Ljubljana, četrtek 21. maja 1925
Poštnina pavšaHnma.
Cena
«-» Izhaja ob 4. »fotraf. ea
Stane mesečno Dm as —; «« inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarif u.
Uredništvo a
Onevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev 16/L — Telefon Stev. ji. Močna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul. št s/L — Telefon St Ji
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
UpravnlStvot LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek] Ljubljana, Pre Ser« nova ulica St. 4. — Teleton St 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem če k. zavoda t LJubljana St 11.84», • Praha čisla 78.18®. Wicn Nr. 105.141.
Prihodnja številka izi-v soboto zjutraj.
Ljubljana, 20. maja.
Opozicija je zadnje dni znova poskusila z intrigami in bobnaiočim ognjem laži ofenzivo proti Narodnemu bloku. Kakor vojskovodje v vojni so skušali politični generali bloka nesporazuma, če že ne predretl, pa vsaj omajati uni-taristično fronto, da bi nato triumfirala njihova, 8. februarja zlomljena in tepe-na politika. Generali so se to pot na blagodejen vpliv Prpičeve pojedina, kjer so pristaši Markovega režima sicer jedli in pili zastonj, odnosno na medvedovo kožo.
Razumljivo je stremljenje Laze Markovima, Voje Janjiča in nekaterih gosp. po rehabilitaciji; prav privoščimo jim. da iih sedaj povzdigujejo v nebesa oni, ki so iih še pred nedavnim časom postavljali kot korupcijoniste na sramotni oder pred vso javnostjo. Tudi je razumljivo. ako se tako velika stranka kakor NRS poslužuje več vrst taktik. Za Protičem. Nastas Petrovičem, Ljubo Jovanovičem, je moral nekdo prevzeti nehvaležno nalogo, da fraternizi-ra, taktizira z radičevci, in jih kokainl-zira. Vse to pa mora uvidevna politična javnost pravilno upoštevati, ako noče nasesti kvaražugonom, ki se oglašajo na vseh koncih in krajih, zlasti pa v škofovi tiskarni ter v vrstah klerikalnih kombatentov.
Radičevsko vprašanje se ne da likvidirati s tako naglica kakor to predo-čujeio neresni in neodgovorni ljudie. Likvidacija je mogoča in si jo želimo vsi. toda le pod pogojem, da bo šet razvoj naših notranjepolitičnih razmer naprej, ne pa nazaj. Naj opozicijonalci pišejo kar hočejo, naj intrigirajo kolikor se jim vzljubi, — zaželiene^a uspeha, da bi prenehala politika Narodnega bloka, ne bodo dosegli. Mogoče je samo dvoje: ali da vlada Narodne? bloka do prihodnjih volitev vzdrži sama, ali pa da se odločijo še radičevci podpirati vladno koalicijo Narodne sra bloka. Tertium non datur. Zakaj ne?
Dokler ne pristanejo radičevci na unitaristično politiko Narodnega bloka, se mora smatrati njihova politika po 8. februa^i« samo kot taktika, ki zasleduje is& politične cilje, kakor jih je zasledoval^ HRSS z drugo taktiko. Ako radičevci sedaj atakiraio Svetozarja Pribičevič^, ga ne naskakujejo _ radi njegove osebe, marveč radi ideje in politike, ki jp on zastopa. Oseba Sve-tozarja Pržbtčeviča in borba proti njej ie Ie pretveza, v resnici pa gre boj proti unltaristični državni politiki, ki je po koncepciji in doslednosti Svetozar-ia Pribičeviča zmagala že tedaj, ko je padla federalistična vlada gosp. Davl-doviča, 8. februarja pa zadobila z volilnim rezultatom sankcijo tudi od naroda. Radičevci si žele nazai časov, ko je NRS vršila ooortunistično politiko, se pajdašila zdaj s klerikalci, zdai s Turki, zdaj z Nemci ter sklepala ž njimi protokole; oni bi radi dosegli status ouo ante, da bi od njih postala odvisna vsa politična situacija v državi, kakor je bila tedaj, ko so zlorabljali naivnost in dobrohotnost gosp. Davi-doviča za organizacijo svojih prevratnih namenov. Ako ne prej. bi radi vsaj z novimi volitvami dosegli reparacijo 8. februarja, da bi nato mogli z ostalimi separatisti, ki so se sedaj potuhnili, nadaljevati posel. ki so ga imeli v programu pred zadnjimi volitvami. Razkol v Narodnem bloku bi ne značil samo reakcije v naši notranji politiki, marveč tudi deflnitivno zmago federa-
l?zma v naši državi. Tega se dobro zavedalo vsi odgovorni činitelii v državi in zato .ie razumljivo, zakai gosp. Pašič s tako odločnostio in brezobzirnostjo odklania vse poskuse za nmaianje režima Narodnesn bloka. Ne smemo nozabiti. da so radičevci danes mehkejši zato. ker iih teži Obznana in zapor niihovih kolovodii. Razbijte Narodni Hok. odstranite Obznano, izpustite iz znoora rad? veleizda'stva nekaznovanega Stiepana Radiča. izročite rad]-čevskim rovarjem na Hrvatskem poli-t;čno. ooliciisko, orožmško in po možnosti š« voiaško oblast, pa bomo kmalu tarrkai. kamor je nedavno zabredla Bolgarska. Rad;čevci pozabljajo, da se ie zali-on o zaš"iti države proti njim ur-orabil radi državne nujnosti in ne iz strankarske potrebe, ker se z niim ne more in ne sme eksperimentirati kakor M to danes ali iutri kazni interes kake cfranke. Naravno. da bi se radičevci -■•>dt otres1' «Ob?.nane». ker menijo, da c frm b;'a n-"bova stTanka nred vso rebnbilitirana. dočim njihovo jr) po-dvoieno Tovarenie ne h; vPx m^glo biti stigmatizirano kot
Danes je najlepši mir v državi. Javna varnost ie povsod vzpostavljena in red se vrača tudi v one panoge državne imrave. k*er ga dosedaj še ni bilo. Pane so vse garancii? za uspešno parlamentarno delo in ničesar ne vidimo, kar bi moglo delavoline in delazn»žne
Vlada Narodnega bloka absolutno čvrsta
Konferenca predsednika Pašiča dr. Žerjavom. — Mlaten
Beograd, 20. maja. p. V sedanji politični situaciji so dogodki reducirani na minimum, kar je pač logična posledica odsotnosti večine parlamentarcev in ponovne obolelosti g. Pašiča. V Narodni skupščini nemoteno nadaljujejo razprave posimezrie sekcije, dočim se je stanje g. Pašiča danes že okrenilo tako ugodno, da .ie na stanovanju sprejemal posete in da se je popoldne mogla vršiti seja min. sveta.
Med današnjimi političnimi konferencami je bilo dopoldne z največjim interesom opaženo dolgo posvetovanje p-emiierja Pašiča z ministroma Pribi-čevičem in dr. Žerjavom. Kakor tudi so motiv konferiranja podala nekatera resortna vprašanja in bodoči delovni program Narodne skupščine, je g. Pašič z obema sodelavcema povedel pogovor o vsiljevanju radidevcev in kopičenju opozicijskih intrig za razbitie Narodnega bloka. Oba ministra, gg. Pribičevič in dr. Žerjav, sta se v današnjem pogovoru z g. Pašičem mogla
s Svetozarjem Pribičevičem in
e praznih iraz opozicije.
vnovič uveriti. kako on odločno odklanja reševalne poskuse radičevcev in obenem dosledno vztraja na solidarnosti Narodnega bloka. Po današnji konferenci g. Pašiča z gg. Pribičevičem in dr. Žerjavom se tehko mirno ugotav-lia, da so vse vesti o sporazumu med radikali in radiče ci mlatenje praznih fraz, k? pri vodilnih ln odgovornih faktorjih Narodnega bloka vzbujajo zgolj dobro voljo .
Tekom popoldneva je g Pašič na stanovanju konferiral z notranjim ministrom Maksimoiičem .r.adalie s predsednikom radikalnega kluba Ljubo Živ-kovičem in rredsednikorn Narodne skupščine Markom Trifkovičem. Vse tri konference so vcl.iale pripravam za zo-petno zasedir.je Narodne skupščine, ki prične v ponedeliak. Ker so nekateri politiki nava"ali. da bodo te dni izpuščeni voditelji HRSS. se je Vaš dopisnik nocoj obrnil na notranjega ministra Maksimoviča. Odgovor je glasil: »To vprašanje nikakor ni aktualno.«
Delo v vladi m zakonodajnem odboru
Na včerajšnji seji vlade je bil invalidski zakon nekoliko popravljen v rarid invalidom. — V odseka Narodne skupščine živahna razprava o tiskovnem zakonu. — Načrt zakona c osnovnih šolah predložen skupščini.
Beograd. 20. maia. p. Dopoldne je bila v kabinetu finančnega ministra seja ekonomsko-finančnega komiteja ministrov. Razpravljali so o reparacijah, ki nam pripadajo po Dawesovem načrtu. Do odločitve ni prišlo, temveč je rešitev prepuščena jutrišnji seji ministrskega sveta. Nato se je govorilo o zgradbi mostu preko Donave med Novim Sadom in Petrovaradinom; sestavi se posebna komisija, ki bo stopila v kontakt z novosadsko mestno občino. Dalje je odobrena prodaja rudnika v Ljubiji.
Popoldne ob 16. je bila na stanovaniu min. predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, ki je trajala do 18.30. Po seji ministrskega sveta sta dol ko kon-ferirala šefa nacijonalnega bloka g?. Pašič in Pribičevič. Pri tej priliki se je vnovič poudaril čvrsti položaj politike Narodnega bloka.
Na seji vlade je minister za socijalno politiko Gjuričič poročal o načrtu novega zakona o invalidih, ki se prihodnje dni predloži Nardoni skupščini. Ker so bile sprejete v zakonski načrt nekatere izpremembe na korist invalidom, ie vlada danes sklenila, da minister za socijalno politiko v sporazumu s finančnim in vojnim ministrom provede potrebne izpremembe in da definitivni tekst zakonskega načrta predloži Narodni skupščini. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o reparacijah. Naročilo se je doktorju Ninčiču, da se jutri sestane z drugimi interesirani ministri, da se izvrši razdelitev. Vsekakor pa prometni minister dobi 42 odst. Končno se je ministrski svet pečal z vprašanjem državnih
svečenikov, vendar do odločitve ni prišlo. V ostalem je vlada pretresala posamezna resortna vprašanja.
Precej živo je bilo delovanje zakonodajnega odbora v Narodni skupščini. Dopoldne je razpravljala sekcija za zakonski predlog o ustrojstvu sodišč, popoldne pa je bilo poglavitno zanimanje posvečeno razpravi sekcije za pretres tiskovnega zakona, ker se je obravnaval najdelikatnejši del zakona: vprašanie odgovornosti uredništva, to je vprašanje splošne odgovornosti, odgovornosti izdajatelja. V členu 42. se ie sprejela izprememba, da so razpečevala odgovorni za razpečevanje samo tedaj, ako so vedeli, da je list prepovedan. Člen 43. je bil sprejet pridržala pa se je vendar neka rezerva za prihodnjo sejo. — Razen tega je tudi ponoldne imela sejo sekciia za pretres zakona o ustrojstvu sodišč. Sprejeto je bilo 4., 5. in 6. poglavje.
Prosvetni minister Pribičevič je danes predložil Narodni skupščini načrt zakona o osnovnih šolah.
Zunanje ministrstvo sta danes pose-tiia francoski noslanik Grenard in poljski poslanik Okenski. Poslanik Okenski je po posetu izjavil, da je spor z Nemčijo radi katastrofe v poljsk. koridorju pri Starogradu likvidiran in da je o tem sklepalo v Gdanskem posebno razsodišče. v katerem so bili zastopani Nemci in Poliaki ter mu je predsedoval neki Danec. Spor je rešen v korist poljske vlade. Istotako stoji tudi vprašanje pošte v Gdanskem pred ugodno rešitvijo.
Nemški odpor proti razorožitvenim zahtevam
Listi izjavljajo, da je demontiranje za vojaške svrhe prikladne
industrije nemogoče. — Pogajanja med Parizom in Londonom se
nadaljujejo.
zvati, da se pokori določbam mirovnih pogodb ter dati medzavezniško kontrolni komisiji v Berlinu nalog, da po go-
KandiJali za državni svet
Beograd, 20. maja. r. Vprašanje izvolitve državnih svetnikov, na seji skupščine 25. t m. še ni končno rešeno, vendar pa se orne« njajo kot sigurni kandidati: veliki župan Sveta Paunovič, prosvetni nadzornik v p., Dragoljub Obradovič, bivši veliki župan Pe. ra Blagojevič, bivši minister trgovine in in. dustrije dr. Gjuro šurmin ter bivši gimna* zijski ravnatelj Sveta Tomič. Samostojni demokrati dobe dva državna svetnika.
Pogajanja o vojaški konvenciji z Rumunijo
Beograd, 20. maja. r. Semkaj sta dospela rumunska vojna eksperta general Florescu in polkovnik Linderi, ki bosta kot delegata rumirnske vlade prisostvovala postajanjem vojaški in prometni konvenciji. Podajanja se pridno 25. t. m. Za našega delegata je določen polkovnik Milosavlievič.
rcgsjanja z Vatikanom
Beograd, 19. maja. r. Naši delegati za po. gajanja z Vatikanom, minister n. r. dr. Vo» ja Janjič, državni svetnik dr. Tugomir Alau. povič in načelnik katoliškega oddelka v mi. nistrstvu za vere Mihajlo Lanovič odpotuje, jo jutri v Rim, kjer se tc dni o-ično pogin janja med našo državo in Vatikanom rudi sklenitve konkordata. V naši delegaciji js tudi dr. Josip Smodlaka, naš poslanik v Va. tikanu.
državliane ovirati pri sotrudništvu v prid konsolidaciie. Treba le še nekai let vztrajati in delati, da se zonet povrnejo normalni časi izpred vojne. In ta sigurna politična konstelaciia nai bi bila žrtvovana novim nejasnim in negotovim eksperimentom? Radi ^bi poznali odgovornega činitelja v državi, ki bi bil v to voljan. Mi ga ne vidimo, a tudi oni. ki bi ga radi videli, ga ne bodo našli

Berlin, 20. maja. z. Zavezniška raz-orožitvena nota Nemčiji še vedno ni definitivno redigirana. Vse kaže. da so nasprotja med angleškim in francoskim naziranjem vendarle večja, kakor priznavajo oficijelni krogi. Po informacijah »Lokalanzeigerja« je dosedanji osnutek sestavljen v prijateljskem tonu, dočim je stvarno zelo oster in ne upošteva nemških argumentov. Zlasti industrija povdarja, da je absolutno izključeno ustreči zahtevi po uničenju vseh onih industrijskih naprav, ki bi mogle v slučaju vojne služiti v vojaške svrhe. Uničena bi bila s tem skoro vsa železna, a tudi velik del kemične industrije.
Pariz, 20. maja. s. Izmen j 1 misli med Londonom in Parizom glede vprašanja razorožitve Nemčije traja dalje. Kakor poroča »Petit Journal«, so se težkoče glede sporazuma povečale vsled tega, ker zahteva angleški predlog razlikovanje med nemškimi kršitvami težjega in lažjega značaja. Francoska vlada smatra to rešitev za malo zadovoljivo, ker bi se pri tem predvidoma lahko vršile razne malverzacije. Nemčijo bo treba na vsak način po-
Železniška konferenca v Ljubljani
Trst, 20. maja a. Včeraj so dospeli semkaj iz Rima delegati Hal. želez, ministrstva ter odpotovali v Ljubljano, kjer se se-stanejo z d begati jugoslovenskega prometnega ministrstva ozir. ravnateljstev državnih železnic. Namen te konference je, da se končno reši vprašanje mednarodne postaje na progi Ljubl'ana-Trst in druga važna železniška vprašanja.
Zastoj v pogajanjih z Grčijo
Beograd, 20. maja. r. 2e nekaj dni se opaža v pogajanjih med našo državo in Grško glede sklenitve zvezne pogodbe zastoj. Pojavile so se težkoče v vprašanju državljanstva. Naša država zahteva, naj se vprašanje državljanstva reši na ta način, da se določijo najprej tri skuptne oseb, katerim bi se priznalo naše državljanstvo, na kar bi se javljali posamezniki, ki bi se avtomatično uvrščali v te skupine. V prvo skupino bi spadale osebe z našega ozemlja, ki žive v Solunu ali sploh v Grški, v drugo skupino osebe po rodu z našega ozemlja, ki so svoječasno optirale za Turčijo, a v tretjo skupino židje in muslimani iz Bosne, ki bivajo na grškem ozemlju. Grški delegati pa so se postavili na stališče naj naša vlada predloži spisek oseb, ki iih smatra za svoje državljane in ki bi se kot taki po te.n spisku tudi priznali. Ker niso niti naši niti grški delegati odnehali od svojega stališča, se pogajanja niso nadaljevala. Radi tega Je včeraj posetfl grški poslanik na našemi dvoru Samados pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča, popoldne pa dr. Nlnčiča. Razen tega so se pogajanja prekinila tudi zaradi nesporazuma v vprašanju orijentalne železnice in prometa v r.ašl pristaniški coni v Solunu. Da se pospeši rešitev teh vprašanj so se pričela dir-iktaa pogajanja med našo in grško vlado.
tovem roku prouči, ali je Nemčija to izpolnila.
London, 20. maja. (Avala.) Zunanji minister Chamberlein je sporočil v spodnji zbornici v odgovoru na več vprašani, da bo nota zavezniških vlad glede nemških kršitev objavljena, čim jo bo prejela nemška vlada.
SLAB UTIS STFESSEMANNOVEGA GOVORA V FRANCIJI.
Pariz, 20. maja. s. Govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna v državnem zboru je napravil v splošnem slab ntis ter je le povečal odpor proti izpraznitvi kolinskega ozemlja. Skoraj vse časopisje presoja njegov govor neugodno. Komunistični «L' Ouevre* meni, da je Stresemann pogreval stare stvari in da je odveč, da bi se z njegovimi izvajanji polemiziralo. Vprašanje garancij je mogoče rešiti samo sporazumno z verzajsko pogodbo ter v okvirju Zveze narodov. «Ere NouveI!e» pravi, da Stresemann nima prav. če pri svojih razpravah obrača pogled na Gornjo Šlezijo in gdanski koridor.
Mussolini za Hindenburga in proti Antanti
Zanimive izjave v senatu. — Hindenburga Je omogočila Antan-ta, a baš on bo prinesel mir!
Rim. 20. maja (Avala). V senatn je imel danes ministrski predsednik Mus-
solini pri posvetovanju o bndžetu zunanjega ministrstva govor, v katerem je glede Nemčije med drugim izjavil, da že nekaj mesecev počiva evropska politika. Vsa vprašanja so ostala nerešena. Vzrok leži v tem. da so v Franciji, v Belgiji in Nemčiii vladale vladne krize. Italijanska vlada se radi izvolitve Hin-
denburga ni razburjala. Dan po volitvah je on (Mussolini) dal italijanskim zastopnikom v inozemstvu instrukcije. da nai priznajo izvršeno dejstvo. Po Mussoli-nijevem mnenju bi utegnilo ravno pred-sedništvo Hindenburda prinesti ono pomirljivo rešitev, ki jo more uspešno podvzeti le močna vlada. Hindenburgova izvolitev je logična posledica kaotične in negotove politike antante.
Maroška kriza francoske vlade
Socijalisti in komunisti zahtevajo ustavitev operacij in izprazni'
tev Maroka.
zbornice bodo komunisti in socijalistf interpelirali vlado ter zahtevali popolno izpraznitev Maroka. Smatrajo, dat
Pariz, 20. maja s. Kakor se dozna-va, je vodja upornikov v Maroku oja-čil svoje čete proti francoski fronti ter se je nekaterim oddelkom posrečilo utihotapiti preko francoskih postojank. Včeraj zvečer se je vršil glede Maroka razgovor med Painlevejem, Brain-dom in Caillauxom; o razgovoru je izšel komunike, ki naglaša, da so se napadi upornikov v Maroku pričeli še za časa Herriota. Dosedanja vojna v Maroku je povzročila Francozom le neznatne izgube.
Zdi pa se, da se bo marokanska vojna razvila v zelo važno notranjepolitično vprašanje. Po zopetnem sestanku
je skoraj gotovo, da bo vsled tega stališče kabineta zelo omajano, ker boi imel le neznatno večino na svoji strani. Cuje se, da bo celo levo krilo socijali-stov glasovalo proti vladi. VST ASI PRIPRAVLJAJO NOVO OFEZIVO Madrid, 20. maja. z. Po vesteh iz Maroke je Abd el Krim znatno ojačil svoje čete in se preskrbe! na neznan način z novo mu-nicijo. Vsi znaki kažejo, da pripravljajo Rabili novo ofenzivo in sicer hkrati proti španskim in francoskim četam.

Krasin postane čičerinov naslednik
Berlin, 20. maja, z. «Ber!iner Tage-blatt» poroča, da bo Čičerin v kratkem odstopil in prevzel neko drugo važno mesto. Zunanji komisari.iat bo nrevzel dosedanji poslanik v Parizu Krasin. ki pa bo bržčas vsaj začasno obdržal še tudi pariško poslaništvo.
Komisar Zimmermann o sanaciji Poljske
Varšava, 20. maja. s. Generalni komisar dr. Zimmermann je sprejel zastopnike poljskega tiska ter se v pohvalnih besedah izrekel o delovanju Poljske za sanacijo. Vse inozemstvo, ki je zanjo zainteresirano, in vsi oni krogi, ki stremijo za gospodarsko obnovo Evrope, so z delovanjem poljske vlade zelo zadovoljni. Generalni komisar ie izjavil ministrskemu predsedniku Grajskemu, da znači sanacija Poljske zelo važno epoho v gospodarskem razmahu Evrope, in to posebno vsled tega, ker se je izvršila v zelo kratkem času in tudi zelo uspešno. Končno je dr. Zimmermann pristavil, da se ie na Poljskem mr.ogo naučil.
Zopet bombni politični atentat v Italiji
Parma. 20. maia s. Včerai zirtrai so štirje neznanci vrgli v pisarno popoiarskega poslanca Mlcheliia, bivšega poljedelskega ministra za javna dela. dve bombi. Pisarna je precej Tazdejana. Žrtve ni nobene, kir je bil atentat izvršen ob 4. zjutraj m ni bilo nikogar v pisarni.
Francosko-nemška trgovinska pogajanja
Berlin, 20. maja. k. Ministerijalni ravna« tri; v drž,"vnem gospodarskem ministrstvu dr. Posse odpotuje te dni v Pariz, kjer bo v zastopstvu državnega tajnika Trendelen. burga prevzel vodstvo nemške delegacijc z« nemško*gospodarska pogajanja.
Mataja zanika obstoj komunistične centrale na Dunaju
Dunai, 20. maja. s. Na nekem volilnem zborovanju je govoril danes zunanji minster dr. Mataja o govoricah, ki zatrjujejo, da se nahaja na Dunaju komunistična centrala. Minister ie še enkrat povdaril da so vse te govorice brez podlage, ker dunajske oblasti po natančnih preiskavah niso r.ašle povodov, iz katerih bi se dalo sklepati na ckslstenco komuni^ičnlh or<ranizacii. Dr. Mataja je še izjavil, da za časa njegovega ministrovanja niti jugosl. niti rumunska ali bolgarska vlada niso intervenirale v tej zadevi.
Tri nove smrtne obsodbe
v Soliji
Solija. 20. maja. s. Sodni dvor je danes dopoldne izrekel sodbo proti povzročiteljem atentata v gledališču Ode-on. Trije krivci, ki so položili peklenski stroj, so bili obsojeni na smrt. Bivši minister Muraajev in Ferdinand Markov sta bila oproščena. Eden izmed na smrt obsojenih (Patamanski) je bil obsojen in contumaciam.
General Mangin žrtev komunističnega atentata?
Pariz, 20. maja. k. «Liherte» trdi v dana« šnjem uvodniku, da je bil gen:rd Mangin dva dni pred smrtjo zastrupljen List do« mneva, da gre za komunisfčtii atentat
Vrhovni komisar za Palestino
London, 20 maja. (Avala.) Marš tl Plumer je bil imenovan za vrhovnega soniisa-ja in poveljnika v Palestini kot nasieioik Her« berta Samuela.
Bolezen maršala Frencha
London, 20. maja. (Avala.) Stanje matša« l& Frencha je zelo tesno.
Izsiljevanje denarja za „čast božjo"
Dokument, kako stiskajo klerikalci iz podeželskega ljudstva denar.
Medtem, ko vpije klerikalno časopisje o ogromnih davčnih bremenih, kl jih mora prenašati naše ljudstvo, pa nimajo klerikalci nobenega ozira, kadar gre za plačevanje prostovoljnih in neprostovoljnih cerkvenih davščin. Tu ne poznajo nobenega usmiljenja; plačaj, ali pa ne veljaš za dobrega katoličana! Očenaši, maše, krsti, poroke, pogrebi se plačujejo poleg raznih bir dražje kot pred vojno v zlati vrednosti. Izveličanje postaja dragocen šport in usmiljenja vredni so oni, ki moraro plačati pogreb svojega sorodnika. Bo-gpslužna in krščanska dela usmiljenja se morajo plačevati danes v zlatu. Ako nočeš, si nevernik in očiten grešnik!
Zadnja leta, ko trpi ljudstvo še na posledicah vojne, katero je škof in podrejena duhovščina proglašala za sveto in Bogu dopadliivo, se pritiska po fa-rah na ljudstvo zlasti radi nabave novih cerkvenih zvonov. Ne rekli bi ničesar, ako bi za nove zvonove prispevali samo 'oni. ki imajo kaj odveč. Ne moremo pa odobravati in dopustiti, da bi se taki ljudje, ki komaj životarijo, z grožnjo kazni božje silili k tej prostovoljni daiatvi ter m sramotni oder postavljali kot brezverci, ako kljub dobri volji ne morejo šteti težkih tisočakov za nabavo zvonov.
V rokah imamo originalno pismo, ki ga razpošilja odbor za nabavo zvonov na Homcu in ki dokazuje, kako brezobzirni so klerikalci v izsiljevanju denarja. Pismo se glasi:
»Uliudno in resno se opozarjate, da plačate za homška zvonova, kolikor pride na Vas. Vsak katoličan je svoji vesti dolžan prispevat! k stroškom za bogoslužne naprave, n. pr. za zvonove. Dokler ste katoličan, morate tudi Vi prispevati k tem napravam. Dosedaj Še ni nihče namesto vas plačal za zvonove. Bodite prepričani, da bo Bog Vam 'obilno povrnil, kar storite za njegovo čast. Bodite pa tudi prepričani, da ne boste s tem
ničesar prihranili, ako ne plačate. Kdor namenoma noče plačati, tam blagoslova božjega ta sreče ne bo Imel.
Do 50 gospodarjev še ni plačalo. Med njimi je veliko takih, ki bi že davno lahko poravnali. Dolg ie v hranilnici in se morajo plačevati obre s ti Odbor je sklenil, da mora vsaK zakasnjenec plačati tudi obresti Dalje je odbor sklenil. da «e bo gonilo tistemu, kl no plača svojega deleža.
Zato se tem potom opominjate, da plačate. Ako ne morete vsega naenkrat pa v obrokih. Ce morda nimate denarja, hranilnica na Homcu posodi. Ako nikakor ne morete plačati sedaj, vsaj sporočite kdaj boste. Ako ie pa Vaš namen, da sploh ne boste plačali, pa tudi pove** da se bo vsaj vedelo. Bodite prepričani, da bo vsakdo prej ali slei plačal, če ne on, pa njegovi svojci — Homec, 15. maja 1925.»
Gorenje pismo je tako jasno, da ne potrebuje še posebnega komentarja v dokaz, na kako ostuden način se iz ljudstva izsiljuje denar za »čast božjo«. Originalen je ta dopis zlasti tudi radi tega. ker priporoča kmetom, da naj se zadolže pri klerikalni posojilnici. Seveda pri tem bi zaslužilo klerikalno podjetje. kmetom ^a naj bi pel namesto zvonec, biričev boben! Klerikalci, ki zabavljajo proti davčnim bremenom na naiboli demagoški način, ne poznajo težkoč našega kmeta, kadar gre za njihovo bisago.
Gospodje vedo. da zvonenje ne preganja ne toče, ne hudiča in ne biriča, ter da se brez zvonenia prav lahko umre in pride v nebesa. To se je ziasti pokazalo med vojno, blagoslovljeno od ljubllanskega škofa, ko so ljudie umirali brez zvonov in ko so iz cerkvenih zvonov izdelovali t^ove! Navzlic temu pa je treba denar izsiljevati iz ljudstva; saj denar in «čast božja« sta klerikalcu eno in isto.
De atheismo bolševistico
Perfidija Pavla Radiča
Pavle v stopinjah svojega strica. — Dokaz, da razvoj radičev-ščine le ni dospel do konsolidacije. — Drugo pomlad bodo ze še
mehkejši!
r. Zagreb, 20
maja.
Današnji radidej/ski <*Dom» prinaša Članek Pavla Radiča z naslovom: »Zapreke hrvatsko-srbskega sporazuma*. Pavle Radič, ki je nekaj časa po svoji deklaraciji bil kolikor toliko dostojen človek, je s tem člankom naenkrat zašel na stopinje svojega strica Štefana. Parkrat je že pokazal svojo perfidijo napram svojim zaveznikom (klerikalcem. muslimanom), v današnjem članku pa se je pognal na samostojne demokrate in osobito na Svetozarja Pribi-Seviča.
Svetozar Pribičevič je njemu. Pavlu Radiču, ki je zgolj po familijarnih zvezah s svojim stricem Štefanom zlezel na politični podij, glavna «zapreka sporazuma®. Pribičeviča dolži Pavle, da si ie »izmislil obznano in zaželel hrvatske krvi«, dasi je obznano »izmislila« celotna vlada Narodnega bloka s Šurminom in Drinkovičem vred. Nadalje pravi Pavle Radič, da je Pribičevič »izigral tudi jugoslovenstvo. ki so ga naši (radičevski!) predniki zasnovali že v oni dobi. ko so se Pribičevičevi nomadski nredniki umikali pred turško vojsko«. Tako skuša Pavle Radič biti drzen in nesramen, a dokazuje samo svojo nomadsko pamet in pomanjkanie prave ljudskošolske izobrazbe. Pred turško vojsko so se umikali i srbski i hrvatski predniki, med katerimi so bili pravi pravcati nomadi ravno Pavleiovi in Stinini pradedi. ki so bili čistokrvni — cigani. Da je na njih še danes več ciganskega kakor jugoslovenskega, dokazuje vsa Stipina politika in prav posebno še današnji Pavletov oamflet proti Svetozarju Pribičeviču in samostojnim demokratom.
Pavle Radič nekako «zahteva». da se morajo samostojni demokrati umakniti iz vlade, pa bo «sporazum« gotov. Drzno mu raste greben, zato ne bo odveč, r.ko se ponovijo dokazi in ugotovitve, da so radičevci od prevrata dalje središče vsega zla v državi in poglavitna zapreka istinitemu jugoslovenskemu sporazumu, ki so ga samostojni demokrati že davno sprejeli. Ako danes njihov novi šef Pavle ponavlja lažnive in objestne izpade, je to samo v škodo njihovi deklaraciji, ker radičevske operacije z mistifikaciiami in lažmi proti samostojnim demokratom so se doslej še vendo izkazale za najzanesljivejši barometer radičevskih motnih atmosfer.
Tega se prav dobro zavedajo tudi radikali, ki motrijo radičevsko vriva-nje v vlado, uprizarjano z izpadi proti samostojnim demokratom. Nad leto dni so radikali imeli mir pred vsiljevanjem radičevcev. In ravno v tem času, ko ss radikalna stranka ni hotela vezati z nobeno separatistično skupino, ie njen ugled vnovič narastel. Kakor na dlani zc kaže prejšnji tragikomični histornat pentljanj z radičevci:	,
V maju 1922. se je Stipa Radič sestal s pokojnim Stojanom Protlčem in 2e tedaj se je začelo obsežno govoriti o sporazumu RR. Toda vsi vemo. kako je končal ta preludij: Oznanjevalcl sporazuma so umolknili, Protid in Radič pa sta se znašla na dilci ... In v aprilu 1923. je nastalo ponovno sporazumaško gibanje: Markov. protokol. Vzrojile so nove senzacije, ki pa so končale tako. da je razočarani Stipa Radič započel svoio fatalno turnejo oo Evropi, dokler,
Dr. Grivec: «V radostnem presenečenja, da ste Prevzviše-ni ipak naklonili Imprimatur moji skromni brošuri o boljševikih, se usojam pokloniti Vam v krokodilovo usnje vezan eksemplar za bodoče občinske volitve ...»
ju neizvedljiva. Ravno radi tega pa je treba združiti vse bojne sile pod enotno poveljstvo. Kulminaciia njegovega govora je bila sledeča izjava: »Čeprav je morje za nas neizpremenljiv faktor, obstoja vendar še en drug neizpremenljiv faktor: onstran Alp je več narodov. ki predstavljajo tri skupine: za-padno, nemško in slovansko skupino. Invazija se more izvršiti le z one strani. odkoder je. prihajala že stoletja poprej. Vojna bodočnosti more biti za Italijo torej le vojna na kopnem. Mornarica more imeti sicer na izid vojne gotov vpliv, toda, kolikor je mogoče pričakovati. bo bodoča vojna Italije v prvi vrsti na kopnem. Ne smemo izgubljati časa*, je končal Mussolini, »in zato tudi odklanjam strahovito odgovornost. da bi eventualna voina našla naš narod nepripravljen.«
Senat je nato z glasovi vladne večine sprejel zakonski načrt o ustanovitvi enofnega vrhovnega poveljstva za armado. mornarico in zračno brodovje.
je nI zapečatil v Moskvi... Lansko leto je poteklo brez radičevskih ponujanj, ker ie Radid poskusil karijero v kom-paniji z Davidovidem, Korošcem in Na-stas Petrovičem, a jo zaključil tako. da se je znašel v zaporu. Potekle so medtem volitve in dne 27. marca letošnjega leta — vprav ob obletnici PP-vlade — je podal Pavle Radič spokorno deklaracijo, s katero je kronal prvoletne uspehe složnega Narodnega bloka.
A evo, v maju se je v radičevcih vnovič zbudila žilica ponujanja za «sporazum» z radikali. Ponavlja se zgodovina puhlih scnzacii. spletk in perfid-nosti iz prejšnjih pomladi. Opozicijske novine so zopet preobložene z aranž-manom RR, s sporazumom in vstopom radičevcev v vlado, v vlaado! . . . Obnavljajo se stare fraze o potrebi koalicije RR. ki smo jih čuli že par let. zato ne morejo ganiti nikogar, ki je odločen v prepričanju, da je potreba nadaljnjega vzdržanja Narodnega bloka izven diskusije, da ni razloga reševati radičevce iz ponovnih zagat in da vse dosedanje vijuganje radičevcev daje samo en nauk: Radičevci bodo še mehkejši in še bolj poceni! Če ne prej, do druge pomladi . . . __
Mussolinijev strah pred novo vojno
V italijanskem senatu se je vršila v torek povodom razprave o zakonskem načrtu glede ustanovitve enotnega vrhovnega poveljstva za armado, morna rico in letalsko brodovje. zanimiva de bata o vojaškem položaju Italije, v katero sta posegla kot glavna govornika bivši mornariški minister Thaon de Re-val in ministrski predsednik Mussolini, ki sta zastopala popolnoma diametralne nazore. Debata ie bila tembolj zanimiva, ker je iz Mussolinijevega govora odmeval nekak strah pred obračunom s Slovani in Germani, katerim Je imperialistična Italija v svoji pohlepnosti iztrgala vsled svojega urodneca položala lepe dele avtohtonega ozemlja.
Bivši mornariški minister Thaon de Reval je nastopil kot glavni opozicijski govornik in v dolgem govoru z vso od-ločnostio pobijal vladni zakonski načrt, češ da bo v slučaju resnosti postal lahko naravnost usodepoln za Italijo. Izrazil je sicer svoje prepričanje o potrebi tesnega sodelovanja med vsemi tremi orožnimi vrstam!, vendar pa je po njegovem mnenju za tako sodelovanje potrebna popolna avtonomija v tehnični pripravi za različne bojne sile. Bodoča vojna bo po niegovem mnenju še bolj zamotana in Italija bo vsled svojega posebnega geografičnega po ložala in pomanjkanja sirovin še bolj trpela. Usoda Italije se bo prej odločila na morju kakor na kopnem. Podreditev mornarice in zračnega brodovia enotnemu generalnemu štabu more poslati zato usodepolna za Italijo.
Mussolini je skušal veliki utis govora bivšega mornariškega ministra zmanjšati s tem. da je poslancem govoril o nevarnosti, ki grozi Italiji s strani Slovanov in Nemcev. Poudarjal ie. da določa zakonski načrt ustanovitev enot nega vrhovnega poveljstva samo radi tega, ker Je separatna volna proti ar-, madi. mor aricl ali letalskemu brodov-
Politične beležke
-f Denuncijanti svoje neumnosti. Kadar beograjski listi navajajo kako «Slo-venčevo« neumno zlobnost kot dokaz klerikalnih naziranj in stremljenj', se zagovarja škofov list z očitki, da je denunciran. Tako se branj tudi seda;, ko je beograjska «Samouprava» 19. t. m. ugotovila, da piše škofov list glede zunanjepolitičnih vprašani in mirovnih pogoidb v istem smislu kakor dunajska »Reichspost« z edino razliko, da piše dunajski list mnogokrat bolj prikrito. »Slovenec« pa odkrito. Mi bi svetovali gospodom, ki so za »Slovenče-vo» pisavo odgovorni, naj poskrbe, Ca ne bodo v njej pred vso jugoslovensko javnostjo dcnuncirali svoje neumnosti, pa se iim ne bo treba izgovarjat! na druge. Ako pa piše škofov list samo za šenklavško gospodo, pa naj 'o znniše na čelo lista, da bodo tudi v Beogradu vedeli, s kom imajo opravka, v kolikor jim to še nj znano.
+ Poganska miselnost. Mussolini J3 v enem svojih zadnjih govorov iz;avil da ie treba prijateljem storiti čim največ mogoče dobrega, sovražnikom pa čim največ slabega. »Slovenec« pravi, da te besede kažeio popolno pogansko miselnost italijanskega diktatorja, ki je enaka oni SDS. Samo s to razliko — se usojamo dostaviti mi — da Musso-liniieva mise!nost daje gospodu papežu in prejema od njega raiveč simpatij, dočim se mora naša SDS zavedati, da ie napram kanibalskl miselnost! v političnih metodah slovenskih klerikalcev resnično »poganska« miselnost še doka' v skladu s svetim pismom.
4- Kmetljsk' krediti ln klerikalci Parlamentarni odbor za zakonski predlog o kmetijskih kreditih je dovršil svoto raznravo tudi v podrobnostih. Ob tej priliki ;e bil tudi »Slovenec« prisiljea po daljšem svojem hujskanju proti ome nienemu zakonu priznati z veliko težavo. da ie zakon dober. Predvsem ustavlja. da je vladna večina v posameznih točkah upoštevala predloge opozicije. če se tičeio dosedanjega zadružništva. Nelogično seveda izvaia iz tega. da se hočd s tem izsiliti državno zadružništvo in monopolizirati v n'em vse kreditno zadružništvo. Ta trd'te v nas končno nič ne vznemirja, ker jo »Slovenec« v naslednjih izvalaniih sam demantira in ker vemo. da streme klerikalci predvsem zn tem. da obdrže zadružništvo krepko v svo?'h rokah In s tem tudi slovenskega kmeta. Pravi namreč takoj nato. da staremu zadruž-nišvu ne more nič škodovati, kar jc samo ob sebi umevno in po čemer tudi nihče stremil ni Klerikalci seveda istovetijo svoie bisage z zadružništvom, pa po njihovi lastni izjavi tudi te n!so ogrožene. Nailepšc r>a je naslednje, kar piše »Slovenec«: »Ce bi bil! na delu te Institucije liudie, kl bodo dela!! no zakonu, bi ce!o sedanje zadružništvo moglo imeti v tem zakonu nekoliko podpore in zaslombe. Zlasti produktivno zadružništvo bi dobilo precej opore, če bi se hoteli vodilni faktorji te nove ustanove držati zakonskih ored-pisov.« To se pravi, da je zakon dober in da bi bili klerikalci ž njim zadovolj-; ni. če bi stali na Čelu nove kreditne in-
stitucije klerikalci Ker ne bodo klerikalci komandirali. ie seveda zakon po »Slovencu« že v naprej obsojen v brez-plodncst in je tudi gotovo, da vodilni faktorji te ustanove ne bodo delali po zakonu in se držali zakonskih predpisov. To velja pri »Slovencu« kot sigurno. Za nas je važno samo to. da si klerikalci ne upajo zanikavati dobrih strani zakona o kmetijskih kreditih. Njihova sumničen.ia in obrekovanja seveda ne morejo nikogar prepričati da je klerikalna gonja proti zakonu o kmetijskih kreditih doživela blamažo. kl vsekakor še davno ni zadnia.
-f Prostotek ali »Freilauf« se pravi biciklju, ki po pogonu teče nekaj časa sam, a se tudi sam prevrne, če ga ne dirigiraš. Prav tako je z radičevci in šefi opozicijskega bloka. Kakor namreč navaja »Jutarnji list«, so opozicijski šefi na svoji zadnji seji prepustili HSS, naj sama poišče način, kako doseči sporazum z radikali. Torej za enkrat radičevski »Fre!huf», ki pa bo brez pogona opoziciiskih šefov trčil ob kanton, dočim z njihovim pogonom ne more do cilja.	_
Iz demokratske stranke
Sestanki in predavanja v ljubljanski oblasti
Poleg včeraj objavljenih se vrše še na. slednji sestanki, oz. predavanja: V soboto, 23. t. m.:
V	Radomljah ob S. zvečer pri Alojziju Seršenu. Predava dr. Str.ne Rapt o osnutku zakonov za izenačenj? davkov in za pode« ljevanje kmetijskih kreditov.
V	Smarci ob 8. zvečer predava g. Milan Cimerman o istih predmetih
V	Jaršah ob 8. zvečer v gostilni pri Ga. Sperju (Marinšeku) predava g. dr. Joža Bo« hinjec o delavskem zavarovanju in o kme» tijskih kreditih.
V nedeljo, 24. t. m.
V	Zg. Tuhinju ob 7. zjutraj pri Vidu Zav. bi. Predava g. dr. Stane Rape o osnutku za. kona za podeljevanje kmetijskih kredito«' in Janko Blaganje o mlekarskih zadrgah
V	Šmartnem v Tuh^j.i ob pol 1!. dop. v gostilni pri Pančurju. Prjdava g. Milan Ci» merman o osnutku zakonov za izenačenje davkov in za podeljevale kmetijskih kre» d!tov.
V	Motniku ob 11. dopoldne pri Hucloma« lu. Predava g. dr. Stane Rape o istem pred' metu.
V	Blagovici ob 3. pop. Predava g. Janko Blaganje o osnutku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov.
V	KraSnji ob 3. pop. Predava g. dr. Strne Rape o osnutku zakonov za izenačenje dav. kov in za podeljevanje kmetijskih kreditov
Na Trojanah ob pol 4. pop. pri Josipj No. vaku. Predava g. Milan Cimerman o istem predmetu.
V	Preserju ob R. uri zj. v Sokolske m do.
mu. Predava g. Baldomir Milohnota o osnut« ku zakona za podeljevanje kmetijskih kreditov.
V	Lukovici ob 6. rv-*»r nri Novaku (Pev. cu) v Št. Vidu pri Brdih. Predavata g. Mi* lan C-m-rman o izenačenju davkov in g. dr. Stane Rape o podeljevanju kmetijskih kre.
dilov.
V	St. Jerneju pri Kostanjevici se vrši ob 10. dop. občni zbor k. o. s preda/vir n g Stojana Bajiča o podeljevanju kmetijskih
red i tov.
organizacije v Sv. Trojic! v Slov. gor. V nedeljo 24. t m. je sestanek Sam. strok, delavske Unije v Sladkem vrhu ln občni zbor srečke orgmzacije SDS v Murski Soboti.
Mladinska organizacija
*Edinost» v Ljubljani priredi v nedeljo dne 24. t m. izlet na Škofljico. Zbirališče na št Jakobskem trgu pri znamenju ob pol 1. popoldne. Vabijo se vsi bratje in sestre, da sc izleta v čim večjem številu udeleže. Pri." itelji organizacije dobrodošli. — Šport, nI odsek ima danea ob 9. na igrišču «Pri= morja* prvo prijateljsko tekmo s S. K. »Re« ka». Vabioj se člani, da jo posetijo.
Po svetu
- Rusija dobavila orožje Aiganistanu. Iz Kabula, glavnega mesta Afganistana, prihaja vest, da se delajo ondi priprave za sprejem 20 letal, ki jih pošlje Rusiia af-ganski vojski. Rusija stavi Afganistanu na razpolago tudi letalce in ves potrebni ma-terijal. V prihodnjih mesecih pride iz Rusije tudi večja množina orožja in streljiva. _ Ustanovitev palatlnata na Madžarskem Madžarska vlad-t pripravlja važen zakon o mestu palatina. Po rešitvi zakonske predloge v obeh zbornicah ki je sedaj v razpravi, namerava predložiti ministrski predsednik zbornici zakonski načrt, po katerem se odpravlja mesto državnega upravitelja in mesto njega ustanovi mesto palatina. Zakonski načrt r?.r'a?3 iT'f*cno. da bo dosedanji upravitelj admiral Nikolaj Horthy v priznanje zaslug za državo Izvoljen za prvega palatina. Palatin je neodstavljiv. Njegov urad ugasne le z abdikacijo ali s smrtjo. Istočasno se ustanovi mesto namestniki, da je poskrbljeno za slučaj nenadne '.mrti ri-latina. Na podlagi zakona bo ime! palitin predvsem dolžnost, da prevzame varnitvo nedoletnega kralja. V slučaju, da ni nobenega kralja, ali če Je kralj še nedoleten, pa mora takoj sklicati državni zbor.
Iz Trbovelj
Fokret v mariborski oblasti
V	nedeljo 10. t. m se je vršila ustanov'-tev štirih novih krajevnih organizacij: a) v Kančovcih v Prekmurlu (predsednik pns. In župan Štefan Kuronjal: b) v Cvetkovcih pri Vel Ned«1Ji (predsednik pos. In župan Franc Pe:ek!: c) v St. HJu v SI. gor.; č) v Sv. Ani v Slov. gor. (predsednik posestnik Jože Sajfrld.
Istega dne je bil občni zbor sreske organizacije v Ljutomeru. V soboto 16. maja zvečer se Je vršil občni zbor kraj. org. v Mozirju. Predsednikom le ponovno Izvoljen g. dr. Jože Oorlčar.
V	nedeljo 17. maja sta bili ustanovljeni zorf dve novi kraj. organizaciji v gornle-jj^:,!..^, sresu: v Bočn1 (predsednik pos. Inž- čep'ak ln na Ljubnem. Obenem se Je vršil na Ljubnem občni zbor sreske organizacij s. k! obsega danes 5 krajevnih organizacij.
Danrs v čelrtek Je občni rbor organizacije v Cankovl (Prekm irle) ia ustanovitev
t— Mladinska prireditev. Otroški vrtec priredi danes ob 4. pop. otroško predstavo v Delavskem domu s sledečim sporedom: 1. Pozdrav; 2. Otrok živim veselo (petje); 3. Radovednost (prizor); 4. Junak (deklama, cija); 5. Od hiše (igra v treh dejanjih); 6. Pastir (deklamacija); 7. Mlatiči (prizor); 8. Na travniku (prizor); 9. Slovenka sem (de. klamacija); 10. Obdaritev malih, nakar sledi petje »Hej Slovani«. Med odmori bo sviral delavski šramel pod vodstvom g. Draksler. ja. Vzpodbuditeljici učiteljici Tončka Car. gava in Anka Ladihava nam garantirata za dobro izvedbo programa. Zanimanje za to prireditev je zelo veliko, ker je že večina vstopnic razprodanih.
t— Anomalije. Zadnje dni so se pričele razširjati pri nas alarmantne vesti, da so se spoprijeli v Zagrebu Orjunaši in prebi. valstvo in da je bilo 100 Orjunašev mrtvih in ranjenih, nasprotnikov pa 160. Posebno v klerikalnem društvenem domu so bili zelo pokonci in so se razkropili na vse strani, tako da je doseglo razburjenje že precej« šnjo kulminacijo. Končno pa so se ljudje le pomirili, ko so zvedeli naslednjega dne, kako in kaj. Skoraj nekaj neverjetnega je, kako lahko se dajo pri nas ljudje begati, pa naj bodo vesti še tako eminentno nemogoče. Tako je n. pr. nekdo pred kratkim vse tu. kajšnje ljudi obrnil na glavo, tako vsaj lah« ko rečemo, ker je bilo malo tistih, ki mu niso verjeli, da je postal veliki župan g. Ivan Hribar, dosedanji veliki župan g. dr. Baltič pa da je odpoklican. Perfidne razširjevalee neosnovanih trditev, ki delujejo nalašč de« struktivno po skrbno zasnovanem načrtu, bo treba strogo prijeti za ušesa, kar je že skrajni čas!
t— Telesne poškodbe. Franc Sibila, rudar zapadnega okrožja se je težko ranil, tako da so ga morali ekspedirati v ljubljansko bolnico, odkoder se je že vrnil, vendar pa bo moral dobiti protezo za spodnjo čeljust, katero mu je premog zdrobil. — Ivan Avsec, rudar istotam se je prav tako težko pone« sreči!, ker ga je po naključju vsekal tnva. riš s sekiro na desno roko in mu presekal koželjnico. — Ivan Gradišnik, delavec na separaciji, je začasno lahko ranjen, če se ne bodo pojavile komplikacije; pritisnili so ga namreč vozički, naj>olnjeni s premogom. — Jože Ocepek .rudar zapadnega okrožja, se je lahko ranil ra levo roko.
t— Obsojeni napadalci. Pri okrožnem so. dišču v Celju so bili obsojeni zaradi napada na nekega tukajšnjega orožnika, ko se je pozno zvečer vračal sam iz službe, sledeči: Franc Ši'ln na 8, Martin Ameršek na 6 in Rudolf Roje na 4 mesece težke ječe. Polee tega pa vsi trije še na post vsakih 14 dni in na trdo ležišče, ne glede na nastale stro, ške, katere morajo plaJati. O rapadu sa* mem smo že svoj čas poročali. Upati je, da se podoben dogodek ne bo več pripetil.
t— Po Špansko je nercd'l Delavec Franc Belič jc pokradel svojim sod Mavcem čevlje, suknjo in v Lokah 353 ponevcril šc 303 Din ter neznano kam izginiL
Ker vls:ko cenite
Ultiiil
(Crčme Simon)
ni nobenega dvoma, da bi ne posta'o iz istega h gijenskega vzroka tudi
MILO SIMON
čisto in nevtralno Vaše milo. — To odgovarja isti skrbi popolnega vzdržcvpnia kože, je ne drafi, temveč jo bo'a|oč s svojo milino in paifumom ie čisti.
Prodaja se povsod:	j.,
krema, puder in mil* Slmen
Pi^Bsrie Sla oo, 59, fg. SL Martin, Mi
sam
Skupščina Jadranske Straže
V dvorani razredne loterije v Beogradu se je vršila te dni letna skupščina Jadranske Straže, katere so se udeležili delegati vseh krajev države, zastopnik vojnega ministrstva kanetan boine ladje Polič ter odposlanci številnih humanitarnih in naci.ionalnih organizacij. Zborovanje je vodil predsednik Liuba Jovanovič, ki je v pozdravnem govoru naglašal pomen organizacije Jadranske Straže, kakor tudi važnost našega morja z gospodarskega, kulturnega in nacionalnega stališča. Dolžnost celokupnega naroda je. da skrbno čuva naše lepo morje in je pripravljeno tudi na žrtve.	,,
Iz dosedanjega delovanja je razvidno, da je Jadranska Straža storila vse. kar je mogla, da na eni strani podpre ekonomski razvoj našega Primorja. na drugi strani pa obvaruje njegove obale pred eventualnim nanadom. Posebna skrb je bila posvečena organizaciji omladine in se je posrečilo že na vseh univerzah ustanoviti pododbore. Podobna akcija se razvija tudi med srednješolskim dijaštvom. Ustanovljena ie bila dalje Jadranska biblioteka, ki je kot prvi zvezek izdala Almanah Jadranske Straže za leto 1925. V projektu pa je ustanovitev Jadranskega muzeja v Beogradu, ki bi dostojno repre-zentiral naše Primorje v vsakem pogledu.
Živahna propaganda se je razvila tudi v inozemstvu, posebno pa časopisju, ki stalno prinaša slike z našega Primorja. Po nekaterih mestih so bile rejene tozadevno tudi posebne razstave. Povodom desetletnice pohoda srbske vojske skozi Albanijo je Jadcsnska Straža intervenirala pri vladi in patri-jarhu. da se na Vidov dan priredi velika spominska svečanost za žrtve na otoku Krfu. Pri tej priliki se bo izvršil tudi slavnosten poset našega svobodnega morja. Da se koncentrira delo naših nacijonalnih društev in da dobi presto-lica tako potrebni dom za reprezenta-cijo in nacijonalne manifestacije, zborovanja. razstave, koncerte in zabave, se je uvedla akcija za zgradbo splošnega društvenega doma v Beogradu in je bil v to svrho izvoljen odbor, obstoječ iz zastopnikov vlade, občine in vseh interesiranih korporacij. Admiral Priča je naglašal nujno potrebo, da stopi čim več omladincev v pomorske šole. Na morju samem se morejo namreč največ naučiti in bodo potem lažje razvijali propagando za Jadran.
Ljubljanska drama v beograjskem tisku
»Jutro* je že natisnilo dopis svojega beograjskega prosvetnega poročevalca o gostovanju ljubljanske drame v pre-stolici. Gostovanje je imelo dober mo-raličen uspeh, obiskano pa je bilo slabo. kar grajajo beograjski listi brez izjeme. O gostovanju samem piše »Politika*. »Veronika Deseniška* je tragedija najboljšega slovenskega pesnika in enega izmed najboljših jugoslovenskih pesnikov, ki danes pišejo. Njeno snov tvori romantična zgodba iz slovenske zgodovine. Romantično in tragično zgodbo je obdelal Zupančič svobodno. Posvetil je svojo pažnjo notraniim nitim tragedije, njeni psihološki celoti, ki je v drami bistvenejša od historičnega obeležja. «Veronika Deseniška* je lepo delo. ki je sicer mani teatralično. zato pa izraža plemenito stremljenje zatreti frazo in prazno besedo ter pronikniti v dušo in obseči lepoto Jezika. O. Sest
je nedvomno nadarjen človek. Podcenjeval ni ne dekoracij, ne sceničnostl ne svetlobnih efektov in je povsod upošteval tekst in pesnikovo besedo.* Kritik hvali nato igralce in omenja imenoma go. Šaričevo. Marijo Vero. Levar-ja. Rogoza, Kralja in Skrbinška.
»Vreme*, drugi beograjski največji list, poroča o gostovanju takole: »Gostovanje je v vsakem oziru uspelo. Ljubljanska drama na beograjskem odru pomeni majhen iskren praznik. Njena težnja po umetniški dovršenosti je očitna. Režiser Šest teži bolj k dekorativni zunanji nego h notranji režiji, toda se kljub temu ne izgublja v arhitektonsko in mimsko akrobatiko, temveč išče ravnotežja med slogom in dušo. Njegova režija »Veronike Deseniške* je fasci-nirala gledalce kot arhitektonična celota. Pri Cankarjevem «Pohujšaniu v dolini šentflorjanski* se je Šest pokazal mojstra v detajlih. Doumel ie pisatelja zelo globoko in prodrl v notranjost duševnih zapletliajev. Satira mu ie ostala samo simbol, ki ga ne gre pozabiti. Zupančič je pesnik, ki ustvaria tragedijo iz starih pergamentov ter stilizira dramske zapletliaie. da bi opravičil temno narodno prošlost. Kot dramatik nima še precizne mere scenične strukture, temveč tiči boli v epiki.* O Go-larju meni kritika, da je neposreden v ljudskem humorju. On je pisec brez velikih zahtev. Njegovo »Vdovo Rošlin-ko» imenujejo listi velik uspeh. Cankar je po sodbi »Vremenovega* referenta dr. Ranka Mladenoviča globok in vroč ter stoji nad ostalimi kakor mesec nad planinsko pokrajino.
«Pravda» piše, da napravlja ljubljanska drama vtis solidnosti in resnosti. Njen repertoar je vestno naštudiran in kaže dober okus. Dramski ansambel ie glasovno zelo svež, njegova dikcija je zvonka. «Samouprava» veli. da ni bilo v beograjskem gledališču še nikdar lepših, prijetnejših, boljših predstav, nikoli boljše igre, a tudi nikoli mani občinstva kakor ob gostovanju ljubljanske drame. Približno isto sodbo izreka poročevalec lista «Belgrader Zeitung*. ki hvali zlasti inscenaciio del. Tudi ostali listi pišejo v tem smislu. Naša drama je torej z moralnim uspehom svojega beograjskega gostovanja lahko popolnoma zadovoljna.
Dež in poplave brez konca in kraja
Letošnje vreme je prav neobičajno. Dasi se že bližamo poletju, vendar noče prenehati deževie. ki napravlia vsak čas novo škodo. Plohe povzročajo neprestano poplave in poplave podiraio mostove, kvarijo železniške proge ter uničujejo prometna sredstva. Ministrstvo poljoprivrede in vod ter ministrstvo za promet morata neprestano misliti na kredite, ki so potrebni za popravila.
Blizu Zaječara se je te dni med postajama Rogljevo in Rajnica na 18 km železniške proge zopet utrgal oblak. Nabralo se je toliko vode in zemlje, da je bilo železniško ravnateljstvo prisilie-no ustaviti lokalni promet, delavci pa so morali čistiti progo, da se je vožnja zopet lahko obnovila. Šele po enodnevnem napornem delu se ie železničarjem posrečilo vzpostaviti zvezo.
Tudi iz Bosne prihajajo poročila o velikih škodah, katere so povzročili nalivi. Na progi Sarajevo-Brod se ie utrgal oblak in je zanesel na tračnice velikansko množino zemlje, mulja in drevja. Brzovlak št. 90P5 ie na svoji vožnji zadel na hlod in lokomotiva je sko-
čila s tira. Tudi štirje vagoni so zavo-zili v stran. Človeških žrtev k sreči ni bilo. pač pa je bil prekinjen promet za celih šest ur. Gmotna škoda je radi te nezgode znatna.
Bosna beleži še drugo železniško nesrečo. Vlak št. 9262 je naletel na progi Sarajevo- Višegrad na ogromno skalo, ki ie priletela z nekega hriba in udarila v lokomotivo. Lokomotiva je s štirimi vagoni vred zavozila v zemljo. Kurjač Mirko Ivič je zadobil pri tem lahke poškodbe. Tudi na tej progi so morali ustaviti promet in začeti popravljati tračnice.
barvaste ž 2 ovratnika Din 85'— barvaste & 2 ovratnika Din 110'— bele pique prsa	Din 95'—
Panama češke Din 95'—105'— Kis če gradi	Din 45'—
Tetra bh>6a	Din 60'—
Krasna izbsra! Dobro blago I
P. M&GPŽC» Uubliana. Julij Mazelle - 50letaik
V pondeljek je praznoval sv»ojo petdesetletnico znani belokranjski prvak gosp. Julij Mazelle iz Gradaca pri Črnomlju.
Zaslužni mož lahko s ponosom gleda na svoje delovanje v procvit na-
ELITill
mm
mirncH
Telefon 124.
Vsled ogromne dolžine filma se vrše predstave Danes na rraznik ob: >/2ll.. 3., 5.. 7., 9.
T
Najboljši do sedai izdelani veliki Gaumont film
Dve pariški punčki ali Lilija v nevihti
je pri včerajšnjih predstavah dosegel kolosalnl uspeh. — Dve-urne predstave nas drže v napetosti od začetka do konca. — Višek zabave pa je ljubljenec cele Ljubljane — najboljši francoski komik
B i s c o f
ki nam s svojo naravno komiko izvablja smeh do solz.
predka Bele Krajine. Predvsem se je posvetil gospod Jule, kakor ga širni belokranjski svet imenuje, gospodarske mu delu. Poleg drugega je v Gradacu ustanovil Kmetsko hranilnico in posojilnico. mu pridobil po dolgem trudu več letnih sejmov, ki so prav dobro obiskani in izredno mnogo ''""Sti z nasveti in pomočjo. Potrebni požarni brambi ie skrben načelnik in starosta gradačkega Sokola. Gradac, nekoč tako razupit. je potom društev vzgojil naraščaj, ki ie danes strogo naroden in je vzor drugim belokranjskim krajem. Dosegel ie za Gradčane šolo. ki je začasno v gradu, izposloval pa je občini ob prodaji gradačke graščine krasen obsežen prostor, kier bodo zgradili v kratkem lepo novo šolo. ki bo ponos Bele Krajine. Mnogo let je tudi župan gradačke občine.
Ob strani mu ie vedno stala njegova zvesta družica Josipina. ki je pred dvema letoma tako hitro preminula. Letos je prezidal dvorano in jo opremil s krasnim odrom, ki je najlepši in največji v Beli Krajini. Tako ie prišel Sokol po požrtvovalnosti svojega staroste do krasnih prostorov. Kot politik se je udeistvoval tudi zelo uspešno in je ime! v klerikalcih vedno huda nasprotnike, ki so se posluževali vseh mogočih sredstev. da bi ga ugonobili. Njegova velika zasluga je. da ie pokazal Gradac ob vseh volitvah vedno častno število nanrednih glasov.
Pridružuiemo se številnim njegovim častilcem in mu kličemo ob njegovi petdesetletnici: Še na mnoga leta!
Odbor za pomoč strada jočim
n •••	v*
v Rusiji razpuscen
Pod vtisom lakote, M je pred leti razsajala v Rusiji ter zahtevala vetflcansko število človeških žrtev, se je tudi v naši državi osnoval odbor za pomoč stradajočim v Rusiji. Odbor se je ustanovil dne 30. marca 1922. ko je bila beda v ruskem narodu na vrhuncu. Na poziv centrale so se osnovali v raznih de tih Jugoslavije pododbori. ki so pridno nabirali prispevke za gladne ruske brate. V relativno kratkem času je odbor nabral 4,241.842 Din, poleg tega pa še celo zalogo zdravil ta drugih pripomočkov. DenaT, zdravila in druga sred" stva sta razdeljevala med stradajoče rusko prebivalstvo posebna delegata beograjske vlade Steva Dimitrijevič ta Djordje Djot-djevič. Delala sta v sporazumu z Nanseno-vo misijo.
Sedaj je odbor konča! svoio nalogo. Lakote v Rusiji ni ved, društvo je torej brez pomena. Merodajnl činiteiji so začeli misliti na likvidacijo odbora in ta se je izvršila te dni v Beogradu. Na čelu naše akcije za pomoč stradajočim v Rusiji je stal bivši predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar.
Odbor za pomoč stradajočim v Rusiji je pozneje naložil na svoje rame drugo skrb, podpiranje bolgarskih beguncev, ki so se zatekli v našo državo po umoru ministrskega predsednika Stambolijskega. Raz^elU je mednje 210.752 Din. To zasebno akcijo pa je prevzel samo lz humanih razlogov, da nekoliko olajša veliko bedo bolgarskih emigrantov, ki so bili izpostavljeni v prvem času splošnemu pomanjkanju. Na svoji zadnji plenarni seji je odbor sklatil, da se razide. Po Ifkvidaciji društvenega imetja je bil izročen društveni arhiv Rdečemu križu, da ga shrani ta po potrebi predloži komu, ki bi bil upravičen zahtevati stare račune.
0 domačih pustolovcih
Ljubljana, 20. maja.
Pustolovec je pravzaprav povsod enak. Bodisi oni, o katerem čitamo, da uganja svoje «špase» daleč nekje v tu« jini v velikih mestih, ali ta, ki se udej« stvuje med nami in nam gre bolj na kožo. Samo s to razliko, da nas dela onega morda samo zabavajo, tega pa se celo malce bojimo, ker ne vemo, kdaj nas bo usoda tepla ž njim in nje« govim talentom.
Po prevratu je prišel med nas neki naš Amerikanec, ki si je znal poiskati in napraviti v novem kraju lepo eksi« stenco. Udejstvoval se je tamkaj v raz ličnih poklicih in si pridobil tudi ame« riško državljanstvo. Kako so ga pobliž« je obrajtali tamkaj naši rojaki, se rav« no ne ve. Bržkone pa se temu ali one« m uzliva žolč, ako se slučajno spomni na nje"a. Pustolovska žilica mu po skle njenem miru ni dala miru in povrnil se je v Jugoslavijo, kjer ima posestvo nekje na Dolenjskem, na katerem go« spodari njegova žena. Z njo pa se ni razumel ravno sijajno, vsled česar se je kmalu naselil v Ljubljani in postal poleg drugega tudi posrednik med ame« rikanskimi rojaki ter njihovimi doma« čimi. Denar, kar ga je imel, je trošil po raznih zabaviščih. Končno pa ga je njegov materijelni položaj in sploh temperament prisilil, da prične gledati na druge vire.
Pustolovsko življenje ga je seznanja-* lo z različnimi kriminalnimi tipi in ma« lovrednimi ženskami. V njegovem sta« novanju na Poljanski cesti so se vča« sih godile čudne stvari. Velikokrat je prišla jokat k njemu njegova zapušče« na žena, še večkrat pa se je culo tam« kaj razbrzdano petje, trkanje kožar« cev itd. kar je pozneje v noči zamrlo v tišini greha. Sedaj naenkrat se je zvedelo, da je možakar, ki je velial pri nekaterih kot reelen trgovec, pri dru« gih, ki so ga pač poznali bolje, pa kot propal človek, inicijator več drzno iz« peljanih vlomov v stanovanja in trgo« vine. Pa morda še kam drugam...
Ker je bil zasledovan, ie izginil na Dolenjsko, kjer je bil sedaj aretovan. V bližini Novega mesta je imel tudi svoje namene. Nekje je zgorel kozolec. Ko je bil prijet, so naprtili ta čin nje« mu. Ozadje čina še ni znnno. Bil je pri« jet. kakor rečeno in vtaknjen v zapor v Novem mestu. Od tam po si je znal pomagati zopet na prosto. Toda k te« mu spada še enizoda, ki je postala za njega pri zadnji aretaciji usodna.
V zaporu je sedel skupno z nekim kmetskim fantom, ki ie nekaj časa pre« je oropal nekega potnika, menda iz Hr«
Kulturni pregled
Gledališki rctjcrfoarji:
Ljuhljans„a drama
Četrtek, 21.: »Pohujšanje v dolini šentflor« janski*. Izv.
Petek, 22: «NTarodni poslanec*. B.
Sobota, 23.: »Pohajanje v dolini šentflor« janski*. E.
Nedelja, 24.: »Kamela skozi uho šivanke*. Izv.
Pondeljek, 25.: »Pohujšanje v dolini šent« flor janski*. F.
Ljubljanska opera
Četrtek, 21.: «GorenjsM slavček*. Ob 5. po« poldne. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Petek, 22.: »Carmen*. A.
Sobota, 23.: »Don Juan*. D.
Nedelja, 24.: »Netopir*. Izv.
Pondeljek, 25 : Zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek. 21.: »Traviata*. Gostovanje banto« nista ljubljanske opere g. Popova. (Zad> njič v sezoni.} B.
Šentjakobski gledališki oder
Sreda. 20.: «Zaroka», «Snubač*.
Četrtek, 21.: »Zaroka*, »Snubač*.
Ljubljansko s'edatfšče. Danes, na oraz-nik sta v gledališču dve predstavi. Popoldne ob treh se poje v operi priljubljen! Fo-ersterjev »Gorenjski slavček« z gdč. Rozu-movo in g. Banovcem v glavnih vlogah. Predsta/a je ljudska pri znižanih cenah in opozarjamo nanjo zlasti birmanske botre in botrice. Zvečer ob osmih uprizori drama Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v isti zasedbi, kakor se je igrala v Beogradu.
Poslovilni večer Hudožestvenikov v Ljubljani
Po grandiozni, klasicistično dekorativni uprizoritvi veličastne Euripidove «Medeje* z njenim pompom, patosom in kipnimi ali slikovitimi pozami, sugestivnim orkestrom in zborom je bil snočnji poslovilni večer prav skromno intimna prireditev. Toda tu« di ona je prinesla nekaj umetniško podanih malenkosti, ki so vžgale. Predvsem mali tri« je prizori so bili igrani izvrstno. V Cehova »Zločincu* je g. Komisarov v maski in dik« ciji znamenito podal aretiranega premetene« ga mužika, ki je kradel vijake iz železniške, ga tira, g. Tamirov pa preiskovalnega sod«
nika. V Tolstega po Maupassantu dramati« zirani sliki iz javne hiše sta g. g. Grječova in Bakšejev silno pretresljivo predstavljala sestro in brata. V sliki neznanega nam av. torja pa sta igrala gg. Pavlov in Komisarov dva prepevajoča, jecljajoč modrujoča, ter totalno pijana nolinteligenta s porozno re« alistiko in komiko. Klasičen tip je bil g. Pav. lov. Opasno šalo sta igrala umetnika zares z vzglednim okusom. Ne kostimirana sta moč no dramatično čitala gdč. Križanovskaia in g Bakšejev prizor iz Tolstega »Moči teme* (dekletce in ded ob peči) s popolnim umetni škim vriskom. Krasno je deklamirala ga. Krasnopoljskaja odlomek iz Dostojevskega «Bratje Karamazovi* (Kana v Galileji) in je recitiral g. Bakšejev odlomek iz Dosto« jevskega «Idiota» (ob šafotu). Končno je zapel g. Sevastijanov dve operni ariji in žel pri Rusih dosti priznanja. Zal. zelo malo« številna publika je prirejala Hudoiestveni« kom tople ovacije. Ga. Gcrmanova, ki je bila na programu, pa ni nastopila. Fr. G.
Gostovanje zagrebške opere v Dubrov. niku in Splitu. Po predstavah v malem du-
hrovniškem gledališču je zagrebška opera prired'la dne 14. t. m. v Splitu kot prvo predstavo »Tosco« z go Zikovc in g. Šimencem. »Novo Doba« poroča, da sta bila i oba pevca sijaja ter sta žela uprav vihar-i ne ovacije za svoji kreaciji. Bila sta nešte-
Danes 21. In 22. maja Čudežni otrok sveta
Jacbie Coogan
v svojem najboljšem filmu — senzaciji
„Nfoi fakin"
Veseli in žalostni dnevi malega dečka v g'avnf vlogi Jackie Coogan, ljubljenec starih in mladih
Botri I BlrmancU Botrice I ne zammtfte!
Mladini fe vstop dovoljen samo k pred«
stavam, ki se končaio pred 8. uro zvečer.
tokrat pozvana na rampo. V operi »Cava-lleria rusticana* in »Pagliacci« so se odlikovali Slovenca gg. Šimenc ta Primožič teT gg. Hržič, Sestričeva ta Sepec. Po izvrstno uspeli »Carmen« z gdč. Posplšilovo je zlasti ugajala »Pikova dama«. V njej sta tudi v Splitu, kakor že prej v Dubrovniku, žela največji umetniški uspeh ga. Zikova ta g. Šimenc, ki ju publika odlikuje pri vsaki priliki Velik spontani uspeh so želi »Polovjec-ki plesi« iz opere »Knez Igor* ki so se i z-borno izvajal! pod vodstvom zakoncev Fromanov. Manje je ugajala Delibesova »lakme«, zato pa je btl tem zmagovitejšl Balakireva balet »Tamara« s Fromanovi-ma ta vsem baletnim zborom v prav razkošni opremi. Te dni so izvajali »Carsko nevesto« o kateri pa še ni poročil. Splitsko občinstvo ie z gostovanjem zagrebške epere IzTcdno zadovoljno ter obsipa soliste in solistke večer za večerom s cvetjem. Torej je v Dalmaciji žeti več uspeha kakor v Beogradu.
Hudožestvenlškl tHsldenti se razldeio. Skupina hudožestveniških disidentov, ki so te dni gostovali v Ljubljani, se po zaključku letošnje turneje razpusti. Ga. Oerma-nova odide v Ameriko, g. Masalitinov je angažiran za režiserja na sofijskem gledališču, ostali igralci, ki niso sklenili kake pogodbe z evropskimi gledališči, pa se vrnejo k svoji gledališki matici v Moskvo.
k
LJUBLJANSKI DVOR
i ti o
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4, H % 8. in 9. — Ob praznikih ob H 11., 3, Vi 5,
i■i 8. in 9. uri.
KINO TIVOLI Tele*. 10»
Oglejte si danes 21. in jutri v petek 22. majgu
originalne bikoborbe v Španiji v drami
Drena življenia
v kateri nastopa v glavni vlogi: Rudolf o Valentino
Predstave ob Vs5., 7., >,'29. V nedeljo in praznili
ob '/tli., 3., '/25., 6., '/28. in 9. uri.
vatske. Dotičnik je rop pred sodniki tajil — zaupal se je tovarišu v zaporu in mu povedal, kje ima skrit denar in sicer 77.000 Din. Naš junak, pustolo* vec je seveda molčal, ko pa se mu j«f posrečilo priti na prosto, se je podal naravnost na dom roparja. Predstavil se je tamkaj za sodnega uradnika, šel pod streho in vzel izza nekega trama v podstrešju ves znesek.
Te dni pa se je prikazal bogat zopet v Ljubljano, kjer pa kakor vse kažo, ni ravno mesto sreče za njega. Nov« pustolovščina je prišla medtem že nai dan in junak je skočil zopet v luknjo^' to pot gotovo za nekaj let. Grehi, dru«! gi in morda še hujši bodo prišli bržko« ne sedaj vsi na dan in da ne otežkoči^ mo preiskave, nočemo zaenkrat še iz», dati njegovega imena v javnost. Ko pat bo preiskava končana, bomo lahko ju«| naka prikazali imenoma in v podrob?! nejšem poročilu.
Obešenec na Ljubljanskesg polju	.'•••
Pomlad ustvarja čisto posebno rvzl položeni e in vpliva na človeka prav pa svoje. Človek spomladi, ko se preraj^ narava in on sam kot košček narav«' ž njo vred .občuti vse mnogo izraziteje in finejše. Človek je v tem času iL v sreči in širok v nesreči Sreča te tem času dviga veliko višje, zato te zopet nesreča lažje stre in zmanjšuj^ odpor. Zato je spomlad čas ljubezni — čas — smrti. Nekateri vzlj'ubljamo počenjamo ljubiti zanosneje. drugi iščejo zlom!jež smrti in utehe ▼ te Pomlad pobira fizično slabe ljudi, pi tudi one, ki si žele v večno temo sa Pomlad vpliva na duševno razora ljudi izredno bolestno in ustvarja pr čudno melanholijo, ki žene v smrt — to je pomlad doba samomorov.
Včeraj okrog 4. zjutraj so videli ljuq je, stanujoči v vagonih ob vojni progi na ljubljanskem polju blizu tovarne šolskih potrebščin, hoditi okrog tako« zvanega Medičarjevega kozolca nežna* nega moškega. Nikdo se ni zanimal zanj, dokler ga niso videli obešenega na tramu. Obesil se je za žepni robec,' Mož je bil okrog 60 let star, oblečen v čedno temnosivkasto obleko. Obut je bil v črne čevlje na zadrgo in je ime! na glavi rjavo karirasto čepico. Ljudje so o samomoru takoj obvestili policij« sko ravnateljstvo. Kmalu nato sta pri* šla na lice mesta policijski zdravnik dr. Avramovič ter uradnik g. Močnik. Na odredbo komisije je bil obešenec pre« peljan v mrtvašnico. Pri njem so naši! nikljnsto uro s srebrno športno verižic co, dva ključa ter nekaj praznih doa. morfija, toda nikakih dokumentov « identiteti. Samomorilec je spredaj na glavi močno plešast ter ima rjave pre« cej melirane brke.
---■ —j
Kunujte srečke za Razlagov spomenik
Koncert pevskega zbora Glasbene Ma«,' tiče, ki se je vršil v pondeljek, 18. ta na katerem se je izvajalo Cesar Franckovo delo »Biagri«, se ponovi kot cerkveni koncert ta sicer v sredo, 27. maja ob 8. zve-, čer v Frančiškanski cerkvi. Vstopnice 9e! bodo dobivale od sobote naprej v Matični knjigarni ln so cene za ta konoert znižane, tako, da ie vsakomur omogočen poset cerkvenega koncerta. Zunanje posetnike prosimo, da naročijo vstopnice v ptsaro| Glasbene Matice.
Bravničar-Kogoiev koncert V poodfc* ljek 25. maja se vrši v PrlharmonJčiH dvoi rani koncert omenjenih skladateljev, ki prf^ padata sodobnim glasbenim smerem. Natl sporedu so izbrane najmarkantnejše stvart obeh skladateljev ta se bodo proizvajale povečini prvič v javnosti. Omenim naj samo Kogojev Fugo-2-mol, katero Je sktoj dateij priredil četveroročno ta o ka<ert s« je izrazi! znani nem3o skladatelj Sch5n-i berg, da je delo velike muzikaJne vrednost ki lahko služi v dokaz, da je moino tudi y starih formah ustvarjati nove vrednote Na sporedu .ie tmli istega skladatelja dante za violino in klavir — prva slovenj ska skladba te vrste ta Due* iz oper^ vCrne maske«. Bravničarjeve skladbe so bodo tokrat izvajale prvtč v javnosti. Dosej daj je priredil tri intimne koncerte vsako? krat no dvarejst ticia««j in od tek je Jzfatii
Domače vesti
Dober namen...
Citamo v dr. KoroŠčevem mariborskem glasilu: »Velika ljudska veselica, ki jo je v
nedeljo, dne 17. maja. priredilo društvo za zidanje nove župnijske cerkve pri Sv. Magdaleni, je uspela izvanredno ugodno. Udeležba je znašala okoli 6000 oseb. Vse je tekmovalo, da se slavnost obnese čim lepše. Poštenega razvedrila je bilo za vsakega dovolj. Sodelovali ste dve godbi: vojaška in omla-dinska. Člani veseličnega odbora so se v šotorih trudili, da zadovoljijo udeležence. Vreme je bilo še toliko ugodno, da se je veselica lahko nadaljevala v romantičnem gaju podoflcirske šole v pozno noč. Reči moramo, da ie cela župnija tekmovala, da se ie večina žup-ljanov trudila, da dvigne zunanji in gmotni sloves prireditve. Čestitamo JVIagdalenčanom na lepem uspehu!®
Namen posvečuje sredstva: če treba tudi pozno v noč . . . Ker ni bil povabljen k sodelovanju, se posebno jezi
M. A. C.
*	Kralj >. Jadranski Straži«. Kralj je v pondeljek iz svojega dvorca v Oplencu poslal »Jadranski Straži« v Beogradu nastopno brzojavko: »Predsedniku redne skupščine »Jadranske straže« g. Ljubi Jovanoviču, Beograd. S svo.«im sinom prestolonaslednikom se zahvaljujem za prisrčni pozdrav ter želim »Jadranski Straži« napredek v njenem plodnem in domoljubnem delu. —
Aleksander«.
♦	Iz državne službe. Ivan Polzelnik, bivši nadomestni učitelj na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, je imenovan za profesorja na gimnaziji v Beranah v Črni gori. Vinko Atiser .nadlogar pri šumski upravi v Srednjem, je po službeni potrebi Imenovan za šumaria pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici ter uvrščen v, 3. skupino III. kategorije.
♦	Kongres inženjerjev in arhitektov v Skopllu. V dneh 7. in 8. junija se bo vršil v Skoplju kongres inženjerjev in arhitektov iz cele naše države. V Skoplju se je že sestavil pripravljalni cdbor, ki prevzame skrb za nastanitev vnanjih udeležnikov kongresa.
*	Imenovanja v naši vojski. Imenovani so: komandant 40. peh. polka podpolkovnik Vojisiav Kostid za pomočnika komandanta 21. češkoslovaškega peh. polka; podpolkovnik L. Rupnik za komandanta 3. bataljona 16. peh. polka; generalštabni podpolkovnik Viljem Klobučar za komandanta 4. bataljona 35. peh. polka; podpolkovnik Fran Grošelj za komandanta 1. bataljona 40. pehotnega polka; major Rudolf Knez za komandanta 4. bataljona 46. peh. polka; podpolkovnik Oton Ltainger za pomočnika komandanta knjaževačkega volnega okrožja. Podpolkovnik Milar Plesničar je začasno stavljen na razpoloženje ministrstvu vojske in mornarice.
•	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul toženjer g. Ivan Pre si, gradbeni nadko-misar v pokoju. Pokojnik je bil Ijubeznjiv družabnik in je uživaj splošen ugled. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz bolnice. V kopališču Nauheimu v Nemčiji je umrl g. Jožef Logar, trgovec in posestnik v Kranju. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Kranj, kjer bo danes ob 5. popoldne položeno k večnemu počitku. V Mariboru je preminula včeraj v najlepši dobi življenja gospica Olga S o r š a k, učiteljica v Slivnici. Pogreb bo v petek, ob 4. pop. iz mrtvašnice na pobreško pokopališče. V torek je umrl na Golniku g. Franc M r a m o r, gostilničar in posestnik v Sv. Trojici. Truplo blagega pokojnika bo položeno dan^s, ob 4. popoldne v Vel. Laščah k večnemu počitku. — V torek, dne 19. t. m. ob pol 24. uri je umrl na Zg. Hudimi pri Celju hišni posestnik g. Ivan Kos. Pogreb se vrši danes, v četrtek, dne 21. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v rodbinsko grobnico. — Blag jim spomin; preostalim Iskreno sožalje!
♦	Razpisana službena mesta. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Št. Vid nad Ljubljano. — V mariborski oblasti sta razpisani dve mesti kmetfl-sko-gospodarskih učiteljic za potovalne gospodinjske tečaje po deželi. Zahteva se kvalifikacija za II. uradniško kategorijo.
Birmanske čevlje
bele platnene in usnjate dobite od Din 50-— samo v Bazarju čevlje*, Ljubljana,
Krekov trg 10, I. nadstropje.
Istotam ženski, moški in otroški čevlji po neverjetno nizkih cenah.
za pondeljkov koncert najizrazitejše. Dva solospeva na tem koncertu sta filozofske, dva erotične vsebine, klavirske skladbe pa nervozno burlesknega ali težko raznrišlja-jočega značaja. Razen ene skladbe so vse tega sporeda še manuskriptne. Ta koncert bo tudi prvi z večjo izbiro originalnih slovenskih klavirskih skladb.
Repertoar zagrebške drame obsega ta teden naslednje komade: Liliom, Zora dan, noč. Gospa hudičevka, Michelangelo. Buo-narottl, Adam in Eva, Božji človek in Pro-tekclja.
Repertosr beograjske opere po povratku z jadransko-bosanske turneje. Beograjska opera se je vrnila z gostovanja v Dubrovniku in Sarajevu ter nastopa ta teden s svojim najboljšim repertoarjem. V pone» deljek je bil na sporedu «Faust» z gospo Popovo v vlogi Margarete, dočim je pel te« norsko partijo «Fausta» g. Gukasov. Mefist* je pel g. Jovanovid, Valentina g. Holodkov, Marto ga. Pinterovičeva. V »Valpurgini nO» či« je nastopil tudi balet, v katerem sta iz» vajala nekaj zanimivih točk plesalka Kirsa. rova in baletni mojster Fortunato. — V sredo je na vrsti «Mignon», v četrtek dovka«. v petek «Aida»,
Pogoji za spreletn so: dovršena kmetijsko-gospodinjska šola in dovršeni seminar za gospodinjske učiteljice, nadalje usposoblje-nostni izpit za pouk na kmetij sko-gospo-dinjskih šolah. Prošnje le do konca maja vložiti pri velikem županu mariborske oblasti. — Za zbor varnostne straže mariborske oblasu se odda več službenih mest varnostnih stražnikov. Prošnje naj se osebno izroče pri policijskem komisarijatu v Mariboru.
♦	Izpiti na meščanskih šolah. »Uradni list« ljubljanske ia mariborske oblasti objavlja v 45. številki razglas o klasifikaciji, izpitih prtvatisiov in končnih Izpitih na meščanskih šolah ter pravila o končnih izpitih na meščanskih šolah.
♦	Nova občinska gerenta. Dosedanji občinski gerent v Kamovcih Vendelin Molnar je razrešen dolžnosti. Na njegovo mesto nadučitel v Dobrovniku. V Borejcih je iine-nadučitelj v Dubrovniku. V 3orejcih je imenovan za občinskega gerenta tamkajšnji posestnik Ivan Horvat.
♦	Natečaj za poštne pripravnike. Pri ministrstvu za pošto in brzojav kakor tudi pri podrejenh direkcijah je popolniti 15 pripravniških mest I. kategorije in 30 mest II. kategorije z osnovno in položajno plačo in ostalimi prejemki, ki jih določa zakcm o civilnih uradn:kih in ostalih državnih uslužbencih. Za pripravnike L kategorije lahko prosijo kandidati z diplomirano pravno fakulteto, za pripravnike II. kategorije pa kandidati z dovršeno trgovsko akademijo in končnim izpitom. Prošnje Je do 1. julija poslati na naslov ministrstva za pošto ln brzojav. Kandidati, ki se sprejmejo, morajo opraviti v tretjem službenem letu predpisani državni strokovni izpit, da si pridobe pravico napredovati v višje skupine svoie kategorije.
♦	Spomenik padlim vojakom občine Dov-Jc-Mojstrana. Prihodnjo nedeljo se na Dovjem odkrije spomenik v svetovni vojni padlim vojakom iz občine Dovje-Mojstrana. Spomenik bo blagoslovil župnik Aljaž, govoril pa bo vikar Bonač. Spomenik stane 25.000 dinarjev.
♦	Kolodvorska restavracija v Dravogra-du-Meži Je razpisana. Poraba se prične dne 1. avgusta 1925, traja eno leto ter se eventualno podaljša. Ponudbe je izročiti najkasneje do dne 10. junija pri direkciji državnih železnic v Ljubliani.
♦	Vesele blnkoštne praznike žele zagorski rekrutje iz 5. čete 2 bataljona 22 peš. p lika v Krivi Palanki vsem prijateljem, znancem in znankam: Gustav Grčar, Anton Ule, Fran Leben, Ivan Prašnikar in Fr. Juban.
♦	Dražba lovišča KonišTca v občini Srednja vas v Bohinju, ki Je bila določena za nedeljo, 24. t. m. je preložena na poznejši č&s
♦	Za rekonvalescente ln oslabele je Ho-
čevarjeva aromatična železnata tinktura po 20 Din steklenica. Izvrstna, ne kvari zob, Razpošilja od 3 steklenic dalje: lekarnar Hočevar, Vrhnika.
♦	Dolenjske lovce, kl imajo dobre pse brake i dr. se vabi, da jih pripeljejo na smotro, ki se vrši v nedeljo 24. t. m. popoldne ob 13.30 v Trebnjem na vrtu g. Pavlina.	v J0®1
♦	Proti korpulcncl (debelosti) učinkuje edino preizkušeno In najnovejše sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec, Ljubljana (in Salus).
pip Za nakup 181
OBLEKE
Vam nudi nafeenejSi vir
JOS. ROJINA,
LJubljana
VIMEfCTE VAS DFHCR
SKO? M
U kupite nogavice brez žiga .ključ*, ker eden par nogavic * ilgom in znamko (rdečoj modro, zeleno aH zlato)
f,ključ"
traja t»ko dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden pa« in prepričaiče sel	63-« VI
Samo pod znamko
same v po! kg zavojih || dobiš zaneslgivo |f izvrstne testenine! \f
♦	Cesta iz Solčave v Logarsko doiino,
ki je bila lani otvorjena za avtomobilski promet, je vsled zadnje povodnfl toliko trpela, da je do temeljite poprave nevozna. Kedaj bo cesta zoret v rabnem stanju, se bo pravočasno objavilo, vendar pa so izgledi na bližnje popravilo vsled pomani-kamja sredstav zaenkrat slabi. Na gornje se opozaijajo zlasti izletniki tn avtomobili st!.
♦	Strela ubila dva človek?. Iz Breze v Bosni poročalo, da Je v ponedeljek divjala tamkaj huda nevihta. Strela le udarila v hišo posestnika Koloviča ter ubila dvoje otrok: šestletno deklico in desetletnega deč ka. Ranjena le bila tudi Kolovičeva žena. Hiša ie pogorela do tal.
♦	Izgubljen denar. IJbožen delavec je iz> gubi! v nedeljo 17. t. m. na polu od Višmar-ja na Jesenicah v Ilavški rovt 3000 Din, ki so bili vse njegovo premoženje, nabrano In prihranjeno s težkim trudom in velikim pomanjkanjem. Zato apelira na najditelja, naj ga ne upropasti. ampak denar — proti običajni nagradi seveda — vrne. Izroči naj ga županstvau na Jesenicah ali pa izve tam niegov naslov.
♦	Pozor pred strupenimi kačami! Poročalo nam: Dne 15. maja Je šla v Loki pri Podsredl posestnikova žena Jožefa Kostanj šek na svojo njivo pšenico plet. Bl'a Je bosa. Koma i stopi na njivo, začuti na desni nogi skeleči pik. Ko pogleda k tlom, v'dl na zemlli sivo marogasto ka^o, katera se Je po vzgrizu zopet spravljala v kolobar. Hitra zdravniška pomoč ie rešila prestrašeni ženici življenje Soloh le 'etes v kozjanskem okraju mnogo strupenih knč ter Je pri sprehodih ln pri poljskem delu priporočat! veliko previdnost.
h Ljubljane
♦	Za kongres JČLJge, ki se bo vršil v nedeljo 24. t. m. v Celju, je določen sledeči program: Po prihodu jutranjih vlakov iz Maribora tn Ljubljane ob osmih skupna odborova seja obeh Lig v Celjskem domu, nato zlet na Grad, popoldne zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Izganjanje Ceho-slovakov, 2. Masarykovo slavje v Rogaški Slatini, 3. izlet Lige na Češkoslovaško, 4. nadaljne delovanje JCLige, 5. ustanovitev poverjeništva Lige v Celju, 6. slučajnosti. Za popoldne le projektiran zlet v kopališče Laško.
♦	Nagrajeni načrti za hišo Pokojninskega zavoda v Mariboru. Razsodišče za presojo idejnih načrtov stanovanjske in trgovinske hiše, ki Jo namerava zgraditi Pokojninski zavod ob Kralja Petra trgu v Mariboru, je dovršiio svoie delo. Od 21 načrtov ni prve nagrade prisodilo nobenemu načrtu. Drugo in tretjo nagrado Je strnilo v eno ter jo porazdelilo po enakih delih na načrta z gesloma »Dravograd« in »G. 1. C.« Projektant načrta »Dravograd« Je arh. inž. Vlado je Aksamovič v Osijeku, načrt »O. I. C.« pa sta izdelala Ivan Genussi in Va-dislav ČenČur, dijaka tehnične srednje šole v LJubljani. Nadalje le razsodišče sklenilo priporočiti nakup načrtov z gesli »Razvoj«, »Lux« in »Sazuro«. Projektanti teh treh načrtov naj izvolijo prijaviti Pokojninskemu zavodu, da pristanejo na predlog razsodišča. Ostali projektanti naj do 6. junija sporoče naslov, na kojega nai se Jim načrti vrnejo.
♦	Pareguajsk) konzulat v Splitu. Pred 35. leti se je bil Dalmatlnec Anton Soljan-36 izselil v republiko Paraguay ter se naselil v glavnem mestu Asuncian. Pridobil ti je v teh letih' lepo premoženje ter se Je nedavno s svojo rodbino vrnil v staro do-mov!no. Paraguajska vlada je Šoljančiča imenovala za konzula v Splitu. V dobi svetovne voje Je Šoljančič uspešno deloval kot
j fr »Jugoslovanske narodne obrane«.
u— Poljski gostje, odlični pravniki, kl po-setljo Jugoslavijo, pridejo v LJubljano danes ob pol 5. popoldne z dunajskim brzo-vlakom. Opozarjamo našo Inteligenco, zlasti pravnike, na njihov prihod in J'h vabimo, da Jih gredo pozdravit na glavni kolodvor. Ob enem opozarjamo na predavanja, ki jih bodo imeli, kakor smo že včeraj poročali, trije najodličnejšl poljskih luri-stov, v petek ob 11. uri dopoldne na univerzi. Predavali bodo: 1.) dr. Zygmunt Cy-b i c h o v s k i, profesor varšavske univerze in sodnik stalnega mednarodnega razsodišča v Haagu: Polj ka ustava; 2.) dr. Al. Mogilnicki .predsednik najvišjega sodišča v Varšavi in univ. profesor: Kodifika ciia poljskega prava; 3.) dr. Tadeusz HI 1 a r o w i c z. pravni svetnik generalne direkcije Nar. zdravja, profesor varšavske univerze: Ureditev poljske administracije. Predavanja bodo v srbohrvaščini in kratka, tako da bodo končana vsa tri v eni url. Sestavljena bodo pregledno tako, da bodo zanimiva tudi za nejurbte. Vstop Je prost. — Iz LJubljane se odpeljejo gostje v Zagreb in Beograd.
u— Snočnje predavanje g. NVičaza, lu-žiškosrbskega novinarja, o življenju lužl-ških Srbov žal ni privabilo v Mestni dom toliko poslušalcev, kakor bi res zanimivo in plastično predavanje zaslužilo. Gosp. predavatelj, ki govori prav dobro sloven ščino, Je v kratkem referatu razvil nazor no ln plastično sliko o svojem malem, a živahnem rodu. Nudil je mnogo novega tudi onim, ki že poznajo razmere iz knjig in no-vin. Poslušalci so mu bili iskreno hvaležni.
Trlglavanskl večer v restavraciji »Zvezda« se bo vršil jutri v petek dne 22. t. m. ob 20. Vabljeni so poleg ceni. starešin iz Ljubljane posebno tudi oni iz Maribora.
»Ceskoslovenska Obec ▼ LublanI«.
Clenovč a pHznivci sučastnčtč se co nejhoj-nčji společniho zSleidu do Celje v ned&li dne 24. kvStna 1935. Polovični Jfzda, vzhodne podm?nky. Sraz v pčt hndin rSno na hlavnlm nddraži, event. dfivejši pfih!ašky Klapalelc, Prftmyslovd banka.
u— Kolesarsko In motociklistično društvo »Sava« vlludr.o sporoča, da bo priredilo svojo prvo cestno dirko dne 7. Junija t. !., združeno z veselico ln lavnim plesom. Dirka se vrši na progi Novo mesto-Ljubljana: 1.) glavna dirka s težkimi kolesi. 2.) dirka z lahkimi kolesi. 3.) damska dirka. 4.) invalidska dirka. Prijave dirkačev se že sprejemajo po odbornikih in v društveni pisarni, Karlovska cesta 4.
u— Vrt pred kavarno »Zvezdo« Je sijajno na novo opremljen, znatno povečan in vabljiv od Jutra do večera. Enako pa Je tudi veliki restavracijski vrt vnovič spremenjen v pravcat eksotični gaj $ palmami, cvetjem in košatimi kostanji. Podjetni gospod Krapež zna vse to urediti, da omogoči Ljubljančanom Ln tujcem najugodnejše in najprlkladnejše dnevno in večerno razvedrilo. Njegova kavarna nudi priznano najboljša kavo, kuhano in ledeno, sladoled in razne hladilne p:iače, vsako soboto in nedeljo pa še bo\vlo. A restavracija razpolaga z izborno kuhinjo, z lastno zalogo najboljših vin in vedno svežim pivom. N! dvoma, da bo Krapeževa kavarna in restavracija z vrtoma tudi letošnje poletje učvrstila sloves sestajališča vse ljubljanske in inozemske publ'ke.
Solnčno kopališče In tuš v Kolezlji sta renovirana in z dsnašnjim dnem dana občinstvu v vporabo. S tem bo zopet ta ■naša najlepša postojanka za kopeli iz svojega nepotrebnega mrtvila oživljena. Po-setnikom bo brezdvoma tudi dobrodošla zaloga prvovrstnih vin in Jedil, ki Jih Je sedaj vedno dobiti v restavraciji. Tudi kava, ka-kao, čaj ob vsakem času na razpolago. Tedai, zdravja, solnca in vode potrebni, na plan!
u— Brezplačen učni tečaj za služkinje.
Splošno žensko društvo poziva gospodinje, da pošljejo služkinje, ki slabo či;ajo, pišejo in računajo, v brezplačen učni tečaj. Vršil se bo dvakrat na teden v društvenih prostorih od 20. ure dalje. Dnevi se določilo po dogovoru. Priglasiti se Je takoj v knjižnici Spi. žen. dr. ustmeno ali pismeno.
u— Pesniško zbirko Antona Podbevška »Človek z bombami« so pričeli prodajati v vseh ljubljanskih knjigarnah za ceno 30 dinarjev.
u— Kavarna Prešern na Marijinem trgu se priporoča občinstvu. Opozarjamo na današnji inserat
u— Društvo »Pravnik« vabi svoje Člane, da se udeleže v polnem številu sprejema poliskih pravnikov, ki pridejo danes ob 1641 v LJubliano. Udeleže naj se tudi predavanj, ki Jih bodo imeli Jutri poljski profesorji na ljubljanski univerzi. Začetek pre-davairj ob 11. dopoldne.
u— Zahvala. Vsem, kl so pripomogli k tako lepi ln uspešni prireditvi našega I. zabavnega večera, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo za naklonjenost in darila ravnateljstvom Jugo slovanske. Učit. In Merkurjeve tiskarne, kakor tudi vsem si. uredništvom ljubljanskih dnevnikov. Pevki odsek »Grafika«.
ni ||7C etamin opal, panama, cefir, svila, KSLUmC »vllenl jumperji od SKn 80 daije svilene nogavice k	C n S*-—
Modna trgovina p, & M. ROZM&H Židovska ulica 4._
79 _ Marija Bevc, dninarica, 53 let — Ana Kraij, bivša dijaška gospodinja. 78 let.
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestorek nedostojnega vedenja, 1 porušen vlom, 1 telesna poškodba, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek kaljenja nočnega mlin, 1 nezgoda, 8 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 poskusen samomor in 1 samomor.
Kavam« in restavracija
„Z VEZDA66 =m
^^ V četrtek, fine 21. mala se otvori restavracijski In Jtavar-
nliki vrt v „Zi'ezdl". Ob desetih dopoldne »aiutrko
valnf koncert Vrta sta nanovo urejena, kavarniški pa znatno povečan. Krasne palme in dru%e eksotične rastline ač/nku/e/o, kakor da bi bil vrt tropična oaza.
Vsi L?ubtja»a že komaj čaka! Vse vprašu?« kda; bo ■ • • r Kdaj se bo predvajal ... t
11 11 99
velefilm 3otnas Bnaajftanke
PpikriP^Min
V kratkem I I I
Kino „Dvor"
u— Mestna Orjur.a Ljubljana poziva ponovno svoie člane in članice, da takoj poravnajo članarino za leto 1924 in 1925, v nasprotnem slučaju je odbor primoran črtati prizadete člane iz imenika po par. 7 Statutov in njih imena objaviti v listu.
u— Mestni četniški odbor Orjune LJubljana javlja vsemu članstvu in narodnemu občinstvu, ki se bo udeležilo kongresa v Beogradu, da se mora udeležiti dveh vežb ln sicer dne 21. in 24. maja t. !., vsakokrat ob 8. zjutraj na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola 72 kino »Tivoli«. Vcžbe so obvezne radi enotnega nastopa v sprevodu. Brez potrdila o izvežbanosti ne bo dostooa v sprevod.
u— Lep spomin in primerno zabavo d°be naši blrmancl na prostoru Atene v Tivoliju danes popoldne ob 4. uri, kjer se bo od igrala nova igra »Šaha z živimi figurami« u— Nezgoda. Železničar Ivan Selan, sta nujoč na DoJenJski cesti št. 12.. Je prišel v torek zjutraj na žago Frana šušteršiča v bližini svojega stanovanja in poprosil oso-bje. če sme na cirkularni žagi sežagati nekaj drv. To se mu Je dovolilo, ker pa le b:l pri tem neokreten, ga je žaga zagra bila in mu odrezala več prstov na roki. Ker ie bila poškodba težka in le postalo močno krvavljenje, so morali ponesrečenca prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
u— V smrt Je b°te!a. Soproga varnostnega stražnika, 33-!etna M. M., stanujoča v barakah b:vše mfarne v Šiški, je dobila v noči od ponede'ika na torek močne živčne napade in grozila, da bo usmrtila svoio 10-letno hčerko in nato še sama se be. V resnici se Je hotela obesiti v sobi kar pa je šc pravočasno preprečil mož Končno so poklical! rešilni voz, ki je ne-srečn'co odpelial na opazovalnico v Javno
bolnico.	,
u- Nočr' krokarji- V Šiški ln na Viču Je nekaj hudih drtdSMc. Na Vču se spravljalo radi na vrtne ograje in jih podira o. v Šiški pa so se lotili celo mitnice, ki jim menda ni nič kal všeč. Na Vodnikovi cesti so krokarji razbili veliko svetilko na mitniški utici, nakar so se Junaško porazgubili v noč.
u- Umrli v LJubTanl. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slu-čaii- Marta 3r!celJ. zidarjeva žena, 33 let.
-	Ivan Deiak, šolski učenec, 11 let. -Janko Bernik. trgovec, 42 let. — Štefan Potokar. sin mizarskega pomočnika, 5 mesecev. — Fran Svete, k^čariev sin. 6 let
—	J^ipina Gorenc, tob. delavka, 36 let. — Rozalija Bratina. vratarieva hči. 7 mesecev. — Peter Prime, kroiač, 28 let — Frančiška Vršal. kočarica, 46 let — Valentin Ažman. višii davčni kontrolor v D-.
Iz Maribora
a— Občni zb°r gospodarsko političnega društva, ki bi se imel vršiti včeraj, je bi preložen na poznejši čas, ker ie bil poslanec dr. Pivko zadržan.
a— Izlete otrok v naravo je pričelo prirejati mariborsko vodstvo socijalistične stranke. Otroke spremljajo voditelji organizacije in deloma starši. V naravi se otroci igrajo, pojejo in opazujejo telovadbo starejših. Podobno zaposlujejo otroke tudi po velikih mestih in bi to priporočali tudi našim organizacijam kot dobro vzgojno sredstvo.
a— Samomor v limbuškera gozdu. Te dni je neki železničar, ki je lovil v Dravi ribe., našel v limbuškem gozdu 20-letnega trgovskega pomočnika Valterla Schrotta mrtvega. Ugotovili so samomor. Nesrečnež je šel baje v smrt radi bede.
a— Mestna Oriuna. Maribor, poživlja vse tiste, ki se nameravajo udeležiti kongresa Orjun v Beogradu 30 .t m., da se prijavijo med uradnimi urami v tajništvu Narodni dom, ali pa pri predsedniku mestne Orjune bratu Zorko do najdalje 25. t. m. Vožnja četrtinska, tja in nazaj stane Din 100 Iz-Ietnl znak (obvezen za vsakega) stane Din 10. Vozi poseben vlak; podrobnosti se še objavijo. Predsednik.
a— Orjuna Maribor. Vsled praznika odpade danes četniški sestanek In se vrši Jutri 22. t. m. zvečer. Udeležba za vse strogo obvezna. Glavar.
fiitai naprej, čitaj nazaj,
zloga potem skuoal daj, pa boš že uganil zakaj
MIR
Iz Celja
e— Iz narodn°-socljallstične stranke sta izstopila občinska odbornika dr. Rudolf D o-b o više k in Joško Pire v Celju.
e— Francosko predavanje. V ponedeljek dne 25 .t m. ob 18. uri predava v državni trgovski šoli v Celju g. Renč Martel, lekter francoskega jezika na ljubljanskem vseučilišču, o »romantiki v francoski literaturi in umetnosti«. Predavanje se vrši s projekcijami. Vabljeni so vsi prijatelji francoskega jezika in francoske literature. Za člane francoskega krožka Je udeležba obvezna.
e— Knjižnica Splošnega ženskega drnštva v Celju posluje danes na praznik od 10.— 12. ure.
Iz Primorja
•	*Čuk na palet» obsojen. Goriški satiri č« no»humoristični list «Čuk na palci» je bil ra. di pesmi »Ali spi oko postave?* —■ obsojen na 500 lir denarne globe.
•	Faiiftovskt pretepač v preiskavi. Alojzij Kavčič iz Gabrovice pri Komnu, ki jc bil svojčas kaznovan in izgnan iz Jugoslavije, je postal pozneje fašlstovski voditelj in pre« tepač mladih in starih ljudi na Zgornjem Krasu. Se pred tem pa je bil komunist. Ker pa je tudi kot fašist imel dolge prste, jc prišel zdaj zanj zasluženi konec. Oblasti so ga zaprle in sedaj premišlja Kavčič svoje grehe v ječi, odkoder pa ni izključeno, da kot pristaš režima pride «;nedolien» na pro« sto.
•	Žrtev avtomobila. V Skednju pri Trstu se je pripetila te dni huda nesreča. Tletna deklica Karmela Schillan se je vračala do. mov iz šole. Nedaleč od šolskega poslopja je hotelo dekletce prekoračiti cesto. Istočas« no je privozil mimo tovorni avtomobil, ki je otroka povozil. Schillanova je zadobila tež« ke telesne poškodbe. Njeno stanje je zelo nevarno in ni verjetno, da bo okrevala.
•	Nalezljive bolezni v Trstu. Od 9. do 16. maja je ugotovil zdravstveni urad v Trstu 6 slučajev davice, 7 slučajev škrlatice in 2 slučaja trebušnega legarja. Vei bolniki so ostali živi in je upati, da bodo okrevali.
•	Krčmarjeva sreča. Izredno srečo je imel krčmar Dominik Vivoda iz Rojana pri Tr« stu. Mož je v pondeljek obesil za par tre« nutkov svoj pas z denarjem na klin v sobi za goste. Imel je v pasu 4 tisoč lir gotovine. Ko se je vrnil v gostilno, je pas z edinim gostom izginil. Zato je brž tekel na orožni« ško postajo in naznanil dogodek, obenem pa se je odpravil tudi sam na zasledovanje tatu. Oblezel je nešteto gostiln brez uspeha Pod večer ga je naključje zaneslo v Bar« kovlje, kjer je spoznla v nekem pivcu tat;i. Velel ga je prijeti. Mož je imel pri sebi 2000 lir, ostala dva tisočaka, je dejal, pa je zavr« gel s torbico vred, katero je pestil v nekem jarku. Krčmar se je odpravil na opisano mesto in je tam res raše! pas in v njem dva tisočaka. Tako je prišel do svojega denarja, tatu pa je izročil oblasti.
Obvestilo
Podpisani sem prevzel generalno zasfop. sivo za Jugoslavijo pristnih sodnih »okov vseh vrst Podravske industrije v Setr.ici pri Mariboru. Odslej ne potujem več kot zet stopnik za sadne šoke 'Svete vojske» in tu> di ne inkasirsm za 'Prerod» in «Mladega junaka».
P. n. interesentom se priporočam Se za nadoljno naklonjenost in zaupanje ter be>
ležim z odi. spošto\-anjem
Mirko Žargaj
generalni zastopnik <rPodra\'ske industriji
sadnih sokov.* 1057 Ljubljana, Ilirska ulica 27.
;a
Mcimt Everest
V Parizu so pred kratkim predvajali film. posnet na tragični Malloryievi eks-pediciji na Mt. Everest, najvišjo goro sveta Film je bil, kakor je ob tisti priliki pisala francoska športska in filmska kritika, izdelan vestn-> in je nudil gledalcem nadvse zanimive in očaruioče prizore z omotičnih višin tibetanskega velikana. V zvezi s filmom je napisal Lo-uis Damblanc v «L'Ere nouvelle* članek o Everestu, iz katerega posnemamo glavne točke.
Dolgo je prevladovalo mnenje, da je najvišja gora na tibetanski visoki planoti Gavrizankar, ki sega v višino 7022 metrov. 2e sredi preišniega stoletja pa so indijski fotografi dognali, da goro Gavrizankar znatno prekaša Mt. Everest. ki je od prvoimenovanega oddaljen 58 kilometrov. Tibetansko ime za Everest ie Chomo Lungma. kar pomeni no naše: boginia-mati sveta. Everest ie dobila gora ime po polkovniku, ki je b',1 vodja ekspedicije, katera ie goro odkrila.
Poskusi, povzpeti se na Mt. Everest, datirajo pravzaorav šele od leta 1921. Do tega leta je bil dostop na visoko planoto. ki jo obdaia na eni strani Nepal, na drugi Tibet, Evropejcem prepovedan. 2e leta 1893 je skušal general Bruce, ki ie dobil od britske kralieve geografske družbe za svoie posrečene ekspedicije kolajno, obiti prepoved, ali zaman. Uprla se mu ie indijska vlada, ki se ie opirala na neki dogovor, podpisan od Anglije in Rusije. Šele svetovna vojna je napravila tem staroverskim običajem konec in dostop v Tibet je postal svoboden tudi za Evropejce. Angleži so hiteli organizirati družbo geografov, ki ie leta 1921 načrtala karto in pripravila vse potrebno za ekspedicijo. Takrat so tudi ugotovili, da ie dostop na Everest preko Nepala nemogoč, in sklenili, da nai ekspedicija noskusi doseči najvišji
■-•rh sveta od severne strani.
*
Ekspedicija geografov je bila poduč-liiva v marsikaterem oziru, in dotlej Evropejcem nepoznana dežela je odprla vrata do svojih tajnosti na stežaj. Slovita dolina Chirmbi se ie izkazala kot e.ia izmed najrodovitnejših in najčudovitejših pokrajin v Tibetu. Njena flora z bajnimi nasadi divjih trt, gozdnih lilij in drugih eksotičnih rastlin človeka naravnost očara. Prostorne in elegantne stavbe spominjaio na ljubke švicarske in tirolske vile. Ali pravi Tibet se odore šele v višini 7.000 metrov. Tu je obilica samostanov. Malloryju, Bullocku in Mor sheadu — članom ekspedicije — se je posrečilo, da so dospeli na severni greben gigantke gore, kjer pa jim je snežni rihar onemogočil nadaljevanje ekspedicije. Vrnili so se, ali ne brez uspeha: odkrili so pot do vrha.
26. marca 1922 se je odpravila pravcata karavana turistov z zbirališča v okolici Darjeelinga. Izmed članov te ekspedicije naj omenimo generala Bru-cea, Mallorvja in Nortona. V celoti je štela ekspedicija 13 Angležev, 60 doma-činov-gorjancev in 320 obloženih mul z gnniači. 13. maja so se utaborili pri Chang-La. v višini 7 kilometrov. Malo dni kasneie je bil dosežen prvi višinski rekord: 7650 metrov. 21. maja sta se Mallory in Norton poskusila povzpeti prav do vrha; ni šlo, ali prispela sta vendar v višino 8.168 metrov, pri čemer je treba povdariti, da se nista posluževala aparatov za proizvajanje kisika. 700 metrov višje se je belil vrh Everesta. Mallorv in njegov tovariš sta uvidela, da ne moreta dalje, obrnila sta se in dosnela pozno v temno noč do taborišča Naslednjega dne se je Bruceu Dosrečilo. doseči s pomočio kisikovega aparata višino 8.290 metnov.
7. junija so drzni turisti posledniič poskusili doseči vrh. tudi to pot brezuspešno. Ta poskus je stal življenje več no-sačev.
Ne bomo govorili o eksoediciji v letu 1924. ki je vsem že pregloboko v spominu. Imeni Mallorv.ia in Nortona. ki sta ^ostala žrtev neizprosnih sovražnih ele-
Od Ohrida do Bitolja
Še o Skoplju.
Z Dušanovega gradu pregledaš celo mesto in okolico. Pokra ;iT1a :e zeb le-na. na severu in severovzhodu lepo valoviti nizki griči. zelo položnih pobočij, "a jugovzhodu široka ravan, kjer je v močvirjih glavni vir malarije, na iugu sreclnie visoka Vodnian«Vn rt'an'n kier slnri na severnih pobočiih nar vaci. na noadu	visoka Šart>hn:ia. kate-
re dolgi, izredno enakomerno v;soki hrbet je šo koncem anrila daleč navzdol povsem zasnežen, s stožčast'm l.mbotinom m. koncu. Širplanina ie iste sine kot Kamniške planine in ic od Skoplia prav toliko oddaliena kot Grin-tavec s sosedi od LjiibHane.
Pazglcdaioč se po Skotiti pogrešaš zdema. V mestu oogrešaš drevoredov :n narkov: tega Turki pač niso potrebovali. Tudi sadno in drugo drevie po Vrtovih prhala malo do veljave; je Miveč le nizko in nikjer buino ter ko-Ho. Le na des.n strani Vardarja stole evoredi. značilni za Skoplie. to so ste. ravne vrste visokih, vitkih jag-n:edov. ki rasfo na gosto ob ozkih ka-v katere ;e naneHana voda iz '•'arbria. da v dobi letne suše namaka "kolico. Ti ingnicdi s svetlosivimi debli so pravo znamenie skopske pokraHne. ker s svoio kipečo osamelostjo in pokojno sivino še prav posebno obrača-
ni en tov. bosta ostali trajno v spominu
kulturnega človeštva.
*
Znanstvena pridobitev Bruceove ekspedicije na Mt. Everest obstoja zlasti v uporabi aparatov za proizvajanje kisika za pohode na visoke gore. Gorska bolezen je namreč ena glavnih ovir. ki onemogoča dostop na vrhove gora. povzroča pa je predvsem pomanjkanje zraka v višjih legah ozračja.
Normalen človek dahne pri zračnem pritisku 760 mm kakih 16 krat na minuto. Vsebina vsakega diha znaša približno pol litra zraka, to je v eni minuti 8 litrov ali 1.6 litra kisika. Človeški organizem je dovolj prožen, da brez posebnih neprilik prenese različno jake zračne pritiske, v kolikor ne presežejo gotove meje. Poskusi potriuiejo, da do višine 3500 metnov ni nobene opasnosti za dihanje. V višjih višinah pa se pojavijo neDrilike: udje postanejo težki ln okorni, pozornost se zmanjšuje in porajati se začne glavobol.
Ce bi hoteli turista obvarovati pred neprilikami zračnih višin, bi morali obenem izpremeniti obdaiajoči ga zračni pritisk na normalo in pa zgostiti zrak. ki ga obdaja. To bi se moglo doseči le s pomočjo kakega skafandra, ki pa bi bil preveč okoren in zato neporaben. Omejiti se moramo torej le na to, da produciramo za vdihavanje potrebni zrak. Dober anarat za proizvajale kisika mora nuditi stalno naraščajočo količino kisika, nočenši s pol litra na minuto v višini 3000 metrov pa do 2 in pol litra v višini 8500 metrov.
Aparati za kisik so različni in jih lahko razdelimo v več grup: 1. kemični aparati. 2. ieklene cevi, ki vsebujejo kisik pod velikim pritiskom, 3. tekoči kisik.
V cevki stisnjeni kisik ie za pohode v gore zelo uporabljiv; 360 litrov kisika zadostuje oooolnoma za 3—4 urno bivanje v velikih višinah. V ta namen zadostuje jeklena cev 3 mm debela, premera 75 mm. ki tehta 5 kg. Kisik je v njej stisnjen na 175 atmosfer. Za pohode v visoke gore se ta aoarat uTv^hHa z najboljšim uspehom: opremben ie seveda z avtomatičnimi pripomočki, ki reguliralo dotok kisika v različnih višinah. Turist, ki aparat uporablja, si natakne na usta masko, ki mu omogoča svobodno dihanje, ne ovira ga pa sicer prav nič.
Ti moderni pripomočki za ekskurzije v visoke gore nam jasno kažeio. da se znanost dobro zavpda nalog, ki jih ima napram turistiki, in upati je, da se bo prej ali slej ž niihovo pomočjo vendarle posrečilo zavojevati uporni vrh sneženega Everesta.
Smrt železnega magnata
V torek dopoldne je nenadoma preminul na Dunaiu generalni ravnatelj Praške železno-industriiske delniške družbe Viljem Kestranek. Prišel ie z ženo v Nižjeavstriisko Eskomotno banko. kier ga ie zadela kap in je bil v par minutah mrtev.
Preminul je mož. ki ie igral v predvojni Avstriii eno nrvih vlog na fosno-darskem polju. Bil je mož, ki se ie s svojo izredno sposobnostjo povzpel na vodilno mesto v železni Industriji in ustanovil železni kartel. ki je po volji Kestranka kratkomalo diktiral cene železu in jeklu.
Viljem Kestranek je začel svojo kariero kot stavbeni inženjer Severne železnice in prišel potem v železarne v Vitkovicah. od koder je kmalu šel k Praški železno-industrijski družbi. Generalni ravnateli Wittgenstein je postal na mladega inženjerja pozoren, ko je spoznal niegove izredne finančne in gospodarske sposobnosti. V kratkem ga je postavil na čelo prodajnega urada družbe. Kestranek je kmalu postal ravnatelj Češke montanske družbe, ki je spadala v železni koncern imenovane velike delniške družbe. Ko je I. 1899. odstopil Wittgenstein. ie bil Kestranek izvoljen na njegovo mesto. To važno funkcijo generalnega ravnatelja je iz-
jo pozornost nase. Skopska mestna uprava bo storila bodočim pokolenjem naivečio uslugo, ako se bo sedai. ko se gradi mestu tloris takorekoč na novo, pobrigala zn 7-^stne parke in drevorede, ki b°do dobrodošli povsod, v vseh mestnih dHih.
Monumentalnih zsrradb Skon'ip nima. Tudi tu se m"ra Vonštatirati isto kar ro ostalih balkanskih mestih: arhitektonskih umetnin Turki n'v> '-^varali. Dasi so gospodovali Skoplnt nad petsto let, to ie od 6. ju.iiia 1392. ko so ga zavzeli — tri leta po kosovski bitki — pa do 26. oktobra 1912. ko so po ku-manovski bitki vkorakale vanj zmagovite srbske čete. niso zanetili t« ^kakih spomenikov trajne vrednosti, o katerih bi se dalo reči. da se bodo ohra nili tudi v novi dobi. Vendar ie treba biti pravičen glede Skonlja: mrsikai je tu uničil silen požar I. 1689. Takrat so Avstrijci po zmagi pred Dunaiem za premaganimi Turki prodrli celo v centralne dele Balkanskega polotoka in zavzeli med drugimi tudi Skopbe. Ko na se je boina sreča pričela obračati na turško stran, so Avstrijci Skoolje zažgali in mesto je 26. in 27. oktobra leta 1689. zgorelo popol.ipma. Ta kitastro fa — v isti dobi se je pojavila tudi strašna kuga. — ie za dolgo uničila procvit mesta, ki je imelo dotlej 10 do 12.000 hiš in okrog 60 000 prebivalcev, za oni čas zelo veliko Število. Toda poroča se. da je Skoplje tudi pred poža-
vrševal do prevrata, ko je Praško železo preneslo svoi sedež na Češkoslovaško in postalo popolnoma Češko podjetje.
V zadnjih 20 letih je bil Kestranek neomejeni vodja avstrijske železne industrije. Na njegovo pobudo se je fuzi-oniralo več velikih rudniških podjetij in železarn s Praškim železom, tako da je ta družba imela skoraj vse železarne in k njimi spadajoča podjetja v svojih rokah. Kestranek ni prei miroval, da je po hudih bojih ustvaril železni kartel, ki se ima zahvaliti edino le niemu za svoje uspehe. Kartel ig zaslužil ogromne vsote med vojno, ko je dobavljal državi vojni materijal. Seveda tudi Kestranek ni ostal praznih rok in si ie tekom svojega plodonosnega delovanja na gospodarskem polju pridobil veliko premoženje.
Kestranek ni korakal z razvoiem razmer po vojni. Ni mogel razumeti, da je postala oo prevratu konjunktura drugačna in da ie treba presedlati. Ker se je mnogo njegovih velikopoteznih finančnih načrtov izjalovilo, se je preselil na Dunaj, kier ie postal predsednik Alplnske montanske družbe, dokler ni orišla v interesno sfero Stinnesovega koncema. Kestranek ie prestopil potem h Kfirnerlevemu koncernu, nato k An-glo-avstrijski banki, kjer ie bil podpredsednik. Po fuziji tega zavoda z banko Kompass se je umaknil v zasebno življenje.
Francoski boji v Maroku
Poročali smo že parkrat, da in zakaj je posegla Francija v špansko-maroško vojno. Abd-el-Krimu se je bilo posrečilo Špance temeljito premagati in iih potisniti iz notranjosti prav na obrežje. To mu je dalo poguma in hotel je enako narediti tudi s Francozi, da bi združil pod svojim žezlom oba dela Maroka, španskega in francoskega. Njegove čete so začele vpadati v francosko ozemlje. za njimi pa se je mrzlično pripravljal na večji napad. Pri tem pa se je pošteno vrezal. Ni pomislil, da Francozi niso Španci in da opravek ž njimi ne bo tako lahek. Posledice so se kmalu pokazale. Maročani so bili baš te dni na vsej črti tepeni in so se morali umakniti v popolnem begu.
Francoski listi seveda z velikim zadoščenjem beležiio te uspehe, ki dokazujejo, da je francoska armada še vedno na oni višini, ki je v svetovni vojni presenetila in osupnila ves svet. Poveljnik francoskih oddelkov, ki so po-tokli Maročane, je polkovnik Freyden-berg, čigar sliko prinašamo danes po pariškem »Matinu«.
X Rudniška nesreča v Nemčiji. Uprava premogovnika »Dorstfeld V» pri "Tortmun«
jlova pošiljka srajc,
prav lepi vzorci, cene izdatno znižane, je dospela. — Priporoča se vsem
Dra^o Schwab - Liubljana
rom sestoialo iz običajnih neznatnih turških hiš. potemtakem bi tudi v slu-daiu. d ani bilo požara, ne ostalo bog-vekaj imenitnega iz starega Skoplja. Poleg gradu, kamenitega mosta in cerkve so zanimive starine nekateri stari hani. osobito Kuršumlj - ha.i. ki je zelo stara stavba, morda še bizantinska; bila ie prvotno skladišče za trgovce. pozneje ječa. sedaj ie nameniena za zgodovinsko - arheološki muzej. Znamenite.iše so tudi nekatere džamije, ki iih je vseh nad trideset: nekatere od niih so zelo stare, iz 15. stoletia. Naj-imenitne;š! sta Sultln MurAt džamija, kier stoji tudi '-'eča Sa' - kulžl. stolp z uro. in pa tsdbegova džamiia. ki je eden naibo!.iš'h spomenikov turške arhitekture v Skonliu.
Posebnost mesta je Še star akvedukt na severu za mestom, izneljan po mnogoštevilnih svod:'' med dvema gričema proti Skooliu: ni še dognano, ali je rimsko ali bizantinsko delo.
Kakor vsako orijenfsko mesto se je tud' Skopje delilo na male ali mahale — h se ne Izgovarja — in posamezne vere in nn-i"*dr~«tl so bivale vsaka v svo'1 mali Pod O»?anovim gradom blizu Vardaria se pahaia skopski ghetto. žid n-ska mn'a na periferiji na tr^h mestih so ciganske male. naibednrši deli mes'a. Spodai ob Vardar.iu ie celo mu-hadžir - mala. kier so se naselili Izseljenci iz Bosne. Hriščanskl del mesta je razen na desni strani Vardarja tudi levi
du naznanja, da so doslej izvlekli iz pone< »rečene jame 44 mrtvih in 27 ranjenih. V premogovniku se zopet dela
X Poskus samomora Ledererjeve iene. Madžarski nadporočnik Gustav Lederer je bik kakor je «Jutro» ie pisalo, obsojen radi roparskega umora in drugih pregreh na smrt na vešalih. Ko je njegova žena, ki čaka na razpravo v ječi, ker jc soudeležena na zloči* nu svojega moža, v pondeljek zvedela, kak« Sna je razsodba porote, je poskusila samo« mor. Ovila si je trakove predpasnika okrog vratu in se hotela na postelji zadaviti. Je«
Najuspešnejša propaganda
V	svrho propagande za zračiti promet je izšlo te dni v Švici uradno poročilo o trajanju voženj poedinih ekspresnih vlakov po železnici In po zraku. Svrha primerjave voženj po suhem in po zraku je agitacija za izpopolnitev zračnega prometa.
V	sm'slu tega poročila dospeš iz Curiha v Stuttgart z letalom v 1 in četrt ure, z ekspresnim vlakom pa v šestih urah, v Mo-nakovo v 2 (9), Frankfurt 3 (13), Pariz 4 (10), Dunaj 5 (21), Bruselj 5 (16), Berlin
7	(19), Amsterdam 7 (20 in pol), London
8	(21). HambuTg 8 (21) fn Kodanj v 10 (31) urah.
Kako težko se Je kljub tej primerjavi boriti zoper predsodke, kaže dejstvo, da svet vedno tako hitro pozabi toliko strašni železniških nesreč zadnjih let, dočim se ved-zo znova navajajo letalske nezgode in nesreče, ki so razmeroma zelo redke.
Nova vodna turbina
»Jutro« je že poročalo, da je Inženjer Suess na Dunaju konstruiral novo vodno turirno, ki se da uporabiti v vsaki tekoči vodi in ni potreba nobenega padca. Poskusi so se izvrstno obnesli.
Kakor našim čitateljem že znano. Je bistvo nove turbine v tem, da se spusti v tekočo vodo stoHčastno, na obeh konceh odprto kovinsko ogrodje, pri čemer nista odprtini enaki. Ožja luknja je obrnjena proti vodi. Koi za odprtino se nahaja Pri Sues-sovl turbini četverokrati vijak s premerom poldrugegfi metra. Voda vstopi skozi to luknjo v ogrodje in začne vrteti propeler. Ker je odprtina na nasprotni strani turbine, skozi katero se voda odteka, večja, se začne voda v ogrodlu vrteti in pospešuje efekt vijaka, ker vpliva nanj sesalno. Propeler vrti torej z ene strani tekoča voda, z druge pa vrtinci v ogrodju samem. Druga odprtina je široka približno dva metra in je torej za četrtino večja kot vhodna luknja.
Suessova turbina je pritrjena med dvema, štiri metre dolgima votlima cilindroma iz pločevine, ki plavata na vodi in tako držita ogrodje v gotovi višini pod vodo. Pred kratkim je razkazal Inženjer Suess svoj novi izum povabljenim strokovnjakom na Donavi pri Dunaju. Komaj je spustil turbino približno dva metra pod vodo, se je vijak že začel vrteti. Delovanje turbine se Je s posebnim mehanizmom preneslo na majhen dinamo na površje vode. Izrabni efekt nove turb:ne Je dokaj večji, kot se Je pričakovalo. Poskusi se nadaJjuJejo.
Važnost iznajdbe je ra dlani. Ni treba več dolgotrajnih hi dragih vodnih naprav, jezov, odkupavanj zemljiSČ Itd. Važno je tudi to, da deluje turbina skoraj pri vsakem vodnem stanju, kar je pri navadnih elektrarnah izključeno, ker so navezane na
Avtoomnibus
Neka angleška avtomobilna tvrdka ie izdelala in spravila v promet nov tip avtomobilnega omnibusa. pri katerem ie porabljen princip dvojnih osi. ki se tako siiajno obnese pri železniških vagonih. Spredno kolesje je moralo ostati radi ravnanja seveda samo enoosno, zadej
breg Vardarja. in sicer podolgem v bližini reke.
Izredno zanimivo je primerjati današnje Skoplje z onim. kakor sem ga imel Priliko gledati leta 1920. Napredek je nedvomno zelo velik. Ta čas se je zgradilo mnogo novih hiš. razen na Ulicj kralja Petra naiveč v jugozapad-nem sektoriu: tu nastajal naravnost novi deli mesta, osobito na Ulici presto lonadednika Aleksandra, ki je sedaj morda nainriiazne'ša skopska ulica, in okrog Idadi'e. ki ie bila nekdaj turška gimnazi'a. zdai pa ie v njej nameščena učifeHska škola. V tem mestnem delu so hile in vile. ki bi prav lahko stole kie v Zagrebu ali Ljubljani. V tem delu, z^dai za kolodvorom, je tudi nova velika zgradba instituta za pobijanje malarije. Celo prva industriiska podiet.ia so se že naselila v Skoplju. in sicer velik parni mlin in pivovarna.
Kar se tiče prebivalstva samega, se vidi velik nanredek v smeri nacionalizacije. Predvsem ie očitno, da se je 'eMko Turkov izselilo. Pred pethtr. leti ie bil turški element na ulici še zelo močno zastonan; imel si utis, da je Turkov še blizu polovica. To se viema s statističnimi podatki, po katerih je bilo 31. januaria 1921 izmed 41.066 prebivalcev 15.713 muslimanov. Danes je videti po u1ic?h Turkov mnogo manj in mnogo več krščanskega življa Urad nih podatkov o izsel'evanfu Turkov nimam na razpolago. Domačini so pripo-
čar je pravočasno zapazil skozi okencc na vratih početje Ledererjeve in ji po hudem boju odvzel orožje, nedolžne trakove. Lede« rerjeva se kar ne more sprijazniti z mislijo^ da bodo njenega soproga obesili.
X Vsled nareščanja rudniških nesreč se v kratkem sestane izvrševilni odbor rudar« ske internacionale v Amsterdamu, ki bo razpravljal o smernicah za varnost v rudni« kih. Na sejo bodo povabljeni tudi zastop« niki držav, kjer se kople premog ter pred« stavniki mednarodnega delovnega unda in Društva narodov.
stalno množino vode. Ako voda npade, se spusti Suessova turbina nižje v vodo, in
efekt je zopet isti. Novem izumu se obeta velika bodočnost. Naravno je, da se zani zelo zanimajo strokovnjaki.
Dvig zakladov iz morja. Te dni so se začeli poskusi z dviganjem turških in egipčanskih galer, ki so bile potopljene v bitki pri Navarinu dne 20. oktobra 1827. v Egej-skem morju. Takrat je združeno angleško, francosko in rusko brodovje pod poveljstvom angleškega admirala Codringtor.a porazilo turško-egipčansko mornarico in so Turki Izgubili nad 30 galeT. Sedaj gre za to, da se te ladje, ki so jih Turki svojčas razstrelili, dvignejo, ker je na njih za četrt miTjarde zlatih frankov zlata ln srebra. Upajo, da se bo potapljačem posrečilo priti v notranjost razbitih ladij, ki ne leže pregloboko. Na ta način se bo dalo, kakor so dokazali dosedanji poskusi, spraviti vse zlato in srebro na dan.
Nevidna letala. Dr. Wood, profesor na univerzi v Hopkinsu (Oklahoma v Zedinjenih državah), je pobarval letala s posebno barvo, vsled česar so postali aeroplani že par sto metrov visoko nevidni, ker se niso razločili od neba. — Prišli smo torej tako daleč, da se nam v bodoči vojni obetajo lepa presenečenja. Kot strela iz jasnega se nam bodo vsule bombe na glavo in niti vedeli ne bomo, kako in kaj. Ni dolgo tega, ko je nekdo, menda zopet v Ameriki, izumil motor, ki ne dela skoraj nikakega ropota in je torej neslišen. Letalec bo piul po zraku neviden in neslišen, tudi ob belem dnevu, in bo sipa! na nas ogenj ln žveplo v obliki bomb, ki jih konstruirajo v Ameriki že po pol tone težke. Lepa perspektiva se nam torej obeta!
N»t kabel med Ameriko ln Angleško. Med Ameriko in Anglijo začno v kratkem polagati nov brzojavni kabel, ki bo v stana posredovati v minuti 12.500 črk.
Podzemeljska avtomobilska garaža v Lond°nu. Da se odpravijo silne prometne težave, ki jih ima mestna občina londonska s svojimi ulicami, kjer dirja dan na dan na deeettisoče avtomobilov in na stotisoče drugih vozil, sc bavi sedaj z originalnim načrtom, ki bi odpomogel temu zlu predvsem na Leicester Squaru, središču londonskih gledališč. Pod vsem tem velikim trgom nameravajo namreč zgraditi ogromno garažo za avtomobile posetnikov gledališč, tako da ne bi ovirali prometa. V tej garaži bo prostora za veS sto avtomobilov, Id bodo prihajali in odhajali s svojega podzemeljskega stajališča, nahajajočega se nekaj metrov pod cestnim tlakom, po poševni ploskvi. Stojnina ho zelo nizka, tako da bo lahko vsak las^aik avtomobila spravil za par ur svoje vozdo v to nenavadno garažo. S konces-jjo Zfl zgradbo tega pametnega podjetja se bo V kratkem bavil angleški parlament.
na šest koles
pa sta nameščena dva para koles, ki sta med sabo zvezana, tako da para-lizirata sunke in tresljaje. Vožnja v takem avtomobilu je mnogo prijetnejša kakor v običajnem štirikolesnem omni-busu, ki se ga potniki ravno zato tako boje. ker tako neusmiljeno trese.
vedovali, da se Turki res močno izseljujejo, osobito zadnji čas; samo lansko leto je šlo iz Skoplja 800 družin. Baje je osobito po propadu džemijeta nasta-
lo med Turki razpoloženje za selitev, nekako tako kot v Bosni po aneksiji; poprei so Turki zares še upali, da si priborijo zopet nekdanjo gospodujočo pozicijo. In seveda džemijet sam je agi-tiral na vso moč zoper izseljevanje.
Po drugi strani se je srbski živelj v Skopliu zelo ojačil; domačega narečja se sliši po ulici mnogo manj nego pred leti. Na srbska vprašanja odgovarjajo tudi domačini povečini v srbščini, ne v narečju; %'sai pri moških se opaža to zelo pogostem in še bolj ori mladini. Toda tudi narečja ni pretežko razumeti. Kar pa je najbolj eksotično, ni besedni zaklad, marveč ritem govorice, ki je povsem različen od onega v severnih pokrajinah. Če poslušaš samo tok govorice. ne moreš razločiti, ali govore turški ali arnavtski. ali grški ali cincar-skl ali macedonsko narečje; vse ti enako bije na uho. Močno se čuti naglas na koncu stavkov: tudi izgovarjajo turške besede pravilno kot Turki. n. pr. Sultan Muržtova džamija, SatkulA, Ali-pašl Oazfbaba. hardmlik.
Seveda zanima človeka, ki pride Iz slovenskih krajev v SkooFe. predvsem, kako razmerje je med Srbi in Make« donel in kako se ti sedaj počutijo. V Skopliu samem se človek o tem morda najtežje pouči, seveda ako ostane k
Moderna tehnika
arstvo
Uvozna carina na mlevske
izdelke
Iz začetnega stavka v «Slovenčevem» član ku «Carina na uvoz žita in moke® z dne 12. t m. bi mogla javnost sklepati, da sem pri zbornični plenarni seji zagovarjal, od« nosno predlagal uvedbo carine na inozem« sko žito. Da to ne odgovarja resnici, doka« žem lahko z jasno stiliziranim svojim pred« logom. Sicer pa mi to sam g. pisec v ostalem besedilu imenovanega članka ne zanika
Moj predlog za uvedbo carine na tuje' zemske mlevske izdelke, ki se zlasti v zad* njem času pojavljajo v veliki množini na naših tržiščih, je stremel za tem, da debe naši domači mlini, naj si bodo ;sti potem industrijskega ali obrtnega značaia, ki so
navadna detelja in lucerna 150, seno I. 100 —125, II. 75, otava 125 Din za 100 kg.
Celjski svinjski sejem (20. t. m.) Dogon 100 komadov. Cene: 5—6 tednov stari prašiči 75—100, 8—9 tednov 110—140, 3 mesece 150—175, 8 mesecev 450—500, 1 leto stari 600 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte (19. t. m.) Iz Amerike so dospela poročila o oslabi j enju. Dunajsko tržišče je bilo nadalje mrtvo. Notirajo v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 53—54, madžarska s Potisja 56—57, Rosafč 53.50—54; rž: domača 50.50 —52; ječmen: domači 40—45; turščica; 25.50—30 50; oves: 43.50—45 ši-
lingov.
Dunajski svinjski sejem (19. t. m.) Dogon
^^ ------*------------, 14.971 komadov. Iz Jugoslavije jih je
kakor znano ob neugodnih razmerah doba« bilo 424, iz Madžarske 854, iz Poliske 11.5U4 ve žita iz Vojvodine skozi cela leta pavzi. i in iz Rumunije 2189. Cene debelim svinjam rali, zopetno zaposlenost, da pridejo raši , nespremenjene, mesnim pa so oslabele za brezposelni delavci h kruhu iti da se mlin« j 5 grošev pri kg Notirale so za kg žive te-ski obrti in industriji v Sloveniji pomore ! že: debele svinje I. 2.?5— 2.35. srednjetež-
"	ke 2.15—2.25, kmečke 2.20—2.30, stare 2.05
—2.15 in mesne 1.80—2.25 šilinga.
Žitna borza v Chicagu (19. t. m.) Pšenica: maj 167, julij 153 in pet osmink. september 144.75, decembcr 146.50; tendenca zboljšana. Rž: mai 120.75; julij 112 in pet osmink. september 104 75; tendenca lahka. Turšč i ca: maj 113 in tri osminke. iulij 115 in sedem osmink, september 114, december 90; tendenca zboljšana.
k prenašanju neznosnih davčnih in drugih bremen. Nedvomno je pa, da z uvedbo ca* rine na žito ne bi bilo ustreženo ne konzu« mentom ne mlinom, ki si ob tesnosti denar« nih sredstev gotovo ne žele podraženja si«
rovm.
G. pisec, ki je nedvomno izmed naibolj« ših gospodarskih veščakov iz aprovizaci;« ske stroke, mi bo priznal, da žs ob sedanjih visokih cenah tujezemskega ž'ta naši mlini ne pridejo na svoj rendement, ker se jim od mnogo mogočnejše italijanske konkurence gospodarsko izpodnašajo tla. Od njegove objektivnosti pričakujem pritrdilo, da se ob današnjih cenah ameriške in avstralske pše« niče, ki variira med 450 in 475 baza Postoj« na, z mlevskimi izdelki italijanske prove« nijence, ki se ponujajo po znatno nižiih ce« nah, kakor je lastna proizvodna cena don a« če mlinske industrije, ne more konkurirati Res je sicer, da ti produkti glede na kvali« teto nekoliko zaostajajo za izdelki naših mlinov. Veliko večji vzrok pa A.iči v dejstvu, da razpolagajo italijanski mlini z različnimi ugodnostmi — z dobavo žita iz prve roke. t nizko 6 — 6 in pol odstotno obrestno me« ro, z nizkimi tarifami do meje, z ugednej« šimi tranzitnimi tarifami, s polno zaposle« nostjo, z nizkim rizikom primanjkljaja itd. — naši mlini pa se nasprotno ne morejo pohvaliti, da bi se jim pri dobavi sirovin od strani merodajnih činiteljev šlo na ka« kršenkoli način na roko.
Očitek izkoriščanja, ki nam ga podaja g. pisec — kot ugledni vodja enega naših naj« večjih žitnotrgovinskih podjetij — pa mo« ram zavrniti. Če se mlini, kakor to omenja, niso morda hipno akomodirali cenam ame« riške pšeniee, ima to svoj vzrok v okolno« sti, da so ti mlini bili do pred kratkim za« loženi z drago, boljšo bašto in banatsko pšenico ter so z njenim produktom preskr« kovali konzum. S trenutkom pe, ko so bili pri mlenju primorani posluževati se ameri« Jke pšenice, je postal ta očitek itak nemo« goč, ker so obenem z žitom dospeli m r.a« la tržišča tudi tujezemski mlevsfci izdelki ter so morali mlini, četudi z izgubo, do skraj ne možnosti dovoljevati cene, ki so vsaj deloma odgovarjale popustnim zahtevam odjemalcev glede na italijansko kemkuren«
^Predlog g. pisca o znižanju tarif za dovoz žita iz Bačke in Vojvodine pa jemljem hvs« ležno na znanje. Morda bi nas vl.ida tudi na ta način lahko ščitila pred italijanskimi mlevskimi proizvodi in vsaj deloma i.stva« rila protiutež beneficijam italijanske kon« kurence v prid propadajoči slovenski mlin,
ski industriji
J. Z.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Turščica (103 vagoni): sremska, prom-ptna 197.50; banatska. ladja Donava 238; banatska, mai—junij, ladja Donava 212.50; baška, maj, ladja Donava 204.50. Tendenca
mlačna.	.
Zagrebški tedenski sejem (20 .t. m.) Dogon živine slab, a dovoz krme obilen. Cene prvorazrednim volom so poskočile za 35 par, drugače nespremenjene. Zunanjih trgovcev ni bilo. Cene senu so Istotako nespremenjene. Za kg žive teže so bile naslednje cene: voli L 13—13.50, II. 9.75— 10.50. III.8—8.50, biki 7.50, krave I. 9.50-10.75, II. 7—8, III. 4-5.50, teleta 10-11.50, svinje domače pitane 14—17, nepitane 11— 13.75 Din. Konji po 3500—6000 Din. Krma:
= Izdelava novega proračuna. Iz Beograda poročajo, da sc dela okrog načrta drž. proračuna 1925,—1926. vrše pospešeno. Sedaj se proučujejo podatki iz raznih ministrstev. Glavna briga obstoji v tem, da se najdejo viri za večje dohodke, ker dosedanji ne morejo zadostovati. Ka':or se do-znava iz poučenih krogov, se bedo predvsem znatno povišale carinske postavke na uvoz luksuznih predmetov. Od tega se pričakujejo zeIo dobri rezultati. Razen tega se misli na strogo Drisilno izterjanje davčnih dolgov, ki so že ogromni.
= Zelo dobro stanje posevkov. Miiistr-stvo za kmetijstvo m vode je izdalo poročilo o stanju posevkov od 15. do 30. aprila. Po tem poročilu je občno stanje tako ozimnih kakor jarih posevkov v celi kraljevini zelo dobro. Posevki se razvijajo povoljno. Občno stanje sadovnjakov in vinogradov se nahaja med dobrim in zelo dobrim. Stanie ozimnih posevkov je slabo edino v travniški oblasti. Občno stanje živine v celi kraljevini je zaradi zadostne krme dobro. Bolezni se pojavljajo le mestoma. Golubaška mu-šica se je v manišPh množicah pojavila v timoški iti nlški oblasti.
= Redni občn! zfeor bo imela Delniška tiskarna, d. d. v Lhtblianj dne 4. junija ob 17. v družbeni pisarni v Ljubljani in Lesna eksportna in industrijska, d. d. v Mariboru, dne 7. junija ob 10. v svojih poslovnih prostorih v Mariboru.
= V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdk e: Franc Kambič, trgovina z deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani; dr. A. Jenčič, trgovina z raznimi rastlin sko-zaščitnimi sredstvi, umetnimi gnojili in drugimi kemijskimi nroizvodi v Mariboru; Milan Jenčič, trgovina z vinom na debelo v Mengšu: Leopold Knez. trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno m debelo v Radovljici; Ing. F. Schfieiter, stroino-stavbena delavnica v Škof ji Loki. Izbrisala se je tvrdka: Mihael Kostanjšek. trgovina z mešanim blagom v Št. Petru pod Svetimi gorami (ker se je trgovina opustila.)
= V zadružni register so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Zadružna elektrarna v Franru r. z. z o. z.; Agrarna zajednica v Gaberju, r. z. z n. z.; Agrarna zajedmea v Podovl, r. z. z n. z.; Agrarna zajednica pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, r. z. z n. z.; Agrarna zajednica v Za-rnostju, r. z. z n. z.
= Naslednja konferenca zbornic bo LJubljani. Na sarajevskem gospodarskem kongresa se je soglasno sprejel predlog delegata beograiske Obrtniške zbornice Ka-raradovanoviča naj bo prihodnja konferenca zbornic v Ljubljani.
= Somborska in novosadska blagovna borza. Ravnateljstvo somborske blagovne borze je objavilo razglas, v katerem naznanja, da se bo somborska blagovna bor za otvorila kljub vsem spletkam novosad ske blagovne borze. Razglas naglaša, da bo somborska borza skrbela za nepristransko
vodstvo obrata in namestila v razsodišču samo strokovnjake.
= Banatska vina v Sloveniji. Dasi pro-dudra Slovenija vina nad lastno potrebo, se vendar v precejšnji meri uvažajo k nam vina iz drugih pokrajin države, ker so cenejša. V zadnjem času prihajajo k nam zlasti banatska vina, katerim so cene padle. Banatsko belo vino se trguje po 5.5 Din črno pa po 4.5—5 Din liter na debelo Pro-tret na banatskem vinskem tržišču ie v splošnem precej živahen. Banatska viina kupuje tudi Hrvatska.
= Zagrebški pomladni sejem L 1925. V včerajšnjem članku pod tem naslovom se je vrinila tiskovna pogreška. Zadnji stavek se mora glasiti: Ceni se. da Je skupna svota obavljenih kupčij prekoračila 150 milijonov dinarjev (ne 150.000 milijonov).
= Konkurz Je razglašen o imovin! Ivana Ivanuša branjevca v Zabukovci pri Grižah Pivo zborovanje upnikov bo 4. junija ob 10. url
= Potrditev poravnave. Odobrena je poravnava, sklenjena rred Armanom Ellinger-jem, trgovcem v Mariboru in njegovimi upniki za 40% njihovih terjatev, ki so plač-lpvi brezobrestno o štirih obrokih po 10%.
= Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 30. maja ponudbe glede dobave železne vrvi, glede dobave cementa in glede dobave bencina, direkcija državnega rudnika v Br^zi pa do 10. juni-'a glede dobave traka za izoitranje in 50 žarnic. — Vršile se bodo naslidnie ofertalne licitacije: 30. t. m. v pisarni štaba 40. pešpolka v Ljubljani glede -ionve makaron, zdroba, ješprenčka, fižola, riža. svinjske masti, olja hi kisa; 4. junija pri direkciji državnih železnic v Sarajevu slede dobave smrekovih desk; 15. junija pri tpia-vj državnih monopolov v Beogradu glede dobave svilenega papirja; pri direkciji diž. železnic v Zagrebu glede dobave konop.je za mašenje; pri direkciji drža v iih SelczMC v Subotici glede dobave svinčenega materijah; pri direkciii državnih železnic v Sarajeva glede dobave železa. Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zlornici v Ljubljani na vpogled.
= Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 30. tm. ponudbe glede dobave tračnic, do 8. junija pa glede dobave jeklene vrvi. — VrSile se bodo naslednje ofertatae HcStacije: 9. junija pri komandi 8. žandarmeriiskega polka v Ljubljani glede dobave 400 ms drv za kurjavo; 16. iimija pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave barv in fir-neža; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za razsvetljavo (stenja, svetilk itd.) ter glede dobave telegrafsko- telefonskega materiiala; pri direkcij! državnih železnic v Sarajevu glede dobave Štauierovih mazalic; 17. junija pri direkciii državnih železnic v Za-grebu glede dobave mehkih drv; pri dirckcili državnih železnic v Subotici glede dobave bakrenega materijala bombaževme za ležišča in za (SSčenje. — Predmetni oglasi so v Trgovski m obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Kiza v madžarski industriji svile, lz Sopronja poročajo, da se nahaja tvoruica svile v Sžrvaru pred ustavitvijo dela. Krizo podjetja so povzročile previsoke ce-r.e sirovinam. V podjetju je udeležen tndi francoski kapital.
ter 2, rini., prompt, par Ljubljana 465—800.
otrobi pšeničnl, drobni par. Ljubljana 0—190 turščica maj-lunij, par. Postojna neocari-njena 0—160. rž Canada, Westem 2. junij, fco LJubljana 0—460; ječmen: 57/59, fco makedonska postaja 0—300, pivovarsld, fco vagon Ljubljana 0—390, krompir beli, fco dolenj. postaja 0—125, rumeni, fco Staj. postaja 0—115, rdečkasti, fco štaj. pos*. 0— 135, bučne peške, zdrave, suhe, rešetane, jiitne vreče, 50 kg, fco Postojna, tranz. 0— 875. V četrtek radi praznika borza ne posluje.
ZAGREB. Tendenca v efektih nespremenjeno mlačna. Promet Je bil vobče zelo majhen. Vojna škoda Je danes oslabela za nekoliko točk. — Na deviznem tržiRu nI nikakih sprememb napram včeraj. Samo deviza na Italijo je dalje oslabela. Intervencije ni bilo, ker je bilo dovolj blaga na tržišču. Promet običajen. Notlrale so d e-vize: Amsterdam 2450—2480. Dunaj 862.5 —874.5, Berlin 14573—1472.5, Italija izplačilo 248.1, 251.1 London izplačilo 297.5— 300.5, Newyork ček 61.1—61.9, Pariz 316.5 —321.5, Praga 181.55—183.95, Švica 1187.5
_1197.5; valute: dolarji 60.35—61.15, Kč
178.8-181.2. frfr. 311.5—316.5; efekti: Trgo 15—16, Eskomptna 105—106, Hipo 61 —6125, Jugo 97—99. Ljubljanska kreditna 247—250, Praštediona 800—810. Slavenska 69—70. Srpska 130—132. Narodna 3200—0, ir.dustriiski: Eksploataclja 38-40, Dnbro-vačka 660—0; šečerana 580—590, Isis 68 —70, Slaveks 170—175, 53—54, Trbovlje 380—0; državni: 7% posojilo 62.5—63. agrarne 31—32, Vojna škoda per kasa 188 —192, obračun 188—192.
BEOGRAD. Tendenca mlačna. Popustile so skoro vse devize. Intervencija ni bila potrebna. Notirale so devize: Amsterdam 2470—2480. Dunaj 866—S6S, Berlin 1463—146S, Bruselj 209-311, Budimpešta 864—866, Bukarešta 29-29.25, Italija 248.0 249.25. London 298.75-299.25. Newyork 61.5-61.55. Pariz 318—319, Praga 182.25— 182.5. Švica 1191-1192.
CURIH: Beograd 8 40, Newyork 517.—, London 25.12, Pariz 2S.57, Milan 20.92, Praga 15.325, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.45, Sofija 3.75, Dunaj 72.80.
TRST: Efekti: obligacije Julijske Krajine 77.75; Zivnostenska 282; Assicurazioni Generali 12.940; R unione Adratica A 4330; Riunlone Adriatica B 4240; Cosulich 340; Dalmatia 261; Libera 548; Lloyd 5700; Oce-ania 167; DalmaUa Cement 600; Split Cement 480; Krka 460: — Devize Beograd 40.10—40.35; Dunaj 348—353; Praga 73— 73.50; Newyork 24.55—24.60; Curih 478— 481; _ Valute: dinarji 39.90—40.25 ; 90 zlatih frankov 94.50—95.50.
DUNAJ: Beograd 11.52—11.56. Berlin 168.80—169.40. Budimpešta 99.64—100.04; Bukarešta 3.3425—3.3^25: London 34.48 3458, M!lan 28.68-38.80. Newyork 709.35 —71185 Pariz 36.44-36 60. Praga 21.02— 21.10, Varšava 135.15—136.65. Sofija 5.12 516. Curih 137.15—137.65. dinarji 11.49— 11.55, dolarji 705.90—709.90, Kre 28.70— 38.90.
PRAGA: Beograd 55.—, Dunaj 476.375, Rim 136.75, Curih 654.—.
BERLIN: Beograd 6 81. Dunaj 59.085, Milan 16.97, Praga 12.432, Curih 81.13.
LONDON. (Ob 11.15) Beograd 296, Italija 130, Newyork 485.81, Švica 25.11.
Šport
Bor^e
LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčftske zaključke). Vrednote: 7/« posojilo 62—66, Vojna škoda 190—0, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 225—260, Merkantilna (110), Praštediona 802—810, Slavenska 67—70, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—132, Trbovlje 378—385, Vevče 110—120, Stavbna 365— 280. 4.5% zastavni Kranjske deželne 20—0, 4.5% kom zadolžnice Kranjske deželne 20— 0. Blago: les: trami, monte, 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, 13/16, 4 in 5 m dolž., fco Postoma, 10 vagonov (410); trami; 125 kom. , 11/11, 11/13, 13/16, po 7 m, 125 kom. 11/13, 13/16, 16/19, po 8 m, 50 kom. 13/16, 16'19. 16'21, po 10 m, vse fco Postojna 4 vagoni (425); bukove par jene deske 27—100 mm, od 2—4 m dolžine od 15 cm širine I. in II., vrsta, fco Postojna 1130—0; poljski pridelki: pšenica Rosafž, 80 kg. rinf. prompt., par. Ljubljana 450—490. avstralska, rinfusa prompt.. Par. LJubljana 0-485. Hard Wm-
Današnje pokalne tekme v Ljubljani
Kakor znano, je razpisal v smislu glavne skupščine iz 1. 1924. LNP. tudi v Sloveniji pokalne tekme, ki so po ostalem športnem svetu že tradicijonalne in često bolj popu. lame in privlačne kakor vse druge nogo. metne prireditve. Zlasti slovite so angleške pokalne tekme, ki se vrše že dolga leta in h katerim se zbere na stotisoče ljudi. Pri naših pokalnih tekmah morajo nastopiti vsi klubi s svojimi prvimi moštvi Nasprotnike dol o. či žreb, vsak premagani klub izpade iz na« dalnjega tekmovanja.
Prvo kolo pokalnih tekem se vrši, kakot smo že poročali, dane« popoldne na igrišča Ilirije. Ob 1430 nastopita Lask in Slaviji, ob 16. Ilirija in Jadran, ob 17-30 Primorje in Slovan.
Športne prireditve v nedeljo
Na igrišču Ilirije se vršita v nedeljo. 24 t. m. popoldne dve posebno privlačni šport, ni prireditvi. Ob 15. uri nastopi ženska ha, zena Ilirije proti Hašku, bazenskemu prva, ku Zagreba, za tem pa si v prijateljski tek, mi stojita nasproti L nogometni moštvi Gradianskega ŠK. iz Zagreba in Ilirije. — Gradjanski SK je nogometni prvak Zagreba nedvomno najbolj renomirani klub v dr. žavi in sigumo eden naj resnejših tekmecev za prvenstvo Jugoslavije za 1925. Njegovo gostovanje je vzbudilo v Ljubljani vedno največjo pozornost in bo gotovo tudi tokrat zainteresiralo našo športno publiko, osobito ker je smatrati Ilirijo v njeni sedanji formi za zelo opasnega protivnika popularnemu zagrebškemu prvaku.
Slcvan (Dunaj) : Gradjanski
Kakor smo že včeraj poročali, ie Gradjanski. ki bi moral pravzaprav igrati z bu-dimpeštanskim klubom Vasas, v nedeljo podlegel dunaj. Slovanu z izrednim seorom 7 : 1 (2 : 1). Bil je to pravi debacle Grad-jaiiskega. kakor ga ni doživel od Turma naprej. Čeprav so dunajski Ceh! prispeli v Zagreb šele z dopoldanskim brzovlakom, so predvedli Igro, ki je bila občudovanja vredna. Njihovi napadalci so bili kot posamezniki Ln kot celota Izredni ter so stalno ogro žali vrsta domačinov. Tudi ostali so vsi bili na svetem mestu.
Pri Gradjanskem so odpovedali skoral vsi Bili so tehnično in taktično mnogo slab ši od gortov. Tudi krilska vrsta Gradjan skesa, ki je bila doslej vedno naiboli za nesijiva, je odpovedala. Tudi Mihelčič n! hil tako siguren kakor običajno. Dva al! tri gole bi bil lahko ubranil. Zlasti slab pa je bil napad.
Prvi gol pade po Steppami v 15. minuti Po enajstmetrovki, ki jo strelja dvakrat Dasovič, doseče Gradjanski izenačenje. 43. minuti pa dob! Slovan zopet vodstvo po Zdarskemu. V drugi polovici Je Slovan ved no bolj v premog ln doseže še pet golov Sodnik je bil baje izredno slab.
Gradjanski je predlagal za ponedeljek aH torek revanžno tekmo, vemdar pa jo Je Slovan odklonil, aaibrže radi svoje preve like zmage. Revinžna tekma se bo vršila najbrž e šele kontom junija.
MarJborsbo Sokolsko okrožje tuja v nedeljo 24. t. m. zlet svojega narašSaja in dece pri Sv. Marjeti na Dr. poljn. Naraščaj odfcaia iz Maribora in okolice ob 7.53 in se vrača iz Račjega ob 18.33. Občinstvo in stariši imajo zelo ai?o<bo zvezo ob 13.20. Vsakdo si kupi pri odhodu celo karto, ki velia ž'gosana tudi za povratek.
Napredek v Sokolski žup? »Rljeka«. Lep napredek izkazuje župa »Rijeka«. ki ima svoj sedež na Sušaku in obsega v svojem teritoriju Hrvatsko Primorje. del Like in Gorski kotor. V župi se je svoječasno pojavilo tudi separatistično gibanje, ki je zaneslo razdor med nekatera sokolska društva in Je lansko leto hrvaSko Sokolstvo posebno forslralo te kraje. Letos v avgustu pa priredi župa svoj župni zlet v Crik-venici, ki je veljala kot najbolj separatistično društvo. V zadnjem času se je v župi ustanovilo več sokolskih društev in sicer na Trsatu, v Selcih, v Novem ter odsek Sv. JuTaj blizu Senja. KakoT vse kaže bo tudi na Hrvatskem med Sokolstvom zmagala misel ujedrnjenja, čim se politično razburjenje poleže in ublaži.
kratek čas in vrh tega v dobi kongresa Kar je najznačilnejših utisov. sem jih dobil zunai. na izletih v mali družbi in v posameznih razgovorih. V Skoplju se opazi predvsem, da ie tu srbski živeli že močno vsidran. po ulicah in lokalih prevladuje srbščina. Mnogi Srbi s severa so si tu zgradili svoje stalno domovje. ne le inteligentni, marveč tudi nlžii uslužbenci in ročni delavci. V upravno službo Da vstopajo v vedno večii meri domačini, ki pa tvorijo večino "tudi med obrtniki in trgovci Nekaj je stareiših ljudi, ki so pripadali ze poprej srbski stranki med Makedonci. Mlada generacija pričenja pnhajati na v-sto. V tem pogledu je storila uprava zelo mnogo, da nripomore domačemu elementu do aktivnega sode ovanta. V nekaterih uradih ie zaposlenih ze mnogo domačih moči: tako nam je kolega-domačln pripovedoval, da je v Skoplju v poštni službi že večina domačinov, moških in ženskih. Glavno pa šele pride. kar bo najbolj razvidno lz sledečega: Skopska gimnazija, ki je po številu učencev največja v naši državi (šteje 1482 učencev in učenk), ima v spodnjih razredih ogromno množino naraščaja Samo prvi razredi imajo 511 učencev (v 10 paralelkah), drugi 324. tretji 264 in četrti 196. To so ogromne Itevilke, ki pričajo, da bo v kratkem južna Srbtia producirala sama ves svoj
upravni aparat. Zelo močno so napolnjene tudi ostale srednje šole na jugu; samo v nižjih razredih I—IV na 21 gimnazijah je učencev in učenk 7051, dočim iih ie bilo v zgornjih štirih razredih le 1021 — Slovenija ima srednješolcev okrog 5300. Vidi se: tedaj očitno kako so se baš v zadnjih letih na-polnile šole. Profesorji so nam pripovedovali. da se v spodnjih razredih postopa mileje, v zgornjih pa povsem stro go V nekai letih bo imela tedaj Južna Srbiia že svoio inteligenco, sedanje vrzeli se bodo hitro izpopolnjevale, ,m-port ne bo več potreben. Najnižji razredi imajo že gojence, ki so šli samo skozi našo šolo. osnovno in srednjo, kar se v razgovoru opazi, v srednjih m zgornjih letnikih pa so gojenci, ki so hodili med voino v bolgarske šole Ze-
lo me je zanimalo, če poskušalo buga-raški makedonstujušči na kak način ovirati to naciioralno vzgojo makedonskega naraščaja in če imajo kaka tajna dijaška društva. Podvsod so mi trdili, da ni ničesar in da ni bilo znanega nobenega slučaja te vrste, skratka, da tako gibanie prav gotovo nikjer ne obstoja. Učiteliišče v Skoplju Ima 400 gojencev, od tega 300 v internatu. 150 moških in 150 ženskih: to pa seveda m edino učiteljišče v Južni Srbiji
močne iši; skupna služba in medsebojne ženitve jih pospešujejo najbolj. Pri tem nai opozorim, s kako obzirnostjo sem slišal povsod govoriti o omn stareiših domačinih, ki so pripadali buga-raški stranki Nihče, niti Srbi doseljenci, niti Srbi - domačini, ki so bili stan pristaši srbske orijentacije. niso bili netolerantni napram njim. marveč so ved no naglašali. da pač sami ne morejo nič za to. če so bili vzgojeni bugarasko. Nihče ne sme zahtevati od njih. da bi se sedaj prelevili, da bi postali čez noč drugačnega naziranja. nego so se ga priučili od mladih nog- Treba jih je pustiti pri miru, onemogočiti pa seveda za vsako ceno vsakršno subvereivno gibanje, sicer pa da leži vsa bodočnost na novi generaciji, ki raste pod nnso državno uoravo. se vžgala v naših Silah in prehaia avtomatično v razvojni tok srbstva. Slično argumentiranje sem čul povsod, tako da ga moram smatrati za splošno. In ta taktika rodi že dobre sadove Premnogi starejši domačini se trudijo, da se čim popolneje pnla-gode sedanjemu stanju. Na banketu, ki so nam ga priredili v Skoplju. so med drugimi govorili tudi domačinu Kolega Srbin mi je pozneje najbolj pohvali! govor zastopnika občine — mislim, da ie bil županov namestnik —. ki ie go
5dmo učiteljišče v juzm arom.	- h^lo-arskih šol
Družabni stiki med domačini in dose- vorll. dasi ie bil tzsel iz bolgarj,n soi
Učnimi Srbi s severa postajajo vedno l brezhibno srbski m ie napravil .e
dve napaki v sklonih. Državna avtoriteta učinkuje. In kar je še več: Srbija prihaia semkaj kot nositeljica kulture; od nje sprejema vse. mesto in vas. spreiema duševno in materijalno. In to kulturno misijo onravlja srbstvo .ia jugu s pravo sposobnostjo in — z velikimi uspehi. Pred tem dejstvom tudi tiaivcčii zakrknjenec ne more zatisniti oči Ce bi bila srbska upravna sposobnost res tako slaba, kakor ie razknča-na Pri nas. bi ves ta napredek, ki te preseneti na jugu. ne bil mogoč.
.Skoolje postaja credmestje Beograda.® tako pravijo Skoplianci. To je zelo dobra označba. Za Skoplie posta-a važno in merodaino to. kar dela Beograd. Skoolie postaia močno sred.s^e sro-stva 'ki preko njesa učinkuje na okoli co. vedno širše, kakor daleč sega njega politični, ekonomski, kulturni In to ie ono. česar se jugoslovenski nacibnalist v Skoplju ~:bolj raduje.
L ixcel!a
ie najboljši in vendai najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli ia vse stroje.
J. GOREČ, UU3UANA
palača Liubl|anske kreditne banke
Sašk praznuje letos 15letnico svojega obstoja. Proslava se bo vršila 2. avgusta.
Prvenstvena tekma Ilirija : Primorje. Preostanek prvenstvene tekme Ilirija : Pri« morje, ki je bila svojčas vsled znanega inci> denta 13 minut pred normalnim časom pre« kinjena ob stanju 6 : 0 za Ilirijo, se odigra danes ob 11. uri dopoldne na igrišču Ilirije. Pred tem sc vrši ob 9.30 prvenstvena tek ma rezervnih moštev Ilirije in Primorja, predstavlja važnejši in simpatičnejši del dr* pol (lanskega nogometnega programa. Oba kluba imata dobre rezerve, ki se razlikujejo med seboj v jakosti mnogo manj kot I. mo« štvi.
Ustanovni občni zbor Podsaveza hazeno. V petek. 22. t. m. se vrši ustanov« ni občni zbor Ljubljanskega podsaveza zs hazeno s sledečim dnevnim redom: 1.1 Spre« jem pravil. 2.) Volitev odbora. 3.) Slučaj« <iosti. Glasovalno pravico imajo vsi kluM člani HS»LLAP, ki so zadostili svojim de« namim dolžnostim po enem deleeatu. drugi delegat ima posvetovalen glas. Občni zbor se vrši ob 20.30 uri v kavarni Emona, dam« ska soba. — HS*LLAF.
Službene objave LLAP — H atenska sekd> ja. (Iz seje dne 13 maja.) Nadaljnje odigra« nje prvenstvenih tekem se odgodi do usta« novne glavne skupščine hazensfcega pod^a« veza. Pozivajo se klubi da predložijo čim preje verifikacijske liste in po dve fotogra« fiji za verificirane hazenašice in sicer: S. K. Ilirija za 2 hazenašici verificirani 8. IV. LASK za 15 hazenašic, verificiranih 8. IV. TKD Atena za 8 hazenašic, verificiranih V< III. SK Hermes za 7 hazensšic, verificiranih 22. IX. 24. Že predložene verifikacijske listi« ne so se izgubile. Tajnik.
LNP (Službeno.) Pri pokalnih tekmah mora pojaviti vsak klub po enega reditelja m enega stranskega sodnika, ki mora imeti redit-ij ski znak. Javiti se pa morajo pri blaga in' ob 14. uri. — Tainik IT
S. K. Primorje — nogometna sekcija. Danes igra rezervno moštvo prvenstveno tekmo proti rezervi c. K. Ilirija. Popoldne ob 17.30 uri nastopi I. moštvo z običajnimi rezervami v cup tekmi proti S. K. Slovan.
—	P-edsednik.
Motoklub Slovenija. Vsi verificirani A« nI Motokluba dobe formularie za prošnje za polaganje izpitov, kakor tudi vse inforrra. cije za pridobitev voznih dopustil in trii* tikov pri klubovem tajniku vsak torek in petek od 15. do 16.30 v k!"bovem lokal". Hotel Miklič. Kolodvorska ulica. Ravnotam je vse natančneje afiširano na kluhovi desl"
—	Odbor.
Izdajatelj in lastnik: «Konrorcii «Jutre>. Odgovorni urednik: An dre i Režem Tisk Narodne tiskarne v Liubljani
opisi
MEDVODE. Sokolsko društvo v Medvodah vprizori v nedeljo 24. t. m. ob 4. popoldne Finžgarjevo dramo v 3 dejanjih .Razvalina življenja«. — Igra je zadnja v tej sezoni in se ne ponovi.
D. M. V POLJU. V nedeljo smo imeli priliko slišati priljubljene pevce Sokola, ki nam ]ib je predstavil pevovodja g. Švara. Pevski odsek se krepko razvija. Težko nalogo so izvršili tako dobro, da so želi pri vsaki točki buren aplavz, Adamičev »Mlad junak« pa se Je moral ponoviti. Zbor razpolaga z lep-m številom dobrih ženskih glasov, dočim Je moški zbor žalibog prešibek. Kje je moški svet? Pevski zbor Je prav dobro discipliniran in vestno sledi svojemu vodji. Občinstvo, ki bi ga lahko bilo še več, ]e sledilo programu z zanimanjem in hvaležno sprejelo posamezne točke. Vsem pevcem in pevkam s pevovodjo na čelu želimo še nadaljnih, vedno lepših uspehov v gojitvi naše lepe pesmi.
JESENICE. Izredno lep večer smo uživali pretečeno soboto, ko nas Je posetll g. prof. dr. Jug. Njegova plastična izvajanja ia prirojena mu popularnost sta nas vezala tako, da smo dolgo časa po njegovem pol poročilu sedeli ob veselem razpoloženju, razmotrivajoč politične, specijalno pa jeseniške razmere. V soboto priredi naš Sokol dramo »Golgoto«. To pot nastopi več novih diletantov kar vzbuja zanimanje. Di-letanti so večinoma že priletni možje, ki pa stopajo na oder samo zato, ker Je vpri-zoritev v korist Prosvetnega doma, katerega dograditev jim leži na srcu. Pozivamo občinstvo, da poseti predstavo in s tem pokaže, da ceni požrtvovalne diletante obenem pa tudi materijalno podpira sokolske težnje. Zadnjo nedeljo zvečer Je Javorni-ški Sokol vprizoril na Jesenicah za Sokolski dom na Jesenicah dramo »Mrak«. Vprizoritev nam je ugajala. Obisk je bil povoljea Hvala idealnim Javorničanom za pomoč.
CERKNICA. V nedeljo dne 24. t. m. priredi glasbeni odsek tukajšnjega gasilnega društva koncert na vrtu g. Homovca. Spo-
red, Katerega Izvaja oddelek sodbe Dravske divizije iz Ljubljane, je zelo bogat Zastopani so na programu Puccini, Stranss, VVagner, Smetana in drugi svetovno znani komponisti. Povdariti je treba, da nastopi tudi prvič godbeni zbor, sestavljen iz 23 domačih fantov po skoro petmesečni vežbi pod vodstvom požrtvovalnega in agilnega učitelja g. L Willitzerja. Koncert prične ob 16. uri tako, da imaio tudi oddaljenejši okoličani priliko posetiti to prireditev. Tujcem, ki bi posetili našo prireditev. Je dana možnost, ogledati si baš seda} polno pronicajoče Cerkniško jezero, kjer so čolni ob vsakem času na razpolago. Ugodna je zveza vlakov, atrtobus in vozovi po naročilu, Po koncertu prosta zabava s plesom. Za dobro kapljico in postrežbo jamči dobro znana Homovčeva gostilna.
CERKNICA. Opozarjamo na sokolsko akademijo v Cerknici ki se vrši danes zvečer ob 8. In pri kateri sodelujejo člani ljublj. opere gdč. Sfiligojeva in gg. Pugelj ter Nefat.
MORAVČE. V nedeljo so prihitela lz celega kamniškega sreza gasilna društva v Moravče, da se udeleže praznovanja 25 letnice moravskega gasilnega društva, otvoritve gasilske godbe in odlikovanja desetih gasilcev. Nekaj hiš je bilo okrašenih z državnimi trobojnicami, pred gasilskim hramom pa so stali ponosni mlaji. Po sprejemu gostov je oddelek gasilcev na konju otvorii sprevod, v katerem sta igrali dve godbi Sprevod se je ustavil pred Zadružnim domom, kjer je nagovoril zbrane gasilce in občinstvo župni tajnik g. Fajdiga iz Kamnika, zahvalil pa se mu je načelnik moravskega društva g. Tome. Predno je g. srez-ki poglavar dr. Ogrin pripel odlikovancem odlikovanja, je nagovoril navzoče z navdušenimi besedami, jih vzpodbujal k zvestobi do domovine in kralja ter kraljeve rodovi-ne. Prvi je bil odlikovan ustanovitelj gasilnega društva znani kulturni delavec na-dnčitelj Janko Toman z redom Sv. Save. Poleg Tomana so bili še odlikovani: Peter Janežič, Franc Orehek, Blaž Vehovc, Janez Vesel, Franc Otolani, Janez Cerar, Franc Poznič, Josip Šlibar in Janez Lavrač in sicer za 25 letno zvesto službovanje s srebrno svetinjo za državljanske zasluge. Ime-
nom vseh odIScovancev se )e zahvalil g.
Toman s pozivom k slogi in bratstvu. Svoj govor Je zaključil z vzklikom: živel kralj Aleksander I Župni načelnik g. Cerar iz Kamnika je nato čestital odlikovancem ter pozval občinstvo, naj vstopi v gasilske vrste. Končno se je g. načehtik Tome zahvalil gasilcem, ki so v obilnem številu prihiteli, da izkažejo čast svojim odlikovanim tovarišem, nakar se je pričela ljudska veselica s srečolovom.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Razmah naše misli vidno napreduje. Naša mladina prav pridno vstopa v naše organizacije in pose-ča predavanja tukajšnje krajevne organizacije. V petek smo imeli še peto predavanje o mladinskih organizacijah napredne mladine. Poročal je delegat »Edinosti«, organizacije napredne mladine iz Ljubljane. »Edinost«, ki se je pred kratkim ustanovila v Litiji, pridobiva tudi članov med nami. V četrtek pohitimo z brati in sestrami iz Litije na mladinski izlet v javorje. Na ta izlet opozarjamo tudi starejše člane vseh naprednih organizacij, in Jih vabimo, da po-hite z nami v javorje. — Prijatelji naše misli nai se zavedajo da Jim mladina stoji ob strani, zato nai pohite z mlado mladinsko organizacijo, di se prepričajo o sadovih svojega dela. Fantje in dekleta, ob tej priliki, vsi v našo mladinsko organizacijo! Zvečer pa na družabni večer v sokolsko telovadnico! — Pevci in pevke, posebno vabljeni!
ZAGORJE OB SAVI: V »Jutru« smo pred dvema mesecema čitali z veseljem o lepem napredku iz Trboveljske doline: k temu napredku gre največja zasluga rudniškemu ravnatelju g. inž. Pauerju, ker se cela kolonija glasi na njegovo ime. Dotičmi dopisnik opisuje tudi bolnico, katera bo zgrajena na najmodernejši način. Veselili smo se tega napredka v Trbovljah ker smo bili trdno prepračni, da bo zgradba bolnice v Trbovljah močno vpl!vala na naše neurejene zagorske razmere Ker Je v Trbovljah prav gotovo sodeloval tudi takratni višji rudniški nadzornik g. inž. Lo-skot pri zgradbi takozvane Pauerjeve kolonije .apeliramo na njega kot sedanjega ravnatelja v Zagorju, da zboljša žalostna in zanemarjena rudniška stanovanja, od kate-
rifi predstavljajo nekatera prav albanske
siike. Kar pa se tiče rudniške bolnice, raje mnogo ne govorimo. Kot bolničarka ie nastavljena v tej bolnici okrajna babica; samo ob sebi je umevno, da bolniki nimajo in ne morejo imeti prave postrežbe, ker ta postrežkinja nima časa za to, opravka ima kot okrajna babica preveč s porodn1cami, zato je v interesu bolnikov, kakor tudi bra-tovske skladnice, da se te razmere uredijo na korist obema. Zato apeliramo na ravnateljstvo ter odbor bratovske skladnice, da se zgradi bolnica, ki bo odgovarjala kraju in razmeram, in naj se določijo samo zato dve osebe, da bodejo imeli bolniki postrežbo po noči in po dnevi in ne samo takrat, kadar ni porodnic.
HRASTNIK. Pri nas priredi Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani, v nedeljo dne 31. t. m. ob 17. v prostorih Narodnega doma veseloigro »Charleyevo teta«. Ker je čisti dobiček namenjen lajšanju socijalne bede naših vojnih žrtev, upamo, da bo sl. občinstvo v velikem številu po-setilo prireditev, ter se s tem izkazalo hvaležno najbednejšim graditeljem naše domovine. Pridite vsi, ki ste željn' zabave in lepe prireditve. Po predstavi prosta zabava in ples. Odbor.
KOČEVJE. Razveseljivo nas je presenetil Javen dijaški nastop dne 9. maja ko je tukajšnja realna gimnazija prvikrat predstavila nadebudno mladino občinstvu. Vršila se je akademija s pestrim sporedom: Petje, govor, recitacija, deklamracija in orkester. Akademijo ie otvorila državna himna, katero Je pel mešan zbor prav zadovoljivo. šestoiolec A. Pugelj nam je z mlati eni šk i m ognjem podal dokaj lepih misli o dijaštvu soloh. Za tem sta mešani in moški zbor zapela nekaj pesmi. Izgovorjava vobče dobra, mestoma malo nejasna. Glasovni materija! je mlad, a svež, ki obeta sčasoma veliko dobrega. Profesor M. Fabiančič Je nanizal v svojem govoru lepe misli o pomenu pesnitve »Duma«, nakar je prav vzorno deklamiral šestošolec E. Boje. I. še-ško je dober recitator, kaT je pokazal v prvem poglavju F. S. Finžgarjevem »Pod svobodnim sohicem«. Ljubek nastop in dobro zamišljena deklamscija P. Preradoviče-vega »Putraka« drugošolke V. Stolfove je
ugajala vsem. Oimnaiijskl orkester, ki s*sto ii iz gojencev tukajšnje glasbene šole, je izvajal svojo skladbo zelo fcstno. Sviral je »Slovensko koračnico«, «Posdrav Gorenjski« ter zaključil lepo uspelo akademijo z ognjevito koračnico. Mladim goslačem se je mestoma urinfla disharmonija, kar pa ni kvarilo izvajanja. Če pomislimo, da je orkester v zelo kratkem času naštudiral omenjene skladbe, se moramo o njem izraziti le pohvalno. Petje ie vodil profesor I. Sivec ki bo lz mladih grl izklesal svež zbor. Orkester je bil pod temperamentnim vodstvom predstojnika davčnega oblastva Fr. Kratnerja ter bo ustvari! svoj mladi orkester v popoJno celoto. Predvsem gre zahvala ravnateljstvu realne gimnazije, ki stremi s takimi prireditvami za vedno višjimi cilji na polju izobrazbe dijaštva. Dvorana je bila natlačeno polna ter je sprejela točko za točko z burrim aplavzom, kar dokazuje, kako so potrebne take prireditve,
ČRNOMELJ. Podmladek Rdečega Kri ".a tukajšnje šole je preredil v soboto 16. in
v	nedeljo 17. t. m. v hotelu Lackner otroško pravljico s petjem in plesom v sestali dejanjih »Desetnik in siTOtica«, katero ?e spisal naš Lovšin, nadučitelj v p. na Vinici. Kljub poznemu času je liudstvo napolnilo prostorno dvorano kot dokaz, da želi ljudstvo gledati tudi malčke na odru. Prednja-Hla sta desetnik in sirotica; zadnja bi morala govoriti glasneje. Zelo ljubko je bilo njeno petje. Palčki so svoje napake od sobote v nedeljo dobro popravilL Plesi vil bi na večjem odru izborno ustrezal besedflu pesmi. Scenerija je za naše razmere popolnoma ustrezala. Hvala učiteljstvu, v prvi vrsti g. S. Mrovljetu, ki je vodil reži!« in naštudiral plese, gdč. A. Šetini in g. okr. šol. nadzorniku Lukežiču in gdč. Mildav-čfčevi, ki je izgotovila vse obleke. Moralni in finančni uspeh, zadovoljstvo mladine in hvaležnost staTŠev naj bo plačilo za trud, ki so ga imeli z otroci. Pri sobotni predsta
vi	je bil navzoč tudi avtor sam
MALA NEDELJA. V nedeljo 24 t m. to, čno ob pol 4. se vTŠi v društvenem domu akademija mariborskih učiteljiščnikov z izbranim sporedom ter spevoigro »Kovačev študent«. Po akademiji prosta zabava s plesom. Sodeluje salonski orkester. Udeležite se v obilnem številu dijaške prireditve.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din 10-—v
Parfum
iPerolin* razprašilnike In sse hrizgalniee popravlja in tudi nadomešča pokvarjena rmijeva pihala specialna klavnica Besednik i drug, Ljubljana, Prešernova nI. 5
Pekovska obrt
* vsemi potrebnimi stroji, različnih voz, vse v najboljšem stanja, ge radi družinskih razmer proda v Mariboru. Stanovanje prosto. Cona 90.000 Din. — Jfaslov pove uprava »Jutra* t Mariboru.	11363
(dobe)
Natakarica
ttMna in poštena, lahko Mi starejSa, ki zna neko liVo šivanja in druga hišna rfela, se sprejme takoj Ponudbe na npravo »Jutra* pod šifro »Poštena 20-34..
11372
Trg. sotnidnik
fe rrodaialka Špecerijske, event delikatesne stroke. *e sprejmeta v Ljubljani. Ponndbe s sliko in navedbo dosedanjega službovanja na nnravo .Jutra, pod značko ■Trgovina 5442». 11297
Več krojaških
oomočtrVnv
•lehro Izvejbanih, samostoj tih. se sprejme za koefek-rii<ko delo. — Vprašati na Emonski cesti 8/1. konfek-fijska tovarna Fran De-ren-ia & Cle.	10911
Služkinjo
prt^no in pošteno, ki zna »lohro knhati, iS?* rodbina S o-iraslih ospK Plača in o«krha dobra Pismene r>o-OTiibfl ra npravo «Jotra» port «Služkinja S*. ur—
Učenca
'J*aTejr-4, dobrih staTŠev, "■Te-me ra peleovsko obrt 1 vso oskrbo v hiši Heroina Kvas, nama pekarna. yojnik pri Celju. 11478
Mf:n?>r. vaienca
s-« Alojzij Ker?ič, mlinar. ^ožnje-Radov!jica. 11414
Zidarji!
dobrih zidarjev za *''> rod streho, sprelme ^ "Pijanska rrndbena drož-i o. z.. Rimska cesta 13 11462
7a komerc. vodstvo
■'Vtr. podjetja. iSčemo *?i'r.o moč. Pismene po-z navedbo morebitne »ožr.osti pn'o!itve kavelj« nnr—o .Jutra* pod šifro •Zanesljiv 5357». 11525
Dekle
°'ado in močno, se sprejme vsa hišna dela. — s'benik, Gosnoska ulic.- 16.
11589
Firetn* š'v!Iia
takoj spremo v modno ''Tovlno. Predstaviti se je * ?»tek od 11,—12. ure pri ■vrdU P. Magdi d, Ljubljana UiH
Sobarica
pridna Id poštena, d o h i dobro s 1 u i b o pri mali rodbini v Ljubljani. Starejše. ki znajo tudi nekaj šivati in so vešie ročnih del imajo prednost. Plača 500 Din mesečno. Oskrba dobra Osebno se je predstaviti v Aškerčevi ulici 15. ur—
Kontoristinja
dobro izurjena, zmožna slovenske in nemSke korespondence. stenografije ter nekoliko knjigovodstva, se sprejme. Italijanskega jezika zmožne imajo prednost. Hrana in stanovanje ter vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upravo .Jutra* pod anačko «Zmožna>.	11454
250—500 Din
zaslužka na dan! — Zglas« naj se zgovorni prodajalci ali prodajalke, ki bi ob tržnih dneh in sejmih na prostem prodajali novo izumljene praktične novosti. Ponudbe na poštni predal gt. 157 v Ljubljani. 11419
Dekle
poSteno in enažno, staro do 35 let, ki zna kuhati dobro meščansko hrano ter opravljati tudi drupa lahka hišna dela. ee sprejme k boljši petčlanski družini. Nastopiti je takoj. Plača SCO Din mesečno. — Za drusra dela je postrežnica. Naslov v upravi cJutra*. 11540
Več krošnjarjev
prodajalcev — za prodajo svetovnoznanib kos. išče večja tovarna. — Ponudbe pod «Kosa» na upr. cJutra* 11456
Natakarica
prikupljive zunanjosti, zelo vestna in pridna, ki b! prevzela dobro idočo postil-no na račun, se sprejme na deželi. Ponudbe s sliko in potrebnimi spričevali pod šifro «Podjetna> na upravo <Jutra».	11574
Šoferja
ki je trezen. poSten in zna samostojno popravljati avtomobile, sprejme Kolin*ka tovarna v Ljubljani. 11466
Urednico
ali urndnika, izrpžbancjra v računovodstvu, po možnosti * obvladanjem hrratckejra jezika. iš<Vm. Sluir^a stalna. Kavcije je treha p<»!o-žiti 5—6000 Din v crotovini. Nastop takoj. — Mizarstvo «Danica*, Brežice. 11496
Natakarica
veSča slov. In nemškesra jezika, se sprejme v re-stavracijo v R.*\jhenhurgTi ob Savi, štajersko. Jo5ko ZuŽelj, restavrater. 11505
Urarski pomočnik
dobro izurjen, se išče za Julijsko Benečiio proti dobri plači. — Naslov pove uprava «Jutra>.	11543
Čevljarski vajenec
ki ima veselje do obrti, se takoj sprejm* k poštenem« moistru. — Fran Travnik, čevljar. Trebnjo. 11518
VnJenca
močnejra, snrerme L o v r o B e 1 e e, vodni instalater in ključavničar f Kamniku. ^ 11*12
Fina šivilja
ki je že šivala za trgovino, dobi delo na dom. Naslov pove uprava <Jutra». 11514
2 mehaniška vajenca
brez hrano in stanovanja, se sprejmeta. Naslov pove uprava <Jutra». 11498

eisfeio)
Mizarski pomočnik
star 21 Iftt, srednjedober delavec, išče službo za takoj. — Ponudbe na upravo cJutra* v Celju. 11578
161etno dekle
zdrave in močne narave, pridno in pošteno — išče kot začetnica službo v boljši me?8anski družini. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Tonka Drobič, Ja-vornik štev. 97, Gorenjsko.
11580
Trgovski pomočnik
boljša moč, izvežban v že-leznini, špecerii? in knjigovodstvu, z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi zamenjati službo pod ugodnimi pogoji. Cenj. ponudbe prosi na upravo »Jutra* pod »Zanesljiv 5571*. 11567
Mesto eksporterjia
sprejemalca, skladiščnika ali kaj sličnega želim v lesni industriji. — Imam večletno prakso ter vešč slov., nemškega in italijanskega jezika. — Ponudbe je poslati na upravo «Jntra* pod šifro »Sigurno 5568*.	11560
Gospodična
zelo priljubljena, solidna, pridna, ljubiteljica otrok, z znanjem slov., srbohrv. in nemškega jezika ter igranjem klavirja, iz dobre hiše išče službe k 1—2 otrokoma Gre samo v ugledno in solidno hišo. Plača postranska stvar. Naslov nri podružnici »Jutra* v Mariboru pod »Priljubljena*.	11490
Gospodična
srednjih let. iz boljše hiše, ki je ab*olvirala gospodinjski tečaj, Seii mesta v kuhinji, event. tu Ij v pomoč gospodinji ali samostojnemu gospodu. Nastopi lahko takoi. Cenj. ponn^h* na upr. »Jutra* pod šifro »Gre takoj 5512*. 11445
Vrtnar
za različna vrtnarska dela je na razpolago. Gre tudi izven me?ta. Naslov povp uprava »Jutra*.	11563
Mlinar
išče mesta pri vodnem mlinu — Ponudbe na upravo .Jntra. pod šifro «Takoi*en nastop 5517».	11474
Bljt^ainlčarka
In kontorl*tinja, a prakso, iščeta službe za takoj. — Ceniene ponudbe na upravo .Jutra* pod .Nujno 5aSr»..
11599
Čevllar. poslovodja
zaposlen t večji delavniri. teli pre«,ei»ttl mesto — pT* najraje v veletrgovino t čevlji, event. tudi za potnika. Nastop takoj ali |v> doeoroni. Kaelov t armvl «J«tn».	11682
Prodajalka
izurjena, želi premeniti mesto v trgovino meš. bla^a. Gre tudi na deželo. — Pripravljena je pomasati pri gospodinjstvu. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Vestna in »anesljiva.
11468
Trg. pomočnik
manufakturne ln špecerijske stroke, želi premeniti službo Ve53 je tudi nekoliko knjigovodstva Cenjene dopise na npravo «Jutra» pod šifro .Pošten 5538».	11501
Trg. pomočnik
mlad in agilen, dober prodajalec. mešane stroke, želi premeniti mesto — najrajs v manufakturno trgovino. Cenjene dopise prosim na upravo .Jutra* pod šifro .Štev. 1906».	11504
Dobra kuharica
ki bi Ela tudi na deželo, išče mesta — najraje k samcu. Naslov pove uprava .Jutra*	11500
Strojepisk
drž. konces. zasebno učl-lišče. G. Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6, pritličje.
11585
Gospodična
se sprejme pod gotovimi pogoji v pouk zelo dobička-nosne damske modne obrti. Ugodna prilika za gospodično, ki želi pozneje postati samostojna. Ponudbe na upr .Jutra* pod značko .Nagrada 5578». 11573
Domačo šun^o
mast in praženo slanino, prodam. — Ktinim jabnika in orehe. — fitefan Kise. Subotira, trg Jesze 10255
Kovaški premog
(a n t r a o i O prvovrsten, «e proJaja na vaeone in na drobno na kolodvoru v Škofljici. Obrniti se je na rudnik .Orle*. Skofljiea-Laverca pri Ljubljani.
11347
«Wanderer» avto
v zajamčeno prvovrstnem
staniu. z električno razsvetljavo in samopogonom se proda. Naslov pove unr. .Jutra.	11271
Štela že
Popolnoma nove, precizno izdelane, dolge 13.50 m. visoke 9.50 m. globoke 0.68 ra in pult. 9.13 m dole, hrastov. politiran s javorjevo ploščo se ugodno proda. — Našlo* v unr. .Jutra*.
11433
Redka priložnost!
Po zelo nizki ceal se prodajo sledeči predmeti: 1 lahek pokrit vo« (Damenfai-tanl. 7 tovornih voz, 1 par dobrih konj. 8 pare konjske vprege, 1 sedlo, 1 pisalni stroj. 1 stiskalnica u seno. 6 kompletnih postelj in dni. go pohtftv®- 80 komadov različnih vinskih sodov, 1 Štedilnik. 1 motorno kolo. čevljarski stroj I* nekaj lepih slik. — Naaiov pove varava »Jutra*.	11451
D. K. W. motocikel
8 speeijalnim kolesom, malo rabijen, se ceno proda Ogleda se v delavnici J Goreč, GospOBvetska c. 14.
11386
Novo damSko kolo
se proda v Hrenovi ulici 18 11563
Pečica
(BrattrShre) na plin, skoraj nova, se ceno proda. — Naslov pove uprava .Jutra.
11569
Moško kolo
napol dirkalno, popolnoma novo. radi selitve po zelo ugodni ceni proda Kotar. Dunajska cesta Stev. 9.11.
11606
Fotoaparat
9 v 12, kompleten in moško kolo, proda Rožanc, Ljubljana. Sv. Petra cesta 211, komisija.	11570
Tovorni av'o
P. A.» 3—1 tonski, v dobrem stanju, nov gumi in karoserija, naprodaj ali se zamenja t robo. Naslov v upr. «Jutra».	11572
Kmetje in obrtmki!
Prodam močan bivalni stroj v dobrem stanju, 1 dežno plahto (4.20 v 3 m) ter več komadov nove In rabljene konjske opreme, po izredno nizki ceni. — Fran Jenko, sedlar, Medvode btev. 8.
11524
Kroj. šivalni stroj
dobro ohranjen, proda Ivan Koder, Ižanska cesta št. SS U521
2 ?ensVI koles!
dobro ohranjeni, z novo pnevmatfV-o, se ceno pro-dasta. Naslov pove uprava •Jutra*.	11499
Zb'rko
papirnatega denarja .Not-geld*. kakor tudi kovanera In »rebrne-a derarla od 15 stoletla dalje, prodam. Knp-ei ra! pošliejo naslov pa upravo .Jutra* pod .Arti-kvitet«*.	11561
Uilfcl
Fo'o^onr-t
rabljen. I" ali 9 v 12 se kupi. PnrMi-fbe pod *i'ro .Potoapa-r'* ra .Puhlici-tas*. TJubljana. Sele^bnr. gova 7/n	11567
Avto
2—I sedežen, tudi .Ford*, kupim. Ponndbe z navedbo znamk- in cene pod šifro •Avto 5486* ca upr. Jutra.
11408
Motorno kolo
malo rablieno aH majhen avto, ne rad leto dni star, kupim. Ponndbe ra upravo •Jutra* v Celju pod znsčko • Motorno kolo*. 114»
Srebrne krone
llatnike (eeklnel. brlllant. in platin, plačuje po n a j-višji eeni tvrlka Jos. Selovln-čuden v Ljubljani. Mestni trg It 13 Prine-tl i« ori ho doli tedea. 11232
onnnnnnnnnnnnnc
Popoldne si pri črni kavi Gospa Marina to-Ie pravi: »Ho-ho kako sem dobre volje, da Je kupčija šla najbolje: prodala danes sem omaro in gramofon in drugo šaro; Nocoj pa poidem mirno spat, da nov pogruntam inserat . . .»
Prazne steklenice «Odol»
kupuj« drogerija Anton Kane. sioova. Židovska ul. it 1.
Tračnic®
ozkotirne železnice, stare in rabljene, kupi Karel Cimperfek, Sevnica. 11579
Bukova drva
z navedbo cene in množine ponudite družbi .Ilirija* v Ljubljani, Kralja Petra trg St. 8.	11383
Kostanjev tanin les
kupim v vsaki množini na progi Ljubljana—K arlovac. Ponudbe na upravo .Jatra* pod .Tanin*.	11508

9000 predvolnih K
stane trgovina delikates, vinotoč. hiSa. stanovaaje, v centralni legi predmestja v Mariboru. — Naelov pri podružnici .Jutra* v Mariboru 11489
Majhno posestvo
obstoječe iz hiše, vinograda. nlive ic sadonosnika, vse lepo oskrbljeno, proda takoi za 87.000 dinarjev Janko Svajg.-r, Bučka pri Krškem.	11497
Hiša
pripravna za vsakega obrtnika ali vpokojenca, s velikim vrtom in ca 4 orali zemlje, malo gozda, ležeča v trgu Sv. Jurij ob južni žel., 5 minut od železniške postaje, se po Jako ugodni ceni proda. Natančna pojasnila daje Franc Pevec, 6v. Jurij ob južni železnici 11509
Hišo s trg. lokalom
na deželi, sredi trga, tik | cerkve, prodam. Hiša je v j dobrem stanju, s električno ' razsvetljavo, z od 1. 1887.
Prs>/na soba
obstoječo dobro vpeljano tr- „g nič« ra starejšo damo, sovino z mešanim blagom na predaleč od Gospodar-ter koneesiio za nadrohno	n, Dunajski e. prodajo žganja. Naslov v c-njene ponudbe pod šifro upravi »Jutra*. 11396 .celi dan odsotna* na upr --- , »Jutra*. 11171
Hiša
a sadnim vrtom, w okolici T.jabljane, se proda. Naslov pove uprava »Jut»-3» 11547
Gospodar. pose^tvo
27 oralov, njiv. travnikov, gozda, vinorrada. S hiše. gospodarska poslopja, živ in mrtev inventar za 197 ti c? Din. Po«e.tvo je posejano, v ravnini in eno uro od Slov. Bistrice, Sta-ierfko. — Pojasnila dale Plečko Tomaž. Dolenjska eesta 19. 1. nadstr., LiuV ljana.	11545
Pozor, trgovci
ln Amerlksnc?!
Lepo posestvo, obstoječe iz hiše. zarajene tik ped vojno, poleg tesra hlevi za živino in prašiče, njive in travniki, se v malem mestu na Štajerskem proda. Naslov v upr »Jutra*. Maribor pod »Prihodnjo«*«.
11.SB4
Tovarna naprodaj
V torek dne 2«. m2ja 1925 ob 10. dopoldne se i« prodala na javni d r a i h I v Kamniku — Sitna štev. 43 tovarna za izdelovanje tra-Vov (vezalki za čevfj«. — Tovarna je moderno urejena in le v brezhibnem stanju Natsrjneji, pojasnila daje pisarna f. dr. Ivana Sltnovnika, odvetnik« t UubU««L	11494
Stanov, nje
obstoječe i« 1 lepe »obe 1 S posteljama ali prazne
•obe. išče boliše situiranl gospod. Kdor da tudi vpo-rabo kuhinje, dobi dnevno 1 k ir govejega mesa. — Ponudbe na npravo »Jutra, pod »Stev. 5516». 11460
Stanovanje
prav lepe. obstoječe iz treh sob, kopalnice In pritiklin. v sredini mesta, zamenjam
t drugim, obserrajočim 3—4 sobe, ne predragim, event. na periferiji. Ponudbe na nnravo »Jutra* pod značko »Zamenjam 5507». 11559
Opremljeno sobo
t elektr. raz«vetlj«vo is posebnim vhodom, išče gospod za takoi ali • 1. junijem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »A. S * 11409
Zakonski par
brez otrok, išče opremljeno sobo z vporabo kuhinje, aa 1. junij. Ponudbe pod Šifre »Trgovee 8570» na upravo •Jutni*.	"544
Stanovanje
prarno — « t sobama. V centru tee«ta. v pritličju ali I. nadftr., iiče boljii gospod. — Cenjen« piimen« ponndbe pod značko »Od
fo*podarj*».	11491
Stanovanje
eventuelno tudi opremljeno, iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na naslov: Dr. Skala, zav. družba Herzeg Bosna, Selenburgov« ul. 7.
11281
Večja prazna soba
se I š 6 e za Junij. Ponudbe pod »Junij, na »Publicitas» Ljubljana, Selenhurgova ul. it. 7/n.	11385
?Jublja
Sobo
s posebnim vhodom — 50 možnosti z vporabo kuhinje in kopalnice — v kaki vili predmestja ali okolici. Išče majhna družina. — Ponudbe pod »Stanovanje 5507* na upravo »Jutra*. 11480
Soba
lepo opremljena, se odda. Korzika, Vrtača 8, pritličje 11563
1000 Din nagrade
plačam onemu, ki mi preskrbi stanovanje z 2 sobama, kuhinjo pritiklinaml v mestu ali blilnjl periferiji Ponudbe na upravo »Jutra* pod (Nagrada*.	11528
Soba
z ! posteljama, se iiče za 1. junij. Ponudbe na apr. »Jutra* pod »Stalno 5580*.
1158«
Gospodična
išče mirno in zračno sobico v bližini poite. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod lifro »Mirna toba 5581* 11596
Stanovanje
opremljena soba in kuhinja, se odda s 1. junijem na Krekovem trgu 10. 11568
Zamenjam
Prijetno manjše stanovanje v centru se zamenja z večjim od 4 do 6 sob, in sicer v okrožju Aleksandrove ali Bleiwei«ove ceste, Kralja Petra trga ali Kongresnega trga. Eventualno v kaki vili bližje središču m—ta. — Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Zamenjava stanovanja 15-25*. 11470
Elegantna soba
> električno razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda s 1. Junijem. Naslov pove uprava »Jutra*.	11541
Sostanovalec
i zajtrkom in večerjo, se sprejme. Naslov pove upr. »Jutra*.	11542
Opremljena soba
s posebnim vhodom io električno razsvetljavo, pol ur« od mesta, sc odda. — Ponudbe pod »Soba 300* na upravo »Jutra*.	11544
Sobo
prazno al: delno opremljeno iščem v sredini mesta ali blizu Tivolija, za takoj ali julii. Ponudbe pod značko •Solidna učiteljica* na upr. »Jutra*.	11526
Stanovanje
ra junij, i S č e gospodična. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Cel dan odsotna 5587* 11495
Soba z 2 posteljama
se odda dvema gospodoma. Naaiov pove uprava »Jutra* 11517
Stanovanje
1—2 sobi • kuhinjo in pri-tlklinami. iščem u takoj. Dam tudi nagrado. Ponndbe pod »Nujno 5583» na «T» »Jutra.,	11815
Engros trgovina
galanterijska, dobro vpolja-▼ uajlepiem lokalu v jani, se C zalogo vred po ugodnih pogojih proda. Tudi oddaja samega lokala ni izključena, — Nat&nčna pojasnila daje lastnik H. Kenda, Mesta! trg it. 17.
9870
Trgovina
z meSanim blagom na deželi, se radi družinskih razmer z inventarjem vred odda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »R. A. 492».
11493
Trgovina
dobro idoča. v sredi mesta, se pod ugodnimi pogoji odda v najem. Stanovanje in skladilča takoj na raspota-go. — Naslov pove uprava »Jutra«.	11511
Din 40.003
posodim le na posestvo in na prvo mesto. Dopis« na upravo »Jutra* pod fsačko »Sigurno 5521».	11475
1000 Din nagrade
dobi kdor preskrbi zakoncema brez otrok 1—2 sobi s kuhinjo. — Pomidbe pod mačko «400—700» na upr. »Jutra*.	11558
Gospidlčna
zanesljiva, ki je možna
Eoložiti 15.000—20.000 Din avcije, se i?6e. Ponndhe pod šifro »Kavcija 5563» na upravo »Jutra*. 11543
Brez konkurence
za trgovino in gostilno pri farni cerkvi na deželi se išče družabnik ali družab-nica s primernim kapitalom, tudi nestrokovnjak. Pozneje se lahko celo podjetje zelo ugodno prevzame. Ponudbe na upravo •Jutra* pod »Trgovina.. Maribor.	11488
Kot družabnik
s kapitalom 50.000 Din se udeležim primerne kupčije ali pristopim k podjetju. Ponudbe ra upravo »Jutra* pod «S. K. L.» 11538
Gospod
zelo dobro rituiran, star 30 let. želi znanja z boljšo inteligentno gospodično ali vdovo, staro do 30 let. Na premoienie se ne reflektira. — Ponu lbe !» s sliko pod SiTro »Diskrerija -lastno zajamčena* r.a »Publieitas*. ozlasni zavod v Ljubi Selenburgova ulica St. 7 /II.
11603
Mlada vdova
želi znanja v svrho razvedrila z zaačajninj gospodom. v starosti 36—50 let. Tajnost zajamčena. Dopise na upravo »Jutra* pod šifro »Razvedrilo..	11502
Ločen mož
trgovec na d slej i, tile znanja s pošteno gospodične ali vdovo brez otrok. — Dopise na spravo »Jntra* pod »Gorenje*.	11527
Samostojen trgovec
dobro irttrfraa, v »eetn, želi poročiti gospodična I« dobre hUe. katera Ima veselje do trgovine Poltene In oesnosimne dopise pod »Trgovina v mesta 5325» — Tajnost Čutu
udava. 11096
Žen itn a ponudba!
Za svojega pritajelja. skrajno simpatičnega mladeniča, pleneniiiiga srca, v najlepši dobi starosti, zelo nao-braženega, iMem mlado gospodično ali vdovo z 1 otrokom. Mladenič poseduje tndi nekaj premoženja. Cenjene ponudbe s sliko pod »Fata morg&na« na upr. »Jutra*, Celje.	11.885

Note
za saloasUi orkester, posamezne komade is cele partije, k u p 1 B. — Natančna ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kompletno«. 10801
Koncertne cltre
nove in izvrstno Ur trprfno »Kinta* kolo, se proda pri Frnatu, nasproti iole v St. Vida nad LJubljana. 11M7
PozOr! Trgovci!
Trjovcem s« naznanja, da cvetlCama »Palma* St»e» & drag v Podčetrtku Izdelnje raznobarvno umetno cvetlično listje, razne cvetlic«, sekane In prelant-. šopke za svate In n»veste, nagrobne vence, nitke, svileni papir, krep papir, razne prošnite ter vso v cvetličarsko stroko spadajoče predmete po najnižji konkurenčni ceni. Trgovci, zahtevajte crnike!
11815
Otroški vozički
dvokolesa, motorji in pnen. matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja r,a obroke. Cenild franko. »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Eariovlta cof ta btev. 4.
23
Ročna dela
garniture za kuhinje in spalnice, zastore, blazine, prtifke, railjeje. na solidnem blairu predtlskano, razpošilja M. Zorf-Stekar. Jo-senice, Gorenjsko. — Spojema se tudi blasro ▼ pritiskanje.	26«
Več gospodov
se sprejme na stalno mesečno ali tedensko domačo hrano. Poizve se do 1. ja? nija v kuhinji na PoI'ansk| cesti St. 49 (nasproti Marja-nlifa).	11543
Javna zahvala
vsem sorodnikom in tono-gobrojr.im znancem, ki so se udeležili pogreba pokojnega dragega mojega brata. Prisrčna zahvala tudi gospodičnam, ki so mojega brata spremile n« zadnji poti in mu poklonile lepe šopke cvetlic. Jjllujočl brat Ivan K 5 n I g, Sarajevo.
11503
Dobra perica
sprejme perilo na dom ali gre po hifiah. — Naslov je pustili v upravi »Jutra*.
11813
Perilo!
Katera hi prevzela r-erilo (belo) takoj v Šivanje. — Dopise s torno navedbo cene pod .Lepo* na podrul-nieo »Jntra* v Celju. 116S0
Dolenjske Toplice
Stanovanje in dobra hrana 50 Din dnevno, blizu kopa-lišča. Lastni omnibus vedno pri vlaku. V zabavo je gostom na razpolatro gozdni ln ribji lov. P.estavraolja Ivan Sitar, Toplice. 11519
Abadic
cigaretni papir zopet «talno aa zalogi. — i LaaptH. Krekov trg 10.	)»

Velesp. gospodinja! Zahtevajte povsod samo
^nmwna«nwuuaiwuuuM>wtiim«uiiiiuum«ittw
S Vse vrste sira
Sveži tararglji - Skuta
§ Kuhano pasterizirane smetane. | ^ U d
DaH »t nOi boflSa deSla^snih Ia špecartiikili trgsvtok. g
IV. KOS, trgovina mls&ifh izdelkov, iiubiiana, BoimrKeva 2s
Čipkarice, gospodinje, trgovci!
Z ozirom na razpoložljivo zalogo oristnega češkega lanenega sukanca In sicer Številke 30, 40, 80, 100, 110 in 120 se sukanec prodaja po znatno znižanih cenah v naši prodajalni PodTrančo 1.
Vabimo nujno k nakupu dokler traja zaloga. 2785-a
Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani.
Kupim večjo množino prebranega fižola ,Manda!on
Vzorčne ponudbe z navedbo najnižjih^ cen prosim na naslov Franjo Golič, Šmarje pri Jelšah«
2881-a
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla po kratki in mučni bolezni, dne 20. maja 1925., previdena s sv. zakramenil v najlepši dobi življenja, naša ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična
Olga Soršak
nBteipca
v Slivnici pri Mariboru. Pogreb se vrši v petek 22. maja 1925. ob 16. uri iz mrtvašnice na pobreško pokopališče.
Maribor, dne 20. maja 1925.
Ferdo in Ana Soršak, starši Mirko, Zmago, brata	Marica, sestra
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je preminul po dolgotrajni bolezni naš nepozabni sin, brat, svak, gospod
gradbeni nadkomisar v pokoju.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 21. t. m. ob 5. popoldne iz splošne državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 20. maja 1925.
2880a
Žalujoči ostali.
Naš nad vse ljubljeni, dobri soprog, skrbni papa, gospod
trgovec is posestnik
nas je previden s sv. zakramenti in vdan v voljo božjo zavedno zapustil.
Truplo predragega pokojnika prepeljemo iz kopališča Nauheim v domačo hišo, da ga na Vnebohod ob 5. uri pop. položimo na tukajšnje pokopališču k počitku.
Vsi, ki ste poznali njegovo blago srce, ohranite mu prijazen spomin.
KRANJ, 20. maja 1925.
Ivanka Logar, soproga. Stana, stud. fil„ Irka, Vida, Jota, stud. jur., hčerke.	sin"
Alojilja Kavčič, Marija Svetita, sestri.
"I SI
TEČAJI ZA STROJEPISJE, SLOVENSKO IN NEMŠKO STENOGRAFIJO
se začnejo na Ant. Rud. Legatovem zasebnem učnem zavodu v Mariboru
dne 2. junija 1925. Vpisovanje in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica St. 7. Nobene podružnice I	Telefon 100.
prvovrsten vozač za osebni auto la
perfekten mehaničar, ki je zmožen vse reparature samostojno izvrševati, vse-stransko zanesliiv ln trezen, ln Id se zamore izkazati z najboljšimi referencami, se Išče za tovarno na deielL Ponudbe pod .Stalno 993* aa ipr. Jutra.
F- Pat ik
Prva gorenjska Industrija	pletar-stvo v Radovljici,
Največja Izbera!	Konkurenčne cene!
Salonske, vrtne, otroške In lutkove garnituro. Kupejske In potne košare — servisne mizice,
lestenci In razno galanterijsko blago Velika zaloga tu In Inozemskega materijala za ko&arače.
--Trgovci znaten nojiust.--

IJSKR TRGOVINA
dobro sortirana z novim blagom In povsem opremljena v glavni ulid Mar bora izvrstno uvedena pri odjemalcih in dobaviteljih, se proda radi preselitve v rodni kiaj. Najemnina lokate nizka Potrebni kapital Din 180 — 200 000 ostaio se lahko odplačuje. Zlata jam« bodočnosti! Resni kupci naj se obrnejo na oglasni zavod Voršiča naslednik, Maribor, Slomškov trg 16.	_
J. J OSEh. CEL JE. Glavni trff Ht. 2
Znižane cene!
Atelje za moderno pohištveno opremo lastnega izdelka, kakor tudi pohištvo iz inozemstva. Lastna tapetarska delavnica. Izdelujem, madrace, (žimnice) oto-mane in druga tapetarska dela po naj nižjih cenah. 2ss9-a
i%a birmance, novopoorčence kakor tudi sprejemanje naročil za šopke, vence, aran-žiranje in dekoracije dvoran se priporoča
Cvetličarna
„mzzA«
Gjuhljana, Prešernova 30. 'Dnevno sveže cvefje na drobno ln na debelo.
cFani cK v a l a
V Celfta fe na proda!
dvonadstropna hiša
z ugodno Ipgo v sredini mesta na odu prometnih ulic, s trgovskimi lokali, stanovanji in pisarnam! pod ugodnimi pogoji. — Interesenti naj se obinejo za pojasnil« na odvetniško pisarno dr. Ernesta Ka-
lana v Celju.	J846-a
lili iiiii liti!
gma i - j h—m
Radioaktivno termalno kopališče
37-5 % _
trn
Sezija maj — oktober.
Proti protinu, revmi, ženskim
boleznim, nevralgiji. Oskrba od 80— dinarjev dalje. Prospekti brezplačno, isk*
□ixmnDaonocxicxnonoonocL.uLU.Ju1
Vajenec se sprejme
v veletrgovini z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravo .Jutra" pod
„Vajenec-2854". □nnaoDaauuuuuunanooanaanDnnno
cfiamgarn ia štof
za moške obleke Velika izbira in nizke cene. 2375-a
JL Miklauc „&ri Škofu'1, fjul/ana
L.
Najcenejše In največje skladlič« dvokolea, motor)«, otr» ikih vozičkov, šivalnih ttrojev, viakovratnia nadomettnlh k delov, pnevmatike. Posebni oddelek 11 — ? popolno popravo, eraajliranje In ponlkla-^^	nje dvokolea, otroikih vozičkov, Šivalnih
»trobiti — Prodaja na obrok« — Ceniki franka
J1IIT, F.B.L \mm dvoKoIss in oMiii mM
Ljubljano, Koplovhn oe»ta 6t.
106a
Cižd de chine D 68.85 „ IaD138 surova svila met. D 65 chantung met. D 95 Velika izbira v crep ge-orgette in marocain. Najnovejši vzorci v svili za prome-nadne obleke! Modni nakit za šivilje in modistke! Cene najnižje.
204-aIl
lil. IMlN ¥2700:8
oblek, bluT, perila zastorov, fino enilanie, predtiskanje
Mafek, IjflNH.
Dalmatinova ulica
a.ŠinlfaiFEC naši. R.Soss Msstr»i trg 19
■gaiBBBU8BB»s8a
„Hotel Riviera"
Selce kod Crikvenice.
Sa velikom teranom na moru tik kupa-lišta. — Prvorazredna kuhinja, 60 lije pih soba na razpolaganje, najniže cijene.
t
Naznanjamo tužno vest, da je naS srčnoljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
Franc Mramor
gostilnUar In posestnik,
dne 19. maja po dolgi mučni bolezni preminul v zdravilišču na Golniku
Truplo blagega pokojnika se prepelje na dom, odkoder se vrši pogreb na pokopališče v Vel. Lašče na dan 21. maja 1925 ob 4. popoldan. Sv. Trojica, 20. maja 1925.
Želuafa rodbina in r -dniki.
Slavno občinstvo se opozarja na izvrsten

v kavarni ,,PREŠEREN".
Za mnogobrojni <jbisk se vljudno priporoča B7U	Karol "olajnar, kavarnar.
a
Za boire in
hirraaRCS!
Najcenejša oblačila more Vam nnrtiti eilinole na»a rlet&jlna trzovina na Erjnv 5evi resti štev 2 ^nasproti rfram.keja cMalllčiO. — Sajvfijs izbira vwh vrst oblek, krasni vzorci pralnih obl.k. Folifln. poftrel-ba in n a j n i i j e i-ene — Konfekrijfk* tovarna Fran Derenda i Cie. 2734 »
244-a
Preporuča se vlasnik
P. Strinovič.
Zahvala.
Globoko einjeni nad vsestranskim sočustvovanjem, ki se nam je povodom prebridke smrti iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta
Emila Bratine
oroinška
izražalo, se čutimo dolžne tem po t »m izraziti najlskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo č. gosp župniku, svojim tovarišem in pri ate-Ijem prav posebno pa gosp. tovariši. Duhu iz Rateža za ganljivi nagrobni govor in vsem darovalcem krasnih vencev.
Št Jernej, 15. maja 1925.
Žalujo&a rodbina Bratine.
Krasno pošastno
se proda zaradi družnskih razmer. Obstoji iz valjčnega ml na, parne *aee z Lanzovo lokomobllo 46—50 konjskih sil, polnoiarmenika 75 cm. Dalie cirktitarna žaga, vse z lastno elektriJno razsvetljavo, mlin na stalno vodno moč. sadonosnik, vrt in travnik s kozolcem za okrajno ces«o in 10 m od posta e Poljane Na mlinu dve s anovanji takoj pro=ti Ceaa Din 850 000 ( sernM"-etdeset tisoč dinarjev). Vp.aSaija na ValjCn1 nltn Pa<čace.	2S54-a
Naznanjam cenjenim odjemalcem ter slavnemu občinstvu, da sem
ijrss^''! svojo
• SrolašKc
(lelniinlca
Gilhisouo R3bra?i3 29
(Sv. Jakoba nabrežje) ter prosim ceni. odjemaVe <e za nadaljno naklonjenost. S spoštovanlem
Pevec
7869-»	Vroiač.
Prodam takoj
dvovprežno kočijo, enovprežne kočijo, dvovprežni platovoz ir različno opremo za konje.
Naslov pove upravništvo
.JUTRA"
2811-
E Br. 5422.
2867-a
Dobava drv
za kurfavc**
Dne 9. mnlfa t. 1. se bo vrši a pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubliani ustmena licitaoia eledr do have 400 kuDičnih metrov drv za kurjavo. Pogoji z natančneišimi podatki so v pisarni" komande 8. žand rmerijskeea polka, Bleiwcisova cesta št. 3. pritličje, desno, med uradnimi urami na vpogled.
Komanda 8. žandarmerijskega polka v Ljubliani,
dne 18. maja 1925.
Za želo
na boljši rravi Maršnerovi
šumeči limonadni bonboni
.Bpause'.
ZastoisKo in tovarni1 ko sk'adšče
c» Ju^islaviio Josip Vitek,
Ljubli n\ Krekov B •rg? 2454a H

Kdor hoče spoznati
mesta In krije f Hrvatski. Bosni. Vojro d.ni, Srbji. Dalmaciji itd., naj naroči
A. Melik:
Jugoslavija
Zemljepisni pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p renrača 63 pr) Tiskovni zadrugi v aal, Preieraova aiica žt. 54
Priporočamo knjigo:
S'ojaTiovič A.,
f'J
1»
'op'S bitke in njen po-Tien z dvema zem 'evi-doma. Knjigi velja joštn no vre<1 D n 31 — ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubliani
.jOLOOOOOOOOOOOOnr^*XOjOOOO»
Podeželske odre |
opozarjamo
33 B2infi!Bfi8 Igre Ii 1M 2 Si BI :
Scbonaerr. Zemija. Živ.jcnska komedija, 15 Dm, po poiti 75 p več Sroiioda-Ccvtkar. Pos ednji mož. Veselo.gia. 14 D.n. po pošti 75? več Linhart Županova (ifeicka. Ko-med>ia Veteii dan an lilaiičck go ženi. Komeaiia. ao Din, po pcšti 1 Din več.
v kratkem i^ide: KučiC-Covckar. KarodnS poslsncc Naročila spreiema:
Miiih zadruga 5 Listini
PreSercova ulica 54.