dozorelo. Dobljena kavina zma približno v velikosti graha so bila po 3 In 4 v mesnatem stročju in so imela pripravljena fin aroma. Dotičnl kmet iz Wasenwei-lerja hoče v bodočem letu nadaljevati z zapo-četim poskusom In še nadalje pridelovati kavo. Pogoj za to je seveda, da bo tudi leto 1943. imelo toliko sonca kakor letošnje poletje. Kadi krvnih dedov na železniškem vozu, ki je prlvozil iz Greiza, so postali pozorni in 80 preiskali streho na vozu, kjer so našli po-kvečeno moško truplo. Bil je to vojni ujetnik, ki je hotel na ta način uiti. Smrt ga je doletela med nizkim stropom predora in streho na vozu. V nekem gozdu v bližini mesta Sear na Mo-ravskem je opazoval nek gozdar dva jelena, ki sta se tepla. To so gledale z velikim zanimanjem tri psice. Da bi živali spravil narazen. Je gozdar naščuval na nju svojega psa. Jelen pa je psa tako močno poškodoval, da je takoj poginlL Da Imajo konji dober nagon za orientacijo^ dokazuje dogodek iz Krelsa iHusum. Tam je živlmskl trgovec na konjskem sejmu kupil konja od nekega kmeta. Drugega dne je konj zginil s pašnika in je instlktivno našel pot do preko 20 km oddaljenega prejšnjega hleva. V okrožju IMelefeld-Halle je v času od marca do septembra letos delalo 2435 žensk 21.438 ur pri okoliških kmetih, ki pridelujejo zelenjavo, v poljedelskih obratih in vrtnarstvih. Od teh je ena sama žena na neki kmetiji. Dr. P. J. Lukag Фе/Шек mefhe^Useh and ptakHseh Austschneiden! Aufbewahren! 22. Der Tod des Venmgltickten trat durch Erstickung ein. 23. Auf frischer Tat ertappt, half dem Dieb das Leugnen nichts. 121. STUNDE. Leichte Wiederholungsaufgabe I. 1. Wandeln Sie ab: »Nach seinem Ermeaacn handeln«. (Ich handle nach meinem Ermeasen, dr...) II. 2. Nach seiner Meinung im Recht eein (nach meiner Meinung bin ich im Recht...) Hi. 3. Setzcn Sie die Mehrzahl; das Feld, dae Geld, der Grad, die Jagd, daa Rad, der Rat, der Draht, die Welt. Wichtige Worter in gebrauchlichen Satzverbindungen 1. Er erhielt eine Vorladung, daU er am 12. d. M. ШП 10 Uhr vor Gerlcht er-Hcheinen solite. 2. Die Tropfsteinh»hlen bei Villach wer-dcn der Offentlichkeit erechloeaen werden. 8. Uneer Vorrat an dem gewilnachten Buch 1st leider schon crschopft." 4. Warum haben Sie mich 30 erschreckt? 5. Die Nachricht von seinem Tode hat alle seine Freunde erschlittert. 6. Er muBte infolge einer Gehimer-schUtterung ins Spittal eingellefert Werden. 7. Anstatt mir die Arbeit zu erleichtem, erschwenn Si« sie mlr. 8. Von dcm kann man wohl sagen, daU er mich seine Stelle erschwindelt hat. 9. Aus diescan Brief konnen Sie ersehen, daS er Ihnen gut gesinnt ist. 10. Obwohl alle Miitter den Tag ersehnen, an dem ihre Sohne von der Front zu« rUckkehren, bringen sie auch geme das groBte Opser fiir den Ftihrer und Deutschland. 11. In Ihrem Schreiben war der Tag der Ankunft leider nicht ersichtlich. 12. Der Spahtrupp erspahte einige Russen, die im Begriffe waren, sich einzu« graben. 13. In 10 Jahren hatte er sich so viel erspart, dali er eich em kleinee Haus kaufen konnte. 14. Man soli seine Erepemiese nicht zu Hause aufbewahren, sondem In eine Sparkasse legen. 15. Vor Schreck ist ihm daa Blut in den Adem erstarrt. 16. Der Amtsstjellenleiter fuhr nach Ber« lin, um dort Bericht zu erstatten. 17. Ich kann die Reise nur gegen Enitat-tung aller Kosten unternehmen. 18. Es ist wirklich erstaunlich, wie wenig der Wageoi Benzin braucht. 19. Der arme Kerl wurde von einem Geg-ner von rUckwftrte eratochen. 20. Diesen schSnen Luster habe ich bei einer Versteigerung eratanden. 21. Der Feuerwehrmann ist beim LSechen des Brandes durch Gas entickt. 24. Der Lehrer erteilte dem Schiller eine Lehre. 25. Ab 20 Uhr wird keine Auskunft mehr erteilt 26. Beim Ertonen der Sirene begeben sich alle Leute in d6n Luftachutzkeller. 27. Der Ertrag der diesjaiirigen Kartoffei-emte war auagezeichnet, 28. Der Herr Direktor kann einen Wider-spruch nur achlecht ertragen. 29. Trockene Kalte iat leichter ertrSglich als feuchte. 30. Die Ertragsfahigkeit dieses Gutes ist infolge dar musterhaften Bewirt-schaftumg auQerordentlich gut. Warter Amtsetellemledter (m) — vodja urada Bewirtschaftimg (w) — oskrbovanje, gospodarstvo, obdelovanje erscheinen (ich erecliien, ich bin erschie« nen) — pojaviti he, priti kam erschlieBen, ich erschloB, ich habe erschlos- sen — odpreti, odkleniti ersch6pfen — izčrpati erschiittem — pretresli, stresli erschweren — otežiti, otežkočiti erschwindeln — prislepariti ersehen (aus etwaa) — ugledali, sprevideli ersehnen (etwaa) — hrepeneti po čem, za-želeti ersichtUch (seln) — razviden, Jasen (biti) erspahen — zapaziti, izsledili Katero dekle... Katero dekle ne bi rado pokazalo vrsto snežnobelih zob, če ве smeji ? ... Kako grdo je, če se v ustih pokažejo gnili zobje! Tako dekle se niti veselo smejati ne more, sramuje se — pri smehu! Po pravici se lahko sramuje, kajti samo je krivo, če zobovje ni v redu, če je celo moralo umetno zobovje nadomestiti naravne zobe. Razpad zob je vedno znak napačnega načina življenja. Kdor zdravo živi, skrbi in razvija svoje zdravje. Kdor ne živi zdravo, ne bo nikdar zmogel tega, kar bi sicer lahko zdrav zmogel. P r e -prečenje je lažje kot z.dravlje« nje. Zdravje, moč in delovna možnost ja za zmerom lahko poškodovana, če v mladosti zamudimo zadosten razvoj zdravih udov. Zdravo živeti se pravi; živeti naravno, pustiti svetlobo in zrak do telesa, se gibati v naravi. Posebno: se pravilno preživljati! Mehka hrana z mehkim kruhom ne daje pogojev za zdrav telesni razvoj. Brez zelenjave, brez presne hrane, predvsem brez polnorženega kruha si ni moči misliti zdrave prehrane. Mladina potrebuje take hrane ia zdravega načina življenja, da razvije telo do popolnega zdravja in delavne možnosti. Polnorženl kruh je boljši in bolj zdrav. Ima kot znak pristnosti znamko z življenjsko runo. Dekleta pomagajo Te dni bodo iz taborišč des Bezirkes Siid-mark prestavili 1300 delovnih deklet v vojno, pomožno službo. Ta sprememba se izvrši vprvič ia prestavitev prve dni novembra, preložitev za megec dni se je Izvršila radi pospravljanja okopavln, da se s tem onemogoči v mesecu oktobru Izpad dela. V tokratni zaposlitvi v vojni pomožni službi 80 vpoštevani predvsem oboroževalni obrati a 6000, prometne družbe s 420 in oblasti v novih ozemljih z 250 obvezankaml za vojno pomožno službo. Cestna železnica v Grazu dobi samo v tem polletju 220 moči več kot aprila letos in po dveh tednih bodo nove sprevodnice nadomestile »stare« z enakim veseljem do dela, kot eo to storile zadaje meseca aprila. Namesto njih bo poslanih 20CO novih delovblh deklet v času od 3. do 6. novembra v 60 taborišč dea Bezirkes ХХП. Med njimi bo tokrat 400 Spodnještajerk, 100 več kot pri zadnji zapo«, Blitvi. IVaš knjižni količek Knjiga, ki zasluži posebnega vpoStevanja, je roman »Abenteuer Amerika« (pustolovska Amerika) Emila Spohna (Dcutscher Volksver« lag, MUnchcn, cena vezani knjigi RM 4.80). V njej so opisani doživljaji Nemca v Ameriki pred preobratom v Nemčiji in po njem. Odkrit Nemec živi sedem let pod težkimi pogoji ia nastopi tudi zoper najbolj lažnive nasprotnike za svoje nemštvo. številni razgovori vodijo do razprtije med Nemci in Amerikanci in kažejo globoki prepad, ki jih medseboj loči In ki je moral končn- voditi do vojne. 2idovstvo obvlada celokupno javno življenje, njegove metode so razgaljene v tem romanu. Ravno sedaj vpliva ta pogled nazaj radi neposrednosti na čl, tatelja. Friedrich Horstmann. eingraben — zakopati ersparen — prihraniti Ersparnis — prihranek erstarren — otrpniti, odreveneti Erstattung (der Kosten) — povrnitev, po vračilo erstehen — kupiti (na dražbi) erstechen, ich erstach, ich habe erstochen —» zabosti, zabodel itd. ersticken — (za)dušiti Erstickung (w) ■— zaduha, zadušenje ertappen — zasačiti, zalotiti erteilen (Auskunft) — poročati, obvestiti, razjasniti ertonen — zadoneti Ertrag — pridelek, donos, dohodek erfragen — sprašati ertraglich — znosen Ertragsfahigekit (w) — plodovitost, pridelek Gehirnerschiltterung (w) — pretres mok ganov leugnen — tajiti, zanikavati Luftschutzkeller (m) — zaklonišče Sirene (w) — sirena Tropfsteinhohle (w) — kapniška votlina, * duplina Vorladung (w) — poziv Versteigerung (w) — dražba Redewemdungen jemandem gut gesinnt sein — naklonjen biti komu Berichterstatten — poročati Jemanden auf frischer Tat ertappen — sačiti, zalotiti koga pri samem delu eine Lelire erteilen — učiti koga t®® gesunder 1 mar MANUFAKTURHANDLUNG KRAINBURG • ADOLF-HITLER-PLATZ 16 Wasserlurbinen, autom. Oeldrudtregulatoren, Kuhlmaschinen und Venetianer Gatter erzeugt G. F. Sdineiter Masdiincnbau - Laak a. d. Zaicr Obernimmt audi die Reparatur samtlidier Nasdiinen IfsettCfMUke шееи »fusošoU! lyidll OUldS lo inore.Takol dosele ж.М se zanimafo za Ше ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Kplačase! Oglase sprejemafa do ponedeljka in srede; NS.'Cauverlag Karnfen, Klagenfurf, Bismarckring 13 in NS."Gauverlag Karnfen, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr, 6 GroBhamdlimg in Kurz«, Galanterie« und Spielwaren sucht Beteiligun« gen an solchen Einzelhandele^ geschaften. AVarenliefeningen ge« sichert. Zuschriften unter »H e r« gro« an Karawanken Bote, К1а» genfurt, Bismarckiing. 9/£e/i OGLASI Službo dobi Dekle v starosti 16 do 40 let dobi mesto v dobri obrtniški hiši v Afilingu kot gospodinjska pomočnica. Lahko tudi začetnica. Nastop takoj MEDOPHARM Arzneimittel sind treue Heifer Ihrer GesundheitI Medophorm-Arzneimiftel sind nur in Apofheken erhčitlidi. MEDOPHARM Phormazeutische Praparote Gesellschoft m.b.H. M0nchen8 KAFFEE ERSATZ fabrikC.Wenger Klagenfurl LWeH rotclt und soub«r ј Theodor Rabifsch St Veit аи der Savve SENF Fabrik C.Wenger Klagenfurl Inserirajle - nspeli bosle! Prednost imajo one, iz okraja Radmannsdorf. Ponudbe na Kar. Bote pod „Jesenice". 50:^5.1 Samostojna gospodinja v starosti '25 do 40 let dobi stalno mesto pri trgovcu Antonu Marje-schitsdiu, . 2wi-schcnwassern У. Plač? po dogovoru. Nastop takoj. 50"26—1 Šofer z daljšo prakso za težki promet za Karn-ten dobi mesto. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod štev. 503!}-! Prodam Kozo mlekanco — švicarko — prodam. — Naglitsdi, Tupa litsch 19, Post Hoflein. 6014—(i Posestva Posestvo kupim na Kranjskem (Dolenjskem) ali Štajerskem, kjer koli, kdor proda, naj pošlje ponudbo na upravo Karawan. Bote. 2475-10 Menjam Dobro ohranjene damske čevlje štev. 37 modre barve zamenjam za kork-čevlje. Javiti se na naslov ,,Am Baumgarten 8/1. 5029-15 Ženitve Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige • Hans Wernig Klagcnfurt, St. Ruprediterstr. 32 2479-0 haus L0THARWEBER1ITTAI s p E z E R E I MANUFAKTUR GALANTERIE SCHUHWAREN GESCHtRR, PAPIER BUCHHANDLUNG ESSIG Fabrik C.Wenger Klagenfurl Seit 191& pharmazeutische Preparate Germosan-Geseilschaft MollDeua&Co. MUncbea Kravo, dokro mlekarico, 9 me-seccv brejo, pro dam ali zame njem za žrebcta. Alois Kopatsch Medno 18, pri St. Veit-Sawe. 5031-6 Krava s tretjim teletom naprodaj v Salogu pri Komendi. štev 18. 5032-6 DUFTIGE PUKITE Dišeče pike Xafkvata Vsem, ki ste ob prerani emrti našega preljubljenega sina, brata, svaka In strica, gospoda Ffani Flerina klobučarja, trgmca in posestnika v Domschale z nami odkrito sočustvovali ter pokojniku izkazovali ljubezen, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za njihOvo požrtvovalnost in pomoč ter vsem ostalim, ki so pokojniku poklonili obilo lepdh vencev in cvetja ter onim, ki so večni sen snivajočega obiskali in ga v tako odličnem številu spremili do njegovega poslednjega doma. Bog plačaj! Domschale, Stein - Oberkrain, Wien, Zagreb, 2. nov. 1942. Globoko žalujoča rodbina Johamn Flerinova in sorodniki. Mh# tit ni1l4t Mh. Oiktr; Mh wild! «M h4 Mck dm Wtstkn h IlI-II MIR, 01* Firtti wertti niKlrtoetl u4 StkwtllilnriTkM4 tetHIHt III U Ш) ШШи (HfM. Dobro ohranjen foto-aparat na film in plošče, z usnjenim etui-jem in stojalom ter »mosproiil-cem za cenilno vrednost naprodaj pri Adolf Premru, Krain burg, Seelandstr. Nr. 33 5034-6 I« treba dobro nrqovali. /alo: Uro perilo kepljlle pred in po pranja v 1I,T-E\ii. Barve osvežijo In odslranjen je ipliv polil. Л1Т-Е\ oiiranjnje perilo. Quarz-lampe (luč za obsevanje) novo, srcdnjeveliko, kremenčevo luč (umetno višinsko sonce) naprodaj. -Naslov pri Karaw. Bote Krainburg pod (Ugodna prilika*. 5028-6 Mladenič, čiste preteklosti, doma Stein-a, želi spoznati dekle, ki bi imela resen namen poročiti se z obrtnikom, ki je brez sluha. Dopise na Kar. Bote, Krainburg, pod štev. 5015. 5015—21 Izgublleno Sivo, levo skoro novo rokavico sem zgubila dne '29. 10. na cesti od gimnazije do Arbeitsamta. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na K. Bote Krainburg. 5035-22 V Krainbur^u od Stefeta do Klementsdiitsdia sem zgubila sveženj ključev. Najditelj naj odda na K. Bote Krainburg proti nagradi. Razno Oseba, ki je v soboto, dne 24. 10. pri Homannu v Laak vzela denarnico t 125 RM gotovine, je bila opažena, vsled česar le opozarja, da takoj vrne denarnico pri Homannu, ako se hoče izogniti neprili-kam. Tistemu, ki najde moj radioaparat šestcevni „Ori-tipa 55-551.683, ali o njem pove, kje se nahaja, dam nagrade 50 RM. Dopisi naj se naslovijo pod L.M. na Karawanken Bote, Kla^enfurt, Bismartknng 13. Železen ttcdilnik uporaben, takoj kupim. Dopise na Karawanken Bo Oglasi v naSem listu so uspešni! le. Krambur pod St. 5019 Schmiedcgcnosscnscheff m. b. H. Bau- u. huhnagci, llandelsclirauben, Isola torenKiutzcn, Skibindungen, Kunstschmiede >iKOV1NA«<:--KRAINBURG £isewEwt)awen 9taswaren (forxeitmi Satke 9awben Zetexnina SicMenina (forcelan £аМ fOarve GROSS- UND KLEINVERKAUF # PRODAJA N A DEBELO IN DROBNO