^ in praznikov ^ dally exempt Saturdays. Sundaya «»d Holiday» PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote . m—m Uredniški la upravnllki prostori: 2607 South Lawndala Ava. Office of Publication: 1657 South Lawndak Ava. Telephons, Rockwell 4*04 uto-yeabxxxix Cona Hsu jo S8.00 U fcond clâ» nutter January 16 im at th> r>-» " ChtCa*°- -eter the ActTVon,!^' oí ÏTrcT^ÎT CHICAGO 23. ILL« CETRTEK. 4. DECEMBRA (DEC. 4). 1947 Acceptance for mailing at »pecial nate of poataie provided for In section 1108. Act of Oct 8. 1917. authorized on June 4, till Subscription $8.00 Yoarly ÔTEV.—NUMBER 237 Bitke med Židi in Arabci v Palestini Izgredniki požigajo poslopja in plenijo trgovine. Generalna stavka oklicana v Damasku Jtruzalem. Palestina, 3. dec. ^Krvave bitke so izbruhnile ped Židi in Arabci v Jeruzalemu in drugih mestih. Poročilo pravi, da je bilo pet Židov ubi- Jb, devet Arabcev in 29 zidov »njenih. Bitke so posledica načrta glede razkosanja Palestine na dve državi, ki je bil sprejet na seji generalne skupščine Združenih narodov. Več tisoč Arabcev se je dvignilo v Jeruzalemu proti Židom. Požirali so židovska poslopja in plenili židovske trgovine. Židje so odgovorili s protinapadi na Arabce. Najmanj 50 poslopij, židov-ibh in arabskih, je bilo razdejanih in požganih v Jeruzalemu, fovzročena škoda se ceni nad milijon dolarjev. Britske policijske enote in vojaške čete so bile mobilizirane za akcijo, da vzpostavijo red in mir. Arabski napadi so se pričeli včeraj zjutraj. Eksekutivni odbor arabske organizacije je oklica] stavko v znak protesta proti odločitvi skupščine Združenih narodov. Oblaki dima se dvigajo nad Jeruzalemom. Brigade židovske podtalne armade Ha-ganah so gasile požare. Enote te armade so zasedle kraje med Tel Avivom, židovskim mestom, in Jafo, arabskim mestom. Šest Židov, ki so streljali na Arabce s streh hiš, je bilo aretiranih. Oboroženi so bili s strojnicami, revolverji in ročnimi granatami. Policija, možnost poostritve knflikta med iidi in Arabci. Vrhovni poveljnik židovske podtalne armade je dejal, da se oborožene arabske grupe zbirajo v več krajih in pripravljajo za napade na židovske naselbine. Armada je storila korake za obrambo. Kiiro, Egipt, 3. dec.—Več ti-«oe Arabcev se je udeležilo demonstracij v znak protesta pro-razkosanju Palestine na dve državi. Abdul Rahman Azzan, generalni tajnik Arabske lige, je zagotovil Arabce, da bodo dobili dovolj orožja. Oborožene arabske grupe so izvršile napade na židovske trgovine in restavracije. Damask, Sirija. 3. dec.—Poslanska zbornica je pooblastila vlado, naj prispeva prvi obrok v vsoti $920,000 v sklad Arabske lige za osvoboditev Palestine. V Damasku j^ bila oklicana generalna stavka v znak protesta proti razkosanju Palestine. Arabci so uprizorili navale na židovske trgovine in klube. Bagdad, Irak, 3. dec.—Promet v glavnem delu tega mesta je bil ustavljen v teku protižidov-skih demonstracij. Skoro vse trgovine so zaprle vrata. Arabci so organizirali parado in shode, na katerih so govorniki obsojali zaključek skupščine Združenih narodov glede razkosanja Palestine na dve državi. C/0 bo zahteval zvišanje plače Predsednik Murray naznanil odločitev Francoske garde napadle stavkarje Policijska postaja v Marseillu razdejana W*»hingion. D. C., 3. dec.— Kongres industrijskih organizacij bo začel kampanjo za splošna zvišanje plače. Unije CIO toajo šest milijonov članov, ki J uposleni v temeljnih ameri-«'h industrijah. i Odločitev je naznanil Philip Urra.v- predsednik CIO, po se-2 devetimi podpredsedniki UiJ voditelji delavcev v naj-v*J»h industrijah. Dejal je, da bil zaključek sprejet soglas-n'J T" pomeni, da se bo kamj ^J11 za zvišanje plače pričela v Jeklarski, avtni in drugih in-iStnjah. Ta bo tretja po za-«jucenju vojne. Murray je v naznanilu po-Manl. da je kupna sila delav-^ padla za 18 odstotkov p*> ¡učenju vojne. Vsaka unija >mela proste roke pri "Jih s kompanijami glede • plače. Murray je izra-nje. da ne bo treba okli-vk za zvišanje plače. Ve« ' pogodb, katere so skle-Katere unije CIO, bo po-kmalu po novem letu. ' nii unijami so jeklarska. mornarska in druge. v je izrazil dvom. da bo ' * na sedanjem zasedanju »nI /a ustavitev dviganja kih stroškov. ,Vski tajnik Schwellen-napovedal, da bodo uničevale zvišanje plače, ko '"pil pred kongresnim od 'a bančne in denarne «s- Paris, 3. dec,—Enote mobilne garde so napadle stavkarje v vidilP&rizu in drugih mestih. Naj-. večja bitka se je vršila pred tovarno Renault Co. v predmestju Boulogne-Billacourtu, kjer je dva tisoč stavkarjev skušalo narediti luknjo v steni tovarne s traktorjem. Oborožene mobilne garde so navalile na stavkarje in jih razpršile. Čez nekaj ur so se stav-karji vrnili ojačani. Trije člani garde so bili v novi bitki ranjeni. Garde in stavkarji so se spopadli tudi pri železniški postaji v Limogesu. Drugi tisoči stavkarjev so bili zavojevani v bitkah s policijo v Marseillu, pristaniščnem mestu v južni Franciji. Stavkarji so razdejali policijsko postajo in prevrnili policijski tovorni avto. Pozneje je policija rapršU» stavkarje. Protistavkovni načrt je še predmet debate v ustavni skupščini. Premier Robert Schuman in člani njegove vlade so za odločno akcijo proti stavkarjem. Opozicijo proti načrtu vodijo komunisti. CI > i\ ti. u cati IjKr lil« teki« mh •vtn Kur an ne Domače vesti Gabrovšek baje toži Prosveto za pol milijona! Enakopravnoat s dne 1. doc. poroča, da js "famoini" kaplan Franc Gabrovšek sadnjo aoboio vložil iošbo tudi proti Prosvetl. In eicer toil naš liai baje kar sa pol milijona dolarjev! Enakopravnoat pravi, da Jo to vost posnela po Cl«v»land Plain Dealer-ju, v katerem Je rečeno, da iošba aloni na domnevi, da Jo Proaveta priobčila člank» "obrokovalne vsebino", ki so bili posneti ls "komunističnih virov v Sloveniji." Koliko Je resnico na tom, nam ni snano. Ako Je to resnica, bomo še »pregovorili l—Kot snano, toži Gabrovšok Enakopravnoat sa $200.000. Ts "Kristusov namestnik" na oni atranl očividno hoče priti na lahek način do velikega bogastva, ns drugi pa a temi tožbami sada-viti vse napredno slovensko časopisje v tej dešeli. Sanje, ki »e mu ne bodo izpolnllel Nova grobovs v Pennl Strabane, Pa. — V naselbini McGovern je umrla Mary Zupančič, stara 69 let, članica društva 138 SNPJ. Doma je bila s Krškega pri Litiji, v Ameriki 49 let, članica jednote 35 let. Zapušča moža, sina, tri hčere, devet vnukov in pravnuka. Vandling, Pa.—Dne 24. nov. je umrl Frank Preveč, star 77 let, član društva 45 SNPJ v Forest City ju, kakor tudi KSKJ. Bolehal je več mesecev za maj-narsko naduho—silikozo. Doma je bil od Čateža, Dolenjsko, v Ameriki od 1903. Tukaj zapušča hčer, poročeno Kavčič. * Is Clevelanda Cleveland.—Po sedemletni bo lezni je umrla Ivana Renko, rojena Kalčič, stara 60 let, doma iz Bača pri Knežaku, Notranjsko, v Ameriki 22 let, članica društva 28 SNPJ. Tukaj zapušča moža Johna, hčer Albino Mršnik, dva sinova in šest vnukov, v Novi Mehiki brata Antona Kalciča, kakor tudi sestro Justino Roje in več drugih sorodnikov, v starem kraju pa sestro in brata.—Po kratki bolezni je umrla Mary Pucel, rojena Knaus, stara 88 let, doma iz vasi Greben pri Sv. Gregoriju, Ameriki od 1909. Tukaj zapušča sina. dva vnuka, dve vnukinje in štiri pravnuke,—Dalje je umrla Mary Smrekar, »tara 82 let in sestra pokojnega eol linwoodskega župnika Andreja Smrekarja. Bila je samska—Iz bolnišnice se je vrnils žena Johna Ubica.—V bolnišnici Glen vlile se nahaja Frances Prelc iz Painsvilla. RUSIJA NAJ BI DOBILA STO MILIJONOV DOLARJEV OD AVSTRIJE M0L0T0V POVABIL MARSHALLA NA KdSILO Diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo obnovljene B1DAULT SE VRNIL V PARIZ London. 3. dec.—Ruski zunanji minister Molotov je povabil ameriškega državnega tajnika Marshalla na privatno kosilo in slednji se je odzval. Sestala se bosta v petek. Marshall je dal razumeti, da želi privaten raz govor z Molotovom. Kosilo jima bo dalo prvo priliko za direktne diskuzije o a-meriških in ruskih problemih od moskovske konference. Takrat se je Marshall; sestal z Molotovom in premkerjem Stalinom. Kaj želi Marshall od Mo-lotova, ni znano. Molotov je prej zavrnil Mar-shallovo povabilo, naj se udeleži kosila v poslopoju ameriškega poslaništva v Londonu. Ameriški diplomati, ki ao prišli na konferenco zunanjih ministrov, so bili presenečeni, ker je Molotov zavrnil povabilo. Marshall je imel sinodi razgovore z britskim zunanjim ministrom Bevinom in ameriškimi ter britskimi uradniki iz ameri ške in britske okupacijske cone v Nemčiji, ki so dospeli v London. Vršili so se v poslopju a-meriškegs poslaništva. Zunanji ministri se bodo danes ponovno sestali ns seji in obnovili diskuzije o mirovni pogodbi za Nemčijo. Dotlej se Še niso zedinili o mirovni pogodbi za Avstrijo. Francoski zunanji i minister Georges Bidault je odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil seje članov francoske vlade, katere predsednik je Robert Schuman. Pričakuje se, da se bo kmalu vr nil v London. Danes bodo zunanji ministri dobili poročilo od svojih na mestnikov. Nanašalo se bo na razkol med Rusijo in zapadnimi silami o nemškem premoženju v Avstriji. Rusija je zavrnila francosko formulo glede sklenitve kompromisa. Rusijs vztraja pri zahtevi, da mora dobiti vse nemško premoženje v Avstriji. Molotov je v pondeljek abdol-žil zapsdne sile. d s hočejo pretvoriti Nemčijo v kolonijo. Češka delegacija odpotovala v Moskvo London. 3. dec—Doznava se, da je Francija predlagala, naj bi Rusija dobila $100,000.000 od sedanje produkcije v Avstriji kot del reparacij. Predlog je bil predmet diskuzij na seji namestnikov zunanjih ministrov Francije, Rusije, Velike Britanije in Amerike Na seji so bili storjeni poskusi za dosego sporazuma glede mirovne pogodbe in neodvisnosti Avstrije. Vest pravi, d» je Paul Cher-riere, namestnik frsneoskega za-nanjegs ministra, sugeriral, naj fci Rusija dobivala tretjino produkcije olja v Avsrtiji. Oljna polja so pri Zisterdorfu. • Rusija naj bi prevzela tudi skoro vso avstrijsko plovbo na reki Donavi. Napoved je, da bo Sovjetsk» unija zavrnila francoski kompromis glede vprašanji, kaj vse predstavljs nemško premoženje v Avstrjil. Frsncija se «kuša Izogniti tolmačenju premoženja Pozvala je države, ki so upravi- čene do odškodnine od Avstrije naj razkrijejo svoje nsčrte gle de reparacij. H. V. Koktomov, namestnik ruskega zunanjega ministrs Mo-lotova. je dejal, ds hoče dobiti vse informacije glede {rancoske ga kompromisa. Kompromis sli-či dogovoru, katerega je Finska sklenila z Rusijo. Finska se je z dogovorom obvezsls, ds bo "kupila" vse nemško premoženje ns svojem ozemlju za vsoto $300.000,000 Ns U nsčin se je izognila sovjetskemu lastništvu nemškega premoženj» n» Finskem. V London je dospel dr. Kar Gruber, avstrijski zunanji minister. Na sestanku s časnikarj je dejal, d» Je pripravljen sprejeti francosko kompromisno for mulo. Naznsnil je, da bo apeli ral na zunanje ministre štirih velesil, nsj pospešijo sklenitev mirovne pogodbe z» Avstrijo Ako bo pogodba sklenjena, bo do okupacijske sile odpoklicane iz dežele. Produkcija novega atomskega orožja Peta obletnica uspešnega eksperimenta Atlantic City. N. J.. 3. dec.— D»vid E. Lilienthal, načelnik komisije za atomsko energijo, je razkril, da Amerika sedaj izdeluje novo atomsko orožje iz urana in plutoniuma, pojasnil pa ni, ali so novo orožje bombe, kakršni sta bili vrženi na Hirošimo in Nagasaki, japonski mesti, ali nova vojaška aplikacija atomske sile. Taki detajli so tajnost. V svojem govoru na zborovanju Zveze ameriških inženirjev, je Lilienthal razkril, da se novo atomsko orožje izdeluje v labo ratorijlh v Los Alamosu, N. M., v katerih je bila producirana prva atomska bomba. On je govoril ob peti obletnici uspešnega eksperimenta, ki je demonstriral, da se atomi urana lahko sprostijo in kontrolirajo. Eksperiment je bil izvršen 1. decembra 1942 pri čikaški univerzi. Vlada ni nikdar potrdila poročil, nanašajočih se na svoj-stvo atomskih bomb. ki so bile eksplodirane v prošlosti. Znano je vseeno, da se izdelujejo iz urana 235 ali plutoniuma, prvine, ki se producirá iz urana. Lilienthal je pokazal inženirjem majhen košček uranske ko vine. "Pred nekaj letJ ni bilo toliko te kovine na svetu," Je dejal. "Danes imamo tone te kovine. Amerika je potrošila dve in pol milijardi dolarjev za atomske raziskave. V nekaj letih, ako se bo resno lotila dela, bodo stroški znašali okrog pet milijard dolarjev." Lilienthal jt pojasnil, zakaj )o vlada razkrila atomske tajnosti grupi industrijcev in Inženirjev. Dejal Je, da morajo biti informacije na razpolago izbrani grupi v interesu rszvoja a-tomske energije za vojaško in mirovno porabo. Načelnik grupe, ki je dobila vse podstke ln informacije, je James W. Par ker, predsednik in upravitelj Edison Co. v Detroitu. Sovjetska Rusija morda izdeluje atomske bombe Hutckins posvaril Ameriko. Potreba ustanovitve svetovne vlade v atomski dobi Chicsgo. 3. dec.—"Američani, ki ugibajo, kaj se dogaja za železnim zastorom, bi morali vedeti, du produkcija atomskih bomb v Rusiji sedaj je le vprašanje mobilizacije fizičnih virov v obliki materiala, strojev in delovne sile," pravi Robert Hut-chins, kancelar čikaške univer ze, v članku, katerega je objavil American Magazine. Naslov članka je "Tajnost u-tomske bombe razkrita." Hut-chins trdi, da bi bila nesmiselnost, "ako bi se Amerika uda-jala iluziji, da Rusija ne izdeluje atomskih bomb sedaj. Ali jih Rusija izdeluje? Gotovo jih. Ako bi Rusom sedaj povedali vse, kar vemo, ne bi skrajšalo njihovega dela za šest mesecev. Mi vemo zdaj mnogo več o a tomski energiji nego smo vedeli leta 1945. Neki prominentnl znunstve-nik Je po prečitanju Smythove-ga poročila, katerega Je objavi) vojni department, napovedal, da bo Rusija imela prvo atomsko bombo v treh letih. Potem Jih bo producirala hitreje nego Amerika. Ta napoved Je bila izrečena preti dvema letoma. Znano je, da Je v Rusiji 27 fizikov in znanstvenikov prvega reda in čez 700 univerz. Gotovo je, da ima vsaka univerza zbore znanstvenikov. Smvthovo poročilo je uničilo zadnjo ameriško priliko za kontrolo atomske energije. Vsebo- valo je skoro vse podatke in navodila. Amerika bi storila bolje, ako bi bila razkrila vse detajle projekta tisku. Kompart-mentne regulacije so bile kršene dnevno. Ako jih ne bi bili znanstveniki kršili, bi se morda iznajdba atomske bombe zavlekla več let." llutchins je v članku naglasil potrebo ustanovitve svetovne vlade. Zadevni načrt je ie sestavljen in bo predložen vsem državam v odobritev, da se svet zaščiti pred atomsko vojno. "Pred iznajdbo atomske bombe si bila ustanovitev svetovne vlade morda možnost v 500 letih," pravi Hutchins. "Sedaj sem uverjen, da mora biti ustanovljena v petih letih. To Je ves čas, ki nam Je ostal." Jt*. Član parlamenta ob-»o j a vojno hi št er i jo London. — (ALN) — D. N. Pritt, član angleškega parlamenta, ki se je baškar vrnil • potovanja po Ameriki, Je izjavil, da je ameriško ljudstvo žrtev vojne histerije, ki jo širijo velein-dustrljci. Hujsksnje proti Rusiji ln proti vsemu, ki količkaj diši po naprednosti, je na dnevnem redu po radiju in v Časopisih, "Kljub tej silni propagandi," Je dejal Piitt, "sem dobil vtis, da večina poštenih Američanov še ni nssedis vojni histeriji in protikomurilstlčni propagandi, ki jo vodijo veleindustrij-ci z vladno administracijo vred." Krznarzka unija $• bo izognila zakonu Atlantic City, N. J. — (FP) -Unija krznarskih delavcev CIO je sklenila, da se bo Izognila provizijam Taft - Hartleyeveg* protldelavskega zakona. Zaeno Je apelirala na ADF in CIO ter ostale delavske organizacije, na, dobe 20 milijonov podpisov na peticije za ukinjenje Taftovega zakona, ds se Marshallov načrt ne sme Izrabljati v politične na mene ln da se mora kongresn odsek zs neameriške aktivnost odpraviti Raztegnite v tocialne zaščite napovedana Washington, D. C., 3. dec.— Zakladni department je nazn« nil, da je našel pot za odstrani tev ovir v prizadevanjih za re/ tegnltev socialne zaščite. Napo vedal je, da bo zaščita razt»K njena na 19,000,000 poljedelskih delavcev, hišnih uslužbencev ln na druge osebe, ki sedaj niso deležne zaščite. Ameriški general zavrnil apel Proti razpisu volitev v južni Koreji Saoul, Koreja. 3. dec. — General William F. Dean, vojaški gnverner v Južni Koreji, ki je >od ameriško okupacijo, je zavrnil apel korejskih desničarskih političnih grup, nsj takoj razpiše volitve glede ustanovitve vlade v jušnl Koreji. Ns as-stanku e časnik irjfr je Dean naznanil, da bo podvzel odločne korake proti tem grupam, ki ao zapretile, da bodo razpiaale vo- . Utve na svojo lastno Iniciativo. Značaj korakov bo zavisti od sltuscije. Reprezentanti desničarskih grup so obiskali Desns in sugs-rira I i razpis volitev pred zaklju-čenjem tega leta. General jih je opozoril, da se volitve ne bodo vršile, dokler ne bo dobil navodil od posebne komisije Združenih narodov, katere člani bodo prišli v Korejo. Volitve v ameriški ln ruakl okupacijski coni ne bodo razpisane pred aprilom prihodnjega leta. Rusija je naznanila, da bo bojkotirala načrt, ki predvideva ustanovitev vlade v Koreji po volitvah. Dean je dejal pred časnikarji, du b< volitve v južni Koreji, ako bi hile takoj rszpl-naiit*. povzročile konfu/ljo, katero In izkoristili komunisti v svoj prilog. Pogajanja glede sklenitve pogodbe Praga, Čehoslovsldja. 3. dec. —Delegacija sedmih člsnov Je odpotovsls v Moskvo v svrho nklSnitve trgovinske pogodbe med Čehoslovakijo in Rusijo. Nsčelnik delegscije Je dr, Hu bert Ripks, trgovinski minister Pričskuje se, da bodo pogaja nja zaključena in pogodba pod-piaana do 15 decembra Predvidevana je izmenjava blaga v vrednosti $200,000 000 letno Čehoslovakija bo pošiljala Ru siji usnje, čevlje In druge izdel ke, v zameno pa bo dobtvals umetni kavčuk, kvlnin In žito Prvs polil j ks pšenice in koruze je dospela iz Rusije v Čeh«islo-vakijo Slednja bo dobila okrog 20.000 ton žita Iz Rusije pred zaključen jem tegs leta Naznanilo pravi, ds je Čeh<# «lovski ja aklenila trfovlnako i -o godbo z Jugoslavijo Čehoslow#-kljs bo dobils 40,000 ton kom ze in pšenice is Jugoe)avl)«»v zameno pa jI bo po»l»l» 11F" glav goveje živine. BIVSl VODJA POLJSKE KMEČKE STRANKE IZGUBIL DRŽAVLJANSTVO Varšsva, Pollaka, 3. dec.— Člani vladnega svet» so n»/n»-nlli, da je 8t»nislsv MikolsJ-czyk, bivši podpredaednlk vledr in vod J» kmečke str»nke izgubil poljsko državljanstvo. Odvzetje državljanstva Je priporočala po-«ebna komisij» psrlsmenta. ki je proglssils Mikolsjczyka z» Iz-dajalca. Mikolajczyk je pred nekaj tedni pobegnil Iz Varšave v Lon don Brltska delsvsks vlada mu Je zagotovila zavetje. Ts teden je dospel v Ameriko. Ameriški poslsnik S t a n t o n Grlffln je podal Izjavo, v kateri je zanikal poročila In govorice. katere krož ijo v Vsršavi, ds so mu znani vsi detsjli begs Ml-kolaJczyka. Zanikal J* tudi govorice, da Je Munro W Blark, drugi tajnik ameriškega posla nlštve, omogočil beg bivšemu voditelju kmWke stranke In da jo poljski zunanji minister Zyg munt Mooslsnlštvs, zapleten v zadevo Mikolsjczvka An-drews Je zapustil Varšavo 2« oktobra, pet dni pO begu Mlkolaj-czyka Iz poljske prcsUilnice Predsednik Truman ga j« imenoval za konzul» v Vancouver-Ju, Kanada. I P >|j»ka vlada jr l/javila, da je poslaništvo nek»- države pomagalo Mikolajc/yku In mu omogočilo beg, nI pa imenovala poslaništva, Mikolajc/>k je bil v vojnem času predsednik poljube ubežfie vlade v Londonu Sayre imenoval odbor za Jeruzalem Lake Huceess, N. Y„ 3. dec.-*-K II Savi t«, narelnik sveta po-verjeništva Zdiuženih narodov, jf imenoval odbor, ki naj bi vladal Jeruzalem kot mednarodno mesto. Ta status je določils za Jeruzalem generalna skupščina ■po Hpiejctju načrta glede razkosanja Palestine na dve državi. V odboru to repre/enUnti šestih držav, _________ Poitaja za preizkušnjo atomgkega oroija Waahlngton, D, C, 3. dec.— Federalna komisija za atomsko energijo poroča, da je bil otok F.niwotok ns Pacifiku izbran za postajo preizkuševanja novega atomskega orožja. Gradnja postaje Je bila poverjena generalu J K llullu. For a »t produkcije v Ameriki Waahington, D C., 3 dec— Vladni ekonomi so razkrili porast produkcije in naglasili, da bo predstavljala vrednost 325 milijard dolarjev ob zakllučenju i tega leta Porast znaša okrog 15 odstotkov v primeri s produkcijo Isnsketf* leta. PROS VET A ČETRTEK, 4. DECEMBRA l94? t PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POOPORNE JEDNOTE Organ oš and publiahed by Slovene National Senefil Sodety Naročnina m Zdrušene drfare (iaron Chlcaga) in Kanado M 00 na loto. SUM aa pol lata. »2.00 ta UM lota; ta Chicago in okolico Cook Co„ SiJO ta oolo lato. $4.76 ta pol lota; ta inoaematro 111.00 Subscriptlon raieai for t bo United Staiea (evcept Chlcego) and Cenada M.00 por yaar. Chicago and Cook County M SO pev yee», foreign countriea IUJ0 por year. Cone oglase* po dogo»oru.—Hokopl»l dopiaor in eenareMh člankov te ne vračn)o. RokopUl literarne ▼•obine (trtice, poraali drame, pečmi itd.) te emejo pošUJaielju le * slutaju. ¿e )a priloftU poštnino. * ' Adverttcing retes on agreement-—Msnuseripts of communicstlom aad unaolidiod ar ncles wtll nul bo retumad. Oih*r msnuseripi» tuch aa tioriea. plays. poema. aic.. will bo returned to aender only when accompaniad by »alf sddressed and tiamped envelope. Naslov na vse. kar Ima tiik t liatomt PROSVETA 2657 • 59 So. LasrodaU Are.. Chicago 23. Illinois Jugoslavija na novi poti Jugoslavija je zadnje dni praznovala drugo obletnico svoje ljudske federativne republike, ki je bila formalno proglašena 29. nov. 1045. Temelje za novo Jugoslavijo so položili partizani dve leti prej na svojem zgodovinskem zborovanju v Jajcu v Bosnl^ ki je bila pozorišče največjih bojev med partizani in okupatorji, > katerimi so na jugu sramotno sodelovali draževci, na Hrvatskem pavellČevci, v Sloveniji pa domobranci. Z naclfašističnimi okupatorji je sodeloval na vsej črti tudi ves vatikahskl aparat, na Hrvatskem pod vodstvom nadškofa Stepinca, v Sloveniji pod vodstvom Škofa Rožmana, katerega so sedaj prevzeli v svoje varstvo Američani v Avstriji. Na eni strani, v Jugoslaviji je Vatikan sodeloval na vsej črti z osiščem, na zapadu pa z zavezniki! » Na eni strani za fašizem, na drugi za — "demokracijo". Tak je toUiiUri ski Vatikan, kar pa v zapadnem svetu nečejo videti. Temelje za novo Jugoslavijo je v resnici položila epopejska osvobodilna borba, ki v herojstvu, drznosti in velikem Idealizmu skoraj nima primere v analih zgodovine. Te temelje so začeli polagati kmalu po Invaziji in kapitulaciji stare, gnile Jugoslavijo, ko so se v hribih začeli zbirati prvi "hostarji" — poznejši partizani. Zborovanje v Jajcu 29. novembra 1943 pa Je napravilo defi-nltlven prelom s preteklostjo in jugoslovanskim narodom začrtalo nove smernice, konkretiziralo nove ideje, okrog katerih se je skristallzlrala osvobodilna borba, in ustanovilo novo provizorično vlado pod vodstvom največjega jugoslovanskega heroja In državnika Josefa Broz Tita. * Nova Jugoslavija danes stopa v tretje leto svoje ljudske republike, svoje svobode. Pravilno je, da se vprašamo, kakšna je ta nova Jugoslavija, vredna naših simpatij in podpore? Če poslušate njene klevetnlke ln sovražnike, vlada tam pravi pekel, največji terorizem, najbolj tiranska in samopašna komunistična diktatura, kakršne svet Še ni poznal. V svojem trinoštvu sploh zasenčuje Hitlerjevo diktaturo, da o Mussolinljevi in Fran-covl splojh ne govorimo, kajti ti diktaturi sta bili definitlvno "boljši" kot pa je Titova ... Tako govori vsa vatikanska propaganda, v službi katere so sto procentno vdinjanl tudi ljudje okrog Ameriške Domovina. Tako trobi vsa kapitalistična propaganda s Hearstovim "yellow" Žurna lizmom na čelu. Tako mislijo tudi mnogi demokratično usmerjeni Američani, ki so nasedli tej zlobni propagandi iz razloga, ker jim razmere v Jugoslaviji niso znane, še manj pa zgodovinsko ozadje Balkana ln vzhodne Evrope, Mnogi širijo to propagando tudi za to, ker so plačani. Sličnega mnenja so tudi v Washingtonu, ker tako zahtevajo, ne ameriški, marveč wallstreetskl ln vstlkanskl interesi. Ker je "naš" državni department z vso vlado vred v službi teh interesov, zato novi Jugoslaviji tudi streže po življenju ln ji na vseh točkah meče polena pod noge kot nobeni drugi državi. Modtem ko daje in ponuja milijarde dolarjev ljudskega denarja zapadni Evropi, fašistični Turčiji in Grčiji, kakor tudi Italiji in Avstriji, ki sta bili na Hitlerjevi strani, novi Jugoslaviji neče vrniti niti njenega zla ta. Jugoslovansko zlato, vredno okrog $50 milijonov, je v Ameriki še zdaj zamrznjeno! In sicer je "zamrznjeno" zato, da bi ga ne mogla porabiti za nabavo novih strojev in drugega materiala, ki ga potrebuje za svojo rekonstrukcijo. Na drugt strani neče izT dati potnega dovoljenja nobenemu ameriškemu državljanu, ki bi želel iti kot turist v Jugoslavijo. Potni list dobite za vssko drugo državo, samo za Jugoslavijo ne! Vse zato ne, ker tako želi — Vatikan, ki je faktično v ospredju vse klevetnlške gonje proti novi Jugoalavijtjfo njen največji sovražnik. Vatll^ii kna/iamreč čudovito velik vpliv v "našem" državnem departmentu, ln sicer deloma skozi vatikansko trenirane uradnike in uslužbence in deloma vsled velike politične moči totalitarske katoliško hierarhije v tej dešell. Benjamin Marsh, tajnik Ljudske lobije je zadnjič poročal, da kdor hoče dobiti odgovorno služ bo v državnem departmentu, mora imeti priporočilo od dekana katoliške univerze v Washingtonu. Ta univerza je zadnja leta sploh postala glavna tovarna za uradnike državnega departmen-ta. Tukaj je tudi vsa skrivnost aovražne ameriške politike napram novi Jugoslaviji. * Toda za nas Je še vedno vprašanje, kakšna Je nova Jugoslavija. Kdor si predstavlja, da Je tam že nekakšen raj, ne zelo moti. Kdor bi se s takimi mislimi podal v Jugoslavijo, ako bi dobil potni list od državnega departments, bi bil najbrže zelo razočaran. V Ju-goslsviji ni nobenega raja, nikakšne Amerike iz enostsvnegs razloga, ker kaj takega tam sploh biti ne more. V pričo razmer delovno ljudstvo z vlado vred Um s svojim sijajnim delovnim poletom res ustvarja čudeže. In čudeže ustvarja s tem, ker tako rekoč z golimi rokami, brez modernih strojev, s kakršnimi v obilici razpolagamo v te) deželi, v vseh ljudskih republikah s primi tivnlm orodjem gradi nove tovarne in železnice in elektrsrne in stroje, nova mesta ln vasi, spremi njs močvlrjs v rodovitna polja gradi plovne kanale in kroti potoke in reke pred poplavljanjem ustanavlja nove šole in bolnišnice ln posveča mnogo energije umnemu kmetlfatvu in gozdarstvu Vse to v take« zaletu kot ^ nobeni drugi deželi Izven Rusije Vse to po načrtnem gospodar ttvu Ako se bo ta delovni polet nadaljeval v sedanjem tempu, bodo v detetih, dvaitetih letih um res ustvarili popolnoma novo Jugoslavijo. novo Ameriko, v kateri bo dovolj kruha ln prijetnega >lv-ijerija za vse. Danes Um še vsega primanjkuje in vzelo bo Še nekaj let predno bodo zaceljene globoke fizične rane. obnovljena vsa porušena mesta in vasi. Do Ugs novega življenjs nt Um prišlo povsem alučsjno, marveč vsled Ugs. ker je veliks osvobodilna borba sprostila velike ustvsrjajoče sile v delovnem narodu in delovni inteligenci, ns drugi strani pa zadala tmrtni udarec vsemu, kar .'c bilo gnilega in aorislno škodljivega v državi. Velika revolucija je tproatila te $lovan bo imel • svoj d*n! . « Cleveland. O- Ali bol kS] napisal za naš koncert?" me je-vprašal marljivi predsednik pevskega zbora Siovana Jože Duriava. f, "Well, če moja beseda kaj zaleže ln če Imate dober spored bom pa nekaj namazal," mu odgovorim. Jožo se malce namuzne, me pogleda po strani, izprazni ostanke vinske kapljice in za-godrnja: "Ti, kot bivši predsednik in režiser, bi moral pač vedeti, ds Slovan vselej poda skrbno izbran program. Poleg tega ima na vsakem koncertu kakšno privlačno točko: bodisi opereto ali pa klasično pesnitev. No, in U-co tudi prihodnji koncert v nedeljo popoldne, 7. decembra, v Slovi društvenem domu v Eu-clldti, ne bo izjema. "Ma strela, tako je!" se vrne-5a v najin pogovor pristna kra-fievska korenina, ki pri Slovanu tvorijo večino. "Ali si že slišal skladbo Dalmatinski Šajkaš?" nadaljuje Jože. "Slišal, ampak ta pesnitev je vendar prirejena za mešan zbor." "Prav imaš. Toda nam se je tako dopadla, da smo naprosili našega jpevovodjo F. Vauterja, da jo je priredil tudi za moški zbor. No, in to krasno pesniško delo bo prvič predvajano po moškem zboru na tem koncertu. Dalmatinskega Šajkaša je uglasbil A. Šrabec. Avtor opeva dlvno Dalmacijo s sinjim Jadranskim morjem. Njegova ljubezen do skope, toda iomantič-ne grude je tako velika, da je ne zamenja za vsa bogastva in razkošje tujih dežel. Ta košček slovanskega raja ob Jadranskem morju, s svojimi belimi mesti kot: Dubrovnik, Split in Zader, jc pa ječal pod tujim jarmom celih trinajsto let, dokler ga ni osvobodila hrabra partizanska armada." "Ma še Trst Jim bomo vzeli, strela jih ubila!" se raztogoti Kraševec ln puhne velik oblak dima meni v nos. "Iz tvojega pripovedovanja je razvidno, da bo samo ta točka vredna vstopnine," silim v Jožeta. "Tako je," pritrdi Jože. "Ampak naša tradicija je U, da damo obiskovalcem več kot polno viednost. Na programu imamo tudi več drugih novih pesmi. Pri tem so vključene v gozdu rojene partizanske skladbe. Skromne in pteproste so te pesmi, vendar Izrsžajo vse ksr je v zvezi z cplčnim junsštvom našega na-rods proti okupstorju in Izdajalcem Partizanske pasmi so simbol vstsjonjs ln upsnjs v leplo bodočnost stoletjs zatiranih Slovanov." "Dobro al povedal, Jože!" Toda, kdo pa bo igral za ples?" "Glej jo, staro kost!" se žareli Jože. "Mkr se tudi za to zanimaš? Prav, ds si me spomnil. Za ples bo igral zhsn in priljubljen Vsdnslov orkester. Veš, to so tisti fantje, kaUre je njih mati naučila naših popevk in običajev. Veseli in rszborltl so, ds človek pleše, čersvno ima revmatlzenHn kurje očesa. Če boš kaj namazal v cajtenge, pa še to povej, da je Slovan najbolj zaposlen pevski zbor v metropoli. Pomisli! Letos smo nastopili že na devetih priredbah. Lahko si misliš, kako velike žrtve eo to od naše strani. Zato je dollnost dotičnih organizacij, da Publicist Charlee Boni ISroèa nove knjige "The Rooeeveli Era' številnih ameriških pisateljev. mre. Eleanorl Rooeevelt kopijo ($4.50). Knjiga je ¿birka spisov posetljo naše koncerte in nam s tem vsaj dejoma povrnejo. Naj se pri tem izpolnj rek, da rpka roko umije!" Frank Česen. Na naslov nazad-njakov pri A. D. L* Salle, 111^—Zopet se oglašam v naši Prosveti. Vzrok je, ker me je moj prijatelj opozoril, da je bilo moje ime imenovano na pirvi strani Ameriške Domovine, in sicer zato, ker je bila v mojem dopisu malenkostna pomota, namreč izpuščena je bila beseda "rudar" in tako se je glasil sUvek, da je bil pokojni Matt Bergles po poklicu samski, a glasiti bi se morajo, da je bil samski, po poklicu rudar. Seve, pri A. D. dobro vedo, kako hitro se vrine napaka, a spravili so s? name, ker sem jih potipal za tis^o žilico, ki jih najbolj boli. torej v uredništvu omenjenega nazadnjaškega lista so prečltali moj dopis do zadnje vrste in piso mogli najti nobene druge nspske kot omenjeno. Ali je bilo vse drugo o. k.? Kakor mi je dejal prijatelj France, ki mi je prinesel dotič-ni izrezek, se fantje pri A. D. lovijo za zadnjo bilko. Vsak izgovor jim je dober, pa če ga pes na repu prinese.Ti sovražniki svojega lastnega naroda naj le pridno čitajo Prosveto, se morda kaj naučijo, iz nje. Ako hočete biti poljpii, potem pona- tisnite iz nje $lvo, katero ni za-vajalno, kot je vaše. Da, resnica btfde v oči! Po mojem mnenju pisanje A. D. ni vredno Črnila ne papirja! SIcer pa omenjenega lista ne dobivam in se sploh ne oziram, kaj piše. Kaf mislim o teh ljudeh, Če jih sploh lahko tako imenujemo, sem že izrazil v osebnem pismu, ki sem ga jim pisal pred časom. Zelo vesel bi bil, če bi tisto pismo priobčili ns prvi strani. Fantje, nič strahu, na dan z njim! Dobro vem. da vas zelo boli, ker sem poročal o polomiji, ki jo je imel vaš "veliki voditelj" v La Ssllu! Pa brez zamere. Mett Vogrlch. Glas it Sprihgfielda Springfield, I1L—Tukaj ljudje dobro delajo od 5—6 dni na teden, toda draginja narašča nebrzdano naprej. Dandanes vsi kričijo, da Evropa umira od lakote in naj hitro pomagamo, da ne bo prepozno, ko pa nadaljuješ s čitanjem, pa vidiš, kakšna razkoŠnost je v Angliji. Samo svatba prince-ze Elizabete je stala milijon dolarjev. Človeku se vidi neumno, da se kaj takega tiska v teh Časih, ko mnogi v resnici umirajo za lakoto. Zdaj pobirajo po hišah denar za "Community iund" f če ne daš več dolarjev, te vprašajo, če ne delaš. Ko pa je bila depresija, te pa ni nihče vprašal, če Imaš kaj jesti. V Franciji so lačni, v Angliji, Italiji, Avstriji! To Čitamo dan na dan. Ti naši veliki "dobro-delniki" pa nič ne vprašajo, ali je lakota tudi v Jugoslaviji, pač pa podpirajo razne nazadnjake in duhovnike, ki strašijo ljudi, da bo Tito vse pohrustal. čitala sem, da je prišlo nekaj ubežnikov v Ameriko in trosijo lažnjivo propagando o naši rojstni domovini. Če bi bili ti ubežniki res z narodom, bi lahko še danes živeli v Jugoslaviji, namesto da se skrivajo v tujih deželah. V našem mestu smo imeli pri-kraja. Videli smo morilce in liko videti kino-slike iz starega | izdajalce slovenskega naroda, med njimi generala Rupniks ih škofa Rožmana. Nekateri so že prejeli zasluženo plačilo, druge pa Še čaka. Skoda, da je bila udeležba slaba od strani domačinov, v večjem številu pa so prišli rojaki iz Auburna, Virde-na, Witta in Benlda. Lepa vam hvala! Dolžnost me veže, da se še posebej zahvalim družinama Vidmar in Kraly iz Benlda, Tonetu Grižniku Iz Carlinvilla, Luki Podbregarju in Johnn Per-metu iz Witta in Johnu Zimer-manu ter Franku Mahniču iz St. Louisa, Mo. Antonla Church. Gremo v Ameriko Joeeph Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje) Za prosvetno in kulturno delo se nismo ¿animali, kajti u-dejstvovanju nS tem polju so kompanije nasprotovale.* Vsakdo se je bal, da bi prišel na črno listo in izgubil delo. Podporna društva pa so se hitro širila, kajti tem kompanije niso nasprotovale, ker so bila taka drd-štva v pomoč rojakom in neposredno tudi v korist družbam. Prav tako se je le rtialo kdo naročil na napredne delavske liste, kot so Prosveta, Proletarec ali Glas Svobode, ker so se bali, da bi jih dobila družba na piko. Vso prednost pa so imeli klerikalni listi, prav tako katoliške organizacije. Naši naseljenci se tudi niso zanimali za šolo in učenje angleščine, kajti večinoma so mislili, da se bodo vrnili domoV. Sicefr pa je prevladovalo mnenje, če se UČiš ali ne, drugega ne kaže kot trdo garati, ker v Ameriki imajo vso prednost domačini. , i . •< ,j Največ živahnosti in zabave je bilo ob soboUh in nedeljah, zlasti pa tedaj, kadar smo dobili "pedo". Harmonika je hreščala kar naprej in vse je rajalo, plesalo iri pilo. Nekateri so kro-kali toliko časa, dokler je bilo Letna seja društva Orel 21 SNPJ Pueblo. Colo.—Članstvo društva Orel 21 SNPJ se poziva,«da se udeleži glsvne letne seje v nedeljo, 7. dec., zsčetek ob dveh popoldne v Nerodnem domu. (Dospelo prepozno za priobčl-tev v sredo,—Ured.) Roee Rsdovich. Ujnics. ustvsrjajoče sile is rszlogs, ker je nsprsvila konec sUremu kapitalističnemu sistemu in zsčeU postavljati temolle novi človeški družbi, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku. Naravno je, da v tako velikih preobratih, skoti kakršne koraka nova Jugoslavija, v večji ali manjši meri sploh vsa vzhodna Evropa, ne gre vse gladko, vse prostovoljno in tudi ne brer velikih napak. Teh napsk je dovolj tudi v novi Jugoslaviji. Sigurno bi šlo msrslksj bolj glsdko In ob msnjšem pomanjkanju, ako bi novi Jugoslaviji ameriška wallstkeetako-vatikanska politika ne stregla p<> življenju, msrveč bllalvsaj nevtralne z mero dobrohotnosti. Sedsj. ko nova JugosUvlja stopa ljudske oblasti, ji bo vsak pošten riški državljan, vsak pošten človek dni. To tam tudi v polni meri zaslu pit al lat um del Evrope pomiče i* kri , bogatega Strica Sama. si v Jugoslav novo civilizacijo? tretje leto svoje svobode in joslovan, vsak pošten ame-flel vse najbolje, čim lepših », kajti medtem, ko se ka v krizo in ae zsnsšs ns grsde s velikim eUnom Filmi iz stare domovine v Barbertonu Barbarton. O.—Poročali smo že, da bomo predvajali kino-sli-kc is stare domovine dne 6. dec., začetek ob sedmih zvečer. Te filme sem že videla na konvenciji SANSa v Clevelandu in jih bom Aa pogledat še enkrat, kajti Ukih filmov ae ne vidi vsak dan. Ko gledaš te slike. U misli ponesejo v staro domovino in iščeš znanega obraza. Če več ne, spoznali boste vsaj en obraz! 2Unimanje za te filme je veliko. Vstopnice gredo hitro izpod rok. Noben zaveden Slovenec ne bi smel osUti doma. Kakor slišim, bodo prišli vsi, samo tisti ne, ki se bojijo pogle-«Uf resnici v obrat. Nekateri ps ne bodo prišli zato. ker to Jim Uko ukazali njih "višji". Nič strahu! PridiU in te pre pričajte na svoje oči, potem pa sodiU. Dne 27. decembra pa se bo vršil ples v isti dvorani, kate-tegs čisti preoeUnek bo poslan v pomoč rojakom na Babnem polju. Nedvomno ste že čitali o grozotah, katere je pretrpelo tamkajšnje ljudstvo. Rojaki z Babnega polja so se zavzeli, da priredijo veselico za svoje brate in sestre v stari domovini. Pomagajmo iim, da bodo imeli večji uspehi Dne 31. dec. pa priredi veselico samostojno društvo Domovina, kakor običajno vsako leto. Tudi te priredbe ne smemo pozabiti, kajti Domovina je prva kadar* gre za ctobro stvar. Zadnjič sem apelirala na rojake iz Preserja za pomoč, da postavijo spomenik padlim partizanom in talcem v Preserju. Do sedaj sem prejela $40, nekaj prispevkov pa imam obljubljenih. Počakala bom še nekaj časa, potem pa priobčim vsa imena in pošljem denar v domovi no. Mary Šuštaršlč. Naznanilo članstvu društev 87 in 613 SNPJ iterminie. Pa.—Članstvu društev 87 in 613 SNPJ na znanje, da se bo vršila seja obeh društev v nedeljo, 7. dec., začetek ob eni popoldne. Na dnevnem redu bodo volitve dobora za dom in uradnikov za obe društvi. (Dospelo prepozno za sredo.— Ured.J , Anton Zornik, tajnik. Verski predsodki pred sodiščem Cleveland, O.—V državi Ohiu imamo poleg katoliške vere še precej drugih. Ena teh je ami-ška ali mennoniUka, ki se imenuje pb odpadniku Mennu Si-monsu. Ako kdo prakticira* komunizem v naši deželi, so to gotovo ti verniki iz Witmarsuma. Sicer ne verujejo v ubijanje, toda drže se sUre šege, da mož mora nositi brado in svoje ščetine si sme malo obriti le pod nosom. Ti verniki so se naselili 1. 1683 iz Nemčije in Holandske v Penn-sylvanijo. Svojo prvo cerkev so si posUvili v Germantownu. V luksus ne verjamejo, prav Uko ne v nov osemci linderski Fordov avtomobil, ampak le v konjsko moč, menda tudi v osla, ki je oče mule. Tu se r>rične naša storija. Zgoraj oplssni verniki imsjo •tvojo nssetblno v Woosterju, O. Andy Yoder pa je postal upornik svoje vere, ker si je nsbs-vil avtomobil mesto žrebca, ds je lahko hitreje peljal svojegs otroka k zdravniku. Radi tega je prišlo do tožbe, ki jo jo Andy vložil proti štirim duhovnikom svoje vere. Zahteval je $40/XX) od štirih duhovnikov, ker so ga prezirali ni bojkotirali, ker ae ni držal zapovedi svcU knjige njihove vere. Toženi štirje duhovniki niso (Dalje na S. strani.) kaj cvenka v žepu. Največ rajanja pa je bilo tedaj, kadar je prišla v naselbino kakšna nova naseljenka. K družini, kjer sem stanoval tfi mesece, so prihajala in od. hSjala slovenska dekleta. Vsa-ko dekle se je skušalo čim hi-treje omožiti, kajti gospodinja jih je šikanirala in delati so mo-rala po 14. 16 in celo več ur na dan. . Naša gospodinja je bila izvrstna kuharica in drugače vzorna gospodinja, toda z mladimi naseljenkami ni bila prijazna, ampak jih je neprestano prigainjala in šikanirala, da je bila včasih katera čisto zbegana. To je bil eden vzrokov, da se je vsaka skušala čimprej o-možiti, marsikatera pa se je radi naglice pozneje kesala. Ženinov seveda ni manjkalo, vsaj se je ^ečiaj lahko omožila vsa-ka^ mlada in stara, lepa in grda. Takoj v prvih tednih mojega bivanja v Chisholmu sta me Nace in Jože seznanila z dve-ma rojakoma, s katerima smo se poznali že v stari domovini. Prvi je bil Janez, po poklicu krojač, drugi pa France, ki je delal v rudniku. Ona dva sta priila v Ameriko leto poprej. Ob nedeljah smo radi obiskovali drug drugega. France se je nekaj tednov pred tem oženil z dekletom iz naše hiše. Približno 20 milj južnozapad* no od Chisholma je bila še bolj nova naselbina Keevvatin, kjer je bil tudi bolj nov rudnik. Tja je odšlo več rudarjev iz Chisholma, kateri so se pohvalili o delu. Kompanija je tudi zgradila nekaj novih hiš, katere je bila pripravljena oddati v najem, To je podžgalo Franceta in se je tja preselil. Dobil je delo v rudniku in hišo v najem. Dostavil je, da bi ga veselilo, če bi se tudi mi trije preselili tja. Nace in Jože sta takoj odrekla, češ, da imata še precej dober prostor v rudniku, a tudi jaz nisem rad zapustil Chisholm, venaar pa sem bil pripravljen iti tja, ker sem imel slab prostor, poleg tega pa me je vprašal France, če bi hotel delati z njim. Kmalu smo se preselili v novo naselbino Keewatin. S Francetom sva kmalu pričela z delom. On je bil pol čevlja višji od mene, širokih pleč in zelo močan, takd je z enim samim mahom krampa več naredil kot jaz z dvakratnim. Zaslužila svs dobro, tods kraj pa mi ni ugajal. Od kraja sem bil sam na stanovanju in hrani pri Francetu, v nekaj tednih pa je prišlo več drugih slovenskih rudarjev in gospodinja je dobila deklo, ker ni mogU sama \eč zmagovati dela. Seve, z družbo pa je nSstalo-tudi več zabav. V bližnjih gozdovih je bilo tudi dosti divjačine in fantje so hodili po-gostoma na lov, dočim naju s Francetom lov ni veselil. Fantje so naju večkrat nagovarjali, naj poskusiva lovsko srečo in Uko sva nekoč res odrinila v bližnje gozdove. Zamu diU sva se precej dolgo, ustre-lila pa sva samo dva zajčka, zato se se tovariši precej norce-vali z nama. Da pa jim dokas ževa, da sva tudi midva dob* lovca, sva šla ponovno na lov-Kmalu sva ustrelila prv^« zajčka. Že sva se veselila najinega plena. Nenadoma pa u gledava črno živalco z belo liso, ki se je počasi pomikala sem » tja. Sklenila sva. da jo vjame- va Živo. ...... "Kaj pa če je dihur?" sen» vprašal FranceU , "Hi ^ Dihurji so rjavi *i ma^ vecU ko veverice." Je odgovoril France. Tako sva modrovala in sf oprezno bliiala lepi živalci. nisva imela vrvi, sva pnp»^ la srobot, v kaUro »va namer, vala živalco povezati Pn£ ugoden trenotek «va, tedaj pa je France zavpil: "Beživa, -dihur js,®^ bur!" Tsko se Je lov tisti dan-eevc bila šeče parfum i rana (Dalje prihodnjič) r ČETRTEK, 4. DECEMBRA 1947 PROS VETA libelka slovenstva—slovenska Koroška se še danes duši pod tujci Piše Ciril ftter Zapadna državna meja med Jugoslavijo in Italijo je potegnjena. Bolesten krik slovenskega življa v Gorici in okolici je bil uvod v novo dobo naših rojakov v okviru De Gasperijeve Italije. Meja, ki sicer manj globoko kot nekdaj, zato pa bolj nenaravno in nesmiselno reže tejo slovenskega naroda na zapadu v dva dela: v Tržaško dr^vičo in Italijo. Kakor da malj slovenski narod nima mesta pod soncem, tako ga trgajo, romajo, mrcvarijo. Toda primorsko ljudstvo se je v zadnjih dese$( lptih žilavo borilo proti pohlepnemu iisužnjevglcu in ohranijo vse svoje bistvo do dapes neokrnjeno in ostalo še naprej vedro in borbeno., i • --ju jiiJ Severna meja slovenskega naroda pa ne zaznava niti takega napredka. Stvari stojijo kakor pod Avstrijo, kakor pod nemškim rajhom. Kakor, da se ni nič zgodilo, kakor da ni bilo težkega osvobodilnega boja, kakot da fašistična Nemčija m bila strta. Koroško vprašanje se rešuje izven Koroške, kot da ni ljudstvo vstalo proti nečloveškim zatiralcem, se dvignilo v upor in zmagalo. Boj slovenskega naroda je star. kakor je star slovenski narod. Po tlačenju grofov in knezov. ki so z ognjem in mečem delili "pravico", so se vrstili drugi zatiralci, vse tfreko avstrijskih oblastnikov in hitler-jevskih pruskih škornjev. In vendar je bila Koroška srce ih zibelka slovenstva, kulture, jezika. Imena slovenskih pesnikov, pisateljev, jezikoslovcev, narodnih budtlcev Antona Jane-žiča, Matije Majerja-Zilskegs in drugih so prispevala k slovenslci kulturi odločilen delež v preteklim stoletju. Mesto Celovec je bilo važno sredisče slovenske kulturne delavnosti. Kot izraz gibanja koroških Slovencev se pe razvila v najtrših vojnih letih * proti številnim krivicam partizanska borba, dokaz vere in moči ljudstva ob Dravi. Nemci so;ie v letu 1942 izselili iz Koroške, iz svojega rodnega doma preko 300 zavednih slovenskih družin. Ni čuda, da se je partizanska borba okrepila, da je okoli 3000 hrabrih borcev vedno moČnejfe in drzneje napadalo. To je bil vseljudski odgovor na početje brezdušnih Nemcev. To je bil obenem tudi odgovor KorošceV na krivični papirnati plebiscit iz leta 1920, plebiscit zasleplje-vanja in zastraševanja. Ta novi krvni plebiscit pa je resnična volja in zahteva severnega dela slovenskega naroda pO združitvi z rodnimi brati. Današnje stanje na Koroškem je ironija, posmehovanje in burka vladajočih krogov do slovenskega življa na Koroškem, do vseh težkih žrtev nacističnega tiranstva. Angleške okupacijske oblasti, ki naj bi predstavljale bojnega zaveznika proti skupnemu sovražniku — fašistični Nemčiji—so danes izročile zopet usodo koroških Slovencev v roke nacističnim priganjačem. Po umiku jugoslovanske armade k je skupno s koroškimi partizani (.svobodila Koroško, so bili postavljeni na vodilna mesta *nani nacisti, ki imajo v germa-nizaciji in nasilnih metodah Že w>i»ate izkušnje. Samo nekaj i-toen: v nacistični Nemčiji podpolkovnik, zdaj polkovnik Stos-je na Koroškem varnostni ^rektor; hitlerjevski oficir, ki i<- opravljal tedaj važne naloge Hitlerju, dj. Kari Newole ima vplivni položaj ravnatelja deželna urada; bivši uradnik raz-^rodovalnega nacističnega lista Rudolf Cefarin je postal vodja Manjšinskega (to je raznarodo-^lneiia) referata pri koroški feielni vladi, da o drugih zna Hitlerju zvestih priganjačih toti ne «ovorimo. Slovenci so upravičeno posta-¡jI» zahtevo po svojih organlza-«J«i< Toda videti je, da ne u-"v®jo nikakih demokratičnih ^'»boščin in narodnostnih pra Vu Oglejmo si nekaj takih or-lani/acij, ki so jih upravičeno i^tevali Slovenci na Koroškem, •"•odilna fronta ni priznana 1 *o se Avstrijci na račun ' nakih partizanov na Koroš bahali pred svetom, da se Plf> proti nacizmu). Zveza ko-hh partizanov Je prepovede-Zveza mladine za slovensko prepovedane. Antifaši-' •• /« nslca fronta prepoveda-Zvtza slovenskih izseljen pa je pred priznanjem s Om «It fcer fcor h» t« K *»f strani avstrijskih (t. j. britanskih) oblasti pretrpela grobe žalitve in napade. V letu 1945 so celo prepovedali povratek izseljencem pod rodni krov. Dne 15. aprila 1946, na dan proslave 4. obletnice nasilnega izseljevanja, pa je zborovanje napadla avstrijska policija s kamenjem in mrzlimi curki iz gasilskih brizgalen, te žrtve nacizma, med njimi tudi žene in otroke, medtem ko je celovška škofija prepovedala spominsko mašo za žrtve, ki se niso, vrnile več iz zloglasnih nemških taborišč. Izseljenci, ki so jih hitlerjevske tolpe pognale iz domačih ognjišč, še do danes niso postali lastniki svojih posestev. Še vedno ni bil izveden prepis lastništva v zemelji-ški knjigi in neverjetno se sliši, toda dejstvo to potrjuje, da je še vedno pravni lastnik SS-Reichsfuehrer Himmler, kar mora z gnusom odkloniti vsakdo, kdor ima še kaj morale. Na Koroškem ljudstvo nima svojega glasila, svojega lista, če izvzamemo glasilo "Koroška kronika," kjer so sodelavci pobegli rupnikovci, a nobenega Korošca. "Slovenski vestnik", ki edini zastopa resnične želje ter interese koroških Slovencev, mora izhajati Izven mej Koroške, na Dunaju. Pač pa živi na Koroškem okrotf 5000 "razseljenih oseb", kolaboracionistov, ki sedaj rovarijo proti svojim drža vam in se bavijo z vsemi mogočimi in nemogočimi, predvsem nečistimi posli, hočejo lagodno živeti na hrbtih delovnih ljudi t«r poskušajo razbiti enotnost koroškega ljudstva. Nacisti pa se zbirajo v novih organizacijah, predvsem v tako imenovani "Zvezi domovini zvestih južnih Korošcev", propagirajo nemoteno velikonemško šovinistično miselnost, napadajo v svojem listu "Unsere Heimat" partizansko borbo in blatijo slovenske narodne svetinje. Člani te zveze napadajo zavedne Slovence, izzivajo na raznih prireditvah, pošiljajo grozilna pisma, pobirajo ter izsiljujejo podpise za "nedeljivo Koroško", to je Koroško v sklepu avstrijske države. Čeprav štejejo Slovenci na* Koroškem preko 100,000 prebivalcev, se jih skuša z različnimi ukrepi raznarodovati. Nacistično nastrojeni oblastniki u-stvarjajo gonjo proti dvojezičnemu pouku. Na dvojezičnih šolah poučuje 280 učiteljev, vendar pa od teh obvlada slovenski jezik samo 33 učiteljev. Tako predstavlja šola kakor nekdaj središče za ponemčevanje slovenske mladine. Pouk imajo nacisti in folksdojfcerji, medtem ko slovenske učitelje odklanjajo in onemogočajo. Veriga takih grobih krivic in poniževanja nad koroškimi Slovenci je še dolga, neizčrpna. Vendar pa kljub vsemu vztrajajo nenehno v osnovni zahtevi, ki je priključitev k svojim rodnim bratom in sestram, k Jugoslaviji, ki jim bo prava domovina in ne mačeha. Mali slovenski narod doživlja vsemogoča razočaranja. Toda ostal je borben in ve, da bo morala resnica, če tudi težko in počasi slednjič prodreti v svet, kajti pravična stvar mora prej ali slej zmagati. —(SAN8) MARRIAGES-DIVÔRÇES IN U.S. PRIMORSKE VESTI Demokratična fronta Slovencev v Italiji prosi za hitro posredovanje .Ljubljana, 7. nov.—Demokratična fronta Slovencev v Italiji je poslala Vseslovanskemu odboru v Moskvi in Slovanskemu odboru v Ljubljani pismo, v katerem prosi v imenu vseh Slo* vencev, ki so ostali v Italiji, naj Vseslovenski odbor in Slovanski odbori učinkovito posredujejo pri merodajnih mednarodnih organizacijah, ki naj prisilijo italijansko vlado k spoštovanju čl. 15 in 17 mirovne pogodbe. V pismu navajajo, da Slovenci v Italiji žive v skoraj tako bednih razmerah kakor pod fašizmom. Neofašisti napadajo Slovence in njihovo imovino, nastavljajo Oombe, ki uničujejo njih stan<> vanja in pošiljajo Slovencem grozilna pisma s pozivom, naj >e izselijo. Italijanske oblasti so odpravile še tisto malo dvoje-zičnosti, ki jo je uvedla zavezniška uprava. Italijansko uredništvo osorno nastopa proti Slovencem, ki se poslužujejo svojega jezika. Orožništvo ne pozna slovenščine. Na Goriškem Je za silo odprtih nekaj slovenskih osnovnih šol z nezadostnim uČiteljstvom in nerednim poukom. Večino slovenskega u-čiteljstva niso nastavili in je brez plače. Italijanske oblasti nočejo vrniti prostorov slovenskim ustanovam in društvom. V Beneški Sloveniji je preko 60,000 Slovencev brez slovenskih šol in društev ter brez slovenskega tiska. Prav takšne razmere vladajo v Kanalski dolini. Neofašisti grozijo vsem. ki zahtevajo narodne pravice, za jamčene v mirovni pogodbi. Oblasti so uprizorile med demokr-ščanskimi neofašističnimi in šovinističnimi občinskimi odbori glasovanja zoper slovenske šole ter zdaj razglašajo, da beneški Slovenci ne marajo slovenskih šol, čeprav se ljudstvo pod terorjem ni moglo o Um izjaviti. Neprestano delajo težave za prosto uvažanje slovenskih listov in knjig. Oblasti so priključili slovenske občine italijanskim občinam in uničile vsako samostojno slovensko občinsko u-pravljanje. Demokratična fronta Slovencev v Italiji v pismu ugotavlja, da je vse to v ostrem nasprotju s čl. 15 mirovne pogodbe, ki jamči Slovencem v Italiji vse narodnostne pravice. Po čl. 17 mirovne pogodbe4 ne W smela italijanska vlada trpeti na svojem ozemlju fašističnih in njim podobnih nasilnih organizacij. V resnici pa prosto obstajajo in delujejo teroristične organizacije "Divisione GoHzia" in ostale, ki strahujejo Slovence. a Guvernerja čakamo Trst.—Med Tržačani kroži šila: "Guverner noče ¿riti, pa je prišla burja." Ker guverner Je ni prišel, je Tržaško ozemlje pod dyemk vojnima upravama, tako da obstojata v sicer majhnem okviru dve coni A in B. Cona A, ki je zasedena po angloame-riških četah, obsega Trst sam, Milje, in najbližjo okolico Trsta. Ostali del Istre, ki ni bil priključen k Jugoslaviji je pod upravo jugoslovanske armade. V coni A je še zmerom špekulacija, črn« borza, brez|>os8l-nost, preganjanje slovenskega jezika, javni Škandali, vsakodnevni ropi in tatvine» vojno hujskanje itd. V coni B, ki je pod uprsvo jugoslovanfke vojske, pa imamo ljudsko oblast, ki ne dopušča špekulacije, kJ8r ni brezposelnosti, kjer je delavec gospodar v tovarni, lastnik zemlje pa samo tisti, ki jo obdeluje. e Množične aretacije protifaiistov Trat.—Nekaj dni pred italijanskimi šovinističnimi msnife-stacijsmi za "proslavitev znrn-ge" o priliki prihoda Italijanov v Trst leta 1918 Je pričela tržaška policija z množičnimi aretacijami protifašistov. Samo 1. in 2. oktobra (letos) je bilo aretiranih nad 20 oseb, ki so znane zaradi svojega protifašističnega mišljenja in delovanj i. Dne 3. oktobra je vdrla v Na-brežini policije v prostore, kjor je bil sestanek staršev in aretirala 5 oeeb, med njimi tudi učiteljico Zoro Stariha. Pohiteti je treba V Trstu areča znanec znanca, ki teče z vso naglico proti morju. "Kam pa tako hitro," ga na govori. "Samomor bom napravil/ rače ta. "v vodo grem. "No, saj se ti tako ne mudi. ga potolaži prvi. "Kaj, da se ne mudi? Poglej, plina Je zmanjkalo, elektrike bo tudi kmalu, ke ne pohitim. bo zmanjkalo še vode. Grem' AdijoH In stekel Je. kar so ga nesle noge. DIVORCES 1*4* 613 000 1*41 »3.000 1*4* 4*4 000 1*40 ?*4 000 1*44-400.000 1*)* »1000 1*4* 35*000 1*J* >44 000 -311,000 1*W J4*.(xx) - » ** » ^ se po porolcl rada kai; hit ična tabela o porokah ln ao skrile tudi tragedija m Obljuba "večne svastobe poaab^ kaker Jcaie ta statistlčna v tej dajali. V tek številkah so d ^^_____w____ rasporocenlh staršev, ki kašejo do njih tako malo odgovornosti. V - - A4 hitro obrabi le r«»porokah mnogih otrok Glasovi iz haselbin (Dalja na I. strani.) najeli odvetnika, kakor ga je kaplan Gabrovšck, ampek so zaupali v Boga in sami vase. Ko je bil pozvan pjred sodnika ame-ški škof Hisley, je stresel svojo sedem palcev dolgo brado in pričel: "Slabo sem spal, kajti premišljal sem, kako bi se izmotali, da nam ne bi bilo treba priti na sodišče. Molil sem Boga in ga prosil, da bi me razsvetlil, a zadel sem z glavo ob zid. Ako bi bil to greh samo brata Atidyja, bi Šel k njemu in se bi skušala pobotati, toda to je zadeva krist-janstva. Ako Andy noče biti zvest pristaš svoje cerkva, potem ni vernik, Poprej nigem bil nikdar na sodišču. Sodnik se m) je priljubil,, prva tako so tudi porotniki vsi |>oštenjaki, Jn ako moramo in^eti red na sodišču, ga moramo imeti tudi v naši cer- K" i. ... ... : . .a. To ja bila vsa obramba teh štirih duhovnikov. Nastopil je tudi pridigar Izak Mi Ufr In pričal, da Je Andyjev oče prostovoljno izjavil, da bo sina brcnil s farme, ampak tega do sedaj Še ni storil. ( Porota je scstpjaja iz devetih mož in trph žensk, katera je imela odločiti, ali jf bil verski bojkot upravičen prqti Andyjw, ker je kupil avtomobil. Andvjeva žena Sarph je izpričala, aa je rhož postal radi verskega prezi-ranja nervozen, takb da je moral iti k zdravniku. Solly Schlebach pa je povedal, da so ga izobčili iz cerkvf sumo zato, ker ni hotel prezirati Andyja. Mofal je tudi radi tega pasti na kolena in prositi odpuščanja radi tega "greha". .... ■ Na sodlttu pa so ga nato vprašali, kako se obnala napram An-dyju sedaj, on pa je odgovoril, da,ravno tako kot popral. John in fczr* Hochstfttler p« sta povedala sddilČu, du sta tudi bila postavljena nfc cerkveni prag, ker ne verujeta, y bojkoti-ranje Andyja. Podobno so izpričale rfekatere druge priče. Andy je povedal, da se Je radi tega prezlranja počutil kot cvj-leč pes. Mož je Mt komaj 33 let, a je že oče sedh)ih otrok Seveda, Andyjev odvetnik je drezal vanj ln mu stavili razna vprSšanJa, med njlfni, kako se je počutil pet let ln f>ol, odkar so ga pričeli bratje soverniki prezirati in bojkotirati. Povedal je, da nI mogel dobiti v svoji naselbini čevljarja, ki bi md popravil čevlla/ Ob mliČVi rti Iti pšenice nI smel jesti med fara-ni, ampak v kleti. Da ga ni oče brcnil s farme, ga je rešilo, ker je škofa pocukal za brado. Odvetnik ga je tudi vprašal, če se sedaj počuti bolj svobodnega in če upa, da bo lahko kupoval svoje potrebščine v njegovi oko' lici. Andy je odgovoril, da ne, ker se boji, ds bodo nadlegovali njegovega očeta. Tedaj pa se je okorajžil škof ln vprašal Andyja, če j* Ml že kdaj v gostilni ponoči in če je igral karte. Andy Je pritrdil, nakar ae je škof obrnil k rev. Schlsbachu in molčal. No, kaj je odločila porota? Obsodila je dušereievalce, da morajo plačati Andyju Yonder-ju pet tiaočakov radi bojkotira-nja in pfezlranja, kar znaša $1,-250 na posameznega duhovnika Sodnik je delje odločil, da morajo prenehati s prezirsnjem svojega ferans Andyjev odvetnik je tudi zahteval, da se obremeni poeestva duhovnikov, ako ne morejo izplačati denar toži* telju. kot je prisodila porota Vsi štirje obtoženci laatujejo farme in odvetnik jim je del 19 dni lasa, de izkašljajo vsak IIM Če Imaš vero. imaš sitnost, če je nimaš, imaš prav tako sitnost, Anton Vphovec, ki je bil pred nekaj tedni izvoljen za mestne-ga koncilmana, ima tako sitnost. Ameriška Domovina je narpreč zapisala, da je Jone komunist. Tone pä je nato izjavil javno, da ni bil nikdar komunist in da vsa njegova druž|na zahaja v cerkev k sv. Pavlu, Zaeno pa je délai, da je bii William Boyd nfckoč Miloš Bolt Dopisnik pa je vedno mislil, da je oni pravi komunist, ki veruje v blaginjo svdje občine, pa Če gfe v cerkev ali ne. Frank BarbiČ. Adamič v Pituburghii Pittsburgh. Pa#~Tudi jaz sem eden i^tih, ki rajši čitam dopi« se, kot da bi kaj sam napisal. Rajši sam «topini v hišo rojaka, da malo poagitiram, bodisi za list, društvo ali kako drugo stvar, ki nam je koristna, kakor da bi sam agitiral v listih, ki so nam vedno na razpolago za agitacijo in izobrazbo. Težko se lotim pisanja, vendar mora nekdo tudi pisati, drugače ni iz naselbine novic, katere ljudje iščejo v naših listih. Pittsburgh se ml zdi podoben roju Čebel. Vsak ttekaj dela. Ženske se največ ukvarjajo z nehvaležnim hišnim delom, medtem pa se ml, dëdci, včasih zberçmo tu ali tam, da si pri-vežemo duše in malo politiziramo. Saj ni Čudno! Vsak Čuti, da je za vogalom neka nevarnost. Starejši si belimo glave, kako dolgo bomo mogli Še delati, koliko časa bo dëla v teh smrdljivih tovarnah ln kdaj bodo plača spet zadostne, da boš lahko plačal dnevna stroške. AH ne bo kmalu konec tej prekleti drsginji? In kdaj bo ko nfte tej prekleti vojni šiintarljl? Prej sem rekel, da j« Pittsburgh podoben čebelnjaku, Pred letom dni je malokdo upal, da bomo imeli slovenski radijski progiam. Ta se oddaja ie pet mesecev in vedno bolj uspevs. Imamo tudi več veselic, katere prirejajo društva. To je dobro znamenje. Imamo živo slovansko gibanje, ki širi svoje Ideje preko radija vsako nedeljo. Mestni tisk nam tudi posveča veliko kolon o konvenciji Hr vatske bratske zajednlce. Radi bi nas zastrašill, radi odtrgali od Wallacee in unij. Ml, Slovani, pa se le malo zmenimo za na* psde, ker smo prepričani, da je naše delovanje pravilno in pošteno. % Jezni so, ker se nočemo več prepirati za prazna oslovske sence, ker ljubimo pravico in mir nad vse drugo! Dokaz, da nas propaganda ni prestrašila, je, da se prireja največja slovenska manifestacija nf 0, decembra v dvorani Carnegie Music na 4400 Torbe* st. Glavni govornik bo Louis Adamič. Mora pač biti nekaj po sebnega, nekaj izredno važnega za Pittsburgh In okolico, da si Je Adamič odtrgal čas za obisk. Dolgo smo ga pričakovali jn bomo ved ho hvaležni prijatelju in pisatelju Adamiču za njegov trud. fflovence prosim, da ga pridejo poslušat, kfr njegov govor bo najboljši odgovor našim nasprotnikom Pred kratkim jim je odgovoril Henry Wallace in se še dànes repenČIJo od jeze. Resnlcs bode v oči, pravi pregovor, Wallace je govoril prenapolnjeni dvorani. Poskrbimo, da bomo nspolmll dvorano Csr riegle za Adamiča, kateremu smo hvsležnl, da govori In pile za nas pted ameriško publiko, kjer nes prikazuje za to kar smo. Poleg tega bo le drugih važnih točk na programu Blovencl v start domovini so sledili Prešernu, Cenkarju. Gre- -:- IZ URADA Slöfensltiga ameriSkscfl narodnega mta 3424 W. 26th Stréei. Chicago 23. 111. Račun za september in oktober 1947 .........:.................*..............W.65fl 07 K' UilttiicM diu- 31. avRUittu 1U47 DOHODKI xa upravni skluH SANSat Podružnica štev. Í, SÀtfS, Detroit, Mich. 2, M Chicago, tU. 8. " West Newton, " 10, " Canton. Ohio ............................. " 11. " Ambrldga, Pa.................. " as, * vudM, iu............................. " 25. •• Chiclio, ill. ............................... " 17. " Arcadia, Kan»........................ M it, " .Sheboygan, Wis.................. " ftl. " Barber ton, Ohio ...................... " 54, " Ho. Chicago, 111. . .... " 7$, M Hcniniv, Pa........................... M 104 M / No. Hraddock, Pa.................. " ., "411, Powvi Point, Ohio ................... Pndrulnira SANSa in društva, N«w York, N. t..;......,.. Federacija društev SNPJ sa okluja PayctU» in üraen. Pa., KunaaAka federacija «jru&tev fttfüM. Kansas ........... Skopim društva, Helper, Utah in okolica ............ Prispevki s« ZqjSA. New York, N. Y.................................. Društvo ítev. 59, SNPJ, Depue, III. » ,............ *........ " iea, •• wiiiard, wu. ............. ................. " 408 " Kansss City.. Kana........................ " 4S5 " gilleapie, III.,,*............................... " " 584 " Milwaukee, Wis, ........................... Jugoslov, pomožni odbor-BS, Chicago, III........................... Slovenka is drlàve Washington .................................... Joseph Zavertnik, Englewood, N. J........................................... Manjši priipuvki ........................................................................... Rasne ....................................... 10.50 »1*70 89 S3.S2SS« MKMiMtin» S 150.00 1.70 J1.77 IZDATKI: Najemnina urada ................................. Ruxavetljava in tiŠCenje ...................... Plača tajnika ......................................... PlaCa pomočnika .................................. Poštnina ................................................... WtSlM'tiS ..........^...J................................... Teiefpn in trlywaml .......................... Uradne potrebščina in popravila ...... Izredna pomoč .................................. Davek aoelalne /uičite .......................... Dav«k od plač .................................. Seja isvrševalnega odbora SANHal... Zsp|snlk .......................................... Seja Amer. slov. kongroag ln prireditev v New Yorku Subvencija Amer. Slov. kongresi* aa sapadpo Penno Stroški v svesi s otroško bolnišnico v Sloveniji............. T 4» T hulutin ..........;..„..................................................... Zapisnik H, konvencije SANSa......................................... Shodi ^„^ m. gftgl .......................................................................................................... II Prispevki nabrani v podporo ZbjSA, New Vo'Mi, If f.' '.'.'..'."IZ all Rasno ........................................................ Skupni izdatki if uprav, sklada . ............... Bilanca dne at. oktobra 1IM7: ng bankl^.«..,.................... Bilanca dne 31. oktobra 1047: ročna blagajna................... ............................, 15.80 »? MM «7 $U\2i iiu MO ^ n ifl^uo 83.880.88 SKLAD OTItOAKfc BOLNlftNICfc Bilanca dne 31, avguata 1847..................................... Prispevki v aeptembru .......................................... Prispevki v oktobru ..................................................... j Skupaj ... |»||ti •d-iMMMMI|MOIOOMOMM»M|l(i|l|| M f • t • * t t M ISSS t ' Obljubljena vsota (pledges) „ .... ..........„,.„. SKLAD ZA «VOBODNÍ tlSK: Bilanca dne 81. avgusta 1847 ,„....., .................. Frgnce« |n Jo»*ph Omeixa, Bei wyn, III................. Federacija xa Colorado in New Mesico................... Podružnica št. 30 SANS, Sharon, I'* ,.,................ Podružnica It 54 »ANB, Bo. Chicago. Ill................ Federacija SNPJ aa vihodnl Ohio in Pa............... Skupaj ................................................................. txplačitno odlmru xa svobodni tisk ........................... Bilanca v banki 31. oktobra 1847 Slt8,8da.!S 118.15 10.00 éias, . 33. 8181.730 30 S' nSoo .¡s I..,1 atoo ... 8H.74 1500 astti 8 IÏ5 00 ... 08.75 1 334.78 MIRKO O K DUEL, gl. tajnik. gorčiču, ki so nam pokazali pot. Ameriški Slovenci smo srečni, da imamo v naši sredini tako močno sredstvo, tako živo osebo kot je pisatelj Adamič, ki tako odločno brani ¿ast In poštenje vseh Slovanov in vgeh poštenih priseljehecv, ki smo pomagsl! narediti Ameriko to, kar Je! Philip toaar. Državni etnografski muzej v Bunjaiuki je važna kulturna in znanatvena«ugtenova. Zaradi ^manjkanja prostorov niso razstavljena vse zbirke, g katerimi razi*; lags muzej, Tako insa knjižnica, ki štej« danes 14,000 znanstvenih etnogrsfskih ln strokovnih knjig, bogsto zbirko fotografij narodnih običajev, razstaviti jih pa ne more, ker Ima podzemske prostore. Muzej tudi nima zadostnega strokovrijaške-ga kadra Posebno manjka dele vnlca, v kateri bi Izdelovali lutke za narodne noše, lesorezi» In razne lesene predmete že leto dni ni bila irvedens nikaka desinfekclja prostorov Kljiib takemu stanju pa je dosegel muzej v znanstveno-vzgojnem pogledu zelo dobre uspthf. V nepolnem letu Je muze) obiskalo kakih 20,000 delavcev, mladincev In kmetov Iz Henjaluke in okolice, kar pomen! t orlrom ne predvojni obisk zelo pomemben uspeh V1NCKNT CA1NKAR, blagajnik. Sltfvenako gledaliiče v Trstu bttz dvora*« ti nastope Trst, 30 okt —Slovensko narodno gledališče v Trstu tUdI letos še nI dobilo dvorane ga nastope Odkat so leta 1145 pre-vzeli v Trstu oblast Anglo-Ame-rlčanl, je MprHv» gledališča n8-pravila že 174 Intervencij pri raznih merodainlh funkcionar jih Uspeh vseh teh ihtafvai^l] so bile leta 1145 tri predstava v gledališču "ranice" ln lani to* predatavl v gledališču "Nazlo-nale", toda dvorano so oblastta dala aamo za predstave, ne pS tudi «a vaja. Pred kratkim Je vprava ^ dalllČa tnova . H&radovaLt rH Upravniku gledališča "Verdi". Barisonu, predsedniku fteuilf? gs svet« Mlanlju, pri kapetanu Llstru ln pri nekdanjem višjem častniku za fivilne tadave polkovniku Csrnesu. Na tf intervencije nI bilo nobedaga pozitivnega odgovora, tako da Slo vensko gledslilČe v Trstu, ki vzdržujejo tržaški Slovenci sami, letos «pet nima dvorane ga mvumm. ksj J« v Tfâtu ftäjtei« dobiti? Pravico na sodniji in slanova-nje na stghovánJSkMn uradu. ČETRTEK, 4. DECEMBRA prosveta bilo to delo sobarice vendar Marija tega ni hotela razumeti. "Vem, da ima sobarica še mnogo drugih sob, vsaj to malenkostno delo pa le meni prepustite!'* je odgovarjala, če jo je kdo opomnil, da to ni njena skrb. Najlepše se ji je zdelo pač v kopališču, v katerem je ostajala Marija do kosila. Letoviščarjem so bili na razpolago čolni in večkrat se je z njimi odpeljala v bližnje Ičiče, Volosko, Medejo, Lovrano. Z motornim čolnom so prebivalci počitniškega doma priredili tudi izlet v Moščeniško Drago in na Krk. Kako so Mariji radostno sijale oči! Uprava je skrbela za odlično hrano, saj je vedela, da prihajajo v dom izčrpani delavci. Že po nekaj dneh se je Marija zredila. "Ni čudno, če se redim, tako lepo mi še nikdar ni bilo v življenju!" je pripovedovala tovarišem. Po večerji so posedli s tovariši k radiu, Roman iz Guštanja pa jim je zaigral na harmoniko. In marsikateri tovariš se je zavrtel tudi z Marijo. Roman je zaigral tudi slovenske partizanske, a Učo iz Beograda je v sosedni sobi igral klavir. V čitalnici so imeli srbohrvatske in slovenske dnevnike in revije. Tudi knjižnica je bila precej založena. Igrali so tudi šah, biljard ali ping-pong. Na dvorišču je bil prostor za odbojko in v zgodnjih jutranjih urah je bila zoga na živahnem potovanju preko mreže. V domu so prirejali tudi prijateljske večere, na katerih so nastopali sami prebivalci doma, zbrani iz vseh jugoslovanskih republik. Tudi Marija je prav rada zapela v zboru. Vsak dan ji je prinesel novih moči in veselja do življenja. Tako ji je mineval 15 dnevni oddih v domu, da se je le s težkim srcem poslovila od tovarišev, od prelepega Sindikalnega počitniškega doma in od morja. Tovariši so jo spremili na vlak, ki jo je odpeljal proti Maribor^ kjer bo z novimi močmi pomagala pri obnovi in pri izpolnitvi petletnega plana. roTKST rununu zm TONE SEUSKAJt Ljubezenska idila Bedno življenje je živela & njorina Nina v Trstu A * pn. hodom Amerikancev se je stvtr obrnila na bolje. Spoznala su se s Tommijem. On je imel u. mazane hlače in je iskal žensko ki bi mu jih oprala. PovedlJ so mu za Nino, ki pere za dnw« ljudi. Obiskal jo je in ji pri. nesel hlače. Nina jih je oprala. Tommy je pošteno plačal. Na. kar se je vnela ljubezen. Nini je bila presrečna: pred seboj je videla v duhu Ameriko; poroči-la se bo, nič več ji ne bo treba prati umazanega perila. Tom-mijeva žena bo! In sanje so po-stale resnica; poročila sta se in Tommy jo je odpeljal čez morje v obljubljeno deželo. Zdaj j« Nina v Ameriki: . Veste kaj dela? Tommiju pere hlače . . J (Nadaljevanje) Počasi se je pričelo nočiti. Dež je ie vedno ikrebljal na škopnike, izpod kapa je curljalo na tla, da je pozvanjalo in ko so\ pri večerji sedeli okoli mize ter jedli mastno za beljene žgance, se je spet ulilo in svetal blisk je osvetlil temno izbo, v kateri je gorelo brljivka. Zagr-melo je, da se je hiša stresla. Sten a se je prekrižala, odtrgala košček oljkove vejice in jo vrgla na ogenj. "Bog nas obvaruj strele in partizanov!!" je vzkliknila preplašeno, zunaj pa se je razdivjala nevihta, da jf pošastno odmevalo po soteski. Snela je rožni venec s stene, pokleknila kraj peči in pričela na glas moliti. Metka se je stiskala k materi In se preplašeno ozirala proti oknu. Pavlek, ki je čepel na peči, pa je premišljal, kako bo izvedel svoj načrt, ki ga je tekom večera do podrobnosti zasnoval. Ko je ženska odmolila, je šla še enkrat po* gledat zapah na Vratih, skrbno je zastrla vsa okna, potem pa prijela Metko za roko in dejala: "Pojdiva v posteljo, Metka. Oh, kako me je strah. Da si le pri nas ostal. Na odejo, na peči boš spal. Sama sreča, da so železni križi na oknih!" Ko sta izginili v čumnato, se je Pavlek vlegel po peči. Prijetna toplota ga je kmalu zazibala v spanj«, toda spal je le na pol. Dopovedoval si je, da se mora sredi noči prebuditi, toda truden je bil tudi tako, da se ni mogel ubraniti spanja v prijetni izbi, ki ga je toliko dni že pogrešal. Sanjal je čudovite sanje. Videl je svojo mater prihajati kakor skozi oblake, množica ljudi je hodila zanjo in vsi so imeli prekrasna, srečna obličja. Muzika je igrala, zastave so vihrale vsepovsod, po beli cesti pa je korakala silna partizanska vojska. Možnarji na gričih so grmeli, pesmi so donele iz vasi, on sam pa je planil iz vrste korakajočih partizanov in se pognal materi nasproti ... Silen grom ga je prebudil. Sedel je na peč, ura je zahreičala in štel je udarce. Enajst je bila. Zunaj je lilo kakor iz škafa. Splazil se je i peči in se je lotil dela. Pripravil je močne vrvi, ki jih je že v mraku spravil pod peč, nataknil je škornje, potem pa je nenadoma zaco-potal po podu in pričel s pestjo udrihati po vratih čumnatc in kričati na vse grlo: "Mati, mati, partizani so prišli. Že butajo na vrata!" "Ojej, ubili me bodo!" je zavekala ženska. "Ubili nas bodo, ojej, ojej, sveti križ božji!" Planila je s postelje in se je hotela skriti pod njo, toda vrata čumnate so se s hruščem odprla, nekdo je planil v izbo, jo pahnil nazaj v posteljo in zakričal § strašnim glasom: "Nazaj v posteljo! Ce se le ganeta, vaju za-koljemo!" Pavlek je namenoma prevrnil mizo, da je za ropotalo, naglo pograbil vrvi In je spet zakričal s spačenim glasom: "Roke sem!" Zvezal je gospodinji in Metki roki in nogi, okoli glave jima je ovil ruti, da nista mogli kri čati. Sicer je bilo do sosednje hiše dobrih sto korakov, toda Pavlek je sam in mora previdno delati, da mu bo vse uspela. NAIONM UttTV COUHC'1 Keep ovt of trouble by keeping y«wr ¿¡«tone«. Following other »ehicle» too dofly i» on« of Hm chief tovtot of winter accident». So (toe »kiddbi« yowrioH. If you mutt follow »omething closely, follow Sto safety principle thai wlthovt tire chain» H tako» from 3 to 12 time» moro Pittance la zen z orlom svetovnega gospostva. V težki omami stoji dedič. Da bi ta trenutek ne imel konca! Njegov največji je. Nikdar več, niti v grobnici ne, ne bo mogel tako z enim pogledom objeti njih, ki so bili njegove krvi, njegovega poslanstva, njegove usode, njegove gotovosti. Ta mrtvaška parada je naposled spolnitev, spolnitev za zaverovano vero, spolnitev hkrati za njegovo globoko, bolno, nenasitno potrebo po redu. Red poklanja samo smrt. Zdajci pa, kakor besna praživa!* iz svoje jame, tuleč, se z močjo organa zažene vihar z gorovja. To je bič mračnega kraja, menihi se ga boje, za pravega pravcatega Satana ga imajo, ki brani svoje carstvo zoper kvišku kipečo utrdbo. Tako kakor danes pa peklenska moč še ni besnela. V hipu sta porušena razkošje in red. Krone se kotalijo, zastava se lomi, mrliški prti se vr-tinčijo. Silni baldahin se napihne kakor jadro na odprtem morju in se pretrga, zlati stebri se s hruščem sesujejo. Že ni ostalo od sijajnega katafalka nič; drugega kot golo ogrodje. Prti lo-putajo in šumijo življenjsko nevarno, nihče si jih ne upa prijeti. Orjaške pesti drobijo prispodobe habsburške oblasti v zraku. Krpe z orli in kronami se vrtinčijo po kamnitem polju, tja do gozda. "Brokatne cvete nosi naša hosta," bodo dejali spomladi drvarji, ko bodo opoldne počivali pod črepinjaki. Škofovske mitre se valjajo v blatu. Kralju Filipu je strgalo z ramen ornat njegovega reda. V črni spodnji obleki se drži sredi besnenja suha, šibka postava pred golimi krstami. Norec in stanovanje Na stanovanjski urad je prišel možak in vljudno zaprosil: "Oprostite, ali bi lahko pri vas dobil dvosobno stanovanje?" "Ali se vam jje zmešalo?" ga je inahrulil uradoik. "Da." je od-vrnil možak. Nato pa mu reče uradnik: "Kar tjale v vrsto stopite, gospod, tam stoje sami taki norci, ki mislijo, da jim bomo pri nas dodelili stanovanje." VAŽNO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. , To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa j tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega j in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši V organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete le $2.00 za vašo naročnino. x PHILIP GODINA, upravitelj. | Kako preživlja svoj dopust delavka Marija na letovišču 25 let je živela Marija pod fašisti na Primorskem. Kot gospodinjska pomočnica ni imela nikdar dopusta. Ko je prišla po osvoboditvi v Maribor, je šla delat v tekstilno tovarno, kjer so jo za njeno neumorno delo v tovarni in pri delovnih akcijah določili za 15 dnevno brezplačno bivanje v "Sindikalnem počitniškem domu" v Opatiji. Skromna Marija ni mogla razumeti, da bo lahko šla na brezplačen odmor. Šele, ko je dobila od predsednice sindikata napotnico in denar za vožnjo, se je zavedla resničnosti. Vsa srečna je spravila najpotrebnejša stvari v kovčeg in odpotovala Na postaji Matulje je presedla na avtobus in kmalu zagledal morje. Morje, ki ga je že videla, saj je rasla v sončni Primorski, se ji je zdelo ie mnogo bolj svetlo in sončno sedaj, ko smo tu mi gospodarji. Marija se je vselila v malo sončno sobo z balkonom s krasnim razgledom na morje. Vsa oprema v sobi je bila snažna in skorajda razkošna. Prav tako lepo in moderno je opremljena vsa vila "Ex Quiasana", ki je postala sedaj Sindikalni počitniški dom. Marija je bila na dopustu presrečna, Zjutraj so jo zbujali sončni Jarki k zajtrku. Hitro je vstala ui pospravila, Siccr je Po sklepa IS. redne konvencije so lahko naroči na list Proavato ta prišteje eden, dva. tri. štiri ali pet članov la one druftlne k eni naročnini. List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlan« 18.00 «a eno letno naročnino. Kes po člani še plačajo pri aaeemenlu 11-20 u tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. red. da Jo llat predrag ao člane SHPJ. List Prosveta Jo vašo Isttnlas la fotoro Jo ▼ vsaki družini nekdo, ki bi rod čital llat vsak dan. Pojaanlioi—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ¿fcn SNPJ, sli če so preseli proč od drufine to bo zahteval aam tvoj m tednik, bode moral tisti član la dotlčne družine, ki Je tako «kupno j naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvpiitvu lifta, to obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta. Ako teja n« stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto nsročniku Con« liatu Prosveta Jot Za Zdraft. drla ve In Kanado 99.00 Za Chlcago in okolico Jo.. 9J50 1 tednik in._______OSO 1 tednik In.-------J-;! S tednika in.___5.00 S tednika ta—-----\ i! J tednike In____________ 4 40 9 tednike lil-------------- J-JJ 4 tednike In._______0J9 4 tednike In------J-JJ 9 tednikov ln_______S M 9 tednikov ta. ----3W Za Evropo Je .... __911.09 a Iapolnlte spodnji kupon. prfloftiie potrebno vsoto d*Mr)* Moaer Order v platnu ln al naročite Prosveto. Ust ki Jo vaša lastnina.