IZIDE VSSKO SOBOTO
üredniSta) in upravništvo: Marburg a. d.Dran, Badgasse 6 - Naročnina: letno RM 2.50, polletno HM 1.40, četrtletno 75 Rpf
Leto I.	Marburg a. d. Drau, sobota 31. maja 1941	St. 5
Pogamno po ¿začrtani poti
V času od 17. do 25. maja je pristopilo ogromno število Spodnje-Štajercev k organizaciji Steirischer Heimatbund. Pristopili so, da na ta način izrazijo svojo trdo odločnost glede sodelovanja pri obnovi naše lepe domovine. Možje in žene, mladeniči in dekleta, vsi so se priznali k Führer ju in Reichu. To se je zgodilo brez posebnega šuma, pač pa z globoko vero v Adolf Hitlerja in poslanstvo njegovega Reicha v naši sredini. Spodnja Štajerska je sedaj tudi duhovno v najtesnejšem objemu z ostalo Štajersko. Nič nas več ne more ločiti, ker nas je združila zgodovinska nujnost. Führer je z osvoboditvijo Spodnje Štajerske izpolnil nujen zakon zgodovine. Da je Štajerska nerazdruž-Ijiva, je pokazal naš mali človek, ki ga politika srbofilske inteligence ni okužila. Dvaindvajset let žalostne preteklosti ni zadostovalo za uničenje duha odpornosti našega spodnještajerskega človeka. Srbi in srbofili so preganjali vsakogar, ki je mislil drugače in čutil povezanost z domačimi Nemci. Pred sodišči so ti naši mali ljudje brez ovinkov izpovedovali svojo vero v Führer-ja. Srbofilski sodniki so jih za najmanjšo besedo v prilog »tuje misel-nosti« obsojali na strogi zapor do enega leta in celo vek, toda vere v Führer-ja vse to ni moglo omajati. Razkroj Jugoslavije je to vero vedno bolj utrjeval. Ljudje so se srečevali in se vprašali: »Kedaj bo prišel?« Nikdo ni po nepotrebnem izgovarjal njegovega imena, toda vsakdo je vedel, da je bil mišljen samo Führer. Tako je nastala v letih čakanja, borb in škripanja z zobmi neka tiha, strnjena fronta, v kateri je naš Štajerc skupno z Nemcem priinkoval usodnega obrata na bolje.
Ko je 6. aprila napočil dan sodbe in obsodbe belgrejskih vojnih zločincev, smo vedeli, da ura osvoboditve ni vbč daleč. V naših kmetskih hišah in malih kočah je zavladal strah za tiste, ki so morali v trpki zegrenjenosti
O smislu sedanje vojne
Zakaj je Anglija izzvala to vojno ? evropskega spopada
Resnica o vzrokih
Nasprotniki Nemčije in osovine so po naših spodnještajerskih krajih zavestno širili razne laži o vzrokih in smislu sedanje vojne. Lagali so vse povprek po starem načelu, da bo nekaj od teh laži že obviselo. Nemčiji in Ftihrerju so podtikali vse mogoče, samo da bi Nemčijo prikazali v slabi luči pohlepa po ozemljih drugih narodov. Dosledno pa so zamolčali roparske podvige Anglije, ki je skozi tristo let na nasilen način množila svoje carstvo ter si je na račun needine evropske celine priborila nadoblast v svetu. Nasprotno pa so ti naspotniki Nemčije slikali Anglijo v svojem časopisju kot zadnjo modrost demokratično nasprotnega evropskega človeka. Tako so prevarili tu in tam kakega omahljivca, toda pravih Štajercev s takimi bajkami niso prepričali.
Ker obstoja glede vzrokov in smisla sedanje vojne morda tu in tam kaka nejasnost, hočemo dati našim citate-Ijem nekoliko pojasnila. Kakor splošno znano, je Anglija gledala dvig Nemč je pod vodstvom Fiihrerja že več let pred izbruhom vojne s tiho, a skrbno prikrito zavistjo. Angleži so to svojo zavist in bojazen pred novim razvojem tako vešče prikrili, da so L 1935 celo sklenili z Nemčijo znano mornariško pogodbo, po kateri se je Nemč:ja ob. vezala, da bo njena vojna mornarica obsegala , vedno le 35 odstotkov angle.
žke vojne mornarice. Pogodba, ki sta jo takrat podpisala za Nemčijo v. Ribbentrop in za Anglijo lord Halifax, je bila prva zdrava osnova za ure litev razmerja med obema velikima silama. Ta začetek pa ni bil po volji angleškim židovskim in prostozidarskim krogom, ki so že od vsega začetka zahtevali »obračun« z Nemčijo.
Dočim je bila Nemčija pod avtoritativnim vodstvom Fiihrerja trdno popravljena, izpopolniti omenjeni prvi sporazum z Anglijo, so v Angl:ji vst '-j temne sile v namenu, da poruš jo p: . četek tega sporazumevanja. G'avni politični predstavniki židovsko prostozidarske politike Anglije so bili Winston Churchill, Anthony Eden, Duff. Cooper, Attlee, prav tako pa tudi upliv-ni krogi Nemčiji sovražne anglikanske cerkve. V Londonu so b li tako previdni, da službeni krogi niso kazali v letih 1936 do 1939 kakega nerazpolo. ženja napram Nemčiji. Ta posel je opravljala v takokozvani angleški demokraciji opozicija tistih, ki so hoteli prej ali slej vojno z Nemčijo.
Ko je Führer v marcu 1. 1938 izpolnil željo vseh Nemcev po združitvi Av_ strije z Nemčijo, je v protinemških krogih Anglije že završalo. Govorili so o »nasilju«, ki ga pri Schuschniggu niso hoteli videti. Povečanje Nemčije je bilo za Anglijo sila neprijetno. Ko je v
služiti zasovraženim Srbom. Že na orožnih vajah so poprej spoznali »brata«, ki je vse, kar ni bilo srbsko, odklanjal, češ da je »švabsko«. Spod-nještajerci brez razlike govorice so bili kratkomalo »Švabi« in temu primerno so Srbi z njimi postopali. Nič čudnega torej ni bilo, da so naši ljudje z vso gotovostjo pričakovali splošen polom srbske vojske. V tem pričakovanju so naši Štajerci po svoje prispevali k polomu Srbov, ki so v par dneh prejeli pošteno plačilo za vse, kar so v teku 22 let natovorili na pleča našega malega človeka.
Kratkotrajna vojna na štajerskih tleh je pomedla z vsem, kar je spominjalo na p-eteklxiKt. Čudovita nemška
organizacija je zajela vso Spodnjo Štajersko ter ji pritisnila svoj pečat. Povsod je življenje in vrvenje. Duh nove dobe je zavladal po celi Spodnji Štajerski. Utrip njenega srca je slišen kakor še nikdar prej. Kar je bilo žalostnega v naši polpr-eteklosti, je že pozabljeno. Führer nam je vlil novih moči in nas vzpodbudil k delu za domovino. Pogumno korakamo po jasno začrtani poti, dobro vedoč, da služimo možu. ki hoče srečo svojega nemškega naroda in preko tega srečo narodov po vsej Eirropi. Vojni položaj zahteva vsestranskih žrtev, ki jih prenašamo z disciplinirano strpljivostjo. Steirischer Ileimatbund nam je tedaj opora, da borno lažje izpolnili stavljene naloge.
(Weltbild-Wagenborg)
Ko je Fiihrer obiskal Marburg
Slika prikazuje Fiihrerja s spremljevalci na preostalem delu od Srbov porušenega moslu.
septembru istega leta izbruhnila su-detska kriza, je angleški ministerski predsednik Chamberlain v Munchenu v okviru tedanje konference štirih sil podpisal skupno s Fiihrerjem celo svečano izjavo, da Anglija ir. Nemčija svojih sporov ne boste rešavali z vojno, nego edinole s pogajanji za zeleno mizo. Komaj pa je bil Chamberlain zo. pet v Londonu, se je že začela gonja proti Nemčiji. Vojnim hujskačem je koncem koncev podlag a tudi Cham-berlainova vlada, ki je na ta način stopila odkrito iz svojega političnega skrivališča. V Londonu se potem niso več sramovali izpovedati, da jim je Nemč.ja nevarna radi silne delavnosti in pridnosti nemškega naroda. Nemško industrijsko blago si je vsled svoje silne solidnosti in dobre kakovosti priborilo ogromna tržišča v Aziji, Južni Ameriki, Afriki, na jugovzhodu Evrope in drugod. Zavist Anglije, ki ni znala konkurirati z ogromnim izvozom Nemčije v vse dele sveta, je bila torej eno izmed tistih gibal, ki so sprožila vojno. Drugi vzrok pa je bil nem. ški narodni socializem. Anglija je znana kot kapitalistična država v pravem smislu besede. V Angliji imajo glavno besedo bogati lordi (plemiči) in ž;dje. Tem krogom je smrdel socialni dvig Nemčije, ker so se bali, da bi nauk na. rodnega socializma prodrl tudi v Anglijo ter bi utegnil »okužiti« angleške, ga delavca. V tem slučaju bi bil konec ogromnih profitov, zato je bilo treba napovedati Nemč;ji borbo »do uničenja narodnega socializma«. Nemčija ni ogrožala Anglije in njene posesti, nasprotno, Fiihrer je v svoji knjigi »Mein Knmpf« celo predvideval, da bo Anglija v bodočem svetovno.političnem razvoju naravni zaveznik Nemčije, kakor
je to tudi predvideval glede Italije. Fiihrerju je bilo težko pri srcu, ko je videl, da se je Anglija Židom in pro. stozidarjem na ljubo izneverila svojemu pravemu poslanstvu. Toda Anglija je hotela vojno, zato je nahujskala Poljsko k odporu v vprašanju vrnitve Danziga. Nemčija ni mogla ostati mirna spričo poljskega izzivanja. Anglija pa je bila tista, ki se je pregrešila nad zakonom celine, ker se je kot otoška, torej izvencelinska država vmešavala v spore, ki se je že zgolj zemljepisno niso prav nič tikali. Nemčija je temu nasproti vedno in povsod spoštovala izvenevropske odločitve Anglije in se ni vmešavala niti v angleško.irski spor. Tu imamo najboljši dokaz za ne. pobitno trditev, da je Anglija to vojno
Angleška bojna ladja „Hood", največja v okolju Isianda nemška
iz preračunanih razlogov izzvala, da bi na ta način strmoglavila Nemčijo kot največjo in najmočnejšo celinsko velesilo, z njo pa obenem tudi osovraženi narodni socializem, ki je kot svetovni nazor udaril temelj evropski re_ voluciji proti kapitaKstičnemu zapadu. Vojno so hoteli imeti in so jo tudi dobili. Strahoviti porazi, ki jih je Anglija v tej vojni doslej doživela, so le viden izraz pravice, ki bo odločila tudi vlogo narodov v Novi Evropi.
Ponm Hngiije
potopljen!
Nemška bojna lad a „Bismarck" je v islandskih vodah potopila angleško bo no ladjo „Hood" z artilerijskim ognjem - Strahoviti udarci so zadali angleško bro-dovje v Egejskem morju
Vrhovno nemško poveljstvo je izdalo dne 24. t. m. veliko poročilo o uspehih mornarice in letalstva. Tako poroča med drugim, da je trčilo neko nemško brodovje, ki mu je poveljeval admiral L ti t j e n s , v vodovju okrog otoka Island, na težke angleške pomorske sile. Po kratkem, toda težkem spopadu — tako se doslovno glasi poročilo — je bojna ladja »Bismarck« potopila angleško bojno ladjo »Hood«, ki je največja bojna ladja na svetu. Druga angleška bojna ladja razreda » K i n g G e -o r g« je bila poškodovana ter se je morala umakniti, nakar so nemške bojne sile brez izgub nadaljevale svoje operacije.
Vsa Anglija stoji pod uničujočim vtisom potopitve bojne ladje »Hood«, ki je bila s svojimi 42.100 tonami največja bojna ladja na svetu sploh. Britanska« admiraliteta tokrat ni mogla zamolčati strašne izgube in jo je kratkomalo priznala. Kakor poročajo listi, je zadostovala že ena sama sal-
bojna ladja na svetu, ki jo je uničila bojna ladja „Bismarck".
(Weltbild Archiv)
(PK.-Briekc-Sctierl)
Točno pregledovanje motorjev v nemškem letalstvu je ena izmed velikih nalog, ki jih ima nalašč za to izurjeno osobje.
va iz velikih topov »Bismarcka«, da je bilo zadeto municijsko skladišče »Hooda«, ki se je razletel na kosce. Tudi v Ameriki je izzvala potopitev ladje »Hood« pravo senzacijo, ki je našla v tisku silen odmev.
Londonski dopisnik Agencije United Press poroča, da je moralni udarec za Angleže tem večji, ker je bil »Hood« potopljen na 122. rojstni dan kraljice Viktorije, ki ga vsa Anglija praznuje kot nekak državni praznik.
Washingtonski dopisnik lista »N e w York Times« zatrjuje, da je vso resnost udarca proti pomorski premoči Anglije mogoče izmeriti na oneme-losti, s katero so amerikanski uradni mornariški krogi sprejeli vest o potopitvi bojne ladje »Hood«. Smrtna sigurnost, s katero je streljala artile-rija »Bismarcka« in očividna nemož-nost »Hooda«, prizadejati nasprotniku vsaj en strel, tvorita predmet bolestnih razgovorov.
»Hood« je bil ponos Anglije, plavajoča trdnjava v pravem smislu besede. Nemška mornarica se je s potopitvijo največje ljojne ladje na svetu ovenčala z nesmrtno slavo.
Potopitev »Hooda« pa še ni bila najhujši udarec za angleško mornarico. Nemško vrhovno poveljstvo je že v svojem poročilu z dne 24. maja omenilo, da je nemško letalstvo razbilo poizkus angleške mornarice, poječi v vojne operacije na otoku Kreti. Nemško letalstvo je spodilo angleško brodovje iz vodovja severno od Krete ter je bilo pri tej priliki potopljeno in poškodovano večje število bojnih ladij. Istočasno si je nemško letalstvo priborilo zračni prostor nad celokupnim operacijskim prostorom.
Kakor smo naknadno izvedeli iz posebnega poročila nemškega vrhovnega poveljstva, je bilo pri tej priliki potopljenih 7 angleških križark, 8 ru-silcev, 5 bojnih čolnov in ena podmornica. Nemške letalske site so nadalje težko poškodovale eno bojno ladjo ter več križark in rušilcev. Italijanskim letalskim silam se je posrečila potopitev 4 križark, razen tega so poškodovale več angleških bojnih ladij.
11 potopljenih križark v Sredozemskem morju!. To je porazno za Anglijo, ki se je smatrala nepremagljiva na morju. Uničenje bojne ladje »Hood« in velikega dela angleškega brodovja pred Kreto je smatrati kot veliko katastrofo za angleško mornarico. Nemška mornarica in letalstvo sta dokazala, da sta na višini svojih silnih zmožnosti. Anglija je prejela udarce, kakor jih še v tej vojni na morju v taki izmeri ni doživela.
Pozdrav vseh zavednih Spednještafercev je
M HMm!"
Ladja „Bisirtarck" -žrtev premoči
„Bismarck" se je borila po izgubi možnosti manevriranja do zadnje granate - Poročila o zednji borbi slavne bojne ladje
Iz Berlina je dospela 27. t. m. sledeča vest: Bojna ladja »Bi smarck«, ki je v svojem prvem spopadu z angleško premočjo potopila vojno ladjo »H o o d« in poškodovala bojno ladjo »King George«, je zadobila strel v pra-mec in je nato izgubila lastno hitrost.
Grški kralj Jurij
pobegnil s Krete
Kakor poročajo nemški listi iz nev. tralnih virov, sta pripovedovala dva angleška častnika, ki sta spremljala grškega kralja Jurija na begu s Krete v Egipet, da so se vsuli roji nemških padalcev v bližini skrivališča grškega kralja nad Kreto. Kralj Jurij je nato takoj pobegnil v planine. Kralj je moral pri tej priliki gledati spuščanje nemških padalcev. Jurij se je nato skril v votlini nekega pastirja, kjer je še po-večerjal in — prenočil. Grški kralj — med kozami in ovcami! Naslednjega dne je moral iti peš do morske obale, ker ni imel nikakega vozila. Na obali so ga že čakali člani angleškega posla, ništva, ki sq se s kraljem vred vkrcali na neko ladjo.
Malo prej je Jurij izdal proklamacijo »svojemu narodu« na Kreti. V tej pro-klamaciji je izjavil ubežni kralj, da mora zapustiti otok, »ker bi sicer motil s svojo prisotnostjo — vojne operacije.« Ubežni kralj ugotavlja nadalje, da je
Neki zračni torpedo je o priliki napada dne 24. t. m. znova zmanjšal hitrost ladje. 400 milj zapadno od Bresta sta »Bismarcka« zadela dne 26. maja proti 21. uri dva zračna torpeda. Eden izmed torpedov je zlomil krmilo in vijake. Ob 23.42 je javil Flottenchef admiral L U t j e n s Vrhovnemu poveljstvu vojne mornarice sledeče:
»Ladja ne more manevrirati. Borimo se do poslednje granate. Naj živi Fiihrer! Flottenchef«.
V borbi proti sovražnim pomorskim silam, ki so dobivale polagoma ojače-nja, se je branila bojna ladja »Bismarck«. 27. maja predpoldan je postala žrtev premoči.
prepričan o »koristnosti« nadaljevanja borbe ob strani Angležev ...
Japonska mornarica je pripravljena
Dne 27. maja je praznovala vsa Ja- ^ ponska 36. obletnico zgodovinske pomorske bitke pri C u š i m i. V imenovani bitki je namreč takratni admiral Togo zadal Rttsom v japonsko-ruski vojni odločilen udarec.
Mornariški minister admiral O i k a. v a je v zvezi s to obletnico objavil izjavo, v kateri je poveličal hrabrost, borbeni duh in zmagovftost japonske mornarice. Japonska mornarica se zaveda sedanjega resnega trenutka. Poizkusila je vse, da bi na ta naSn končala kitajsko.ruski spor s pomočjo orožja. Japonska mornarica je pripravljena ha vsako možnost. Storila je doslej vse, da bi bila obramba morja tem popolnejša.
I Naroči Štajerskega Gospodarja!
Sijajen nemški naskok na otok Kreto
Glavno mesto Krete je v nemških rokah • Neusmiljeni udaici so zadeli Angleže na suhem in na morju
Preteklo soboto popoldan je nemški radio sporočil posebno vest Vrhovnega poveljs.va, iz katere je sledilo, da so nemški padati in zračne čete v jutranjih urah 20. maja v sijajnem naskoku zavzeli važne postojanke na otoku Kreta. Tem padalcem in četam so pri drznem podvigu pomagali lovci, zračni rušilci, bojna letala in strmo-glavci (Stuka). Ko so prejeli še nadaljnja ojačenja suhozemne vojske, so pričeli z napadom na sovražn ka na otoku samem. Zapa.lni del otoka je v nemški posesti. Vse nadaljnje operacije so se potem vršile po načrtu. Pri zračnih operacijah je odlično sodelo. valo tudi italijansko letalstvo.
Kakor je nadalje razvidno iz uradnega poročila nemškega vrhovnega poveljstva, je nemško letalstvo tudi 25. maja uspešno poseglo v borbe za otok Kreta. Letala so uspešno bombardirala sovražne baterije, strojniška gnezdišča, barake, taborišča in zbiranja sov. ražn:h čet. Borbe na Kreti so se nadaljevale v celi prvi polovici preteklega
tedna in so dosegle svoj višek v torek, ko so planinski lovci in padalci zlomili kljub težavnemu terenu in srditemu odporu angleško fronto. Uspelo jim je zavzeti v drznem naskoku glavno mesto Kandia ter zasledovati potolčenega sovražnika južno do zaliva Suda. Ujeli so veliko število ujetnikov, med nj mi mornariškega poveljnika Krete. LetaL stvo je tudi v poteku teh borb razb:jalo z največjim uspehom sovražne postojanke in umikajočega sovražnika. Medtem pa so transportna letala dovažala vedno nova nemška ojačenja. Nemška bojna letala so v zalivu Suda uničila in poškodovala več sovražnih ladij. Str-moglavci so preprečili po:zkus Angle. žev, pobegniti z otoka Krete. Južno od Krete so nemška bojna letala prisil la neko angleško brodovje k borbi. Ena izmed težkih križark in en rušilec sta dobila težke poškodbe, dočim je bila ena petrolejska ladja un čena.
Borbe za Kreto so še nadaljujejo v smeri proti vzho 'u otoka. (Glej objav. Ijeni zemljevid otoka Kreta).
Anglija je sovražnik cele Evrope
Poučna grožnja angleškega zunanjega ministra Eden a Anglija ni trpela nikdar složne Evrope
Pretekli četrtek je imel angleški zunanji minister Anthony E d e n v Spodnji zbornici govor, ki je bil poln obtožb na račun sedanje francoske vlade. Eden je zagrozil vladi v Vichyju, da Anglija pri izvedbi svojih vojnih načrtov v bodoče ne bo več delala razlike med zasedeno in nezasedeno Francijo. S tem je agleški zunanji minister ponovil v prikriti obliki grožnjo, ki jo je že prej izrazil neki londonski list, ko je zahteval bombardiranje Pariza.
Iz groženj gospoda Edena je razvidno vse sovraštvo Anglije napram Evropi. To sovraštvo je skoraj tako staro kakor zgodovina Anglije sploh. Anglija je stalno spletkarila proti Evropi ter je evropske homatije in zmešnjave izkriščala v svrho utrjevanja svoje nadvlade nad svetom. Tako je Anglija stalno zagovarjala pol;tiko evropskega »ravnotežja«, v resnici pa je izigravala celinske države k medsebojnim borbam in je vsakokrat razbila tisto državo, ki je bila v Evropi, torej na celini, najjačja. To je delala Anglija s pomočjo zaveznikov, ki j?h je po navadi izdajala. Najprej je Anglija odstranila svetovno silo Španijo. Naslednja žrtev je bila Nizozemska, katero je Anglijo najprej celo podpirala v njeni borbi proti Span'ji, To se je zgodilo zgolj radi tega, /ker je postala Nizozemska na morju za Anglijo premočna. Leta 1651 je izdala angleška vlada takozvane navigaciiske akte, čijih namen je obstojal edinole v
tem, da se uniči nizozemsko trgovinsko plovbo.
Ko je Anglija na ta način izločila svoje nasprotnike, se je vrgla na Francijo, ki je bila pod kraljem Ludovi. kom XIV. ze premočna za Anglijo. Borba Anglije s Francijo je končala
(Scherl-Bilderdienst OKW)
Generaloberst Grauert, poveljujoči general in poveljnik nekega letal, skega korpusa, je padel za domovino. Generaloberst Grauert je bil zaslužen za obnovo nemške vojne "sile, ter se je zlasti uspešno udeležil borb na Poljskem in na Zapadu
naposled s kongresom v Wienu. Na tem kongresu so ustvarili novo ureditev Evrope v smislu angleških interesov. Ta ureditev je bila skoz in skoz protievropska. Narodom ni prinesla nič drugega, kakor razočaranje. Leta 1870 je postala Nemčija po zmagi nad Francijo najmočnejša evropska velesila. Logični ali dosledni cilj Velike Britanije je bil uničenje te močne Nemčije. Svoj cilj je Anglija zasledovala skozi desetletja ter je uspelo angleški diplomaciji, da je Nemčijo najprej obkro-ž;la, nakar je sprožila na zločinski način svetovno vojno. V Versailles-u so L 1919 »uredili« Evropo neprimerno slabše kakor 1. 1815, ko je zasedal kongres v Wienu.
V tej novi vojni smo videli celo vrsto angleških izdajstev nad evropskimi narodi. Anglija je s tem ponovno dokazala, da je sovražnik naše evropske celine. Narodi, ki so spoznali laž-njivost in sebičnost angleške politike, se sedaj zgrinjajo okrog Nemčije ter Italije v borbi za boljši evropski red.
Pijančevanje in nož
S prihodom nemških čet in s priključitvijo Spodnje štajerske Veliki Nemčiji so nastale za naše podeželje zelo nujne naloge. Ena izmed teh nalog je moralni preporod naše vasi. Na Spodnjem štajerskem so vasi oziroma okraji, ki slove po tem, da življenje in zdravje bližnjega nimata tamkaj visokega tečaja. Alkohol, nož in pretep igrajo ponekod žalostno vlogo v življenju ljudi, ki v treznem stanju sicer ne vzbujajo najslabšega vtisa. Več kot jasno je, da so opojne pijače v večini primerih gibalo raznih prestopkov in zločinov. Ker je torej pijančevanje vzrok vsega zla, mu bo treba posvetiti večje pozornosti kot doslej. Vsak posameznik na deželi se mora zavedati, da mu more prekomerno uživanje opojnih pijač škodovati; zato naj se vsakdo izogiblje pijančevanja, da ne bo pozneje treba delati prepozne pokore.
Našim ljudem na Spodnjem štajerskem še ni znana ostra zakonodaja Velike Nemč'je v pogledu na zločin uboja ali težke telesne poškodbe bližnjega. Tisti časi, ko je prejel ubijalec z nožem za svoj zločin par mesecev strogega zapora ali pa kvečjemu 2 do 3 leta ječe, so za nami. Nemška zakonodaja je že v mirnem času v teh zadevah ostra, kaj šele sedaj, ko se nahajamo v vojni. Nož kot sredstvo obračunavanja med fanti mora izginiti po naših vaseh! Brez časti je, kdor si z nožem išče zadoščenja. Z nožem lahko slabič podere hrusta, ako ga je zadel na pravo mesto. Kdor lahkomiselno ali premišljeno ubija svojega bližnjega, se v Nemčiji igra s svojo glavo. V tem oziru ne poznajo nemške oblasti nikakšne milosti. Zadeva vsakogar je torej, da se po možnosti izogne vsemu, kar bi ga utegnilo dovesti k takemu dejanju. Naše svarilo velja vsem in vsakomur, da ne bo pozneje prepozne pokore.
Velika Nemčija je totalitarna država
Za boljže razumevanje
Nekdanja Jugoslavija je bila — vsaj v početku — liberalna država, zgraje. na na osnovi takozvane zapadne de. mokracije. Pravzaprav je bila Jugoslavija le navidezno »liberalna« in »demokratična« država, ker je bila zadnja beseda le pri dvoru, pri generalih in pri pravoslavnem patrijarhu. Skupščina je bila zgolj za parado in radi preskrbe tistih 300 ljudi, za katere se je moralo že v prejšnji Srbiji najti tako. zvana korita. Poslanci so prejemali lepe dijete, za njihove govore se zehajoči ministri med sejami itak niso zanimali, ker je o vsem koncem koncev itak odločala samo vlada z omenjenimi najvišjimi činitelji. V liberalni oziroma demokratični državi je kraljevala razprava. Razpravljalo se je sila mnogo, storilo pa le bore malo. Politične stranke so se borile za svoje pri. staše z licitiranjem obljub navzgor, in sicer do žalostne smešnosti. Obljub, ljali so volivcem vse. izpolnili niso sko-ro ničesar. Taki politiki pravimo de. magoštvo. Pred volitvami so razni kand:dati malega človeka še nekam prijazno pozdravljali, ker je šlo za gla. sove. Po volitvah ga niso več poznali, zlasti ne advokatje, ki so revnemu kmetu ali kočarju dajali nasvete samo v svojih pisarnah in za denar. Demokracija je bila sFčna vozu, ki tiči globoko v blatu in ki ga skušajo na štiri aH več stran' hkrati izvleči iz blata. Da to ni mogoče, ve vsak voznik. Tega pa ni hotela razumeti srbofilska inteligenca, ki ji je bilo cepljenje sil višek politične modrosti.
V liberalni državi so bili zakoni pri. krojeni tako, kakor je to odgovarjalo interesom malega kroga profitarjev. Na široke ljudske plasti se niso ozirali. Pri podraževanju tobaka na pr. so po. dražili najbolj cenene vrste, ki ce jih poslužujeta delavec, mali kmet, bajtar in mali človek sploh. Cene sladkorju so bile v liberalni Jugoslaviji pretirano visoke, akoprav je sladkor nuino po. ireben za človeško prehrano. Tako bi lahko našteli vse polno primerov, iz ka. terih sledi, da je bila gospodarska, kulturna in socialna zakonodaja liberalne države protiljudska in pogrešna.
Z osvoboditvijo izpod srbskega in židovsko - prostozidarsko.klerikalnega jarma je nastopila tudi na Spodnjem Štajerskem vlado totalitarna država Velika Nemčija. Beseda totalitarno pomeni (totalno — celotno), da je država zajela celokupno življenje posameznika in skupnosti, ki jo ureja po svojih načelih. V Nemčiji je narodni socializem kot nauk Adolf Hitlerja osnova vsega javnega življenja. Velika Nemčija je sprejela sicer iz prejšnje dobe Reichstag (parlament), ki pa v današnji totalitarni državi ne igra več posvetovalne in kritikujoče vloge. Nemški Reichstag v današnji državi je imenovan in ne izvoljen. V tem se bistveno
vladnega sestava
razlikuje od drugih parlamentov. Poslanci Reichstaga so v posesti zaupanja Fiihrerja in naroda obenem. Fiihrer odreja pravec celokupne nemške zunanje, notranje, gospodarske, kulturne in socialne politike. Vsi ostali politični voditelji v vladi Reicha, v vodstvu stranke in njenih formacij so sodelavci Fiihrerja, ki izvajajo njegove zamisli. Reichstag kot zastopstvo nemškega naroda se sestane od časa do časa na poziv Fiihrerja ter sprejema vladine izjave, ki jih podaja navadno Fiihrer sam. Ker v Nemčiji razen narodno-so. cialistične stranke ni nobene druge po. litične stranke, je podana popolna istovetnost med Flihrerjem in med nem. škim narodom, ki je v celoti organiziran in zapopaden v narodno.soc:alisti-čni stranki. Narodno.socialistična vla. da skrbi za vse potrebe širokih ljudskih slojev na način, ki mu v svetu ni primere. Ker odpadejo dolgovezne raz. prave, se dela v Nemčiji načrtno in takoj, kjerkoli se ukaže potreba, če je potreben kjerkoli kak most, se o tem ne razpravlja dolgovezno po časopisih. Po nalogu vlade izdelajo inženirji na-
črte in delo se prične brez kakega zavlačevanja. V narodno-socialistični državi tudi ni n:kakih intervencij. Kar je narodu potrebno, se zgodi. Vse naloge v javnem življenju izvršuje totalitarni režim mnogo lažje kot demokracija, ker je stalen in ker mu ni treba uganjati nikakega demagoštva. Staliost vlade in odločilnih činiteljev pod vodstvom Fiihrerja je jamstvo dobro premišljene, načrtne vladavine. Neprecenljiva vrednost takozvanega totalitarizma je tudi v tem, da pomeni največjo koncentracijo ali združitev vseh narodnih sil, dočim pomeni demokracija v svojem liberalističnem sestavu cep'je_ nje sil. Revolucija, ki jo prež!vljamo sedaj v Evropi, jfe posledica duhovnega obrata, ki sta ga izvedla fašizem in v še globljem smislu nemški naro dni socializem. V tej svetovno.nazorni revoluciji in njenih uspeh;h je iskati tudi vzroke ogromnih vojaških zmag Nemčije na bojnih poljanah, na morju in v zraku. Adolf Hitler je združ:l ves nemški narod v nerazdružljivo celoto, Fiihrer je s svojo ed;nstveno osebnostjo prekvasil Nemca-posamezn;ka in s tem ves nemški narod v celoti.. Tako nosi Velika Nemčija pečat Ftihrerjeve osebnosti in je kot taka vzor vseh totalitarnih držav.
Pravična razdelitev!
Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je s 26. majem uvedel sistem na-bavnic za nakup mesa, kruha oziroma moke, masti in sladkorja. Ta sistem se je v Reichu od začetka vojne sem z največjim uspehom obnesel.
Od 2. junija 1941 naprej je dovoljena prodaja ali nakup mesa in mesnih Iz. delkov, kruha in moke, masti v vsaki obliki (svinjska mast, slanina, maslo, margarina, olje) ter sladkorja samo proti sprejemu oziroma oddaji odgo. varjajočih nabavnic.
Smisel tega ukrepa je, da bo prejel vsakdo brez razlike določeno in do-voljno množino teh živil. Kdor bi skušal prekršiti to odredbo in dobivati alj prodajati živila, ki se jih dobi edinole proti nabavnici, bo kot ljudski škodljivec spoznan in kaznovan.
Z racioniranjem ali razdeljevanjem živil pomagamo naši s slavo ovenčani vojski premagati Anglijo. Vse dosedanje prekrasne zmage so bile možne, ker se je sleherni nemški vojak zavedal, da stoji za njim skupnost celega Reicha, ki si je z veseljem naložila orne. jitve in žrtve, da bi tako prispevala k čim sijajnejši končni zmagi.
Ako se bo sedaj tudi na Spodnjem Štajerskem izvedla pravična razdelitev razpoložljivega živeža na podlagi na. bavnic, je to majhen donos vsakega posameznika v borbi proti Angliji in za ustvaritev nove, velike bodočnosti. Vsi domoljubni Štajerci se zavedamo važnosti te odredbe in jo bomo disciplinirano izvajali v interesu posameznika in skupnosti.
Nabavnice za kruh, meso, sladkor in mast sestoje iz glave in posameznih odrezkov. Lastnik nabavnice mora formular glave točno izpolniti, kajti brez tega je karta neveljavna. Ravnotako mora tvrdka s svojim pečatom ž:gosati glavo.
Posamezni odrezki se smejo uporabljati samo v onem tednu, za katerega to določa navedeni tisk. Odrezki za posamezne tedenske razdelbe na kartah za meso, kruh in mast so razdeljeni z debelimi črtami. Nedovoljeni so nakupi z o<jrezki za prihodnji teden. Posamezni odrezki, kateri se pravočasno ne izkoristijo, zapadejo. Izjemo tvorijo samo oni odrezki krušnih kart in kart za mast, ki veljajo, kakor to pokazuje natisk, za celo periodo, za katero so dodeljene.
Množina dodeljenih živil je natančno razvidna iz posebnega razglasa, ki ga je izdala Civilna uprava in po njej pooblaščeni Führungsamt II organiza, cije Steirischer He>inatbund.
Samopreskrbovalci — v prvi vrsti kmetje — dobijo nabavnice samo za tiste proizvode, ki jih sami ne prozv-jajo (na primer sladkor), v ostalem pa za časovno razdobje, za katero jim zaloge za samopreskrbovanje'iz lastne, ga niso več na razpolago. Dokler ima na pr. kdo moko na zalogi, ne prejme nabavnice dotlej, dokler ni lasitne zaloge izčrpal. Isto velja za mast, olje itd.
Šta}erci! Vaše glasilo }e
„Štajerski Gospodar"!
Pregled
vojnih dogodkov
Vojne operacije na morju in v zraku so se tudi v preteklem tednii vršile z nezmanjšano srditostjo. Tako so v že predpreteklem tednu potopile nemške podmornice iz neke za Anglijo namenjene sovražne spremljave devet parni, kov s skupno 70.000 tonami. Med njimi so se nahajale tri petrolejske ladje po 8000, 10.000 in 13.000 tonam]. Istotako je bila torpedirana težko naložena municijska ladja s 7000 tonami. V po. sameznih akcijah je bilo potopljeni 18.000 ton, zapadno od Afrike pa so nemške podmornice potopile 21.400 ton.
Nemško letalstvo je tudi v tem tednu nadaljevalo bombardiranje britanskega otoka in morskih predelov okrog Anglije.
V Severni Afriki so Angleži brez uspeha poizkušali svoje izpade iz To-bruka. Nemška bojna letala so uspešno bombardirala oskrbovalne naprave pri Tobruku.
Pri napadih na Anglijo po dnevu in po noči so nemška bojna letala uspeš, no bombardirala ailgleško letalsko in. dustrijo in pristaniške naprave na jugu in jugovzhodu Anglije..
Kakor poroča Vrhovno poveljstvo nemške vojske dne 28. t. m., so nem. ške podmornice zapadno od Afrike potopile 14 težko naloženih sovražnih parnikov s skupno tonažo 77.600 to. nami. Pri teh uničevalnih podvigih se je posebno odlikoval Korvettenkapitän Schütze's svojo podmornico, ki je sa. ma potopila enajst ladij s 56.200 to. nami.
V Severni Afriki so po poročilu z dne 28. t. m. nemško-italijanske čete za. vzele gorsko sedlo Halfaja južno, vzhodno od Solluma. Pri tem so zaplenile devet topov in mnogo vozil. So. vražnik je zadobil težke izgube.
Bojna letala so v območju Anglije bombardirala ladje in pristanišča na jugozapadu in na jugovzhodu, zlasti pa na ustju reke Temze.
Sovražnik je v noči na 28. t. m. s slabimi letalskimi močmi vrgel manjše število zažigalnih in razstrelilnih bomb na stanovanjska področja zapadne Nemčije, predvsem na Koln. Bilo je žrtev med civilnim prebivalstvom.
Gasilstvo na
riGvi podlagi
Služba v gasilstvu ]e služba v Heimatbundu za Fuhrerja in za Reich
Dne 26. maja se je vršilo v rotovžki dvorani v Marburgu velezanimivo predavanje, ki ga je imel šef urada za prostovoljno gasilstvo ter član glav. nega urada redarstvene policije, policijski Oberst S c h n e 1 iz Berlina pred zbranimi zastopniki nemštva. Oberst Schnell se je pohvalno izrazil o gasilstvu, ki ga je našel na svojem inšpekcijskem potovanju na Spodnjem štajerskem. To gasilstvo v obliki društev se je z ozirom na novi red preživelo. Bodoče gasilstvo bo namreč pomožna policija, v kateri bo vsem Spodnje. Štajercem pod vodstvom Nemcev omo. j gočena častna služba na podlagi pro. ' stovoljstva. Vsakdo se bo s svojim so
delovanjem lahko možato priznal k Fiihrerju *in k svoji domovini, čeravno je Führerjeva umetnost v vodstvu vojne prihranila Spodnji štajerski večjo vojno škodo, bo treba v tej lepi po. krajini zlasti zavarovati žetev, kar je prav tako eden izmed važnih pogojev za zmago naše vojske. Führer je v znak priznanja nalog, ki jih ima izvesti gasilsvo, odlikoval prostovoljno gasilstvo s tem, da ga je uvrstil v ve. liki korpus nemške policije ter priznal članom pravico nošenja orožja. To vi. sok'o odlikovanje pa obvezuje vsakega prostovoljnega gasilca, da stavi vse svoje moči nesebično v službo za narod in domovino. Na ta način — tako je izvajal svoje nvsli Oberst Schnell — stoji gasilec na Spodnjem štajerskem v službi organizacije Steirischer Heimatbund. V Veliki Nemčiji je poskrb. ljeno tudi za tiste gasilce, ki so utrpeli pri izvrševanju svoje službe telesno škodo. Upati je, da bodo dotična zakonska določila že skoraj veljavna tudi za Spodnjo Štajersko. Naše gasilstvo bo na novi podlagi prejemalo tudi podpore s strani Reicha, prav tako je tudi podana možnost brezplačnega šolanja gasilcev v Gaufeuerwehrschule v Grazu.
Oberst Schnell je nato pozval navzo. če k pristopu v novo gasilstvo, nakar mu je komisarični vodja prostovoljnih gasilcev v Marburgu S c h m i d e-r e r javil službujoče gasilce, ki jih je Oberst Schnell zaprisegel. Ob sklepu je govoril še SA. Standartenführer dr. K n a u s, ki je v lepih in jedrnafh besedah orisal pomen gasilske službe kot dolžnost napram občestvu.
Trikratni in krepki Sieg- Heil Fiihrerju je izvenel kot zaključek lepe. ga predavanja. __
: i
(PK.-Röder-Scherl)
Nemška protiletalska postojanka (Flak) v Sredozemskem morju. Vojak budno pregleduje n?bo, da bi odkril kaka sovražno letalo.
Spodnještajerski
strelce
Bilo je koncem maja 1917 na južno, zapadnem bojišču. Na gorovju Her_ made, ki se vleče od Devina proti se. veru, so avstro-ogrske čete opustile svoje pozicije ter se umaknile na nove položaje. Rove in postojanke okrog Devina in Sv. Ivana, na katere je nasprotnik tako močno pritiskal, da so bili resno ogroženi, je radi kritja umi. ka in menjanja artilerijskih postojank bilo treba za vsgVo ceno držati. V to svrho je bil določen c. kr. prostovoljni strelski poljski bataljon Marburg IV, zasesti postojanke kote 28 do železniškega nasipa pred reko Timavo in Svetim Ivanom. Ko so bile te točke zasedene, jih je sovražnik začel obcle. lovati z bobnečim artilerijskim ognjem. Na kakih deset kilometrov široki frontni odsek je bobnalo 700 topov, med njimi tudi angleški najtežjega kalibra, dan za dnevom, noč za nočjo. Ob enem je nasprotnik s zapornim ognjem ki je trajal tudi neprestano • skoraj tri dni in tri noči, onemogočil vsako zvezo z ozadjem.
Prostovoljni strelci so v spretnih strelnih vrstah določene jim višine do. segli, ne da bi jim oba artilerijska ognja prizadela kako posebno škodo.
V noči 27. maja je ena najboljših sovražnih naskočnih brigad napadla po. stojanke, ki so jih držali prostovoljci bataljona Marburg IV. Napadalci so si črez močvirje pri Tržiču položili deske, črez reko Timavo pa zasilne mostove, preko katerih so šli naprej in naskočili postojanke spodnještajerskih prostovoljcev. Kot odgovor na to so prostovoljni strelci z bajoneti in ročni, mi granatami v takojšnjem protinapadu naskočili napadalce ter jim odvzeli in pobrali strojne puške. Hkrati so na vso moč streljali v kupe naskakoval. cev. Elitno brigado sovražnih naskoč-nikov sta trdovratna obramba in še hujši protinapad spodnještajerskih prostovoljcev globoko iznenadila. Mislili so namreč, da je radi predhodnega bobnečega artilerijskega ognja v av. strijskih postojankah že davno vse razbito in mrtvo.
O teh bojih, ki so spodnještajerskim prostovoljnim strelcem prinesli čast in nepozabno slavo, čitamo v knjigi pol-kovne zgodovine 47. pešpolka na strani 563 do 567 med drugim sledeče:
Zgodovina domačega polka iz Mar-burga, hoče v kratkem častno omeniti tudi svoje hrabre ožje rojake 16 do 18 letne Marburger-je in spodnještajer. ske mladeniče, ki so v vroči ljubezni do domovine šli na bojišče in si kot c, kr. prostovoljni strelski poljski ba. . taljon Marburg IV. dne 28. maja 1917 na obrežju reke Tiniave priborili svojo prvo lavoriko.
Sijajno so prodirala in nastopala kr. •, dela teh prostovoljnih strelcev s pete-' hnovimi peresi na čepicah. In ni dolgo trajalo, da so sovražni šrapneli te
40
SO Km ž
X"
-
'Pisktpii
,KuramiV,"afc«■•^^^»¡¡•Zakns4
cvn" .-»MMes ,,,„, Kephala......... ■ •.'.>-•■ <:/'j.. M v vt
.............. .,.„'0> Uyrhs.
Otok Kreta, ki so ga v ranih jutranjih urah 29. maja Iz zraka naskočile nemške čete, da bi pregnale ohole Britance, je največji in najpomembnejši grški otok. Otok meri 8818 kradratnih kilometrov in je dolg 280 kilometrov. Nje-gova širina se giblje njed 12 in 56 kilometri. Po ljudskem štetju iz 1. 1123 prebiva na otoku okrog 40i».'l00 prebivalcev. Otok je na jugu obdan s Sila strmim obrežjem, na severu se nahaja več lepih zalivov, in sicer Mirabefla, Armyra, Suda, Canea, Kisarno itd. Kreta je zelo hribovit otok. Najvišje gore dosegajo višino 2400 metrov. Na Kreti gojijo največ oljko, nadalje konopljo, tobak iin vinsko trto. V hribih je zelo razširjena ovčjereja. Tudi mandeljni in južno sadje so izvozno blago prebivalcev Krete. Prebivalci Krete so večinoma Grki. V notranjosti otoka živo takozvani Spakijoti, ki tvorijo pree-j
Čisto grško pleme.
strumne mlade može iz Marburga pri. silili, da so svojo srečo iskali v posameznem prodiranju mož za možem. Levo krilo 5./47. stotnije pod osebnim vodstvom stotnijskega poveljnika je s priključitvijo na krilo prostovoljnih strelcev pridobilo celo na ozemlju vse do višin Sv. Ivana.
Dne 27. maja je bil prostor 56. pehotne brigade (posebno pri Sv. Ivanu) skupno z obmorsko višino 28 (pošto, janke prostovoljnih strelcev) pod neprestanim živahnim artilerijskim og. njem. že poprej je v boje posegla tudi sovražna mornarica. Od prostovoljnih strelcev preprečen poskus, da bi sovražnik črez Timavo postavil most ter opažena zbiranja sovražnih čet med Tržičem in Akvilejo, vse to so bili znaki, da pripravlja sovražnik napad proti obmorskemu pasu. Vpad. ki so ga ob tretji uri popoldne med Sv. Iva. nom in železnico odbili mladeniči iz Marburga, je izgledal kakor uvod v tako akcijo.
V noči na 28. maja je sovražno topništvo silovito obstreljevalo postojanke štajerskih strelcev pri Sv. Ivanu in na obmorski višini 28, kakor tudi črto 2-a pri Devinu. Okrog 12. ure se je ugotovilo premikanje in zbiranje sovražnih sii proti Spodnjemu Lokavcu in reki Timavo. Nasprotniku je uspelo oo noči postaviti več mostičev črez Ti. mavo, prekoračiti reko, ter tako nekako po četrti uri, zjutraj od južnega brega Tiinave s kakimi tremi bataljoni razdeljenih v več valov, napasti pocto-janke prostovoljcev na višini 28. M'a-dostrelci so nasipali na sovražnika strelni ogenj ter ga vrgli iz tistih delov
postojank, v katere mu je uspelo pro. dreti, in sicer s pomočjo takojšnega hudega mešanega protinapada mož proti možu. Sovražnik ni imel drugega izhoda, kakor umik po močvirju, pri čemur so se celi oddelki ra'!i zasledovalnega ognja, ročnih granat in v bok streljajočih strojnih pušk morali predati, medtem ko so deli ki so skušali zbežati nazaj, v močvirjih našli svojo smrt. Istočasno med Sv. Ivanom in železnico izvršen sovražni napad, je bil isto kakor predpoldanska ponovitev istega, od prostovoljnih strelcev popolnoma odbit.
Usmrtitev dveh
ljudskih škodljivcev
27. maja je bil usmrčen Josef R e i-ter, rojen 12. maja 1909 v Hetzen. dorfu pri Judenburgu, ki ga je posebno sodišče Leoben kot ljudskega škodljivca in nasilnega zločinca obsodilo na smrt. Obsojenec, ki je bil že dvakrat predkaznovan radi poizkusa posilštva in ponovne tatvine, je izkoristil zatem, nitev, napadel mlado dekle, istega skušal posiliti in ga poleg tega izro-pal.
Pravtako je b'l 27. maja usmrčen Johann Putzgruber, rojen 6. decembra 1920 v Oberdorfu, Kreis Bruck an der Mur, ki ga je posebno sodišče Leoben kot ljudskega škodljivca obso. dilo na smrt. Putzgruber, ki je bil radi tatvine že preikaznovan, je kot železniški delavec izkorišča! zatemnitev, kradel prtljago ter zapeljal tudi svoje delavske tovariše k tatvini.
Odkar je Ghandi proglasil v Ind ji nepokoršč no napram angleškim obla. stem, ni i neva, da ne bi prišlo v Bom. bayu in v drugih indijskih mest h do krvavih spopadov med in ijskinn na-cional sti in angleškimi izkoriščevalci. Ti nemi-i so sedaj že zavzeli resen zna čaj. V Bombayu so nedeljo zvečer skušal indijski nacionalist sežgati več angleških trgovin. Ker po'icija ni za. doščala, so morali pokl cati ang'eško vojaštvo. 500 In ijcev je bi'o aretiranih. Ker pa demonstranti niso jenjali pritiskati proti po' cijskim in vojašk m kordonom, je vojaštvo streljalo v množico. 20 Indijcev ie b lo ubitih, mnogo drugih pa ranjenih.
Angleži so tudi proglasili obse'no stanje, kar pa ni mnogo korist lo. Ogorčenje ind jskega naroda je tako veliko, da so Angleži napram temu gibanju skoro brez moči.
Najhujši udarec za In 'jce, ki so — ne oziraje se na bramansko ali muslimansko vero — sedaj složni v borbi proti angleški nadvladi, pa ie krvo-prelitje, ki so ga izzvali Angleži v me.
v indiji
stu Lahore Tam so se namreč branili vojaki indijskega konjeniškega polka oditi na fronto proti Iraku, ker se n so hoteli boriti za angleške izkoriščevalce azijatskih narodov. Angleška vojaška oblast je dala v odgovor na to nepokorščino ustreliti vsakega desetega vojaka v tem regimentu. To abotno krvoprelitje je izzvalo po raznih indijskih mestih tak val ogorčenja, da so morali Angleži poostriti obsedno stanje. V Dellrju so stotisoči protestirali proti angleškemu letalstvu, ki je bombardiralo civilno prebivalstvo Iraka v obliki »kazenskega postopanja« napram muslimanskemu svetu. Mus1;ma. ni v Aziji in Afriki se bunijo čedalje bolj proti angleški samopašnosti in izkoriščanju. Indijski nemiri so znamenje časa. Angleži sami bi radi prikazali te nemire kot posledice sporov med Hin-dustanci (bramani) in musliman' V resnici pa so hindustanci in muslimani, ki so &ili nekoč sprti, sedaj ve';ki prijatelji, ker vedo, da je boj proti Angležem mogoč le v strnjeni fronti indijskega nacionalizma.
Velikodušnost Nemčije
Podpredsednik francoske vlade admiral D a r 1 a n je imel te dni preko vseh francoskih radio-postaj zelo pomemben govor, ki je bil predvsem naperjen proti obdolžitvam s strani Anglije. Admiral Darlan je zlasti ugotovil, da Nemčija v razgovorih s francosko vlado ni nikoli postavila kako zahtevo, ki bi bila pomenila okrnitev francoske samostojnosti. Francija — tako je dejal admiral — je nastopila svojo novo pot prostovoljno. V svojem govoru se je admiral Darlan dotaknil tudi preteklosti Francije, njenih zmot in vlad, ki so se izigravale kot nekake zaščitnice malih narodov, ne da bi imele istočasno tudi tozadevno potrebno pomoč.
»Naši vodilni možje«, je dejal Dar-
lan, »niso znali pripraviti vojno ne moralno in tudi ne gmotno, kljub temu pa so napovedali vojno. To vojno smo izgubili po krivdi in nesposobnosti tistih, ki so nas pognali v vojno.«
Govornik je nato podčrtal velikot-dušnost Nemčije, ki bi bila junija 1940 lahko zavrnila prošnjo za premirje, ker je bila v stanju, Francijo popolnoma zdrobiti. Nemčija tega ni storila. Nemčija je prič^ja celo pogajanja s Francijo, ki so prinesla razne olajšave. Od izida tekočih pogajanj zavisi usoda Francije. Francija ima izbirati med življenjem in smrtjo. Maršal Petain pa se je _ po besedah admirala Darlana _ odločil za življenje.
Absolventom kmetijskih šol na deželi
Na Spodnjem štajerskem imamo le. po število absolventov našh nižjih kmetijskh šol, ki se udejstvujejo deloma kot kmetovalci, pa tudi kot kme. tijsk: uradniki po raznih veleposes*vih. N kdo n;ma tako dobrega vpogleda v stanje kultur kakor ravno šolani kmet. je. Naš »štajerski Gospodar« je predvsem kmetski list, čeprav ga čitafo tudi . delavci rn pripadniki drug'h pokl:cev in staležev. Naš kmet si želi informacij o staniu žita, sadonosrnkov, v:nograf'ov, hmelja itd., zato apelira, mo na absolvente kmetijskih šol, da nam v kratkih poroč lih (zadostuje ob'čajna dopisn;ca) iz vseh krajev Spodnje štajerske sporoč:io stanje ku1. tur in izglede let:ne iz njih krajev. Na ta način bo izvedel kmet v slehernem
kotičku naše lepe Spodnje Štajerske razne posameznosti o stanju letine. Radi zvišanja kmetijske produkcije je tako poročanje velikega pomena, ker je predvsem vzpodbudnega značaja. Radi pomanjkanja prostora nam z dol. goveznimi poroč li ni pomagano, pač pa s kratkimi, jedrnatimi poročili. Prepričani smo, da bo^o naši ekonomi na podeželju razumeli našo dobrohotno vzpodbudo, ki je namenjena edinole našemu kmetu.
Častite delo in delavca
Adolf Hitler
(Scherl-BiMerdienst)
Korvettenkapitan Giinther Prien se s svojo podmornico od zadnje vožnjo proti sovražniku ni več povrnil. Računa se z izgubo podmornice. Prien je kmalu po Izbruhu te vojne s smelim podvigom torpediral angleško bojno ladjo „Koval Oafc" ter je za svoja izredne zasluge v pomorskem vojskovanju prejel od Fiihrerja hrastov list k viteškemu križcu Železnega križa.
Starost živih bitij
in rastlin
V listih često čitamo o 150, 160 in celo 190 let starih starcih in starkah, vendar pa so to le bajke. Meja človeškemu življenju je pri 100 letih. Cez to številko seže le izjemno število ljudi. Toda kja je sto: let človeškega življenja proti 5000 letom, kj jih lahko doseže cipresa! Kako malo je sto let proti 3000 letom, ki jih lahko dočaka tisa ali 2000 letom, ki jih doživita cedra ali kostanj. Tudi o drugih rastlinah vemo, da morejo doseči lepo število let. Tako žive hrasti in bukve 1000, topoli 700, vrtnice preko 900 let. iglasto drevje dočaka 400 let, v nska trta pa 130 let.
Podobne trdoživosti pa ne opazimo pri živalih. Želvi pripisujejo sicer 300 let, ščuki 250, slonu 200, papigi 150 let, kar je seveda mnogo v primeri s človeškim življenjem, a nič v primeri z življenjem rastlinskih Metuzalemov. Med ribami je najtrdnejši kit, ki vzdrži do 500 let. Ujede dožive 100 let, med. vedje 45, tigri in levi pa po 25 let. Konj in velblod dočakata starost 45 let, krava in vol 25 let, ovce in koze 15 let. Trdožive so štorklje, ki dožive 70 let in vrane, ki dočakajo tudi sto let starosti.
GOSPODARSTVO
Sporazum glede blagovnega
prometa s Hrvatsko
V Zagrebu so se vršila pogajanja, ki sta jih vodila oba Šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko ter za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske z zastopniki neodvisne Hrvatske. Pogajanja so se nanašala na začasno in prehodno vzdrževnje obstoječih gospodarskih odnošajev med imenovanimi področji ter med hrvatsko državo. Namen pogajanj je bil, omogočiti izmenjavo blaga do definitivne trgovinske pogodbe med Nemčijo in Hrvatsko.
Razgovore sta ©tvorila legacijski svetnik dr. Kühn s strani nemškega poslaništva v Zagrebu in sekcijski načelnik dr. L a m e r za Hrvatsko. Obe nemški delegaciji sta vodila gospodar, ski svetovalec šefa civilne uprave za Spodnjo štajersko dr. Herbert J e n 11, za Koroško in Kranjsko pa gospodar, ski svetovalec inž. Älo:s Winkl e.r. Izid pogajanj je bil sledeči:
Blagovni promet iz obeh pokrajin, ki jih upravljata šefa za civilno upravo, na Hrvatsko in narobe iz Hrvatske se pripušča do skupne svote RM 800.000 (16,00.000 Din) v naslednjih blagovnih skupinah na podlagi takoj izdanih izvoznih dovolil. Iz Hrvatske se izvaža v področja obeh šefov civilne uprave: bučno seme, svinjska mast, slanina, telečje meso. goveje meso, svinjsko meso, perutnina, koruza, fižol, krompir, oves, seno, jajca, sveže sočivje, kože,
X Nemčija je največji produeent
masla. Leta 1940 je produciraLo nemško kmetijstvo 2 in pol milijarde litrov mleka. V prvih mesecih I. 1941 so bile dobave mleka za 4—7 procentov višje. Tako so nemške mlekarne 1. 1940 pro-ducirale 600.000 ton masla. Skupno z maslom, ki ga proizvajajo kmetje sami, znaša produkcija 700.000 ton. To je dvakrat toliko kakor v letih pred prevzemom oblasti po Adolfu Hitlerju. Severna Amerika producirá sicer 750 tisoč ton, pomisliti pa je treba, da ima 66 milijonov glav goveje živine, Nemčija pa samo 24 milijonov glav.
X Hrvatsko gospodarstva v številkah. Kraljevina Hrvatska je v glavnem poljedelska država. 83% vseh prebivalcev živi od kmetijstva in gozdarstva, 7,4 % od industrije in 6,6% od drugih gospodarskih panog. S pšenico in koruzo posejejo Hrvati okrog 4 milijone hektarjev zemlje. Površina sadonosnikov iznaša 100.000 hektarjev, na kateri stoji kakih 14 milijonov sliv, 2,5 milijona jablan, 1,6 milijona hrušk in 1,1 milijon orehov. Vinogradov je 99.000 hektarjev. Tudi živinoreja je razvita. Po uradnih podatkih redijo 600.000 konj, 2 milijona goveje živine, 1,3 milijona svinj m 3 milijone ovc. Gozdno bogastvo je razdeljeno na 4 milijone hektarjev ali tretjino državne površine, ki jo pokrivajo gozdovi. Od rudnin je omeniti lignit ter rujavi in črni premog. Nafto pa v okolici Zagreba šele sledijo.
trd les, ferosilicij in soda. Na Hrvat, sko se'izvaža sledeče blago: premog, strelivo, papir, celuloza, lesna tvarina in lepenka, žveplena kislina, izdelki iz cinka, svinec ter izdelki iz svinca, steklo, apno, kose, srpe, brusne kamne, kamne za brušenje kos.
Za drugo blago, ki sta ga izmenjavali doslej obe pogodbeni področji, bodo izdana izvozne dovolila do skupne vrednosti RM 200.000 ali 4,000.000 Din. Ves blagovni promet, ki je zaen. krat zapopaden v okviru enomesečnega provizorija, znaša torej vrednost RM 1,000.000 odnosno Din 20,000.000. Izvoz oziroma uvoz je carine prost. Za dobave na Hrvatsko se plača v dinarjih pri Hrvatski Državni banki v Zagrebu na račun Kreditanstalt-Wiener Bankverein podružnica Marburg ali Krainburg na račun Hrvatske državne banke.
V pogajanjih so se sporazumeli tudi v tem smislu, da se bo izročilo pred 10. aprilom kupljeno in že plačano, a še ne dobavljeno blago. To blago se bo potom prijav obojestransko po spiskih zajelo. Oba spiska bo tedensko obravnavala skupna komisija.
S tem v zvezi se opozarja ponovno na važnost objave o prijavah zahtevkov (glej »Marburger Zeitung z dne 10. maja 1941). V smislu pogodbe je tranzitni promet načelno mogoč.
X Romanska živilska industrija mora
rediti živine. Romunska vlada je izdala
naredbo, po kateri so obvezan? tovarne sladkorja, olja, špirita, žganja itd!., da morajo rediti živino z odpadki svojih industrij. Na ta način naj bi se čimbolj izkoristilo te industrijske odpadke.
X Semena za živinsko krm», ki se
pridelujejo na Bolgarskem, so glasom novejših poskusov veliko bolj prilagodljiva zemelskim in vremenskim razmeram kakor semena iz Zapadne Evrope. Bolgarija se radi tega pripravlja na povečanje svoje produkcije semena za čksport v Nemčijo.
X Konzerviranje paradižnikov na Madžarskem. V letošnji sezoni bodo na Madžarskem predelali 7 tisoč vagonov paradižnikov v konzerve, to je za 2 tisoč vagonov več, kater lani.
X Petrolejska polja na Hrvatskem. Kakih 80 kilometrov od Zagreba pri Kutini, kjer že dalje časa pridobivajo zemeljski plin, so pri vrtanju 800 metrov globoko odkrili petrolej ski vrelec. Po mnenju strokovnjakov bi to najdišče pri pravilnem izkoriščanju lahko krilo vso potrebo nafte na Hrvatskem.
X Pridobivanje rujavega premoga v Nemčiji. Nemška premogovna industrija je v letu 1940 pridobila rekordno količino rjavega premoga. Odlično izpopolnjene naprave, dobri stroji, sodobno orodje ter pridni rudarji so fudi tukaj pokazali, kaj zmore nemško gospodarstvo.
X Tudi to je znak delavnosti i t podjetnosti Nemcev. Vkljub vojni so v Nemčiji lanskega leta prirejali svoje običajne induslrijsko-obrLne razstave. Po uradnih številkah je leta 1910 na vseh razstavah razstavilo okrog 21 tisoč nemških in en tisoč inozemskih tvrdk. Te razstave si je ogledalo milijon in dvestotisoč domačih ter 17 tisoč in petsto inozemskih obiskovalcev.
X Španska slinavka med' danskimi ovcami. Danski veterinarji se borijo z zajezovanjem hude ovčje bolezni. Gre za takozvano špansko slinavko, ki je bila prenesena že devetnajstega stoletja na Dansko.
X V Ivärnten-u bodo gojili tobak. Po poročilih „Neues Wiener Tagbiall-a" bodo v Gau-u Kärnten še letos kakih 5Q0 tisoč kvadratnih metrov zemlje posadili s tobakovo rastlino. V poštev pridejo vrste, ki so najbolj pripravne za cigarete. S tem se bo v Nemčiji že sedaj prav pomembno produkcijo tobaka povečalo.
X Bolgarija proda Nemčiji celokupno žetev letošnjih jagod. V Bolgariji gojijo mnogo plemenitih jagod, ki jih prodajajo v tujino v svežem ali predelanem stanju. Kakor poroča časopisje, je letošnjo žetev v celoti odkupila Nemčija in sicer predelano kot marmelado.
X V Romuniji pričakujejo dobro pše-uično žetev. Poročila o stanju pšenice v romunskih pokrajinah so prav razveseljiva. Ce bo vreme ugodno, je upati, da bo letošnja žetev v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu mnogo boljša od lanske.
X Menjanje semena je za kmetijsko gospodarstvo velikega pomena. Vsak kmetovalec vé, da je treba senu od časa do časa izmenjati, in sicer tako, da se vzame prvovrstno selekcionirano ali izbrano seme. Samo taka semena nam jamčijo dobro žetev in tudi večjo odpornost proti vremenskim uptivom. Kar velja za žito, velja prav tako tudi za druge kulture. V gospodarstvu je radi tega polagati posebno važno«! na pravočasno izmenjavo semena, če hočemo imeti uspehe.
X Romunija za izboljšanje sadni h pridelkov. Romunska država hoče v petih letih svojo sadjerejo tako izpopolniti in dvigniti, da bo vsako sadno drevo, ki prinaša sedaj povpračno 6 do 7 kg letno, rodilo 25 do 30 kg sadja. Industrijo marmelade, ki že danes predela 30 tisoč ton sadja, bodo povečali za 22 novih tovarn, nakar bo za izdelavo marmelad« rabila 100 tisoč ton sadja.
X Preoraaje travnikov v Angliji ni uspelo. V Angliji je vlada uvedla akcijo za preoran je travnikov in drugih neobdelanih zemljišč. Kakor poroča angleški list Daily Herald", ta akcija nt uspela. Na tisoče akrov zemlje je ostalo neobdelane. Zdi se, da mnogi farmerji, ki so prejeli od vlade naprej 2 funta za vsak akr^fc nimajo prave volje za pre-oranje zemlje. Tudi pomanjkanje delovnih moči je zakrivilo propast omenjenega poizkusa, pridelati več živeža na angleškem otoku.
X Trgovina med Nemčijo in Hrvatsko. Nemčija in Hrvatska sta sklenili pogodbo s katero sta uredili medsebojni blagovni in plačilni promet. Kot podlago se je vzelo določila bivšega nemško-jugoslovanskega gospodarskega sporazuma od 25. oktobra 1938. Takratni tečaj marke 17 dinarjev 84 par, se je seveda zvišal na 20 dinarjev. Pogodba je stopila takoj v veljavo.
(PK. Falk-Atlantic)
To nI kaka vrtna ograja, nego veliko skladišče teških nemških grana*.
V@lk$w@hlfahrt na Spod. Štajerskem
V okviru vrnitve Spodnje štajerske Veliki Nemčiji je uradu Volkswohl-fahrt v organizaciji Steirischer Hei-matbund odmerjena odgovorna in de-lapolna naloga, katere izvršitev je bil tudi pomen prve seje o njegovem delovanju, ki sč je vršila koncem minulega tedna.
Vodja urada Volksvvohlfahrt dr. Neumann je v svojem otvoritvenem nagovoru razen vodij vseh uradov na Spodnjem štajerskem ter istotam zaposlenih sester pozdravil tudi Gau-
u.itlulvllvi J v«	d i,	Li i, I ii i v, li • l«.
lir I rt:niph jq \r cvnjpro Qn\rri-• * . • • "j" dela na Spodnjem štajerskem. O ciljih je posebno povdaril potrebo po preureditvi otroških dnevnih zavetišč, posvetovalnic za matere ter pomožnih postaj za mater in otroka. Sodelavci so o tem dobili splošna politična navodila za svoje bodoče naloge.
Sledila so nato poročila vodij poedi-nih uradov o dosedanjih delovnih uspehih, ki so pokazala, da je urad Volksvvohlfahrt lahko ponosen na storitve, ki jih zaznamuje že v prvih tednih svojega obstoja. Nič manj kakor 65 otročjih dnevnih zavetišč se ustanavlja, od katerih že nekatera delujejo. Otroška dnevna zavetišča imajo živahen obisk, število otrok, ki pride v istih pod dnevno varstvo ureditve Volksvvohlfahrt, je v stalnem porastu, tako da se vneto nadaljuje z ureditvijo novih otrošk;h dnevnih domov.
Tudi pomožtio delo »Mutter und Kind« (mati in otrok) napreduje. S popisom in brigo bodočih mater je povezana tudi ureditev posvetovalnic za bodoče matere, takozvane Miltžer-beratungsstellen. Prihodnje dn! se
začne že s tozadevnimi sprejemi, pri katerih se bo večkrat na teden dajalo nasvete. Razen brezplačnih zdravniških oskrb, bodo žene dobile nasvete in pomoč v vseh zadevah, ki se tičejo poroda. Na tem polju so že orale celino sestre, to je Reichsbundschwestern der NSV, ker so z obiski in delom po hišah že pridno na delu.
Ureditev nad 110 Hilfsstellen ali pomožnih postaj za mater in otroka bo podalo dokaz, da je predpriprava za zdravje nemškega naroda dejstvo.
rusnumje marer m nrrnk' v nnmnvp in »a deželo bo meti iiiiio£:iiiil diut^iim
»"»IVIIII puv glUVliU U^IU. £.uiavjt pu-
spešujoče in vzgojno delo pri družinah bo podlaga za obstoj našega naroda.
Tako bo na Spodnjem štajerskem v 135 Ortsgruppen (krajevnih skupinah) organizacija Volkswohlfahrt v svojih osnovnih potezah dograjena in izgrajena, da bo zamogla prevzeti in vršiti vse naloge NSV. Mnogo se je že storilo z neumornim delom Amts-leiter-jev in sester, kakor tudi častnih sotrudnikov. Tem naj velja tudi zahvala, ki jo je ob koncu svojih izvajanj izrazil dr. Neumann.
Čakajo pa še velike naloge. Z neumornim službovanjem bodo novi možje in žene organizacije Sibirischer Heimatbund v skiinnosti s štirimi sodelavci tudi te haloge izvršili.
„Štajerskega Gospodarja" v vsako hišo in gostilno!
ZDRAV 3E
O negi bolnikov
1. Snaga. Ta je vrhovna zapoved pravilne bolniške strežbe. Pa čeprav je silno poceni, je navadno povsod manjka. Zlasti ubožnejši sloji marsikje menijo, da je nesnaga nujen pridevek revščine. In če povrh tako mislijo, kadar imajo v hiši bolnika, potem 'tako mišljenje že ni več nespametno, mar. več zločinsko. Snaga ugodno vpliva na splošno bolnikovo počutje. Snaga pa zlasti onemogoča, da bi imeli bolezen, ski povzročitelji v bolniku in okoli nje. ga obilno hrano in s tem možnost za razmnoževanje. K snagi spada: Bolnika je treba sleherni dan umiti in po. česati in po možnosti mu omogočiti, da si umije zobe in usta. Posteljo je treba sleherni dan temeljito prezračiti. Posteljno perilo je menjati čim pogosteje, vsekakor pa vedno, če ga bolnik kakorkoli onesnaži. Iz sobe, v kateri leži bolnik, je odstraniti vse, na čemer se nabira prah, zlasti razne cunje, preproge in nepotrebne zavese. Tla morajo biti poribana, a vsak dan jih je obrisati z vlažno krpo. Umazano perilo, ostanke jedi, seč in druge bol. nikove izločke odstrani vedno sproti iz bolniške sobe. Kdor bolniku streže, naj bo snažno oblečen; če mogoče, naj nosi vsaj bel predpasnik. Kadarkoli imaš opravka z bolnikom, si prej in kasneje temeljito umij roke! — Z r a k. če stopimo v sobo, kjer leži bolnik, nam na. vadno udari v nos in na pljuča neznosen vzduh. Okna so zaprta, največkrat celo zastrta, v sobi pa duh (bolje rečeno — smrad) po izločkih, je 'lih, znoju, zdravilih, da je zdravemu človeku težko, čeprav je bolnik na vse io nekako navajen, ni s tem rečeno, da mu je tak »zrak« koristen.'Nasprotno,
\r takpm 7ratrii mnret np1n iival nnp^si chirati.	ti jc tedaj blagor bolnika
nr! cr/Mt cl:rhi ria hn r\\tmcr niorrn upH
no dovolj svežega zraka. Slehern' dan po večkrat zrači sobo! Seveda moraš pri tem paziti, da se bolnik ne prehladi. Dobro ga pokrij in zavij, preden odpreš okno, in vse bo v redu. Pazi tudi, da z odpiranjem ne povzročiš prepiha preko bolniške postelje. Ako se pri zračenju soba preveč shladi, pazi, da ostane bolnik dobro pokrit, dokler ne bo spet dovolj topla. Koliko top'i-ne mora biti v sobi, določa zdravnik. Vsekakor bolnika nikoli ne sme zebsti.
Lastovica je nenasitna. Lastovica je izredno koristna ptica. To je izkusil neki prirodoslovec, ki je ujel ranjeno lastovico in jo pital doma. Pri vsakem obroku je širokokljuna znanilka pomladi pojedla 40 do 60 muh. Na dan je imela do 12 obrokov. Torej je potrebovala za dnevno prehrano do 600 mušic. Pomislimo, koliko mrčesa pobe» re ta naša neutrudljiva znanka v prosti prirodi, ko leta nad našimi strehami.
MALE VESTI
*	Führer je afganistanskemu kralju čestital telegrafski povodom dheva afganistanske neodvisnosti.
*	Junaška smrt Korvettenkapitäna Günther Prien-a. Kakor posnemamo iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva z dhe 23. maja, se podmornica, ki ji je poveljeval znani junak Korvettenkapitän Günther Prien, iz zadnje vožnje
!»roti sovražniku ni več vrnila. Računati e, da je ta mornariška edinica izgub-jena. Korvettenkapitän Günther Prien, ki je v začetku sedanje vojne potopil veliko angleško bojno ladjo „Royal Oak", je nosil najvišja vojna odlikovanja ter bo s svojo hrabro posadko vred ostal Nemcem v trajnem spominu. Prien je v tej vojni potopil več sto-tisoč ton sovražnega ladijskega prostora in je bil v nemški protiblokadt eden izmed najuspešnejših podmorniških »oveljnikov.
*	Ranjence so ubijali. Po poročilih nemških listov iz Rima so angleško-avstralske čete v svoji jezi nad dejstvom, da jim 15. maja ni uspel prodor pri Sollumu, pobili večje število italijanskih ranjencev. S tem so zopet enkrat dokazali svoj barbarizem.
*	Na Hrvatskem so dobili nemškega velikega župan». Poglavnik Hrvatske dr. Ante Pavelič je imenoval za velikega župana v Vukovarju Nemca dr. Jakoba Ellicer-ja. Pri slavnostnem prevzemu ve-likožupanskih poslov so se vršile manifestacije za Führer-ja in Paveliča ter za složno sodelovanje Hrvatske z Veliko Nemčijo.
*	Pozno srbsko spoznanje. V Belgrad« so po poročilih nemških listov združili bivša lista „Politika" in „V r e m e" v novi list, ki se imenuje „Novo Vreme". Glavni urednik je Predrag Milojevič. Prva številka tega lista ugotavlja sledeča poučna dejstva: „Politiziranje je bilo kronična bolezen sedanje srbske generacije, ki je vojno izgubila. Ukvarj'ali smo se s svetovno politiko in pri tem pozabili obdelovali
a----„»---ji. t, l.i _„ ,7---1—x ——
iHiizorane. Ijjui o rt n i in ,a urjueseljluj-
8a" so"1Srrb'i xefaK"£a go f ö Vina i',uie a ff"', neozirajoč se na obstoječe možnosti."
*	Žene v praški policiji. Županstvo mesta Praga je zaprosilo za dovolilo vpostavitve žensk v policijo. Ženske bodo opravljale v policiji njim odgovarjajoče posle. V to svrho bodo prosilke obiskovale poseben tečaj.
*	20 motornih letal za Slovaško, NSFK (Nationalsozialistisches Fliegerkorps) kot nemška letalska organizacija je izročil pred par dnevi Organizaciji slovaških letalcev pred zastopniki slovaške vlade 20 motornih letal.
*	Z angleško bojno ladjo „Hoori" se je po poročilih iz Gibraltarja potopil poveljnik admiral Holland s celim svojim štabom in skoro s celim moštvom. Od 1340 mož, ki so tvorili posadko ladje, se jih je rešilo le bore malo.
*	SUridesetkral si je že zlomil nogo 18 letni Gerald Gibbons iz Toronta. Ta mladenič ima baje tako slabe kosti in mišice, da so ga nedavno tega že štifi-desetič prepeljali v bolnišnico v svrho ozdravljenja zlomljene noge.
*	50 novih bolnišnic namerava romunska vladi» zgraditi v revnih pode-željskih okrajih, in sioer tako, da bodo
«gradili oa Bd^ftvlillto hidi potrebna a t a
novanja.
*	Javno ožigosanje Židov na Hrvatskem. V Zagrebu so začeli zaznamovati Zide. Vsak Zid, ne oziraje se na spol ali starost, je dobil spredaj na prsa in zadaj na hrbet pripet dobro viden znak svoje pripadnosti. Na kose rumenega platna tiskana zvezda židovskega k riti j a Davida, in črka Z — kar pomeni zidov — predstavlja zadevno oznako.
*	Krotke srne. Letošnjo zimo sta se zatekla v dvorišče nekega kmeta blizu Olmütza srnjak in sma, ki ju je pregnala iz gozdov huda zima. Obe živali sta se tako navadili na novo okolico, da sploh nista več hoteli nazaj v svobodo. Srnjak in srna Sta tako krotka, da spremljata kmeta tudi na delo.
*	Silen po (res v Turčiji. Par okrajev vzhodne Anaiolije je zadela pred par dnevi težka potresna nesreča. Po nekod! je porušilo vodovodne naprave. V okraju Mugla je uničenih mnogo hiš. Četrtina stanovanjskih hiš je neuporabna. Prebivalstvo je zbežalo na polja.
*	Pohleven medved. Blizu Tornee na Finskem je doživela neka učiteljica/, ki se je vozila dnevno na kolesu v šolo, nenavaden dogodek. Pred njo se je nenadoma pojavil medved in trčenje z medvedom je bilo neizogibno. Učiteljica je padla s kolesa, medved pa je za-godrnjal ter je zbežal v gozd. Kljub tej pohlevnosti medveda pa mora odslej učiteljico spremljati njen brat.
*	Skopljc časti Fiihrcrja. Iz hvaležnosti za osvoboditev Maeedonije izpod srbskega jarma, so v Skoplju najlepšo ulico preimenovali v Ulico Adolf Hitlerja-
*	iVIolor proti pravljici. Kakor piše praški „Novi Večernik", se je izkazalo o priliki nekega sestanka češkega učitelistva, da se otroci zanimajo bolj za tehniko kakor za pravljico. Otroci se mnogo več bavijo z avtomobilizmom in letalstvom. Dečki pokazu-zujejo zanimanje zlasti za naravo in za zgodovino. Ugotovilo se je tudi, da posluša deca vseh starostnih dob zelo rada pripovedke o junaških podvigih.
4 60 let je vodil svoj dnevnik. V Tres-fiordu na Norveškem živi 86 let star
--- -- J-i j-	—r--	-—j J-—
Illk lt;Ul ISTO, L ti" Te iMi^a KvnCaZ lita
sati (¿Íevnílfa," zeíef "sfe te "áfflfffir^iS«--polniti v lepopisju in pravopisju.
*	„Vstop v vojno bi MI za Zedinjene države samomor." Tako je dejal predsednik čikaške univerze Robert H uteh in s v govoru, ki so ga pretekli teden prenašale vse amerikanske radio postaje. Ameriški narod — tako je dejal Hutchins — ima dovolj razloga za bojazen, da se bo ameriška vlada spustila v vojno za rešitev demokracije, ne da bi ameriški narod poprej vprašala. Zedinjene države so pod pretvezo ohranitve svoje demokratske vladavine žrtvovale že toliko demokratičnih uve» ditev, da zveni geslo „Vojna za rešitev demokraciji" že več kot smešno. Govornik se je izjavil proti temu, da bi Zedinjene države morale stopiti v vojno. Amerikanskemu narodu se ni treba bati nemškega napada. Tudi Južni Ameriki se ni bati nemškega napada.
*	Javna dela v Macedoniji. V Mace-doniji, ki je sedaj, bolgarska, pokrajina, bodo v kratkem pričeli z gradnjo novih oest in železnic. S temi deli bodo odpravili brezposelnost, obnovili gospodarstvo ter izboljšali prometne razmere.
*	25.000 Židov Je bilo doslej v Fran-
eijl Intcmlronih -v líonocnlpaoljfílñK la-
boriščih nezasedene Francije.
(Limberg-Scherl)
Kolerabca in redkvica — prvo sočivje, Ki nas osvežuje v tem času s svojimi dragocenimi vitamini.
*	Angleška pomožna križarka ,,Queen-vvorth" (2047 t.) je bila po sporočilo- angleške admiralitete potopljena. Pomožna križarka „Queenworth" je tretja ladja te vrste, ki je bila v mesecu maju uničena. Od izbruha vojne do sedaj j< obenem dvajseta uničena pomožna križarka.
*	Argentinija je praznovala 25. maja 181. obletnico svojega postanka kot samostojen narod. Leta 1810 sq se namreč Argentinci otresli španskega gospotislva. Spomenik narodnega junaka San Mar-ti-a so prebivalci prestolnice z rožami naravnost obsuli. Glavna svečanost je bila v katedrali, kjer so prisostvovali
vi- 1—d.----1 -1 . - i«	T	. i. ;
ferUifffgvciCl iS'W^ay,5V ¿&SrWnV5
povezanosti In južno-ameriške solidarnosti.
*	Irska se bori proti uvedbi vojaška dolžnosti v Ulsterju. Churchillov a vlada namerava v Severni Irski (Ulster) uvesti vojaško dolžnost, da hi lahko iz te pokrajine rekrutirala vojaštvo za svojo vojno. Proti tej nakani se pa ne upirajo samo vodilui možje Severne Irske, nego tudi Južne Irske. Tako je dejal ministrski predsednik De Va;-lera, da ne more biti hujše krivice napram posamezniku, ako se ga sili k temu, da bi se moral boriti za državo, ki ji noče pripadali. Noben Ireci, da, ne bo nosil orožja za Anglijo.
*	Turčija gradi važne železnice. Turška vlada bo najela notranje posojilo v višini 35 milijonov turških funtov. S to vsoto nameravajo «gradili železniške proge, ki bodo vodile iz Vzhodne Ana-tolije do Iraka in Irana.
*	Nemški vojaki so peli skupno s Hrvati. Pretekli četrtek so priredili v Zagrebu koncert, pri katerem je pel zbor nemških vojakov skupno s pevci hrvatskega pevskega društva „Koto". Koncert je izredno uspel. Med poshi«
žalol c-o coetoli jvivifK l -ii-nibi ,1.^111 CVf vojske, hrvatski ministri itd.
ODREDBE
*	Pet pisičaiieev iz enega jajca. V bližini mesta Mondoni v provinci Piernón t v Italiji se je i% velikega, trinajst centimetrov dolgega kokošjega jajca izvalilo pet življenja zmožnih piščancev,
M srbskega državnika zaklada so na;i/. Nemške policijske oblasti so v Sriiiji pri čiščenju ozemlja in zbiranju orožja imele srečo. Pri preiskavi prostorov samostana Ostrog so v dobro zamišljenem skrivališču našle prtljago mladega razkralja Petra in več zabojev, v katerih je bik) 375 milijonov dinarjev državnega denarja.
*	Deset vasi tvori v Bolgariji po cao delovno skupnost. Ker je bolgarski kmet moral oddali spomladi svoje kotfje vojski, so bila vsled tega otežkočena pomladanska dela. Bolgari so pa zelo iznajdljivi ljudje in so si pomagali na ta način, da so ustanovili posebne delovne skupine, ki jih tvori po deset vasi Vsaka taka delovna skupina je pod enotnim vodstvom. Te delovne skupine opravljajo skupno vsa dela v do ličnih vaseh. Kakor poročajo listi, se je to zelo dobro obneslo.
*	Generalfridmarschall v. Brauehitsch jc obiskal te dni zasedene pokrajine na zapadu. Vrhovni poveljnik nemške snho-zemne vojske je imel pri tej priliki razgovore z raznimi poveljstvi vojske in vojaške uprave.
/upnik ustrelil svoj« gospodinjo. Preteklo sol>olo je ustrelil 34 letni župnik N. Heinzel v S L Dio ny senu pi Briick-u svojo 33 letno gospodinjo Kristino Handler. Storilec je bil kmalu ru to aretiran. Preiskava -omenjenega slučaja, ki Se ni pojasnjen, je v teku.
*	Otvoritev nemškega kulturnega za-
v Madridu. Dne 27. maja so v Madridu slovesno otrorili nemški kulturni zavod. Otvoritveni govor je iiiK-l ttemški veleposlanik v. Stohrer.
- Židovsko hujskaštvo na Hrvalskcir. V Zagrebu so zaprli preko petdeset židovskih hujskače v, ker so podtalno raz-irrjali izmišljene in lažne vesti o novem redu na Hrvatskem.
*	Sprememba v romunski vlad-, fto-munski minister za poljedeljstvo general Potopeanu je odstopit. Njihov naslednik je postal dosedanji glavni ravnatelj ¡»ctrolejskf družbe inženir Jon Marinesca.
*	Fgra narav. V Kojetein-u (Sude-lengau; jc neka koza povrgla kozlička s Iremi očmi. TVetje oko leži nad desnim normalnim očesom in so vsa hi očesa normalno razvita. — V vasi Barre.) i na Severnem Češkem jc pa neka koklja iz račjega jajca izvalila domačega ptiča, ki je pol piščanec in pol račica. Prednji del telesa je podoben piSčancu. zadnji pa račka. Glava in vrat sličita kokoši, medtem ko ima živalca na nogah račje plavuti.
*	Srbski komisarji kot pomočniki nemških oblasti. Kakor poroča „Frankfurter _ Z ei tu ng", je nemška vojaškaoblast v Srbiji sprejela sodelovanje nekaterih vodilnih Srbov, ki pomagajo pri obnovi opustošene Srbije. Svetovalec in komisar za finančne zadeve je Dr. Dušan Le ti ca, nekdanji finančni minister Stojadino-vičeve vlade. Vseučiliški profesor Ko-stič obdeluje prometna vprašanja, dočini je poslednji guverner Narodne banke oslal na svojem mestu.
*	Slaba tolažb« za Izdajalca Simoviča. Angleški ministrski predsednik Churchill je poslal pobeglemu izdajalca in zadnjemu predsedniku jugoslovanske vlade generalu Simovióu svojo sliko s podpisom.
Odredba
o lovskem pravu na Spodnjem Štajerskem.
Na podlagi podeljenega mi pooblastila odrejam:
h i
Za Spodnjo Štajersko se odredi pooblaščenec za lovske zadeve, ki izda odredbe o izvrševanju lova, zlasti o ureditvi odstrelHvc. Ta pooblaščenec določi pri vsakem političnem komisarju lovskega mojstra.
§ 2
Vse lovske karte, katere so bile izstavljene po dosedanjem lovskem pravu se razveljavljajo s takojšnjo veljavnostjo. Nove lovske karte izstavljajo politični komisarji. Predlogi radi izstavljeni a novih lovskih kart se morajo staviti pri lovskem mojstru, ki je pristojen za bivališče prosilca. V Beich-u veljavne lovske karte veljajo tudi na Spodnjem Štajerskem.
§ 3
Lastnik lovskega lista na Spodnjem Štajerskem je upravičen izvrševati lov le s privoljenjem lovskega upravičenca.
§ 4
Lastnik lovskega lista je upravičen imeti lovsko orožje in si nabaviti za to orožje potrebno municijo.
§ 5
Lovske zakupne (»godbe prenehajo, ako zakupnik lova do L junija 1941 tli v posesti veljavnega lovskega lista. Za te love mora postaviti lovski mojster iz vrste lovcev fcomisaričnega upravitelja lova, ki jih mora nadzorovati do nadaljnjega zakupa na račun imejitelja lovskega prava. Ta odredba velja smiselno tudi za lastne love.
§ 6
Ta odredba stopi z dnevom razglasitve v veljavo.
Marburg a. d. Drau, dne 20. maja 1911.
ITlfeerreither.
Važno za lovce!
Sei dri Lue uprave za Spodnjo Štajersko, pooblaščenec za lovske zadeve, je na podlagi odredbe o lovskem pravo z dne 20. maja 1941, ki je izšla v „Verordnungs- und Amtsblatt-u" št 16 z dne 22. maja t L, imenoval niže navedene Jägermeister-e:
Marburg a. d. Drau Stadt: Norliert Felber in Marburg a. d. Drau;
Marburg linkes Drauufer: Hans Ulm, Marburg a. d. Drau;
Cilli Stadl und Land: Daniel Ba-kusch in Cilli;
Pettau Stadl und Laad: Dr. Hans Schnedltz in Petlau;
Bann: Norbert Winkle in Lichtenwald;
Mahrenberg: Siegbert Wrentscliur in Mahrenberg;
Gonobilz: Ladis Walland in Gono-bilz;
Tuff er: ing. Gustav Schmidinger, Tüffer;
Windischgraz: Meinhard Wrentschur in Sdiön stein.
Luttenberg: Josef Kern in Leilere-dorf.
Urad Jägermeister-a pri političnem komisarju v St. Marein-u in Oberbtug-u bo dj nadaljnjega vodil Jägermeister v Cilü-ju; isti urad v Marburg-n rech-
tes Drauufer pa pooblaščenec za lovske zadeve v Marburgu a. d. Drau.
Tiskovine za izdajo lovskih listov se dobijo v uradih Jägermeister-ov. Za iste so potrebne slike v velikosti kakor za potne liste.
Zakupniki lova si morajo lovske liste preskrbeti do 1. junija t 1.
Odstrel parkljarjev je brez izjeme vezan na dovoljenje, ki ga izda pristojen Jägermeister po predloženem načrtu.
Streljanje jerebic in fazanov je v tekočem letu prepovedano.
Jägermeister za Marburg Stadt, rechtes und linkes Drauufer, ima svoj urad v Marburg-u, Gerichtshofgasse 14/1.
Sef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je dne 12 maja 1941 izdal odredbo o neveljavnosti vojnih dinarskih bankovcev. Po imenovani odredbi se vojni dinarski bankovci po Din 10.—, 20.— in 50.— s sliko zadnjega jugoslovanskega kralja, ki jih je izdala jugoslovanska Narodna banka ob začetku vojne, ne priznavajo kot zakonito plačilno sredstvo.
Istega dne je bila objavljena odredi)a šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko o zavarovanju dragocene hišne opreme. § 1 iste odredbe se glasi kakor navajamo:
„Do nadaljnjega je prepovedan nakup, zamenjava ali odprema narodno-zgodovinsko dragooenc kmečke hišne opreme, kakor staro-Stajerskega pohištva, Skrinj, omar, rezbarij in sličnega. Dovolitev izjem je pridržana".
Dne 15. maja je izšla odredba o redukciji v serviranju mesnatih jedi v gostilnah. Odredba določa, da je v gostilnah in restavracijah — izvzemši ob torkih in petkih, ki sta brezmesna dneva — dovoljeno servirati največ 4 mesnate jedi in se mora jedilne liste temu primerno prilagoditi.
Odredba o denarnih in kreditnih zavodih na Spodnjem Štajerskem je izšla 19. maja 1941. Ista odreja, da smejo niže navedeni denarni zavodi na Spodnjem Štajerskem ustanoviti svoje podružnice, in sicer:
Kreditanstalt-Bankverein A. G. Wien, Filialen in Maiburg und Cilli; Länderbank A. G. Wien, Filiale in Marburg.
Nadalje se v mestih Marburg, Cilli, Pettau in Bann ustanovijo okrožne hranilnice, ki se jim nemško pravi Kreisspark assen.
Kot obrtne kreditne zadruge ostanejo:
Marburger Kreditanstalt r. G. m. b. H., Marburg, Peltaner Vorsclmssverein r. G. m. b. H., Pettau, ter Spar- und Vorschussverein r. G. m. b. H., CillL
V mestu Marburg se mora ustanoviti „Raiffeisenkasse"!
Brez dovoljenja šefa civilne uprave je ustanovitev nadaljnjih denarnih in kreditnih zavodov ali zadružnih kreditnih organizacij prepovedano. Predloge za nove hranilnice oziroma podružnice hranilnic lahko stari samo „Ostmärkischer Sparkassen- und Giroverband", za obrtne kreditne zadruge samo „Al-penlänilischer Genossenschaftsverband" ter za poljedelske zadruge samo „Verband Südtnärkischcr landwirtschaftlicher Genossenscharten — Baiffeisen", Graz.
DOPISI
□ Marburg a. d. Drau. Sel' civilne uprave za Spodnjo Štajersko, Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberrei-ther, je v spremstvu Gauamtsleiter-ja Urragg-a obiskal komaj pred 14 dnevi otvorjeno I. nemško deško in dekliško šolo v Marburg-u. Dr. Uiberreither je skoraj v vseh razredih prisostvoval pouku ter s vprašanji, ki jih je stavijl učencem, z zadovoljstvom ugotovil v tako kratkem času dosežene učne uspehe. Pri odhodu iiz šole so vzgojitelji in učenci Gauleiter-ja prisrčno pozdravljali.
[] Marburg. Spominska plošča, ki so jo na Domplatzu pred več desetletji vzidali v rojstno hišo domačega nemškega pesnika Ottokar-ja Kernstock-a, se je ohranila na svojem mestu do današnjega dne. Da Srbi te plošče niso odstranili, je zasluga sedanjega lastnika hiše, ki jo je namenoma močno zanemarjal, da ni obračala pogledov nase.
P St. Anna W. B. Najvažnejši življenjski' problem sedanjosti, je dvig gospodarske proizvodnje. Za našo lepo Spodnjo Štajersko, ld ima za to vse naravne pogoje, je to še prav posebne važnosti Bivša Jugoslavija ni posvečala tej zadevi skoraj nobene pažnje. Naši davkoplačevalci so bili vedno izkoriščani z visokimi davki, cfeočim se za stanje njih kmetij vladajoča gospoda ni brigala). Naša posestva so bila od časa do časa nerentabilna. Najboljši gozdovi iztrebljali, les prodan po sramotno nizki mešetarski ceni, vinogradi zanemarjeni, ker poljski pridelki niso imeli nikakšnih cen, ki bi omogočale časom primerno gospodarstvo. Kmečke delovne moči se je zadnji dve leti s pozivanjem na orožne vaje odtegovalo od potrebnejšega kmečkega dela. Umetna gnojila, ki bi se jih moralo uporabljati, so bila predraga. Regulacije rek in potokov so ostale samo pri zamislih na papirju. Ni čuda, da je voda zamočvirila mnogo lepih predelov nekdaj rodovitne zemlje, ki sedaj našim kmetom primanjkuje. Da bo mogoče nadoknaditi vse, kar se je zadnja desetletja zamudilo, bo treba velikih naporov in dela vsega ljudstva. Vsak košček zemlje mora postati obdelan, če hočemo, da se bo poljedelska gospodarska proizvodnja povečala.
[1 Mahrenberg. V našem trgu smo dne 25. maja imeli prvi zbor nemške mladine. Udeležila sta se ga Bundesjungend-fuhrer Schilcher in Bannfuhrer Au-mayer. Otvoritev sestanka so naznanile fanfare mladine. Bundesjugendfiihrcr Schilcher je poročal o bojih v zadnjih letih do osvoboditve Spodnje Štajerske ter naštel naloge, ki čakajo mladino v okviru organizacije Steirischer Heimat-bund. S pesmijo mladine in pohodom skozi trg so nato zaključili zborovanje.
[1 Luttenberg. V našem trgu smo imeli ženski sestanek, ld ga je vodila Frauenfuhrerin Michelitsch. Poslušalkam je spregovoril tovariš Lili, in sicer o ženskem delu. O propagandi je poročal tovariš Reichmann. Sliko bodočega otročjega vrtca v Luttenberg-u je podal NSV-Leiter Schicher, medtem ko i« Kreisfrauenschaftsfuhrerin Schu-nitz pozvala dekleta k pridnemu sodelovanju.
[] Topolscliiti b. Schonstein. Tudi naš kraj je imel nedavno lepo obiska^ no zborovanje, na katerem je prebivalstvo pokazalo veliko volje in pripravljenosti za sodelovanje v organizaciji „Steirischer Beimatbund".
[1 Pössnllz. Tu je dne 27. t m. umrla Josefine Hoinig, vdova po Flucherju. Pokopali so blago pokojnieo v četrtek, dne 29. t. m. na mestnem pokopališču v Poberschu pri Marburgu.
q Bad Neuhaus lt. Cillt Dne 23. maja smo imeli prvo zborovanje organizacije Steirischer Heimalbund. Vodil ga je Friedrich Galle, ki je uvodoma ugotovil, da smo po 23 letih tlačenja sedaj pod vodstvom Adolf Hitler-ja tudi na Spodnjem Štajerskem začeli s plodo-nosnim, za skupnost koristnim delovanjem. Kot drugi poročevalec je nastopil Propagandaleiter Max Presitschek, ki nam je obrazložil pomen in cilj organizacije Steirischer Hcimatbund.
El Schönstem. Pri nas smo imeli veliko zborovanje, ki se ga je udeležila okrog 3000 delavcev in kmetov. Zborovanju je predsedoval Ortsgruppenführer Wrentschur. Kot poročevalec je nastopil politični komisar okraja Windiseh-graz, Kleindienst, ki nam je podal kratko zgodovinsko poročilo o srbskem gospodarstvu na Spodnjem Štajerskem. Hkrati nam je pokazal pot, po kateri bomo korakali sedaj, ko nas vodi naš veliki Föhrer Adolf Hitler. O pomenu organizacije Steirischer Heimatbund je govoril Kindlhofer. S himnami Velike Nemčije je bila zaključena lepo uspela prireditev.
[] Rohttsch-Sauerbrunn. Naš zdraviliški kraj je po svoji zdravilni vodi in krasni okolici znan daleč naokrog. Prebivalci našega okoliša so večinoma mali posestniki, ki so pod bivšo srbsko državno upravo s svojimi skromnimi kmetijami prav težko gospodarili. Plačevali so pač samo visoke davke, vse drugo je pa za državo in Belgrad bila deveta briga. NI čuda, da so si tudi v naših krajih ljudje sedaj oddahnili. Zavest, da nam je Führer razen svobode prinesel tudi izboljšanje gospodarskih razmer, je v našem Ijuds.lv© tako močna in prepričevalna, da gledamo vsi z zaupanjem v bodočnost. Naši kmetje so pridni m de-lavoljni ter komaj čakajo na nasvete,, ki jim bodo omogočili napredovanje in dvig v proizvodnji. — V letošnji sadni letini se bo pogrešalo škropi tev sadnega drevja, kar so nekateri domačini opustili, in bo pridelek zato nekoliko manjši. Naša okolica je sploh bogata na sadnem drevju ter so nasveti in navodila o pravilnem postopanju z istim zelo zaželjeni in dobrodošli.
[1 Faal. V naši elektrarni smo imeli nedavno zbor celokupne posade. O pomenu zbora je govoril Orlsgruppen-führer Franz Wendner. Komisarični Belriebsführer dr. ing. Franz Pichler je nato govoril o vzrokih sedanje vojne. V svojih klenih izvajanjih se je govornik bavil tudi z elektrarno ter je podčrtal njen pomen za Spodnjo Štajersko.
[] Gonobitz. V našem trgu so ob navzočnosLi otrok in staršev na slavnostni način otvorili novo nemško šolo.
Roosevelt ne sestavlja sam svojih
govorov. Da ameriški prezident Roosevelt ne sestavlja sam svojih govorov, je sedaj potrdil njegov tajnik Early, ki je izjavil, da bosla pisatelj Robert Sherwood in njujorški sodnik Samuel Roseman prezidentu svetovala pri sestavi prihodnjega govora. Imenovana svetovalca sta sodelovala tudi pri sestavljanju prejšnjih Roosevcltovili govorov.
Zaporedoma dvojčki. Žena nekega Arendta v Rosenbergu (Weslpreussen) je rodila januarja 1940 fantka in deklico. Sedaj v maju je rodila zopet dvojčke.
ZA GOSPODINJE
go Kako umivam mastno posode.
Prav mastne lonce, kožice in os lak» posodo je težko umivati Če pa vzamemo vročo vodo kateri smo dodali nekoliko sode, nam bo umivanje precej olajšano. Posodo umito na ta načm, se mora potem z vročo vodo poplahniti, da se odstranijo sledovi sode.
ga Stare zamaške, ki so postali črni ali celo plesnjivi, lahk> spet uporahiš, če jih prekuhaš. Zamaši«; daš v lonec in naliješ nanje kropa. Na zamaške daš pokrovko, ki pa mora biti manjša od lonca, da pritiska zamaške v vodo. sicer plavajo po vrhu in se ne prekuhajo dobro. Ko so zamaški vreli četrt ure jih deni čez noč v mrzlo vodo, kateri si dodala žlico solne kisline{ s solno kislino previdno postopaj). Drugi dan zamaške v čisti vodi operi in jih na zraku posuši. — Ce so zamaški bolj slabi in prepuščajo zrak, jih deni za nekaj ur v tole mešanico: V pol litru mlačne vode razstopi 10 gramov želatine in 15 gramov glicerina. Potem zamaške na zraku posuši. Če so pa zamaški preveliki, jih! ne reži z nožem, temveč jih s steklenim papirjem zdrgni, da postanejo manjši, Zamaške pa, s katerimi zamašiš lake tekočine, ki se rade sprimejo, kakor gumi, klej in slično, pred uporabo namazi z oljem, in z lahkoto ooš o» 1 mašila tako steklenico.
go Zalivanje v vrtu je važno opravilo in ni vseeno, kdaj in kako zalivamo. Poleti zalivamo zvečer, spomladi in jeseni pa, če le mogoče, zjutraj. Zalivamo v večjih presledkih, tedaj pa tako temeljito, da prodre voda do najglobjih korenin. Ko se zemlja nekoliko osuši, jo na površju prerahljamo.
go Bramorje uničujemo najhitreje s pastmi. Na stezice med gredice poglobi, mo do roba v zemljo cvetlične lonce, nerabne kozarce, dobre so tudi pušice od raznih konzerv. Te pasti nastavimo kolikor mogoče gosto, čim več jih je, tem prej bomo rešeni te požrešne golazni.
go Na gredicah začno veneti posamezne rastline. Prepričajmo se takoj, zakaj venejo. Dvigniroo z lopato ovenelo rastlino iz zemlje in preiščemo zemljo in rastlino. Našli bomo najbrž struno ali ličinko rjavega hrošča. Lahko pa je bil tudi bramor, ki pa je medlem že pobegnil.
go Med1 je zdravilo za rane. Ugleden zdravnik poroča, da že dolga leta uporablja čisti med kot mazilo za rane. Med mora biti v resnici čist in naraven brez vsakega umetnega dodatka. Tudi najhujše rane se izlečijo pod plastjo nanje namazanega čistega medu. Najbolj pa opekline in pa velike hude praske, ki nastanejo pri padcu. Na rano namazani med se posuši in pri tem izpremeni v laku podobno posebno prevleko ali tanko skorjo, pod katero se rana celL Kako dolgo lahko ostane med brez klic, so pokazali številni staroegipčanski grobovi, ki so jih odprli v zadnjih desetletjih. V mnogo tisočih let starih grobovih so našli med, ki je bil sicer čisto suh, toda nepokvarjen.
go Skrb za domača gospodinjstva v Ncmeij/. V Nemčiji so leta 1940 razdelili 31 milijonov kuharskih navodil ali receptov, 7 milijonov in stolisoč knjižic o domačem hišnem gospodarstvu, 12 milijonov brošur o pravilni kurjavi ter 3 milijone navodil kako je v vojnem času poslopali s pranjem perila.
(PK.-Roder-Scherl) Nemški vo.jak-umelnik ima na Grškem dovolj prilike za udejslvovanje. Na sliki vidimo vojaka, ki pravkar riše neki starogrški hrain.
Bradavice na seskah
Pri marsikateri kravi opazimo na seskih nekakšne bradavice v velikosti graha. To so prav za prav mehurčki, v
katerih se nahajajo povzročitelji teh bra 'avic. Ti povzročitelji prehajajo tudi na človeka in na rokah molzca se napravijo molzne bradavice. Med le-žanjem ali molžo se li mehurčki razpo-čijo in iz njih izteče neka tekočina, s katero se ta bolezen — kot to lahko imenujemo — prenese na drugo žival ali na človeka. Prenese se pa z rokami ali steljo.
Marsikateremu se zdijo te bradavice preveč malenkostne, da bi1 se zanimal za nje. Vendar to malo obolenje vimena napravi večjo škodo kot se običajno misli. Vedeti moramo, da tudi najmanjša rana na seskih povzroči kravi-bolečine, posebno pri molži. Vsaka boleč:na in vsaka bolezen pa je vzrok upadanju mlečnosti. Krava, ki čuti med molžo bolečine, bo med molžo nemirna, zadrževala bo mleko in molzec ne bo nikoli pomolzel do zadnje kaplje, kot je potrebno. Radi tega ne bo. mo dobili samo začasno inanjšp koli-č;no mleka, temveč je še nevarnost, da nastane zaradi zastajanja mleka vnetje vimena. S tem je škoda seveda š<' večja. Lahko ogiuši en sesek ali pa krava zaradi nepazljivosti popolnoma presuši.
Pri vsaki kravi, pri kateri zapazimo na seskih bradavice, moramo pred. vsem paziti, da se ta bolezen ne razširi. V hlevu mora biti največja snaga, posebno pa prj oboleli kravi. Steljo iz7 pod bolne krave n;> smemo razgrinjati
pod zdravo, sosedno kravo. Po molži take krave, roke temeljito oprati! Roke in vime moramo natreti z mazilom, ki ubija te bolezenske kali (bor.vazeiin, cinkovo ali jodovo mazilo). Mazilo ne samo da ubija bolezenske kali, temveč tudi omehča kožo in prepreči nastaja, nje razpok na seskih, ki lahko postanejo ognjišče raznih obolenj vimena. Sami vemo, da je vsaka, tudi najmanj, ša rana vzrok bolečini. Zato ne smemo s tako kravo pri molži ravnati sirovo in ji ne smemo bolečine še povečati z nepravilno in grobo molžo, nepotrebnim stiskanjem in gnetenjem vimena in seskov. S tem samo povečamo bolečine in rane, istočasno pa zmanjšujemo količino izmolženega mleka.
Nega lucerne poleti
Lucerna se vedno bolj upošteva kot dobra krmna rastlina. Mnogi pa je nočejo gojiti, ker jim ne uspeva in se ves trud in stroški ne izplačajo. Seveda ni tega kriva lucerna, temveč ljudje, ker ji ne nudijo povoljnih pogojev za rast. Primerna zemlja, zadosti apna, ne previsoka talna voda itd. pa še ni zadbsti. Oskrbovati jo moramo tudi ko ze raste. Samo na ta način bomo dobili bogate košnje in bo uspevala več let na istem zemljišču.
Takoj spomladi moramo z brano razrahljati gornjo površino zemlje. Kjer pa je le mogoče, moramo raz. rahljati zemljo tudi poleti, če ne rahljamo, se bo zemlja po košnji zaradi vetra in sonca prehitro izsušila. Zara. di dežja se pa naredi trda skorja in rastline ne dobivajo zadosti zraka. To uniči godnost zemlje in ovira delovanje različnim koristnim bakterijam, ki žive v zemlji. Naslednja košnja se pri takih nepovoljnih prilikah le težko razvija in pogoji za rast se izboljšajo šele, ko zrasle rastline naredijo senco. Radi tega se mora po vsaki košnji razrah. ljati gornjo površino, zemlje, če ni pri roki drugih strojev, je dobra tudi brana.
Lucerna se ne sme, obratno kot travnik, prenizko kositi. Iz teh visokih štreljev prej močno požene nov podrast, če je novo vsejana lucerna kot pod-sev, se mora nadsev tako visoko po-žeti, da se ne prikrajšajo mlade rastli. ne lucerne, ker to zelo vpliva na njihovo oslabitev. Prizadevati si moramo, da dobijo mlade rastline čimprej močan razplet korenin, ki jo naredijo sposobno, da lažje prenese morebitno sušo, proti kateri je lucerna občutljiva. To pa dosežemo s pospeševanjem po. rasta gornjih delov rastlin. Po pravilu se lucerna kosi pred ali v cvetju, da ne oleseni in je bogatejša na beljakovinah. Enkrat v letu naj se pa pokosi po cvetju. Takšno seno naj se pokrmi konjem ali pa se pusti za seme. če vedno kosimo pred cvetjem, nastane ovira za nadaljnji razvoj lucerne. šele po popolnem razvoju do odevetenja iz. rabi rastlina vse svoje moči, da požene komrne čim bolj globoko v zemljo.
Dobro razviti, že malo oleseneli štrelji, ki so zadosti visoko odrezani, omogočajo naslednji košnji močan razrast. Naslednja košnja se lahko izvrši zopet pravočasno.
Dobre vrste lucerne morajo često dobivati kalij in fosforno kislino. Novo vsejana lucerna je Jhvaležna tudi za dušično hrano. Gnojnica se pa ne pri. poroča, ker z njo pospešimo rast raznim manjvrednim travam, ki začnejo izpodrivati lucerno.
Pobelite hleve
Naša živina skoro celo svoje življe. nje prebije v hlevu. Zato moramo skrbeti, da bodo hlevi čim boljši, zračni, svetli in zdravi, da bo tudi živina zdrava, ker le od take imamo lahko koristi, če že nimamo higienskih hlevov, lahko tudi v starih hlevih skrbimo vsaj za čistočo, ki je pol zdravja. K čistoči hleva spada tudi beljenje, Nekateri kar ne morejo razumeti, da se morajo tudi hlevi beliti. Ne gre mu v glavo, da je tudi za živino prijetno in koristno, da živi v čistih prostorih. Apno je neprijatelj vseh bolezenskih klic, ki se nahajajo v hlevu in z beljenjem zmanjšamo možnost obolenj naše živine. Svetloba deluje jako povoljno na zdravje živine. Pobeljeni hlevi so mnogo svetlejši kot nepobeljeni. Uničimo ogromno količino muh, ki so v hadlego živini in jo mučijo. Koristi tudi stenam in stropu v hlevu, da jih ne razjeda plesen in gniloba. V pobeljenih hlevih je tudi manj klic, ki okužijo mleko. V začetku se nekateri težko polo. tijo posla. Ko je pobeljeno, se jim pa dobro zdi in so sami zadovoljni, da ima hlev prijeten izgled. Na ta način se privadijo in sami brez povelj izvrš:jo pogoje za čistočo v hlevih. Naj ne bo kmeta, ki ne bi pobelil svojega hleva. Pobeli lahko vsak sam z navadnim zidarskim čopičem ali pa uporabi škro. pilnico in poškropi temeljito cel hleVj V tem slučaju uporabljamo bolj redek belež.
Gnojilna vrednost
pepela
Najboljši pepel za gnojenje deteljišč, njiv in vinogradov, je neizlužen lesni pepel, ker je bogat na redilnih snoveh; ima namreč 6 do 10 odst. kalija in 2 do 3 odst. fosforne kisline. Pepel od listnatega drevja je več vreden, nego pepel od jelovega lesa, in še posebno dober za gnojenje je pepel, pridobljen od sežganega vejevja, pokrčev in grmovja. Neizluženi lesni pepel lahko z najboljšim uspehom primešamo kompostu, ker pomaga, da se pomešani odpadki hitreje in bolje razkrajajo. Z vodo izlužen pepel ima manjšo gnojilno vrednost; v milarnicah izluženi pepel pa je le še za mešanec dober.
ZANIMIVOSTI
Med divjaki v amaconskih pragozdih
Amaconski gozdovi so kraji, ki so še malo raziskani. Znane so zgodbe o velikih nevarnostih, s katerimi je tod • zvezano človeško življenje. Ogromni škorpijoni, strupene kače. in mrčes ograža v teh gozdovih človeka. Nevar. na pa so mu prav tako redko naseljena divjaška plemena.
Zanimive so ugotovitve neke italijanske družbe, ki je prodrla do gor. njega toka amaconskega veletoka. Tu je družba naletela na divjaško pleme, katerega živlenje in navade so za pro-v svetljenca naravnost strahotne. Divjaki živijo zelo preprosto življenje. Možje ležijo po duplinah, žene pa hodijo na lov. Le če se približa sovražnik, se pri. kažejo na svetlo možje, in gorje človeku, ki ga ujamejo v svoje kremplje.
Strahotni so obredi poroke pri divjakih, ki so znani pod imenom Huitoti. Ko'dekle spolno dozori, ga zaprejo v posebno duplino. Tu je mladenka zaprta vse dotlej, dokler se ne pojavi mož, ki jo hoče imeti za ženo. Dan pred poroko odvede ženin svojo neve. sto čisto golo iz 'dupline in jo priveže na drevo, šele zdaj se začno poročni obredi. Oče neveste splete bič in vsi po vrsti bičajo na drevo privezano ne., vesto, dokler ne omedli. Nezavestno sname ženin z debla, povabljeni svatje pa začno plesati in se veseliti. To veselje traja tako dolgo, dokler je nevesta nezavestna. Ko pa se prebudi, je vsega veselja konec. Z bičanjem nam. reč preganjajo Huitoti hudobne du_ hove iz mladih deklet. Ker pa jih nj;-hova vera uči, da se hudi duh naseli po bičanju na drevesu, na katero je bila privezana nevesta, mora ženin zažgati tudi drevo. Mladi ženi obrijejo v prvi poročni noči obrvi in glavo. Ko je tako očiščena zlih duhov, jo vzame mož na svoja kolena, poljubi na lice in ji zapoje pesem o življenjski sreči.
Ali psi in mačke sanjajo?
Ce ste videli takole kužka mirno počivati, ste se gotovo že večkrat ustavili ob vprašanju: ali se živalim tudi sanja? Že pred Kristovim rojstvom je proučeval to zagonetko grški modrijan Aristotel, ki je končno izjavil: vsem živim bitjem se sanja.
Znanost je do danes dognala, da se nahaja sedež sna pri ljudeh in pri ži_ valih v velikih možganih.
Da živali sanjajo, se najlaže prepričamo, če opazujemo pse. To nam bo. do potrdili tudi vsi ljubitelji psov. Lovci vam bodo vedeli povedati, da psi v snu ovohavajo, premikajo glavo, kakor če bi koga zasledovali, ter tudi gibljejo noge, kakor če bi tekli. Neka vrsta lovskih psov tako izrazito laja, cvili ali bevska v spanju, da lo-
Angleška bojna križarka „Renown" je prejela tako težke udarce, da jo jo moral neki rušilec zavleči v gibrallar-sko luko.
vec prav lahko ugane, katero divjačino lovi njegov pes v sanjah.
Dognano je tudi, da imajo psi težke, lahke, pa tudi mučne sanje, če psa zbudite iz spanja, v katerem se mu je kaj težkega sanjalo, boste opazili, ka. ko mu je postalo znenada lažje, kakor da bi se rešil iz težkega sna.
Pravijo, da je za psa najstrašnejši sen ta, če sanja, da je nekje zapuščen, ali pa da je ostal nekje sam.
Ne sanjajo pa samo psi, ampak sanjajo tudi druge živali. Opazili so že, da tele v spanju premika z gobcem, kakor da bi sesalo. Ovca v spanju tiho bleji, mnoge ptice pa med spanjem cvrkutajo. Race in goske pa premikajo noge, kakor če bi plavale.
živali delajo v spanju iste gibe, kakor jih delajo v bedečem stanju, če jih je strah, če trpe lakoto, če so dobro razpoložene in podobno. Vendar pa je vse to izražanje v snu manj izrazito.
Knjige
Knjige so kakor otroci: lepo je treba ravnati z njimi.
Preveč vlage ne prenesejo in suhe vročine tudi ne. Ljubitelj knjig jih goji in pazi nanje prav tako vestno, kakor godbenik na svoje glasbilo. Klavir ne postaviš k oknu in še manj k peči. Dognali so, da knjigam tudi v omarah ni nič vseč. Najrajši so na policah, ki imajo hrbet. Police pa naj bodo ob notranjih stenah. Mislimo, da usnjati vezavi ni noben sovražnik kos. A vprav ta vezava je jako občutljiva za vlago in vročino in sonce. Od suhe vročine postane usnje krhko in se začne drobiti. Zato pa so usnjati hrbti tolikrat raz-cefrani.
z. Seneni zdrob izvrstno —zdravilo.
Marsikomu ni znano, da je naše navadno seno izvrstno zdravilo. Seno (ali še bolje seneni zdrob) je treba dobro skuhati v vodi. Ta voda je po. sebno priporočljiva za kopelj vsem onim, ki trpijo na revmatizmu ter raznih obolenjih kosti. Kopeli morajo biti precej vroče, lahko so parne ali pa vodne. Kopanje v vodi, v kateri se je prekuhalo seno, izvrstno deluje na živce in krvni obtok.
STAJERSKI GOSPODAR
si je že s 4. številko pridobil po vsem Spodnjem štajerskem toliko prijateljev in čitateljev, da o uspehih oglaševanja v našem listu ni treba dvomiti. Oglaševati mora danes tudi kmet in ne samo trgovec ali obrtnik. Kdor rabi hlapca ali deklo, naj da oglas za »štajerskega Gospodarja«. Isto velja glede nakupa in prodaje. Tudi obrtnik in trgovec imata korist od oglaševanja v našem 1'stu. »štajerski Go. spodar je most med mestom in podeželjem. Prepričajte se sami potom oglaševanja!
Granitne mate kamne
robnike (Randsteine) stebre (Bordsteine)
in zidni kamen
(Werksteine)
kupuje
25 za gradnje na Spod. Štajerskem
liki 8 1
Köftsch bei Marburg a. D.
OGLAŠUJTE!
C ga f-a g (p krojaške odrezke, stari» m a E J železje in kovine, v papir, ovčjo volno, svinjsko in govejo ilako (arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeit er, Marburg, Draugasse 5. 2
Senara slamo ^"IMS-Ji;
B i r g m ayer, Marburg — Kartschowin, TegetiboffstraBe 10.	32
Kmetje pozor!
Bliža se košnja, pripraviti si lx> treba potrebne dohne kose, ki jih lahko dobite za mali denar pri tvrdki Justin Gu-s t i n č i č, Marburg, Nagvslrafie 14 in v podružnici Thesen.	33
Prvovrstno, suho
vinogradniško kolje
proda trgovec M u r k o, Marburg, Mel-lingerstratte.	34
Kupujem domače predivo,
konopljo, lan, samo boljše kakovosti. Zamenjam tudi za vrvarske izdelke. Sei-lerei Goltfried Straschek, Marburg a. d. Drau, KarnlnerstralJe 39. 40
Jabolčnico ajj šaxi,p^jsko vino'
«uMtckiiit.«« zdravo, okusno, popolnoma enako naravnemu, si napravile po receptu iz strokovno^gospodar-skega lista. Ako ne odgovarja, se denar vrne. Za jabolčnik za 150 litrov 68 Din, za šampanjsko vino za 100 litrov 38 Din z natančnimi navodili. Poštnina vračunana. Ponudbe na naslov E. Hrib-še k, Marburg, TrieslerstraBe 57. 39
Nil^iilrfft plačam tistemu, ki mi CSWiV? sjvoroči, kje se nahaja osebni avlo „Skoda", evidenčna številka 3836, številka motorja 67.224. Prosi Foto J u g, Krainburg.	38
Nove sode
izdelujem in stare popravljam; grem tudi na dom. Nova delavnica v mestu. Josef S wo n a r, Fassbinderei Win-diseligraz, CillierstraBe 4.	37
Dva urarska pomočnika
za stalno mesto sprejme Jakob M u -1 ja ve t z, Uhrmacher, Marburg a. d. Drau, Magdalenenplalz 1.	35
m m 'ti
Hlapca h konjem
okoli 30 let starega, pridnega in poštenega, sprejme v stalno in dobro službo. A. A r b e i t e r, Marburg, Drau-gasse 5.	36
v
7 n I ! m k boljšemu kmetu v " c * ' okolici Marburga, ki mi da dosmrtno bivanje v hiši; vešča sem šivanja, delam v hiši in na vrtu. Naslov v upravi.	43
Podnfeani «Javljam, da nisem
roapisam piačllik za Marijo
Pirsch v nobenem slučaju. Alois Pirsch, Luketzendorf Nr. 29 bei Pölt-schach.	<16
Volarje in konjarje
poštene delovne moči, sprejme v stalno službo s popolno oskrbo veleposestvo Rogeishof, pošla Kdlsch bei Marburg a. d. Drau.	48
Vrtnarskega vajenca
sprejme R a n n e r, Marburg a. d. Drau. Dalmatiengasse 7.	47
Mala podeželska rodbina
za pomoč na posestvu se vzame na stanovanje. Poizve se pri Skerbinek, Marburg a. d. Drau, Magdalenenplatz l/I.
44
Kdor se priznava k Rihrerju in Reichu, čila
(Štajerskega Gospodarja'!
Delodajalci, delojemalci, pozor!
Rnpredeiniea (tabela) A in B za izračunavanje prispevkov za soeiaiaa zavarovanje (bolniško blagajno) delavcev in nameSoencev z dodatkom lestvice Cena 15 Roj prispevkov za pokojninsko zavarovanje Cet?3 15 Rof nameščencev je zanesljiv pripomoček in Vam prihrani obilo časa. Naroča se v knjigarni
H i N K O SAX, Marburg a. d. Drau, Burgp.atz 8
Živinorejsko-kmetijska vnovčsvaina m

išče sposobne, s stroko seznanjene okrajne zastopnike proti stalni plači in proviziji. Ponudbe je vložiti v nemščini pod „B ez i r k s v e r tr e te v" na upravo lista.	41
Tlakovaice ali feamenar a
26
in pomožne delavce, ki so že pomagali pri liakcA-aliiih delih, išče za veliko gradnjo na Spodnjem Štajerskem
L A C K N E R & S C H N E P F
Bauunternehmung, KOISCH bei Ma;burg a. Drau
(¡Q - kotlarstvo, Marburg a. Drau
yo	Adolf Hiticr-Pčaiz 4
Vinogradne škropilnice!
Avtogenično varenje itd. Konkurenčne cene! Prepričajte se!
Prevzame vsa v stroko spadajoča dela, kakor kotle za žganjekuho in kuhanje perila, bakrene brzoparihiike „Alfa" istotako z napravo za žganjekuho.
42
Hauptschriftleiter Friedrich Golob. — Druck der Marburger Druckerei.