UREDNIŠTVO JM UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDfWVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m o?ta»e te Kraljevine Italije M IJNIONV PTTBBUCITA 1TALIANA ft. MILANO UUCa • — OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per te pnbbttcJta <8 pwi— ftaRam cd eatara: UKIONE PUBBUCITA ITAL1ANA 8. A-. MILANO. Sovražni naskok v Tunisu vztrajno zadržan Deset sovražnikovih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil danes naslednje 1048. vojno poročilo: V Tunisn oboroženo sile Osi v težkih obramhn h bojih vztrajno vzdržalo motoren S(r\ri"i naskok, ki se je razsjril na severni odseli bi»ji^. Bitka se nadaljnje. Italijanski in nemški lovci so v dvobojih sestreT II 8 letal. Včeraj popoldne so sovražna St.irimotor-na 1'tala metala rušilne be.mbe in zazidalne lističe na Palermo in povzročile manjšo škodo na nokaterih poslopjih v okolici. Nobeno žrtve. Dve sovražni totali, katerih onn **o zadeli našj lovei, drago pa obrambne, baterije, sta padli v morje v bližini rta Gallo in Monglardino. Španski listi o tolažilnem delu princese Piemcntske Madrid, 8. aprila, a. Španski listi ob.-irno pišejo o dobrodelnem delu prncesc Pie-montske od začetka vojno dal'e v knist ranjenim vojak m in po lot tiskih napadih prizadetemu prebivalstvu. L:sti opozarjajo, da postaja princeza zaradi svojega altruizma, svoje ljubeznjivosti in vedrega poguma, s kat orim prevzema nase svoje tola-Zilrio poslanstvo, ne da bi sc strašila nevarnosti bombardiranja, vedno bclj priljub- ljena med italijanskim narodom, kar samo veča udano^t italijanskega naroda do Kraljevske rodb ne. Zlata kolajna za pokojnega Orazija Vezia Rim, 8. aprila s. Službeni list objavlja seznam odlikovanj za civilno hrabrost, ki j h je Veličanstvo Kralj in Cesar na Du-cejev predlog določil kot nagrade za pogumna in človekoljubna dejanja. Tako je prejel zlato spom:n?ko kolajno Orazio Avv. Vezio. državni prefekt v Ervenivu (Zara), prefekt najčistejše fašistične vere, ki je 26 maja 1942-XX padel ob priliki inspekcije, ki jo je skoro dnevno vršil na najbolj nevarnih krajih, da bi povezal in povečal delovanje policijskih organov v tesnem sodelovanju z oboroženimi silam:. Potem ko je že prestal ogenj v konfl'ktu, v katerem Je bil eden izmed upornikov ubit. trije drugi pa ujeti, je na svojem povratku v Žaro padel v zasedo kje" je iz-gubi] življenje. Tako je junaško zaključil svoje življenje, ki ga je vsega namen'1 domovini. Razen tega je bilo podeljenih 65 srebrnih in 190 bronastih kolajn v spomin na pokojne in živ"m. 8. apr. s. Duce, šef vlade in notranji minister, je odlikoval s spričevali o javnih zaslugah 130 oseb. Slavni raivoj Kr. letalstva Poročilo v splošni proračunski k emisiji Zb srnice fiašf jev in kzrjpčracsj Rtoi. 8. aprila, s. Splošna proračunska komisija zbornice fažijev in korpor"rij je odobrila poročilo nacionalnega svetnika FerretUja di Ca-stell Ferretto Piera o izdatkih letrJ^keg^a ministrstva v finančnem letu 1943/44. Poročevalec se je najprej spoštljivo In ginjeno spomnil vseh. ki so padli za Domovino in to vrsto orožja, in ki so, od najvišjega po sarži do najnižjega, uposleni v nadvse težki borbi s sovražnikom. Nato je podal kratek in sintetičen pregled se'.anjega stanja sovražnih letalskih sil in njih verjetnega porasta^ primerjajoč te sile z letalskimi silami držav trojnega pakta. Poročilo nato nav.na izkušnje, ki jih je dala ta vojna. Letalstvo je v razvoju vojnih operecij doseglo izreden pomen. Nobene kopne ali pomorske operacije sd danes ne moremo zamišljati brez neposredne pomoči letalskega orožja, tako v iz-\ddniškem( zaščitnem kakor v nf-padaJncm pogledu. Glede Ita-lije in glede na posamezne operativne odseke, ki nas posebno zanimajo, s ovojne potrebe svetovale, da smo se gle-:e vrst letr.l vedno bolj osredotočevali na posamezne tipe letaj. Lovsko letalstvo, ki se je uvejavilo v izvidniStvu in v napadih, v uničevanju na zemlji in v obstreljevanju s strojnicami, razpolaga sedaj z vedno hitrejšimi in spretne j širni letali. Bojno letalstvo se usmerja v tekanje najhitrejših, dobro oboroženih in dobro zaščitenih letal velike avtonomije, ki se lahko sama branijo in ki lahko letijo zelo visoko. Predvsem torpedno letalo mera biti zelo hitro in spretna, obenem pa tudi obe roženo tako, da lahko samo vzdrži neizogiben spopad s sovražnimi lovci. Poročilo nato navaja veliki razvoj c:vil-nega in prevoznega letalstva kot pomožnega vojnega sredstva in navaja tudi izboljšanje naprav na kopnem za čim popolnejše delovanje tehničnih oddelkov. Letalski potencial, je pripomnil poročevalec, je bistveni pogoj te vojne. Sestavni del tega potenc ala pa niso ie stroji in tvornice. temveč tudi eksperimentalno stud'jska sred.šča z inženjerji, k' delajo nači-te," ki zamišljajo nove tipe in vodijo delo v tvom'cah. kakor tudi delavstvo samo. Politika osredotočevanja in enotne povezanosti letalske industriie je dala zadovoljive uspehe, ki dopuščajo najpopolnejšo ;zrabo surovin in podjetij. Poročilo navaja naposled navdušenje, ki vlada v pilotskih šolah in v šolah za letalsko specializacijo. M'adenič'. k: prihajajo v te šole, žive v gorečem pričakovanju, da bi doprinesli svoj delež k obrambi Domovine. O borbenem duhu naših letalcev dovolj zgovorno govore vojna poročila sama. Vse posadke, od poveljnštev do podrejenih, se tako hrabro bore. da vzbujajo občudovanje samega sovražnika. Nii-hova slava je potriena tudi s številnimi odlikovanji za vojaško hrabrost, med katerimi je 34 podeljenih zlatih kolajn v enem samem letu. IMčsnfa ksmsinlsCicalh krdel na Hrvatskem Zagreb, 8. aprila, s. Listi na vidnem mestu objavljajo beležko o odličnih >pera^i. jah, ki so jih italijanske čete izvršil^ vzdolž Dinarske gorske verige in s tem odločilno prispevale k uničenju ostankov komunističnih krdel, ki se -im je posrečilo zbežati ob priliki očiščevalne akcije v februarju tega leta. akcije, ie bila, kakoi znano, izvršena cb sodelovanju -črnskih in hrvatskih čet. Glavne skup?ne upornikov so uti-pele hude izgube v najpomembnejših središčih svojega delovanja. Sov. ražnik je izgubil sedeže svojih- poveljstev in taborišča za čete. kakor tudi "nedišča oskrbovanja in središča glavnih ,-estnih zvez, poleg oogatih mest ;n Ki\r,^v. Po trdovratnem odprru so se uporniki, kolikor jih je ostalo, umaknili v visoko gorovje. Toda sedaj ti ostanki ne bodo več mogb še nadalje voditi borbe, ki sta o od njih zahtevala in jo podpirala Lrndon in Moskva, namreč berbe proti mirne \in Jn ne-oberoženemu hrvatskemu prebivalstvu Oborožene sile Osi budno bde aad vsako njihovo kretnjo in bodo v kali zatrle vsak poskus sovražnega delovanja. kieT'k:li bi se pojavil. Angleška mladinska organizacija po zgledu totalitarnih držav L*zbona, 7. aprila s. Tudi v Angliji skušajo sedaj organizirati mladino na skoro podoben način, kakor v totalitarnih državah, čeprav so takšne sisteme v Angliji vedno kritizirali. To potrebo čutijo v Angliji predvsem zato, ker hočejo odvrniti mladino od vedno bolj razširjenega zločinstva. Pod vodstvom starega maršala lorda Milna naj bi nova organizacija vključila fante od 14 do 18 leta. pr čemer bi število članstva pri 46 milijonih prebivalcev britanskega otočja doseglo najmanj 100.000. Ameriški pritisk na Iran Ankara, 8. apr. s. Novi pogoji, ki so jih Američani postavili Iranu za sklenitev gospodarskega sporazuma z Zedinjenimi državami, so naleteli na odpor zlasti glede na zahtevo Američanov, da bi s; zagotovili popolno nadzorstvo nad vsem gospodarskim življenjem v državi. V zameno za pomoč Iranu se hočejo Zedtnjene države polastiti ležišč rud ter kopnih in pomorskih prevozov, katerih izkoriščanje naj bi b:lo prihranjeno predvsem amet:škemu kapitalu. Američani skušajo premagati iransk odpor z grožnjo o represalijah in z obljubo posojila za stabilizacijo valute. Odškodnina v inozemstvu interniranim Italijanom Rim, 8. apr. s. Službeni list objavi ia ministrska ukaz z dne 23. marca 1943;XXI. ki vrbuje določbe o plačilu od>kcdn ne ki pritiče zasebnim uradnikom in delavcem k- so italijanski državljani in bili zaposleni v inozemstvu '.n so zaradi vojne odposlan; v koncentracijska taborišča ali v konfinacijo. Turška zunanja politika Ankara, 7. aprila, s. Parlamentarna skupina turške narodne republikanske stranke se je danes sestala, da posluša poročilo zunanjega ministra Menernendzogla o mednarodnem položaju v preteklem tednu. Poslanci so poročilo zunanjega ministra odobrili. Predsednik turške vlade v Carigradu Carigrad, 8. apr. s. Predsednik turške vlade Saradzcglu, ki je snoči odpotoval iz Ankare, je davi prispel na postajo Pendik ob Marmorskem morju. Tu se je vkrcal na ladjo »Savarona« in se odpeljal v toplice Jalova, da bi "obiskal predsednika republike, ki se mudi v tem letovišču. Saradzoglu je bil v spremstvu generalnega direktorja tiska. Nocoj je predsednik vlade prispel v Carigrad. ODBITI SOVJETSKI NAPADI OB KUBANU IN SREDNJEM DONCU odsekih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. apr. Vrhovno prveljništvo nemSke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je bilo v splošnem mimo. Posamezni sovražnikovi napadi na kubanskem mostišču in ob srednjem D ne« so bili zavrnjeni. Na tnniski južni fronti nudijo nemške in italijanske čete t veliko premočjo napad a-jočemn sovražniku žilav odpor. Sovražne oklopne sile, ki so predrle, so bile v ojror ceni h borbah zaustavljene, njihovi poskus) za obkolitev pa izjalovljeni. Nove postojanke so bile zasedene po načrtu. V srednjem in severnem odseku fronte je bil7 odbitih več sovražnikovih napadov z velikimj izgubami zanj. Nemška brza vojna letala ho včeraj napadla za vojno važne cilje na otoku VVight in na angleški jugovzhodni obali. Berlin, 8. aprila, s. Odjuga in močno deževje zelo ovirata na vsem vzhodnem bojišču vsako bojno delovanje. V mngih odsekih je sleherno premikanje sploh nemogoče, v kolikor se ne vrši na glavn h cestah ali nekaterih prometnih žilah, ki so vsaj ocloma pekrite z gramozom. Daleč na ckrog je ves teren spremenjen v neprehodno m č vir je in oskrba čet predstavlja zelo težaven problem. V taksnih razmerah se sedaj dogajajo posamezne vojne zgodbe, ki se v glavnem omejujejo na majhne izpade, krajevne napade in protinapade, v delovanje patrol in cbc roženo izvidniStvo. V ta okvir spada tudi napad, ki so ga v prvih jutranjih urah včeraj na severnem odseku kubanskega mostišča izvršile sovjetske čete, kakor je o tem poročalo današnje uradno poročilo. Napad je bil izvršen s silo polka p- zelo močni topniški pripravi, a je bil odločno odbit po živahnih bojih, ki so veljali Sovjete izgubo vel kega dela v borbi angažiranih mož in mnogih vojnih sredstev. Navzlic težkemu terenu na letališčih je nemško letalstvo tudi včeraj vršilo zelo koristno delo ko je napadel predvsem zbirališča čet in železniške naprave. Zlasti odsek med Tihoreckom in Tropotkinom ie bil pco t Trikov preko črne borze r>a bi <=•«=> nnhv:lo nrav tako na treni tvi dovoHervih ro^ah Z-^to ie treba ne S^ed^ na strose k^r^-ke sanlec'ie vsakemu najtoole^e nrrooi—r*ati. d- se Kgoagltgi nakupov no nedovoljenih cen^h kar bo k**nčr»o bistvcin o^^i'rt n^T^i^^p^^ oblasfpv za n**^~1r**b^ n~eh!vaT("fvi T. »~a"_ nujnefŠirrti živl.1en1«ktTnl notr*»b?čfnami in za pobilanje nelegalne trgovine. Iz *v^f*eaiine T^este — General Borghl zapušča Triesto. General Mario Borghi, spoštovani poveljnik VI. cone Crnih srajc v Triestu, je imenovan na novo važno mesto, na razpalago glavnemu miličnemu poveljstvu. V oktobru 1936 je prispel v Trieste, kjer si je pridobil številne zasluge. junaška smrt tnestinsftcega. poročAIKa. V hrabri akciji proti sovražnim upornim oddelkom pri Lapasu na Hrva/tskem je pa.el poročnik Štefan Maserin iz Triesta. Kon6;d je učiteljišče »G Carducci« v Triestu in obiskoval katoliško vseučilišče v Milanu, kjer je promovira! na podlagi dizertacije v Dommiku Rossettiju. — Novo delo triestinskega pisatelja. Te dni je izšla v založbi Garzarrti v Milanu nova knjiga triestinskega pisatelja G. Stupa richa pol naslovom >Letni časi ob vodnjaku«. Literarni večer. V veliki svil Dantejevega liceja je napovedano za 19. t. m. litrerano preda'- a,a je o sodobni Italijanski poeziji. Pisatelj Umbro Apollonto bo po razpravi o Josipu Ungherettiju, Evgenu , Montahi in Salvatorju Quastmodu, govoril o dveh drugih predstavnikih sodobne Italijanske poezije, Vmcencu Cartlarelliju in Kamilu S barbaru. — Stota bilanca lih*tl«rtu branihUee. Te dni se je sestal upravni svet triesttnake hranilnice, da razpravlja o Jubilejni stoti bilanci trieatinske hranilnice. Vloge ln tekoči računi izkazujejo ob stoti bilanci 325 milijonov lir. Dobiček izkazuje 1,406 601,95 Ur. Upravni svet jc sklenil, da se pokloni znesek 602.829 lir aa dobrodelne namene Pirandellov »Henrik IV« v Verdijevem gledališča. Te dni je bila uprizorjena z lepim uspehom n aodru Verdijevega gledališča znana tragedija L. Pirandellija »Henrik IV.« Sodelovala* je dramska skupina Ruggera Ruggenija. — Maschertni tlan raz^odMca rimske Qnadriennale. Na predlog treh največjih skupin umetnikov v Rimu, Milanu in Neaplju je bil imenovan odlični triestinski ki- par Maschertni ta člana razsodišča, ki bo odločalo glede kvalifikacije umetnin za letošnjo rimsko Quadriennak>, ki bo otvor-Jena 9. maja, Maschertni je že odpotov: i v Rim, da sodeluje v omenjenem razsodišču. — Studijski nadzornik v Ronchih. Stu-lljskl nadzornik conun. Zannoni se je podaj v spremstvu šolskega inšpektorja dr. Ronellija. ter prof. Dali' Oglia kot zastopnika federalnega pod poveljnika G. I. L—a v Ronche del Legionari, kjer je navezal stike z učiteljstvom dotičneg-a ukoslovmega krožka. — Skupina Qulrici na odru Pol i nama RoRsettL Te dni nastopa na odru Politeama Rossetti pred številnim tri&stinskim občinstvom skupina QuiricL Posebno pozo.-nost vzbujata pojoči ritmični septet prof. Vasila ter plesalka Gilda Peruqina. Skupinski orkester vodi maestro Tarantino. Postrežna pisarna za vse Obisk v , Servis biraju44, posvetovalnici In poizvedovalnici Edinstveno podjetje v Ljubljani Nedavno smo postali pozorni na napis v šelenburgovi ulici na hiši tCroatie«: »Servis biroc. Lep, velik lokal, k.er je bila doslej modna trgovina, se je spremenil v moderno poslovno pisarno, kakršna je menda edina doslej pri nas. Dolga vrsta napisov v izložbenem oknu govori o poslih podjetja, a ko se pozanimaš v pisarni, kaj vse delajo, spre vidiš, da je področje te javne pisarne, posvetovalnice za vse in vsakogar, pc izvedo valni ce in, sk~at!pLsarne * so žal na delu tu in tam še dandanes. Za n^imi ce včas h skrivajo tudi kaj čudni posTi. da ljudje nasedajo slcoarijam, a se navadno sramujejo povedati, kaj so doživel!. Javna postrežna pisarna je v Ljubljeni nedvomno potrebna. O tem je sedaj težko dvemiti, ko je to podietje opravilo Ž3 to'iko dela k: ga ne moremo uvrstiti z^olj med poslovne, temveč celo med socialne zadeve. Delavci postrežne pisarne z g. R. Juvanom na čelu so se lotili dela ne le s podjetnostjo, temveč s pravo požrtvovalnostjo ko jc bilo treba na primer najti zveze med razkropljenimi člani druž ne Uslug, ki jih je v tem pogledu napravila postrežna p-sarna ntštetim ljudem, ni mogoče pozabiti. Prav na te uspehe so delavci potrežne pisarne najbolj ponosni ;n so jim v največje zadoščenje Pretežko dele bi s; naložili če bi hoteli povedat', kaj vse dela postrežna pisarna, ki je hkrati imemten postre-šček. pa posvetovalnica za vse zadeve vsakdanjega življenja; nanjo se obračajo ljudje, ki potrebujejo pomoč pri posredovanjih, bodisi pri podjetjih ali ustanovah tu poizvedujejo ljudje po marsičem, česar n:so mogli zvedeti drugje. Zato pa pisarna oprav: nešteto uslu«^ zastonj, saj ni mogoče zahtevati plačila za slc^ hemi odgovor ki jih je treba dati toliko na dan. Po:zvedovalna pisarna pri nas se ne razlikuje od taksnih pisarn v vel'kih n estih tudi po tem. da se ljudje obračajo nanjo celo. ko hočejo zvedeti, kdaj so kinematografske ali gledališke predstave. Kaj vse hočejc ljudje vedeti! Tako se zgodi, da se na postrežno pisar no obrne tudi človek, ki bi rad pestil flmski igralec. Kako naj doseže svoj smoter? Postrežna pisarna odgovori . . Nekdo bi rad rešil zadolženo posestvo Kako? Zopet je treba odgovoriti. Zopet drugi potrebuje govor za slav nostno priliko Sestavijo mu j?a v postrežni pisarni. Potem prihajajo ljudje ki ižčeio stano* vanja. poslovne prostore Postrežna pis-irna. po-sredui! Postrežno pisarno potrebujejo vsi; tudi nekatera velika podjetja. Ne smemo pozabiti da v tej pisarni tudi razmnožujejo (v ta namen imajo vse najboljše pripomrvke) okn / niče, dopise m druge prenise Pod ctje pa tud; shranjuje razne predmete, da so vam; v vsakem pogledu. Neprestano prihajajo ljudje ir čim dalie opazuješ delo postrežne pisarne, tem bolj se prepričaš, da je zares koristno podjetje v mestu. T^Ihr.Sia tevsran — Mladika razveliavllena V ste^eFo se b3 odigrala ponovna kvalifikacijska tekma, obenem pa drugo kdo nogometnega prvenstva ljubljanske zveze Ljubljana. 9. aprla. Tdkt; po zaključku nedeljske kvalifikacijske tekme med Popolavorom Tobačne tovarne in Mladiko smo izvede! iz vrst vodstva M: dike. dr: namerava vložiti pro'cst p~oti vcrtk'ciji izida tekme Svoje nezadovoljstvo so Mladi-karji utemeljevali s tem, da je v moštvu Dopo* lavora Tobačne tovarne nastopil ;gralec ki je bil že doživljenjsko diskvalifjciiSD ter bi sploh ne smel nastopiti, ali pa, če se upošteva amnestija, vsaj ne še sedaj Kakor povzemame z najnovejše objave nogometne zveze, jt zvezni direktr.r j razpravljal o tem protestu v torek •n odločil takole: Prc'nii Dopolavora Tobačne tovarne za mi žanje dosmrtne prepovedi pranja igralcu Pleč-ku se delno ugod? Z^upn k CONIja ie odobril znžanic kazni na dve leti prepoved: igrania tako da ima -gra'ec Plečko pravico nastopa dne 5. oktobra 1943 Prav tako se delne ugod: protestu SK Ml-'dike prot verifkacij- kvali fikaciiske tekme Mladika—Dcpolavoro Tobač* ne tovarne od-gran dne 4 t. m. z rezultatom 4:2 v koret D^polavora Tekma rarveljavn. ker igralce Dovonvon Tobačne tovarne Zvone Plehko ce ni imel prav'ce nastop,? DMoča se rid:a'anje ponovne kvalifikacijske tekme za nedeljo 11. t. m ob 10. ur na igrišču Ljub'jane v prired ri-i zveze. Cle bi se tekma v rednem času Razstava Ivana Kssa Ljubljana. 9. aprila Včeraj dopoldne je bila v znanem Ko-sovem salonu v prehodu nebotičnika ctvor-iena neva umetn-rstna rrzstava. To pot je postavil na ogrled svoje umetnine znani alkar Ivan Kos, kj slov! za ene^ra izmed na -boljših nr.ših s debnih akvarelLstov. Razstava obsega 12 s'ik in sicer: trf portrete, pet krajin in štiri tihožitja. Portreti so: »Portret ni ie žene«. ^Portret brata Francka« in »Portret prof. J. P.«; krajine: »Pokrajina a potokem«. »Kozolec«, »Žužemberk«, »Ob vod « in »Motiv iz Ljubljane«; tihciitja: »Tulpe«, »Mak«, »Anemone« in »Modri zvončki«. I. Kos je dober portretist, v krajinah pa izraža nežnost in obilico fine*, kakor tudi intimno opažanje. Kakor rečeno spada med najboljše sodebne akvareliste in njegova akvareina tehnika je izvrstna. Tud- v tihožitjih je v tehniki akvarela mojster. Njegove cvetlice so dekorativne, a cbenem polne življenja in v njih se zrcali trpka samo* nost. Razstavljalec je pr Jateljem likovne umetnost; že dalj časa dobro znan in zasluženo priznan. Njegovo ime pa *e znano tudi izven meja naSe ožje dom:vine, saj je že pred leti priredil uspeh razstave svojih slik v tujini. Zlast: pomemben uspeh je dosegel s svojimi umetnostnimi razstavami v Pragi in leta 1939 v Milanu. Njegova sedanja razstava v Kosovem umetniškem salonu v prehodu nebotičnika je vzbudila med upodabljajočo umetnst ljubeč m občinstvom živo pozornost in nI dvoma, da bo doživel3 uspeh, ki ga mo stm tako v moralnem kakor v finančnem p:glc-du iskreno želimo. Ogled zanimive razstave, ki bo odprta le kratek čas, toplo priporočamo. končala neodločeno, fle od'n s pred tekme rezerv obeh klubov z začetkom oh 1130. Obe mo?tvi, ki bosta nastopili v dcpoldansk. kvalifikacijsk tekmi sta p« svoj h kakovostih vsem ljubiteljem nogometa znam dovoli žc po nedeljsk- tekmi. Mladka. ki je v icdeljo tako nesrečno zaigrala izgiede za sodelovanje v I. razredu, ima nove resno priložnost, da si 1 zm.'go odpre vrata v najvišjo di mačo konkurenco. Da to n: popolnoma nemogoče, jc pokazala žc v nedeljo, ko je ves čas predvajala m rogo lepši in tehnično boljši nogomet kakor njen srečnejši nasprotnik Dopolavoro Tobačno tovarne. Gotovo pa je, da si bo most«o Dopo-lavora Tobačne tovarne skušalo tudi tokrat zagotoviti zmago in da bo v ta namen vložilo « tekmo ves svoj član, svojo borbenost in svojo fizično prednost. Kakor prejšnjo nedeljo bo tud-i tokrat tekma nedvomno zelo borbena in se bosta pomerila dva tekmeca enakih vrednot. Popoldanska tekma med Ljubljano in Mar* sem bo srečanje dveh moštev, ki začenjtta prvenstveno tekmovanje kot kandidatu za najboljše mesto. Tekme med Marsom in Ljubljano so b ^ vsa zadnja leta zelo zanimive, ker sta se običajno srečali enajstorici. ki sta pred vajali zelo izenačeno igro. V odločilnih trenutkih je sicer Ljubljana vedno dosegla majhno prednost, vendar ta ni bila nikoli tolikšna, da bi mogli z gotovostjo reči, da Mars nima no* benih izgledov. Nedeljska tekma bo Se posebno zanimiva, ker bo v njej šlo poleg drugega tudi za točke, ki so največja privlačnost vsakega nogometnega tekmovanja. Obeta se nam torej prav zanimiva tekma m prepričani smo. da bo privabili vse ljubitelje našega nogometa V uvodni tekmi — ob 14.30 — se bosta pomerir rezervi istih dveh klubov, k' bosta kasneje sodeloval' rudi v prevenstvu rezen*. Glavna tekma se bo začela, kakor rečeno, ob 16-, obe pa bosta na igršču Ljubljane (Bele znica KOLEDAR Dane*: Petek, 9. aprila: Marija Kleofa- DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Don Jurn in Zadeva Stva Rin° Slojra: Patriizia. Kino Union: 2rtev velike ljubezni. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmayer Sv. Petra cesta 78. E^đ?o LiuMfana SOBOTA, 10. APRILA 1943-XX1. 7.30 Nnpevi in romnnce — 8 NapovM časa — Poročila v (tal ;nntttnf — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Opernn glasba — 13 Napovedi časa — Poročila v i talij anščini — 13.10 P ročilo Vrhovnega Pcveljstva Oboroženih Sil t slovenšč ni — 13 12 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent T>. M. Sijinec — sodelujeta sopranistka Drntra Sok in tenorist Janez Lipušček — Operetna glnsba — 14 P ročila v italijanščini — 14 10 S mf6-nična glasba — 14.25 Orkester Cetra vodi dirigent Birzizza — 15 PorcčHa v Floven-Betni — 15.15 Pokraj nski vestnik — 17 Napoved časi — Poročila v itali e.nsčini — 17.10 Pet minut go.^n-oda X — 17.15 Nov© plošče *Cetrat — 17.55 Gospodinjsko prodavanje v sl venščini — 19.30 Poročila v rtevenščin5 — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — PorečTa v ttalijanščnd — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Giov^nnina Arangi Lom-bardj na ploščah — 21 Koncert Ljubijan-skega gocValnega kvarteta (L*. Pfe fer — I. violma, A. Dermeli — TI. vi. lina, V. ftttflterittC — vi-la. C. fi^dlbauer — č«lo) — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v ital janščim. GLEDALIŠČE DRAMA :^etek 9 Bfirfla Zaorto fGeneraTka.l Sobota in aprila ob 18 30 v ča«u obiska- nm. Premiera Red Premierski. NTerlelja. 11. aprila ob 15 V času obiska- nj*. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — ob lSoO Prava IJuln-zen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 12. aprila: Zaprto. OPERA ^etek 9 a pni a Zaprto. sobota. 10 aprila ob 18 Zemlja *>nieb-Ija'a Izven Cene od 28 navzdol lelja 11 aprla ob 10 30 Sirota Marko -~ Otniti maClfc Prireditev GII.l.- — ob 18 Thais. Izven Ceno od 2fc ' navzd 1. - ode!ick. 12 aprila: Zaprto Lcharjova opereta »Zemlja imeli |M' )pera ponovi to opereto v a boto ene 10 m. ob 18 uri. izven abormana V*lcg» »rinea Bouhona^i poje ta večer g. Sladoljev tataJa zaj^edba obič:5.ina. .»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦»»»♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦*»>»>** 'nseriraj v MSlov. Narodu44 m AL CFVE L" NI ON G R ANDE SICCESSO DEL FILM UNA STORIA D'AMORE V KINU UNION VELIK USPEH FILMA ŽRTEV VELIKE LJUBEZNI faiiinniiiiffli'riirfBgflMf^^ jsajsMaHrtisir.BrjL''-::^ .tf IIT' t Stev. 80 »SLOVENSKI MAROLV I*** t. aprila l*«-30n. Stran 3 Nastopil je čas saditve krompirja Kako ravnamo z njim ob satlltvi, med rastja bi ob apravlianjn, da več pridelka — Vsak semenski gomolj naj telita okoli 50 LJnbljaiia., 9. aprila. 2e nekaj časa opazujemo, kako ljubljanski meščani h te pripravi ati svoj-, zemljo za saditev krompirja- Od jutra do večera pridno razbijaj«, grude urejajo površino zemlje, gnojijo in opravljajo vsa potrebna dela. V ve'ikj vnemi in želji da b dcsegli čimprei in čim več uspeha."30 nekateri posadili kr mpir že sredi marca. Mnenja as bil , di bedo na ta način koristno izrabili opo vreme in dosegli svoj smoter. Meščane sadilce krompir'a so mučila pri priprav-fanju zemlje še razna druga vprašanja. Tako n. pr., kako ga nsj sadijo, v J3ike ali jamice, kako naj mu gnoje in pod bno. Da i:rn še mars kai ni jasno, knr se tiče saditve in gojitve krompirja, 'e pokazalo tuđi snočne predavanje vrtnarskega odseka Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljena I. V zborcvalni r orani Kmetijske družbe se je zbralo zelo velik? pazlji-v h posluša leve, ki so pazorno sledili be-sedani predavatelja inž. Zaplotnika. Aktualno predavanje se je tikalo baš gojitve in saditve krompirja Po predavanju se Je razvil zelo živahen pego v.t o raznih vprašanih, ki so zanimala posamezne poslušalce, tako da so vs odhajali z zadovoli-stvom in v upanju, da bodo pri delu za le-tošnj; pridelek krompirja imeli več uspo-ha. Iz predavatel^evega strkovn^aSke^a tclmačonia, ki z?služi, da zvedo zanj tudi nenavzočl povzemamo najvažnejše navedbe. Nikar saditi krompirja na isto njivo kakor lani r>~h?r pridelek krompirja ;*e odvisen od z^m'ia. obdelovanla, gnojenja, semena, sort.-5, časa in načina saditve, negovanja in obdelovanja rastline ter kenčno cd vremena m bolezni. Najboljša zemlja za krompir je lahka zemlja. V njej se prdelek lažjo razvi*••.. Uspeva tudi na težji zemlii, zahteva pa več obdelave. V tem pogledu seveda meščanski pridelovalci večinoma ne bodo mogli vel;ko izbirati ker imajo na razp:lago le manjše kese zemlje. Tem več pozornosti bodo morali posvetiti obdelavi. Krompir potrebuje precej vlage, ne uspeva pa na prevlažni, mokri zemlji. Ce je zemlja preveč mokra, je boljše, da ga kupim >. Glede zemlfe velja tore i, da so zanj primerne vse, ki niso previažne in nepre-lahke. Kakor pn drugih kulturnih rastlinah, je tudi pri krompirju zelo važno kolobarjenje. Će sadimo rasti no več let na isto mesto, utegnemo d:živeti razočaranja. Vsaka rastlina ima svojstven sestav korenin, ki črpajo hrano iz določene globine. Tako so nekateri sloij zemlje popolnoma izči-pani in zato rastlina ne debi več primerne hrane. Rastlinske k renine izločajo tudi posebne kisline. k; so dotični rastlini sčasoma nevarne. V zemlji se nabere preveč škodljivih izločkov. £e sadimo rastlino vedno na isto mesto, se razvijajo razne bolezni in škodi Ivo*. Razbohotijo se pleveli. Okopa-vino 30 kulture, ki njivo čistijo, vendar se morajo vrstiti s strni na mi in deteljami, č>c gojimo okoravne za poviatlo, zemlje n? čist'jo. Tudi ne morem: zatirati plevelov, ki se razvijajo v poletju. Vse to n?.s prisili, da ne sadimo krompirja vedno na sto mesto in cVa upeštevamo kolobarjenje. Pravilno klol> rimo tako, da pride ista rastlina ponovno na staro mesto šele po štirih leth. Tega pa meščansk: obdelovalci sk >■ ra- ne bedo mogli upoStevatl v no'nem cb-segu. Na vsak način ne smejo saliti krompirja tja, kjer je rasel lani. Upoštevali morajo vsa i dvoletno izmenjavo. Glede obdelevania velja, da ie najb'ljše če zemlio preor'emo ali prelopatamo že jeseni. Pustimo jo v surov5 brazdi in grudah, da čez zimo premrzne. Mraz nanravi več kot lepita in pomem že polovico dobre obdelave. Zadnji trenutek preorana zemlja bo k"ter: nakrnl-'ej- -'arke, dru^i pa ga potrese jo kar po vrbu. To sta dva skra-}-na primera Najboljše je če se cmoj zmeša z zemljo in sicer ne pregloboko. Kakšen naj bo semenski krompir Krompirjeve sorte so postale zadnja leta zelo velika moda Poznamo jih sedaj že nekaj stotin. Pri nas pride v poštev največ 10 sort, oziroma za posameznike tiste, ki jih bodo mogli doseči. Katero sorto naj izberemo da nam bo rodila največ? To ni odvisno samo od naravnih pogojev, temveč, zlasti sedaj, tudi od mnog h drugih okoliščin. Med jedilnimi sortami krompirja razi kujemo zgodnje srednje »n pozne. Zgodnja sorta raste dva do tri mesece in ne more toliko narediti kakor ona, ki raste pet mesecev. Zgodnja sorta ima pri nas tudi Jto slabo stran, da jo težko obdržimo čez zimo. Pozne sorte zopet ne dozorijo pravočasno in za naše razmere niso priporočljive. Zgodnje sorte so: kifelčar, rožnik, bit-nje (hoiandski krompir); srednje sorte so: navaden bel; oneidovec. danski krompir (ki smo ga letos dobili preko tvrdke Sever); med pozne sorte pa spada rdeči kočevski krompir. Pozne sorte bomo sadili samo tam. kjer smo sigurni, da j*b bomo lahko tudi mi pospravili. Z zgodnjimi sortami pa ni rekordov. Semenski krompir mora biti predvsem zdrav. Gomolji naj bodo primerno debel:, poganjajo naj kali, ne smejo delati go-moljčkov in niti. Ce gomolje razrežemo in opazimo rjave kolobarje, ki so kašnati. da pod nožem zahrešči, niso primerni za saditev . Pridelek je odvisen rudi od krom Dir j e-vih bolezni. Glavne so tako imenovane virusne bolezni, ki j h prenaša siva breskov-na listna ui. Proti njej se težko borimo. Edino sredstvo je, da po možnosti vsako leto kupimo krompir iz okrajev, ki niso okuženi. Nevarna je krompirju tudi krompirjeva plesen. Rastline dobijo rumenkaste pege, ki počasi porjavijo in počrni-jo. Včasih spremeni krompirjeva plesen v 14 dni zeleno njivo v Črno. Borba proti njej je težavna. Uspešna je le. če opazimo nastop plesni pravočasno. Zatira se tako, da škropimo krompirjeve rastline z enodstotno raztopino bakrene galice. Glede debelosti semenskega krompirja velja, da ni dovolj samo eno oko. Iz takega krompirja bo zrasla zelo slabotna rastlina, ki bo dala malo pridelka Semenski krompir mora biti dovolj debeL Vsak gomoljček naj tehta okoli 50 gramov (20 krompirjev na 1 kilogram). Najboljše je, če posadimo cele gomolje. Kdor pa j h prereže, naj ne dela premajhnih krhljič-kov. Vsak krhelj mora 'meti vsaj dve očesi, boljše je tri. Narežemo gomolje en teden pred saditvijo, da se po rezih napravi kožica, ki varuje krompir pred boleznimi Krompir sadimo toliko narazen, da ga lahko brez ovir nejrujemo in obdelujemo. Vrste naj bodo 60 do 70 cm ali dva čevlja narazen. V vrsti pa naj bo kromDir od krompirja 30 cm narazen al- en čevelj. Na ta način gre pet kosov na kvadratni meter. Važna je rudi globina. Nekateri sadijo zelc globoko, drusi plitvo Globina saditev je odvisna v vel ki meri od zemlje. Povprečno je naiboli*3. da ookrijemo krompir s trikrat tako debelo plastjo, kakor je debelo seme. To ie približno 8 do 9 cm ali tri prste globoko. Najprimernejši čas za saditev je od 10. do 20. a orila Nekateri so sadili krompir že v začetku marca lani na so se našli obdelovalci, ki so ga posadili šele v začetku junija. Oba termina sta skrajnosti.- ki ne moreta dati dobr'h uspehov. NaiboViš: in najprimernejši čas za saditev je okoli 10. do 20. imeli čim aprila, kar rri ne prezgodaj in ne prepozno. Negovanje razvijajočih se rastlin je pn krompirju zelo važno. Sem prištevamo okopavanje, osi pa vanje, zatiranje plevela in bolezni. Z okopavanjem zatiramo plevel in se borimo tudi proti suši. Ce pravočasno okopavamo, se nam ni treba bat: suše. Okopavamo po potreb L Potreba pa nastane za vsakim večjim dežjem Zadostovalo pa bo, da ga okopi jemo dvakrat Prvič ko so krompirjeve vrste vidne, drugič pa. ko so krompirjeve rastline za ped visoke. Tedaj jih tud: osu jemo. Osipanje je potrebno zato, da imajo krompirjevi gomolji dovolj prostora za razvijanje. Ce jih ne osipamo, je sloj zemlje preplitek in ne more rastlina rodit. Ce opazimo med nasadom bolne rastline, jih moramo odstraniti. Odveč pa je trganje cvetja, ker ne prinese nobene prednosti. O boleznih smo glavno povedal." že zgoraj. Na vreme n'mamo vpliva. Kljub temu s pa le lahko pomagamo. Dogaja se, da je ali Dreveč ali premalo vlage ali pa, da pade toča. Proti veliki vlagi in toči ni pomoči. Proti prep:č!i vlagi pa uveljavljamo prekopan je v jeseni in okopavanje z motika Kdaj ga kopljemo in spravljamo Krompir je zrel, ko se z lahkoto loči od korenin. Ce z roko rastlino potegnete iz zemlje, ne sme biti na njej gomolja. Zunanji znak je. da stebla pravilno porumenijo in se posušijo. Ce ie krompir še nezrel in ga v rokah stisnemo s prsti, se kožica odrgne. Izkopani kromp'r moramo prebrati že na njivi. Napravimo si tri kupe: na prvega mečemo srednie in debele, vse brezhibne gomolje, na drugega drobnejše. nasekane vendar zdrcve. na tretjega pa najdrobnejše in nasrnite gomolje. Krompir s prvega kupa bomo shranili za zimo, z drugega ga bomo jedl:. s tretjega pa ga bomo upoiabili za krmo. — Senator Giannini predava v Bratislavi. Na pohabilo slovaške onh/erze v Bratislavi je predaval italijanski senator Amedej Giannini v veiiki avl: bratislavskega vseučilišča o novih temeljih v medsebojnih odnosa jih evropskih narodov. Omenjal je prisrčnost političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med italijanskim in slovaškim narodom. — Posmrtno odlikovanje. Srebrna svetinja je bila podeljena v spomin junaško padlih podpolkovnika Alojzija V ta iz Pf-urgentara pri Avellinu. podporočnika Sal-vatorja Rolla iz Palerma, podporočnika Alojzija De Francisci~a iz Neaplja ter vi šjega kapamTa Rajmunda Apollonia iz Val-le di Dentro pri Sor.drrn. — Oškodovanci anglosaških napadov v Franciji. Kakor porečajo nemški listi z Vlehvja. je bilo po stanju 31. morca t. 1. v Franc" i i 200.000 oseb, ki so utrpele telesno ali materialno Škodo ob anglosaških teror:stičnih letalskih napadli na franco-ske kraje tj ^im je bila zato priznana državna rx>drvcra. — RazdMtrv nnsrrad D^nolavorove.rra natečaja »Od nedelje do nedelje«. Razso d šce stalnega natečaja -Od nedelje 3o nedelje« je razdelilo s^ed-če nagrade v smislu r>opolavorove£!.T netečajneca razglasa: Prvo nagrado 400 1 r je nr^:o! pešec Peter Manzan za »ItaUlansko ženo v sedanjem trenutku«. DeTrivec Josin De Santi*; od medobratnega motalurške^a neapeljskega Dopolavora 200 lir z?, prispevek »Nosno]j v črti« Nad-alinjo nagrado 200 lir je preiel višji ksrooral Gabri iel D'Aim?. nagrado ino lir pn oo**nobr-zojavni dooolavorovec Silvi j Camilloni iz nlice Merufana v Bimu. — DoiivlJaJj iz vojnega ujetništva pobeglega italijanskega narednika. Te dni je prispel v Turin 33-letni višji narednik Aldo BormMa. k: je pr-'pndal italijanski mornarici. Pred o-m:m: let; je Bormida zapustil svoie rodno mesto Turin ter ?e preselil v Massano. k^cT je vod"; kmet-sko gospodarstva Ob izbruhu vojnih so vražnosti sedanje vojne ie Ml Bornrdi uvrščen v sestav Italijanske mornarice Dne 8. aprila 1941 so Angleži zasedi! Massano, Bormida ie postal voini ujetnik 28 dn; je preživel skupno z dmg:mj tovariš* v angleškem vojnem uietn'štvu Ves čas je mislil na beg, priložnost se mu 1e ponudila, ko ie spoznal seferia Tta!:iana. k? je skril Bomvdo na avtokar:ju in pa pokril s smetmi. Šofer ?a je pustil v zapuščenem kraju, od koder io je ubral peš n-roti Massani. kjer so ostali od T^.liianov sesamo ?tarčk: 2ene ;n otroci Tukaj le užival skrito podnoro italM^nsket?a prebivalstva in ie pr:šel do neke osebne *zVa^ niče. notriene od an^-^šklh oblastev. Str" me^-eoe je prebM v Massani. nazadnje se ie domenil s sedmimi tovariš* 7q hesr. Pri-nrav'li so ladio. v kateri se skriva) nr**-rVhili Bdeče morie ter se zkrcali na arabski obal? Po po+:h d^eh morske olovbe so oriiadrali v G^zzo. Prestal] so še na da^ioie doo-Vsizal mno-Po vztrajnost-' 7n rr*V+n\* «^n-?T« nr'r)ivp dine svoiim tuHnsfc^ni m^^^em in nr?*a-te^em vse podrobnosti s^.-oje nenavadne odiseiode. — Počastitev nemškega fizika na Slovaškem. Profesor fizike na znani univerzi v Heidelbergu dr. Filip Lenard je po rodu iz Bratislave. Slovaška vlada je zato dala nemški državni gimnaz ji v Bratislavi na ziv Lenardove gimnazije. Ob tej priliki je b la v nedeljo intimna svečanost, ki ji je . prisostvoval tudi slavijenec sam ! — Uspešne racije sofijske policije. Kakor poročajo bolgarski listi, je policija v Sofiji izvedla v zadnjih dneh več presenetljivih racij v raznih sofijskih lokalih. Pri tem je prijela okrog 300 oseb, ki so se mudile v bolgarsk; prestolnici brez dovoljenja za bivanje ali celo brez vsakih listin. — Obrambna vzgoja slovaškega naroda. Slovaški parlament je preteki: teden spre jel zakonski predlog o obvezni obrambni vzgoji slovaškega naroda. Obveza velja za vse moške od končanega šolanja do dovršenega 50. leta starosti, za ženske pa l oc dovršenega 30. leta. — Smrt znanega operetnega komponista. V starosti 58 let je 1. aprila umrl v Berlinu popularni nemlk operetni kompon st \Va'ter Brommes. Mnoge popevke iz nje gov h operet ?o sc razširile po vsej Nemčiji in še d"ileč do ostalem svetu. IMedna-roden sloves si je priborila njegova opereta »Maskota«, k; so jo i^ra! po gledališč'b širom sveta preko 20 let. — Umrl jc eden na.isiartJ.Aih italijansk b novinarjev. Herman Curet jc* bil med nest r.i • . n^kc-ia novinar, tva. najstarejši nov:-. . v Tr . ru. Posebno naključje je hotelo, cla je umrl na dan svojega g*>-du Do2'veI je čast tljivo starost 84 let Pokojnik je bil simpatična triestinska i osebnost Odkar je 39. oktobra 1377 obja-I v'!a palennska re\ija neko Curetovo raz pravo, ni pokoji do svojo smrti več odložil svojega nov'narskega !n pisateljskega peresa. Napisal jo več pe:mi. novci in raznih humorstičnh prispevkov, med drugim jc posveti! posebno publikacijo razvpti triest*nskj burji. Bil je dolgo vrsto iet Pceolov gledalski recenzent predvsem za operetne in komedijske uprizoritve. Njegova tehtna prisoevkl pa fo bHi obja\*^ l.ieni tudi v dnevnkib »Ponolo d' Trieste« ter »Ultime notice«. Sodeloval ie svojčas tudi pri OTjevofrku »L»n Ni^.i-ner. Bil je zaslužen novinar, pesnik in pisatelj. — Švedski tcnor;st Bjorinng bo sodelo-na flcrentnskrm mala. Kakor poročajo iz Stcclvhoima, je ves švedski t.r=k z zadovoljstvom objav:] vesl o povabilu direktorja glasbenih proslav Borentmske ga maja Viktorja Guia slavnemu Švedskemu tenoristu Ju s; ju Bjorlmgu za sodelovanje na prireditvah tradicionelnfh Oo-rentin.sk h umetnostnih mariifestacii Prvak švedskih -o'slov n tenoristov bo krt iral naslovno vlogo v Verdijevem -»Truba-durj — Spcmni! se fe obletnice ienine snsrti in sam umrl. Iz Camoba poročajo o značilnem dogodku. 45-Ietni delavec Vincenc Tatilini iz Verbanije Pallanze Se je vračal skupno s tremi tovariši domov, pa se je spomnil žalostne obletnice, ko se ;e pred en-m letom prebudil nolog svoje žene. ki le bila mrtva Zadela jo je srčna kap Spregovoril je še nekaj toplih be^ed o svoji ookojni ženi. ko se ie nenadoma zgrudi' na tla in obležal mrtev Zdrav iflc 1e UETotovil. da ie umrl za posledicami ^rčne kapi. — R*m*ke na«*»lb*ne ob Donave. V pmstorh palače Broletto Nu-ovo v M -lanu je predava! akadem:k prof. Scarlat Lnmbrno z bukare«ke univerze, ravnatelj mmu^=ke šole v F.:rr'.' nred številr»:m mflao^kmi kulturnim občinstvu o rm-kh na^e'b'nah ob iziivu Donave. Svoja po učna irva^^ia ie n^^rzoril z 7?.n;mTv»m5 posnetki, prikazal je razcvet rimske Ici1-tiTre v nekdmii Dr>rij: ler r*lob-ko ron^-n:7acrjo a\^^h*o^era preb'v»t«tva. Ob sklepu svojih izvaianl ie bfw»d»r*l da ie Romupifa o^^^T^ila svojo i.- ';"i'i*n 'movi-no ' H" ded'irim. ki io ie drf'<--i b'^'i'-o varovala Romunka Donmno rlv*^ baklo latmstva ob moiah evropske cei:oe. — La Spinov Garibaldi bo prenesen v N'zzo. ForočaLi smo. o smrti znanega kiparja I^a Sp'ne Zapustil je v s\*oji delav niči orjaško Garibaidijevo glavo ki jo je klesal vsa zadnja leta. 2elja kiparja l.a Spine je bila. dq bi bil niecmv GrbaMi prenesen na fra^o.ko italijansk ^ mejo Ob proslavi velik h Ii£\ir:i;ih mež je bi i a La Spnova že! j a sporočena vođinim funkcionarjem k on federacije profesioTV-atov :n umetnikov. Nastal je načrt, do katerem naj bi bil Gar'ba'dijev kip postavljen na skrlovju Quarta s pogledom, uprtim proti Nzzi. Rim-ki »Me-sa~ero* pa poroča sedaj, da bo Garibaldi M hae-la La Spine posravlien na nrimemem orn-storu v Nizzi, Gariba!di;evrm rodnem mestu, s pogledom proti morju. -7 Ogrski dijaki si ogledujejo milanske zanimivosti. Skupina budimpeštanskih vse-učiliščrukov. k: so se udeleževali zimskega taboriščenja na Capanni Casati pri Ci-vidalu, je posetila te dni Milan ter s: ogledala politehniko, d;jaški dom in prostore raznih fašjskih organ zaci j. V Fa-šmkem domu j'"h je spreje! milanski Zvezni tajnk, v mestni pa:ači pa milan=k: župan, ki jim je iz rekel svojo prisrčno dobrodošlico. kinematografi KINU UNION TELEFON tt-tl Pretresljiva zgodba, ki je ne boste pozabili Žrtev vidike ljubezni V glavnih vlogah: Assia Nori« in Plero Lulli Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri \k>0 MATICA rELt:t* >N JJ-ii Dnevno ob 15.30 in v nedeljo ob 10.30 film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src Dim Juan Adriano Kirnoldi, Ellena Zaresci. Paolo Stoppa Dnevno ob 17.30 in 19.30 ter v nede- •jo ob 13.30. 15.30. 17.30 n 19.30 ve-lezanimiv in najsodobnejši film lju-bavno-kriminalne vseb5ne Zadeva Styx Napeti prizori, ples. — V glavnih vlogah: Viktor de Ko\va, Laura Solari, Margit SjTno. Novo! KINO SLOGA Novo! Velika ljubezenska drama v velefimu Patri zia z najboljšimi francoskimi tgTalci Ralmu, Josette Day in Fernandel Radi velike dolžine filma dnevno samo tri predstave. Prlčetek predstav ob 14. uri. — Konec ob 21.30 _ Tekmovanja srednješolcev. Minister za narodno ^gojo je objavil razglas, ki se nanaša na tekmovanje gojencev tretjega razreda Kr srednjih šol ob priliki proslave tehnike. Tekmovanje, ki se bo vršilo dne 22. aprila, bo v sestavi in rešitvi matematične naloge ter risanju. Zmagovalcem bodo prirojene posebne napade do 2000 lir ter jim bo priznana •ednost pri vstopu v prvi razred vršjih • hn;Čnih zavodov. — Razvoj kreditnih ter zavarovalnih xa-vodov v Datmaziji. Kakor poročajo z Zn--e. je zbral predsednik fašist čn« konfe-o'erac'le denarnih ter zavarovalnih zavodov nac svetnik Mario D'Hivet k rapor-m nn sedežu Zveze v Zari dirigente oznn-čen'h kate?orij ter fino izčrpno noročal o najzanfmlveism nop^edih kred tne in zavarovalne drfavnosti v Dalmaziji — Umrl *e filmski nmetnik Veirlt. V Los Angelesu je umrl zn?-* r Imsk umetnik Kunrad Veidt. ki |e doživel starost 50 Zaslovel je v ^^mnm filmu uveHavil na ce je tudi v zvočnem fi'mu. V zadnlih 'erh je posvetil svoje od'č^^ igralske cr>os^i">no>?t: dramskemu gledališču — Nesreče. V ljubljanski bo!n;*nici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Fr Zt bukovec 8-letni s:n tenorja iz Grosupelj, si je pri padcu s p^ći /!om:l de?no nogo. — Dveletnemu sinčki] delavca ;z Vrb'ien^. JoSku Erjavcu, je nek; otrok pr: i^ri od-^'ikni prste le\"ice. — Franja rtebec. 51-'otnr. žena upokoienega Selezn;čaria iz Ljubljane, ie padla v Kotnikovi u!io; v amo :n se ranila na truplu. — Eva Bratila. 44"letna zasebnica z Ljubiinne. si je pri padcu na stopnicah zlomila de n*co. 17, s.:: "^^A^S Prerivava Siirvatslie^a V soboto 10. t. m. bo tudi v Ljubljani proslavljena druga obietn.ca ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. Ob tej priliki bo cb 10. v stolnici masa-zahvalntca. — Po maš: se bodo povabljen: odličniki vpisali v spominsko knjigo konzulata, v nedeljo, 11. t. m. ob 11. bo sprejel konzul tukajSnjo hrvatsko kolonijo. * —I j Danes zopet huda slana. Rali smo se. da se bo letos pemlad začela prezgodaj, zdaj se pa že bojimo, da bo mraz tra-ial predolgo. Kmalu bo minila že prvn polovica aprila, a jutra so še vedno mrzla kakor februarja Včeraj je brilu ves dan mrzla burja in ker je b*lo oblačno, se tudi popoldne ni mn.osjo ogrelo, tako da je znašala maksimalna temperatura le 9.8°. Ponoči se je zjasnilo, zato ie postalo še ^em boli hladno in dav^ ie znašala minimalna temneratura —1.4° Zračni tlnk je včerai še vedno močno naraščal in zdaj ie *e nad normalo D^v; je slana napravila 7-onet škodo na saonem drevju, pa tudi nekoliko na vrtovih, na nežnih zolenjad-nih rad'keh. —Ij Akademcki s!;!;nr Riko Drbenfak bo r??.ctavljal v Galerij-' Obcr^nel svo^a deln ^olja tj srnfke) od 11. aprila do vk'jučno 2. mata. Porebo?h vab!] ne bo. Razstava bo odortn ves dan od 9. do 18 ure. —Ij Slovan'-ka simfonična literatura je relo bogata in v niei najdemo dela naj-razučrtejše vseb,ne. Mnoeo je del. ki se naslanjalo na folklorne motive se več pa ie del. k; so izredno bogata na ^rierno1-->'h temnh Vcn m se otflilniieio po boeati skikoviti 'nštriuTientaciJi. Dvor'-k |e nan:-~ ti v dveb ser:^h 16 slovanskih n'e0^". k? se Docfostokrat izvajajo nn največjih "fm'o^tčn'b konceptih Tud: pr'hodnii naš Tmfo^'čni koncert, ki bo v ponedeljek, d-e 12. t m., imn m sporedu dva ni!l"^M T^nri i nv^r^^^va slovanska olesa Poleg *"h dveh umetn:n b^mo SliS^i na tem ic*v»r**»rtu iv^d vodstvom d!r?«ent-» Drava M Š'^oT>rn 5e Ver^":nvo n-edi^rrn Sfciltan-^ke v«^rr«5re in C^'kov^^kef'a 5. simfon'-ip Koncert bo v veliki uufon*k' dvorani, Too-'t^k t^čno r>r>T R uri 7^'rvrer. ko^p^ 9. uro. J*re ^e vedno zl*sti v sredini mpstn numo po-, trebuie več čedno opremiienib sob za nastanitev oficirjev in uradnikov Klor kol ima k^ko primerno sobo naj jo takoj n-^ znan' me?tn^mu odpra^^štvu v sobi št 2" v TTT nadstropiu maglstrstncga poslopja •^a Rohnim vrvlninkom —Ij Trafikantom v vednost. Od 1. aprila 1alje morajo biti — dokler ni preklica — trafike odprte v delavnikih od p<4 7 zfutra do 21 z\'ečer. Za nedelje tn praznike n4 spremembe To vel^o za mesto Ljubljanr — S*n Mka+ trafikantov —Ij Nekoj mladTh do!*r.jskfh preslčkov je še na r zpoi^go pn Malem gospodarju Gallusovo nabrežje 33. Maksimalni MMjBl za zelenjavo in sad]e Visoki kom sat sa Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik it. 6 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik je veljaven od 9 mprila t. 1. naprej in določa naslednje maks malne cene (vse zn kilogram; prvi številk« označuje ceno v rr» govini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno: v oklepajih so dosedanje etne kolikor so spremenjene): — Česen 9.50 lire na debelo — 10.70 lire na drobno (9 30—10 60); btlušt 8 80—10 40; karfijola 3.20— 3 70 (3.10—3 80); korenje (očiščeno) 3.20—4; čebula 2 40—3 (2 65—3.25); kopre (t neki) 3.20—3 80 (2.05—3..M)); ioU-• ■ 3 20—3.00 (365—i 65); i p- n a č fl 320— 3O0 (3 25—3.80); zelena 4 55—5 05 (4.05— 5.93); pomaranče la (Moro-Tirocco) 8.35 io 9J5 (8—0). pomaranče Ha 7.35-«35 (7— 8). limone la, 15 cm obsega 3 75—4.35. za ko 0 45 (3.20—425 za kos 0 45); jabolka la (n. pr. zlata parmena) 835—9.55 (7—8): oreh: Sorrento 26—30, oreh« navadni 2130 do 25 lir Gorni cenik velja le za uvoženo blaeo. za domače pndclkc pa veljajo \ prodaji na drobno maksimalne cene. ki jih objavlja mestni tcM urad v tedenskem ceniku. Cene sc razumejo brez tare. Kot blago prve vrste velja samo zdravo za prevoz spe^ebno b!ago n so zlc*» čem pridelki, ki so izobličeni ali nagniti ter ne* zadostno sočnati. Cene \cljajo za blago, očiščeno zunanjih neužitnih 1 sto*v Ta cenik mora biti tzvešen na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalncah na drobno Prodajalci morajo postaviti na blago listič z nap.som enotne cene *n kakovosti blaga Gros;st? morajo izdati kupcem račun s označbo blajja. kakovosti in enotne cene Tudi preprodajalc- mciajo na ZJhtevo izstaviti tak račun. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora biti vsaka sprememba navzgor odobrena od Visokega komi« sarja. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cen kov. Kršitelji predpisov tega cen ka se bodo kaznovali v sm:«lu naredb z dne 26. januarja 1942-XX ŠL 8 m z dne 25. novembra 1942-XX1 št 215, Kazni zaradi prekrškov predpistv o živilih Urad za nadzorstvo nad cenami pri Visokem komisarijaru sporoča, cla je v mesecu marcu okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico kaznovalo zarad: prehrambenih prekrškov in nelojalne Spekulacije naslednje osebe: Z radi navijanja cen je bil kaznovan Anion Bzjan iz Polhovega gradca na 100 lir globe. Zaradi nerednega dobavi Janja mleka je bil kaznovan Ivan D'mnik iz Jrrš št. 2 na 300 j r globe. Zaradi skrivnega zakola pa je bil kaznovan Alojz Gar-vas s Starega trga št. 4. Plačati mora 500 lir .^lobe. Petdeseletnica Ganglovili kipov na Operi Pri brskanju p? Številkah »Slovenskega nsroda« pred p^l stoletja smo v Številki s dne 11 marca 1893 naleteli tudi aa naaled-njo zin mivo reminiscenco: Gcniialnega našega kip?.rja g. Alojziju G njrla najnovejša umotvora, predatavlja- č tragedi o in komedijo, sta Že prtrtav-Ijena vsak na svo e mesto ni gledarAčnem pročelju in obujata sp!r>§no občudrvan i*<-». Mojster Gangi pok"zal je zopet jedenkrat Izredne sv je sposobnosti, kajti ta kipa* v soka na! 2 metra. s*ta umetnislto dovr-S nj deli. Tragedijo prex7Mavlja krasna. ▼ irrno draper.jo odeta ženi. Z levo roko Salon Merlakv . Ljub-liana Sv. Petra cesta itev. 76. KLUBICAKNA •PAJH« vam strokovno nm*mHi preoblika ta prebarva vaš klobuk da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica Zaloga Kiobo-kov — Se o rt poroča Karte* Pajk. LtuM:a-na* ^?v Petra -^»sta 38, \T?mn$iceva 'esta 12 nasproti Hotela Union). t Kako so se pred 200 leti pripravljali na vojno Ob začetku avstrijske nasledstvene vojne je bil sestavljen v Ljubljani cbrambni svet Ljubljana, 9. aprila Pred 200 let: je Evropa preživljala precej nemirne čase. Tedaj je vladala v Av-str.jj Mnrija Terezija in zdelo se je. da bedo kceljive vladarske naloge pretežke za vladarico. K je bila L 1741 v Nym-phenburgu pri Miinohenu sklenjena po-gx>dba. znana v zgodovini pod imenom - nTmf enburški traktat«, so nastopile za vladarico še nove težave: na zahodu ji je začela groziti vejna nevarnost. Nobenega dvorna ni bilo o sovražnih namenih bavarskih volilnih knezov- proti Avstriji, a posebno skrb je zbudila že vest. da je bila sklenjena skr'vna pogodba med Bavarci, Francozi jn Španci. Z:irrin ^ > bili poizkusi, da bi odvrnili Karla A1 b e rt r od sovražne zveze, čeprav so mu obljubljali zato na-gTado v obliki ozemelj zunaj Nemci-o. Zato »o se marali na Dunaju začeti pripravljati na vojno, kar je seveda vplivalo tudi na razmere v naših kraj:h. Priprave na vojno v tist'h časih so značilne za tiste »idilične razmerec, ko šc niso poznali današnjega »temp&c in ko so bili pojmi, kakršen »bliskovita vojna« še povsem neznani. Kakor tedaj še ni bilo bliskovite vojne, tako tudi priprave na vojno nikakor niso bile »bliskovito-. V tistih Časih so bile vojne več aH manj le krajevnega, ali, če hočete, deželnega značaja, tako da v i!e-že!aht ki niso bile neposredno prizorišče bojev — v isti državi, zapleteni v vojno — sploh niso posvečali posebne pozornosti vojnim dcg'cdkom. Če govorimo o pripravah na vojno v Avstriji pred 200 leti. je treba omeniti, da so se na vojno začeli pripravljati predvsem v neposredno ogroženih deželah, med + em ko so gledali na primer na Kranjskem — vsaj nekaj časa — na te priprave, kakrr da se jih nič ne tičejo. Armada te štela 15.000 mož--. Poleti 1. 1741 je bila nevarnost napada bavarskih in zaveznikih čet na Avstrijo povsem očitna in Avstrija je rckruiirala že julija 15.000 mož. To število vojaštva je bilo razdeljeno na posamezne avstrijske d»ežele. Kranjska bi m rala prispevati le 693 mož. kar se ;'im je pa zdelo tedaj mnogo. Vlada je izdala tajna navodila, da je treba poklicati moštvo pod orožje čim prej, vendar niso smeli računati da bod- priprave končane kaj prej kakor v dveh ali treh mesecih. Zato se je pa vlada po nasvetu svojih vojnških svetovalcev odločila, ko se je septembra začel pob:d Bavarcev in njihovih zaveznikov proti Avstriji, za nove, učinkov'tejše ukrepe, da bi se oborožili pre". V ta namen ie bil 6. septembra 1741 izdan odi k o sklicanju posebne obrambne konference zastopnikov avstrijskih dežel. Na tej konferenci bi naj sklenili neodvisno odi armadnerra poveljstva posebne ukrepe za zaščit- dežel, ki n;so še bile prizorišče bojev, aH ki niso bile neposredno prizadeto, v poštev so pr šle predvsem Koroška, štajerska in Kranjska. Vsaka dežela bi naj sama skrbel-1, za zaporo deželnih prehodov, zlasti gorskih prel l-zov in cest in naj bi si Dreskrbela potrebno obmejno vojaštvo. Tedaj pač niso mogli računat' na navadno vojaštv da bo še stražilo deželne me:e, ko ga je že tako primanjkovalo za samo bojišče. »Čemu bi hodili na konferenco?« Kako so v tistih časih gledali na v:jno, če niso bili neposredno prizačteti( sorevid1-' mo najlepše iz primera Karnjske. Kranjski deželni gdavar je na povab'lo na konferenco odgrvoril. kako si zamišlja deželno obmejno stražo, čes. naj bi v ta namen uporabili ogulinsko milico, kar se pa tiče zastopstva Kranjske na konferenci, je izjavil, da se mu zdi nepotrebno, pač zaradi tega, ker se Kranjske ta konferenca ki išče ? obrambni sistem« po načrtu štajerske, ne tiče... Kranjska se mora zavarovati že vnaprej proti kakršnim koli dajatvam, ki bi bile uvedene na konferenci, ker ne mere nič prispevati. Kar se t če streliva, je treba naglasiti, da Kranjski daje smodnik edini mlin (smdnišnea) v deželi, a svinca sploh nimajo. V poročilu deželnega glavarja so opisane zelo žalostne obrambne razmere v deželi. Za obrambo deželnih mej ne morejo zbrati dovolj moštva češ, kranjska nima »ostrostrelcev« kakor n. r>r. Tirclska; na Kranjskem je le nekaj graščinskih in navadnih lovcev ki bi jih lahko vpoklicali, kar je pa mnogo premalo. Deželni glavar je odločno nasprotoval vpoklicu kmetov. Pri poznejši reviziji so deželni stanovi ugotovili, da V deželni orožarn- ni bilo nobenega orožja, v deželno knežji je pa bile samo nekaj pušk in kopja (500); to orožje bi naj uporabili za obrambo deželnih piehodov. Cesarska vlada je dovclUa deželi uporabo orožja deželno knežje orežarne za obrambo deželnih mej. razen teg3 ji je pa ponudila še 200 do 300 karabink. ki bi jih pa bilo treba šc popravit:, kar so deželni stan vi odklonili. Nabiranje vojaštva V tistih časih ko še ni bilo splošne vojaške cbveze. n bilo tako lahko zbrati primernega števila vojaštva. Značiln z? tedanje razmere je, da so bila 27. ubija 1741 izdana tajna navodila za nabiranje vojaštva v mestih, predmestjih, prenočiščih potujoč h rokodejcev itd. ter naj prirede ricije in po!o~ve vse p stopajoče mlacie ljudi. Ljudje rt> se v tistih časdi silno bali vojaške službe, ker jih je spreletavala zona že ob sami misli, "da se bodo morali posloviti za vedno cd civilnega stanu. Zato so si mr.ogi sekali prste, kvarili noge itd. da bi bih nespesebni. Niso pa b'le težave le 7 nabiranjem vojakov; v jake je bilo treba še izvežbati< za kar so potreboval' že izvežbane vojake, ki j;m jih je pa primanjkovalo na vseh koncih in krajih. Toda izvežbane vojake so potrebovali že zaradi tega. da so hkrati stražili novake, kajti večkrat se je zgod-lo, da so zaprti novaki razbili vrata in ušli. Tako jih je v Ljubljani ob tisti priliki ušlo 11 izmed 100. Veliki stroški za vojake Da so se tedaj dežele tako zelo otepale nabiranja in predajanja vojakov za redno j vojaštvo, sprevidimo iz naslednjih stro-I škov. Iz načrta za rekrutacijo iz L 1742 j je razvidno, da bi morala dežela plačati 17 grld. za vojakov kr:j. Za n^ sivke 30 krajcarjev, za puško 4 gld. in izdati za trimesečno plačo oojaku 12 gld. in razne druge izdatke še tolike, da bi skupni stroški za moža znašali 48.5 grld. Dežela je prejela od države za vsakega vojaka po 41 £ld., tako da hi morala sama prispevati p° 7.5 gld. K tem stroškom je treba prištet še izdatke za nastanitev in preživljanje vojakov, dokler jih ni predala državi kar jo je veljalo po 2.5 gld. za vojaka na mesec. Skupaj bi morala torej dežela izdati za vsakega v< jaka po 10 gld.. kar je bilo v tistih čas:h mnogo, število novakov, ki ni jih naj dala dežela, so določali po številu kmetij. Po načrtu za rekrutacijo je odpadel po en m.ž na 30 kmetij, odnosno odkupnina po 15 gld. Načrt za rekrutacijo je vseboval tudi predpise o prisilnem nabiranju novakov. Pri tem nabiranju imeli posebno nalogo sodne sluge, ki so razglašali ter bobnali pa vabili mlade ljudi v vojaško služba; za potrebe nabiranja novakov so nabiralci prejemali tudi denar, ki 9: ga večkrat z bodočimi vojaki pognali po grlu. Gosposke so bile pooblaščene, da so smele postopače rek ruti ra ti s sik>. Oe bi ne mog-li nabrati na navaden način dovolj nevakov na svojem področju, so gosposke smele priredati lov na ljudi. Toda deželni stanovi so odklonili nasilno nabira-nej novakov. Pri vseh teh težavah v zvezi z nabiranjem novakov v tistih časih je treba še c meniti, da je morala dežela prispevati tudi konje; 1. 1742 je Kranjska zbrala 139 težkih jezdnih konj in 69 lahkih. Dežela je imela t:stega leta »kupno stroškov zaradi voiakov in konj 11.825.5 goldinarjev. Kranjska se je upirala poslati zastopnika na konferenco Kranjska se je dolgo upirala poslati svojega zastopnika na graško konferenco in šele septembra, na pritisk vlade, je poslala svojega odposlanca, grofa Barba v Gradec. Bavarske čete so že 28. septembra zasedle Gornjo Avstrijo. Barbo ie prispel v Gradec šele 2. oktobra, ko je bilo tam že hudo vznemirjenje. Na konferenci so razpravljali predvsem o obrambnih napravah na Zgornjem štajerskem. Sklepali so pa tudi o medsebojni pomoči s;sednih dežel, o posebnem podpiranju dežele, ki je najbolj potrebovala pomoč, kar je bil že običaj, Pc tej uvedbi bi morala tedaj Kranjska pomagati štajerski, pozneje je pa pomoč od Kranjske zahtevala še Koroška. Zastopnik Kranjske je na vse pretege branil interese svoje dežele ter odklanjal pomoč Kor. ški. češ da Kranjska ne more podp rati dveh dežel. Barbo se je hote! vrniti čim prej domov, a ga niso pustil.. Obrnil se je celo na dvor, da bi ga pustili domovt a so njegovo prošnjo (decembra) odklonili, kajti navzočnost zastopnika Kranjske je bila potrebna, ker so primorske dežele obračale pozornost naše kot novo prizorišče vojne nevarnosti. Obrambni svet v Ljubljani Zaradi vojne nevarnosti na jugu so sklicali v Ljubljani obrambni svet. V začetku so misiili prepustiti tudi skrb za obrambo mej na jugu graški kenferenci, a pozneje se je izkazalo, da je bolje izbrati bližji kraj. Izbrana je bila Ljubljana. Vlada je zapovedala 3. marca 1. 1742 kranjskemu deželnemu glavarju, naj takoj skliče obrambni svet. — Kako je bilo s to ljubljansko konferenc, bomo morda povedali še kaj ob drugi priliki. Taniško bojišče: ameriški vojni ujetniki, ki so jih zajele Italijanske čet« ..k r I t ■ CL1 §ar£aK3S2!3ve vodite ure do fct3«2;l?*e naših dni Prvi narod, ki je razdelil dan v več časovnih delov, so bili menda Asirci. Oni so j izum.ii vodno uro za vladanja Sardanapa-■ la II. (860 do 824 pred Kristusom). Prva ura je imela obliko cilindrične posode, ki je bilo v nji več veder vode. Bila je bakrena. V njeni steni je b.la luknjica, skozi katero je kapljala voda. tako da se je posoda v enem dnevu izpraznila 5 do 6 krat. Kraljevska paiuca v Nmivall n vssck mestni okraj je imel tako vodno uro. Na čuvaj evo znamenje so vso vodne ure istočasno napolnili z vodo. Cuvai je stal vrh stolpa in oznanil vsaJi dan sončni vzhod. Tako so začeli Asirci dokaj primitivne meriti čas. Čas ined napolnitvijo in zprazni-tvijo posode so nazivali Asirci »straža«. Trajal je dve do 2 in pol ure. Vodna ura se je imenovala klepsvdra. Skozi več stoletij je ostala ta primitivna ura nelzpremenjena. Šele ko so v Aiek-sandriji izumili sončno uro je opremil neki Egipčan iz Memphisa vodno uro z urnikom in kazalcem. Kazaiec se je vrtel okrog -cofa« in opremljen je bil z vrvico, na kateri je bil pritrjen košček plutovme. Ko je voda upadala, se :e pogrezala tudi pluto vina in kazalec ?e »e pod večjo napetostjo vrvice premikal. Pozneje ie dobila vodna ura nazobčana ko;esca za pogon podobno kakor iih imajo mlini na vedo. Tako se ie posrečilo razdeliti dan še na manjše dele. Vodna ura ie bila 1 250. pr. Kristusom izpopolnjena, kolikor se ie sploh dala. Egipt, kjer je bilo središče trgovine z urami, ie pošiljal svoje primitivne ure v orijentalske dežele in jih prodajal po zelo visokih cenah. Ko je leta G2. pr. Kristusom vkorakal Pompeus kot zmagovalec nad Antiohom in Mitridatom V Rim, je spadala med najdragocenejši njegov plen vodna ura. last pontskega kralja, ki je kazala ure in minute. Cilindrska vodna posoda in urnik sta bila iz zlata, kazalec posut z rubini. Vsaka zimed 24-ur-nih številk pa "izrezljana iz safira. Germanj so merili čas po svoji posebni metodi brez ur in minut. Vodnih ur niso poznali. S sončnim urami bi jim bilo pa kaj malo pomagano, ker je sijalo sonce v njihovi domovini bolj poredko. Zato ?o si pomagali tako, da je zjutraj, ko je načelnik taborišča ali vasi vstal, sedel mi: d suženj k vhodu v njegovo kočo in posta vil dve čeladi, eno prazno, drugo pa napolnjeno s kamenčki. Polnitev in izpraznitev čelad je trajala do senčnega zahoda. Ker sta b'li čeladi zelo veliki, kamenčki pa ze?o drobni, je trajala polnitev odnosno izpraznitev najmanj dve uri. Zato je verjetno, da so imeli Germani kokor Asirci razdeljen dan v šest delov ali straž. Ko je bila ena čelada prazna, je udaril suženj z mečem po ščitu, visečem na keči. Odmev ie zndonel po taborišču in ljudje so vedeli, da je napočil čas obeda, menjavanja straže ali službe božje. Germani so pa imeli za merjenje časa še ceio vrsto drugih sredstev. Kmetovalec je meril čas po številu brazd, ki jih je o racal s plugom, med žetvijo pa po žitnih bilkah ali snopih. V mnogih mestih so čuvaji oznanjali čas. Cim je napočil dan, je krenil vojak peš, če je bilo mesto veliko pa na konju, na obhod okrog mesta. Ko je bil odhod končan, je bil končan tudi prvi časovni odlomek ali prva straža. Vojak se je vrnil v svoj šotor, kjer je zatrobil. Ta čas je pa krenil na pot drugi vojak. Ti obhodi $o trajali od ranega jutra skozi ves dan in noč s to razliko, da se po sončnem zahodu ni več oglašala trom-peta in da ponoči ni hodil samo en vojak, temveč straže po 10 do 12 mož. Tako je bila eno stoletje po razpadu zapadno rim-kega cesarstva v Evropi povsem izginila navada o^nanjevati ure in minute. Tedaj je pa podaril kalif Harum al Rašid V znak svojega prjateljstva cesarju Kariu Velikemu leta 807. dragoceno krasno izdelano vodno uro. To uro so pa v deželi Frankov menda bol občudovali in posnemali kakor praktično uporabljali, ker ne slišimo v zgodovini te dežele nikjer v vodnih urah. Pojavile so se šele za vladanja kralja Filipa. Tik pred nastopom Karla Velikega je bila namreč izumljena peščena ura, ki je bilo ravnanje z njo lažje kakor z vodno. To uro poznamo še zdaj tako kakršno je izdelal takrat redovnik Luidprand; dve stekleni posodici v obliki hruške, ki se držita skupaj, med njima je pa ozek prehod. V naslednjih stoletjih urarstvo ni posebno napredovalo. Sele pod francoskim vladarjem Karlom V. je nastala 1. 1374. prva ura v pravem pomenu besede, ki je tudi bila. Izumitelju je bila priznana dosmrtna letna renta v znesku 300 zlatih kron, poleg tega je b:i pa povišan v plemiški stan. Potem so pa jeli izdelovat; stenske ure za velika poslopja. Šele v začetku 16. stoieta so se pojavile manjše sobne ure. Prvo tako uro je podaril 1. 1518. Julius Medici, poznejši papež Klemens VIII. francoskemu kralju Francu I. V tem stoletju so prvič uporabili uro tudi pri astronomskih računih. Tyho de Brahe je namestil leta 1560. v svoji zvezdami v Cramiesburgu stensko uro. ki je kazala minute in sekunde. Žepne ure so pa bile izumljene še prej. Nurnberški urar Peter Henlein je izdelal prvo žepno uro leta 1490. Znana so takozvana niirnberška jajca, žepne ure v velikosti kokošjega jajca. Te spadaio zdaj med najdragocencjše muzejsko piedmcte Zelo velik napredek je pomenilo Hu'gen-sovo n:ha!o. On je izročil leta 1756. Nizozemski opis ure z nihalom, ki jo je bil izumil Galileji, sam jo je pa opremil še s prožno. Leta 1658. je bila izumljena žepna u'-n s prož:no. 18 let pozneje pa v Amsterdamu prve repetirke. S tem je postala ura to. kar se od nje zahteva, namreč zanesljiv in točen meri-ec časa. Vidimo torej, da je bi^r. pot od Snrdanapalove vodne ure do naših budilk zelo dolga in naporna. vilo zakonskih zvez pa lani ni nazadovalo, temveč se je celo nekoliko povečalo. Mnogi mladi zakonci v začetku sploh niso Imeli lastnega gospod in jst v ■ in za to jim tudi posojilo ni bUo potrebno. Do konca lanskega leta je dobilo posojilo 1,975.057 mladih zakonskih parov. V Nemčiji je drlava poskrbela, da lahko dobe vsi nov\>porocenoi pod ugodnimi pogoji posojila za nabavo opreme. Blagodejne posledice tega ukrepa se kažejo vedno bolj. Gledališče za francoske delavce v Nemčiji V Hamburgu je bila nedavno ustanovljena Zveza francoskih delavcev v Nemčiji »Le pont« in njena piva ue&ja kulturna prireditev v nekem ham barskem taborišču je dosegla velik uspeh. Francoz | igralci, Člani Comedie Francai^e so vprizo_ rili v družabnih prostorih taborišča M<>-lierovo komedijo »Namišljeni bolnik* po* leg tega pa še moderno enodejanko. Igralska skupina Comedie Francai>e jo na turneji po Nemčiji, kjer prireja predstave za francoske delavce. IzgMifiotaitev "ofr!«:c izobrazbe Rumunjko prosvetno ministrstvo je 5z-dalo odlok o izpopolnitvi srednješolske izobrazbe. Na novo so biii namreč organizirani pedagoški seminarji pri romunskih unverzah, obvezni za vse kandidate filozofije, bogoslovja, naravoslovja, umetnostne akademije, konservatorijev in visoke šole za telesno vzgojo. Po dveh letih ob-ska bo treba v bodoče polagati izpite. V pogledu učnih moč: na srednjih šolah je prosvetno ministrstvo odredilo, da mora biti vsak srednješolski profesor ne samo rumunsk-' državljan, temveč tudi rurnun-ske narodnosti. Verdijeva razstava na Dunaju Od 4. do 11. t. m. bo vprizorjenih v dveh največjih dunajskih gledališčih 9 Verdivih oper. Dirigirajo slavni italijanski dirigenti, sodelujejo pa člani mestnega gledal šča v Firenc:. Samo opero »Rigoletto* bo dirigiral rumunski dirigent Georgescu. Na Dunaju je bila otvorjena tudi razstava »Verdi na Dunaju«. Sloveči nemški d'rigent Knappertsbusch bo dirigiral Verdijev Re-quiem, italijanski muzikolog Gattj bo pa predaval o Verdiju. Za vse te prireditve vlada na Dunaju veliko zanimanje. Posojila mlađim zakoncem v Nemčiji Lani je dobilo v Nemčiji posojilo 102.840 mladih zakonskih parov. število posojil mladim zakoncem se je lani v primeri s predlanskim letom znižalo za 70.000. šte- Izreki Kadar se sttasti pridruži prrcejšnja mera dolgočasja, se izpremeni ona v ljubezen. Toda ta mera je zelo redko prava. Da bi megli velikost strasti prav !no oceniti, moramo od časa do fiaaa Bivati v pre. cejšnji razdalji od nje. Dva zaljubljenca sta «i pripovedovala drug drugemu o svoj: sreči. — Jaz bom vedno ljubil svojo izvolj mko« — je dejal prvi, — ker je vedno, kadar jo vidim, ista. — Jaz jo pa ljub m zato. ker je vedno drugačna, — je cdgovonl drugI. * Ne prvi ne drugi P^- ni shitll, da s*ta m -slila oba na eno in isto. 2enska spozna ramo sebe cele potem, ko ji obrnemo hrbet. — N^č ni na svotu tpko vaS&egt kikor ženski poljub. Brez poljuba bi namreč ne bilo ničesar na cvetu. * Moževa ljubosumnost penižuje reno. 2p-nina ljubosumneet povzdiguje? inoža. Za ljubljeno žensko pomeni mošk. .v za zaljubljenega moškega je svet — ženska. * Glej vase, pa boš jasneje videl okiog sebe. * Malo je na svetu ljudi z osebno no4 >. Većina navadno zapade v melodijo drugih. Marsikdo bi rad na življenjskem odi u igral glavno vloog, pa je zapisan na sporedu samo kot statist. • • Ce stopiš človeku na nogo, ga pro.- š odpuščanja. Ce mu pa stopiš za vrat -e pravi temu poslovni princip. Lažje je ovreči sodbo bližnjega kakor njegov predsodek. * Če imaš uspehe, te spoznavajo ljudje, če imaš pa smolo, spoznavaš ti ljudi. Kdor mnogo zve, zbira znanje, kdor mnogo verjame, zbira zmote. j GEOKGES OHNST; | 50 S PRODAJALEC S? ROMAN Toda celo pri teh znakih pijanosti, pri vsem opo-tekanju je še ohranil mikavnost elegance in zapeljivost mladosti. Vrgel je klobuk v kot, slekel kožuh in ga spustil na tla, od koder ga je sluga takoj pobral, potem je pa vzkliknil na ves glas: — Glej no. glej, saj to je naš vitez Tempiier! Katera srečna misel te je pa privedla sem, dragi moj... Edmond. cigarete in čaj z rumom, umiram od žeje. Prijatelj ga je prijel pod roko tako močno, da se je nesrečnež opotekel. — Kristijan, kaj res ne veš, kaj počenjaš? Od kod pa prihajaš? Le kaj ti je prišlo na misel? Kaj — po tolikih trdnih sklepih in obljubah, ki si jih dal, čeprav te ni nihče silil — se spozabiš prav tistega dne, ko je dom poln vseh naših prijateljev in ko se prireja svečanost tebi na čast! — A tako! Zato torej je toliko ljudi na trgu pred domom. Saj sem se komaj prerinil s kočijo skozi množico. In kakšen vik in krik ti je bil tam. Mislim, da so me spoznali. Menda je kočijaž zato zapeljal na dvorišče skozi zadnja vrata . .. Tempiier, kaj pa hočejo prav za prav vsi ti ljudje pri nas? — Kaj si res znorel ? Kaj res nisi zmožen nobene pametne misli? — O, nasprotno, še nikoli ni bila moja glava tako jasna kakor danes. Vendar pa ne vem in ne razumem, zakaj je tu toliko ljudi. Saj se človek tu niti ganiti ne bo mogel. Kako neumen sem. da sem se sploh vrnil .. . Pojdiva. pojdiva na ples v Opero. Tam bodo tudi Clamiron, Vertemousse in Longin, z njimi ostaneva do jutra. — Vsi tvoji prijatelji so tu, Kristijan. — Pošlji torej po nje ... Zaklenemo se tu, da nas ne bo nihče motil . .. — Da, jutri bo pa ves Pariz govoril, da so prišli vsi povabljenci na proslavo tvoje zaroke, samo tebe ni bilo . . . Tvojemu očetu se bodo posmehovali in tvojo nevesto bodo žalili s hinavskim sočutjem . .. — Želim samo mir in nič drugega. Brezbrižno je skomignil z rameni, povesil glavo in odšel v svojo spalnico, kjer je omahnil v globok naslanjač. Zadovoljno si je oddahnil, oči so se mu kar same zaprle in zdelo se je, aa bo vsak čas zaspal. Baron Tempiier je stopil k njemu in se z bolestnim občutkom zagledal v obraz tega šestindvaj-setletnega mladeniča, nekoč tako lep obraz, zdaj pa razoran, izžet in top. podoben obrazu navadnega pijanca. Sklenil je nadaljevati boj. Prijel ga je za roko in ga na vso moč stresel, da bi zdramil v tem po alkoholu ohromelem telesu novo življenje. — Zdrami se, Kristijan, in poslušaj me. . . Saj vendar veš, da te imam rad .. . Ne ženi me torej v obup s svojo topostio. Vsi najini prijatelji so tu, kakor sem ti že povedal. Človek bi mislil, da se je zbral danes v tvojem domu ves Pariz, samo da bi ti mogel čestitati... Ne, moraš k njim . . . Tvoja mačeha je že vsa iz sebe in sama me je poslala pote... Kristijan, poslušal me . . . — Saj te poslušam, — je odgovoril, odprl oči in posmehljivo pogledal svojega prijatelja. — Prinašaš mi torej vest o obupu madame Vernier-Mareuilove... Med nama rečeno, — zdi se mi. da si strašno nesramen. — Kristijan! — je vzkliknil baron. — O, da saj veš, da so v mojem življenju trenutki, ko govorim čisto odkrito. In zato ti pravim, dragi prijatelj, da bi kot ljubček moje mačehe ne smel pridieovati o morali. . . Saj nisem nikoli zahteval cd tebe. da bi spoštoval dom moie9ra očeta. Čemu bi torej bil bolj papeški od papeža? Pri teh besedah je počasi vstal in na obrazu so se mu prikazale poteze bolestnega dostojanstva. — Glej, dragi prijatelj, midva sva dva prekrasna primera moderne vzgoje. In kdor bi naju hotel resnično spoznati, bi naju moral proučiti do globin najine vesti. Jaz sem pijandura, ki pije kakor pro-staški izvošček. Hoteli so me spraviti na pravo pot, toda moji prijatelji so me zopet zapeljali in zdaj vidiš, v kakšnem stanju sem se vrnil. Mar misliš, da je pijančevanje ozdravljivo? Saj je tako prijetno piti, saj pozabi človek pod vplivom alkohola na vso križe in težave, na vse gorje svojega življenja. O, da, vem dobro, kaj mi hočeš povedati. .. Sem Ver-nier-Mareuilov sir., milijonarjev sin, pa ne znam niti pošteno razmetavati očetovega denarja. Toda ti, dragi moj baron, kaj je s teboj? čeden fant si, ki zahaja v dom moža, čigar ženo si zapeljal.. . Ljudje trdijo celo, da te njen mož podpira pri tvojih finančnih špekulacijah in da tako jazmnožuje tvoje dohodke . . . Njegovo prijateljstvo mu torej plaču-ješ s tem, da ljubiš njegovo ženo ... Priznati moram, da je to sijajen poklic. In ta poklic te dobro preživlja. Toda ti si vedno trezen . .. Ohraniti moraš jasno glavo, da moreš voditi svoje trgovsko posle. Drugače bi pa popival prav tako kakor jaz. Oba sva enaka. V grehu sva brata. Razlika je samo ta, dragi moj baron, da moram jaz za svoj greh plačevati, ti imaš pa celo dohodke od njega. — Nesrečnež! — je vzkliknil Tempiier in iztegnil desnico kakor da ga hoče udariti. Toda — takoj se je zopet pomiril in zašepetal: — Saj niti ne ve, kaj govori . . . Jutri se ne bo ničesar več spominjal. Sklonil se je nad svojim prijateljem, ki je bil ž© zopet zadremal, in napeto ga je opazoval — Ne, ne bo se mi posrečilo zdramiti ga še pravočasno, da bi smel oditi doli. Kaj naj tc%*ej storim? Odprl je vrata v predsobo in dejal tiho: Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inseratni de) lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani