GLASILO OBČINE DOMŽALE
22. junija 2001 - letnik XL, št. 8-9
Rotarv klub Domžale svojo dobrodelno pomoč že dlje časa namenjena varovancem Ccnira za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb INCI Mengeš ter njihovemu projektu NAŠA HIŠA. V ta namen so tuđi v letu 2001 pripravili spomladanski ples ter dobrodelni golf turnir ter večji del sredstev namenili za podporo akciji NAŠA HIŠA, prvi namenski novogradnji bivalne enote v Sloveniji za odrasle duševno manj razvite, del sredstev pa so namenili Kliničnemu oddelku Za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v Kliničnem centru v I jubljani.
Knjigarna in galerija BescdA na Ka-juhovi 5 v Domžalah je bila na večer 25 maja. 200I kar premajhna za vse, ki hi želeli prisostvovali večeru namenjenemu narodni nosi in njenemu pomenu v naši slovenski zgodovini Društvo narodnih nos Domžale je namreč skupaj / Romanom Kosom, lastnikom knjigarne, pripravilo razstavo, na kateri je predstavilo družino v narodnih nošah, hkrati pa je s prijetnim večerom želelo podrobneje predstaviti narodno nošo skozi zgodovino in številnim obiskovalcem in obiskovalkam s kulturnim programom polepšali majski večer.
Ob dnevu državnosti vsem občanom in občankam iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje
Županja (veta Zatakar Oražem Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Shimnika
Glasbena šola Domžale je z zaključnim slavnostnim koncertom počastila petdesetletnico šole, na katero smo vsi zelo ponosni. V glasbenem delu so se ob koncu predstavili tudi najmlajši in dokazali, da se za prihodnost glasbe v občini ni bati, to pa |e tudi najlepše voščilo naši glasbeni šoli ob njenem zlatem jubileju.
Občina Domžale Krajevna skupnost Dob
vabita
tla osrednjo občinsko prireditev
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
v petek, 22. junija 2001, ob 20.30. uri
pri pomniku državnosti v parku pori M o( i 111 i k< u n v Dobu
DOBRODOŠLI
Spoštovani občani in občanke
Občinski svet Občine Domžale je na svoji 26. se ji, 30, maja 2001, sprejel Strategijo razvoja občine Domžale v prvi obravnavi in ugotovil njeno primernost za nadaljnjo obravnavo. Javna obravnava poteka od 31. maja do 15. julija 2001.
Splošna javna obravnava bo potekakt v krajevnih skupnostih, 0 čemer boste obveščeni na krajevno običajen način. Vabim vas, da v javni obravnavi sodelujete in prispevale svoje predloge, pobude pa tudi pripombe na dokument, ki bo osnova za življenje in delo v naši občini v naslednjih letih.
Povzetek osnutka strategije je objavljen v današnji številki Slamnika, celoten dokument pa je na vpogled v prostorih Urada /upanje ter na sedežih krajevnih skupnosti, predloge v pisni obliki pa lahko pošljete na naslov Občine Domžale, Urad županje. Ljubljanska eesta 96, 1230 Domžale s pripisom »za strategijo razvoja«.
Vabljeni!
/upanja CVETA ZALOKAR ORAŽEM
Prva petletka centra za mlade
Pred kratkim so v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah pripravili projekt Stoletje iskanj. V njegovem okviru so učenci 2. razreda predstavili tudi otroške igre naših dedkov in babic.
Vsem našim malim in velikim šolarjem želimo veliko varnih, veselih, prijetnih ter brezskrbnih počitniških dni!
Ze večkrat sem pomislila na zahtevno delo, ki ga opravlja Lili Jazbec Njena poklicna pot se je priCela za zaposlitvijo v vrtcu kot vzgojiteljica, študij pa je nadaljevala in sedaj vodi Center za mlade.
Marsikoga zanima kaj je osnovna dejavnost zavoda, ki ga je ustanovila Občina I tomžale. To je delo, ki se prepleta na ra/ličnih področjih, imeli moraš široko« /nanje, ki ga močno potrebuješ vsak dan posebej. O tem sem se pogovarjala z gospo Lili.
Občina Domžale je pred petimi leti ustanovila Center za mlade. Sle ves čas zaposleni kot direktorica'/
Prav te dni praznujemo peli rojstni dan ('eni i a /a mlade Domžale, /a to priložnosl
Lili Jazbec, direktorica Centra za mlade Domžale
pripravljamo pregledno razstavo naše petletne zgodovine.
Bralce Slamnika vabim v Likovno razstavišče na ogled zadnji teden v mesecu junija oz. na otvoritev 26. junija oh 19.00 uri.
stran 1
Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu:
wwww.domzale.si
STRAN r
OBČINSKI SVET
Pišemo o 26. seji Občinskega sveta Občine Domžale ter njegovem nadaljevanju, kjer so svetniki in svetnice obravnavali varnost v našem mestu, poslovanje javnih -.uvodov, strategijo, ureditvene načrte in še kaj, prav varnosti pa smo namenili poseben prispevek pod naslovom SMO VARNI IN ZA KAJ NISMO'
STRAN
P!
Na tej strani objavljamo tri povabila na javne razgrnitve obravnave ter razprave o: osnutku zazidalnega načrta območja D 12 Helios. osnul-ku Ureditvenega načrta za območje D 21 Športni park - severni del - Domžale ter povabilo na javno predstavitev idejno-arhitekturne rešitve preoblikovanja in ureditve SPR I Domžale. Vabljeni!
STRAN
13-14 19-20
NE PREZRITE STRATEGIJA
Na straneh 13, 14, 19 in 20 objavljamo povzetek SIRA TEG1JE RAZVOJA OBČINI. DOM/A LE skupaj z datumi javnih obravnav.
STRAN	ČESTITAMO
12	
Tokrat so naše čestitke namenjene z.latoporočen-cemu Ivanki in Antonu Re/iovževima iz Domžal, gospe Pavli Hafner s Pšale in gospodu Francu Pirnalu.
STRAN
16-17
V BESEDI IN SLIKI
Na teh dveh straneh predstavljamo v sliki in he sedi nekatere dogodke, ki smo jih spremljali v maju in juniju. Med njimi so H. gorenjske letin igre Specialne olimpiade Slovenije, prijeten večer z domžalskimi narodnimi nošami, zaključni nastop Plesne šole in kluba Miki. razstavo Likovne šole Vere Terstenjak. srečanje društva za bio-loško-dinamično gospodarjenje Ajda pri Cajh-novih v Dobu in še kaj ...
STRAN	ŠPORT
24-26	
Tokrat največ o atletiki, saj je sezona kraljice športov č polnem teku, pa o košarkarjih, kara-tcisiih. oglasil se nam je sodelavec Jože Skok z novicami iz šaha, ne spreglejte pa tudi nekaterih vabil.
STRAN [
NAGRADE ZA NASE BRALCE
Tudi v tej številki smo pripravili nagradno igro za naše bralce. Petim izžrebancem bo Kulturno društvo Mikih Jim Skocjan podarilo po run vstopnico za domačo gledališko predstavo Mik-lova Zala, ki ho v letnem gledališču Studenec 27., 28. in 29. julija ter 24, 25., in 26. avgusta 2001. Dobrodošli!
SI HAN
27-29
SPOROČILA
Na spreglejte nekaterih razpisov in povabil, med katerimi posebej opozarjamo na: obvestilo o urniku sprejemanja zobnih bolečin za odrasle v ča su letnih dopustov, povabilo mi plavalne tečaje, obvestilo o subvencijah v kmetijstvu ter dva razpisu (Občine I Domžale.
□a		m	nni\
Q Ločujemo da ohranjamo!		JAVNO KOMUNALNO TO* 1«, PRODNIK | ,, |	
	GF?±i\J±		
Bralci in bralke, dober dan
Pred vami je nova dvojna številka našega glasila, dcbeljsa kot običajno, saj ima 32 strani m na njih boste našli vrsto prispevkov o dogajanjih v občini Domžale v preteklem mesecu. Posebej pa bi vas rada opozorila na strani 13, 14 ter IS in 19. Na teh straneh smo vam namreč pripravili povzetek STRATEGIJE RAZVOJA OBČINE DOMŽALE, ki jo je Občinski svet na svoji 26. seji sprejel v prvem branju in jo poslal v javno obravnavo. Ker je tO tema, ki bi morala zanimati vsakogar izmed nas. ki živimo v tej občini, smo se, tudi na pobudo Občinskega sveta, odločili, da vam pripravimo strategijo v poljudni obliki, jo dopolnimo / nekaterimi fotografijami, vse so iz arhiva Slamnika, in jo objavimo na štirih straneh, tako da jo Jahko vzamete iz časopisa in pogledate posebej. Skupaj z občinsko upravo ter vodstvi krajevnih skupnosti smo pridobili tudi datume javnih obravnav, tako da se javnih obravnav in razprav lahko udeležite na območjih, kjer živite, izkoristite priložnost in povejte, kako bi radi živeli v prihodnjem obdobju, katero področje bi po vašem mnenju morali razvijali prioritetno, katera ob-močia so najbolj potrebna delčka občinske pogače, kateri investiciji s komunalnega področja ali družbenih dejavnosti bi morali po vašem mnenju nameniti posebno skrb in še kaj. Pridite in povejte svoje mnenje, da ne boste rekli, da niste imeli možnosti vpliva na prihodnja leta nase občine.
Ob strategiji smo za vas pripravili še celo vrsto zanimivih prispevkov, nekateri med njimi imajo že pravi pridih poletja, ki vse nas vabi. da izkoristimo tople sončne žarke in si naberemo novih moči za jesen, ki je še daleč.
Tudi mi iz uredništva bomo počasi odšli na dopust, ampak prej je še ena poletna številka SLAMNIKA, ki bo med vas prišla 20. julija 2001, zato ste povabljeni, da nam prispevke pošljete do 9. julija 2001.
Žal. vas moram spet opozoriti, da nam pošiljate predolge članke. Le še tokrat smo naredili izjeme, v prihodnje člankov daljših od strani in pol. ne bomo objavljali, zato vse nase sodelavce prosimo za razumevanje. Pa še na nekaj bi rada opozorila naSe sodelavce. Nekateri ste nas že poklicali in povprašali, kako je z vašim honorarjem. Povedali in zapisali smo že, da honorarjev, manjših od 2.000, ne izplačujemo, hkrati pa smo vas že opozorili, da honorarjev ne moremo izplačati, če nimamo vaših podatkov. Zato vas prosimo, da pokličete in nam posredujete svoje podatke: ime in priimek, točen naslov, EMŠO, davčno številko ter številko tekočega računa. Ce nam do I. septembra 2001 ne boste posredovali želenih podatkov, bomo smatrali, da se honorarju odrekate. Prosimo pa tudi vse nove sodelavce, da ob posredovanju prispevka, skupaj z njim posredujete tudi zahtevane podalke. da bo honorar lahko nakazan.
I fživajte, će sic na počitnicah ali zasluženem dopustu, če Se niste, ne obupajte, prihajajo najlepši dnevi poletja -samo za vas in ne pozabite: življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.
I ep pozdrav.
ODGOVORNA UREDNICA
OBČINSKI SVET
30. maj 2001 - 26. seja Občinskega sveta Občine Domžale
0 varnosti, poslovanju javnih zavodov, strategiji, ureditvenem načrtu športnega parka
stran
26. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je začelo 19 svetnikov in svetnic, ki so na predlog delovnega predsednika mag. Milana Pirmana, podžupana, najprej odločali o zapisnikih prejšnjih sej občinskega sveta. Tako so brez razprave soglasno sprejeli zapisnik 22. seje, njegovo nadaljevanje skupaj s stenogramom razprave o delu in programu nadzornega odbora, zapisnik 24. seje z njegovim nadaljevanjem, kjer je Roman Lenassi, N.Si, opozoril na napako pri njegovi uvrstitvi v politično stranko, soglasno pa je bil sprejet tudi zapisnik 25. seje, kije bila 9. maja 2001.
Dnevni red je določen
Predlog dnevnega reda so svetniki in svetnice prejeli z gradivom. Javno komunalno podjetje Prodnik. Domžale je kot predlagatelj umaknilo toćko o obravnavi in sprejemu Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov v občini Domžale. Pavle Pevec, ZLSD, pa je predlagal umik Odloka o zazidalnem načrtu območja DI2 Helios, ker v pripravi gradiva ni bilo upoštevano nobeno mnenje Sveta KS Slavka Slan-dra Domžale. Poudaril je zlasti problem objektov za preživljanje prostega časa za stanovalce območja D 12. Simon Mavsar, podžupan, je predlagal umik točke dnevnega re-
da Obravnava in sprejem Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje o koncesije za pomoć družini na domu ter da točka o ZN D 12 Helios ostane na dnevnem redu. Nato je bil s 25 glasovi ZA in enim glasom PROTI določen naslednji dnevni red 26. seje:
1. Volitve in imenovanja
2. Ustrahovanje, nasilje in izgon družine Soštarič iz njihovega lastnega stanovanja
3. Obravnava in sprejem informacije o poslovanju javnih zavodov v letu 2000
4. Obravnava in sprejem Posle >vnc-ga poročila za leto 2000 ter Progra-
Ureditveni načrt za športni park Domžale nje
VARIANTA AS SEMAFORIZIRANIM KRIŽIŠČEM
Območje urejanja D21-severni del
ma razvoja dejavnosti in finančnega načrta za leto 2001 Kulturnega doma Franca Bernika Domžale
5. Obravnava in sprejem Strategije razvoja občine Domžale - prva obravnava (nadaljevanje prekinjene ni/prave)
6. Obravnava in sprejem osnutka Odloka o ureditvenem načrtu območja D 21 Športni park - severni del - prva obravnava
7. Obravnava in sprejem osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja D 12 Helios - prva obravnava
8. Obravnava in sprejem Odloka o določitvi pomožnih objektov v Občini Domžale - druga obravnava
9. Obravnava in sprejem odlokov o podeljevanju poslovnih prostorov v najem, socialnih stanovanj v najem, neprofitnih stanovanj v najem, službenih stanovanj v najem - vse druga obravnava
10. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah odloka o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Domžale - skrajšani postopek
11. Obravnav;! in sprejem odloka o spremembi odloka in o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za
prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale - skrajšani postopek
12. Obravnava in sprejem Pravilnika o spremembah pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostih težav zasebnikov in malih podjetnikov - hitri postopek
13. Obravnava in sprejem Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Domžale
14. VpraSanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta.
Volitve in imenovanja
Preden se je Občinski svet Občine Domžale lotil ločke Ustrahovanje, nasilje in izgon družine Soštarič iz njihovega lastnega stanovanja, o kaleri pišemo posebej, je na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve soglašal z. imenovanjem ga.Tanje LAJOVIC , mag. farm., za direktorico Javnega zavoda Mestne lekarne, pri tem pa pogrešal prisotnost kandidatke in predstavitev programa kar naj bi bila v prihodnje stalna praksa ob izdaji soglasij.
Poslovanje javnih zavodov v letu 2000 ustrezno
Točka Obravnava .in sprejem informacije o poslovanju javnih zavodov je vsebovala poročila o poslovanju: osnovnih šol v občini Domžale, Glasbene šole Domžale, vrtcev Urša in Domžale, Knjižnice Domžale, Zdravstvenega doma Domžale ter Centra za mlade Domžale, uvodno informacijo pa je podala Irena Gri-čar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Ocenila je, da so gradiva primerna in transparentna ter da je bilo poslovanje ustrezno. Poročila so obravnavali vsi pristojni odbori in k njim podali soglasja. Andreja Jarc Pogačnik, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, je opozorila tako na izjemno racionalno poslovanje vseh zavodov, kot na nekatere probleme: zagotavljanje materialnih stroškov, vzdrževanje objektov (naročilo analize stanja posameznih objektov in pripravo predloga za prioritetna vzdrževalna dela), pomanjkanje prostora za predšolsko vzgojo (iskanje začasnih rešitev), za športno vzgojo v OS ter glasbeno šolo. Bogdan OsO-lin. N.Si, je vprašal za pogoje dela v knjižnici z vidika pridobitve novih knjig in za prostorske razmere Knjižnice Moravče, opozoril pa tudi, da so ravnatelji predvsem pedagoški vodje javnih zavodov; Majda Rudi Pučnik, SDS, je opozorila na problematiko predšolskega varstva v
občini Domžale, kjer manjka 213
mest, od tega SO v Radomljah, ter predlagala, da občinska uprava nadaljuje s prizadevanji za pridobitev ustreznih objektov za predšolsko vzgojo tudi z gradnjo prizidka k vrtcu v Radomljah ter izbere koncesi-onarja za otroke od I do 3 lel ita-rosti. Saša Kos. I.DS. je predlagala, da bi občinska uprava nudila pomoč knjižnici pri financiranju s strani drugih občin, opozorila pa tudi na netočne realne podatke o šlevilii odklonjenih otrok - odklonjenih naj bi bilo le blizu 100 olrok; Jurij Berlot. SLS+SKD je pogrešal točno število odklonjenih otrok ter takojšnje reševanje problema; Roman Lenassi, N.Si, je vprašal v zvezi s povečanjem stroškov dela, čeprav se je število oddelkov zmanjšalo, Janez Ormek,
SDS, je opozoril na problem zajedanja amortizacije v osnovni kapital, kar ne bi smelo bili občinska politika; Pranci Cicrbcc, ZLSD, je podprl predlog, da z izrednimi sredstvi rešimo izredne razmere v predšolskem varstvu, opozoril pa tudi na potrebo po novi, moderni knjižnici, mag. Milan Pirman, LDS, pričakuje v novem letu poročila po novi zakonodaji, opozoril pa je tudi, da so ravnatelji pedagoški in finančni vodje javnih zavodov; razpravljali pa so še Janez. Stibrič, SDS, Anton Pleskar, LDS (dom na Krku, problem glasbene šole), Jurij Berlot, SLS+SKD ter podžupan Simon Mavsar, ki je opozoril na problematiko sofinanciranja skupnih javnih zavodov ter zagotovil, da bo uprava pripravila kratko pisno informacijo o stanju in konkretnih razrešitvah predšolskega varstva, zlasti v severnem delu občine Po odgovorih ravnateljev Darke Bitcnc, Vrtce Urša, Marjana Gujt-mana. Knjižnica Domžale, Majde Za-lokar, direktorice Skupnosti OŠ tet Irene Ciričar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti je Občinski svet Občine Domžale s 25 glasovi sprejel poročila o poslovanju Osnovne šole Venelja Perka, Osnovne šole Roje, Osnovne šole Rodica, Osnovne Sole Prese rje, Osnovne šole Dob,
Osnovne šole Domžale, Glasbene sole Domžale, Vrtca Domžale, Vrtca Urša, Knjižnice Domžale, Zdravstvenega doma Domžale in Centra za mlade Domžale v letu 2(XK).
Uvodno Informacijo k točki o kulturnem domu je podal njegov direktor Milan Marinič in poudaril svoje zadovoljstvo,•da se Občinski svet resnično želi poglobili v program dela in v njegove nacrte. Po razpravi Majde Pučnik Rudi. SI )S, ki želi še več programa za otroke, so svetniki sprejeli Poslovno poročilo za leto 2000 ter Program razvoja dejavnosti in finančnega načrta za leto 2001 Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
Strategija gre v javno razpravo in obravnavo
Po uvodni informaciji mag. Milana Pirmana, vodje projekta, ki je pojasnil način in terminski potek javne obravnave, je Roman I .enas-
?
PLINIFIKACIJA
OBČINE DOMŽALE
Izbira koncesionarja za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe z zemeljskim plinom
Projektnu skupina /a izgradnjo plinifikaciji' v občini Doni/alt'je i ugotovila, da je pripravila vse potrebnu, da se lahko objavi v uradnem listu javni razpis za i/biro najugodnejšega koncesionarja /a i/vet!bo plinifikacije, l/bor bo opravila posebna razpisna komisija na podlagi prispelih vlogi Ponudbe morajo najprej ustrezati pogojem, šele nato se na podlagi meril izbere najugodnejšega. Sledi rok /a dokončnost in pravnomočnost odločbe za izbranega koncesionarja. Podpis pogodbe bo predvido-tna konec leta.
Vprašanje, ki se pojavlja, je. zakaj se je občina odloČila, da podeli izgradnjo omrežja zemeljskega plina nekomu drugemu in ne gradi sama. Znano je. da je nekaj območij v občini že plinificiranih, dela pa so sc izvajala iz sredstev proraćuna. ZaCetck sega v leto 19X7. ko se je pristopilo k nacrtni plinifikaciji ožjega mestnega jedra, ki je predvideval priključevanje vseh večjih kotlovnic v stanovanjskih in javnih objektih in industriji Do sedaj je bilo narejenih okrog 15 km plinovoda. / ustanovitvijo projektne skupine je bila podana zahteva po celoviti re-
šitvi plinifikacije na celotnem področju občine. To pa pomeni, da bo potrebno narediti 150 km plinovoda in izvesti okrog R000 hišnih priključkov. Tudi finanCni zalogaj je ogromen, zalo smo sc odloČili, da ne bomo porabljali sredstev tekočega proraCuna, paC pa poiskali najugodnejšega koncesionarja. Pomemben je tudi rok izgradnje, ki vsekakor ne sme biti predolg, V našem programu je rok za izgradnjo šest let od dneva podpisa koncesijske pogodbe. Do konca izgradnje je potrebno izdelati (udi digitalni sistem odčitavanja porabljenega plina.
V Sloveniji je vedno vcC primerov, ko se občine odločajo za izbiro koncesionarja in ne gradijo iz lastnih sredstev. Bistvo koncesije je, da občine (koncendent) podeli določenemu pod je I ju (koncesionarju) pravico do financiranja, izgradnje in upravljanja plinovodnega omrežja. V Času trajanja koncesije (29 let) sc s ceno plina koncesionarju povrnejo vloZena finančna sredstva, pokrijejo tekoči stroški in uslvari določen dobiček. Nekaj značilnosti koncesije:
1. Koncesionar zgradi za svoje stroške plinovodno omrežje, vzdržuje in upravlja celotni plinovodni sistem, izvede priključke porabnikov plina na omrežje in distribuira plin porabnikom.
2. Koncesija traja 29 let. V pogodbi o koncesiji se določi prenehanje pogodbe, odvzem ali odkup koncesije in ludi prenos na tretjo osebo.
3. Prodajno ceno plina in njene spremembe določala sporazumno konccndenl in koncesionar. S prodajno ceno plina se pokrivajo tudi stroški za inveslicijsko vzdrževanje zgrajene plinovodne mreže. To je pomembno zaradi tega. da po izteku koncesije dobi konccndenl zgrajeno omrežje v normalni fazi obratovanja.
4. Koncesionar izvede tudi priključke porabnikov do objekta na fasadi (potema pipa) skupaj z montažo plinomerov. Priključek (povračilo za priklop) financira uporabnik v višini 1200SIT za I k\V. Povprečna hiša potrebuje 24 kVV.
5. Koncesionar izvede brezplačno priključitev na plinovodno omrežje za javne zgradbe, katere soustanoviteljica je občina.
6. Ce1olna izvedba rekonslrukcijc notranje napeljave skupaj s plinskimi trošili gre na račun porabnika.
7. Koncesionar zagotavlja možnost ugodnega kreditiranja plačila za povračilo za priklop na plinovodno omrežje, nakup plinskih kotlov, go-rilccv in izvedbo notranje plinske napeljave v objektu porabnika.
H. V Času izgradnje plinovodnega omrežja bo koncesionar v občini ustanovil podjetje ali delovno enoto, ki bo imela predvsem naslednje naloge:
- izgradnja plinovodnega omrežja
- pogodbe s porabniki plina in njihovo izvajanje
- vzdrževanje plinovodnega sistema.
9. Za področja, kjer ni ekonomske upravičenosti za izgradno pli* novodne mreže, bo izvedel plinifikacijo z utekočinjenim propan-bu-lan plinom v posebnih cisternah.
10. Odkupil .bo obstoječo zgrajeno plinovodno mrežo v enkratnem znesku. Sredstva se bodo uporabila ob izgradnji plinovoda /n islo-Časno zamenjavo vodovodnih in kanalizacijskih cevi na meslih, ki sovpadajo s traso plinovoda.
Največji interes koncesionarja Je po čim večjem odjemu plina, o/i" roma po velikem številu porabnikov plina. Omenjenega dejstva snio sc zavedali tudi v projektni skupini, zalo smo naredili nekaj aktiv* nosti, ki naj bi povečale inlercs za priklop na plinu. Te so:
- porabnik bo plačal mnogo manj, kol je bilo polrebno plačati d() sedaj pri povračilu za priklop na plinovodno omrežje (do sedaj
za en k\V. po izbiri koncesionarja pa 1200 na en kVV)
- I lisni priključek bo izveden do omarice na objektu (požarna P'"
pa) in ne samo en meter na parcelo
- Koncesionar bo nudil ugodne kreditne pogoje za slroškc v zvezi za priklop na plin
Zgoraj našlele kategorije ugodnosti za porabnike izhajajo iz ukrepov, ki jih je naredila projektna skupina. V neki vmesni fazi je skupaj z zunanjimi strokovnjaki prišla do spoznanja, da bi spremenit" tlaka v ceveh lahko mnogo pocenila predvideno investicijo, ob Z** golovljeni potrebni varnosti, To pomeni, da bo tlak v gosto naselit-" nem predelu do en bar. na ostalih področjih pa I do 4 bar.
Celovita rešilev plinifikacije v občini Domžale, je narekovala p*1' Irebo. da občina samu izdela potrebni lokacijski načrt, kjer bodo na" tančno definirana področja, predvidena za plinifikacijo. Izbrani koncesionar pa bo pridobil vsa potrebna soglasja, izdelal projekte. Prl* dobil dovoljenja in naredil izvedbo. Pri pridobivanju soglasij, usirc/' nih dovoljenj, bo koncesionarju nudila pomoč obema (koncendent Velika pomoč koncesionai |ii bodo I udi gradbeni odbori, ki sc hov° Ustanovili v posameznih krajevnih skupnostih.
Vsem listini, ki imate potrebo po zamenjavi kotlov in go rilec v cenlralno kurjavo, svetujemo, da malce počakate ali pa se za vmesno obdobje oskrbite z utek6činjcnim propan-butan plinom. Notranja instalacija in Irošila so popolnoma ista kot za zemeljski plin. K*' bo narejena izgradnja plinovodnega omrežja, se bo izvršila preve/«1' va na omrežje zemeljskega plina.
Vodja projektne skupine za izgradnjo plinifikacij0
PodžoB0'? ROMAN KURMANSEK
Slamnik je glasilo Obćinc Domžale in je nadaljevalec tradicije Časopisa Domžalcc, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 Številka). Domžalcc je izšel sc v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. II. 1962 prićcl izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK, (''lani uredništva SAŠA KOS, IONI DRAGAR, PAVEL PEVEC. JANEZ ST1BRIC MARTA STAR lil .K. URBAN ZNIDARSiC, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA SI AR K*'. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOĆAR. 72-14-599, 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji X%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana.
stran
si, N.SI, opozoril na nekatere napake in na potrebo po lektoriranju gradiva, razpravljal je tudi dr. Marko Slarbek. N.Si, nato pa so bili z 21 glasovi ZA sprejeti sklepi, ki jih najdete tia posebnih straneh, namenjenih strategiji.
Kakšen bo športni park?
Uvodno informacijo k točki je
podal /oran Vilorovie, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter poudaril, da je projektna skupina pripravila izhodišča, osnutek ureditvenega načrta pa je predstavil izdelovalec ljubljanskega urbanističnega zavoda.
V razpravi so sodelovali: I lani Gerbec, predsednik Odbora za prostor in varstvo okolja, je predstavil stališča odbora: odbor podpira A varianto, saj pričakuje, da bo ministrstvo sofinanciralo dvorano za Športno vzgojo za srednjo solo, glede prometne ureditve (krožišče, sc-mafoi izirano križišče) je pojasnil, da ima vsaka od rešitev svoje dobre in
OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI
slabe lastnosti, odbor predlaga, da se preuči ureditev vpadnice z AC Studa, nadkritje TEN TENA, umestitev
parka tehnične kulture, zmanjšanje števili teniskih igrišč ter poišče pri nierna arhitektura bodoče dvorane; Jurij Berlot, SI.S+SKI). je opozoril na neprimerno lokacijo dvorane, pomen lokacije sedanjih igrišč / vidika nadzora in varnosti; zahteval je, da se dvorana locira ob srednjo šolo. za kar je bil ze pridobljen projekt; Janez Stibrič. SDS, je predlagal lokacijo športne dvorane na južni del zaradi vpadnice in ker ministrstvo ne ho sofinanciralo dvorane, nogo-niei je »pi eloi si i an«, preveč je teniških igrišč, zimski in letni bazen naj se povežeta, uredi naj se podzemna parkirna hiša. mini golf. vodni tobogan ter primerno število sa-1111.111 Sasa Kos, I I IS. je opozorila na potrebno gradnjo atletskega Sta-
diona; Franc Černagoj, Zeleni, je
vprašal, koliko denarja bo potrebno za gradnjo in kakšen bo njen terminski plan; Romana Lenassija.
N.Si, ki podpira varianto B. saj je varianta A iz različnih razlogov povsem nesprejemljiva, je zanimalo, kolikšna bo dvorana in če bodo kolesarske steze ob Kamniški Bistrici.
Dr. Marko Starbck. N.Si. je menil, da je varianta B ugodnejša glede prometne ureditve in dela v javni obravnavi morali obravnavali vse štiri variante. Želel je tridimenzionalni prikaz ureditvenega načrta; terminski plan in informacijo o potrebnih finančnih sredstvih: Pavle Cerar, LDS, je opozoril na neprimerne lokacije piknik centrov ob Kamniški Bistrici.
Predstavnica 11 / je dala nekatera pojasnila: osnutek so pripravili glede na nalogo projektne skupine, dvorana bo sprejela 2500 obiskovalcev, sanitarije bodo, atletska steza bo imela šesl tarlan prog, morda bo urejena tudi pokrita atletska steza. Stane Ora/em, vodja projektne skupine je zanikal prednost nogometa ter povedal, da bo ves del prostega programa  ob  Kamniški Bistrici
osvetljen in namenjen družinam, alternative glede športne dvorane so Se mogoče, projektna skupina je upoštevala racionalnost in že zgrajene objekte, objekti in realizacija so odvisni od Občinskega proračuna, del programa pa naj bi bil realiziran v naslednjih petih letih. Ob koncu razprave sta Zoran Vi torovi č, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Simon Mavsar. podžupan, poudarila možnost sprememb glede na javno obravnavo in razpravo, podžupan pa je predstavil trenutne lastniške otlnosc na tem območju, ki so tudi pomemben del ureditve parka ter možnosti, da bo ministrstvo sofinanciralo dvorano.
Občinski svet je Odlok o ureditvenem načrtu območja D 21 Športni park severni del sprejel in ga posredoval v javno obravnavo (13 glasovi /A, (. PROTI). Ker je bila ura že skoraj 22.. so se svetniki in svetnice odločili, da s sejo nadaljujejo 6. junija 2001.
ODGOVORNA UREDNICA
6. junij 2001
Nadaljevanje 26. seje Občinskega sveta Občine Domžale
24. svetnikov in svetnic seje v nadaljevanju 26. seje Občinskega svetu lotilo prve obravnave in sprejema osnutka Odloka o zazidalnem načrtu območja I) 12 llclios, o katerem sla v uvodu spregovorila Zoran Vitoro-vič, načelnik Oddelka /a prostor in varstvo okolja, ter Bogdan .lanišek, predstavnik investitorja delniške družbe Graditelj. Povedala sta, da se umika kemična industrija, območje pa namenja gradnji stanovanjskih enot ter poslovno-storitvcnih prostorov v pritličju, kjer bo možnost tudi *a stanovanja za invalide. Mešano poslovno-stanovanjska soseska se bo gradila etapno - predvideno 10 let, sestavljena je iz 11 samostojnih enot Po 26 d« .35 stanovanj, zagotovljeno bo vabljivo in kvalitetno bivalno okolje, k čemur bo prispevala tudi ureditev umetnega vodotoka Mlinščice, zadostna parkirna mesta (dve podzemni parkirni garaži) ter zelene površine. Franci Gerbec, predsednik Odbora /a prostor in varstvo okolja, kije predstavil stališča odbora je poudaril, daje obravnava zazidalnega načrta zelo odgovorno vprašanje nadaljnjega razvoja centra Domžal, ki ga ob obravnavnem odloku ureja še vrsta drugih odlokov, vsi pa naj bi prispevali, da hi dorekli nadaljnjo funkcijo mesta Domžale. Pričakuje sodelovanje lastnikov in investitorjev, prebivalstva, pa (udi civilne družbe, javnih podjetij, javnih zavodov in stroke. V prihodnje hi se morali takih dokumentov lotevati na osnovi javnega razpisa.
V razpravi so sodelovali: Pavel Pevec, ZLSD, ki je kot predsednik KS Slavka Standra opozoril na
številna odprta, ključna vprašanja
v odloku, zaradi česar je predlagal njegov umik, sicer pa se zavzema za podaljšanje javne obravnave. Hkrati je predlagal, da se nekateri problemi pri C-15 rešujejo skupaj s tem zazidalnim načrtom: Po njegovem je tudi investitor odgovoren za ureditev javnih objektov, ne le občina. Majda Pučnik-Kudl, SDS. se je zavzela za zago tovitev večjega števila parkirišč, sentaloriziranili križišč, prehodov za pešce, pločnikov, ter preučitev Potrebe po otroškem varstvu, šolskih prostorih ter prostorih za mlade in starejše, rok za javno razpravo, ki naj jo vodijo ks. nsy Sc-' Podaljša. Marko Vresk, I.DS. seje zavzel za spremembo imena Zazidalnega načrta ter pohvalil Pristop, ki je bil izbran ob sprejemanju zazidalnega nacrta, kar "•'j bi bilo v prihodnje pravilo, dr. Marko Slarbek. N.Si, je bil zadovoljen s predstavljenim grafič '"ni prikazpm ter vsebino zazidal-l,(-'ga načrta, z. njim sc je strinjal •udi Bogdan Osolin. N.Si, ki je me-n'! da je investitor upošteval do-Voli dokumentov, ki urejajo to POdroćje, preuči naj sc možnost nakupa socialnih stanovanj v tem »ompleksu; Franc Černagoj, Zele-n|< je zahteval večje število olroš-igrišč in zelenic ter prime mej 80 prometno ureditev ter pozor
"ost pij izbiri dejavnosti poslov-J|A objektov; Roman Kurmansek, 8OS, je menil, tla je investitor iz-
bral
pravo pol in način predsta-
V||ve gradnje svetniškim skupinam, pohvalil je grafično in vse-
'"isko predstavitev ter ohranitev Mlinščice, ki vnaša svežino in di-j,:'uiiko okolju, Antona Prcskmjn. ,   'Vic zanimalo, kdaj so svclnis-
1 Skupine vsebino obravnavale in je bil obravnavani zazidalni 11,1111 uvrščen v program izdela
^ Prostorskih aktov: Saša Kos, ruS. je soglašiila z podaljšanjem J-iVne obravnave ter izrazila pri-
^kovanja, da bi mesu. i tomzale *°nčno dobile svojo dušo; Janez v"'»ek, SDS, je povedal, da njiho-£SVetniSka skupina ni bila pote* J*-' seznanjena s vsebino ZN. zdi P * mu, da zaostrujemo pogo-
K do k
investitorja, ki gradnjo lah . "Pusti, od občine pričakuje, da uredila javne površine v korist Vse občane: Simon Mavsar.
podžupan, je podal odgovore na nekatera vprašanja ler poudaril pomembnost sprejema sklepov odbora, ki dajejo možnost, da v dogovoru z. vsemi poiščemo najboljše rešitve, franci Gerbec, ZLSD. se ni strinjal s predhodno obravnavo posameznega odloka znotraj sunil nekaterih poslanskih skupin in poudaril, da bi morali pri bodoči soseski najti njeno dušo, obenem pa čimprej odgovorili na ključno vprašanje, ali in kako se bodo Domžale v prihodnje razvijale. Ponovno je predlagal podaljšanje javne obravnave. Jurij Berlot, SGS+SKD, je menil, da bo novi zazidalni načrt tudi staroselcem prinesel novo kvaliteto bivanja v mestu. Na vprašanja sta odgovorila Zoran Vilorovie, načelnik Oddelka za prostor in varstvo
okolja, tel Bogdan Jainsck. ((reditelj, nato pa so svetniki in svetnice sprejeli naslednje sklepe:
1. Občinski svel Občine Domžale podaljšuje javno razgrnitev in javno obravnavo na 45 dni. Javna razgrnitev se prične II. junija »001 m traja od 25. julija 2001.
2. Občinska uprava naj v nadaljnjem postopku obravnave ZN D 12 llclios preveri obseg in namene predlagane izrabe prostora, pripravi naj se natančno določitev namembnosti posameznih objektov, ugotovi vključenost ler vrste infrastrukture, ki povečuje kvaliteto bivanja in arhitekturni izgled predvidene pozidave, s pripravlja Iccm proslorsko-izvcdhcnc-ga načrta in investitorjem naj opredeli ludi površine, ki bodo namenjene izvajanjem programa ali programov družbene dejavnosti (otroško varstvo, osnovnošolski prostor, prostori /a mlade in starejše občane), kakor tudi otroška in druga igrišča ler parkovne površine znotraj kompleksa. Prav tako je nujno preveriti tudi obseg rabe prostora za poslovne name ne ob I jubljanski cesti in cesti (i-10. Za uredilev kompleksa naj investitor pripravi več izvedbenih variant.
3. Občinska uprava naj do obravnave pripomb, zbranih v času javne razgrnitve osnutka ZN I) 12 I lehos. pripravi natančno analizo obsega in dinamike potreb prostorov za izvajanje otroškega varstva ter osnovnega šolstva, ki so neposredna posledica novega prebivalstva, predvidenega v ureditvenem območju D 12 llclios in
določi s tem povezane obveznosti
investitorja.
4. Občinska uprava naj do obravnave odgovorov na pripombe, zbrane v času javne razgrnitve, preveri in optimizira načrtovano prometno infrastrukturo, kjer je posebno pozornost potrebno posvetiti morebitni navezavi območja D 12 llclios na glavno cesto G-10, načinu izvedbe križišč z Ljubljansko cesto (proučitev izvedbe podhoda), upoštevanju bodoče rekonstrukcije l.i. »deteljice« na severnem vstopu v mesto ler količini in razmestitvi parkirnih površin, namenjenih uporabnikom območja D 12 llclios.
5. Občinska uprava naj do končne obravnave ter sprejemanja ZN D 12 llclios pripravi predlog programa komunalnega opremljanja za območje, opredeljeno / omenjenim prostorsko-izvodbe-nim aktom. Občinski svet bo o končnem predlogu obeli gradiv -ZN D 12 llclios in programa komunalnega opremljanja - odločal
sočasno.
6. Do obravnave odgovorov na pripombe, zbrane v času javne razgrnitve osnutka ZN D 12 llclios, naj občinska uprava - skupaj z bodočim investitorjem in pripravljalccin gradiva - preveri oblikovanje pogojev in izpolnitev pretočnih sposobnosti prestavlje-
ni razgrnitvi in javni obravnavi sena krajevno običajni način posreduje javnosti.
Odlok o pomožnih objektih
Nalo se je Občinski svet lotil obravnave in sprejema Odloka o pomožnih objektih v občini Domžale ter po razpravi Pavla Cerar-ja, l DS, Franca Černagoj a, Zeleni ter Brede Kokalj Limbek, N.Si, ki je predlagala naslednji amandma: Spremeni se I slavek. I. točke VI. Poglavja »Ograje in oporni zidovi«. 7. člena in po novem glasi: »Med posestne vrtne in dvoriščne ograje ter oporni in podporni zidovi, ki so oddaljeni od roba vozišča in glavnih cest minimalno 1,4 m oz. od zunanjega roba urejenega pločnika in od roba vozišča krajevnih in vaških cest 0,5 m, z glasovanjem njen amandma sprejel, ob njem še dva amandmaja ter s 17 glasovi ZA in 3 PROTI tudi odlok.
Brez. razprave 80 bili nalo sprejeli: odlok o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem, Odlok o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem. Odlok o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ler Odlok o dodeljevanju službenih Stanovanj v najem. O Odloku o spremembah Odloka o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Domžale, so razpravljali Franc Černagoj, Zeleni. Janez Grmek, SDS, Franci Gerbec, ZLSD in Sasa Kos, LDS, predlog odloka pa je bil zavrnjen z 12 glasovi ZA in M PRO II Svetniki in svetnice so nato soglašali z. Odlokom o spremembi odloka o določitvi dežurstev pro-
nega vodotoka ter sinhroniz.ira-nost vodnih elementov s celostno zasnovo predvidene pozidave območja D 12 llclios.
7. Občinski svel sprejema predloženi osnutek Zazidalnega načrta območja I) 12 llclios v prvi obravnavi in ga posreduje v 45-dnev-I«) javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitve bo v prostorih Občine Domžale. Oddelek /a prostor in Varstvo okolja. Savska 2 in Krajevne skupnosti Slavka Slamira, Slamnikarska 14. Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitev bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisali v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in' Varstvo okolja. Savska 2. II nadstropje ali jih posredovali pisno na naslov Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obvestilo o jav-
dajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale, enako je bil sprejel I udi Pravilnik o spremembah Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov, obravnava Pravilnika o porabi m dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v Občini Dom žale. o njej so razpravljali in sodelovali Breda Kokalj Limbek. N. Si, Janez Grmek. SDS. Melka ( e-raT, načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance, Emilijana Sre-botnjak. SI S+SKD. ter Simon Mavsar, podžupan. V zadnji točki Predlogi, pobude in vprašanja so sodelovali: Pavel Cerar. I DS. dr. Marko Slarbek, N.Si, Janez Vasle. N.Si, Majda Rudl-Pučnik, SDS, Jurij Berlel. SLS+SKD. Bogdan Osolin. N.Si Janez Grmek, SDS, Janez Slibrič. SDS, in I lanc Černagoj, Zeleni. Seja je biki zaključena nekaj pred 19. uro. Pred dopusti svetnice in svetnike čaka še 27. seja. ki bo v začetku julija. ODGOVORNA UREDNICA
Točka dnevnega reda, ki zahteva posebno obravnavo
Smo varni in zakaj nismo?
Ustrahovanje, nasilje in iz.gon družine Šoštarič iz njihovega lastnega stanovanja je bila prva vsebinska točka 26. seje Občinskega sveta Ob čine Domžale. Iz uvodne informacije, ki sem jo povzela iz prošnje Stanislava in Malči Šoštarič, Domžale, Kersnikova 2, naslovljene na Komisijo za vloge in pritožbe Občinskega sveta Občine Domžale, je razvidno, da sta zakonca skupaj s tremi mladoletnimi otroki živela v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Domžalah Kersnikova 2 v izmeri 54,95 m2s pripadajočimi skupnimi prostori. Vse je bilo v redu, doki«- ni Adilovič Bosiljka, sedaj Domžale. Kersnikova 2, z menjalno pogodbo v marcu 2000 postala lastnik stanovanja v pritličju omenjene stanovanjske hiše. Šoštaričem je prepovedala prehod, tako da je družina Šoštarič prišla iz hiše le s pomočjo Policijske postaje Domžale, po brutalnem fizičnem napadu na Soštaričeve pa so se le-ti morali 3. 9. 2000 odseliti i/, svojega doma. Ker so se Šoštaričevi hoteli vrniti v stanovanje po najnujnejše stvari, so za pomoč ponovno prosili policijo.
Ob tem dogodku so sc Adiiovi-cevi obnašali kol lastniki cele hiše, saj je izet Adilovic s svojim ključem odklenil vhodna vrata Soš-taričevih. Tako Šoštaričevi že od septembra 2000 živijo v neprimernem stanovanju v eni od sosednjih občin. Kljub številnim pritožbam ter prošnjam za pomoč, ki so jih v prilogah prejeli v gradivu svetniki in svetnice, prave pomoči za Soštaričeve doslej ni bilo. To je koi uvodničar poudaril Janez Grmek, predsednik Komisije za vloge in pritožbe, in pojasnil, da se zadeve poslabšujejo, saj družina praktično že 10 mesecev živi v ilegali. Po njegovem mnenju smo vsi, ki vemo za to si var, odgovorni in sokrivi. Šoštarič in odvetnik sla storila vse možne koiake - vloge (varuh človekovih pravic, predsednik države, tožilstvo, sodišče), da bi se zadeva hitreje urejala, vendar uspeha ni. Predlagal je. da Občin* ski svel ponovno apelira na pristojne organe, naj pospešijo zadeve in ukrepajo, .saj zaradi nečloveškega in neciviliziranega obnašanja trpi cela družina s tremi otroki, ter omogočijo pravice, zagotovljene z ustavo in konvencijo o človekovih pravicah.
Komandir Policijske postaje Domžale Božidar I ekonia je zavrnil trditve, da policija ni ukrepala, vedno so intervenirali na osnovi zakonskih možnost, podali so predloge sodniku za prekrške ler 3 kazenske ovadbe tožilstvu ler vpletene stranke napotili na sodišče. Cia. Savica Pureber. Okrožno državno tožilstvo je podala kratko poročilo o posegih in pristojnostih, tudi iiigeneah /a zai clck postopka pri sodišču. Pojasnila je. da je onienieno nasilje lista oblika, ki najbolj ogroža varnosl državljanov, tovrstno nasilje je mogoče ustaviti le z odločno in hitro akcijo, (i. Ivan Sclih. Urad človekovih pravic, je pojasnil pristojnosti varuha človekovih pravic ter opozoril, da je le pomoč v hitrem in učinkovitem sodnem varstvu, ki lahko prepreči še večjo Škodo in pomaga tistemu, ki uveljavlja sodno varstvo svojih pravic ali pravno zavarovanih interesov, pri tem pa je odločilnega pomena hitro ukrepanje.
V razpravi so svetniki in svetnice poudarjali zlasti pomembnost hitrega in učinkovitega dela sodišča, ukrepanje ob kršenju temeljne vrednote pravne države ter ustavne pravice človeka do varnosti, ki jo mora zagotovili pravna država; zahtevali so odgovor na vprašanja, ali gre za oblike organiziranega kriminala, kar zahteva posebno ukcpnnjc. spraševali so. aji je bila hitrost ukrepanja zadostna, zakaj niso bile uporabljene možnosti, ki jih zakon daje za hitrejše nadaljevanje postopkov, ali je država učinkovito koordinirala ukrepe in res izkoristila vse možnosti, ki jih ima, ali so bile uporabljene vse /a konske možnosti za ukrepanje proti tujemu državljanu, ki ogrozil varnosl družine Šoštarič. Opozorili so na že uporabljene oblike nasilja, ki ni prvo v naši občini, na vprašljive inožnosli, da se družina Šoštarič kljub pravnomočni sodni odločbi vrne v Kersnikovo 2 in zaživi z. Adiloviči. Zahtevali so. da pristojni državni organi zagotovijo, da bo lastnik užival svoje lastniške in posestniške pravice, da ga ob leni država zaščiti in zavaruje ler da je problem polrebno razrešili tudi zato, ker se nefunkcioniranje države lahko ponovi komurkoli od občanov. Rešitve morajo biti učinkovite, hitre in konkretne, dorečene na sistemski ravni saj se le tako lahko zagotovi pomoč ogroženim, nedotakljivost stanovanja, zavarovanje občana in njihove integritete. Predlagana je bila javnoninenjska raziskava o tem, kako varni se počulimo v mestu.
Nalo je Občinski svel sprejel naslednje sklepe:
G. Ivan Šelih, Urad človekovih pravic
I. Občinski svel Občine Do le zahteva od Ministrstva za ranjc zadeve in od Vlade Republike Slovenije, da obravnavata »za-
a) ali so bili v tem primeru v celoti uporabljeni - glede na razmere - vsi z t Istavo in zakoni določeni ukrepi za zavarovanje ustavno zajamčene pravice do varnosti državljanov in nedotakljivosti njihovega premoženja?
b) Kakšno državljanstvo ima g. Iz.el Adilovic. stan. Kersnikova 2. IA>mžale in je tujec, na kakšen ima urejeno bivanje v Republiki Sloveniji?
c) Ali ima g Izet Adilovic izdano dovoljenje za nošenje in posest orožja in ali poseduje orožje?
2. Občinski svet Občine Domža le predlaga Okrajnemu sodišču v Domžalah izredno pospešitev kazenskega postopka v »zadevi Šoštarič« na podlagi obtožnih predlogov pristojnega Državnega tožilstva.
3. Občinski svet Občine Do,,,,,, le pričakuje odgovore od Ministrstva za notranje zadeve in Vlade Republike Slovenije ter Okrajnega sodišča v Domžalah do 30. 06. 2001.
4. Občinski svel Občine Domžale bo pri pridobitvi odgovorov omenjenih državnih organov in na podlagi predloga občinske uprave odločal, ali bo ponovno obravnaval »zadevo Šoštarič«. pri čemer bo na podlagi dodatnih mnenj pravnih strokovnjakov odločil tudi o morebitni vložitvi ustavne pritožbe na Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi prepočasnega in neučinkovitega ukrepanja pristojnih državnih organov.
5. Občinski svet Občine Domžale predlaga, da občinsko glasilo »Slamnik« nameni 2. točki 26. seje Občinskega sveta Občine Ižomža-le »Seznanitev s primerom ustrahovanja, nasilja in izgona družine Šoštarič iz njihovega laslnčga stanovanja« posebno pozornost v okviru poročila s 26. seje občinskega sveta.
Ob tem z Občina Dom. in g. Gnneka institucijami s lega podr čila in v okviru zakonskih ti nudi pomoč Soštaričev
Sklepi so torej sprejeti, vsi pričakujemo, da bodo osnova za hitrejše in učinkovitejše posege vseli, ki so pristojni za reševanje zadev. (C lega ne bo, potem odgovora na po stavljeno vprašanje v naslovu ni,,je le neodgioorjeno vprašanje, kdaj se kaj podobnega lahko zgodi inroi. tebi, nam...
ODGOVORNA UREDNICA
jpiširr itlc pr skup?
mo/n<»
JAVNE OBRzWNAVE
stran 4
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja ter Projektna skupina za prenovo SPB-1 Domžale vas vabi na
javno predstavitev
idejno-arhitekturne rešitve preoblikovanja in ureditve obstoječega parterja, fasad in okolice SPB-1 v Domžalah
Glavni cilji idejnega projekta so bili, da se pridobi:
• Oblikovne in funkcionalne rešitve ureditve javnih površin v pa sažah;
• Tehnične rešitve zaprtja in nadkritja pasaž z obveznim upošte vanjem sanitarnih in požarnovarnostnih predpisov;
• Tehnične rešitve odvodnavanja, prezračevanja, osvetlitve ulic in prostorov v objektu, ki so svetlobno orientirani in vezani na pred metne ulice za pešce - pasaže; «
• Oblikovne rešitve fasad (tudi rešitve vključevanja v fasade obsto ječe hladilne naprave na fasadah) ter ulične opreme (sedeži, lu či, odpadki; oznake, oglasne table, stojnice, tlaki, ...); in razpoznavnosti vhodov;
• Oblikovne rešitve vnosa naravnih elementov v prostor (tekoča voda, zelenje, ...);
• Izbira trajnih materialov, ki so enostavni za vzdrževanje;
• Lahka dostopnost v prostor in enostavna orientacija, ki bo omogočala dostop tudi funkcionalno oviranim osebam.
Predstavitev bo v Kulturnem domu FRANCA BERNIKA v Domžalah dne 28. 6. 2001 ob 18. uri.
avtor idejnega projekta:
ARHITEKTURA, d. o. o., Grudnovo nabrežje 23, Ljubljana
Pred razpravo o prenovi SPB 1
Bomo dobili enega od lepših prostorov v mestu?
V današnji številki Slamnika objavljamo povabilo za javno obravnavo idejne arhitekturne rešitve preoblikovanja in ureditve obstoječega parterja, fasad in okolice SPB 1 v Domžalah. Rešitev je pripravila Arhitektura, d. o. o. iz Ljubljane, direktor prof. Peter Gahrijelčič, avtorja pa sta Mojca Lenart, udia, ler Sandi Pirš, udia, s sodelavci. Avtorici gospe Mojci Lenart smo postavili par vprašanj v zvezi s predlagano rešitvijo.
Kakšen je namen predlagane idejne arhitekturne rešitve?
Predlagani projekt predstavlja možnost večstopenjske obdelave ler kaže na natančno oblikovano sekven-co novih prostorov. Posegamo na različne nivoje ulice, pokažemo novo vertikalno členitev ter preobleko fasade ter zgornjo horizontalno zasteklitev prehodne pasaže. S leni velik del prostora termično zapremo, pri čemer vedno ustrežemo harmonični kontinuiteti ambicnta.
Kaj to konkretno pomeni?
To pomeni revitalizacijo obstoječega prehoda SPB 1 in odstranitev ugotovljenih pomanjkljivosti. Predlagana rešitev pomeni zasteklitev OZ. zaprtje pasaže s stekleno streho ter vrati, novo tlakovanje, novo urbano opremo (klopi, zelenje, vitrine) hkrati pa tudi ureditev oz. sanacijo notranjih fasad. Uredili bomo dva glavna vhoda ter zagotovili, da bodo zastek-lene nakupovalne pasaže ponoči zaprte oz. zaklenjene.
Kaj homo na tak način pridobili?
1. Z očiščenjem oz. sanacijo celotne fasade bomo pridobili čisto podlago, na kateri bomo gradili vse nove arhitektonske posege ter na tak način dosegli (udi izboljšanje osnovnega stanja:
2. pridobili bomo nov center mesta, v okviru katerega bo urejenih bližu 150 različnih lokalov, kar pravzaprav predstavlja tržno moč ene od sedanjih glavnih ulic v Ljubljani; z novo ureditvijo pasaže naj bi po našem mnenju dobili enega najlepših prostorov v meslu. Pri tem pa bi rada poudarila, da ne gre le za ureditev SPB, temveč za širši pomen ureditve tega dela mestnega javnega prostora.
Kaj pričakujete od javne obravnave?
Zanimanje, interes in podporo širše javnosti predlaganemu projektu, kar ho pripomoglo k hitrejši realizaciji in izboljšanju pomembnega javnega prostora mesta ter predvsem k oblikovanju prepoznavnega mestnega središča. V.
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
objavlja
Javni razpis
za oddajo poslovnih
prostorov v najem
Predmet razpisa so poslovni prostori v pritličju objekta na ljubljanski 36, Domžale:
- pisarna v površini 27,75 rtv, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 ni'.
- pisarna v površini 18,80 rtv, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m:.
Poslovni prostori sc lahko oddajajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 1.530,00 Sil m.
Poslovni prostoti se oddajajo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
I. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje delavnosti.
2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov.
3. Program oz. vrslo dejavnosli. ki se bo izvajala v najetih prostorih.
4. Visino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačali (izraženo v asbolutnih številkah).
Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov; OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo okolja, ljubljanska 69, DomZale s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NI ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 30 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko od-' prte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine.
Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolZan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostom. Varščina znaša šesl mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom tasti Življenjskih stroškov, vrne upravičencu.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobile po telefonu št. 724 20 22 in 721 36 86.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Nove podobe naše občine
Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu:
www.domzale.si
Javni razglas
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Domžale številka 01303-25/01 z dne 06. 06. 2001
poteka od 11. 6. do 25. 7. 2001
45 dnevna javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta območja D 12 Helios
Osnutek je javno razgrnjen na Oddelku za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska c. 2/II. nadstropje in v prostorih Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale, Slamnikarska 14, Domžale.
V času javne razgrnitve je možno predloge in pripombe na osnutek prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska c. 2/II ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska c. 69, 1 230 Domžale.
JAVNA OBRAVNAVA BO
27. junija 2001 ob 18.30. uri. v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska c. 69/I.
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
Številka: 39200-5/01-36 Datum: 11.6. 2001
Javni razglas
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Domžale številka 01 303-24/01 z dne 30. 05. 2001
poteka od 6. 6. do 6. 7. 2001
30 dnevna javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta za območje D 21 športni park -severni del - Domžale
Osnutek je javno razgrnjen na Oddelku za prostor in varstvo okolja
Občine Domžale, Savska c. 2/II. nadstropje in v prostorih Krajevne skupnosti Slavka Šlandra in Simona Jenka Domžale, Slamnikarska 14, Domžale.
V času javne razgrnitve je možno predloge in pripombe na osnutek prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska c. 2/II ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale.
JAVNA OBRAVNAVA BO
27. 6. 2001 ob 17. uri v sejni sobi Očbine Domžale, Ljubljanska c. 69/I.
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
Številka: 39200-14/00-36 Datum: 6. 6. 2001
Končno podobo dobiva prizidek k Osnovni šoli Preserje pri Radoml|ah.
Svojo podobo spreminja tudi cesta Dob-Podrečje
Krajevne skupnosti mesta Domžale
Vabijo na javno obravnavo
osnutka odloka o zazidalnem načrtu območja D 12,
ki bo v torek, 3. julija 2001 v Osnovni šoli Domžale
Zazidalni načrt predvideva izgradnjo stanovanjskih blokov na prostoru, kjer je sedaj tovarna Helios.
Sveti KS pričakujemo od pristojnih odgovore na ključna vprašanja:
1. Kaj pomeni priselitev dodatnih 1500 ljudi (poleg že priseljenih 500 na D 15 - »Keber«) za mesto Domžale? Ali to pomeni novo šolo, vrtce, zgradnjo novih komunalnih vodov,...? Kdo bo to plačal?
2. Kje so rekreacijski prostori za 500 otrok?
3. Prometne ureditve?
4. Parkirišča?
5. Kako bo vplivala nova soseska na bivalne pogoje bližnje in širše okolice?
Predsednik koordinacije KS: Pavel Pevec, I. r.
stran
Usposabljanje podčastnikov in častnikov v oboroženih silah Združenih držav Amerike
je bil naslov predavanja, ki je bilo organizirano 16. maja 2001 ob IS. uri, v častniškem klubu ZSC Domžale, v »Oranž.eriji« v Mengšu.
Usposabljanje je bilo načrtovano in realizirano v sklopu vojaško strokovnega usposabljanja častnikov in podčastnikov vojnih enot Slovenske vojske - članov Območnega združenja slovenskih Častnikov Domžale.
Izvajalci usposabljanja. Častnika in podčastnik Nacionalne garde Kolorada, na čelu s podpolkovnikom Michaelom L Yowellom iz <'olorado Ar my National (itiard, so v dveh urah in pol predstavili sistem izobraževanja in usposabljanja častnikov in podčastnikov v oboroženih silah ZDA.
Tema. ki je bila tokrat predstavljena, je bila ena od (cm. ki jo je na osnovi Projekta Vojska-vojski, med ZDA in Slovensko vojsko, ter v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske in Centrom vojaških Sol MORS organiziralo Združenje slovenskih častnikov.
Pred popoldanskim predavanjem smo Domzal-čani, kot dobri domačini, naše goste iz ZDA že v dopoldanskem času gostoljubno sprejeli na občini Domžale, pri podžupanu g Simonu Mavsarju. ki je naše goste kratko seznanil z. občino Dom-
Podpollcovnik Michael L. Yowell in Ser-gent First Class Lowell D. Churchman med predavanjem v Oranžeriji Mengeš
žalc, z njenimi gospodarskimi, kulturnimi, turističnimi in tudi vojaško teritorialnimi značilnostmi, z dosedanjim in z načrtovanim razvojem idr. Po kratkem, vendar prisrčnem obojestranskem
razgovoru je ob odhodu podžupan g. Simon Mavsar častnikoma in podčastniku NG Kolorada poklonil spominska darila in simbole občine Domžale, ki naj jih spominjajo na obisk v naši občini, ter vsem izrazil željo po ponovnem srečanju tu v Domžalah ali pri naših gostih - v državi Kolorado v ZDA.
V nadaljevanju obiska v domžalski občini je sledil Ogled Železne jame in arheološke zbirke Društva za raziskovanje jam Simon Kobič na Gorjiiši.
Gospod Ales Stražar, predsednik društva, je zelo nazorno ter temeljito pojasnil značilnosti Železne jame. njeno nastajanje in raziskovanje ter delo in dosežke njihovega jamarskega društva v slovenskem prt >sloru.
Se posebno so bili tokratni obiskovalci pozorni in presenečeni ob predstavitvi muzejske zbirke- strmoglavljenoga legendarnega bombnika B-24, iz 742. letalske eskadrilje, št. 41-29407, iz. sestave letalskih sil ZDA v 2. svetovni vojni, ki je 2. aprila 1944 strmoglavil na pobočje Konfina pri Sv. Trojici pri Dobu.
Podčastnik, višji vodnik, a. Juaovic Tomaž, sprejema kovanec NG Kolorada kot priznanje podčastniku SV, z najdaljšim podčastniškim stažem med prisotnimi udeleženci predavanja.
Vsem gostom smo ob tej priliki podarili knjigo pisatelja g Staneta Stražarja. Poslednji let. ki kronološko opisuje podrobnosti tistih vojnih dogodkov in pričevanja posameznih članov posadke str-moglavljenega letala, ki je nesrečo srečno preživela.
Po kosilu v gostišču na Jamarskem domu na Gorjuši pa smo obiskali svetovno znanega izdelovalca glasbil, Zupan Harmonika d. o. o. v Mengšu. Tam je goste tudi sprejel in pozdravil ter jim zaželel dobrodošlico župan občine Mengeš, g. mag. Tomaž. Štebc.
V Mengšu, pri g Zupanu, ki nas je tudi zelo prijazno sprejel, smo si z. zanimanjem ogledali muzej in razvoj harmonik, se seznanili z njegovimi izvirnimi konslruktorskimi rešitvami in tehnološkimi inovacijami, patćnti in si ogledali najnovejše izdelke - harmonike Milenium.
Ob prijetnih zvokih glasbenega tria. ki je prav za to priložnost ubiral znane slovenske melodije in vnašal veselo razpoloženje na obraze častnikov NO Kolorada in seveda tudi naše. je čas hilro minil.
Ob slovesu je župan občine Mengeš gostom podelil darilo - spominsko listino, g. Zupan pa majhno, ročno izdelano otroško zibelko, poslikano z gorenjskimi nageljni.
Ob tem je treba omenili častnika N(i Kolorada, podpolkovnika Michela L Yowella. kajli oba njegova stara starša sla bila iz. Dolenjske, iz vasi Krka.
Pred dvema dnevoma je lahko prvič v življenju obiskal rojstni kraj starih staršev v Sloveniji, kar mu bo ostalo v trajnem in prijetnem spominu.
Iz ZSC Domžale pa smo jim po končanem predavanju poklonili kozarec z grbom častniškega združenja z željo, da si vanj še večkrat na-ločijo in nazdravijo s slovenskim »kraškim teranom« - vinom, nad katerim so bili še posebej navdušeni, ko smo po dobri večerji v restavraciji Grohar v Mengšu nazdravili podčastniku Sergenl Class Lovvclu IX Churchmanu za njegov rojstni dan. ki ga je tokrat praznoval v Sloveniji, v družbi s častniki ZSC Domžale
Podpolkovnik DOMINIK GRMEK
Ogre 2001
Ogre ali Itainta Krak (7285 m) je gora v Centralnem Karakorumu v Pakistanu. Zaradi izjemno drzne "blikc spada med najbolj zaželene alpinistične cilje. Prvič in edinkrat i«- l>il vrli dosežen leta 1977. ko sla nanj priplezala slovita britanska alpinista Doug Scott in Chrisl Bo-ningfon. Zgodba o (em vzponu, kjer si je Doug Seott pri prvem spustu oh vrvi z vrha zlomil obe nogi, sigurno spada med najbolj dramatične v zgodovini alpinizma. Zatem je gora odbila prek dvajset poizkusov drugega vzpona. Glavna pozornost je bila usmerjena v strma stebra, ki na obeh straneh omejujeta južno steno. Desni, jugovzhodni steber je cilj slovenske odprave. Dejstvo, da steber pripelje na dosedaj še neosvojeni vzhodni vrh Ogreja (7150 m), govori o zelo zahtevnem in atraktivnem alpinističnem cilju. V stebru seje poskusilo že 10 odprav, najvišje so Prišli leta 1996 Angleži, ki so do-
segli vznožje vršne piramide, 400 metrov pod vrhom.
Dosedanji poizkusi so bili opravljeni v klasičnem, odpravar-skem slogu. Odprave so smer opremljale z vrvmi in postavljale vmesne tabore Odprava Silva Karti bo poizkusila s cislim alpskim slogom, brez fiksnih vrvi in taborov.
Za vzpon in sestop v približno 2000 m visoki smeri, bo štiričlanska naveza predvidoma potrebovala med sest m devet dni. Glavne težave je pričakovati v skalnem in kombiniranem svetu.
Odhod odprave bo predvidoma X. in 9. 6. z Urnika v Frankfurt, nato polet v [slamabad, Pakistan.
(lani slovenske odprave OgfC
2001 so: Silvo Karo (vodja). Urban Ažin.in. lomaž .lakolčič. Peter Mežnar in dr. Damijan Meš-ko.
Vsem članom odprave želimo veliko sreče in dobrega vremena, saj je glavni vzrok za tO, da ta vrh ne bi bil večkrat osvojen, prav slabo vreme.
KRISTINA BRODNIK
Gremo na domžalsko letno kopališče
Čas počitnic je in Jas sonca, veselja, sporta in raznovrstnih radosti, ki so jih deležni /lasti naši najmlajši. TI iščejo možnosti, da bi počitnice preživeli prijetno in koristno, da "i doživeli veliko le-P^'Ka in nepozabne-88, Ena od možnosti •le zanesljivo obisk domžalskega letnega kopališča, kije bilo v lanskem letu celovito Obnovljeno. Prinesel J* Vrsto dovUi |-;K|os-• i plav alceni, omogo-eil neplavalcem, da S(' naučijo plavati in Povezati kopanje lu-('i * drugimi Sporni, Si,j je okoli kopališča Vc'liko možnosti tako
*a Igranje kot za Športne aktivnosti.
Tudi letos ne bo flrugače. Letno ko-p;,|išče  bo odprlo
j?rav vsak dan cd • do |9. ure in bo
ob kopanju ponujalo tudi dodatno ponudbo v obliki storitev Restavracije Repov/ ter hitre prehrane, na voljo bo otroško igrišče bcach vollev (odbojka na mivki) še posebej pa bodo za dodatno plačilo ponudili:
Tac bo - zanesljivo poznate način telovadbe, ki je »obno-
ril« tudi Slovence, na kopališču ga bodo pripravili 2 krat tedensko - Ce lx> le interes Ter
Jutranja telovadba ob H. uri - tudi ta bo. če bo dovolj zanimanja.
Pridite na domžalsko poletno kopališče in prijel no preživele svoje počitnice!
Nove in nove občine -koliko še
v •
in na čigav račun?
po načelu t in popol
sistem financiranja občin nove občine, saj se take i. Seveda na račun »starih » ob-manj sredstev in postajajo vse računi v nasi domžalski
V Kongresu lokalnih in regionalnih skupnosti pri Svetu Evrope so konec meseca maja obravnavali poročilo o stanju slovenske lokalne in regionalne samouprave in demokracije. Poročilo, ki je bilo sicer v globalu pozitivno in pohvalno, pa je v nekaterih točkah nosilo tudi jasna in kritična sporočila ter ocene, ki jih je pripravila posebna skupina in jo je vodil angleški predstavnik Owen Mas-ters. Ker sem na nekaj sestankih z njimi (na katerih smo odgovarjali na njihova vprašanja v imenu parlamentarnega odbora za notranjo politiko in drugič kot predstavniki Skupnosti občin Slovenije) tudi sama sodelovala, me je zanimalo, kako nas bodo na tem področju videli in ocenili izkušeni evropski politiki in na kaj nas bodo opozorili.
Eno od ključnih ocen in kritik se je dotikala razdrobljenosti Slovenije na občine - teh je preveč, pri njihovem oblikovanju pa je na celi črti padla verodostojnost parlamenta, saj ni spoštoval lastnega zakona, ki ga je sprejel. V zakon^ so natančno določeni kriteriji in merila, ki jih morajo izpolniti občine ob ustanovitvi. Toda oh obeh primerih imenovanja novih občin v Državnem zboru so bili le-ti vse povprek kršeni. In kaj se je zgodilo? Od 192 občin, ki jih trenutno imamo v Sloveniji, jih kar 92 ne izpolnjuje osnovnega pogoja, to je števila prebivalcev, ki naj bi bilo minimalno vsaj 5000 občank in občanov. Da o drugih pogojih (zdravstveni dom. knjižniai. finančna neodvisnost...) sploh ne govorimo. Bilo je polno lobiranja. kupčkanja poslancev in rezultat je popolna nedosledno! ročju lokalne samouprave v Sloveniji Ija imela pravico poskusiti ustanovili pogojev in dejstvo je. da je način in da se finančno obrestuje ustan niči pridobi večja finančna sre čin, ki pa prejemajo vse man bolj finančno šibke To so na jasno pokazali.
V tem trenutku je lov (v skladu z zakonodajo) ponovno odprt. Govori se. da bo vsaj 40 novih predlogov za ustanovitev občin in lahko se samo nemočni sprašujemo, kako zaustaviti nadaljnje drobljenje občin in kdo to lahko sploh še stori. Ponovno vsak dan slišimo za nove in nove predloge (praviloma pod 5000 prebivalcev), večinoma so to gospodarsko nerazvita področja, kjer bodo občine finančno v večji meri živele od finančne izravnave, ki jo bodo prejele od države. Prav v tej točki smo dobili s strani Sveta Evrope jasno opozorilo in kritiko. Dejstvo je namreč, da se v Sloveniji samofinancira in je sposobna financirati lastno dejavnost le skromnih 23 občin, vse ostale pa čakajo na večja ali manjša sredstva izravnave s strani države.
Ker so lokalne volitve prihodnje lelo in bo moral Državni zbor razglasiti nove občine v prvi polovici leta 2002. je že zdaj jasno, da je veliko že zamujenega. Spremeniti bi bilo potrebno Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o financiranju občin, toda predlogov za njihovo spremembo še ni. Veliko bo sicer narejenega, če se bomo uspeli v vladajoči koaliciji nedvoumno dogovoriti, da ne bo nikakršnih izjem in bomo vztrajali pri izpolnjevanju pogojev. Prav tako smo začeli s pripravo sprememb Zakona o financiranju občin in s katerimi naj bi destimulirali finančne učinke ustanavljanja novih občin. Toda glede na težavnost teme se močno bojim, da se ne bomo sposobni uskladiti, saj je vprašanje zelo delikatno, potem pa nas čaka še večmesečna procedura sprejemanja v Državnem zboru. Bomo to uspeli opraviti do konca leta? Cc ne, potem se Sloveniji ne obeta na tem področju nič dobrega.
V tem trenutku je formula za izračun primerne porabe slaba in bo potrebno najti nove ponderje. ki bodo bolj pokrivali resnične slroške in obveznosti, ki jih ima občina (to je trenutno odvisno od velikosti, števila prebivalcev, dolžine lokalnih cest ter števila prebivalcev pod 15 leti in nad 65 leti). Potrebno bo določili večji
I i c n i k c glede na velikost občine in njihov stalus (mestne, sedeži upravnih enot. manjše občine), saj morajo večje občine pokrivali celo vrsto širših obveznosti in programov (kultura, šport, zdravstvo), ki jih koristijo tudi prebivalci manjših občin iz zaledja. Odpravili je potrebno krivično sofinanciranje investicij s strani države (v razponu od 10 % do 70 % - pri tem velja omenili, da občina Domžale prejema le 10 % sofinancerskega deleža). Seveda pa bo potrebno ob tem tudi razmislili o finančnih virih, ki jih določa država za financiranje občin. To je trenutno vezano zgolj na delež dohodnine. Svet Evrope pa je predlagal, da so It viri bolj stabilni in večji, prav tako pa naj bi občine dobile ludi več možnosti za določitev lastnih prihodkov in davkov. Viri financiranja občin, bi morali biti takšni, da bi spodbujali občine k bolj razvojnemu razmišljanju, ne pa zgolj k razmišljanju, ki stremi zgolj k temu, kako državi izpuliti čim več denarja.
Za takšne rešitve se bom ob predlogu novega Zakona o financiranju občin zavzemala tudi sama. Upam, da dovolj uspešno.
Cveta Zalokar- Oražem, poslanka v Državnem zboru RS
Pa še cenik		
Dnevna	(odrasli)	7(>o sn
Popoldi	pska - od 15.	tire dalje 500SIT
Druzins		1300 srr
Vikend.	praznik	siki sn
Druži ns		1500 SIT
Otroci <	lo 15 leta	500 Sil
Popoldi		400 SIT
Vikend	praznik	600 SIT
Otrocii	lo 5. leta	
brezpia	Jno	
Sczonsk	i ,'siopnica	14.000 SIT
Plavalni tečaji 2001
1. Vrsle tečajev /t -20 - urni začetniški tečaj
- starostna skupina - 5 do 10 let,
- trajanje tečaja - 5 dni. dnevno 4 ure, od 11.00 do 15.00
- skupina - 8 otrok/skupina
B - 20 - urni nadaljevalni tečaj
- starostna skupina - 7 do 12 let
- trajanje tečaja - 5 dni, dnevno 4 ure, od 11.00 do 15.00
- skupina - X otrok/skupina
C - 50 - urni z.ačetniško/nadaljevalni tečaj z. varstvom
- Starostna skupina - 5 do 12 let
- trajanje tečaja - 10 dni, dnevno 5 ur, od 10.00 do 15.00
- skupina - X otrok/skupina
2. Termini tečajev - Izmene
20 - umi - začelniški in nadaljevalni
- I.   izmena - od 2. do 6. 7. 2001
- II. izmena - od 9. do 13.7. 2001
- III. izmena - od 16. do 20. 7. 2001
- IV. izmena - od 23. do 27. 7. 2001
50 - urni - z.ačetniški/nadaljevalni z. varstvom
- I.  izmena - od 2. do 13. 7. 2001
- II. izmena - od 16. do 27. 7. 2001
- III. izmena - od 30. 7. do 10. 8. 2001
3. ( 'ene tečajev - prijavnine
- 20 - umi - 7.000 SIT posameznik
- 50 • urni - 15.000 SIT/posamcznik
4. Kraj in objekt izvedbe:  Domžale. ko|
5. Prijave in informacije:
Športna /veza Domžale, vsak dan - ob delavnikih - od 8. do 14. ure.
ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE
IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV
stran
Preživljanje prostega časa v družinah
Na Osnovni Soli Rodica so učenci pri pouku državljanske vzgoje in etike izvedli raziskavo o položaju družinskih članov. Rezultate so strnili v poročila. Objavljamo poročilo Monike Miheleič iz. 7. ('.'
V januarju m februarju 2001 smo anketo izpolnili v 75 družinah na območju naselij Rodica, Jarše. Vir in Ko-ličevo. Pri anketiranju bi utegnilo biti kaj narobe, saj nekateri mogoče nočejo priznati razmer v družini. Ugotovili smo. da na našem območju prevladujejo jedrne družine (oče, mati, otroci), teh je 83,5%, nekaj družin je euostar-ševskih (9 %) in nekaj preurejenih (7,5 V večini družin sta zaposlena oba starš;i (72 %), nekje samo mame (13,5 %) m v enakem deležu samo očetje. Izvedeli smo, da imata v večini družin oba starša enako izobrazbo (35 %), nekje imajo očetje višjo (33 %), nekje pa mame (31 %). Avto pri večini družin vozita oba starši! (87 %), pri majhnem številu samo oče (9 %). pri še manjšem številu pa samo mame (4 %). Menim, da različna izobrazba vpliva na delitev dela v družini, saj je odvisno, koliko prostega časa ima kdo in na to vpliva tudi razpoloženje (utrujenost). Položaj staršev je glede navedenega skoraj povsod enakopraven.
Podobnost v preživljanju prostega časa je gledanje TV (očetje 40 %, mame 27 % in otroci 20 % svojega prostega časa). Največ svojega prostega časa pred TV potrošijo očetje. Nekateri starši hodijo na sprehode (mama 18 %, očetje 10 %). Mame poleg tega Se veliko berejo (24 %). očetje pa počivajo (10 %). Otroci veliko igrajo računalnik 120 %), se ukvarjajo s športom (II %), poslušajo glasbo (10,5 %). Pri nas doma je vse podobno. Družinski člani bi lahko prosli čas preživljali bolj aktivno I ahko bi skupaj hodili na. sprehode, sli v hribe ali pa bi se pogovarjali. Ce bi prosti čas preživljali skupaj in se pogovarjali, bi izboljšali medsebojne odnose.
Pri učenju velikemu številu otrok pomagala oba starša (45 %), nekaj manj samo mame (28 %) in najmanj samo očetje (5 %). Kar 12 % učencev ne pomaga nihče in 10 % pomagajo drugi. Na roditeljske sestanke hodijo v največjem številu mame (75 %), v manjšem številu oba starša (16 %), samo očetje pa zelo malo (8 %). Pri nas doma mi pri učenju pomagata oba starša, v šolo pil gre tisti, ki ima čas. Glede na rez.ullate sklepam, da otrokom največ pomagajo mame. saj največ hodijo na razgovore in otrokom veliko pomagalo pri učenju.
Oba starša v večini družin odločala o nakupu avtomobila (53 %), samo oče 34.5 "k vsi skupaj S % m samo mama 4.S "t,, () nakupu pohištva odločala večinoma oba starša (63 %). samo mama 14.5 "<,, vsi pa 14,5 % in samo oče X %. Podobno je pri nakupu računalnika (34 % oba starša, samo oče 22.5 %, enako vsi. samo mama II % in otroci 10 %), o dopuslovanju (oba 54 %, vsi 28 %, --amo mame 12,5 %. otroci 12 % in najinimi samo oče 1,5 %). l.c o nakupu oblačil imajo največjo besedo mame (44 %). vsi 27.5 %. oba starša 20 %. otroci 7,5 %. siimo očetje I %. Otroci sodelujejo pri zelo malo stvareh. Mislim, da zato. ker starši ne zaupajo svojim otrokom ali pa zalo. ker še ne vedo dosti o listi stvari. Pri nas doma je to čisto drugače. Pri nas se o pomembnih stvareh posvetujemo med seboj in se poleni skup;ij odločimo. Seveda pa ima listi, ki največ ve o si vari. ki jo kupujemo, tudi največjo besedo. Po mojem mnenju bi se morala vsaka družina posvetovali med seboj in se nato skupaj odločili, lo hi bilo najbolj pravično'
Ugotoviti smo, da se mame najbolj ukvarjajo z otroki in najbolj skrbijo za i ne: da ima večina staršev službo in da imajo starši različno izobrazbo. Družinske vloge NISO enakomerno porazdeljene, saj mame naredijo za otroke več kot očetje. Starši se odločajo o velikih stvareh, otroci pa pri tem ne sodelujejo. Da bi bile vloge bolj enakomerno porazdeljene, bi se morali v družini med seboj pogovoriti in narediti plan za teden dni. V družini si morajo zaupati. Ce si člani družine ne bodo zaupali, bo čez sto let vse drugače. Med seboj se ne bodo veliko pogovarjali in med prostim časom bo vsak v svoji sobi. Ko se bodo odločali o pomembnih stvareh, se bo odločil eden brez posvetovanja z drugimi člani v družini. Mogoče pa ne bo tako črno in se bodo družinski elani v prihodnosti odlično razumeli, odločali se bodo skupaj in med prostim časom bodo vsi skupaj. V prihodnje se bo po mojem mnenju vloga posameznih družinskih članov spreminjala na bolje, posebno pri otrocih.
MONIKA MIHELČIČ, 7. C.
Šolska ekskurzija po Prekmurju
Sedmošolci OŠ smo se 10. maja napotili na celodnevno ekskurzijo po prekmurski ravnici in gričevnatem delu Prekmurja, (iorie-kem. Razpoloženje v avtobusu je bilo super!
Po dveh urah in pol vožnje smo se pripeljali na avtobusno postajo v Murski Soboti. Tam smo spoznali našega vodiča Janeza Škaliča, ki nas je popeljal po Prekmurju. Po njegovem govoru smo takoj spoznali, da je Prekmurec.
Murska Sobota je mesto, v katerem prevladuje zelenje, videli smo cerkev Sv. Nikolaja, peljali smo se mimo rumene hiše, imenovane Žuta kuća, v kateri je radio Murski val. Prvi postanek je bil pred Pokrajinskim muzejem v Murski Soboti, kjer smo tudi pomalicali. Ogledali smo si zbirko starih predmetov, orožja, starodavno kolo, sesalec, jukebox ... Videli smo, kakšna oblačila so včasih nosile prekmurske neveste in poslušali smo pogovor med dedkom in vnukom po prekmursko.
Po ogledu muzeja smo odšli na grad pri Gradu na Goričkem. Ta grad je največji v Sloveniji in sodi med največje v Srednji Evropi, večja gradova sta le še v Budimpešti in na Dunaju. Grad ima 365 sob in je ves podkleten, razen tistega dela, ki je zidan na skali. Včasih je bil grad zavarovan z. velikim in globokim jarkom. Obramba je ime-
la tudi pet stolpov, ki so bili med seboj povezani z obrambno steno. Ljudje danes radi zahajajo na grajsko dvorišče, kjer je določeno mesto, nabito z energijo. Ljudem pomaga ozdraviti bolezni srca in ožilja, pa tudi slabo voljo, če je treba. Tudi mi smo se napolnili z energijo in s samozavestjo ter odšli na kosilo.
Pri naselju Boreča smo si ogledali kroglo, postavljeno v spomin na prvi pristanek stratosferskega balona v Sloveniji 1934. Prevozili smo kar nekaj krajev na -ci: Petrov-ci, Križevci, Ivanovci, Ratkovci ... in se ustavili v Casarovem mlinu v Bcrkovcih. V mlinu smo videli, kako so včasih mleli žito, ogledali smo si tudi nekaj starih predmetov: radio, akumulator, šivalni stroj ... Vreme se je kar naenkrat spreobrnilo v deževno, ko pa smo prišli do romarske rotunde v Selu, se je spet zjasnilo. Rotunda je kapela okrogle oblike. Po dolgi razlagi Vodica, ki je povedal tudi nekaj šal v prekmurščini, smo se za konec odpravili še v evangeličansko cerkev v Moravskih Toplicah.
Poslovili smo se od vodica in Prekmurja ter nadaljevali pot domov. Našo celodnevno ekskurzijo smo zaključili dobre volje ob osmih zvečer na šolskem dvorišču.
MANCA VELJCAVRH, 7. b, OS Rodica
Življenje in
delo
v šolski
knjižnici
na OŠ
Preserje
Branje je prekletstvo otroštva, vendar je skoraj edina dejavnost, ki jo najdemo za otroke. (...)
novitet pred knjižnico. Vse to in še kaj se dogaja v naši šolski knjižnici. Res sem predstavila le čisto kratek tlel življenja in dela šolskega knjižničarja. Naj ludi zaključim s pisateljem Pcnnacom. Preberite si še njegovih deset pravic, ki jih ima vsi k h r<ilcc
1. DA NI BEREMO
2. DA PRESKAKUJEMO STRANI
3. DA PONOVNO BEREMO
4. DA KNJIGE NE KONČAMO
5. DA BEREMO KARKOLI
6. DA »BOVARIZIRAMO«
7. DA BEREMO KJERKOLI
8. DA LISTAMO PO KNJIGAH
9. DA BEREMO NA GLAS
10. DA O PREBRANEM MOLČIMO Lep knjigožerski pozdrav
AMANDA POKORN OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
Otrok nima posebne želje, da bi se izpopolnil v uporabi mučilne naprave, toda spremenite branje v sredstvo užitka, pa mu ga kmalu ne boste več mogli preprečiti. »(Pennac, D.: Čudežno popotovanje. Ljubljana: J. Pergar, 1996. str. 44)«
Drznila sem si citirati odlomek iz Pen-nacove uspešnice in z njim začeti kratko razmišljanje o življenju in delu v naši šolski knjižnici. Knjižnica je majhna, ampak je srce šole, tako kot mora bili vsaka. Delo je zanimivo, pestro, včasih naporno, ampak to je del vsakega poklica. Danes učenci potrebujejo (tudi, če ne berejo prav radi) ogromno raznovrstnih podatkov in informacij. Nimajo vsi doma računalnika, intemeta ... Prav pride tudi pomoč šolskega knjižničarja. Sama zelo rada delam prav v šolski knjižnici. Zakaj'.' Preprosto! Nikoli ni dolgčas. Učenci k meni ne hodijo samo po knjige, ampak velikokrat tudi na kratek klepet, pogledat, če je kitj novega ipd. Sami predlagajo nove knjige, ki jih se nimam. Nekaterim knjižnim moljem na naši šoli že težko ustrežem, ker pač ogromno berejo in v naši knjižnici ni več knjige, ki bi jih še pritegnila. Verjemite, da je lakih kar neka j. Trenutno največ berejo, učenci tretjih in šestih razredov. Porast najstniške literature v zadnjih nekaj letih se močno pozna tudi pri obiskih osinošolcev. Zbirka »ODISEJ« je »NAJ« skozi vse leto. Svoje prispevajo tudi stalne razstave
Knjigobube
Knjigobube so republiški projekt, ki smo ga v tem šolskem letu aktivno izvajale nekatere vzgojiteljice iz vrtca Urša.
Otroci so ustvarjali ob izbranih c p t i -nih slikanicah, ki izžarevajo bogato likovno in literarno vsebino, spodbujajo h komunikaciji, omogočajo bogat dialog in so zanimive ter polne pozitivne energije. Pobarvane pravljice so nam služile kot pripomoček pri ustvarjanju, otroci pa jih bodo lahko hranili kol spominske knjige.
V projekt smo vključili tudi starše in tako poskrbeli za kakovostno komunikacijo med otroki, starši in vzgojitelji.
Vas zanima, kaj vse smo počeli!? Veliko smo se igrali, peli, plesali, ponazarjali dogodke i/ zgodbic, nabirali-rastline in jih sušili, se šli umetnike, cirkusante, bili v oblačilih naših staršev, zabavali smo vrstnike, pa še in še bi lahko naštevali -skratka, bilo je pestro in zabavno.
Izdelke in pobarvanke smo razstavili v knjižnici Domžale in se jim zahvaljujemo za gostoljubnost
Projekt knjigobube smo zaključili s kulturno zabavnim programom, otroci pa so prejeli diplome za vztrajno, domiselno in uspešno ustvarjanje.
MARTA
■v
Čebelice na kmetiji
Mali šolarji iz vrtca Čebelica smo komaj pričakali ponedeljka zjutraj, ko smo se z avtobusom odpeljali na kmetijo v Ledinah. Koje avtobus ustavil pred hišo, sta nas že čakala prijazna gospodarja kmetije, naša gospodinja in kuharica Tomi in njen mož Dušan. Komaj smo raznosili prtljago po lepo pripravljenih spalnicah, že nas je Dušan vabil, da smo se skupaj oh kitari naučili novo pesmico, našo himno, ki jo še sedaj radi prepevamo.
V teh treh dneh na kmetiji smo doživeli toliko lepega in zanimivega, da je težko vse opisati. Posebno pa še zadovoljne otroške poglede, sijoče oči, nasmejane obraze, ko so jahali ponija Poldija, pasli krave, hranili domače živali, molzli kozo, se vozili z vprežnim vozom, brezskrbno tekanje po travniku, nočno iskanje Šuštarja z. baklami, raziskovanje gozda skupaj z. gozdarjem Nikom in še veliko tistega, česar v mestu ne moremo doživeti. Gospodar Dušan nam je tudi povedal in pokazal, kako iz majhnega pšeničnoga semena zraste pšenica, ki jo poža-njemo, mi pa smo jo potem luščili iz kla-
sov v mernik, videli, kaj se dela s cepi in nato vse skupaj dali v reto in retali (sejali). Zrna smo dali potem v lesen stroj, velnik, da so se tam očistila plev, nato pa smo s vclnicaini (lesene žlice) odnesli zrna do mlina. Tam nam je Dušan pokazal, kako se melje in dobili smo pravo moko, iz katere smo potem skupaj ž našo gospodinjo Tomi zamesili in spekli kruh v krušni peči. Vseh dvajset otrok je potem neslo svoj hlebček kruha domov.
Trije dnevi na kmetiji so res hitro minili in že smo se morali posloviti. Tomi smo se zahvalili, ker nam je kuhala dobro domačo hrano, Dušanu za to, ker nam je pobliže predstavil delo in življenje kmeta (seveda, da smo mu lahko tudi pomagali) in za vse prijetne dogodivščine. V Domžalah, pred našim vrtcem, pa so nas že nestrpno pričakovali starši. Kajne, ko pa je najlepše stisniti k sebi svojega malčka!
Mi, mali šolarji, pa lahko rečemo: na ledinah je bilo pa res lepo...
JELKA KOKAU
(Iz spisov učencev 4. razreda OS Roje)
Vožnja
s pendolinom v Maribor
Sli smo na izlet v Maribor.
Tja smo se peljali z, najboljšim vlakom -PENDOLINOM '- ta vlak'je hitel in hitel.
Med vožnjo smo se imeli zelo lepo. Pogledat smo šli kabino. V njej smo videli toliko stvari, da smo se samo čudili in čudili. Tudi vi bi bili začudeni.
Ko smo izstopili iz. vlaka, smo ga še kar občudovali.
Slavica nam je veliko povedala o Mariboru. Ogledali smo si akvarij, terarij, nogometni stadion, tržnico, osnovno šolo, univerzo. Peljali smo se pod Pohorje in si ogledali smučišče. Tam smo tudi jedli slastne pizze in pili sok.
Ogledali smo si ludi /namenili I .eni s šli-rislo lel staro trto in občudovali mogočno reko Dravo.
Ob peli uri smo se pripravili za na vlak - prečudoviti PENDOLINO.
S hitrostjo 95/km na uro smo se odpeljali proli Ljubljani.
In kaj so povedali otroci iz. oddelkov vzgoje in izobraževanja?
Ncno: Pendplino je vlak, zelo velik in dolg, modro-bclc barve, lep in hiter...
Ana: S pendolinom smo se peljali v Maribor, kjer smo videli ribe, kače in krokodile.
Bojana: Na pendolinu je manjkal samo moj prijatelj Simon...
Jasmina: Zelo rada se vozim z. vlakom, najraje Imam pendolino.
Matej: Ali se še spomniš, ko nisem mogel priti ven iz stranišča - nisem pritisnil na pravi gumb...
Peter: Pendolin je pravo čudo: vrata se sama odpirajo, voda sama teče... na senzor, pravijo...
Matija: S tako 'nobcf vlakom se še nikoli nisem peljal, vlak šoli rajo kar z. ročico in računalnikom... same lipke, ful smešno.
Ta izlet so nam omogočile Slovenske železnice za manj kol simbolično ceno, za kar se jim učenci in učitelji iskreno zahvaljujemo.
DARJA KLUN
Mladi o varovanju našega planeta
Z evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti, se je 9. maja 2001 v Mariboru začela prireditev oh zaključku evropskega natečaja Kvropa v šoli. Slavnostna govornika sta bila Borut Pahor, predsednik državnega zhora, in mariborski župan Boris Sovič. Na natečaj, v Sloveniji drugi zapovrstjo, so mladi ustvarjalci osnovnih in srednjih šol poslali kar I? 000 likovnih in literarnih del ter inlei minili strani na temo Lepše okolje, lepša Kvropa.
Sabina Slovenc iz 4. c, Neli Novak iz 7. c in Monika Ccrar iz 8. a OS Rodica so bile nagrajene za literarne prispevke na regionalnem zboru in so bile povabljene na zaključno prireditev. Natečaj je na prijazen in neposreden način spodbudil učence k razmišljanju o Evropi in najaktualnejših temah, ki pestijo njene prebivalce in doka zal. da mladim na temo varovanja okolja ne manjka kritične nole. Ob tej priložnosti je naia šola, ki je od
leta 1996 vključena v evropsko družino eko šol, ponovno prejela zeleno zastavo kot priznanje za celoletno aktivno in kvalitetno delo na področju okoljske vzgoje.
ANICA ČRNE IVKOVIČ
Ekološka vzgoja
V okviru splošne akcije očistimo okolje smo (udi v vrtcu Urša poskrbeli za uresničevanje osnovnega cilja - razvijanje ekološke zavesti.
Sodelovali smo pri temeljitem očiščevanju bližnje okolice vrtca ter k temu vzpodbujali
tudi Starte. Nekaj minul smo posvetili razmišljaliiu o leni, kaj lahko vsak dan storimo za varstvo okolja.
Obljub je bilo veliko in zavedali se moramo, da jih bodo otroci uresničevali po vzoru odraslih.
MARTA
E3M
stran
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Razvoj planinske dejavnosti na Moravškem
Iz nekdanje velike domžalske občine je nastalo več manjših občin, med njimieudi Občina Moravče. Kot občani Občine Domžale smo imeli skupni časopis »Slamnik«, zdaj pa ima vsaka novo nastala občina svoj časopis. Tisti nekdanji krajani i/. Moravske doline, ki so si /gradili svoj novi dom ali pa se le preselili izven domačega kraja, pa so ostali na ta način brez novic o tem, kaj se dogaja na Moravškem. Le-te bi rad seznanil /. razvojem planinske dejavnosti v Moravčah.
Iz naših župnij
Ihan
V nedeljo, 27. maja, smo v župniji sv. Jurija v Ihanu obhajali »praznik zvestobe in ljubezni v zakonu«. 17 zakonskih parov, ki lelos praznujejo okroglo obletnico poroke, se je zbralo pred cerkvijo, kjer smo jim člani Odbora za družino pri ŽPS poklonili rdeče vrtnice, simbol ljubezni. V slovesni procesiji so jubilanti prihajali v župnijsko cerkev, kjer jih je pozdravila poročna koračnica. Tri sv. maši smo se zahvaljevali Bogu za preživela skupna leta v dvoje in v družini.
DomaČi župnik je besede evangelija naslovil na jubilante. »Vsi ste danes, sredi lega sveta, sol in luč. Kakor sol ozdravlja in ohranja, tako vi s svojim zgledom ozdravljate prepričanje mnogih, da je zakon preveliko tveganje; ozdravljate strah pred odgovornostjo, ki mnogim preprečuje, tla bi se zavezali drugemu za vse življenje; ozdravljale prepriča-
nje, da je zvestoba nemogoča. Vaš uresničen zakon je lahko luč vsem. ki se pripravljajo na zakonsko življenje, da bi tudi oni vstopili v skupnosl /iv ljenja in ljubezni pripravljeni, da bi zaživeli popolno zvestobo in bili kot oče in mati sodelavci boga stvarnika pri posredovanju življenja«
Dober zakon ni darilo, dober zakon je dosežek, pravita zakonca-jubilanta. in hkrati sprašujeta sebe in druge; Kako sem jaz izpolnil/a dano obljubo pred bogom, ljudmi in partnerjem?
Pri slovesni sv. maši pa smo se spomnili tudi bolečin vseh tistih, ki na tej poli niso uspeli; vseh otrok, ki se morajo prezgodaj srečati / bolečino ločitve staršev. Zase in za vse te so v prošnjah prosili naši jubilanti, ki so s svojim sodelovanjem polepšali lo sveto daritev. Ob koncu smo se jim v imenu župnije zahvalili za njihov svetel zgled vztrajnosti, potrpežljivosti in trdne vere v uspeh zakonit. Družabno srečanje preti cerkvijo je marsikomu ogrelo srce, raz. ve zalo jezik in vesela pesem je odmeva-
P° ih:mski tlolini- MARTINA LAZAR
Akcija »Očistimo občino Domžale«
Športno-rekreativno društvo I Vi) Partizan-Dpmiale seje v \»/>„t„, u. maja 200/. v okviru vsakoletne akcije »liste in zelene Domžale« aktivno vključilo v čiščenje okoliških zelenih površin ob desnem bregu Kamniške Bistrice. Očistili in uredili so sprehajalne poli ob reki, odstranili navlako z divjih odlagališč ter poskušali vsaj delno naravi vrniti njeno neokrnjeno podobo.
Za končno očiščenje je enkratna akcija vsekakor premalo, z.alo vse sprehajalce in ostale, ki se podajo po teh poteh s šlirinožnimi prijatelji, pozivamo, da pomagajo skrbeti za čil ■ tost in prehodnost stez oh obrežju Kamniške Bistrice tudi ostale dni v letu.
J. B.
1993 leta smo ustanovili Pl) Moravče. Začela je le peščica ustanovnih članov, danes, v letu 2001, nas jč ž.e prek 630 in še vedno pristopajo novi, ne le iz Moravske doline. Naši člani so tudi i/. Domžal. I hit na. Rov. Doki. lAtkovicc. iz Črnega grabna in od drugod. Takoj smo pričeli z organiziranjem pohodov, planinsko vzgojo mladih na Osnovni šoli Jurija Vege, z. izobraževanjem vodniškega kadra, markacis-lov... Mislim, da je to predpogoj za dobro delo drušlva! Po nekaj letih obstoja društva smo razvili društveni prapor in tako na nek način le poudarili pripadnost društvu.
Razmišljali smo pričeli o gradnji svojega planinskega doma in to dokaj uspešno. Na čudoviti razgledni točki pri Uštarjti smo kupili kar zajeten kos zemljišča. Tu želimo zgraditi svoj dom. Dosedanje uspešne akcije v zvezi   z nameravano gradnjo nas
spodbujajo k nadaljevanju dela. Z veseljem lahko povem, da nas krajani podpirajo. Zbrali smo veliko lesa. ga obdelali ter primerno uskladiščili, imamo tudi žc precej drugega gradbenega materiala (železo, opeko, betonske kvadre in dr). Pospešeno urejamo vso potrebno gradbeno dokumentacijo. Pri tem je izredno aktiven naš predsednik g. I rane Kmetic. Izvolili smo tudi gradbeni odbor, ki ureja vse potrebno /a začetek gradnje.
Močan in priden markacijski odsek skrbi /a številna planinska pota, ki potekajo prek našega področja, še posebej za moravsko planinsko pot h-6. za del domžalske spominske poti, za ljubljansko mladinsko pot. Dobro je naše sodelovanje s sosednjimi planinskimi društvi, tudi iz Zasavja in IMP iz Ljubljane.
To je le del dogajanja o razvoju planinstva na Moravškem.
MARIJAN GRIL
Na tradicionalnem prvomajskem pohodu po Moravski planinski poti. Foto Leon Lavrič
Vozimo pametno!
Na srečanju svetov za preventivi} in vzgaja v cestnem prometu, kije potekalo na Brdu, so se predstavniki posameznih občinskih svetov seznanili z. novostmi na področju prometne signalizacije ter umirjanja prometa. \ lično izdelani zgibanki, ki jo interesenti lahko dobijo na Sl'\. so predstavljene vse novosti iz leta 201)0 tako pri prometni signalizaciji kakor prometni opremi. Vozniki in drugi udeleženci v prometu bodo verjetno z. veseljem pregledali zgibanko, saj bodo v nji j našli veliko novosti. Sicer pa še vedno velja VOZIMO PAMETNO! DJD
Vodstvo sindikata VELE
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
Pravice delavcev v Vele bodo urejene na novo
I ■eto in pol je minilo od zdrtižit-Vt' Podjetij Napredek, lahor in Kočna v enovito delniško družbo »ELE Domžale. Vodstvo nove družbe je na podlagi nove organizacije pripravilo predloge sploš-"di aktov, s katerimi naj bi na im-v« uredili delovna razmerja io Wače zaposlenih.
p predlaganih listinah je prej-Sl|ii teden razpravljala kdnferen w sindikatov Vele v razširjeni sestavi, v r;izpravi so sindikalni 'uiikcionarji ugotovili, da je bilo v Predloge aktov vloženo veliko ,1;iporov, da bi sc delovna razmerja in plače zaposlenih uredi-1:1 čim bolj v skladu z zakoni. M^ošnn kolektivno pogodbo za
gospodarske dejavnosti in kolek-livno pogodbo dejavnosti trgovine. Obenem pa so Sindikalisti izrazili tudi željo, da bi se nekatera določila se izpopolnila in nekatere pravice delavcev bolj kakovostno uredile.
Konferenca sindikatov družbe Vele je zato sklenila upravi predlagali, naj sc pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev uredijo v podjetniški kolektivni pogodbi Dogovorjeni in urejeni odnosi med partnerji v kolektivni pogodbi so porok za dobro de lo in dobre odnose med upravo,
delavci in sindikatom Podlaga za prlpraVO podjetniške kolektivne pogodbe so lahko predloženi predlogi splošnih aklov in predlogi za dopolnitev ter spremembi ki jih je oblikovala konferenca sindikatov Vele.
Sindikat pričakuje, da bo uprava družbe Vele sprejela pobudo za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe in lako dokazala, da je cilje družbe pripravljena uresničevali tudi s pogajanji s sociaK llinii partnerji v družbi.
Regres
za letni dopust
Regres za letni dopust je letos II7.29S.00 tolarjev.
Po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti mora bili regres zaposlenim v celoti izplačan do konca julija 2001 oz. v nelikvidnih organizacijah najkasneje dO konca novembra tekočega leta,
Pravica do Izplačila regresa za let ni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Neodvisno od izrabe letnega dopustit regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli i/rabili i/, razlo gov na strani delodajalca.
Kaj naj
stori delavec, če m a delodajalec noče iz.plačati regresa za letni dopust
Ce delodajalec regresa noče izplačati, se delavec lahko za pomoč pri uveljavljanju pravice do regresa obrne na:
- sindikat (v podjetju ali na sedež, < tbmočne organizacije ZSSS Domažale. če je član sindikalni
- inšpektorat za delo.
Cc delodajalec kljub posredovanju sindikata oz. inšpektorja, ne bo izplačal regresa za letni dopust, lahko delavec vloži na sodišče ložbo. Pravica do izplačila regresa jc premoženjska pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o njej je po zagonu o delovnih in socialnih so-
diščih pristojno delovno sodišče. Pravica do izplačila regresa za letni dopust zastara po pc-tih letih od dneva zapadlosti
('lanom sindikata iz domžalskega območja pomot pri vlaganju tožb na sodišče zagotavlja Območna organizacija ZSSS I )omžale.
Ne prezrite!
27. julija se lelos izteče dveletni rok, v katerem morajo delodajalci zagotoviti nov sistem varnosli in zdravja pri delu v skladu z novim zakonom o varnosti in zdravju pri delu. Pri tem je zelo pomembno tudi to. da delodajalec ne more delovali na tem področju mimo pred-Stavni kol delavcev.
Kol predstavniki delavcev so mišljeni predvsem sveli delavcev, pa tudi sindikati in delavski zaupnik za varstvo pri delu v listih organizacijah, kjer se delavci niso odločili za izvolitev sveta delavcev.
lem predstavnikom mora delodajalec omogočiti sodelovanje pri
obravnavi vprašanj, ki sc nanašajo na Varno delo. Posredovali jim mora izjavo o varnosli, poročilo o stanju varnosli in zdravja pri delu ter varnostnih ukrepih, ki so bili izvedeni ter evidence po določilih tega zakona.
V tistih organizacijah, kjer svetov delavcev ni ali so neaktivni, mora pobudo za urejanje zadev in uveljavljanje zahtev prevzeti sindikat, ki mu je skrb za zdravo delovno okolje in varno ter zdravo delo. ena od prednostnih
nalog.
Prijatelja spoznaš pred nesrečo
Pomežik soncu
Svobodni sindikati Slovenije so že prejšnja leta sodelovali pri akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije Odprimo počitnice vsem otrokom.
Tudi letos smo v Območni organizaciji ZSSS Domžale sklenili, da bomo k uspehu akcije pomagali z aktivnostmi in prispevki in lako vsaj mulo ublažiti raz-' like med otroki. V sindikatih v podjetjih in zavodih na domžalskem območju šc zbiramo sredstva. Obveščeni smo. da so sredstva žc nakazati sindikati TOSA-Mi. vi i i ja m in i iosa. Pričakujemo tudi dober odziv uprav podjetij in drugih sindikalnih zaupnikov. Cire za dober in plemenit cilj. ki bo otrokom (tudi nekaterih naših sodelavcev in sosedov) povrnil občutek, da kljub težavam niso sami. S to in podobnimi akcijami seveda ni mogoče razrešiti problemov in tega sc dobro zavedamo, Želimo pii nanje opozorili in pomagati po svojih močeh.
J. ARNUS
Domžalska sprehajalna pot št. 2. .
V številki 1 Slamnika letnik 2001 nakazana sprehajalna pot si. 1 je bila opisana v članku »Pismo Mengšanom«, kije izSel v mesečniku Mengšan... Danes opišemo domžalsko sprehajalno pol številka 2. Začenjamo spet z verzi slovenskega pesnika Simona Jenka. »Sem ti še znanec. Mrzlo polje, ker dolgo se nisva videla že«. Glavna smer te poti bo Potok Srednik.
ta izvir tako izdaten, da jc dajal zadosti vode za ribe po celi dolžini potoka, ki se je pri vodnem gradu Dragomelj izlival v Pšato. Danes seveda Vodnega gradu Dragomelj ni več. v spominu nekaterih Dragomljanov je šc ohranjen kol ime. Bil jc pri Skutinu. Izvir Srednika je v katastrski občini Stob. na zapadnem delu, južno od kamniške proge. Ker je bil potok Srednik reguliran, po njem še izvira po celi njegovi dolžini struge iz tal voda, se bo ta izvir šc dal najti. Ce pa hočemo videti, kako je izvir Srednika nekdaj izgledal, sc moramo podali do izvira isle vode pri Scnt-pavlu, ki še deluje. Napaja porečje potoka Gobovšak. ki daje vodo za ribogojnico Ma-venče, Grčar in ribogojnico Dragomelj. Ze omenjene podatke o izvrstni kvaliteti domžalske pitne vode. to je voda v Mavenčah. hrani vodja le ribogojnice. Po zaslugi naše komisije jc l>ars zagotovil, da pretok le odlične vode po porečju Gobovšak ne bo poškodovan zaradi prečkanja nove avto ceste... Povrnemo se spet na izvir potoka Srednik. Njegova izdatnost sc jc Zmanjšala zaradi vode. ki jo črpa domžalsko podjetje Prodnik na Mengeško-Slobov-skem polju. Kvaliteta te vode pa je ostala ista in jo lahko picvcrilc v Sentpavlu na izviru potoka Gobovšak ... Predpogoj je. da se kmetijski poskusni center na Mengeškem polju umakne posodobljeni klasični obdelavi.
Ostanemo na izviru potoka Srednik. Pogledamo vzdolž struge Srednika proli Dra-gomlju, desno je Pimperk in Podgarški hrib. Enak biser slovenske dežele, kot je Men-gcško-Siobovsko polje. Na vzhodnem bregu Srednika je narava sama ohranila ostanek nekdanjega izgleda tc ravnine, ki je bila kombinacija travnikov in vmesnih živih mej. bogato zaraščenih. V teh mejah so bila tudi visoka drevesa, v glavnem hrast i. ki so jih kmetje rabili za listje in za gradbeni les za svoje domačije. Zato moramo lo novo zraslo drevje ohraniti in bomo sprehajalno pot locirali vzhodno od zaraščenega pasu, vzporedno z drevesi. To bo pol po travi, ki ne bo delala škode kmetijski obdelavi, pot po okrajini ali o/arah.
Namen tc sprehajalne poti je, seveda je to samo predlog, da obnovimo pojem »Vodni grad Dragomelj«, znan v Valvazorjevih časih. Več podatkov o tem ima gospod Peter Banko iz Dragom-Ija, člam nafte komisije m pa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
O kvaliteti vode pa vodja ribogojnice Dragomelj.
Čeprav se bomo na to območje tc povrnili, podamo prvo približno oceno starosti mcngeško-domžalskega polja oziroma spremljajočega jezera in la je 12000 let.
Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžale-Kamnik.
Predsednik: JOŽE OBERVVALDER,
univ. dipl. ing.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
Vse stranke, zastopane v Občinskem svetu Občine Domžale, čestitamo vsem občankam
in občanom Občine Domžale ob dnevu državnosti in še posebej ob JO. obletnici samostojnosti Slovenije.
Naj nas stremljenje po srečnejšem in boljšem življenju, tako kot v obdobju osamosvajanja, vodi in združuje skupaj še naprej v prihodnost.
Demokrati Slovenije
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
INK 11» fS^t
Nova Slovenija
Krščanska natiska stranka
Nova Slovenija
Krščansko ljudska stranka
LISTA OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV
STRANKA ZELENIH
SDS
SocialDemokrati Slovenije
Social -demokratska stranka
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
LDS Domžale
Zbor članstva
Občinski odbor LDS Domžale je sredi junija pripravil zbor članstva, ki je bil namenjen zlasti dvema temama:
- stališču LDS v zvezi z novelo zakona o zdravljenju neplodnosti
- pripravam stranke na lokalne in druge volitve v letu 2002.
Zbora članstva se je udeležil tudi g. Peter Jamikar. sekretar Izvršnega odbora republiške LDS. ki je posredoval osnovno informacijo o pripravah na volitve.
Zbor članstva se jc najprej seznanil s stališči Sveta LDS o uveljaviti novele zakona o zdravljenju neplodnosti, kjer sc je Svet odločno zavzel za uveljavitev novele:
• ker novela odpravlja diskriminacijo, ki jo jc z neutemeljenim razlikovanjem glede na osebne okoliščine povzročil zakon iz lanskega leta;
• ker so vrednote strpnosti, solidarnosti ter posluha za manjšine in drugače temelj civiliziranih medčloveških odnosov in sodobne etike;
• ker novela zakona obravnava izrazito majhne skupine ljudi, ki pa v ničemer ne posegajo v pravico drugih, zato ne bi bilo prav. da bi jim večina odrekla te pravice;
• ker novela zakona odpira možnost starševstva 400 parom, ki se jim zaradi moratorija iz leta 1994 izteka biološka ura;
LDS
Združ,ena Lista Socialnih Demokratov
Poročilo s kongresa
Kot prvo zadevo, ki jo je potrebno omeniti v zvezi s kongresom Združene Liste, je, daje bilo izmed skoraj 450 delegatov kar 72 delegatov članov Mladega Foruma, kije tako predstavljal najmočnejšo volilno bazo.
• ker ne želimo, da bi se ženske zatekale k ilegalnim postopkom oploditve, in s tem izpostavljale tveganju svoje zdravje in zdravje otrok.
O noveli pa je spregovorila tudi poslanka Državnega zbora RS ga. Cveta Zalokar Oražem. podala jc tudi informacijo o aktivnostih na tem območju ter odgovarjala tudi na vprašanja iz razprave.
Drugi del zbora članstva je bil namenjen informaciji o pripravah LDS na volitve, ki bodo v letu 2002: volitve predsednika države, v lokalne skupnosti in v državni svet. Zbranim jc bil predstavljen načrt aktivnosti LDS. ki so se sistematično že pričele, in katerih cilj jc. da LDS ohrani dosežene rezultate oz. jih izboljša. Občinski odbor LDS Domžale bo na osnovi tako pripravljenega programa sprejel svoj načrt aktivnosti priprav na lokalne volitve.
V soboto, 16. junija, šo sc člani LDS /brali na pikniku v Športnem parku v Dobu.
LDS
Prvi dan jc bil v glavnem namenjen predstavljanju kandidatov za glavne funkcije v si ranki, večji del popoldneva pa se jc razpravljalo o delu stranke v zadnjih štirih letih in o možnostih izboljšav različnih segmentov. Tako je eden zanimivejših predlogov prispel s strani predsednika domžalskega območnega odbora Mirjana Trampuža, ki jc menil, da bi bilo za stranko bolje, da bi bilo njeno predsedstvo sestavljeno trrpartitnp, in sicer iz članov, ki so člani predsedstva po njihovi vodstveni funkciji, iz. predsednikov pokrajinskih odborov, novost pa bi bila uvedba strokovnjakov za različna področja delovanja. Bilo naj bi jih toliko, kolikor je ministrstev na državni ravni, za ZLSD pa bi bila lo nekakšna »vlada v senci«. Na tak način bi predsedstvo kot glavni organ stranke dvignilo operativno raven, bilo bi bolj fleksibilno in kar je najpomembneje, bolj konstruktivno bi lahko kritiziralo delo vlade kot celote. Ker bi bilo zadevo potrebno temeljiteje preučiti, je kongres sprejel sklep, da bo naslednja konferenca stranke namenjena izključno temu novemu organizacijskemu vidiku.
Nedelja jc bila dan za razpravo o štirih resolucijah ZLSD (partne-
rska demokracija, znanje za učečo sc družbo, gospodarska rast in socialna povezanost), v katero so se vključili tudi delegati Mladega Foruma, predvsem so bili aktivni člani z. našega domžalsko-kamniš-kega področja. Kot prvi je govorniški piedes-lal zasedel predsednik Mladega Foruma Kamnik Gregor Goriup. ki jc opozoril na eno najpomembnejših tematik sodobnega časa - ekologijo, ki bi ji morali nameniti več pozornosti, saj gre za problem, ki se tiče nas v vseh. Predsednik MF Domžale Gorazd Križanič jc bil skeptičen do povezovanja Slovenije v ev-roatlantskc integracije, natančneje vstopu v NATO. Gre namreč za edino pomembnejše stališče, ki je odklonilno od uradnega stališča stranke Žiga Čamcrnik. koordinator za izobraževanje MF. pa je razmišljal o prepadu med dvema generacijama -mladimi in starejšimi, ter pozval k oblikovanju neke nove univer-zalncjšc percepcije, ki bi temeljila na razumevanju slehernega posameznika. Mladi forum je kongresu predložil 3 svoje resolucije: varnostna politika, nasilje v družini in legalizacija prostitucije Resolucijo o varnostni politiki jc MF, zaradi odklonilnega odnosa stranke, umaknil s postopka gla-
ZDRUZENA LISTA
socialnih demokratov
sovanja, koi alternativo pa bo ZLSD organizirala posebno programsko konferenco, katere tema bo vključitev Slovenije v NATO. Stališče Mladega Foruma, ki je proti vključitvi, ostaja nespremenjeno iri se žc zdaj zavzema najmanj za razpis referenduma o omenjenem vprašanju in na katerem bi morala biti najmanj 50% volilna udeležba. Drugi dve resoluciji sta bili izglasovani. O vseh treh resolucijah pa nekaj več prihodnjič.
Mladi Forum Združene Liste Domžal
Socialdemokrati smo za ohranitev družinskih vrednot
Za pravico
do nedeljskega počitka
Na 7. kongresu SDS je bilo sprejetih 9 resolucij. I .na od njih je tudi resolucija o ohranitvi družinskih vrednot in pravici do nedeljskega počitka. Socialdemokrati namenjamo posebno pozornost družini, zato nasprotujemo sklepu vlade, ki jc marca lelos sprejela pravilnik o obratovalnem času prodajaln.
Po osamosvojitvi Slovenije se jc počitka tudi na področju trgovine pričelo živahno uvajanje zasebnega podjetništva. V prizadevanju za obstoj so pričele manjše trgovine, predvsem živilske, podaljševali svoj obratovalni čas in vedno pogosteje so sc pojavljale trgovine, odprte v nedeljo. Zaradi želje po večjih dobičkih jc na nedeljsko poslovanje prešlo tudi precej velebagovnic, kar jc prizadelo na stotine njihovih skromno plačanih prodajalk, prodajalcev in drugega osebja, še posebej, ker delo ob nedeljah ni primemo plačano.
Priča smo stanju, ko se delu oh nedeljah, kjer jc to zaradi narave dela nujno, brez. utemeljene potrebe pridružujejo vedno večje skupine borno plačanih prodajalk in prodajalčev. S prevlado liberalizma na tem področju je prizadeto veliko slovenskih družin, ki si niti ob nedeljah ne morejo več privoščili
SocialDemokrati Slovenijo
in prijetnega druženja. Trgajo se družinske in prijateljske vezi, zaradi preutrujenosti in nezadovoljstva je ludi obolevnost
večja. Možnost, da se namesto nedelje dobi nadomestni prosti dan. jc v tem smislu brez vrednosti. Bistvo je v tem, da imajo državljani prosto na isti dan, kajti le v tem primeru se jc možno neovirano Srečevati in družiti Sedemdnevni
ritem z nedeljskim počitkom ni le stvar tisočletne kulture našega širšega okolja, pač pa jc ludi prilagojen človeškim fizičnim zmogljivostim.
Čc je delo ob nedeljah zaradi narave dela in poslovnih interesov nujno, mora bili dobro nagrajeno, delodajalci pa morajo zaposlenim zagotoviti primerno razporeditev tedenskega delovnega časa in zaposlene o delu ob nedeljah pravočasno obvestiti.
JANEZ STIBRIČ
SDM vabi na tradicionalni kolesarski izlet
Oh 25. juniju, dnevu državnosti. Socialdemokratska mladina iz Domžal vabi vse člane SDS, simpa-tizerje in njihove družinske člane na vsakoletni kolesarski izlet v Kamniško Bistrico.
Zbirališče bo na praznični dan, ponedeljek, 25. junija ob X. uri pred ploščadjo blagovnice Vele v Domžalah. Čeprav jc pot vsem dobro poznana; vseeno nekaj napol kov. Kolesa naj bodo opremljena v skladu s predpisi, oblačilo pa temperaturam primerno.
Do Kamnika in Stahovice se bomo vozili v organizirani, strnjeni koloni. Ko se bodo pričeli vzponi do Velike planine in nadalje proti Kamniški Bistrici, pa bo vsakdo po svojih močeh čim hitreje poskusil premagali klanec. Na cilju, to je pri koči v Kamniški Bistrici, sc bomo vsi skupaj ponovno zbrali, čas odhoda proti domu pa si bo izbral vsak sam. V primeru slabega vremena (dež), kolesarski izlet odpade.
SDM Domžale
Mostec 2001
Tradicionalno spomladansko srečanje članov in simpatizer jev ZLSD V Mostecu je tokrat potekalo v soboto 2. junija. Organizator srečanje mestna organizacija ZLSD Ljubljana je tudi tokrat pripravila pester zabavni program s srečelovom in ansamblom 12. nasprotje.
Zbrane udeležence so pozdravili: predsednica mestne organizacije Metka Tckavčič. ministri Vkido Dimov-ski in Rado Bohinc ter poslanci Aurclio Juri in Miran Potrč, glavni tajnik Dušan Ku-mer in predsednik Borut Pahor.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Borut Pahor je v svojem govoru potrdil pravilnost odločitve za vstop stranke v vladno koalicijo in potrebo po socialdemokratski usmcrilivi v vladi. Prisotnim se je zahvalil za udeležbo in glas na volitvah. Sc posebej pa jc
poudaril vlogo mladih v stranki in se jim zahvalil za njihovo podporo in idealizem, ki ga vlagajo v stranko. Srečanje v Mostecu jc namenjeno predvsem neformalnemu srečanju članov in simpatizerjev in tudi območno organizacijo ZLSD Domžale so v Mostecu številčno zastopali mladi, pa tudi starejši člani stranke, ki so se kljub nekoliko oblačnemu vremenu zabavali pozno v noč.
Ob dnevu slovenskih izgnancev
Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je tudi letos za vse svoje člane in članice pripravila brezplačni prevoz, do Mostcca, kjer je več kot 70 nekdanjih izgnank in izgnancev prisostvovalo osrednji prireditvi ljubljanske regije ob 7. juniju -dnevu slovenskih izgnancev. Za letošnjo prireditev je značilno, da je bilo na njej zelo veliko gostov, med njimi tudi ljubljanska županja ga. Vika Potočnik, ki je nagovorila vse prisotne ter jim ob prazniku tudi čestitala ter zaželela, da bi v sproščenem druZenju, v miru. medsebojnih tolerantnih odnosih ter V vami domovini skupaj živeli vsi in da bi čimprej dočakali uresničitev svojih pravic. Pozdravili pa smo lahko ludi go. Ivico Ziiidarič, podpredsednico slovenskega društva izgnancev ter številne poslance in poslanke.
O zgodovini slovenskega izgnanstva, ki sc jc začela 7. junija 1941, ko jc v tujino odpeljal prvi vlak, jc spregovoril g. Prane Tomšc, predsednik ljubljanske koordinacije, ki jc posebej poudaril, da nekdanji izgnanci in iz.gnankc ter druge žrtve vojne že šest desetletij, kar jc pravzaprav že celo človeško življenje, čakajo na uresničitev svojih moralnih in materialnih pravic. Na slovesnosti so predstavili zbornik pričakovanj, ki so ga pripravila ljubljanska društva, srečanje, ki ga jc zelo motil dež, pa so popestrili pevci in harmonikar.
Vse člane Krajevne organizacije Drušlva izgnancev Slovenije Domžale obveščamo, da jc do II. avgusta šc vedno čas za oddajo zahtev za poplačilo prisilnega dela, ki so ga opravljali mfcd drugo svetovno vojno v Nemčiji oz. Avstriji.  Ker se
II. avgust hitro bliža, z. oddajo zahtev pohitite, saj po tem datumu ne bo mogoče več vlagali zahtev.
Prvi izlet, na katerem bomo
spoznavali /godovinske, kulturne in naravne znamenitosti Štajerske, bo v lorek. 3. julija.
Vsi, ki ste sc prijavili, ste žc prejeli obvestila, ostali pa pokli-
čite in   se nam pridružite.
Ukrali vse naše člane obveščamo, da v septembru načrtujemo obisk krajev izgnanstva v Nemčiji. Obiskali bi koncentracijsko taborišče Dachau ter nekatere kraje izgnanstva na tej poti. Natančnejše obvestilo bo objavljeno v naslednji številki Slamnika.
Prijetno poletje!
D. I.
SLS ^SKD
Slovenska ljudska stranka
Vabi na praznovanje Dneva državnosti s tradicionalnim k lesova njem, ki bo v petek, 22. junija 3001, na Jančah. Po maši za domovino od 19.00, bo krajša proslava, nato pa družabno srečanje z ansamblom Tonija Vcrdcrbcrja. Vabljeni!
stran
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Cez dve državi v
Misleč, da bom na dogovorjenem mestu vstopila samo jaz, sem bila tam že deset minut prej. Ob napovedani uri je pripeljal avtobus in šofer je prijazno rekel, da »nas ne sme pobrati«. K sreči sta bili tu še Danica in Lojzka, da smo kljub povečanemu pritisku mirno čakale. Čez petnajst minul »smo bile rešene«. Končno se nam je posvetilo, da mora prvi avtobus pobirati izletnike drugje.
tretjo
Španiji
Vožnja prek Furlanije in Julijske krajine, padske nižine, do Ve-ronc - znamenitega mesteca Romea in Julije, ki jima zaradi sovraštva med rodbinama ni bilo dovoljeno zaživeti skupaj in sta se raje odločila za smrt, je hitro minila. Ogledali smo si Julijin kip in znameniti balkon iz I J. stoletja, levja vrtita iz rimske dobe in drugi največji amfiteaicr v Evropi. Mesto jc zanimivo tudi zaradi desetih mostov, najstarejšega iz rimske dobe. pa do modernega. Ob
iskanju enega od naših potnikov smo jih kar nekaj videli.
Nočna vožnja do francoske meje in skozi 139 tunelov, po brezštevilnih nadvozih, od koder so bila razsvetljena naselja pod nami videti kot makete, je većini minila v brezskrbnem dremežu. Provanca je bila že za nami. ko nas je čudil pogled na nenavadno pokrajino, lili snu > v I an-gvedocu, območju južne Francije, kjer jc zaradi močnih vel rov vse rastje izredno nizko. Vinska lila, katere nasadi sc raztezajo kilometre in kilometre, jc kot malo višji šopek. V dopoldanskih urah smo »se povzpeli« do meje na Pirenejih, kjer jc od daleč viden spomenik vsem padlim v španski vojni. Prvi cilj v Španiji je bil I i gueras. kjer smo si ogledali njegove stvaritve. Zgradba jc nedvomno edinstvena, kakor tudi vse njegove stvaritve. Ekscentrik, kakršen jc bil, ravnodušnega nc pusti nikogar, lahko sc čudiš, občuduješ ali pa sc zgražaš.
Polni vtisov smo nadaljevali pot in sc nastanili v LLorct de Mani. Prosto popoldne smo mnogi izkoristili za ogled mesta, pisanje razglednic, nekateri za počitek, saj smo zvečer odšli v zabaviščni park, kjer sta se dva opogumila za jahanje bika. Smeha dovolj, a Požela sla tudi aplavz, saj sta Zdržala na njegovem hrbtu celo minuto. Ob  kamionski glasbi smo
okusili sangrijo, znano špansko vino s sadjem.
Sveta gora Monseial z benediktinskim samostanom jc ponos Katalonccv. To jc 10 km dolgo in 5 km široko pogorje, ki daje vtis, da je padlo na to območje z nekega drugega planeta. Jc nenavadne barve in nenavadne oblike. Ime pomeni »nažagana gora«, zato sem si predstavljala nekakšno planoto, pogled nanjo pa spominja na zobe žage.
To jc geološka in podnebna prelomnica, tu raste lako alpsko kol sredozemsko rastlinstvo, natančneje 1500 različnih vrst ali 50% vseh v Kataloniji.
V baziliki smo poslušali pojoče dečke, si ogledali Crno Mado-no, ki je ostala po nekaj požarih nepoškodovana. Ko smo sc nagledali prečudovite panorame, je za nami ostala druga najbolj obiskana božja pol v Španiji - a golo-vii najvišja.
/ božje poli pa »hajd« v nekaj zelo posvetnega, Šampanjsko klet Frebcenel (Pepelkoj, ki je znamka največjega proizvajalca šampanjca. V petih državah po različnih celinah ima svoje kleli. Med vožnjo z vlakcem smo veselo prepevali - verjetno so že hlapi delovali tako ugodno na nas - saj jc »samo« cn milijon petsto tisoč steklenic pripravljenih za prodajo, da o cisternah, ki so kot stolpnice, ne govorim.
Ogled mesta, kjer sc idealno zlivala bogata zgodoviitska preteklost, in moderno življenje: Barcelona s 3,5 milijona prebivalci, z 20%> vse španske industrije, z nenavadno, čudovito, nikoli končano katedralo Sagrada Familia (Sveta Družina), z gričem Mont-juich, na katerega pobočju jc botanični vrt kaktusov, z. dvema arenama za bikoborbe, z drugim največjim stadionom na svetu (prvi v Riu de Janeiru), z olimpijskim stadionom ter vasjo  in za-
nimivo avenijo Rambla. kjer srno videli, kako se v velikih mestih nekateri preživljajo, je res nepozabna. Sama pa nikakor nisem mogla zapustiti parka, ki ga jc uredil Gaudi (arhitekt, ki jc naredil umetniško sliko za Sagrado I aniilio in UStVaril vzhodno pročelje, a ker ga jc pri gradnji Ic-tega zbil tramvaj, umrl jc za posledicami, ta šc do danes ni končana).
Zvečer smo se vsi »prelevili« v kraljice in kralje. Obiskali smo namreč viteške igre v gradu iz sti-ropora, ki ga postavijo v manj kol treh urah, a če nam tega nc bi povedala vodička, nihče ne bi posumi), da zgradba ni prava. Srednjeveška večerja (brez pribora) nam jc zelo teknila ob navijanju za svojega viteza. Spodbujali smo ga tako. da je zmagal. Mene pa so doma še dva dni
spraševali, čc sem se prehladila. Ha. ha!
Slovo od Cosle Brave (Divja obala) z ogledom najprikupnejšega mesteca Tossa de Mar. s staro trdnjavo in sinjemodrim morjem. To mestece je obdržalo svojo dušo. nc pusti sc zadušiti s prevelikim številom turistov. Če se bom kdaj odločala za dopust na Costi Bravi, bo to Tossa!
Sledi vožnja do Geronc, glavnega mesta province z enakim imenom. Od zunaj smo si ogledali katedralo sv. Feliksa - romanska cerkev z največjo ladjo v vsej Španiji. To mesto imenujejo tudi mesto čarovnic, ker je nad portalom te cerkve žc 200 let pred Dalijevini rojstvom nekdo upodobil njega.
Ampurias Brava - španske Benetke - le da so vse stavbe nove, prečudovite vile. Tu je bilo močvirje, ki so ga izsušili, vmes pa speljali jarke, tako da je pred vsako vilo jahta. Mondeno letovišče, lastniki so le zelo bogati slav-
ni ljudje, vile nimajo hišnih številk, ampak vsaka svoje ime. Le zakaj sc tu nc počutim dobro?
Tokrat nam Provanca razkazuje svoje pomladno prebujenje, zvečer pridemo do Ažurne obale in točno opolnoči smo v Canne-su. kjer se je pred štirimi dnevi začel filmski festival, tako da je ob tej uri toliko vrveža kot v Ljubljani sredi dopoldneva. Ugotavljamo, da življenje zvezdic ni zavidanja vredno.
Vožnja ob obalnem pasu Niče. ogled trga, ki me s svojimi arkadami spominja na koprski trg. le da je večji.
In končno Monaco! Avtobus zapelje v nekakšen tunel, ki se izkaže za garaže, vklesane v skale. Po tekočih stopnicah nekaj etaž višje vstopimo v mesto Monaco. Ker je že proti jutru, smo tiho kot miške, ogledujemo si knezovo palačo, Carolinino vilo. botanični vrt, ki je zaradi eksot in kaktej najpomembnejši "v Evropi, pa tudi pomorski muzej s prvo Cousteujevo podmornico spredaj ni zanemarljiva - niti od zunaj ne.
Če nisi videl bleščečega Mon-tc Carla. nisi videl Monaca - menda pravijo. Zato brž Se tja! Vožnja po progi formule I je res zanimiva, šc posebno tisti del. ki gre pod hotelom. A glej ga zlomka. dlje kot do vrat Casinoja nismo prišli! Kar naj hazardirajo vsi. ki nc vedo kam z denarjem in časom. Mi se znamo veseliti drugačnih, lepih reči. ki nas plemenitiju, bogatijo - kot je npr. tak-šnolc potovanje, ki ga je omogočilo Društvo invalidov Domžale.
Tekst: JOŽICA REPANŠEK Foto: DRAGA GRABNAR ZALAR
Predstavili smo se
Modna revija .Moda kot Mavrica'
Modna revija ,Moda kot Mavrica' je revija srednje usnjarske in tekstilnih šol Slovenije. Letošnja revija je bila že enajsta po vrsti. Tako kot vedno je bila tudi tokrat v Festivalni dvorani v Ljubljani.
Krajevna skupnost Rova
VABILO
Vse krajane in krajanke obveščamo, da je Svet KS Rova sprejel statutarni sklep, s katerim je določil 25. junij za krajevni praznik, ki sovpada s praznikom državnosti.
Vabimo vas, da skupaj praznujemo v nedeljo, 24. junija 2001:
- ob 8.30 maša za domovino
- ob 15.30 zbiranje krajanov pred gasilskim domom na Rovah, od ko der bomo ob 16. uri peš odšli po naših vaseh: Rova, Dolenje, Steg ne, Zagorica, Kolovec in Rova.
- Zaključek bo ob kresu pred šolo na Rovah, kjer bo tudi pogostitev vseh krajanov.
Vabljeni! Svet KS Rova
Usnjarska šola jc edina šola v Sloveniji, ki izdeluje oblačila i/ usnja. Vsako leto izdelamo eno ali več kolekcij usnjenih oblačil in usnjene galanterije. S to kolekcijo se potem predstavljamo ludi navzven. V prejšnjih letih so ob koncu šolskega leta pripravili tudi razstavo zaključnih izdelkov naših dijakov in Domžalčani so si izdelke z zanimanjem ogledali in vedno tudi pohvalili.
Tudi letošnja kolekcija je zelo lepa in jc bila posebej opažena.
Za posamezni izhod na modni reviji se pripravi Sest mancke nov. Mi smo izbrali pet deklet in enega fanta. Vsi so seveda naši dijaki. Svoje zamisli in kreacije smo usmerili v izdelavo pomladno-poletne kolekcije v nežnih pastelnih barvah. Spodnji deli so kri-
la ali hlače ali pa oprijeta zelena obleka z naramnicami. Zgoraj jih dopolnjujejo letos tako moderni topki z ozkimi naramnicami. Čeznje se nosi kratek jopič ali pa raven plašč.
Za manekene smo oblikovali modni jopič ali hlače v sivi barvi, ki se lepo ujema z ostalimi pasteli v kolekciji.
K oblačilom seveda spadajo tudi modni dodatki. Oblikovanje in izdelavo torbic so izvedli naši galan-teristi. Modne torbice se barvno in oblikovno lepo ujemajo z. oblačili.
Izdelava kolekcije pomeni izziv. Ko ideja oživi, sc razvija oblikuje in dozori. Potrebni so prilagajanje, usklajevanje barv. natnačni kroji. Pri našem delu združujemo ustvarjalnost, nove zamisli uresničujemo z znanjem in kvalitetnim
delom. To delo moraš občutiti.
Vsi smo sodelovali: učenci in učitelji. Izbrati smo morali še primerno ime kolekcije in glasbo ter izdelati koreografijo. Izbrali smo
pravo. Kolekcijo so imenovali Sil -VDA in izbrali glasbo z istim naslovom. V koreografiji smo lepo uskladili predstavitev oblačil in torbic, ki so se popolnoma dopolnjevale k oblačilom.
Kolekcijo SILVI.IA smo predstavili tudi na V. državnem tekmovanju usnjarske in tekstilnih Sol Slovenije, ki jc polekalo v Celju. Naši manekeni pa so se lepo predstavili ludi v dveh izhodih na maturantskem plesu, kjer so jih gostje nagradili z odobravajočim aplavzom
Brez zadržkov lahko rečemo, da smo bili povsod posebej opaženi in lepo sprejeti in bi radi ustvarjali kolekcije v usnju šc naprej, ker to znamo ...
ANTONIJA HRASTOVEC
Kolesarski rally turističnega društva Jarše-Rodica
Poleg tradicionalnih prireditev, kijih je naše društvo organiziralo že dosedaj, smo sc lelos prvič odločili ludi za kolesarski rallv s starimi kolesi. Želja po spoznavanju bližnje "kolice in zdravem življenju ler iskrivem duhu se nam je Izpolnila listo nedeljsko popoldne, dne 27. 5., ko seje 67 tek-niovaleev - mladih in starih - zbralo pred gasilskim domom, da bi vsakdo preveril svojo fizično pripravljenost, se okrepil in sprostil, obenem pa navezal prijateljske slike z dru-OTM. |);i p;, i,; (., prireditev še bolj zanimiva in zabavna, »mo le odločili za kolesarjenje s starimi kolesi in v obtočilih iz islega časovnega obdobja.
vse bolj grozečim slabim vplivom prekomernega buljenja v televizijo in računalnik ter poznejšim posedanjem Do zakajenih lokalih se je moč izognili zgolj z vzgojo °trok v naravnem gibanju po svežem zraku. Prav kolc-s;" ieujc jc bilo lelos izbrano kol priljubljena množična rekreativno turistična dejavnost, s katero sc ukvarja ve-''ko Slovencev in jc obenem dobrodošla alternativa sodobnemu načinu transporta, tako na podeželju, kot tudi v mestih.
''o pozdravnem govoru je g. Marjan Ručigaj, ki jc skrbel za tehnični del prireditve, vse udeležence seznanil s P°tekom tekmovanja in jih opozoril ludi na tri skrile
kontrolne točke zaradi preverjanja, če je posamezni tekmovalec pravilno prepeljal progo. Poleg same vožnje s ko lesi so morali kolesarji na progi premagovali oz. reševa-'' 'Udi določene naloge, lako da ni biki poudarjena le bit-r"st, ampak tudi pravilnost reševanja vseh nalog, ki so Jlh čakale na poti.
K'dlv je otvoril g. Strajnar z old timerjem znamke FN
letnik I927, in temu letniku primerni uniformi. Presenečeni smo bili nad številno udeležbo kolesarjev, najstarejši je imel 77 let Nekateri med njimi so poželi kar precejšen aplavz, saj so na dan privlekli zares stani kolesa in temu primerna oblačila. Največjega občudovanja pa jc bila deležna »ga. Vida Strajnar, ki se je pripeljala na 100 let
Starem kolesu, z lučjo na karbid in v pristni kolesarski uniformi iz listih časov.
Da je la tekma potekala v smislu varnosti v cestnem prometu SO poskrbeli redarji, ki so bedeli nad varnostjo tekmovalcev pri prehodu čez cesto, sicer pa je rallv potekal večinoma po poljskih poteh, v cilju je vse tekmovalce sprejel g. Kobcrl Grndišar. ki je tudi računalniško obdelal progo in skico le-lc.
Da jc bilo vzdušje na prireditvi šc lepše, so poskrbeli kulturniki z lepo glasbo. lxpo vreme, veliko tekmovalcev, pa tudi gledalcev, so bili značilnost prvega kolesarskega rallva. Malce smo bili skeptični, kako nam bo ta prva prireditev uspela, vendar sc jc na koncu vse dobro izteklo. Opravičujemo pa sc tekmovalcem zaradi predolgih čakalnih vrst na vročem soncu. Naslednje leto bomo organizirali tudi družinska tekmovanja, kjer bo istočasno lahko gtarUda vsa družina, in poskrbeli, da tekmovalcem nc bo treba predolgo čakati.
Plavijo, da ni hujšega za »dirkača«, čc vso dirko prepričljivo vodi ali čc sc na vse kriplje trudi, da bi do cilja obdržal prvo mcslo. poleni pa mu zmaga spolzi skozi prste v trenutku, ko ima cilj dobesedno pred nosom. In dl poleni potrebuje ogromno dobrih živcev in samonad-zora, da se po tem šoku pobere in sc s šc veliko večjo
voljo poda na novo dirko. «,
No, mi smo priredili takšno tekmovanje, kjer ni bilo potrebno hiteti po poljskih poteh, saj je bila naša želja, da jc ta prireditev bolj družabnega značaja. Po dolgem zasedanju 5-članske komisije so bili objavljeni naslednji rezultati:
Pokal za I. mesto za najboljšo kolesarko v pravi stari uniformi jc dobila ga. Vida Strajnar, ki jc požela največji aplavz vseh gledalcev in nastopajočih.
Pokal za 2. mesto je bil podeljen Roku Dolinarju, za 3. mesto pa ga. Marjeti Mcnhard.
Pokala sla prejela ludi najmlajši udeležence tekmovanja, Gašper Gorjup, in najstarejši tekmovalec, g. Mičo Bulic (77 let).
Rallv je minil, spletle so se nove vezi, ki nas bodo združevale ludi na naslednjih prireditvah. Namen prireditve je sodelovali in ne le zmagali, saj si naše društvo močno prizadeva, da hi se čim več vaščanov udeleževalo lakih in podobnih srečanj. Za dobro razpoloženje je poskrbel vaški muzikant Janez, lako da smo ob kramljanju in plesu preživeli čudovito nedeljsko popoldne.
NEVENKA NAROBE
Razmišljanje
Domovina
Precej let je že tega, kar srna se vračali z večdnevnega izleta po Italiji: poln avtobus različnih ljudi, ki so v treh dneh skupnih dogodivščin postali dobri znanci. Veliko smo videli, od galerij, muzejev, cerkva in drugih spomenikov, kijih pozna ves svet, do raztresenih vreč smeti, ki so jih bile polne vse ulice, ker so ravno takrat stavkali smetarji. Tudi novinarji so ravno tiste dni razglasili stavko, kar smo lahko prebrali na velikih plakatih, ki so vsepovsod bodli v oči. Ne vem, o čem so razmišljali drugi, ampak sama sem večkrat pomislila na to, kako toliko opevana tujino sploh ni U pravljična dež.ela, kot so slikali nekateri. Vračali smo se pozno zvt sredi noči smo prestopili mejo. Ko je avtobus po carinskem pregledu speljal, je nekdo glasno rekel: No, pa smo domu. In kot bi vsi mislili isto, se je zaslišala slovenska pesem, najprej ena, potem pa do doma sploh nismo znali nehali. Nihče ni izrekel besede DOMOVINA. Tudi če bi nas kdo vprašal, kuj smo takrat čutili, mu na/bi ' tU bi znali odgovorili. Ampak lo je bilo tisto, natanko tisto, kar je domovina: občutek pripadnu sli, varnosti, doma.
DOMOV/NA je bor, ki rasle pred mojim oknom, zelenica, ki sojo razrili avtomobili: zasneženi vrhovi, kijih vidim med stenami blokov, park. kjer so pravkar zasadili tulipane in kije vsako jutro znova poln razbitih steklenic in cigaretnih ogorkov; jc veter med mladim Žitom v prekmurski ravnini in razrila cesta, ki s smradom in hrupom greni življenje ljudem, je sonce nad dolenjskimi griči in briškimi vinogradi, v tihe sence zavil smaragden tolmun v Blejskem Vintgarju, večno pojoče reke, razpokan kamen na Krasu in bori, ki jih kuštra burja, morje in jadrnice in nebo nad njimi.
DOMOVINA so ljudje, ki te mi nasmehnejo, ko sc srečamo, starci, ki se grejejo na soncu pred svojim domom, otroci, ki velikih oči poslušajo pravljico, mladi, ki se zbirajo v parku in ne vidijo, kako je lep. DOMOVINA so nove cen velike hiše in burake ter podrtije, v katerih šc vedno kdo stanuje, so najnovejši avtomobili in lačne oči otrok, ki jedo le v šoli; so mladi znanstveniki, ki gredo študirat v tujino, in so shirana trupla, ki jih. polna mamil, najdejo na straniščih, sn ljudje, ki ponujajo rolo V pomoč laki. ki za nekaj stotakm prelepejo starko, ropaji ubijajo, so žuljave rok, jim vzeli pravico do det gospodje s kravatami. I njihov račun napolnili moSnjiček: DOMOV/NA so stranke in lobiji, banke m borze, l>u ludi Rdeči križ in Karitas. so tisti, ki molijo, in listi, ki preklinjajo, tisti, ki pojejo, m tisti, ki zmerjajo, listi, ki hočejo kvišku, in lisli. ki hi mili /c živeli v miru.
NAŠA DOMOVINA je eden najlepših koščkov svela, ki ga toliko njenih otrok noče videli, kjer je vsaka malenkost dovolj, da sc prepiramo in se m maramo. Spreminjamo jo v sivo dolino sovraštva, sebičnosti in tekmovalnosti Pa bi lahko bila pravi raj na milji. Ce hi le boleli lo vsi. ki smo tu doma.
SILVA MIZERIT
mirni
^2999999
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
stran
■
Študentski klub Domžale v mesecu,
rezerviranem za
poolpartv,
napoveduje:
Poolpartv pustimo za konec, ker je najboljši. In najboljše pride šele na koncu. Takoj po tej odločitvi nastane problem. Kakšen? Vsi oslali dogodki, razen nekaterih izjem, se bodo dogajali v dneh ixl 14. 6. do 16. 6.. danes, ko te besede nastajajo smo še pred temi datumu ko pa boste vi te iste besede brali pa bomo že za temi datumi. Tako da vam izdamo samo to, kaj se bo dogajalo. Za vse oslale vtise poskrbite sami. In ... kot povedano, se dogajanje za-čene 14.6. Nič novega. Studentske demonstracije, za katere steže vsi slišali, ker so vsesplošno napovedane. In seveda ne smemo manjkati. Ob osmih zvečer istega dne pa bomo šli hladiti od politike razgrete glave na Zaplano nad Vrhniko, od koder bomo gledali zvezde, saj je organiziran astronomski večer. Prevoz je zajamčen, jasno nebo baje tudi. če p;i se kaj zalomi, se stvar prestavi do nadaljnjega. Naslednji dan, to je 15.6. se bomo udeležili 24 ur košarke na Duplici, ki pa ni v režiji Študentskega kluba Domžale, temveč samo sodelujemo. Sodelovali bomo tudi v soboto. 16. 6.. tokrat bo šlo za sodelovanje pri norčijah, ker gremo v Garda-land. / dvema študentskima kombijema in Studentovo popotnico.
Najavlja pa se še en zanimiv projekt, ki pa še ni mimo. bo šele julija, tire /a en teden šotor jenja in surfanja na Kolu na Braču. Za
24.600 sit bomo prepeljani na Brač. nato pa bomo cel teden lovili veter v lase in v jadra.
Pri vsem leni pa je v klubskih prostorih v stari domžalski knjižnici ves čas živo. ker je ponudba precej pestra. Zavidanja vredna akustika, računalniki, pikado, ročni nogomet, časopisi, tiskanje seminarskih nalog, poleg tega pa se lahko seznanite s ponudbo Mladinskega turizma. Recimo lemu poceni možnosti počitnikova-nja.
Začelo se je tudi obdobje filmskih večerov. Vsak četrtek se vrti film po vaši izbiri (izbirate oziroma glasujte lahko na internet si i ani www.studentski-klub.si. Ob 19. uri slovenski oziroma jugo film. ob 21. uri pa aktualni filmi
ln zdaj ... poolpartv!
Dogajalo se bo 28.6. 2001 na domžalskem bazenu. Kje drugje? In dogajale se bodo športne igre. tilavnina je to in pa glasba Začelo se bo ob 14. uri s Slreetbalom. Prijavi se lahko 16 ekip s 4 tekmovalci. Igra se na izpadanje. Prijavi se na Študentskem servisu Kamnik ali Domžale, slane pa vse skupaj 2.000 sit. Prvih pet dobi nagrado. Vzporedno s tem bo potekalo tekmovanje v heaehvvol-leyu. Največ 8 ekip po trije tekmovalci in tekmovalka. Vsi ostali pogoji so enaki kot za streetball. Vsi ostali, kt niste košarkarji ali odbojkaši, se lahko prijavite na igre brez meja. Največ 16 ekip po 2 fanta in 2 punci in I rezerva. Discipline so skrivnost, kopalke so obvezne. Vse ostalo velja kot prej. le da je prijavnim 2.500 sit.
Medtem, ko bomo navijali na raznih igrah, nas bo z glasbenim izborom zabaval DJ Jani. potem bomo vsem zmagovalcem podelili nagrade, nato pa se prepustili koncertu. Ob 19.30 najprej skupini SKAT in nato ob 21. uri Sid-dharti. Zabava zajamčena.
Še kaj'.' Vstopnice se dobi na Študentskem servisu Kamnik in Domžale, stanejo 500 sit za člane in 1500 za nečlane. Vsi, ki pripeljete nove člane imate vstop prost in ne smemo pozabiti ... darilo. Se še spomnite predlanske brisače in lanskega armafleksa? letos spel presenečenje.
Samo še ena zvezda stalnica. Spet je poskrbljeno za prevoz domov, da se ne bomo nevarno klatili ponoči za cesto, nas bo domov peljal študentski kombi.
Naslednje javljanje pa: Kako je bilo na Poolpartv-ju? Ce pa bi radi vedeli karkoli že prej, pa se oglasite na Študentskem servisu Domžale ali Kamnik ali pa pridite v klubske prostore enega od obeh klubov.
Anton Preskar, Roatary klub Domžale, izroča predstavniku INCE Mengeš prispevek Rotarvjancev za NAŠO HIŠO. Foto: DRAGO BOLE
Rotary klub Domžale
Dobrodelni golf turnir, dražba umetniških del za Našo hišo in otroke
Rotarv klub Domžale, ki pokriva območje občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je bil v mesecu maju 1998 kot dvanajsti slovenski kluh sprejet v mednarodno organizacijo »Kotary International.« S tem je postal enakopraven član tega svetovnega združenja in si zato v skladu z načeli te organizacije prizadeva, da so sočloveške pozornosti in finančne pomoči deležne tudi tiste skupine prebivalstva, ki niso deležne drugih oblik podpore. S svojo pomočjo podpirajo tudi razvoj tistih mladih talentov, ki brez pomoči ne hi mogli razviti vseh svojih sposobnosti.
Njihova pomoč je tako že dlje časa namenjena varovancem Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb INCE Mengeš ter njihovemu projektu NAŠA HIŠA. V ta namen so tudi v letu 2001 pripravili spomladanski ples ter dobrodelni golf turnir ter večji del sredstev namenili za podporo akcije NAŠA HIŠA, prvi namenski novogradnji bivalne enote v Sloveniji za odrasle, duševno manj razvite. Tako so te ob položitvi temeljnega kamna za opremo prispevali 850.000.00 sil.
Ob tem pa pripravljajo prireditve, katerih izkupiček je namenjen za letovanje rejencev ter njihovih rejnikov na morju, lani so bili v Istri. Prispevali so tudi za nabavo posebne medicinske aparature za potrebe oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ki deluje v okviru Kliničnega centra Ljubljana.
Pred kratkim so pripravili dobrodelni golf turnir, ki mu je sledilo družabno srečanje ter dobrodelna prodaja umetniških slik. Za umetniška dela slikarjev Vinka Zcleznikar-ja, Igorja Reharja, Todorčcta Ana-nasova in Črtomira Ireliha so zbrali skoraj pol milijona. Srečanje ob tur-
nirju je bilo zelo prijetno, saj ni šlo le za golf, temveč za mnogo več. Zbrali so se namreč ljudje, ki želijo prispevali v dobrodelne namene, ob tem pa, ko pomagajo pomoti potrebnim, hkrati plemenitijo tudi svoja življenja. Med turnirjem so si neigalci golfa ogledali čudoviti park Arborctuma. se seznanili s pravili golfa, pomerili pa so se tudi v bli-žanju žogice
Ob koncu prijetnega srečanja je g. Anton Preskar predstavniku IN-(I izročil 700.000,00 sit in zaželel varovancem ugodno bivanje v NAŠI HIŠI, predstavniku Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, dr. Gabru pa .381.430.00 sit, dr. Franc llabe pa se je zahvalil vsem darovalcem ter poudaril, da si bo Rotarv klub Domžale ludi v prihodnje prizadeval, da bi pomagal vsem. ki njegovo pomoč potrebujejo.
Oepav rezultati niso najpomembnejši, vseeno zapišimo še zmagovalce Rotarijanskcga dobrodelnega golf turnirja: Janez Bratovž, Irena llabe. Jože Setnikar, Zlatka Sraka, Toni Mernik ter Jože Cuzak.
V. VOJSKA
Izlet na Primorsko
Dejavna krajevna organizacija ZK NOV Slavko Slander Domžale vsako leto organizira enodnevne avtobusne izlete za svoje člane, svojce in simpatizer je. S pomočjo sponzorjev in prispevkov izletnikov obiščejo kraje, kjer so se v času druge svetovne vojne dogajali pomembnejši osvobodilni boji. Pri tem obujajo spomine na usodna leta vojne, ko je šlo za hiti in obstati gospodar na svoji zemlji.
Zadnji dve leti so borci počastili spomine padlim partizanom v Suhi in Beli krajini ter na Pohorju.
Letos so na pobudo nekaterih članov načrtovali izlet na Primorsko z namenom, da bi si ogledali obnovljeno Partizansko bolnišnico Franjo in Bevkovo domačijo. Večino organizacijskega dela je opravila neutrudna dvojica, predsednica Dragica Kolčne in tajnik Ivo Peterea.
Napovedanega 24. maja smo z avobusom kamniškega podjetja Sli na pol. Vse potrebne informacije nam je v avtobusu posredovala naša Dragica.
Njenemu vabilu, da se posvetimo dobri volji in pozabimo na vsakdanje skrbi, smo hitro prisluhnili.
Med nami je bila pisana druščina starostnikov, dd dveh, po vojni rojenih (Jožica Zarnik in Srečko Kovač), do najstarejšega izletnika, 89-lelnega Venčeslava Bizjaka, ki se je na pešpoti po vzpetinah k bolnišnici Franji izkazal za dosli mlajšega.
V sončnem jutru nas je šofer Dij-ze varno peljal po prelepi Gorenjski. Našo pozornost so pritegovala
vzorno obdelana polja, urejena okolica, z. rožami okrašene hiše, z gozdovi obrasli hribi - domovina, kakršno bi si želel vsak Zemljan.
Sredi dopoldneva smo prispeli do vhoda soteske Pasica pri Novakih, kjer so nas organizatorji izleta postregli z malico. Tako okrepčani smo po težko dostopnih vzpetinah nadaljevali pešpot. Ko smo prispeli na cilj, smo si ogledali edinstven primer skrite bolnišnice v osrčju okupirane Evrope, ki je v zadnjih letih vojne zdravila okoli 1500 ranjenih in bolnih partizanov. Z velikim spoš-tovanjefn dO ustanovitelja bolnišnice, dr. Viktorja Volčjaka, upravnice dr. Franje Boje, njenih sodelavcev*
stražnikov in zveslega bližnjega prebivalstva, smo si ogledali 18 glavnih in pomožnih objektov. Med njimi so našo pozornost pritegovali zlasti bunkerji in sobe za ranjence. V eni takih nam je gospa Mara Kovač kazala posteljo, na kateri se je zdravil njen mož. Janez. Nič manj niso bili pomembni tudi drugi objekti.
kot so soba za rentgen, izolirnica, soba za zdravnike in drugi. Neverjetna slika iznajdljivosti, uspešne improvizacije in hrabrosti.
V drugem delu izleta smo si. po krajši vožnji, ogledali rojstno hišo, muzej slovenskega pisatelja Franceta
Bevka (1X90-1970) v Zakojci, kjer je preživljal svoje otroštvo in mladost. Bil je plodovi! pisatelj, kulturni delavec in politik v najtežjih časih primorske zgodovine ter velik borec za slovenski jezik in slovenski narod. Njega in njegove bližnje je predstavil vaščan s turistične kmetije pri Flandru, pri katerem smo imeli kosilo.
Tudi ob vrnitvi v poznih popoldanskih urah je bilo v avtobusu živahno. Za dobro voljo sla v glavnem skrbela nečak pisatelja Bevka, Ix>j-ze Bevk, s harmoniko in njegova žena Fanika, dobra, neutrudna in šarmantna pevka, ki je znala k pelju pritegniti še tako utrujenega sopotnika.
V. VULIKIĆ
Del skupine izletnikov pred barako partizanske bolnišnice Franja.
Moravski upokojenci - kolesarji -obiskali kraje v domžalski občini!
To seje dogajalo 17. maja, s startom na avtobusni postaji Zalog pod Sv. Trojico. Skupina zagnanih moravskih kolesarjev se je v lepem dopoldnevu odpeljala na svojih konjičkih na relaciji: Zalog pod Sv. Trojico - Brezje - Pod-rečje - Ihan. Prevozili smo nekaj kilometrov asflatnih in makadamskih cest in pešpoti oh Rači. Vsem skupaj je bilo prijetno, saj smo svoj program uresničili v zadovoljstvo vseh kolesarjev. Sicer moravski upokojenci že nekaj let organizirajo izlete na kolesih po krajih, kjer ni preveč prometne gneče (vožnja udeležencev je varna).
Obiskali smo nekaj krajev ob naši trasi, povsod smo bili prijazno sprejeti in pogoščeni. Ihan je poznan po marsičem.
Je izhodišče za izletniške točke, hojo in kolesarjenje. Na vzhodu ležijo Brdo, Tabor-Oklo in Sveta Trojica. V vaški cerkvi pomnijo imena Gregorja Možka, mojstra Plečnika in I. Pcngova. Zelo zanimiva je tudi  rastavrirana Cebejcva freska
Izlet kot sprehod skozi čas -Miramare, Oglej, Palmanova
(Smrtna zelev iz. leta 1764). Po krajšem ogledu znamenitosti smo se ustavili v gostilni »MGAN«.
Obiskali smo razpadajoči Grad Krumperk. ki ima dolgo zgodovino iz 14. stoletja. Je lep primerek renesančne arhitekture. Nekoč so v gradu stanovali ravbarji, ki so se posebej izkazali v bojih proti Ilirkom. V gradu je bil septembra, leta 1941, ustanovljen prvi občinski odbor ()l Domžale. V neposredni bližini je znana Železna jama, v soseščini, na domžalskem krasu pa je še več drugih jam, ki si jih je možno ogledali s posredovanjem Domžalskega jamarskega drušlva. Na Gorjuši je Miševa domačija, kjer so se že pred vojno sestajali rodoljubi s tega ob močja. Gorjuša je vasica južno od
Doba, znana po Železni jami, ki je urejena za obisk. Pri jami sloji Jamarski doni, v njem pa muzej, vreden ogleda.
Skozi Brezovico, po stranski cesti mimo Rače, ob potoku Raca smo se peljali po dobri kolovozni poti V Zalog pod Svcio Trojico. Tu smo obiskali in pokramljali z. znanim družbenopolitičnim delavcem] upokojencem, invalidom Tonetom Cc-rarjem, ki letos praznuje visoko življenjski jubilej, 89-letnico.
Na dvorišču nas je sprejela njegova hčerka Milka, ki vzorno skrbi za svojega bolnega očeta Tonela. Pridružil se nam je tudi Ione, s katerim smo nekaj časa kramljali. Ob našem obisku je nastala I udi skupinska fotografija, ki je priložena.
Vsi skupaj smo bili srečni, da smo se dobro rekreirali na kolesih in mimogrede obiskali bolnika-prijatelja Toneta
Želimo mu še obilo zdravja, sreče in da bi se mu izpolnile vse skrile želje. Ione, ostani nam zdrav in ved-
00 đobre vol|L'   JOŽE NOVAK
Kar nekaj časa je že poteklo, bilo je v soboto, 19. maja letos, ko se nas je 50 malodane stalnih udeležencev izletov v organizaciji ihanskega Turističnega društva z avtobusom Kam-busa odpeljalo na rajžo, ki ji je spretni govorec in odlično pripravljeni vodič gospod Tone Križaj nadel delovni naslov »izlet skozi čas«. Grad Miramare pri Trstu, Oglej in Palmanova so bile izhodiščne točke našega enodnevnega potepanja.
Ura odhoda očitno ni bila tako zgodnja, da bi nas že na začetku vznejcvolji-li morebitni zamudniki. Najbrž sem malo tudi psihologa, saj sem že na začetku ob pozdravnem rokovanju začutil nekaj nc-lagodja. Kasneje sem zvedel, da sem imel prav - moj reportažni zapis z zadnjega izleta na Plitvička jezera je po objavi v Slamniku sprožil nekaj slišanih dialogov. Nekaj udeležencev je »prizadel« moj očitek, da takrat, proti mojemu pričakovanju, nismo prepevali in omenjan »sporni« odojek. ki pa je. od kogarkoli je že bil. nemasten in odlično pečen, vsem padel ob pravem trenutku na pravo mesto. In to jc bilo za vse in nc samo za mene najpomembnejše. Pozabljeno in pika. hvala!
Z očmi sem ob zbiranju pred avtobusom iskal preverjeno dobrega gasilca, harmonikarja iirveseljaka Nandcta. Seveda jc prišel, čeprav jc bil na oko videti malo utrujen, vendarle je bil med nami. In dame z zadnjega dela avtobusa, ki so nas na izletu na Plitvice celo pot od Reke do Iha-
na zabavale z jajci. S šalami nad tem. vsestransko koristnim proizvodom narave, se je začelo tudi to rajžanjc. K temu jc go-tOVO prispevalo mazanje čeljustnih mišic z. odlično medico trgovke Rcpetovc, ki jo jc v avtobusu delil spretni »natakar« France Vodnjov. Kratek odtočilno-določilni oddih nam jc bil omogočen na počivališču Petra na Ravbarkomandi. Med vožnjo skozi predor Tabor pred mejnim prehodom Fernctiči so mi misli nehote ušle med leti 95. in 96., ko sem v čisto drugačni vlogi prisostvoval prednju predora in potem tudi odprtju 3,8 km dolgega AC odseka med Danami in Fernctiči. Carinika na Fcrncli-čih, tako naš kot tudi italijanski, sta se do nas obnašala tako. kot da smo žc v FU. Vendarle enkrat, sicer imam vedno nekakšen prastar strah pred njimi, ludi če imam popolnoma čisto vest. Trst. Ceste grozljivo prazne, kot da bi veliko mesto izumrlo. Prisotnost ljudi so ob mestnih ulicah nakazovali brezštevilni parkirani osebni avtomobili in Sc več vseh vrst cenejših motorjev.
Klasična, malo stereotipna, spominsko-izletniška fotografija pred gradom Miramare
Grad Miramare bližnja preteklost
K sreči smo na razmeroma majhno parkirišče pred gradom prišli dovolj zgodaj, tako da šofer Boris ni imel težav s parkiranjem velikega avtobusa. Izstop in - kako sc jc prilegla s seboj pripeljana kava.
Takole od daleč in z boka jc grad videti majhen. Toda ko smo prišli pred njegovo obličje, sc jc pokazal v vsej svoji veličini in iepoti. firad Miramare sloji na za EnestO list na slratcško vojaško pomembnem položaju, na skali tik nad morjem; zgraditi ga jc dal leta 1860, vojak od glave do peta, avstroogrski nadvojvoda Maksimilijan - zase in za svojo ženko, za nekatere in tiste čase lepo belgijsko princeso ( harlotto. Žc med vožnjo z. avlobu-som smo nekateri z odprtimi usti poslušali pripovedovanje g. Križiija o življenjski poti vsakega posamič in obeh skupaj. Zanimivo in po svoje, zlasti za njiju, v celoti tragično življenje. Ob 9. uri so »prižgali« vodomet pred gradom in odprli vrata gradu za obiskovalec. Malo nejevolje: v ceno 8.000 lit (okrog 800 sit) ni bil vštet tudi vodič po gradu v našem jeziku. Zanj bi morali doplačati šc okrog 600 tolarjev. Tako je vlogo njihovega vodiča tudi tu, kolikor jc je ob tako veliki skupini lahko, opravil kar nas preizkušeni Tone Križaj. Kakšno razkošje v menda več kot 25-lih sobah, spalnicah, jedilnicah, družabnih proslorih, sprejemnicah, njihova kopalnica bi bila Sc dandanes nadvse sodobno opremljena itd. po malodane vseh stenah pa številne slike portretov vladarjev in drugih pomembnih ljudi tistega časa. Razkošje, zakaj pa nc, saj so tudi angleški, ncmSki, francoski, tako kako avstroogrski monarhi in cesarji, po tedanjih »predpisih« obnašanja, zakonito jemali, da nc rečem kradli po deželah, ki so jim vladali. Moji predniki so zanesljivo »prostovoljno« prispevali k temu bogastvu. Tudi znameniti park ob gradu jc lepo negovan. Takrat sc mi jc zdel čudovit in neponovljiv, toda zdaj, s časovno oddaljenostjo in po obisku Voičjcga potoka, sc mi zdi, da ni kaj bistveno IcpSi od našega Arborctuma - le da jc Maksimilijanov in Char-lottin precej večji in da ima blizu morje.
se nadaljuje. DUŠAN TOMAZIC
Trabant in IFA
srečanje
Verjetno vsi poznate vozilo Irabant. Nekateri ga posmehljivi) imenujejo dihur, plastik tanta.slik in podobno, slišati je razne šale n njem... A tako govorijo le neved-neži, ki niso nikoli vozili takega avtomobila. Trabant je hil za časa dveh Nemčij nacionalno vozilo vzhodnjakov inje po združitvi postal simbol v/.lmdiioiicinški ga komunizma. Na prenekateri potiskani majici ga vidimo, kako prebija berlinski zid. V Nemčiji so ustanovili klubu A. I. C. F., v katerem je včlanjenih tudi pet Slovencev. Cilj "kluba je obdržali trabante na kolesih in potovati z njimi na razne shode po Kvropi. Med temi kraji je tudi letoviško mesto ( c-scnalicn, kjer je od II). do 15. maja letos potekal že četrti shod, ki je hil zame prvi in mi bo oslal dolgo v spominu. Na pot smo sc odpravili že 9. maja pred polnočjo. Dušan, Toni, Simon. Matjaž in Božidar smo poleg osebnih stvari vzeli tudi nekaj rezervnih delov za plastičnega konjiča in veliko promocijskega materiala o Sloveniji. KI,juh daljavi je bila vožnja kar prijetna. Kar, ker nas je kmalu razočaral Simonov avto, ki mu je kolega Matjaž, ki mu »šravfanje« ni tuje, zamenjal motor, ki smo ga imeli k sreči s seboj. Pol smo nadaljevali do meje, kjer je morai Matjaž zamenjati še vplinjač in nato seje potovanje nadaljevalo s krajšimi postanki mimo Trsta do Benetk, k jer smo zavili proti jugu mimo Kavenne do Cescnati-ea, kamor smo prispeli II). maja oh 15. uri. Po prijetnem sprejemu smo sc iiauicslili v hotelu Tilly. Naslednji dan smo obiskali republiko Šan Marino, lepo mesto na 740 metrov visokem hribu, polno trgovinic s spominki in kamnitih zgradb, od koder je čudovit razgled po pokrajini Komagna. V soboto smo obiskali zgodovinsko mesto Ko-venna.
V nedeljo smo malo okinčali svoje ko-
njiče z haloni Icr sc popoldne odpeljali v center Ccscnalica, kjer smo avtomobile postavili Ha ogled in ocenjevanje domačinov. Popoldan jc popestril s svojo glasbo TomaŽ Domicclj z liendom, saj jc tudi simpatizer Irabanlov. Zvečer so podelili priznanja in pokale, ves večer pa i udi promovirali Slovenijo, kjer naj bi bilo podobno srečanje v lelu 2002 Promocija nam je povsem uspela, saj so vsi člani A. I. C. I i, obljubili, da pridejo, precej turističnega gradiva pa so odnesli tudi listim, ki so ostali doma. Zelo jim je ugajala naša vinska kapljica in prava domača viljamov-ka.
Zadnji dan smo obiskali kraj Bcrtinio-ro, ki je znan po vinski kleli z zajetno zbirko vin s celega svela, pa ludi zbirko slarih avtomobilov, v katerih so se vozili pomembni možje, med njimi tudi llenilo Mussolini. Po večerji smo se poslovili in odšli na pol proti domu, dolgo 470 km. na kateri so nas spremljali lepi vlisi in dogodki - z eno besedo - bilo jc odlično.
Ob koncu vabim vse ljubitelje plastičnih konjičev, da sc nam pridružijo, saj se nam v prihodnjem lelu obda veliko dogodivščin, o katerih bomo bralce Sc obveščali. Ce vas šc kaj zanima, lahko pokličete na 041 391 390. Icnpozdrav.
BOŽIDAR CERAR
stran
11
PREDSTAVLJAMO
Prva petletka Centra za mlade
(nadaljevanje s l. strani)
Prvi dve leti je CZM deloval v sklopu Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. I999 pa smo se preoblikovali v javni zavod, saj na ta način lahko pridobivamo proračunska sredstva ustreznih ministrstev in sc prijavljamo na javne razpise.
Center vodim od njegove ustanovitve.
V naši mladi državi je tudi pogosta zasvojenost mladih. Kakšen kurativni projekt vodite?
Zasvojenost se res vse pogosteje vriva med mlade ljudi. Želim pa poudariti, da droge in druga opojna in omamna sredstva postajajo vse manj tabuizirana tema in se o njej vse več govori. Mnogo ljudi želi odgovor na vprašanje, zakaj mladi (in manj mladi) posegajo po alkoholu, tobaku, kavi, pomirjevalih ali drugih prepovedanih substancah. Mojc mnenje je, da človek jemlje drogo iz enega samega razloga: želi se počutiti bolje, ljudje želijo občutiti srečo, vznesenost, sproščenost in obvladovanje, se osvoboditi strahu in biti v večjem stiku z življenjem. V tem pogledu uživalci drog ne iščejo ničesar drugega, kot vsak drug človek - le način, ki ga uporabljajo, jc za družbo ne-
sprejemljiv. Nesprejemljiv pa je tudi zanj. saj gre za postopno samouni-čenje. Odvisniki me na nek način spominjajo na Nasrudina, modrega norčka iz Miline pripovedke, ki je izgubil ključ nekje v hiši. toda ključ išče zunaj na ulici, zato ker. pravi, je zunaj svellcjc.
ludi naš prostor ni imun. Iz leta v leto štejemo več iskalcev pomoči. Navadno so starši listi, ki prvi potrkajo na naša vrata, v manjši meri prihajajo na prvi obisk zasvojenci sami.
Skušamo pomagati z. iskanjem poti, ki so zanje najustreznejše. V veliko pomoč so nam zdravljeni odvisniki vključno z. njihovimi svojci, saj je tovrstna pomoč bolj sprejeta in učinkovita. Očitno verjamemo tistim, ki so že sami prehodili trnovo pot do ozdravitve. Zdravljenih je v Domžalah kar nekaj, še več pa jih jc v komunah v Italiji, Belgiji, Franciji in Španiji. V okviru centra delujeta samo-pomočni skupini, v katerih se dvakrat mesečno srečujejo pomoči potrebni.
Naše delo pa ni samo gašenje požara, ko je že prišlo do večmesečne odvisnosti, ampak želimo ustrezno opremiti mlade v osnovni šoli, da z drogami ne bodo eksperimentirali. Kar prcccjšcnjodstotck mladih prvič poseže po drogah iz radovednosti in
Mladi v CZM pri pripravi vodiča po občini Domžale, ki naj bi izšel jeseni.
zaradi dolgočasja. Že četrto leto izvajamo projekt z zgovornim naslovom »O sebi odločam jaz, ne droga«, ki je namenjen sedmošolcem vseh osnovnih šol v občini. V tem projektu študentje, prostovoljni delavci CZM, skušajo mlade opozoriti na vrednote in pomen zdravega načina preživljanja prostega časa. Učinkovitosti projekta še ni možno meriti, da pa seže dober glas v deveto vas, potrjujejo vabila sosednjih občin, ki nas vabijo na njihove šole.
Imate vključene tudi zunanje sodelavce? So to pogodbeni delavci, morda študenti?
Programe iz leta v leto širimo in nemogoče bi bilo delo opraviti brez zunanjih sodelavcev. Od tega sta dve tretjini študentov, slaba tretjina pa je pogodbenih delavcev. Prav letos praznujemo svetovno leto prostovolj-stva. Sem kar ponosna, da to delo nc zamira, temveč sc šc vedno najdejo ljudje, v katerih še živi čut za sočloveka. Sodelujemo s strokovnjaki, ki vodijo delavnice, terapevtske ure in posredujejo svoja znanja tudi preko, predavanj, ki jih organiziramo skupaj s Knjižnico Domžale.
Kako se lotile posamezne problematike in katere so najbolj prisotne v našem domžalskem okolju?
Poleg problemov z. drogami sc srečujemo s težavami, ki spremljajo odraščanje in šolanje. To so vedenjske in učne težave, ki pogosto vodijo v socialno izoliranost. Vse pogosteje iščejo pomoč starši, ki svojih otrok nc zmorejo več obvladovati. Opazili jc porast agresije. Trenutno imam v terapiji družino, kjer de-scllctnež tepe in ogroža starša. Mor-
da se bo bralcem zdelo nemogoče. Toda, če starši izgubijo vlogo starša in je ne zmorejo zaradi lastne nestabilnosti več opravljali, so posledice lahko tudi take. V terapije prihajajo tudi posamezniki, ki doživljajo razne oblike stisk, za posledico pa so lahko različne psihoze, depresije idr. oblike duševnih stanj. Srečujemo se z družinami, kjer so starši izgubili zaposlitev in živijo na samem dnu družbene lestvice. Prav za le otroke in mladino imamo že vsa leta brezplačne programe. Občina nas pri tem finančno in moralno podpira. Rezultat je. da vsako leto odpeljemo na morje najmanj eno skupino, v letošnjem letu bomo celo dve. K nam prihajajo enkrat tedensko v dveh ločenih skupinah, lina je namenjena šolarjem in druga odraščajoči mladini. Preko pogovorov in ustvarjalnega izražanja v različnih likovnih tehnikah se soočajo s temeljnimi vprašanji o sebi, o smislu življenja, oblikujejo si vrednote ter na ta način osebno rastejo. Med letom večkrat odidemo na izlet in skupaj raziščemo kakšen nov košček Slovenije.
Naši prostovoljci nudijo pomoč tudi pri učenju. Naj poudarim, da ne gre zgolj za instruiranje, pač pa so jim v oporo tudi pri reševanju težav.
Precej mladih je ostalo brez smisla za življenje. So brez ciljev, brez ambicij. V njih jc zamrla vsa motivacija. Včasih nam uspe zanetiti kakšno iskrico.
Seveda pa je veliko tudi takih, ki vedo. kaj želijo in sc znajo za ideje tudi postaviti. V letošnjem Iclu je na naša vrata potrkala manjša skupina mladih, ki bi radi prostore za svoje aktivnosti. Združili smo moči - rezultat pa je vse večja skupina, ki sc je združila v Mladinski klub v ustanavljanju. Prva večja akcija je bila opozorilni pohod z naslovom »Hvala za mladost«. Izvedli so jo na simboličen dan 25. maja 200I. Druga aktivnost pa je bila okrogla miza na temo »Potrebe mladih v sodobni družbi«. Všeč mi je, kadar so mladi iniciativni, kadar se znajo organizirati in pripeljati do akcije. Da le ne ostane zgolj prt besedah:  mi bi, če  bi ...
K liani pošiljajo tudi mlade, ki povzročajo vandalizem in se Se kako drugače nasilno vedejo.
(nadaljevanje prihodnjič) SAŠA KOS
Predstavljamo
Dve novi knjigi mladinske pisateljice Tatjane Kokalj
Gospo Tatjano Kokalj, mladinsko pisateljico, ki z družino živi v Dobu. naši bralci in bralke dobro poznale, saj v Slamniku skoraj vsako lelo predstavimo kalero od njenih knjig. Piše predvsem za mlade bralce, ki z veseljem prebirajo njene knjige, katerim sta se prav v teh dneh pridružili še dve deli, s katerima si mladi lahko popes-'rijo počitnice. Kdo sle, mladinska pisateljica Tatjana Kokalj?
Rojena sem leta 1956, sredi poletja, zato me sonce, toplota in visoka trava nosijo že vse življenje na svojih krilih. V družini, kjer jc bilo vedno dovolj časa za dolge pogovore in rcsničnc zgodbe, kot smo v svojem domačem besednjaku rekli vsemu lis-•emu, kar smo doživeli danes ali nekoč davno, sc je vame že zelo zgodaj naselila želja do poslušanja in pripovedovanja zgodb. Druga velika ljubezen so bile knjige. Ko so moje prijateljice izbirale igrače, nove punčke "i medvedke, sem bila jaz zadovolj-
na le z enim medvedom, ki se sedaj sedi na častnem mestu. Najraje pa sem imela knjige. In leb se je nabralo skozi lela za dolge metre in visoke stolpe v omarah. Vsak trenutek, ki bi lahko ostal prazen in neizrabljen, sc spremeni v čudovito potovanje v neznane svelovc, ki jih ponujajo belo ime sirani.
Od kdaj ste med nami in kako se počutile?
Konec osemdesetih let sem se s svojo družino preselila v Dob pri Domžalah, ki je prav gotovo najlepša vas daleč naokoli. Tu sc ljudje pozdravljajo, ko sc srečajo na cesti, tu rastejo visoka drevesa in tečejo hladni potoki. Ker me obkroža družina. Marko, Anja in Matej ter mnogo zelo dobrih prijateljev, je vsak dan lep in topel
Kakšen je bil začetek in kaj vse sle napisali doslej?
V prvem razredu me jc učiteljica Ana navdušila za pisanje dnevnika, -jp-j
rvtd na Vradra-t
KRASTAČA v nabiralniku
kar jc poslalo moja vsakdanja meditacija Danes pišem za mnoge slovenske otroške revije, sodelujem z radiom Slovenija in pišem pravljice za lahko noč, pri Mladinski knjigi sla izšli knjigi za najmlajše Abeceda na potepu (1997) in V kužkovi vasi (2000), pri založbi Vija Danes nastopamo (1998) in pri Kmečkem glasu Cvet kova gmajnica (2001). >
Kaj lahko poveste o knjigi Čigav je ta svet ali Cvetkova gmajnica?
K pisanju knjige me je spodbudilo zanimanje za ekološke probleme, delo v razredu na osnovni šoli Dob. kjer vodim ekološki projekt in želja, da bi otrokom na nevsiljiv in preprost način pokazala svet, ki ga želimo ohraniti za naše zanamce. Knjiga Cvetkova gmajnica preko deset zgodbic o Mateju in prijatelju zajcu Cvetku poskuša naučiti otroke pravilnega odnosa do narave in okolja, v katerem živijo in bodo živeli. Ohranjanje bivalnega okolja in spoštovanje le-tega jc bistveno za kvaliteto nas vseh, zato jc ključnega pomena, da otroke zelo zgodaj seznanimo z ekološkimi problemi, s katerimi sc soočamo vsak dan. Le ob zavedanju nevarnosti, ki jo povzroča človek z najrazličnejšimi posegi v naravo, sc bodo otroci razvili v do okolja odgovorne in spoštljive ljudi.
Ob prebiranju slikanice Cvetkova gmajnica otroci iščejo odgovor na vprašanje: Čigav jc la svet. In ko preberejo zadnjo stran knjige, spoznajo, da si svet delimo z živalmi in rastli-
nami in da imamo vsi enake pravice, da živimo v čistem in neonesnaženem svetu, ki nam nudi zdrav vsakdan. Skozi deset zgodb se bodo otroci naučili, kiiko lahko z nekaj dobre volje veliko pripomoremo k odpravljanju malomarnega odnosa do okolja, ki si ga delimo z živalmi in rastlinami.
Knjiga je izšla pri Kmečkem glasu in prinaša 24 strani zanimivega branja in 4 delovne liste, ki otroke spodbudijo k opazovanju, risanju in izdelovanju igrač in na koncu lahko preskusijo tudi svoje ekološko znanje
Cena jc 3150 Sli: Knjigo lahko naročile 24 ur na dan na številko (01) 437 75 42 na Založbi Kmečki glas.
Vaša druga knjiga Krastača v nabiralniku je izšla kol prva v zbirki Mulci na kvadrat. Kaj lahko poveste o njej?
Knjiga prinaša 25 zabavnih in duhovitih zgodb o mulcih na kvadrat, ki jih srečamo na vsaki šoli in ki dopoldan delajo sive lase učiteljem, popoldan pa staršem in sosedom. Jan, Staš, Žan, Lenka, Rok in Ambrož so učenci petega razreda, ki so med seboj najboljši prijatelji, pripravljeni vedno potegniti skupaj in ušpičiti odraslim marsikatero neumnost. Zgodbe so polne prešernega humorja saj otroci najdejo rešitev iz vsake težave, čeprav včasih le za las. Knjigi jc ilustiral mlad in priznan ilustrator Adiano Janežič, s katerim sodelujeva žc več let. S svojo izvirno in duhovito ilustracijo je nadgradil besedili, zlasti Cvetkovo gmaj-nico. In kdo so Mulci na kvadrat iz knjige Krastača v nabiralniku? Poglejte skozi okno. stopite na igrišče, ustavite se med glavnim odmorom na šolskem hodniku in srečali jih boste. Tudi jaz jih srečam vsak dan. Največkrat so dobre volje, včasih nagajajo, se smejejo na vsa usta in včasih počnejo pobalinstva. Prav zato sem jih opazila in všeč so mi bili. Krastača v nabiralniku slane .3600 SIT in jo lahko naročite na tel. številko (01) 530 20 80.
Preberite knjigi, prepričana sem, da bosta všeč tudi vam'
V. VOJSKA
Polona Cer ar, učenka OŠ Dob
Državna prvakinja v znanju angleškega jezika
Vsako leto Zavod republike Slovenije za šolstvo organizira tekmovanje osmoŠolcev v znanju angleškega jezika. Najboljši s šolskih tekmovanj se uvrstijo na državno tekmovanje, kjer se trudijo s svojim znanjem osvojiti zlato ali srebrno priznanje. Uspe seveda le najboljšim.
Letos se jc na državno tekmovanje uvrstilo 875 učencev in tokrat vam predstavljamo najboljšo med najboljšimi - učenko naše občine, ki ji je samo z eno izgubljeno točko uspelo premagati vso konkurenco in osvojiti prvo mesto.
Polona obiskuje 8. razred OŠ Dob. živi pa v šestčlanski družini v Krtini. Je nadarjeno, delavno, prijetno in mirno dekle, ki zastavljene cilje z vestnim in vztrajnim delom običajno tudi doseže. Pravi, da si je vedno želela potovati po svetu, tako kot njen brat Primož, ki je obiskal že veliko dežel - od Avstralije do Nordkappa. In letos se ji je ta želja že pričela izpolnjevati. Nagrada, ki jo je dobila poleg osvojenega zlatega priznanja, je namreč 5-dnevni izlet v lx>ndon in njegovo okolico.
In kako je Poloni uspelo doseči lak izjemen uspeh? Pravi, da je že zelo dolgo njen najljubši šolski predmet angleščina. Pričela se je je učili že v 2. razredu, ko je na OŠ Dob pričela obiskovati krožek angleščine. V 3. in 4. razredu pa je angleščina postala že sestavni del šolskega urnika. Poleg znanja, ki ga je pridobivala pri šolskih urah, je redno obiskovala ludi ure dodatnega pouka, v 7. in 8. razredu pa je pridobljeno znanje po eno uro tedensko utrjevala še pri Mojci iz Mengša. Rada prebira angleške revije, odkar na Soli poteka tekmovanje za angleško bralno značko, pa bere ludi angleške knjige. Tudi na tekmovanju za EPI reading badge se je Polona vsakič odlično odrezala in posegla po I. mestih in knjižnih nagradah. Pravi, da se je veliko angleščine naučila tudi s televizije, ki jo oh prostem času rada gleda - predvsem angleške filme in nadaljevanke. Angleščina pa tudi v glasbi, ki jo zelo rada posluša
Ko sem jo povprašala po občutkih prec vanjem, je rekla, da so bili takrat še dobri, movanju in pogovoru s solekmovalci pa boljši. Ugotovila je. da so naloge rešili zelc no in da bo odločilen spis. In ker so tekmovalci na državni ravni tudi dobri pisci, ji je seveda preostalo upanje in čkanje na čim boljši izid. Ko je izvedela da ni le dobitnica zlatega priznanja, ampak tudi državna prvakinja v znanju angleškega jezika, je bila neizmerno vesela. Prepričana je, da jo je poleg znanja na dan tekmovanja spremljalo tudi veliko sreče.
Polona bo šolanje nadaljevala na Gimnaziji Bežigrad. Katero smer študija bo izbrala po njej, pa Se ne ve. Pravi, da si bo pustila še nekaj časa m o tem, kakšen poklic bo opravljala, razmišljala nekoliko kasneje.
Ob zaključku osnovne šole radi povprašamo, kaj bo učencem najbolj ostalo v spominu in Polona pravi, da bo to vsekakor letošnji izjemen tekmovalni uspeh. Rada se bo spominjala šolskih plesov in druženja s sošolci, lepe spomine pa ima tudi na nastope z dramsko skupino šole. katere članica je bila vse od I. razreda dalje. V posebnem spominu ji bo ostal tudi 2. razred, ki ga je obiskovala v Krtini, ko jc bilo v oddelku le 8 učencev in so se imeli super.
V soboto, 26. maja, sva se s Polono udeležili svečane podelitve priznanj v Cankarjevem domu Društvo za tuje jezike je prijetno in svečano podelitev pripravilo za dobitnike zlatih in srebrnih priznanj med srednješolci, medse pa so tokrat prvič povabili tudi dve najvišje uvrščeni osrnošolki s tekmovanja v angleščini in dva najboljša s tek movanja v nemščini. Po uradni podelitvi je sledil prijeten kulturni program ler prijazne in vzpodbudne besede ministrice za šolstvo in predstavnikov vseh tujih ambasad, ki so velik pomen znanja jezikov še posebej izpostavili v letošnjem, evropskem letu jezikov.
Polona je poleg zlatega angleškega priznania osvojila Sc zlato priznanje iz zgodovine in srebrno Preglovo priznanje iz znanja kemije. Za izjemne tekmovalne dosežke Poloni iskreno čestitamo in ji v nadaljnjem šolanju in življenju želimo še veliko uspehov.
Na državnem tekmovanju iz znanja angleščine sta bila uspešna tudi »ruga dva naša učenca. Odlična je bila Katarina Golob, ki je tudi dobil niča zlatega priznanja m Matej Osredkar, ki je osvojil srebrno priznanje, ludi njima iskrene čestitke.
HELENA GREGORIĆ
ČESTITAMO
Iskrene čestitke!
50 let skupne življenjske poti zakoncev Ivanke in Antona Repovž
Življenje so kot reka pretaka na brzicah časa. Dnevi, tedni, meseci in leta minevajo v prijetnem sožitju, v toplem domu, v spominih na prehojeno skupno pot in le pomembnejše obletnice zaustavijo človekov korak za kratek postanek, za listanje po knjigi življenja, ki jo skupaj s svojimi domačimi že pet desetletij pišeta naša občana, Ivanka in Anton Repovž iz Domžal, ki sta 2. junija 2001 praznovala zlato poroko.
Zlatoporočencc Anion Repovž se jc v letu 1932 rodil v Polšni-ku, v kmečki družini, in v zgodnji mladosti ob trdem delu okusil tudi preganjanje, saj je bil kot izgnanec v taborišču v Nemčiji kar tri leta in pol. Po vojni jc obiskoval šolo in se izučil, že le-la 1948 pa odšel »po svetu« in se kljub 16 letom začel sam preživa-Ijati. Delovna pot ga jc zanesla tudi na Hlevni vrh. vendar je to že njuna skupna zgodba, zalo se vrnimo malce manj kot dve desetletji nazaj, kajti v letu 1929 se je v tej lepi vasici, pri Treh kraljih, v občini Logatec, v petčlanski družini rodila današnja zlatoporočcn-ka Ivanka Oče je bil tesar, mama gospodinja, oba skupaj pa sta skrbela za manjšo kmetijo. Ker doma ni bilo potrebnih kmetijskih strojev, so morali otroci, zlasti gospa Ivanka kot najstarejša, pomagati sosednjim kmetijam. Po prezgodnji smrti očeta pa je kljub veliki želji, da odide v šolo, gospa Ivanka ostala doma in pomagala mami pri preživljanju družine. Vmes je naredila tudi tečaje za gostinstvo in samo ona ve, kako naporna je lahko trt ure in pol dolga pot do Logatca, od koder so vodile poti v svet.
Prvo srečanje današnjih zlato-poročencev jc bilo romantično, ob sedmih potočkih. Mlado dekle in fant, ki je leta 1948 prišel v njeno vas kot poslovodja kmetijske zadruge, sta žc ob prvem srečanju začutila, da sta si všeč, preskočila je iskrica in postala sta par. ki sc šc danes rad spominja prvih srečanj, obiskov vaških iger, toplih večerov polnih slovenske pesmi ter plesa in pogovorov mladih, ki so se radi zbirali tudi na domu gospe Ivanke. To so bili lepi časi. ker smo bili mladi in ker pravzaprav nismo vedeli, da jc šc kaj boljšega, kaj lepšega, kot druženje pod kozolci, spremenjenimi v prave gledališke dvorane, vožnja s kolesi in petje, se spominjata.
Poročila sta se 2. junija 1951 na Hlevnem vrhu. poroka je bila na domačiji gospe Ivanke in več kot petdeset svatov sc je veselilo do nedeljskega popoldneva. Njun skupni cilj je bil ustvariti družino, biti skupaj in čc se dva tega držita potem bosta zanesljivo uspe-
la, sta še danes prepričana. Spominjata sc. da sta ob poroki kruh prvič lahko kupila hrez kart. Cez nekaj let je bilo mogoče dobiti tudi prva potrošniška posojila in ko si zanj kupil kavč. jc bilo lo eno samo veliko veselje. Poroka je pomenila nov začetek za dva ki sta imela za seboj težko življenje, težko zato, ker drugačnega pač nista poznala Vse sta jemala za 'dobro, da sta bila le skupaj. Prva postaja mladega para je bilo Šmartno pri Litiji, kjer jc bil g. Anton poslovodja v tedanji zadrugi, leta 1959 pa sta prišla v našo občino v Radomlje, nato v Domžale, ker jc bil gospod Anton upravnik zadruge, izpeljal je združitev tako zadruge kot treh enot tedanjega Napredka in bil 10 let direktor. Gospa Ivanka se je odločila za gostinstvo in leta 1967 sta skupaj s sestro odprli gostišče Pri Repovž. ki v vseh letih obstoja ni izgubilo sijaja odličnega gostišča. V njem vseskozi dela tudi g. Stane, ki je pravzaprav zaščitni znak gostišča. Dobra lokacija, odlična hrana, prijaznost, rože, čistoča in urejenost do najmanjše podrobnosti so gostišču prinesli dober glas in številne goste, ki ga radi obiskujejo še danes. Z veliko dobre volje, stalnim spremljanjem novosti, njihovo keglišče jc bilo prvo v tedanji Jugoslaviji, bili pa so tudi prvi z. namiznimi pečicami za plošče, so postajali vedno bolj znani in uspešni. V delu. pa tudi čc jc trajalo 16 ur, so vselej uživali in se trudili. Taki so tudi mladi danes, pohvali g. Repovž.
Nič posebej presenetljivega sc ni zgodilo v njunih življenjih, zato težko povesta kaj posebnega. Pa vendar. Na prvo mesto postavljata tri uspešne sinove in šest vnukov, pa tudi za snahe najdeta zlatoporočenca same lepe besede. Med njimi ni bilo težke besede, prijatelji so in ko kdo od njih potrebuje pomoč, so skupaj. Zelo sta zadovoljna z njimi in rada sc spominjata debelega zvezka iz njihove mladosti, v katerega so onadva in fantje zapisovali vsakodnevne dogodke, tako da so vedno znova vedeli, kje jc kdo. kaj dela in tudi čc potrebuje pomoč. Pri tem pa nista nikoli pozabila da je zgled tisti, ki največ
prispeva k vzgoji mladih. Družina je imela kljub polni zaposlitvi vedno prednost, pa čeprav včasih dopustov in prostega časa ni bilo. Hvaležno sc spominjata pomoči stare mame, predvsem pa številnih prijateljev, ki so ob koncu tedna radi prihajali v gostišče. Zaradi širitve je g. Repovž. opustil delo pri Napredku in poslal uspešen gostinec. Opravljal jc marsikatero funkcijo in preveč bi jih bilo, če bi hotela našteti vse, zato le, da jc bil ustanovni član Turističnega društva Radomlje, član predsedstva zbornice in še marsikaj bi se našlo. Funkcije je opravljal odgovorno, zavzeto in^s ciljem, da prispeva k uspehu.
Zakonca Repovž zlate poroke nista želela opraviti v formalnem smislu, ker poroka jc samo ena in z ženo nikoli nista razmišljala o ločitvi, niti v času POZD-ov ne, ko bi se morala zaradi tedaj veljavne zakonodaje ločiti, če bi želela nadaljevati začeto delo. am-
Prisrčna hvala!
Življenjski jubileji so priloi-nosti za čestitke in dobre želje. Tudi midva sva jih bila deležna. Med številnimi, ki so počastili najin življenjski jubilej ■ 50 let skupnega življenja, je bila tudi ga. županja Cveta Zalokar Ora-žem z možem. Iskreno se ji zahvaljujeva za njeno pozornost, za čestitko in tople besede, s katerimi je polepšala najin dan. Hvala.
Ivanka in Anton REPOVŽ
pak »te sreče žena nc bo doživela«, sc nagajivo smeji g. Anton in sc kar ne more zahvalili ženi Ivanki, da je kar pel desetletij potrpela z njim. Nc gre za pravo trpljenje, pravi, saj skupno jc življenje prinašalo vrsto lepili doživetij, gre za to, da jc potrebno tudi med dvema, ki sc spoštujela in imata rada, porazdeliti pravice
in dolžnosti, ki jih prinaša skupno življenje. In če sc med njiju porazdeli več kot polovica dolžnosti, vsakemu in malce manj kot polovica pravic, potem bo zakon zanesljivo uspešen, sta prepričana zlatoporočenca. Svoj recept za lepo skupno življenje ima tudi gospa Ivanka: vedno in tudi sedaj imam moža zelo rada, zato sem mu prav vse takoj »odpustila«, sc smeji in človek iz pogledov vidi, da sta zlatoporočenca tudi po petih desetletjih srečna in taka jc tudi njuna jesen. 3. junija 2001 ob 13. uri sta s prijetnim srečanjem nadaljevala pred petimi desetici ji končano poroko in bila vesela pozornosti in prijaznih besed županje Cvete Zalokar Oraž.cm ter čestitk in dobrih želja domačih in številnih prijateljev.
Današnja zlatoporočenca tudi v jeseni življenja znata uživati. Prisegata na skromnost in delo, ki ju spremljala od prvega srečanja. Jesen življenja gospe lepšajo rože, iz katerih dela šopke in čudovite ikebane, gospod Anton šc ni čislo pozabil na svojo slrast, povezano s predelavo   mesa in če bi
bilo zdravje boljše, potem bi, sam šc vc kaj. Vse življenje sva delala, kar sva mogla in vedno sva mislila najbolje Uživala sva pri delu in zato sva danes srečna, pravita in sc veselita panoramskega izleta nad Slovenijo, ki bo nadomestil poročno potovanje ob poroki, ki ga ni bilo. Nanj ju bo popeljal vnuk Miha, bodoči pilot, potem bosta odšla v svoj drugi dom, v prikolico na Lošinju, kjer si vsako leto nabirala nove moči, nato pride na vrsto stari avlodoni in potovanje, številni skupni dnevi, polni ljubezni, sreče in radosti, da sta lahko doživela tako lep jubilej.
Zla topo ločencema Repovž. iskrene čestitke in želje, da ju tudi v prihodnje spremlja trdno zdravje, sreča in ljubezen najbližjih.
V. VOJSKA
Iskrene čestitke, gospod Franc Pir na t!
Ko sva s podžupanom, g. Simonom Mav-sarjem. oh novem letu obiskala zakonca Pir-nat na Zgornji Brezovici, ki sta v lanskem letu praznovala zlato poroko, naju je g. Frani povabil na svojo osemdesetletnico, ki jo je praznoval pred kratkim. Ker obljuba dela dolg, sva se kljub številnim obveznostim odpeljala do prijetne domačije Pitnatovih na Zgornji Brezovici, kjer je v krogu družine gospod Franc praznoval 80. rojstni dan. V prijetnem pogovoru je povedal, da so se prav vsi spomnili njegovega jubileja, obiskali so ga gasilci, ki ne pozabijo, da je bil eden od ustanovnih članov, in mu ob Sll-letnici postavili tudi mlaj. s katerega pa je žal veter prav kmalu odnesel številko, ki naj bi pričala, da imajo na Zgornji Brezovici jubilanta. Ob tem sije spomnil še drugih ustanovnih članov, veliko prostovoljnega dela, s katerim so zgradili sedanji dom. oživeli pa so tudi spomini na pokojnega g. Marjana Cenclja. Voščit so mu prišli tudi člani zveze združenj borcev, pa vsi otroci z vnuki, številni drugi sorodniki in prijatelji. Slavje je trajalo kar nekaj dni, tako da slavljenee še ni uspel odvili vseh daril, ki jih tudi tokrat ni zmanjkalo, vesel pa je bil tudi voščila na radiu.
Pogovor pa je od rojstnega dne kmalu prešel na aktualne dogodke, ki jih gospod Franc spremlja, nikoli nc pozabi prebrati
Kmečkega glasu in Dnevnika, kjer zve veliko zanimivega. Lotili smo sc tudi srečne okoliščine, da v letošnjem poletju toča ni povzročila škode v naši občini. V pogovoru pa sta sc nam pridružili tudi žena ter »ta mlada« in pogovor jc kar kmalu zaneslo na področje kmetijstva, kjer nas jc mladi gospodar Andrej že ob zadnjem obisku opozoril na nekatere probleme, pri katerih vsi skupaj pričakujejo pomoč ali vsaj nasvet. Tako smo se pogovarjali o prevozu mleka s teh višinskih krajev, kjer občina sicer zagotavlja svoj delež pri pokrivanju prevozov, vendar po mnenju nekaterih premajhen, zato pričakujejo tu več razumevanja. Ob tem g. Pirnat ni mogel mimo spominov na to, kako so včasih nosili in lc redko vozili mleko. Pogledali smo si tudi domačijo in ob pogledu na lepo urejeno domačijo, kjer bi radi prizidali večji hlev za kar nekaj deset krav, smo razumeli njihovo željo, ki jc zanje potreba, da bi čim prej pričeli z gradnjo novega hleva in na tak način omogočili, da bi bili na področju živinoreje šc uspešnejši. Pogovarjali smo sc tudi o letošnji letini, ki dobro kaže. Zelo lepa je pšenica, tudi s koruzo, ki jo imajo posejane največ, so zadovoljni, malce slabše kaže s sadjem, saj jc slana povzročila kar nekaj škode. Problemi današnjega časa so sc v razgovoru  mešali s spo-
Podžupan Simon Mavsar in jubilant g. Franc Pirnat z Zgornje Brezovice, ki je v začetku junija dopolnil osemdeset let. Čestitamo.
mini na kmetovanje v času jubilantove mladosti, kjer jc bilo ročnega dela veliko več in ko jc bilo predvsem od pridnosti odvisno, kako uspešna jc bila kmetija. In pridnosti in dela na Pirnatovi kmetiji ni nikoli manjkalo, tudi sedaj nc, saj vsi skupaj upajo, da bo Sel razvoj naprej in da sc bodo kmalu pokazale rešitve za začetek gradnje hleva.
Hvala za prijazen sprejem in šc enkrat iskrene čestitke ob osemdesetem rojstnem dnevu, gospod Franc Pirnat, vsem skupaj pa na ta lep konec naše občine lep pozdrav, tudi vsem domačim vnukom. Želimo jim prijetne počitnice. Andreji, najboljši učenki v razredu, pa šc posebne čestitke.
V. VOJSKA
Naše srečanje
Dober dan, gospa Pavla Hafner s Pšate
Otroštvo najstarejše občanke Pšate, gospe Pavle Hafner, ki je 6. junija praznovala svoj 89. rojstni dan, ni bilo lepo. Kol pričajo krstni zapiski, seje rodila v Semiču, očetu Slovencu in materi Du-najčanki, ki sta v tistih časih delala pri gradnji proge Ljuhljana-Karlovac. Na rosno otroštvo jo spominja obledela fotografija lepo oblečene deklice z obročem za igranje, ki jo je kdo ve kdaj naredil eden od dunajskih fotografov, pa tudi fotografija očeta in hčerke. Iz zgodnje mladosti se bledo spominja Dravograda, kjer so živeli v času gradnje hidroelektrarne Kala, in nato prihoda k sorodnikom v Tuhinj.
Odkar pomni, je delala. Pasla jc krave in opravljala druga lažja opravila, ludi pcslrna jc bila in vsak čevelj, ki ga je kilo »siran zagnal, jc bil moj«, se z grenkobo spominja Zgodnjega otroštva. To jc polepšal prihod k sorodnikom, kjer je dobila »nove starše«. »Ce bo za osem kruha, bo pa še za elevelo,« se spominja besed sorodnice, ki ji je rekla mama. Na kmetiji jc pridno delala. Naredili so ji košek, s katerim je tako kot vsi drugi nosila gnoj na njivo in bila srečna, ko je jedla mlečno kašo in iz. šole stekla med otroke na vas, namesto na polje. »Različni ljudje so mi rezali kruh, včasih je bil tenak, včasih ga ni bilo,« sc spominja, »in ko sem bila žalostna, sem si zapeki in jc bilo bolje«. Deklica jc rasla in tako tudi težavnost kmečkih opravil, saj je po končni šoli odšla za deklo. Pomagala je pri mlačvi in spominja se, da, ko je deževalo, so rekli: »Pavla, naj gre za prašiče nabrat,« in Pavla je šla in minevala jc mladost, ko je mlado dekle 1932 prišlo na PSatO, v tedanjo gostilno Pri Pet rac.
Srečanje z bodočim možem Ivanom Hafnerjem, Ukačcvim s Pšate, jc prineslo lepše čase, v katere pa jc še kdaj pa kdaj kanil;! kaplja grenkobe, »saj ko li povedo, da nisi nič, postaneš šc manjši, kot si,« sc spominja gospa Pavla. Njen spomin jc kljub starosti odličen. Z ustnic sc kar sipljcjo spomini, med katerimi je posebej svetiti spomin na moža Ivana, poroko v letu 1940 in njegovo smrt leta 1980. Ker je Zidar, bo gotovo naredil hišo, si jc mislil;i gospa Pavla, ko sta sc poročila in zaživela pri Ukaču na Pšati. Rodili so sc otroci: Janez, ki z. družino živi v Prcscrjah in ga bralci Slamnika dobro poznajo kol igralca in kot Krjavlja; Drago, ki skupaj z ženo lepo skrbi za mamo in ju la kar ne more prehvaliti, je pa tudi predsednik PGD Dra-gometj-Psata; hči Mcika, ki z družino živi v Sncbcrjah, Mirko in Ivanka pa sta umrla kot oi roka.
Drugit svetovna vojna je družino zatekla v Snebrjah in »tO so bila leta Strahot, bolje, da o tem nc govorim, saj s sinom Janezom dobro veva, kaj jc trpljenje,« pravi gospa. Moz Ivan, garač in poštenjak, priden, da malo takih, skromen in dober, jc pridno zidaril in skoraj ni hiše v okolici, kjer nc bi delal, naredil pa jc tudi svoj prijazen dom na koncu Pšate. Življenje jc prinaSalo lepe pa tudi manj lepe trenutke in ko govoriva o lepih, gospa Pavla oživi. »Največje veselje je bilo, ko smo šli v Dob tiu žegnjanje. II Končkovim v Dob smo sc peljali s konji. Sorodnika Min-kii in Jožef Orchck sla biki za me tako dobra, da povedati nc morem Bom pa jaz. tvoja mama, mi jc rekla Končkova Minka ob poroki,« obuja gospa Pavla spomine in oživi ludi spomin na mojo mami Til-ko. V očeh sc zasvetijo solze sreče, saj je vse povezano s Končkovimi iz Doba. »S konji smo sc peljali, iili s kolesi, in najbolj hudo mi je bilo, čc je prav ob odhodu v Dob kolo spustilo.« S taščo, ki jc bila zanio zelo dobra, so sc vozili tudi k sorodnikom na Rodico ali na Gorjušo.
Gospa Pa vlit je po potoki ostala doma, hodila je v »ta-bih« k sosedom, z možem gradila hišo v kalero sta sc vselila 1949. leta. Ko so bili otroci majhni, jc bila doma, kasneje je delala tudi v Belinki, danes jc upokojenka.
I tumor in petje stil bila tiski, ki sta gospo Pavlo spremljala vse življenje in jo ohranjala živahno in veselo. Rada je pclit in s sinom Janezom sc v smehu spomnita, kako ga je naučila Na planincah sončece sije. Ko je služila, je peki v cerkvenem zboru v Krasiti ji in kamor jc prišla sc jc slišala njena pesem, njen smeh. Pa še na nekaj nc pozabi. Rada je igrala in v Tuhinju jc bilo kar nekaj živih slik, kjer je igrala in tako zvemo, od kod ima Janez Hafner igralski dar. Rada je igrala in pela in kljub nasprotovanjem, saj jc bilo delo vedno
prvo, ni nikoli zamudila vaj. Da je bilo lc veselje, p:i je vse potrpela, Iskalu je tudi kot eni-nc po materi, pa jih žal iti nikoli našla. Sedaj jc prepozno, utone v spomine na mater, ki je ni poznala, pa tudi nikoli pozabila nc.
Za domače najde samo dobre besede. Vsi so dobri zanič, pravi in me imajo radi. Vsak po svoje sc trudi, kot sc lc more in pridni so. Dokler je bila Zdrava, je pridno delala. Ko jc zdravje pričelo pešati, celo nadaljevank, ki jih prej ni nikoli zamudila, nc glede več. Ampak v disku Life v Domžalah jc bila celo dvakrat in šc danes kai zašije, ko pripoveduje, kakšne
pozornosti jc bila deležna, Pa na gospo Majdo Breznikovo sc v pogovoru tudi spomni, saj jc nekdanjo Jakopičevo Majdo s Pšate velikokrat uspavala s svojo pesmijo, »pa tudi pojedla jc hitreje, čc sem pela,« se smeji gospa in ne vc, čc jc to za časopis. Ko skupaj ugotovimo, clii sc tudi gospa Majda rada spomni teh trenutkov, sc oddahne, naj bo. »Samo zdravje in dobro besedo rabim,« pravi, ko jo vprašam, kaj želi na starost in nadaljuje, »delo. za vsako žensko ga jc v hiši vedno preveč, mi jc bilo vedno v veselje, nikoli sc ga nisem bala in rada sem delala Oh, čc bi mi nekdo rekel, pomujaj sc
in pcjt na njivo, kako rada bi prijela za moti ko in zatikala, bi,« pravi in jc kar malce ža lOStna, ker nc more več delati.
Hvala, gospa Pavla, za prijazne spomine in iskrene četitke ob 89. rojstnem' dnevu.
V. VOJSKA
stran
13
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE DOMŽALE
ZAČENJA SE JAVNA OBRAVNAVA STRATEGIJE RAZVOJA OBČINE DOMŽALE
Kje smo in kam gremo?
Mag. Milan Pirman
Na 26. seji Občinskega sveta so svetnikj in svetnj.ce ugotovili, da je STRATEGIJA OBČINE DOMŽALE primerna za nadaljnjo obravnavo, hkrati pa so sprejeli tudi sklep, da se STRATEGIJA V SLAMNIKU v poljubni obliki predstavi vsem občanom in občankam. Z namenom, da vsem bralcem in bralkam pred samo vsebino predsta-vimo nastajanje STRATEGIJE, sem za pogovor zaprosila mag. Milana Pirmana, vodjo vodilne skupine za pripravo omenjenega dokumenta.
Kateri je osnovni namen priprave strategije razvoja Občine Domžale ter katero obdobje zavzema?
Osnovni namen priprave strategije razvoja Občine Domžale je izvedba procesa planiranja, v katerem Občina Domžale izbere svoje cilje in določi poti, kako jih bo dosegla. V fazi priprave strategije smo si pripravljavci postavili temeljni vprct Sanji »Kje smo? In »Kam gremo?« in na obe vprašanji odgovorili v obsežnem gradivu. Strategija razvoja zajema obdobje od leta 2001 do 2005.
Na kakšen način je nastala STRATEGIJA?
Strategija je pričela nastajati že v letu 1999, ko so bile imenovane projektne skupine za posamezna področja, ki so pripravile osnutke strategije. Vmes so se skupine resda tudi zamenjale, vendar nam je s prizadevnim delom vseh sodelujočih: uprave, članov projektnih skupin ter strokovnih institucij uspelo pripraviti obširen dokument, ki je po mojem mnenju dobra osnova za javno obravnavo.
Katere sklope obsega Strategija Občine Domžale?
Strategija obsega: Poslanstvo Občine Domžale, Dolgoročne cilje občine ter Strateške programe s predvidenimi resursi.
Kakšne so finančne posledice strategije?
Finančne posledice strategije skupaj znašajo 13.1 97.600.000 SIT in se nanašajo na proračun občine Domžale (6.661.100.000 sit) ter 'zvajalce javnih služb, katerih ustanovitelj je Občina oz. katerim bo občina podelila koncesijo (5.341.340.000 sit).
Od kod izvirajo prihodki, predvideni v strategiji?
Ti prihodki izhajajo iz obstoječih finančnih
•jrm.m.mmmmmmmmr "T -M[.r-
kapacitet proračuna zadnjih let, predvideni pa so tudi novi prihodki iz naslova podelitve koncesij, uvedbe ekoloških taks, aktiviranja občinskega premoženja. Zadolževanje je predvideno pod ravnijo, ki jo določa zakon o financiranju občin.
V strategiji ste določili tudi razvojne prednosti Občine Domžale. Katere so najpomembnejše?
Med komparativne prednosti, ki jih ima Občina Domžale za nadaljnji razvoj lahko štejemo: Ugodna geopolitična in geografska lega občine (na križišču prometnih smeri, blizu Ljubljane, ugodna klima, itd.), Bogate in kultivirane naravne danosti (podtalnica, kmetijska zemljišča, glina, itd.), Zelo dobra dostopnost (cestna mreža, železnica, telefonsko omrežje, itd.), Visoka komunalna opremljenost (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, plinovod, javna razsvetljava, itd.),
Dobro razvita trgovinska mreža, predvsem v mestu Domžale, ki daje vtis shoping centra, Bogat in dobro razporejen stanovanjski fond, Dobra opremljenost z objekti kvartarnega sektorja (vrtci, šole, zdravstveni dom, banke, pošte, športni objekti, kulturni objekti, itd.), Perspektivne in lahko prilagodljive osnovne industrijske veje (kemična, lesno-predeloval-na, papirniška, tekstilna), Relativno nizka povprečna starost prebivalstva,
Relativno nizka stopnja brezposelnosti, Dolga in bogata tradicija vseh vrst obrti in storitev,
Dobra pospeševalna politika na področju obrti in podjetništva,
Relativno kvalitetna in ažurna osnovna doku-
4       *'t:!S>^ ;M
JAVNO POVABILO
Obveščamo vas. da bodo javne razprave O strategiji razvoja občine Domžale potekale po naslednjem razporedu:
• javna razprava s predstavniki javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Domžale
v četrtek 5. julija ob 9. uri v sejni sobi Občine Domžale
• javna razprava s presravniki večjih gospodarskih družb bo v četrtek, 5. julija ob 11. uri v se|ni sobi Občine Domžale
• Javna razprava s prestavniki KS
četrtek, 5. julija ob 19. uri v sejni sobi Občine Domžale
• Javna razprava s predstavniki manjših gospodarskih družb in samostojnimi Podjetniki v
petek, 6. julija ob 10. uri v sejni sobi Občine Domžale
Urad županje Občine Domžale
mentacija in podatkovne baze.
Nasprotno tem prednostim pa delujejo nekateri omejitveni faktorji, ki so nadaljnjemu razvoju resna ovira in jih je potrebno vsaj delno nevtralizirati. Kateri so?
To so:
Precej degradirano okolje (gozdovi, zrak, voda, strupene snovi, odpadki, hrup, smrad, itd.),
Občina po ustanovitvi nove Občine Trzin nima več svoje obrtno industrijske cone, Prometna preobremenjenost na relaciji Ljubljana - Trzin - Domžale, Velik pritisk po gradnji zaradi bližine Ljubljane,
V določenih industrijskih panogah je pričakovati še dodatno odpuščanje delavcev (tekstilna, papirniška, kovinarska), Veliko pomanjkanje delovnih mest, kar močno vpliva na dnevno delovno migracijo, zlasti z Ljubljano,
Velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, Veliko pomanjkanje turističnih kapacitet, Zelo velik selitveni prirast brez ustreznega števila delovnih mest.
Kaj pričakujete od javne obravnave?
Pričakujem, da bo do 15. julija v vseh okoljih, ki jih je določil Občinski svet Občine Domžale, potekala javna razprava o STRATEGIJI, in da bomo prejeli vrsto koristnih predlogov, pobud in pripomb, ki jih bomo v okviru možnosti tudi upoštevali pri končnem besedilu STRATEGIJE. Seveda so k razpravi vabljeni tudi vsi posamezniki, ki želijo vplivati na končno oblikovanje dokumenta, ki bo pomemben za nadaljnji razvoj naše občine.     — . ■ .
1 Odgovorna urednica
Na podlagi 20. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/99) je Občinski svet Občine Domžale na 26. seji dne 30. 5. 2001 sprejel
SKLEP
O SPREJEMU STRATEGIJE RAZVOJA OBČINE DOMŽALE - prva obravnava
1. Občinski svet Občine Domžale sprejema Strategijo razvoja občine Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja njeno primernost za nadaljnjo obravnavo.
2. Občinski svet posreduje Strategijo razvoja Občine Domžale v 45-dnevno javno obravnavo, ki poteka od 31. maja do 15. julija 2001.
3. Osnutek strategije je od 10. junija 2001 na vpogled v prostorih Urada županje ter na sedežih krajevnih skupnosti.
4. O javni obravnavi se javnost obvesti preko glasila Slamnik.
5. V času javne obravnave se organizirajo naslednje javne razprave:
• javna razprava s predstavniki večjih gospodarskih družb,
• javna razprava s predstavniki manjšin gospodarskih družb in samostojnimi podjetniki,
• javna razprava s predstavniki krajevnih skupnosti,
• javna razprava s predstavniki javnih podjetii in javnih zavodov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Domžale,
• splošna javna razprava za občane, ki jih organizirajo krajevne skupnosti.
6. Občani v času javne obravnave lahko pošljejo svoje predloge v pisni obliki na naslov Občina Domžale, Urad županje, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, s pripisom - za strategijo razvoja«.
7. Osnutek Strategije občine Domžale se v poljudni obliki predstavi v glasilu »Slamnik.«
OBČINA DOMŽALE Občinski svet
ŽUPANJA
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM I. r.
PREGLED JAVNIH OBRAVNAV STRATEGIJE RAZVOJA	
OBČINE DOMŽALE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH:	
KRAJEVNA SKUPNOST DOB	KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE
v torek, 10. julija ob 19. uri,	v torek, 10. julija 2001 ob 20. uri,
v prostorih Krajevne skupnosti Dob	v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah
KRAJEVNA SKUPNOST	KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE
DRAGOMEU-PŠATA	v četrtek, 12.julija ob 20.uri,
v sredo, 27.junija 2001 ob 20. uri,	v Kulturnem domu Radomlje
v Osnovni šoli Dragomelj	
	KRAJEVNA SKUPNOST ROVA
KRAJEVNA SKUPNOST	v petek, 6.julija 2001 ob 19. uri,
HOMEC-NOŽICE	v prostorih KS Rova
v petek, 6.julija 2001 ob 20. uri,	
v sejni sobi Gasilskega doma na Homcu	KRAJEVNA SKUPNOST
	TOMA BREJCA VIR
KRAJEVNA SKUPNOST IHAN	v torek, 10. julija 2001 ob 20. uri,
v ponedeljek, 2.julija ob 20. uri,	v dvorani Delavskega doma na Viru,
v Domu Krajevne skupnosti Ihan	Saranovičeva 19
KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA	KRAJEVNE SKUPNOSTI
v ponedeljek, 9.julija 2001 ob 20.uri,	SIMONA JENKA, SLAVKA ŠLANDRA,
v prostorih Gasilskega doma Jarše-Rodica,	VENCUA PERKA DOMŽALE
Srednje Jarše, Jarška 37	v torek, 10. julija 2001 ob 18.uri,
	v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69
KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA	
v četrtek, 12.julija 2001 ob 20. uri,	Vabljeni!
v Osnovni šoli Krtina	Vodstva krajevnih skupnosti
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE DOMŽALE
stran 1 4
Kje smo?
Občina Domžale s svojimi 71 km2 površine in lego v centralnem delu RS predstavlja v geografskem smislu najugodnejši komunikacijski koridor, po številu prebivalstva (29.131) pa spada med večje slovenske občine.
Prebivalstvo se močno povečuje (v naselju Vir od leta 1869 do danes kar za 20-krat, v Domžalah za 11 -krat), večina ljudi živi v osrednjem, razvitem delu občine kjer so tudi glavna krajevna zaposlitvena središča.
Občino Domžale zaznamujejo nekatere temeljne prostorske značilnosti:
• Prevladuje ravninski relief ter prodni nanosi
• Zaradi reliefa in majhosti območja so klimatske značilnosti območja precej podobne (količine padavin, temperature, megla, vetrovnost);
• Za večino je značilna podtalnica
• Prevladuje rjava prst na prodnih nanosih
• Velik del občine je poplaven
• Razporeditev gozda je neenakomerna, zelo nizek delež je na ravnini.
Med prostorskimi rabami prihaja do različnih konflikjov, saj so poselitveni pritiski še vedno močno prisotni in naraščajo tudi v smeri poselitve najkvalitetnejših! kmetijskih zemljišč. Zelo prisotna je tudi poplavna ogroženost, ki predstavlja veliko oviro sedanji in bodoči poselitvi ob vodotokih, zlasti v nižinskem delu bi morali posebno skrb nameniti ohranjanju gozdnatih površin, ki izboljšujejo bivalno kakovost, omeniti pa moramo tudi, da je intenzivna kmetijska pridelava v nižinskem delu ob industriji glavni razlog za onesnaženost pitne vode.
Naselja in poselitve
Današnje ozemlje občine obsega 50 naselij. Gostota prebivalstva je nad slovenskim povprečjem in stalno raste. Mesto Domžale so urbano, zaposlitveno, izobraževalno, storitveno, socialno, zdravstveno, finančno središče širšega območja in postajajo ljubljansko somestje. Obstoj mesta in njegova funkcija sta povezani z glavnim mestom, vendar je potrebno ohraniti regionalno samostojnost. Prometna povezanost je in bo eden najpomembnejših razvojnih dejavnikov. Pričakujemo, da bo občina po končani gradnji avtoceste pridobila na povezanosti, dostopnosti in central-nosti ter na tak način postala še privlačnejša za poselitev.
Prebivalstvo v naši občini se je po letu 1991 začelo starati, saj je indeks starosti že bil 0,405 - prebivalstvo je staro, če je indeks med 60 in več let starim prebivalstvom in prebivalstvom mlajšim od 20 let, večje od 0,400.
Izobrazbena raven prebivalstva se je v osemdesetih letih močno dvignila, še vedno je najvišja v osrednjem ravninskem delu, podatki pa kažejo, da ima po podatkih iz leta 1991 blizu 50%
prebivalstva srednjo šolo, visoko in višjo šolo pa ima po 5 odstotkov prebivalstva.
Gospodarstvo
V tem poglavju strategije je na kratko predstavljeno gospodarstvo in njegova problematika, posebej pa je opozorjeno tudi na naslednje probleme:
- prevladovanje industrijskih panog, ki so v krizi;
- nekateri industrijski obrati so veliki onesnaževalci okolja;
- v določenih industrijskih panogah
(tekstilna, papirniška, kovinarska) je pričakovati še dodatno odpuščanje delavcev
- pomanjkanje delovnih mest, zlasti v terciarnih in kvartarnih dejavnostih; Po podatkih Kmetijske svetovalne
službe je v občini Domžale trenutno okoli 300 kmetij, od teh 36 odstotkov čistih, 48 odstotkov mešanih, 10 odstotkov dopolnilnih in 5 odstotkov ostalih. Po svojih naravnih značilnostih je območje občine za kmetijstvo zelo primerno, vendar se kmetijstvo zaradi težkih razmer na kmetijskih trgih ter slabo razdeljenih kmetijskih površin težko razvija.
Za področje turizma se ugotavlja, da so njegove prednosti v ugodni geografski legi inlahki dostopnosti; bližini glavnega mesta, ohanjenem kulturnem okolju in dobri kulturni in športni infrastrukturi, slabost pa v nerazpoznavnosti občine ter njenih turističnih, kulturnih in ostalih potencialov, ki so preslabo izkoriščeni.
Javna
infrastruktura
Prometna infrastruktura
Na območju občine Domžale poteka 9,285 km glavnih cest, 12,870 km regionalnih cest, 99,681 km lokalnih cest in 118,893 km javnih poti. Glavne in regionalne ceste vzdržuje država, lokalne ceste in javne poti pa Občina Domžale. Od lokalnih cest je še 20,484 km makadamskih, od javnih poti pa 46,709 km. Del lokalnih cest in javnih poti, ki so sicer asfaltirane je preozkih in dotrajanih in zato nujno potrebnih modernizacije. Ob teh cestah je urejenih 33 avtobusnih postajališč, večinoma opremljenih z nadstrešnicami, ki pa so tudi potrebne obnove. Ob cestah je zgrajenih 31,9 km pločnikov, od tega 3,6 km v makadamu in 7,178 km označenih asfaltnih kolesarskih poti ter 6,621 km makadamske izvedbi ob Kamniški Bistrici.
Na območju občine Domžale je 85.864,00 m2 zelenic, 250 m2 cvetličnih gred ter 7.600 m2 parkovnih površin.
Vodovodna infrastruktura
Večina prebivalstva občine Domžale je preskrbljejno z zdravo pitno vodo, izjema so le naselja, Žice, Zagorka, Dolenje in Goropeče kjer prebivalci še niso priključeni na javni vodovod.
Vodovodni sistem v občini Domžale je sestavljen iz treh medsebojnih povezanih hidravličnih enot.
1. Sistem Domžale (črpajjšča Domžale 1, 2, 3, 4 in 5 rezervoarji Sumberk, Trzin in Dobeno, prečrpališče Jable, protitežni rezervoar Ihan, črpališče in rezervoar Brdo pri Ihanu).
2. Sistem Homec-Preserje (črpališča Homec, Nožice in Lek, rezervoar Homec).
3. Sistem Radomlje-Kolovec (črpališča Radomlje in Kolovec, rezervorja Radomlje in Kolovec).
Področje Doba in Krtine je vezano na sistem Črni graben.
Celoten sistem obsega: 185 km osnovnega omrežja različnih dimenzij, od tega je še 77 km v salonitni izdelavi.
Kanalizacija
V občin Domžale je zgrajeno cca 22 km kanalizacijskega omrežja, ki zajema cca 80% prebivalstva. Sistem povezuje naselja Domžale, Vir, Dob, Radomlje, Preserje, Homec, Nožice in Rova. V izgradnji sta sistema Krtina in Dragomelj-Pšata.
Vsi sistemi so vezani na CČN Domža-le-Kamnik.
Večji del kanalizacije je zgrajen kot mešani sistem, to je sistem za skupni odvod fekalne in meteorne vode. Ločeni sistemi so le v posameznih industrijskih conah (Lek, Tosama, Helios). Po letu 1995 se je začelo z gradnjo ločenega sistema, tekalne odpadne vode se
odvajajo na CČN, meteorne pa se odvajajo v ponikovalnice oz. v odprte vodotoke.
V organiziran odvoz komunalnih odpadkov je vključenih 90% prebivalstva, dobra je pokritost z javno razsvetljavo, zgrajenega pa je že 16 km plinovodnega omrežja, s plinom pa se oskrbujejo vsi večji industrijski obrati. Letna poraba plina znaša 1.800.000 Sm3/leto.
Za ekologijo je ugotovljeno, da je dobila večji pomen po letu 1987, ko so stekle ustrezne študi|e in raziskave, pričelo pa se je tudi s ključnimi sanacijami povečanje kapacitet Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, čiščenje odpadnih voda Farme Ihan in plinifikacija centra Domžal, urejeno pa je bilo tudi odlagališče komunalnih odpadkov v Dobu. Danes na tem področju največ skrbi namenjamo varovanju pitne vode, zmanjševanju onesnaženosti vodotokov ter zmanjševanju smradu (glavni viri farma Ihan, CČN in občasno ostali industrijski obrati).
Družbene dejavnosti
Dejavnosti zdravstva izvajajo Zdravstveni dom Domžale preko svojih splošnih in specialističnih ambulant in koncesionarjev, kjer smo dosegli načrtovani 50% obseg izvajanja dejavnosti primarnega zdravstva. Na področju otroškega varstva je v dva javna zavoda vključenih 998 predšolskih otrok, v koncesionarski vrtec pa 98 otrok.
Področje osnovnega šolstva pokriva pet osnovnih šol ter tri podružnične šole ter ena osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami ter delovno usposabljane. Skupaj vse osnovne šole obiskujejo 3149 otrok.
Glasbena šola Domžale deluje od leta 1997 v novih prostorih in jo iz Občine Domžale obiskuje blizu 400 otrok.
Na področju kulture občina zagotavlja sredstva za knjižničarsko in založniško dejavnost, za glasbeno, likovno,
pMtTwG(twl,J(ntl)D{!(((
foklorno, filmsko in literarno dejavost, muzejsko in arhivsko dejavnost, varstvo naravne in kulturne dediščine ter vzdrževanje in obnovo kulturnih objektov. Pohvalimo se lahko s številnimi delovnimi kulturnimi društvi ter skupinami. Področje športa pokriva 42 športnih društev, v programe je bilo skupaj vključenih več Kot 300 aktivnih udeležencev, največ osnovnošolskih ter odraslih, starih nad 19 let. Občina je s športnimi objekti slabo pokrita.
Skrb za socialno ogroženo prebivalstvo se izvaja preko Centra za socialno delo Domžale, Doma upokojencev Domžale, preko rejnic in rejnikov, skrbnikov ter humanitarnih društev.
Stanovanjska dejavnost
V občini Domžale je evidentiranih 121 najemnih stanovanj, od tega 85 neprofitnih, 25 socialnih, / službenih ter 3 profitna, občina to področje rešuje z objavljanjem razpisov za dodelitev posameznih vrst stanovanj ter s pomočjo ugodnih posojil ter s subvencionaranjem obrestne mere.
Protipožarna dejavnost
Javno gasilsko službo izvajata Gasilska zveza Domžale, ki združuje vsa prostovoljna gasilska društva ter Center požarne varnosti Domžale, ki ima organizirano poklicno gasilsko enoto in 24-urno dežurno službo. Organiziranih je 13 društev, dve industrijski gasilski enoti, vse so dobro opremljene z motornimi vozili, črpalkami in drugo opremo. Center požarne varnosti poleg gasilske službe zagotavlja tudi stalno dežurno službo ter ustrezen način obveščanja in alarmiranja, nima pa ustrezne opreme za gašenje in reševanje z visokih stanovanjskih objektov.
15
50 LET GLASBENE SOLE DOMŽALE
asih 50 let
Prvi zametki organiziranega glasbenega Izobraževanja SO pred nastankom pevskih društev temeljili tako kot marsikje na slovenskem, na cerkvenem petju - na božjih poteh in ob praznikih ter ljudskem prepevanju ob najrazličnejših družinskih slavjih, šegah in običajih pri domačih delih (lickanje, pletenje kil itd.), li-kol'u in vasovanju. V cerkvah so petje učili povečini domači organisti, ljudsko petje pa je temeljilo na ustnem izročilo.
Za spremljavo plesov so ponekod skrbeli tudi godci na harmoniko, orglice in citre. Imenovali so se »muskontarji« ali »ko-ledniki«. Znani so bili Ihanski. Tabrski iz Ihana, ki so obiskovali hiše od Ljubljane tlo Zasavja, v Moravski dolini in Črnem grabnu.
Takšna praznovanja povezana s petjem, glasbo in plesom S(> v naših krajih po hišah prirejali vse do 2. svetovne vojne.
Leta I864 so Domžale dohilc učitelja Franca Pfeiferja, ki je bil obenem tudi
sposoben in navdušen glasbenik. Prevzel je vodstvo cerkvenega /bora.
Največji razmah je zborovsko pel je doživelo po l. svetovni Vl>jni in sc pri nas v Zelo širokem in ka-kovosineni obsegu "hranilo vse do da-^njih dni.
Prvemu organiziranemu poučevanju instrumentov lahko v Domžalah pripišemo ustanovitev (iodbe na pihala Domžale, I884 leta. Največ zaslug /a to ima učitelj Franc Pfeifer, ki je postal tudi prvi kapelnik. I reba je omeniti, da je bila v istem letu ustanovljena tudi Mengeška godba, lako sla v dveh bližnjih naselij nastali dve konkurenčni godbi, ki s|a v nekem smislu tO sc danes.
V okviru (iodbe Domžale je že leta '899 deloval godalni orkester, ki ga je ustanovil takratni kapelnik Jakob I lis. Slovenski ilustrovani ted-mk je 15. januarja ,I9I4 objavil sliko Domžalskega orkestra godalnega) z naslednjim besedilom:
»Domžalski orkester obstaja že 30 let; »rez subvencije iit le 158 'asini volji in
seljti članov, ki se izpopolnjujejo vedno i/nova.    Svira po
Kranjskem in tudi po Štajerskem in je rešil i/ /adrege že marsikateri vcselični ocl-hoi«
Samouk Anion Sc-meja je Že pred 2. svetovno vojno, meti in po njej, do ustanovitve glasbene Šole privatno učil otroke po domovih in sicer harmoniko, vio lino, kitaro m tamburico. Z njimi je sestavljal različne skupine in ansamble, torej je že takrat uvajal tako imenovano komorno igro. Tako jc odločilno vplival na širjenje glasbene zavesti, kar je leta 1950 privedlo do ustanovitve glasbene šole.
Pobudniki ustanovitve so bili predvsem odborniki SKl ID-a Ivan Kadcn sek, Albin I Ivastja in Anton Semeja. Prve tri mesece je bil ravnatelj Nandc Po/nič. za njim pa Peregrin Capuder. S p< >m< >čji > ski ii )-a in posameznikov si je šola kmalu pridobila najnujnejši inventar in glas bila. poučevati pa so pričeli v takratnem Društvenem domu, danes Kulturni dom l ranča Bernika, kjer je šola šc danes. Že prvo leto so v soli poučevali klavir, violino, trobento, klarinet, solopelje, kitaro, harmoniko in nauk o glasbi, šolo pa jc obiskovalo 113 učencev. Sola je prvič v zgodovini Domžal načrtno vzgajala mlade nadarjene glasbe nike in marsikateri izmed njih je na temelju pridobljenega znanja nadaljeval /
glasbenim izobraževanjem na srednji, višji in visoki stopnji. I .eta 1953 je vodstvo šole prevzel Alcksan der I >i nule, violinist, trobentač in vojaški
Violinistka Nina Jan s korepe-titorjem Miranom Juvanom.
Veronika Juhant, violončelo; ko-repetitor: Romana Bizjak-Saje
Peter Pogačar, boriton korepe-titor: Tomaž Pirnat
Predsednica Sveta, Veronika Šareč, se je v imenu zaposlenih zahvalila g. Antonu Savniku, direktorju Glasbene šole Domžale.
Skupina tolkalcev pod mentorstvom Alojza Pir-nata.
dirigent. Vzgojil jc kar nekaj uspešnih trobentačev, ki so vstopili v poklicne in amaterske orkestre. Ravnatelj Drnulc je vodil tudi salonski orkester, kasneje pa tudi Slane I labe. Jakob ('crne in TomaŽ l labe. Po združitvi občin
Domžale, Mengeš in Moravče je prišlo v šolskem letu 1959/60 tudi do združitve domžalske in mengeške glasbene šole. /družitev obeh šol je pol rdita pi iCakovanja, da bo glasbeno življenje na obeh območjih doseglo šc večjo strokovno raven. Ravnateljstvo jc začelo načrtno pospeševali v/.gojo mladih pihalcev in trobilčcv, ki sta jih vedno bolj potrebovali že od leta IXX4 delujoči godbi v I )oin/alah in Mengšu. POleg lega je tudi sama šola začela oblikovati pihalni orkester, ki je /a tedanje
razmere dosegel visoko kakovostno raven. Druga pomembna programska naloga < ilasbene sole I )oin žale-Mcngeš je bila glasbeno vzgojo razširiti po občinskem teritoriju, lako je v posameznih krajih ustanavljala svoje oddelke, ki so začeli z nacrtnim glasbenim poukom predvsem na lislih območjih, ki so bila krajanom bližja.
lako te je pričel pouk v Dragomlju 1959, leta 196(1 pa sla bila ustanovljena oddelka v Moravčah in Črnučah, 1962 v Radomljah, 1963 pa na Brdu pri Lukovici. V l )obu jc bil ustanovljen oddelek leta 1979.
Mlatio, hitro se razvijajoče mesto Domžale je v sedemdesetih letih doživelo nesluten razvoj. Pritisk priseljencev v to obetajočo gospodarsko, kulturno in upravno središče ie bil /elo velik. Zato je število prebivalcev, mladih družin in otrok hitro naraščalo. Gradila so se nova stanovanjska naselja, industrija in obrt so v vscjugoslovanskcm merilu cvetela kol še nikoli prej, s samoprispevki so gradili mrežo osnovnih šol DO vsej občini.
Ravnatelj ^slane Mahe, po rodu i/. Vrhnike je ravnateljeva! kar celih 24 let.'V tem času jc število učencev glasbene sole naraslo na 500.
Ustanovljena sla bila Kulturna skup nosi in Zveza kulturnih organizacij. Ravnatelj I labe jc kot vsesplošni delavec znal pove/ali glasbeno šolo s tema dvema institucijama in tako jc v tem obdobju prišlo tlo izjemnega razvoja glasbenega iz-
G°s»je na zaklju
slovesnosti ob zlatem jubileju glasbene šole.
obrazevanja in glasbene kulture v našem okolju.
Na celotnem območju občine se je razvila pevska kultura, lako v šolah kot tudi v ljubiteljski dejavnosti. Najuglednejše mesto nedvomno pripada Komornemu pevskemu /boru. Ustanovljen jc bil Simfonični orkester Dom/ale-Kamnik in ponovno Moravska gotlba.
Glasbena šola Domžale je pri tem Igral« ključno vlogo kol povezovalka in usmci jcvalka glasbene kulture, v vlogi mentorstva in vzgoji pre-potrebnih kadrov za ta ogromni kulturni potencial.
Leta 19X3 je prevzela mesto ravnateljice (ilasbene šole Domžale domačinka Mila /ivulovic, ki je bila med prvimi učenci ob ustanovitvi sole. Uspešna profesorica klavirja in odlična korepetitorka je opravljala tO funkcijo dve leti, nato pa se je
/opei posvetila pedagoškemu delu. Ravnateljsko mesto je nato 19X5 zasedel ludi do-
mačin in nekdanji učence glasbene sole Anton Savnik. ki jo vodi še danes.
Konec osemdesetih jc bil zaznamovan s slabšali jem materialnih pogojev za tlelo (ilasbene sole Domžale. Medtem ko so v sedemdesetih letih uspeh urediti prostore v I Domžalah in Mengšu in imeli za tiste čase zelo dobre pO goje za tlelo, jc 70 letna stavba < ilasbene Šole Domžale (Društveni dom) konec ose-tleselih začela vitino
propadati. Po izselitvi Kina Domžale in Občinske izobraževalne skupnosti  so se
razmere še poslabšale, saj sola ni dobivala namenskih sredstev za vzdrževanje. Nazadnje je občinska inšpekcija konec šol. leta 1988 89 izdala odločbo, da sc pouk v šoli ne sme več izvajali. ( c je bolela šola preživeti, sc jc morala preselili na drugo lokacijo.
Poleti 19X9 sc jc matični domžalski oddelek preselil v Os-
Zahvalo Glasbene šole Domžale Občini Domžale je sprejela županja Cveta Zalokar Oražem
novno šolo Slandrovc brigade, današnje Osnovne sole I tomžale, kjer je gostoval sedem let.
Z vodstvom in zaposlenimi v osnovni šoli jc glasbena šola dobro, zgledno in pošteno sodelovala m kljub slabšim razmeram    /a glasbeno
vzgojo uspešno delovala
Že v letu 199(1 91 se spet organizirajo že tradicionalni glasbeni abonmajski koncerti s priznanimi slovenskimi umetniki, ki jih je šola organizirala skupaj s Knjižnico Domžale.
27. maja 1992 organizira Glasbena šola Domžale odmeven koncert za obnovo kulturnega doma in (ilasbene sole, na katerem sodelujejo domžalski kulturniki in učenci Glasbene šole. Tega leta Glasbena šola tudi snema za RTV in predstavi problem obnove tudi prek lega medija
V letih 1994 in 1995 je bila Glasbena šola zelo dejavna na koncertnem področju, ki ga je skušala »izrabiti« lutli za pridobivanje javnosti za obnovo Kulturnega doma in Glasbene šole. K sodelovanju je pritegnila Zvezo kulturnih organizacij Domžale za organi za-eijo skupnih koncertov.
Glasbena šola je v zadnjem desetletju uspela ponovno ali
nanovo uvesti pouk instrumentov in ustanoviti orkestre in ansamble:
1994 ponovno po več desetletjih uvede pouk petja,
1995 prvič pouk orgel: ustanovi se godalni orkester,
1998 se uvede pouk tolkal, ki jih nujno potrebuje regija; štirje pihalni orkestri, simfonični orkester in veliko drugih skupin.
1999 se spet ustanovi Pihalni orkester Glasbene šole Domžale
Glasbena šola je v nekaj zadnjih letih organizirala vrsto različnih koncertov, šola pa že več let uspešno organizira mednarodne violinske delavnice, mednarodne seminarje priznanih evropskih in svetovnih predagogov v okviru stalnega strokovnega spopolnjcva-nja za flavto, kljunasto flavto in klarinet ter seminarje o fiziologiji pevskega in govornega aparata za pevec. pedagoge, vzgojitelje in širšo javnost,
Sola jc vpeta tako-rekoč v vse pore kulturnega življenja v svojem kraju.
Glasbena šola jc za svoje delo v preteklosti prejela vsa najvišja občinska priznanj;!, priznanja društev in posameznikov; v zadnjem letu pa srebrno plaketo občine Domžale.
Naša Glasbena šola je praznovala svoj zlati jubilej
/a prvo polovico leta 2001 lahko reče mu. da je leto (ilasbene šole Domžale. Svoj zlati jubilej - 50-letnico uspešnega dela so namreč začeli praznovati s prvim koncertom v januarju in nato nadaljevali še / desetimi koncerti, na katerih so se predstavljali sedanji in nekdanjo učenci, prireditve pa so pripravili tudi v drugih občinah. V okvir programa praznovanj spada tudi izdaja klavirske zbirke Matije Tnmca »/.a mlade pianiste« ter snemanje zgoščenke, ob 50-letniei pa je Glasbena šola prejela tudi srebrno plaketo Občine Domžale.
Osrednja prireditev pa je bila 6. junija 2001. ko so se na prireditvi predstavili številni glasbeniki in glasbene skupine, zbranim pa jc o jubileju najprej spregovorila županja Cveta Zalokar Oražem ter med drugim dejala:
»Iskrene čestitke torej vsem generacijam vodstcC, profesorjev in učencev naše Glasbene šole Domžale. Njihova uspešna pet desetletij dolga pot ie pomembno vplivala na m Vaj glasbene dejavnosti v naši občini, ki bi bila brez Glasbene šole Domžale kulturno siro-mašnejša. Zato, hvala vsem. ki so kakorkoli prispevali, da smo danes na (ilashena šala Domžale ponosni in da lahko upravičeno pričakujemo, der bo ludi v prihodnje področje glasbene kulture tisto, ki ho promoviralo tako našo glasbeno šola kal Občino Domžale ter vedno znova prinašalo uspehe tako na področju množičnosti kot tekmovalnih uspe-
li
leta v leto
do
bo-lali
glasbenikov, ki jih j več. Prepričana sem, da bi glasbenega področja, ki ga še ustvarja glasbena šola, c do tudi prihodnji rodovi v i svet glasbe, kol ga vsi mi, ki danes proslavljamo petdeset let uspešnega dela. To pa je pravzaprav največji uspeh naše glasbene ša le, ki ji ob zlatem jubileju v imenu Občine Domžale še enkrat iskrena čestitam. *
Zbranim je ob koncu prireditve spregovoril tudi g. Anton Savnik. direktor (ilasbene sole Domžale ter dejal:
»V veliko Čast mi je, da vas lahko ob praznovanju našega zlatega jubileja pozdravim. 50 let je prav gotovo spoštovanja vreden mejnik, ob katerem se. če to želimo ali ne, ozremo nazaj, na prehojeno pot, obenem pa iz izkušenj, ki jih ni malo, kujemo načrte za prihodnje delovanje. Kajti šola je kot živ organizem, ki se nenehno spreminja, dopolnjuje, raste, včasih tudi pade, skratka živi v polni meri raznovrstno življenje Če bi lahko ta proces opazovali od zunaj in neodvisno, bi bili nad marsičem začudeni. Na primer kakovost pouka, materialni pogoji, metodike dela. dostopnost literature, itd. Opazili bi neverjeten napredek v znanju učencev, ki sc lahko meri samo v večkratniku števil, tako hiter je. Seveda pa pri tem ne smemo pozabljati na glavne subjekte našega delovanja, na otroke, na učence, njihovo osebnost in njihov notranji razvoj.« Po kratkem sprehodu skozi zgodovino in uspehe (ilasbene šole Domžale, je svoj slovesni govor zaključil: Za nas v Glasbeni Soli Domžale pa je je največji dokaz podpore zavzetost Občine Domžale in vseh občanov pri obnovi glasbene šole pred nekaj leti, s katero smo prišli do prelepe šole in odličnih pogojev za delo. Četudi obnova ni potekala brez zapletov, je vendarle zmagala ideja napredka in plemenitih namenov. Kei se je občina Domžale ob obnovi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale že zahvalila najzaslužnejšim pri obnovi, dovolite, da se ob našem jubileju zahvalimo Občini Domžale za vso podporo pri obnovi in za podporo pri našem delovanju« Glasbeni Soli so ob koncu prireditve čestitali številni predstavniki glasbenih šol iz vse Slovenije, najboljše želje pa so jim izrekli tudi predstavniki glasbenih skupin, ki jih sestavljajo učenci Glasbene Sole Domžale ter pri tem poudarili pomen tovrstne ustanove za njihovo delo. Zbrane je pozdravil in Glasbeni šoli Domžale čestital ob jubileju mag Tomaž Stcbc. župan Občine Mengeš.
Ob 50-lctniei je Glasbena šola Domžale izdala tudi čudovito publikacijo NAŠIH 50 LFT. v kateri so predstavili svojo zgodovino ter s ptKlatki in fotografijami ilustrirali tudi jubilejno 50. šolsko leto.
Glasbeni šoli Domžale ob jubileju iskrene Čestitke!
VERA VOJSKA
V BESEDI IN SLIKI
stran
16
Gospod Andrej Videmšek članom društva AJDA: letos lepo kaže, da bi še prodaja stekla ...
Društvo za biološko - dinamično gospodarjenje AJDA
Srečanje pri Cajhnu v Dobu
Člani Društva za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA, Iniciativni odbor DEMETER SLOVENIJA, ki ga vodi ga. Meta Vrhunec, so za kraj svojega rednega mesečnega srečanja v juniju izbrali domačijo Cvetke in Andreja Videmšek. po domače Cajhnovih, s Prešernove ulice v Dohu, ki sla. kakor več deset drugih članov društva, prejemnika blagovne znamke DEMETER. Demeter International pomeni vsakemu pridelovalcu veliko priznanje, saj z njim potrdi verodostojno zaupanje v svoje delo, hkrati pa nosilci te blagovne znamke dokazujejo, da že izpolnjujejo visoke evropske slandarde - v tem primeru ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil in so po mnenju g. Francija It u ta, ministra za kmetijstvo, na tak način pravi ambasadorji naše države, ki pomagajo k jasnejšemu prepoznavanju naše države.
Več deset članom AJDE se je pri Cajhnu pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražcm ter si skupaj z njimi ogledala lepo urejeno kmetijo, predvsem pa so se udeleženci srečanja ustavljali ob posameznih kmetijskih strojih, pri katerih je gospodar Andrej pokazal veliko iznajdljivosti. Povpraševali so o kmetijskih pridelkih, njihovem povem naravnem gojenju in zaščiti ter ob ogledu ugotovili, da je Cajh-nova kmetija prava DEMETER kmetija. Ob obisku njiv in travnikov so občudovali posamezne pridelke, ki brez kemičnih preparatov, tako za zaSčito. kot za pospeševanje rasti, dosegajo izredno kvaliteto, o kateri je veliko povedala ga. Vrhunčeva. Podrobneje je predstavila pozitivne lastnosti omenjenega kmetovanja ter prednosti zaščite in gnojenja rastlin z biodina-mičnimi preparati. »Naši pridelki so osrečujoči za ljudi, prinašajo več vitalne energie. več beljakovin, več sonca, predvsem pa več zdravja na mize vseh, ki tovrstne izdelke cenijo«, je poudarila predsednica društva. Vsem je zaželela, da bi se na srečanju dobro počutili, da bi govorilo srce in nasmeh, srečanje pa spremljalo veselje, ki bi premagalo vse težave. Predstavila je društvo AJDA ter povedala, da so njihove glavne naloge pridelati najkvalitetnejšo hrano, varovati okolje, pri tem pa zagotavljajo kolektivno in internacionalno kontrolo. Poudarila je. da vsi udeleženci
predstavljajo pravo srčno skupnost ljudi, ki idejo nosijo v srcih, z vsem bitjem pa že od leta I99I skrbijo za uresničevanje svojih ciljev, DEMETER je v svetu najboljša prehrambena blagovna znamka. Pohvalila je gostitelja Cvetko in Andreja, ki sla se pridružila njenim dobrini željam, ter jih podkrepila s prisrčno dobrodošlico, s katero so se obiskovalci iz vseh delov Slovenije radi okrepčali in soglašali z mislijo, da vključenost v AJDO in prizadevanje za pridobitev blagovne znamke DEMETER pomeni sistematično zbiranje znanja, neverjetno bogastvo idej in tesno povezanost z naravo. Vse skupaj pa da-
je odlične rezultate« je ugotovila županja (vela /alokar Oražem ler poudarila, da so tudi v naši občini možnosti za biološko in BIO- dinamično pridelavo hrane. Sama tovrstno pridelovanje zelo ceni in je obljubila tudi pomoč občine -zlasti pri prodaji tovrstnih izdelov, saj je vsem članom AJDE zaželela, da bi pri tem vztrajali in bili uspešni tudi v finačnem smislu. V RS moramo najti pot, da bomo to vrsto kmetovanja dali na prvo mesto, je dejala in pohvalila vse, še posebej pa (vel ko in Andreja Videmška, ki sla nato vsem obiskovalcem predstavila lepo urejeno kmetijo. Seznanila jih je z metodami svojega kmetovanja ter pripravila demonstracijo mešanja in škropljenja z, biološko dinamičnimi preparati, pri katerih se uporablja tudi homeopatski način. Sledilo je predavanje ter prijetno srečanje, v katerem so udeleženci izmenjali izkušnje ter spregovorili o aktualni problemaliki. ki spremlja delo društva, oh lem pa pokušali in pohvalili specialitete. ki sta jih skupaj z domačimi pripravila gostitelja. y_ v<
Gospa Cvetka Videmšek županji Cveti Zalokar Oražem: v Domžalah bi nujno potrebovali tržnico, na kateri bi lahko ponudili DEMETER pridelke.
Nocoj je ena lušna noč...
Narodne noše so naše bogastvo
Društvo narodnih noš Domžale je 25. maja 2001 skupaj z Romanom Kosom, lastnikom knjigarne, pripravilo razstavo, na kateri je predstavilo družino v narodnih nošah, hkrati pa je s prijetnim večerom želelo podrobneje predstaviti narodno nošo skozi zgodovino in številnim obiskovalcem in obiskovalkam s kulturnim programom polepšati majski večer.
Dišalo je po rožmarinu in ro-ženkravtu, pisane narodne noše so polepšale urejeno dvorano, ko je izpod prstov Tomaža Plahutnika zadoncla večno lepa melodija Cvetje v jeseni in je vsem prijeten večer zaželel voditelj večera - novinar Matjaž Brojan in so Kamniški koledniki zapeli »Slovenec sem«. Oživljamo tisto, kar so nam zapustili naši starši in predhodniki in kar bomo ponesli naprej, je dejal g. Brojan in poudaril pomen narodne noše. ki nas spremlja v najbolj veselih trenutkih, ko sta v duši in srcu veselje in radosl. nekoč in danes. Pozorno smo prisluhnili dr. Dušici Ku-naver, strokovnjakinji s tega pod-
mladi plesalci, vodi gospa Joži Ba-uer. Pred nami so obudili del zgodovine slamnikarstva, zaplesali nekaj plesov in s pesmijo Nocoj je ena lusna noč marsikaterega obiskovalca ganili do solz.
večer se je zaključil s skupnim peljem pesmi Kje so tiste stezice in z. zahvalo ga. Olge Pavlin, predsednice Društva narodnih nos Domžale, vsem, ki so prispevali k resnično prijetnemu večeru. Seveda pit iskrena hvala tudi voditelju g. Matjažu Brojanu ter ga.Olgi Pa-vlinovi in članom I )ruslva tiari >d nih noš Domžale za res prijeten večer.
Kamniški koledniki in dr. Dušica Kunaver: narodna noša je nepopisno bogastvo, ki ga moramo ohranjati iz roda v rod.
Meni je lep ta svet med morjem in gorami, je ena od vstic Pavčkove pesmi, ki bi ji pritrdili prav vsi, ki smo bili deležni lepega večen. Pokazal je, da tradicija nošenja narodne noše, ki ima v naši občini veliko prijateljev in ljubiteljev, saj narodne noše srečujemo t Lici i v drugih krajih, živi in se krepi ler na lak način ohranja narodovo izročilo prihodnjim rodovom.
V. V.
Folklorna skupina OŠ Domžale, ki uspešno sodeluje z Društvom narodnih noš Domžale: Nocoj je ena lušna noč.
račja, ki jc poudarila, da vsa naša, slovenska zgodovina govori, kako ponosni smo vseskozi na svojo narodno nošo, ki odraža tudi slikovitost in barvitost dežele, ki jo predstavlja. Dotaknila se je tudi slaminkarstva in vsem položila na srce, da jc narodna noša nepopisno bogastvo, ki ga moramo ohranjati iz roda v rod. In zopet smo prisluhnili Kamniškim kolc-dinkom, g. Roku Lapu in posebej g. Janezu Majccnoviču, ki jc s prijetnimi šalami nasmejal vse prisotne. Posebno presenečenje večera je bil starosta slovjcnskih igralcev, g. Aleksander Valič, ki se je najprej predstavil s Pavčkovo pesmijo Moja ljubezen, v drugem delti pa z eno od žalostnih zgodb veselih ljudi, ki smo se ji prisrčno nasmejali in g. Valiča kar nismo želeli pustiti z odra. Z glasnim aplavzom smo pozdravili izdeloval ki narodnih noš Cirilo Ulcs in Min-
ko Videmšek, ki sta povedali, da tudi pri izdelavi narodne noše ne gre brc/ ljubezni, / veliko ljubeznijo pa svojo narodno noso nosi tudi ga.Cica fColarjeva. Spoznali smo tudi gospo Jožico Koša k, ki je ena zadnjih, ki ohranja šivanje slamnikov v naši občini, nato pa smo si ogledali prvi nastop folklorne skupine OS Domžale, ki jo, v sodelovanju z Društvom narodnih nos Domžale, ki jc poskrbelo ludi za narodne noše, ki jih nosijo
Igralec Aleksander Valič: Meni je lep ta svet med morjem in gorami ...
Poletni nakupi v Blagovnici Vele Domžale
Večina bralcev Slamnika zeve, da Blagovnica Vele Domžale na S.(XK) nr površin nudi prav vse. kar potrebujete za vas in vaš dom. V prvi etaži blagovnice si lahko priskrbite vse gospodinjske in šolske potrebščine.
obutev za vso družino, za gospe in gospodične imajo tudi pestro izbiro kozmetičnih izdelkov in zlatega nakita. V drugem nadstropju se bo vsa družina lahko oblekla v kakovostna modna poletna oblačila znanih domačih in
tujih proizvajalcev, za otroke vseh starosti pa nudijo pestro izbiro igrač. Vse za prosti čas najdete na oddelku športne opreme. V kletni etaži blagovnice Vele je 500 Rr sodobno in dobro založen marke! ter ponudba bele tehnike
in svetil. Po končanih nakupih pa se lahko posladkale s slaščicami iz. pekarne in slaščičarne Vele ter osvežite v baru Vele na ploščadj.
Od meseca aprila do septembra bodo ponudbo za poletne mesece dopolnjevali v šotoru na ploščadi. Izbirali boste lahko med bogato ponudbo koles, vrtnih garnitur /a bolj zahtevne kupce in za tiste, ki prisegajo na klasiko in ugodne cene. V prodajnem prostoru poteka tudi prodaja šotorov, spalnih vreč in napihljivega programa za do-pustniske dni. Po posebej ugodnih cenah lahko dobite otroške bazene, blazine, napihljive čolne z vesli in podobno.
Blagovnica Vele Domžale jc / mesecem junijem prešla na nov, poletni odpiralni čas. Od ponedeljka do petka je odprla do 20. ure, ob sobotah pa do 18. ure.
»Začnite poletje v trgovinah Vele« pa je naslov akcije, ki bo potekala v vseli trgovinah trgovske družbe Vele v prvih poletnih dneh. Ne zamudite - srečneža čaka 7 dnevno letovanje s polpcn-zionom in letalsko karto za dve osebi v Dubrovniku.
Galerija Lenček
Cvetlična izložba za lepše poletje
Gospa Marina Lenček, samostojna kulturna delavka - unikatna oblikovalka nam jc za letošnje poletje pripravila cvetlično presenečenje. V izložbi galerije v Domžalah, na Karantanski 4 so našle svoje mesto številne cvetlice iz kvašenega in Icclovcga testa. Družbo jim delti pajek-tarantela, ki seje ujel v cvetlično sliko, po izložbi lezejo mravljice, senco pa jim delajo klobuki iz testa. Ob prijetnem pogledu na nenavadno izlož-
bo še povabilo ge. Marine, da si ogledale ludi Stalno razstavo izdelkov iz kvašenega lesla in leda v galeriji, v kateri boste zanesljivo našli kakšno lepo stvar zase ali morda za darilo, ki ga potrebu jele. (ralerija je odprla vsak čctrlck in petek od 15. dO 19. ure. za skupine po dogovoru, tel. 031 724 639.
Fotografijo, na kateri so gospa Marina z aktivom kmečkih žena iz Sevnice, ki so stalne obiskovalke galerije, objavljamo v dokaz, da je galerija znana po celi Sloveniji. Gospa Marina je za dekleta in žene iz Sevnice pripravila tudi delavnico, v kateri so spoznale skrivnosti oblikovanja testa in lecta, nabirale nove izkušnje in se gostiteljici zahvalile na svoj način z domačim kruhom okrašenim s sev-niškim gradom in cerkvama ter drevesi. Posebej aktivni pri tem društvu sta ga. Joži Kozmos in Olga Vene.
stran
V BESEDI IN SLIKI
Specialna olimpiada Slovenije
Osme gorenjske letne igre
Društvo Sožitju Mengeš je 2. juniju 2001 pripravilo v okviru Specialne olimpiadi' Slovenije S. gorenjske letne igru, na katurih so sodelovali tekmovalci in tekmovalke iz Doma Matevža LangUSa Radovljica, OŠ Muline I'uhar Kranj, OŠ Poldeta Stražišarja In VDC Škrat Jesenice, OŠ 27. julij Kamnik, OŠ Jela Jancžiča - Sožitje Školja Loka, Sožitje Radovljica, VDC Sožilje Kamnik, VDC Kranj in gostitelji Sožitju Mengeš.
Prijetno sobotno jutro je najprej polepšala Mengeška godba. Predvsem pa tekmovalci in spremljevalci, ki so organizirano Prihajali v Športni park Domžale* kjer so se pomerili v atletskih disciplinah, košarki in nami/nem tenisu.
Podobno kol prave olimpijske |grc so se tudi S. gorenjske letne 'Sre pričele z lepo otvoritveno slovesnostjo, koje vse prisotne na Zeleno travnato površino povabil
Medalje je podeljevala tudi Cveta Zalokar Oražem.
uradni napovedovalec Roberl Pcc-iti k - Peco. pozdravila pa ga. Vera .luhant. predsednica mengeškega Sožitja In vsem posredovala tudi pozdrav ge. Štefke Kučan. Pa to ni bil edini prisrčen pozdrav. Prisluhnili smo še ge. Teji Beton, predstavnici specialne olimpiade za Gorenjsko, ter predstavniku /veze društev Sožitja, zaploskali državnim prvakinjam - plesni skupini Sove z OŠ Domžale, tinto pa prisluhnili himni Tisoč ljudi in se znova spomnili, da tisoče ljudi daje ljubezen in pogum ler da so ol-
roci in ljubezen ključ za prihodnost sveta, v imenu vseh sodelujočih športnikov in športnic je zaprisegel atlet Danilo, pred uradnim začel kom pa smo prisluhnili še mag. Tomažu Stebetu, županu < Ibčine Mengeš. Igre je uradno odprla in vsem tekmovalcem in tekmovalkam zaželela veliko športne srete in toplega sonca domžalska županja ('veta Zalokar Oražem. ki je poudarila, da je spon druženje in tekmovanje s samim seboj. ( eslila-
zupanja
la je vsem. ki so zbrali pogum ler korajžo za nastop in nato se jc začelo zares. Tekmovalci v košarki in namiznem tenisu so odšli v OŠ Domžale, tekmovalci v tekih, skokih in metih ter štafetah pa so ostali na atletskem stadionu in zaceli tekmovali.
Ob burnem navijanju prisotnih ter napovedovalca so prav vsi tekači in tekačice srečno pritekli v cilj in prejeli zaslužene medalje, uspešni so bili tudi vsi ostali športniki in športnice. Toliko veselja, sreče in radosti v očeh tekmovalcev že dolgo nismo videli in ko smo jih opazovali, kako veseli so sprejemali medalje, smo bili zadovoljni prav vsi: organizatorji Sožilje Mengeš, ki so odlično izpeljali, tako tekmovalni, kol družabni del srečanja za več kot 200 tekmovalcev in poskrbeli, da prav nihče ni Sej domov praznih rok; sodniki, ki so prostovoljno opra vili svojo nalogo, saj pritožb ni bilo, navijači in navijačice ter številni spremljevalci in spremljevalke, ki so s svojimi varovanci zadovoljni odhajali domov.
To je bila res lepa sobota, polna iskrenega veselja, tekmovalne navdušenosti, radosti nad uspehi, prijateljstva in druženja tudi ob živi glasbi, ki je vsem prinesla veliko sreče in prepričanja, da smo prispevali k lepemu in za vse udeležence nepozabnemu trenutku. K temu so prispevali vsi sodelujoči, se zlasti pa organizacijski odbor: lea Beton, lila Košir, Marjan Gor-za. Vera Juhanl. Zoran Poljšak. Jože Mlakar. Mojca Strmšck, Pete) Sraj, Silva Drcsar in vodje tekmovanj; za atletiko I la Košir ler Marjan Gor/a; za košarko Branka Mulec, za namizni tenis Janez m Simon Slibric tet številni sponzorji in tlonalorji. Hvala vsem!
Si<ok v daljino
Specialna Olimpiada
Slovenije
Zahvaljujemo se vsem, ki sle prispevali svoj delež pri pripravah in izvedbi iger v denarju, materialu ali pridnih rokah. Občina Domžale in Občina Mengeš, A A Domžale, strokovni delavci IN-('E Mengeš in OŠ Koje, nekaj staršev, učenke in navijačice So-ve-ŠKI. OŠ Domžale, Zdravstveni dom Domžale, Mengeška godba, PGD Topole, Taborniki iz Domžal, Družina Skok Franca iz hike pri Mengšu, Jože 1'ečeenik, Igor Oregorin, Gabrih Marjan, Metal-l'rojil iz Jarš pri Domžalah, l.cko Šport Domžale, ozvočenje 1'relovšek iz Moravč; Elek-Iroinstalaeije Skočaj Milan, Meso Kamnik, Gorenjska mlekarska zadruga Kranj, Gahrič Moj-zij. Študentski servis Domžale, Ticali no d. o. o. Trzin, T. MI d. o. o. Domžale, anstunbcl KVAJ DEJ iz. Trevoj, dijaki: Veroniko, Sušo, Anja, študentje Vera, Maja, Nataša, Grega. Matej...
*e "idnji pozdrav izvajalcev lanskoletne uspešnice Kulturnega društva Mirana J°rca Skocjan operete Planinska roža._____
Likovna delavnica Vere Terstenjak
Razstava del
učencev
Z zaključkom posameznega šolskega leta je povezana ludi vsakoletna RAZSTAVA Dl I UČENCEV Likovne delavnice Vere Terstenjak, ki je bila odprta I. junija 2(K)I v ateljeju in vrlu pri Veri. Prešernova 9, Domžale. Skozi prijetni kulturni program, ki so ga pripravili učenci likovne delavnice in Glasbene šole Domžale, je številne obiskovalce vodiki učenka Sara Limovšek. Razstava je pokazala vso pestrost in raznovrstnost slikanja in risanja mladih likovnih umetnikov, ki pod skrbnim vodstvom akademske slikarke Vere Terstenjak skozi šolsko leto nabirajo znanja O
V kulturnem programu je sodelovala tudi mlada violinistka in slikarka Spela Gorše.
likovni umetnosti in se tudi praktično preizkušajo v njej. Posebej si bodo letošnjo razstavo zapomnile likovne umetnice Špela Gorše, Matica Karlovsck, Maja Hro-val, Saša Novak in Petra Vidali. ki so za štiriletno ustvarjanje v likovni delavnici prejele posebna priznanja Mladi likovni umetniki so s svojimi umetniškimi deli vse prisotne prepričali, da znajo pridobljeno znanje prenesti na
Številni obiskovalci razstave učencev Likovne delavnice Vere Terstanjak so zaploskali tudi pevki Ani Zupan.
svoje izdelke in tako dokazovati, da je med njimi veliko mladih slikarskih talentov, o katerih bomo zanesljivo Se slišali.
Z začetkom počitnic pa Likovna delavnica Vere Terstenjak ne zapira vrat. saj akademska slikarka vabi vse ljubitelje likovne umetnosti, na poletni likovni delavnici, ki bosta od 2 J. julija do 27. julija ter od JO. julija do 3. avgusta 2(M)I. Dobrodošli!
Prijetno druženje v domu
Veselo, sproščeno in navdušujoče je bilo srečanje v Domu upokojencev Domžale, ki so si ga zamislile delovna terapevtka ga. Silva Demšar in vzgojiteljice VVU Urša pod vodstvom ge. Tine Pančur.
Priprave v domu so slekle že veliko prej: stanovalci doma so svoje ročne spretnosti in različne tehnike izdelovanja zanimivih okrasnih predmetov že dodobra osvojili; pevke pevskega zbora Spominčice, pod vodstvom ge. Mojce Kerč, z glasbeno spremljavo, so že vajene številnih nastopov doma in drugod; jedilnica doma je dobila v sredo dopoldne povsem drugo podobo prav za srečanju z otroki iz vrtca Urša.
Ob desetih dopoldne so prišle
tri skupinice - Žogice Zelvice in Levčki v goste s svojim pevskim in recitatorskim nastopom. Najprej so si z velikim zanimanjem ogledali izdelavo kruhkov iz medenega testa v obliki srčkov. Pri lem so 11111 gospe, ki bivajo v domu in so prikazovale izdelavo, od moke do končnega izdelka, z veseljem ponudile že pripravljeno testo za izdelavo posameznih okraskov. Pri drugem omizju so gospodje stanovalci prikazovali izdelavo žcbljank in makrameja. Vezenje in izdelovanje igrač iz volne je pritegnilo pozornost mladih obiskovalcev pri omizju. Ves vrvež pri omizjih pa so zavzeto spremljali tudi stanovalci doma in nekaj njihovih svojcev. Pristen jc bil pristop, tako
mladih, kot zrelejših nastopajočih, ki so z recitacijami in petjem pesmi - eno smo slišali tudi v kitajščini - navdušili vse. Otroci so se prisrčno pomešali med stanovalce doma, nekaterim razdelili svoje risbice, se z njimi pogovarjali in smejali. Seveda pa je zadonela tudi pesem. Ob tej priložnosti je na hodniku doma tudi razstava izdelkov otrok vrtca Urša, na katero je ga. Tina povabila otroke, naj si jo pridejo ogledat s svojimi starši. Vabilo velja tudi s strani stanovalcev in delavcev doma.
Prijetno srečanje je zaokrožila tudi izmenjava priložnostnih daril, ki so jih sami izdelali otroci s svojimi vzgojiteljicami in stanovalci v delovni terapiji. Lahko rečemo, da smo bili vsi zadovoljni in veseli ob tako prijetnem druženju.
VLADKA BRUMEN
Plesni klub in šola Miki
Vzemi vse, kar ti A življenje ponuja <£M
4 1
Plesni klub in šola Miki je tudi letos oh koncu šolskega leta pripravila predstavilo plesnih skupin, ki pod skrbnim mentorstvom na različnih območjih naše in drugih ohčin pridobivajo vedno nova in nova plesna znanja in plešejo sebi v veselje, stojim staršem in mentorjem pa \ ponos.
Iskrice ljubezni je bil naslov celovite predstavitve tlela Plesne šole In kluba Miki. ki so jo popestrili misli in izjave plesalcev o ljubezni. Iako smo slišali, da jc ljubezen nekaj, kar nas požgečka in čisto zmeša, da ljubezen pomeni pomoč, upanje in srečo, pa tudi. da jc ljubezen očim mami. bralce in obe stari mami in stara ata in šc bi lahko naštevala lepe misli, ki so jih prispevali plesalci. Program, ki sla ga vodila Saša in Andraž je bil raznovrsten; zanimiv, saj smo lahko zaploskali lake začetnikom km pravim mojstrom plesa. 5* največ aplavza pa so
bili ob koncu z.a svoj nastop deležni mentorji,' ki so dokazali, da Se kako drži tisti pregovor, ko pravi, ne poslušaj me, glej me. In v skoraj dveh urah smo lahko videli vse: ocl okornih prvih korakov cicibanov, pri kalerih sta pomagali mentorici.
in ki vedno znova navdušujejo in prepričujejo, da jc treba začeti plesati zgodaj, če želiš, da ples postane pomemben predvsem pa veseleisi del življenja vsakogar od nas. To so s svojim nastopom, po katerem seje imenovala celotna predstavitev dokazale tudi Sovice iz OŠ Domžale, državne prvakinje med plesnimi skupinami, ki vedno /nova navdušujejo. Pa šc nekaj smo opazili: veliko čudovitih dresov, akrobatskih vložkov, številne odlične plesne pare in res lepe koreografije, priložili pa se ne gre niti nad raznovrstno glasbo, po kateri taktih so plesali mladi plesalci in plesalke. Imeniten plesni večer je s svojim nastopom popestrila Romana Kranjčan.
Ce zamenjam le eno besedo od številnih lepih misli o ljubezni, dobim Ples je najlepše, kar lahko do-živiš v življenju, lo bi vam zanesljivo pritrdil vsak od nastopajočih, ki so v nedeljo 10. junija 2001 sodelovali na zaključnem nastopu Plesnega kluba in šole Miki. Pa prijetne počitnice!
B. V.
SLAŠČIČARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice.
Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215fi()'t
Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE.
KULTURA
stran
18
Na tiskovni konferenci sta o letošnji domači predstavi Mik-lova Zala spregovorila tudi g. Franc Stražar, asistent režiserja, in glavna igralka gdč. Tadeja Capuder.
Kulturni poletni festival Studenec
Kulturno društvo Miran Jare Škocjan je v začetku junija na tiskovni konferenci predstavilo program letošnjega KULTURNEGA POLETNEGA FESTIVALA STUDENEC. Ta se je že pričel s koncertom Slovenskega okteta v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, zaključil pa se bo s tradicionalno prireditvijo GLASBA TREH DEŽEL. Na tiskovno konferenco, ki jo je vodila Dragi Jeretina Anžin, so poleg novinarjev povabili številne sodelavce, med njimi najpomembnejše soliste iz Planinske rože, glavne igralce iz Miklove Zale, prisoten je bil dr. Borut Smrekar, Opera in balet Ljubljana ter številni drugi, ki so v prijetnem pogovoru povedali veliko ponvalnih besed glede letošnjega poletnega festivala.
Gospod Lojze Stražar, predsednik kulturnega društva ter režiser letošnje domače predstave Miklova /itlit. je poudaril uspešno povezanost ter sodelovanje / drugimi kulturnimi institucijami in zavodi. V svojih vprašanjih in mnenjih so zbrani novinarji pohvalili zanimive in kvalitetne ter pestre predstave v Poletnem gledališču na Studencu.
v ta/pravi pa je dr. Smrekar poudaril, da Opera zelo tiida nastopit na Studencu, kjer so vedno lepo sprejeti. Prisluhnili smo tudi glavni igralki Miklove Zale,
v kateri bo nastopilo okoli 120 igralcev in igralk, Tadeji Capuder, asistentu režije Francu Stražarju, o problematiki /iljskih narodnih noš pa sta spregovorila kos-tumografinja Nada Slatnar ter koreograf dr. Bruno Ravnikar, Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Frača Bcrnika Domžale pa je predstavil gostovanje glc-dališćnikov iz Nove Gorice, ki bodo na Studencu predstavili komedijo Tistega lepega dne. O pomenu dela kulturnega in drugih društev je spregovoril Mavrici j Grošelj, predsednik KS Krtina, ki je skupaj s predstavniki društva predstavil najnujnejša vzdrževalna in investicijski! dela, s katerimi bi /itgotovili še boljše pogoje za organizacijo in izvedbo prireditev.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vas vabi, da obiščete čim već letošnjih predstav v okviru KULTURNEGA POLETNEGA FESTIVALA- STUDENEC 2001.
Slovenski oktet se predstavi
V okviru kulturnega poletnega festivala Studenec je bil v cerkvi sv. Lenarta na Krtini 26. maja koncert Slovenskega okteta, ki seje predstavil s programom duhovnih pesmi.
Kulturni poleti festival Studenec 2001
POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC - SOBOTA, 30. JUNIJA OB 21. URI
Opera in balet Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani
Gaaetano Donizetti:
Don Pasquale
Med solisti tudi naši znanci: Zoran POTOČAN, Jože VIDIC in Mateja STRAŽAR
DOBRODOŠLI!
Slovenski oktet, ki praznuje svoj zlati jubilej, sestavljajo:
Vladimir Cadež, Andrej Kopaš (1 tenor),
Janez Triler, Kajko Meserko (II. tenor)
Primož Dekleva, Jože Vidic (bariton)
Tomaž Zadnikar, Matej Voje (bas)
Umetniški vodja: dr. Mirko Cuderman
Predsednik: dr. Anton Bebler (trganizator: dr. Zvone Zigon
Poslušalci in poslušalke so napolnili krtinsko cerkev in bili zelo zadovoljni s petjem pomlajenega Slovenskega okteta. Preberite, kaj sta o koncertu na tiskovni konferenci povedala Jože Vidic, član okteta, ter glasbenik Karel Leskovec.
Jože Vidic, član Slovenskega okteta: Koncert je bil odlična priložnost, tako za začetek letošnjega poletnega festivala, kot za 50-lctnico prepevanja Slovenskega okteta, ki se jc v letošnjem letu pomladil. Program duhovnih pesmi je po našem mnenju zelo lepo uspel tudi DO zaslugi dobre akustike in odlične publike.
Prof. Karel Leskovec, glasbenik: Pomlajeni Slovenski oktet je imel srečno roko pri izbiri pevcev, saj vsi glasovi zvenijo zelo dobro, zlasti basi pa so že kar fenomenalni. Vsi pevci ne pojejo, temveč muzieirajo in doživeto predstavljajo pesmi. Uspelo jim jc ustvariti pristen kontakt s publiko, ki jih je nagrajevala za vsako skladbo in jih ob koncu skoraj ni pustila z odra.
V. V.
Tiskovna konferenca ob letošnjih grobeljskih koncertih
»Ko so glasbeni zanesenjaki v letu 1971 »odkrili« daje čudoviti am-bient grobeljske cerkve nadvse premeren tudi /a komorne koncerte, so storili pomembno dejanje ne le za zadovoljitev kulturnih potreb okolja, pač pa ponudili pomembno osnovo tako za obogatitev slovenske po-ustvarjalne glasbene scene, za nastanek marsikaterega novega glasbenega dela, pa tudi kot odskočno desko za mlade in nadarjene slovenske umetnike.« je ob začetku tiskovne konference, namenjene predstavitvi letošnjega 31. Mednarodnega festivala komorne glasbe poudaril direktor Kulturnega doma Franca Bcrnika, ki v zadnjih letih organizira ta festival, g. Milan Marinič.
Na kratko sc jc sprehodil skozi zgodovino festivala in poudaril, dii je osnovno izhodišče festivala želja, da se v (ironijah predstavi domača glasbena skupina, da je festival Groblje odskočna deska nadarjenih mladih glasbenim poustvarjal-cev, mesto, kjer se predstavljajo vrhunski slovenski poustvarjati, uveljavljeni doma in v tujini, podobo grobeljskih koncertov pa zaokroža nastop svetovno znanih vrhunskih poustvarjal-
ccv. S koncerti, ki jih podpirata Občina Domžale ter Ministrstvo za kulturo, njegov program pit sooblikujeta g. Aci Bertoncelj in g. Milan Marinčič, skušajo oblikovati zanimiv, kakovosten in pester glasbeni program, kjer jc vedno v ospredju glasbil. Čudovita potrditev, kako ta festival sprejemajo poustvarjalci, je njihovo poznavanje tega festivalu in veliko veselje, s katerim prihajajo nastopat na festival.
Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Berni-ka Domžale
Ob koncu tiskovne konference je g. Milan Marinčič na kritiko predstavil tudi delovanje Kulturnega doma Prane Bernik v tretji polni sezoni, v kateri so pripravili skupaj 143 kulturnih dogodkov, katerih se je udeležilo več kot 22.000 obiskovalcev. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki.
Veter
v srebrnih laseh, v srcu pa nasmeh
je poimenovala predstavitev svojega ustvarjanja pesnica KATARINA MOLJK - KALABA, ki jo je imela v prostorih Knjižnice Domžale v petek, S. junija.
Ciospa Katarina se jc kot devetletna deklica s starši priselila v Domžale. Prav v prostorih sedanje Knjižnice jc končala osnovno šolo in nižjo gimnazijo, kot učiteljica razrednega pouka jc prav na tej šoli tudi nekaj let poučevala domžalsko mladež Njena življenjska pot jo jc Odnesla na Primorsko, kjer si je ustvarila družino in še naprej poučevala. Sedaj jc žc upokojena, zato sc še lažje predaja svoji ljubezni - poeziji. Jc članica LIKUS-a, literar-
nega kluba upokojencev Slovenije, v kalerem jc zelo dejavna, sodeluje pri izdaji njihovega zbornika, večkrat nastopa v počitniškem domu upokojencev v zdravilišču Stru-njan. pa tudi druge.
Predstavitev svojih pesmi jc začela prav na začetku svoje življenjske poti, v otroštvu. Iz, rane mladosti so sc ji najbolj vtisnile v spomin kozice, ki jih je pasla in z njimi spoznavala lepoto narave. Iz. šolskih dni v Domžalah so ji ostale zbadljivke na račun njenega notranjskega naglasa, pa je znala tudi iz. njih napisati nagajivo pesnico. Stezice
svojega življenja nam je slikala s tekočo besedo, prav nežno je risala
v našo predstavo svoja doživetja, tako lepa, kot žalostna, vse, kar jo jc v življenju doletelo, nam je včasih
prikazala na hudomušen način, oh Žalostnih dogodkih ji jc za trenutek beseda zastala, po globokem vdihu je zapela nežno pesmico, zra
ven pa liho brenkala na kitaro,
Vsi navzoči smo bili prevzeli nad tem večerom poezije, ki jc minil kot dih. v vsakem od nas pa pustil občudovanje te prijetne, iskrive in srčne pesnice.
MO
Pomlad v domžalski knjižnici
V začetku meseca maja so sc nam otroci iz. domžalskega vrtca URŠA s svojimi vzgojiteljicami predstavili z razstavo KNJICjOBUBL. Knjigobubc so vseslovensko gibanje, ki gradi kakovostno komunikacijo med odraslimi in otroki. Poteka v okviru LITA Centra za izobraževanje in usposabljanje iz Ljubljane. Republiški družinski nagradni projekt - program za promocijo branja, vodijo prizadevne mentorice Knjigobub v vrtcih, osnovnih šolah, zavodih za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami, bolnišnicah in splošnoizobraže-valnih knjižnicah.
Temu projektu jc sledila nova razstava. Tokrat so svoje i/delke razstavili otroci, ki so obiskovali pravljične urice v Knjižnici Domžale. S pravljičarjema Nino in I rancijem so od meseca, oktobra do maja popotovali po čudovitem pravljičnem svetu. Ob poslušanju pravljic so nastali prelepi izdelki (veverice, metuljčki, predmeti iz gline ...).
V knjižnici smo naše oblike ustvarjalnega druženja otrok - pravljične urice in Miškin vrtiček (vodi ga g. Majda), zaključili z lutkovno predstavo Muca Copatarica v izvedbi lutkovnega gledališča LRU-fRU. Posebej slovesno smo pravljične urice zaključili tudi v knjižnici Mengeš. Otroci so si v Kulturnem domu Mengeš ogledali lutkovno predstavo skupine UŠ z naslovom KUŽI-K IN MUCA Potujoča knjižnica Domžale in prav-ličarka Anila pa je svoje zveste poslušalce pravljic nagradila s predstavo Začarana ladja - po motivih Willi-ama Haufa - v izvedbi lutkovne skupine UŠ. Predstava je bila v OŠ Krašnja. Tako smo zaključili naše dejavnosti za najmlajše: pravlične urice (pripovedovanje pravljic, razvijanje ročnih spretnosti) in Miškin vrtiček (pelje pesmic in igranje na različne inštrumente, poslušanje pravljic, igranje z. lutkami, risanje, slikanje, tiskanje ...). Ponovno sc v le oblike lahko vpišele v mesecu septembru na mladinskem oddelu naše knjižnice.
Skozi celo leto pa vas vabimo v najrazličnejše ustvarjalne delavnice. Ker se bliža čas počitnic in bomo kmalu »skočili« v dolgo, vroče poletje, smo vas v začetku me-
seca junija povabili na »MORSKO DELAVNICO«. Ude ležili so se jc predšolski in šolski otroci. Kaj smo ustvarjali? Da nas bodo topli sončni žarki greli šc v dolgih, jesenskih, meglenih jutrih. smo si izdelali sliko z. morskimi motivi. V živopisanih barvah so zaživeli morski konjički, delfini, hobotnice, ribe, školjke (tudi z biseri), ki smo jih nalepili v pobarvan okvir. Naje, druže
nje nam bo ostalo v toplem Spominu, saj smo si izile tali ludi Ogl lieo.
Razstava učenk in učencev .1. c razreda OŠ Prcscrjc pri Radomljah nas tudi vabi na morje
Na našem hodniku si lahko ogledate unikatne ribice in druge živali iz. morskega dna.
Knjižno uganko meseca smo lokrat namenili 100. obletnici smrti natega največjega lirika - Josipa Murna -Aleksandra, te jo boste resili in vam bo žreb pi mesci srečo, vas čaka lepa knjižna nagrada.
Za konec pa naj vam izdani skrivnost. Naslednja knjiga Harry Pot ler z naslovom Ognjeni Kolih bo izšla v mesecu juliju. Kaj nam tokrat pripravlja dijak čarovništva na akademiji Bradavičarki? Zopcl preživlja počitnice pri Ronovi družini. Potem jc tu svetovni pokal quiddilcha, v četrtem šolskem letu pa posebno tekmovanje med šolami za čarodejke in Čarodeje, Tri zapletene naloge in na koncu šc svetilka Ognjeni Kelih. Kdo sc ga bo prvi dotaknil? Napelo, zabavno, razburljivo počitniško branje
Dragi otroci! Želim vam, da bi ludi vaše počitnice bile napete, zabavne in razburljive. Uživajte na morju (ne pozabite na prelepe sončne vzhode in zahode, potopite se in ujemite ribe, rakovice, školjke ...), naj vas topli sončni žarki dodobra ogrejejo na razigranih športnih igriščih, ulovijo prijetno Utrjene na planinskih vrhovih, spočite na kmetiji vaših babic in dedkov ... Naj vam počitnice prinesejo vse lo. kar si sami želite Nc pozabite pa na dobro knjigo, ki vas čaka v naši knjižnici. HitrO naj »smukne« v vaš nahrbtnik in potovalko ter skupaj odhilita novim dogodivščinam naproti
NIVES PODMIUSAK
stran
19
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE DOMŽALE
Kam gremo?
Projektne skupine so na osnovi stanja razvoja na posameznih področjih, ki so v pristojnosti občine, pripravile dokument, ki obsega naslednje sklope:
Poslanstvo Občine Domžale
Dolgoročne cilje občine Domžale
Strateški program s predvidenimi resursi
Poslanstvo
Občine
Domžale
Občina Domžale bo ohranila prepoznavno identiteto z zagotavljanjem kvalitetnejših vstopnih pogojev za gospodarstvo, privabljanjem gospodarskih subjektov s propulziv-nimi in dobičkonosnimi programi.
Domžale bodo postale sodobno in prepoznavno slovensko mesto, ki bo svojim meščanom in soobčanom zagotovilo kvalitetne bivalne pogoje.
Z razvojno naravnanim proračunom bo svojim občanom zagotovila dolgoročno oskrbo z zdravo pitno vodo, povečanje prometne varnosti, višjo raven socialne varnosti, vključitev otroka v program predšolske vzgoje, novo odlagališče komunalnih odpadkov, večjo pokritost zbiranja in odvajanja odplak v javno kanalizacijsko omrežje, višjo stopnjo očiščenosti odpadnih voda, kakovostnejše in takojšnje usluge na primarni zdravstveni ravni.
Občina Domžale bo postala pomembno izobraževalno središče, na svojem območju bo zgradila integralno kabelsko omrežje ter poskrbela za varnost prebivalstva ob naravnih nesrečah in izboljšala požarno varnost.
Dolgoročni cilji Občine Domžale
Zap. št.
Cilji
l.
FINANCE IN GOSPODARSTVO J±
Zagotoviti dolgoročno razvojno naravnan proračun, ki bo zagotavljal večji obseg sredstev za investicijsko dejavnost Zagotoviti kvalitetnejše vstopne pogoje gospodarstva
/-.agotovm kvalitetnejše vstopne pogoje gospodarstva_____
Ohraniti zdrave dele obstoječe industrijske proizvodnje, povečati število malih gospodarskih subjektov ter vzporedno povečati obseg zaposlenosti
Privabiti gospodarske subjekte s propulzivnimi in dobičkonosnimi programi, srednjo delovno intenzivnostjo in ekološko relativno neproblematično proizvodnjo
II.    DRUŽBENE DEJAVNOSTI
1. Omogočiti vsem staršem vključitev otroka v program predšolske vzoje oziroma omogočiti izenačitev uporabnikov pri sofinanciranju programov
2. Postati pomembno izobraževalno središče s čim bolj kakovostno in celovito ponudbo Postati čim bolj razvita občina, ki utemeljuje vse dejavnosti na znanju in izkorišča raziskovalne možnosti občanov
■ v..... —'-■j ■ ■ ~ ... ^.^...^.^^---.—!—.-----■---------j- ------.------------ .---------------
Zagotoviti kakovost dela obstoječih šol v ustreznih prostorih z usposobljenimi kadriln sodobno opremo
Zagotoviti kakovostno in rgznoliko kulturno dejavnost
Zagotoviti čim višjo raven socialne varnosti in čim višjo raven nadstandardnih programov Občanom zagotoviti kakovostne in takojšnje usluge na primarni zdravstveni ravni ter približati kar največ specialističnih uslug Postati čim bolj razvita športna občina z dogradnjo objektov, kar bo omogočalo kakovostna tekmovanja v občini
III.   GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ____ l.     Zagotoviti dolgoročno oskrbo z zdravo pitno vodo vsem prebivalcem občine, zagotoviti dolgoročno vodooskrbo drugih uporabnikov s področja gospodarstva in dru-
_gih dejavnosti____^_ -__^_
~2,    Do leta 2005 zagotoviti 95% pokritost zbiranja in odvajanja odplak v javno kanalizacijsko omrežje ~1    Do leta 2005 zagotoviti 87% očiščenost odpadnih voda, do leta 2010 pa nad 90%
Zagotoviti pogoje za ločencTzbiranje in ravnanje z odpadki na novem odlagališču
Povečati energetsko učinkovitost in v prihodnjih 10 do 15 letih za 2% letno in zmanjšati emisije C02v ozračje za 8% v istem obdobju, zgraditi plinovodno omrežje za oskrbo celotnega območja občine z zemeljskim plinom
Zgraditi integralno kabelsko omrežje (optični kabel) za prenos podatkov, zvoka in slike
Zagotoviti pogoje za učinkovito in celovito ureditev cestnega avtobusnega in železniškega prometa, mirujočega prometa ter povečanje prometne varnosti
IV.   PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA
Postati sodobno in prepoznavno slovensko mesto _
Postati ena najbolj okoljsko ozaveščenih občin
Ustvariti takšno občino, ki bo zagotavljala sonaraven, prebivalcem, okolju in gospodarstvu prijazen razvoj in bo na tem mogoče zgraditi prepoznavno identiteto
Selitev industrije iz gosto naseljenih območij in relokacija industrije zaradi zagotovitve kvalitetnih bivalnih pogojev znotraj ureditvenih območij naseli Zagotavljanje stavbnih zemljišč za potrebe gospodarske in stanovanjske gradnje
Zagotoviti dostopnost do okoljskih in prostorskih podatkov vsem zainteresiranim subjektom
Omejitev stanovanjske gradnje na 100 do 150 enot letno
V. SPLOŠNE ZADEVE, CIVILNA ZAŠČITA, POŽARNO VARSTVO
1. Zagotoviti večjo varnost prebivalstva ob naravnih nesrečah in izboljšati p
2. Izboljšati kakovost delovanja občinske uprave ter občinskih javnih služb
/arnost v visokih stavbah
~2.    Zagotoviti kvalitetno bazo podatkov za učinkovito upravljanje z občinskim premoženjem
Strateški programi so razdeljeni na naslednja razvojna področja:
PRIHODKI
A Finance - proračun
ODHODKI
B Gospodarske javne službe
1. Oskrba z vodo in vodovodna infrastruktura
2. Zbiranje in odvajanje odpadnih in pa-
davinskih voda ter odplak
3. Čiščenje odpadnih in padavinskih voda ter odplak
4. Ravnanje z odpadki
5. Oskrba s plinom
6. Javna razsvetljava
7. Infrastruktura za prenos podatkov, zvoka in slike
8. Promet in prometna infrastruktura
9. Pokopališka dejavnost
10. Urejanje manjših lokalnih vodotokov
C Prostor in varstvo okolja
1. Urejanje prostora
2. Varstvo okolja
3. Gospodarjenje z zemljišči
4. Stanovanjsko gospodarstvo D Družbene dejavnosti
1. Otroško varstvo
2. Osnovno šolstvo
3. Sociala
4. Zdravstvo
5. Šport
3.500.000 Sil
3.000.000 SIT-p 2.500.000 SIT-I W  2.000.000 SIT-
o
§   1.500.000 SIT-1.000.000 SIT-500.000 SIT-0SIT-
GJS
GOSP.
PVO
sz
DD
6. Kultura
7. Srednje šolstvo
8. Višje šolstvo
E Gospodarstvo F Splošne zadeve
Strategija predvideva naslednjo strukturo odhodkov, v obdobju od leta 2001 do ' 2005, po posameznih razvojnih področjih:
^^mk i	
28% ^hWJ	
	\ GJS
	\ 44"/,,
	
sz B—- \	/
	, /
pvo^-~--	/ GOSP.
26%	
	1%
Legenda: GJS - gospodarske javne službe, PVO - prostor in varstvo okolja, DD - družbene dejavnosti, GOSP. - gospodarstvo, SZ -splošne zadeve.
stran 2 O
Srednjeročni
c
programov s predvidenimi resursi
A Prihodki
V strategiji načrtujemo, da bi postali razvojno uspešna občina, kar pomeni aktiviranje premoženjskih prihodkov ter dolgoročno razvojno naravnan proračun. Predviden je dvig povprečnega prihodka na prebivalca ter od leta 2002 povišanje prihodkov občine za najmanj 25 mio ter doseči izredne prihodke od koncesije za plin. Prihodki občine naj bi se dvignili tudi v letu 2003 in sicer najmanj za 50 mio, za 25 mio sit naj bi prejeli prihodkov od koncesije, v naslednjih letih pa naj bi ohranjali nivo prihodkov iz leta 2003.
V tem okviru je predvidena zamenjava oz. odprodaja hale Komunalnega centra ter pridobitev nadomestne športne hale predvidoma do konca 2003 leta, že v letošnjem letu pa naj bi začeli z relativnim poviševanjem obsega prostih sredstev za investicije, ki naj bi se povečeval in po letu 2005 dosegel najmanj 40% prostih sredstev. V tem obdobju naj bi poviševali in uvajali nove vire prihodkov (ekološke takse, povišanje cen vode, kanalščine in ravnanja z odpad-ki).
B Odhodki
Gospodarske javne službe
Na posameznih področjih se načrtuje:
1. Oskrba z vodo in vodovodna
infrastruktura:
• Zagotoviti dolgoročno oskrbo z zdravo pitno vodo - do leta 2010 obnoviti 66 km obstoječih vodovodnih cevi vsako leto do 2005 po 4 km, po letu 2005 pa 46 km vodovodov
• Zagotoviti zadostne količine vode in dolgoročno oskrbo uporabnikov s področja gospodarstva in drugih dejavnosti - do leta 2005 načrtujemo gradnjo 26 km novih vodovodov in gradnjo dveh vodohramov zmogljivosti 8.000 mJ (vsako leto po 4 km vodovodov, po letu 2005 pa gradnja 6 km vodovodov in dveh vodohramov
• Do leta 2002 postopoma vzpostaviti sistem daljinskega vodenja spremljanja porabe in črpanja vode
• Preureditev obstoječih črpališč v prodnem nanosu na mengeškem polju - za industrijsko uporabo v smislu zmanjševanja porabe pitne vode za tehnološke procese do leta 2003 naj bi bila izdelana študija, ki naj bi jo začeli izvajati takoj.
2. Zbiranje in odvajanje odpadnih in padavinskih voda ter odplak
Na področju zbiranja in odvajanja odpadnih in padavinskih voda ter odplak je predvideno dokončanje ločenih kanalizacijskih sistemov ter zagotovitev 95% pokritosti občine s kanali" zacijskim omrežjem Do leta 2005 naj bi tako zgradili skoraj 8 km kanalizacijskih sistemov kar
pomeni v povprečju 5 km na leto, vsako leto naj bi obnovili do 1 km obstoječega kanalizacijskega sistema, postopoma razbremenili CCN z odvajanjem meteornih voda z javnih površin - tako naj bi zgradili cca 80 kom ponikovalnic (v povprečju 20 kom do leta 2005, kar pomeni da bo zadeva končana do leta 2004, ko naj bi zgradili dva zadrževalna sistema bazena zaprtega tipa in z njimi preprečili tlačni dvig v kanalizacijskem sistemu.
3. Čiščenje odpadnih in padavinskih voda ter odplak
Načrtujemo, da bodo do leta 2005 zgrajene naprave za čiščenje dušikovih in fosfornih spojin, s čimer bo zagotovljeno povečanje kakovosti očiščene vode; do leta 2003 naj bi zgradili naprave za dehidracijo blata, ki bi ga odlagali na novo deponijo, v skladu s planom posodobitve Centralne čistilne naprave pa naj bi do leta 2005 rekonstruirali dotrajane objekte ter zamenjali tehnološko zastarelo in iztrošeno opremo.
Pomembno je, da načrtujemo uvedbo stalnega nadzora pri tehnoloških uporabnikih, s čimer bi zagotovili prečiščenje industrijskih odpadnih voda pred izpustom v kanalizacijsko omrežje, hkrati pa bo od novih uporabnikov zahtevano, da vgrajujejo naprave za spremljanje stalnega monitoringa glede na naravo dejavnosti.
4. Ravnanje z odpadki
Na področju sanacije odpadkov se predvideva, da bomo do leta 2004 končali projekt ločenega zbiranja odpadkov, v okviru katerega bo zgrajenih 110 ekoloških otokov, v letu 2003 naj bi na osnovi študije in projektov pričela z obratovanjem nova deponija, ki naj bi imela kapacitete za obdobje najmanj 20 let, v letu 2002 pa naj bi pričeli z sanacijo obstoječe deponije, ki naj bi jo zaprli najkasneje do leta 2003 ter do leta 2005 končali ureditev in nato izvajali le nadzor.
5. Oskrba s plinom
V občini bomo zagotovili dolgoročno oskrbo z zemeljskim plinom tako, da bomo do leta 2006 zgradili 150 km plinovodnega omrežja -v posameznem letu naj bi zgradili do 40 km plinovodov, hkrati pa bomo v letu 2001 sprejeli program gradnje lokalnih sistemov za napajanje z utekočinjenim plinom, pri čemer naj bi oddaljenim območjem zagotovili alternativo v smislu vzpostavitve lokalnih plinskih sistemov kontejnerskega tipa na UNP.
6. javna razsvetljava
Na tem področju načrtujemo do leta 2008 zgraditi 20 km javne razsvetljave (po 2 km na leto do leta 2005, po letu 2006 pa 10 km), hkrati pa do leta 2008 obnoviti 6 km obstoječe neustrezne javne razsvetljave.
7. Infrastruktura za prenos podatkov zvoka in slike
Do leta 2008 |e predvidena gradnja 150 km integriranega kabelskega omrežja za prenos podatkov, zvoka in slike, s čimer bi zagotovili 95% pokritost občine, načrtujemo pa tudi gradnjo 3 novih telefonskih central: TC Jarše v letu 2002, TC Dob v letu 2003 in TC Ihan v letu 2004
8. Promet in prometna infrastruktura
Vsako leto do leta 2005 naj bi zgradili oz. obnovili po 2 km prometnic na državnem nivoju, po letu 2006 pa še 21 km ter zgradili še naslednje ceste: cesta Gl-10 Tosama-Količevo (2003), Želodnik-Preserje-Vodice (2005) ter modernizacija križišča R3-644 Kamniška ceste in magistralka (2006).
Za celovito ureditev javnega prometa na celotnem območju občine načrtujemo:
• izdelavo študije o celoviti ureditvi javnega prometa in prilagoditev programa modernizacije prometne infrastrukture (2003)
• ustanovitev centra za vodenje cestnega prometa
• sprejem programa za gradnjo oz. obnovo 54 km lokalnih cest ter njegova realizacija po 4 do 5 km letno, po 2005 31 km
- • do leta 2010 odprava ključnih črnih točk v prometu (križišče na Homcu in Depala vas (2001), križišče Radomlje Zg. Jarše (2002), križišče Dragomelj (2003), ureditev zožanja ceste na Skrjančevem (2004), ureditev Ljubljanske ceste skozi Stob (2005).
• zagotovitev, dodatnih 1200 parkirnih mest v Domžalah, (opuščeni železniški tiri, pri hali KC
- garažna hiša, športni park) Radomljah ter drugih drugih večjih krajih
• izgradnja povezovalne elektrificirane proge za osebni in tovorni promet Ljubljana-Ho-mec-Brnik-Kranj do leta 2020,
• vzpostavitev dveh linij mestnega potniškega prometa prek Trzina in Dragomlja v Domžale - podpis pogodbe je načrtovan v letu 2002;
• gradnja skupne avtobusne in železniške postaje v Domžalah ter lokalnih postajališč po potrebi in predlogih KS - zaključek v letu 2005;
• do leta 2010 načrtujemo zgraditi 80 km hodnikov za pešce in kolesarskih stez po prioritetah - vsako leto do vključno z letom 2005 po 5 km letno; prioritete: Krtina Dob, Smarca-Ho-mec, križišče Radomlje- Arboretum, Radomlje-Rova, odsek od mostu čez Kamniško Bistrico do nadvoza, odsek od Stoba do Trzina);
9. Javne tržnice, javno oglaševanje in plakatiranje
Do leta 2005 naj bi v Domžalah zgradili javno tržnico ter enotno uredili področje reklamiranja in oglaševanja na celotnem območju občine
10. Pokopališka dejavnost
		fc** .Aul.......- lilllfcfcj
		
L_,__ i'tMonm
Do leta 2003 načrtujemo dokončanje razširitve pokopališča v Domžalah s poslovilnim prostorom, parkirišči, dostopnimi in peš potmi ter aktiviranje starega pokopališča na Goričici za žarne pokope, hkrati naj bi vsako leto razširili vsaj eno pokopališče, v letu 2001 v Dobu, hkrati pa uredili tudi upravljanje pokopališč kot izbirne gospodarske javne službe.
11. Urejanje manjših lokalnih vodotokov
Načrtujemo ureditev Mlinščic ter zbirnih ter odvodnih kanalov na območjih kmetijskih zemljišč, v letu 2001 in 2002 pridobitev projektov ter potrebne dokumentacije, nato izvedba del, ki naj bi bila končana do leta 2005.
C Prostor in varstvo okolja
Do leta 2005 naj bi sprejeli novi regijski prostorski plan za severno ljubljansko regijo in z njim zagotovili smotrnejši regijski pristop k planiranju v prostoru, sprejeli naj bi dolgoročni družbeni plan ter zagotovili prostorske pogoje za ureditev prometnih razmer v občini (sprejem lokacijskih načrtov in ostalih PIA, v okviru regijskega plana naj bi zagotovili prostorske pogoje za izboljšanje javnega potniškega prometa ter športno rekreacijskih površin (kolesarske steze, ureditev območja ob Kamniški Bistrici), sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za površine za gradnjo stanovanj. Posebna skrb bo namenjena prostorski ureditvi mestne-
ga jedra Domžal ter selitvi industrije iz centra mesta. Izdelan bo koncept razvoja kmetijstva ter določena razvojna območja za kmetijstvo, posebej pa so v strategiji opredeljena parkirišča za tovornjake ter sodelovanje z državo pri povezovalni cesti Zelodnik-Moste.
12. Varstvo okolja
Prioritetne naloge na tem področju so:
• ohranjanje kakovosti podtalnice (zaključek izobraževanja, poostren nadzor ozaveščanja)
• izboljšanje kakovosti Kamniške Bistrice in pritokov z monitoringom ter nadzorom in obveščanjem,
• izboljšanje kakovosti zraka, kar bomo dosegli s plinifikacijo,
• zmanjševanje hrupa zaradi prometa, zaradi industrije;
• sanacija divjih odlagališč,
• ohranitev naravnih vrednot (biotopov, mok-rišč), kar bomo dosegli z načrtom upravljanja z odloki o zavarovanju, ureditvami učnih poti ter primernemu vzdrževanju teh površin.
13. Gospodarjenje z zemljišči
Na tem področju načrtujemo:
- zagotovitev zemljišč za neprofitno in socialno stanovanjsko gradnjo
- izdelavo programov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč
- z novim odlokom urediti problematiko nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč
- sprejetje sistemskih ukrepov za povečanje ponudbe komunalno opremljenih zemljišč (uvedba davka na nezazidano stavbno zemljišče),
- nakup zemljišč na zavarovanih območjih (vodni viri) ter za potrebe gradnje javne infrastrukture ter z načrtnimi nakupi na planiranih razvojnih območjih vzpostaviti fonde zemljišč za zamenjavo;
- reorganizacijo službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
14. Stanovanjsko gospodarstvo
Nadaljevali bomo s sedanjo politiko na tem področju, pri tem pa že v letu 2001 sprejeli akt, s katerim bomo uredili status stanovanjskega sklada, z nakupom ali gradnjo stanovanj v obravnavanem obdobju, bomo omogočili večjo dostopnost do socialnih (vsako leto bomo fond socialnih stanovanj povečali za 8 do 10 stanovanj) ter profitnih stanovanje (fond se bo povečeval za 8 do 10 stanovanj letno), zagotavljali bomo pomoč pri organizirani gradnji za mlade družine (zemljišča, druge oblike pomoči) ter subvencije socialno šibkim pri rabi stanovanj.
D Družbene dejavnosti
Otroško varstvo in osnovnošolsko izobraževanje
Glede na kritično prostorsko situacijo na področju otroškega varstva bomo na tem področju zagotovili prostorske potrebe za predšolsko vzgojo v obliki 100 novih mest (po 25 mest na leto), pri tem načrtujemo mesta v vrtcih na Rovih, v Radomljah, Dragomlju in novo enoto v centru Domžal. Z ureditvijo večnamenskih prostorov bomo omogočili vsaj v 80% vrtcev športno vzgojo. Zagotovili bomo varstvo otrok v popoldanskem času in sicer že v letošnjem letu za 100 otrok, do vključno leta 2005 pa skupaj za 500 otrok.
Dodatne prostorske kapacitete, s katerimi bomo zagotovili enoizmenski pouk v vseh šolah, bomo pridobili z gradnjo prizidka k OŠ Preserje pri Radomljah ter novo OŠ Dragomelj, zagotovili bomo sredstva za investicijsko vzdrževanje vseh stavb OŠ ter z dograditvijo manjkajočih površin (OŠ Rodica in OŠ Dob) prostorske pogoje za uvedbo devetletnega šolanja, vsako leto pa načrtujemo tudi gradnjo enega otroškega igrišča - 2002 pri OŠ Preserje pri Radomljah, 2003 OŠ Rodica, 2004 OŠ Dragomelj, 2005 OŠ Dob ter po letu 2005 Ihan.
Sociala
Nadaljevali bomo s kvalitetnim izvajanjem pomoči na domu, ki naj bi se vsako leto številčno povečevalo; načrtovana je gradnja doma starejših občanov na Viru iz sredstev koncesi-onarja, do konca leta 2003 pa naj bi zgradili tudi 40 varovanih stanovanj. V tem okviru je prioritetna naloga tudi čimhitrejša zagotovitev ustreznih prostorov za mlade.
Zdravstvo
Na področju zdravstva načrtujemo razvijanje domskosti, v prihodnjem letu paliaj bi bila izdelana strategija Zdravstvenega doma Domžale, v katerem naj bi določili strateške naloge in v tem okviru tudi skrajšali čakalne vrste v zobozdravstvu ter zagotovili triažo pacientov (v letu 2005 naj bi bila čakalna doba mesec dni, v splošnem zdravstvu pa pol meseca); z novo lekarno v letu 2001 naj bi zagotovili dodatno pokritost območja z lekarniško dejavnostjo, planiramo pa tudi nove službe ZD Domžale, s katerimi bi zagotovili celovito ponudbo. Posebna naloga je omogočiti zdravljenje odvisnikov z organizacijo ambulante za odvisnike.
Občina bo tudi v prihodnje zagotavljala finančna sredstva kot doplačilo k preventivnim
dejavnostim, ki jih bomo določili s programom, nadaljevali bomo s politiko podeljevanja koncesij, načrtujemo pa tudi ustanovitev diagnostičnega centra, v okviru katerega bo delalo večje število^ visoko usposobljenih specialistov. Šport
Poglavitna naloga je gradnja novih športnih površin v okviru Športnega parka Domžale (stadion, športna dvorana in ostala igrišča) kakor tudi v okviru športnih parkov Ihan, Dob, Vir in Jarše, kjer naj bi dogradili obstoječe športne objekte. Po letu 2005 načrtujemo gradnjo pokritega bazena, že v letošnjem letu pa se nadaljujemo aktivnosti za ustanovitev javnega zavoda za šport in rekreacijo; s katerim bi zagotovili celovito upravljanje s športnimi objekti ter strokovno izvajanje programa.
Kultura
Z adaptacijo knjižnice Domžale, ki je načrtovana v letih 2002 in 2003, bomo zagotovili varno in kvalitetno poslovanje, načrtujemo pa tudi, da se bo po letu 2005 začela gradnja kulturnega centra, v okviru katerega načrtujemo novo knjižnico, likovno razstavišče, muzej ter prireditveno dvorano.
Srednje šolstvo
Občina bo pomagala pri gradnji telovadnice za potrebe Srednje šole Domžale, zlasti pri iskanju zemljišča, načrtuje pa se tudi povečanje šol- | skih mest z dosedanjih 650 na 750 in v tem okviru zagotovitev programa tehnične gimnazije.
Višje šolstvo
Načrtujemo zagotovitev programa višje strokovne šole kot strokovne nadgradnje obstoječih srednješolskih programov v letu 2002.
Gospodarstvo
Na področju gospodarstva bo občina zagotavljala pomoč gospodarskim subjektom zlasti na naslednjih področjih:
• skrajšanje rokov za sprejemanje ustreznih prostorskih aktov ter upravnih postopkov v pristojnosti občine ter njenih javnih podjetij ter zavodov
• ustanovitev lokalnega pospeševalnega podjetniškega centra
• povečanje obsega samozaposlovanja ter ( povišanje števila samostojnih podjetnikov s sedežem v naši občini, ohranjanje števila delujočih malih podjetij, pri katerih naj bi povečali število zaposlenih
• zagotovitev konkurenčnih pogojev za vstop v občino in konkurenčnih pogojev poslovanja gospodarskih subjektov v občini (vstopne in tekoče dajatve so za 25 odstotkov nižje od Ljubljane)
• ohraniti zdrave dele obstoječe industrijske proizvodnje
• privabiti gospodarske subjekte s propulziv-nimi in dobičkonosnimi programi ter gospodarske subjekte srednje delovne intenzivnosti ter ekološko relativno neproblematično proizvodnjo
• usposobiti nakupovalne centre - vzpodbujanje nakupovalnega turizma ter gostinsko-no-čitvenega turizma ter povečati prepoznavnost občinske turistične ponudbe - ustanovitev turiš- I tično-informativnega centra ter aktiviranje posamezne turistično-informativne točke
• na področju kmetijstva ohraniti število delujočih kmetij in število kmetov ter povečati obdelovalne površine prek agromelioracij, ki jih bo občina sofinancirala, hkrati pa posebno skrb nameniti spodbujanju ekološkega kmetovanja ter usmerjanju kmetij v turistično-kmetijsko dejavnost (vsako leto pridobiti eno novo tovrstno kmetijo).
E Splošne zadeve
Na tem področju planiramo nabavo gasilske avtolestve za reševanje z visokih zgradb, ki naj bi jo kupili v letu 2004, že v letu 2002 pa naj bi glede na ogroženost, kupili vozila za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter poskrbeli, da bi bila naša gasilska društva glede na kategorizacijo opremljena, kvaliteto posredovanj pa bomo zagotovili tudi z nakupom poziv-nikov za tiho alarmiranje, z akcijo naj bi pričeli v letu 2005.
V zvezi s povečevanjem učinkovitosti uprave ter hitrostjo reševanja zadev ter odnosov do strank načrtujemo pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 ter zagotovitev pogojev za elektronsko poslovanje - začetek v letu 2002 in zaključek v letu 2005 ter obnovo strehe in fasade upravne stavbe.
To je povzetek osnutka dokumenta, ki bo oblikoval življenje in delo naše občine v prihodnjih letin. Pripravljalci vabijp vse občane in občanke, javne zavode in podjetja ter druge subjekte, ki želijo sooblikovati razvoj naše občine v prihodnjih letih, da se vključijo v razpravo.
stran
Predšolska bralna značka v knjižnici Domžale
V knjižnici Domažale smo sc pred štirimi leti odločili, da homo poskušali organizirati predšolsko bralno značko, lako da jo bomo ponudili vrtcem na svojem področju. Vzgojiteljice so predstavile la projekl staršem olrok, ki so se seveda različno odzvali saj je predšolska bralna značka namenjena otrokom, ki še ne znajo brati.
Predšolska bralna /načka zaživi Sele takrat, ko sc starli odločijo, (In si bodo v/cli čas, da bo-0.0 brali olroku, da mu bodo pomagali izbrati knjige, da bodo morali obiskali knjižnico, Cc knjig s seznama ne bodo dobili v vrtcu uli jih nimajo v domaći knjižnici. Kar obsežna naloga ob vseh ne-
štetih opravkih, ki tarejo /c italt prezaposlene starše, Kljub temu pa so starši in otroci bralno značko v/cli za svojo, prvo leto je sodelovalo 354 otrok, drugo leto 4X2, tretje leto 621 in letos kar 75X otrok. Otroci so prejeli svoje prvo bralno priznanje, ki ga je oblikovala domžalska akademska slikarka Urša /ajdela llrovat. Za spomin so prejeli le leseno figurico Ostržka. v kulturnem domu Iranca Bernika pa so si ogledali predstavo Mini cirkusa BulTcto. Oči so jim žarele v navdušenju, ko sta nas s svojim programom navduševala klovn in klovncsa. Zastajal jim je dih ob njunem /on-gliranju, nasmejali so se ob njuni komični akrobatiki, vožnji / nio-nociklom ... Z veseljem so tudi sodelovali pri razvedrilnih igricah in se ob njih imenitno zabavali
lepo je, ko vidiS, da ima knjigi kljub različnim medijem, ki obdajajo sodobnega človeka, sc vedno mesto v srcih otrok, staršev, vzgojiteljic In knjižničark, ki smo družno podprli ta projekl zaljub-Ijanja v knjige, kot je gibanje bralne značke označil njen predsednik, Ione Partljič. Zahvala <»brini Domžale za Finančno pomoč. STANKA ZANOSKAR
Bralna značka v vrtcu? Lepo vas prosim, kaj pa še
Pa je le res. če se še tako čudno sliši. Dobro vemo, da v predšolskem obdobju nihče ne pričakuje ali celo zahteva od olrok, da bi znali brati. Pričakujemo pa, da je v otrocih ostala prastara potreba po poslušanju /godb in pravljic, četudi hi jim sami namesto svojega branja včasih raje podtaknili IV. računalnik ali kaseto. ( c bere ali pripoveduje človek, ki ga ima otrok rad, je lo dodaten razlog ZA bralno značko v predšolskem obdobju. Starši bodo stali oh sirani otroku, ko se bodo črke / lista spremenile v glasove, besede, prav oni bodo z njim delili veselje prvega uspeha. Prav je. da so starši tudi lisli. ki ustvarijo dobro podlago za kasnejše v eselje oh branju.
oporo, ko pripoveduje /godbo.
Ali sploh zmore olrok kaj povedali o zgodbi?
Večjo težavo vidim v tem, da jc vCasih nemogoče ustreči vsem: zjutraj npr. več otrok prinese risbico, radi bi la dan opravili del svoje naloge. Toda tudi me, vzgojiteljice in pomočnice, imamo večkrat natančno odmerjen čas
V redu, boste rekli, starši gremo v knjižnico, ker si olrok želi sodelovali pri bralni znački, si izpo sodimo knjigo, jo preberemo, večkrat prelistamo in obnovimo, sc O njej / (itrokom pogovarjamo, kaj pa potem?
Potem vaš olrok nariše ali naslika svoje doživetje zgodbe na list. ki ga prinese v vrtec in mu je v
za različne dejavnosti, zelo pogosto ga celo zmanjka. Prav neprijetno je torej popoldan povedati staršem (ki jih iskreno zanima, kako jc težavico prebrodil njihov olrok), da »danes pa res ni bilo časa le za bralno /načko«. Si morete misliti, kako neresno zveni vse skupaj? No. saj ni bilo pogosto, sem in tja pa se jc tudi zgodilo.
Ker pa imajo naši ljubi varovanci čudovite starše, ki znajo razumeti tudi katero od naših stisk, jih take malenkosti ne odvrnejo od tega. da bi zaradi njih prikrajšali svoje otroke za bralne oz. »poslušalne« užitke.
Vzgojiteljica iz Vrtca Ostržek MARJETA OSOLIN
Želijo si slišati čim več zgodb
Če vprašam svoja predšolska otroka, kaj jima je pri bralni znački najbolj všeč. zakaj hočeta sodelovati, je odgovor soglasen - zaradi nagradne predstave.
roStva. Tudi v knjižnici smo poiskali nekaj neznanih del za otroke, pritegnile so nas zlasti lepe ilustracije. Dom smo zgodbice prebrali - enkrat, dvakrat, trikrat. Sledile so obnove, najprej ob slikah, potem sc brc/ njih. Na koncu smo izdelali še risbice, ki mogoče res niso bile tako popolne kol ilustracije v knjigah, a vanje jc bilo vloženega veliko truda in prepričevanja, da
Sama bi nagrado omenila le kot spodbudo olroku. da od našega branja odnese nekaj več - tla se nauči poslušali, da razume prebrano, da zna obnoviti vsebino zgodbe, (la se pol rudi in izdela svojo ilustracijo. Ko smo jeseni dobili seznam knjig za predšolsko bralno /načko, smo najprej pregledali, katere že poznamo, katere imamo doma - nekatere le i/ našega ot-
/nata narisati to. o čemer smo brali. Pri nas smo z rednim večernim branjem začeli po rojstvu najmlajše hčerke. Starejša otroka si vsak večer želita slišati še več in več zgodb, zalo komaj čakata, da bosta sama znala brati in ne bosta odvisna od dobre volje in utrujenosti mame in očeta. Vem, da se bo lo v nekaj letih res zgodilo, vem pa tudi, da bom pogrešala nase skupno večerno branje.
ANA KEŠNAR (mama)
V znamenju večne muzike Ludwiga van Beethovna,
Primoža Novšaka, njegove stradivarke in Aleksandra Spasiča
Trideset let simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
DoiHžiiliiiiii. ki so s povabljenimi gosti do zadnjega količku napolnili dvorano Franca lu-rnika v Domžalah, tegu koncerta, ki sc jc zaradi pozdravov, od katerih so bili nekateri že pravi govorci, obdarovanj ki jim ni bilo videli konca in ponavljajočim se spontanim skandiranjem in glasnim odobravanjem, ki je umetnike nekajkrat priklicalo na oder, prav gotovo še leta B* bodo pozabili tega iimclniškcga doživetja.
Čeprav sem 0 izvrstnih kvalitetah našega amaterskega ansambla, ki m kulturno-glasbe-"eni področju simbolizira ne le prepoznavnost obeh osrednjih mest, pač pa tudi kamniš-kc-domžalsko regijo že pisal, »Cm se ob pogledu na koncertni list vendarle nekoliko ustrašil, da ne rečem celo zdrzniL.
Spustiti se namreč kar, »in nicciins res« najsvetlejše in najvišje glasbene umetnosti planc-tarnega nivoja, mi <kI muh' ni-u za profesionalne simfonike, kaj šele za simfonike, ki so bili te do včeraj prepoznavni koi Amaterski korpus. No, ta mer ja bojazen je ipuhtebt že po dobri desetini taktov Beethov-novega koncerta /a violino in »rkester v D duru. ki jo jc izjemno temperamentno diktiral koncertni violinist in eden na-*'h najprominentnejsih umetnikov, Primož Novsak.
v tem Beethovnovem edinem violinskem koncertu se kot v dialogu prepletala. Stopnjujeta m spri innii jata govorici dveh: violine, ki i/ prstnih Konic umetnika preko Instru-jjj'nts stradivarke izziva in klicc, icr orkestra, ki ga sPrcnilj;i, mu odgovarja, ugo-Vilr.ia. pa ludi prekinja. Rekel J*m edini, kajti Beethoven, ki J* umrl skoraj popolnoma Sluh v starosti komaj 57 let, je '•"Pustil človeštvu kar 9 sim-("Hi. pet klavirskih koncertov.
godalnih kvartetov. 32 kla-^nkih sonat. 10 violinskih SO-!'!.'• 5 sonal za celo, opero * idciio«, uverture za »Egmon-*Coriolana« in »Leonoro«,
PJJ 'Udi oratorij in »Miso SO-
(-'Hnis« ter številne pesmi, to* c! "Pus obsežnosti in še zlasti >riginalnc zgodovinske edin-
|lveiiosli, ki mu v glasbi sve-(>viic dimenzije nedvomno ni
para.
Beethovnom jc prešla v''šika v romantiko, ki je po-I ■"'Silila pomen posameznika y njegovega duševnega sveta.
( njej je izjemno poudarjena
ralslvcna sestavina, ki preseže "unsko razpoloženje in po-geslo ustvarjalca. Njena
VtkS je v tcm- l,'< llvc'tlc no" ■ ""li napete akorde, kol re-
cimo septimne, med katerimi najde svoje incslo tudi zmanjšani, ra/vnamc in okrasi se / ritmom, ki sc iztrga strogi meri. Oblika se izneveri klasični uravnovcšcnosli in poslane svobodnejša. Stopnjuje sc fantazija, tako da sama snov uhaja i/ stvarnosti v fantastiko in iz sedanjosti v zgodovino. (Ob tem bi si upal tudi trditi, da je
/a romantiko najbolj značilno prebujanje nacionalne zavesi i. le /Jasli med slovanskimi narodi, ki so v tej dobi ze pri celi gradili samosvoje kulture).
Zc pred romaniiko se je kraljestvo vokalne glasbe postopoma umikalo instrumentalni glasbi in s tem v zvezi so se tudi razvili instrumenti, kol recimo pihala (komet, trombon, rog pozavna itd...), piskala (flavta, klarinet, oboa, fagot), do nevet jetne petfekcije s<> se
ia/\ Ha godala ( violine, viole,
violoncelli In kontrabasi), da sploh ne govorim o claviccm-halu (današnjem klavirju), ki si
je utrl pol v dom in v koncertno dvorano.
Sicer pa jc njena predhodnica, klasika, dosegla višek že koncem XVIII. stoletja in po stilnem značaju ji jc bila najbližja kilična pesem. Zato sc jc predvsem v tej dobi že utrdila ludi peSCmSkj oblika v samospevu in tudi v zboru, ki so jO gojili in razvijali različni klasični skladatelji, med njimi tudi vrhovi te smeri: Joseph Havdn (1732 do 1X0'». VVolfgang Ama-deus Mozart (1756 do 1791) in ludi Beethoven.
Besedo ali dve naj namenim še slradivarki, ki jc v rokah umetnika Primoža Novšaka z.a-Zveneta v nam neznani, neslu-leni in nepojmljivi tehnični popolnosti, barvitosti, brezhibnosti in virtuoznosti, ki jc vsaj do sedaj se nismo slišali. Kol je zapisanu V koneei Ineni listu, je bila izdelana leta 1710, kar bi pomenilo, da spada v zadnjo skupino 710-tih godal, ki jih jc ustvaril italijanski mojster An-lonio Slradivari (1644-1737) Sicer pa na lo šlevilo ni ravno prisegati, kajti po Bertelsman-ii naj bi naredil »le« 520 vio lin. 12 viol in. 50 violončelov.
vcud.il. po istem avtorju tudi suniničcnjc. da marsikatera teh ni ravno izdelek mojstra, s ka-leiim se ponaša.
S temi nekoliko pedagoško obarvanimi inlstavki želim poudarili in poslušalcu vsaj okvirno približali težino, umetelnost in predvsem artistično tehtnost in vrednost programa, ki so se ga lotil Spasicevi dom-/alsko-kaniniski simfoniki.
Naj v nadaljevanju znova
ponovim, da ima ta simfonični orkester sloves, ki me le malokrat ali pa sploh ne izneveri, saj so že pričakovanja velika.
Njegovo pravo vrednost, bolje rečeno nocojšnje sporočilo pa sem dojel šele v ozki luči reflektorjev, ki SO v temni noči vračanja v Kamnik punili temo pied menoj ...
Da .... sem si rekel ... z. violinskim koncertom so se v obliki dialoga med mojstrom in korpusom poslavljali od prve tridesetletnice učenja in zorenja ter bolj ali mani nazorno, vendar odločno zapirali vrata za »učno sobo« tridesetih let, ki jih je od prve začetne ne razpoznavnosti, polne mladostnega navdušenja, puko trnje vega in mučnega učenja in razpoznavanja v katerem mar-
sikdo omahne in obupa, pripeljala do kvalitete, ki so jo z vso
odločnostjo in razpoznavnostjo položni pred trdno zaprta vrala naslednjega tridesetletnega obdobja.
Le lako in samo lako si je moč razlagali glasnost, s Paga-ninijevimi trilčki izpeljano virtuoznost, ki tudi v najvišjih violinskih legah ni nikoji popustila, niti se kakorkoli umaknila pred tehnično skoro nepojmlji vimi zahtevami ... In prav v tem jc bila Novšakova izjemna sposobnost oblikovanja tona, njegova enkratna moč oblikovanja in doziranja razmerja med pojočo stradivarko in korpusom, med svetom njemu lastnega, intimnega, popolnega muziciranja in odgovori ali pa celo ugovori, ki jih je Spasic tako doživelo, odločno in virtuozno znal izvleči in izvabili, včasih celo kar iztrgali i/ src in notranjih zvočnih kipenj in koprnenj iz prve tridesetletne učne sobe izhajajočega učenca - danes že mojst ra.
Kadar se veter poigrava z bujnostjo cvetočih rož. občudujemo naravo; kadar pa sc violina poigravii s svojim lastnim zvokom, nas prevzame glasba: in besed, ki bi to lahko popisale, sploh ni v našem niti ka-
teremkoli drugem besednjaku. Mogpče kvečjemu le v okornih in šepajočih prispodobah, s katerimi se moramo večkrat zadovoljili.
Glasba nas jc enostavno prevzela. Zgodilo sc je v hipu. v trenutku ko je NovSak z. elegantnim gibom svojih čarobnih prstov prestopil breg navadnih ljudi. Spasic pa z dirigentsko palico uročil pričakujoči korpus iz običajnosti v Iransccn-dcnlnost. Vendar pa sc lo ne zgodi vedno in samo po sebi. Beethoven ni pisal svoje glasbe zato da bi se i/, nje učili, pač pii zato. da bi jo poslušali in v njej našli bogastvo zvočnega razkošja. Običajno sc preveč dobrega kar hilro nasitiš, in naveličaš .... pri Beethovnu pa nikoli, kajti v svetu njegove glasbe smo napajali svoje »glasbene akumulatorje« tako z njegovo glasbo, kol / reproduktivno umetnostjo violinista -virtuoza s stradivarko in Spasiča s simfoniki, s katerimi seje dobesedno poigraval.
In že smo pri peli simfoniji, ki so jo v njegovi domovini poimenovali kot »Schicksal-svmphonic« onkraj Rena v Italiji pa kot Apassionato.
Začenja se z vstopnimi kvtntnimi udarci timpanov m pavk, ki pričenjajo sicer plaho, previdno, a dovolj odločno, na zlati sredini med obema zaprtima vratoma, torej v praznem prostoru in na previdni oddaljenosti opozarjati na svojo prisotnost z namenom odpreti si hermetično zaprta vrata v drugo tridcsctlelje.
I/, tistih nekaj timpanskih taktov se izvija glasbeni motiv, ki ga drugti. za drugo postopo-
ma, a nezadržno prevzemajo ostale instrumentalne skupine. Motiv se obrača, zvija, plemeniti, glasbeno razvija v cele stavke, v klice in zahteve, ki najprej le marginalno opozarjajo, sc spet umirjajo in umikajo, približujejo, da bi v naslednjem trenutku kol opomin in celo kot zahteva in celo grožnja prav vseh, znova, v obliki vse glasnega fortissima udarjali po hermetično zaprtih vratih drugega tridesellctja ...
In ko se koncem tretjega stavka, po neštetih glasbenih govoricah, ki varirajo med moledovanjem, prošnjami in zahtevami, kar vse se odvija med umirjenim legatom, ki ne le namiguje, pač pa se od trenutka do trenutka celo prelevi v melodične forme spcv'nosli. glasbena govorica preko zatohle, obrnjene in deformirane kompleksnosti obrnjenega osnovnega motiva preko vseglas-nega »con fuocco* po polurnem približevanju in obleganju le prelevi v zaključno kodo. se vrata drugega Iridcsctletja nazadnje le previdno in malenkostno udajo, »odškro« in končno tudi odpro ...
Naš simfonični orkester vstopa: pod slavolokom sc mu odpirajo vrata drugega tridesellctja ... Zaželimo mu srečo, naj mu nove rojenice in sojenice namenijo nov vzpon, novo, višjo kvalitetno raven, naj se v potu svojega nesebičnega in vztrajnega dela ne le utrjuje na že doseženem, pač pa dviguje na višja stopnišča slovenske instrumentalne umetnosti.
Mag. CENE MATIČIČ
Koncert jMPZ Groblje
Tišina je skrivnost presledkov med posameznimi udarci srca. je sopotnik naše prvinske tesnobe. Artikulacija liši-ne in zvoka je glasba. In ne vemo, kaj se skriva v njej, v čem je njena srž.
Nekateri smo jo ponovno želeli odkrivati na koncertu Mešanega pevskega /bora Kulturnega društva Groblje v soboto, 2. junija. Zbor sc nam jc pod vodstvom gospe Janje Dragan Gomba< predstavil s pelinu renesančnimi madrigali, ki so sprva opevali radoživo Vfr selje do Življenja, a Ž Gallusom so postali »harmonic moralcs«. Preko slovanskih skladat Icjcv Bartoka in Maklaki-cwic/.a smo prešli v drugi del večera s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Ponovno smo lahko slišali, da je dejansko glasba odsev družbe, V kateri se razvija, fina glavnih značilnoslinašega naroda je melanholična oiožnost. ki pogosto zaradi zgodovinskih okoliščin opeva izgubljeno in večno čakajočo ljubezen. A skozi melanholijo se vedno /na prebili tudi radoživi vitalizem.
ki z visokim vriskom škrjančka pozdravlja nov dan.
Začetek in konec koncerta so predstavljale plesno hudomulne pesmi. Prav preko njih s mo lahko začutili utrip /boni, ki nam je na samem začel ku zaželel, naj / njimi glasbe ne le poslušamo, ampak naj poskusimo biti-
z-njo in biti-v-njej. Sc enkrat se najlepše zahvaljujejo vsem, ki so se odzvali vabilu in sc jim pridružili na koncertu.
NATAŠA COTMAN
Bogastvo
slovenskega jezika
Skrb za slovenščino
Slovenska popevka na Kvro-songu je bila zapeta v angleščini. Žalostno. Takole mimogrede uničujemo, žalimo in zapravljamo svoj materni jezik. Vprašanje pa je, ali je popt-vkarica zato, ker ni pela v svojini jeziku, dobila kaj več ločk.
Bolj spodbudno je,da ima naš pevec Boris Kopitar na svoji novi plošči tudi pesem z naslovom Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi? Boris še pravi: »Kmalu bomo šli v Jvropo in ta nam ne bo vcepljala narodne zavcsli. (e sc je sami ne bomo zavedali, nas Evropa kvečjemu lahko pogoltne.«
Tudi vseh slovenskih strank ne moremo pohvaliti, da se kaj posebno ubadajo s skrbjo za slovenski jezik. Povrhu vsega pa je danes tudi veliko šolanih ljudi, ki se skorajda odpovedujejo materinščini in bi jo najraje nadomestili s kakšnim tujim jezikom. Svojega je/ika nimajo za veliko vrednost in je mogoče sploh še niso doživeli.
Nekaj povsem drugega pa nam pove naš filozof Ivan Ur-bančič. Naj navedem odlomek iz njegovega članka I/ BISTVA SVOJEGA JI /IKA (Mladika St. I. 2001). Takole je zapisal: »Cim bolj pristno mislim filozofsko zadevo, toliko bolj sem izključno zavezan slovenskemu jeziku in toliko bolj iz-kušam neverjetne možnosti, ki jih slovenska beseda hram za filozofsko mišljenje, če namreč enkrat zmoremo prisluhnili temu, kar slovenska beseda pove. Moja i/knšnja je, da jc v slovenskih besedah zelo velika možnost filozofskega mišljenja ... V prevodu ni vcC iste 'duše'. Mislim i/ bistva slovenskega jezika. In toliko je moja mi sel doma tamo tukaj Mene ni v Nemčij. mene ni v Franciji ali Angliji, zato mi i/ sanic zadeve mišljenja ne prihaja spodbuda, da bi se prevajal v drug jezik. V svojem mišljenju sem vseskozi zavezan veliki zadevi filozofskega izročila od antične Grčije da danes Ampak lo zadevo skušam mislili i/ bistva svojega jezika in samo tako je živa Nenehno študiram besede velikega izročila evropske filozofije, vendar mi zadeva filozofije zares zaživi šele. ko jo premislim in i/povcin v slovenščini, torej i/ poslusnosli bistvu slovenske besede«
Večletne želje, da bi Slovenci dobili urad za jezik, se počasi le uresničujejo. Slovenist dr Janez Dular je bil že lansko jesen imenovan za v. d. direktorja tedaj ustanovljenega Urada Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik. Zdaj se jc to-liko premaknilo, da so bili Uradu dodeljeni poslovni prostori in zagotovljena tri delovna ntesta. S tem je končno uresničen eden izmed poglavitnih ukrepov, potrebnih za varstvo in«podporo slovenščine v javni rabi. Zamisel, kako naj novi urad deluje, je njegov direktor dovolj izčrpno pojasni! že v Predlogu /akona o slovenščini kot uradnem jeziku, ki je bil izoblikovan v Državnem svetu
Zdaj lahko upamo, da bo konec nasprotovanja zakonskemu varstvu slovenščine, ki je prihajalo z razitih strani, /ačuda ludi od nekaterih jezikovno izobraženih ljudi. Kot razlog navadno navajajo svobodo jezikovnega izražanja, češ da uporabnikom jezika nihče ne more in ne sme predpisovati, kako naj kdo govori in pise.
Ko tu govorimo o jeziku, mislimo na svojo materinščino, tisto, ki se je najprej naučimo, in ki nas spremlja vse življenje.
Del tega zapisa sem povzel po Članku Jezikovni urad, ki ga je naš veliki slovenist in borec za našo materinščino. Jane/ Gradišnik, objavil v Družini 20. maja 2001, v rubriki Za boljši jezik.
FRANCE CERAR
OD TU IN TAM
Iz zakladnice pregovorov
»Zakon je kot kokošnjak: eni hočejo ven, drugi noter«
Beseda »poroka«, »poročiti« je prvotno pomenila »zaupati v varstvo, izročiti, dati v roke«. Izvir besede je torej »roka«, ki ima pri poroki pomembno vlogo. Pravimo, da »sta si v zakon podala roko«. Duhovnik s stoto /veže ženinovo in nevestino roko.
Kako tvegano in daljnosežno dejanje jc poroka, povedo naslednji pregovori:
Poroka je loterija.
te se peka kruha ponesreči, je en teden izgubljen, če je slaba žetev, je leto izgubljeno, če je zakon nesrečen, je vse življenje izgubljeno.
Bolje je biti napol obešen kot nesrečno poročen.
Komur se ženitev slabo posreči, ima viee v hiši.
Gre za dogodek, ko Človek nima vseh niti v rokah:
Poroke se sklepajo (ali: so zapisane) v nebesih.
Ko se ženiš in ko kupuješ konja, si zaveži oči in se priporoči Bogu.
Poroka je tvoja usoda.
Kadar kdo stopa v zakon, se o njem govori pretežno slabo - verjetno iz nevoSCljivosti: Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti; kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.
Kjer so ohceti trajale dlje časa, je bila to priložnost za sklepanje novih poznanstev in prijateljstev:
Redka je ohcet, ob kateri se ne bi zasnovala že tudi naslednja.
I na poroka naredi drugo.
Se vedno je možno, da se kdo poroci zaradi denarja ljudska modrost taksnim ne napoveduje niC dobrega:
Ce se poročiš / denarjem, bo zakon redko dober.
Kdor se poroči zaradi bogastva, proda svojo svobodo.
Ne poročaj se zaradi denarja; ceneje si ga je sposoditi.
Kjer je poroka brez ljubezni, lani bo ljubezen brez poroke. (H. Franklin)
Delaj za denar, poroči se iz ljubezni!
Od sanic ljubezni se seveda tudi ne da živeti. Takšni večkrat slišijo malo privoščljivo pripombo: »Ali bosta živela pod marelo?«
Za zakon je treba več kot štiri gole noge v postelji.
Življenjska razočaranja so porajala pregovore, ki vidijo v poroki in zakonu več slabih kot dobrih strani. Zakon je pekel in nebesa, vsakega je nekaj. V nasled-
njih mislih je veliko pretiravanja, a za njimi se skriva kanček resnice:
Kdor je pošten, se poroči kmalu, kdor je pameten, pa nikoli.
Treh stvari ne smeš nikomur svetovati: da gre v vojno, na morje in da se poroči.
Če sc pametnemu predobro godi, se poroči.
Ko se poročiš, moraš dobro pogledati, da boš videl, od koga se boš nekoč ločeval.
Poroka traja eno uro, pokoro za to pa delaš vse življenje.
Leta in zakon ukrotita moža in žival.
Zakon je šola, v kateri se učiš, ko je že prepozno.
Pri poroki roke vežejo, po njej se pač oči od vežejo.
Kdor se poroči, napravi dobro, kdor ostane samski, še bolje.
»Sem se oženil, se kesam,« poje naSa narodna. Iz podobnih občutij so nastali tudi naslednji šaljivi izreki:
Poroka je prva neumnost, ki jo napraviš, ko si ravno prišel k pameti.
Kdor želi imeti žensko oh sebi, se je naveličal lepega življenja.
Poroka razpolovi naše tegobe, podvoji veselje in štirikratno pomnoži naše stroške.
Zakon jc podoben obsedenemu mestu: tisti, ki so zunaj, hočejo noter, tisti, ki so notri, silijo ven.
Kakšna spodbudna misel o zakonu se najde tudi med pregovori, a jih ni veliko:
Dobra žena in zdravje sta človekovo največje bogastvo.
Človek brez žene jc le napol človek.
Dvoje podaljšuje človekovo življenje: mirno srce in ljubeča žena.
Sc kratek in pomenljiv odlomek iz. pogovora med sinčkom in očetom.
Mali Mihec vpraSa očeta:
- Očka. koliko stane, da se poročiš?
- Ne vem.
- Kako da ne?
- Se vedno plačujem.
BOGDAN DOLENC
O.
Kulturni dom Franca Bernika koledar prireditev
glasba
petek. 29. junij 2001, ob 20. uri. IZVEN BARU OŠKI VRABCI koncert otroškega okteta iz Argentine
»Bariloški vrabci« prihajajo i/pod Andov v Južni Ameriki, iz Bari-loC, iz mesta, ki se mu uradno pravi San Carlos de Bariloche. Osem olrok ... Gre za tretjo generacijo slovenskih prednikov, za potomce dedkov in babic, ki so nekoč v davnih letih hodili po tej naši slovenski zemlji. Prišli so na obisk s svojo pesmijo - prišli pa tudi. da spoznajo deželo dedov, da bi se pozneje vedno spominjali korenin, iz katerih raste njihov rod. Pojejo pri slovenskih prireditvah v Bariločah. lani so se udeležili že tradicionalnega Slovenskega mladinskega festivala v Buenos Airesu. pojejo pa tudi v barMoS-ki Stolnici pn kaki slavnostni liturgiji skupaj z argentinskim velikim mešanim zborom.
/horovodkinja: Lučka Kralj-Jer-man
Organizacija: Izseljensko društvo Slovenija v svetu.
31. mednarodni festival komorne glasbe -GROBUE2001
sreda, 27. junij 2001, ob 20.30 SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK (komorna zasedba)
Dirigent: Aleksandar Spasic Solisti: Zoran Mitev fagot. Uršula Uingmavr (Avstrija) sopran, Irene Yebuah mezzosopran. Domžalski komorni zbor (ženska zasedba), Tomaž Pirnat orgle Na sporedu: L. Sarkočevič. J. S. Bach. G. B. Pergolesi V letu 2001 praznuje Simfonični orkester Domžale - Kamnik, edini amaterski simfonični orkester v SJoveniji. 30-letnico delovanja. Orkester sestavljajo glasbeniki amaterji, izjemoma tudi glasbeni pedagogi in poklicni glasbeniki. V
dolgih letih delovanja sc je izoblikoval hogal koncertni program, ki oblega tradicionalne novoletne koncerte, celovečerne koncerte simfonične in komorne glasbe ter nastope ob odprtjih razstav in drugih priložnostih. Orkester že od vsega začetka sodeluje na festivalu v Grobljah. v njegovem okviru pa deluje tudi komorni orkester s pihali. Orkester jc gostoval na »Zimskih glasbenih večerih«, na Hrvaškem in v Italiji. Kot solisti pa so se občinstvu predstavili številni slovenski najvidnejši poustvarjala. Glasbeni pedagog prof. loma/ Mahe je bil vodja orkestra od njegove ustanovitve do leta 1993, ko je tO mesto prevzel dirigent Aleksandar Spasič.
Vstopnice so v prodaji šliriindvajsl dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika. ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma
Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domiale, vhod z dvorišča, kletni prostori I tfr eno um pred pričetkom prireditve v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Kezervirane vstopnice je treba prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditve, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega domu! Prosimo Vas, da ne zamujale prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale.
Vabimo Vas. da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16. do 19. ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijatjgh, kavi ali čaju lahko I prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih.
/O   banka domžale
Hvala
Zahvala vsem, ki so mi pomagali, da je razstava starih gorenjskih noš uspela. Veliko število prisotnih oh otvoritvi razstave mi daje posebno zadovoljstvo in potrditev našega dela, da Domžalčani cenimo našo kulturno dediščino. Zahvala velja g. Romanu Kos za prostor, g. Matjažu Brojanu za prijetno vodenje večera. Prav lepa hvala g. Aleksandru V alieu za njegov nastop, Kamniškim kolednikom za glasbeno poživitev večera, posebna zalivala, da smo lahko občudovali našo mlado folklorno skupino gre njihovi mentorici ge. Boži Itancr in harmonikarju Janezu.
Velika hvala vsem, ki so nam zaupali in posodili oblačila svojih prednikov in ostale predmete za naši i razstavo: ga. Breda Jerman, g. t e-rar Ciril - CK '. ga. Malka Odar, g Simon Hribar, g. Iranci Brojan - družina Krulc-Jagodic. Nazadnje prav lepa hvala vsem sponzorjem: vsem nastopajočim. Vinska klel - Vidmar. Gostišče pri Koiišku Trojane, cvetličarna Orne rs, mizarstvo Smolnikar, gospod Sala|.
Finančno so pomagali: družina Klavžar, g. Janez. Mežan. Pekarna Koncilija, Vele d. d., Picolino d. o. o.. Gostilna Potrbin - Zide, g. Koritnik, Depala vas, dr. Slarbek Marija, Šuš-taršič Vido, G1VO d. o. o„ Karlov-šck d. o. o., Kavka Janez, Čcšniino-va Domžale, Dr. Hacc Ladislav, Pekarna Meriti, Okršlar Vinko, Uabjaii Franc M-Mig Marker, Miklavčič Jožef, Gornik Bcrta, Pančur Robert. Plešec Franc, Marta, llič Senk Zoran, g. Jarc. Majhcnič Aco.
Najlepša hvala vsem, da nam pomagajo uresničili nase načrte za ohranjanje nase kulturne dediščine Kdor bi se želel bili nas sponzor ali se nam pridružiti sc lahko obrne na:
VINSKA KLET
LJUBLJANSKA CESTA 19 - DOMŽALE
iVIDMAR
Društvo narodnih noš Domžale. Poljska pot 2. 1230 Domžale tel.: 72 15 5I3. Poslovni račun pri I.B Domžale - enota 300 1X3000089896659 Predsednica DNN OLGA PAVLIN
Kdo je rasist? -Vedno drugi!?
Seje glasil naslov mednarodnega seminarja o auli-rasizmu, ki je potekal od 27. aprila do 6. maja na gradu Kuri I,o»cnslcin v mestu VVerftpfuhl blizu Berlina. Na seminarju je bilo tudi 7 članov mladega Foruma ZLSD Domžale.
Rasizem jc tema, ki vključuje vrsto polemik, vendar le malokdo zares vc, o čem govori. Vsi si rečejo »jaz že vem, kaj jc prav« in sc s tem zadovoljijo. Ker smo si želeli razširiti obzorje glede omenjene teme, smo se odpravili v Nemčijo na mednarodni seminar o anti rasizmu.
V petek, 27.4., zgodaj zjutraj smo prispeli v Berlin, si ogledali nekaj glavnih znamenitosti, med njimi tudi živalski vrt, ki naj bi bil največji v Nemčiji. Na vrat na nos smo se soglasno odločili za obisk lc-tcga, za kar nam jc bilo kmalu resnično žal. Ogled nas jc namreč »zamoril« do tc mere, da smo si predstavljali, da rešetke pred levjo kletko enostavno izginejo; kar bi mu seveda omogočilo, da pohrusta nastajajočo sc množico. Prizori »spervertiranih« ljudi, ki »občudujejo« živali v kletkah in se skušajo /. njimi poigravati, res ne vlivajo pretiranega optimizma. Še posebej, ko to opaziš pri kletkah s cisto človeškimi opicami. S tem seveda kritika leti tudi na nas. ker smo bili v tistem trenutku pač mi »tista množica«. Prva lekcija o rasizmu, bi lahko rekli.
Kasneje popoldan smo se malo zamorjeni odpravili v našo končno dcslinacijo VVerftpfuhl, majčkeno naselje, ki ga krasi ogromen grad /, velikanskim Stolpom, grad. ki bo nadaljnjih desel dni nas doni. Občudovali smo njegovo zunanjo podobo, prav tako pa nas jc prevzela tudi notranjost, ki jc šc vedno kazali veličastnost starodavne graščine. Tu sc nas jc zbralo okoli petdeset predstavnikov iz Poljske, Romunije, Madžarske, l.itve. Belorusije„. Na začetku smo bili vsi nekoliko zadržani, ker smo sc  pač pogovarjali v an-
gleščini, vendar ko smo prebili led, je zadeva slekla.
Udeleženci smo bili razdeljeni v več različnih skupin: vidco skupina, ki nas je seznanila /. osnovami različnih tehnik snemanja in različnimi lipi kamer (digitalna, profesionalna). Posneli smo tudi nekaj kratkih filmov. Naslednja je bila računalniška skupina, ki jc pripravila internetno stran, katero si lahko ogledate na http//www.geocities. Novinarska skupina je udeležence spoznavala /. vsemi fazami priprave in izdaje časopisa. Gledališka skupina je pripravila lastno predstavo, od scenarija do režije in izvedbe, kolo skupina pa je pripravila galerijo svojih slik, posnetih med bivanjem v gradu, ki si jih tudi lahko ogledale na omenjeni inlcrnelni sirani. V vseh skupinah smo sc trudili predstavili anlirasi/.cm preko medijev, kar nam je vsaki posebej na nek način tudi uspelo.
Hkrati pa so potekate tudi delavnice v okviru glavne teme: rasizem in ekonomija, diskriminacija, nasilje v družini, nacionalizem, ra.sa itd. Naš program pa je zajemal tudi različne zanimive igre, preko katerih smo spoznavali omenjeni problem. Udeleženci so predstavili tudi dejansko situacijo v svoji domovinii (bruto domači proi/vod, stopnja nezaposlenosti, stopnja inflacije, število imigranlov, število prosilcev za azil ild.)
Prvi maj smo izkoristili za odhod v center Berlina, ki je bil ves v znamenju demonstracij levičarskih in desničarskih skrajnežev ter zmernih levičarjev. Kot zanimivost naj omenim, da so imeli neonacisti /a demonstracije dovoljenje lokalnih oblasti, medtem ko jc bil protest skrajnih levičarjev ilegalen. Nekatere med nami ni to prav nič motilo, da si ne bi zadeve ogledali čisto od blizu, kljub temu da so vedeli, da lahko pristanejo v zaporu. Na srečo sc jc vse srečno izteklo.
Seveda na seminarju nam ni manjkalo tudi /abave. Prav vsak večer smo se' udeleženci zbrali v skupinski sobi, kjer smo spoznavali različnost naših kultur po drugi strani pa neverjetno podobnost. V medsebojnem izmenjavanju mnenj smo bili včasih lako temeljiti, da smo spregledali, kdaj jc vzšlo sonce.
Vseh sedem slovenskih udeležencev nas jc bilo na koncu resnično potešenih.
Vendar lahko bi šc trajalo«
MARE
Jamarji smo odhiteli na pomoč ponesrečenki pod zemljo
V soboto, 26. 5. smo sc v jutranjih urah /brali jamarji iz vseh društev v Sloveniji. Srečanje je bilo namenjeno družabnosti, pa tudi pridobivanju znanja, saj je tokrat Jamarska zveza Slovenije organizirala izpit za naziv Mlajši jamar. To je osnovni naziv v jamarstvu, ki poznavalcem pove, da jamar pit/na kraške kamenine, osnove prve pomoči, vrvno tehniko in naravovarstvene norme v jamah. Izpit so uspešno opravili tudi trije člani iz Društva za raziskovanje jam Simon Kohič Domžale. Marta, Matej in Beno so zato prejeli diplome. Po zadnjem posvetu komisije in skoraj zaključku srečanja pa jc prišel klic na pomoč. Center za obveščanje (112) Postojna jc aktiviral Jamarsko reševalno službo, saj jc prejel obvestilo, da sc je v jami Buhdcj, blizu Unca, hudo poškodovala avstrijska jamarka. Na poti dojame so že hili Reševalci reševalnega centra JRS Postojna.
Ker smo bili reševalci večinoma v izpitni komisiji na vrvni tehniki, smo imeli s seboj ludi vso reševalno opremo. Takoj smo sestavili reševalno ekipo in se odpeljali proti Uncu. V edinem reševalnem vozilu Jamarske reševalne službe sva bila med deveterico reševalcev tudi oba Aleša, jamarja reševalca iz. Domžal. Med potjo smo se seznanili s podatki o težki nesreči. Kot vodja ljubljanske regije sem takoj aktiviral ljubljanske reševalce za dežurstvo na domu, kar pomeni, da je reševalec v stalni pripravljenosti in dosegu vodje reševanja. Prvi reševalci nudijo prvo pomoč in stabilizirajo poškodovanca do prihoda zdravnika v ja-
mo. Zdravnik pripravi poškodovanca na dolgotrajno čakanje v jami. saj jc napredovanje po ozkih rovih zelo naporno, najbolj kritičen moment pa je vedno iznos poškodovanca iz. jame. lak način
reševanja je bil nujen ludi v lem primeru. Jamo smo ročno širili štiri ure, preden smo uspeli spraviti nosila do nesrečne jamarke. Po namestitvi v nosila SO jO jamarji pod nadzorom zdravnika pre-nesli globlje v jamo. lako da smo reševalci laže širili jamo. Med širjenjem žive skale smo iz jame odstranili 3 m3 kamenja. Sam sem skrbel za prezračevanje jame, kar je v podobnih primerih nujno. Posvetoval sem se med drugim tudi s Centrom požarne varnosti Domžale, katerega reševalci dobro poznajo tovrstno problematiko Po/no zvečer sc nam je /. medicinsko opremo pridružil se Maks. Pri ponesrečenki je bil ves čas reševanja Rok, jti-mar-zdravnik i/. RC Sežana. Najtežje je bilo reševalcem v mr/li in vlažni jami pri ponesrečenki. ki
je potrebovala vzpodbudo. Premražene postojnske
reševalce sta ob štirih zjutraj zamenjala Aleš in Maks, ki sta ostala v jami še debelo uro, ko je bila Mernika - ponesfecenka že v rešilnem vozilu na
poti v Klinični center Ljubljana. Kljub hudim poškodbam m težavnemu reševanju smo veseli, da nam jc uspelo iztrgali mlado Avslrijko iz globine zemlje. Zc drugič v letu dni se je pokazalo, da so za jamarje bolj nevarne majhne kot velike jame Ob tem pa bi poudaril, da se težko sprijaznimo, da ima JRS samo eno vozilo in 53 reševalcev - izredno skromne materialne možnosti in zelo težka posredovanja, /c mimoidoči so spraševali, zakaj tO počnemo in koliko zaslužimo. To počnemo, ker smo sami jamarji, zaslužimo pa samo žulje iti bliske. Jamarstvo je verjetno zadnja ino/nosl osvajanja našega planeta, osvajanja in raziskovanja pa nikogar ne zanimajo. V akciji je sodelovalo 23 članov JRS in X gasilcev Laze - Jakovica, ki so od šestih popoldne do pol enih popoldne naslednjega dne, delali praklično brez počitka.
ALEŠ STRAŽAR
Nova brezplačna elektronska storitev
Naročanje konvencijskih potrdil za tujino preko
samopostrežnih terminalov
Ljubljana, 4.6. 2001 - Zavod z.a zdravstveno zavarovanje Slovenije od danes dalje omogoča zavarovanim osebam elektronsko naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini tudi preko 275 samopostrežnih terminalov širom Slovenije. To jc prva elektronska storitev, zasnovana na tehnologiji t. i. informativnih in storitvenih kioskov (terminalov) v javnem sektorju v R Sloveniji.
7.AV0I) ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJU SI/MMIK Ohmnlnu enota l.jiihljunn
Zavod je že lani zavarovanim osebam omogočil namesto neposrednega, fizičnega naročanja konvencijskih potrdil pri pristojnih referentih oddelkov za mednarodno zavarovanje tudi brezplačno elektronsko naročanje preko Interneta, z letošnjim letom pa bo elektronsko naročanje omogočeno tudi vsem zavarovanim osebam, ki niso uporabniki interne ta.
Konvencijsko potrdilo omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji,
uveljavljati pravico do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini (zasebno ali službeno potovanje), in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. Konvencijsko potrdilo jc moč pridobiti za države, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska in Romunija. Poslopck naročanja konvencijskih
potrdil preko samopostrežnih terminalov sc sproži /. dotiki na ekranu terminala ter vnosom kartice zdravstvenega zavarovanja v režo terminala. Postopek je enostaven in avtomatiziran ter od zavarovane osebe ne zahteva neposrednega vnašanja podatkov, na voljo pa mu je tudi informativna pomoč. Konvcncij-ska potrdila jc mogoče hkrati i/dati le za enega naročnika ter za največ 10 držav, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume. Uspešno izvedenemu naročilu sledi
dostava potrdil /. navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe, ki jc naveden na kartici zdravstvenega zavarovanja, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni. Storitev je inož-no opravili le s pomočjo kartice zdravstvenega zavarovanja in veljavnostjo podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju, shranjenih na kartici.
Zavarovane osebe bodo vsa dodatna pojasnila, ludi v zvezi z. morebitnim neuspešnim naročanjem-dobile na območni enoti ali izpostf?
vi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer ima zavarovana oseba urejeno zdravstveno zavarovanje.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
stran
PISMA BRALCEV
pisma bralcev
Odmev na aktualno
V zadnjem Slamniku (11. 05. 2(101) Sem prebrala članek pod »Aktualno«, v katerem naša županja in poslanka v 1)7-, gospa Cveta Zalokar Oražem, pojasnjuje, zakaj podpira referendum za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Članek je podprl z zgodbami, ki .lili menda pošiljajo prizadeti pari, oziroma ženske. Te /godbe so moćno Čustveno obarvane, lahko pa rečem, da me niso prepričale, saj se
berejo kot kakšna trivialna literatura. Povsem podpiram tO, da medicina pomaga patom, ki po naravni Poti ne morejo imeli olrok, vendar naj o tem odloča stroka. Menim, da tO ni tema, ki bi jo lahko reševali
' referendumom in bi bilo bolj pametno denar za izvedbo referenduma porabili za pediatrično kliniko, ki nikakor ne more zrasli.
Cdede na tO, da jc gospa Cveta Zalokar Oražem v poslanski skupini   LDS   zadolžena   za področje
zdravstva, sociale, dela in družine, sem sc odločila, da ji napišem nekaj vprašanj oziroma ji dam nekaj Pobud, ker vidim, da je zelo zavzeta Za reševanje problemov na leni
področju Zaposlena sem v d. d. Uni-verz,alc m sem pred kratkim doživela resnično zgodbo 102 delavcev, ki so dobili delovne knjižice, zato ji Predlagam, da bi bilo potrebno po uitrem postopku nekaj naredili tUdI na tem področju. Vsak dan beremo ali poslušamo o prisilnih poravnavah in stečajih, po katerih delavci ostanejo brez. zaposlitve. Tudi pravica do dela je zajamčena z •tavo in mislim, da Je la pravica v "'■'■•> državi marsikomu kršena oziroma odvzela. Zanima me, ali se v Poslanski skupini kdaj pogovarjajo •udi o takih primerih, ali so z nji-nu sploh seznanjeni in kakšna sla-0*Ca so do sedaj že zavzeli? Zanima nic, kdaj se bo na leni področ-
SRD KONFIN -SV. TROJICA
prireja tradi« ion.dno kresovanje ob Dnevu državnosti, ki bo v nedelje, 24. junija 2001, oh 21. uri na vrhu Sv. Trojice.
VABLJENI
ju kaj spremenilo, saj vemo. da sc veliko vodilnih delavcev obnaša neodgovorno na svojih položajih, podjetja pripeljejo tlo stečaja, sami sc šc pravočasno umaknejo, delavci pa so prepuščeni lastni iznajdljivosti in zavodom za zaposlovanje. Predsednik Kučan je ob 1. maju na Koše-njaku rekel, da bodo mnogim družinam, ki ŽIVIJO na robu preživetja, edino upanje dobrodelne ustanove, če upravljalci države ne bodo zmogli razumeti svoje odgovornosti. Zelo me zanima, kdo so ti upravljalci drŽave? In kdaj bodo /aeeli razumevali svojo odgovornost?
Ne čudim se, če je iipiavljalicui države vseeno za nekaj preko sto delavcev d. d. Univcrzalc in najbrž jc to nekaj tako vsakdanjega, da ni omembe vredno, ampak tla nihče ne išče krivcev, ki ogrozijo delovna meSta preko 1300 zaposlenih, kot je tO v primeru Peka, tega pa preprosto ne morem razumeti. Nasi /upanji in poslanki gospe Cveti Zalokar Oražem torej predlagam, naj se laku goreče, kol se je zavzela za referendum za oplotlitev z. biomedicinsko pomočjo, zavzame za probleme s področja dela in prepričana Sem, da ji dela ne bo kmalu zmanjkalo. Ko bo to področje enkrat urejeno, se bo marsikdo odločil za
kakšnega olroka več.
Moj prispevek ni čustveno obarvan, ker so v zadnjem letu dni moja čustva povsem ubili. Zanima pa me. če ludi delavci, ki po prisilnih poravnavah in stečajih ostanejo brc/
Zaposlitve, županji ali poslancem kdaj napišejo kakšno pismo in kje la pisma potem pristanejo.
Ker me vsa ta vprašanja /clo zanimajo, se bom nekega tlne najavila v poslansko pisarno in upam. tla bo moja ratlovednosl dobila kakšen
zadovoljiv odgovor.
MARTA MLAKAR
Odgovor g. Osolinu
V vašem odgovoru niste ovrgli niti enega od navedenih dejstev, za protiutež sle se zatekli k moji osebni disvkalifikari ji, čisto v stilu proslulih, zelo kulturnih uredniških Prebliskov. Za moje zmedeno skrpucalo sem prejel mnogo čestitk in pohval, enako za moje članke v Dnevniku in Ncdel jen. ( eslilke za moja skrpucala so prihajale iz. vseh krajev Slovenije, (udi par skrajno nekulturnih pisanj sem prejel, seveda brez podpisa, vaši somišljeniki se kot podgane skrivajo v temi.
Za razliko od v;is nikoli ne pisem na prigovarjanja nekih gospa. Pišem samo takrat, ko so zaradi puhloglave domišljije in laži prizadela moja čustva. Nekakšne limanice, ki mi jih očitate so plod vase domišljije, lima-nic ne nastavljam, sem Ijibilelj, ne mučitelj pli^. Pred časom sem namesto limamc nastavil liter domačega žganja in verjeli ali ne. ujel se je lep ptiček s kosmatim kljunom.
Spominjamo se za vas zlatih Ca-
RF.NAUI.T CJJo
NOVI CJUo
begata serijska oprema
novi motorji 1.2 16 v in 1.5 dCi
ugodne cene za vozila s klimo
Izkoristite eko bon ob naročilu novesa vozila do 30. 6. 2001.
■?8K2 eifi/;
Revoz d.d., Dunajska 22, 1511 Ljubljana
www.renault.si wap.renault.si
AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE
TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13.
sov Slamnika (toda samo za vas in nekaj vtisih somišljenikov). Lahko stenam servirali razne osebne nekulturne izbruhe in vodili silovito propagando za vaše si ranke, vendar brezuspešno. Kiiko sle blalili g. županjo, jo titulirali z. Esmcraldo, ji pripisovali vse mogoče napake in spodrsljaje. Pač visoka kultura v zlatih časih Slamnika.
Da vam osvežim spomin. g. Oso-lin. izgubili ste na občinskih in dr-žavnozborskih volitvah, mislil sem na desni politični pol. V Slamniku št. 4, od 30. 3. 1. I. trdite, da je v naši občini na oblasti nenaravna koalicija. Vprašujem vas. g. Osolin, kako lahko brc/ slabe vesti, kot pokončen in častivreden državljan sodelujete v taki nenaravni združbi? Ali samo zaradi dobro plačane funkcije občinskega svetnika ali kot notranji razkrojcvalcc občinskega svela? Do-nanašam, da jc v igri eno in drugo.
Omcnjatci zdravo kmečko pamet. Cc bi dali v oceno političnemu strokovnemu analitiku moje »skrpucalo« in vase Loža rje ve lininnicc. miljne
mehurčke, Esmeraldo in mnoge po-
grunlacije v vaših Uredniških prebliskih, bi se gotovo pokazalo, čigavi dt>-pisi so bolj oddaljeni txl kmečke pameti.
IVAN LOZAR Ob Kamniški Bistrici
Nekdaj je bila Kamniška Bistrica poplavna reka, ki je močno spreminjala lok svoje struge, na njenih naplavinah in obrežju pa seje bohotila narava v vsej svoji pestrosti živalskih in rastlinskih vrsi, značilnih za prodnate poplavne reke.
Naraščajoča urbanizacija in nesmiselna človekova želja po uravnavanju narave je strugo oblikovala v kamnito korito, obre/je pa /buldozi rala in ga prepustila počasnemu zaraščanju.
Sčasoma si jc narava nekoliko opomogla: v strugi so nastale sipine s trsličjc-ni, ki nudijo zavetje
obrežnim živalim; votla je toliko čista, da so se v njej naselile ribe; obvodni pas pa sc jc zarastel po naravni poli. Na pisano cvetočem travniku so sc spet poigravali mclulji. čnirlji in čebele so obletavale cvetove, slišali je bilo cvrčanje murnov in zvrgolenje ptift Svet ob Kamniški Bistrici je zopet dobival nekdanjo podobo.
Zadnja leta pa je nekdo že sredi maja /auka/al košnjo travnikov meti nasipom in strugo na obeh bregovih Bistrice. Verjetno si je predstavljal, da mora biti ob vodi park z enolično zeleno travno površino-kullurno stepo. Pri košnji si je pomagal s hrupno motorno kosilnico, za spravilo pokošene Iravc pa je na travnik poslal kar gradbeni kamion in bager za nakladanje. Kaj bi porekli naši dedje k takšnemu načinu koSnje?
I jubiielje - »sniiei icne narave« prosim v imenu živali in rastlin, ki sc same ne morejo branili, da čas košnje prestavijo na jesen. S tem bi omogočili ohranili tlel lisic narave, ki bi jo lahko označili za UC-N() POT tolarjem pri
spoznavanju obvodnega okolja, jo vključili
v  ureditvenit načrt
Kamniške Bistrice in tudi v Strategijo varstva okolja. Pomagali bi preživeti pticam, ki gnezdijo v travi, čebelam in muljem, ki oprasujejo sadno drevje in vrine rastline in celi vrsli drugih živali, ki v takem okolju iščejo svojo življenjsko nišo. Predvsem pa bi koristili sebi tako da bi del tega ohranili tudi našim potomcem.
JOŽE NEMEC
Upokojencem pravično in pošteno pokojnino
»Z vami, g. Strovs, je težko polemizirali OZ. voditi dialog, ki hi udeležencem, zlasti pa javnosti, pomagal pri razumevanju obravnavanih problemov, zalo ker se premalo opirale na argumente, temveč zavajale bralce, svoje utemeljitve vlečete iz. rokava in še lažete.« Tako je napisal v suholni prilogi »Dela« (21.4.01) predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Go-bec. (.lede na pismu bralcev z /gornjim naslovom v prejšnji številki »Slamnika« hi lahko podobno napisal sam.
Predstavljamo
Avtoservis Pižem -servis s prestižem
Ze več kot 23 let je minilo, odkar so Piž-movi iz. Loke naredili prvi korak na področju avloscrvisnc dejavnosti. Iz majhne delavnice so danes velik av-loscrvis s kompletno ponudbo in dvajsetimi zaposlenimi. Leta so prinesla veliko znanja, delovnih izkušenj, ki so jih deležne njihove si ranke, ki jih obravna-v t|o bolj kol pri j itelje in si zanje vedno vzamejo čas. Njihov avtoservis sc lahko pohvali s priznanjem slovenske kvalitete, kar potrjuje pravo pot. lo pa potrjujejo tudi zadovoljne Stranke in partnerji, kar je Pižinovim v največje veselje in pri/nanje. Njihovim prizadevanjem pa se je v zadnjem času pridružil ludi nov logotip, s katerim vsebinsko povezujejo avtoservis Pižem s parkirnim mestom, saj sc v obeh primerih ustavimo in parkiramo zaradi podobnih razlogov: ogled-poglej. popravilo, preizkus, rešitev problema, počitek, lagodje, avlo, promet.
cesta, zato bodite pozorni na" prav poseben IPI
Njihove glavne dejavnosti so: avtomehanika, kleparslvo, ličarstvo, avtopralnica, ren-a-car. dolgoročni najem vozil, premontaža avlop-laščcv, praklično -VSE USLUGE NA ENEM MESTU, ob tem pa je AVTOSERVIS PIŽEM pooblaščeni prodajalec in serviser vozil NISSAN, I )AEWOO ter kompletnega programa YAMA1IA. ker pa SO tudi pooblaščeni kreditni posrednik od slovenskih in tujih bank. vam bodo lahko svetovali tticti v zvezi / nakupom, kreditiranjem in leasingom vozil, s kartico zaupanja pa vam omogočijo prednost pri popravilih vozil in druge ugodnosti. Vozil pa vam ne bodo le predstavili in prodali, ampak :l boste tudi preizkusili. II Kl V I na posebej zanje prirejeni oh ROAD progi.
In kaj vam trenutno
ponujajo:
• Akcijo popravilo poškodb zaradi toče brez lakiranja - pohitite akcija ie do 15. 7. 2001
• Ponudili vam bodo posebej razburljive
pakete (klima, AHS.
avloradio) do 400,000 sit, to vrednost vam bodo odšteli od nakupa NISSANA
• Ob nakupu NISSAN Al MIKA SI-DAN pa vam priznajo 4% popust od neto cene vozila
• Pri SAEVVOOju vas bo prepričala cena MATIZA' s klimo 1.355,505 sit, morda pa sc boste ogreli za EA-NOS s klimo 1.781.045 sit
• Novi model DA-IVVOO - IACUM enoprostorec / osebnostno noto in poln presenečenj je popoln partner, ki se bo prilagodil vašim željam in potrebam.
• Ne pozabite pa ludi na kar nekaj /nižanj pri YAMAHI!
Prijazen sprejem, vsa potrebna pomoč in znanje zaposlenih pri PIZMU. ki uporabljajo najboljše in najnovejše materiale in orodja, vas pričakuje, oglasite se in ne pozabile SERVIS PIŽEM SERVIS S PRESTIŽEM. Poiščite jih lahko tudi na inlerne-tu in sicer pod www.pizem.si.
Dobrodošli:
G. Strovs mi očita, da sem sc oglasil »pod krinko odgovora na članke ...«. Kakšno krinko? Zakaj neki bi jo rabil? Saj imam enako pravico do objavljanja kot drugi. Zato sem se razločno podpisal - nc s psevdonimom. Nadalje: ni šlo za članke, ampak za en sam članek, ki sem ga omenil v prvem odstavku svojega članka.
Strankama NSi tn SDS naj bi očital, da zavajata upokojence. Mogoče bi pa to res moral. Pa nisem. Od strank sem omenjal le DcSUS. Naj si besedilo g. Strovs še enkrat počasi prebere, pa bo ugotovil, katero Stranko sem omenjal. Niti glagola »zavajati« ne bo našel.
Upokojenec naj bi po/ival »po maniri i/ preteklih časov«. To je očitno slaba manira, sicer mi je g Strovs ne bi bil pripisal. V sedanjem odgovoru pa sem to maniro na žalost moral prilagodili njegovi, baje sodobni in dobri.
Pa se kaj o številkah. Da se letos načrtuje 7,8% inflacija, je dejstvo, ki se lahko uradno preveri. Zalo podatek ponavljam. Sevetla je brzdanje inflacije za vsako vlado silno težavna naloga, vendar upajmo, da sc najbolj črnoglede napovedi ne bodo
uresničile. Navsezadnje je nižja inflacija eden Od pogojev za vstop v EU.
O-teoretičnem povečanju pokojnin za 13.2% velja, kar sem napisal. Dodajam, da bi bila ta številka pravilna le v primeru, če bi v celoti prenesli na pokojnine izredno povečanje lanskih novembrskih plač (božićnice). Pokojnine bi potem tO povečanje obdržale, plače seveda ne. s čimer ne bi bilo upoštevano načelo soodvisnosti plač in pokojnin, kar bi lahko povzročilo tnedgeneracijski spor iu zahtevalo 49% povečanje transfera v pokojninsko blagajno.
O primerjavi povećavanja plač in pokojnin pa naslednje. V letih 1994-2000 so sc bruto pokojnine v treh letnih obdobjih povišale več kol brutO place. V obdobju 1999-2000 pa je bila razlika med njimi 0,8% v korist plač. Za letos se ocenjujejo, da bo rast plač od 7,8% do 8,5%, pokojnin pa od 6.6% do 7.6%. kar nc bi predstavljalo pretiranega odstopanja. V zve/i / nadaljnjo metodologijo usklajevanja pokojnin so predstavniki DeSUS podpisali poseben dogovor z ministroma. Ropom in Dimovskim, da sc bo zagotovila sorazmernost pokojnin in plač. V kolikor bi se izkazalo, tla bi rasi povprečnih starostnih pokojnin zaostajala za rastjo povprečnih plač. bo DeSUS zahtevala in začela razpravo o spremembi 150. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Ukrali je i/visni odbor DcSUS podprl pobudo za ustavno
presojo 150. in 151. člena omenjenega zakona, ki jo je na Ustavno sodišče vložila Zveza društev upokojencev Slovenije; o tem je obvestil novinarje-na dveh majskih tiskovnih konferencah.
G. Strovs joka namesto upokojencev, da imajo pokojnine že zamrznjene. Od kod mu ta podatek? Pa da tiiko niso upokojencev udarili že vse od konca druge svetovne vojne. »Pozabil« pa jc. da je bil s podporo SKD vladi v letu 1996 sprejet zakon, ki je upokojencem vzel 1,5-1,7 mesečne pokojnine, zaradi česar smo lakral javno protestirali. In bomo šc. če se bo izkazalo, da ostali varčevalni programi ne bodo izvajani ter da se bodo ekonomske težave poskušale reševati le na plečih upokojencev.
FRANC BOZNIČ
Delavci Centra požarne varnosti Domžale smo sc zelo razveselili lepega in slikovitega članka v pismu bralcev glasila Slamnik in Novice »Kaj storiti, ko zagori«.
Imeli pa bi le to pripombo, da smo stroške polnjenja zaračunali sami sebi. kar jc seveda v nasprotju z navedenim tekstom.
I c p pozdrav!
BOGO TOMIC - CPVD
Vprašali smo namesto vas
a
Pokličite 7214 599
Tokrat smo dobili obširno pismo, ki nam ga je poslala gospa Amalija / Brda. V njem je zapisala, da je Brdo-Goropeče-Vinje majhno naselje z osmimi hišnimi šlevilkami. v katero z vročimi po-Iclnimi dnevi prihaja velik problem - čas suše in pomanjkanje vode. V pismu pohvali ihanske gasilce, ki pridno vozijo vodo s cisternami, saj je sicer kapnica. katera ni primerna za ljudi, edina možnost zanje. V pismu opozarja tudi na zelo ozko in nevarno cesto od Goropeč do drugih hiš. saj onemogoča vožnje ležkih vozii. tudi smetarskih voz.il. tako da na tem območju šc danes nimajo organiziranega odvoza komunalnih odpadkov. Njeno vprašanje - kdaj bodo dobili vodo, tO življenjsko tekočino, smo posredovali pristojnim službam, ki so posredovale naslednji odgovor.
Za gradnjo vodovodnega omrežja za to območje Krajevne skupnosti Ihan si občina prizadeva že dalj časa. Sprva sc je kol najboljša možnost kazala navezava na vodovodno omrežje sosednje občine (Dolsko-Vinje), vendar zaradi neurejenega lastništva vodovoda nismo našli skupne rešitve. Zato se je Občina Domžale odločila, da
tudi gospodinjske enote s lega območja, lako je bilo v letu 2000 v ta namen že zagotovljenih 1.5 mio Sil. ki se bodo porabila za pripravo potrebnih dokumentov. Gradnja vodovodnega omrežja za omenjeno območje in območje Zič je sicer prioriteta v občini Domžale.
Nismo ravno prepiičani. da bo gospa Amalija zadovoljna z odgovorom, skupaj z njo pa si želimo, da bi končno ludi v ta konec pripeljali vodovodno omrežje ter zdravo pitno vodo. ki je osnova za kvalitetno /tvljenje. Lep pozdrav, gospa Amalija, tu hvala za prijazno pismo.
Kar nekaj naših bralcev in bralk a as |e opozorilo na problematiko previsokih živih jneja. ki ne le. da delujejo neurejeno, temveč so včasih tudi nevarne, zlasti ko zakrivajo pogled ob izvozih na ceste in ko s svojo širino ovirajo pešce in kolesarje. Tudi v zvezi s lo problematiko smo poiskali odgovor in
pravi: Prepovedano je predvsem: postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trlo ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagan na ali ob cesti les. opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslašba ali dru-ali ogroža promet, posta ali poslabša njena Uresničevanje določb .a in določb predpisov štab, ki se neposredno za občinske ceste, nad-
gace oviri škoduje ( urejenost tega odl<
0 javnih i uporabljaj žira občinski inšpektor za ceste.
1 a po svoji dolžnosti spremlja stanje ob posameznih cestah. V kolikor ugotovite, da žive meje niso primerno urejene, predlagamo, da ga pokličete.
Se gospodu Janezu, o parkiranju v Kolodvorski in še kje pa v prihodnji številki.
Se vedno vas pričakujemo na tel. 7214-599 vsak petek od 13. do 14. ure.
Lep pozdrav.
UREDNIŠTVO
Nagrade za bralke in bralce Slamnika
Srečni nagrajenci in nagrajenke iz prejšnje številkeJši so pravilno odgovorili, daje letos 30. obletnica grobeljskih koneerlov komorne glasbe, in hodu po pošti prejeli ( I) / grobeljskimi koncerti so:
Slavka Kvas, Preserjc. Kamniška 49 Janez Jereb. Prcbačcvo 72. Kranj Jože Vodnjov. Štimbcrška Cesta 10 Anže Jamnik, Nožice, Seskova 4 Jožica Kušlrin, Vir. Papirniška 3.
Tokrat je nagrade prispevalo Kulturno društvo Miran Jare Skocjan. ki bo petim izžrebanim bralcem ali bralkam podarilo po eno vstopnico /a domačo gledališko igro MIKEOVA ZALA. Obkrožite avtorja igre in če boste  pravilno odgovorili, se bo sreča morda nasmehnila prav vam.
Pravilni odgovor pričakujemo do 15. julija 2001 - v pismu ali na dopisnici pošljite na naslov SLAMNIK, Domžale. Ljubljanska 69, 1230 Domžale -ZA NAGRADO. Pa srečno!
AvtorJVAjKLO VEZALE jeL
al.lakobSKKT hI Rado Ml K M k
c) Josip JURČIČ
(ime in priimek):
(ločen naslov):
SPORT
AK VELE Domžale
Evropski atletski miting v Ljubljani
Nedeljsko popoldne 3. junija je bilo na stadionu ŽAK v Ljubljani kljub močnemu vetru in dežju tekmovalno razpoloženo, saj je bil stadion prizorišče »Ljubljana 2001«, največjega mednarodnega mitinga v Ljubljani, ki ga je organizirala Atletska zveza Slovenije. Ob Švicarski, Hrvaški in Madžarski reprezentanci sta nastopili tudi izbrani vrsti Slovenija I. Slovenija II., v kateri so bili tudi štirje člani AK VELE Domžale.
V teku na 1500 m je bil Jernej Kastelee v okviru tekmovanja reprezentanc peti i rezultatom 3:54,58 min in Sloveniji II. prinesel eno toč-ko. Isto uvrstitev je dosegel tudi Ma-
tej Juhart, ki je nastopil kot Četrti v štafeti 4x100 m (41,88 s). Moška ekipa Slovenije II. je bila z doseženimi 20 točkami na koncu peta. V reprezentanci jc v teku na 400 m z
ovirami najprej nastopila Bojna Vojska, ki je fiila druga z. rezultatom 61,15 s. in prinesla štiri točke za reprezentanco Slovenija II., nastopila pa je tudi Bojana llostnik, in sicer kot prva tekmovalka v štafeti 4x100 m, ki je bila s časom 49,51 s peta. Ženska reprezentanca jc bila končno tretja z. osvojenimi 29 točkami.
V okviru mitinga sta nastopila šc Mateja Juhart, ki je bil z. rezultatom 10,59 s (oh pomoči vetra) trinajsti, in Bojana llostnik, ki jc bila s časom 12,49 s (in prav tako s pomočjo vetra) enajsta.
Na mednarodnem mitingu Krka v Novem mestu 13. 6. 2001 jc od članov AK VELE Domžale nastopil le Matej Juhart, ki je bil na 100 m z. rezultatom 10,66 s drugi.
Čestitke vsem!
B. B.
Domžale open 2001: Maja Gor j up, AD Kronos Ljubljana (prva z leve), ki je na vseh dosedanjih mitingih v teku na 400 m osvojila prvo mesto, v družbi z domačo tekmovalko Bojano yojska (prva na 800 m) ter Sabino Krebelj, AK ZAK MASS Ljubljana (druga na 800 m).
Atletski klub VELE Domžale
Domžale open 2001: najboljši na 100 km: Sašo Petelin (1.), Tomaž Rous
12.) oba AD Kronos Ljubljana, ter 3. Roki Teršek (AD Kladivar Celje)
Enajst finalistov na finalu Atletskega pokala Slovenije za člane in članice
Najhitrejši tekači in najboljši metalci si vsako leto na podlagi rezultatov pridobijo nastop na finalu APS, kjer se torej zbere vsa slovenska »elita« v posamičnih disciplinah. Domžalčane je 9. in 10. junija v Celju zastopalo sedem članic in štirje člani, ki so sc ekipno gledano uvrstili na sedmo oziroma osmo mesto.
Prvo uvrstitev in točke je za AK VELE Domžale pritekla Bojana Vojska, ki jc bila v teku na 100 m z ovirami šesta (14,53 s), za njo pa je bila na isti progi brez ovir Bojana llosl-nik deveta (12,72 s). Takoj za tem smo dobili tudi prve točke v moški konkurenci, in sicer je bil Matej Juhart v teku na 100 m sedmi s časom 10,60 s. Sledila je edina disciplina v moški konkurenci, v kateri so imele Domžale dva nastopajoča, 1500 m za člane. Kot tretji je v cilj pritekel Jernej Kastelee (3:56,17 min), dobre tri sekunde za njim pa na šesto mesto še Peter Kastelic (3:59,63 min). Na najdaljši preizkuš-
nji prvega dne za članice (5000 m) je bila Meta Pungerčar druga (22:02,18 min), kot edina skakalka pa je bila v troskoku Nastija Capuder s skokom 11,23 m osma. Pirnat Erika in Jože sta nato nabirala točke v metih: Jože je bil v metu kopja deveti (56,96 m) in v suvanju krogle peti (13,91 m), Erika pa je bila v metu diska deseta (30,01 m). Ob koncu dneva je bila na urniku še štafeta 4x100 m, kjer so bile Meta Pungerčar, Nastija Capuder, Tjaša Gorjanc in Bojana Vojska s časom 51,83 s osme.
Tudi drugi dan je »začela« Bojana Vojska, in sicer jc bila v teku na
400 m z. ovirami tretja s časom 1:00,94 min. Sledili so nastopi metalk: Mojca Groj/.dck je bila v metu kopja šesta (39,09 m), v suvanju krogle pa je bila Erika Pirnat šesta (9,88 m) in Ana Naranča osma (9,65 m). Sledila sta še dva uspešna nastopa dol-goprogašev, in sicer jc bil Peter Kastelic v teku na 3000 m z zaprekami drugi s časom 9:47,27 min, Jernej Kastelee pa je bil tako kol v teku na 1500 m prvi dan tudi na 5000 m tretji, in sicer z rezultatom 15:17,31 min. Za konec še štafeti 4x400 m, in sicer so bili Matija Narobe, Aleš Pra-njič ter Kastelic in Kastelee enajsti (3:41,18 min), pri ženskah pa so bile Pungerčar, Capuder, Vojska in Pirnat šeste (4:19,94 min).
Čestitke in uspešne nastope na državnih prvenstvih!
A. K.
Domžale open 2001
29. maja 2001 je bil na atletskem stadionu v Športnem parku Domžale četrti medklubski atletski miting, DOMŽALE OPEN 2001, ki se ga je udeležilo nekaj deset atletov in atletinj, med njimi tudi nekaj zelo znanih tekmovalcev in tekmovalk.
Čeprav jc bilo udeležencev manj kot prejšnja leta. vzroke je treba poiskati v zelo vročem vremenu in »neprimerni« atletski stezi, ki se je najboljši tekmovalci kar malce bomo, saj že vrsto let tečejo le na tar-tanskih stezah, jc bila udeležba metalcev in metalk najboljša doslej.
Med njimi je bil najbolj poznan tekmovalec Robi Teršek, AD Kladivar Celje, med tekmovalkami smo že četrtič lahko zaploskali Maji Gorjup (AD Kronos Ljubljana), eni najboljših slovenskih tekačei na 400 m in 400 metrov z ovirami, med tekači na 100 ni sta bili najbolj /nani imeni Sašo Petelin ter Tomaž Rous, v teku na 800 metrov pa so sodelovali člani AK Vele Domžale,
ki spadajo med najboljše slovenske atlete, in sicer Kastelic Peter, Kastelee Jernej ter Boštjan Brnot. Na mitingu so sodelovali tudi pionirji in pionirke, ki so dokazali, da imamo v AK Vele Domžale veliko dobrih tekmovalcev, ki bodo nadaljevali tradicijo uspešnega kluba, katerega uspehi bi bili lahko se boljši, če bi imeli boljše pogoje, ki morda prihajajo.
Zmagovalci četrtega medklubskega mitinga »Domžale open 2001«: Moški:      100 m: Sašo Petelin, AD Kronos Ljubljana 800 m: Jernej Kastelee, AK Vele Domžale met kopja: Robi Teršek, AD Kladivar Celje Ženske:     400 m: Maja Gorjup, AD Kronos Ljubljana 800 m: Bojana Vojska, AK Vele Domžale met kopja: Mojca Grojz.dck, AK Vele Domžale Pionirji:    l(X) m: Jaka Kovač, AK Vele Pionirke:   100 m: Živa Svegclj, AD Kronos Ljubljana 800 m: Živa Švcgelj, AD Kronos Ljubljana Dobrodošli na DOMŽALE OPEN 2002!
Zelo uspešna sezona Košarkarskega kluba Domžale
Zelo uspešna in naporna sezona je za domžalskimi košarkarji, ki so v članski kategoriji osvojili končno sedmo mesto, kar je veliko več od pričakovanj. Prav tako zelo uspešen pa je bil podmladek v tem klubu, saj so se kadeti uvrstili na zaključni turnir in osvojili končno tretje mesto, mladinci so tekmovanje zaključili na petem mestu, malo pod pričakovanji se je uvrstila pionirska ekipa, ki je bila na koncu na 10. mestu.
Veseli psi dejstvo, da sc je število mladih košarkarjev v košarkarski šoli povečalo, kar je verjetno odra/, "dobrih rezultatov v klubu in vrhunskega dela trenerjev, ki se mladim posvećs^) v vsej meri.
Pred kratkim sc je končalsi tudi Sezona mlajših članov do 20 leta, kjer so Domžalćani za las zgrešili uvrstitev na finalni turnir.
V skupnem seštevku vseh tek-
movanj pri mlajših kategorijah, kjer sc točkuje od K) točk navzdol za prvo mesto, pa je domžalski klub zasedel v konkurenci vseh slovenskih ekip odlično drugo mesto, kar jc prav tako zelo pohvalno.
S sezono pa domžalski košarkarji še niso zaključili, sstj člani še naprej pridno trenirajo do koncsi meseca junija, prav tako pa tudi podmladek.
stran
S tekmovanjem so že pričeli prav pionirji - domžalski klub ima v konkurenci kar dve ekipi - ena je prvi ligi, drugst pa v b ligi, kjer igrajo z večino ekipe z drugimi pionirskimi ksiko-vostnimi ekipami.
Trenutno kstže dobro, saj naj bi sc obe ekipi uvrstili v nadaljnje tekmovanje - prvst ekipa v razigravanje za prvaka, druga pa med b ekipsimi med najboljše.
Veseli tudi dejstvo, da je kar neksij igralcev domžalskega kluba v reprezentančnih akcijah in da se za prihodnost domžalskega klubsi ni bati.
V klubu pa se lahko dva igralca pohvalita tudi /, naslovom najboljše srednješolske ekipe na svetu in sicer sta lo Močnik in Košir, katera sta v Turčiji nsisto-pila v ekipi bežigrajske gimnazije.
Čestitke torej domžalskemu klubu za zelo uspešno sezono, katero upsijmo, da bodo ponovili.
URBAN ZNIDARSIC
24-urni košarkarski maraton v Domžalah
25. maja se je v domžalskem športnem parku zgodil še en velik košarkarski dogodek. Prav na dan mladosti, katerega so oživeli na domžalskem radiu HIT, sta se med seboj udarili kombinirani ekipi Domžal ter Kamnik-Trzina.
Ob košarkarskem niaralonti pa so veseli Ilitovci pripravili tudi neksij za najmlajše kot tudi za starejše in močne.
Koškarkarski maraton so po lanskoletnem članskem debaklu med ekipama Domžal in Triglsiva iz Kranja, tokrat pričeli domžalski kadeti in mladinci ter mladinci Ilirije, kateri so nesli rezultat ekipi Kamnika in Trzina.
Vse skozi je bil marton izenačen, sstj sta se ekipi kar naprej izmenjavali v vodstvu, a se jc na koncu le poznala večja učinkovitost domžalske ekipe, ki je ponovno zmagala in Isiko ostala šc tretjič nepremagana.
Omenimo tudi to, da so na letošnjem maratonu nastopile tudi ženske ekipe in sicer članice domžalskega ženskega kolektiva in starejše članice, katere so se od aktivnega igranja poslovile že pred leti.
Najboljša igralka pri ekipi domžalskih članic in tudi najučinkovitejša strelka je bila Polona Lunar, pri starejših članicah pa Milena Muc.
Najboljši igralec in tudi najboljši strelec in tudi najučinkovitejši metalec trojk, je bil v domžalski ekipi ponovno Miha Brojan.
Ženske so rudi letos prikazale svoje znanje na košarkarskem maratonu v Domžalah!
Skratka, res lepo organizirana prireditev s strani Hi t ovce v, ki nstj bi v prihodnje organizirali to tradicionalno srečanje košarkarskih ekip kot tudi obuditev praznika, ki jc bil nekoč zelo popularen mc_d mlsidimi Dan mladosti. U. Ž.
Zaključna prireditev SKL v Domžalah
OŠ Domžale tudi letos odličen gostitelj
Osnovna šola Domžale* je bila tudi letos gostitelj zaključne prireditve Šolske košarkarske lige 2000/ 2001, ki je bila konec maja v hali Komunalnega centra v Domžalah. Polna dvorana je zavzeto spremljala košarkarsko tekmo med učenci in učitelji ter navijala zdaj za ene, zdaj za druge in se veselila vsakega doseženega koša.
Tekmo so popestrile odlične plesne in navijaške skupine, od ka-terih jc bila nstjveč aplavza deležna domača plesna sk Lipi tisi Sove, ki je Osvojila naslov državnih prvakinj med plesnimi skupinami. Ogledali smo si lahko tudi druge plesne skupine Osnovne šole Domžale in se prepričali, da imajo veliko dobrih plesalcev, ki že trkajo na vrata najlMijSih slovenskih plesnih skupin. Nsi parketu domžalske hale so se predstavile tudi druge najboljše plesne in navijaške skupine. Tako smo lahko za-
ploskali plesalkam i/ Gimnazije Bežigrad, navijaški skupini Osnovne sole Jakob Aljaž Kranj ter skupini Žabice. Vmes so nastopili tudi najmlajši plcssilci ter plesni pari.
Živahno vzdušje, bučno navijanje, predvsem pa razigranost vseh gledstlccv in gledalk, plesalk in ple-ssilcev ter košarkarjev so predstav-
ljali odličen zaključen Šolske ko-šstrkarske lige, ki je že zdstvnsij prerasla le športne aktivnosti. Postala jc pravo gibanje, v katerem so tudi nekatere naše osnovne šole našle svojo priložnost - tako za tekmovalne, kot druge dosežke, zato vsem iskrene čestitke za uspehe in prijetne počitnice!
Uspešno končana mala šola
V Kinološkem društvu Domžale smo v mesecu aprilu organizirali »malo šolo« za mlade pse, stare do šest mesecev. Šole seje udeležilo 10 lastnikov mladih psov različnih pasem kot so novofundlandec, nemški ovčar, rodvveiler, dolu rman, zlati prina.šalce, labrador, ostalo pa so bili mešani ki brez določenega porekla.
Vsi tečajniki so vestno hodili na srečanja in z vso resnostjo sodelovali pri učenju. Ob robu vadbišča pa so delo opazovali nekatere domači spremljevalci in se s tem seznanjali 0 pravilnem pristopu pri vzgoji mladega pssi. Želja, dsi hočejo imeti vzgojenega svojega štirinožnega prijatelja, ki jim bo v razvedrilo in ponos, jih je pripeljala v to šolo. V njej so teoretično in praktično sodelovali in si tako pridobivali nujno potrebne iz-kujšnje pri pravilni vzgoji mladegsi psa, da, ko dorsiste, z njim ne bo prevelikih težav. Seveda se določene težave kljub temu pojavijo, saj lastniki še nimsijo veliko izkušenj pri vzgajanju pssi, posebno ne listi, ki imajo
prvega psa. Te težave pa se potem odpravijo kasneje, v tečaju za šolanje odraslih psov, ki se prične vsa-ko pomlad v mesecu februarju in konča v mesecu juniju.
Poleg navodil za poučevanje in vzgajanje pssi so bili tečajnikom po-dstni tudi nasveti, kako se morajo kot lastnik pssi obnašati v urbanem okolju, da s svojo in pasjo prisotnostjo ne povzročajo skibe volje drugim občanom. To dosežejo s tem. da vodijo psa na primerna mestsi, da pobirajo pasje iztrebke za svojim psom in mu nc dovolijo, da urinira po ogrstjsih in drugih objektih. Zst pobiranje iztrebkov je v občini Domžale postavljenih 15 zabojnikov, v ka-
Skupina pred pričetkom dela
lerih' so nameščane higienske vrečke in v katerega se jih potem lahko tudi, skozi odprtino, odvrže. Ti zabojniki so postavljeni za lastnike psov, da se jim omogoči dobili ustrezen pripomoček, s katerim lahko počistijo za svojim psom, če se jc po-nesnažil na nepravem mestu. Uporaba ilanc možnosti pa je odvisna od zavesti possime/.niksi.
Kstdar sc nahajajo v naravi, mora biti pes na povodcu, da sc mu s tem prepreči gonjenje divjsidi, posebno spomlsidi, ko je v naravi pol-
no mladičev divjadi, pes psi je zaradi svoje razposajenosti in naravnih nagonov težko obvladljiv in neposlušen.
Cilj organiziranja takih tečajev v društvu je pomagati pri vzgoji psov in osveščati lastnike o pravilnem odnosu do živali, tlo urbane okolice, v katerih se nahajajo in do narave, v kateri jc vse preveč neodgovornih ljudi, ki jo s svojimi neodgovornimi dejanji onesnažujejo, s tem pa uničujejo življenje živali in tudi ljudi.
JANEZ HRIBAR
Košarkarska tekma med učenci in učitelji Osnovne šole Domžale je bila prava poslastica, kdo je zmagal, pa naj ostane skrivnost.
Agility - 7. julija za Sumberkom
Agilitv je zanimiv šport s psi, s katerim se pri nas in po svetu ukvarja vse več lastnikov psov. Privablja pa tudi vedno več gledalcev na teknic> kjer psi skupaj z lastniki, premagujejo ovire v parkurju in tekmujejo za čim boljši čas.
V soboto, 7. julija, bo na stadionu
društva v Dom/silah (za Sumberkom) mednarodna tekma v agilitvju,
na kateri bo nastopilo več kot 100 tekmovalcev iz petih evropskih držav. Tekmo organizira Kinološko drušlvti Domžale, ki sodi med najbolj dejavna tli ušiva v občini.
Tekma ho štela tudi za pridobitev mednarodnega naslova CACIAg
Parkiuje s kombinacijami ovir bo postavil Silvester Škergcl, ugledni slovenski sodnik z. dolgoletnimi tek-
movalnimi izkušnjami - večkrat zapored jc bil državni prvak in član ter vodja državne reprezentance.
Častna pokroviteljica tekmovanj" bo domžalska županja, Cveta Zalokar Oražem.
Tekmovanje sc bo začelo
10. uri in bo I tajalo do zgodnjih P"'
poldanskih ur. Slovesen zaključek? podelitvijo pokalov in nagrad iUv| boljšim tekmovalcem bo predvide" ma ob 16. uri. • ,
SAŠO NOVAK
Slovenske letne igre otrok
Domžalski otroci tretji
Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev združuje otroke in šolarji' i/, Slovenije in se vključuje v mednarodno združenje vsega svila, katerega soustanovitelj je I udi gospod Me Ind Klemene. Ob zimskih mednarodnih igrah, ki so že potekale v naši državi, sta letos Mestna občina Maribor ter Športna zveza Maribor pripravila I. slovenske letne igre ol-rok, ki so se jih udeležili tudi športniki i/, naše občine.
Kol nam je povedal g. Ranko    štajerske regije. Osnovni šport, v
Cttkrov, sekretar Športne zveze Domžale, je namen združenja, da se otroci dobivajo tudi v neformalnih oblikah, v katerih je šport sredstvo, nc pa pogoj za sodelovanje. Vsi skupaj bi radi naredili nekaj vee ob že uveljavljanjem šolskem tekmovalnem sislcmn. V združenju so doslej v glavnem občine s Štajerske in Občina Domžale je bila prva, ki se je v igre vključila izven
katerem se pomerijo otroci, je atletika, pri čemer se upoštevajo discipline, ki jih je mogoče pripraviti na izbranem objektu. Prireditelj je letos kot šport z žogo izbral odbojko, udeleženci pa so lahko tekmovali tudi v tenisu in plavanju Občina Domžale je biki zastopana v vseh disciplinah, razen v plavanju, odbojko pa je igrala ekipa iz OŠ Moravče. Atletsko ekipo je se-
stavljalo pel deklet in pel fantov, ki so dosegli zelo lepe uspehe. Igre so bile po organizaciji in izvedbi podobne velikim tekmovanjem, saj so domačini pokazali izredno gostoljubnost, pripravili prijetno otvoritev in skupno večerjo, ki se je je udeležil ludi g. Metod Klemene, ustanovitelj slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev. G. Cnk-rov se za organizacijo tekmovalnih ekip zahvaljuje Športnima pedagogoma g. Darku Oražmu iz OŠ Domžale ter gc. Alenki Rajfa iz. OŠ Jurija Vega Moravče.
Poglejmo se najuspešnejše tekmovalce iz. ekipe Domžal:
Prvo mesto sla osvojila Bernard Jate, v teku na 1500 ni. ter Mateja Majdič, v metu krogle. Andraž < uc-gorič je bil tretji v teku na 100 m ter drugi v metu krogle, Suzana Mladenčivit je bila tretja v teku na 800 m, enako mesto je v metu krogle dosegla tudi Špela Kosmač. Tretje mesto je zasedla tudi teniska ekipa.
B.
Kotalkarski klub Domžale
Svetovna prvakinja na 14. domžalskem Slamniku
Kotalkarski klub Domžale je v maju pripravil že 14. tradicionalno mednarodno tekmo, v kateri so se v devetih kategorijah pomerili tekmovalci i/. Hrvaške, Slovenije in Italije. Med domačimi klubi sta ob Kotal-karskem klubu Domžale nastopila še Kotalkarski klub Pirueta ler kotalkarji iz Športnega d rušiva Sokol, ki so sicer vključeni v Kotalkarski klub Piran.
Gledalci so s posebno velikim navdušenjem pozdravili svetovno prvakinjo Alicec Baldan, ki je z odličnim nastopom zmagala pri starejših mladinkah. Tekmovalci in tekmovalke so v tekmovalnem dnevu opravili prosti" program in pokazali precejšen napredek, tekmovanje, ki so ga vsi udeleženci pohvalili zaradi odlične organiziranosti in gostoljubnosti organizatorjev, SO sodili slovenski sodniki, med 71 tekmovalci in tekmovalkami i/ 12 klubov pa so gostitelji dosegli naslednje uspehe:
( 'icibuni. letnik 96. m mlajši lippini
( i« ibani, letnik 95: X. Tina Kr. Pionirji B: II. Neja Pengal Pionirji A: 6. Sara Pustotnik
ittl. mladinci: 3. Nika PengaJ članice: I. Aleksandra Mohai
Medtem ko je Aleksandra Mohai že uveljavljena odlična tekmovalka, je Nika Pengal s svojim odličnim nastopom med mlajšimi mladinskimi kategorijami presenetila in jo uvrSČajO celo med kandidatke za evropsko prvenstvo.
V organizacijo in izvedbo tekmovanja so člani KotalkarSkega kluba
Domžale vložili veliko prizadevanj m dela, to pa jih ni motilo, da se ne bi že naslednji dan udeležili tekme v Spinci v Italiji, kamor jih je Povabil klub svelovne prvakinje AJice Baldani. Med tekmovalkami, starimi do 14 let, je bila < Mara Mordej l ilippini deveta. Neja Pen-Ktl tretja, svoj srečni dan pa je imc-
Sara Pustotnik, saj je osvojita pr-V<| mesto in bila zaradi elegance dc-kžna številnih pohval.
Ker se je kolalkarska se/ona ž omenjenimi nastopi dobro začeta; smo trenerko, eno najbolj zna-™l in uspešnih slovenskih kotal-karie, Violeto Mordej, povpraša-
''• kako naprej. Povedala je: »Od Oktobra, ko je pričelo ž delom novo vodstvo, smo naredili prve "spešne korake. Preživeli smo ži-
li ( liiara Mordej I i-
Skupinska slika s svetovno prvakinjo ter njeno trenerko
Spomin na domžalski SLAMNIK 2001
mu, se na novo organizirali m nadaljevan s treningi, kjer gradimo zlasti na k val i t o t i. Zavedamo se namreč, (te le kvalitetni tekmovalci in tekmovalke lahko pritegnejo v klub mlade, kar je nasa prioritetna naloga. Zato hotno skušali v letošnjih počitniških dneh z različnimi tečaji pritegniti nove
člane. Ob tem pa se bomo udeleževali tekmovanj doma in v tujini ter skušali tudi na tekmovalnem področju z vztrajnim in kvalitetnim delom poživili delo kluba in ga viitTii med najuspešnejše na leni področju.« Veliko uspeha in srečno!
B.
Kotalkarski klub Pirueta vabi na
9. mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju
v soboto, 7. julija 2001, z. začetkom ob 14. uri v TEN TENU, v slučaju slabega vremena pa v šotoru v Športnem parku Domžale.
Sodelovali bodo tekmovalci iz naslednjih drŽav: Slovenije, Hrvaške. Italije, Nemčije. Nizozemske in Danske.
Kotalkarski klub bo pripravil tudi druge spremljajoče prireditve, posebej pa se veselimo nastopa priljubljenega slovenskega pevca DA-1)1 DAZ-a
Pridružite se nam in skupaj / nami preživite prijetno soboto!
ATOM Domžale: skromno število tekmovalcev, med njimi največ mlajših - vendar zelo uspešnih
Karate tekmovanje za najmlajše ob 20. obletnici karateja v Bohinju
Karate klub Bohinj je za svoj jubilej pripravil veliko tekmovanje za najmlajše karateiste in karatcistkin je. Tekmovanje 9. 6. 2001 se je pričelo ob 11. v šotoru pred kampom v Bohinjski Bistrici.
Za karale klub Atom Domžale so nastopali:
Od 6 - 9 let - Rok Marinšck, Primož Benko (to sta biki tudi najmlajša tekmovalca na tekmovanju); Gregor in Aleš, Grad Spela in Planko Simon.
Od 10- 12 let - Rok Topolovec, Alija Bekim. Bodla j Tadej, Zaje Dejan. Kokalj Timotej, Bchič Edin in I orina Smolnikar.
Tekmovalci in tekmovalke so tekmovali v kalah po kategoriji pasov.
Rezultati, ki so jih dosegli Dom-žalčani: Slarosl 6 - 9 let
- dečki (beli, rumeni in oranžni pas):
3. mesto Simon Pcnko. 5. mesto Aleš Grcgorin
- deklice (zeleni, modri, rjavi in Črni pas):
I. mesto (irad Spela Slarosl 10- 12 leta) dečki (beli, rumeni in oranžni pas);
3. mesto Ldin Behič, S. mesto Rok Topolovec
■ dečki (zelen, modri, rjavi in črni pas):
I. mesto Timotej Kokalj.
4. mesto Bodlaj Tadej,
5. mesto Dejan Zaje
- deklice (beli, rumeni in oranžni pas)
I. mesto l orina Smolnikar
Najprej so nastopili v kvalifikacijah in nato prvih osem še v finalnem delu. Tekmovalo in sodilo se je na ocene. Najvišja in najnižja ocena sc je odštela ozi-
VETER V LASEH: Tadej Bodlaj, ATOM Domžale
roma črtala. Za prvo mesto se je tekmovalo na zastavice po dva.
Pozno popoldan je bila v Bohinjski Bistrici tudi proslava s kulturnim sporedom in demonstracijami karateja.
Karate naj bi bil šport, v katerem ii i j bi ljudje krepili svojo gibčnost, motoriko in budnost, pridobile naj bi sc delovne navade, krepilo naj bi se psihofizično zdravje, utrjeval naj bi se trden karakter. Za ulične pretepače tukaj ni prostora. Pri karaleju se je potrebno podredili redu in samodisciplini.
Slogan Atomovccv je in ostaja »Red in disciplina je naša vrlina«.
Prijetne počitnice in pazite nase.
LOVRO
Bil je prijeten večer, zato se bomo v bodoče še srečevali.
Ekipa Skočaj z Vira v Zlatem polju
Da je delovni kolektiv elektroinstalaeije SKOt'A.1 i/, Vira dobro poznan v matični občini Domžale ler novo nastalih sosednjih občinah po eleklro storitvah, katere vestno opravljajo zaposleni, vemo vsi, da so fantje tudi športno aktivni pa smo se lahko prepričali pred kratkim na igrišču v Zlatem polju.
Družina Skočaj zna poskrbeti tudi za prijeten skupni večer, katerega smo preživeli z njimi ob tradicionalnem nogometnem srečanju. To za direktorja g. Milana Skočaja ni naključje, saj je bil v svojih mlajših letih zelo aktiven športnik. Da je Sc vedno vesc nogometni žogi. je dokazoval na srečanju s svojo ekipo proti Zlatopoljskim nasprotnikom, ob lepi in razburljivi igri obeh moštev. Videli smo polno lepili akcij in zadetkov, skratka, bilo je pravo športno srečanje. Kol običajno smo po tekmi koristili čiis za druženje, beseda pa je slekla tudi o pomoči tukajšnjemu Š. D. pri dograditvi igriš-
ča, kar nam je g. Skočaj tudi zagotovil.
Priložnostno sc celotnemu kolektivu zahvaljujemo za vso po moC, katere smo bili deležni v preteklih letih, ter izražamo željo po sodelovanju ter športnem druženju tudi v bodoče.
T. HABJANIC
Vabilo
Naredimo nekaj zase!
Ce ste kdaj razmišljali 0 tem, kako izgleda karate, in iščete prijetno sprostitev in rekreacijo, vam Shotokan karat« klub »ATOM« iz Domžal ponuja idealno priložnost, da »ubijete dve muhi na mah«.
V juliju in avgustu se bodo Člani in članice »ATOMA« skupaj še z drugimi športniki zbirali pod 1HANSKO SKAKALNICO, in sicer vsak delavnik ob 19. uri. Za vzdržljivost bodo najprej poskrbeli teki do doma na Gor-juši, kjer bodo sledile aerobne vaje (raztezanje), za njimi pa pridobivanje in vzdrževanje kondicije s pridihom karateja. Za konec spet tek do skakalnice. Vsi. ki se želite bolje počutiti in narediti nekaj zase, ste vabljeni, da se pridružite; seveda se bo program vadbe prilagajal zmožnostim vsakega posameznika.
V juliju in avgustu torej vsi pod ihansko skakalnico!
»ATOM«
Shotokan karate klub ATOM Domžale
Od osmih nastopov kar šest medalj
("lani in članice »ATOM-a« so s turnirja za pokal »Veter v laseh - s Sportom proti drogi«, ki je bil 2. 6. 2001 v Rušah, prinesli Sest medalj. Največ je bilo zlatih, in sicer so bili v svojih kategorijah najboljši Tamara in Timotej Kokalj ter Josip Varga, srebrni medalji sta odnesla Sonja Cerar in Tadej Bodlaj. bronasto medaljo pa si je priboril Fdin Behic.
Čestitke!
B. B.
W T*
D®
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Ordinacijski čas:
ponedeljek od 13.-18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13.-18. ure
Četrtek od 13.-18. ure
Petek od 9.-12. ure
SUKOPLESKARSTVO
Grudniik,   s.p.
pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja oprema
Češminova 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01   72 43 523, gsm: 041 679 523
SD FAN VIT-AS
Dečki Domžal v slovenski Baseball ligi
Kkipa dečkov iz Domžal letos prvič sodeluje v slovenski ligi dečkov, torej v najmlajši kategoriji haschall-istov. v kateri lahko igrajo dečki, stari od devet do dvanajst let in pogojno tudi trinajstletniki. Domžalsko ekipo trenutno sestav I ja 17 fantov i/ vseh treh domžalskih šol. Liga se igra po turnirskem sistemu, trije turnirji spomladi in trije jeseni. Na vsakem turnirju vsaka ekipa odigra dve tekmi s po šestimi iningi.
Na žalost smo vedo gostje, ker v Domžalah še nimamo baseball igrišča, ki si ga seveda močno želimo, saj zaenkrat treniramo v poletnem Času na travniku za OŠ Domžale, v zimskem pa v veliki telovadnici OŠ Vcnclja Perka.
Gostitelj prvega turnirja je bila ljubljanska ekipa Golovec, kjer smo prvo tekmo odigrali z lanskimi prvaki, ekipo Zajčkov iz Ljubljane. Kot je za prvo tekmo značilno, so jo tudi naši fantje odigrali s kar precej treme in visoko izgubili s 14:1. V napadu smo dvakrat uspeli osvojiti prve tri baze. potem pa odbijalcem
ni veO uspelo odbiti žoge. tako da smo osvojili samo eno toCko. Povsem drugaCc je bilo na drugi tekmi z ekipo Jezice, ko so sc fantje nekoliko sprostili in otresli začetne treme, so v zelo razburljivi tekmi uspeli zaostanek z 9:12 \ zadnjem, šestem iningu. po odlični igri. tako v obrambi, kot v napadu, spremeniti v zmago 13:12 Veselje in navdušenje fantov po prvi zmagi je težko opisati, dobili pa smo, tako trenerji kol igralci, veliko nove energije in veselja za nadaljnje, še bolj zavzeto deUž.
DUŠAN IN MARIJANA
ŠPORTNO DRUŠTVO
Vabi v športno-poletne tabore
za otroke od 6. do 14. leta starosti
Za letošnje poletne počitnice smo pripravili dva športna programa:
- plavalno-športni program, ki bo potekal na domžalskem bazenu od ponedeljka do petka od K), do 15.30. v osmih tedenskih terminih od 25. junija do 27. julija in od 13. do 31. avgusta. Program je namenjen tako plavalcem, ki bodo plavalno znanje izpopolnjevali, kot tudi neplavalcem, ki se bodo plavanja uCili. Poleg plavanja in iger v vodi pa se bodo otroci zabavali tudi ob drugih športnih igrah, kot so nogomet in teeball na travi, rolanje ...
- celodnevni športni program, ki bo potekal v domžalskem športnem parku in okolici od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30, v sedmih tedenskih terminih od 2. do 27. julija in od 13. do 31. avgusta.
V sehina pograma je razdeljena po dnevih:
- I ilan - športni dan (baseball. tenis, nogomet, rolanje, lokostrelstvo ...)
- 2. dan - plavalni dan (plavanje, skoki v vodo. igre v vodi ...)
- 3. dan - piknik dan (izlet s kolesi, jahaje, gugalniea presenečenja, piknik v naravi)
- 4. dan - planinski ali karting dan (pohod na Veliko planino ali in-door karting v Ljubljani)
- 5. dan - poslovilni dan (turnir v tenisu, nagradno žrebanje, kosilo v restavraciji McDonalds)
Informacije in prijava:
- telefon: 724 92 03
040/209 066 (Dušan) 040/240 100 (Marijana)
- e-mail: www.fanvit-as.eom
		.....
	m	
		
		
Cilj obiskovalcev gora ob doseženem vrhu tudi varna vrnitev domov
Doživljanje gora bo bolj sproščeno, če se na turo dobro pripravimo, (fotografiji Borut Peršolja)
Napotki za varnejšo hojo, plezanje in bivanje v gorah ®
Počitek in prehrana
Na vsako uro hoje si privoščimo pelminulni počitek. Daljše počitke izbiramo na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujejo izčrpanost in dehidracijo. Pravilna prehrana mora zagotoviti ustrezne količine energclskih snovi, tekočine, anorganskih snovi (minerali in soli) in vitaminov. Na turah jejmo hranljivo mešanico lahkoprcbavljive hrane. Če se v gore odpravljamo za več dni. upoštevajmo, da nam največ energije dajejo ogljikovi hidrati (kruh, čokolada, posušeno sadje, lešniki ...)
Ob naporih, ki jih doživljamo pri vzponih, izgubljamo zelo veliko tekočine, ki jo moramo nadomestiti. Večino pijače moramo nositi s seboj, del tekočine pa lahko nadomeslimo tudi v planinskih kočah. Za žejo so najboljši kombinirani napitki (energijski, vitaminski in mineralni) ali topel čaj, ki ga nosimo v čutari. Priročne so tudi plastenke, saj tako najbolje nadzorujemo porabo pijače, ki jo moramo imeti za celotno turo. Pijmo kar se da pogosto, vendar ne alkoholnih pijač. Jejmo in pijmo, tudi če ne čutimo potrebe po hrani in pijači!
Postanek v planinski koči izkoristimo za topli obrok, ki nam obnovi moči. in za pogovor z oskrbnikom. Poskrbimo, da vse, kar prinesemo s seboj v gore, tudi odnesemo v dolino. Za smeti imamo zato v nahrbtniku vedno posebno vrečko, ki jo odvrž.emo v smetnjak v dolini. Če želimo v planinski koči prenočiti, se predhodno po-z.animajmo glede odprtosti in prenočišče rezervirajmo.
Zelo zahtevne poti
Zelo zahtevnih tur, pri katerih hojo zamenja plezanje, sc lotevamo samo primerno izkušeni in opremljeni. Za tovrstne vzpone potrebujemo dodatno tehnično opremo: čelado, plezalni pas ter samovarovalni komplet. Gre za sistem sestavljen iz ustrezno debele pomožne vrvice, zaviralne ploščice in dveh hruškastih vponk z. matico. Opremo si je moč Izposoditi tudi v nekaterih trgovinah s planinsko in alpinistično opremo. Kako sc opremo uporablja, se naučimo že doma in ne šele pri vstopu v steno.
Pri plezanju uporabljamo pravilo treh opornih točk: lo pomeni, da z obema nogama trdno stojimo, imamo tudi dober oprimek za eno roko. s prosto roko pa iščemo naslednji oprimek. Vse oprimke, stope in žične vrvi vedno preverimo, preden jih obremenimo! Ne zaupajmo jim svojega življenja, ne da bi preverili njihovo stanje! Napredovala in varovala   nam omogočajo
lažje in hitrejše plezanje, kar pa nas v ničemer ne odvezuje upoštevanja osnovnih pravil varnosti, tako glede gibanja kot opreme. Priporočljivo je. da se na te ture odpravimo v okviru organizirane ture planinskega društva ali v spremstvu gorskega vodnika.
Vrh in sestop
Na vrhu se orientiramo oziroma razvemo. Ponavadi imamo na voljo dovolj naravnih znakov, da kompasa sploh ne rabimo. To velja le za jasno vreme, v megli, temi in snegu, pa je kompas nepogrešljiv pripomoček. S spozavanjem sveta okrog nas bomo izurili svoje oko tako. da bomo opazili razlike med prisojnimi in osojnimi legami (m se dlje časa zadržuje sneg gozdna meja poteka nekoliko nižje), s pomočjo zastavnih krošenj dreves bomo lahko določili smer stalnih vetrov. Opazili bomo, da je mah na severnih straneh dreves pogostejši zato, ker sonce tja ne posije ...
Ko smo na vrhu. je pred nami še več kot polovica poti. Najpogostejši opis gorskih nesreč vsebuje naslednja dejstva: zdrs ob jasnem vremenu na OZnaCeni planinski poti oh sestopu v zgodnjem popoldanskem času. Posledice nesreč so ponavadi hude - od zlomov nog. poškodb glave in žal tudi smrti.
Ko sestopamo, smo že utrujeni, zbranost zato nekoliko popušča. Cilj naše ture je varna vrnitev domov in ne osvojitev vrha. Vrh gore je samo vmesni in ne končni cilj. Pripravi na sestop moramo zato nameniti več pozornosti. Če le moremo, izberemo za vzpon težjo pol. za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitimo: nesreča nikoli ne počiva!
Preprečevanje nesreč in pomoč ob nesreči
Če začutimo znake utrujenosti ali izčrpanosti' se ustavimo za daljši počitek. Če smo izčrpani, se po počitku in premisleku odločimo za sestop s spremstvom. Obrnimo se ob pravem času! Odločitvam »kljub temu« se izogibajmo, ker so lahko nevarne! Če nam grozi nesreča, hranimo svoje moči in si poiščimo zavetje, ko je za to še čas.
Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti. Poškodovanega najprej zavarujemo pred nadaljnjimi poškodbami in mu damo prvo pomoč. Zaščitimo ga pred mrazom, vetrom m Vlago. O nesreči čimprej obvestimo gorsko reševalno službo (obveščevalne ločke GKS.
centri za obveščanje, policijske postaje). Sporočilo o nesreči naj vsebuje naslednje informacije: KAJ in KAKO se je zgodilo. KDO se je ponesrečil in KOLIKO je ponesrečenih. K.ll se je zgodila nesreča. KAKŠNI: poškodbe ima ponesrečili. KDAJ ne je zgodila nesreča, KAKO smo oskrbeli ponesrečenca in KDO posreduje sporočilo. Zelo koristni so tudi podatki o vremenu, slanju poli in o možnostih za pristanek helikopterja In ne pozabimo na lastno varnost!
Gostje v občutljivem gorskem okolju
Gore so dom pestrega rastlinstva in živalstva. Življenjske razmere dosegajo svoje skrajnosti. Zalo je gorsko okolje še posebej občutljivo za vsakršne posege. Planinstvo, ki je bilo v začetku vezano na bivanje in delovanje domačinov (pastirjev, lovcev, gozdarjev, ruda rev ...), sc je od raziskovalne in kulturne vloge razvilo v turistično in rekreativno dejavnost. Posledica takšnega razvoja so številne označene planinske poti. planinske koče in druga turistična infrastruktura. V gore so Začeli zahajali tudi obiskovalci, ki v gorah pričakujejo dolinsko udobje. Začeli so se pojavljati ekološki problemi, ki so povezani z. onesnaževanjem voda, s porabo različnih virov energije, ravnanjem z odpadki ter hrupom. Takojšnji ukrepi /a izboljšanje stanja so odprava pranja posteljnine v planinskih kočah, uporaba razgradljivih čistilnih sredslv, uvajanje suhih stranišč, raba obnovljive energije sonca in vclra. biološke čistilne naprave, razvrščanje odpadkov in njihov transport v dolino.
Dolgoročno pa pomagajmo (so(oblikovali zavest sonnravnega razvoja, kar pomeni, da bodo gore deležne takšnega razvoja, ki zadovoljuje potrebe človeka, ne da bi pri tem ogrožal vire. od katerih je odvisen razvoj prihodnjih rodov.
Podoživljanje in analiza ture
Ob vrnitvi domov namenimo posebno pozornost analizi ture. Skiisajmo se iz svojih izkušenj in napak drugih čim več naučili. Izkušnje in znanje prekaljenih planincev, vodnikov in inštruktorjev je najcenejša popotnica. Sčasoma bomo ugotovili, da je tura prijetnejša in sproščcnejSa, če smo nanjo dobro pripravljeni. Spoznali bomo, da moramo kljub dobri pripravi kdaj pa kdaj na lini improvizirati oziroma ravnati drugače, kot smo načrtovali. I<> pa nam turo, oh znanju, ki ga vsakič nabiralno, lahko le popesl 11
Gore je treba temeljilo spoznati iifdoživeli in se jih naučiti spoštovati ter ceniti. Izročilo prvo-prislopnikov - domačinov, ki so v starožilnosti živeli z goro, naj za Slovenec velja še posebej, saj smo alpski narod z. dolgo in zanimivo zgodovino odkrivanja slovenskih, pa tudi svetovnih roni. To posebej velja za starše, ki želijo svojim otrokom ponuditi najlepše ure življenja. Zato poskrbimo, d;i bomo s svojim vzgledom pripomogli, da bodo gore svet resnične lepole in ne svet napihnjenih podvigov in samoprecenjevanja. Aktivnosti v gorah se lotimo le ustrezno usposobljeni in opremljeni, postopoma in z vajo.
Dogodki v gorah so takšni, da človeku dolgrf ostanejo v spominu. O gorah zato obstaja veliko raznovrstne literature, od strokovnih do leposlovnih knjig. Slednje govorico domačih in tujih gorah, izgubljenem domovanju Zlaloroga. o krvavih človeških zablodah v gorah nad Sočo, o uspešnih vzponih po prvenstvenih smereh na osem-tisočake ... Da ne govorimo o številnih besedah,
ki so zapisane v verzih, o napetih zgodbah i/ življenja goni, o fotografijah, ki so zabeležile čarobne utrinke, o ljubezni in hrepenenju, ki sla marsikomu pomenila življenjski cilj. Nasvidcnjc in srečno v gorah!
BORUT PERSOUA
Na črno belih poljih
Kamnik zmagovalec domžalsko-kamniške lige
Po skorajda maratonskem tekmovanju seje končala domžalsko-kumniška šahovska liga, \ kateri je sodelovalo 14 ekip iz. širšega domžalskega in kamniškega območja. Tekmovanje se je začelo lani jeseni, končalo pa spomladi letos. Zanimivo je. da je bilo v tekmovanje tako ali drugače vključenih kar sedem ohčin, pet od teh je bilo pred tem povezanih v skupno občino Domžale.
Zanesljivo je zmagala ekipa Kamnika, ki je nastopala na čelu z mojstrom Kragljem. ki je igral več kot odlično in je v osmih partijah osvojil vse možne točke, torej osem zmag. V ekipi je bila tudi mojstrica Pavki Košir, sicer članica Vele Domžale, ki je iz šestih partij osvojila štiri točke Zanimivo je, da je Kragclj zagotovil svoji ekipi kar drobec manj kot tretjino vseh doseženih točk. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Komenda 1. ki je igrala v najboljši postavi: Trebušak. Penko. Bojan Hribar. Bergant itd. Med temi se je pa tretji deski najbolj izkazal Bojan, ki je v devetih partijah na tretji deski zbral šest točk. Tretja je bila ekipa Črnega grabna na čelu z bratoma Janezom m Viktorjem Hribarjem. Viktor je tokrat kazal zobe na vse strani in izmed devetih partij osvojil kar sedem točk. Brat Janez je na prvi deski iz. sedmih partij dosegel zelo solidne štiri točke. Na četrtem mestu je pristala Komenda II. Na njenem čelu sta igrali dve Velovki Petra Grošelj in Vilma Nadvešnik. Petra je iz sedmih partij dosegla pel točk in pol. Vilma ic s štirimi in pol točkami iz devetih partij pristala na polovičnem izkupičku.
Na pelo mesto so se in rstile Domžale, ki pa so bile po povprečni moči igralcev nekako tretja ekipa šahovskega društva Vele. Na prvi deski se je moral z najboljšimi spopadati Vito Janjič. ki je bil hkrati tudi kapetan ekipe, za povrh pa je skorajda v enakem obdobju vodil tudi ekipo Vele Domžale B na delavskem prvenstvu Ljubljane. Med Douižaleani je pokazal najboljši učinek Frane Zupane, ki je iz. sedmih partij zabeležil pet točk. Mladi Luka Pavič je bil tudi zelo dober, saj je iz petih partij osvojil štiri točke. Prav toliko iih je tudi Janez Bizjak, ki pa je imel pred seboj osem nasprotnikov. Janez Nastran, sicer vrhunski igralec v problemskem šahu, se je na drugi deski držal zelo solidno. Iz devetih partij je zbral štiri in pol točke. Peter Zupančič ni ljubitelj počasnih partij, odigral je le eno samo, vendar zabeležil celo točko. Med Velovci velja omeniti tudi Bogdana (Kolina, ki je na prvi deski deski ekipe IXib iz petih partij osvojil štiri točke.
Tekmovanje je potekalo po vodstvom neumornega
državnega šahovskega sodnika 1 ranca Poglajna in v organizaciji Šahovskega društva Komenda. Vsekakor velja pozdraviti podobne prireditve, v katere se lahko v počasni šah, ki ima tudi največjo vrednost, vključi širši krog amaterskih ljubiteljev šaha.
Končni vrstni red: Šl) Kamnik 16, (24,5), ŠK Komenda I 12, (21,5), Črni Graben I 9, (21), ŠK Komenda II 10, (20,5), ŠD Domžale 10. (20), Šl) Termit Moravče 11, (19,5), Črni Graben II 10, (18.51, Šl) Mengeš I 9,(18),ŠS Dobr 9.116.51, Šl) Mengeš II 8, (16,5), ŠK Komenda III 6, (16,5). Trzin II 6, (14), ŠK Komenda IV 7, (1.3,5), Trzin I 3, (7).
Ker so ekipe igrale po švicarskem sistemu, so bile za končni vrstni red odločilne dosežene točke (v oklepaju), šele poleni pa točke, dosežene v dvobojih (pred oklepajem).
Zaključni turnir Valeju A, Vele B tretji
V sklepnem delu delavske šahovske lige Ljubljana so se ekipe pomerile še v pospešenem šahu. Tekmovanja sije udeležilo 13 ekip, zmagala pa je ekipa V II,L Domžale A. vendar tudi oh pomoči druge Velove ekipe, ki je v zadnjem kolu premagala do tedaj vodilne Bičcvje, ki so bile na koncu druge.
Prva ekipa Veleja je na prvo desko postavila kar daleč najmlajšega Luko Leniča. V šestih partijah je zbral štiri točke in pol. toliko kot Vavpetič na drugi deski. Šcmrl je na tretji deski priigral štiri točke. Bojan Osolin pa na četrti deski tri točke in pol. V ekipi Vele Domžale B sla bila najboljša tretja deska Boris Skok in Ccrar na četrti deski. Oba sta ekipi priborila pet točk. Na drugi deski se je Janjič prikopal do treh točk, na prvi pa Jože Skok do dveh točk in pol. V ekipi Bor Dob I je na prvi deski dobro zaigral tudi Vclovcc Bogdan Osolin. Iz štirih partij je zabeležil tri ločke in pol.
Končni vrstni red: Vele Domžale A 9, (I6.5|. UŠI) Bi-čevje 8,116), Vele Domžale B 7. (15,5), Klinični center 1(1 (14.5), ŠK Komenda 7, (12,5), ŠK Višnja gora - Stična 7, (12.5), LŠK Upokojenci A 5, (12.5), SI) Bor Dob I. 8, (11,5), itd.
Štirje turnirji,
štir|e različni zmagovalci
Na Velovih mesečnih turnirjih v aktivnem šahu. (vsak igralec ima na voljo 15 minul -časa za razmislek), ki potekajo vsako drugo soboto, so doslej odigrali šest turnirjev.
Marčcvskcga turnirja sc jc udeležilo 13 igralcev, zmagal je Kamničan Kragelj in to dokaj zanesljivo s šestimi točkami, pred Ivačičcni in Šermlom. ki sta si priborila pol
točke manj. Prva tri mesta torej za tri mojstre. Končna razvrstitev: Kragelj 6, Ivačič, Scmrl, 5,5, Lenič 4 itd.
Na aprilskem turnirju jc sodelovalo 13 Sahistov, za odtenek je bil najboljši Ivačič pred Kragljem, oba sta osvojila šest točk. lepo uvrstitev je dosegel tudi Boris Skok s tretjim mestom in s petimi točkami. Vrstni red: Ivačič, Kragelj 6, B. Skok 5, Vavpetič. 4,5. Janjič, Bah-nik. J. Skok 4 itd.
Na majskem turnirju jc bila udeležba bolj skromna, zbralo se jc devet šahislov. Zmagal je Boris Skok, pred Zupančičem in Zupancem, vendar je moral premagati [vačiča. Vrstni red: B. Skok 6, Zupančič, Zupane 5,5, Omahna 4,5, Ivačič 4 itd.
Zelo dobro so se ljubitelji šaha odzvali na junijski turnir, saj se jih je na njem zbralo kar 17. Najbolj je bil razpoložen Vide Vavpetič. ki ga po navadi močna zasedba še dodatno motivira. Luka Lenič je z drugim mestom dokazal, da ga zanimajo predvsem najvišje uvrstitve, tretji je bil zanesljivi Kragelj. Vrstni red: Vavpetič 6, Lenič, Kragelj 5, Bogdan Osolin, Ivačič, Zupančič 4,5. B. Skok, Janjič 4 itd.
Najprej kraljeval Luka, zatem prvi Bogdan
Na petkovih Velovih hitropoteznih turnirjih je mana navduševal Luka Lenič, ki je zmagal na treh turnirjih, na enem pa je bil tretji. Po enkrat sla zmagala Hoj' dan Osolin in Ljubljančan Igor Babnik, ki sta tudi na preostalih turnirjih igrala zanesljivo. Skupni vrstni red za marec: Lenič 45, Bogdan Osolin 39, Kalini k 35, Janjič 31. (erar 28 itd.
Na aprilskih turnirjih jc bil najuspešnejši Bogdan Osolin, ki je od treh turnirjev na enem zmagal in bil enkrat drugi in t rel ji.
Tedensko turnirsko zmago so osvojili ludi Luka l£-nič. Bubnik in Šcmrl, ki pa so sc udeležili Ic enega turnirja izmed štirih možnih. Vrstni red za april: Bogdan Osolin 37, Janjič 34, Krami Košir, (erar 24, Štraj-har 23, Zupančič 16 itd. Sicer pa je na marčevskih Velovih turnirjih sodelovalo 30 Sahistov, na aprilskem pa
'     CC JOŽE SKOK
Šahovski krožek OŠ Domžale tretji v Sloveniji!
Kol kaže šahomeler. je igra na črno belih poljih zelo priljubi jena na OŠ Doinažlc. V znanje mladih vlagajo vsi: starši, mentorji, klub in igralci sami seveda. Po odličnih uspehih posameznikov in ekip iz OŠ Domža-ie. so se učenci le šole uvrstili na Su-per pokal Slovenije v šahu, kjer imajo pravico do nastopa štiri najboljše ekipe iz. osnovnih šol iz celotne Slovenije. Po točkovanju doseženih rezula-tov z državnih tekmovanj ekip in posameznikov se je OS Domžale uvrstila na visoko tretje mesto.
Rezultat sploh ni presenetljiv, saj v naši občini odlično delamo z. mladimi šahisti. Ribiči bi rekli, da v polnem jezeru res ni težko ulovili kapitalne ribe. Tako so tudi rezultati vseh domžalskih šahisiov plod dobrega dela z nadarjenimi učenci. Seveda učenci iz OS Domžale imajo trde nasprotnike (in dobre šahovske prijatelje) na OS Vcnclja Perka.OS Mengeš in OS Dob. Naj Sc predstavim ta mladi rod nadarjenih šahislov iz OŠ Domžale, ki bodo, upam. ime našega mesta ponesli po Sloveniji in morda po svetu. Prvoka-tegornik luka Pavlic; drugokalegomiki
Denis Kcgcl, Nika Pavlic. Andraž Smoli, Matjaž. Kos in Spela Orehek; treljekalegorniki: Matej Kovic. Domen lavrič, lz>ielay Somi, Irena Doki, Luka Bcvc in Pal Somi; čelrtokategorniki Peter Gabrovšek, Aljoša Grošelj. Matjaž Ccrar. Katja Vozel. Maxi Ccrar, Tanja Kovač, Samo Zabret; brczkalc-
gorntki Aleš Slažar, Andraž Jultanl. ( Bij Jordan ('izelj in Masa Jiihanl. Pestra druščina, kajne'.' Obiščite nas. ko Imamo šahovski krožek, saj si lahko izberete nasprotnika po meri. Naj dodam še lo, da so lo večinoma učenci rojeni leta 19X9 in mlajši!
BELA SOMI
Šahovski krožek Osnovne šole Domžale - tretji v Sloveniji-
Na podlagi 9. Člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. Vestnik Občine Domžale, šl. 20/95) objavlja Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru s Hranilni) kreditno službo Domžale
Razpis kreditov za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale
1. člen
Razpisana vsota kreditov /naša 26,0(10.000 SIT.
2. člen
Kredit sc dodeljuje za naslednje namene:
a) Za Izgradnjo U1 adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov
b) za izgradnjo in .adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah
c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah
d) za nakup kmetijske mehanizacije c) za nakup kmetijskih zemljišč
0 za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva
g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti.
3. člen
Za kredit lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi investicijsko razvojnega programa, ki ga jc izdelala kmetijska svetovalna služba pri kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investijc mora biti na območju Občine Domžale.
4. člen
Krediti sc prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z. dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki kredita iz. občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz. demografsko ogroženih območij občine.
5. člen
Doba vračanja kredila je 4 leta, letna obrestna mera pa TOM + 0%. Kreditojemalec prične vračali kredit v skladu s pogoji iz kreditne pogodbe, ki jo sklene s Hranilno kreditno službo Domžale p.o., Domžale.
6. člen
Kreditojemalcu sc lahko odvzame možnost koristenja kredita, če ga v roku 3 mesecev, odkar je sprejel sklep o dodelitvi kredita, ne izrabi,
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za kredit v zapiti kuverti, skupaj z. zahtevano dokumentacijo, v 30 dneh od dneva objave razpisa kredita v Slamniku, na naslov: Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo, ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za kmetijstvo«. Prošnja Za kredit mora obvezno vsebovali ime. priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, visino zaprošenega kudila z navedbo lastnega deleža, rok zaključilve investicije.
S. člen
Prošnji za kredit mora bili predložena naslednia dokumentacija:
" Posestni lisi za celotno posestvo
••' 1'otidilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevov
i) izkas< da ima vsaj en družinski član status krnela
4) usmeritveno razvojni program kmetije
5) gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del
6) predračun za gradbena dela oziroma nakup opreme
7) poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca 0 izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije
X) overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup krneli jskih zemljišč
9) potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz. reje, ki ima urejeno hlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu ler (pred)račun za nakup plemenske živali.
9. člen
Nepopolnih in nepravočasno vloženih prošenj ne bomo upoštevali.
10. člen
Poslane dokumentacije prosilcem ne vračamo.
I l.člen
Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o odobritvi kreditov in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu natečaja.
12. člen
Krediti se plasirajo preko Hranilno kreditne službe Domžale, s katero ■lc Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo.
13. člen
Dodatne informacije morebitni prosilci lahko dobijo v času uradnih
na tel. 01 7214-251 ali osebno pri ga. Petri (irkman.
OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO
Državne subvencije za kmetijstvo 2001
vik, ki hi radi pridobili sredstva iz »Mlova Subvencij 2001, hodile po-'•"•ni na naslednje:
'• Kje dobite vlogo?
»logo dobite na enotah kmetij-
•ko svetovalne službe. I unski vlaganji so jo prejeli po pošti.
2- Kok za oddajo vloge: od I. 6. do 30.6.200]
Pošljite jo priporočeno na naslov: Agencija RS za kmetijske Irge in S*yoj podeželja, Dunajska ceiU 1000 Ljubljana
3' Vlogo izpolnile čitljivo, s liska-""»i črkami:
Pazile zlasti na pravilno pisanje
4. Prilozi(t. vsa potrebna potrdila ,n,|okazila:
,  ^ Primeru, če imate zemljo v zaliv'1.1'      pa '1111,1 c zemljišče v ko-ijskcni postopku, morale pri-
rtl u'/,l''Vo " zakupu zemljišč, ki mo
Iti obvezno podpisano tako s
strani zakupodajalcn kot tudi zakup nika.
- kopijo zakupnih pogodb z državo oz. lokalnimi skupnostmi.
- kopijo komasacijske odločbe, če je nisle priloZili že lani.
5. Preverile pravilnost osebnega računa, na katerega želite imeli nakazana sredstva:
Pravilnost podatkov o računu
mora potrdili finančna institucija, pri kateri imale odprl osebni račun (banka. HKS. hranilnica.....)
6. Preden vlogo oddale, jo izročile kmetijskemu svetovalcu:
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da jc vloga popolna in Čitljiva (Ne čakajte do konca meseca junija, da ne bo prepozno, kajti za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil je treba pri pnstoj-
,1, h institucijah čakati tudi po 8 dnift
7. Kopijo vloge, vseh dokazili in potrdil hranile doma.
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za finance in gospodarstvo
Ljubljansku 69
1230 Domžale
Obvestilo posameznikom in podjetjem iz območja občine Domžale, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo
Obveščamo vas, da Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, organizira redne mesečne sestanke s kmeti -posamezniki in podjetji iz območja občine Domžale, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, na temo kmetijstva v občini Domžale. Redno vas bomo seznanjali / aktivnostmi, ki jih izvaja Občinski svet Občine Domžale in ki vplivajo na področje kmetijstva, z aktivnostmi na pristojnem oddelku, obravnavali pa bomo tudi vaše pobude in vprašanja v zvezi s kmetijstvom v naši občini.
Sestanki bodo potekali vsako prvo sredo v mesecu od 9-10. ure v konferenčni ali veliki sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale.
Prvi naslednji sestanek bo v sredo, 4. 7. 2001, ob 9. uri, zaradi dopustov pa bo sestanek v mesecu avgustu odpadel.
Vabljeni!
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za finance in gospodarstvo
Ljubljanska 69
1230 Domžale
Obvestilo posameznikom, društvom in organizacijam iz območja občine Domžale, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo
Občinski svet Občine Domžale je v nadaljevanju 26. seje dne 6. 6. 2001 obravnaval Pravilnik o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale, ki ga Se ni sprejel.
Obveščamo vas, da bomo javne pozive za:
- sofinanciranje investicijskih vlaganj v kmetijska zemljišča,
- podpore programom in ukrepom CRPOV in urejanju podeželja,
- dotacije društvom in organizacijam s področja kmetijstva in živali,
- sofinanciranja strojnih storitev,
- subvenciniranje prevoza mleka iz območij občine Domžale, kjer zbiranje mleka ne organizirajo mlekarne
objavili v glasniku Slamnik v mesecu juliju 2001.
Na podlagi 1.3. člena Pravilnika 0 ugodnem krediliranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/99, 10/99, 5/00. 6/01).
Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo
PONOVNO OBJAVLJA
RAZPIS
ugodnih kratkoročnih kreditov za premagovanje likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov
1. Podatki o kreditu
Razpisana vsota kreditov, ki sc bodo dodeljevali za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1% znaša 160 mio SIT.
2. Namen uporabe kredita
Krediti sc lahko uporabijo /a naslednje namene:
a) plačilo davkov in prispevkov, plač in drugih dajatev
b) nakupe reprodukcijskega materiala in končnih izdelkov oziroma proizvodov,
c) nujna vzdrževalna dela
3. Upravičenci
Upravičenci, ki lahko zaprosijo za kredit, so:
- podjetja, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom vloge za kredit sedež in dejavnost v Občini Domžale in ki se po določbah Zakona o gospodarskih družbah uvrščajo med mala podjetja,
- samostojni pod jetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom zaprosila za kredit sedež na območju občine Domžale, in izpolnjujejo naslednje pogoje
- preicklo leto so zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom oziroma v tekočem let u vsaj 6 mesecev izkazujejo pozitivni poslovni rezultat;
- na dan prijave nimajo blokiranega žiro računa več kot 45 dni;
- izkazujejo likvidnostne težave, ki so razvidne iz razpisne iti priložene dokumentacije iz.  5. točke lega razpisa.
4. Višina zaprošenega kredita
Višina zaprošenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti prosilca in ne more bili nižja od 200.000 SIT in ne more biti višja od 5,000.000 SIT. Vloge za kredile. ki odstopajo od določenih zneskov, se zavrže oziroma sc dodeli nižji znesek. Posameznemu prosilcu se lahko likvidnostni kredit v okviru lega razpisa odobri večkral, na podlagi vsakokratne njegove vloge ter razpoložljivih sredstev, vendar skupni obseg odobrenih kreditov ne more bili višji od 5,000.000 SIT.
Po povezanih firmah sc kredit lahko dodeli vsaki od njih, vendar skupni znesek odobrenih kreditov v okviru enega razpisa ne sme presegati 5,000.000 SIT.
V kolikor je bil prosilcu že odobren kredit v najvišjem določenem znesku iz prvega, drugega in tretjega odstavku te ločke, lahko ponovno zaprosi za kredit v primeru, če je odobreni kredit že v celoti odplačal in če je od zadnje odobritve minilo najmanj 9 mesecev.
5. Potrebna dokumentacija
Prosilci, ki imajo stalus samostojnega podjetnika morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, priložnosti naslednjo dokumentacijo:
- fotokopija priglasitvenega lista,
- potrdilo DURS, Izpostava Domžale, o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od I meseca.
- izpis kumulativnega prometa na ZR po posameznih mesecih
Za preteklo in tekoče poslovno leto,
- fotokopije kompletnih zadnjih 5 Izpiskov i/ žiro računa, preko katerega se opravlja dejavnost,
- zadnja odločba o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in overjena zadnja napoved za odmero davka od dohodka i/, dejavnosti,
- obrtno dovoljenje,
- potrdilo o registraciji, ki ga jc izdal DavCni urad, v kolikor jc prosilec davčni zavezanec po določbah Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. lisi RS, št. 89/98),
- v primeru, da je bil prosilcu predhodno že odobren kredit v skupnem znesku 5,000.000SIT, mora prosilec vlogi priložiti še potrdilo banke O tem, da je odobreni kredit v celoti odplačal.
Prosilci, ki imajo status malega podjetja morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo:
- polrdilo DURS, Izpostava Domžale, o stanju neplačanih davkov in prispevkov, ki ni starejše od I meseca,
- redni izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev,
- odločbo o opravljanju dejavnosti,
- obrazec BON 2,
- izpis kumulativnega prometa na žiro računu podjetja za zadnje pol leta,
- fotokopije kompletnih zadnjih 5 izpiskov iz žiro računa podjetja,
- fotokopijo obrazca prijav vseh zaposlenih v podjetju v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zvavarovanje (M 1-2).
- potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad, v kolikor je prosilec davčni zavezanec po določbah Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS. št. 89/98),
- v primeru, da je bil prosilcu predhodno ž.e odobren kredit v skupnem znesku 5.000.000 SIT, mora prosilec vlogi priložiti Sc potrdilo banke o tem, da je odobreni kredit v celoti odplačal.
Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača in se bo obravnavala kot poslovna skrivnost.
V primeru dvomov o izpolnjevanju pogojev iz zadnje alinee 2. odstavka .3. točke tega razpisa lahko komisija iz, 8. točke tega razpisa od prosilca pisno zahteva dodatno obrazložitev oz. dokumentacijo. V kolikor je prosilec ne predloži v roku 15 dni po prejemu pisnega zahtevka, se vlogo zavrne kot nepopolno.
6. Rok za prijavo na razpis
Rok za prijavo na razpis prične teči od prvega dne po objavi ter traja do porabe sredstev.
7. Način oddaje vlog
Vloge je potrebno oddati na razpisni dokumentaciji, ki jo prosilci ob plačilu 100 SIT lahko dobijo v času uradnih ur na Oddelku za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale, soba 71. Potrdilo o plačilu je potrebno priložiti vlogi za kredit. Vloge je potrebno osebno oddati na Občino Domžale. Ljubljanska 69, Domžale, vložišče - soba šl. I, kjer bodo piosilci ob oddaji dobili tudi ustrezno potrdilo o zaporedi številki, dnevu in uri oddaje vloge.
Vloge, ki ne bodo predložene v skladu z določbami I. odstavka te točke ter vloge, ki ne bodo oddane na način, določen v 2. odstavku te točke, se ne bodo obravnavale in bodo zavržene.
8. Obravnava vlog
Vloge za dodelitev kredita obravnava posebna strokovna komisija pri pristojnem občinskem oddelku. I^e-ta potrdi popolnost vloge in pristojnemu oddelku predlaga višino, odobrenega kredila. Komisija ob pregledu vloge prosilca na podlagi priložene dokumentacije preveri njegovo kreditno sposobnost. V kolikor komisija meni. da je prosilec kreditno nesposoben, pristojnemu oddelku predlaga, da se prosilcu kredita ne odobri. Sklep o odobritvi oz. zavrnitvi kreditov bodo prosilci prejeli po pošti v rok do 30 dni od dneva prijave. Kreditojemalec mora podpisati kreditno pogodbo z Banko Domžale d. d., Domžale najkasneje v 45 dneh po prejemu sklepa o odobritvi likvidnostnega kredita, sicer mu preneha pravica do koriščenja. V lakem primeru se mu izda Sklep o prenehanju pravice do koriščenja likvidnosUiega kredita. Izbrana banka ima pravico, da višino zneska kredita zniža glede na kvaliteto zavarovanja kredita oz. glede na kreditno sposobnost prosilca. Izbrana banka ima pravico, da kljub sklepu o odobritvi kredita s prosilcem ne sklene kreditne pogodbe, v kolikor se izkaže, da je le-ta kratkoročno kreditno nesposoben.
9. Nadzor nad namensko porabo sredstev kredita
Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu, lahko preverijo pristojni organi Občine Domžale. Kreditojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeni kredit v primeru:
- zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev kredita,
- če se ugotovi, da je kredit izkoriščen za namene, ki niso našteti v 2. točki tega razpisa.
V teh primerih se neodplačani del kredita revalorizira in obrestuje v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po kateri revalorizira kredite banka.
SPOROČILA
stran
1
a d e x
PRODAJALNA SANITARNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ
Po ugodnih cenah vam nudimo instalacijski material in opremo za vaš dom, poslovni prostor
Oglasite se lahko v naši prodajalni na RADIO CESTI 1a v Domžalah, t.j. ob glavni cesti v smeri proti Šentjakobu, ali po telefonu št.: (01) 72 44 258, 72 44 259
NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE
QKako zmanjšati stroške III.
SVET
Ko napoči čas kotlovnice, največkrat pomislimo samo na zamenjavo kotla, vendar moderne naprave ne delujejo brezhibno, če manjkajo druge naprave ogrevalnega sistema, npr. regulacija ogrevanja. Najbolje je vgraditi sodobno centralno regulacijsko napravo z dnevnim in tedenskim programom, ki zvesto sledi vsem (vremenskim) spremembam. S prilagojenim režimom obratovanja, ponoči ali takrat, ko stanovalcev ni doma (npr. dopust) in s pravilno nastavitvijo, lahko pri porabi energije veliko prihranimo. Če je vgrajena ročna regulacija, jo lahko z razmeroma majhnimi stroški in posegi dopolnimo in jo posodobimo. Najbolj nesmotrno je izklapljanje ogrevalnih naprav, na primer ponoči ali med daljšo odsotnostjo. Bolj ekonomično je neprekinjeno obratovanje naprav po prilagojenem programu.
Stalno prižiganje in ugašanje ogrevalnih naprav lahko skrajša njihovo življenjsko dobo (korozija in kondenzacija), voda v ogrevalnem sistemu pa pri tem tudi ni zaščitena pred zamrzo-vanjem. Z vgradnjo termosiat-skili ventilov omogočimo bolj natančno uravnavanje temperature v posameznih prostorih, to je relativno poceni in majhen poseg na ogrevalnem sistemu, prinaša pa dokaj visoke prihranke (do 7%). Termostatski ventili skrbijo za želeno temperaturo v prostorih. Pri tem upoštevajo vse notranje in dodatne vire toplote (pečica štedilnika, sonce, več ljudi v prostoru, itd.), tako da samodejno zapirajo ra-diatorsko gretje, ko je v prostoru dosežena želena temperatura.
Hitro se obrestuje tudi vgradnja novega (sodobnega!) gorilnika. Novejše izvedbe imajo že vgrajene lopute. ki se po izklopu gorilnika samodejno zaprejo in zavrejo ohlajanje kotla. Pri oljnih gorilnikih je smiselna izvedba s predgretjem kurilnega olja. Za večje moči obstajajo gorilniki z dvostopenjskim delovanjem - Iz ekološkega vidika so predvsem zanimivi tako imenovani turbo gorilniki.
Vgradnja sodobnih obtočnih črpalk v večstopenjsko ali zvez-
no regulacijo vrtljajev tudi ni zanemarljiv varčevalni ukrep. Pri večstopenjski črpalki ročno Spreminjamo število vrtljajev in s tem pretok - količino ogrevalne vode. Na ta način zmanjšujemo tudi toplotne izgube. Najbolj smiselna je vgradnja črpalke z zvezno regulacijo vrtljajev ob stalnem vodnem (laku in spreminjajočem se pretoku vode (potrebe ogrevanja). Te črpalke so energijsko varčne, imajo pa tudi možnost avtomatskega števila vrtljajev ponoči. Nekaj lahko prihranimo pri gorivu in električni energiji, če vgrajeni termostar izklaplja obtočno črpalko, ko temperatura ogrevalne vode pade pod določeno (nastavljeno) temperaturo. Zla vse to pri sodobnih kotlih že skrbi samodejno reguliranje ogrevanja. Vgradnja števca obratovalnih ur gorilnika le posredno vpliva na zmanjšanje porabe energije, saj nam omogoča natančen i/račun porabe goriva skozi šobo gorilnika. Nadzorujemo lahko tudi. kolikor časa gorilnik obratuje. Dolge prekinitve pomenijo, da sta gorilnik in kotel predimenzionirana, zato je i/koristek slabši in je poraba goriva večja, čini manj je prekinitev, boljši je izkoristek kotla.
ESP DOMŽALE IVAN KENDA, univ. dipl. inž.
Grajski kulturni večeri 2001 na gradu Tuštanj
V okviru 8. sezone Grajskih kulturnih večerov se nam v letošnjem letu ponuja pester program prireditev v ATRIJU GRADU TUŠTANJ.
1. V petek, 15. junija ob 20.30 bo koncert pihalnih godb posvečen našemu rojaku (»vidu Učakarju. Organizator koncerta je Pihalna godba Moravče.
2. V nedeljo, 24. 6. 2001, ob 20.30 bo na sporedu koncert priljubljenih duetov in arij
znanih opernih skladateljev v izvedbi letošnjih diplomantov Akademije za glasbo iz Ljubljane. Nastopili bodo K. Pre-dovnik, A. Debeljak, P. Pirnat in S. Škvarč.
3. Vrhunec letošnjih večerov bo prav gotovo izvedba Mozartovega Kequiema za soliste, zbor in orkester, ki bo na sporedu?, julija 2001 ob 20.30.
Gre za najbolj priljubljeno
delo v klasični glasbi, saj je Mozart kol velik genij znal pričarati izjemne melodije, ki jih slišimo v Requiemu. To delo je Mozart napisal v spomin na pokojnika. Ker je navada, da sc izvedba tega dela posveli določenim pokojnikom, smo sc (udi mi odločili, da izvedbo tega dela posvetimo vsem pokojnim prebivalcem Moravske doline v 20. stoletju, saj so si s svojim življenjem in delom zaslužili, da se jih spomnimo v začetku novega stoletja oziroma tisočletja. Zato je prav, da s svojim obiskom tega koncerta izkažete pozornost do svojih prednikov.
Izvajalci bodo solisti: Pija Brodnik - sopran, Dragica Ko-vaćić - alt, Marjan Trček - tenor in Marcos Fink - bas, Slovenski komorni ž.bor in orkester pod vodstvom dr. Mirka Čude rmana.
4. Četrti koncertni večer bo na sporedu, 25. X. 2001 ob 20.30; koncert slovenskih ljudskih pesmi ter priljubljenih samospevov z oktetom Gallus in solistom Lu kasom Debevccm i/ Argentine.
Prijeten in akustičen ambi-ent grajskega atrija na gradu Tuštanj bo z letošnjimi koncerti znova o/i vel v razgibanem glasbenem poletju. Torej ne*zamttditc priložnosti in preživite kak poletni večer z glasbo v hiadu grajskega dvorišča.
FUZEtAJ
Pogačar Irena s.p. LJUBLJANSKA 104, DOMŽALE tel. 7241 -500 10.-20. ure sobota 7.-12. ure
SERVIS - TRGOVINA
GREGORIČ
□ NAJCENEJŠA PRODAJA BELE TEHNIKE »GORENJE«
□ NADOMESTNI DELI »GORENJE -CANDY«
□ SERVIS BELE TEHNIKE »GORENJE«
Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure
ŠOLSKA UL. 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL./FAKS: (01) 7214-939 GSM (041) 734-688
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
»Občane Domžal, Mengša, Lukovice, Moravč in Trzina obveščamo o urniku sprejemanja zobnih bolečin za odrasle v času letnih dopustov. Pacienti naj se obračajo na svoje osebne zobozdravnike, prisotnost lahko preverite v sprejemni pisarni ZD Domžale tel.št.: 72 45 100, v kolikor so odsotni jih nadomeščajo dežurni zobozdravniki po razporedu:
()2.()7.-07.()7.2(K)l Dopoldne
Popoldne
Ponedeljek     Matija Andrcjka, dr. slom.		Vojko Gasperin, dr.slom.
torek          Vojko (iašperin, dr. slom.		Matija Andrcjka, dr.slom.
Sreda           Vojko (iašperin, dr. slom.		Malija Andrcjka, dr. slom.
Četrtek         Malija Andrcjka, dr. slom.		Vojko (Iašperin, dr slom.
I'elek           V. (iašperin, dr. slom.+ M.,A	ndre	jka.dr.slom   Marla Gerič, dr, slom
Soboia        Marta Gerič, dr. stom		
(W.07.-14.07.2001		
Ponedeljek     Majda Lcnassi, dr. slom.		Maja Komatar, dr. slom.
Torek           Majda Lcnassi, dr. slom.		Maja Komalar, dr, sloni.
Sreda           Maja Komalar, dr. slom.                     Majda Lcnassi, dr. slom.		
Četrtek       Igor Praprotnik, dr. stom,                 Majda Lcnassi, dr. stom.		
I'elek           Uranka Vran, dr. stom.		I.Katarina Maček, dr. slom.
Soboia        [.Katarina Maček, dr. stom.		
16.07.-21.07.2001		
Ponedeljek      Olga Maenn. dr. stom.		Ana Lukić-Merela, dr. slom.
Torek           Ana I.ukić-Mcrcla. dr, slom		Olga Maeun, dr, slom.
Sreda            Ana Lukić-Merela. dr. sloni		Olga Maeun, dr. stom.
Četrtek        Olga Mactin. dr. slom.		Ana l.ukić-Merela, dr, stom.
Pelek           Olga Maeun. dr. slom.		Ana Lukič-Mcrcla, dr. stom.
Sobota        Ana Lukić-Merela, dr. stom. . _		
23.07.-28.07		
Ponedeljek     Gabrijela Slrosar, dr. stom.		Iris Strlič, dr. stom.
Torek          Iris StrliC, dr. slom.                        Gabrijela Slrosar, dr: slom.		
		
SIMAX - DOMŽALE Masljeva ul. 11		MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA
KUMHO - SAVA MICHELIN - KLEBER CENTR. - MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEH. IN ELEKTRO SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO		- OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO SE PRIPOROČAM! Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče TEL.: 01/7231-476
tel.: 01#7241 656		GSM: 041/641-446
Avtomoto društvo Lucija
LUCIJA ŽIVEC
inŠtruktorlca kartinga, slovenska in avstrijska državna prvakinja v kartingu, tekmovala tudi v formuli ford in formuli 3
ORGANIZIRATA
»POČITNICE ZA VOLANOM«
POLETNA ŠOLA KARTINGA ZA NAJSTNIKE
ZA KOGA?
ZA VSE NAJSTNICE in NAJSTNIKE OD 13-17 LET STAROSTI, KI JIH ZANIMA VSE 0 KARTINGLL.SE RADI ZABAVAJO IN BI LETOS RADI DOŽIVELI »HITRE« IN ZANIMIVE POČITNICE!!!
KJE?
V PORTOROŽU - KARTING PROGA V LUCIJI KDAJ?
od nedelje 8., do sobote, 14. JULIJA 2001
CENA: 59.000 SIT (možnost plačila na 3 obroke)
(VOŽNJE  S  KARTI,  BIVANJE  IN   PREHRANA,   KOPANJE, ŠPORTNE
AKTIVNOSTI, VODENJE DELAVNIC, IZLET SOLINE)
*prevoz do Portoroža v ceno ni vključen, možen dogovor glede na interes
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
AMD LUCIJA, Miklošičeva 4/C, 1230 Domžale tel.: 01/7213-250 ali 041/827-390 (Lucija Živec)
Število mest je omejeno (12). Prednost bodo imeli kandidati, ki se bodo prijavili prej.
Suzuki LIANA •Novo
Testne „ . vožnje!
Življenje y novi dobi
slika je simbolična
»VTOMARKE
TRGOVINA IEASING
AvtomarkeT d.0.0., Dunajska c. 421, Ljubljana ČrnuCe
• Prodaja in servis
• Leasing
• Kredit na položnice
• Staro za novo
Avtomarket, Ljubljana • tel.:01 561-35-25 in 01 562-33-00
stran
SPOROČILA
	1) o p n 1 d n t	Popoldne	1) o p ii 1 d n e Popoldne
Sreda	Gabrijela Slrosar. dr. vlom	Ins Strlic. dr. slom.	27.08.-1.09.2001
?eiftck	Iris Strlic, dr. stom.	Gabrijela Slrosar. dr. stom.	Ponedeljek     Vojko GaSperia dr. stom.                 Maja Komatar, dr. stom
iPeiek	Iris Strlic, dr. stom.+Gabrijela Slrosar. dr. si.	Majda lxnassi, dr. stom.	torek          Vojko Gaspcrin. dr. stom.                  Maja Komatar. dr. stom
Sobota	Majda Lenassi. dr. stom.		Sreda_Maja Komatar, dr. stom.                  Vinko GaSperia dr. stom.
			Četrtek        Maja Komatar, dr. stom.                   Vojko Gaspcrin. dr. slom
30.(17. -	4.08.___________		Petek  .        Vojko Gaspcrin. di. slom.+M. Komalai.dr si  Marko Mole. dr stom.
Ponedeljek	Janez Novak, dr. stom.	Branka Vran. dr. slom.	Sobola         Marko Mole. dr.siom.
Torek	Janez Novak, dr. slom.	Branka Vran. dr. slom.	Ob sobotah je urnik sprejemanja bolečin od 8. do 11 ure.
Sreda ~	Branka Vran, dr. stom. _	Jane/ Novak, dr. slom.	
Četrtek	Branka Vran, dr. stom.	Jane/ Novak. dr. slom.	
Pelek	Jane/ Novak. dr. slom.+B.Vran. dr. stom.	Jelena Markovič. dr. slom.	V Zdravstvenem domu Domžale, Mestni trg 2.1230 Domžale ordiniraju sledeči zobozdravniki:
Sobota	Jelena Markovič. dr. stom		- Majda Lenassi, dr. stom.
			- Branka Vran, dr. stom.______
06.08.-11.08.2001			- Iris Strlic. dr. slom.
Ponedeljek	Marko Mole. dr. slom.	Ivo Raisp, dr slom.	- Maja Komalar, dr. slom.
__Torek	Ivo RaiSp, dr stom.	Marko Mole. dr. slom.	- Janez Novak. dr. stom.
Sreda	Marko Mole. dr. slom.	Ivo Raisp, dr. stom.	- Olga Macun. dr. slom
_Četrtck	Ivo Raišp. dr. slom.	Marko Mole. dr. stom.	■ Marko Mole, dr. stom.
[Petek "	Marko Mole. dr. slom.+ Ivo Raišp, dr. slom.	Olga Macun. dr. stom.	- Marija Gtotclj, dr. stom.
Sobota	Olga Macun. dr. slom.		
13.08.- 18.08.2001			V Zdravstveni postaji Lukovica, Lukovica 52,1225 Lukovica ordinira: - Matija Andrcjka. dr. slom.
Ponedeljek	Jelena Markovič. dr. slom	Barbara Skrlj, dr. stom.	
torek	1 Barbara Skrlj, dr. stom.	Jelena Markovič, dr. slom	V Zdravstveni postaji Mengeš, Zoranimi 3,1234 Mengeš" ordiniraju:
Sreda	Praznik _	Praznik	• Katarina Maček, dr. stom.
Četrtek	Jelena Mat kovu. dr. stom.	Barbara Skrlj, dr, stom.	■ Gabrijela Strosar, dr. stom <
PelcL	.1 Markovič. dr, slom.+Barbara Skrlj. dr. sloni.	Marija Grošelj, dr. slom.	- Jelena Markovič, dr. stom _
Sobota	Marija Grošelj, dr. stom.		- Ivo Raisp. dr. stom
.20.08.-25.08.2001			V Zdravstveni postaji Moravče. Vegova 22,1251 Moravče ordinira:
Ponedeljek	Igor Praprotnik, dr. slom.	Matija Andrcjka. dr. slom.	• Barbara Skrlj, dr. slom._ ___
Torek	Malija Andrcjka. dr. stom.	Igor Praprotnik, dr. stom.	- Marta Gerič. dr. stom
Sreda	Matija Andrcjka. dr. slom.	Igor Praprotnik. dr slom.	
Četrtek	Igor Praprotnik, dr. stom.	Malija Andrcjka. dr. slom.	Vojko Gaspcrin. dr. .slom. ordinira na naslovu: Prešernova 21b. 1230Domžale.
.Petek Sobota	Jgor Praprotnik, dr. siom.+M.Andrcjka, drsi. Maja Komatar, dr. stom.	Maja Komatar, dr, stom.	Igor Praprotnik. dr. stom. ordinira na naslovu: Prescrje. Kamniška 24. Radomlje \na 1 iikić-Merela, it, stom, ordinira na naslovu: Pelechova 15.1235 Radomlje.
Hiša prazna je poslala,
ko vzel si od nas slovo,
a lulosl bo ostala,
ki pozabljena ne bo.
Zdaj v grobu dragi ali mirno spiš,
v naših sr< ih še naprej Živiš.
V SPOMIN
17. junija mineva deset let. odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
FRANC VOLCINI
iz Štude
Vsem. ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče - iskrena hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
FRANČIŠKA PETROVSKI
3.3. 1922-4.6. 2000 JE LETO MINILO
Kako /-razen /r dom, dvorišče,
naše oko z.aman te išče,
ni ver tvojega glasu, smehljaja
lf sledi fsUiic so povsod. Od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
24. junija 2001 mineva leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustila naša ljuba /ena, mami in stara mama
¥ V
FRANČIŠKA CERAR
roj. Bolhar, iz Ihana, Breznikova cesta 92
Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Iskrena hvala.
V.si njeni
V HOŠa srca si se vpisal, čas ne ho te već izbrisal in čeprav spokojno spiš, Z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
Devetnajstega junija mineva žalostno leto, odkar si Sel od nas za vedno in prezgodaj, dragi mož, ati, stari ata, brat, lasi, svak in stric
IVAN OSTIR
Homec III. ul. 10(1928-2000)
Hvala vsem. ki se udeležujete njegovih svetili maš, prižigale sveče, se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsem Se enkrat iskrena hvala. *
Vsi njegovi
V SPOMIN
Dne 6. junija jc minilo leto dni. odkar ni već med nami dragi oče, stari oće in tast
IVAN OSTERC
Oslal si y naših srcih. Hvala vsem za vsako lepo in iskreno misel nanj.
Sin Ivan in hčerka Damjana / družinama
Odšla si tja, kjer ni trpljenja nam poje ostala bolečina in tiha solza večnega spomina dobrota tvojega snu nikdar ne ho pozabljena.
ZAHVALA
V 74. Iclu starosti nas je nenadoma zapustila draga sestra in leta
HELENA ERŽEN
(Florjanova Lenčka) z Krda pri Ihanu
Najlepše se zahvaljujemo dr. Klinarju iz Zdravstvenega doma Domžale, ki ji je stal ob strani v zadnjih trenutkih življenja, in osebju urgentnega bloka Kliničnega centra v Ljubljani. Zahvaljujemo se Humskim pevcem za lepo zapelo pesem v zadnje slovo, gospodu župniku za Pogrebni obred in vsem, ki ste jo množično pospremili na njeni Zadnji poli. Zahvala tudi vsem za podarjeno cvetje in sveče.
Mnogim nam je bila dobra teta in radi smo jo imeli. Spomin na njeno dobroto nam bo oslal v srcu.
Kogar imaš rad. nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
V cvetočem mesecu maju smo se poslovili od pokojnega brata in strica Viktorja Kurenta.
VIKTOR KURENT
posestnik Prevoje 95 pri Šentvidu
Nepričakovano nas je v sedemdesetem letu starosti zapustil naš bral in slric. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem od blizu in daleč, darovalcem cvetja in sveč, kropivcem. ki sle se v tako množičnem številu prišli poslovil. Hvala gospodu župniku, Andreju Svetctu, za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala pevcem za ganljive pesmi. Hvala vsem, ki sle se tako
množično udeležili pogrebnih slovesnosti in s tem doka/ali, da sle imeli našega brata v lepi luči in radi. Hvala vsem in še vsakemu posebej.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V triindevetdesetem letu starosti je odšla od nas naša mama. babica in prababica
ANGELA STUPICA
Francetova mama iz. Bišc
Iz vsega srca bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, vaščanom in vsem ostalim, ki ste nam v teh dneh izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in dar za sv. maše. Zahvala dr. Mojci Zajc-KraSevec za večletno zdravljenje in palronažni sestri Marjani za nego na domu. Zahvala gospodu Silvestru Fabjanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za petje in g. Konradu za vse pogrebne storitve.
Iskrena hvala vsem. Sinovi Drago, France in Janez z družinami
Pomlad mi vri ho tvoj prllla in čakala, dn prideš li in sedla bo mi rn:na liti m Jokala, ker le ni.
(tiregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage mame. lašče, stare mame in tete
ALOJZIJE BELAK
rojene ČOŽ, z Vira - Zoisova ulica 24 pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sle v lem ležkem trenutku sočustvovali /. nami, nam ''rekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Prisrčna zahvala tudi g. župniku Jožetu Tomš.ču za lepo opravljen obred. Oktetu bralov Pirnat za zapele žaloslinkc, trobcniacu za zaigrano Tišino, vsem sosedom, sodelavkam in sodelavcem »I II I.IOS« - Kemične tovarne Domžale,
sindikatu »lil uos« - Kil) /a podarjeno cvetje ter g. praporščakoma. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma upokojencev Domžale za nego in skrb naše mame. Vsem m vsakemu posebej še enkral hvala. Žalujoči: hčerka Janja z možem Marjanom, sin Slavko z ženo Viktorijo in vnuki Florjan.
Mama, Lidija in Uroš
Hiša prazna je postala,
ko vz.el sta od nas slovo,
u Uilosl bo ostala,
ki pozabljena ne bo.
Zdaj v grobu draga starša mirno spita.
v naših srcih še naprej iivita.
v SPOMIN
18. julija bo minilo žalostno leto. odkar nas      4. septembra pa bodo minila štiri leta, odkar
nas je zapustila naša draga mami
je zapustil naš dragi ati
FRENK HRIBAR    CILKA HRIBAR
Hvala vsem. ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Vsi njuni
SPOROČILA
K LE PA. RS T V O KROVSTVO TEGOLA SERVIS
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine:
- B RAM A C
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
Garancija:
- 10 let za delo do 50 let za material
godna akcijcfi
BRAMACov kredit do 5 let
KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA!
OPTIKA BRIGITA1
Bukovčeva 30, VIR pri DotrižaLah:Ol/7211-890
V.,,X v.,)/
Nudimo kompletno oskrbo vida:
* okulistični pregled
* veliko izbiro okvirjev
kakovostnih stekel
sončnih očal * Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure.
ToR£ K.  26. f
OTVORITEV RAZSTAVE
l7J)t.i.kov OTROK in MLADOSTNIKOV USTVARJALNIH dp.LAVNIC
n. » m.l<|. Ab*M)
fotorlportaIa NAJvmNFjftm
dogodkov CZM iladinski K1.IIB St predstavi
■S F? EDA _7-«f—\ PESNIŠKI večer
ustvarjalcev ..lEStNSKIH BF.SF.D...« izlet I9M. 19« IN ww1
' PKEPSTAVtTtV MLA/VNSKEJA KLUBA
okkoki.a miza: potrkbk mladih v sodobni dri.zbi
- t—C T C K 2.D.f PREDAVANJE
predavanje
prof. pavi, ki jnar m
dr. RATKA SelPANOVIl' a
Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale-. GSM: 041/637 210
pleskanje napuščev barvanje fasad
■ izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela
STEKLARSTVO IRMI
___ SSSZk
01/721 5717,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* uokvirjanje slik
stran
30
Bojan Kos, s. p. Študljanska 1 1230 Domžale
IZPUŠNI SISTEMI VLEČNE KUUKE KATALIZATORJI OKRASNI NASTAVKI ŠPORTNI IZPUHI CEVNE ZAŠČITE IN PRAGI ZA TERENCE
TEL/FAKS: 01/7243-564 041/232-137
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE
1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278
1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. STOPNJA)
2. TRGOVINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
3 GOSTINSKI POSLOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
4. RAČUNOVODJA (Priprava na izpite pri Gospodarski zbornici Slovenije)
5 EKONOMSKO-KOMERCIALNA
ŠOLA (V. stopnja)
6. ELEKTRO ŠOLA (3 ♦ 2)
7. STROJNA ŠOLA (3+2)
TEČAJI:
- angleški jezik
- nemški jezik
- računalništvo
- higienski minimum
- varstvo pri delu
- tečaj za voznike viličarjev
- krojno-šiviljski tečaj
DELAVNICA: OCENA TVEGANJA IN IZJAVA 0 VARNOSTI za mala podjetja in samostojne podjetnike
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/72-11-082 in 01/ 72-12-278.
Dodatni program HONDA:
• agregati
• vodne črpalke • izvenkrmni motorji • večnamenski stabilni motorji
Oskrbite se ,
z energijo!
Danes ste že dovolj zapravljali. Čas je, da nekaj tudi prihranite!
AS
DOMŽALE
Blalnica 3a, IOC Trzin Prodaja: 01/562 22 42 Servis: 01/562 22 62 Faks: 01/562 37 05
120.000 SIT ceneje!
Za avtomobile dobavljene od I. do 30. junija.
Serijska oprema: motor • 1,1 Is tremi in petimi vrati, električni pomik prednjih stekel, 09^%4C
zračna blazina na voznikovi strani, kodiran ključ, daljinsko centralno zaklepanje, tonirana M^J%J stekla, deljiva zadnja klop, vzglavniki zadaj, odbijači v barv> karoserije, predpriprava za radio.
RODEX d.o.o.
Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31
PEUGEOT
stran
31
SPOROČILA
Avtoservis Pižem Rado s.p. Mata Loka 15,1230 Domžale tel. 01/56-27-100, vwvw.pizem.si
MEHANIKA, KLEPARSTVO, LICARSTVO
POPRAVILA POŠKODB TOČE BREZ LAKIRANJA
POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME NISSAN, OAEVVOO. YAMAHA
STAVBNO KLEPARSTVO, KROVSTVO IN BARVANJE NAPUŠČEV
LCAR
Roman Ulčar
ing. str.
tel.: 01/831-34-47 mob.: 041/686-536, Nožice, Gostičeva 64, 1235 Radomlje
Po kopalnico
■ v Metalko
23. maj do 16. junij 2001
Jan Starman se opravičujem Paliska Anžetu za poškodbe, ki sem mu jih povzročil dne 25. 11.2000.
mali oglasi
SERVIS šivalnih strojev, Ka-juhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/7227 897.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157, GSM 041/322 571.
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832 71 90, 041/642 097.
KI	3^
TRGOVINA	V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN
BOGATA PONUDBA	Celoten program izdelkov blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: □ čistilna, pralna in pomivalna sredstva HI avtokozmetika □ pripomočki za čiščenje □ higienski izdelki iz papina □ kozmetika in sredstva za osebno nego
POSEBNE UGODNOSTI	□ možnost polnjenja izdelkov KIMI v prineseno embalažo po nižjih cenah □ za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10% popusta □ pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 51 destilirane vode □ vsak mesec privlačne akcijske prodaje
ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE	Pestra ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galantenja.
VABLJtNI!	Delovni čas: vsak delovnik od 8, do 16. ure KIMI d. o. o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580
ČISTO. PRIJAZNO.	KIMI.
®
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... ///
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
^ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE
> HIDRO IN TERMO IZOLACIJE
> APNO, CEMENT, MALT/T
>■ FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >- SCHIEDEL DIMNIKE
*- A RMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST * ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO fc TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom.
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure.
internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!!
Prijetna in uejena 3 članska dužina - sin 12 let, najame prazno dvosobno stanovanje v bloku ali hiši; relacije Domžale - Rodica. Namesto najemnine nudimo pomoč v gospodinjstvu, vrtu, pisarni ipd.
Tel.: 041 831-361
V DOMŽALAH na Breznikovi odpiramo industrijsko prodajalno FALC0N s tekstilom.
Redno zaposlimo TRGOVKI.
Pisne prijave na naslov: M&MT, d.o.o.,OTOČEC OB KRKI, Skalna ulica 23, 8222 OTOČEC OB KRKI.
kopalna kad Sonata Jri ■ • r 11
3, Kolpa - san.................... EMlLiLH
...UfflžliJE
170 x 75 cm, za vzidavo,
kotna kabina za prhanje
TK 80 X 90 X 180 cm, univerzalna, Kolpa - sa
kad za prhanje Tango
80 x 80 cm, za vzidavo Kolpa - san.................
kopalniški sestav Jana
BKG 140.16, L/D, bel, Gorenje........................
kopalniški sestav Lara
Lux 86, zelena, rumena, apricot, Kolpa - san..
''j''
egč
naL.
s sifonom, 58-880-100F, Armal
armatura za kad VVega
58-850-110, Armal........................
mul
armatura za korito VVega
58-820-10OF, Armal............................
armatura za umivalnik VVega
s sifonom, 56-810-100F, Armal...................
električni bojler
TG 801, Uni., Gorenje Tiki.............................
ročna masažna prha
Tenrit, Multijet, bela, 208102..
cev za prho
Tenrit, Crom, 106446..............
5 nastavitev
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Domžale
Ljubljanska 63, tel: 01/724 12 67
11.990.
10.190.-
11.990.-
22,890,-
2.590.-
1.190,-
METALKA TRGOVINA
JUS SECURITT, d.o.o.
Slamnikarska 29, DOMŽALE E-pošta: jus-security@siol.net http://jus-security.8rn.corn
AVTOŠOLA; teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure)
AKCIJA-20% POPUST PRI URAH VOŽNJE
TEČAJ CPP BREZPLAČEN
	Za
	prijetnejše počitnice
	Pred nami so počitnice, dopusti, ki prinašajo prijetne sončne dni, včasih pa tudi skrbi, kako pokriti stroške težko pričakovanih dni oddiha in počitka.
	Banka Domžale vam to omogoči s:
	POTROŠNIŠKIM KREDITOM
	po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilno dobo do 18 mesecev
	UPORABO ŠEFOV
	za varno hrambo vaših dragocenosti
^-------	Oglasite se v eni od enot banke, kjer dobite vse potrebne informacije ter si s ponudbo zagotovite prijetnejše in varnejše počitnice.
	) banka domžale Banka Domžale d.d., Domžale, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
—.J    I J —[-1    -J A _J_I_I _J _l A >«i/ _I_f _l _J ^/
SALON KERAMIKE, LJUBLJANSKA C. 71, DOMŽALE, TEL: 72 19 250
Velika izbira kopalniškega poh ištva sanitarne keramike in kopalniških dodatkov
p rjjete p n a k u p
Lee
m.....
( ugodne cene
Ifh
umivalnik (65 cm)
11 «2 SO SIT
/ monoblok s kotličkom in wc desko V 29.990 VIT