31. Številko. I umim, i Mk. I. fikmrii 1918 XLIX. lito. V m m .Slovenski Narod* velja ▼ ttfmMfnl na dom dostavljen: celo lete naprej • • . . K 24 — pol leta B • • • • • 12— četrt leta m • • • • # 6— ca mesec - •••••> 2-— v npravnistvu pre.eman: celo leto oaprej • . • • K 22— pol leta B • • • • # lice irt leta m • • • • . 5-50 na mesec . • • • • ■ 1*90 Dopisi naj se frank i raj o. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Hcallova aliea st 5 (v pritličju levoj teiafea ftt 34. Ishafa vaa* aaa trvraar lavasaaM ea*al|a aa a?a*nlka. Inserati vel^tn- f?^prr«i»pna p*4it vraai za enkrat pa 16 vin., za dvakrat pa 1«. vkt., za trikrat aH vackrat p« 12 rm. Parte tn zahvala vrsta 20 vin. Prs >«© vrsta M vil Pri vrcjBi vnaercijah po dogovora Upiavaftrvu naj se ftKI jajc irar^čanne. rekWimaci;e, inserati L t d, to je adfniaistrattvae stvari. —— Paasanaaaa atevflfca v alf« IS vioarfav. —— Na pismena »arcKila brez istodobne vpoala've naroćn ne se ne ozira, -Naroaaa ftafcaroa" tale ion at. S 5. .Slovenski Narod* velja po poštis za Avstro-Ogrsko: « za Nemčijo-: celo Teto skupaj naprej . K 25— pol leta „ m ... 13— četrt leta m m , . # 6-50 na mesec _ • • • • 230 celo leto naprej ... K 3 (spodaj, dvorišče levo), Enaflova allca št 5, telofoa st85- i na AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dnnaj, S. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglasa: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba nI. H 6 f e r, fml. a NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 8. februarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan dne S. februarja. Balkansko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj v Črni gori. Preko Ženeve poročajo: Raz-oroženje črnogorske armade je končano, črnogorsko vprašanje za Avstrijo je rečeno. Mirovna pogajanja se najbrž ne bodo vršila, ker je moral kralj Nikita Franciji in Rusiji obljubiti, da ne bc pooblastil niti princa Mirka, niti kake druge v Črni gori ostale osebe, da bi se smele z Avstrijo pogajati. Rus?:i poslanik za Crro goro, (slaviš, je že dobil od svoje vlade naročilo, da se poda h kralju v Lyon. Položaj v Albaniji. Iz vojnega časnikarskega stana sc poroča, da je položaj v Albaniji nespremenjen. Privatna vest, da so ari zavzeli Elbasan, ni potrjena. Ita!;janski listi javljajo iz Drača, da so vsa albanska plemena za Avstrijo. Močni oddelki Malisorov so v Bistvu avstrijskih čet zasedli Krojo ter se pomaknili ob reki Išmi irroria. kjer so prišli že z oddelki Esadpašine vojske v dotiko. Obramba Drača se pripravlja. Bolgari zasedli Elbasan? Iz Aten poročajo, da so bolgarske čete zasedle Elbasan in da so se iani in Srbi umaknili na Fieri. Italijani v Albaniji. »A Vilag poroča iz Carigrada, da so Italijani umaknili svoje čete iz vseh delov Albanije in se nahajajo sedaj italijanski vojaki samo v Valom. Obramba. Prača je prepuščena Srbom, ostale Albanije pa Esad paši. »Agencia Steptan« razglaša nastopno uradno poročilo: Italrani r'so odvze ; niti enega vijaka iz zasedenih albanskih pozicij. Tem na-ravnejse je, da je poročilo o opustitvi Valone baika. Doji med A?bar»ci in Grki. »Vossische Ztg.« javl'a iz Aten: Tolpa albanskih četnikov je poskusila vdreti na jirško ozemlje. Pri Korici je prišlo do boja z grškimi četami. Eden Albanec je bil ubit, več pa rariLmh. Oficijczna napoved napada centralnih čet na Solun. Sofija, 8. februarja. (Kor. urad.) ViaJni organ »Narodni Prava piše: Skupno z našimi velikimi zavezniki stojimo danes ob grški mei^ ne kot sovražniki, temveč v nadi, da postanemo dobri sr se^i Grške. Tudi ni na^a krivda, da so naši sovražniki kršili nevtralros* Gr^ke in da se nahajajo na grških tleh. Ti scvraš-niki pa ne smejo ostati tam. kler se nahajajo. Mi smo upravičeni j;h poiskati in uničiti, da nas ne ogrožajo. A kora v no Grški težko dene, če mora gledati na svojih tleh tuje čete, nas vendar to ne more zadržavati, da bi se ne branili. Vesti o ofenzivi proti Solunu. Preko Ženeve poročajo: »Petit Parisieiv poroča, da je v najkrajšem času pričakovati napada centra!n:h armad na Solim. Pri Bitolju in Doj-ranu da so koncentrirane silne čete. Podjetja se udeležijo tudi Turki z močno armado. Bo?? pred Solunom. Amsterdam, 8. februarja. (K. u.) Kakor poroča neki tuk2išnji list, so izvedele Times« iz Soluna: V nede-jo se je vršil prvi boj med francoskimi in sovražnimi predstražami, odkar so aliirane čete prekoračile ilTT: t ~ ~ TW| ~ rt, t - - jjf----TTTj jj _jhf. 1A j jn—fl mejo. Boj se je vršil južno Dojran-skega jezera; Francozi, ki so bili v manišini, so se umaknili z dvema ranjenima. Bolgarski kralj v nemškem in avstrijskem glavnem stanu. Sofija. S. februarja. (Kor. urad.) »Agence Tel. Bulg.« Kralj Ferdinand se je podal sinoči v spremstvu ministrskega predsednika Rados'avo-v:>. ^eneralir'ma Zekova in malega vojaškega spremstva v nemški glavni stan, da vrne tesar'u Viljemu isk. Od tam se poda kra'j Ferdi-d v avstrijski glavni stan. da obi-Šče vrhovnega novfljnika nadvojvodo Fr:a>r!ka Rad°«lavo\' in Žckov se vrneta nato v S Fijo, kralj pa se poda v Kotmrg. Za f^si njegove odsotnosti nrevz^me regentstvo bol-garcki mtntstrski svet. Srbska vl^cfa na Krta. C:ir*h, 8. februar;a. Srbska vlada obves%a nevtralne države, da se le nastanila na Krfa ter poživlja akrer^:t:rane poslanike in konzule, da pri a e jo t'a Srbi proti ItaIl|anoni. Italijanska vlada je pripravila v Rimu bivajoče srbske poslance do tega, da so ?meli sejo o položaju. V tej seji so se čule tako hude obdol-žitve in ostr^f očitanja proti Italiji, da cenzura ni dopustila poročila o seji v javnost. Izbrana je Nizza za kraj prihodnjega zborovanja srbske sJnrpščtne iti sicer kot protest proti Italiji. Italijanska vlada se trudi, privabiti Rasica v Rim, ko se bo tam mudi Briand. Ententa gospodar na Grškem. »Rječ^ poroča baje iz avtoritativnega vira: Četverozveza je sklenila, da bo v bodoče razpolagala z grš?m teritorijem po lastnem preudarku in da bo o svojih ukrepih grško vlado le naknadno obvebščala. To pa za to. ker se vdaja baje grška vlada pasivni rezistenci proti vsem ententnim akcijam in zavlačuje vsa podajanja. Blokada Grške. V Sira k uze jc prispel parnik aOrava* s potniki iz Kavale, Soluna in Pireja. Potniki pripovedujejo, da je cela grška obal od Krta do Kavale strogo zastražena in da francoske in angleške vojne ladje ne pustijo skoraj nobene ladje v grška pristanišča Vsled tega narašča na Grškem pomanjkanje, premoga je že popolnoma zmanjkalo, ponekod vlada lakota. Potniki zatrjujejo, da Grška ne bo mogla ostati dolgo nevtralna. Iz grške zbornice. Iz grške zbornice javlja: .Grška zbornica je izvo'ila za predsednika poslanca Theotokisa, brata umrlega rtaaSnega ministra, za pod-Dredsedr^ka pa Krečanma Katsura-kisa in Makedonca Veliosa. R"zpoložen*e v grš?;i armadi. Rimski poročevalec »Echo de Pariš« objavlja razgovor z nekim baie odličnim Venizelosovim prija-teftem, ki mu jc pravil, da se nahaja rrr^ki genera'ni štab sicer pod nem-šk'm vplivom, da pa ima ententa v armadi mnogo prijateljev. Navzlic nanorom generalnega štaba ne bo grška armada nikdar marširala proti Četverozveznim četam. Grška se nahaja najbrž pred važnimi dogodki; ni izključeno, da se Veni- zelos zopet vrne nasilno na svoje staro mesto. Položaj v Romuniji. Iz Sofije poročajo: Romunski ministrski svet je sklenil ra podlagi poročil romunskega generalnega štaba, da bo ostala Romunija tudi nadalje strogo nevtralna. Med Romunijo in Grško vlada prav dobro soglasje. Iz Bukarešte poročajo: Take Jonescu je v zadnjem času opetovano konferiral z ruskim poslanikom. Iz tega je sklepati, da pripravlja opoziciia zopet novo »veliko akcijo« v prilog Rusiji. »Minerva« javlja: Dne 7. t. m. sta odp'Ula dva turška parnika z romunsko moko iz Varne v Carigrad. Bolgarski protest v Bukarešti. »»E\change Telegraph« poroča iz Rima: Romunska vlada je konfiscirala v Ramadanu več za Bolgarijo namenjenih zabojev s telefonskimi aparati. Bolgarija je proti temu postopanju protestirala. Vojna z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. Letalski napad na itafiiansko letališče pri Gradežu. Iz vojnoporočevalsae^a stana: Ni potreba nobene posebne prilike, da bi peli slavospev našim pogumnim pomorskim letalcem, ali zopet se je zgodilo nekaj, kar obrača občudovanje nas vseh na te junake: Pluli so dne 7. februarja zjutraj ob solnčnem vzhodu čez morje nad Gorgo pri Gradežu in so napravili veliko škodo v tam se nahajajočem italijanskem letališču. Četrt ure pred šesto zjutraj so plavali trije hi-droplani najprvo nekaj časa po morju, nato so se dvignili kakor galebi iz morja v višino 1200 metrov. Manevrirali so nad Gorgom nad itali- janskimi hangarji. Eden za drugim so metali bombe, ki so dobro zadele. Učinek je bil popoln. Se predno so mogli začeti delovati hranilni topovi, so goreli hangarji s plamenom, eden je zgorel kakor kaka hiša iz papirja. Vsi naši hidroplani so se vrnili nepoškodovani kljub pridnemu ognju italijanskih topov. 67 Italijanskih generalov odslovljenih. Sedaj ko so vpokojeni tudi generali: Angelotti. Marchi, Posta in Arena, je naraslo število od začetka vojne odslovljenih generalov na 67. Še vedno kiic: Vojno Nemčiji! Vsi hujskaški italijanski listi so polni uvodnikov s klicem: Vojno Nemčiji! »Popolo d' Italia« izvaja, da kakor hitro Italija napove vojno Nemčiji, se bo položaj Italije takoj obrnil v njen prilog in disagio, ki tako hudo ovira razmere v Italiji, izgine. Izgine pa tudi nezaupanje Anglije do Italije. Angliia bo potem hitro pomagala Italiji z vsem potrebnim. LISTEK. Zločin v Drcivalu. Francoski spisal E. Gaborian. (Dalje.) IX. Ze je ura na stolpu odbila deveto, ko so Plantat in njegova gosta zapustili graščino in hiteli po bližnjici do gostilne, kjer je bil Lecoq oddal svoj kovčeg. Oče Plantat se je med tem naglim korakanjem spomnil župana Courtoisa in je vprašal zdravnika, če morda ve", kaj se je primerilo v županovi hiši. »Nič več ne vem, kakor vi,« je odgovoril zdravnik. Tudi si ne morem predstavljati, kaka nesreča naj bi se bila primerila tej srečni rodbini. Hm, čudno, da sluga ni hotel ničesar povedati. Samo zaradi pisma svoje hčere vendar županu nI bilo treba domov iti in to še od važnega uradnega opravila.« Dospevši do gostilne »Pri zvestem grenadirju« so jako hitro opravili; gostilničar je bil namreč že izvedel, daje Lecog detektiv in je bil prav vesel, da se je tega gosta od-križal. »Hitimo,« je dejal Plantat, ko je družba odšla od zvestega grenadir-ja. »Mimogrede bi namreč rad vprašal, kaj je novega pri našem županu.« Pred županovo hišo Je stal sluga Baptiste in se živahno pogovarjal z nekaterimi ženskami, ki pa so se naglo razšle, čim so zagledale očeta Plantata. Sluga je pohitel Plan-tatu nasproti in mu je že od daleč zaklical: »Ravno prav, da ste prišli; namenjen sem bil k vam. Oh, kako je hudo!« »A? Ali je župan po mene poslal?« »Ne. Ko sva z gospodom županom zapustila graščino, je tako hitel, da sem mu komaj sledil. Prišedši domov, je planil v sobo, kjer je gospa jokala, vzel pismo in je začel čitati. Naenkrat je zastokal in se je zgrudil na tla, kakor prej gospa.c »Je H mar mrtev?« »Ne!« »Povejte hitro do konca,« je vzkliknil Lecoq in sluga se je tega osornega povelja tako prestrašil, da Je naglo nadaljeval: »Moja prva misel je bila, da pokličem zdravnika. Slučaj je pa nanese^ da sem tik hiše naletel na za- kotnega zdravilca Robelota. Ta je županu pomagal. Zdaj sedi župan v som* in joka in želi, da bi gospod Plantat prišel k njemu.« »Kaj je pa z gospodično Lau-renco?« »O tem ni govoriti,« je dejal sluga s tragično gesto. »Kar srce mi krvavi . . .« Plantat in zdravnik sta vstopila v hišo, Lecoq pa je izročil slugi svoj kovčeg ter mu naročil, naj ga nese v Plantatovo hišo. Tudi to je bilo zaukazano tako energično, da je sluga pozabil končati začeti stavek ter hitro odšel. V županovi hiši so begali posli sem in tja. 2e na stopnicah se le slišalo jokanje župana in njegove žene fn krike županove mlajše hčerke Lucile. ki je bila dobila živčne krče. Na hodniku pa je stala in ihtela petnajstletna hišina, dočim so drugi posli postajali okrog nje in niso vedeli, kaj naj store. Vrata, vodeča v slabo razsvetljeni salon, so bila odprta in videlo se je, da sloni gospa Courtoisova na velikem naslanjaču blizu kamina, župan pa da leži z obvezano roko na zofi. Kraj vrat je stal majhen, preprosto oblečen človek. To je bil zaJ kotni zdravnik Robelot. Ostal je bil v hiši za slučaj, da bi župana ali nje- govo ženo zopet obšle kake slabosti. Cim je župan zagledal Plantata, mu je pohitel nasproti in mu ves obupan zaklical: »O, prijatelj, ti ne veš, kako sem nesrečen.« Zupan je bil tako premenjen, da ga je bilo komaj spoznati. Tekom nekaterih ur se je bil postaral vsaj za dvajset let. Plantat ga je popeljal k zofi, se vsedel kraj njega in se trudil, da bi ga pomiril. Toda župan je bil tako razburjen, da ga niti razumel ni. »O, prijatelj, vi še ne veste vsega,« je končno zavzdihnil župan. »Ce bi bila umrla tu, bi bil sicer tudi ves obupan, a vendar bi mi ne bilo tako hudo, kakor mi je zdaj. Ce bi vi vedeli, če bi . . .« Plantat je naglo vstal, kakor da ga je že v naprej groza tega, kar bo slišal. Zupan je pa ihtč nadaljeval: »Ce bi vsaj vedel, ali je mrtva, ali kje da je. O, moja ljuba hčerka! Morda ni nihče slišal tvojega smrtnega vzdihljaja, morda ni bilo nikogar pri tebi, ki bi te bil mogel rešiti. Tako mlada si bila, tako srečna — kaj je postalo iz tebe?« Plantat je župana potisnil nazaj na zofo, ga prijel za roko in mu slovesno rekel: »Da sem vam iskren in vdan prijatelj, tega mi ni treba šele praviti. Lahko mi torej vse poveste in vse zaupate.« Zupan Courtois si je otrl solze in izročivši Plantatu malo pismo, je rekel: »Čitajte njeno zadnje pismo.« Plantat je stopil k mizi, nad katero je visela svetilka in je Čital: Ljubljeni starši! Prosim Vas in rotim Vas, odpustite svoji nesrečni hčeri gorje, ki Vam je mora storiti. Kriva sem in moja kazen je strašna. Zgodilo se je, da sem nekega dne, prevzeta po svojih čustvih, pozabila na vse nauke svoje dobre matere.Ni-sem se mogla ubraniti moža, ki je jokaje klečal pred menoj, mi prisegal večno zvestobo, končno me pa zapustil. Izgubljena sem in oneča-ščena. Posledic storjenega greha nI več mogoče skriti. Nikar me ne preklinjajte, a jaz ne morem preživeti svoje sramote. Kadar dobite to pismo, me že ne bo več med živimi. Zapustivši hišo svoje tete, sem odšla v kraj, kjer me nihče ne pozna. Tu bo moj konec. Zdravstvujte, ljubljeni starši, odpustite mi in pozabite me. In moja sestra Lucila ^aj ne izve ničesar! Moje zadnje misli so pri Vas, — Laurence. (Dalja priaađajio.) Stran 2. SLOVENSKI NAKOU*, dne 9. februarja 1916. 31. štev. Ministrski svet. Dn£ 6. t. tn. 9e je vršil v Rimu aiinistrski svet, prvi po potovanju in nesrečnih govorih ministrskega pred* sednika v Turinu in Genovi. Pripisuje se mu velika važnost in pričakuje se interesantnih novosti. Oficijelna nota o posvetovanjih se omejuje na poročilo sklepov glede notranjih upravnih ladev. Kakor poroča .Secolo", se je v ministrskem svetu obširno razpravljalo o Salandrovih govorih in podarjalo slab vtisk teh govorov. Nekateri ministri so se opogumili, da so prav odkrito iirekli svoje mnenje, kar je* potrebno, ako se hoče vzdržati edinost strank napram velikim nalogam italijanskega naroda. Položaj Salandrovega kabineta je res klavern, Salandra si ne ve pomagati, ker ga vsi, tudi najboljši pomočniki, odklanjajo ali vlačijo sem in tje. Zato se mu sme verjeti, da si želi, kakor je rekel v Turinu, da bi prestopil iz najsprednejših jarkov v jarke v ozadju. Ali najbrže ne bo drugače kakor da bo moral naloženo vojno breme nositi do zadnje ure. Ministrski svet se je bavil tudi s prihodom francoskega ministrskega predsednika Brlanđa v Rim, katerega se pričakuje koncem prihodnjega tedna, kakor tudi z mednarodnim položajem in dosedanjim uspehom narodnega posojila. Delna izpremernba v Salandrovem kabinetu? »Corriere del Ticino« izvaja: Nezmožnost ministrstva, da bi pripravil Anglijo do hitre pomoči za Italijo, ali da M odpravilo odpor Anglije, da ne pomaga Italiji, ako ta ne izpolni Stavljenih angleških zahtev, je provzrcčiki veliko nevoljo proti Salandrovemu kabinetu in utegnilo b? se zgoditi, da pride do delne i,tpre-membe v kabinetu. Toda tudi ako bi se izvršila, ne bo imela nfkakega vpliva na nadaljevanje voine. Sedaj ni več politikov, ki bi se ne zavzemali za izvojevanje končne zmage. Orlando proti SsJasaM. Justični minister Orlando je hudo zameril Salandri njegov tu-rinski govor. Svojo nevoljo kaže tudi prav očitno. Kakor hitro sc je povrnil Salandra v Rim, je odpotoval Orlando Iz Rima v Palermo. Ali ima za to kak poseben vzrok, ni znano, znano pa je, da it Orlando ogorčen zlog Salandrovega govora, ki je bil glede pojmovanja zgodovine in bistvenosti strank v ostrem nasprotju z njegovim govorom v Pa-lermu. Ostra obsodbe Salandrove vlade s strani vojne stranke. »Seeolo* piše: Salandra je vodil vlado tako, kakor da se konča vojna po par mesecih z zavzetjem Dunaja. On si ni bil svest resničnih težkoč, zlasti ne gospodarskih. Salandra naj napove vojno Nemčiji in postane vendar že enkrat aktiven član četvero zveze. V tem slučaju bo imel vojne stranko na svoji strani, drugače si bodo morale s?me pomagati. Salandra se drži določenega termina za pričetek parlamentarnega delovanja, to je dan I. marca t. L, kar pa hudo razburja vojne stranke, ker \edo, da so v zbornici v manjšini. Reformni socijaiicJ Raimondo zahteva takoj zborovanje vojnih strank za posvetovanju o položaju. Glede na gonjo proti sebi je Salandra rekel poslancu Bevione, da samo parlament ima pravico, izreči mu nezaupnico in pro-vzročitt padec kabineta, ne pa posamezne stranke in skupine ali časopisi s svojimi pristaši. Tudi se ne da izpiliti delne krize z izvenparlamenta-rično gonjo. »Giomale d* EtaRa« skuša opravičiti Salandro. »Giornale d* Italia« se trudi, da 1 bi opravičil ministrskega predsednika radi njegovega govora v Turinu. List pravi, da je javnost napačno razumela Salanđrova izvajanja. Ako je govoril o liberalni stranki, je mislil ■a vsa politična prizadevanja za dosego zmagonosnega konca vojne, torej prizadevanja vseh strankinih skupin, izvzemši socijaliste in radi-kalce. Taka politična prizadevanja, ta pomenijo liberalno stranko sedaj v vojni. y-S::-:o!o* odkbnja razlago »Giornale d' ftalia« in pripomim \ da v poslanski zbornici ne bo več prejšnje edinosti kakor v prvi dobi vojne in opozicijonalna struja ?c močna, to vedo vsi, to ni nikaka tajnost več. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Večina trgovcev i premogom v Milanu je zaprla svoje prodajalne. Milan je brez premoga. Obrat plinarne se preskrbuje še iz državne zaloge premoga. V goriški vasi na fronti. Ime vasi ni znano tako, kakor imena bojišč na nemški zapad.fronti, Dixmuiden in Loos ali Souchez in Loretto, aii naša vas jt zabeležena - tudi na strani vojne zgodovine z obilno krvjo politi. Vroči, ljuti boji to valovali sem in tja skozi tedne za posest male vasi, ki je toliko trpela, da je danes samo polje razvalin. In ni tako dolgo Se. ko je zrla ponosno dol s skalovja v Soško dolino in naši ljudje so se naslajali na grozdju in figah, ki so zorele v gorkem jesenskem solneu. Došla je tretja soška bitka in Italijani so hoteli pri tej vasi na vsak način predreti. Zopet in zopet so bobneli topovi najtežjega kalibra na vas in zopet In zopet so jo naskakovali italijanski polki. Zdaj je bila vas v rokah Italijanov, zdaj v naših, za vsako posamezno hišo se je bila posebna bitka. Dalmatinci, Dunajčani, Romuni, Bošnjaki so umirali tu.slednjič je bojevanje ponehalo, nastalo je ravnotežje, frontna črta, ki se vleče skozi razvaline nekdaj lepe vasi. Neredno, kljukovito se raztezajo naše pozicije po kraju. Tu srno utrdili kos ostalega /.idovja z vrečami s peskom in brambninii Ščiti, tam smo se vkopali v ruševine, na onem kraju smo si pomagali z razstrelbami, da ustvarimo sposobno obrambno črto. In kakor so se sovražniki v jesenskih bojih vjedli drug v drugega, tako se drže tudi še dandanašnji. Na 30, 40 korakov si stoje nasproti, r:a nekem mestu imajo celo skupno ično oviro. Vsled te kratke razdalje je gibanje seveda skrajno omejeno, zlasti ker se nahajajo na desno nad nami na pobočju italijanske pozicije, ki nas popolnoma fb.nkirajo. Tako je treba, da smo čez dan dobro skriti, ako se nočemo seznaniti s kako italijansko kroglo ali ročno granato in trffea se ie sprehajati le ponoči in po megli. V temi se ne vidi ciost'; zato Z veseljem pozdravljamo megleno jutro, ako se debeli sivi kosi ssegh dvignejo iz Soče in vse objamejo z nepredirnimi oblaki. Potem hitro prPezeš iz svojega zavcija in si ma'o ogledaš okolico. Pravo bojišče jc prostor, na katerem se nahajamo. Pred žičivm ovirami leži še vse polno trunci, nekateri vojaki drže še rnsko napeto, kakor bi* bili še živi. drogi grozno razastsarjctfi, z zevajoč im i ranami in odtrganimi udi. Tam lcž; par mrtvih na kupu, v naglici so jih po-krili hitro s stresnimi skodlami, tam je eden ostal stisnjen med tramovi - Irte hiše. TvV\ vo^njr.k. pokrit z vejami, je mrzel grofe za celo vrsto vrlih borflcev. Tn koTiko iib ie najbrže še pokopanih pod razvafmansil — In koliko je tukaj okoli olaščev, kap. pele/::1, brjonetov, T" šk, lopat, jermenov, skodelic steklenic, nahrbtnikov, odej, zlasti pa municije v veliki množini. V mnogo zabojev smo fffi spravili. Italijanske ročne granate! Prav lene so. kakor kaka otroška i^rzči. Ob prvi priliki jih nekaj »povrnemo« Italijanom. Molitvenik!, denarnice, pofkovm povelja, najrazličnejše stvari nam prihajajo v roke. Pa tndi *ake. ki nas spev mfnjajo, da nekoč ni hrlo vojne v goriški vasi, da ie živeTa v miru. Stare svetilke, tehtnica, kolovozni-ca . . . Kadar se po*rseft lastniki teg? zemljišča, kaj porečejo? . . . Avanti, signor capitm! Gosti megli, ki je visela dolge tedne nad soško fronto, je s cdfl v nedeljo krasen pomladanski dan. V safirno - modrih valovih A d ni' so se kopali solnčni žarki in tržaško prebivalstvo ie imeln krasen pomladanski dan. Velika tišina jc vladala na vsej soški fronti In raz ven običajnih topovskih bojev m brezpomembnih manjših akcij se ni zgodilo nič posebnega. V sprednjih postojankah, ki na doberdobski pianoti na nekaterih točkah niso oddaljene niti 40 korakov, že več fini ni bilo nobenega pehotnega strela. Stalni neuspehi dc-moralizirajo celo najhrabrejše čete. Disciplina Italijanov, ki so prišli do spoznanja, da je naša soška fronta trdna kakor skala, je močno opešala. Pretresljiv dokaz za to je dogodek pri naših postojankah na kamenolome! višini. Iz 40 korakov oddaljenih italijanskih strelskih jarkov je v mraku zadonelo povelje: »Avanti!« Naši so takoj zgrabili za puške in pričakovali napr.da. — »Avanti!« »Avanti! - je donelo z vseh strani, nato pa je sledila grobna tišina: naši so prežah kakor lovec na plemenito divjačino. Z višine Je zadane! sedaj drug klic: «Avanti, signor capitano!« Po par trenotkih se je pokazal na robu italijanskega strelskega jarka mlad stotnik z golim mečem. »Avan-ttt« je zakričal še enkrat in se obrnil, toda it?H]anski vojaki se niso genih. Ostal je čisto o*amlien na pusti kamenolomni višini nasproti oko-panemu sovražniku. — »Avanti, signor capitano!« so kričali njegovi lastni ljudje vedno glasneje. Stopil je par korakov naprej. Zadel ga je takoj strel v sence in ga ubil na mestu. Vnovič je zadonel iz italijanskih strelskih jarkov glas, ki ga Je bodril k naskoku. Oddaleč Je bilo zaslišati i so se njegovi vojaki ojunačili in ga vzklike: »Bravo, signor capitano!« I pokopali, njegovi lastni ljudje, ki pa Mrtvi mladi stotnik je ostal do noči | niso kneli nobenega veselja, da bi na mestu, kjer je obležal, potem šele I umirali skupno ž njim. Vojna z Rusijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Vsled jasnejšega vremena je vladalo včeraj na celi se vero vzhodni fronti živahnejše delovanje artiljerije. Severo - zapadno Tarnopola so Rusi v roči od včeraj na danes ponovno napadli eno naših naprej pomaknjenih mfanterijsklh oporL-č. Prehodno se jim ie posrečilo, vdreti, toda po kratkem ča*ii smo jih vrgli zopet ven. Namectn?k načelnika generalnega štaba pl. R 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin, 8. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni sian dne S. februarja. Vzhodno bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov VrhDvno armadrto vodstvo. PRESTOLONASLEDNIK PRI ARMAD! NADVOJVODE JOSIPA FERDINANDA. Dunaj, 8. februarja, (Kor. urad.) Nadvojvoda Karel Franc Jožef je obiskal po naročilu cesarja pretekle c\rA februHria armado nadvojvode Josipa Ferdinanda, ki se bojuje na severo - vzhodnem bojišču. Dne 1. Februarja je dospel tja ter ga je pozdravil armadni poveljnik, nakar je sprejel poročilo o sedanjih pozicijah armade. Isti dan si je ogleda! bojno fronto jesenske bitke. V spremstvu arssadnega poveljnika je obiskal nadvojvoda naslednic dni vse divizije armade ter se povsod prepričal o ;"vrs.tnem stanju. Pri tej priliki je pogosto odlikoval najbolj hrabre častmke in moštvo s pohvalnim priznanjem: Btnogfm je podelil lastnoročno težko pridobljene in zaslužene najvišje dekoracije. Dne 6. februarja je bil.ogled končan ter se je nadvojvoda Karel Franc Jožef ta dnn prisrčno poslovil od armadnega poveljnika ter dospel S. februarja zopet na Dunaj, da poroča cesarju. RLS!\0 URADNO POROČILO. 5. februarja. Deli sovražnika so poskusili približati se našim Jarkom pri otoku Olanden (24 kilometrov od Dvraska ob reki navzdol), naš (;gr:ii ;v, ji i; je vrgel nazaj. V liko število Ticrrških letal ie letalo nad okolico Dvinska. videti je bilo tudi Zeppeffne. Pri četah generala Ivanova poročajo tekom včerajšnjega dneva o več posrečenih podvzetjih naših pofzvedovalcev. V okolici Oontove, 7 kilometrov južno od Ns> vega Aleksinjeca, so prodrli naši poizvedovala do žične ovire: prej je bila podnevi naša težka artiljerija napravila skozi oviro pot. Naši po-izvrr - so vdrli v presledek med prvo i:1 drugo oviro, napadli trm neki sovražni oddelek ter ga deloma uničili.Ob srednji Stripi in severo - zapadno od Zaleščikov smo razpršili več sovražnih poljskih straž in jih razbili. 6. februarja. Delavnost nemških letalcev v okolici Rige in južno od Ikskila traja. Naši letalci so metali bombe na kolodvor in železniški most čez reko Aa v Mitavi. V odseku generala Ivanova so naši poizvedovala izsledili celo vrsto sovražnih min, ki so jih zvezali z žicami l svojimi jarki in razgnali kakih 40. Ob cesti iz Bizezanov (45 kilometrov zapadno od Tarnopola). smo preprečili sovražni poskus, približati se našim jarkom. V bližini Bojana se je sovražnik močno trudil s pomočjo ognja metalcev min in ročnih granat zopet zasesti od nas v noči na 3. t. m. zasedeno vdrtino. V BesarabHi. Neki švicarski poročevalec piše, da Rusi na besarabski fronti nimajo niti najmanjšega upanja, da bi kaj dosegli. Rusi so spravili sicer tja z največjo težavo težko artiljerijo, pokazalo pa se je že, oa ruska artiljerija avstrijski ni kos. Ruska artiljerija naskakujočih pehotnih oddelkov ni dovolj podpirala, vsled česar je ruska pehota izkrvavela. ?e vedno leže pred avstrijskimi žičnimi ovirami številni mrtvi, od katerih jih prav mnogo že 5 tednov ni bilo mogoče pokopati. V splošnem bojna pavza ob besarabski fronti še traja, samo ponekod so .--topile strojne puške v akcijo. Ruske poskuse, približati se avstrijskim pozicijam severno od Pruta, so avstro - ogrske čete z ognjem pušk odbile. Avstro-ogrska artiljerija ruski artiljeriji s svojim živahnim delovanjem ne da oddiha ter preprečuje na ta način akcije na ruski fronti. Nov: rufki kabinet. Ministrski predsednik Stirmer ;e dobil, kakor poročajo iz Petro-grada. s carjevim dekretom glede sestave novega kabineta prosto roko. Na mesto Charitonova je bil imenovan za ravnatelja urada ruskega državnega dolga član ruskega državnega sveta Pokrovskij. Duma. Carska odredba sklicuje dumo in državni svet za 24. februar. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. V Moskvi ie policija aretirala baje 30 borznih špekulantov. Tam se vrši tudi proti več sto trgovcem proces zaraxl; draženja živil. Petrograd besni, tako pravi so-trudnik ^Kijevljanina«. Zabava za zabavo. Ob 11. ponoči preneha življenje v Petrogradu po uradnih odredbah, v resnici pa živi celo noč. Vino in opojne pijače se točijo kljub strogim prepovedim. Kabareti so prenapolnjeni. In draginja vlada v Petrogradu, da je neverjetno. Toda ljudje niti ne marajo cenega blaga, samo kar je drago, ima vrednost. Se nikdar ni videl Petrograd takega razsinanja. Dragocenosti gredo hitro v denar in več juvebirjev je odprlo nove trgovine, ženski klobuki po sto rubPev so nekaj navadnega. Vlada na vse to gleda in ne more storiti ničesar. aloo ho! šče, ŽIVAHNEJŠE DELOVANJE NA FRANCOSKI FRONTI. Heroin, & februarja. (Kor. ur.) VVolffov nrad poroča: V^Hki g?avni stan dne S, februar ja. Zapadno bojišče. Južno od S o m me je vladalo ž?-va^no b^no d^foverje. V noči od 6. na 7. febniar smo izg^bHi majhen kos jarka naše nove poz?cije. Z rnočn'm ognjem včeraj opoldne pri-pravPen francoski napad, smo odbil?. Zvečer smo s protinapadom d<^ bili svojo pozicijo zopet popolnoma v svojo porest. Neka nemška letalska floiilja je napadla železniško napravo pr! Boberfnrrn In angleško taborišče čet med Bobaringom in D?xrnu!drorn. Po več bolffe z bojnimi letali, ki so se dvignila, se Je brez Izgub vrnila. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 6. februarja popoldne. Tekom noči slabotno artiljerijsko de- ! Iovanje. V Champagni smo namerili uničujoč ogenj pa sovražne strelske jarke v okolici Maisons de Cham-pagne. Včeraj je čez d?.n napadlo neko naše letalo, oboroženo s topom, sovražno letalo, k* jc goreče padlo na tla. 6. februarja zvečer. V Belgrji je namerila naša artiljerija skupaj z angleško artiljerijo uničevalen ogenj na nemške jarke naproti Boesinghu. Vzhodno od tam ie storila naša težka artiljerija, da sta dve sovražni bateriji umolkmh. — Vzhodno od Soissoosa smo obstreljevali sovražne naprave na visoki planoti pri Chassenvju. Iz novih poročil izhaja, da je imelo obstreljevanje sovražnih naprav v Champagni na visoki planoti Navarin izboren uspeh. Obstreljevane fcrke smo zasuli in več municij. skladišč ie zletelo v zrak. Tudi so provzročile naše krogle, ki so bfle razbile gasometer z dušečimi plini, oblake plina, ki jih je vete^ zanesel nad sovražne črte. Belgijsko poročilo. 6. februarja. Na fronti belgijske armade malo gibanja. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO. 6. februarja. Preteklo noč smo zasedli zapadni rob treh vdrtin, nastalih vsled min v bližini ceste iz Vermellesa v La Bassče. Danes zarana so Nemci zažgali mino severno od Loosa. Ranjen ni bil nihče. Zasedli smo en kot vdrtine. Na obeh straneh artiljerijska delavnost pri Friseju, severno od kanala La Bassče pri Wytshaetu in Vpresu. Včeraj se je vršilo 28 bojev v zraku. Prisilili smo 6 nemških letal, da so se spustila v nemških črtah na tla. Obramba Londona. »Times« poročajo: Admiral Percv Scott bo koncem tega tedna odstopil kot poveljnik artiljerije za obrambo Londona pred zračnimi napadi. Prevzel bo poveljništvo štaba armade na Angleškem, katere vrhovni poveljnik je French. Francosko zrakoplovstvo. Francoski državni podtajnik za zrakoplovstvo Besnard je odstopil. Poincarejev strah. Clemenceau pripoveduje v »L4 Hcmme Enchaine"«, da ie predsednik Poincare" sporočil senatorjem, da je skorajšnji vojaški državni prevrat mogoč. Clemenceau pravi, da se tozadevno ne boji dementija. Potovanja francoskih ministrov. Francoski finančni minister Ri-bot je dospel dne 6. februarja v London, da se posvetuje z angleškim zakladnim kanclerjem Mac Kenno. Ministrski predsednik Briand se je odpeljal danes v Rim. Spremlja ga ravnatelj političnih zadev v zunanjem ministrstvu de Margerfe. Angleški parlament. London, 8. februarja. (Kor. ur.) Kralj Juri ne bo osebno otvori! parlamenta, ki se sestane 15. t. m. Podmorski čolni v Sredozemskem morju. Iz Sofiie poročajo: Nemški pod morski coni so pričeli zopet živahno .delovati v Sredozemskem morju. Zadnje dni so potopili neko veliko m močno oboroženo francosko pomožno križarko in tri angleške tor-pedovke. Potopljen parnik. Angleški parnik »Argo« se ie potopil. Kanadski podmorski čolni. Kanadska vlada namerava doma zgraditi podmorske Čolne. Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO. 7. februarja. Na bojiščih ni prišlo do nobene važne izpremembe. Pri Kut - e! . A mari. General Aylmer, poveljnik angleške pomožne armade pri Kut - el-Amari, zahteva nujno nadaljnjo pomožno ekspedicijo za zajeto angleško armado in za lastne čete. Proti Sueškemu prekopu. Ogrski listi poročajo iz Londona, da se napad Turkov na Sueški prekop ne more pričeti pred marcem zaradi klimatičnih razmer. Perzija. Preko Kodanja prihaja po ruskih listih iz Teherana vest, da je odpotoval švedski stotnik ^dval s 3 drugimi švedskimi častniki, ki so bili prej nastavljeni pri perzijskem orožništvu v zadnjem času pa agitirali za Nemce. Skozi Perzijo so potovali strogo zastraženi od oddelka vojakov. Kriza rrd Ameriko In Nemčijo porso«? Frankfurter Ztg.« poroča iz Novega Jorka. d!t smatrajo sicer dobro podučeni ameriški krogi krizo radi »Luslianije« za poravnano. Kakor zagotavljajo v dunajskih političnih krogih, je sporazum med Nemčijo in Zedinienimi državami v krizi glede »Lusitanre* mogoč in je upati, da bo tudi prišlo do takega sporazuma. »Associated Press« poroča, da se »di, da so se pogajanja med Nemčijo in Ameriko ugodno okrenila. Enako se trdi sedaj tudi iz drugih virov ter je to vest prinesla tudi »Agence Ha vas« iz \Vashing-tona. VVHšOnovl govori. Splcšno je kritika VVilsonove govore močno zdelala. Na Angleškem smatrajo republikanci njegove govore za nevredne poglavarja države. Demokrati grajajo, da je povedal preveč, priznavajo pa, da ni imel drugega sredstva, da preprK provincijo o potrebi oboroženja. Bivši ameriški generalkonzt:: v Monakovem, John Oaffney, ki g: Jt bil VVilson laniLzaradi njegove pri- dl. Štev. .SLOVfcNbKi NAivOU', nnc 9. februarja airan 3. losti Nemčiji odstavil, pravi, da son svoji nalogi ni kos. Americi zahtevajo prosto trgovino z nčijo ter nočejo več poslušati sonovih teorij in moralnih govo-. Izključeno je, da bi bil Wilson 2t izvoljen. Upati je tudi, da se bo riška politika na novo orijenti-in da bo potem dana podlaga >zek sporazum z Nemčijo. Pri novem polhu. Vojna poŠta 84. sredi jan. Noč se je spuščala na zemljo, ko na starega leta dan korakal naš ršbataljon skozi gališko vas, raz- 0 popolnoma od granat. Porušene e, razorana zemlja, drevesa brez j — to se je nudilo našim očem, iz ijave pa se je slišal zamolkli grom •iljerijskega dvoboja. Začudeno so gledali in poslušali e to oni, ki so šli prvič na bojišče; tinktivno so začeli korakati pozneje in se ozirati na vse strani, kor bi bilo njihovo življenje že v posredni nevarnosti. Zame ni bilo nič novega. Dva meseca na itali-nski fronti! Imel sem še preveč ilike. se natančno seznaniti z vse- 1 vojnimi grozotami in zato sem rno in enakomerno premikal trud- i noge m mislil na nove težave in i stare tovariše, ki se nahajajo !o ve kje. in na bodoče tovari-e pri *!ku, kjer sem še novinec. Tožijo ! mi je po »Janezih« in tožilo se mi po tovariših, s katerimi sem dva eseca prenašal težave kraške ojne. • * • Novo leto! Zopet ločitev! Marš-ataljon je bil razdeljen na celi alk, ki je prišel iz strelskih jarkov rezervo. K prvi stotniji, kamor ?m prišel jaz, ni prišel nihče od mo-i maršstotnije. Torej popolnoma ovi tovariši in popolnoma novo loštvo. Hudo mi je bilo in tudi moji ojaki so žalostno gledali, ko so kockali v majhnih oddelkih k novim totnijam, tudi med nove tovariše i pod nove poveljnike. Čudno mi je bilo pri duši, ko em prišel nekako opoldne v čast-iško menažo prvega bataljona. Sani novi obrazi in predstavljati sem e moral na levo in na desno. Samo poveljnika bataljona, stotnika Pe-_asa sem pozna! izza mladih let, za lepih gimnazijskih časov v Kar-•vcu. Neprijetno mi je bilo. kakor : pač neprjetno vsakemu, ko pride - čisto novo. neznano družbo. V tem ne nekdo potrka na ramo. Ozrem se n zagledam smejoči se obraz praporščaka Hribamika. ^Srečno novo leto!« Tudi tebi, stara sablja!« mu od-mem vose!, da sem našel znanca iz prejšnjih let. tovariša iz enoletni-ke Me v Brezah. Kmnlu sem se čutit domačega pri bataljonu m pri polku. Tako je pač v volni. Družba se pogostoma [a m zato se tudi prijateljstva treje ck!epa!o. Navezani smo pač / na drugega. Začetek leta je bil res vesel — naj bi bil tud! konec tak! • * '?rš;ra!i smo tri ure in se vo-o železnici Stfcri ure. Kam? Nih-'■ tega natančno vede1, vendar, ' n smo se bbžah" poštah C. sem hlekel plašč in pripravil jermen s pištolo. -čemu se pripravljaš' me vpraša kadet P., ki še ni bil v vojni :~! sem ga zato imenoval »rekrata«. Zalo, ker bomo morali v par itaJi izstopiti.« mu odgovorim mimo, kakor bi se to samo ob sebi razumelo. ^K^o ti je pa reke!, da izstopimo tuka»?« v':hče! Sicer p? tega niti ne lotrebujem, ker vem, da je v Č. zad-;^ železniška postaja za norici je pri T. m ^omo vr.n~nV đafje, namreč ka- 1? kilometrov. marširati« Odk^r1 oa ve^. da grrmo v pozicije pri T.?" t7 iifarjrTTh pOTOČn" o radnim bo-|ih, vendar! PPlk ?e bi! v rezervi in gre sMri v boj — na te? fronti so na najhujši bor" ravno ori T., torej ie isno. da gremo tla. Nenadoma in kar nekako za Salo nas ne bodo poslali v drug kraj.« 5. Je deloma veiie! mojim razlogom, ampak napraviti se vseeno ni hotel, dokler ni slišal signala za izstopanje. Zrto se le moral potem napravflati z največjo naglico. Zaslužil ie naš smeh, ki fa je pri tem spremila!. • * i ?!i smo proti T. Ve ino glnsneie le postajalo bobnenje, ki je prihajalo od fronte, vedno bolj smo se bližali bojnemu hruiču. Ustavili smo se nred gričem, ker pri dnevni svetlo-bi nismo mogli iti naprej, ako ni^mo hoteli, da se vsu'0 *ia nas toča granat in šrannelov. Tudi ni bilo primerno, pokazati Rusom, da so ori-šLa nova čejte. Bilo ie že popolnoma temno, ko smo prišli v vas R. Vse hiše zasedene, nikjer prostora. Do smrti utrujen sem sedel pred hlev, kjer je imela prenočiti moja stotnija. Mrzel veter je pihal, tresel sem se od mraza, a z mesta se nisem mogel ganiti. Nekje za vogalom hleva mi je moj Fajt kuha! kavo, v vas pa so letele granate in šrapnell, hribček pred vasjo je ves žarel od svetlobnih krogel, raket in razpokajočih se granat. Spal sem na hlevu, ki je imel raztrgano streho, skozi katero je vso noč pihal mrzli severni veter, tako da sem bil zjutraj od mraza skoro popolnoma trd. Takrat sem si želel, naj me zadene prva krogla, ki prileti proti nam. M. P. Vesli iz primorci im. Odlikovanje. Ravnatelj centralnega semenišča v Gorici gosp. Fran C a s t e 11 i z je odlikovan z vitežkim križem Fran Josipovega reda na traku vojaškozas-užnega križa v priznanje svojega odličnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom. Padel je pri Oslavju kadet Karol Č r n i g o j, geometer v Trstu. V zadnjih izkazih vojaških izgub čitamo z Goriškega ta - le ime-na: Fran Hlede iz PcJgore, polk, ranjen; Josip Gregorič z Vogrskega, polk, ranjen; Ludvik Jurca iz Koprive na Krasu, polk. vjet v Karačendu, gubenrja Orel, Rusija; Fran Faganel, Vitovije, polk, umrl v času od 16. do 28. oktobra 1915; Ivan Faletič z Livka. korporal polka, ranjen; Ludovik Grbec iz Sežane, korporal polka, ranjen. V ruskem vjefnlštvu se nahaja, kakor poroča vojnoin?ormac:iski urad. Ivan Marinič iz Deskel na Kanalskem, vojak 97. pešpolka. Umrl je v Sv. Križu pri Sežani gospod Alolzij Stare. Vojaški kino na Krasu. Iz Komna poročajo, da je tamkajšnji vojaški zbor napravil veliko leseno barako za kino. Prostor je jako obseden in primerno urejen za predstave. Prva predstava je bila 1. februarja. Udeležil se je predstave tudi nadvojvoda Josip. Predstave se vršiio v prilog vdovam in sirotam padlih vojakov. Izmed goriških duhovnikov so ostali na svojem mestu poleg že navedenih še: Jakob Fon. kurat v Kredu; V. Shejbal, kurat v Bonjani; Hektor Carlet. vikar v Srednjem. Na svojem mestu je ostal poleg dekana tudi kaplan v Kobaridu Kare! Reja. Primorskih beguncev je v Gradcu toliko, da je začela mestna uprava strožje izvajati odredbe namest-ništva glede naseljevanja beguncev. Odslej mora vsakdo vložiti prošnjo pri graškem magistratu za bivanje v mestu, upoštevale se bodo le posebnega ozira vredne prošnie. Kdor kaj ve. kje se rahaia Miha Primožič iz Pevme št. 198, naj sooroči sinu Josipu Primožiču. 97. pešpolka, 1. stotnije. Dnevne vesti. — Avstrijski parlament. O kar se je začela vojna in je suspenz ran zakon o tiskovni svobodi, črimo sedaj prvič v listih tudi o avstrijskem parlamentu. Govorilo se ,o o njem na kongresu za reformo stanovanj na Dunaju. Glasom poročila v dunajskih listih, je podpredcednik poslanske zbornice Pernerstorfer izrekel mnenje, da bo nedolgo po sklepu miru stopi! v življenje zopet tisti faktor, v čigar imenu je pozdravil kongres. Bivši pravosodni minister dr. Klein je med drugim rekel: Razmerje prebivalstva do poslanske zbornice ni enotno. Moderna država pa ne more izhajati brez korporacije, kjer imajo vsi oriliko. povedati, kje jih čevelj žuli in kako se jim da pomagati. Zato upamo, da pride parlament zopet do svojih pravic. Zmota bi bila. misliti, da je vojna odstranila vse nasprotstvo parlamenta. — O&ikovan je bi! na italijanskem bojišču praporščak Ante Stefanciosa s hrabrostno svetinjo 1. razreda. Iz početka se je bojeval na galiskih tleh in bi! težko ranjen. Ni še popolnoma okreval, ko se je javil na italijansko bojišče. — Vojaške odpustnlce. Dodatno k naši včerajšnji notici, poroča današnji uradni list. da se v bodoče od črnovojniške službe oproščenim ne smejo več vročati izkaznice o njih odpustu, kakor se je to do sedaj v mnogih slučajih zgodilo, marveč se morajo te izkaznice v bodoče shranjevati pri pristojnih oblastih. — Vpok!':I na Ogrskem. Ogrski črnovojniki letnikov 1*70.-1872. so vpoklicani za 28, februar, ietnfki 1865.-1867. pa na 3. marc. — Pri nas se nahajajo tiyčrnovo^njW že pod orožjem, ujo f J^aJ,*^ — so. do 551etnl črnovokilkl m pritegnejo k poljskim delom. Štajerski listi poročajo: Osrednji urad za pospeševanje dela na češkem je pred kratkim izdal razglas, iz katerega je razvidno, da se bo za nemški del Češke za spomladna dela dobilo dovolj delavskih sil in sicer iz srbskih in ruskih vjetniških taborišč. Po zanesljivih poročilih pa je število vojnih vjetnikov, ki so odločeni za poljska dela, zelo omejeno, ker so vsa taborišča velik del vojnih vjetnikov oddala ogrsk;m kmetovalcem, Nemčiji in alpskim deželam, pred vsem pa tudi vojaškemu in železniškemu erarju za potrebna dela. Danes je v taboriščih komaj ena desetina vseh vjetnikov, dru^i so vsi na delu. Za obdelovanje polja in spravljanje žetve pripravljajo državni osrednji uradi širše odredbe. V slučaju potrebe se bodo za ta dela pritegnili na podlagi posebne cesarske odredbe tudi 50- do 55'etni črnovojniki. Ta namera odgovarja namenu postavo-daie ki določa, da se Črnovojniška dolžnost teh letnikov omeji na vojne dajatve v zaledju, ki se bodo izvr-?eva!e začasno samo po Šest t° *nov. Samoobsebi umevno se bo la1 > tudi dru^e delavce in moštvo strokovnih oddefkov, ki so zaznamovani v seznamkffc za voire tfalatvc, pritegnilo za poiska dela. (K temu r>oro-čilu ?e nrinorr^it', da 50- cto 551etni možje ni^o črnovojniški obvezala, temveč le obvezanci po zakonu o voinih daiatvah. — Op. ur.) — Zbiranje kovin. V alpskih deželah imajo posestniki konj navado, da rabijo konjske oprave, okrašene z medenino. Kovinska centrala poživlja s tem prebivalstvo, naj — za sedaj prostovoljno — ponudi v nakup te medeninaste okraske ter jih plačuje za kilogram največ 3 K 75 v, če prodajalci nočejo rečenih okraskov darovati za vojno preskrbo. Misliti je pa tudi na zbiranje starega železa v monarhiji, ker provzroča pokritje teh potrebščin čedalje večje težave. Ustanovljeni sta na Dunaju jn v Budimpešti dve centrali, ki sta pod kontrolo vlade in ki imata voditi nakup in razdelitev starega železa in nadzorovati, da se porablja z največjo varčnostjo. Tema centralama je že sedaj dana izključna pravica nakupa, oziroma prenosa vseh razdejanih objektov (razstreljenih mostov, železniških postaj, tovarn, hiš) na različnih bojiščih. Privatni posestniki naj pomislijo, kako velikansko množino žic se rabi in kako velike množine jekla je treba za izstrelke in druge vojaške namene, in naj jih to napoti, da čim prej oddado staro železo. Kako velike množine starih kovin še poleg železa rabi vojna uprava, je razvideti iz tega. da je kovinska centrala na Dunaju po naročilu vojnega ministrstva ukazala svojim nakupovalnim mestom, nal poleg hišnega orodja kupujejo tudi druge stare kovine, ki se ji ponudijo za nakuo. Naj torej v palačah, patricijskih hišah in kočah dobro pregledajo vse, kar imajo in naj v blagor velike domovine žrtvujejo, kar le more kdo pogrešati. — Usnje. Po novi ministrski naredbi se imajo vrste usnja, ki se do sedaj niso naznanjevale, prvič naznaniti dne 22. svečana, potem pa vsak torek po stanju pre]š";ega tretjega dne, to je od sobote. Tozadevne tiskovine se dobe nri trgovski zbornici. Prejšnja dolžnost naznanila za usnje, kože, kožice in strojila je spremenjena le v toliko, da istega ni več pošiljati na trgovskostatistični oddelek v trgovskem ministrstvu, marveč, kakor tudi za vrste u s nj a. ki pripadajo pod dolžnost naznanila po n o -v i n a r e d b i, na priglasilni urad usma v c. in kr. vojnem ministrstvu H e-VrmeJdesfene im k. u. k. Kriegs-ministerium, Wien, III., Vordere Zoll-amtsstrasse 3). Natančnejše, posebno glede dolžnosti naznanila vrst usnja po novi naredbi, je razvidno v državnem zakoniku z dne 6. t. m., kos XVI — Dobrosrčni otroci. Hilda- in Fvgen Fbcrhardt in Fla Huss so darovali svoie prihranke v znesku 10 kron deželnemu pomožnemu društvu »Rdečega križar. Naj bi našli obilo posnemovalcev! — Darilo. G. A. Sarabon v LJubljani ie daroval 100 K v prid Rdečega križa kot odškodnino za vojaško nastanitev. — Darilo. Nadporočmk Roleslav Wutscher je mesto venca na krsto umrlega hišnega gospodarja Josipa Bleiweissa daroval Rdečemu križu 20 kron. — II, dobrodelni koncert na korist goriškim beguncem. Gospod Juro T k a 1 č i ć, ki bo koncertiral dne 12. februarja zvečer v vTliki dvorani hotela Union, jc koncertiral dne 18. decembra 1913 tudi v Oradcu. S »Oraz. Volksblatt« z dne 19. decem- bra 1913 pravi o njem, da je Tkalčić na višku virtuoznosti Pri njem se strinja bajna tehnika in čaroben močan, pa vedno nežno in blago doneč ton. Igral je B. Marcellovo sonato v F-duru in Haydnov koncert v D-duru. Tu je donelo vse kar iz enega toka in tona; pravo veselje je bilo slišati tt točke od velikana tako, kakor so napisane v originalu. Ako-ravnj spoštuje in uvažuje Tkalčić umetniško vsebino del, pa kaže vendar tudi svojo individualnost, ki naravnost občaruje. V vsakem oziru izvanredno je podajal vse točke, ki so bile na sporedu. Njegovi lastni skladbi »Uspavanka« in »Pierrotova serenada« (ki jih bomo slišali tudi 14. t. m.) kažeta ljubez-njivo skladateljsko nadarjenost, prav lepo miselno vsebino in prav ugodno lepo obliko. Posebnost umetnikova je krasni pianissimo kantPene, izvaja jo tako poetiški tako čisto in srčno, da se čutimo v nadsvet-n i h višavah. Ploskanja je bilo toliko, ca je moral dodati več točk. — Novi imenik knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v Ljubljani«, Pred igriščem št. 1, je pač najobsežnejši seznam, kar jih je bilo izdanih od slovenskih ljudskih knjižnic. Na 107 straneh je v katalogu našteta izredno lepa vrsta del iz vseh literatur; knjižnica izobraževalnega in gospodarskega društva za dvorski okraj je vzorno urejena in založena s čtivom, kakor menda nobena druga enakim svr-ham služeča slovenska biblioteka. To je v prvi vrsti zasluga knjižničarja gosp. Avgusta P e t r i č a, ki posveča spopolnitvi knjižnice največjo pažnjo in skrbi za naravnost vzoren red in promet. Ljudske knjižnice so dandanes primorane, da se same vzdržujejo in iz lastnih sredstev spopolnjujejo. Zato se morajo pri izberi knjig ozirati predvsem na okus in zahteve čitajočega občinstva in na dejanske razmere. Kdor premotri novi imenik »dvorske« knjižnice s tega vidika, ta bo priznal, da je knjižnica naravnost izborno založena. Ustrezati mora skoraj izključno le željam po zanimivi bele-triji. V tem oziru je slovenski oddelek knjižnice malodane popoten Zlasti iz novejšega slovenskega leposlovja so v imeniku zbrane pač vse knige, ki so še v knjižnem prometu, mnogo pa tudi takih, ki jih po knjigarnah sploh ni več dobiti. Najpopularnejša dela se nahajajo v knjižnici v več, dostikrat v desetih izvodih. Knjižničar je uredil tudi posebni mladinski oddelek, v katerem je zbral, ne da bi bil preozkosrčen, vse, kar se more izročiti tudi mladini v roke. Mladinski oddelek obsega 625 knjig, v slovenskem zabavnem oddelku za odrasle se nahaja 2116 knjig. Bolj skromen je slovenski p o d u č n i oddelek, kateremu se pozna, da ie nastal iz priložnostnih daril, vendar najdemo tudi med 275 deli tega oddelka marsikatero zanimivo knjigo. Slovenska knjižnica bi morala pač v odlični meri propagirati tudi spoznanje ostalih slovanskih, zlasti jugoslovanskih literatur. V tem oziru bo marsikdo pogrešal v imeniku posebnega slovanskega oddelka in se bo le težko sprijaznil z edinim hrvatskim oddelk om, ki vsebuje le 106 knjig. Toda pozabiti ne smemo, da je knjižnica namenjena predvsem širokim slojem in da mora računati z dejanskim položajem, ki je tak, da najde slovansko delo, ako ne eksistira v slovenskem prevodu, mnogo širši krog čitateljev, ako je mrdiš publiki v nemškem prevodu, kakor pa v slovanskem originalu. Tsto velja tudi za druge literature. Na tem polju si je stekla knjižnica dvorskega okraja posebne zasluge. Njen 3311 knjig obsegajoči nemški oddelek vsebuje prav lepo izbero prevodov iz slovanskih literatur, zlasti poljskih in niskih pisateljev. V imeniku na čitamo tudi dolgo vrsto izbornih francoskih in angleških romanopiscev. Kdor išče imena priljubljenih nemških pisateljev, ta bo našel zastopano celo znano družbo od Ad!ersfe!d-Bn!!estrem do Zschoke. Dandanes tako prilmblieni kriminalni romani in detektivske povesti so zbrani v posebnem pododdelku, ki obsega kakih tristo del. Tu je pač čitateljem na razpolago najboljše čti-vo tega žanra, zlasti cela znana Lutrova zbirka In Tribunama biblioteka. V posebni pododdelek so uvrščena tudi humoristična dela. tu so 7brana imena najboljših svetovnih humoristov. Konečno je v knjižnici tudi skromen nemški podučni oddelek s 95 knjigami. Skoral 6530 knjig se nahaja v omarah vsakomur dostopne ljudske knjižnice izobraževalnega in gospodarskega društva za dvorski okrai. Zlasti v zadnjem ča-*u se je knjižnica založila z mnogo- mi novimi knjigami, ni čuda, da postaja njen promet od tedna do tedna večji in da mora biti knjižničar skoraj vsak dan po več ur pri delu, da zadosti zahtevam svojih številnih posetnikov. Najnovejši seznam knjižnice za dvorski okraj je že tretji katolog. ki ga je knjižnica izdala. Obsežni zvezek nam je dokaz in priča krasnega razvoja te kulturne institucije. Društvu in požrtvovalnemu knjižničarju gre za zaslužno delo javna oohvala in priznanie. — Novi predpisi za Izdelovanj kruha. Počen š i z d n e ni 207Te-b r ti a~r j a se bo smel izdelovati kruh zopet le s primešava-njem koruzne, ^ ompirje-ve moke in drugih suroga t o v. Deželna vlada Je izdala danes naslednji ukaz: 1. Pri obrtniškem izdelovanju kruha se sme pšenična krušna, pšenična enotna in ržena moka uporabljati samo v množini, ki ne presega 80% cele teže. Ostalih 20% naj sesto-ij iz nadomestnih snovi. 2. Izdelovalci kruha so dolžni, kadar prodajajo kruh, navesti nadomestne snovi, ki so se porabile za izdelavo. 3. Krušna cena, ki je določena s tuuradnim razglasom z dne 10. januarja 1916. 1., dež. zak. št. 6, se s tem ne izpreme-ni. 4. Ta ukaz dobi moč z dnem 20. februarja 1916. L — Krušna cena. Od danes, t. J. 9. t m., pričenši prodajajo mestni in okoliški peki ter vse mestne vojne prodajalne do preklica kruh, pečen iz pšenične in ržene moke, no 66 h kilogram. — Krušne karte se dobivajo pri vseh komisijah ta petek od 3. dopoldne do 1. popoldne, samo pri VIII. komisiji — JabHefsfca ubožnica — se oddajajo v petek in soboto ob ravno tistih uradnih urah. V petek se bodo pri tej komisiu izdajale krušnice za ljubljanski in Novi Vodmat z Zeleno Jamo, v soboto pa za Selo In Moste. — Prepovedano zdravilo. Poveljstvo jugo - zapadne fronte je prepovedalo prodajati lekarnam obliž iz španskih muh in pa mazilo iz španskih muh. — Nagla vremenska sprememba. Včera! še lep dan, lep večer, proti polnoči dež. danes zjutraj smo pa zagledali belo odejo. Mraza še letos res nismo imeli, toda da -zimn in gosposka ne prizaneseta«, se je tudi letos vresničilo. Iz Krann se nam poroča: Umetniški, dobrodelni večer, ki era je priredi! na. Svečnico v »Ljudskem domu« v Kram u gospod okrajni sodnik O. Dev, ie bil eden najsijajneiših prireditev, kar smo jih v Kranju doživeli. Na svojih m!ad:h. krepkih prsih je nosil spored gospod J. Rijavec. S predavanjem najlepš'h arij iz oper novejšega in starejšega časa, }e žel viharne triumfe, kakršnih msmo v Kranju navajeni, Na mah si je gospodična Dana Kobler z briljantno in orenršJieno igro na klavirju pridobila simpatije vsega ohc;ns'va. Vojaški zdravnik gospod dr. Ze;d!er se ie odlikoval kot fin igralec na foslih. Ta pestri spored ie požTvfl šo kvartet Kozina z izbranimi, tenkimi skladbami, katere so vsled blago-glasja in skladnega, skrbno premišljenega predavanja vse do zaslužene veljave prišle. Občinstvo, ki je napolnilo vso dvorano, je vse predavatelje aklarmralo z živahno pohvalo. Čisti dobiček znaša 530 kron. Polovico dobe goriški begunci, drugo polovico v vojni oslepeli vojaki. — Koncert so posetili poleg načelnikov vseh tukajšnjih uradov z uradni-štvom, poveljniki tukajšnjih in loških vojaških oddelkov s soprogami, mnogo dubovšcine, gostje iz Škofje Loke. Tržiča. Radovljice In okolice. V vodniaku je vtonila štiriinpol-letna hčerka posestnice Marije Maslo v Ostrožnem brdu. Mati je Šla z doma po opravkih, deklica pa se je igrala poleg vodnjaka in po nesreči padla v vodo in vtonila. Odlikovanje. Gospod Josip Pogač ar, c. kr. nadoficiial okrajnega sodišča v Celju, je bi! za 401et.no zvesto službovanje odlikovan z zaslužno svetinjo. V Celju ie meseca januarja obolelo za pravimi kozami pet oseb, izmed katerih je ena umrla. Umrl ie na Ponikvi ob južni železnici tamkaiŠnji župnik Alojzij Kreft, star 71 tet. Mfsf^l vlomilci. V prostore gostilničarja Petrovčiča v Mariboru je vlomilo več dečkov, ki so odnesli živil v vrednosti 500 kron. Dy* Iz te Stran 4. .SLOVENSKI NAKOO-, one 9. februarja 1916. 31. štev. družbe, nekega 171etnega m nekega 141etnega dečka, so že vjeli. Poročil se je g. Rudolf Raku ša, učitelj pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji, z učiteljico gdčno. Olgo Meglo. — Bilo srečno! Umrl je v Sternthalu pri Ptuju gospod Davorin P o d 1 e s n i k, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, vsled bolezni, katero si je nakopal na bojišču proti besedolomnemu, brezvestnemu zavezniku. — Bodi mu časten spomin! Orjaškega soma, težkega 48 kg in dolgega dva metra, so v ponedeljek potegnili iz Drave pri Ptuju. Ustrelil se je v Celovcu dne 6. februarja 271etni pravni praktikant dr. Friiz Helfernig. Vzrok neznan. Nepoboljšljive. 3z Celovca poročne: čuletna vdova Pocschi*'dunig in ...eni dve hfierki Marija in Katarina v Št. Pavlu v Lavaminski dulini so navzlic javneiru svarilu vzdrža-vaie intimne st k? z mnogimi ruskimi verniki. Nepoboljšljive ženske so • nt obsojene na 14 dni zapora. Senzacionalna aretacija v Zagrebu. Policija je aretovala lastnico znane veletrgovine s špiritom E. G., ki je obdolžena sovodstva. Prirejala je cele orgije, katerih so se udeleževale tudi znane zagrebške gospodične, večinoma komptoristinje. Sodna obravnava bo že danes. Kdc ie izgubil? V času od konca oktobra do decembra 1915, najbrže pa nekaj dni pred sv. Miklavžem, je popustila neka ženska pred vhodom na južni kolodvor en zamotek ter se je za kratek Čas odstranila. Zamotek je bil nato ukraden. Notri so se nahajale te-le stvari: rokovnik (muf), in ovratnik iz sive kožuhovi-ne, otroške nabotnice (galoše). rjava šolska torbica, pomaranče in nekaj slaščic. Kdor je izgubil, naj naznani svoj naslfA" deželnemu sodišču v Ljubljani, oddelek IX. Zrušena je bila denarnica z malo svoto denarja, poročnim prstanom, zlatim obeskom in poštnim ključem. Odda naj se proti dobri na-rradi v Selenburgovi ulici štev. 2, 2. nadstrooie. levo. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke C i uha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Ruzne stvori. dajajoč se za uradnika okrajnega glavarstva. * Zaljubi ene ženske. V nekem kraju na Gorenjem Avstrijskem so orožniki prijeli in odpeljali v zapor tri dekleta, ki so ruske vojne ujetnike nadlegovale s svojimi ljubezenskimi ponudbami. V nekem nemškem kraju na Štajerskem bodo postopali proti 601etni ženi in njenima hčerama, ker so takorekoč silo delale ruskim ujetnikom. * Profesor Masarvk in Briand. »Grazer Tagblatt« poroča po »Cor-riere della Sera«: Ubežni profesor Masarvk je imel v Parizu daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Briandom, kateremu je skušal razjasniti, da je treba poraziti Avstrijo, ako se hoče, uničiti Nemčijo, ter nato reorganizirati donavsko monarhijo pod*, francoskim protektoratom (!). 5 t • * Zakaj so se čevlji podražil«. Tovarna za usnje Bergmanna sin & Komp. v Novem Bvdžovu na Češkem je leta 1915. napravila 1,265.407 kron čistega dobička, torej 85% delniške glavnice. Leto prej je imela čistega dobička 600.300 kron to je 40% delniške glavnice. Za leto 1914. so dobili delničarji 6% dividende, za leto 1915. je dobe 20%. Na tantijema!* je dobil upravni odbor 1914. leta 4620 kron, v I. 1915. pa 115.239 K. * Ententne laži o bolgarskih grozovitostih. Četverozvczni listi objavljajo mnogo poročil o bolgarskih grozovitostih v Makedoniji in Srbiji ter zatrjujejo, da so Bolgari srbske vojne vjetnike masakrirali. „Agence Telegraphique Bulgare" označuje te vesti za hudobne izmišljotine. Srbski vojni vjetniki žive mirno v Bolgariji ter so zadovolji.!, da so rešeni 41etnih bojev in naporov. Glede dozdevnih bolgarskih grozovitosti pa naj izvršijo nevtralni časnikarji preiskavo, ki bo pokazala, da so to same izmišljene legende. * Konfiskacija na ćeškem. Zaplenjene so „Balkanske pesmi",,ki jih je zložil Ivan Rokyta (Adolf Černy) na kateri knjižici je prilepljen napis. Popolna izdaja s pesmimi vred, ki so bile imunizirane z govori v državnem zboru." — Dalje je zaplenjena tiskovina .Za sokolsko zastavo", ki, jo je izdal pod redakcijo Svatopluka Čecha, Jaroslava Vrhlickega in Franja Ženižka na korist češkim umetnikom in književnikom odbor za sokolski zlet. — Končno sta zaplenjena spisa „Zgodo-vina pariške komune L 1871." in .Dolžnost članov Sokola*. * Bivši hrvatski minister grof PeTascevich, ki je bil od začetka vojne na Francoskem interniran, je 8. t. m. prispel na Dunaj. * Ustreljen morilec. 211etni hlapec Gustav Sona iz Deutsch - Evlaua je izvršil pet umorov. Obsojen je bil na smrt in v Allensteinu ustreljen. * Francoski učitelji v vojni. Izmed francoskih učiteljev jih je bilo mobiliziranih okroglo 30.000. 2000 jih je padlo, 6000 jih je ranjenih in kakih 6000 vjetih. * Poštne znamke podraži'o na Nemškem, Dopisnice bodo stale v bodoče 7 pf., znamke za navadna pisma 15 pf. Efekt tega zvišanja bo znašal 30 do 40 milijonov mark. * Angleške in francoske usmi-fjenke, ki so delovale na Srbskem so prispele v ponedeljek na Dunaj ter odpotovale preko Švice domov. Bilo jih je 64. Naše oblasti so jim šle po-vsodi z največjo vljudnostjo na roko. * Dvojen samomor. Na Dunaju sta se s plinom usmrtila 261etni pomočnik Josip Koura in njegova šele 13 let stara ljubica Ana ^Bild. Koura je bil svojo ljubico skrivaj * odpeljal iz doma njenih starišev. * Italijanski vjetniki v Avstriji Prorincij kardinal Scapinclli je po-tjI\1 Vatikanu o svo»ein obisku ita-Ji.anskih vjetllikov v Avstriji. Kard» nal kcnštatrra, da oblasti dobro skrbe zanje. * Dva avstrijska -nornarl«, j o imenu Anton Manner in Emil Straše, sta bila vjeta s podmorskega Čolna »U 3«. Posrečilo se jima je, ubežati iz trdnjave Forli, v vlaku med Bolo-njo in Milanom pa so ju prijeli in odvedli nazaj v Forli. * Bojkot nemškega in avstrijskega blaga. V marcu bo v Parizu angleško - francosko-ruska trgovska in finančna konferenca, ki naj sklene skupne odredbe, da bo mogoče v teh državah bojkotirati nemško in avstrijsko blago. * Krajevna Imena v Alzaoiji. Nemška vlada je odpravila doslej v rabi stoječa francoska imenovanja različnih krajev v Alzaciji in v Lotarin-giji. Avricourt se zdaj imenuje Elfrin-gen, Lagarde Gerdon, Moncourt Mon-hofen itd. * Za uradnika se je izda al. V Veszprimu na Ogrskem rojeni, a v Celje pristojni pleskar Anton Florianz je bil v okolici Ptuja aretovan. Ko je bil odpuščen od vojakov, je prifcel v ptujsko gfcoUco 9 jeJtn »4Bf&jI* Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril-Metodovo družbo: Dragotin Humek iz Krškega 10 K, nabral v družbi pri Krizmanu; France Oset, Goriški iz Št. Jurja ob južni železnici. 11 K 20 v. nabral v veseli družbi mladoporočenega parčka Gobec-Binčka pri stari slovenski korenini, »Cestni Jožek« pri Št. Jurju ob južni železnici, in »Dolr> res«. 1 K. skupaj 22 K 20 v: za Rdeči križ: Fr; njo Pogačnik, učitelj iz Loke. pri Zusnu, 10 K mesto venca na krste tovarišu in prijateliu g. nadučitehu Matiji Šumni v Št. Vidu pri C; obelnem (daroval Pogačnik in Bevc): Za »Bednega slovenskega pisatelja*: »Dolores* 2 K, v nadi, da bi se jih še mnogo odzvalo in mu ponudilo kruha — pa ne kamenja. Pomaga naj se sedaj in ne po smrti! Srčna hvala! Današnj* list obsega 6 strmi. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. 2 sporeda v Štirih dneh 2 v »KINO CENTRAL" v deželnem gledališču. Samo še danes: Somo iz danes: Idealna soproga. Prvovrstna taborna veseloigra v 2 dejanjih. Al n o it. o ixo č. Krasna Igralska drama v 2 dejanjih. Jutri v četrtek in petek popolnoma nov spored. „Turkinja Manya". Izredno fina drama iz umetniških krogov v Turčiji. — Vprizoril Earry Piel« Kako Teodor razveljavi svojo zaroto. Odvetnik išče konclpljenta solicltatorja. Ponudbe pod MA. D./466" na upravništvo »Slov. Naroda«. Pa P la za kuho brinjevca v poljubnih mno žinah, — po ni^ki ceni, — tvrdka \m jBlacin v 478 Ljubljani S5VC Ste Učinkovita burka. Zahvala. | Ob britki smrti našega iskreno-Ijubljenega soproga, oziroma dobrega očeta, brata, svaka in strica, gopoda 3vana Jtiibl c kr. finančnega višjega komisarja ▼ p , izrekamo gospodom finančne straže in drugim gg. uradnikom, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, najtoplejšo zahvalo za iiraženo sočutje in častno spremstvo k zadnjemu počitku. V Kranja, 8. februarja 1916. Žalujoči ostali. Preda se po ceni oprava IstelaAe laa pnlt|i za špecerijsko trgovino. Povpraša se : LJubljana, Mastni trff štev. 13, v slaščic trni. 476 Dun lepo konja Krepkega va ki kateri bi prevzel izvršitev kratkega jie predora v apnenem kamnolomu, z ajj tam se oahajaiočim električno vrtalnim strojem, 88 1ŠČ6 za tali O j. Dober sa( akordni zaslužek in morebitno poznejša stalna služba. 45.« Samo vojaščine prosti prosilci naj se iavijo na naslov: Cementna to- vsrna v Zidanem mostu. 11 Mi %0 za krznarsko oUrt, poštenih staršev, 80 sprejme- Hrano in stanovanje ima v hiši. 4154 J. Waf!ek, L*nbl3aiia, Sv. Petra cesta. V Novem mestu ra Glavnem trgu se prodasta ~^Sg dve lepi •v« ■ omnl k%0& ■■ pr< čei teg bi 2 ; n vojaščine prost, dobro izvežban ter spreten v delu na površju in v predoru, za dobavo apnenca in škriljavca, _ zelo zanesljiv ter položnine (kavcije) wx tako] v ce- 484 zmožen, se 1Š&0 Z8 mentno tovarno. Ponudbe z navedbo unravn. »Slov. Naroda« 200 484. pogojev na pod „S. T. po zelo ugodnih pogojih, v hišah se nahajajo veb.ke prodajalne z dvema portaloma. ena teh hiš je popolnoma nova, moderno sezidana in Še 8 let darka prosta, hiše so za vsako veliko trgovino pripravne. Natančna pojasnila dasta gospoda Pančlč in Kopač ▼ Novem mesto. 483 3šče se za takojšnji nastop elektrikar : vojaščino prost. 486 Ponudbe z navedbo pogojev ter z dosedanimi izpričevali na ravna« teMstvo cementno tovarne v Zidanem mosta- Pr VISA (sivca) Eisenschlrnmel 4 letna, 16 pesti visoka, brez vsake napake in krotka za elegantno pa tudi za tovorno vprego. SO prodasta. Kje, po~e upravništvo »Slov. Naroda« 460 f f žlahtnih kostanjev in hrastov, polena ali hlode do 1 dolge, 490 kupuje na vagone *W Aleksander Rosenberg, Gradec, Elisabethinerg. 6. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem bi znancem, da je naš preljubljeni sin, ozir. brat, gospod Davorin Podlesnik poddesetnik dne 2. svečana 1916 zjutraj ob 5. ari po bolezni, Id al jo Je nakopal at bojišču proti besedolomnemu zavezniku, preminul in bil dne 4. svečana t L rpoldne ob 3. uri položen na vojaškem pokopališču v Sternthalu pri Ptuju večnemu počitku. Sv. maie zadušnice ae bodo darovala v raznih cerkvah. RADEČE, 5. 191«. •avoria Podla aaik, oče. pancic roj. FoAlacalk, Sinka brat — mati. sestri. — 1 svak. 474 Ravnateljstvo nadbiskupskih posestev v Zagrebu, Vlaška nlica štev. 75, 333 proda oholi 1000 hektolitrov vina iz leta 1915 in jedno manjšo množino iz leta 1913 in 1914. — Reflektant' naj se obrnejo na gori označeno ravnateljstvo. v 3 i n?.< m is ju: 1 pi: je; za Velikanski uspeh sta vzbudila včeraj i Humorja polna burka iz kopališča v 3 dejanjih. EREMIT. Življenska usoda v 3 dejanjih z dražestno Rit O Clermont v glavni vlogi. V priljubljenem Kino Ideal tal se ie predvajata od danes de petka 11. Januarja. ve v ta d< Si Pi ..1 N Kupim rabljm, pa in dobar Papirscbneidemaschine). Kdor ga želi rodati. naj mi blagovoli sporočiti. — ihael Kaltnatcar, Podbrdo ob acif Primorsko. 463 Trgpvoi in prekupovaloi Uo]ni Kreme-zrezH • i rSriess-Ereme-Schalttea) aepolevarljivo fino peciva, nudi lep zaslužek 1 karton IS kosov E 4*-. Razpošilja najmanj 3 kartone po poŠti. 3397 Brandt v Lfablfanl, pošta 7. priporoča Una thtaraa. t. 1970. 489 V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870. st. 21 de?, zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih ^irčesov, se naroča vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seei, lesene vrtne plotove in hiSne jtene na vrtih, na poljih in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin) in sežgati, ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenična gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju in rastlinah, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mog c če. a najdalje do 15. ma|a. Kadar se drevje, ki so ga napadle gosenice, ooseka, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice odsekajo, tedaj se tako drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak moraio se gosenice obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče dokler letajo, od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja in drevoredov, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti ob ranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polju se morajo črvi Cpodjcdi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Će se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do dolo- Gonoktein. i Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. februarja 1916. ! Najnovejše, iikuleno sredstvo proti akutnemu in kroničnemu kapavcu (triperju , belemu toku, eystidi, Črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d. Brez vbrizgavanja! O Gonokteinu piSe Zentralblat far gesamte G y-na ikologie und Geburtshilfe, Band I, Heft 4, stran 127. Capsu'ae antirjonorrh. Tanno-Kawa Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje čreslovine raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, rtrythraea centauri. Menvan-thes trlfol.) Kakor tudi smole Kawa-Kawa, Kubeba kiselinu, Cubebin, mah kvantum Bismutlia. Čres'ovna kislina je v preparatu kemično spojena, (način ter/a kemičnega spajanja je tajnost proizvajalčeva tako da se v želodcu ne spaja z beljakom, a v tenkem črevu se ne izločuje žolčna kislin«, marvrč deluje na sluzrrco uru-gemtalnega trakta, kjer se gode take spremembe na stenah žil, da nastanejo z.i lenkocite nepuščne; s tem se ublažuie sekrecija tkaniva in zmanjkuje se gnojno iztekanje kanavca. Izginia tudi neugodno žgetanje pri vodi k?kor tudi ponehava prisiljena voda fHarndrang) in pomaga uničevati Gonokoke. Draženje ledvic, škodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdravila. Tudi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tudi za siromake. I amers (Amsterdam.) Dobi se v vseh večjih lekarnah. Škatlica K 5—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubi ana : Lekarna Trako^cy, Zagreb : Lekarna ,Sslv«tor\ S Mit-tc bach Jelacićev trg. Proizv ja Farmakološko - kemični laboratorij .hERA" Praga Vršo¥ice 552. 33..v 't.: -o nCr-* ministrstva In Volno - »rtravstveiega ?druzeufa. Najsigurnejše naložen je kapitala! (gozdi) so na prodaj na komade cd 5 oralov višje v lepi legi, ravnini, blizu kolodvora na žeiemi*** progi Črnomelj — Metlika in to hrasto?, smrekov in metan les 20 do 60 let fctar Cene a oral 800 kron, Plač.ini roki po dogovoru. Komadi pri H u t o vaje« 42'/4 oralov, komadi pri Petrovi vasi 15 oralov, komad' pri Dobraviei 5 oralov, kom. d« pri Pt,d:emlu in Gradacu ostalo 60 oralov. 470 1 se as trgovino z blagom 65 oralov izvrstne njive, travn ki in lepe mlade ?ume za 52.0C0 kron. Štala za 40 komadov blaga. »*!• lepo posestvo rsssEi* travn ki in lepe mlade ?ume za 52.0C0 kron. Šta Ponudbe na upravo gra*čln$ Zrnpa, p. Gradac, Bela Krajina« Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični ic najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri S JULIJI STOR, Ljubljana e* Prešernova nlica št 5. ^ Gojsserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke is Lawn - tennis - Čevlji. Iščejo se za tskoižofi nastop %& cessentno peč VB* t^t v^v v£T Tjgr v^|t v^ v^r wA y vat t4v vav va^ w*' vw W* vat vav VAT vat *av tat tat (Zšssentofenbrenner) in iki la pomoči »ta Ponudbe na ravnateljstvo cementne tsvarne v Zidana n mOStn. 487 •šče se za takojšnji nastop za užnoštajersico cementno tovarno trgovsko izobražen, vojaščine prosti i* i kil reši knjigovodstva, spreten v strojepisju ter vešč ner-^ke^a in slovenskega :a v govoru in psavi. Služba tu'.'i za vojnega invalida 482 Resn? prosilci ali prosilke n?j 0 o a«t:ioročno pisane ponudbe z spričevali ter opisom prec^v- 1 n z I avedbo pobojev pri pro-btanovanjo, pod S. 150 4S211 na uiravn. »Slov. Naroda«. ali vojni'; ne prest reŠč hitrega ter natančnega stro»eoisja v nem-čim in slovenščini SO U60 za takojšnji nastop v vel ko tovarno na deželi. 483 Lastnoročno pisane ponudbe z sl;ko, izpričevali ter navedbo pogojev rostem stanovanju, je poslati ood S. 100/483" na upravn. »Slov. -Naroda«. *?ffr ?! lil fali. Pri naši poslovnici kiapl-ene srečke so zadele: K 3OO.CI0O glavni dobitek št. 10.2021 izžreban dne 16. okt 1915.. IV. let. K 30.000 .......it. 63,435, „ 10.000 . ... št. 7.788, 123.169, „ 5.O0O ....... št. 68.425, mnoeo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 4€0 In veliko itevila dohitkov po K 200. IzplrMl sim na d mm za K 911.280'— Prihodnfe žrebanje bo SSSF" 15. in 17. februarja 1916. 1 zžreaale 12 Mi 2750 ftiiitksi 5 i\mm znesku K 723.EG9. Srečke prodaja O CD W -s CD O K CD N N M M M i S? 1; a a: v L|ub9|anif kot posfovrsica c. kr. avstp. razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. Cene aia Igralca 2. rizreda: Iti N ^5 s 4 sobami in drugimi prit'klinami, |e oddati s L majem t. 1* ▼ visokem parterju vile na Erjavčevi OOSil Št. 24. Natančneje se poizve ravn .tam pri lastniku 1 prvem nadstropju ŠŠ&T Sprejmem ~3BH ko: : FS ki je zmožna samostojno voditi podružnic ter 45S Bnd. E!sbacliBi% MM trp. Proti prabajem, luskinam in izpadanja las «i--!iaj*» tanj bolj »r arlsaaaa Tauno-cliinifi Mtm aiera okre^fiule !as»:če, <>^etranju)« luske in preprečuje Izpadanje las. I eteUlentaaz naTodom 9i i»2Be> Razpošilja ae z obratno no§to ne mani kel dve ateklenicf. Zsloga vseh pre^zkuSenlli zdravi! madlc. rrlt, fnedicinal. vin, špeoKafl-nejflnefSih psrfumov, klrurgiSklli obvazr svežih mineralnih vod Itd. Dež. Marna ftllnna leusteka iL!ab!|an! Res! eva cesta it, L poleg novozgrajenega Fran Joiefovegt inbli. moste. 18 V te| lekarni dobivajo zdravila tn«U člani bolniških blagato fatne ieleznlce, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Llnbiiani. 8 BANKA Delniška glavnica: K 8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA Rezerve: okrog KI, 1111» 11 SPREJEMA: Vloge na fcaltiice in jih obrestuje po čistih 4 Vi %. Vloge na tekočI la ilro račva proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. EUPUJE IN PRODAM: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. Centrala i Trat. Podrniniee Dubrovnik Dunaj Kotor Motbovle Opatija JSpiJat Šibenik Zador 3 Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tn- in inozemska mesta. !: na blago, ležeče v javnih skladiščih. : Borzna naročila is jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslovi JADRANSKA. 73^9 stran o. Osta-acTljeno L 1M2. 121 Blinai barv, laka in ■ ftitilki 154. fv>awgfgggg?^ifiggfliiiiimiBiiiiiiiffim ^gggKgggg^gJiiTBgaggugig^ggggggggigiriil inu n ggfi: [ftoslitaija. lakirana. staw&B£ Miklošičeva ulica št. fcj .6. Ljii nasproti hotela „Union11- '—: EBERL ii BatiSlieia fchria.. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. gggiiigggfgitggggggfmrfTfi?^ Jf >!vei|a tovarniška zaloga lir, zlatnina, srebrnlne In &rl£fanfov po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obisk . mm Prešernova ulica št i. Naročite novi patru.tićn, Eiaa „ST3to»aa »oira- 7enka Ilbera fcrU!Ml. "st s koledarjem 191S tud, lepo emaiHran S 2-30. tOT p0 mymm\ c.n.h. P° P0*11 mtjjjj i!. |. i. ?&'!ajlT«. i!i « niWi «;•«? 132 cvetlični salon samo Pod Jranžo štev. 2. a,« polaj Čevljarskega re.cts. Mila Zciioia sol raca. žaluje imn *Mn M Zanaaja naročila tečno. ia i Mrl cesti i 31 5 P©P©lfil© ©presne 5* .i. v nalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom 1 ■ramann LJUBLJANA; Mestni trg Ste*. 3. Ustanovljeno 1866. Perilo lastnega izdelka. brez sredstev, tali sJmsee na kakšni graščini za oskrbnika in lovca ZmoZen treh deželnih Jezikov : slovenskega, nemškega In italiianskejja. — Ptosjti lesnih ponudb na „i?estota In ziačaj/445*' na upr. »Slov. Nar « Lep lokal v Kolodvcrski ulici z 2 izležbenima olenom* sa odda taka]. (Prej je bila pisarna »Brem<-n-Ameriica.) Vpraša se pri f< tografu RevJak. 48 Ihb* se zmotna gospodična za glavno in srn ni* te kak ar a o ▼ nekem mr^tu na Štajerskem. Znanje slovenščine in nemščine, ter primerna SSaksa se znhteva. 461 V otx h jezik.h pisane ponudbe je nadlog " pod geslom y94ekra slntba 4' y-Jmtfšš* Pisalni stroji »»ADLER4*, ^ Pietilni stroji vseh velikosti XX XXi f$W Najnižja cene. a mm 1 i -ti S3 išli J. J. I c". Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 mw a va lili1*1*'- 1 9V€ 14111 s: 5? K. xxxxx 11 VVj sa spala, ia f.dlla. sobe, salon, ia cosposi. teke. Preproge, zaftor]l, aodrocl aa vziaal ibaaafl mođrocl, otroikl vczlčkl Itd. EKM aHarC es a s o ■ af% flaUIB Naje3l? dnejše blago. Iuder mm mm mm v Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaze s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar m trgovec z orožjem v Ljubljani. La J U u Delniška glavnica 8,000.000 kron. n nska kreditna banka v L|ubl|anl Stritarjeva ulioa štev. 2. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. R.*.p»iiI fondi okroglo 1,000.000 kron. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici In Celju. Priporoča nakup srečk za 3. raired J^e. kr. avstrljeke rasredae loterije. ^ Sprejema vloge na kaJlUaa in na tekači raiaa in jih obreatuje po Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda i Cena za 1/1 sreeko a 40-—, W srećke a 20*-p 1/4 sreeke a 10*—, »/• Cene za novo votoplvše Igralee: Vi sredka B II0-—, Vi arteke « #0-—, Mi srečke K , i/i 47.*/ O *iatih. 20/a rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. aakaslia vatataa vjesalksa v veek artavak. lmvraate|e se tocao ia aalkolaataefe. 88 99