jI mtMkMKŠ •» aM*oiiameiiio r1^«*^— PoUoln« plačan* ▼ ^otovInL Leto lxxv., šu & L)flM)tta. veda 23. MSrtMrrla *«*M3C Cena 4* cent tJREUNLdTVO EN UPRAVA: LJTJKLJA-NA. PUOCTJCLrBVA OUQ4 *. —fKLCTONl S1-2Z, «1-«, S1-Z4, S1-Z6 li S1-S&. _lahAJS ml dan Opoldna. Meeećsa DtTOČUIM — JU Ea I——Hi 10.20 I* ZASTOPSTVO sa ogia-e ta JtrmJjevtne Italija A MMM Ima CONCESSIONARlA ESCLUSTVA per la pubblicdtA cfl provenienza ttattana «d UNIO NT: PITOBMCITA ITAIJANA S. mi.ANO astera: UNIONE PUBBUCTTA rJAJLIANA S. A„ MHLANOl Int nsa atf i vita aerea Proflcue azloni sulle retrovie nemiche e su Malta Cir*quc vel i vol i inglesi abt»attuti n Ouartier Generale delle Forze Armate comunira in data di 24 febhraio il seenente bollcttino di Ruerra n. 633: In scontri di rrparti esploranti rholtosi a nostro vanta?rio abbiamo distruttn al-ruiii mez7i blindati nemiri. I_e condizioni atmosferichc nuovamrnlr pegiorate nnn hannn imprditn all'aviazione di condurre proficue azinni sulic retrovio nrmirhe mitraejiando grossi roneentra-roentt di merzi meocanirzati dri qua1i rran nnmrro e stato inr*»ndi3to o dannre- g:.ato. £ rontinuatn il martellamcntc di Malta dove basi portuali ed »prw ho no sta te intensamente attaccate. Su*li obiettivi rl-petutamcnte rassiunti bombf di oajni ra-libro sonn esplo^e con visi bil i effrtti di-struttivi. Otiattro apparecchi inelesi sono riMiltati abbattuti in rnmbattimento nel ciHo delKisola dalla caccia tedesca. I/avversario ha cffettuato con d*»boli forrr innir»-'oni aerce su Zasra, FiensaM P Tripoli: nnn e seennlatn alrun danno apprcrzabile. In nostro carciatorpedinierr di scorta ad un ^onvoirlio in navizazinnc di ritorno dalla I.ihta ha rolpifo un velivolo nrmiro chp p prpcipitatn In fiammp Naša borba se bo končala z sijajne šo zmago Hitlerjeva poslanica najstareplm pristašem na obletnico objave programa narodno socialistične stranke ime??z3vno delovanje te?a'$tva Učinkoviti napadi na sovražno zaledje in na Malto — Pet angleških letil sestreljenih Glavni **an Italijanskih Oboroženih Sil Je objavi! 21. februarja naslednje B->1>. vojno poročilo: V spopadih i/vidniških oddelkov v Circ na^i. ki so se za nas ugodno zaključili, smo uničili nekaj *o\ raznih oklopnih vozil. Vremenske razmere, ki so se ponovno poslabšalp. niso zavrlp Iplalstva. da np hi izvršilo uspešne akcije v sovražnpm zaledju, kjer Je obstreljevalo s stromic: mi velka zbirališča sovražnikovih mehaniziranih vozil, katerih velik del je bil ali zažgan ali uničen Nadaljevalo se Je razbijanje Malte, kjer so bila pristaniška in letalska oporišča ponovno močno napadena. Na r»lj h. ki *o bili ponovno zadeti, so bombe vseh kalibrov eksplodirale z vidnimi uničujočimi učinki. Nemški lovci so v borbah v zraku nad otokom sestrelili štiri angleška letala. Sovražnik je s šibkimi letaskimi silami /vršil letalske napade na Zuaro. Bengacl in Tripolis: ni nobene ocenlj:ve škode. Nas rušilec v spremstvu nekega konvoja na povratni plovbi Iz Libije je zadel sovražno letalo, ki se Je v plamenih zrušilo. Monakovo. 25. febr. s. Najstarejši pristaši Adolfa Hitlerja so se včeraj zbral: v zgodovinski dvoran: Hofbrauhausa, da proslave 22. obletnico ustanovitve narod-no-socialistične stranke. Za to priliko, ko so se najzvestejši pristaši Hitlerja S ponosom spominjali programa stranke, ki ga je pred 22. leti proglasil Hitler v 25 točkah, in v katerem je med drugim označil za bistvo narodno socialističnega pokreta rudi borbo proti boljšev zmu. je Hitler poslal po okrožnem vod j; Adolfu Wagnerju zbranim narodnim socialistom svoj pozdrav. V njem le med drugim dejal, da mu prvič po tolikih letih ni bilo mogofe udeležiti se sestanka Marin tovarišev na dan njihove spominske manifestacije. Ne more pa zannstMI elavnega stana v trenutku, ko se bHža konee rime. od katere so *e nasprotniki toliko nndeiali. Ta zima. ki je bila tako huda. k.'\or še nobena v radnih sto letih in več. nas te. je dejal v svoji nosTnnfri. presenetila konee novembra 1941 Kneg In led sta rastno zadržala razvoj zmagovitih borb nemških oboroženih sil, kakršnega še ni bilo v zgodovini. Naši nasprnfmki so tedaj mislili, da bodo lahko odlepili o usodi nemških sil, ki naj bi jih prisilili k napoleonskemu umiku. Ta poskus pa se je klavcrno izjalovil. Zgodilo se je to predvsem spričo poguma in požrtvovalnosti nemških vojakov, ki so skupaj z zavezniškimi silami odlično prestali rac snežne meteže v mesecih od decembra do februarja in se izkazali pri tem prav tako. kakor pri svojih velikih zmagah sredi vročih mesecev od julija do septembra. Sedaj je mraz v glavnem že popustil. Na Krimu in v južni Itusiji se že sneg topi. Zaradi tega mi ni mogoče zapustiti mesta, na katerem se vodijo priprave za končni obračun z zaroto, ki ima od ban-rnih zavodov plutokratskega sveta do KremJ.ia -Isti namen, namreč uničenje ar\i- sklb narodov in ljudi. Ta tesna zveza med židovskim kapitalizmom in komunizmom za narodne «neialiste ni nova. V naši državi so še Zidje in le Zidom je mogoče prmisati odgovornost za neslogo med narodi. Kljub temu pa moramo ugotoviti veliko razliko med svetovno vojno in med sedanjo. V letu 1919. nas je bilo narodnih socialistov majhna peščica, ki je visoko dvigala svojo vero. ki ne samo. da ni spoznala in proglašala, marveč se tudi borila proti mednarodnemu sovražniku človeštva. Sedaj so ideje naše narodno socialistične in fašistične revolucija prežele ie velike države in izpolnila se bo moja napoved, da v tej vojni ne bo uničeno arlj-sko človeštvo, marveč židovstvo. Ne glede na to. kako se bodo dogodki v tej borbi, pa naj bo Še tako dolga, razvijali, tak bo njen definitivni rezultat. Sele. ko bodo izločeni s sveta ti paraziti, spričo katerih ljudje po vsem svetu že dolgo trpe, bo nastopila dolga doba zbliževanja narodov fm pravega miru. Prav zaradi tega sem danes duhovno Se vse bolj 7. vami. starimi narodnimi socialisti. In prav tega dne sem še bolj neomajno prepričan in prežet z vero, da se bo silna borba, ki smo jo pričeli in ki se je začela prav za prav že 24. februarja 1920 v isti dvorani, v kateri ste sedaj zbrani, kom-ala še vse drugače, kakor »e J* končala naša sijajna borba za prevzem oblasti v državi, da se bo končala s Se vse večjim uspehom. Kakor tedaj, je Previdnost blagoslovila tudi sedaj našo borbo m nam bo omogočila končno zmago. Kar je bilo nekoč program stranke, je sedaj teza novega sveta. Uničevanje sovjetskih prometnih zvez Vec tovornih vlakov uničenih — Veliki požari v Sevaš to-polju — Zopet 8 angleških ladij potopljenih Mobilizacija za poljska dela Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. febr. Vrhovno poveljništvo nemSke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Tudi včeraj so oddelki vojske in letalstva na raznih točkab vzhodnega bojišča zavr- 1 nili sovražnikove napade. Letalske eska-dre so nadaljevale uničevanje železniških tirov in so vzhodno od Ilmenskega jezera uničile več tovornih vlakov, kakor tudi hudo poškodovale dele murmauske železnice. V teku nočnih napadov nemškega bojnega letalstva so bili zaneteni veliki požari v trdnjavi Sevastopolj. V dneh od 20. do 23. februarja so sovjetske čete izgubile 83 tankov. V severni Afrikj so izvidnike akeije do-▼edJe do uničenja nekaterih angleških oklopnih izvidniških voz, 1'spešni letalski napadi so bili usmerjeni proti prometnim zvezam v zaledju in mehaniziranim sovražnikovim kolonam. Nemški lovskj piloti so sestrelili v teku letalskih spopadov vzhodno od Sol uma štiri br Lanska letala. Letališke naprave in protiletalske postojanke na otoku Malti so bile zopet bombardirane noč in dan. Kakor Je bilo že objavljeno v posebnem komunikeju, so nemške podmornice iz konvojev na Atlantiku in cb ameriški obali potopile še 8 ladij s skupaj 63.000 br. reg. tonami, med njimi pet petrolejskih ladij. V Jutranjih urah 24. septembra Je mornariško topništvo sestrelilo sovražno leta- ' lo, ko so posamezni britanski bombniki prileteli v Nemški zaliv. Berlin, 25. febr. s. Iz vojaškega vira se v Besarabiji Bukarešta, 25. febr. s. Beaerahsici guverner je odredil civilno mobilizacijo Mpi pre- i brvalstva. ki se bo angažiralo za del« na polju. Madžarska vojaška misija v Bolgariji Sofija, 25. febr. a Madžarska vojaška misija se ie dva dni mudi v Sofiji. Včeraj je b-ia v avdijenci pri kralju Bor su, ki je njene člane odlikoval z visokimi vojaalcmi o.Lkovanji. Vojni minister general Daska-Iov je priredil miaji obed ki so se era udeležili tudi ministrski predaednik FiJov, notranji m-nister Gabrovski, načelnik generalnega štaba bolgarske vojake in din osebnosti. Izredni sestanek sveta Trojnega pakta Berlin, 25. febr. s. Pod vodstvom nemškega zunanjega ministra von Rihbentropa je imel včeraj stalni svet Trojnega pakta v Berlina svojo izredno sejo. 1'deležiii so se je italijanski veleposlanik Dano Alfieri kot zastopnik italijanske vlaJupiter-, ki ga je na Ant:lskem morju torpedirala neka podmornica. Proces proti komunistom v Bolgariji Sofija. 24. febr. .« v Asenovgradu se Je pričel procea proti neki tajni komunistični organizaciji, ki je bila pred kratkim izsledena. Obtožencev je 16. Za 8 Izmed njih je državni tožilec zahteval smrtno kazen. Novi župan Singapura Predan oč nji m Je velika podmornica obstreljevala obalno področje Kalifornija. Podmornica se je pojavila približno poldrugi kilometer pred obalo in je streljala a svojim topom kakih 20 minut. Guverner Kalifornije Brodn je izjavil, da so s podmornice oddali kakih 25 strelov, ki pa vojaških naprav niso zadeli. Vse kaže. da je podmorn ca streljala s topom kalibra 5 ali 6 palcev. Prvič se jc zgodilo, je dejal guverner, da Je bil v tej vojni ameri^aJ kontinent neposredno napaden. Napad je izvršila sovražna podmornica prav v času, i ko Je imel Roosevelt govor po radiu. Buenos Aires, 25. febr. s. Napad Japonske podmornice na neko mesto v Kalifor- Japonci so potopili 3o sovražnih ladij, ki so poskušale potegniti iz Singapura Sirtgapur. 25. febr. a Bivši generalni taj Je Izvedelo, da so sovjetske Čete" rud- 22. n^ nvandžurske vLade Sigeo Odate je bil j niji Je izzval pravo senzacijo v Zedinjenih februarja izvriile več napadov na raznin točkah južnega odseka vzhodne front*. Prizadevali so si, da bi preb;i. nemško črto. Pri napad.h so sodelovale velike množice čet. Vsi napadi pa so se izjalovili pred nemi-kim. postojankami in sovražniku so b:ie pnzadejane hude izgube. Mnogo sovjetskih tankov je bilo uničenih, ICa raznih točkah so nemške čete preŠ4e v protinapade. Pri tem so nastopil, tudi oddelki nemških tankov. Uspelo jim je prodreti v nekj kraj ki je bil v sovjetskih rokah. Sovražna gamizija je bila popolnoma uničena. Več sto sovjetskih vojakov in oficirjev je bilo ujetih. Finski odsek Helsinki. Z& febr. s. Borbe na finsko-eovjetskl fronti so v zadnjih 48 urah potekale v znamenju krajevnih spopadov in sovjetskih napadov. Pr. teh napadih je sodelovalo po 20 do 200 mož. Vsi napad; pa ' so bili odbiti in sovražniku so bile priza-dejane zelo velike izgrube. Posebno hudi so b-li spopa'.i na južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji. Ob Svira je prišlo le do streljanja topn:štva in pehote z obeh «trani. Finska letala so uspešno bombardirala sovražne kolone na pohodu in taborišča v neposrednem zale Itd boj sča. Protiletalsko topništvo ie nad Švirom sestrelilo ene£a sovražnega lovca. Sovjetske letalske izgube Berlin. 25. febr «. Ne-r^ke 'et^ke sle Sv> v ponedeljek uničile skupno 52 sovjetslc:h letal. Na ta načm se ie število unčenih : so-vjetskih IctaJ v dveh dneh dvignilo na ; 115. Obsojeni finski komunisti Helsinki, 25. febr. s. Sapura. državah. Ljudie so bili doslej kakor uspa- Tokio, 25. febr. s. Agencija Domei poroča o velikem uspehu Japonskih pomorskih sil v vodah blizu otoka Banke. V času od 17. do 20. februarja je bilo potopljenih ali poškodovanih 30 angleških in nizozemskih ladij. 500 ljudi je bilo ujetih. Agencija pravi, da so bile to ladie. ki so zbežale iz Singapura in so se skušale »00 umakniti na Javo in v Avstralijo. »Niči Niči« poroča v vesti Iz Palemban-ga, da so Japonske sile že docela zasedle otok Banko. Nadalje se Je ^zvedelo, da so 20. februarja v bližini Kefanga na porto-galskem delu Timorja pristali tudi Japonski letalci, ki sedaj sodelujejo z oddelki Japonske vojske, ki se je izkrcala na Ti« morju. Na Filipinih Z nekega filipinskega oporišča, 25. febr s. Skupine japonskih bombnikov so 22. in 23. L m. ponovno napadle postojanke, na katerih še vztrajajo ostanki severnoame-riših sil pod poveljstvom generala Mac Ar-thurja. Sovražne obrambne naprave so bile hudo poškodovane. Japonski bombniki skoraj nikjer niso naleteli na resnejši odpor protiletalskega topništva. Letalski napad na Novo Gvinejo Saigon, 25. febr. s. V Camberri je bil objavljen komunike, po katerem je skupina japonskih bombnikov, ki so jo spremljal tudi lovci, včeraj dvakrat zaporedno napadla Fort Mresbv ob južni obali Nove Gvineje. Zaenkrat še ni znano, kolika škoda je bila ob tej priVki prizadejana tamkajšnjim vojaškim napravam. Življenje v Singapura se vrača v stari tir Tokio, 25. febr. s. >Asahi Simbum« jr. objavil daljše poročilo iz singapura, v terem beleži, kako se življenje v mestu spet normalizira. Oblasti so med tem odredil* aretacijo okrog 3.000 Kitajcev, samih Can-j kajškovih agentov ter razpust organizacv in ustanov, ki so podpirale Cangkajškovo stvar. Trgovine so spet odprte. V tovarnah in ladjedelnicah in pristaniških napravah, kjer so spričo vojnih operacij nastala večja razlejanja ali požari, pa delo še počiva-Mnogo tujih državljanov. Italijanov, Nemcev, Romunov, Madžarov in Francozov, ki so jih Anglež; aretirali ob izbruhu vojne, je bilo izpuščen h in spet opravljajo svoje posle. Pn tem sodelujejo z japonskimi oblastmi. Neki veliki hotel so spremen;li v vojaško bolnišnico, v katero so spravili okrog; 6..6G0 angleških ranjencev. 70 ^tran 2 »StOVENSSl NAROOf.sreda 25 fer.niarja 1*12 X* Btev. 46 Tudi olupki so dragoceni Ne zametuJte olupkov In ostankov zelenjave, ko živalim primanjkuje hrane! Ustroj sporta v Ljubljanski pokrajini Slovenska ipoi tn.i zveza se preoenuje v Pokrajinski odbor Italijanskega nacionalnega olimpijskega Ljubljana. 25 februarja. Nedavno je bil sprožen predlog, naj bi na živilom trgu rb>raii oManke zdtnjavc v poftchntm zaboju Doklej »o s« z odp -z- tmjave na trtiu go&rttii samo goJobi.. Pozimi si od zbiranja o*tankm zelenjave, ki obleže pod tržnimi mizami, ne moremo obetati po*«bnih uspehov šoti pri h a i* rva trg zeV> malo zelenjave in nihće ne smeti z n'y>. Zam sel je pa vsekakor vredna upoštevanja in je prav. da odpadke zelen ;avc zbirajo vedno. rt:-ii ko jih ni mnogo. Živila so dandanes šc posebno dragocena in nujno potrebno ;e. da varčujemo z njinv ter jih ii porabljamo čimbolj rac r.nalnj. Zato naj bi ne zametavali tudi odpadkov zelenjave, ki ne prihajajo ▼ puttm 7a člnroako hrano. Oa hi pa rmdo zbiranje odpadkov žele-^ uave in 4imf0h živiA večji pomen, bi j?a bilo tSPOoa Sin popolneje organizirati Najbolje h pei mdm bilo. da bi zbiranje olupkov in natanko* zelenjave ter aočirja or^inizireli že jeleni, ko je bilo tega blatja n;n<-fo već nar>rrnr»2.» živalske krme za zimske mesece. Nekatere vrste povrtnine in oJupke bi lahko ormem'" konzervirali, da bi se krma ne pokvarila tako hitro. Mnogi meščani zametavajc rudi zdaj hi mp r'cve olupke m ostanke povrtnine. kakor vo brli vajeni prejsnjt čase ko ni potrtima zbiranje živalske krme. Zdai je praha živalske krme mnogo večja, ker Ijadje rede već živali m že zato bi morali r*orab:ti čimbolj racionalno vse kar je primemo za krmo. Razumljivo na je. da posamezniki sami. ki ne rede živali, ne mo rejo ukreniti nič: nekateri so sicer začeli limnjevJlti olupke in druge oManke povrtnine ter jih razna sati po mestu znancem k rede Hvali T^«ia smotrnega zb^nania olup-IcB* tn orvtankov povrtnine doslej «e ni bilo aeto 'e razumi i ivo. da :e bilo zavrženo mnogo kmiufiaije?Ifc olupkov, eataajko* zeljna Tih g'.iv slabili listov solate m Spi nače itd. Meščani še vodno zsmerujejo krompirjeve olupke, saj vidimo v zaboj.h za smeti razen olupkov celo mtšm namrznjen krcanp*r in včasih cele malo aagnite zel j nate glave. Seveda ni rečeno, da je z« živalsko krmo vse dobro. V tem pogledu zaLo greše nekateri ne:zku*rni rejci. Tako nekateri pitajo živali z acmrznieno krmo ta fiveJim rele škoduje. Zmrznjena zelenjava, krr.mpr in sploh pokvarjena krma je zolo škodljiva za kunce in drobnico. Manj občutljiva je pe-rutn na. nikakor pa ni priporočljive" krmiti katere kofi živali s pokvarjeno krmo. Ne sme*e se ti. ko vam žival' obo'e v a jo pri tako slabi krmi. kakršno jim nekateri po-kladate. Nekajkrat smo že amen;!;, da nekateri mehčani jemljejo rejo živali od preveč lahke atrani; mislijo, da jc glavno, priskrbeti s»i živa.!i. krnxa je pa pccjtranska zadeva. P-r \ /-.i-adi tega. ker pri nas ljudje zavržejo te-' ko kromp:r;c\Tii olupkov in rr>rarrkoi- zelenjave ao nekateri milili, da bo prehranjevanje ž: va.ii igrača. Toda predvsem bi brio fepaaa organi/1 rat zb ran je te knaa veej v valjem daKi mesta. Seveda pa zahteva tudi takšna organi/a^» «rr<*ke. Ni tako lahka, in prvi pogoj je. da 50 ljudje vsa; pripravljeni odda: u t i o^bnke hrane in da jih nekdo pobira o 1 hl^e do hi^e. Ne smemo pa pričakovati n«.»bonih primarnih uspehov od takneca pr« ^t< w-•■»'jm-ga zhira-nja. da hi aaaifiaaM sami nosili ostanke povrtnine in krtmipirjeve olupke zb-ralcem. Seveda bi gospodinje, ki prihaMJo na trg. lahko prinašale tja krompirjeve olupke. Ki bi jih zbirali v posebnem zaboju, toda to je odvisno od njihove pripravljenost* ter oetužnosti. Upoštevati moramo ■* ing, V. V, Nikitin Njegovo ime je slovelo po vsem znanstvenem svetu Ljubljana. 25. februarja Sn-** k- nam je pred kratkim ugrabila popularnega in splošno priljubi;enega pro fesorja tehnike fakultete nate univerze, mž. mont. V. V. Niki t ina, nas m oropa'a le odličnega vzgo;itelja našega in ženi erdtrja nara-^čaia in strokevnjaka. slo\c rrc? vsej bi\*vi Jugrsla^ji. temveč rwli z--- .-n-ka k' je niegovo ime slovelo po ropi in tudi po v*em o»taJem saetu. N u-da ie bil pokoinj prof. Nikitin kot ve '■"< z-ianatvtnik znan predvsem v atrokev-nth k rog-h: čeprav v vvoji izredni s4cromno-n prilhxlno*ti ni nikdar pokazal niti vvoTm učencem z nobeno geMo. da ae zavoda svoje duhovne veličine, je bila prav ta m niecovo očetovsko postopanie z učenci ▼arok niei*Tri veliki pr-! iub! jetiONti. Naj zve tudi širša javnost, kai ie bil na J drag^ poko'ni profesor nam in vsemu man«tvene-mu svtru- V -*v*mdosetih 1et;h preteklega stoletja je t 3 Tjj''"*iitićn«»m rm\ ]■ k'i pet^ ^et. ki ga m nikdar več zapu Savi se je z najglobljimi problemi kri-:- f :e. mneralogije in rKttrografije, -r*osebno zanimajoč se za moderno optično raziskavanje mineralov Tam «i je tudi na--omno riz'ko-kcrn eno znanje, ki se ga je posluževal pri resevan;u zapletenih rpraaaaj svoje stroke. Po petih letih je tudi tu dovr:il studije, nato pa takoj odšel v severne kraie ob Uralu kot pomočnik *lo> :ega na -••->.'• j> Fc4lorm-a. s katerim je na ' fcuđiflal peLrogmfskc probleme v«e do 1. 1899. Tedaj je bti" namreč na pred-log samega Fcdorm-a, ki je v svo:em so-J: cu spoamal vrednep* naslednika, imenovan za asistenta. preda\-atelja m;neralo rij« n petrografije v petrograjskem Rudar-sa r aat *utu. Toda že t. 1001 jc bil imenovan za izrednega profesoria. Poleg wo-irga dela v šoli je se nada J je raziskava! in fcaftfrej po rudnih krajih Traia. Kavkaza in M:nusin*ka. tako da je bil na podlagi sv o h številnih pomembnih razprav zbran M rednega profe^r soke Rudarske - [a bi! tudi dekan (190S_i900) in rektor (1917—1918). Večji dei s-vojega znanstvenega dela je , prof. Nikitin posvetil izpopolnjevanju Fe j dorove univerzalne metode mikrt^^opskoga naziskavanja m'neralos-. kjer je vnesel toli- j ko originalnega, da jo lahko po prave; imc-I nujemo Fed delo. k; aa ic razširi-1 tudi na naše I kraje: raziskavaj je Venero pohorskih sten. eruptivnih sten v okolici Barja, mnoge balkanske rudne kraie je ann^z-'raV a nadaljeval ie rudi a itudi jem oko'i Fedorove<>a me-t"-.le. Id jih je kot produkt -*odrsne. Steklena posoda s sirom mu pade *z rok na tla in se razbije, Mladi ženi se izvije iz grla drugi gospodinjski krik. Hitro vstane, da bi pobrala čepinje druge nesreče. — Oprosti, prosim. — pravi Janez obžalujoče -ri sede nazaj na svoje mesto. Kako postrežljiv je. pomisli gospa Po-čivavnikova. vendar pa ne gre, da bi ml razbil vso kuhinjsko posodo. Cez nekaj Časa pa Janez zopet vstane — Nel — vzklikne mlada žena in hitro vstane. — kaj pa še manjka? Povej, da hitro prinesem- — Ah, — odgovori Janez, — samo poper. Gospa Poč vavnikova odide v kuhinjo. Ta čas pa zašepeče Janez svojemu prijatelju Petru: Ce se boš kdaj oženil, morai stonti isto. Toda takoj, pozneje ne pomaga več. — Kaj? — vpraša Peter, ki ne razume prijateljevih besed. — To. kar pem prav kar storil jaz. — odgovori Janez. — Ce bi ne bil takoj zdaj izpustil posode iz rok, bi moral vse življenje hoditi v kuhinjo po sol, tir in poper. Peter še vedno debelo gleda svojega pri-;atelja, ko se vrne gospa Poči vavnikova = poprom iz kuhinje. Visoki konuaar za Ljubljansko pokrajino odreja na podalavi člena 3. kr. uk:./.a s dne o. maja lfr41-XIX št. 291, amatrajoč za umesino, ua se preuredi sport v Ljubljanski pokraj m preko ustanove, ki oi vodita njegovo vkijuč-tev in delovanje, in smatrajoč, .a gre ta naloga Italijanskemu nacionalnemu olimpijskemu odboru (Com tato Oiim. oico .Na-zionaJe Italiano — CONI): Cl. 1. Slovenska ipurtna zveza m pre- osnuje v »Pokrajinski odbor Italijanskega .nac.onalnega olimpijskega odbora—CCNi«. (Comitato provnciale di Lubiana del Co-mitato OUmpico Nazionale Itahano — CONI) in deluje po predpisih naslednjih členov. CL 2. Pokrajinski odbor CONI-ja je podrejen nadzorstvu zaupnka CONI-ja. ki biva v Ljubljani in čigar naloga je. skrbet; za ustroj, razvoj in ureditev športnega delovanja v pokrajini po navod Jih V-sokega komisarja. CL 3. Vae Športne zveze Ljubljanske pokrajine, in to: Lahkoatletska zveza, Ncgo- cnetna zveza. Zim^ko-Sportna zveza. Kole-■B i i,ka zveza in Lovska zveza so podrejene Pokrajinskemu oiboru CONI-ja. Temu odboru so poleg tega podrejeni pokrajnsKi predatavniki astih športov, ki nimajo svoje 2.veze. in dobe naslov športnih komisarjav. m ».cer na p taval ni šport, t en. s. težko atletiko, sabljanje, streljanje na golobe, jahalne športe, veslanje in čolnarjenje, telovadbo, boksanje, motocikl isti ko, košarko, hokej In koleščni tek. Pokrajjiskemu odboru so podrejeni tud- predstavniki Športnih služb: športne naprave, športmški zdiav-nia. in Casomerci. CI. 4. Nobeno novo športno društvo se ne sme ustanoviti v pokrajini brez izjave za--pnlc2 CONI-ja. ua ni zadržka po dobljenem mnenju Pokrajinskega odbora in brez Dreclho'.ne odobr.tve kr. kvesture. Prav tako se ne smejo športna društva spajati brez odobritve zaupnka CONI-ja po dobljenem n men ju Pokrajinskega odbora. 01. 5. Za vsa športna društva je obvezen vpis pri ustrezni zve s. ali pri ustreznem iotrtnem kom saiju sa Šport, ki ga go j jo. htuor želi nastopiti na tekmovanj.h, mora biti vpusan v karto športno društvo m mora imeti za udeležbo pr; tekmah dovolilnico, ki jo izda pristojna športna zveza ali pristojni športni komisar. CU. 6. Za vsakršno športno prireditev je potrebna odobiaev Pokrajinskega odbora CONI-ja. Prošnjo v dvojn-ku in vi lirano po pristojni zvezi ali pristojnem športnem komisarju, je treba pravočasno vložiti pr. Pokrajinskem odboru, ki jo po svoji odo-br.tvi najmanj pet dni pred prireditvijo pošlje kr. kvesturi radi potrebne policijske 4 dovolitve. čl. 7. Pokrajinski odbor CONI-ja sestoji iz predse In:ka. tajnika, predsednikov Šport-n h zvez, športnih komisarjev in predstavnikov športnih služb. Cl. 8. Predsednika in tajnika Pokrajinskega odbora, prelsednike zvez in športne komisarje imenuje Visok: komisar na predlog zaupnika CONI-ja. Predsednike šport-n_n š iiatev imenuje zaupnik CONI-ja na predlog Pokrajinskega odbora Člane upravnih odoorov zvez imenuje zaupn-k CONI-ja na predlog predsednikov ustreznih zvez po dobljenem mnenju Pokrajinskega odbora. Člane upravnih odborov Športnih drušijv imenu.ie Pokrajinski odbor na predlog njihovih pre 1 se .m k Ov. Sedanji voditelji bivše Slovenske športne zveze, sedaj Pokrajinski odbor CONI-ja. športnih zvez in športnih društev kakor tudi sedanji športni komisarji ostanejo na *vojdi položajih. 01. 9. CONI-jev zaupnik izaula pravilnik o poslovanju Pokrajinskega odbora in o j njegovem bodočem delovanju ter ga pred-I loži Visokemu komisarju v odobritev. Cl. 10. Ta naiedba stop. v veljavo z dnem j objave v Službenem lUtu za Ljubljansko I pokrajino. j Ljubljana, 20. februarja 1942-XX. V.soki komisar Einilio Grazioli D s geni klavne živine Prehranjevalni zavod Visokega Koml-sariata za Ljubljansko pokra i no priredi v prihodnjem tednun te-le doaone za klavno živino* Dne Z. marca 1942 v Novem mestu »a govedo in prašiče. Dne 3. marca 1942 ▼ Velikih Laščah za govedo in prašiče. Dne 3. r.arca 1942 v Trebnjem za govedo in prašiče. Dne 4. marca 1942 v Logatcu za govedo in prnšiee. D«*' 4. marca v Ljubljani za povedo Tn pra . Iz Frvt?.*«?*e — Priznanja hrvatskim letalcem. Poro-Seeateka ag.-ncija ?Croatia« prlobčuje na i.ovrljftvo luvidskega letalstva naslovljeno prirmalno pisano nemškega letalskega generala von Richthofena. Nemški general ye z»>lo pohvalno izraža o hrvatskih letal- ki se bore na vzhodnem bojišču. Z glo-hol: i m spoštovan jem se spominja padle posadke a prvim poveljnikom Crasovcem na čelu. Hrvatski letalci »o zmetali na sovražnika 363.000 kg bomb ter porušili 4 vasi in 173 hiš. razdejali in uničili pa 276 sovražnih letal. V 18 zračnih spopadih so sestrelili hrvatski letalci 13 sovražnih letal. — Spominska svečanost v Zagrebu. V nedeljo je bila v zagrebški katedrali spominska svečanost v počastitev velikih žrtev hrvabske osvobodilne misli. Počaščen je bil spomin Matije Gubca, Ante Starčevića in dr. Mile Suflaja. — Zagrebški pomladanski velesejem. Od 15. aprila do 4. maja bo letošnji pomladanski veli esejem v Zagrebu. Priprave zanj so že zelo napredovale. Udeležba Nemčije in Italije je zagotovljena. Posestniki bodo imeli na hrvatskih železnicah in p a miki h Jadranske plovidbe 50% popust. — Počastitev Suflajevega spomina. Hrvatski listi so se spomnili učenjaka dr. Milana Suflaja, »filozofa hrvatskega nacionalizma«, ki je bil 18. februarja 1931 v Zagrebu napaden in ubit. Bil je eden največjih hrvatskih zgodovinarjev in jezikoslovcev. V počastitev njegovega spornina so v sredo ob 11. zvonili v Zagrebu vsi cerkveni zvonovi 0 gobah ne piši, če jih ne poznaš Ljubljana. 25. februarja. »Slovencev koledar« je najbrž — vsaj po ogromni reklami sodeč — med naslm ljudstvom zelo razširjen. Vsebina je bogata in vsestranska. Ali pa je tudi Izbira gr?«diva In obdelovalcev posrečena, o tem naj sodijo posamezni veščakl. — Nas zanima poglavje »Naše gobe«. Id ga je spisal M. J. 1. s. tako, kakor bi ga ne smel sestavitL Jasno se vidi, da si avtor članka ni ogledal zadnjo jesen niti stalne razstave gob na ljubljanskem trgu, niti obeh tovrstnih razstav na velesajmu. Pisec navaja le 13 skupin užitnih gob, dasi je vseh 38. Za najhujšo strupenjačo navaja mušnico, ki pa jo v Rusiji jedo pečeno s slanino. Neznan pa mu je smrtno nevarni strupeni kukmak ali krompirev-ka. ki rase tudi prt nas v treh barvah t. j. beli. zelenkasti in rumenkasti (lat. amanl-ta phalloides verna, viridis, citrina). Ta nevarna strupenjača povzroča po vsej Evropi največ smrtnih žrtev, zato bi morala njena slika v naravnih barvah viseti po vseh Šolah, v javnih lokalih, na trgih, kolodvorih itd., kakor je to ukazano v Nem čl j L Kot prvo pomladansko gobo navaja ma-vrahe to je smrčke (morchella), ne omeni pa istočasno rastočih hrčkov (helvella), med katerimi pa je tako zvani užitni hrček (helvella eeculenta) po najnovejših dognanjih strupen. O kolobarnicah rtrlcholomal piae. da ao prav vse užitne. Tako se je mislilo še pred 20. leti. a danes je dognano, da ao med njimi tri strupene oz. škodljive (tr. Ugri-num, tumidum, gausapatum). Našteva 8 vrst kolobarnic (nemški avtorji jih opisujejo nad 30), med njimi tudi zimsko kolesarnico ali mraznlco (lat. tr. por ten t o-sum), pozneje pa opisuje kot posebno vrsto »sivke, ki rasto prav do pozne Jeseni.« To pa je ravno prej omenjena črn osi va kolobarnica ali mraanica, ki Ji pravijo v ljubljanski okolici sivka, na Dolenjskem mrežnica, na Štajerskem pa anežnica. — Ko omenja rjavega Ježka (hvdnum imbri-catum). se ne spomni dosti boljšega rumenega ježka (hvdnum repandum), gotovo zato ne. ker okoUčanke nazivajo to gobo nanačno beli mavrah aH tudi maverce. Poučiti bi bilo tud! treba ljudstvo kakšen je iolcesti Ježek (hvdnum amerascena), ki pokvari vso Jed. Mimogrede povedano rta Je povsem zmotna trdl^v, dr so 2rhr mnogo laže prebavljive kot meso. Ravno nasprotno je res: gobe so težko prebavljive, zato za večerjo niso priporočljive v večjih porcijah. Cisto krivo je nadalje navodilo: »Gob nikdar ne trgamo, temveč jih vedno odrežemo, da ne uničimo podgobja, iz katerega rase jo gobe.« Naš veščak v gobarstvu je opetovano pisal, da je treba gobo previdno, ne pregloboko izruvatl to je nekako od-v rta ti. ker ako gobe odrezujemo, se v ostanke kocena zaplodijo črvi, da začno ostanki v zemlji gniti in se gniloba razširi po vsem podgobju (micelij to je pajčevi-nasta mrežica), ga uniči in stori neplodnega za. prihodnjo rast gob. — Pred leti so se češki goboslovci po daljših polemikah v časopisih istotako zedinili za previdno ruvanje in proti odrezovanju. Čudimo se urednikom ^Slovenčevega koledarja-«, da jim ni bilo znano ime kakega boljšega poznavalca gob. da bi ga bili povabili, ozlr. mu Izročili v pregled to površno razpoznavo pred na tiskom. Mnogo boljo bi bilo natisniti samo naslov knjige >Našr gobec z izredno znižano ceno (7 1). S tem bi služili lastnemu podjetju, ki je knjigo založilo in jih Ima še mnogo v zalogi. A. B. sen. Ureditev telesne vzgoje Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 In smatrajoč za umestno, da se v pokrajini uredi šolska telesna vzgoja tn določi razmerje med šolo in Italijansko liktorsko mladino v Ljubljani: CL 1. Strokovno vodstvo telesne vzgoje v šolah vseh vrst in stopenj v Ljubljanski pokrajini je poverjeno Italijanski liktorski mladini v LJubljani (G. L L. L.-u). Cl. 2. V vseh rasredih ne glede na vrsto in stopnjo se poučuje telesna vzgoja po dve uri na teden, izvzemši v 3., 4 in 5. razredu učiteljišča, v katerih se doda tedensko še tretja ura za teoretični pouk in za poveljniški tečaj. Vaje, skušnje in tekme na področju telesne vzgoje se lahko prirejajo obvezno tudi izven urnika in zunaj šolskih prostorov. CL 3. Zaradi popolnitve v sestavu oddelkov se smejo k pouku združiti po dva ali več razredov, tudi različnih šol. CL 4. Uporabljanje telovadnic in za telesno vzgojo določenih prostorov ureja G. I. L. L, ki odloča o tem sporazumno z upraviteljem šole ali poslopja, h kateremu spadajo. 01. 5. Učitelj telesne vzgoje se udeležuje razrednih konferenc in vseh zborovanj učiteljskega zbora zavoda, kateremu je dodeljen. Ce je po izpitnem redu določena skušnja iz telesne vzgoje, je učitelj telesne vzgoje član Izpitne komisije In se udeležuje vsega njenega poslovanja. Cl. 6. Učenci in učenke si morajo med urami telesne vzgoje, za tekme, skušnje In vaje obleči kroj, ki ga predpisuje GILL. Člani Italijanske liktorske mladine v Ljubljani nosijo športni kroj tega društva. CL 7. Vse zunanje prireditve, pri katerth bi nastopali skupno učenci javnih aH zasebnih šol, a izjemo strogo šolskih ali verskih prireditev, se morajo organizirati spo-razumno z GTLL-om. 01. 8. Popolne in delne oprostitve od pouka telesne vzgoje dovoljuje GILL. Učenci učiteljišča se nikakor ne morejo oprostiti. 01. 9. Določbe te naredbe ae uporabljajo počenšl s šolskim letom 1941-42. Ljubljana, 19. februarja 1942-XX. Visoki Komisar E milio Grazioli — Kuharski tečaji v kranjskem okrožju. j V kranjskem okrožju je bilo prirejeno zad-; nje čase več kuharskih tečajev. En tečaj , ao imeli tudi v Kranju pod vodstvom ge, j Rebemigove. — Mladinska filmska predstava na Go-; renj)»kem. Po vseh večjih krajih Gorenjske prikazujejo te dni film »Der Marsch z um Fiihrer«. Film prikazuje pohod mladine v i Niirnberg, kjer bo po končani vojni zborovanje narodnoaocialiatične stranke. — Nesreče. 34-letna zasebni ca Marija Slatnar, 43Letnl delavec Matija Šolar in 47- I letni delovodja Janez Pletersnik v Tržiču j ao padli tako nesrečno, da ao zadobili tež-I je telesne poškodbe in ao jih morali pre-; peljati v bolnico na Golniku. V Šenčurju pri Kranju se je aplašil konj posestnika j Janeza Presterja. Zdlrjal Je po cesti in za-j del posestnika Franca Samnika ter ga laže poškodoval. V Jaršah ae je ponesrečil delavec Lovrenc Skrabar, zaposlen v tovarni platna. Pri tovarniški peči je zadobil hude opekline po obrazu in rokah. Revija o ljubljanskem velescjnra Ljubljana, 24. februarja. Ek&c. Visokj Komisar je sprejel fašista Rodngueza in Nicotera, ki sta mu izročila posebno številko revije, izdane o priliki Ljubljanskega velesejma. Eksc. Visoki Komisar je izrazil svoje zadovoljstvo nad to izdajo, ki podaja jasno in zadovoljivo sliko iz razstav velesejma v Ljubljani, ki je bil prvi pod pokroviteljstvom Liktorja. — Sprejemni izpit aa višje šole. Nemški prosvetni minister je odredil, da bodo v bodoče sprejemni izpiti za prvi razred višjih Šol v zadnjem tednu pred velikimi šolskimi počitnicami Učenci, ki ne polože temeljnega izpita, ne bodo pripuščeni k ponavljalnemu izpitu po počitnicah. — Plaz zopet povzročil težko nesrečo-9. februarja opolnoči se je odtrgal na Pečici pri Gerdini velik snežni plaz približno 100 m nad kajžo Franca Fakina. Potegnil je kajzo za seboj, pa se je ustavila pri velikem drevesu. Fakin je s svojim sinom ta čas v kajži spal. Naslednjega dne so potegnili oba izpod razvalin. Oba sta imela težke poškodbe in prepeljali so ju v bolnišnico. — Sloveči dunajski mladinski pevski zbor v Mariboru. Štajerski Heimatbund je pridobil za gostovanje v Mariboru sloveči zbor dunajskih >Sangerkr.3ben«. Koncert bo 4. marca in bo za Maribor velik kulturni dogodek. — Odlikovanje Kocevarja na vzhodnem bojišču. Podčastnik Robert Fink-Kresse. rojen v Klindorfu pri Kočevju, je bil odlikovan za hrabrost z železnim kritem II. razreda. Obnovite naročnino! KOLEDAR Danes: Sreda. 25. februarja,: Valburga D A N A S N J K PRIRFDITVE Kino Matica: Mali planinec Kino Sloga: Nevarna vožnja — Eden prod vsem Kino Union: Rigoletto PRIREDITVE V NEDELJO Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur-maver, Sv. Petra cesta 78. Žaganje ali žagovina? Ljubljana, 25. februarja Nedavno je neki ljubljanski dnevnik poročal, da so po nekaterih ulicah posipali zledenele hodnike z »žaganjem«:. Ravno v isti številki pa smo tudi čitali, da je nekje v Italiji umrl lOOletni mož, ki se je preživljal poglavitno z žaganjem (drv). Meg ogla-! si pa ponujajo večkrat »peči na žaganje«. • Ali je res žaganje tako vsestransko porab-no t. i. za posipavanje, za gretje sob in za i preživljanje? Zmešnjava je nastala, ker i Ljubljančani (in najbrž tudi drueod v Ljub-j Ijanski poJtraini ne znajo razlikovati med I žaganjem in žagovino. Beseda žaganje znači samo delo. Iveri, ki pri žaganju lesa od-letavajo izpod žage, pa se imenujejo samo žagovina (v lju Iskem izgovoru skrajšano »žagovna«. A. B. Tako meni prijatelj našega lista. M je nam poslal pričujoče vrstice. Pogledali smo pa v Pletersnlkov slovar in tam stoji, da je žaganje res izraz za delo, ki ga opravlja iiagar, je pa tudi izraz za iveri, ki odleta-vajo izpod žage. Naš kmet ta izraz prav dobro pozna ln ga rabi pogosteje kakor izraz žagovina. Naše gledališče Drama* Sreda, 25. febr. ob 17.30 urit Človek, M fa videl smrt Red A Četrtek, 26. febr. ob 17.30: »Voda«. Red Četrtek Petek. 27. febr. ob 15.: »Boter Andraž«. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Abonenti reda A bodo Imeli drevt oh 17.30 tridejansko komedijo rumunskega pisatelja Victorja rlftimija »človek, Id je videl smrt«. V njej pisatelj duhovito ironizira provincialno življenje, njtgovo majhnost in nepomembnost. V ta mir zanese potepuh razburjenje, dejavnost in konflikte. Nasprotje med njegovo in meščansko rriiselnostjo. ustvarja temelj za koncept zapleta. Igrali bodo: Cesar, GabrljelčiČeva, Slmčičeva. Vladimir Skrbinšek, Raztresen in Jan. Režiser in inscenator: ing. arch. Bojan Stupica. V Vombergarjcvi tridejankt »Voda«, W jo bodo igrali v četrtek za r«*d Četrtek, so podane na zabaven in nekoliko satiričen način težave okrog zgraditve vodovoda. Človeške napake in slabosti posameznih vaščanov so vzrok, da vlada med njimi zdraha. Zvijače kiparja Janka Koprive rešijo zamotana vprašanja in pripomorejo vaščanom do tolikanj zaželenega vodovoda. Režiser MIlan Skrbinšek. Začetek predstave ob 17.30. Opera* Sreda, 25. febr. ob 17. uri. »Sveti Anton. vseh zaljubljenih patrone. Red Sreda. Četrtek, 26. febr; ob 16.30: »Aida«. Izven. Petek, 27. febr. ob 17. uri: Zaključena predstava za Dopolavoro. Red Sreda bo Imel drevt ob 17. uprizoritev Benefieve operete »Sveti Anton, vseb zaljubljenih patron« v sledeči zasedbi: Zupan Matije - Zupan, Lenka, njegova hči -Barbičeva, Hela Fieldova, milijonarka -Japljeva, Tino Klement, tenor - B. Sancin. Riba, reporter - M. San rim Pavel Tome. poročnik - Janko, Maruša - Poličeva, občinski stražnik - J. Rus, primaš - Simončič dirigent R. Simoni ti, koreograf ing. P. Go-lovin. Zadnja predstava Verdijeve »Alde« z Milo Radev-Kogejevo, v jtftrtiU Amncride, bo v četrtek ob 16.30 izven abonmaja. Dolgoletna odlična članica naše opere, Kcgejeva. odhaja na angažman v zagrebško Narodno gledališče. V Četrtek bo njen zadnji nastop v Verdijevi operi, v kateri je žela enega izmed svojih prvih odločilnih uspehov. Peli bodo: egiptovski kralj. Lupša, Aida-Hev-balova, Radames - Franci, Ram f is - Betet-to, Amonasro - Primožič, sel - Kr stančič, dirigent: A. Neffat, režiser Ciril Debevec. zborovodja R. Simoniti, koreograf ing. P. Gol ovi n. Otroci, Id sodelujejo nri Lcharjevi mladinski opereti »Indija Koromandija«, bodo imeli skuSnje v petek in v soboto ob 15. ter v nedeljo ob 10.30. Iz Srbife — Elektrifikacija Srbije. Glede na slabo razpredeno električno omrežje v Srbiji je bil sprožen predlog, da bi se Izkoristil sedanji v splošnem ugodni gmotni položaj kmetov, tako da bi se ustanovile na zadružni podlagi manjše elektrarne v podeželskih občinah. V Banatu ae je to prav dobro obneslo in gotovo bi ae tudi drugod po SrbijL ttc-f. ^6 »SLOVENSKI M A ROD«, 25 februarja 1312 XX Stran S Ali je elektrika predraga? Zanimiva in poučna razprava o vprašanja tarifne politike elektrarn Ljubljana, 24. februarja Porabnikom električnega toka se ne zdi elektrika nikdar dovolj poceni Razumljivo .je, da STm: odjemalci električnega tokn niso dov ij objektivni, ko sodijo o električni tarifi le a svojega stališča. Zato naa ho pa tembolj zanimalo kako rešuje vprašanje pravilne tarife strokovnjak; v zadnji številki »Elektrotehničnega vestntkn* jo napisal razpravo o določanju cene elekti ične energije ing D Matanovic. Nedvomno bo zanimala tudi naše čitatelje sodba strokovnjaka o tarifni politki. zato posnemamo naslednje ugotovitve iz ajegeot razprave. Prodaja električnega toka nekdaj Ko se je električna energija začela uveljavljati v gospodarskem življenju, ao bi!i odjemalci seveda Se zelo redki. Vprašani cene ni 5e takoj stopalo tako zelo v ospredje, te praktični uspehi pri produkciji tn izkoriščanju električne energije so bili ta-Jco pomembni, da jih denarno nI bilo mogoče oceniti. Prve električne naprave je obdajal čar novojtJ in cena električnega to-Ita sc ni zdela bistvena. Tedaj ao računali dobavljeno električno energijo pavšalno po številu žarnc Točr.ejse obračunavanje Jc* bavljcne električne energiji* jc pa postalo nujno potrebno, ko ao elektiiko začsli rabiti za razne namene in se je zelo povečalo električno omrežje. Proiz\< dnja na zalogo ni mogoča Električni energiji nj mogoče določati cene kakor vaakemu drugemu produktu. Upoštevati moramo, da to ni blago. Iti bi ga lahko in enostavno hranili kakor druge lndu&tr.jske izdelke. Ta posebnost produkcije električne energije, ki je ne morejo hraniti v skladiščih tako da bi jo Imeli vedno na ralogi, vpliva aelo na ceno elektrarna hoče ustreči vsem odjema! wm vselej to se pravi, da mora producirati dovolj električne energije tudi v času, ko je poraba največja, aato mora biti obrat velik. Ce bi elektrarna producirala vedno - *ko količino električne energije, na pr. kolikor znaša povprečna poraba toka. bi bili pr<-*iukctjaki strofiki manjši Toda. ker produkcija nI moeo^a na zalosro. mora biti elektrarna pač tako velika, da producira dovolj toka v času največje porabe ali rrij. večje obtežbe ali najvišje letne obremenitve. Odjemalci ki ne porabljajo toka v času konier. najviSie obremenitve elektrarne morain pris* vati kakor vsi drugi za ▼ jrpv tn m višje produkcijske stroške. S tem sicer ni rečeno, da elektrarne ne ocenjujejo toka različno za posamezne vrste odjemalcev. Višina cene zavisi od deleža odjemalcev centralml konici. Zato ao cene za L«*to količino porabljene energije v posameznih primerih zelo različne, celo v razmerju 1 : 20 Cene aoloesjo 9 pornočjo *tpv-eev po raznih tarifah, upoštevajoč1 poposto up 1p n:>r!n uporabe en^rsij«1 temveč tudi konico ali reducirane obratne ure odjemalca alf rtrvge okoliščine. Kaj vse vpliva na cene Na cene električne energije vpuvajo ie nekateri činitelji, ki jih je tudi treba upoštevati prt razpravljanju o tarifi. Tako elektrarna ne upošteva pri ceni toka 'e dejanskih produkcijakih atroškov. ki nastajajo zaradi poe.imeznih skupin porabnikov s različno konico in časovno različno se spreminjajočo obremenitvijo, temveč n. pr. * veliki meri tudi konkurenčno zmožnost elektrii-.p energije proti drugim energijam za isti nam^n uporabe Zato je tudi tok za razsvetljavo draijt. ker je elektrarna pri produkciji toka za razsvetljavo slabo izkoriščena. Toda tok za električno razavetljavo ao odjemalci vendar pripravljeni plačevati dražje, ker se elektrika zdi še vedno v primeri z drugimi viri svetlobe cenena, zlasti po načinu uporabe !n kakovosti svetlobe. Ce bi pa bila kikšna druga razsvetljava cenejša in prav tako dobra kakor električna, je M!o treba seveda tok poceniti iz konkurenčnih razlogov. Prt uporabi električne energije za druge namene, pa mora elektrarna računati a konkurenco, n. pr. pri kuhanju, toplotnih aparatih, motorjih iti Ce naj električna energija uspešno koi.k —ira drugim vrstam energije za poe-on ali toploto, mora biti cena konkurenčna. Druee vrat« energije pa seveda ne morejo konkurirati vedno enako elektriki. Obremenitev za razsvetljavo je največja, zato mora elektrarna zaračunavati tok za razsvetljavo sorazmerno drago. Z drugimi besedami povedano: elektrarna ne ceni tako odjemalcev toka za razsvetljavo kakor odjemalce toka za druge namene. Najbolj zaželeni so odjemalci, ki ne trosijo električne enerjjjgje v Času konice, to se pravi porabnik e toka ponoči. V to vrsto spadajo odjema'a I Id porabljajo tok za toplotne aparate piulffaoša za nabiralnike tople vode (bojler; M. Ti odjemalci povečajo količino wš ■ energije, ne zvišalo pa konice centrale, zato jim elektrarna lahko zaračunava le neposredne delovne broške, ne pa tudi ustrezajočih kapitalnih stroškov. Zakaj je tarifa tako komplicirana Da je zdaj vsaka tarifa tako komplicirana, je potrebno zlo; prt določitvi :ene električnega toka je treba upoštevati stopnjo izkoriščanja toka in Se mnoge dr-ige podatke za določitev osnovne pristojbine kar prihaja v poAtev zlasti pri večjih odjemalcih Upoštevati je treba tudi da eden m isti odjemalec trosi tok za razne namene; zato so pogosto potrebne komplicirane števne naprave, na pr. števce a kazalom maksimalne obremenitve, dvotarlfhe števce j in včasih tudi števce za jalovo delo in sti- | kalne ure. Razumljivo jfe. da je takšna aparatura sorazmerno draea kar ni brez pomena za manjše uporabnike. — Iz vse-ja tega je razvidno da imajo sedanje tarife, čeprav so moderne, pomanjkljivosti Zate pa avtor predlaga smernice, ki bi Jim na* ustr^z-^' • irife elektrarn v splošnem, vendar se ne spušča v posamezne sisteme tarif Prva zahteva Prva zahteva bodi. da je tarifa konkurenčna; to se pravi, da morajo biti cene za posamezne skupine odjemalcev takšne, da druge vrate energij ne bodo mnogo cenejše za isto vrsto uporabe. Sme biti sicer višja cena toka za električno razsvetljavo vendar se naj čim bolj približuje konkurenčni ceni glede na to. čim bolj so kon kurence zmožne drug* v?+- ------•-> rtfa pa naj bo ttkR | da morajo odjemalci električne energije za i isti namen prejemati tok po lati ceni pri podobni uporabi. Ni namreč prav, ako uu-kateri odjemalci prejemajo električno enei gijo za enako uporabo izpod cene. ker laz-iiko piaajo vai drugi porabniki iste skupine. Posamezni porabniki naj ne bodo oroz posebnih razlogov obi eiuunjenj v znatro več,i meri, kakor je prav glede na latre-zajoči delež produkcijskih stroškov. V «ve_ I zi s tern je zahteva, naj bo tarifa socialna. I Priznati moramo namreč, da je električen* ' energija prt nas sorazmerno draga. čeDf4 v ustreza približno ceni v dt ugih državah, previsoka Je zaradi tega, ker so pri naa dohodki znatno manjši kakor v drugih državah, zato bi se naj cene električne enei -gije prilagodile kupni moči pri nas. Popust pri večjem odjemu Ah sme tud: pri pr^aji eieKirične en» i gije vei.iati ti»~ov*»kj običaj, da uživaš pri večjem odjemu popust T Pisec pravi: ,*i pravilno, če elektrarna obremenjuje gospodarsko šiokejšv: odjemalce v večji men. N..SO auciaine tarife, ki stopnjujejo ctuio /-^ ..-tovrstne porabnike ie glede na kjliciao porabljene energije, Uivu da piača od:e-mulec z veCjo porabo pri eiiaKu večjf?;i instaliranem uv-iuku nižjo ceno. Vendar pa sinemo reći. ua >» nepi av.čne stopnjev .:■ tarife, ki j« po njih ceaejjs* ie čez šot -Cono mvjo porabljena encig.jd, ker nudij-> i3^odno*t le tistim s.rer is.^»» * stnim oOj«.--malcem, ki porabi, o već energije kaii^r '.naša srednja poraba njihove skupine gie-oe na instalirani uC.nek Umetna podražitev Električna energija je pofeoaiu draga zaradi prikritih dajatev, e uioia elektr«.rua zaradi potrebnih dohodkov izkazati že oui-cajni dobiček Ki ga doseže v najveOj. meri s tokom za razsvetljavo in če B*> če kljub temu pospeševali večjo porabo 1*1 z.asu omogočiti vsem dobro razsvetljj --»o, M biio pravilno, da uvede tarifo, ki bi določala običajno visoko ceno le aa neKO majhno, recimo sedanji srednji porabi Lista vrate odjemalcev ustrezajočo kolidno porabljene energije Po bistveno nižji cena pa bi naj prodajala vso energijo, ki Jo tr«. _ šijo odjemalci te skupine nad predpisano vrednost Taksne tanfv so že uveljavljene v mnogih naprednih mestih za gospodinjski tok m posredno tudi za razsvetljavo. Uveden je le en fitevec za vso poljubio obrabo Ta način določanja cen kensti razvoju elektrarne * ikor seveda tudi apiog. nobti * Posledice varčevanja z elektriko Mnogi morajo varčevati pri razsvetljavi, pač zaradi premajhnih dohodkov, delno : a tudi zaradi tega, ker dobra razsvetljava ->e vedno velja za luksus Ce bi hoteli pretakati, koliko i.udi dela pri pravilni razsvettja. vi, bi najbrž ugotovili, da jih je komaj desetina. Tudi tovarne »o pogosto preslabo : az-svetljene, čeprav je dokazano, da je delo v dobro razsvetljeni obratovalnici bole in hitreje opravljeno, to ae pravi, da je bolj-5; razsvetljava donosna. Primerno razsvetljen prostor Oe naj bo en *am stanovanjski prost primerno razsvetljen, in sicer po sploAn^ priznanih načelih sodobne razsvetljevale tehnike, tedaj bi naj bilo omogočeno delo v n;em na raznih krajih več ljudem To se pravi, da bi morala znašati srednja raz. svetljenost 50 luksov, ki jo dobimo z 200-vvattno žarnico. Račun nam poka': \ da bi morali plačati za porabo toka na ieto j:ri tako močni razsvetljavi okrog 600 L ipo 2 L kvvh I upoštevajoč, da bi znašala fO-. raba okrog 300 kwh. Kdo pa zmore tako velike izdatke za razsvetljavo? Poraba naj bo čim večja Tarifa naj bo takšna, da bo poraba el.*k-tričnega toka čim ^čja. nc da bi se zaradi tega zvijala konica elektrarne, čim večja bo poraba, tem cenejši bo lahko tok za vse namene Tarifa naj usmerja ce'i.tui konzum tako, da bo čim večji ter da i o zmogljivost elektrarne čim bolj izkoriščana. Zato si pa tudi vsaka elektrarna prizadeva pridobiti nove odjemalce, da bi oiu produkcijski stroški čim manjši. Posebio hvaležni so odjemalci tako zvanega gospodinjskega toka. Razumljivo pa je, da ni mogoče postaviti enotnih načel za veSja ozemlja in enaka za vse države, ker je treba razlikovati gospodarske razmere. az_ vo; elektrotehnična industrije itd. — Pisec tudi naglasa, da morajo elektrarne pri svoji tarifni politiki upoštevati tehn čni napredek, to se pravi uvajati cenejše in gospodarnejše stroje izboljševati delovoe metode in uporabljati boljše surovine, če se pa že poslužujejo tehničnega napredi:ji, se mora to tudi pokazati v ceni električnega toka. nc pa. da bi pri zman Šanih produkcijskih stroških tok o5tal vedno enako dr*.;. si omislite vstopnice že takom četrtka dopoldne ali popoldne. Blagajna posluje v četrtek od 10. do poi 13. in od 16. ure dalje. — Naslednje predstave v soboto ob 1S30. v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30. —Ij Na koncertu odličnega italijanskega čel ista N. Brunellija. ki bo pojutršnjem v petek, dne 27. t. m. bomo slišali razna dela iz klasične in moderne literature. Izmed klasikov italijanske šole je predvsem zastopan akladatelj Boccher ni s svojim Rondom in Koncertom v d-duru V to delo je uvrščena kadenca, ki jo je napisal Brunefli sam. Nova bo za nas Rihard Straussova Sonata op. 6. kakor tu i: Beethovnove varijacije na Mozartov tema iz opere Čarobna piščaJ. V nadaljnem bomo slišali Para- (fcadja, Debuaayja. Zanello, Aiiana m Danci erja v priredbi BruneUijevi. Umetnika Brunellija bo spremljal na klavirju pianist Simoncelli. Koncert bo v veliki FJharmo-ničm dvorani, začetek točno od pol 7. uri zvečer. Na koncert opozarjamo. Predproda-ja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. — 1 j Socijalno gospodarski odbor za rejo prašičev poziva vse svoje člane na izredno važen sestanek, ki se bo vršil v sredo 36. t_ m. ob 15. v sprejemnici Marjanišča na Poljanski cesti, udeležba obvezna za vse člane in odbor. —Ij V vrtnarskem tečaju podružnice SVD LJubljana I- odpade prelavanje v sredo, dne 25. t. m. DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista« »Služben List za Ljuoljan^ko poKiajono« št. 15 z one 21. februarja iy42-XX oojav..u naf«dbe Visokega Komarja o ustanovitvi £vezt svobodnih poklicev in umcminov :er ureditvi zbornic um druStev svob poklicev m umetnikov Ljubljanske pokia-jine, o ureditv. telesne vzgo.ie v šolah Ljubljanske pokrajine m ustroju sporta v Ljubljanski pokrajin; ter odločbe V.soke-ga Komisarja o imenovanju predsednika Pokrajinske iveze svobodnih poklievv :n umetn kov v Ljubljanski pokrajini ter : men ovan je strokovnjaka pr; Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev :n umetnikov Ljubljanske pokrajine. — Na realni gimnazinji v Kočevju no dogovorno s polit čno oblastjo otvoritven«* služba božja v sredo 4. marca ob 9. v župni cerkvi, potem bo d.jaštvu v šoli pre-ftitan in obrazložen disciplinski m hišni red ter razglašen umnik. V četrtek 5. marca se bo pričel ob 8.30 redni pouk. Dijaštvo na; se brezpogojno n točno ude- o'voritvene službe božje. — Ravnateljstvo. — Kemika trgovka zbornica na Hrvatskem. Hrvatski gospodar>ki minister dr. Toth je odredil, da se ustanovi na Hrvatskem nemška trgovska zbornica, ki bo imela svoj sedež v Zagrebu S posebn m statutom bo urejen njen delokrog in ua-lovanje zbornice, pravice in dolžnosti njenih članov in načina njenega poslovanja. Zbornica bo poslovala pod nadzorstvom gospodarskega ministrstva. — Poskusi s sovo oljarico v Srbiji lz Beograda poročajo, da bodo delal, letos v mnogih krajih Srbije poskuse z novo oljarico, ki se imenuje »laJlemantia«. Ta rastlina je pnila v Evropo iz Prednje Azije in daje olje. ki ga uporabljajo tam tako za jedi, kakor tud; za razsvetljavo. 0:je je prvovrstno. Srbska družba za gojitev oljaric »Uljorod« je zaenkrat razdelila med kmetovalce 6000 sadik nove oljarice. — Beoarrajjski Nemci s» nemško vojsko na vzhodnem bojišču. Tudi v Beogradu žveči nemški državljani so z veseljem sledili pozivu, naj darujejo toplo perilo in drugo opremo za nemške vojake na vzhod -nem bojišču. Zbrali so 13.000 komadov. !n sicer okros 2800 parov topi h nogavic, 780 volner.ih telovnikov in pulovrov, 100 kožuhov na stih telovnikov, 1170 volnenih šalov, 350 parov s kožuhovino alj flanelo podloženih rokavic, nad 40 garnitur peri'a in 40 parov smuči. Na vsakega v Beograau živečega Nemca je odpadlo 17 komadov. — Namestitve delavcev in nameščencev le po Pokrajinskem namestitvenem uradu. Nekateri delodajalci Še vedno ne vedo, da je dovoljeno zaposlovanje delavcev in na-meSčencev le s posredovanjem Pokrajinskega namestitvenega urada (prej Borza dela), čeprav je uredba o tem izšla že 25. junija lani. Zato se dogaja, da morajo posamezni delodajalci plačevati kazni, ker še vedno ne upoštevajo predpisov. Naredba predpisuje, da je dovoljena namestitev delavca ali nameščenca brez posredovanja namestitvenega urada le v nujnih prime-i h tn ie tedaj mora delodajalec sporočiti najpozneje v treh dneh. da je zaposlil ti tužbene*. Prav tako morajo rJelodajaM obves?:*'. namestitveni urad o vsakem odpust* delavca ali nameščenca Prijava je obvezna, če gre za ustavitev dela za več kakor 13 dni. Delodajalci, ki sprejemalo delavce ali nameščence brez posredovanja namestitvenega urada ali če v določenem roku ne lavi jo odpusta uslužbenca, mera jo plačati za vsakega neposredno sprele*e«a ali neprijavljenega uslužbenca SO do 300 L (toda ne v skupnem znesku nad 5000 L); delodajalci, ki ne javijo odpusta u^luzbf^-ca. morajo prav tako plačati po SO do 300 T,"r za vsaBAJBi zano^lenca. a z^ več odpti- ev ne nad 2000 L* Obie-tna in asSMUH 1| Jiika s!užl_a bA-š.h JMfcirtiini rrnul uj;. .ti u..i OiK.gaAtJ. rii- vat-Ko finaa-n^ ministrstvo je neo&vno ob-javiio. iia prevzame ooitstnu in amort za- Cijsko služuo s.ciieco \i^iii oul gac.j b.v-še Jugos.avije: i f obligacije za finančno :;K\iL.ac.jo agram.h oanosov v Hojni .n ile!cegovin iz leta 1921. 6'r obveznice za finančne likvidacija odškodnine za bejjlu-Sica is.e:r.ijLSČa v Bwn: m Hercegovini iz leta 1921. :p ol/c obveznice za hKv.Jacijo ag^?ainih o^inosov v iiosni m Hercegovini iz leta 1936. Obiestna in amortizacijska prav.ca se prizna samo pr\-otnim lastn kom. Kazihkavanje Moravske in Vardarske doline. Hrvatski areheolog grof Adani Orsio se je vrnil nedavno v Sofijo iz Moravske in vardarske doline, kjer je oprav 1 mnogo uspešnega arheološkega deia. Zlasti v Var-darsk: d >lini je naletel učenjak na mnoge najdbe segajoče tja do kamenite dobe. Obe dobni sta v arheološkem pogledu še malo raziskani. Iz LH'.b!ic»ne —Ij Sneg- hitro kopni. Dolgo smo morah ;etos čakaiti, da je pritisnil jug. Končno je mraz popustil, dobili smo južno vreme z dežjem :n sneg je začelo naglo pobirati. Po mestu smo ga imeli toliko, kakor že dolga leta ne. Ze od včeraj do danes so se kupi snega po ljubljanskih ulicah znatno znižali. Ponoči je precej močno deževalo in tudi dež je pripomogel, da je toliko snega že skopnelo. V dobrem tednu bo izgnil skoraj ves sneg, če bo tako topio kakor je zdaj. V začetku marca se bo najbrž že priitazala zemlja izpod snežne odeje. Z južnim vremenom smo dobili brozgo, da je brez ga!os težko hoditi po mestu, ker skoraj nobeni čevlji ne drre. da bi se ne premočili. —Ij Obsodbe vredna malomarnost. Večkrat smo v tej zimi obsojali tiste hiine lastnike in upravitelje hiš, ki jim nikakor nihče ne more dopovedati, da ao dolžni skrbeti za čiščenje hodnikov pred svojimi hišami. Zdi ae. da so nekateri od leta do leta bolj malomarni ter da vprav izzivajo a svojo malomarnostjo. Toda ne le, da se niti ne zmenijo za kupe ledu pred svojimi hišami, puščajo tudi brez skrbi, da se trgajo izpod kapov debele ledene aveče in ogra-žajo življenje pešcev. L»e srečnemu naključju je treba pripisovati in da je bilo dotlej stalno mrzlo vreme, da ae ni pripetilo še več hudih nesreč. Mnogi pešci ao ze dobili led na glavo, a na srečo brez hujših posledic. Zadnje dni pešce še posebno ogražajo snežni plazovi, ki se vale s streh, zlasti, ker so med snegom debele ledene kepe. Pod strešnimi žlebovi so ae nad hodniki iacimile težke ledene aveče, ki tu in tam tehtajo po več deset kJlogramov. Hišni lastniki pa tega najbrž še niso opazili. Nekateri se sicer izgovarjajo, da so s kidanjem sneija ■ streh in čiščenjem žlebov veliki stroški, ki jih ne amorejo. Toda, če ne morejo najeti delavcev nekateri, vsi vendar njo tako revni. Malomarnost posameznih lastnikov je prav kazniva. Davi se je utrgala na Tyr£evi cesti izpod kapu blizu Piskarjeve pekarne tetka ledena sveča In padla deklici, ki je šla v šolo. na glavo. Nesrečni otrok ae je zgrudil oblit s krvjo. Očitno je deklica resno ranjena. Kdo je odgovoren za to nesrečo? Zveza svobodnih poklicev in umetnikov ustanovljena Za njenega predsednika je imenovan ing. Milko Pirkmajer S*. IL OB I8.30 PREMIERA VESELI TEATER *mij Salve smeha bodo v r Veselem teatru« oa premieri notega, *b. program* v eetrtak 'ZS. t. m. ob lo.SO. Na Sjjortdu: nove neprilike Marinka Reiula v Strand hotelu, pie-uavanje praXeaoria zgouuvine, kupleta o ljubljenčkih rodbine Ln Srečanje v parku, drama Ljubosumnost. Vombergarjeva sne* dejanka čudna snubca itd. — Ker bo verjetno za našo primiero precejšen interes, Visoki komisar z,. Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi Člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na ureditev poklicnih zbornic tn na zakon z dne IS. septembru 1931. o društvih, shodih m posvetih ter na poznejše spremembe :n smatrajoč za potrebno, da se preuredijo pokllcnt' zSurnice in društva svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajino: čl 1. Ustanavlja sc Pokrajinska zveza svobodnih poklicev m umetnikov Ljubljanske pokiajine Zveza je pravna oseba Ji je pod nadzorstvom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. Zvezi pripadajo kot člani sindikati iz sledečih členov po potrebi porazdeljeni v odseke sindikatov sorodnih poklicnih skupin po vključitvemh predpisih, ki se izdajajo s pravili. Izven Zveze se ne morejo ustanavljati društva., Katerih naloga bi Dlia zaščita gospodarskih, poklicnih ali moralnih koristi sv>-bodnih poklicev ali umetnikov, niti podporni, zavarovalni, kulturni ali razvedrilni zavodi ali ustanove. Ti zavodi in ustanove, že obstoječi ali ki se ustanove v imij.u prednjega odstavka, se podredijo sindik-uu enakega namena, če pa se nanašajo na vec sindikatnih skupin, se podredijo Z vrzi skladno s predpisi zadevnih pravil. Cl. 2 Zvezi je naloga zastopati vobče tn -čititi gospodarske ;n poklicne koristi, i-i -♦o skupne raznim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov, včlanjenim v avojin sindikatih, deseganje kar največje enotnosti v proučevanju iu presoji vprašanj in iadev načelnega pomena, ki se tičejo ten sindikatov, kakor tudi vzdrZevati red v njih za boljšo dosego namenov, ki so jun določeni po zakonih, pravilnikih in njih pravilih. Zveza oadzoruje nadalje uprttvno ppelgvajaje podrejenih sindikatov, ustanov m zavodov in odobruje ukrepe, ki bi presegali okvir njih tedue uprave, ter njih pioiačuce in računske zaključke in nadzoruje uvedbo in opravljanje služb, zadevaju- iih skupne koristi podrejenih sindikatov, ustanov :n zavodov. Z\eza opravlja konc-ii© t se druge naloge in funkcije ki se ji do .očijo s plavili .n odkaže:o z zakoni, pri-tilniki ali oblastvenimi odredbami. Cl. 3 Zvezo upravljajo predsednik, ki ga ::iienuje Visoki komisar za L.j u bij a^sdto pokrajino, z oblastjo in področjem kakor ju določijo pravila, ln drugi Zvezini org,u'ii, ki se še določijo v pravilih. V odborih «no-rajo biti predstavniki posameznih pokli ;a'h skupin. Tajnika Imenuje Visoki komisar i»a predsednikov predlog Cl. 4. Poklicne zbornice advokatov, notarjev, zdravnikov, lekarnarjev, denti&tv/v in inženirjev, ki ao se osamosvojile od 01 v-3ih jugoslovanskih osrednjih organizacij, s** preosnujejo v ustrezne pokrajinske sinii-tcate, podrejene Zvezi. Ti sindikati zastopajo in ščitijo koristi skupin, za katere ao ustanovljeni. Dokler se ne preuredijo posamezni poklici, pripadata sindikatom iz tega člena področje in disciplinska obiast dosedanjih poklicnih zbornic. Kolikor sta pa pripadala prej bivšim jugoslovansKJin osrednjim zbornicam aH drugim osrednjim organom oivše jugoslovanske države, pce-ideta v pristojnost Visokega komisarja. Imovina sedanjih poklicnih zbornic se prenese na ustrezne sindikate, ki jo upravljajo po dosedaj veljavnih predpisih poo nadzorstvom Zveze, katere odobritev je potrebna aa vsa okvir redne uprave presegajoča dajanja Cl. 5. Vsa druga društva aH odseki društev, se obstoječi in ustanovljeni med svobodnimi poklici ali umetniki za zaščito gospodarskih ali poklicnih koristi ali z znanstvenimi, kulturnimi, razvedrilnim; ali zavarovalnim' nameni, se pripojijo Pokrajinski zvezi svobodnih poklicev in umetnikov, ki jih preuredi in poskrbi, da se ustanovijo sindikati za posamezne poklice. Dokler se ti sindikati ne ustanovijo, zastopa koristi zadevnih skupin izključno le Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov. Cl. 8. Imovino po prednjem členu pripojenih društev upravlja začasno Zveaa, nato se prenese na novo uatanovljene sinoi-kate po določbah člena 19. zakona o Iru-štvih. shodih in posvetih s dne 18 septembra 1931. ter pridrži povsem nje prvotni namembi. V 10 dneh po uveljavitvi te naredbe morajo po prednjem členu 5. pripojena društva predložiti Zvezi svoja pravila, za ta dan sestavljene imovinske izkaza kakor tudi številčni in Imenski seznam svojih članov Sindikati, katerim se po prednjem odatavku tega člena Izroči imovina, prevzamejo tudi na tej obstoječe obveznosti, sprejete v izkaz«, do višine vrednosti prevzetih aktiv. Cl. 7. Predsednik Zveze se pooblašča, oa ob podpori sindikatnega strokovnjaka ix člena 9. sestavi pravila Zveze, ki jih sklene začasni predsedstveni odbor, sestavljen iz zastopnikov sindikatov iz člena 4. in bo atopnikov društev in ustanov Iz člena & in se predlože Visokemu komisarju v odobritev, nato pa objavijo v SluJberrem listu za Ljubljansko pokrajino. Pravila morajo obsegati mimo drugega natančne določbe o preureditvi in vključili podrejenih skupin ln sindikatov kakor tudi podpornih, zavarovalnih, kulturnih ali razvedrilnih ustanov in zavodov; o ustanovitvi ln poslovanju zveznih organov; o sklepanju, vt3inj in načinu pobiranja ter porazdelitvi prispevkov kakor tudi o na dao rat vu ln odobritvi, ki je potrebnu aa ustrezne sklepe, in vobče o upravnem poslovanju Zvt«, sindikatov tr drugih podrejenih zavodov in ustanov. Cl 8. Pravila sindikatov ln drugih v Zve-M včlanjenih ustanov ln zavodov, ki se sklenejo na način, kakor ga doloel predsednik Zveze in vselej sporazumno z njim Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30, 16 30 ln 18.30 KINO MATICA * TELEFON 32-41 l)oK->lavni Giuseppe Verdi v opero Rigoietto MlcheJ Simon, Paola Burbrvra, Ronann KINO SLOGA * TELEFON 27-30 Zabavna filmska komedija po znanem gledališkem komadu Rdeče rože B Viktor de Sica. Umberto Melnatl, Konee Saint Cyr. Vi vi Gioi in s aindikatnim strokovnjakom iz naslednjega člena 9., morajo obsegati poleg drugega natančne predpise o sprejemu, izstopanju in izključevanju članov, o pravicah in okilinoslih, ki jih imajo kot člani sindikata; o izvrševanju disciplinske oblasti; o sestavi in področju odborov; o sklepajiju, vialni in načinu pobiranja prispevkov; o nadzorstvu in odobravanju, ki je potrebno aa sklepe, o" upravnem poslovanju in sestavljanju proračunov in računskih zaključkov, kakor tudi vse druge potrebne in umestne predpise za njih redno poslovanje na podstavi zakonskih določb in oblasten-nlh odredb. Cl. 9. Pri prvi uporabi ureditve po tej naredbi morajo organi Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov in organi posameznih sindikatov oh podpori strokovnjaka, ki ga Imenuje Visoki komisar in čigar naioga je, da usmerja in vzporeja delovanje Zveze kakor tudi sindikatov in podrejenih ustanov ln zavodov s pravioo, da sproža, preklicuje ali spreminja ukrepe in da čuje nad tem, dp se ohrani zadevna imovina in prispevki pobirajo in izplačujejo. Cl. 10. Dokler se posamezni poklici ne preuredijo in ne odobrijo pravila ustrezala sindikatov, je v sindikate iz člena 4. prepovedan vsak nov vpis oseb, ki pred 6. aprilom 1941-XIX niso bile vpisane v ustrezne zbornice oziroma, ki so bile vpa-sane pa na ta dau niso izvrševale svojega, poklica na ozemljih, priključenih Kraljevini s kr. ukazom z dne 3. maja 1941-XIX. Morebitne izjeme more dovoljevati saaoo Visoki komisar na predlog predsednika zadevnega sindikata, ki ga je odobril in predložil predsednik Zveze sporazumno s sin-dikatnim strokovnjakom iz prednjega -lena. Kljub kakršnemu koli sklepu, poob**-stipvi ali odobritvi se morajo pregledati vai vpisi, ki bi nasprotovali določilu prvega odstavka tega člena. Cl. 11. Ta naredba, ki razveljavlja va© nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra lino. Ljubljana. 19. februarja 1942-XX. Visoki komisar JEmido <«ra./j<*h Imenovanje predsednika Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča na podlagi svoje naredbe z dne 19. februarja 1942-XX, št. 2y: Za predsednika Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajiie se imenuje g..ing. Milko Pirkmajer. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 21. februarja 1942-XX. Visoki komisar Emilio GrazloH. Imenovanje strokovnjaka Visoki komisar za Ljubljansko pokraj--no odloča na podlagi svoje naredbe z dne 19. februarja 1942-XX. št. 29: FaSist dott. Angiolo Fabbroni je odrejen, da kot strokovnjak podpira organe Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine, kakor tudi podrejene s-ndikate, ustanove in zavode, in sicer s področjem, določenim v naredbi z dne 19. februarja 1942-XX. št 29. Ta odločba je takoj izvršna in se objav v Službenem listu za Ljubljansko pok* jino. Ljubljana. 81. februarja 1942-XX. Visok; komisar Emilio GraaJoli, KANT IN GENERAL Slavni fjozof Immanuel Kant je wečr.l nekoč 70 let starega generala, ki ga je do-bro poznal, žarečega obraza mu je generi povedal, da se je poročil z lepo, 18 let st?i mladenko. — Počutim se čilega in zdrave^ in ne gre mi v glavo, zakaj bi ae ne sm": zvezali z mladino. Naraščaja se pa seve;.^ ne bom več nadejal. — Nadejali gotovo ne, pač pa baJI, — je pripomzdl Kant. N A L i OGLASI »ALPA« ČAJ je krepil na pijača! TJRAJDNIKI IN DELAVCI! Po naporni službi va* druga pijana slabi, krepi pa vas ln podivlja Ambroževa medica, katero dobite le v Medam, Ljubljana, židovska ulica st. 6. Stran 4 »SLOVE^SrTT VAFODi,^ » f Šmarja !f»42-^ gte*. 46 Tam, kjer raste poper ■ ■ • MolušKo otočje, kjer divjajo zdaj srditi boji, je prava domovina dišav — Trgovina z dekleti med kristjani — —----- ____hf AVSTB.M ' v \~_ z> davno prej, preden so m odi 11 Evropi up svojih in?:.- •■ \ožr.;ah v j':rno morje, so prišle začimbo, rasteče na Mnlu-aklh otokih ■ kitajski! i in arabskim posredovanjem v Oriont. Ko so poslali Portugalci v zr.«*otku 16. stoletja svoj*» jadrnice na Daljni vzhod, so storili to v prvi vrsti z namenom izločiti to trgovsko posredovanje Kitajcev in Arabcev, da bt mogli neposredno dobivati dišave in muškatn*» oreške. Bilo je leta 1511 ko so Portusrnlci odkrili otok Banda južno od Molukov. Ustanovili !=o trgovinsko postojanko, pre-vzrli \-so trgovino z dišavami in sc s tem zamerili Holandcrm ki r>n spadali takrat me«i najmnofočnejSp evropske trgovske narode. Gospostvo Portugalcev na Molukih je trajalo kakih sto let. potem so jih pa Ho-landrj kratko malo napadli, porazili in pregnali z Molukov. To. kar 3e je potem dogajalo na dlšavskih otokih, kakor smemo po pravici imenovati Molukc spada med na jmraćr.eiša poelavja brezobzirne kolonialne politike. Holaodd so proglasili leta 1605. otok Amboina za sedež nizozemske zapadnoindijske družbe in prav kmalu so spoznali, da se prideluje na Molukih več dišav, kakor jih je mogoče z dobrim dobičkom prod*»ti. Znto so dobili od sultana moluške oteške skupine Temate pravico i :r ' * ' . vsko drevje po svoji volji. Potem je pa izšla Se naredba, da je dovoljeno pridelcu-r.t! dišave samo Se na otoku Amhoina in monopol na dobavo muškatnih oreškov ie dobil otok Banda. Dru^ri Moluški otoki se niso smeli več obdelovati in to ie seveda vzbudilo hud odpor domačih plantažnikov. Pa tudi monopolizacija trgovine na otoku Banda in breJBobanmi oriti^k Ho'andcev na cene ie izzvrl opore med domačim in ko je prišlo ortrm do oboroženega obračunavanja, je izCTubilo življenie mnogo holandskih treov-cev in pndel fe tudi hniandski admiral. Odgovor na to je bilo izkrcanje novih holandskih čet. ki so vodile brezobzirno iztrebil- : no vojno proti upornim domačinom. Pre-1 ivnlc.i oteka Banda so bili povsem iztreb- I lienl. potem so pa otok znova naselili m I sicer s prrbivnlci rarnih otoških skupin j malajskega otočja, zlasti z Javajci, Maka-! sf»rl in Ttmorct. Ta prvotno med seboj močno razlikujoča se plemena so se sčasoma pomešala in so zdaj v narodnostnem pogledu prava mešanica. Po telesni konstituciji in kulturi se bistveno razlikujejo od plemen, živečih ns sosednih otokih Cele-bOS tn Efova Guineja. Od Celebesa do Nove Guineje Je okrop: 600 km. Moluška ožina loči rlisavske otoke od Celebesa ln paralaks pot le morska meja proti Novi Guineii. Moluki se dele y tri skupine, na se", eru lefte ctolu Morotai. Halniah.ua. Batjan. Ternate. Tidore in Mikjan, v sredini tvorijo oteki Obl. Soela in Gassa skupino zase. na iu^ru ao p-« otoki Ceram Ambon. Boerce. Ambelau. Ce-ramlacet. Gorom. Watoa, B^lla in Banda tik skupni Pocerla na Mol uskih otokib gredo točno v isti smeri kakor ona na Ce-lebesu ln Novi Guineji. tako da ni nobenega dvoma, da so tvorili Molald pn-otno s Celebesom in Novo Gvinejo eno celoto, ki io ie pozneje morje ločilo. Moluki so vseskozi vulkanično ozemlje. Na severnih otokih je med približno 30 in 3000 m visokimi ognjeniki deset še živih. Zato so potresi tu zelo posrosti. Podnebje je enakomerno vroče Mooauin prinaša mnoco padr-tvin in zato -»e rastlinstvo na Molukih bujno. Holandci. ki so mornH na iti v vedno recfjeni razvoju in napredku Molukov nadomestilo za silno skrčeno pridelovanie dišav in muškatnih oreškov, so poskusili pridelovati na zapuščenih otokih poper. kavo. kakao korro in satro. Vse to ra ni zado-stovalo. da bi izbili iz teh delov Korakov dovoli đoMOca Ko ie prišlo v tt stoletju še razširiepie di?q-.-^kih trjrov« ie bil monopol otokov Ajabofsa in Banda odpravljen in povsod na Molukih so jeli zopet pridelovati dišave. Toda domačini so se bili navadili skozi več pokolenj lenuhariti tn bilo je težko pripraviti jih zopet do rednega dela Za hrano jim itak ni bilo treba skrbeti, ker jim je nudila narava sama. dovolj sadežev. Satro palma ie glavna hrana domačinov. T;, palma uspeva najbolje v vročem pod-Debju in vlažni zemlji. Zato ima na Molukih naravnost idealne pogoje za rast in razvoj. Ko je sapro nalma devolj visoka, jo posekajo in razkoljejo. a krono jI odsekajo. Skrohovo moko vsebujoči stržen iz-sesesrjo tz debla ter izločijo iz njega les bi vlakna. To se doseže z večkratnim lu-Ženjem v tekoči vodi. Po temeljitem oči- ftcenjn se mro moka posuši, potem pa služi domačinom za hrano bodisi v obliki kade ali pa nekakšneera kruha. Tri take palmo zadostujejo, da se prehrani domačin skozi vse leto. Delo, ki ga mora opraviti, je pa neznatno, saj dela samo štiri ali največ pet dni pa je preskrbljen s hrano 7i vse leto. Hoianus&J .nisiionarji nape-niaio po naročilu svoie vlade vse sile. da bi noiasnili in dopovedal! tem primitivnim ridem. da ni dovoli delati samo štiri dni v letu. temveč je treba delati vsaj štiri dni v tednu, toda njihov trud ie zaman. Koraki so razdeljeni v dve upravni okrožii — Ternate in Amhoina. Amboinee so srtreobrmili Že stari Portusraloi, da so postali kristi.ani. Od portusralskesra gospostva prinad.iio reformirani cerkvi. Toda stari, po portugalskih jezuitih uvedeni običaji so še zdai v veliavi. V črnih oblekah in belih noravicah horiiio ženske ob nedeljah počasi in dostojanstveno v cerkev, Na nocrah imajo dolg-e klumaste č vije. izvirajoče še Iz portugalskih časov in ki še vedno nosijo portugalsko ime stjaaela«. Vendar je pa domačinom vera T^amo priučena EnnatnHi zadeva in ie re-r.to stvar sr^a. NajbotfN dokaz za to imamo v rro-cvitaioči "trgovini z dekleti. Očetje kar sami prodajajo svoje hčer^. PATAKA SENZACIJA: Amy JohsisonGva še živi 9 6 Smrtna nesreča „leteće strojepiske" naj bi bila izmišljena Ammy v službi Inteligence Servi^ca? Se spoiiunjatc še slovite >leteče strojepiske« Amv Johnsenove. ki je po sv>jin poletih postala slavna po vsem svetu? Pred dvemi krti jo je doletela smrtna nesma. ko je n en > letale strmoglavilo v Them-,j. Tako so vsaj madna ugotovili. Pravimo uradno. ker p-^roča »edaj neki paii*>r-i dne\-nik. da slavaaa angleška letalka še V-vi in fe bila n;ena žalostna smrt v va' n*iu Themse le sprt t na igra. Angleška tajna služba je hotela le zakriti, da je Amy kto-rila v njeno s'.ujbo. Po poročilu, ki ga v poslal pariški dopisnik >Gazzette deilo S* rt fiiiiisnsa Boliinl s\ojemu Us*u o t-m pres^rrrtljivem odkritju pariškega dn'vn.ka. p.vzvr..amo naslednje podrobne s: i. Na be^u pred upniki Amv J^iiism -\ a sc je pončaa s sv.* SK tekmec« M v Kraka Avstralcem Jim?:iyjo.n MollLsonom Kofliaon je bil živahen člo m o njem so ^o»verjii marsikaj, kar ni b:-lo zanj vedno usrdno. Same?* >jna letalka je izvedla, kak^r je rnar.o. prei ovito važnih velikan pesetoa . Posebno je postala slavna, ko }J preletela v rekordnem času razdaljo ntcu Londonom in Južno Afriko. Po teh uspehih je začela cb.skovati najbolj znane s^e_ to\-ne hotele in živeti tako razkošno, kakor jI njeni dohodki nedvomno niso dopu- ščali Dejansko so bile njene finančne m->*-nosti dokaj skromne in ji njeni za?!u*k. niso dovoljevali tako luksusnega življem n. Nekega dne pa jt? izginila in za več mesecev se je sled za njo popolnoma izgub' +. Končno so jo zasledili v Egiptu in leti.ka je biia prisiljena vrniti se v London. Po povratku so jo čakale mnoge skrbi, zvezne s pojavom Štev.inih upnikov, ki so b.d v začetku vljudni, nato pa so vedno bMj pritiskal: in grozili Angreška vlada se Je končno odločita, da bo posredovala. Sklenila je plačati vi>e njene dolgove in naložila je delikatno nalogo svoji Tajni službi. Tajna služba na delu V prvlb teanih leta 1940. — vojna. H jo je sprožila Anglija >e Izbruhnila pribrano tri mesece prej — Jc redkobesedna brzojavka iz Londona javljala, da je leta/aa postala žrtev nesreče, ko je z letalom strmoglavila v Themso. Uredništva parišnih listov so ob tej priložnosti dobila navadilo, očitno na posredovanje Londona, da ne zgode ne opisujejo na dolgo in široko. V*=n. dar se je zdela zadeva že tedaj mnogem sumljiva. Nedavno pa so ameriški listi ob javili presenetl.ivo novico: ameriški letalec Murphy Je zagotavljal, da je sri'al Amv Johnsrmovo v neki ulici mesta Fda-delfije. Murphy jo Je hotel nagovoriti, m '.a- da letalka pa se je. ko se je opomogla oi prvega presenečenja, naglo oddaljila z iz-nvo. da gre za pomoto v osebi. Kurobv ss&rjsrje, da se ni zmetil ln pristavlja, ia je zelo dobro poznal Amy. kakor je bil do. ber SJSSSSec njenega moža oziroma njen ^a bivšega inetz, ker se je ločila od njega. Kako si naj torej razložimo nwen tragični konec? Razlaga, ki si je pridobila v Združe 'h državah Severne Amerike mno-o vere, je tale: Angleška tajna služba je pre\ / dolžnost pomiriti upnike Mcteče stro e piske«. Toda napravila je to le pod enim pege jem: Amv je inteligentna, zvita in pogumna, ima vse lastnosti, da lahrto postane spreten agent Intelligenca Servi:ea Po vztrajnem pritisku .e Amy. ki se ie najprej obotavljala, privolila. Da bi pa bile nak ge. za katero je bila določena, izvrše--uspešno, je bilo potrebno, da osebnost metalke izgine. Padec v Themso Kako izvesti zadevo, da bo čim bolj prepričljiva? Intelligenca Service ne pozna \ °-mislekov. ko Je treba mešati po blatu. Ere-; premisleka podrobnosti je napravila Tajna služba načrt za nesrečo v Themsi. To i i slučaj je preprečil pravilen potek ob^ i*-ljivega načrta. Takole opisuje zadevo pariški list: Ko je letalkino letalo strmoglavilo v Themso, se Je znašel v bližini policijski čoln, ki je priplul do lctalke še pravočasno, preden se je potopilo. Letalo Jc bilo hermetično zaprto. Ko so odprli vr ta. so odkrili v notranjosti. .. moža, sedečega na nilotovem sedežu. Neznanec je bil težko ranjen. Na/o so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga z-irn-vili v samotni sobici, do katere so eoasise-gočali dostop trije nadzorniki ScoVaud Tarda, Neznani letalec je umrl, ne da bi prišel k zavesti. Te podrobnosti so se zvedele po indiskreciji policijskvga in bolnišničnega o*eb-ja, Duhov pa se tedaj polastila vojua in onemogočila kakršne koli razlage o edinstvenih podrobnostih te žaloigre. Da je bilo letalo, ki je strmoglavilo v rhe*USo, last mlade htalke ni nobenega dvoma, saj je bilo dovolj znano. Toda, ali je bila Amy v njem? Na drugi strani je bilo nedvoi.mo potrjeno, da je bila Amy sama v letavi. ko je startala z letališča v Croydonu. Zgodila se je prevara Za poja-^uitev uganke je potrebno ved^'i, da je Intelligence Service organiziral -.z>-devo tako: Iz Amerike je povabil enoga tistih filmskih akrobatov specialistov, ki so izvežbani v nastopanju pri letalskih in avtomobilskih nesr 'čah, pri katerih ob vsakem nastopu riskirajo svoje življenje. Amy Johnsonova je odletela s leta išca v Crovdonu ln pristala na samotnem oo-prtem* polju, ki j>? bilo že v naprej dogovorjeno. Neznanec jo je zamenjal na n"o-nem sedežu. V načrtu je bilo, da bi se po spretno izvedenem padcu v vodo rešil s plavanjem, letalo pa bi se potopilo. Nato bi se razglasilo, da Je telo Amy pogoltnila voda. Nekega dne bi neko iz vode potegnjeno truplo z iznakaženim obraz na ugotovili za njeno. Za ves svet bi bila letalka mrtva Neznanec pa Je izvedel napačen man> ver. bodisi da se je zmotil v računu ali ps ga je presenetila izguba na hitrosti. T-ia se ne bo nikoli zvedelo Kar pa je oči*.no, j>e, da je naklučje preprečilo načrt, k; . a je izdelala Tajna služba. Zato pa Aniy Johrtsonova še vedno hodi po svetu. Bi • r ne več kot slavna letalka, temveč pod ol -Ieko tajnega agenta Intelligence Servic' v. Riž In gumi v Indokini Za Japonsko pomeni gospodarska pogodba z Indokina veliko pridobitev [ na V zadnjih letih je dobil Holon 9 novih j lasčilnjc. tako da je zdaj podoben vel ke-| mu evropskemu ali industrijskemu mestu. Vse luščenje riža je v rokah Kitajcev, ki jim pomagajo evropski inženjer j i. Navzlic vsemu prizadevanju se pa Še vedno ni po~ srečalo spraviti na svetovni trg kvalitetne robe. Ime saigonski- riž še vedno ni nobena reklama. Ta riž je mešan. Najprej ga mešajo kitajski trgovci na dczeii. potem pa še kitajski mlinarji v Holonu odnosno Sal-gonu. Tako pride mešanica v trgovino, ki je sicer poceni, toda slaba. Zato gre največ riža :k Indokine v sosedne dežele, zlasti na Javo, od koder se kvalitetni riž izvaža, slabši pa porabi za domače prebivalstvo. Slabe prometne zveze so eden glavnih vzrokov slabe kakovosti riža. Ker riža ne morejo odpeljati, mora ležati dolgo v skladiščih, kjer se naleze vlage. Domačini nimajo interesa na dobrem vskladi-ŠČenju, soj pripada večina nža že na polju kitajskim oderuhom. Tako riž pač" obleži, dokler ga ne morejo odpeljati Poleg riža prideluje Indok na tudj gumi. Toda ta je prav za prav tujec v Indokini. Legenda pripoveduje, da Je bil vtihotapi j en z bregov reke Amazonke in sicer v smrtni nevarnosti. Izvoz semena gumovnikov iz Brazilije je bil namreč prepovedan pod smrtno kaznijo. V Indokini je za drevesa, ki dajejo gumi podnebje tako ugodno, da se je moral amazonski gumi na svetovnem trgu kmalu umakniti svojemu konkurentu in da ni več kazalo pridobivati gumija v pragozdovih ob gornjem toku reke Amazone. Lani v maju je bila v Tokiu podpisana gospodarska pogodba med francosko In-dokino in Japonsko. S tem je prišla Indo-k na v gospodarsko območje Japonske, kar pomeni za francosko gospodarstvo veliko pridobitev. Japonski bo namreč s tem znatno olajšana prehrana prebivalstva, ker bo imela na razpolago letno še 6 milijonov ton rža, ki je šel doslej večinoma na Kitajska Lepotica iz Indokine Pridelovanje riža je igralo v Indokini že važno vlogo, ko so položili Francozi leta 1862 z aneksijo treh mej rodovitnejših pokrajin Kokinkine temelje svoje velike kolonije v Zadnji Indiji. Zdaj je riž glavni steber gospodarstva Indok ne. Letni pridelek znaša nad 6 milijonov ton. Za angleško Indijo in Tajsko je Indokina na tretjem mestu glede pridelovanja riža. Z intenzivnim obdelovanjem in umetnim na-maknniem zemlje z izborom semenskega riža in me! orači jo novih zemljišč hočejo doseči še večji pridelek- Riž igra tudi v izvozu iz Indokine; zelo važno vlogo, saj zavzema 70 odstotkov vsega Izvoza. Ves trgovini namenjeni r:2 gre v vel ke luJčilnioe v Holonu in Saigo- Žlžni menope v Hsimunifl Rumunska vlada je s posebnim dekretom ustanovila monopol za trgovino in izvoz nekaterih vrst žita in sicer za pšenico, rž, ;ečmen in moko iz njih. To žito in moka iz njega se bo smela v bodoče prodajati samo državi, ki ga bo nakupovala, bodisi potom vojaških oblasti ali pa narodnega zadružnega zavoda. Lastniki omenjenih vrst ž;t in moke iz njega morajo vse svoje zaloge prijaviti. Izvzeti so samo kmetovalci. 2e sklenjene kupčijo za te vrste žita se razveljavijo v kolikor še niso bile izvršene. Kmetovalci, ki so zasejali lani nad 2 ha polja s koruzo, morajo od svojega pridelka polovico prodati državi. Izvoz žita in ; moke je prepovedan. Žito in moko lahko izvažajo samo organi, ki jih je država določila za to. Za kršitev teh odredb so določene stroge kazni. Smrtna kazen je določena za tiste, ki bi si prilastili za nakup žita za državo namenjen denar ali ki bi uničevali zaloge žita. nrkl. posebno pa posvečajo veliko pozornost sportu in telovadbi, kar nedvomno vpliva tudi na rast. Toda ljudje visokih postav ne srečujemo samo v kulturnih državah, temveč tudi v manj civiliziranih deželah. Vzrok mora torej tičati nekje drugje. Zdaj pravijo nekateri, da se morajo ljudje za svoje visoke postave zahvaliti radijskim valovom, ki gredo noč in dan po ozračju na vse strani in ovijajo tako našo zemljo z nevidno mrežo. Ta trditev se bo pač zdela marsikomu čudna. Na drugi strani je po tudi čudno, da se Je pojavilo toliko ljudi visokih postav na svetu nekako istočasno, ko je dobilo človeštvo radio. Poleg tega je pa dognano, da učinkujejo električni žarki izredno vzpodbujajoče na hormon rasti v človeškem telesu. Zakaj naj bi ne imeli enakega učinka tudi radijski valovi? Ce bi bilo tudi res, da vpliva-| jo radijski valovi dobrodejno na rast člo-! veškega telesa, b: ne bil daleč čas, ko bi živeli na svetu sami orjaki. Sami crpki na svetu? Znanost I| zaman prizadeva najti odgovor na vprašanje, zakaj so ljudje povprečno vedno večji. Ljudi visokuh postav je na svetu vedno več in skoraj bi lahko rekli, da se bliža doba, ko bodo vsč ljudje orjaki. Učenjaki so najprej mislili, da je to posledica izpremenjenega načina življenja. Ljudje v splošnem zdaj bolj pazijo na svoje zdravje kakor so pazili naši precr- Koliko kosti je v človeškem telesu Večkrat govorimo v življenju o svojega rojstva kosteh. Redko ali pa nikoli ne pomislimo, koliko kosti ima prav za prav človek v svojem telesu. Človeško telo obstoja iz 231 različnih kosti. Naše kosti so povezane med seboj s 323 mišicami, ki dajejo telesu tudi moč, Insertra} v ,,Slov. Narodu Ezio d'Errico [" J^©5 iz lepenke 45 Komisar Richard je skočil pokoncu, toda na obrazu se rau je zrcalila samo zla volja nad nenadnim prekinjenjem njegovega oddiha. Da bi bil porog zvrhan, je radio baš tedaj sporočal vtise nekega napovedovalca pri obisku na fronti: >... ob Maginotovi črti minevajo noči v popolnem miru ... človek komaj verjame, da stoji na eni izmed najvažnejših front evropske vojne. .. Naši vrli ,poilus', prekrasno nameščeni v betonskih kaze-matah z izvrstno kurjavo...« X. poglavje DOBROIU >\I GOSPOD PCLAC Ko sta se komisar Richard in doktor Milton vrnila r sobo za aretimnee. sta jo našla vojaško zasedeno. Nadzorniki in redarji, ki so bili slišali hrup pretepa in prihiteli delit red. so v pomenku stali sredi mračnega prrstora in pazili na nasprotnika, ki sta imela zdaj mimo lisic na zapestjih tudi varnostne verižice na nogah. jLekarriški pomočnik Evgen Aumale je imel glavo ▼ obliki turbana obvezano z brisačo, kar mu je dajalo čudno smešno lice, knjigovodja Hans Lebeck. agar oko je bilo zalito, pa je spet d\igal roko in si z rokavom brisal kri, ki mu je kapljala iz nosu. »Kaj pa je to . .. zborovanje?« je vprašal Richard ob pogledu na tolikšno množico redarjev. Nato je krenil v stransko sobico, kjer je bila ostala svetilka z reflektorjem. Spravil se je za pisalno mizo, in ko je nadzornik Harpe posadil nasprotnika preden j, sam pa obstal med njima, ju je pogledal s pikrim nasmeškom v kotičku ust. Aretiranca, ki sta bila zaradi verižic na gležnjih nerodno priskaljala v čumnato, podpirana od nadzornika Harpa. sta bila zdaj na oko povsem mirna in sta trdovratno strmela v konce svojih čevljev. Sredi tišine, ki je vladala v sobici, je daleč nekje zamolklo odbilo polnoč. Milton, ki je dvojico radovedno opazoval, se je nazadnje vprašal, kaj skupnega bi utegnilo biti med njima. S postavo si nista bila podobna, kajti knjigovodja iz hotela *Neuillyja« je bil za ped višj? od lekarniškega pomočnika; z obrisom glave tudi ne, kajti pomočnikov obraz je bil podolgovat, usta je imel majhna, lica ohlapna in nos orlovsko zakrivljen, med tem ko je bil knjigovodja bolj debel, topega nosu in širokih ust. Toda ko jima je komisar z rahlo podsmehljivim glasom velel: >Pobešati glavo vama nič ne pomaga... bolje bo, da si pogledamo iz oči v oči.. .< — sta oba hkratu z istim hladnim, trdim in predirlji-\im pogledom dvignila glavo ... in ta podobnost je po bliskovo odkrila Miltonu rešitev uganke. Kakor bi bil zaslutil ta preobrat v doktorjevi glavi, je komisar tisti mah z dvignjeno roko pokazal na aretiranca ter počasi izpregovoril: »Predstavljam vam brata Aumala... Evgena, s poklicem lekarniškega pomočnika, in Petra, ki pravi, da je knjigovodja... z imenom Hans Lebeck... oba dokaj zanimiva ptička, čeprav sta trenutno sprta.« Komisar se je zadovoljno namuznil temu predstavljanju, nato pa segel v žep po zapisnico, ki je bila polna beležk, in počasi pričel: »Peter Aumale___se spominjate kolonialne razstave ... ne ? Saj še ni dolgo tega... največ deset let bo . .. takrat ste vodili slona in nosili lepo indijsko obleko, ki so jo obiskovalci z dežele strme občudovali ... škoda le, da ste imeli grdo razvado, izmikati listnice ljudem, ki so bili tako slabega okusa in so si privoščili izprehod po indijski šegi... se spominjate? Neki nadzornik, ki je šel mimo, je opazil vašo igrico ... Ta čas, ko je potnik v kiosku kupoval listek, ste bistro prežali, kam bo spravil listnico ... in ko ste potem pomagali žrtvi na debelo-kožca ... frk ... je listnica izginila , ..« Knjigovodja iz hotela »Neuillyja« si je kar naprej brisal nos z rokavom, kakor da govori komisar s povsem drugo osebo. Ko se je pa Richard prekinil in mu rekel: »Imate morda kak ugovor?t — je vendrale skomignil z rameni in zamomljal: - Nikoli nisem tajil, da sem Peter Aumale. Ko me je vaš nadzornik prijel, sem to takoj povedal.« >Prav .. . nadaljujva torej . .. Ker ste bili že prej kaznovani, so vas obsodili na pet let ječe in poslali v Toulon . . . Čez dve leti ste se okoristili z delom. ki ste ga morali opravljati na utrdbah v stari notranji luki, in ste plavaje pobegnili z dvema tovarišema, ki sta utonila... sodeč po tem, da je morje vrglo trupli na suho... Vi ste se čudežno rešili... Kakšen zlomek vam je pomagal? Ribiči? Tihotapci? Pustiva to... Kje ste bili od leta 1933. do leta 1937.? Nočete odgovoriti? Razumem... poklicna, skrivnost.. sicer bo pa še časa, da izpopolnimo vas osebni popis... ta mah me ne zanima vaša predpre-teklost, ampak vaša nedavna minulost...« Komisar Richard si je prižgal cigareto in za-godrnjal, kakor bi komaj čakal, da se iznebi nečesa neprijetnega: »Se mislite še pretepati?« Nato je brez dolgih obšesti ukazal nadzorniku Harpu, naj sname ujetnikoma verižici, in nadaljeval: »Torej ... skušajva se pogovoriti . .. Kateri izmed vaju je tisti, ki je predstavil drugemu markizovega slugo? Globok molk... nu dobro... stvar ni Bog ve kako važna... V kavami pri Maillotovih vratih so vaju vsi poznali. .. poročila mojih nadzornikov so stara šele nekaj dni .. evo ... Filibert Masson se v svojem prostem času zabava s tem, da kvartd v kavarni pri Maillotovih vratih... njegova običajna soigralca sta neki Evgen Aumale, lekarniški pomočnik, in knjigovodja majhnega hotela, naturaliziran Nizozemec z imenom Hans Lebeck... Saj res,' je smehljaje se dodal Richard in se obrnil k Miltonu, »zamisliti si, da ne zna ta vrli dečko niti besedice nizozemski, a se je zato naučil govoriti francoščino tako, kakor jo govore Nizozemci; to je s ponarejenim potnim listom vred več let zadostovalo, da je bil varen ...« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseraini del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani 9